„DER STORISCHI LANDWIRT" ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drauj, Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschl 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Poetgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 11 - V. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 17. März 1945 . Einzelpreis 10 Rpf leto 1918 se ne bo veC ponovilo Fuhrer ob spominskem dnevu padlih vojakov nemški vojski — Odpor vse dotlej dokler sovražnik ne bo utrujen in zlomljen — Vsakdo naj izpolnjuje svojo dolžnost Povodom spominskega dneva junakov 1945, je naslovil Fuhrer na nemško vojsko sledeči oklic: VOJAKI! V verzajski pogodbi so isti nasprotniki kakor danes, naložili Nemčiji pogoj, naj popolnoma razoroži in vzdržuje smešno poklicno vojsko namesto ljudske armade. Pri tem so svečano obljubili, d? bi bila ta razorožitev le predpogoj za splošno svetovno razorožitev. : .je bi:o te ena sama sleparija! Čim je Nemčija dokončno položila orožje, je pričela doba izsiljevanja in izropanja. V mirovni pogodbi sami je bilo zapopadeno razkosanje Reich-a. Sovražne sile pa so se oboroževale kot nikdar poprej, načelovala pa jim je Sovjetska Rusija. Prikrivajoč to ostalemu svetu, je zgradila ta država gigantsko vojsko z nikdar zata-jenim ciljem, bliskoma udariti nekega dne po Evropi, ki jo je židovstvo onesposobilo za obrambo. Kako velik je bil obseg te oborožitve, veste vi, moji vojaki iz vzhoda, sami pač najbolje. Ako bi bila Nemčija ostala v stanju svoje vojaške onemoglosti, bi bila že danes vsa Evropa zapadla boljševizmu. Uničevalni pohod proti evropskim narodom bi bil že več let v polnem teku. V spoznanju tega ogrožanja našega kontinenta in njegove bodočnosti, sem takoj po prevzemu oblasti zapovedal, postaviti Reich tako daleč v stanje obrambe, da se vsaj ne bi bilo bati lažjega napada. To se je pa zgodilo šele potem, ko so naši nasprotniki odbili moje številne predloge za splošno razorožitev, za omejitev letalstva, za izločitev bombniške vojne, za odpravo težke artilerije in tankov, za omejitev števila čet na minimum itd. Ta odklonilev pa je obenem pokazala brutalne namene naših sovražnikov. Sedaj je minulo deset let, odkar je bila marca 1935 prokiamirana splošna vojaška obveznost in je dobila Nemčija v svoje roke tista sredstva moči, ki so potrebna za njeno ohranitev. Brez tega dejanja danes ne bi bilo več Nemčije. Židovska alijanca med kapitalizmom in boljševizmom, ki danes ogroža Evropo, pa je medtem odmaknila zaveso od gigantske oborožitve za uničenje našega kontinenta. Kljub temu je Nemčija sramotno izdana od večine svojih zaveznikov, sedaj že skoraj šest let dajala vojaški odpor in izvojevala uspehe edinstvene veličine. Čeprav se je usoda sedaj dozdevno zaklela proti nam, vendar ne more biti nobenega dvorna, da bomo s stanovitnostjo in hrabrostjo, z vztrajnostjo in fanatizmom — kakor že tolikokrat — premagali te protiudarce. Nobene velike zgodovinske države v preteklosti ni, ki se ne bi bila znašla v sličnih položajih : Rim v drngi vojni proti Kartagu, Prusija v sedemletni vojni proti Evropi. To sta samo dva primera med mnogimi. Radi tega je moj neomajni sklep in mora biti naša splošna nerazrušljiva volja, da zanamcem ne bomo dali slabšega izgleda kakor nam ga je dala preteklost nam samim. Leto 1918 se radi tega ne bo več povrnilo. Mi vsi vemo, kakšna bi bila sicer usoda Nemčije. V pijanosti zmage so naši nasprotniki to jasno naznanili: iztrebljenje nemškega naroda. ■ Danes, ko se desetič ponavlja dan uvedbe splošne vojaške dolžnosti, obstoja šamo še ena zapoved: z zagrizeno odločnostjo storiti vse, da bi se kljubovalo nevarnosti, da bi se dovedel obrat in da bi se v to svrho odporna sila našega naroda in njegove vojske gmotno in duhovno ojačila. Prav tako velik pa mora biti naš fanatizem v uničenju tistih, ki bi se skušali temu upirati. Ako si velik narod, kakor ]e nemški, s skoraj dvatisočletno preteklostjo, nikdar ne pusti vzeti vere v uspeh, temveč fanatično izpolnjuje svoje dolžnosti, ne oziraje se na to. Pred zastopniki tuzemskega in inozemskega tiska so bili pretekli teden v Berlinu pčdani zgovorni dokazi pretresljivega in 6trašnega do- Kampf in Ostpreußen Wieder ist ein Angriff dei Bolschewisten abgeschlagen. Bis an den Dorfrand kam dieser schwere Sowjetpanzer, dann traf ihn dip Panzerfaust eines deutschen Grenadiers. Ausgebrannt blieb er liegen PK-Aufnahme: Kriegsber Hermann, HH (GBD) ali pridejo dobri ali slabi časi, potem mu na koncu vsemogočni Bog ne bo odpovedal svojega blagoslova. V zgodovini pade samo tisto, kar je prelahko stehtano, Bog vseh svetov pa pomaga samo tistemu, ki hoče samemu sebi pomagati. Kar ima naš narod pričakovati, doživljamo že sedaj v velikih delih vzhoda in v mnogih področjih zapada. Kaj nam je radi tega storiti, je vsakomur jasno: upirati se tako dolgo in udrihati po sovražniku vse dotlej, dokler se ne bo utrudil in končno le zlomil! Vsakdo naj radi tega izpolnjuje svojo dolžnost. Glavni stan, 11. marca 1945. Adolf Hitler* gajanja, ki ga doživlja nemški vzhod, kjer bolj-ševiške zverine morijo, plenijo in koljejo nemške ljudi. Preslabotno je pero, da bi zamoglo popisati vsa ta poročila strahote. Kljub temu pa so vsa prikazovanja le slabotni odtenek vsega tistega, kar se na vzhodu resnično dogaja. Generaloberst G u d e r i a n , šef generalnega štaba nemške vojske, je stopil kljub temu, da je sredi težke borbe preobložen z delom, pred zastopnike tiska, da bi postavil dejanski stan v luč svetovne javnosti ter da bi strahote največjega zločina v človeški zgodovini predstavil vsemu svetu. Reichspressechef Dr. Dietrich je pozdravil Generalobersta ter ožigosal pri tej priliki lažnivost anglo-ameriške politike, zlasti pa je jedrnato odpravil drzne trditve Churchilla in Roo e-velta, ki skušata svetu predstavljati svoje narode kot prave stebre svetovnega miru in svetovne varnosti ter kot garante srečnega razvoja človeške družbe, kot nosilce kulture in bodočnosti sploh. Generaloberst Guderian— tako je izjyvil Dr. Dietrich — nastopa kot zastopnik resnice, ki mu jo dogodki dnevno prinašajo v sto in ti-oč oblikah. Generaloberst Guderian je na to povzel besedo za sledeča izvajanja: Nemški borec na vzhodu je moral v zadnjih tednih, v katerih so se boljševiki po prodoru pri Baranovu globoko zarili v staro nemško ozemlie, izdržati naval velikih človeških in materijalnih mas. Tekom številnih protinapadov, v katerih smo zopet zavojevali mimogrede izgubljeno ozemlje, so izsledile naše čete sledove gnusnih zločinov, ki so jih izvrševali boljševiki z neverjetno bestijalnostjo. Pogled na -pobite žene, otroke in starčke se je nemškemu vojaku globoko Pravi obraz boljševizma Generaloberst Guderian, šef generalnega štaba nemške vojske, o zverinstvu boljševiškesoldateske - Nemški častniki in civilisti pred zastopniki tuzemskega in inozemskega tiska o preživelih grozotah ftiorijo, pojilfuieio in ropalo* zaril v srce. Ne bo pozabil joka žena in deklet, ki so bile po6iljene in mučene. Zverinsko ubijanje, ropanje in požiganje boljševikov se more primerjati le s satansko okrutnostjo, katero so Mongoli, Huni in Obri prenašali pred stoletji v dežele zapada. Na podlagi dosedanjih izkušenj na tem področju nismo pričakovali, da se bo morda — kakor bi prav za prav moralo biti — dvignil v sovražnem ali nevtralnem inozemstvu spričo takih boljševiških grozot vihar upora. Ne čudimo se več, da se takozvano svetovno javno mnenje doslej malo ali pa sploh nič ne bavi s temi dogodki. Toda po6kus, nemška poročila o boljševiških grozotah označevati kot produkt fantazije nemške propagande, mi je dal povod, da sem prišel v vašo sredino. Predstavljam vam dva oficirja, ki sta dobila na 300 kilometrov dolgem potovanju po ozemlju, ki so ga zasedli boljševiki, globok vpogled v vse posameznosti kakor tudi v sistematiko boljševiške strahovlade. Pred svojo izpovedjo sta bila zaprisežena. V številnih naselbinah sta našla enotno postopanje boljševikov to se pravi, Skupno metodo teh boljševiških grozot. Izpovedi obeh oficirjev vam bodo dokazale, da bo'jševiške grozote n so morda iztirjenja posarfieznih vojakov, kakor se v vojni vedno utegnejo dogoditi in ki se jih v disciplinirani armadi civilizirane države ostro zasleduje. Jasno dokazana so sledeča dejstva: 1. Z vneto in z židovsko sistematiko opravljeno propagando so v sovjetski vojski združene vzhodne narode načrtno nahujskali ter jih pripravili na trenutek, ko se bo boljševikom posrečil vdor v Nemčijo. Za ta trenutek so z najpodlejšimi lažmi in zavijanji ustvarili v pripadnikih sovjetske vojne sile tako uničevalno pijanost, da je moralo priti že pri prvem stiku z ljudmi brez obrambe do najhujših grozot. 2. Poleg te intelektualne priprave so dali pripadnikom Rdeče vojske pred piičetkom sovjetske zimske ofenzive v poveljih komisarjev in komandantov povsem jasne smernice za ropanje in ubijanje. Posebni dokaz za sistematiko uničevalnega povoda sovjetske vojske tvori maščevalno in krvi žejno povelje, ki ga je izdal vrhovni poveljnik I. beloruske fronte, Zukov. To povelje se pričenja s formulo, ki je bila doslej v vojaškem jeziku neznana. Zukov je dejal, „da je treba sedaj fašistično zver uničiti v lastni votlini«« Nato navaja Zukov grozote, ki da so jih nemški vojaki baje povzročili za časa svojega pohoda v Sovjetski Uniji. Jaz sem se sam boril v Sovjetski Uniji, toda nikjer nisem našel kakih hudičevih peči, plinskih celic in sličnih proizvodov bolane fantazije. Namen je očiten: z očitnimi lažmi so razvneli maščevalnost primitivnega sovjetskega vojaka. Zukov pravi v svojem povelju: „Prišel je čas za obračun z nemškimi fašističnimi lopovi. Veliko in plameneče je naše sovraštvo! Okrutno se bomo maščevali za vse." Z izrazi kakor fašistične zverine", „hitlerjanski ljudožrci" podtika maršal Sovjetske Unije nemškemu narodu krivdo za žrtve, ki so jih morali prinašati narodi Rusije boljševiškemu imperializmu ter grozi nemškemu narodu z večkratnim povračilom, to je praktično z iztrebljenjem našega 90 milijonskega naroda. "Dnevno povelje, ki ga je izdal sovjetski maršal ob pričetku zimske ofenzive svoji armadi, predstavlja najbolj krvavi dokument, ki ga je kedar-koli podpisal kak vojak. Kar počenja sovjetska soldateska sedaj na nemškem vzhodu, odgovarja vsebini in duhu tega povelja. To se mora ugotoviti z vsem povdarkom. Je to povelje Moskve, ki ga tu izvajajo. Medtem ko nastopajo iz vzhodne strani sovjetske armade, da bi iztrebili nemški narod, skušajo istočasno z zapadne strani anglo-ameriški letalski morilci dokončati na povelje Londona in Washingtona ta nezaslišani uničevalni načrt. IzfrgaU ¡im bomo naše vzhodne pokrajine! Če pravi Zukov ob koncu svojega povelja: „Premagati bomo morali srdit nemški odpor, sovražnik se bo boril z zagrenjenostjo", potem mu zamoremo to spoznanje le potrditi. Nemški vojak na vzhodni fronti se bori z odločnostjo, ki je brez primere. Pogled na oskrunjene in umorjene žene, na okrutno pobite otroke, starčke in bolnike je v nemškem vojaku iazplamtel pravo bes-nilo in plameneče sovraštvo. To sovraštvo je prišlo do izraza v besedah, ki so postale geslo trd- njave Königsberg: „Udarite po njih, povračajte! Smrt boljševiškim zverinam!" Nemčija — Reich moči Nemški borec na vzhodu se zaveda, da je to zadnja in odločilna borba, ki odloča o nadaljnjem obstoju našega naroda. Ako bi odpovedal, bi bilo s tem izbrisano ne samo življenje naroda, temveč tudi vsakega posameznika. Vsled tega spoznanja je pridobil nemški vojak isto trdoto in odločnost, brez katere še ni bil nikdar odbit nikak azijatski naval iz stepe. V mnogih bitkah preizkušeni, s plamenečim sovraštvom prešinjeni in do zadnjega pripravljeni nemški vojaki nam dajejo ponosno sigurnost, da na vzhodu boljševiških armad ne bomo samo zaustavili, temveč jih bomo končno zavrnili. Sli si bomo po naše nekoč cvetoče pokrajine. Nemško deželo na vzhodu hočemo osvoboditi iz okrvavljenih krempljev boljševiške zverine. S strastno odločnostjo se približujemo trenutku, ko bomo prešli iz obrambe zopet k napadu na vzhodni fronti. Medtem pa ne izgubljamo živcev, četudi se zdijo obremenitve še tako težke, ker smo prešinjeni globoke vere, da nam bo uspelo izsiliti zgodovinski obrat te borbe, o katerem je govoril naš Führer. Preko sedanje stiske 6tremimo z vročim srcem in vso strastjo naše duše za vzpostavo nemškega vzhoda. Zato bomo vpostavili vso silo duha in telesa, nikdar ne bomo strahopetno obupavali, vedno pa se bomo spominjali velikih dejanj naših očetov, ki so ta vzhod v teku stoletij spremenili v cvetoči nemški vrt, v katerem so nemški ljudje delovali v miru, svobodi in časti. To zerrnjo pa so tudi branili in vedno zopet zavoje-vali, kadarkoli jo je oskrunila zemlja tujega okupatorja. Nemčija je Reich moči. pa tudi kulture in umetnosti, Nemčija je steber evropske zgradbe. Ali misli Evropa, da bo ostala njena hiša, če bo sama pomagala podirati glavni steber?" Reichspi essechef Dr. Dietrich se je zahvalil Generaloberstu Guderianu za njegova izv nja, ki so vredna več kakor vse fraze na konferencah naših nasprotnikov. Vse te konference so preračunane le na to, da bi se okoristile spričo strašnih boljševiških grozot. Reichspressechef je nato zaprosil oba nemška oficirja, naj poročata zbranim zastopnikom tuzemskega in inozemskega tiska o grozotah, ki sta jih videla na nemškem vzhodu. Beg iz pekla Dva nemška oficirja — oba iz kadetnice v Po-sen-u — sta poročala o svo)ih pretresljivih doživljajih med, umikom od Posen-a do nemških postojank ob reki Odei. Svoje izpovedi sta podala Leutnant Fritz Imgenberg, .rojen 23. aprla 1912 v Hamm-u (Westfallen) in Leutnant Günther Neumann, rojen 6 novembra 1915 v Berlinu. Oba oficirja sta vodila skupino 16 mož, ki 66 je hotela na vsak način prebiti iz področja Posen k nemškim črtam da bi tako lahko nadaljevala svoj boj prot' zakletemu sovražnika nemškega naroda. Ta skupina je videla na nemškem vzhodu neštete naselbine, k' sa doživele strahovlado sovjetske okupacije. Oba oficirja sfa izpovedala sledeče« »Boljševiki trebijo sistematično nemški narod. Vsako hišo in kmetijo, katere ne potrebujejo nujno v vojaške svrhe, zažgo brez usmiljenja. Tiste, ki jih ne potrebujejo za kopanie strelskih jarkov ali pa za dovozna dela, pa krat-komalo postrelijo ali pa jih deportirajo v notranjost Sovjetije«. Pod prisego sta izpovedala oba oficirja, da so pripovedovale žene, da ni bilo nobene izpod 55 let 6tare med njimi, ki je boljševiki ne bi bili yecinoma večkrat posilili. Sfo aHofe brez tconca in kraia »Prva vas, ki jo je dosegla ta skupina po ne-izrecno težavnih nočnih pohodih, je bila naselbina Glashütte v bližini mesta Filehne. Tu je ostalo par hiš še ohranjenih pred sovjetskimi po-žigalci. Zdi se. da štedijo boljševiki pri svojem sistematskem požiganju posamezne vasi ali pa tudi skupine hiš, da bi si na ta način zasigurali prenočišča za svoj prevoz. Prebivalci, ki so ostali v vasi, kei se niso več mogli priključiti beguncem, so pripovedovali: »Najprej pridejo oklop-niške konice in bojne edinice prve črte, ki nimajo časa, baviti se pobliže 6 civilnim prebivalstvom, zato pa so v mnogih slučajih z morilno brezobzirnostjo sfreljale v kolone beguncev.« Cim je področje zavarovano, pridejo dovozne če- te, katerim ni več treba prikrivati svojih namenov. Te dovozne tolpe 60 hujše kot zverine. Vedno se dogaja eno in isto. Najprei izropajo prebivalstvu V6e, kar se sveti, predvsem nakit. Nato iščejo alkoholne pijače, nakar uničijo vse, kar jim pride v roke z notranjeazijat6kim uničevalnim fanatizmom, ženske zavlečejo navadno v kak prostor, kjer jih rdeči armisti zaporedoma posiljujejo. Če pride drug dan nova dovozna kolona, se prične ta peklenska tragedija znova Najmanjši poskus odpora ali najmanjša gesta nevo-lje zadostuje za strel v tilnik. Mnoge žene so šle raje v smrt kakor v sramoto. Zakonski pari so se postrelili sami na pokopališču, na grobovih svojih rodbin, drugi so poskakali v studenec ali pa v goreče hiše, da bi tamkaj našli svojo smrt. »V naselbini Deutschohe pri mestu Tirschtiegel smo govorili z rodbino S. Celega imena se ne more objaviti z ozirom na posamezne rodbine, ker bi jih boljševiki v takih slučajih popolnoma uničili. Ko je prišel prvi boljševik v hišo, je naše! na stolu jabolko ter jih zahteval še več. 651etni S. je prinesel iz kleti jerbas jabolk. Ko 60 boljševiški vojaki medtem pojedli vsa jabolka, so jih zahtevali še več, toda jabolk ni bilo. Nato sta zagrabila dva boljševika omenjenega starčka ter ga ustrelila na skednju Boljševiki so nato zaporedoma posilili 301etno ženo v prisotnosti triletnega otroka. Ko je 601etna babica hotela preprečiti posilstvo, jo je eden izmed teh zverin udaril s steklenico po glavi Končno so še posilili 141etno vnukinjo zaporedoma. V sosedstvu so oskrunili triletne vnukinjo, ki je umrla na posledicah zverinskega dejanja. Več žena je storilo samoumor z obešenjem, ali pa so 6e vrgle v goreče hiše ki so jih poprej same zažgale. Nobena žena ni ušla posilstvu. Boljševiki so posilili celo mater, ki je par dni Doprej rodila V nekem gozdu smo našli osem nemških vojakov z razbitimi lobanjami in brez vsakega strela. V hiši neke naselbine ob resi Obra smo našli zbrano rodbino okrog 141etnega dekleta, ki je ležalo na smrt bolno v postelji. Boljševiki so jo več kot 40krat posilili in je dekle živelo samo še tiar ur. Dekle je bilo izredno lepo. Leutnant Neumann je izjavil pri zaslišanju: „Vsak večer vidim žalostne oči tega lepega dekleta in mislim, da tistega pogleda ne bom pozabil, dokler bom živel". Med mestom Schwiebus in Bentschen smo v vasi Stentsch poiskali neko kmetsko hišo zaradi orientacije. Tu je živelo šest starejših žena, poleg (»»r na šf> m'aišT žena z mrvžem in triletno hčerkico. Mlajšo ženo je obiskovalo dnevno Jest do osem boljševikov, ki so jo zapo e-doma posiljevali. Posiljevali pa so tudi stalno ostale starejše žene. V celi okolici nismo več našli nikjer živeža. Boljševiki so prebivalstvu nobrali vse. Prebivalstvo je živelo izključno "d t-romniria in ie moralo klitib plad'i do ¡7-črpanosti in do teme kopati za boljševike strelske jarke. Iz Bomsta so bolj še vi >ki komisarji odpravili prvo kolono v svrho deportacije proti vzhodu. Starce in bolnike so postrelili, brhka dekleta pa'so si vzeli komisarji in oficirji za osebno uporabo. V mestu Gratz so pripovedovali, da je bilo tamkaj deset nemških vojakov po predhodnem mučenju ubitih. Trupla so našli z razmrcvarjenimi spolovili. Skupini 16 nemških vojakov so izjavile nemške žene obupano, da bi rade na kolenih dosegle tistih 200 kilometrov do nemške fronte, ako bi tako zamogle uiti temu peklu. Ti hrabri možje, ki imajo sami žene in de-co so zaprosili šefa prve nemške frontne edinice, nai se jih takoj vpostavi za boj proti boljševikom. Izpovedi teh obeh nemških oficirjev je potrdil s svojim poročilom maior Kadzia, bivši komandant trdnjave Fiirstenberg. Major Kadzia je obiskal naselbino Vogelsang, blizu Fiirsten-berg-a. Ta naselbina je bila samo dve uri v posesti boljševikov. Ti dve uri sta zadostovali za naihui5e strahote. Nekesa 601»tnpffa žpl^rii-škega uradnika je našel major Kadzia ubitega. Nekega nemškega vojaka so pribil! z gnojnimi viinmi skozi vrat na skedeniska vrata. Dva nemška vojaka sta se zadušila. Enemu so po- Druck und Verlag; Marburqer Verlags- und Druckerel-Ges. m. b H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Haupt-schrlftleiter Friedrich Golob; a lle in Marburg/Drau. Badgasse 8 Zur Zeit für Anzeiqen die Preisliste Nr. 3 vom 10 April 1943 qültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezugsgeldes. Presseregisternummer RPK 1/1017, Mcisprotniki dobavljajo dokaze Piše Ing. Siegfried Ireml Komunistično vodstvo takozvane „Osvobodilne fronte" je skušalo dolgo časa izzvati utis in skuša to še danes, da je zgrajena OF „na demokratski podlagi" in da so v njej udeležene sku-pirie enakopravne ena poleg druge. Kdor je bil informiran, je vedel že od vsega početka, da je vse to le velika sleparija. Tekom časa so zavrgli to demokratično krinko tudi povsem uradno, čeprav samo v internih sklepih, ne da bi bili to navzven naznanili. Pri izsleditvi komunističnih celic v Marburg-u so našli svoječasno besedilo neke izjave, ki se nanaša na to okolščino koncem leta 1943. To izjavo so podpisali Bori6 Kidrič, Edvard Kardelj in Franc Leskošek za komunistično stranko, Andrej Hribar in Drejče Jaklič za Sokola, Edvard Kocbek, Tone Fajfar in Zaboršek za krščanske socialce. V tej izjavi čitamo med drugim sledeče: „Vodilna vloga v OF pripada komunistični stranki. Vsak član KS je avtomatično „aktivist OF."Sokol ostane pri svojem sklepu, da ne bo organiziral lastnih političnih aktivistov. Krščanski socialci ne bodo organizirali nikake lastne politične organizacije. Izrecno se odrekajo vzgoji rinili žlico, drugemu pa palico v vrat. Neko 17- leuio m 14ietno deklico so boljševiški oficirji najprej posilili, nato pa izročili v svrho posilstva drugim vojakom. Očeta, ki je hotel vse to preprečiti, so kratkomalo ustrelili. Leutnant Fischer je našel v neki sobi zvezano 221etno zakonsko ženo. Boljševiške zverine so jo oskrunile. Prsa je imela popolnoma zgri-zena, truplo pa je bilo strašno razmrcvarjeno. Isti oficir je videl neko kolono beguncev, ki so jo boljševiki popolnoma razbili. Od kolone, ki je obsegala okrog 50 vprežnih voz, je ostalo le še par kupov razvalin in razmrcvarjenih mrličev. Bivši delavec iz vzhoda, Adameit, je našel ob robu ceste več ljudi s tipičnim strelom, v tilnik. Trupla so bila izropana, škornje in hlače so jim slekli. Mnogo civilistov je ležalo v cestnem jarku ubitih ali ustreljenih. Na nekem malem kolodvoru je ležalo več ustreljenih uradnikov. Adameit je potrdil, da so dobili boljševiški vojaki od svojih oficirjev dovoljenje, pošiljati izropano blago v petkilogramskih paketih v Sovjetsko Unijo. Boljševiškim tolpam je bila potemtakem priznana pravica ropanja in plenjenja. Gospa Wagner iz Aspenau-a je bila 22. januarja evakuirana iz omenjenega mesta. 27. januarja se je začela gibati kolona s prebivalci proti zapadu. Omenjena gospa se je peljala z otrokom, materjo, teto in sestrično z vojaškim avtobusom do Dobrina. Ker so vladali snežni zameti, je morala ostati v Dobrinu ter je dobila prenočišče v hiši stražmojst.ra Gramsa. 29 januarja je vdrla boljševiška kavalerija v Dobrin. V Gramsovi hiši so boljševiki pognali vse Nemce v neko sobo I. nadstr. Omenjeno gospo je neki komisar ponoči zaporedoma posilil. Na isti način so brutalno posilil tudi njeno sestrično. Gospa Wagner je doživela zlom živcev ter je sklenila storiti z otrobom samomor, da bi se izognila nadaljnjemu mučenju. Prerezala je sebi in otroku žile. Otrok ji je umrl v naročju, sama pa je izgubila zavest. Ko je pridrvela nova ruska kolona, se je nenadoma prebudila ter je skočila v strahu iz I. nadstr. Tu je videla, da so ostale žene pobegnile po lestvi, na podstrešje, da bi se tam poskrile. Medtem so boljševiki zažgali hišo. Tu so našle smrt mati, teta in sestričina. Ko so nemške če.te vas zopet zavzele, so jo spravili v Neu-Stettin in pozneje v Berlin. Reichspressechef Dr. Dietrich je končno ugotovil da so vsa ta dejstva samo skromen de' vsega tistega, kar je v tisočih in stotisočih slučaj in dokazano. Izpovedi nemških oficirjev, civilistov in mater nrikazujeio pravi "braz boljševizma. Te izpovedi so najjačji udarec proti lažnjivim frazam in izjavam, da gre samo za nemško propagando. aktivistov. To pomeni konec lastnih separatnih organizacij in zvez, kar pa ne zadeva komunistične stranke." S tem je bila odpravljena demokratska sleparija tudi formaln.o. V OF navidezno ohranjene skupine so bile s tem sklepom definitivno likvidirane in je bilo potrjeno tudi formalno, da ima pravico do vodstva v OF komunistična stranka. Tako torej izgleda po komunistični taktiki demokracija. i Komunist Ivan Nemec-Vojko, član štajerskega oblastnega odbora OF, je ta demokratični cilj orisal v brošuri „ljudska oblast", izdani leta 1944, takole: „Veliko in svobodno demokratsko domovino bomo zgradili brez starih demokratskih strank in njihove papirnate vojne. Samo komunistična stranka bdi nad nami, da ljudska pravica ne bo nikdar zmanjšana ali užaljena. Zveni kakor v zasmeh, če bi si moral človek predstav-ljatfizračunano le mednarodno, Moskvi služno in sleherni nacionalizem uničujočo komunistično stranko kot čuvarko ljudske pravice. V članku „OF — trojanski konj" smo pokazali povezanost ter dokazali, da je komunistična stranka aprila 1944 ustanovila zakrinkano organizacijo v smislu smernic, ki so bile izdane že o priliki VII. svetovnega kongresa Kominterne. To organizacijo so v svoji hlimbi imenovali OF. Dokazali smo, da združuje vrhovni oblastnik komunistične stranke Slovenije, Boris Kidrič, tudi v „osvobodilni fronti" in v vodstvu tolp najvažnejše položaje. Tudi v ostalih edinicah so najvažnejši položaji v OF in v tolpah zasedeni od komunistov. Da se to ne bi preveč jasno videlo, imenujejo že nekaj časa te v OF prevladujoče komuniste sramežljivo „aktiviste OF". Dejstva totalnega vodstva OF in tolp po komunistih pa tudi s tem ne morejo več prikriti. Nasprotnik nam dobavlja s svojimi različnimi enuncijacijaml v tej točki dokaze. V naslednjem podajamo nekaj tozadevnih izjav iz sovražnega tabora: Stari boljševiški terorist Josip Broz-Tito, ki daje sedaj v Belgradu vzgled boljševiške strahovlade, je dejal v nekem govoru v mestu Jajce novembra 1943 med drugim sledeče: „Edinole komunistična stranka je vodila narode v oboroženi upor." Septembra 1944 so izdali brošuro „Komunistična stranka v osvobodilni borbi naroda". Tu je zapisal neki Vinko Hafner med drugim sledeče: „Na poziv svojega vodstva so vstali vsi člani stranke kot en mož, da bi organizirali oborožen upor. Komunistično stranko je v njeni vodilni vlogi usposobilo zlasti dejstvo, da je imela že pred aprilskim zlomom bogate praktične izkušnje za vodstvo in organizacijo ljudskih množic v njihovem boju." Pokrajinski odbor KS je izdal 22. septembra 1943 neko okrožnico, ki jo je podpisal Stante Peter-Skala. Tu beremo: „Razlikovati je med organizacijami OF in organizacijami KS. Organizacijske oblike se ne smejo zvariti v eno samo organizacijo, temveč se morajo strankine organizacije jasno in določno razlikovati od organizacij OF. Samo ob sebi pa je razumljivo, da je stranka tisti činitelj, ki izvaja kontrolo nad vsemi odbori OF in jim istočasno daje tudi smernico za njih delovanje." Nedvoumno stališče je večkrat zavzel tudi že imenovani komunist Kidrič, ki piše v članku „Dve leti OF«« v komunističnem listu „Ljudska pravica" (štev. 5—6, maj 1943) med drugim tole: „Naša stranka, ki je dala inicijativo za osvobodilno fronto in je dala svoje najboljše sile za rast in moč, gleda 6 ponosom na rezultate svoje dveletne borbe." V istem članku piše Kidrič na drugem mestu: „Dejstvo je, da komunistična stranka svoje vodilne vloge v osvobodilnem gibanju ostalim skupinam ni vsilila v/kakim formalnim paragrafom. Kot fundamentalno načelo za razdelitev raznih funkcij in položajev v OF je postavila delež, ki ga je ena ali druga skupina doprinesla. To pomeni po dveh letih OF naravno, da prihaja z nujnostmi osvobodilne fronte v konflikt, kdor bi se zoperstavljal vodilni vlogi komunistične stranke." V oklicu z dne 10. oktobra 1943 so pokazali svoj pravi obraz Med drugim se nahaja tu 6ledefci stavek: „Naša sovražnika nista samo fašizem in hitlerizem, temveč vsi posedujoči razredi, mimo tega pa tudi vsi tisti elementi, ki se ne priznavajo brezpogojno k doktrini naših največjih učiteljev: Stalina in Lenina." Taki primeri bi se še dali poljubno nadaljevati. Toda že ti primeri utegnejo povsem zadostovati, da lahko spoznamo po izjavah nasprotnikov samih popolnoma jasno, da je OF zgolj zakrinkana organizacija, nekak „trojanski konj", da bi se lažje približali ljudem. Kdorkoli je sedel na limanice njihovih lažnjivih fraz ali pa se dal izkoriščati, je postal tako grobar svoje domovine. Po vseh izkušnjah v Evropi ne more biti nobenega dvoma, da mori komunizem po Leninovi in Stalinovi doktrini s svojim namenom boljševiške strahovlade z deportacijo stotisočev v azijatsko stepo in s skrunjenjem naših žena, hčera in sester. Vsak Spodnještajerc, ki ljubi svojo domovino, bo sledil tedaj 6amo sledečim geslom: Boj komunistični OF! Boj komunističnim tolpami Smrt boljševizmu! Svoboda narodu! * Poštni paketi vojakov s civilnimi oblekami Pakete, s katerimi pošiljajo vojak domov svoje civilne obleke, niso podvrženi kontingentu. Pošte sprejemajo take pakete tudi v primerih, če je naslovna pošta zaprta za paketni promet, v kolikor se obavlj-a še poštna služba V primerih, da je ustavljen poštni promet v dotdčnem kraju, se pošljejo taki paketi nazaj na poveljstva Wehr-kreis-ov, od koder so prišli. Pošiljatelji lahko navedejo potem druge naslovnike Neue Bataillone für die Front Frisch ausgerüstete Panzergrenadiere marschieren zur Verteidigung Obeschlesiens an die Front pK-Aufnahme: Kriegsberichter Schmidt-Sieg, HH (GBD) Dr. Goebbels je obiskal HRABRI SPODNJEŠTAJERCI ■ ^ I • • • Za hrabrost, izkazano na frontah, so dobili „Sovražnika se da premagati, TfOHlO V 3I6ZIII Eiser"es Kreuz n- Klasse: Oberjäger Otmar Po- ' : __ v JncHlr«t «« Bl^iiSW v gatschnig, Ortsgruppe Lembach, Kreis Marburg- SO| smo ga ze dostikrat po- " Stadt; Gefreiter Karl Sittar, Ortsgruppe Kranichs- tolkli - „Zgodovina nam bo podarila zmaqo, ker io zaslužimo" feld' Kreis Pettaui Gefreiter Max Bresner, Ortsgruppe Leonhard i. d. B., Kreis Pettau; Grenadiei Reichsminister Dr. Goebbels je obiskal te neznano moč. Sovražnik ni trčil ob paniko, ki bi Vinzenz Namestnik, Ortsgruppe Zellnitz, Kreis dni fronto v Sleziji. Pregledal je boreče se čete., jo želel pri nas razširiti, pač pa najde povsod Marburg-Land; Gefreiter Josei Trepp, Ortsgruppe razne štabe, obenem pa tudi tik za fronto se na- enotno geslo stotisočev nemških vojakov vzhodne Wurz. Kreis Marburg-Land, Gefreiter Anton Pohajajoča mesta. Cim so nemška vojska, Waffen-^ fronte: »Pobijte boljševike, kjerkoli jih le naj- totsahnig, Otsgruppe Thesen, Kreis Marburgin Volkssturm iztrgali sovražniku mesto Lauban dete!« Stadt; ff-Sturmmann Franz Krapscha. Ortsgruppe — prd tej priliki so Lili močni odredi 3. gardne Dr. Goebbels je končal svoja izvajanja z za- Friedau, Kreis Pettau; Gefreiter Oskar Powch, oklopniške armade boljševikov potolčene ob ve- gotovilom, da ne bo prišla nikdar ura nemške Ortsgruppe Trifail-West., Kreis Trifail; Gefreiter likih izgubah — je spiegovoril dr. Goebbels zbra- kapitulacije. »Sovražnik se da premagati, ker je Franz Kolschek, Ortsgruppe Ranzenberg, Kreis nim osvoboditeljem mesta. Med njimi so se na- bil že dostikrat premagan. Ce pade po nas s Marburg-Land; Gefreiter Josef Schunko, Orts-hajali tudi preizkušeni možje Volkssturma in premočjo svojega materijala, mu moramo zoper- gruppe Marburg IV, Kreis Marburg-Stadt; Gefrei-Jirabri fantje iz HJ, ki so bili pravkar odlikovani staviti premoč naših src in našo stanovitnost. Ker |er Johann Tomaschitsch, Ortsgruppe Leonhard z Železnim Križem pa imamo na razpolago manj materijala, ga mo- d. B., Kreis Pettau; Soldat König, Ortsgruppe in Generaloberst Schörner kot poveljnik neke ramo vpostaviti zelo hrabro, modro in suvereno Kreis Cilli. armadne skupine je pozdravil ministra v po- ter pobiti sovražnika, kjerkoli bi zadeli nanj. Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern rnembni uri, ko je sovražnik zopet začutil nezlom- Sovražniku ne smemo prepustiti niti enega centi- je dobil Wehrmannschaftsführer Max Fekonia iz ljeno moč nemške armade. Pozdravil ga je v metra nemške zemlje brez najtežjih človeških Sonnberga, Ortsgruppe Kaisersberg, Kreis Pettau. izgub za sovražnika Sovražniku se moramo zo- Kriegsverdienstkreuz I. Klasse mit Schwei- - .. - - - V- . P®"^!«, ,na Poliil\. v_ g°zd°vih< p° mestil> in tern nosi Sanitäts-Unteroffiziei Albin Siwilotty iz mm fanatizmom proti osovraženemu naspfotniku. hišah, dokler po prelitih potokih krvi ne bo oma- Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburq-Stadt V svojem govoru osvoboditeljem mesta Lauban gal. Potem bo prišla ura našega zmagoslavja. ' _ ' se je zahvalil minister vsem neimenovanim juna- Zgodovina nam bo podarila zmago, ker smo si jo kom, ki so s svojo staro napadalno silnostjo za- sami zaslužili « dobila Sovjetija, pri čemer bi pritegnili v veliki mori nomčVo rlalrtimn ni i ^ \ T A A ____i;:: imenu vseh svojih vojakov, ki se danes borijo z izgub za sovražnika Sovražniku se moramo zo-večjo odločnostjo kot kedaj poprej in s politič pisali nov list zmagoslavja te vojne. Milijoni mater in otrok — tako je dejal dr. Goebbels — kličejo danes po naši pomoči, našem orožju in naši zaščiti. Ta opomin apelira na našo nacionalno vest in na našo moško čast, kajti generacija, ki takemu klicu ljudske duše ne bi sledila meri nemške delovne sile. V Ameriki in v Angliji o kaki zaposlitvi Nemcev nočejo vedeti ničesar samo radi tega, ker že vidijo pošast lastne brez- Nemške vojne ujetnike Unrln irrnrili ^fWlotiii P°selnosti, ki" bi se v tem slučaju še povečala. V 0000 izročili 30V[eri|i . Washingtonu so baje zelo jeznj glede b!ebeta. Kakor poročajo preko Stockholma iz Severne v°sti prezidenta ki je na ta način odkril del ne bi zaslužila nič drugega kot to, da bi bila um- Amerike, so vzbudile Rooseveltove izjave glede tistega, kar je bilo sklenjeno na konferenci v čena. Narod, kakor je nemški, ki ima za seboj postopanja z nemškimi vojnimi ujetniki v Zedi- Jalti- dvatisoč let zmagoslavne zgodovine, ima tudi vse njenih državah in Angliji veliko nezadovoljstvo - predpogoje za stanovitno in žilavo delo ter boj, in senzacijo. Reuter poroča namreč iz Washing-da bi znova oblikoval zopet dvatisoč let istotako tona da je izjavil Rooseveit dne 2. marca v okviru običajne tiskovne konference, da bosta zmagoslavno zgodovino. Nato je dr. Goebbels prikazal Friedricha Veli- Amerika in Anglija v smislu sklepov na Jalti 1"'" J?vl" kega, čegar stanovitnost in srčnost sta ravno na izročili" nemške vojne ujetnike v svrho repara- nie™ N^Zn ^ , bombardirate) zgodovinski zemlji rešila Prusijo in pozneje cij škode na sovjetskem Ozemlju Sovjetski Uniji. zSh fCl ^ n t • ™ tudi Reich Istotako bo tudi Führer z nezlomlje- R^OSveltova izjava ie tem oomembneiša ker ie u, Basel" so z, dvanajstimi zazigalnimi nim srcem povedel našo generacijo k zmagi, ako ^^iden1 ^SA sedaj dvf(^il z^eso ki ie ležala ^°mbaml Povzr<£lh vellke Požare' Tovorni ko" se mu bo narod istotako kakor nekoč velikemu Ta sklepih v Jalti Oriv dno ie da ¿ose na Jalti lodV%.S° P°rUŠ1U ir\ uničiU 50 tovornih vago- nruskemu kraliu stavil na raznolaoo ob vsaki uri SKlePin v Jaltl .UclJ.,dno je',da. s° s® na Jaltl nov. Zürich je napadlo šest letal, ki so z raz- prusKemu Kralju siavn na razpolago ou vsa*i un, raZgovarjah o mnozinskih deportacijah Nemcev v «»..^lilnimi hAmh™i ^__________i „i po vsaki zmagi, pa tudi po vsakem porazu. Sovjetsko Uniio Stalinu ie vsekakor u«nelo iz- ^plllnuiai bombami popolnoma porušili nekaj Med oovorom dr Goebbelsa se ie zbralo na , , , Mallnu )e vsekakor uspelo iz- hlš> dvajset pa tezko poškodovali. Pri tem ni ....u s».« v». ^ S11U1 lutll t0. aa ne bo j*azpolagal samo s tistimi manikal« mrtvih in ranii»niK O Anfflo-Am*rikanci ne spoštujejo nevtralnosti Švice. Odkar traja vojna, so anglo-ame- nevtiaiiivjši bvi- zvenelo kot prisega, ki se je bila pomešala sim bolično s truščom bližnje fronte. trgu v Laubanu vedno več vojakov Ko je dr. n'Gm,kim| ^^¿¡fflft ^zljeTna v Sofiji Radio Goebbels zaklica, svoj Sieg-He.l! Fuhrerju, p vzhodl], f tudj tistimi, ki JprišH v sov- SoTija TobSvuTest o "smrtni *££t27 razno ujetništvo tudi na zapadu m jugu. nih zločincev", medtem ko je nadaljnjih 20 ob- Zvečer je govoril dr. Goebbels v Gdrlitzu pred Boljševiki so izračunali, da bodo zavezniki za- tožencev dobilo dosmrtno ječo, 38 pa večletno tisočerimi vojaki, možmi. Volkssturma, ženami, Mevah reparačije v skupnem iznosu 800 do 1000 zaporno kazen. Samo dva obtoženca sta bila mladino in delavci V prvih vrstah velike dvo- mm'arcl zlatin «""J"*- del bi seveda oproščena, rane so sedeli bojevniki 6 fronte, možje in oficirji, nosilci najvišjih odlikovanj. Prišli so iz strelskih jarkov, da bi doživeli ta politični poziv. Poleg delavcev iz oborožitvenih obratov je bilo videti številne žene ki hrabro vztrajajo na svojih za vojno produkcijo važnih mestih, zborovanju so pa prisostvovale tudi tiste nesrečne matere, k! so same doživele okrutnost boljševiške Nemčija - prasfranica nove Evrope Dr. Goebbels ¡e sprejel depufacijo evropskih delavcev Iz Berlina poročajo: Reichsminister dr. Goeb- nemškega vzhoda in je napočila ura preizkušnje soldateske in ki so imele pred očmi svoje do bels je sprejel te dni veliko deputacijo evropskih tudi za inozemske delavce, so se podali tisoči teh smrti mučene otroke delavcev, in sicer zastopnikov skoraj vseh naro- delavcev — tudi taki iz vzhoda — skupno z V svojih izvajanjih se je bavil dr. Goebbels s dov kontinenta. Delavci in delavke so po svojih Nemci na pot proti zapadu. Milijoni ljudi iz vseh temi nepopisnimi zvferinstvi boljševikov, ko je izbranih zastopnikih izjavili svojo pripravljenost, narSdov Evrope so obdržali zvestobo gostoljub- povdaril razgibano in zmagoslavno zgodovino me- ostati tudi odslej v teh težkih časih ob strani nemu Reichu v zavesti, da je Nemčija prastanica sta Gorlitz, ki je bilo pred 700 leti v vrtincu nemških tovarišev, dokler ne bo izvojevana skup- nove Evrope. Najbolj pa so delavci iz naše so-nekega mongolskega navala in ki se je pred 500 na zmaga za novo, socialistično Evropo. Neki seščine spoznali, da spadamo vsi k veliki evrop- leti uspešno upiralo naskoku Husitov. Minister je flamski delavec je pri tej priliki podčrtal dejstvo, ski familiji naiodov, ki pa ne more najti svoje dejal: »Naši očetje niso imeli lažje borbe kot je da se bori več tisoč flamskih prostovoljcev v življenjske podlage niti v plutokraciji, niti v naša. Danes nas ne bi bilo, ako oni takrat ne Waffen-ff za svobodo Evrope. Mnogi drugi Flamci boljševizmu. To evropsko edinstvo, ki se poraja bi bili tako izpolnjevali svojih dolžnosti, kakor pa delajo v nemški industriji in v nemškem kme- sedaj v bolečinah, bo po ministrovih besedah ne- jih moramo danes izpolnjevati. Kakor se danes tijstvu. Italijanski, francoski, ruski in srbski de- koč za vse delovne ljudi velik uspeh naše borbe spoštljivo spominjamo teh očetov in dedov, ki so lavci so v svojih izjavah obljubili, da se bodo tudi proti azijatskim tolpam in njihovim plutokrat- s svojo moško vpostavo zavarovali poznejšim ro- v bodoče skupno z nemškimi možmi in ženami skim pomagačem. dovom svobodo in življenje, prav tako se bodo borili za rešitev Evrope. Nemčija — tako je zaključil dr. Goebbels svoja nekoč spominjali zanamci nas, ki delamo isto. izvajanja — je danes edina sila reda na konti-Nemški vojaki, ki so sledili pripieru dedov in ki V svojem odgovoru se je dr. Goebbels zahvalil nentu. Nemčija stremi za tem, da se porodi moč- na socialistična Evropa s svobodo vseh narodov. V tem njenem cilju jo podpirajo vsi inozemski delavci v Reichu. Inozemski gostje pas nekega so le dni nastopili v uspešnih lokalnih protina- evropskim prostovoljcem v imenu nemškega napadih, so zagrabili orožje s sveto jezo bolj kot roda. Evropski delavci — tako je izjavil Reichs-kedaj poprej, ker jih stalno spremljajo slike po- minister — prispevajo že sedaj s svojimi pridni- bitih otrok in oskrunjenih žensk in mater. mi rokami k osvoboditvi kontinenta iz kremp- dne ne bodo zapustili kot sovražniki temveč kot Kot žive priče je pozval dr. Goebbels prisotne ljev plutokracije in boljševizma. Ako je mislilo odkriti prijatelji, ki so spoznali naš narod v do- oficirje in vojake, da se boljševiki za vojno pravo sovražno inozemstvo, da se bo lahko posluževalo brih in slabih časih. V Nemčiji so pridobili za- sploh ne menijo. Posledica je, da so trčili bolj- tujerodnih delavcev v Nemčiji v svrho sabo- vest, da se bo iz porodnih krčev te vojne rodila ševiki sedaj na tak duh odpora, ki je od dne do taže proti Reichu, se more reči že sedaj, da se je svobodna, socialistična Evropa. Nemški narod je dne vedno bolj zagrizen in trd. Klic po uničenju to pričakovanje razblinilo v nič. Nikjer se ni dal svoj prispevek na edinstven način. Nemški tolikanj zasovraženega jarma je stalen svarilec pokazalo tudi najmanjše znamenje kakega ta- narod je srečen, da je našel v inozemskih delav- in daje našim divizijam in Volkssturmu doslej kega razvoia Ko so bnUSpv.i-i v n^ri.-r.ria r!h in delavkah toliko istomišljenikov. lastne in sovražne pregrnpacije na zapatin Srditi boji na zapadni fronti - Potek operacij v preteklem tednu Iz poročila, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 6. t. m., je razvidno, da je bilo v področju Xanten v ča6u med 2. in 5. marcem uničenih nad 200 sovražnih oklopnikov. Amerikanci so po krvavih bojih prodrli do Rheinberg-a. Medtem so se izjalovili njihovi napadi proti Orsoy-u. Na celokupni fronti med Düsseldorfom in Euskirchen-om so 6e nemške čete srdito upirale močnim sovražnim silam ki so zamogle prodreti do Rena. V zapadnih predmestjih mesta Köln so se razvili poulični boji. Amerikanski 6unki med Schnee-Eifel in reko Mosel 6o bil! zavrnjeni. Globlji oklopniški prodor je u6pel sovražniku samo pri Kyllburg-u. Pri Forbach-u in Stirning-Wendel-u so besneli boji v postojankah. — V Apeninu 60 razširili Amerikanci svoj pritisk na odseku Mon-tese-Vergato. — Ameriški bombniki so terorizirali Chemnitz, Hamburg in Gelsenkirchen. Chemnitz je bil v noči na 6. marec izpostavljen težkim angleškim bombniškim napadom. Zbitih je bilo 32 ameriških letal, m sicer večinoma štiri-motornikov. Nemška letala 60 v široki fronti napadla Anglijo. Zbila so precejšnje število angleških bombnikov, mimo tega pa so uspešno napadala vojaške cilje v nezatemnjenih mestih. London je bil cilj nemškega povračilnega ognja. Zapadno od Rheinberg-a, ki so ga morale nemške čete po poročilu z dne 7. t. m. prepustiti sovražniku po težkih pouličnih bojih, so Amerikanci potisnili svoje črte proti severu. Srditost obrambne bitke ob 6iednjem Renu in zapadno se je 6. t. m. še stopnjevala V Köln-u so se razvneli srditi poulični boji. Južno od Köln-a so vzdržale nemške čete fronto proti Amerikancem, ki so napadali v V6ej širini. Pri Euskirchen-u so se nahajale nemške čete v srditih obrambnih bojih proti prodirajočemu sovražniku, ki je zavzel Rheinbach ter prodiral proti reki Ahr. Med rekama Rör in Rhein je bilo počenši z velenapa-dom z dne 23 februarja uničenih nad 700 sovražnih oklopnikov. Med rekama Kyll in Mosel je sovražnik na ozki fronti razparal nemško fronto z oklopniško zagozdo. Z oklopniškimi konicami, ki so prodirale v smeri na reko Mosel, so se razvneli 6rditi bo;i. — V srednji Italiji so nemške čete vrgle Amerikance in Brazilce več kilometrov iz dotedanjega vdornega prostora. Poskus neke angleške bojevniške skupine, izkrcati se za nemškimi črtami ob jadranski obali, se je zrušil v nemškem obrambnem ognju. 8. marca so sporočili, da so nemške čete ob spodnjem Ren-u držale mostišče We6el proti ponovim sovražnim napadom. V odseku Düsseldorf—Köln je potisnil sovražnik našo fronto v težkih bojih na vzhodno obalo Rena. Na zapadni obali so se odigravali boji v razvalinah Köln-a. Močne napade je koncentriral sovražnik na mostišče Bonn. Ob reki Ahr 60 se razvili živahni spopadi 6 sovražnimi oklopniškimi silami, ki so prodrle do Remagen-a. Ameriški oklopniki so prodrli do trikota Rhein-Mosel. Sovražnik je imel spričo nemških napadov v njegov bok težke izgube. Ob spodnjih Vogezih so se zrušili številni sovražni sunki v nemškem ognju. — V srednji Italiji ni bilo nikakih posebnih dogodkov. — Za-padna Nemčija je bila zlasti v stanovanjskih področjih cilj ameriških terornih bombnikov Angleži so v noči na 8 marec bombardirali Dessau in druga mesta zapadne, severozapadne in srednje Nemčije. Škoda je nastala zlasti v Hamburg-u in Leipzig-u Zbitih je bilo 59 ameriških letal, in sicer po večini štirimotornih bombnikov. Ob spodnjem Renu so nemške čete po poročilu z dne 9. t. m. tudi 8. t. m. odbile vse sovražne napade, naperjene v področje Xanten. Na ostalih frontah mostišča Wesel je bil sovražnik po malenkostnem prodiranju zaustavljen v nemškem ognju ter je pri tem izgubil številne'oklopnike. V odseku Köln so potisnili Amerikanci nemške sile na vzhodno obrežje Rena, Medtem se je posadka mesta Bonn v razvalinah mesta srdito upirala sovražnik^ V trikotu Rhein-Mosel so pridobili sovražni oklopniški odredi terena predvsem v smeri proti spodnjemu toku reke Mosel. Med rekama Ahr in Eifel so se nemške čete v težkih obrambnih bojih upirale iz zapada prodirajočim sovražnim odredom. Pri Trier-u in so 6e zrušili sovražni napadi v nemškem ognju. — V Italiji ni bilo nikakih posebnih dogodkov. — Ameriški terorni bombniki so bombardirali mesta v Rheinland-u, v Westfaliji ter v jugovzhodni Nemčiji. Hamburg in Kassel sta bila ponoči cilj angleških terornih napadov. Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. Iz poročila, ki je bilo izdano 10. marca, izhaja, da je omagal ostanek posadke v Bo-nn-u po hrabrem odporu sovražni premoči. Ob jezeru Laach ter ob reki Eifel so se zapletle nemške čete v srdite obrambne boje z ameriškimi odredi. An-dermach je bil očiščen sovražnih čet. Ob reki Salm je sovražnik severno od Triera kljub premoči pridobil le malo terena. — V srednji Italiji so se razbili sovražni sunki ob reki Senio ob velikih izgubah za sovražnika. Prav tako 6e je izjalovil sovražni poskus izkrcanja na otoku Lo-šinj v Istri. — Anglo-Amerikanci so podnevi terorizirali nemški zapad Velika škoda je nastala v mestih Kassel, Munster in Frankfurt a. Main, pa tudi v Graz-u Zvečer so napadii Angleži Berlin. 11. marca je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so bile nemške čete po večtedenskem junaškem odporu zapadno od Rena na povelje umaknjene iz mostišča Wesel na vzhodno obrežje veletoka. Od pričetka obrambne bitke dne 8. februarja, so nemške čete v tem odseku prizadejale 1. kanadski in 2. angleški armadi krvave izgube, uničujoč obenem nad 700 oklopnikov. V področju Remagen so nadaljevali Amerikanci, ki jih je uspelo vreči iz več naselbin vzhodne obale Rena, svoje napade, da bi izvojevali obalne višine in razširili svoje mostišče. Med mestoma Sinzig in Andernach so nemške čete držale še nadaljnje srdite ameriške napade ob zapadnem obrežju Rena. V trikotu Rhein-Mosel ter med rekama Salm in Mosel so vzdrževali Amerikanci svoj močan pritisk proti žilavemu odporu nemških čet. V protisunku so bile zavrnjene sovražne sile, ki so bile mimogrede vdrle v Hagenau v El6ass-u. — Amerikanci so v nedeljo terorizirali Dortmund in diuge naselbine v pokrajini West falen. Angleži pa so podnevi bombardirali področje Ruhr, zvečer pa srednjo Nemčijo in Berlin. Položaj ob Renu je označila med mestoma Emmerich in Bonn-om obojestranska pregrupacija. Nemška artilerija je po poročilu z dne 12. t. m. s koncentričnim ognjem razbila sovražne priprave in gibanja. Vzhodno od Remagena so se vrstili menjajoči se boji, toda sovražniku ni uspelo razširiti svojega ozkega mostišča, čeprav je do-vedel v boj nove rezerve. Sovražnik je pritiskal v smeri na reko Mosel. Pri Bernkastel-u je bilo sovražniku iztrganih v mahovitem sunku več vasi. V spodnji Alzaciji so se razbili sovražni iz-vidniški sunki. — Mesto Essen je bilo 11. t. m. cilj terornega napada. Ameriški bombniški odredi so metali bombe na severozapadno Nemčijo, zlasti na Hamburg. V večernih urah so prileteli Angleži nad srednjo Nemčijo ter so bombardirali med drugim tudi Berlin. Novi nemški uspehi na Madžarskem Globok prodor v sovjetske izja'ovili sovjetski napadi - Iz poročila, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 7. marca, je razvidno, da so boljše-viki nadaljevali na Slovaškem pri Altsohlu svoje napade, niso pa zamogli izsiliti pristopa v esztei-gomsko dolino Pri Schemnitzu so se nemške čete žilavo upirale sovjetom. Južno od Velike Tatre so Nemci zavrnili boljševike na njihova izhodišča. Severovzhodno od Laubana je bila obkoljena neka sovražna skupina Iz mostišča Guben je bilo izvojevano neko višinsko ozemlje. Medtem se je nadaljevala bitka v Pommernu z nezmanjšano silovitostjo. Med Stargardom in Kaminom je bil boljševikom preprečen prodor v smeri na Stettiner Haff. Južno od Kolberga so se razvili težki boji s sovražnimi oklopniki. Pri Heiderode Kampfraum Ungarn Von unseren Panzern zusammengeschossene bolschewistische Kolonnen PK-Anf'nfihmo- Bassel, WB fGBD) postojanke - Tudi v Šleziji so se Mesto Lauban iztrgano sovražniku in pri PreuBisch-Stargardu so dosegli boljševiki z močnimi odredi več globljih vdorov. Nemške čete so sovražniku prizadejale težke izgube ter ga zaustavile ob novih položajih. Težišče bitke v Kurlandu je bilo zopet pri Frauenburgu. Sovražnik pa kljub veliki vpostavi ni dosegel nikakih bistvenih uspehov. Pri Laubanu je bila 3. sovjetska gardna oklop-niška armada po poročilu z dne 8. marca poražena ob velikih izgubah za sovražnika. Mesto Lauban je bilo v teku teh bojev osvobojeno. Pri Kiistrinu so bili odbiti številni sovjetski napadi. V Pommernu so nemške čete zaustavile sovražnika v prodiranju proti Stettinu že v obrambnem pasu Greifenhagen-Dollnow. Tudi v Zapadni Prusiji je bil sovražnik zaustavljen v prodiranju proti Stolpu. Posadka trdnjave Graudenz je po več kot tri tedenskem junaškem boju izvršila svojo nalogo ter omagala pred sovražno premočjo. V Kurlandu so se izjalovili ob hrabri nemški obrambi vsi sovjetski poskusi podora. Dne 9. marca je bilo sporočeno, da so nemške . bdjevniške skupine na obeh straneh Blatnega jezera na Madžarskem globoko prodrle v sistem boljševiških postojank. Na Slovaškem se medtem ni mnogo spremenila situacija. Severno od Rati-bora v Sleziji so nemške čete prodrle nekoliko naprej in izboljšale svoje pozicije. Medtem je sovražnik znova koncertriral svoje močne napade v smeri na Kiistrin. Razvili so se srditi boji. Ob zunanjem obrambnem pasu mostišča Stettin so se razbili sovražni pehotni in oklopniški napadi. Sovražnik je imel velike izgube. Nemške pomorske sile so uspešno posegale v boje. V žarišču velike obrambne bitke v zapadni Prusiji so vdrli sovražni oklopniški odredi kljub naši zagrizeni obrambi med mestoma Behrent in Preu-Bisch-Stargard v naše postojanke ter pridobile terena proti severu. Napadalne konice boljševi-kov so bile nato zaustavljene. V Kurlandu so se vršili vzhodno od Frauenburga uspešni obrambni boji ob izdatni podpori nemškega letalstva. Na Madžarskem so nemške čete vzhodno od Blatnega jezera prodrle po poročilu z dne 10. t. m. še dalje v področje sovražnih postojank. Istočasno so odbile močne sovražne protinapade ter prizadejale boljševikom visoke izgube. Istočasno so sunili nemški odredi čez Dravo proti severu. Medtem ko se na Slovaškem položaj ni bistveno snremenil. je oživelo bojevniško delovanje med mestoma Oppeln in Strigau. Severno od Strigaua je vdrla neka nemška skupina iznenadoma v sovjetske postojanke ter zadela neko obvladujočo višino. Nemške terenske uspehe so zabeležili pri Forstu in Gubenu. Prea mostiščem Kustrin so se zrušili močni sovjetski napadi ob velikih izgubah za sovražnika. Obrambna fronta okrog Stet-tina se je prav tako dobro držala kakor pri Kol-bergu. V zapadni Prusiji je bil preprečen boljše-vikom v težkih bojii nameravani prodor v smeri na Dirschau in Danzig. V Vzhodni Prusiji je bil vsled nemških obrambnih uspehov izsiljen odmor. Na tej fronti je bilo v več kot sedem tednih odbitih veliko število napadov nič manj kot osme-rih sovjetskih aimad Sovražnik je izgubil v teh bojih nad 270.000 mož, 1721 tankov, 2121 topov in 258 metalcev min. Na kurlandski fronti je bila 22. sovjetska armada zaustavljena v srditih bojih na glavnem bojišču. O novih uspehih nad Madžarskem poroča poročilo nemškega vrhovnega poveljstva z dne 11. t m. Nemške čete so prebile na obeh straneh Blatnega jezera žilavo branjene sovjetske postojanke ter so ob prekopu Sarviz savzele neko obvladujočo višino. Na Slovaškem je ostal položaj ne-izpremenjen. Po močni artilerijski pripravi je začel sovražnik napadati med mestoma Bielitz in Schwarzwasser. Sovražne strelske divizije so bile krvavo zavrnjene pred glavno nemško črto. V Striegau-u je bila obkoljena neka sovražna skupina. Pri Kiistrinu sovražniku zopet ni uspelo prodreti nemške fronte. Tudi ob mostišču Stettin so nemške čete 10. t m. izvojevale obrambni uspeh. V Zapadni Prusiji so preprečili nemški odredi v težkih borbah razparanje fronte ter so obenem v skrajšanih pozicijah zaustavile vse sovjetske poskuse prodora proti Gotenhafenu iu Danzigu. Pri Frauenburgu so se razbili sovjetski napadi ob neiazrušljivi drži kurlandskih borcev. Med Dravo in Blatnim jezerom so se po poročilu z dne 12. t. m. zrušili številni sovražni poskusi vbočenja novih nemških postojank. Tudi ob obeh straneh prekopa Sarviz so napredovale nemške čete v napadu tei premagale neki sovjetski odsek, ki so ga boljševiki žilavo branili. V slovaškem gorovju smo v srditih obrambnih bojih izgubili par posameznih višin pri Altsohlu. V od-* sekih Schwarzwasser-Ratibor so se razbili sovražni napadi ob odločnih protisunkih naših divizij. V bojih za mostišče Stettin so držale nemške čete naval treh sovjetskih armad ter s svojimi oklopniki izvedle več mahovitih protisunkov. Tudi pred Kolbergom so se zrušili številni sovjetski napadi. Medtem se je stopnjevala obrambna bitka v Zapadni Prusiji. Boljševiki so dovedli nove rezerve, da bi izsilili dohod do zaliva Danzig. V področju mesta Neustadt so preprečile nemške čete prodor močnih sovražnih oklopniških sil v smeri na Gotenhafen. Na črti Zuckau-Dir-schau-Tigendorf so bili zaustavljeni sovjetski poskusi prodora. V Kurlandu se je medtem nadaljevala bitka pri Frauenburgu z nezmanjšano silovitostjo. Sovražnik je imel velike izgube. Po poročilu, ki je bilo izdano 13. t. m., so se zrušili severno od Drave ponovni boljševiški in bolgarski napadi proti našim mostiščem. Vzhodno od Blatnega jezera so se nemški odredi kljub sovjetskim zaporam in močni oklopniški obrambi še globlje prebili v sovjetske postojanke. Nekaj manjših uspehov so beležili boljševiki na Slovaškem severno od Schemnitza Južno od gornjega toka Visle so se zrušili boljševiški poskusi prodora v nemškem obrambnem ognju. Pri Striegau-u obkoljena boljeviška skupina je bila uničena. Severno od Frankfurta so Nemci preprečili razširjenja sovjetskega mostišča. Pri Stettinu so izgubili boljševiški poskusi prodora nekaj na svoji silovitosti. Posadka mesta Kolberg je odbila vse sovražne napade. V Zapadni Prusiji so prodrli močni sovjetski oklopniški odredi pri Neustadtu proti severovzhodu, čeprav so se nemške čete žilavo branile. Sovražnik, ki je prodiral proti Gotenhafenu, je bil zaustavljen pri Ouassendorfu. V frontnem loku Zuckau-Tigenhof so obležali številni sovjetski napadi v -nemškem ognju. Mesto Dirschau smo izgubili v trdih bojih V Vzhodni Prusiji ni bilo posebnih dogodkov V Kurlandu pa so se zopet zrušili sovjetski noskusi prodora brez odločilnega terenskega dobička D Boljševizirana Bolgarija. Poveljniku bolgarske armade, generalu Marinov-u, so dodelili sovjetskega generala Kosovskega kot namestnika. To se pravi, da bo bolgarska armada odslej še veliko bolj pod boljševiškim poveljstvom kakor doslej. MALE VESTI »KAJ BO IZ SPODNJE ŠTAJERSKE?« Ta naslov predstavlja dnevni red zborovanj, ki jih prireja organizacija Steirischer Heimatbund po vseh Ortsgruppah širom naše lepe Spodnje Štajerske. Shodi so pričeli dne 14. marca v Kreisih Marburg-Stadt in Marburg-Land. Spodnještajercil Kakor vedno, tako se udeležite tudi tokrat prireditev, ki so potrebne in važne za nas vse. * Eisernes Kreuz za petnajst- in tr insedemde-setletneJVolkssturm-može. Za hrabro zadržanje v bojih za mesto Breslau so med drugimi odlikovali z redom Eisernes Kreuz petnajstletnega fanta odredov Hitler-Jugend in triinsedemdesetlet-nega moža Volks6turm-a. * Ponoven bombni napad na mesto Marburg (Drau). Mesto Marburg-Dr. so anglo-ameriški gangsterji dne 8. marca ponovno bombardirali. Napad so izvršili s srednje velikim številom štirimotornih bombnikov, ki so poškodovali v prvi vrsti stanovanjske hiše. Število žrtev znaša doslej tri mrtve. Število ranjencev je tudi tokrat malo, za kar gre zasluga vrlemu zadržanju prebivalstva. — Število mrtvih vsled letalskega napada z dne 1. marca se je po rešitvi zasutih zvijalo na 71 oseb. * Ne dotikajte se stvari pri zbombardiranih poslopjih! Prisvojitev vsake najmanjše stvari se smatra za rop. To velja za vsako malenkost, in če poberemo samo šivanko iz ruševin zbombar-dir ne hiše ali hlačni gumb V smislu obstoječih pre.nisov predstavlja to rop, ki se kaznuje s smrtro kaznijo v kratkem postopku. Obsodbo takoj izvršijo. Odkar je mesto Marburg izpostavljeno bombnim napadom so bile ustreljene v Marburg-u tri osebe, ki so zakrivile plenitev iz po bombah porušenih poslopij. * »Kleinalarm« ne predstavlja stopnjo »Alarma«. »Kleinalarm« (mali alarm), ki so ga uvedli namesto dnevnega signala »öffentliche Luftwarnung« (javno letalsko svarilo), ne predstavlja ni-kak »Voralarm« (predalarm) in tudi niksko »Vorentwarnung« {znak, da je deina nevarnost minula). Na znakih, ki jih daje sirena, se ni nič spremenilo pri »Kleinalarm-u« napram dosedanjemu znaku »öffentliche Luft Warnung«. Preimenovanje se je izvršilo v svrho obiasnitvp splošne vko-reninienega napačnega mnenja, da gre pri tem signalu za prod6topnjo alarma »Kleinalarm« svi-raio sirene, kadar se približujejo oosamezna sovražna lovska letala, ali pa lahka bojevniška letala. Gospodarsko in pron-atno življenje se pri »Kleinalarm-u« nadaljuje, in tudi trgovine moraio ostati odprie Kadar se bližajo odredi bombnikov, se pa daje signal »Fliegeralarm« pred predvidenim doletom. V slednjem primeru je dolžnost vseh, Dodati se v zaklonišča. * Kaj je Sondernerlrhtshof? Z odredbo šefa civilne uprave na Spodriem Štajerskem z dne 1. septembra 1944. so na Spodnjem Štajerskem ustanovili Sonderoerichtshof (Izredni sodni dvor) s sedežem v Marburg-u a d Drau k' je pod^eien neposredno šefu civilne uprave Izredno sodišče ie pristojno samo za kazenska de'ania. ki sna-daio po v Reirhsciau-u Steiermark veljavnih podpisih v pristoinost Volksgerichtshof-a (Ljudskecm Rodiifa). l7redro sodišče je 'pstavlieno i? pred- sedujočega, ki mora imeti zmožnosti za 6odni poklic in iz dveh prisedf.ikov. Predsednika in pri-sednike imenuje šef civilne uprave Zastopstvo obtožbe je v rokah varnostne policije. Proti odlokom izrednega sodišča niso možni prizivi. O milostnih prošnjah proti 6odbam izrednega sodišča odloča šef civilne uprave. * Spodnjeitajerska proslava padlih junakov. Sirom Spodnje Štajerske so se spomnili junakov, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. V Marbure-u ie bila tozadevna prire^ "V v Heldenhain-u ter prirejena od strani vojaške oblasti. Po govoru vojaškega poveljnika so položili vence na grobove. Organizacijo Heimatbund je zastopal v imenu Bundesführer-ja Kreisführer Strobl. * Sestanek voditeljic mladine. Na sestanku voditeljic odredov Deutsche Jugend Bann-a Pettau, kjer so dobile navodila z* delovanje v bodočem mesecu, je govoril tudi Kreisführer Bauer o položaju. V ßvojih izvajanjih je naglasi), da bodo voditeljice mladine Bann-a Peitau z močnimi srci izpolnile svoje naloge, pa naj se zgodi kar koli. O komunizmu je poročal Pg Peitinger. * Odpuščeni vojaki se morajo Javiti Arbeits-amt-u. Tako povei;e je izdalo vrnovno poveljstvo oborožene sile, ki velja za vse iz vojaške službe odpuščene vojake. Prijaviti se je Arbeits-amt-u v kraju bivanja. * Kako je shranjevati hranilne knjižice? Bolj kakor kedaj koli poprej, je paziti danes na hranilne knjižice. Tud:, če jih ne moremo nositi vedno pri sebi, spadajo na vsak način v letalsko-zaščitno prtljago, če gre za letalske napade, pri preselitvah ali evakuacijah p? v zasilno prtljago. Izgubljena hranilna knjižica se lahko stavi »pod zaporo«, da ne morejo neopravičeni dvigniti vlog. Zato je priporočljivo, javiti izgubo hranilne knjižice takoj svojemu ali pa kakemu drugemu denarnemu zavodu z navedbo zavoda, ki jo je izdal, s številko knjižice te; višine dobroimetja, nakar se uvede zapora Temu sledi odreditev zapore pri vseh ostalih zavodih, če so st izgubili istočasno tudi legitimacijski papirji vlaqatelja in obstoja nevarnost, da bi nepoklicani dvignili njegovo vlogo. * Zborovanje v Rann-n. Kreisführer Swobod« je priredil zborovanje Ortsgruppenführer-jev, Bür-germeister-jev, Führer-jev VolksstuTm-a, gradnje postojank in prehrajevanja ter izdal navodila in nasvete za nadaljnje delovanje. * Deset otrok v petnajstih letih. V Spaltberg-u pri Römerbad-u je rodila gospa Rosalia Towor-nik zdravega sinčka. Gre za desetega fanta tekom petnajstletnega zakonskega življenja. Vsi fantje so čili in zdravi. * Ix>renze.n am Bachern. Kreisführer Strobl je Izročil Wehrmannschaftsführer-ju. Ortsgrup- np^^i^TPr-ill Tii'ircrfA*t-+-—,i p,f 1?—I^T TTfiTri« berger-ju odlikovanje Kriegsverdienstkreuz IL Klasse mit Schwertern za posebne storitve in zasluffe v pobiianju partizanstva. — Tüffer. Zadin zbirka za Krlegs-WHW je znašala 31 tisoč RM. kar predstavlja za Orts-grunnn dokaz posebne zvestob» * Vsak zdrav ln mlad Amerikanec mora na^pre-kooceanske fronte. Severoamerižki vojni minister Stimson je razglasil, da 60 morali v minulem letu Z bojem in de!om počastimo spomin padlih junakov Nemškemu narodu ni bilo v njegovi zgodovini še nikdar nekaj podarjenega. Vse, kar ima, si je moral priboriti z velikimi iti težkimi žrtvami. T^nntno st/vii v pipantskem 7" tv+i ali nebiti Popolnoma jasno in razločno so pokazali naši sovražniki, kaj ima nemški narod pričakovati, če izgubi sedanjo vojno. To "dejstvo je danes bolj kakor kedaj koli poprej združilo in strnilo vrste nemškega naroda v neločljivo in nezlomljivo skupnost v obrambi svoje, nad vse drage in nenadomestljive domovine. Ker je 11. marec posvečen spominu padlih junakov za domovino, lahko rečemo, da so danes, ko predstavlja ves nemški narod z ženami in otroci bojevniško veleenoto. združeni z isto tudi za domovino padli junaki, ki so žrtvovali svoje življenje kot vojaki front ali zaledja. Častno umrli junaki front in /.aledja sedanje in prve svetovne vojne so nam bojujo-čim in delujočim ne samo svetel vzor dejanja in požrtvovanja, temveč hkrati vzpodbuda: biti niim v vsakem nocl^dii v nacih velikih pokojnikov, ki so položili na oltar domovine svoje življenje, je, da ne klonimo pied težavami in trdotami, ki jih povzroča vojna. Napenjati moramo vse naše sile in storiti vse, da zaključimo boj, ki bo odločil našo, naših otrok in vnukov bodočnost. To storimo vsak na svojem položaju. Vojak na fronti, delavec v tovarni, kmetovalec na njivi, uradnik v pisarni itd. Vse. kar danes delamo, je vojno važno in služi obrambi domovine. Ako postavimo našega moža tam, kjer je naš delovni in bojevniški prostor, izpolnjujemo oporoke tistih, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah prostranih evrop-skili**teojišč, in to je za rane, povzročene nem z izgubo na*ih svojcev in sonarodnjakov boljše zdravilo kakor morebitno utrujeno, neplodno in nikomur koristno žalovanje. Počastimo naše padle junake z vpostavo, vsega, kar nam je rja razpolago: z delom in bojem. S tem delujemo v smislu naših velikih pokojnikov, ki so se žrtvovali za naše skupne oilie: srečno zaključiti vojno. vsi zdravstveno sposobni možje izpod 35 let na brovniku so boljševiki pokončali hrvatskega žu- fi M N / K M E 7 O V A LE C_I bojišča v prekooceanske dežele. Kaj pravijo k pana, pet katoliških duhovnikov tei 63 oseb 1 1 temu Amerikanci, ki jim je Roosevelt vedno za- * Glad v Franciji. V južnofrancoskem mestu , . . trjeval, da ne bo nikaar noben Amerikanec od- Bayonne je demonstriralo 3000 gladnih žena Pred Kmetje, pridelajte letOS šel kot vojak preko morja, je poglavje zase. mestno hišo 60 sestavile zbor ter klicale: »Hoče- «• » Siwaynl * General Roatta je pobegnil. V zadnji številki mo krompirja, kruha in mleka! Naši otroci umi- CITTI VeC ZIV-/-U • našega lista smo poročali, da teče v Bonomijevi rajo gladu!« „h,,»,«««»! Reichshauptabteilunasleiter Dr. Brummenbaum iz Italiji kazenska p.eiskava proti bivšemu šefu ita- y^-"j™ v* Severne^ Imerike Retcnsnam^and-a j/tzUal parole za pomiadan-lij anskega generalnega štaba in zadnjemu povelj- V J^i^drav 0 boWnifSm in *ko setev. Cilj je, pridelati čim več živeža. Pri niku italijanskih zasedbenih čet v Dalmaciji ge- so noskusno gla- tem je preložiti prehrano še bolj na rastlinstvo, ceralu Roatti, za katerega je državni pravdmk delovne,Vbibtto uS uvestf debvno ob- V ospredju bo pridelovanje krompirja, krušnefea predlagal dosmrtno ječo. Glasom poročila agen- če bi bilo umestne^ uvesti aelovno od sočivja v množinskem pridelovanju, olja-cije Reuter je Roatta, ki se je nahajal v neki vezo. Po vroo dcbati so senatorjy6G^3 glaso ^ ^ ^^ ^ prodst()ječo pomlad veljajo vojaški bolnišnici, dan pred sodno razpravo po- ™n Premog za uveaoo «eiovne »ve« ledeča „esla: begnil neznanokam. Begstvc izdanega izdajalca kakor tudi dodatni pred og za uv^bo obveze sieaecai gesia• . M .., . ,X .,„__:„J;, „„ujiinih za vojno važna dela . Zato pa imajo podzemelj- l. uojitev siaaitorne pese je na mestu puv je povzročilo pri vseh levo usmerjenih političnih J «angsterje ker ne marajo; da bi de- sod. kjer je ura H na lep pridelek. Kjer to ni strankah povod za napadanje Bonomijeve viaae ^ mla(Jin° ° slučaj, je obdelati in posaditi njive z obrod- ta princa Umberta. Prebivalstvo je pnreauo v » v Iraku. v iraški provlnci Amara ie ..oiu, ki sluzi prehranjevanju ljudstva, to je Rimu veliko demonstracijo tei poskusalo napasti . " r -- ■ ..........— kraljevo palačo. Pri tem so morali karabinijerji lz uporabiti strelno orožje, iz vrst demonstrantov P sla pa padli dve bombi. Bilo je več mrtvih in K ^ ^^ ^ .biwhiuu ^ ________...__________ ranjenih. Množica j« kričala: »Smrt kralju Ema- ' n^teTlz T"etoltaji febru- saditi veliko" vfeč"požnega""krompir}a kakor do-nuelu! Smrt princu Umbertui Doli z vlado!« Iz- ^ llsta „Readers Digest« o naslovni slej. Da bi se omogočil prehod do kopanja no-gleda, da bo prišlo do vladn* krize, ce oblastem ^ ravo_ iz katere posnemamo med vega krompirja, se je posluževati v veliki mene uspe zasačiti Roatto drugim sledeče^ »V Zedinjenih državah, katere ri predhodnega cimenja. Vsaka kmetija mora * Halem — nemški poslanik na Portugalskem. v)ada bi rada dovedla svet preko Dumbarton skrbeti, da bo imela dovolj semenskega krom-Fiihrer je imenoval na predlog Reichsmmistra von 0aksa in San Frančiška do blagodati ameriške pirja. Debele gomolje semenskega krompirja Ribbentrop-a dosedanjega poManiškega svetnika kulturei imaj0 nad 2000 kaznilnic, v katerih pro- je zrezati na več komadov. v fašistično-republikanski Italiji, von Halem-a, daj0 am«riški otroci v telesnem m moralnem 3. Da bi se zajamčilo vsakdanji kruh, se poslanikom Velike Nemčije na Portugalskem. močvirju.« S konkretnimi slučaji je ožigosala mora obdelati predpisane ploskve krušnega ži- * Preimenovanje Viipuri-a v Kymi. Staro fin- razmere vladajoče v ječah, kjer mladina odslu- ta. Ker je smatrati odslej tudi ječmen kruš-sko trdnjavo Viipuri (Wiborg), ki je predstav- ŽUj6 svoje kazni| ki so v največjih primerih plod nim žitom, se ne sme v mkakem slučaju zman;-ljala simbol finskega obrambnega boja pred bolj- nezdravih socialnih in moralnih razmer ameriške *ati ploskev ie-mena v konet ovsn. Kt*-ševizmom, je sedanja vlada Moskvi na ljubo pre- družbe in njenega življenja. naša ječmen več- pridelka kakor jara pšenica, imenovala v Kymi * ilovtip o *.rimsfti Konferenci. Med Anglo- je dajati prednost ječmenu. * Nemška letala nad Anglijo. Nedavno so nem- Amerikanci kroži sledeči dovtip: Na zadnjem 4. Vsaka kmetija mora na vsak način pn-6ka letaTa napadla AnglMo ter bombardirala pred- sestanku Roosevelta, Churchilla in Stalina v delati toliko oljaric, kakor se ji naroči. Želeti ^m LondonP ta še nek^ drugo mesto. Prišlo je Jalti je rekel Roosevelt: „Minulo noč se mi je pa je, da se celo prekorači predpisane kon-tudi do napadov v nizkem poletu. List »Daily sanjalo, da je bil konec vojne, m da sem bil cine. ........ Mail. Diše da Angleži ne smejo v nikakem prd- azvoljen predsednikom Zveze narodov;'. - Na- 5. V pridelovanju socivja je letos važno da meiu oslabiti svojo protiletalsko obrambo domo- to je dejal Churchill: „Tudi meni se je minulo se pridela največ tistih vrst socivja, ki vržejo vi„p V korist front ker eo nemška letala Anoliji noč sanjalo, da je konec vojne, in da sem iz- velike pridelke v množinah. To je korenje, vprfnn volien ministrskim predsednikom Zveze naro- ohrovt, pozne vrste ohrovta, koleraba m tiste se veano nevarna. »Meni se na ni nič sanjalo minulo noč«, vrste sočivja, ki raste kot vmesna rastlina med * Velika povodenj v Amenk,. V Zedinjenih Jv- »^ni se pa m nic s j i ^ ^ pridelki posebnQ y bli ?ini mest je raz. državah je reka Ohio poplavila v dolžni 931 bi bilkoear koliimenoval". širiti in povečati gojitev sočivja. milj svoja obrežja ter ustavila delovanje sto- da bl bl1 KO§ar 15011 »menovai g stro£nice bodo igrale v tekočem letu v tin oboroževalnih industrij v važnih produkcij- □ obisk madžarskega zunanjega ministra v Za- prehranjevanju mestnega prebivalstva posebno skih središčih Cincinnati, Pittsburg in Ports- grebu. Madžarski zunanji minister baron Kemeny vejiko vlogo. Zato je razširiti gojitev jedilnih mouth. je obiskal hrvatskega zunanjega ministra v Za- stročnic v vseh področjih, kjer uspevajo. * Množinstvena streljanja v Titovi državi. V grebu. Na sestanku 6ta razpravljala o zunanje- - koncentracijskem taborišču Mladenovac v Srbiji političnih zadevah obeh držav. Komunike govori c ki je bila nameščena od strani se leta 1944. dvignile v veliko večjem obsegu, koder so jih spravljali v skupinah preko reke .gfa civ0ne uprave pri svoji domači občini Pri velebankah cenijo porast na kakih 30 na-Drau k tolpam v svrho izvezbanja Zbirališče jn jQ je pozneje namestiia poštna uprava na pram 15 odst. v letu 1943. Radi tega se po mne-je odkrilo orozmstvo odstranilo orodje m_ za- štnem uradu Treun, se je kljub svarilom nju lista „Bankwirtschaft" ni čuditi, da so naloge, nakar je zazgalo Poslopja kot strasilen svojega ljubimca> pekovskega pomočnika Mat- zadovale zahteve po bančnih kreditih. List vzgled drugim. Karla Tschusch-a je sodisce thgus Novak.3; pečala s tolovaji ter dvakrat ceni, da so nazadovali dolgovi podružnih vele-obsodilo radi podpiranja sovražnika na smrt in obiskala izven svojega stanovanja sestanke bank leta 1944. za kakih 10 do 15 odst. dosmrtno izgubo častnih pravic. tolp Bjla je migijena za propagandistinjo tolo- Izredne razmere lanskega leta so prisilile ' 571etni lekarnar Viktor Strauch in njegova vajskega gibanja. Stvarno je vzela s seboj tu- kreditne zavode, da so podvrgli politiko svojih 491etna soproga Maria sta v svojem zasebnem di dve prijateljici k sestankom. Nasprotno ji glavnic še ostrejši zmožnosti likvidnosti. V ko-stanovanju v Marburg-u večkrat pogostila in pa ni uspelo pregovoriti svojega ljubimca, da likor so tu prizadete tekoče bančne rezerve in prenočila od strani policije večkrat iskane to- bi se bil priključil tolnam. Ko je ozračie že stanje diskontnih papirjev, gre deloma za teh-lovaje in funkcionarje OF. Viktor Strauch, ki smrdelo o njenem delovanju, je v svojem strahu niško prilagoditev letalsko-vojnim razmeram, je po usodnem in sprememb polnem življenju pred odkritjem napravila sledeče: Naročila je ki zahtevalo da «o por1-"''ni"o neodvisne od našel kot vodja lekarne v bolnišnici v Mar- tolpe v poštni urad, ki ga je upravljala in svojih središnjic glede oskrbe denarja, burg-u sigurno eksistenco, kjer je ostal tudi poleg katerega je spala, da so priredili tolo- Plačilni promet za razne svrhe je pri bankah po zavzetju Spodnje Štajerske, je izrabil svoj vajski napad na istega. Tolovaji, ki jih je spu- narasel v imnulem letu za 10 do 20 odstotkov položaj, da je mogočil bolnim tolovajem zdrav- stila v poštni urad, so razbili pohištvo in tele- ter obdržal svoj stari pomen. Temu nasproti so lj en je potom nekega zdravnika v isti bolnišni- fonsko napravo, blagajno pa izropali. Primo- nazadovali borzijanski in emisijski posli, še bolj ci. Ker mu to še ni bilo dovolj, je dobavljal schitschevo je sodišče obsodilo na smrt kot iz- občutno znižanje prometa pa zaznamujejo banč-potom funkcionarjev OF tolpam na gorovju dajalko domovino in .linrfsko «kodliivko. v^vn ni posli z inozemstvom. V očigled povečanja Bachern medikamente v večjih količinah, pri je šef civilne uprave milostnim potem spreme- bilančne vsote je bila rentabiliteta bank lita čemur ga je podpirala njegova žena, ki je so- nil v 151etno težko ječo. — Matthaus Novak je 1944. še vedno v znamenju količinske konjunk-delovala z njim v popolnem soglasju. Skupno dobil 5 let težke ječe, ker ni naznanil svoje ture, medtem ko so se stroški na drugi stran, sta darovala razen tega organizaciji OF 500 RM ljubice oblasti. ponovno znižali. ÖS^A^I- Seid POIJUČNE BELEŽKE macht vieles leichter: auch nächtliche 90ege. do wie heule de» Kraftfahrer das licht der OSRAM-Bilux abblenden muß, darf auch der Fuft-gänger nie Verdunkelungssünder »ein: Darum-bei Taschenlampen den Schein des OSRAM-Lichtes durch Blaufilter abschwächen. • OSRAM. immer bereit i viel Sticht ßür wenig Strom! Frostbeschwerden Seilte unb SMjje ocrutiartien fyäufig grofi6eu(en uttb an-bere©rftterung3etfd)?inungen. §ierboit ruetben am meiften Stiinbe unb pfje, Siafc unb Öftren betroffen. §iei einp-fifljtt fid) bei ©ebtaucl) bei feit Snljren befannten iijiofept-©mutfion. Siefen bewährte .fiausmittel ift in allen Sl'po-tfjefen 3U niebrigen greifen er» fjältlid). SKan nimmt 1 bis 2 Efilöffel auf 1 fiter Reißen SBafferä für Selber unb Ilm» fdjläge.i^iofcpf'gmulfionftei-gert bie ®urci)blutung beSbom groft gefdjäbigten §autge-toebe? uttb befeitigt ijierburcf) Citfrietungen uttb bie mit iljnen »erbunbenett S3egleit-erfdjeinungen. richtig behandeln! Niehl verkleistern! Reinigung der Wun- ' 1 de und ihr» Versorgung mit / Tannin-Präparaten wird sonst erschwert. Wer TEBEGE, dat neuartige Tannin-Brand-Ge-lee bereithält, leistet einen Baitrag zum Luitschulz, der •ehr wichtig sein kann! X, ¡s"3.a a>S > c m*; 0-2 o ž, o. E □ Nad 1200 Bolgarov uinoijenih. Boljševiška krvna sodišča v Bolgariji so obsodila giasom poročila li6ta »Dagnes Nyhete:« doslej že 1221 Bolgarov na smrt Vse obsodbe so bile izvršene. □ Preprečen državni udar na Portugalskem. Londonski „Daily Express,, poroča iz Lizbone, da je ministrski predsednik Di Salazai preprečil poskus nezadovoljnih generalov in admiralov, da bi izvršili državni udar SaJazar je odredil zvišanje plač vojakov za 15 odsi., nezadovoljne generale in admirale je vpokojil ter imenoval na njihova mesta mlajše častnike Akoravno je tudi predsednik Carmona zahteval odstop Salazar-ja, je slednjemu uspelo na povedan način likvidirati nameravani puč. □ Beneševo vejo tudi že žagajo. Angleško časopisje je poročalo, da so začeli v Moskvi dosedanjega prijatelja Beneša odrivati in da bo dobil brco brez vsakega usmiljenja, čim ga Moskva ne bo več potrebovala. »Če bi kedar koli prišlo do „osvoboditve Češkoslovaške«, tako |e zapisal „Sunday Times" dobesedno, bodo "v Pragi postavili same komuniste na najvažnejša mesta, počen-ši pri ministrskem predsedniku do ministra pro-svete, iz dežele same pa napravili eno ali več sovjetskih republik. Pri vsem tem pa Beneša ne "bodo potrebovali « □ »Vseslovanska« konferenca v Sofiji. V Sofiji se vrši vseslovanska konferenca. Sovjetijo zastopa delegacija, ki jo vodi general Gundrov. Razen Titovega odposlanstva se udeležujejo konference tudi delegati »Cehoslovaške«. Sejam predseduje predsednik belgrajskega vrhovnega sodišča Nikolev. □ Strajk radi obstreljevanja z »V«. Preko Švice prihajajo poročila, da štrajkajo londonski delavci ladjedelnic v glavnem radi nevarnosti, ki so ji izpostavljeni vsled obstreljevanja s »V 1« □ 20.000 Madžarov v koncentracijskih taboriščih. Na velikem posestvu Puszta Egres, ki je bilo zopet osvobojeno po nemških in madžarskih četah, so imeli boljševiki ureieno veliko koncentracijsko taborišče za 15—20 tisoč oseb. Med nesrečneži, ki so bili raztrgani, ozebli in gladni, se je nahajalo mnogo visokih oficirjev, duhovnikov in uradnikov. Celo bolnik; neke bolnišnice so bili vtaknjeni v taborišče brez ozira na nalezljive bolezni. □ Sirija in Libanon protestirata. Na drugem mestu poročamo, da sta Sirija in Libanon objavila Nemčiji vojno napoved pod pritiskom tako-zvanih zaveznikov, nakar je poročal London, da ti dve državi kljub temu ne bosta povabljeni na konferenco v San Frančišku. Najnovejša poročila pravijo, da sla imenovani državi vložili v Londonu in v Washingtonu protest, ker se želita udeležiti imenovane konference □ Ameriški časnikarji o Belgradu. Po težkem trudu je uspelo trem ameriškim časnikarjem, da TE BE GE ÄUS DER APOTHfKE Erfolgreiche Russen- und Schwabenbekämpfung übernimmt Schädlingsbekämpfungsanstalt A. STREIT Wien U.. Tandelmarktgasse 6 Tel A 47 0-86. 860 ¡V1EIICC Pulver tür Wucns und iNC!JCj MóstiJhg der Schweine REDIN, mit garantiertem fcriolp ¿entraldrogerie Emil Thür Marburg (Drau). Kerrf.ni!. 33 rjr. Unser unvergeßlicher, le-Ww bensfroher, teurer Sohn u. Bruder Stanislaus Leber Gelreiter ist am 1. II., im 21. Lebensjahre an der Ostfront gefallen. Witschein Georgenberg, Schober. Zellnitz, Spielfeld, Graz, am 8. Febr 1945. 945 In tiefer 1 iauer: Kristine Leber, Mutter; Johann, dzt. im Felde. Josef und Raimund, Brüder; Maria, Schwester, und alle Verwandten. Der Landrat des Kreises Pettau (Veterinäramt). Hundekcntumalz. VIEHSEUCHEN-POLIZEILICHE ANORDNUNG Wegen der weiteren Ausbreitung de; Tollwut wird meine viehseuchenpolizeiliche Anordnung vom 12 Febr. d. J. (»eilautbart in der ..Marburge. Zeitung" vom 19 Febr. d. I. und dem ,Stai. Gosp." vom 24. Febr. d. J. sowie in den Mitteilungen des I.andratsamtes Pettau Nr 2, «om 14. Febr. d. J.) auf das gesamte Gebiet des Kreises Pettau ausgedehnt Diese Anordnung tritt mit dem Tage der Verlautbarung in den Tageszeitungen in Kraft. — Der Landrat: I. A gez Dr. Schreiber m. p. Amtstieratzt 75 Junge Fahrkuh gibt auf Futter Kotzbek. Oberrotwein, Marburg-Di. 949-14 iCieioer _Anzeiger Verschiedenes Stiche eine Meier-Familie mit 3 Arbeitskräften mit sofortigem Antritt. Anfr. bei Josef Schusteritsch, Gams 49 Winzer mit mehreren Arbeitskräften wird aufgenommen Anfr. im Geschäft Toma-schitz, Marbutg-Dr.. Burggasse 5 937-6 Frau mit 4jähr Kind, wünscht Unterkunft am Lande gegen Bezahlung und Mitarbeit in der Landwirtschaft. — Zuschriften unter ..Dringend 948" an die Verw. des „Staj. Gosp.' . 948-8 Pensionistin sucht Unterkunft am Lande gegen Bezahlung und Mithilfe im Haushalt Eigene Bettwäsche. Zuschriften unter ..Gut'' an die Verw. des „Staj. Gosp". 947-8 Am 25 II. 1945 wurde mir im Zuge Rohitsch-Sauerbrunn—Cilli eine alte Damentasche mit Verschluß mit dem Inhalt entwendet: 55 RM, 3 Bezugscheine, 6 Kletderk. 5 Lebensmittel., 1 Arbeitsbuch, 1 Kennkarte und 1 Haushaltspaß. Zwei Frauen, die in Stockenhammer ausgestiegen sind wuroen erkannt und werden gebeten, Karten und Dokumente an untere Adresse zu senden, da sonst Anzeige erfolgt. Mathilde Schkorjanec. Besitzerin in Hainberg 38. Post: Rohitsch-Sauerbrunn 74-13 so dobili od Titovega režima dovoljenje za obisk Belgrada. Dopisnik lista »Daily Express« je v svojem prvem poročilu popisal Belgrad kot popolnoma boljševiško mesto. Povsod, tako je dejal, visijo slike Tita in Stalina in nikjer ni videti Churchilla. Pred javnimi zgradbami stojijo straže Titovih tolp in večkrat se vidi korakajoče oddelke prepevati sovjetske koračnice. Opremljene so s peterooglato rdečo zvezdo na čepicah, v bojih odlikovani pa nosijo preko tega še kladivo in srp Sovjetsko zvezdo se vidi povsod na hišnih zidih, v uličnih železniških vagonih in celo na cigaretah. Sveti se pa tudi na platnu med kino-predstavami. □ Imenovanje turškega diplomatskega zastopnika pri Titu. Dosedanji turški poslanik pri emigrantski vladi v Londonu se je vrnil v Ankaro ter odpotuje v kratkem v Belgrad, kjer bo zastopal Turčijo pri sedanji Titovi vladi. □ Aretacija kneza Radzivila. Poljska emigrantska vlada v Londonu je dobila zanesljiva poročila o aretaciji voditelja poljske konzervativne stranke, kneza Radzivila, ki je bil odgnan v Sibirijo. □ Titova strahovlada. Časopis „Time and Tide" je objavil poročilo o napredujoči boljše-vizaciji Titove dežele. List ugotavlja, da vlada Tito na tako grozen način, kakor ga- na Balka- ■ nu doslej nrodi še niso poznali. 2e danes je vidno, da pod Titovim režimom ne bo nikdar niti volitev niti svobode. Titu je uspelo na ta način odstraniti skoraj vse nasprotnike, ki so bili ali ustreljeni ali pa vtaknjeni v koncentracijska taborišča. E! Nova bclgrajska vlada. Poročila iz Londona govorijo o sestavi nove Titove vlade, ki ji na-čeluje sam Tito. Za Subašiča je predviden položaj zunanjega ministra. Kabinet sestavlja 28 članov, in sicer 8 Hrvatov, 6 Srbov iz področja starega dela Srbije, nadalje 6 Srbov iz ostalih nekdanjih jugoslovanskih pokrajin, 1 Črnogorec, 4 Slovenci in 1 zastopnik muslimanov. Od 28 ministrov jih je pripadalo samo 6 nekdanji emigrantski vladi v Londonu. □ Krvni davek Kanadčanov. Velikost izgub kanadskih čet na evropskih bojiščih je najbolj vidna in iz izjave britanskega vojnega ministra Sir James Grigg-a, ki je priznal v Spodnjem domu, da sta sestavljeni trenutno dve tretjini vseh kanadskih enot iz samih angleških vojakov iz materine dežele, s katerimi so nadomestili izgube. Izjava dokazuje, da ni več možno pošiljati rezerv iz Kanade, kar bo dalo povod za daie-kosežne nove mobilizacije kanadskih mož v svr-ho krvavitve na evropskih bojiščih za angleške interese, v kolikor jo ne popihajo kot dezer-terii preko meje v Zedinjene države. O Sovjeti so preselili romunske tovarne v Sovjetijo. Poročevalska agencija romunske nacionalne vlade je objavila vest, da so Sovjeti demontirali v Romuniji industrijske naprave zlatih rudnikov Baia Mare. nadalje petrolejskih rafinerij in petrolejskih vodov v Ploeštiju. sladkornih tovarn v Moldaviji ter vse skupaj odvlekli v Sovjetijo. Ista usoda je zadela tudi tovarne Malaxa, ki so izdelovale cevi za petiolejevode. □ Boljševizem in demokracija. „Večina ameriškega naroda nima jasne predstave o nevarnosti, pred katero stoji, ko bo konec današnje strašne vojne". Tako je zapisal list „New York Journal" v članku pod naslovom „Boljševiška povodenj poplavlja Evropo". V nadaljnjih izvajanjih pravi: „Amerikanci mislijo, da bomo prinesli zapadno demokracijo v Evropo in Azijo. Toda to 'je velika zmota. Našo besedo „demokracija" uporabljajo drugi kot krinko ter hodijo svojo pot. Boljševizem počasi in «-iguriTO poplavlja evropski kontinent, boljševizem ni aikakšna demokracija. Niti Atlantski ocean ga ne more zadržati". O Velike ameriške izgube v Pacifiku. Mornariški minister Zedinjenih držav Forrestal, ki se je ravnokar vrnil iz potovanja po Pacifiku, je priznal visoke ameriške izgube na takozva-nem Otoku žvepla ter dejal, da je bilo zavoje-vanje „(±o nedavno neznanega otoka zelo drago". "D Z repom migajo pred Sovjetijo. Na šved- ■ ski \rgovski šoli v Stockholmu so otvorili sovjetski institut. Pri otvoritvi je govoril uradnik sovjetskega poslaništva o vladi Sovjetije. Švedski list „Dagens Nyheter" je nepoveljno kritiziral ta dogodek ter imenoval zadevo „miganje z repom" pred Sovjetijo ter naglasil, da bi bilo na Švedskem absurdno, če bi v istem smislu govoril uradnik nacionalsocialistične Nemčije ter propagiral svoje ideale.