Ste*. 107 (Posamezna ttevilka 8 vinarjev.) V Trst«, v p6a»ed«uak 22. Aprila 1918 Letnik XIUI. v izhaja vsak d*n zjutraj, tudi ob nedeljah ta pronttdh. — Uredniltvo Ulica sv. Frančiška AsiKtega It 20. L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu — Nelrankirana pisma * ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsoreli Usta ' Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a omejenim poroštvom, « Trstu, ulica sv. Frančiška Aeiifccga St 20. — Teleloo uredništva In uprava 11-57. — Naročnina znaša: 2« telo leto K 31*20, pol leta K 15*60. trt meseca K 7 80, za aedeUako xa celo leto K 6-20, pol teta K 3*60. EDINOST Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mflhnetrg v Strofcosti ena kolone. Cone: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po ltt vi a i osAftafce, »hvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu Hsta do pel vrst K Ml—: vsaka nadaljna vrsta K i— Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema in se ratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije te pošiljajo upravi Mata. Plačuje sa IzkljtsCno le upravi .Edinosti". Plača in toli se v Trstu. Uprava In iaseratnt oddelek se nahajata v ul.sv Frančiška As. št. 20. Poštnohranllnični račun št. 3*1.632. ZVEZNA ARHADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 21. (Kor.) Uradno se poroča: Na jugozapadni fronti so na več točkab zopet oživeli topovski boji in poizvedovalne akcije. Stotnik Brumowsky je izvojeva! 29. letalsko zmago. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno b o j i š č e. —, Armadi kraljeviča Rupreiita in nemškega cesarjeviča: Na bojnih frontah so izzvala obojestranka poizvedovanja srdite pehotne boje. Pri La Bassee, Lensu in Albertu živahni topovski boji. Tudi med Avro in Giso je bilo topovsko delovanje na več krajih živahno. — Armadi Gallwitza in vojvode Albrehta: Med Mozo in Alozelo so napadli saški bataljoni pri Seiche?rey Amerikance v njihovih postojankah. Osvojili so kraj in prodrli 2 km globoko v sovražne črte. Slabejši protisunki so bili odbiti. Močnejši napadni poizkusi sovražnika so bili izjalovljeni že na pohodu čet. Ponoči so bile naše čete po uničenju sovražnih obrambnih postojank umaknjene v lastne črte. Krvave izgube Amerlkancev so izredno velike. 185 mož, med njimi 5 oficirjev, Je bilo ujetih in uplenjenih 25 strojnic. Severozapadno Mer-vllla smo ujeli več Francozov. Ritmejster baron Richthofen je izvojeval na čelu svoje lovske skupine št. M svojo 79. In 80. letalsko zmago, poroč-oič Btickler 31. letalsko zmago. Vzhod. — Ukrajina: Pri premaganju sovražnega odpora pri Pierekopu In Kart Kasaku so si odprle naše čete pot na Krim. Macedonija: Živahno delovanje sovražnika zapalo Dojranskega Jezera In v nflgni Strume. Prvi ftneralni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 19. (Kor.) Na obeh straneh Prespan-skega jezera je bilo obojestransko topništvo delavne j še. V kolenu Černe so prodrl! nemški oddelki v sovražne jarke pri Paralovu in Makovu in ujeli več Italijanov in Srbov. Na Dobrem polju povečano obojestransko topovsko delovanje. Po srditi topovski pripravi se je poizkušal neki so-\ ražen oddelek približati našim postojankam pri Moglenl, a je bil odbit s krvavimi izgubami. Zapadno Vardarja in južno Dojrana obojestransko močno topovsko la minovčko streljanje. AVSTRO-OGRSKE ČETE NA ZAPADNI FRONTI. DUNAJ, 20. (Izv.) »Telegraph« poroča z dne 6. aprila: V zadnjih dneh ie prispelo v Belgijo mnog/; avstrijskih vojakov. Dolgi vlaki so šli skozi Liit-tich. Tudi v Antwerpnu in Gentu je mnogo Avstrijcev. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Angleško poročilo. 20. aprila zjutraj..— Pozno zvečer izvršeni protinapad naše prve divizije je vrgel sovražnika iz točk naše predpisane obrambne črte pri Given-chyu in Festubertu, ki jih je zasedel dne 18. aprila s težkimi izgubami. Cilj naših čet je bil dosežen. Postojanka je bila zopet vzpostavljena. 20. aprila zvečer. — Južno Hebuterna in južno Scarpe smo izvršili danes zjutraj uspešna poizvedovanja. Pomaknili smo lastne črte lahno naprni in privedli 37 ujetnikov in 3 strojnice. Sovražna artiljerija je bila pri Allletti in južno La Bassee delavna. Sicer na angleški fronti nič važnega. Bombardiranje Pariza. PARIZ, 20. (Kor.) Glasom »Excelsiorja« znaša Žtevilo žrtev obstreljevanja Pariza 374 in sicer 118 mrtvih in 236 ranjenih. List pripominja, da se vrši bombardiranje Pariza že 29 dni in opozarja na to, da se je vrSiJo»obstrelievanje Pariza l. 1871 samo 22 dni in je zahtevalo skupno 474 žrtev, od teh 105 mrtvih in 369 ranjenih. Indijci za Anglijo. LONDON, 20. (Kor.) Indijski narodni kongres izjavlja v brzojavki na ministrskega predsednika 1*n podkralja v Delhi. da zamore Indija sama pojaviti še 5—10 milijonov mož. Vojni svet v Versailleso. PARIZ, 20. (Kor.) Glasom poročila »Echo de Pariš« obstoja vojni svet v Versaillesu iz sledečih oseb: generala Belina (Francija), generala Sack-villa (Velika Britanija), Robilanta (Italija) in Blis-sa (Amerika). DOGODKI NA MORJU. \VASHINOTON, 20. (Kor.) Ameriški parnik »Florence« se je dne 17. t. m. vsled eksplozije v nekem francoskem pristanišču potopiL Od 75 mož posadke jc bilo 35 inež rešenih. Clam-Martlnlc v avdijenci. DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci vojaškega guvernerja Crnegore, grofa Clam Martinica. PODLISTEK. Pus§@lo¥levi zspiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Kaj je? — je odgovoiil marki, — petintrideset minut se že ubijam s to uganko, ko vendar drugače uganem vsako prvi iiip; in pa putika me muči grozno. Želodec se tudi ne da potolažiti več. Ura je bila pravkar osem, vikomia de Labreto-:iaisa tudi še ni, in sam Bog vedi, kedaj bomo jedli. To jc, ijuba soproga! Ob imenu vikomta Labretonaisa, je izpreletcla Ltiizo rdečica, ki pa se je prav tako hitro zopet umeknila smrtni bledici. Marki pa ni opazil te hitre izpremembe. Vzel je z mize srebrno piščalko in dvakrat zapiskal nanjo. Na ta klic sc je pojavil na vratih velik lakaj v škrlatasto rdeči livreji. — Pokličite mi Leblonda, — je dejal marki. Lcblond je bil domači dvorni mojster. Lakaj je odšel, a takoj nato je vstopil Lcblond, mož srednje velikosti, debel kot sodeč, polnega, rdečega obraza. — Oospod marki mi izkazuje čast, da me je bla- Proti dr. insteršieevln podtikanjem. Vsa Primorska s Trstom vred pripada Še vedno takoimenovanemu »ožjemu vojnemu ozemlju«, kjer kratijo prebivalstvu politično svobodo razni izjemni zakoni in naredbe. Javna zborovanja se ne smejo vršiti in vse, kar je mogoče, so društve na zborovanja, katerih pa se smejo udeleževati samo društveni člani in po njih povabljeni gostje Tako more tudi naše politično društvo »Edinost« prirejati 'e društvena zborovanja, društvene ob čr.e zbere, in tak izredni občni zbor je sklicalo naše politično društvo včeraj dopoldne v gleda ltško dvorano Narodnega doma, da na njem trža ško Jugoslovanstvo jasno in odločno pove svoje mnenje o osebah in dejanjih, ki v najresnejših ča sih, katere sedaj preživlja naš troimeni jugoslo vanski narod, poizkušajo, prodajajoč se našim na robnim sovragom, obrezuspešiti naša stremljenja po zedinjenju in osamosvojitvi. Dejstvo, da ni mogoče sklicati javnega, obče dostopnega zborovanja, je bilo kolikortoliko tudi vzrok, da se tega zborovanja ni udeležila tista ogromna množica naših ljudi, ki bi se bila drugače, v svobodnih časih odzvala povabilu našega političnega društva. Ven dar pa je bila tudi tako udeležba razmeroma prav lepa, in prav posebej naj poudarimo kot zelo razveseljivo dejstvo, da se je poleg zastopnikov vseh slojev tržaškega, mestnega in okoličanskega pre bivalstva udeležilo zborovanja tudi lepo število našega zavednega jugoslovanskega ženstva. Po poročilu državnega poslanca dr. Otokarja Ryb6fa se je ob burnem odobravanju sprejela soglasno naslednja reso I u cl J a : »V očigled več nego tisočletni zgodovini trpljenja, izkoriščanja in raznarodovanja, ki ga je pre živel jugoslovanski, zlasti pa slovenski narod pod gospodstvom svojih tujerodnih sosedov, In z ozl-rom na to, da nadaljujejo ti sosedje, zlasti pa Nem-cl In Madjarjl, raznarodovalno In izkorlščevalno delo tudi v sedanjosti z vso brezobzirnostjo in z a sem! sredstvi modernega kapitalističnega družabnega reda, izrabljaje v svoje svrbe tudi veliko moč docela centralistično in germanizatorno oz. pomadjarjevalno delujoče civilne in vojaške birokracije, vidimo spas našega naroda edino le v popolnem uresničenju zahtev, izraženih v deklaraciji Jugoslovanskega kluba od 30. majnika 1917. leta. Z ozirom na veliko moč mnogoštevilnih in mogočnih nasprotnikov te zahteve smo prepričani, da je njena izpoinltev možna le, če se v boj za njo združijo vse sile našega troimenega naroda in če začasno postavimo v drugo vrsto vsa druga politična, kulturna in gospodarska vprašanja, ki nas sicer ločijo. Obsojamo zato s vso ostrostjo vse poizkuse dr. ŠusteršiČa in njegovih pristašev, da bi zanesli razdor v naše sklenjene vrste in s tem oslabili naš sveti boj za prlboritev samoodločevalne pravice □ašega naroua; posebno ogorčeno pa protestiramo proti njihovim podlim denuncljatijam, ki nimajo drugega namena, kakor da diskredliirajo naš narod in njegovo vodstvo in da s tem dajo zastrupljeno orožje v roke našim narodnim nasprotnikom in izvostoim državnikom, katerih politike edini cilj je, da za vse večue čase obdržijo jugoslovanski narod v sedanjem narodnem, političnem !n gospodarskem suženjstvu. Pričakujemo od vseh zavednih Slovencev, Hrvatov In Srbov, da z vso odločnostjo zavrnejo izdajalske, po ostudni sebičnosti narekovane poizkuse omenjenih elementov in vztrajajo složno v boju za združitev in osamosvojitev naše jugoslovanske domovine.« Zborovanje je otvoril društveni predsednik dr. Josip Wilfan, ki je v svojem nagovoru poudarjal dejstvo, da smo tržaški Slovenci glede političnih strankarskih bojev v našem narodu, posebno v času pred vojno, stali ob strani, da smo obsojali te boje in obliko teh bojev ter svarili pred škodljivimi posledicami, ki bi mogle izvirati iz njih za naš narod. Strankarstvo je sicer res nezogibno, naravno, saj ima in mora imeti vsak zdravi narod svoje stranke; zato nismo nasprotovali razcepi ja-nju našega naroda na stranke, pač pa smo nasprotovali onemu, kar je škodljivega na stvari, namreč načinu medsebojnih strankarskih bojev. V strankarskih bojih v našem narodu strankarji niso puščali nedotaknjenega onega, kar bi bilo koristilo skupnosti, temveč so, samo da bi škodovali nasprotniku, da bi ga zadeli prav v živo, segali še dalje, tako daleč, da so škodovali skupni stvari. Narod je imel zaradi takega ravnanja neizmerno škodo. Ni bilo zadosti, da so nas preganjali naši nasprotniki, temveč smo jim tako mi sami v svojih medsebojnih napadih nudili orožje proti sebi. Tržaški Slovenci smo v teh strankarskih bojih stali 'no ob strani in smo celo pozivali brate v sre- govolil dati poklicati? — je vprašal z globokim poklonom. — Da. Dvorni mojster se je ponovno poklonil. — Ali ste dal pripraviti jarebice tako, kakor sem vam ukazal? — je vprašal marki. — Da, kakor mi je bilo ukazano. Gospod marki se sme zanesti. — Dobro; recite kletarju, naj k mojemu krožniku postavi lahno pogreto steklenico portskega vina in poskrbite, da bo večerja takoj na mizi. ko pride gospod vikomt. Ko je Lefclond odhajal iz sobe, je javil lakaj glasno: — Gospod vikomt Raul de Labretonais. — Naj pride večerja na mizo, — je zaklical marki, ki se je nato obrnil k prišlecu: »Dragi Raul, začel sem že postajati nestrpen----Prihajate skoraj prepozno in skoraj bi mogel reči, kakor njegovo veličanstvo Ludo vik Veliki: skoraj bi bil moral čakati. Ko se je Labretonais opravičeval markiju, se je na Luizinem lepem obrazu zopet hipoma pojavila rdečica, kateri je takoj zopet sledila smrtna b!e-( dfca. dišču. da naj vsaj v skupnih stvareh delujejo skupno. Po vsem teas m bo morda zdelo komu čudno, zakaj naše politično društvo sedaj sklicuje občni zbor s takim dnevnim redom, in morda bi nam celo očital kdo, da tako posegamo v strankarske bole in sicer prav v času, ko gre vendar za to, da se kar najtesneje oklenemo svoje državne ideje, ko je tako zelo treba složnega dela, da mi tržaški Slovenci zapuščamo svojo staro smer. Ne, tu ne gre za strankarski boj. Saj se ni ustanovila med Slovenci morda nova stranka z novimi načeli, temveč se je ustvarila samo majhna, četudi močna klika, skupina ljudi, kateri so se čutili razžaljeni v svojem častihlepju, ki upajo, da bodo tako še prišli do cilja, za katerim streme, zaslepljeni po svojih osebnih interesih, in zato porivajo v stran vse drugo. Pomisliti je samo treba, kako je prišlo do te združbe, pa se vidi takoj, da ne gre za novo stranko. Saj prfznavajo, da so v svojih načeiih isto, kot stranka, cd katere so se odcepili, da, saj celo trdijo, da so bolj zvesti onim načelom, kot pa stranka, od katere so se ločili. Načelno jih torej ne loči nič, edino le, da dr. Susteršič ni več na onem mestu, kamor ga vleče njegova neugasna, neutešljiva častihlepnost. Ce se torej postavljamo mi po robu proti tej prikazni, se ne postavljamo proti kaki novi stranki, proti kaki novi slovenski stranki, temveč proti škodljivcem, ki hočejo oškodovati našo skupno stvar'Iz lastnih osebnih interesov, ki služijo tujim intereeeflU (Splošno pritrjevanje.) Da, najhujše pri tej prikazni je, da je vsemu njefterpu delovanju vžgano sužnjevanje, Mapčevanje turjim koristim. (Pritrjevanje.) Ta nova strankarska tvorba hoče zanesti v naš narod strup, ki naj bi v trenutku, ko je za našo narodno organizacijo najbolj potrebno, da je zdrava, ko je najbolj potrebno, da se združijo vse narodove moči, raziedel to našo narodno organizacijo in jo vrgel na tla. Je pa morda proti nam Se drug očitek, da namreč pripisujemo dr. Susteršiču preveč pomena. To pa ni resnica. Dr. Susteršič je predvsem deželni glavar ter ima pristašev po deželi povsod in zlasti tudi v duhovniških krogih. Zvestoba do njega — rabim to lepo besedo, dasiravno to razmerje ni vredno, da bi se označalo žujo — gre tako daleč, da se njegovi pristaši-duhovniki postavljajo po robu celo svojemu škofu, kater) se je, kar bodi tu javno poudarjeno v imenu tržaških Slovencev, v svoji vdani, idealni ljubezni do svojega naroda povzdignil do najvišje višine! (Splošno pritrjevanje in odobravanje.) Kar se more storiti v salonu: da se obrne hrbet človeku, ki naj bi se izključil iz družbe, pač ne gre v politiki. V politiki ni dovolj, da čutimo le v srcu srd in gnus proti človeku, ki dela proti našim skupnim koristim, temveč je treba dati tudi izraza temu srdu in gnusu. Tu je treba, da narod izreka sodbe bi obsodbe! Vemo, da nasprotniki zmagujejo z vsemi sredstvi moderne bojne umetnosti, zato pa tudi vemo, da ne bi nas narod nikdar zmagal v boju proti svojim nasprotnikom, če bi nastopal le s svojo fizično silo, ne pa tudi z vso silo poštenja svojega javnega mnenja. Naš narod je predolgo trpel, da bi ga sedaj ugonabljalc prikazni, ki se skrivajo v najtemnejših kotih. Zato ne gre, da bi prehajali s prezirom preko takih prikazni, kakor je dr. 9usteršič, in zato smo tržaški Slovenci smatrali za potrebno, da se sestanemo in izrečemo svoje mnenje o tej stvari. Govornik je nato iskreno pozdravil zborovalce in izrazil upanje, da to zborovanje ne bo samo lokalnega pomena, temveč pomembno ca ves naš narod. (Odobravanje.) Nato je izpregovoril naš državni poslanec dr. Otokar Ry'oaf, ki sc je uvodoma tudi bavil z očitkom, češ. da bi sc ne bilo treba ozirati na podtikanja in denun cijacije, izrečene na sestanku pri dr. Susteršiču v Ljubljani. Ta podtikanja in sumničenja da so bila tako nizkotna, tako zaničevanja vredna, da bi bilo treba s prezirom preiti preko njih na dnevni red. To stališče, je dejal govornik, je nedemokratično! In zakaj? Ob veljavi splošne in enake volilne pravice, ko ima zadnji berač enako politično, enako voiilno pravico, kakor najvišji ministej na Dunaju, ko njegov glas velja ravno toliko, kot glas največjega bogataša v državi, ko imamo vsi enake državljan ske pravice, pač ne gre, da bi omalovaževali podtikanja moža, ki se nahaja na tako odličnem me stu najbolj slovenske pokrajine, Kranjske. Ob veljavnosti splošne in enake volilne pravice je treba računati z vsakim glasom, tem bolj pa še giasom takega moža, kakor je bil dosedaj dr. Susteršič. Je pa še drug razlog, da ne molčimo. Dr. Šu-steršiču in njegovi kliki podaja posebno važnost mesto, ki je zavzema on, še bolj pa ozadje, na katero se opira. Dandanes ni dvoma za nikogar, da dela dr. Susteršič sicer iz nekih sebičnih razlogov, prav tako pa tudi, da je dr. SusterSič orodje višjih, močnejših faktorjev! Spoznali smo, da so faktorji, ki se ne upajo nastopiti lice v lice proti našim aspiracijam in željam. da neki taki faktorji Iščejo ljudi, ki bi zase-iali razdor v na£e vrste, da bi nas oslabili in tako dosegli po drugih, česar ne morejo doseči sami. So znamenja na našem jugoslovanskem nebu, po katerih smo spoznali, da delujejo tu sile, ki hočejo zasejati ljuliko na naši narodni njivi, zasejati razdor in izrabljajo neke naše častihlepne može v to, da bi zastrupili naše politično, naše narodno življenje in bi nas tako pripravili ob odporno moč, ki nam je potrebna v tem tako odločilnem boju za našo bodočnost. Spomnimo se, s kakšnim navdušenjem se je na slovanskem jugu sprejela vest, da so se na Dunaju združili zastopniki vseh treh jugoslovanskih plemen, da so se zastopniki vseh naših strauk strnili v eno korporacijo ter postavili program popolne osamosvojitve in združitve našega troimenega jugoslovanskega naroda. Navdušenje je tedaj zaplapolalo kakor velik ogenj po vsej naši jugoslovanski domovini, in z občudovanjem, da, z začudenjem smo gledali, kako se je celo v naših najskrajnejših obmejnih krajih, kjer smo mislili, da ne tli več nobena iskrica naše narodne zavednosti, začelo ljudstvo zavedati, da je spoznalo odrešilno moč tiste ideje, ki ji Je vir , majniška deklaracija, da se je vse to naše ienstvo, da se je ves nas narod brez razliko strank združil okoli te nove naše zastave, prisegajoč nanjo in pripravljen žrtvovati vse -in trpeti tudi preganjanja, s katerimi tudi ni štedila naša avstrijska, tako reakcijonarna vlada. Spomnimo se, kako so začeli naši nasprotniki, v prvem trenutku osupli, iznenađeni, kako so začeli Nemci podkopavati moč te naše ideje, kako so skušali podkopavati moč in oslabljati vpliv mož, ki so zastopali to našo ideio na Dunaju, kako so poizkušali diskreditirati to našo idejo v očeh faktorjev, ki odločujejo usodo Avstrije ln njenih narodov. Z vsemi mogočimi sredstvi so skušali pobijati to idejo, za katero so vedeli, da Je formulirana tako, da ji z državnega stališča ne morejo nič očitati, in prav zato so ji začeli podtikati druge namene, zato so jo začeli potvarjati, falzificirati. Skušali so nas denuncirati in očrniti pred odločilnimi činitelji in spravljali so nas v zvezo s sovražniki naše države, z entento in bogvedi še s kom. Podtikali so nam stvari, ki jih nikdar ni bilo v naši deklaraciji. To njihovo delovanje pa je bilo v prvih časih brez uspeha. Bilo je preočitno. da to njihovo delo ni v interesu države, temveč da gre le za niihovo gospodstvo nad nami. (Pride še.) Dsnnfnjn nemška In slovenska premišljeno revolucijo z orožjem zoper Slovence Kaj bi bilo, če bi se iz tega izvajale posledice? ln tako govore juristi, zapriseženi učitelji iu predstavniki varnostnih oblasti v naših mešanih mestih, ki so zapriseženi na zakone! Upajo ;čuvati na poboje in umore! A to stališče je nazadnje v celoti zavzel tudi celokupni nemški narodni svet. S stališča človeštva moramo globoko obžalovati to posurovelost nemške politike ter po načelih pravice pač smemo pričakovati, da ne prodre in da se nemško ljudstvo samo s studom od nje obrne. Toda pri vseh teh grdobijah ti ljudje še pravijo, da so — steber vladarske hiše in države! V svoji sleposti gredo tako daleč, da graški list »Tagcspost« grozi, da je naša usoda odvisna od bojev na zapadu, kjer so poklicani soodločeviti tudi jugoslovanski vojaki. Mar mislijo Gradčanl, da so take grožnje koristne državi in da si jih mi nc bomo v spomin zapisali? Največja nespodobnost in nespamet je pač taka gro.'nia. In kakšna je nasproti ti nemški posurovelost! slovenska politika! Dostojno zavračamo nam od nemške strani prizadejane krivice; na nobenen shodu se ne vzbuja sovraštvo zoper Nemce, četudi bi se v danih razmerah temu nikdo ne moge! čuditi. Na naših shodih se povsod naglaša, da na našem jugoslovanskem ozemlju hočemo tudi Nemcem zagotoviti v naravnih mejah svoboden razvoj, česar nam Nemci tudi kot ogromni večini ne priznavajo. Tudi proti ti brezmejni ošabnosti ne vračamo šilo za ognjilo. Sivolasi voditelj Jugoslovanov dr. Laginia piše, da se jugoslovanski narod nikakor ne bode branil skleniti kot svoboden narod potrebne pogodbe, da nemški sosedi pridejo tudi na morje. Jadransko morje bode vsemu svetu odprto in seveda tudi Nemcem. Stotisoče slovenskih žen se Je z navdušenjem izreklo za naše narodne zahteve, toda le za naso svobodo in nikjer za sovraštvo proti sosedom, ki ljubezni pač ne zaslužijo. Na slovenskih celjskih tleh je Slovencem z zlorabo svoje javne oblasti odpadnik dr. Ambroschiisch preprečil skromen shod, toda že par tednov pozneje je pred vrauui istega Celja v 2aleu ogromna množica S000 Slovencev vseh strank in dežel dala odgovor, pa zopet ie dostojno. Tu vidite velik razloček med nemško in sloveli sko politiko. Prva surova in gnila in nenaravni druga premišljena, ljudska, pravična! Na eni 4 nI nemški voditelji brez ljudskih množic v oh 7. madžarskimi grofi in z grožnjami pobojev druKi strani v moč pravice, v zmago demokracije zaupajoči narod Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dokler ta narod po dosedanjem načinu stopujuj; svoj boj stvarno in dosledno do konca, se mu ni bati dr. Mravlaga in graških profesorjev in Madžarov! Vikomt je bil mlad človek triindvajset let, kipa jih je kazal komaj petnajst ali šestnajst Vsled svoje majhne, drobne postave, plavih las, rožičastih lic in svojega ličnega koketnega vedenja je bil zelo podoben pažu Kerubinu v »Figarovi svatbi«. Samo da je namesto zaljubljene drznosti srčkane-ga paža kazal izraz neprevladljive topoglavosti. — •Dovolj, dovolj, dragi nečak, — je dejal marki, prekinivši njegova opravičevanja; — poljubite svoji teti in sestrični roko in povejte mJ, ali ste čital »Merkurja« in ali ste ugenil uganko. Vikomt je zanikal vprašanje, potem pa stopil k markizi in ji spoštljivo poljubil roko. Isto je hotel storiti tudi Luizi, toda ko je začutil, kako krčevito se tresejo dekličini prsti v njegovi roki, je zašel sam v tako zadrego, da si ni mogel bele ročice svoje sestričine pritisniti na ustnice. Stari marki je opazil njuno vznemirjenost. Smešck iskrene radosti mu je zaigral okoli ust in dejal je sam pri sebi, ponosen na svojo bistro-vidnost: — Ljubita jse prav kakor parček grlic. Na moje prednike, konvenijenčni zakon, ki pa bo prav tak, kakor da bi se vzela iz ljubezni. Večerja je bila pripravljena. Dva služabnika sta UliK* Zanimivo je primerjati politično delovanje Nemcev s slovenskim v tem važnem času in na ti podlagi izvajati posledice za prihodnjost. Pred shodom, ki so ga v Gradcu imeli naši nasprotniki na Jožefovo, sta se oglasila o postopanju Nemcev proti Jugoslovanom dva nemška vseučili-ška profesorja Gurtler in Sieger, na shodu samem pa še tretji Scala. Zanimivo je njih stališče. Prvi vidi rešitev in veličino nemštva v tem, da se Nemci združijo z Madžari zoper nas ter da se razdele vse moči v smislu dualizma le med tema dvema narodoma. Koliko milijonov nemškega ljudstva škriplje z zobmi zoper Madžare zaradi današnje lakote in vendar se vse to naj pozabi, če le ostane Slovenec suženj na svoji zemlji. Preveč nečloveška je ta politika, da bi ji mogel biti uspeh prisojen, če je še kaj pameti in pravice na svetu. I11 pravica še ni umrla in še ni nehala odločevati usode narodov. Gorje zaslepljenim narodom, ki je nočejo poznati! Drug! izmed zgornjih profesorjev tako sovraži Slovence, da lioče Hrvatom dovoliti floleg Hrvaške in Slavonije tudi Dalmacijo in Bosno samo da sinejo Nemci požreti osamljene Slovence, ločene od jugoslovanskih bratov Hrvatov in Srbov. Toda povrh bi morali Hrvaii priznati Madžare za svoje gospode in Nemcem zagotoviti v gospodarskem oziru take predpravice, da bi imeli združeni Hrvati samo svoje samostojnosti. Kn j si pač misli ta nemški veleum o razsodnosti In poštenosti hrvatskega naroda, če mu pripisuje, da bi se vsedel na take limanice! In tretji izmed imenovanih nemških učenjakov na zgoraj omenjenem shodu samem sodeluje z odpadnikoma dr. Mrav! a som in dr. Ambroschitschem ter z županom Fizio, ki so dospeli do revolucionarnega izreka, da se hočejo poslužiti orožja in v najskrajni sili nam jugoslovansko zemljo in ljudstvo prepustiti — krvavečo iz tisoč ran! Kaai je padel nemški narod, če nin:a več zaupanja v pravico in v moč idej in v zmago v duševnem boju in se mora sklicevati na revolucijo? — Kam mislijo odgovorni voditelji, če hočejo res zapeljati svoje rojake, ki so na jugoslovanskem ozemlju vendar povsod v neznatni manjšini, v ne- vzdigniia markija s stoioin vred in ga zanesla v obednico. Raul Je podal roko markizi, Luiza pa je stopala za njimi s povešeno glavo. Kakor je bilo razvidno iz markijevih besedi, j^ bilo dogovorjeno med rodbinama Basseterre in Labretonais, da se vzameta Raul In Luiza. Raul, najstarejši sin markijeve sestre, je strastno ljubil svojo sestričiao in nevesto, Luizo. toda bil je tako bojazljiv in.imel je tako malo zaupanja v samega sebe, da se še nikdar ni upal govoriti z Luizo o svoji ljubezni, Še manje pa, da bi jo j.osil njene. Vpraševal je edino Ie sam sebe, kar Je še povečevalo njegovo skrb: Ali me ljubi? In neka slutnja ga je silila, da si je odgovarjal: Ne, ne ljubi me. Med večerjo se ni zgodilo nič pomembnega. Marki je pridno zalagal izborno pripravljene jarebice in jih, vkljub svoji putiki prav tako pridno zalival z vinom .Od časa do časa je tudi precej jasno namignil na bližajočo se poroko svoje hčere z netjakem, toda kakor hitro je udaril* to struno, ni bilo odmeva odnikoder. Vikomt se je prestrašil, na Luizinem licu pa se je pojavila bol, da, skoraj groza. Povecerjili so, in marki in Raul sta se vsedlaj k igri. Nista fc pa še končala, ko sc je zgodilo ne^Luizi in jo vprašala poti!;oma; Koristnega deia nam trefca In ne HM polemik! j. Naš narod Hrvatov, Slovencev in Srhov se nahaja v usodepolnih časih, ki imajo odločiti o .'.tegovi bodočnosti za stoletja: sreče, svobode in samostojnosti. Pravi patrijotje so izpoznali resr..ist časa in izdana je parola od severnih do ju/nih mej: vsi v eno vrsto! Vse narodne energije sc morajo združiti v eno edino rezultanto, ker sn;un na ta način je zmaga zagotovljena. Roko v epr i\ > ie prva ponudila slovenska ljudska strank 1 « svojima načelnikoma dru. Kreku in dru. Kor ^u. V dunajskem parlamentu je prišlo do močne s' • vseh jugoslovanskih strank. Po tem uzoru n. tudi v drugih naših deželah ustvari močna 1 m-centracija vseh narodnih vrst. Verska in kulturu nasprotstva se niso vmešavala v politično tal..,!, i ne s katoliške, ne z liberalne sir«Hr vatsko Njivo« in »Novinami«, neprimerno za sedanji čas^ Vrdela, Pangoni nI. Oiulia 18, Penso ut Giulia 7. Ottonischer ul. Molingrande 10, Periattl ul. Bar-riera vecchia A, Barbieri ul. Barriera vecchia 15. M ocen igo ul. Barriera vecchia 31, Loy nI. Barriera vecchia 41, Krassnig u!. Molin a vento 1, Jenco ul. Istituto 4, Saffaro ul. Istituto 28, Benedettich ul. Piccardi 28, Marussig ul. Settefontane 248 (Ro-col), Polacco ul. Settefontane 44, Pozzi ul. Settefontane 1, Rizzian ul. del Rivo 38, Delavske zadruge nf. S. Marco, Rocco ul. S. Marco 2, Comis so Campo S. Giacomo 10, Culot ul. Giuliani 23. Rizzian ul. deir Istri a 76. Gatznig Skedenj 50, Go dina Skedenj 138. CENE: Prednji deli z doklado .... po K 8*— kg. Zadnji deli z doklado .... po K 8*80 kg. ulici Carinila št. 39. I. nadstr. Seje podružnic Trst I Jurslnovič, deček, ki v italijanski sirotišnici še nI Domala A*>rovlzr;cF!!«!ce stvari. Razdeljevanje novih dodatnih izkaznic, izkaznic za kruh, sladkor in maščobe. Danes, dne 22. t. m., se prične razdeljevanje dodatnih krušnih Izkaznic za tedne 134—135 in 136—137. dodatnih izkaznic za sladkor, veljavnih za mesec majnik in za maščobe, veljavnih od 29. aprila do 26. majnika t. I. Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij v uradnih urah (od 9 do 12 opoldne) od ponedeljka. 22. t. m., da sobote. 27. t. m. Izkazati se je treba z izkaznico za nakup kruha in živilsko izkaznico. Strankam se priporoča, da preštejejo izkaznice takoj ob sprejemu. Rodbinski glavarji, oziroma glavarji domačih gospodarstev se opozarjajo na dolžnost, da morajo takoj (tekom 24 ur) naznaniti dotični krušni komisiji vsako izpremembo stanovanja, slu-žahrnštva, porast ali zmanjšanje števila rodbinskih ali družinskih članov. * m 0 GOVEDINA ZA NEIMOVITE SLOJE Jutri, v torek. 23. t. m., se bo vršilo razdctfeva- nje govedine za neimovite sloje proti preščipnie-nju št. 19 izkaznice za meso in maščobe (z rdečo črto) in proti izročitvi izkaznice št. 34 serije a. b. c in d (istotako z rdečo črto). Na vsako izkaznico se dobi eno osminko kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinisnlia rkovlje 41, Punter, Greta Zgornja 309. Bin Pojan, Bo!!c. ul. Šalita di Oetta 13. Callin ul. Boroevič 18, Trocca ul. Commerciale 3. Con-cilia -ul. B. Cellini 1, Paronitto. P. Caserma 6, Taverna P. Ponterosso 4. Borsnolo, ul. Lazzaretto 52. R:vo?t nI. JViassimiliana 8. Borzer ul. Tigor 10, Castro ul. Fomnone 19. Vosak ul. Cavana 10, Periatti ul. Sanitd 9. Furlani ul. Orologio 4. Ro-mo za žjde). Pclacco, ul. Eecchcrierdgovcrdgov cftc!!i nI. P .Piccola 2. Levi ul. Beccherie 6, Polacco u!. Beccherie 47 (samo za Žide), ZaJnik ul. S. Giovanni 6. Fabbro ul. Marije Terezije 43, Siri- netta ul. Lcgna 4. Polacco ul. Torrente 30. Ru-metz ul. Lnrgo Santorio 2. Pinter ul. Farneto 9, Fontanot ul. Amalia 32, Zafutta ul. Farneto 3S, Godi^na ul. Farneto 747, Polli ul. Acrjueuotto 13, Slovenske vojnlške sirote. Prejeli smo: Blizu 1000 slovenskih, oziroma hrvatskih In srbskih vojniških sirot imamo v Trstu. Samo 1000 sirot je, katerim je kruta vojna ugrabila deloma očete in deloma matere. Zanimanje za te sirote se kaže vsestransko in na vse načine se poizkuša pridobivati sredstev, da bi se jim zagotovila bodočnost v prvi vrsti, da si bodo same služile svoj vsakdanji kruh. Večina mater Ima svojo deco pod svojim okriljem, kar je sedaj lz gmotnega stališča kolikor toliko lahko. Toda, ko odpadejo vojaške podpore, ter na njih mesto stopi stalna pokojnina, ne bo pokojnina niti od daleč zadostovala, da bi se žnjo redila, vzgojevala in oblačila deca. Priskočile bodo razne dobrodelne inštitucije na pomoč, katere pa ne bodo zadostovale za družinsko prehrano in matere bodo primorane iskati si zaslužka v zboljšanje svojih družinskih razmer, vsled Česar bodo morale biti odsotne deloma poldnevno in deloma večji del dneva od doma. In vprašamo se: Kaj bo z deco. kakšna bo postala, ko bo prepuščena sama sebi skoro ves dan, brez nadzorstva, brez vodnika? 2e sedanje žalostne razmere, ki odtegujejo matere njihovi družini so do-vedle mladino, žalibog. na tako moralno stopnjo, da se nam obeta črna bodočnost zanjo. Za one sirote pa, katere so izgubile mater in se Jim oče mudi v tujini v težki vojaški službi, je še žalost-neje — te so prepuščene popolnoma na milost in nemilost usodi. A poleg vojniških sirot je še na stotine slovenskih deloma brezinaternih in deloma brezočetnih sirot, katere potrebujejo negovanja, nadzorstva, pouka in vse preskrbe. Kam ž njimi? — Pač ne ostane drugi izhod, nego sirotišnica. Sirotišnica! Ali imamo zavetišče, kamor bi lahko dali brez skrbi našo slovensko deco? Nikakor! Pač je tu sirotišnica, ki je pristopna vsem sirotam tržaške pripadnosti, a žal. čim izročimo našo deco v omenjeni zavod, neha biti naša, postanejo nam janičarji, sovražniki našega roda in doma. V omenjenem zavodu ugasne popolnoma vsak slovenski narodni čut ter stopi na njegovo mesto tujerodni čut in v največ slučajih mržnja do lastnega materinskega jezika in do svojega naroda sploh. Da je to gola resnica, priča naslednji slučaj, kakršnih pa bi se lahko naštelo do današnjega dne na stotine. Meseca novembra L 1916. je bila sprejeta v tukajšnjo mestno sirotišnico slovenska deklica. V januarju 1. 1917. naprosi sestro, da bi ji prinesla mašno knjižico, -kar je sestra nemudoma storila. Prinesla ji je slovensko mašno knjižico, katero je uporabljala, ko f je bila še doma. A kaj se je zgodilo? Z gnjevom je odpahnila molitvenik z besedami: »Non voglio in quella linguac. In to se je zgodilo komaj 2 meseca po vstopu v dotično zavetišče. Komentarja menda ni treba. — Tukajšnja sirotišnica, katera ima poleg narodnostnih razmer še neštevilno drugih napak, kakor jih je dobro narisal in ožigosal tukajšnji dnevnik — ta sirotišnica je grobišče za našo slovensko deco. Naše geslo mora biti: »Proč od nje!« Naša ć.-ca ne more in ne sme imeti v takih razmerah tam prostora. Ustvariti ji moramo dom, kamor jo bomo lahko brez strahu pustili, kjer najde res svoj dom, naš dom, naša srca, našo ljubav. Zivlienskega pomena je ustanovitev slovenske sirotišnice v Trstu. Zato »vsi na krov«, vsi na delo. da se ustanovi ta prekoristni zavod. 2e dolgo časa čutimo tržaški Slovenci potrebo te ustanove, a v sedanjih časih, ko se slovenske sirote trumoma množe, je postala ta potreba akutna — in ta ideja najde gotovo najlepšega odziva in zaslombe toliko moralne, kolikor materialne v vseh slovanskih krogih. A država nam je dolžna priskočiti na pomoč, saj ne more in ne sme biti v njenem geslu, da naj bi se pohujševali otroci onih. ki so se tako junaško bili in žrt\ ovali za njo naj-veče svoje bogastvo, svoje življenje, in s tem bodočnost svoje dece. Dolžna je krepko podpirati ustanovitev si • enske sirotišnice. Prepričani smo, da merodaini faktorji zastavijo ves svoj vpliv v dosego tega našega cilja, ter s tem pomagajo k udejstvitvi te naše že davno gojene želje. Kar pa je nas, pa vsi na delo za našo slovensko sirotišnico. — A. S. Žensko vojno prispevanio. Glavne nabiralke se vabijo tem potom na mesečni sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek, 29. aprila v Slov. čitalnici od 4—6 pop. Posebno se naproša one. ki so bile zadržane in se vsled tega niso mogle udeležiti zadnjih sestankov. Slovensko gledališče. — Snočnja ponovitev »Ugrabljene Sabin k e« je uspela res dobro v vsakem pogledu. Poudarjamo prav posebno, da so se icralci v resnici potrudili, da so popravili, kar Je bilo z gre? eno pri prvi uprizoritvi, in po možnosti izpopolnili. kar je nedostajalo. Naj hI bile vse bodoče predstave vsaj takšne, kakor bila ta, pri čemer seveda nikakor ne izključujemo beliših. potem smo prepričani, da nam je zagotovljeno naše narodno gledališče v Trstu. Tu smo videli, koliko izda dobra volja in ljubezen do stvari! Po-set najbrž zaradi slabega vremena ni bil najboljši; zato pa je bilo odobravanje tem iskrenejše. —r. Kdo Je Izgubil par črnih ženskih rokavic, ki so se našle po Cankarjevem predavanju v dvorani »Del. doma«? Rokavice hrani uredništvo »Edinosti«. Voino - pomožn! nrad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega m bralnega društva« v ulici Canntia št. 39, I. nad., na levo, in sicer, Izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in po! dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mesMh Seje Izvrše val nega odbora Z. J. 2. v Trstu se vrše redno vsak četrtek ob 7 zvečer v prostorih L in Trst II. se vrše po potrebL Mestna zastavljalnica. V torek. 23. t m., se bo do prodajale na javni dražbi že zapadle dragocenosti, zastavljene meseca januarja leta 1917. na razne prefSnie številke serije 141. ^ugoslovanskenra klubu so došle nadalje naslednje izjave za majniško deklaracijo: Trgovci i trgovački namještenici glavnoga grda Zagreba: hrvatske žene u Našicama kao pobornice svake pravednosti i svjesne nužne borbe za slobodu i samostalnost naroda svoga najoduševljenije pozdravljaju I priključuju se izjtvi »J. kl.« i Izjavi »Starčevićeve stranke prava« a hrvatskom saboru v Zagrebu; svećenici rabskoga provikarija-ta biskupije krčke; mjesno općinsko zastupstvo vabsko slaže se potpunoma sa zahtjevima Izraženim u jugoslovansko! deklaracij od 30. svtfnft 1917, koji se temelje na prirodnem l hlstorlčkom pravu te na pravu i načelu samoodredjenja naroda; zastupstvo upravne općine Sušak; poglavarstvo upravne općine Brodski Stnpnlk (kot. oblast n Brodu) kao raprezentat svih opčinara se izjavi za ujedinjenje svih južnih Slavena habsburške monarhije u smislu svibanjske deklaracije; bjelovarski Slovenci in Slovenke z navdušenjem pozdravljajo m. d. v prepričanju, da se bo naš narod trojnega imega le takrat mogel svobodno razvijati, če se obistinijo zahteve po Jugoslaviji; svećenstvo I učiteljstvo. općinari odn. žene i djevojke općine Tinjan I Kringa Iz podop-ćine Sv. Petar u šumi (ukupno 1195 potpisa)! (U ovoj malenoj općini, koja je Još uvjek na žalost u talijanskim rukama, a u njoj Je čisto hrvatski živalj, te se talijanština u narodn održala samo uslijed korupcije i zatiranja narodne svijesti. Narodu se polagano otvaraju oči, pa je ideja, koju zastupate tako muževno i samoprijegorno, mnogima otvorila nove vidike i prodire munjevnim brzinom svuda, gdle još životari naš ispašeni i istradani narod, pa je nade, da je neće nijedna sila moći više da nguši«). Selo Cabrovići; općinari Oologorice; općinari (muški 1 žene) u ZareČju. općine Pazin u Istri (261 potpisa); svećenstvo i učiteljstvo na Sabinštini u Istri; jugoslovanski železničarji v Puli; železniško osobfe v Divači (113 podpisov); vas Brezovica, občina Materija v Istri (118 podpisov); žene in dekleta občine O cizla-Klanec v Istri (71 podpisov); duhovščina dekanata Krkavce (škofije tržaško-koprske); mo žje in fantje vasi Strahinj; možje in mladeniči, žene in dekleta občine Podgrad v Istri (deli občine Brkin. Zajelšje. Eriavče, Prelože); žene in dehleta vasi Vrhpolje v Istri; žene in dekleta vasi Gročana v Istri; -županstvo Tolmin; županstvo občine Drežnica (okraj Tolmin); možje, žene in dekleta vasi Kazlje (občina Storje) na Goriškem (188 podpisov); občinarji občine Medana v Brdih: občina Zgonik na Goriškem. Gerentstvo občine Orehovica pri St. Jerneju se pridružuje m. d. Mož*e in mladeniči župnije Selo se Izjavljajo za samostojno jugoslovansko državo (137 potp.) Občinarji občine Sv. Marjeta zahtevajo združenje vsih Jugoslovanov (62 potp.) žene in dekleta mesta Celovec zahtevajo svobodne Jugoslavije (101 potp.) Učiteljsko društvo šibenskog okraja se pridružuje m. d. Občinarji Malcnedelje občine Mu-ravci se izjavljajo za m. d. (77 potp.) Možje, žene in dekleta občin Smartin in Legen pri Slovenjem Gradcu se pridružulejeo m. d. (1005 potp.) Občinski odbor občine St. Danijel se pridružujejo m. d. Zastopniki libuške občme se pridružujejo m. d. Občinski odl>or BlaŠki se pridružujejo m. d. Kraini šc-ski svet v Tunelu se pridružuje m. d. Možje, žc-ne mladenčl in dekleta iz župnije Roček na Koroškem se pridružujejo m. d. (61 potp.) Občinarji občine Ledenice zahtevajo samostojno jugoslovansko državo (268 potp.) Prebivalci vasi Dob, Brega, Vidernovas In Kome! občine Blato na Koroškem pozdravljajo samostojno jugoslovansko državo (215 potp.) Prebivalci vasi Cirkovče in Nov-čevas občine Blato na Koroškem zahtevajo jugoslovansko državo (74 potp.) Možje in žene fantje "n dekleta občine Št. Danijel pri Prevaljah zahteva*.- samostojno jugoslovansko državo (388 p.) OL'inarji občine St. Janž v Rožu na Koroškem zahte»*aio jugoslovansko državo (280 potp.) Železni Idr jI istrskih prog Divača—Pula in Herpelje— Trs* izjavljajo za m. d. (202 potp.) Prebivalci tare £t Lenart pri sedmih studencih, občine Podklo-? cr Izrekajc svoje popolno zaupanje Jugoslovan rkemu khhu in pridružujejo se m. d. (205 potp) Prebivalci fare Pcdkrnos pri Celovcu pridružujejo se m in zahtevajo samostojno jugoslovansko državo (58 potp.) Občinarji občine Ojstrica na Kcrc£i,o*n pozdravljajo Jugoslovansko deklaracijo i ir ikajo klubu zaupanje. (400 potp.) Odborniki oočine Ojstrica pridružujejo se m. d. Sensko gra-dajaustvo izjavljuje poverjenje jugoslovanskem kiubu u neustrašivoj borbi njegovoj za slobodu i samoodredjenje jugoslovenskeog .naroda te se zahvaljuje Česima na bratskoj uzajamnosti. (Slijedi 400 pod.) Občinarji v žup. Bilčova (222 pod.) v Ba-čah ob Baškem jezeru (67 potp.) v 2relcu pri Celovcu (58 potp.) v St. Ilju ob Dravi (346 potp.) v Zg. Vesci (188 potp.) se navdušeno izjavljajo za majniško deklaracijo. Občinski odbor Podvince pri Ptuju iskreno pozdravlja deklaracijo Jug. kluba oJločno protestira proti postopanju ptujskega okr. zastopa ko je na nepošten r.ačin sklical meseca decembra 2917 občinske predtopnike in tako vsilil podpis občine proti naši deklaraciji kteri podpis se danes prekliče. Slede tudi podpisi 238 občanov. Občinski odbor Gorice pri Mariboru se pridružuje deklaraciti Jug. kluba. Slovenski člani okrajnega zastopa Gornja Radgona zahtevajo ujedinjenje Slovencev. Hrvatov in Srbov naše monarhije v samostojno in neodvisno državo. Hrvatske žene u Milni. Vinkovcima. Senju Bjelovaru, Se-movcima kod Dina. Erdniku, Redokovčini, Carmi, Virju. Glini. Bilr">u. Smi!janu, Rizvanuš Brušani-ma. Gospiču Brčovcu, Spišič Bukovici, Prkovci-ma .Novski Dugom ratu Sv. Ivanu, Zelina, kao pobornice svake pravednosti I sojestne nužne borbe za slobodu i samostelnost naroda svoga avime najodušelienije pozdravljoiu i priključuju deklaraciji Jug. kluba u Beču I izjavi Starkovićeve stranke prava u hrvatskom saboru te se svečano Izjavljuju da će podupirati n svom programu kao cilj ujedinjenje Hrvatov, Srba I Slovenaca u posebno i samostalno državno tijelo na temelju narodnosnog načeta i hrvatskog državnog prava. — Zivila sloboda! Samostalnost 1 ujedinjenje! Živila Hrvatska! (8578 potp.) pozabil slovenščine. Katarina Benčič. Po 1*40: Emilija Stepančić. Po eno krono: Mhriia Kocjnn-ćić. Ivanka Krizman, Kristina Lenardon. Marija Naberg^j, Pranc Jelene, Marija Svab. Marija Drobnik. Marija Zdeznik. Antonija Cernigoj, Josi-sina Zorzon, Ivanka Kocjančič. Uršula Pahor. Jo-sipina Pestel, Makso Baretto, Ivanka Mlač, Štefanija Solak, Karei Kodrić, Neimenovana. Marija Fonda, Jožefa Zmak. Ivan Zupančič. Franc Zupančič, Angela Mlač, Jožefa Vitez, Angela Vitez, Ant. Taučer, Lozej. Po 70 vin.: Karla Krnev. Po 60 vin.: Marija Kastelic. Ana Debernardi ,Ivana Me-ula, Marija Kosmina. Po 50 vin.: Justina Soslč, Antonija Mlač, Marija Suc. Po 40 vin.: Kramar, Ivanka Petrič, Ivanka Matjak, Antonija Koren. *?arija "'obal. Po 30 vin.: Marija Kocjančič. Po 20 v.a.: V »ija Leskovec. V:hutega sta darovala: nabiralka Katarina Fajdiga K 2*20. in nek mož, čigar žena je šla z denarjem na trg, je dal vse, kar je našel na »napi«: 70 vin. — Podružničnemu tainiku so izročili: Marija Marn 3 K. konzistorialni svetnik H. Sonc 5 K. Mici Mohorič 5 K, kapelan Ivan Omersa 10 K, po 2 kroni: Skof. tajnik Oskar Pahor, Fani 2nidašiČ, Ribičič. Kapelan Karel Jam-nik 10 K; po eno krono: prof. dr. Cikovič. gospa Ana 1 K. in umetnost. Herbert Strang: Put oko zemlje n sedam dana. Za našu mladež nema prikladnije I ljepše knjige od ove. Dva se avijatičara složiše da će a sedam dana aeroplanom obići svijet. Pračenl smrtnim opasnostima vratiše se natrag ovi heroji vazduš-nih visina u krug svojih milih 1 dragih. Bujna mašta piščeva dočarava nam sugestivnim bojama čar indijskoga oceana i vratolomne podvige avijatičara. Radi svoje fantazije nazvan je autor ove knjige drugim modernim Jules Verne-om. Djelo je za našu mladež priredio poznati književnik i istarski rodoljub Viktor Car-Emln. Naslovni list Izradio Lj. Bablć ml. Knjiga je elegantno kartonirana, stoji 3*50 K. Dobiva se u svim većim knjižarama, a može se direktno naručiti kod izdavačkog zavoda »Jug«, Zagreb, Ilica 7 I. U tom slučaju treba pridodati I pri padajnlcl Iznos za poštarinu. Trst, Via Cassa dl Risparmio 5 Je pričela uradovatl Z soboto, Zl. t. R!, rodi ponravUanJa tlagalnib prr'irov u prvem nadstropju vhod Via S. tllcold Štev. s Uradne u,.. od 9 do 1 pop. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerm&k w Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Peste. Izdiranje zobov brez bo« leein. — Plombiranje. ~ UMETNI ZOBJE — :: NULI O^LIS!:: se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotink. :— J Ui«Hfm stare gosli ali Tiolincello (tudi pokvar-IVU^Ul jeoe> Papirnica Mercurio, Acqnedotto Trst - Oia Stadion 10 • Trst Odprt 83 8'2 zypč2? nabral it 19. 2055 vstopnina K 2 ■ i IfFSIII dečka v starosti od 14—17 let r.a dola L w lil mača dela. Plača ^o dogovora. Ponudbe do 25. apr.la 1913 na našlo7: Božidar Kastelic, pošta Materija, Tstra. 3180 P "I |vec z raznimi stroji. 3'.73 Prodam no a jadra in vrvi. Sv. Križ St. 31. 2061 PlfftflfffD beI° 5 8010V) prodam HUjuUfjdB takoj. Pojasnila pri vratarju ulica Ueppa L3. C0U3 Vreče V!»ako vrste kupuje Babič Fran Molino grande 20. 2017 Zamenjam hd i Dosti. fcivila oziroma olje za novo moi o perilo. Naslov pove Ins. oddelek 3i81 sublimat prve vr te prodaja m rv>-sUUUhitJ dilnica Cillia Poste 6. 1065 ZrFT1 anilin 10 tednov *tarega prašička za ^IliSllJulIl brejo kozo ali kozo z mlekom.— C. bola zgornja 12 (stara str žnica). 2< 70 KUPI S2 isti bi Jj približno 600 m žice, tudi orool eue za ograjo. Via deiia Te.-® št. 3) H. 2 74 Anton Jerkič pos uje v svojem ateljei u rUiU^rUI t Trstu. Via delle Poste št. 10. 40 PrS^oroiBsiva tvrtika. Drmska krojačnica A. KIEGER, Trst ulica Cornm rc ale 3. Izdeluje vsakovrstne obieke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. H37 Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzoraa češka costiina y Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) SJovenska postrežba iu slovenski jedilni listi. n r GAMBMNUS 1 i DAROVI. Za šentvidsko šolo so darovali sledeči Sveto-ivančani: po 5 kron: Ana ^krap, Alojzij Pahor. Po 4 krone: Alojzija Birsa. Po 2 kroni: Milka Počkar, Marija Svab, Ferdinand Vecchiet, Anto- vsakl veter ob 9V» vita m\M S MT Valopnlaa K V— D — -gad : V 0 1 t Dnmi „Edinost" u Trsta le izdal in zalotil naeledij* knjige 1. *VOtlUi\«. Spisal i. t. Ccoper. — Cena K l.bu. 2. »TKI POVESTI GROFA LEVA TOL-STEUA«. — Cena ttU vin. 3. »KAZAivfa. Spisal L. N. l olstoj. Poslovenil Josip Knaiiič. — Ceiia K 1.60. 4. »PKVA LJUBEZEN«. Spisal i. Siergje-vič Tu rojenje v. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja četkesia ljudstva. Spisala Karolina Svetla. PosloveiuLJ7. P. — Ctua 60 vin. 6. »BESEDA O S1.0VANSKLAI OJ;kE-DNEM JEZIKU PRi KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na ško fa Naj;la poslovno pastirsko pisnio pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vxi. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. a »JUNICA AGIČEVA.. Sri*al Ksa-ver bandor - Gjalski. Prevel E. Orel. Cena K Z. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletj;.. Napisal I. E. Toinić. Poslovenil Štela n Klavi. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChoctioIouSek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Chc-valier de Maison rouge.) Roman 'm Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec- — Cena K 230. UuZUS&ŽZI Ročni mlin za um m [m: I. Trst« IL Trsta PrtbHZna te~a 15 kg. kroa 135.— •> 113— Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa po poštnem povzetju) opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je mlinu — in sicer, za mlin najboljše vrste K 155, za mlin nekoliko manj trpežne vrste K 115 brez odbitna v tovarn L Zaboj in poštnina računi se posebej za lastno ceno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz naj-trpežnejšega materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjenmlin — jamčL Moj rečni mlin izmelie najfinejšo moko. — Stroj se nafoča Dri tvrdki : D. STUCIN, Dun&l 18. Ber. Hohnesasse 4. HT Dopisuj« se sfovansko ^