Poštnina plačana T eotovtal Leto X, št. 234 Ljubljana, nedelja 6 oktobra 1929 Cena 2 Din «mA» meaetao 26 D4a, M tno«ans.vo 40 Dio. Urednatvoi Km«ev* rtca 8. TeMoa M««, 3122, »23. »H 9126 ta »126. ■aribort Aleksandrov« ant« U. Telilo« *L 440. CoBe» Koceoor« Trioioo fcgr.ttO, Bofcop;« m M vračajo. • Odaa po •t 1122, 6123, 6124, 6126, 312« i^rtili i (nmim fmnom 4 Ukkm 4t 2490. m. & U Tokio« it 461 Cotfoi benort i TMekm ft. t9t prt poit 6dL mrodiki Uatrifrn H. UU842; Prah« teto ItMOt Wim „Na potu v lepšo bodočnost Jugoslavije" Odmev zgodovinskega zakona o novih temeljih Jugoslavije je v domovini in inozemstvu vedno jačji - Pomembne izjave in simpatični časopisni komentarji - Manifestacije za narodno edinstvo Beograd, 5. oktobra, r. Današnje »Vreme« piše: V vrstah predvojne jugoslovenske nacijonalistične mlad:ne je bila proglasitev naše države za kraljevino Jugoslavije sprejeta z nedeljenira in iskrenim navdušenjem. V tej odločitvi Nj. Vel. kralja vidijo borci jugoslovenske ideje ustvaritev davnega ideala in početek nove dobe v razvoju naše države. Naš sotrudn>k je imel priliko snoči govoriti z vplivnim borcem za jugoslovensko idejo, g. dr. Albertom Kramerjem, ki je bil minister v prvi jugoslovenski vladi osvobojene domovine ter je sedaj direktor najjačiega slovenskega dnevnika »Jutra«. Delu razgovora je prisostvoval tudi g. dr Sve-tislav Popovič, bivši minister, ki je tekom razgovora dejal: »Mi imamo razlog, da smo popolnoma zadovoljni z novim nazivom naše kraljevine. To je maksimum onega, kar se je dalo pričakovati!« Dr. Kramer je izjavil naslednje: »Po nekakem srečnem naključju se nahajam na današnji zgodovinski dan v Beogradu, kjer sem doživel tudi 1. de-vember in Vidovdan 1. 1921. Povdarjam, na zgodovinski dan, ker je gotovo, da predstavlja državniški čin Nj. Vel. kralja, ki je bil danes objavljen, početek nove dobe v razvoju naše domovine. Srca vseh nacijonalistov bijejo krepke je danes, ko je naši veliki domovini dano ime, za katero se je narod boril v najtežjih časih, ime. ki najboij popolno odgovarja napredku, ideji in veliki misiji našega naroda. Far se v strankarskih in političnih borbah prvih desetih let ni moglo doseči, je bilo na mah oživotvorjeno z modrostjo in voljo suverena. Izvršena razdelitev države na velike banovine tn ž njo zvezana dekoneen-tracija državne oblasti je zadoščenje vsem opravičenim dosedanjim očitkom glede na upravno razdelitev države. Ustvarjene so pokrajine, ki sicer res. toda povsem pravilno, ne priznavajo plemenske sentimentalnosti, ki pa odgovarjajo vsem upravičenim zahtevam gospodarskega, socijalnega in kulturnega življenja naroda. V njih bo mogel naš narjod bodisi srbskega, hrvatskega ali slovenskega porekla neovirano razvijati svoje zdrave moči Tako je sedaj ustvarjena možnost, po nedavnih besedah Nj. Vel. kralja nekemu inozemskemu novinarju, da bomo vsi ponosni, da smo Jugosloveni. Vsi mi. ki stojimo od početka nepo-kolebljivo na temelju narodnega in državnega edinstva. smo navdušeni, ker je z jasnimi besedami kraljeve volje državno in narodno edinstvo proglašeno za nedotakljivo podlago vsega našega državnega življenja. Kakor mi poročajo iz Ljubljane, je v nacijonalnih krogih Slovenije veliko navdušenje ter se novi zakon pozdravlja kot osvobojenje od vseh dvomov v krepki napredek in končni triumf jugoslovenske ideje. Povsod se danes tudi pri nas vzhičeno kliče: Živel jugoslovenski kralj, živela kraljevina Jugoslavija!« • t i Čestitke iz Zagreba Beograd, 5. oktobra. AA. Predsednik vlade in minister notranjih del general Peter Živkovič je prejel iz notranjosti države povodom zakona o novem nazivu kraljevine in novi upravni razdelitvi na banovine številne brzojavne čestitke. Od oblastnega odbora Jugoslovenske matice v Zagrebu je došla naslednja brzojavka: »Oblastni odbor Jugoslovenske matice v Zagrebu Vam izraža povodom proglasitve naše kraljevine za Jugoslavijo in povodom razdelitve kraljevine na 9 banovfh svojo najglobljo zahvalo s prošnjo, da nadaljujete po tei poti do popolne konsolidacije. Predsednik dr. Petričič. tajnik Fran Bah. Veliki župan dr. Milovan Zoričič je poslal naslednjo brzojavko: »V zgodovinskem trenutku, ko je bilo prebivalstvu sporočeno, da je Nj. Vel. kralj potrdil predloženi mu zakon, ki za vedno utemeljuje v kraljevini Jugoslaviji narodno in državno edinstvo. Vas prosim, da v imenu poverjenega mi prebivalstva izrazim Vam kot predsedniku kralj, vlade globoko zahvalo in najiskrenejše čestitke za to veliko državniško dejanje. Obenem Vas prosim, da izvolite pred Ni. Vel. kraljem tolmačiti naša čustva zvestobe in udanosti, kakor tudi iskrenega navdušenja, s katerim je bil ta zakon pozdravljen!« Podobne brzojavke so poslale predsedniku vlade razne osebnosti in organizacije iz Splita, Osijeka, Križevcev, Kraljeviče, Cri-kvenice, Sušaka in iz drugih krajev naše države. Zagreb, 5. okt. n. Zagrebški mestni ž upa* dr. Stjepan Srkulj je odposlal danes dopoldne naslednjo brzojavko: Nj. Vel. Aleksandri, r kralju Jugoslavtje! Beograd — Kn< župan mesta Zagreba sem srečen, da morem pozdraviti veliko in modro delo Vašega Veličanstva, izvršeno z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja. Prosim Vsegamogoč-nega, da naj podeli Vašemu Veličanstvu milost in moč, da bi v korist svetlega dom* Karagjorgjevičev in naroda kraljevine Jugoslavije do konca izvedlo dalekosežno svoje delo, izraženo v manifestu od 6. januarja. Dr. Srkulj, župan mesta Zagreba.« »Gospodu ministrskemu predsedniku Perl Živkovidu. Beograd. — Hitim, da kot župan mesta Zagreba pozdravim odlok Nj. Vel. kralja Aleksandra L našega premilostivega vladarja o spremembi naziva in razdelitvi kraljevine na nova upravna področja. Hvala Vam, ki ste sodelovali pri tem velikem delu. — Dr. Stjepan Srkulj. župan Zagreba* Manifestacija v Beogradu Beograd, 5. oktobra, p. Beograjska Narodna Odbrana je izdala danes proglas na beograjsko meščanstvo, ki ga poziva, naj se jutri udeleži velikega manifestacijskega sprevoda, ki bo Sel tudi mimo dvora in pozdravil kralja povodom njegovega zadnjega ukrepa, za novo upravno razdelitev države m njen novi naziv. Manifestacijski sprevod bo nato odšel k blagoslovitvi temeljnega kamna Jugoslovenskega sokolskega doma v Beogradu. Beograd, 5. oktobra, p. Vlada prejema neprestano nove čestitke in pozdravne brzojavke iz vseh krajev države. s katerimi posamezniki in ustanove pozdravljajo novo upravno ureditev naše države ter vzpostavitev državnega (n narodnega edinstva tudi v naslovu države. Številne so tudi čestitke, fcf jih je predsednik vlade prejel iz inozemstva. V posameznih mestih se pripravljalo za prihodnje dni velike manifestacije. . Manifestacije v Sarajeva Sarajevo, 5. okt. AA. Nocoj je bila v mestni posvetovalnici slavnostna seja občinskega sveta, na kateri je bil pozdravljen najnovejši ukrep našega kralja za novo upravno razdelitev in za uvedbo novega naziva naše države. S seje sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju in predsedniku vlade generalu Živkovidu. Pred mestno posvetovalnico se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, ki se je po zaključeni seji razvrstilo v sprevod ter odšlo med sviranjem godbe na čelu pred poslopje velikega župana. Francoski odmevi Pariz, 5. oktobra AA. Francoski tisk tudi danes ponovno poveličuje administrativne reforme v Jugoslaviji ter odločno in odlično kretnjo kralja Aleksandra. Pred vsem povdarjajo važnost tega koraka za kral;e-vino Jugoslavijo listi »Jurnal« »Avenir« »Petit Parisien«, »Temps« Journal des De- bats« in »Ere NouveHe«. Vsi listi se strinjajo v tem, da bodo vsi Jugosloveni hvaležni svojemu kralju za njegov ukrep. Rumunski komentar Bukarešta, 5. oktobra. AA. List »Argus« komentira novo administrativno ureditev Jugoslavije in pravi, da je končno izpolnjena pogosto izražena želja po ustvaritvi novih upravnih oblasti. Nova ureditev pomeni administrativno decentralizacijo, za katero so se Hrvati zavzemali že od ujedinjenja. Ta preureditev predstavlja niajvažnejše uresničenje programa kraljevega manifesta od 6. januarja. List pristavlja, da ie sedanji režim v Jugoslaviji rodil dobre uspehe na vseh poljih ki da je pripravil vse. kar je potrebno za novo reformo. List ugotavlja, da se v Jugoslaviji vrši v glavnih potezah ona administrativna preureditev, ki je bila izvršena v Rumuniji meseca junija t L Glasovi praških listov Praga, 5. oktobra AA. Češkoslovaški Ksti prinašajo simpatična poročila in komentarje o najnovejšem aktu Nj. Vel. kralia Aleksandra. s katerim se je uvedlo enotno ime Jugoslavija ter izvršila upravna razdelitev na 9 banovin. Agrarni »Venkov« smatra, da je jugoslovensko vlado pri upravni razdelitvi na banovine vodila želja, da položi kraljevini Jugoslaviji trajen temelj edinstva in da odstrani vnaprei odvišne politične borbe. »Češke Slovo«, glasilo narodnih sociiali-stov s senatorjem Klofačem na čelu, vidi v novem zakonu ogromen korak naorej. Nova upravna razdelitev bo olajšala svoboden razvoj vseh plemen Jugoslavije. Nezavisna »Narodna Politika« ie uverje-na, da je to operacija, ki je bila izvršena po zrelem prevdarku in pr.kar moči resnem sondiranju terena. List žeH, da bi novi ukre pi pospešili sodelovan e plemen v dobrobit države. Kasnejša pokolenja bodo vsekakor z začudenjem gledala na nekdanje malenkostne separatistične borbe, ka so povzročale toliko dela in truda. »Narodni Osvobozeni« list češkoslovaških legijonarjev sodi, da je nova upravna razdelitev Jugoslavije delo braniteljev jugoslovenske ideologije tako na Srbski kakor na hrvatski strani. Sedanja vlada polaga splošne temel;e za bodoče ustavno življenje tn tudi nasprotniki ii morajo priznati, da skuša najti rešitve, ki naj zadovolie ves jugoslovenski narod. Švicarski glasovi Ženeva, 5. oktobra. AA. »Journal de Ge-nevec objavlja uvodnik pod naslovom »Kraljevina Jugoslavija«, v katerem pravi, da se v reformi, ki jo je izvedel kralj Aleksander, lepo kaže stremljenje, ustreči željam Hrvatov. Kralj je uredil administracijo in sedaj decentralizira državo. V listu »Tribune de Geneve« poveličava Paul du Bocher navdušeno kralja Aleksandra in pravi, da je upravna ureditev na nove banovine prvi korak h kasnejši avtonomiji. Bolgari si žele Veliko Jugoslavijo Pomembne izjave odličnih Bolgarov — Spremembe v Jugoslaviji otvarjafo pot novi dobi za ves Balkan Beograd, 5. oktobra, r. »Vreme« poroča, da je včeraj dospel v Sikotplje Štefan Kuirov, profesor univerze v Sofiji in predsednik bolgarskega udruženja za mir, s podpredsednikom istega udruženja Dimitrom Miševom in tajnikom Borisom Petrovom. V Skoplju so ostafl en dan ter nadaljevali nato pot na Grško kot delegati za 27. kongres udruženja za mir,, ki bo zboroval v Atenah od 6. do 20. t. m. Vsi trije so izrekli svoje občudovanje nad izrednim napredkom Skoplja, ko je prišel razgovor na novo ime naše države, je dr. Petkov vzkliknil našim novinarjem: »To je sreča za vse nas Jugoslovene!« Bolgarski delegatje so v razgovoru z dopisnikom »Vremena« razvijali naslednje misli: »Prave Jugoslavije ni brez Bolgarov. Prosimo vas, da v »Vremenu« po-vdaiite, da smo mi resnični Jugoslove- ni, ne samo mi tukaj, temveč tudi skoro ves bolgarski narod. Povejte našim bratom Jugoslovenom v vaši državi, da tudi mi Bolgari želimo, da bi prišli v sestav velike Jugoslavije. Povdarite. da sta s tem pomembnim zgodovinskim delom vaš kralj in vaša vlada otvorila pot dozoreli jugoslovenski ideji od Črnega do Jadranskega morja. Z ustvaritvijo velike Jugoslavije bo uresničena naša želja: Balkan Balkancem. Mi imamo tudi odbor, ki živahno dela za čim hitrejšo ustvaritev velike Jugoslavije od Triglava do Jadrana. Belega in Ornega morja in to najprej na gospodarski, potem pa tudi na politični podlagi.« Pri slovesu so bolgarski delegati naprosili dopisnika »Vremena« naj potom svojega Hsta pozdravi vse Jugoslove-ne v veliki hi srečni Jugoslaviji, v katere sestav žele stopit5 tudi Bolgari. Tudi Nemčija za razbitje historičnih meja v notranjosti Mannheim, 5. oktobra, g. Na zborovanju demokratske stranke se je najprej vršilo glasovanje o političnih predlogih, nakar je bil sprejet predlog glede enotne države, ki povdarja med drugim: Nemška demokratska stranka zahteva, da razen suverenitete države ne ostanejo nikakSni znaki suverenitete posameznih zveznih držav in da je treba državo teritorijalno razdeliti tako, da bo nova razdelitev odgovarjala načelom sedanjih potreb v kulturnem, gospodarskem in' prometnem ouru, Zanimiva razprava v Zagrebu Zagreb, 5. okt. n. Danes je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem zaključen proces, ki se že dolgo časa vodi med odličnima bivšima funkcijonarjema Hrvatskega Sokola odvetnikoma dr. Dečkom in dr. Hoferjem iz Zagreba. Dr. Dečak je tožil dr. Hoferja zaradi razžaljenja časti, ker mu je kot funkcionarju Hrvatskega Sokola očital razne nekorektnosti. Razprava je bila zaradi zasliševanja prič in predložitve novih dokazov ponovno preložena, danes pa je bila končto razglašena sodba. Dr. Hofer js bil obsojen pogojno n« 1 dan sapora in 100 Din globe. *** Priprave za poggreb Stresemanna Palača državnega zbora zavita v črnino ~ Žalne manifestacije berlinskega prebivalstva Berlin, 5. oktobra, p. s. Danes zvečer so prepeljali krsto s truplom pokojnega zunanjega ministra dr. Stresemanna iz njegove vile v palačo nemškega državnega zbora. Prevoza se je udeležila ogromna množica občinstva, ki je spremljala dr. Stresemanna na njegovi zadnji poti v hišo. kjer je deloval dolgo vrsto let v blagor povojne Nemčije. Na vseh cestah, kjer se je pomikal sprevod, so bile izvešene raz hiš črne zastave, električne obločnice pa ovite s črnim florom. Na Bismarckovem trgu. kjer stoji palača nemškega državnega zbora, se vrše velike priprave za pogreb doktor Stresemanna. Po vsem trgu so postavljeni veliki črni stebri, oviti z jelkimim zelenjem. Na glavnem stopnišču državnega zbora je postavljena tribuna, s katere se bo podpredsednik nemške ljudske stranke Kardorff poslovil v imenu stranke in najožjih sodelavcev od pre- j minulega zunanjega ministra. Pod tribuno bodo stali člani vlade in zastopniki tujih držav ter odlični inozemski žalni gosti, ki se bodo udeležili pogreba. V državnem zboru so vsa stopnišča ograjena v črnino. S črnim florom so drapirana tudi vsa vrata in številna ogledala po hodnikih. Krsto s truplom so položili na velik mrtvaški oder tik pred sedežem predsednika zbornice Lobeja. Preko krste je položena državna zastava in venec predsednika nemške republike maršala Hindenburga. Gkoli katafalka pa se vrste venci družine in predsednika francoske vlade Brianda. Berlin, 5. oktobra, o. Berlinski občinski svet ima danes žalno sejo v spomin nenadno preminulega dr. Stresemanna. Na seji bo sprejet sklep, da bo prekrščena ena najbolj prometnih berlinskih ulic v dr. Stresemannovo ulico. Tuka obsojen na 15 let ječe Sodišče je ugotovilo, da je Tuka in da je pripravljal revolucijo — 5 let Bratislava, 5. okt. s. Med splošno napetostjo v nabito polni dvorani je bila danes ob 11. dopoldne razglašena razsodba v Tuko-vem procesu. Dr. Tuka je bil obsojen na 15 let, njegov pomagač Snaczky pa na 5 let ječe, soobtoženi Mach pa je bil oproščen. V utemeljitvi razsodbe proti dr. Tuki in tovarišem ugotovalja sodišče: Na temelju izpovedb prič smatra sodišče za dokazano, da sta dr. Tuka in Snaczky vohunila za tu;o državo ter pripravljala na ozemlju re publike revolucijo in sabotažo z namenom, da bi odcepila Slovaško od republike in jo priklopila Madžarski. Razen tega je dr. Tuka osnoval tajno organizacijo ter oživo« tvoril »Rodobrano« kot oboroženo trtMlco, ki naj bi Slovaško za primer revolucije spn razumno z armado tuje države izročila tej tuji državi. Končno je dr. Tuka vzdrževal zveze s slovaškimi emigranti v inozemi stvu, ravno tako z namenom, da bi prfpriv lial na Slovaškem revolucijo, ki naj bi odcepila od republike. Dasi zagotavljata Tuka in Snacziky, da sta stremela samo za avtonomijo Slovaške je treba ugotoviti kot brezdvomno, da sta skušala izvesti priključitev Slovaške k Madžarski. Olajševalne okolnosti je moglo sodišče priznati obema obtožencema samo njuno neoporečnost, dočim je moralo upoštevati vse obremenilne okolnosti državnega pravdnika. Tuka in Snaczky sta prijavila ničnost. Praga, S. oktobra g. Med občinstvom, ki 5e prisostvovalo razglasitvi razsodbe proti dr. Tuki ni bilo politikov toda mnogo dam. Razen poslanca Šivala intimnega Tukoveg* prijatel'"a ni bilo v dvorani zastopnika slovaške ljudske stranke, ker se vsi poslanci živahno pripravljajo za volilno kampanjo. Razsodba je bila na doslej neznan način znana po mestu že več ur prej, predno je bila razglašena. Neki madžarski bratislav- deloval za odcepitev Slovaške Soobtoženec Snaczky je dobil # v ječe ski list je objavil razsodbo z debelimi črkami na čelu lista celo uro pred razglasitvijo Ko je predsednik sodišča pričel čitati razsodbo, je bil Tuka miren kot običajno. Ko je predsednik izrekel besede »petnajst let prisilnega dela«, je stopila obtožencu za trenutek kri v glavo. Toda že minuto po-znede je stal mirnega obraza ter nato zopet sede! in prekrižal noge, kakor da posluša predavanje. Tuka sam očividno ni bil presenečen. Ko ga je predsednik vprašal, ali bo prijavil ničnost, je odgovoril mirno in disciplinirano kot vedno. Ko je to pot zapuščal dvorano, je vendarle pozabil na svojo običajno vljudnost in se ni priklonil pred državnim pravdnikom. Skozi veliko gnečo radovednežev je stražnik odvedel dr. Tuko zopet v celico. Todi V Pragi je bila razsodba znana mnogo pred razglasitvijo. Značilno je, da je »Narodni Politika« že ob 10. dopoldne » lepaki in posebno izdajo objavila razsodbo, Razsodba ie izzvala v Pragi in Bratislavi veliko presenečenje. V večerni izdaji »Slovaka« odgovarja Hlinka na razsodbo ia poziva člane svoje stranke za nov odpor. Hlinka pravi, da je 500 tisoč Slovakov zsi Tuko, ki ga kljub obsodbi ne bodo zapustili. Političnih posledic obsodbe za sedaj ni mogoče pregledati. Dejstvo je. da se te slovaška ljudska stranka s svojim vodjo fflinko postavila za njega ter ga celo z* bodoče volitve kandidirala kot nosilca listo v košiškem volilnem okrožiu. Ker so Tuko-vj branilci vporabili vsa pravna sredstva proti razsodbi, je začasno še mogoče, da b! bij Tuka izvoljen. Težko pa je presoditi, dali bo obsodba njegovi stranki prinesla korist ali škodo na glasovih. V vsakem primeru pa je verjetno, da bo slovaška ljudska stranka izstopila iz vladne koalicije. Volilna agitacija v češkoslovaški Meščanska večina o uspehu svojega gospodarskega dela — Volitve naj se vrše v znamenju gospodarskih potreb države Praga, 5, oktobra. AA. Volilna agitacija na Češkoslovaškem postaja čedalje živahnejša. Javnost zasleduje z največjim zanimanjem borbe v posameznih strankah glede sestave kandidacijskih list O programu posameznih strank pišejo »Narodni Listy«: Meščanska večina je imela prav jasen gospodarski program. Ko je bi'a ta večina na vladi, je država prejela milijarde državnih dayščin. državni dolg je bil zmanjšan, privatna lastnina in zasebna inicijativa sta po-rastli. Zato sedanja koalicija niti ne potrebuje posebnega gospodarskega programa. Dovelj bo. ako bo nadaljevala 3 dosedanjim delom. Sicer pa ni umestno govoriti o kak- šnih levičarskih ali desničarskih interesih, marveč samo o interesu države. Vse soci-jatae stranke in frakcije nai upoštevajo to, da živi Češkoslovaška sredi konsolidiranih sosedov in da je zato treba pričakovati čedalje večjo gospodarsko konkurenco. Zato je treba izvoliti poslanca ki ooznajo gospodarska vprašanja in ki zasledujejo delo v ostalih evropskih parlamentih, kjer odločajo v prvi vrsti gospodarska vprašanja. Tudi na Češkoslovaškem naj zato država zmaga nad demagogijo, kakor je zmagaia t ostalih državah, kjer se je razpasla po vojni kot sredstvo politične borbe. Finančni minister v Zagrebu Beograd, 5. oktobra. AA. Minister financ dr. Stanko Švrljuga je danes odpotoval v Zagreb, odkoder se bo vrnil v Beograd v ponedeljek. Nora egiptska vlada London, 5. oktobra, s. Po vesteh iz Alek-sandrije, je Adly - paša, vodja male skupine egiptskih liberalcev, sestavil vlado, v kateri je sam prevzel predsedstvo in notranji portfelj, Midhad - paši pa poveril zunanje ministrstvo. Angleški poslanik za Moštvo London, 5. oktobra, s. »Daily Scatchc poroča, da je mornariški strokovnjak delavske stranke, kapitan Kennworthy, ki je ope-tovano zastopal gospodarske interese v Rusiji, določen za angleškega poslanika v Moskvi. Političen umor v Argentini Rneoos Ayreo, 5. ofatobra. o. Po poroiitife argentinskih listov je bU osebni tajnik predsednika h-i«oyema amorier na zelo tajfcistven naHtt. Ni te-Mjučeno, da )e bi povod za umor povsem politične proTode. Zaradi teza je odred*! predsednik Mj?oyen najstrožjo preiskavo. k$ Je poverjen« najboljšim argentinskim krifaiaftstocv Atentat na romunskega notranjega ministra Bnkarešta, 5. oktobra, s. Danes ob 15.30 je oddal neznan mladenič pred poslopjem notranjega ministrstva iz revolverja strel proti avtomobilu notranjega ministra Vajda-Voevoda. V vozu je bil tudi ministrov kabinetni šef. Krogla je prebila okna avtomobila, vendar sta oba potnika ostala nepoškodovana. Atentator je izjavil pri zaslišanju, da se piše Goldenberg in je rodom iz Jassy-ja. Kakor ge domneva, gre za anarhista. Konferenca pravoslavnih cerkva Bnkarešta, 5. oktobra. AA. Sv. sinod ru-munske pravoslavne cerkve je sklenil sodelovati na vsepravoslavni konferenci, ki se bo vršila 1. 1930. na Sv. Gori Izpraznitev Forenja Kehl, 5. oktobra, s. Kakor znano, je že pred precejfoijim časom zapustil mostišče v Kehlu tamošnji oddelek konjenice. Včeraj je zopet odšlo is Kehla šest častnikov in 100 mož 170. francoskega pehotnega polka v R6-jnirenont z yoge»h. Ob kongresu narodnega delavstva Naše narodno zavedno in miselno napredno delavstvo se danes zbira v Kranju, da na svojem vsakoletnem kongresu manifestira za svoje pravice in poudaril svoje težnje. Prepričani smo, da bo baš starodavni nacijonalni napredni Kranj s srčnim ognjem pozdravil zborovalce in s tem pokazal svoje simpatije za delavstvo in pravo razumevanje njegove borbe za lepše življenje in napredek. Mesto Kranj z okolico gre s hitrimi koraki po poti industrijalizacije. S tem rešuje važen del naših perečih so-cijalnih vprašanj: daje prebivalstvu mesta in široke okolice zaposlitev, da ne divja brezposelnost in da se zmanjšuje odtok delovnih moči v tujino. Mestu pa s tem nastajajo nove socijalne dolžnosti velikega obsega. Kongres našega delavstva v centru novo nastale velike industrije bo živ opomin na te dolžnosti. Mesto Kranj so si narodni delavci za kraj svojega letošnjega zborovanja izbrali tudi zato, ker hočejo, da s kongresom prične iz tega mesta izžarevati lep vzgled dobre komunalne socijalne politike za vsa naša industrijska mesta. Delavstvo postaja za naše narodno gopodarstvo vedno važnejši faktor. Posebno za Slovenijo velja to. Statistika pravi, da na kmetsko prebivalstvo odpade le še 60%, dejansko pa se je ta odstotek od zadnjega štetja pomaknil še nižje doli, delno pa že prej ni bil pravilno ugotovljen. Naša zemlja je vsa kultivirana, dvigniti se da le še intenziteta te kulture. Vendar pa je prirastek novih delovnih moči, ki na tej kulturi ne najdejo zaposlitve, večji od te možnosti. Kader proletarijata se je povečal, v tem dejstvu pa leži obenem gotovost nadaljnje večje populacije. Zato postajajo naši delavski problemi izrazito vsenarodni problemi, ki po svojih koreninah globoko posegajo tako v probleme kmeta, kakor v probleme industrijalca in trgovca. To stališče smo vedno ugotavljali in podčrtavali. V našem narodu radi njegove socijalne strukture ni in ne more biti medsebojno borbenih razredov, ker ves narod tvori en sam razred, ki se hoče socijalno in gospodarsko dvigniti. Interesi posameznih slojev in stanov so tako tesno med seboj povezani in segajo tako eden v drugega, da je ločitev interesov v eksklu-zivno razredno enostranost umetna in za celotni napredek škodljiva. Za nas je pravilno ie načelo vsenarodne najtesnejše kolaboracije. V tem načelu hočemo videti težnjo po demokratizaciji našega gospodarskega življenja; vsak činitelj v gospodarstvu mora biti tako v svojih pravicah, kakor v svojih dolžnostih po modernih demokratičnih nazorih polno zaščiten in enakovreden. Ce pravimo, da le v močnem in solidno se razširjajočem gospodarstvu vidimo izvor in pogoj za koristno so-cialno-politično udejstvovanje, moramo isto zahtevati tudi od druge strani; naše gospodarstvo mora v krepki in smotreni socialni politiki videti važen pogoj za svoj napredek. Enostransko Nova upravna razdelitev Jugoslavije na devet banovin •Pričujoča karta, ki jo prinašamo po zagrebških »Novostih«, kaže novo upravno razdelitev kraljevine Jugoslavije. Označeni so na njej le večji kraji v obmejnih pasovih, da se s teim omogoči lažje pojmovanje sprememb. Vidi se z_nje, da tvori Slovenija dravsko banovino s to razliko, da je pripadel črno-meljslki srez savski banovini, a čabarski srez dravski. Savska banovina s sedežem v Zagrebu obsega veliko večino Hrvatske-Slavonije, le da je Srem pripadel deloma drkiski, deloma dunavski banovini in se je srez Dvor pridelil vr-baški banovini. Zato pa sta savski banovini pripadla otoka Rab in Pag, ki sta bila doslej dalmatinska. Primorska banovina s sedežem v Splitu ima Dalmacijo severno Neretve, zraven pa južno-zapadni del Bosne ter zapadno Hercegovino. Vrbaška banovina s sedežem v Banjaluki obsega severnozapadni del Bosne in priključen ji je srez Dvor. Drinska banovina s sedežem v Sarajevu obsega severnovzhodni del Bosne, priključen pa ji je velilk del zapadne Srbije, saj sega blizu Beograda in preko Uži-ca in Čačka; vrh tega ji je dodan še zapadni del Srema, tako da sega prav do Dunava. Dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu ima vso Baranjo in Baoko ter ves Banat, zraven pa prav znaten del severne Srbije tja čez Kra-gujevac. Moravska banovina s sedežem v Nišu vsebuje poglavito Srbijo, sega pa še nekoliko v Južno Srbijo, kjer ji je pripadel tudi ozek pas Kosovega polja (Vučitna) z Drenioo. Zetska banovina s sedežem na Cetinju je sestavljena pred vsem iz cele Čnne gore, dobila pa je tudi znaten del Dalmacije, vso vzhodno polovico Hercegovine, majhen južnovzhodni del Bosne (Foča), severo-zaipadnj del Južne Srbije in celo majhen kos Severne Srbije (Ivanjica). Vardarska banovina s sedežem v Skoplju obsega poglavito Južno Srbijo, razen tega pa še nekaj Severne Srbije. Beograd z Zemunom in Pančevom bo tvoril samostojno ozemlje izven banovin. Trgovinska pogajanja z Rumunijo Beograd, 5- oktobra, p Dne 15. t. m. se prično v Bukarešti pogajanja med naši,mi m HimiMiskimi delegati zaradi zakijj učit ve trgovinske pogodbe. podčrtavanje samo gosp oda rsko-ego-ističnih interesov ni narodu koristno delo in tako usmerjeno gospodarstvo ni narodno .gospodarstvo. Mednarodna politika je to načelo pričela že splošno uveljavljati. Ustvarjena je tesna kola-boracija med Mednarodnim uradom dela v Ženevi in raznimi mednarodnimi gospodarskimi organizacijami. S tem je doseženo, da se reševanje mednarodnih gospodarskih problemov ne rešuje mirno in preko zahtev in potreb delavstva. Če poudarjamo tesno kolaboracijo in demokratizacijo gospodarstva, smo s tem obenem poudarili drugo bistvo našega narodnega delavskega pokreta. Gospodarstvo ne prenese revolucije. Razvijati se more le na trdih skalah zdrave in dosledne evolucije. Vzporedno s tem smo tudi svoje socialno-politične težnje postavili na temelj evolucije. zdravega in delovnega razvoja. Vsekakor pa zahtevamo razvoj naprej! Zavračamo načelo revolucije in žal nam je onih delavcev-tovarišev, ki z neprimernimi sredstvi ovirajo evolucijski razvoj in reakciji dajejo v roke izgovor, da utemelji svojo reakcionarno nesocijalno miselnost. Dogodki po svetu nas ponovno utrjujejo v prepričanju, da je naše načelo pravilno, Rusija sama skuša z vsemi sredstvi popraviti, kar je v gospodarstvu z revolucijo pokvarila. Angleška delavska stranka baš na sedanjem kongresu ponovno poudarja svoj evolucijski značaj, dasi ima tudi vsa sredstva revolucije v rokah. S tem je trezno in razsodno angleško delavstvo v bistvu zavrglo tudi načelo borbe razredov. V svojo sredo bo sprejemalo odslej tudi nedelavce, osebe iz vseh slojev naroda, ki hočejo potom evolucije dvigati celotno blagostanije celega naroda. Angleška delavska politika nam je lahko vzor. Želimo in hočemo, da bi javnost in državna politika to našo koristno socialno-gospodarsko načelo razumeli in po tem tudi izraziteje uravnali svoje poglede na naše narodno delavsko gibanje. V utrditvi naših v*"st je naj-jačje sredstvo za zatiranje komunizma; poudariti pa moramo, da evolucijsko načelo ne znači mlačnosti. Cim bolj poštena so naša sredstva, tem večjo moralno silo aam dajejo, da smo v potrebni borbi borbeni. Ako želimo, da javnost in zlasti naše delavstvo pod vtisom teh besed spremlja naš kongres, moramo dodati še nekaj. Naš program sloni na načelu narodnosti in zavrača internacijona-lizem v Marxovem smislu. To načelo ni samo teoretičnega značaja, ampak ima tudi svoj prav poseben praktičen pomen. V tem načelu je poudarjenia krepka afirmacija države in njenih vse-narodnih interesov. Za nas je narod prva in najvažnejša socialna edinica v velikem ustroju človeštva. Iz državne politike morajo biti izločeni vsi osebni ali mim ona rodni motivi. Svojega ugleda v zunanjem svetu ne utrjujemo samo z dobro zunanjo politiko in s krepkim tečajem dinarja, ampak tudi s socialno kulturo, kakorsno uveljavljamo v državi. Za naš zunanjepolitični ugled ni dobro, ako neprestano čujemo, da naše gospodarstvo re more pristati n. pr. na izpopolnitev našega socialnega zavarovanja. Kongres narodnega delavstva v Kranju bo manifestacija za program. Zato bo kongres obenem klic vsem: V našo socialno politiko mora priti čim več resne intenzitete. _Dr. J. Bohinjec. O banih v starih časih Z zakonom od 3. oktobra t. I. Je naša država razdeljena na devet banovin, velikih upravnih področij, ki jim bodo načelovali bani. Poreklo imena ban ni povsem pojasnjeno. Misli se, da izhaja iz časa, ko so bili Srbi, Hr\ati in Slovenci podložni Ava-rom od kakega avarskega vojvode, Bajano, drugi pa smatrajo, da je nastalo iz perzijske besede bajan, t. j. vojvoda. Ban je bil v naši zgodovini vedno naslov visokega dTžavnega dostojanstvenika. Po-četek banske oblasti je treba iskati na ozem lju Krbave in Like. ker se zdi. da so te pokrajine tvorile v nekdanji hrvatski državi posebno ozemlje, ki jo je upravljal v imenu hrvatskega vladarja ban kot njegov namestnik. Pozneje se je pri Hrvatjfc razvilo iz tega položaja najvišje državno dostojanstvo za kraljem, čigar namestnik }e bil ban. Ime ban se omenia v vseh krajih našega naroda, zlasti pa v Bosni in Hrvatski. V listinah se ban omenja od 12. stoletja. V 12. 13. in 14. stoletju so se imenovali bani bosanski vladarji, v 13. stoletju pa se je ban pojavil tudi v Dubrovniku. Kasneje je bana imenoval madžarski kralj na predlog hrvatskega stanovskega sabora. Ko se je v 16. in 17. stoletju okrepila oblast Habsburžanov v Ogrsk; in Hrvatski, si«« • t V B*U P.l.nlc. V Pirot • i M Bahušmca Ctribroi •Ki«c n ttiH^1. • / t ' ' Vr.rje-g <9 AVr.niiU • • 1 I I I . < Rottuis J ' / l N K. »KOPLJE Obn4 Ohridsko in *Rci'.b Pi G ■ • Deset let slovenske besede v celjskem mestnem gledališču Celje, v oktobru. Umestno je, da podamo letos javnosti nekak moraien obračun po desetih letih, odkar je prvič zadonela z odra celjskega Mestnega gledališča slovenska beseda. Cel decenij je šel mimo nas, odkar vodi Dramatično društvo naše gledališče. To društvo, ki se je ustanovilo več let pred vojno, si je znalo ustvariti — po zaslugi naj-odličnejšega članstva — ugled, pozicijo in tradicijo. Društveno delovanje je bilo pred vojno usmerjeno v pretežni meri kot nacijonalna vspodbuda našim ljudem, katerim vstop v takratno izključno nemško gledališče ni bil mogoč. Bilo je potrebno buditi narodno zavest in skrbeti, da se da našemu življu razvedrila v domačem jeziku, brez poseb- društvo je prevzelo gledališče s staromodnim odrom in s sicer lepimi, vendar današnjim razmeram nikakor ne odgovarjajočimi kulisami. Na odru je bila instalirana plinska razsvetljava in na teh sve-tiljkah so bile pozneje pritrjene zasilne električne žarnice. Leto za letom smo stopnjema modernizirali naš oder, instalirali električno razsvetljavo in si nabavili zastore, ki pomenijo že sami po sebi velik kapital, vse to pa večinoma iz lastnih sredstev. Vse te investicije gredo v dobro mestni občini, ker ostanejo njena last, kar velja omeniti, ker se v občinskem svetil čuje od časa do časa tih očitek, da je celjsko gledališče občini v veliko breme. Vsakdo itak ve, kakšne subvencije žrtvujejo občine po- ne literarne ambicije. Po osvoboienju je postala naloga Dram. dr. s prevzemom gledališča težja in manj hvaležna. Okrog odličnega članstva, ki je že takrat uživalo v našem gledališkem svetu svoje igralsko ime (g. Rafko Salmič, ga. dr. Kalanova i. dr.), se je zbralo krdelo mladih, inteligentnih ljudi iz vseh krogov celjskega meščanstva. Začelo se je resno delo. Družina se je zavedala, da mora delati vse dotlej, dokler ne bodo razmere dovedle našega gledališča do tega, da se izroči poklicnim umetnikom. Zavedajoč se, da je treba delovanje društva usmeriti v oni pravec, ki vodi poklicna gledališča, je Dram. dr. z ozirom na svoje dobre igralce diletante storilo prvi korak s tem, da je poklicalo poklicne režiserje, ki so vodili dramatično šolo. Tako je prišel v Celje kot prvi vodja in učiteM g. Milan Skrbinšek, ki je v težkih finančnih razmerah z veliko požrtvovalnostjo deloval na našem odru in izgladil marsikatere nedostatke. Od njega smo se naučili veliko. Poglobil je v nas pojem resnobe in samo njegova zasluga je, da se je v Celju odigral ves ciklus Cankarjevih dram z izjemo »Lepe Vide« in »Hlapca Jerneja«, ki ea je on dramatiziral šele pozneje. Za njim ie deloval pri nas kot artistični vodja g. Valo Bratina, ki je vodil pozneje 1. 1927/28 ponovno naše gledališče. V letih 1922 do 1924 je bilo v Celju gledališko življenje na višku. Takrat smo imeli vodjo v osebi silno marljivega, simpatičnega g. Zeleznika. Vodil je gledališče do sezone 1923. ko je prevzelo ljubljansko Udruženje gledaliških igralcev pod okriljem Dram. dr. finančno in moralično vodstvo gledališča in imenovalo za vodjo celjskega gledališča g. Zeleznika, kateremu sta bila dodeljena poklicna igralca gg. Zorman in Košič in pozneje še g. Janko, ki je po odhodu g. Železnika v Maribor prevzel vodstvo. Ta doba je bila za nas vse igralsko ena najlepših in najproduktivnejših. G. Železnik je naštudirai z nami v eni sezoni 19 predstav, ki so se igrale v isti sezoni 86-krat. Ker finančne razmere ' našega društva niso dovoljevale po končani sezoni nadalimega angažiranja, smo igrali v letih 1924—1927 brez poklicnega vodstva ter prirejali predstave z lastnimi močmi. Z njimi pa nismo mogli vzdržati redne sezije. Tedaj nam je priskočil na pomoč g. prof. Šest, ki je nesebično vodil gostovanja ljubljanske drame skozi 3 sezone. V sezoni 1927/28 je bil pri nas zopet g. Bratina kot vodja Dram. dr. Vso to sezono smo zopet vzdržali z lastnimi močmi brez gostovanj. V letu 1928/29 je izpolnilo sezono Mariborsko gledališče s svojimi gostovanji. Dramatično društvo je v dobi svojega gledališkega vodstva in udejstvovanja v Celju uprizorilo 198 premijer s skupno 421 predstavami. A kako je z gledališkimi financami? To Je šele kočljiva zadeva. Kje najdete gledališče, ki bi bilo brez dolga? Mi ga sicer nimamo veliko, a imamo ga vendarle. Naša blagajna je prazna. Dohodki gledališča so poleg vstopnine še darila raznih denarnih zavodov in dotacija mestne občine v znesku 10.000 Din letno poleg razsvetljave. V prvih letih našega dela so bile podpore denarnih zavodov res omembe vredne, dočim so v zadnjih 3 letih minimalne. Mestna občina vzdržuje poslopje in izvršuje posebno pri kurjavi vsako leto sproti potrebna popravila. Uvažujoč, da se ima mestna občina boriti že itak z visokimi lastnimi bremeni, ni Dram. dr. nikoli nadlegovalo občinske uprave s pretiranimi prošnjami za zvišanje subvencije ter je s previdnim gospodarstvom vodilo svoje gledališče po lastnih močeh. Dramatično Pri boleznih želča in jeter, žolčnih kamenih. zlatici, uravna naravna »Franz Josefova« grenčica iprelbavo na naravnost popoten način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinku je domače zdravljenje z »franz - Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toiplo vodo. iizpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijaih in Spe-cerifskih trgovinah. edinih naših mest svojim teatrom. (Vzemimo za primer samo Ptuj s 35.000 Din!) Državi sami. od katere ne dobivamo ničesar, smo plačali v dobi svojega udejstvovanja nad 70.000 Din davka. Vse finančne krize, vse velike izdatke in vse s tem združene težkoče je Dram. dr. vedno premagalo samo, brez nadlegovanja in prosjačenja in je mestna občina s tem načinom našega gospodarstva nedvomno lahko zadovoljna. Zelo važna je še ugotovitev, da je društvo, poznavajoč finančno sposobnost celjske publike, določilo vedno take cene in odigralo toliko predstav, kolikor jih je občinstvo lahko preneslo. Tako si na pr. lahko užival predstavo ljubljanskih, mariborskih ali zagrebških igralcev mnogo ceneje kakor v njihovem mestu samem. V letošnji sezoni bo zopet gostovalo mariborsko Narodno gledališče in če bo naše občinstvo zahtevalo, parkrat tudi ljubljanski gostje. Kako bo v bodoče? Z mestno občino imamo najemno pogodbo, ki poteče leta 1934. S tem pa ni rečeno, da si lasti Dram. dr. nekako monopolno pravico do gledališča. Udejstvovanje Dram. dr. je vse dotlej absolutno potrebno, dokler ne bomo imeli prilike oddati ta hrani umetnosti v roke poklicnih umetnikov. Čimprej bi se to zgodilo, s tem večjim veseljem bi odvrgli težko breme s svojih ramen. Oddajo gledališča kakemu drugemu društvu, ki ne stremi za istim ciljem kakor naše, ki je v vsakem pogledu zgrajeno na popolnoma nepolitični podlagi, bi bilo povsem zgrešeno. Četudi smo sami v zadnji sezoni v igranju nekoliko popustili, s tem še ni rečeno, da društvo ne vrši svoje naloge, ker določeno število predstav ima Celje stalno in je s tem zadoščeno namenu Mestnega gledališča. Ako pregledamo vprizorjene komade in presodimo njihovo vrednost, potem lahko z mirno vestjo trdimo, da je Dramatično društvo dalo svojemu občinstvu toliko duševne hrane, kolikor je nudi samo gledališče v večjih mestih. Te zasluge društvu nihče ne more odrekati, ker ne govore zanj fraze, temveč dejanja. ' Proslava desetletnice Narodnega gledališča v Mariboru Maribor, 5. oktobra. Kakor hitro je bila 1. 1919. usoda Maribora dokončno odločena, je mariborsko slovensko Dramatično društvo pokrenilo akcijo za osnovanje rednega poklicnega gledališča. Naloga organizirati in voditi slovenski mariborski oder je bila poverjena dotedanjemu voditelju ljubljanskega gledališča, g. Hinku Nučiču, občina je pa v ta namen dala na razpolago gledališko poslopje. Tako je prišlo oktobra 1. 1919. do otvoritve prve sezone, katere desetletnica je sedanje od države subvencionirano Narodno gledališče na slovesen način proslavilo dne 1., 2. in 3. t. m. Prvi večer proslave se je pričel s svi-ranjem fanfar iz opere »Libuša« na balkonu gledališkega poslopja na Slomškovem trgu, z ouverturo v gledališču in slavnostnim spominskim govorom prof. dr. Pavla Strmška. Na to so sledile uprizoritve drugega dejanja Vojnovičeve »Smrti majke Jugoviča«, četrtega dejanja Župančičeve »Veronike Deseniške« in p«tega dejanja Jurčičevega »Tugomera«, s katerim je bila pred desetimi leti otvorjena prva sezona. V »Smrti majke Jugoviča« sta nastopila kot Damjan in Angjelija g. Hinko Nučič. ustanovitelj gledališča in ga. Vika Podgorska, nekdanja prva članica; v »Tugome-ru« sta pa igrala Tugomera in Zerislavo. Dasiravno sta nastopila samo v fragmen- ! tih, sta razvila odlično igro in je posebno ga. Podgorska pokazala v nekaterih scenah vso svojo umetniško moč. Poleg njiju se je uspešno uveljavila v »Smrti« majka, ga. Stefa Dragutinovičeva, ki se je letos zopet vrnila v Maribor, in kreirala z uspehom tudi babico Vrzo v »Tueomeru«. Četrti akt »Veronike« je bil odigran v stari zasedbi: Grom Herman II.. Skrbiršek Friderik II., Kraljeva Veronika itd Grom je ; Hermana II. dokaj dobro pogodil in je | bil mestoma močan, Skrbinšek in Kraljeva j sta pa zadela tudi čustvene globine svojih vlog, da je bila uprizoritev za proslavo dovolj častna. Tej prvovečerni proslavi so kot oficijelni odposlanci prisostvovali poleg domačih predstavnikov oblasti in samouprav tudi g. Karacfžič kot odposlanec min. prosvete in beograjskega gledališča, g. Anton Župančič kot reprezentant obeh ljubljanskih gledališč in g. Pfeifer kot zastopnik Dramatičnega društva v Celju. Brzojavne in pismene pozdrave so pa poleg mnogih posameznikov poslale tudi skoraj vsa gledališča v naši državi, od Varaž-dina do Skoplja. Drugi večer se je uprizorila Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji in inscenaciji letošnjega prvega režiserja g. Jožka Kovica. G. Kovič je s to uprizoritvijo pokazal veliko zmožnosti in učinkovitih in originalnih domislic, tako glede inscenacije kakor tudi režije. Zelo efektna je bila inscenacija, zasnovana na nerealističnem bistvu Cankarjeve farse, režija pa je z zaključno sceno pred za-storom s pesmijo sv. Alojzija in belimi lilijami posrečeno dvignila konec tretjega dejanja. Male hibe in pogreške se bodo dale pri reprizah z lahkoto odstraniti. Najmočnejši in najdoslednejši v maski, igri in govoru je bil med pretagonisti večjih vlog g. Vladimir Skrbinšek kot Konkor-dat, ki je tudi notranje najboljše pogodil bistvo Cankarja, med manjšimi vlogami sta pa dosegla največji uspeh g. Jožko Kovič kot cerkovnik in gdč. Kraljeva kot ekspeditorica. G. Gromu kot Petru in gospodični Starčevi kot Jacinti je mestoma manjkalo globine, dasiravno sta v celoti rešila svoji nalogi zelo dobro. Nekaj šibkejših mest njune igre, posebno v dialogih, gre gotovo tudi na rovaš prenaglega tempa igranja in govorjenja. V splošnem je pa bil brez dvoma po insccnaciji, režiji in igri najmočnejši tretji, zaključni akt. Župan g. Pavle Kovič in županja ga. Dra-gutinovičeva sta dobro harmonirala z igro glavnih akterjev, pa tudi drugi so se v splošnem držali nivoja dobre igre, le g. Rožanski kot »debeli človek« je motil tako po glasu kakor po nastopu, a novemu članu drame, g. Hažu se je poznala negotovost in neuigranost v novem okolju. V celoti pa lahko rečemo, da je bila uprizoritev »Pohujšanja« posrečen uvod v novo dramsko sezono, ki nam obeta še mnogo zanimivih domačih in tu iih novitet. Proslavo desetletnice je zaključil v četrtek operno-koncertni večer z nastopi nekdanjega člana domače opere, g. Marija Šimenca in sedanje članice ge. Zamejičeve. Tretji, g. Neralič. je zaradi očetove smrti nastop odpovedal. Večer je otvoril g. Šimenc z Ipavčevo »Če na poljane rosa pade« in že spočetka navdušil občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče. Z arijo iz »Gorenjskega slavčka«, ki je sledila ariji iz opere »Prodana nevesta«, je pa dosegel tako odobravanje, da jo je moral ponoviti. Poleg teh je pel še arije iz oper »Trubadur« in »I pagliacci« ter pesmi »Ciganka Marija«, »Kje so moje rožice« in naposled kot dodatek »En starček je živel«, skupaj z g. Zamejičevo pa du-et iz opere »Trubadur«. Ga. Zamejičeva je pela arije iz oper »Ples- v maskah«, »Car-men«, »Mignon«, »Evangeljnik« ter pesmi »Na črnem grobu« ter »Nezakonsko mater«. Na klavirju ju je spremljal komponist, g. prof. Vazilij Mirk. LTspeh večera je bil popoln in je dostojno zaključil proslavo prvega dccenija slovenskega gledališča v Mariboru, ki se je po dolgih bojih končno osvobodilo tudi najtežje finančne krize in zre z novim in lepšim zaupanjem v bodočnost. —r. Bogata letina: koruza z 10 stroki Litija, o. oktobra. Lotos bo letina zadovoljiva za mnoge. Ne morejo se potožiti ne »češpljarjk, ne drugi sadjerejci. Krompirja je tudi toliko, da ne bo imel — po izjavi naših kmetov — prave cene. Dobro je tudi s koruzo. V Litiji a. pr. Kmet Osolnik ni umrl nasilne smrti Pred meseci so prinesli slovenski listi vest o zagonetni smrti kmeta Osolnika iz vasi Breznik pod Sv. Goro. Osolnika so našli sosedje pod šupo mrtvega. Visel ie obešen z vrvjo okrog vratu, a se mu nišo poznale na vratu nikake podplutbe, kakor je to navadno pri drugih obešencih. Druga sumljiva okoliščina pa je bilo dejstvo, da je visel Osolnik ob času najdbe" tako nizko pri tleh, da so se noge dotikale zemlje. Med ljudmi se je pričela širiti govorica, da je bil Osolnik naibrže zastrupljen, a njegova smrt z obešenjem le maskirana. Te govorice so prišle na uho oblastem, ki so prepovedale pokop. V svetogorski mrtvašnici se je vršila nato sodna obdukcija, ki .ie res našla v Osolnikovem želodcu sumljive znake in je kazalo, da je utegnil nesrečniku res kdo zavdati. Po odredbi zdravnika, ki je vršil obdukcijo, so poslali sumljivo želodčno vsebino kemičnemu institutu ljubljanske univerze. Tam so ugotovili, da je imel Osolnik res malo količino strupa v svojih prebavilih, vendar ta strup ni bil smrtonosen, tudi večja količina tega strupa ne bi bila smrtno nevarna. Po tej ugotovitvi se ie preiskava obrnila v drugo smer. Po izpovedbi sosedov se je Osolnik zadnje čase precej zagonetno obnašal in je šel v hipni zmedi v prostovoljno smrt. Tudi domači so opazovali na očetu nekaj časa pred smrt.io znake duševne zmede. Te dni je bilo v zadevi Osolnikove smrti ustavljeno vsako sodno postopanje in so dobili s tem Osol-nikovi sinovi in njegova žena zadoščenje za sumničenja s strani nekaterih nepremišljenih domačinov. MISLITE SE" na biiž p zimo 'n nabavita si že ssdsj d c b r o o c e; J ZEPHIR PEG greje eno sobo k i. drva ur Na zahtevo brezplačni popis! Zepair tvornica peči d. d., Subotica Samoprodaja za Ljubljano- BREZNIK & Fr.ITSCII Samoprodaja za Ce! e: D. P.AKUSCH Samoprodaja za Maribor: PiNTER 1 LENARD Velika materijalna škoda brez tih vozov na Vsi vlaki iz Maribora in Zagreba neznane zamude! — To lapidarno obvestilo glavnega kolodvora v Ljubljani so ziiutraj čitali potniki in čakali na jutranje brze in potniške vlake iz omenjenih smeri. Obvestilo je bilo na napisni deski za zamude vlakov ter je pome-njalo. da se je morala kje na progi proti Zidanemu mostu dogoditi večja nesreča. In res so se že kmalu raznesle vesti o železniški nesreči na postaji v Zagorju ob Savi. Nekateri so govorili ce- ¥ laporju ob Savi človeških žrtev — Os^ni razbi-enem kupa že zaletela z vso silo v zadnje vagone prvega vlaka. Sunek in protisunek sta bila silovita in železničarji na postaji so začuli grozen lom in ropet,.. Železje je pokalo, lesene ograie pri vagonih so hreščale in se lomile kakor leskove palice, vmes pa je mukala prestrašena živina v vagonih. Na obeli glavnih tirih se je nagrmadil velik kup razbitih vagonov in raznega blaga, ta- lo o smrtnih žrtvah, kar pa se je k sreči kmalu izkazalo za neresnično Človeških žrtev ni bilo. pač pa je bila res povzročena velika škoda na materijalu. Iz Zagorja smo prejeli naslednje podrobnosti o nesreči Na zagorski postaji, ki je kot vse postaje ob Savi zaradi strmih gora zgrajena na tesnem terenu, vlada zelo velik promet. Uslužbenci izvršujejo naporno in odgovorno službo, zlasti ponoči, ko drdra skozi postajo v sedanji živahni izvozni sezoni veiiko število tovornih vlakov. Redni tovorni vlak št. 666 vozi skozi postajo v Zagorju ob Savi normalno ob 0.45. Tokrat je imel približno polurno zamudo in stal na glavnem levem tiru, pripravljen za odhod proti Ljubljani. Bil je sestavljen iz 35 vagonov, večir noma natovorjenih z različnim izvoznim blagom; poleg drugega je bilo tudi par vagonov goveje živine. 0'b 1.26, ko se je ta vlak pripravljal za odhod, je v postajo privozil tudi po levem glavnem tiru zbiralni tovorni vlak št. 684 iz Maribora. Strojevodja tega vlaka je šele prepozno zapazil drug vlak pred seboj. V kritičnem trenutku je skušal svoj vlak še zavreti, a bilo je prepozno, ker se je lokomotiva Tedensko dohajajo najnovejše bluze kakor tudi obtoke samo dunajskega izdelka. M. KRIŠTOFIČ BUČAR, Stari trg štev. 9. ŠjJeciialina trgovina za dame in otfroike! ko da sta bila tira popolnoma zatrpana. Iz zagorske postaje je bilo obvešče-nje sosednih postaj ter Ljubljane in Zidanega mosta tudi zelo težavno, ker so bile telefonske in brzojavne zveze potrgane. Šele po ovinkih so prišla prva poročila na Zidani most Ln v Ljubljano. Z ljubljanskega glavnega kolodvora je odšel okoli L prvi pomožni vlak na kraj nesreče. Tudi iz Trbovelj. Hrastnika in Zidanega mostu so prišli na pomoč mnogoštevilni delavci, ki so takoj pričeli čistiti zatrpano progo, kar je bilo pa zelo naporno in težavno, ker sprva mso imeli modernih dvigalnih naprav s seboj. Iz Maribora je končno pomožni vlak pripeljal velikega žerjava., s katerim so začeli iztirjene vozove dvigati nazaj na tir in odnašati težak razbit materijal. Delavci, so požrtvovalno m z največjim nauorom delali vse dopoldne, da so za silo napravili za promet vsaj en glavni tir prost. Zaradi nesreče je namreč začasno zastal ves promet na progi med Zidanim mostom in Ljubljano. Orijentekspres, ki je vozil proti Ljubljani, je moral čakati v Trbovljah, na drugih postajah pa so čakali dunajski brzovlak. beograjski brzovlak ter jutranji potniški vlak iz Maribora, odnosno iz Zagreba. Iz Ljubljane prihajajoči brzi in notniški vlaki so čakali na Savi in v Litiji. Proti 10. dopoldne je bil naposlad en tir očiščen, da so lahko zopet začeli voziti čakajoči vlaki. Prvi je po nesreči privozil v Ljubljano eks- imamo koruzno steblo, ki ima osem strokov. To pa še ni rekord! Zraven rase in se razvija v veselje vseh rastlina - koruznica, ki se diči z zaokroženim številom strokov. Ima jih deset. Oba čedna eksemplarja, osmerostročna in deseterostročna koruza, sta zrasla na vrtu gosp. inž. Koblarja. Gospod je, kajpada, ponosen na svoji j-zavber roži«. Nič manj pa tudi ne mala Zlatka, ki sicer še ne zna prešteti vseh strokov, zato pa bohotnim rastlinam prav rada postreže z vodico. Še celo preveč vneto, in bi zadnjič v naglici skoro reducirala »desetnici« spodnji strok. Lansko leto na tem prostoru še ni bilo' vrta, letos pa so zemljo dobro pognojili in je znabiti zato tako bogat pridelek. Ljudje se zanimajo po vsej okolici za ta redek primer, osem- in celo desetstročne koruze. Zdaj spodnji stroki sicer še niso vsi dozoreli; par toplih dni še, pa bo tudi spodaj vse ozrnjeno. 25.000 ljudi je videlo v Zagrebu!!!! Hitite, da ne zamudite p»rilike si ogledati »Ufa« velefilm: MAMOErB Bri^ita Helm Ivan Danes ob 3., ^5., 6., K8. in 9. uri. Prediprodaja vstopnic od 10—12 in od 2. dalje. Elitni kino M IS Telefon 2124. Danes! Prvič v Ljubljani! Pretresljiva drama iz pomo-rskesa žšvljeo ja: „*MorsQu zvezda" (Stetla Marls) Okrutni gospodar sela ta lutk«, lastnik ladij, fci po®na samo en zakon: DENAR! Gtoboka ljubezen dveh rnlatfh src. Prekrasni posnetki morskih gladim. — Moderni Robinson na pustem otoku oceana. V si. vlogi Suzana Christy. Danes ob 3., 145., 6., K8., 9. Kino Ideal pres z več kot šesturno zamudo, za njim je privozil dunajski jutranji brzoviak ob 11.12. in okoli poldneva grajski jutranji brzoviak št. 4. Tudi opoldanski potniški vlaki so imeli še precejšnje zamude. Razbiti in poškodovani vagoni Nekatere vagone je med karambo-lom kar dvignilo kvišku ter jih vrglo na drugi tir. Več vagonov je silen pritisk polomil in razbil, nekaj pa jih je vrglo s tira v stran. Dva vagona, nutovorjena z deskami in drvmi, sta zletela čez nasip v Savo. Pri tovornem vlaku št. 666 so bili 4 vozovi iztirjeni, 2 vozova razbita in 2 več ali manj težje poškodovana. Pri zbiralnem vlaku št. 684 so bili iztirjeni 4 vozovi, 5 razbitih in 1 poškodovan. Čiščenje glavnega tira je bilo zelo težavno tudi zato, ker ie bilo vseh osem razbitih voz zmetanih skoro na en sam velik kup. Preiskava Iz Ljubljane je že!, direkcija poslala v Zagorje preiskovalno komisijo. Ki je tekom dneva zaslišala železniške uradnike. železničarje >n strojno osobje. Postajno osobje trdi. da je stal uvozni signal pravilno na »Stoji*, a ga ie najbrže strojevodja zbirainega vlaka prezrl. Strojevodja tega vlaka, ki se je bil nahajal s kurjačem vred v veliki nevarnosti. pa zatrjuje, da Je stai signal na »Prosto«. Zanimivo ie. da nista biia stroja obeh vlakov prav nič ouškodo-vana prav tako tudi ne en službeni voz. Sliona velika železniška katastrofa se je primerila ravno na istem mestu že pred 22 leti. Koliko znaša celotna materijalna škoda, še ni ugotovljeno. Kočevsko pismo Kočevje 5. oktobra. O predrznih vlomilcih, ki so v noči od ponedeljka na torek izropali vso manufak-turo trgovcu g. Ivanu Kamenarju v Mozlju pri Kočevju ni nikakršnega sledu. Po Kočevju kroži govorica, da so najbrže vlomilci neki neznani proda;alci preprog, ki se en dan poprej mudili z avtomobilom v Kočevju. Koliko ta govorica odgovarla dejstvu ne vemo. Vlomilci so med potjo od trgovine do avtomobila, ki je čakal zadaj za hišo na poti, ki pelje iz Mozlia v Spodnji Mozelj, odvrgli nekai škateli, v katerih so se nahajale čipke, gumbi in druge malenkosti. Vse to so našli ziutraj ljudje ki so nodili mimo skednja posestnika Bach-maverja. Trgovec g. Kamenar pa je našel sam na vrtu volneno otročjo čepico, katero so vlomilci med potjo izgubili. Vse to potrjuje, da se je vlomilcem zelo mudilo. Zanimivo je tudi dejstvo, da sta prišla h komandirju orožniške postaje g. Hočevarju, ki stanuje nad oropano trgovino še ob tri-četrt na polnoč dva orožnika, ki sta se pravkar vrnila iz službe, po ključ za orož-niško postajo. Ta dva sta izdavila, da nista opazila medtem časom ničesar sumljivega. Nekako eno dobro uro za tem so bili vlomilci že na delu. Obe hiši. kamor so vlomilci vlomili: to je hiša g. Jonkeja in g. Kamenarja, stojita sredi vasi za streljaj od žandarmerije. Vlomilci so bili torej nad vse predrzni. Sodi se, da so vlomilci pobegnili z oropanim blagom po cesti preko Starega trga ob Kolpi na Hrvatsko. Kočevarji bodo proslavili drugo leto nad vse svečano šestoletnico, odkar so se naselili na sedanem Kočevskem. Ob tej priliki bo izšlo tudi delo Kočevarja nadučitelja Viljema Tschinklja: »Gottscheer Heimat« kunde«. Na tem delu je delal avtor 27 let. V četrtek 17. t. m. se bodo vsi kočevski inteligenti zbrali na skupno posvetovanje o svečani proslavi 600 letnice. Zbor se bo vršil v gostilni Viktorja Petscheta. Prva slana je padla v tej jeseni preteklo ■sedeljo in pobelila pozne jesenske pridelke. Prevoz pošte na progi Kočevje-Kočevje postaja je prevzel za dobo 1 leta zopet gostilničar in špediter g. Henrik Honigmann. Položil je 8500 Din. V Gotenici je pred štirinaistimi dnevi zagonetno izginila 23 letna slaboumna Fran« čiška Černe. Starši so stvar prijavili orožnikom iz Kočevske Reke, vendar se tem ni posrečilo, da bi dobili dekle. V svoji slaboumnosti je najbrže kam zašla, ker je okrog vasi polno gozdov. Kočevje bo dobilo končno svoi regulacijski načrt. Stal bo predvidoma 75.000 Din 20.000 Din je bilo vstavljenih že v prejšnjem proračunu, 30.000 Din je določenih od enomilijonskega posojila, ki ga je najela pri ljubljanski mestni 'Hranilnici, ostalih 25.000 Din pa bo vstavljenih v proračun za leto 1930. Tako bomo dobili končno regulacijski načrt, ki bo predvideval zidanje in gradnje v mestu za 100 let naprej. Načrt bodo izdelali najboljši ljubljanski arhitekti. Pri odvetniku dr. Ivanu Saiovicu je vstopil v službo kot odvetniški koncipijent dr. I. Tavčar. Medvedi se zopet pojavljajo pogosteje nego kdaj prej. Pozni jesenski pridelki kakor tudi hruške, ki so letos zelo bogato obrodile, so kaj prijetna paša za kralja naših gozdov. Po naših cestah gospodari zopet pra'a. Zadnji teden niso niti enkrat poškropili ceste zanašajoč se, da bo dež opravil to delo zastonj. Dež tega ni opravil. Meščani se upravičeno pritožujejo, da so jim sobe lu pohištvo polne prahu. Most pri Osilnici pri vasi Ribnek je že gotov. Most je napravljen iz močnega betona in bo kljuboval še tako mučnim po-vodnjim. Umrli so v Kočevski Reki posestnica Uršula Wittine, stara 80 let; v Mlaki prev-žitkarica Magdalena Sirge. stara 74 let; v Koprivniku 82 letni posestnik in krojač Jože Rabuze. Lep gradbeni napredek domžalskega trga Domžale, 5. oktobra. Domžalski trg je pokazal v letošnjem letu prav živahno gradbeno gibanje. Dobili smo kar 15 novih stavb. Stanovanjske hiše so zgradili: mizarski mojster Ivan Petek na Rojski cesti, blizu tam tudi Mihael Žagar, Josip Ziherl v Bistriški ulici, Franc Osolnik na Taborski cesti, Jernej Novak na Ljubljanski cesti, Franc Pavlin v Stobov-ski ulici, Josip Pogačar na industrijski cesti, Janez Plevel na Savski cesti in Jože Jeretina na Rojski cesti. Posestnik Jakob Flis na Savski cesti si je zgradil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, ga. Jerica Pavlovčičeva na Ljubljanski cesti stanovanjsko hišo in fotografski atelje. Vinko Habjan pa na Industrijski cesti gospodarsko poslopje in ledenico. Visoko pritlično hišo si gradi Ivan Kvas v Šolski ulici, posestnik in trgovec Mihael Osolin si ie zgradil stanovanjsko in gospodarsko poslopje na Kamniški cesti, dočim si je Ivan Kuralt postavil avtoga-ražo na Industrijski cesti. Izvršene so bile tudi razne prezidave. Dobrodelno društvo v Domžalah adaptira bivšo Cerarjevo tovarno za »Dobrodelni dom za ostarele« in eno poslopje za otroški vrtec. Trgovec Josip Senica je dogradil k svoji hiši še nov trgovinski lokal, pisarno in skladišče, mizarski mojster Ivan Vrečar je prizidal k svoji hiši strojnico, veletrgovec z vinom Anton Miiller si je povečal gospodarsko poslopje, gostilničar Avgust Orehek je prezidal hišo in uredi' gostilniške prostore, ličarski in sedlarski mojster Martin Mali ie povečal delavnico, tovarnar slamnikov Alojzij Skrabar je povečal tovarniške prostore, mesar Franc Steiner pa gospodarske in obrtne prostore, dočim je mesar Karo' Flerin zgradil novo gospodarsko poslopje. Češke in italijanske srečke kupi Upravmištvo »Merkur«, Ljubljana, Telefon 3052. Bulgarska posojila kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Delnice vseh vrst kupi Upravništvo »Merkur«. Ljubljana. Železniška posojila, obligaclie, prioritete. kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Vrednostne papirje pred in povojne, tu in inozemske, vseh vrst, kupi Upravništvo »Merkur«. Ljubljana. Obveznice ljubljanskega investicijskega posojila kupi Upravnštvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. Pregled srečk izvršuje Upravništvo »MerVur«. Liubl;ana. Večna pot 5. Za razvoj Rakeka Razvoj v zadnjih letih dokazuje, da ni več Rakek predvojna vas, temveč važen obmejni kraj z vsemi predpogoji za ie večji napredek. Rakek je izhodišče za Loško dolino z železniško postajo za sedem občin s preko 16.000 prebivalcev. Nadalje je sedež meščanske šole, carinarnice in obmejnega komisarijata. Tudi je Rakek geografična sredina logaškega sre-za. kjer bi prav za prav moral biti tudi sedež sreskega poglavarstva. Da ima Rakek bodočnost, je že dokaz carinska uprava, ki bo gradila moderno carinsko poslopje s potrebnimi skladišči in stanovanjskimi hišami za carinsko osobje. Tozadevni načrti so že odobreni in proračun jena vsota od 2,900.000 Din je na razpolago pri Državni hipotekami banki v Beogradu. Železniška uprava gradi električno okretnico, ki bo stala preko l.oOO.flOO Din. Ne oziraje se na skupno mednarodno postajo z Italijani bo železniška uprava v par letih razširila postajo in povečala tirne naprave. A tudi privatna inicijativa je zavzela velik razmah. Nasproti postaje gradi gosp. Ga-brenja novoposlopje za kavarno in restavracijo s tujskimi sobam. Deloma bo že letos dograjeno več novih stanovanjskih hiš s preko 20 primernimi stanovanji. Za prihodnjo gradbeno sezono se obeta že sedaj do 10 novih hiš. Tudi cene stavbnim prostorom beležijo v zadnjih dveh letih 100% porast Edini nedostatek je vodovod in elektrika. Vodovod, zgrajen tik pred svetovno vojno, ne odgovarja več današnjim potrebam. Skoraj šest mesecev v letu primanjkuje vode, ob času suše pa jo gotovi deli sploh ne dobijo. Potrebna bi bila energična intervencija pri vodovodni upravi v Cerknici. Saj vendar plačuje tudi občina Rakek za vzdrževanje vodovoda. Ako prispevek ne zadostuje, naj se ga podvoji, naj se vpeljejo števci za potrošnjo vode, naj se kjerkoli preskrbi denar za zajetje nadaljnjih studencev, kajti voda je neobhodno potrebna, tem bolj, ko ni v bližini nobene tekoče vode. Upati je, da bo do drugega poletja ta nedostatek odpravljen. Iste težkoče kakor z vodo, eo z elektriko. Že z ozirom na tujski promet, obmejni kraj in javno varnost bi moral biti kraj razsvetljen. V bližnji Cerknici sveti že dve leti elektrika in v vsem tem času ni bilo mogo^-če sporazumeti se za napeljavo do Rakeka. Zanašati se na železnico kot odjemalca toka in na oblastni odbor, da elektrificira celo Slovenijo, se pravi čakati še dvajset let. Županstvo bi se lahko dogovorilo z lesno industrijo Žagar, ki je na lastne stroške pripravljena zgraditi centralo in dobavljati tok občini. Gotovo bi bil to najkrajši in najprimernejši izhod in elektrika bi prihodnje poletje že lahko razsvetljevala vso našo občino. Spominu Franceta Telbana Gorenja vas, 5. oktobra. Z globokim sočutjem je prebivalstvo vse Poljanske doline prevzela tragična vest, da je v Zagrebu nenadoma preminul g. Fran Telban, trgovec in posestnik na Savodnju v Novi Oselici. S pokojnim izgubimo na-prednjaki v dolini najboljšega družabnika, vnetega sodelavca pri naprednih in prosvetnih društvih ter sploh skrbnega moža, vedno prizadevnega za blagor domače občine Oselice. Tu je zavzemal dolgo vrsto let mesto občinskega odbornika, zadnja leta je bil prvi občinski svetovalec in s tem županov namestnik. Žrtvujoč obilo truda je France Teiban kot načelnik krajevnega šolskega odbora deloval na tem, da dobi Nova Oselica samostojno osnovno šolo. Na njegovo prizadevanje se je nabral že lep fond za novo šolsko poslopje, za katero je sam bil takoj pripravljen odstopiti na svo. jem posestvu primeren prostor. V nič manjši vnemi kakor v prid domače občine se je vnemal tudi za splošni prosvetni napredek. 2e kot mlad fant pred vojno je bil odločno naprednega duha, tr govsko podjetnost pa je podedoval po svojem, tudi že pokojnem očetu. Daleč na okrog je imel trgovske zveze in cenili so ga ne samo Poljanci, marveč tudi številni prijatelji izven doline. Svojčas ie bil zvest član žirovskega Sokola. po prevratu pa našega. Ko se je pred osmimi leti sprožila misel za zgradbo Sokolskega doma v Gorenji vasi, je bil brat Franc Telban, ki je med prvimi priskočil z denarnim sredstvom na pomoč. Obenem je seveda po svojih močeh in s sodelovanjem podpiral tudi druga nacijonalna društva. Skratka, ni bil narodnjak le po besedi, marveč mnogo bolj po dejanjih, v kolikor so mu to le dopuščali domači posli. Odlikovala ga je izredna prirodna inteligenca, odločnost in blago srce. Pomagal je vsakomur rad, če je le mogel. Svetovno vojno je seveda preživel pod puško. Nesreča je hotela, da .ie bil tudi ranjen v glavo. Njegove nenadne tragične smrti v najlepši moški dobi (star je bil komaj 45 let) si ne moremo drugače razlagati, kakor da je bila posledica trenutne duševne zmedenosti. Vsi znanci in prijatelji in napredna društva sočustvujenmo s pokojnikovo družino, brata Franceta pa borno ohranili v nemi-novnem blagem saominu. CIRKUS KONRADO LJUBLJANA V nedeljo popoldne ob ^ 4. uri in zvečer ob 8. uri, kakor v ponedeljek zvečer ob 8. uri zadnje GALA PREDSTAVE! Razne nesreče in nezgode Ljubljana, 5. oktobra. V splošno bolnico so pripeljali davi več ponesrečencev z dežele, kakor tudi iz mesta. Nesreča pač nikoli ne počiva in dogodi se prav tako lahko na ulici in na cesti, kakor pri delu doma ali v službi. Davi, ko se je odpravljala delavka Fani Kraljeva, stanujoča v Križevniški ulici 11 v službo in hitela po stopnicah, ji je nenadoma zmanjkalo pod nogami tal in ne-srečnica je zgrmela s stopnic v globino. Na njen krik so prihitele stranke, ki so našle ubogo delavko na tleh z zlomljeno levo nogo in z raznimi poškodbami. Priti je moral rešilni voz, ki je nesrečnico spravil na zdravljenje v bolnico. Bosanski rojak Derviš Karajid je zapos-slen kot stavbni delavec na neki novi stavbi v Trnovem. Med delom pa se je spri z nekim svojim tovarišem, s katerim sta se najprvo obdelovala z besedami, dokler ni prišlo do poi>oja. Sprva sta se obdelovala samo s pestmi, nato pa je njegov nasprotnik pograbil velik kos opeke in mu jo čisto iz bližine z vso silo zalučal v glavo. Karajič je bil mahoma ves v krvi in se je zgrudil na tla s prebito lobanjo. Skoro nezavestnega so ga delavci naložili na no-silnico, nakar je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo in so tudi njega spravili v bolnico. Njegovega nasprotnika, ki je zagrešil napad, je aretirala policija. Tretji ponesrečenec je 231etni trgovski pomočnik Ivan Milušin, uslužben v Štupi-cevi trgovini z železnino na Gosposvetski cesti. Pri prekladanju težkega svežnja železa mu je ta zdrsnil iz rok, pri čemer si je Milušin težko poškodoval levo roko, ki mu jo je težina železa skoro zmečkala, še hujše poškodbe pa je odnesel na desni nogi. Poškodovanca so spravili nemudoma v bolnico, vendar je skoro gotovo, da bodo zapustile poškodbe trajne posledice. Trgovski piotnik Anton Pišek je vozil snoči s kolesom po Kette-Murnove cesti. Zavozil je na neki kamen, zaradi česar je padel in si zlomil na levi roki štiri prste. Enako smolo je imel delavec Peter Skubic z Loga nad Brezovico. Padel je s kolesa v Lukovici pri Brezovici in obležal na mestu s težjimi kožnimi odrgninami in s težkimi notranjimi poškodbami. Skubica Die blonde Wirtin... In einer kleinen KomdiitoreJ... Vier Worte moeht ich Dir jetzt sagen.. Ohne Trane gibts keirae Liebe... Weim der weiisse Flieder wieder bluth... Leb vvofal! Idi kuss nooh einmal D-ciine Hande... La-ss Dir nix von Hotff.ma.nu erizahlesn... Der Duft der eine sohone Frau begleitet.. Ako ljubite lepo godbo, poslugajte pri nas najnovejše električno posnete gram. plošče, katere so pravkar dospele. Zaloga COLUMBIA gramofonov z novim »Plamo-reflexom« ,,Teh"ik" J. BAN J Al Ljubljana, Pražakova ulica 19. (V Ljubljanskem dvoru.) so nezavestnega pripeljali z vozom v ljubljansko bolnico. 251etni posestnikov sin France Benedičiq iz Martinjak se je nahajal popoldne v gozdu, kjer je podiral z drugimi delavci vred drevesa. Pri tem je hotela nesreča, da se je neko drevo predčasno nalomilo in podrlo Benedičiča pod seboj Drevo je mlademu fantu zlomilo levo nogo in mu kost skoro popolnoma zdrobilo. ! Delavka Fanči Magistrova je imela smolo pri rezanju trave. Na Dolenjski cesti v bližini hiše, kjer stanuje, je hotela nabrati nekaj trave, pri čemer pa ji je ostro rezilo spodletelo in si je skoro odrezala tri prste leve roke. Kakor vsi preje navedeni, je morala tudi ona iskati pomoči v splršni bolnici. Klobuke za jesen v najnovejših barvah in oblikah ter razne športne klobuke in čepice Vam nudi bogato za'ožena 11528 specijalna trgovina klobnkov J. POK na si. M BOGATAJ LJUBLJANA, Stari trg 14. Sprejemajo se klobuki v popravilo! Žeparski posli Zagreb, 5. oktobra. Včeraj je »Jutro« poročalo o srečanju g. Ferdinanda Tomazina, lesnega trgovca iz Šmartnega pri Litiji, z drznim žeparjem, ki mu je ob izstopu z vlaka hotel izmakniti denar. Pobeglega žeparja Sariča še vedno zasledujejo oblasti, a g. Ferdo Tomazin je medtem že po 24 urah zares postal žrtev drugega, očividno še spretnejšega žepnega tatu. Včerai se je namreč g. Tomazin z denarjem, ki ga Je bil predvčerajšnjim dvignil v Ljubljani, podal v Zagreb, namenjen po opravkih v tovarno tanina. Poučen od zadnje nezgode je shranil večjo vsoto denarja v skriven žep. manjšo vsoto z vsemi računi in drugo trgovsko korespondenco pa je imel v žepu suknjiča, ki je visel nad njegovim sedežem. Komaj je v Zagrebu izstopil, je že moral ugotoviti, da mu je to listnico nekdo »sunil« iz suknjiča. Zepar si z denarjem seveda ne bo mogel dosti pomagati, večja izguba pa ie to za okradenca, ki je prišel ob račune in korespondenco. Tatvino je g. Tomazin seveda takoj prijavil policiji, potožil pa io le tudi svojim trgovskim prijateljem, a ti so ga nekam potroštali in mu opisali razliko med slovenskimi in hrvatskimi žeparji nekako takole: Če te okra de naš domači slovenski že-par, pobere denar, a vse drugo, kar je zanj brez vrednosti, kakor računi in druge listine, zavrže odnosno aniči. Hrvatski žeparji pa so baje bolj kulantni gospodje. Ob-drže si seveda denar aH vrednostne papirje, a vso drugo robo. na kateri ima interes samo lastnik, mu običajno vrnejo po pošti. Večkrat se dogodi, da mu pošljejo po pošti celo — prazno denarnico. G. Tomazin se seveda upravičeno lezi zaradi vožnje v Zagreb, obenem oa vendar pričakuje, da mu bodo hrvatski žeparji vrnili dokumente. V opomin naj bo ta dogodek, ker kaže, da so žeparji po vlakih pridna na delu. Jlafnoveiie damske in molke novosti v veliki izbiri ravnokar došlo Jo&tp Snojf manufa&tura LJUBLJANA (Palača Mestne hranilnice) Pijančeva intervencija Ljubljana, 5. oktobra. Predpoldne je stopil v vežo rdeče hiše na Bleiweisovi cesti mlajši človek, ki pa so se mu pričeli ljudje, čakajoči zaradi opravkov v veži pod stopnicami, takoj izmikati. Možakar je bil namreč popolnoma pijan in se je zaletaval od stene do stene. Ko je zopet našel ravnotežje, je hipec postal, nato pa se okrenil na desno, kjer je zapazil pred zdravnikovo sobo mlado žensko, ki je čakala, da jo odvedejo po končani viziti k zaslišanju. — Oh, ti moja draga ... je zajecljal neznani pijanček. hotel še nadaljevati, pri tem pa ga je zmotil nadzorujoči stražnik, ki ga je odrinil v stran, nakar je neznanec napravil hud obraz, zamrmral nekaj v brk in se okrenil Dekle se je v zadregi okre-nilo v stran. Pijanček se je nato zopet opogumil in meni nič tebi nič planil v sobo dežurnega uradnika. — Slišite vi, besedo imam spregovoriti z vami! Dežurni uradnik ga je bržkone pogledal nekam postrani. Neznanec pa je medtem že energično zahteval, da naj izpuste njegovega dekleta, ki so ga aretirali ponoči. — Tu pa vi nimate besede! — je bilo slišati takrat iz dežurne sobe. — Kaj, jaz da nimam besede, se je razburil takoj pijanček. — Dekleta ste mi ukradli, lopovi, je pričel bruhati iz sebe ves razburjen. Z jezika mu je spolzelo še par krepkih izrazov, ki jih uradnik ni mogel preslišati, nakar je skušal pobegniti. Baš v tistem trenutku pa je že prihitelo za njim par stražnikov, ki so ga tirali nazaj, da se opraviči, česar pa seveda samozavestni pijanček ni storil. Nasprotno pričel je divje tuliti in kričati, da so hiteli skupaj iz vseh pisaren. Slednjič, ko so ga stražniki hoteli odpeljati na stražnico, se je možakar uprl, klecnil na tla in jel divje suvati okrog sebe. Pred vratmi je jela besneti takrat tudi njegova »draga«, ki pa so jo kmalu odpeljali proč. Pijanček je besnel na tleh še nekaj časa in so morali nadenj kar štirje stražniki, da so ga ukrotili po daljšem prizadevanju. Spravili so ga v zapor na dvorišče, kjer pa je odprl okno in zmerjal na vse pretege vse uniformirane stražnike in kogar je pač ugledal. Divjati ni nehal vse dotlej, dokler ga niso spravili v zapor v kleti, kjer pa se tudi ni pomiril in tulil še dobro uro. Slednjič je zaradi preutrujenosti zaspal Moral je imeti pač čudovite sanje o ljubeznivem dekletu, ki spada v vrsto pocestnic in pa o tem, da se piše Peter Klepec, ki ruje drevesa in podi pred seboi vse, kar se mu postavi v bran. Kakšne občutjje je imel po prebujenju, o tem kronika zaenkrat molči. Sokol Jugosloveni! Dne o. t. m. nam pridejo v posete — kakor znano — bratje Čehoslovaki, >Sokolsk6 pevecke sdruženi« iz Moravske Ostrave, ki prirede tega dne zvečer v Unionski dvorani koncert. Vabimo vas, da 6e udeležite mnogoštevilno sprejema ob prihodu popoldanskega brzovlaka (13.53) kakor tudi koncerta ter da s svoio navzočnostjo, ki zahteva od vsakega posameznika le malenkostno gmotno žrtev, bratom Čehoslovakom dokažete, da znate ceniti ljubezen, s katero nam prihajajo vedno naproti, kadar prihajamo Jugosloveni k njim. Naj postane ta večer iskrena manifestacija za vezi, ki spajajo Češkoslovaško republiko s kraljevino Jugoslavijo, posebej pa še za one, ki družijo češkoslovaško in jugosloven. Sokolstvo. Naj se potrudi tudi ob tej priliki naša tradicijonalna »zvestoba za zvestobo;! Zdravo! V Mariboru, 5. oktobra 1929. — Starešinstvo Mariborske Sok. župe. 20-letnica župne organizacije Jugoslovensko Sokolstvo praznuje letos poleg desetletnice Saveza še pomembno dvajsetletnico, odkar je bila »ustanovljena prva župa med tedanjim slovenskim Sokol-stvom. Leta 1909. je bilo proti koncu leta, ko je bila v Ljubljani osnovana sokolska župa Ljubljana I., ki je združila v tesnejše sodelovanje društva Sokol I. in II. v Ljubljani, Št. Vid, Litijo - Šmartno, Kamnik in Ribnico. Ideja osnovanja žup je stara skoraj toliko časa kakor Sokolstvo. Že v prvih letib sokolovanja je nameraval Tyrš združiti ustanovljena češka sokolska društva po župah, pa mu je tedanja avstrijska vlada to namero vsakokrat preprečila iz bojazni, da se ne bi organizacija preveč naglo razširila. Ko pa je bilo nekako po letu 1880. vendar dovoljeno ustanavljati po Češkem župe, nadaljnjega razvoja ni dalo več zavirati in po ustanovitvi ČOS leta 1888. je korakalo Sokolstvo od uspeha do uspeha. — V Sloveniji pa je bila zveza sokolskih društev ustanovljena še pred izvedbo župne organizacije leta 1905., ko je 22 društev osnovalo bivšo Slovensko Sokolsko zvezo. Z ustanovitvijo župnih organizacij se j* delo med Sokolstvom naravnim potom silno razmahnilo. Župna predsedstva in na-čelništva so bila oni organ, ki je dajal delu po društvih podrobna navodila za izvedbo začrtanih delovnih razporedov. Obenem pa smemo pripisovati župam tudi poglobitev smisla za skupno delo, organizacijo, tekme, zlete itd. Mnogo agend, ki so bile dosedaj pridržane centralni organizaciji, ki V6led naraščajočega števila edinic ni mogla zmagovati vedno večjega dela, je pripadlo župam, katere so v manjšem krogu zamišljene ideje in prireditve prav lahko in temeljiteje izvršile. Od tedaj datirajo dobro uspeli župni zleti, tekme, predpriprave za zvezne zlete. Župe pa so povečini šle še korak naprej in so organizirale v lastnem območju še okrožja, kjer se je delavnost nekolikih društev še bolj poglobila. Z obletnico ustanovitve župne organizacije v našem Sokolstvu je torej tesno v zvezi izpopolnitev celokupnega sokolskega ustroja, ki je zlasti v prvih letih župnega obstoja prinesel velik razmah našega Sokol-stva po deželi in je pripomogel h konsolidaciji celokupne organizacije. Zborovanje sokoUkili redakterjev v Pragi se vrši 5. in 6. oktobra. Na dnevnem redu bo najprej referat o dosedanjem delu, nakar bo razgovor o razmerju sokolskih novinarjev napram organizaciji sokolski, o razdelitvi sokolskega tiska na razne panoge. Drugi dan bo na dnevnem redu poročilo o sokolski izveščajni službi, vprašanje sokolske tiskovne pisarne, vzgoja članstva potom listov, razgovor o sokolskih pregledih v dnevnem časopisju. — Jugoslovensko sokolsko novinarstvo je zastopano po uredniku »Sokolskega Glasnika«, br. Siebru. Tekma za prvenstvo v odbijanju v župi Maribor V stremljenju, da poživi telovadbo na prostem in da društvom v poletnem času gradivo, ki odgovarja tem prilikam, je na-čelstvo župe Maribor leta 1928. razpisalo in organiziralo tekmovanja v igri »Odbijanje«. ki so se letos že izvedla do podrobnosti. Ta igra. ki ne zahteva velikega prostora in ni draga, je popolnoma prodrla in je v mnogih društvih že neločljiv del telovadbe. Igra nudi priliko lahkega in zabavnega, a vendar izdatnega telesnega vežbanja, ki je mnogim društvom, osobito slabšim, nad vse primerno. V okrožjih so tekme pri kraju in najzanimivejša tekma se bo vršila v nedeljo dne 6. oktobra 1929 ob 9. uri na letnem telovadišču Sokola Maribor. V nedeljo se srečajo prvaki okrožij, ki se borijo za prvenstvo v župi. Koroško okrožje zastopa društvo Črna, dravsko društvo Varaž-din, mursko društvo Ljutomer in mariborsko društvo Maribor Ob 9.30 uri tekmuje Črna z Ljutomerom, ob 10.5 Maribor z Varaždinom in ob 10.40 tekmujeta zmagovalca iz prejšnjih tekem za naslov prvenstva. Nedeljska tekma bo nudila tudi razvajenemu gledalcu mnogo zanimivosti, posebno zadnja. Vabimo vse prijatelje telesne vzgoje, da si to tekmo ogledajo in te redke prilike ne prezro. Renertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 6.: Naš gospod župnik. Premijera, Izven. Ponedeljek, 7.: Strahovi. E. Torek, 8.: Zaprto. Sreda, 9.: Faust. C. Četrtek, 10.: Velika abeceda. D. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Nedelja, 6.: Evgenij Onjegin. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: Jonny svira. A. Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek, 10.: Švanda dudak. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 6. ob 20.: Cerkvena miš. Prvič. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8. ob 20.: Pohujšanje v dolini šent-florjanski. A. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Nedelja, 6.: Igra s smrtjo. Izven. ===== »JUTRO« Si 234 BasaaBasaaaBSSB Domače vesti * Princ Pavle na ribolovu. Včeraj popoldne sta lovila sulce v Savi pri Kresnicah Nj. Kr. Vis. princ Pavle in princ Nikolaj grški. Kljub dokaj neugodnemu vremenu sta visoka gosta v kratkem čašu imela lep uspeh ter je ujel princ Nikolaj dva, princ Pavle pa štiri velike sulce, med njimi enega pravcatega velikana. * Napredovanje. V rezervnega artilj. kapetana I. stopnje je povišan rez. kapetan II. g. Fran Robič, trgovec v Središču ob Dravi. * Pripravljalni odbor za proslavo 120 letnice Ilirije oživljene prosi vsa ona društva, ki se še niso prijavila, da se udeleže odkritja spomenika Ilirije oživljene in korakajo v slavnostnem sprevodu, naj nemudoma naznanijo svojo udeležbo na naslov od-borovega tajnika g. Karla Mahkote, Ljubljana, Glasbena Matica. Prijava ie neobhodno potrebna, da se more določiti vrstni red in pa natančno določiti krai zbirališča, da se bo sprevod hitro in nepretrgoma izvršil. * Odlikovanje domače tvrdke. Na razstavi, ki se je vršila od 1.—9. t m. v Skoplju je bila odlikovana naša znana tovarna upog njenega pohištva Remec in Co z zlato kolajno za svoje prvovrstne izdelke upognjenega pohištva in pohištva iz trdega lesa sploh. Ta uspe',i domače tvrdke ie razveseljiv za naše gospodarstvo in želeti je, da naša industrija lesnih finalnih izdelkov pridobi čim dalje več tal na domačem trgu. * Novi vozni red »Ekspres« Je Izšel. Poleg najnovejših sprememb obsega tudi najnovejšo tarifo za izvoz vsakovrstnega lesa v Italijo in Grčijo. * Mednarodna železniška tarifa. S 15. t. m. bo uveljavljena nova mednarodna železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage med Anglijo, Francijo, Belgijo, Švico, Italijo, kraljevino Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo. Grčijo, Turčijo, Sirijo in Irakom po vlakih simplonskega orijentskega eks-presa. S to tarifo se podaljša simplonski promet tudi na železniške postaje Irak, Kir-kuk, Basorah in Bagdad. * Prihod angleške eskadre nred TIvat Drugi del angleške vojne mornarice, ki je prišel v naše vode, se je vsidral pred Ti><, tom, kjer bo ostal do 9. t. m. Oddelek obstoji iz ene lahke križarke in sedem rušil-cev. * Sladkorna tvornica v Vrbasti izvaža sladkor v Indijo. V zadnjem času je sladkorna tvornica v Vrbasu poslala več vagonov pesnega sladkorja v Indijo v mesti Bombay in Karachi. Dejstvo je zanimivo zaradi tega, ker so doslej le češkoslovaške in madžarske tvornice oskrbovale DaljnjI vznod s sladkorjem, * Prijateljem t dr. Leva Brunčka. Prejeli smo: 2e več ko leto dni spi dr. Lev Brunčko na pokopališču v Ljutomeru svoj večni san, vendar pa je njegov grob še vedno brez spomenika, ki bi bil vreden pokojnika. Podpisani namerava postaviti na njegovem preranem grobu primeren nagrobnik — če mogoče iz pohorskega granita, saj ie bil dr. Brunčko Poaorec. Zato se obrača do številnih prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev dr. Brunčka s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh za tak nagrobnik ter pošljejo svoie prispevke na naslov pod-pisanca ali pa podružnici obrtne banke v Ljutomeru. Seznam darovalcev bo objavljen v listih. — Jan Bauhart. Ljutomer. * Prenos zemskih ostankov tujih vojakov iz Bele Crkve v Beograd. Na pokopališču v Beii Crkvi je bilo pokopanih več sto nemških in osem italijanskih vojakov. Te dni so izkopali zemske ostanke žrtev svetovnts vojne ter jih bodo prenesli na eno velikih vojaških pokopališč Beograda. * Geometerska srednja šola v LJubljani. Direktor tehniške srednje šole v Ljubljani naznanja učencem, ki so se prijavili za upis da je ministrstvo trgovine in industrije odredilo otvoritev geometerskega odseka še s tekočim šolskim letom. Odsek se otvori v najkrajšem času čim bodo izvršene vse priprave za redni pouk. Vsi prijavljeni učenci odseka naj se zberejo na tehniški srednji šoli v ponedeljek 7. t. m. ob 18. v učilnici, pritličje št.5, desno od glavnega vhoda. Na tem sestanku bodo učenci dobili vsa potrebna pojasnila in se bo odločil defi-nitivni sprejem. * Smrt ugledne Dalmatlnke. Umrla je v Dubrovniku gospa Mara pl. Miroševič-Sor-gova, rojena pl. Natali. Bila je splošno znana dama v južni Dalmaciji in velika dobrot-nica ubogih. Pokojnica je mati našega priljubljenega generalnega konzula dr. Nika Miroševič-Sorga v Celovcu. Pokojnici blag spomin, preostalim naše sožalje! * Pevska društva, pevke in pevci! Naročite se na »Zbore«, ki letno stanejo le 50 Din. Uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. * Gledališki ln življenjski spomini Frana Bohuslava. Prejeli smo: Opozarjamo vse ene, ki se spominjajo priljubljenega ljubljanskega igralca-pevca g. Frana Bohuslava, in vse, ki se zanimajo za gledališče, da bo čital član ljubljanske drame g. Edvard Gregorin v radiju v presledkih njegove zanimive spomine, ki jih piše kot vojni slepec v Pragi. Prvi del spominov danes ob 15.30. * Himen. V Središču ob Dravi se je poročil g. Julij Gustin, upravnik Grajskega kina v Mariboru, z gdč. Pavlo Medvedovo, privatno uradnico. Poročil ju je prof. dr. J. Jedart, a priči ste bili g. Emil Vodopivec, bančni uradnik v Mariboru in Franjo M. Robič, trgovec v Središču ob Dravi. Mlademu paru naše iskrene čestitke! * Primorci, Jugosloveni. Izšla ie 15. številka »Primorskega Glasa«, ki je tokrat izredno bogata na dopisih iz raznih krajev z onstran meje. Zanimivi so tudi članki in zli sti poročilo o nameravanih »dnevih primorske kulture«, ki bi se imeli vršiti 5. in 6. t. m. List 'e naprodaj po vseh večjih trafik ih v Ljubljani, Mariboru in Celiu. Nove naročnike sprejema založba »Jug« v Ljubljatu Šelenburgova ulica 7-H. * Priznale ljubljanski dijakinji. Časopis »Neue Freie Presse« na Dunaju je razpisal pomladi nagrade za najboljši spis, ki ga sestavi in upošlje tnladina v starosti od M— 17 let. Kakor poroča »Neue Freie Preske« je došlo veliko število spisov, med katerimi je bil nagrajen s L nagrado spis gdč. Fides N o w y, dijakinje 6. gimnazije, Ljubljana, Stari trg Ha z naslovom« Šenstica in Rus«. Gdč. Fides Nowy je dobila lani od prosvetne uprave v Beogradu II. nagrado za svoj spis »Mir«, ki je bil v prestavi pr!-občen tudi v angleški reviji. Čestitamo mladi, ponovno nagrajeni pisateljici. * Smrtna kosa. V Ljubljani ie preminul g. Lavoslav Borštnik, trgovski zastopnik. Pogreb bo 7. t. m. ob 3. popoldne 1» splošne bolnice. Blag mu spomin! * Družba sv. Cirila hi Metoda ie prejela 540 Din ki jih je nabrala šolska mladina v Kranju za sklad monsig. Toma Zupana. Iskrena hvala. * Prodaja se nI Izplačala. Te dni Je ležalo na cesti pred Pančevim vse polno paradižnikov, ki so prišli tja na naslednji način: Številne kmetice iz okolice so nesle ta sad na pančevski trg. Med potjo so zvedele, da je mitnina zelo povišana. Ker je razen tega treba plačati še stojnino. so kmetice izračunale, da od prodaje nimaio koristi, ps» so paradižnike enostavno zmetale na cesto. * Toplo vreme v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da so imeli zadnje dni popoldne okrog 23 stopinj toplote. Tako toplega oktobra v Sarajevu še ne pomnijo. * Velik gozdni požar. Dne 1. t. m. je nastal v okolici Vele Luke pri Splitu požar v gozdu. Požar je zavzel velike dimenzije in še vedno ni pogašen. Vsi meščani so pozvani na delo, da lokalizirajo požar. Škoda znaša več milijonov dinarjev. Iz tega gozda se je oskrboval z drvmi večji del Dalmacije. STRANKE. ki so imele blago za obleke pri meni, naj se zglasijo čim prej, da se škoda vsled vloma ugotovi in nadomesti. — Jakob Kovač, krojaški mojster, Celje, Razlagova ulica 6. 12.306 Usnjene rokavice podložene par samo Din 85*— J. Hofler, Miklošičeva 14 * Smrtna nesreča otroka. V Beguija'1 pri Cerknici je padel včeraj z oreha deček Ivan Meden tako nesrečno na tla, da je kmalu po nesrečnem padcu izdihnil. * Karambol tovornih vlakov. Iz Tetova poročajo, da je preteklo sredo popoldne v bližini tamošnje postaje prišlo do karam-bola dveh tovornih vlakov, ki sta s precejšnjo brzino dirjala drug proti drugemu. Hudo eta poškodovani obe lokomotivi in popolnoma uničena sta dva vagona, dočim so ostali samo zdrknili s tira. Resno je poškodovan en strojevodja. Kdo je kriv karam-bola, bo ugotovila preiskava. * Slepar, ki se je izdajal sa policijskega gradnika. Po dobrem letu vztrajnega zasledovanja je beograjski policiji te dni končno uspelo, da je dobila v pest zloglasnega pustolovca Dušana Koetiča, ki je že svoj čas pred zagrebškim vojaškim sodiščem moral polagati račun zaradi raznih zločinov, večinoma falzifikatov in drugih sleparij. Komaj je lani bil izpuščen iz zapora, ee je priklatil v Beograd in se začel predstavljati kot policijski uradnik. Izterjeval je razne takse v zneskih do 10.000 Din. Ko so mu tla postala vroča, se je odpravil v provinco, kjer je nadaljeval s svojimi pustolovščinami in se pri izterjevanju taks zadovoljeval tudi z manjšimi zneski. Policijski agenti so mu sicer bili neprestano za petami, toda Ko-stič se je znal dobro umikati, šele te dni je nekemu uradniku beograjske policije naneslo naključje, da je Kostiča zasačil v Gornjem Milanovcu, in to baš v trenutku, ko je slepar od nekega eeljaka izsiljeval 2000 Din na račun nekakšnih državnih taks. (pCetenine vmmh m>«i v ttafttovvfiih os«retft nt moKdnit1 cenah pfi St9f/i na&e. MliCci Hatnicnik Hfubtfana, Stari irigent višji kapelnik dr. Jos. Ce- j rin. Spored: Čer in: »Slovenski fantje«, koračnica: Fetras: »Kraljičina,« valček; Mozart: Ouvertura k operi »Titus«; Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«; Amadei: »Serenada«; FetTas: »Od odra do odra«, operni potpuri; Cerin: »Miljeoci« slovenske pesmi. u— Artur Rubinstein Je brez dvoma največji pianist-virtuoz, kar jrn ie do sedaj nastopilo v Ljubljani. Na koncertu v ponedeljek 7. t. m. bo igral Bralnnsovo Rapsodijo in Capricio, dalje 3 Schubertove skladbe Impromptu, Menuet in Vojaško koračnico, 4 dela Francoza Debussyja, Busonijev Turandot in 3 plese Stravinskega. Na programu je tudi Chopin s Scherzom, Im-promptujem in Valčkom ter Španec Albe-niz z 2 skladbama. Ta koncert bo eden največjih in najpomembnejših letošnje sezone. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Josip Pavčič: Slovenske narodne pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. V založbi »Jug« v Ljubljani je izšel 1. zvezek Pavčičevih Slovenskih narodnih pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Zvezek obsega osem znanih in priljubljenih sJovenskih narodnih napevov v izredno lepi obdelavi, ki so vredne izvajanja tudi na najbolj resnih umetniških prireditvah. Zbirka bo brez dvoma občinstvu zelo ugajala, saj so pesmi znane tudi iz radijskih koncertov. Cena 1. zvezku, ki je prav okusno opremljen, je 12 Din in je naprodaj po vseh knjigarnah. Naroča se ga pri založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova 7-II. u— Češki gosti v Ljubljani. Kmalu po prevratu se je ustanovil v Moravski Ostra-vi sokolsk: pevski zbor, ki si ie nadel nalogo, da goji nacijonalno in kulturno zavest tamošnjega češkega ljudstva, ki je predvsem bilo rudarskega stanu. Iz te prvotne naloge je prevzel sokolski pevski zbor kmalu popolnoma umetniško nalogo m j« danes eden najboljših interpretov češke klasične in moderne vokalne glasbe na Moravskem. Z največjo vnemo goji zbor moško zborovo petje in sadove svo-jeg* 10 letnega dela hoče pokazati na 4 koncertih, ki jih priredi v prihodnjih dneh na Dunaju, Bratislavi, Mariboru in Ljubljani. Ljubljanski koncert fco v sredo 9. t m. ob 30. v Filharmonični- dvorani. — Vstopnice v Matični knjigarni. u— Sokolskj pevski zbor iz Moravske Oštrove CSR priredi koncert v Ljubljani v sredo 9. t. m. v Filharmonični dvorani. Dirigiral bo skladatelj br. F. M. Hrodil. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Češki bratje pridejo v Ljublano v sredo 9. t m. z brzovlakom oh 17.19. Pozivamo vse brate in sestre v L!ubljani, da se sprejema na kolodvoru v čtm-več!em Številu udeleže. Kroj civilni z znakom. — Starešin« stvo JSS. Razpošlllalnica »Unlversal«, družba z o. z., bo počenši dne 9. t. m. in nadalje vsako sredo in soboto prodajate ostanke in blago nedivagnjenih poStnih paketov, kot mamiliakt uro, čevlje, galanterijo, pletenine itd. po znatno znižanih oenah. Prodaja se bo vršila v paketnem oddelku tvrdke »UoiiversaK LJubljana, Krekov trg št. 10, prvo nadstropje. 12335 Zms de pošiljanja cirad (plaht), 12.305 a— Prijet vojaški begun. Mariborsko orožništvo ie v petek aretiralo vojaškega beguna Ludovika H., ki ga je vojaška oblast zasledovala že od februarja. Ze 1. 1927 je bil vpoklican k vojakom, pa je drugič pobegnil. Skrival se je v Avstriji, zadnje dni pa se je potikal v obmejnih krajih, kjer so ga oblasti prijele. a— Samomor v gozdu nad Tremi ribniki Včeraj dopoldne se je obesil 200 korakov daleč od ceste, ki vodi mimo zadnjega riD-nika 29 letni špediterski pomočnik Lj ude vit Kern. Identiteto samomorilca so ugotovili orožniki na podlagi potnega lista, ki ga je imel pri sebi. Iz pisem, ki j-ih je imel pri sebi je razvidno, da je šel v smrt zaradi slabin gmotnih razmer. Iz Škofje Loke šl— Stanovanjska kriza, ki je v mnogih krajih že precej ublažena, se pojavlja v Škofji Loki & prihodom raznih civilnih in vojaških osebnosti ter namestitvijo novih uradov v vedno ostrejši obliki. Zato je pozdraviti idejo občinskega odbora v Škofji Loki, ki je na svoji seji 3. t. m. sklenil, da v svrho omiljenja stanovanjske krize zgradi na pripravnem prostoru v Škofji L*>ki Uradni dom, v katerega se bodo vselili razni, doslej po privatnih stavbah se nahajajoči uradi. Da se k realizaciji čimprej preide, je bil izvoljen tričlanski odbor, ki mora o rezultatih svojega dela poročati na prihodnji seji. šl— Tragična smrt g. Telbana, trgovca iz Sovodnjega v Poljanski dolini, je vzbudila v mestu splošno sožalje. Pokojnik je bil v ozkih poslovnih zvezah s tukajšnjimi dobavitelji. Blag mu spomin! šl— Nespreten voznik. Hlapec posestnika Ingliča iz Srednje vasi v Poljanski dolini je pripeljal drva učitelju Wojtehu De-beljaku. Ko pa je hotel s ceste na dvorišče, da zloži drva, je zadel ob cestno ograjo, pri tem porušil zidni steber, močno pokvaril vrata in polomil več remeljev. Iz Kranja r— Poverjeništvo Vodnikove družbe (tiskarna Sava) obvešča, da bo do srede še sprejemalo izjemoma naročila za knjige za 1. 1930. Knjige bodo kmalu že izšle. r— Loterija »Kolašic«. Pretekli ponedeljek se je vršilo žrebanje številk za dobitke loterije tukajšnjih »Kolašic«. Loterija je zaradi lepih dobitkov, večinoma ročna dela, vzbudila zasluženo pozornost. Srečni dobitkarji so večinoma že dvignili darila. Ker je še manjše število dobitkov nedvig-njenih, opozarja odbor, da si interesenti ogledajo številke v izložbenem oknu podružnice Jadransko-podunavske banke, kjer naj dvignejo tudi dobitke. r— Nedeljski nogomet. Danes popoldne bosta v našem mestu kar dve nogometni tekmi, med njimi prva mednarodna tekma v Kranju. Ob pol štirih bodo gostovali Be-ljačani (Lindtner Sportklub) proti domačemu prvemu moštvu, v predtekmi ob pol dveh pa Škofjeločani proti domači Tezervi. r— Delavski borci, organizirani v Narodni strokovni zvezi, ki pridete danes na kongres iz vseh industrijskih krajev slovenske zemlje, in gostje iz Češkoslovaške ter Dalmacije, prisrčno pozdravljeni v gorenjski metropoli! Z Jesenic s— Brezplačni učni tečaj v umetnem vezenju, prirezovanju perila, krpanju in šivanju na šivalnih strojih Kohler, Orion in Excella priredi svojim odjemalcem tvrdka J. Goreč nasl. d. z o. z., v Ljubljani, na Javorniku. Izkušena učiteljica te stroke bo poučevala v umetnem vezenju, najmodernejša dela kakor: paspul, entlanje, ma-deira, hardanger, Viktorija, file, rešilje, pantlas, smirna, polno vezenje, - izdelovanje monogramov, volneno delo kakor tudi o uporabi raznih aparatov pri strojih. Tečaj prične v ponedeljek 7. t. m.' v posebnem prostoru gostilne Hafner na Javorniku ter se bo vršil vsak dan od 8. zjutraj do 12. in od 1. do 5. pojx>ldne. Ker bo vstop prost, se vljudno vabijo vse interesentke na obisk tečaja. Iz Litije l— Visoka frekvenca nočnega brzovlaka. Kako je našemu kraju potreben nočni vlak, kažejo dovolj jasno številke. V sredo n. pr., ko je bila otvoritev cirkusa »Konrado« v Ljubljani, je potovalo v Litijo z nočnim vlakom 24 oseb. No. pa bi jih bilo še več, da ni prišla na ljubljanski kolodvor družba veseljakov iz Šmartna šele potem, ko je bilo že prepozno in je drvel dunajski brzovlak brez njih proti Litiji. Opozarjamo, da bo vozil nočni brzovlak odslej pol ure preje, imel pa bo tudi v Litiji postanek. Naš kraj je sprejel to vest z veseljem na znanje. i— Na Sokolski izlet v Hrastnik. Naše sokolsko članstvo se živahno zanima za današnji sokolski natop v Hratniku. Litijski Sokol odidi z vlakom ob 13., da se udeleži nastopa bratskega Sokolskega društva. Zdravo! Iz Kon iic nj— Obilo sadja. V našem okraju je letos sadje zelo dobro obrodilo, posebno češplje in jabolka. Dan za dnem prihajajo na kolodvor vozovi, napolnjeni z jabolki, ki jih prekladajo v vagone. Iz Novega mesta n— Dragoceno Dalmatinovo biblijo je kupil od očetov kapucinov v Krškem novomeški župan dr. Režek. Biblija je krasno vezana ter zelo dobro ohranjena. Macdonaldov površnik Londonski krojači imajo svoje posebno glasilo, ki je v svoji zadnji številki ugotovilo, da se je dal ministrski predsednik Macdonald fotografirati v površniku, ki mu manjka en gumb. Po vsem svetu je šla fotografija, ki je kazala, da nosi angleški premijer površnik brez enega gumba! Krojači so vznemirjeni. Macdonald je bil opozorjen na ta nedostatek in kroiaSki organ beleži z veseljem njegovo izjavo, da bo odslej bolj pazil na svoje gumbe. Dnevniki se norčujejo iiz krojaškega organa in neki list izvaja, da bi morali angleški krojači, namesto da se zgražajo, uvesti modo »ala Macdonald«, površnik, kateremu manjka en gumb, in elegantni gospodje bi nosili takšne površnike vsaj toliko časa, dokler bo Macdonald angleški pre- jni ierr. Spori Primorje : Ilirija Danes ob 16. na igrišču Primorja Ljubljanski derby! Danes pade odločitev jesenskega nogometnega prvenstva. Bila se bo odločilna bitka med sedanjim in bivšim prvakom Slovenije, Primorjem in Ilirijo. Dolgo je trajalo, da je Ilirija izgubila ponosni naslov prvaka Slovenije in ga morala prepustiti sedanjemu prvaku. Dve leti že nosi Primorje ta naslov in od takrat datirajo tudi najostre.iše borbe obeh ri-valov. Ilirija je po izgubi prvenstva skušala seveda ponovno pridobiti prvenstvo, katerega je nosila tako dolgo let, vendar se ji to do danes ni posrečilo. Zanimiva je zgodovina bojev obeh riva-lov v tehničnem pogledu. Ilirija je pri nas prva uvedla najmodernejši sistem igre kot naravno posledico spremembe nogometnih pravil, to je, tako zvanega of-side pravila. Prejšnji sistem igre je baziral in forsiral večinoma igro kratkih pasov, sprememba pravil pa je prinesla nov sistem — igro dolgih pasov na prodore Ta sistem omogoča tudi tehnično manj izvežbanim moštvom, da premagajo tehnično višje stoječa moštva. Primorje, ki je postalo v tehničnem oziru popolnoma doraslo Iliriji, je moglo odvzeti Iliriji naslov prvaka šele potem, ko je tudi v svojem moštvu uvedlo nov, moderni sistem. Ta način igre je za igrače mnogo bolj naporen od prejšnjega, zato pa mnogo koristnejši in nevarnejši. Danes sta si oba rivala v tem oziru brez dvoma enaka. Oba forsirata pri napadih najprodornejše igrače, na katerih leži večinoma rezultat igre. To so pred vsem krila, od katerih se danes zahteva velika hitrost, združena s prodornostjo in ostrim strelom. Današnja igra je torej ne samo srečanje dveh velikih rivalov, temveč tudi zrcalo višine stopnje, katero momentano zavzema naš nogomet, kajti obe moštvi sta naša najboljša zastopnika modeme šole. Zaradi prilične enakosti moštev, je težko govoriti o zmagovalcu. Sigurno je le, da bo zmagovalec oni, ki bo dal v svojo igro večjo preciznost in izvršil akcije z večjo odločnostjo. Današnje prvenstvo je razvršeno po naslednjem redu: Igrišče Primorja: 8.30 Slovan ; Natakar, 14.15 Ilirija rez. : Primorje rez., ob 16. Primorje : Ilirija. Igrišče Ilirije: 8.30 Slavija : Krakovo. Obiskovalci se naprošajo, da se v lastnem interesu vedejo v času tekme dostojno in z nepotrebnim kričanjem ne razburjajo duhov. Nesportni klici napram sodrV-ku in igračem naj popolnoma odpadejo, le na ta način bo mogoče, da bo naš nogometni derbv pokazal ne samo revijo na-ših najboljših moštev, temveč tudi revijo prave, dostojne športne publike. Zagrebški sodnik g. Lepak je poklican, da sodi glavno tekmo Primorje : Ilirija. Plavalno prvenstvo SK Ilirije Danes ob 10.30 in ob 14. bodo v Ljubljani v kopališču Ilirije zanimiva tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo SK Ilirije. Program je naslednji: dopoldne 200 m prsno gospodje, 100 m hrbtno dame, 100 m prosto gospodje, 50 m prosto juni-ori-novinci, skoki gospodov, 200 m prsno dame in štafeta 5 X 50 m prosto gospodje; popoldne štafeta 4 X 50 m prosto dame, 100 m hrbtno gospodje, skoki dam, 400 m prosto gospodje in 100 m prosto dame. Po enomesečnem marljivem treningu so dosegli plavači Ilirije že prav lepo formo in v treningu opetovano krasne uspehe. Predvsem velja to za dame in je pričakovati v nekaterih damskih disciplinah tudi izboljšanja državnega rekorda Z današnjim dnem se kopališče za javnost zatvori. Dokler bo trajalo lepo vreme, se bo v njem še vršil trening plavalne sekcije, ki se bo nato za kratek čas preselila v telovadnico, dokler Ilirija ne otvori svojega zimskega kopališča, ki se že gradi in bo v teku šestih tednov dogotov-ljeno. Službene objave LNP Iz seie upravnega odbora dne 4. t m.) Dopis uprave igrišč Ilirije z dne 27. septembra L 1. zaradi odstopa igrišča za prvenstvene tekme se vzame na znanje. Dopis sledi. — SK Železničar v Mariboru se opozarja, naj se v bodoče izogiba incidentov, kot se je dogodil ob priliki finalne tekme za Ilgerjev pokal dne 21. 7. t. L, ker se bo sicer za slične prestopke brezpogojno uporabljal paragraf 46 kaz. prav, JNS. Odbornik Železničarjev g. Safran Martin se preda kazenskemu odboru. Pismeno obvestilo sledi. — Dopis ASK Primorje z dne 19. 9. radi izključitve igralca Ermana Adol-fa se odstopi po paragrafu 11 opč. prav. JNS. — Razveljavi se sklep p. o. z dne 2. t. m. glede anuliranja verifikacije igralca Bertoncelj Stanka za Ilirijo, ker je Ilirija naknadno doprinesla za verifikacijo potrebne listine ter se imenovani čita s pravom nastopa dne 5. t. tn. — Medklubskemu odboru v Mariboru se naroča, da poroča, pri katerih tekmah je nastopil igralec Stanko Bertoncelj za ISSK Maribor od 23. avgusta t. I. dalje. Zadnjič se naproša MO v Mariboru, da pošlje zapisnik občnega zbora. — SK Amater Trbovlje se poziva, da poravna tekom 8 dni saveznemu sodniku g. Marinu sodniško takso zadnjih treh tekem v iznosu 105 Din. — Dopis SK Natakarja z dne 24. 9. se zavrne, ker ni podpisan po predsedniku kluba in ker ni priložena protestna taksa v iznosu 100 Din. — SK Iliriji se dovoli odi-granje tekem za Gosposvetski pokal dne 13. t. m. — Ker je odložil funkcije v upravnem odboru odbornik g. Jesih, se kooptira na njegovo mesto g. Sterle, v poslovni odbor pa namesto odstopivšega g. Rakovca g. Stanko. — Vsi klubi LNP se ponovno opozarjajo, da morajo poravnati naložene globe najkasneje tekom 14 dni, ker sledi v nasprotnem slučaju zabrana igranja. — • (lz seje posl. odbora dne 2. X. 1929 nadaljevanje.) Naknadno se odobrita prijateljski tekmi, odigrani dne 29. t. m.: Hermes : Elan v Novem mestu in Amater • Krim v Litiji. Dalje se odobri prijateljska tekma Svoboda : Villacher Sv. v Beljaku dne 6. t. m. Na podlagi § 10. o. p. JNS se dovoli takojšen nastop v prijateljskih tekmah igr. Vrečko Feliksu za Atletik SK. Verificirajo se naslednji igralci s pravico nastopa dne 12. t. m.: za Atletik SK: Gorišek Stankoi, Jelen Ivan, Jeseničnik Anton, Košar Rajko, Krump Ernest, Stig-lic Josip, Spat Viljem, Žnider Matija; zn SK Celje: Furlan Vladislav, Gaberc Milan, Kante Zdravko, Novak Anton. Na znanje se vzamejo prijavnice naslednjih igralcev za novo osnovani klub SK Olimp: Dečman Silvester, Janežič Konrad Kavčič Avgust, Zorko Franjo; formalna verifikacija gornjih sledi po sprejemu SK Olimp med redne člane JNS Ljubljanski Pllvački Podsavez (službeno). Kot delegata na kliurbsko plavalno prvenstvo SK Ilirije se določata gg. Sketelj m Sancin S. ASK Primorje (plavalna sekcija). V torek 8. t. m. ob 18. v Jcluix)v«tn t-aijrcištvu MasarvKCva cesta 1-1. sestanek vseh članic m članov. Pridite vsi! SK Ilirija (nogometna sekala). —Sestava moštev za današnje •efome v članski kraji® v »Evropa« im na oglasni deski v garderobi. Kombinirana rezerva i'gTa ob 10. s SK Grafiko. — Načetesvo. I. tenis turnir za klubovo prvenstvo SK Bled, ki se je odigral minuli mesec na prostorih hotela Petra n. je nudil dober pregled blejskih tenis igralcev. Igralo se je po sistemu na točke, vsega okrog 100 partij. — Rezultata: Go-spodie single: 1. inž. Janša 9 točk (prvak kluba za I. 1929.), 2. Leon Baebler S, 3. Oliip 7, 4. Marjan Baebier 6, 5. Retti 5, 6. Pleme lj 4, 7. Kocfo 3, 8. Pretnar, 9. UlčaT 1 in 10. Tome 0 točk. — Dame single: 1. ga. Betka Zorko 2 točki prvakinja kluba za 1909), 2. gidč. Angelca černe 1, 3. gdč Cilka Cer-ne 0 točk. — Potok turnirja kaže, da bo tenis selkcija SK Bled prevzela vodilno vlogo na Gorenjskem. SK Doberna (Trbovlje) se naproša, da povodom prv. tekme Amater : Trbovlje 6. t. m. prevzame od delegata LNP g Dor-čeca pismena navodila glede včlanjenja v JNS oz. LNP. — Tajnik II. SK Natakar. Danes trening tekma re» zerve s SK Slovan na igrišču Slovana ob 14. Tečno ob 13. se pozivajo naslednji igrači h Kačiču: Roš, Joko, Wisjak, Jeran-čič, Petkovšek, Novak, Pečar, Petrič I., Kukec, Slapar, Petrič II. Rezerve: Hitti, Rodošček. SK Ilirija, (h tajništva). Seja plenarnega odbora v torek 8. t. m. ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. FunikoijonarU naj pripravijo poročila. SK Ilirija. (Hazensika sekcija). Danes ob 10. trening na igrišču. Udeležba strogo obvezna. Sprejemajo se nwe članice. Načelnik. Prva mednarodna tekma v Kranju. Danes popoldne gostuje v Kranju proti domačemu nogometnemu moštvu beljaški Lindtner Sportklub. V preditefani pa igrajo Škofjeločani proti domači rezervi. Začetek prve tekme ob 13.30, druge ob 15.30. Motokolesarskj klub Ilirija opozarja za današnjo medkfobsko gorsko dirko prijavljene dirkače, da bo start točno o.b 13.30 v Pijavi gorici. Na prepozno došle, se ne bo oziralo. Po dirk: skupni odhod v Velike Lašče, kier bo v gosKini Hočevar razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Skupni odhod iz Ljubljane ob 12.30, zbirališče »Novi sive't«. Predsednik. Zavarovanje zimskih športnikov JZSS je sklenil z zavarovalnico Vardar v Ljubljani nezgodno zavarovanje za vse zimske športnike, veljavno za smučanje, sankanje in drsanje, od trenutka, ko zapusti zavarovanec stanovanje, pa do trenutka, ko se vrne ne glede na to, ali se prigodi nezgoda pri izvrševanju športa samega, ali na potu ali na železnici. Veljavno je na vseh teritorijih naše države in pa na teritoriju držav, ki meje na našo. Zavarovati se je mogoče po enem izmed štirih tu navedenih načinov na ta način, da se plača samo enkratna premija, ali pa da se premijo poljubno pomnoži ter se istotolikokrat pomnože tudi vse zavarovane vsote. Pozivamo zimske športnike, da zahtevajo od svojih klubov točne podatke ter se prijavijo preko svojega kluba Savezu v zavarovanje. Istočasno se vplača tudi premija. Store naj to brez odloga. Osnovne postavke zavarovanja, ki se pomnože tolikokrat, ko-likorkratna premija se vplača, so razvrščene v sledeče 4 načine: I. način. Din 1000__za slučaj 6mrti. Din 2000.— za slučaj trajne onemoglosti. Din 300__za reševalne stroške. ob letni premiji Din 10.—. II. način. Din 1000__za slučaj smrti. Din 2000.— za slučaj trajne onemoglosti. Din 300__za reševalne stroške. Din —.60 dnevna odškodnina za zdravljenje (največ 200 dni). Ob letni premiji Din 12.40. III. način. Din 1000,— za slučaj smrtL Din 2000.— za slučaj trajne onemoglosti. Din —.60 za dnevno zdravljenje najveS 200 dni). Ob letni premiji Din 6.20. IV. način. Din 3000,— za slučaj smrti. Din 3000,— za slučaj invalidnosti. Din 20— odškodnina za dnevno zdravljenje do najvišjega zneska Din 1000.—. Za letno premiio Din 20.—. Primer trajne onemoglosti (invalidnosti) je razumeti tako, da se plača ne samo za primer trajne onemoglosti, temveč tudi za primer delne, n. pr. izgube roke ali noge 50 odstotkov, vida na eno oko 25 odstotkov, prsta na reki ali nogi od 3—18 odstotkov itd. Zavarovanje stopi v veljavo, ko je polica plačana za prvih 100 članov, za nadaljnje člane pa pet dni po prejemu premije. JZSS. Kmečka pravda Francosko sodišče v Charlesvilu je po 50 letih srečno zaključilo spor dveh okoliških posestnikov. Kmet Maubert je trdil, da je pomakni'1 njegov sosed za 40 cm kamenito ograjo, ki je delila obe dvorišči. Izvedenci so 50 let raziskovali stare zemljiške knjige. Naposled so sklenili, da je moralo premakniti leta 1849. postavljeno ograjo samo naravno sesedan.ie sveta, ki vsebuje dositi podzemeljske vode. S tem bi bila zapečatena nedolžnost obtoženega soseda Croisbiena in bi bil moral Maubert sam plačati visoke stroške za pravdo. A trdovratni kmet se ni dal ugnati in je ori ogledu na licu mesta opozoril sodnike na star grm španskega bezga tik ob meii. Če je grm zrastel tam, je biil zid od kraja nepravilno postavljen: kafro bi se sicer lahko premaknil, ne da bi podrl bezga? Sodniki so mu dali prav: — p>o Isto letni grm je najboljša priča — fin so veleli podreti zid. Zdaj se mora Cro-isibien pokoriti za krivico svojega starega očeta, ki se je zgodila v let*'1 ko še ni bilo sedanjega posestnika na svetu! Rakete! Rakete! iModa jiitrišnjes:' Jne, ki Jo je pripravil Fritz von Opel te dni s prvo poskusno vožnjo svojega raketnega letala. ifsak dan celo pol od zemlje do lese Ogromne številke o pariškem podzemeljskem prometu po železnici Iz pariških dnevnikov je razvidno, da je prepeljala parišik.a podtalna železnica ali, kakor jo tam na kratko imemu-jeio, »Metro« v drugi tretjini letošnjega leta 143 milijonov potnikov napram 135 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Presežek znaša tedaj 8 milijonov potnikov. Nič manj ogromni niso prejemki. V tem času so znažaii skoraj 100 milijonov frankov. Tudi druge številke tega velikanskega promet, podjetja vzbujajo spoštovanje. »Metro« je začela obratovati 1. 1900. Skupna dolžina njenih tedanjih prog je znašala komad 5 kilometrov in prevozila je 17,700.000 oseb na leto. Letos merijo proge 111 km, ljudi se prepelje 818 milijonov! Največji promet je bil 1. 1919., ko je prišlo na vsak kilometer 7.661.000 potnikov. To je bilo v dobi tik po vojni, ko razen »Metra« skoraj nd bilo drugih prometnih občil v Parizu. Primerjava s podzemskimi železnicami drugih velemesit kaže, da znaša dolžina prog n. pr. v Newyorku 400 km in v Londonu 127 km, število potnikov v prvem mestu 1 „900.000.000, v drugem 345,000.000. Na vsak kilometer proge pa odpade v Parizu 7.300.000 potnikov, v Ne\vyorku 4,500.000, v Berlinu 5 milijonov, v Londonu 2,700.000. Vozovi pariškega Metra prevozijo vsak dan 370.000 km, približno toliko, kolikor znaša razdalja od zemlje do lune! Na leto bi sešteli 122 milijonov kilometrov, kar je približna razdalja od zemlje do solnca! Bolj nazorna bi ta statistika ne mogla biti. Glavne postaje odpravijo dnevno 9000 vlakov, 700 vlakov na delovno uro. Signali funkcijonirajo dnevno 540.000 krat, vrata odpirajo in zapirajo dnevno 2,200.000 krat! Pariški Metro prepelje letno skoraj SO milijonov oseb več nego vse ostale francoske proge skuipaj. Teh se posluži namreč 739 milijonov ljudi. Seveda ne smemo pozabiti, da se večina ljudi pelje večkrat po železnici tako da bi točneje dejali 739 milijonov voženj. Ta čas je v gradbi 20 km novih pariških podzemeljskih prog, 20 drugih kilometrov je v načrtu, tako da bo razpolagala Metro v petih letih z omrežjem 150 km. * \ - -'' ■ ^mmmmm-- • ,.: ' V- ' 1 S§|||f ,1""Ji! ' < f "'V. * Hgf 4V2 stota ln 12 mladičev Na nemšk! živinorejski razstavi v Berlinu, ki so lo otvorili te dni, so priznali prvo nagrado 414 stota težki svinji, ki je vrgla 12 mladičev. Mož, ki je prvi zvedel o Rediovih špijonažnlh činih Obsodili so ga kot tatu na osem mesecev ječe Z4. avgusta so prijeli v garderobi neke dunajske banke starega slabotnega moža, baš ko se je hotel odstraniti z ukradeno, prazno aktovko, ki ni bila več vredna nego 40 Din. Bil je to 62-letnj Ižjvši trgovec Jožef Jeczes iz Bro-dyja. Zagovarjati se je moral pred porotniki, ker je bil že prej presedel tri leta v neki avstr. ječi, nakar so ga izgnali v njegovo domovino v Galicijo.Navzlic temu se je vrnil na Dunaj, ker ni mogel najti v Galiciji nobenega zaslužka in ni hotel nihče skrbeti zanj. Nadel si je napačno ime in dobri ljudje so mu pomagali z majhnimi darovi, da ni poginil od gladu. Vse to je povedal pred sodniki, njegov zagovornik pa je vedel povedati še več. Jeczes je mož, ki bi pred dvema desetletjima po čudnem naključju lahko rešil avstrijsko armado velike škode. Slučaj pa je hotel, da mu niso verjeli in da se je moral sam zagovarjati pred sodiščem. Stvar je bila takšna: Leta 1909. je pozval neki možakar iz majhnega dunajskega hotela telefonično špijonažni urad avstrijskega voj- nega ministrstva in prosil, naj pošljejo tako j^ zaupnega višjega častnika k njemu, češ da hoče razkriti nevarno vohunsko afero. Nekoliko minut pozneje je stal pred njim šef namestnik tega urada, polkovnik Ronge. Mož se mu je predstavil kot trgovski agent Jeczes iz Brodyja in mu povedal s skrivnostnim obrazom, da je Zvedel o kopiji przemyslskega trdnjav-skega načrta. ki je prišel v vohunske, roke in ki leži sedaj v nekem kovčegu v znanem bern-skem hotelu. Pripravljen je bil podati se z agentomf vojnega ministrstva v Bern in ga spraviti vohunu na sled. Potem je dejal, da se neka taja vlada zelo zanima za nove krogle, ki jih je baje uvedla avstro-ogrska armada in je vprašal tako mimogrede, če so takšne krogle sploh v rabi. Za tem vprašanjem je sumil polkovnik Ronge več nego preprosto radovednost in je dal moža aretirati. Postavili so ga zaradi poskušenega zavajanja k špijonaži pred sodnike. Tu je prisegal, da je nedolžen in da je hotel samo avstrijski armadi napraviti veliko uslugo. Trdil je neprestano, da je visok avstrijski častnik prodal ruski vladi načrt Przemysla. Nihče mu ni verjel in najbolj sta zmajevala z glavami oba visoka častnika iz vojnega ministrstva, ki sta prisostvovala procesu proti Jeczesu kot vojaška strokovnjaka. Eden med njima je imel veliko razlogov, da se je kazal nevernega. Bil je namreč polkovnik Redi sam, tisti, ki je bil izročil przemyslski načrt ruski vladi, tisti, ki je kot šef avstrijske špijonažne službe špijoniral v prid Rusiji, tisti, ki so mu tri leta pozneje njegovi tovariši položili revolver na mizo, da se je kot razkrinkan špijon ustreli! Jeczes sam ni nit oci na sv -:!•• i. da sedi v njegovi bližini častnik, katerega je obtoževal vohunstva. In ker ga ni poznal, ker sploh ni vedel povedati. kako se ta častnik imenuje, so ga vtaknili v ječo! Večje ironije usode si poč ni mogoče misliti. Med vojno je bil kot osumljenec interniran, še vedno so mislili, da je on sam špi jonaže sposoben, ki je hotel špijonažo razkriti. V ječi in v internaciji je čisto propal, po vojni pa si ni znal drugače pomagati nego s tatvinami, kar ga je vedno znova spravljalo v ječo. Sedaj so nui naložili novih osem mesecev, potem pa_ ga bodo spet izgnali na Poljsko. Če bi ne bil hotel pomagati stari Avstriji, ki je že bila od svoje lastne notranje gnilobe obsojena na smrt, pa bi bila njegova življenjska pot drugačna. VišfSr-i '■ffrt-iT.V.Vr Staremu Bismarcku se je rodila pravnučica Knez Oton von Bismarck, legacijski svetnik na nemškem poslaništvu v Londonu, vnuk »železnega kancelarja«, ln njegova žena Ana Marija, sta postala srečna stariša ženskega deteta, ki ie po. temtakem pravnučica starega Bismarcka. Statistike Radi letošnjega mraza je umrlo v prvem četrtletju v Nemčiji 68.469 oseb, celo tretjino več nego v istem razdobju I. 1928. V Nemčiji je danes isto toliko konj kakor 1. 1913., namreč 3.8 milijona. Anglež popije petdesetkrat več čaja nego Nemec. Na Angleškem je bil letošnji poset konjskih dirk izredno velik Računajo, da je prišlo 75 odstotkov več občinstva h konjskim diskarn nego prejšnja leta. V Nemčiji je 11.5 milijona žensk, ki delujejo v raznih poklicih. Med temi jih je 6.8 milijona neomoženih, 3.6 milijona poročenih, 1 milijon ločenk in vdov. Razstava lutk in čipk V Berlinu so otvorili peto veliko razstavo nemških čipk, ki jo dopolnjuje posebno zanimiv oddelek lutkarskih izdelkov. Slika nam predočuje skupino »Treh mušketirjev«, junakov znanega Dumasovega romana. Vi m ž za jesen in zimo dobro sukno, I po o' leko in popolnoma razum ( ljivo je. da prem šlju-jete, kako to doseči z malo denarja. tt« doseči, seKrdk. „---------- __ , „ „. ) W i! m ii E K ji J I & , Vi S «£- ti vi ^ a i SiIf5pWyši S f I II ©asim i d n h norega razvitka je na vrhuncu, kadar se morejo veseliti zdravja svojega otroka. Mi delamo za bodočnost, za našo deoo in žc'imo, da bo bodočnost našega deteta čim lepša in srečnejša. Poleg arug/h faktoriev za bodočo srečo deteta so merodajn; odtgoja, a osoblto za c.govo zdravje pravilna hrana. Kot dopolnilo redni hrani dajmo svoji d :d 2—3 žllčice Ovomaltine za predjužnek in za malico. Vitamini in hranilne sestavine, ki se v koncentrirani formi nahajajo v Ovomaltine, jačijo mišice In živce, a ne preobtežujejo želodca. Zlasti pri mladini je važno, da dobiva organizem hranilne sestavine v koncentrirani obliki, kakor nam jo nudi Ovomaltine. Dobiva se povsod za ceno Din 18.59 za zavojček. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta Ust. od Dr. A. WANDERA D. D. ZAGREB Revizija Jezusovega procesa Neki Schwayder, židovski pravnik v Denverju (Colorado) je predlagal svojim soplemenjakom, naj bi osnovali društvo, ki bi izvedlo revizijo Jezusovega procesa. Schwayder je uverjen, da poteka žig sramote, pod katerim • živijo Židje že 19 vekov, samo od njihovega sodelovanja pri obsodbi Jezusa Kristusa in hoče, da bi se v Jeruzalemu sestal velikj sinedij (vrhovni židovski sod), ki bi naj preiskali, da-li so Židje s tem procesom storili nekaj krivičnega. V slučaju, da bi se ugotovila nedolžnost obsojenega, bi se veliki sinedri ne smel ustrašiti, da prizna storieno napako in da si izprosi božje oprošče-nje. Sinedrij naj bi sestavljalo 23 rabinr cev, ki so znani po svoji pobožnosti in učenosti, 24 učenjakov in 24 poslovnih ljudi, ki jih cenijo radi njihove poštenosti in. modrosti. Vsak bi moral priseči, da je brez predsodkov in pripravljen priznati resnico, naj si bo takšna ali takšna. Javnost, vsaj ameriška, pričakuje z zanimanjem, kako bo židovski svet sprejel Sch\vayderjeve predloge. Zoro vod proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo ZaK. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod §t. 1793—20 kot za zdravje popolnima neškodljiva Uspeb siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duša) ul. 32. Lekarnam, drogerijam. parfumerijam. brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo Avtobus bo izpodrinil železnico V Ameriki, kjer je potnik pred do? brimi 60 leti videval na cestah komaj samotne voze, srečuje danes človek velike avtobuse z močnimi stroji. Ti avtobusi nudijo potujočemu občinstvu ves komfort, ki se danes zahteva: ima* jo mehke sedeže, več razredov, posve* tovalnice in salone in celo kopalnice, v katerih se potnik lahko osveži, da pride čvrst in čil na cilj. Seveda ne manjka niti radioaparatov niti prosto* rov za kadilce, kajti prvo in drugo spada k užitkom sodobnega potova* nja. Potnika tedaj ne tlači v nobenem primeru dolgčas. Vožnja mu mineva kakor predstava v kinematografu. Še pred tremi leti je bila proga med Newyorkom in Bostonom najvažnej* ša avtomobilska cesta v Ameriki. Da* nes pa je že mogoče peljati se iz New* yorka naravnost v Los Angeles, in si* čer po osmih progah. Pri tem se pot« nik lahko posluži voznega reda, ki se drži napovedi do minute natančno. To kaže, kako važno prometno sredstvo je postal avtobus v Zedinjenih drža* vah. Nad 100.000 takih vozil požira danes dolžine ameriških cest in vsa so zgrajena po najnovejših načrtih. Av* tobus obvlada v Ameriki skoro sto milijonov kilometrov cest in potov in prevozi letno 2 in pol milijarde pasa* žirjev. Ameriške železnice že čutijo konkurenco in nove proge se sploh več ne grade iz strahu nred avtomobili, ki postajajo na ta način naivažnejše pro* metno občilo na ameriškem kopnu. v-— » ■ ..-.;. ' V a . vjg s -v ■ m 'km v * * - > isasJSfit gV.KHS m&gfegrTž* ^bTA *.- -i. / ** te a i® i % mm Ženske v policijski službi so na Angleškem nekaj običajnega in doslej šb ni bilo slišal, da bj opravljale to službo z manjšo spretnostjo in uspehom nego njih moški kolegi. Siika nam predočuje uniformirano policisti-njo, ki so jo postavili za urejanje cestnega prometa v Londonu. Vsi venio, kaj je londonski cestni promet in ženska, kj sa hoče uravnavati, mora že biti sila, kar se tiče ostrovidnosii, hladnokrvnosti, energičnosti in družili lastnosti, ki morajo dičiti dobrega prometnega policista. Knjiga, ki izide v enem samem izvodu V kratkem izide v Varšavi knjiga, čije posebnost bo v tem, da bo natis* njena v enem samem izvodu. Izide v velikem formatu in bo obsegala spo* menico čudaškega bogataša Čermin* skega, ki je končal s samomorom. Po njegovi smrti so iskali svojci oporoko. Med listinami so našli spomenico, gle* de katere je Čerminski zapustil dolo* čilo, da se mora njegov dnevnik na* tisniti, in sicer samo v enem izvodu. Čudaška določba bo zdaj pretvorjena v dejanje. Nasledniki in dediči Čer* minskega so dali rokonii v tiskarno, ki bo natisnila delo samo v enem izvedj. Knjiga bo oetem prečitana na skup* nem sestanku vseh pokojnikovih dc* dičev ob navzočnosti odvetnika in iiv* nega notarja, potem pa se shrani v rodbinski arhiv. i fet Olomucu zbor češkoslovaške pravoslavne cerkve. Ta cerkev se se-dai službeno osnovana. Država jo je priznala in sicer tako. da bo dei pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, dokler ne bo proglašena za auto-keialiio (samostalno). kakor Jo pravoslavna cerkev na Poljskem. Pravoslavna cerkev na Češkoslovaškem se lepo razviia in šteje v čeških pokrajinah nad 9000 vernikov. na Slovaškem 8000. škofija v Podkarpatski Rusi i Da 145.000 ver nikov, ki so po večini pravoslavni Malorusi. Ni se uspostavila zvez* s carigradskim Datriiarom, kako» se ie to prvotno nameravalo, mar več se ie ta cerkev naslonila po zaslugi njenega poglavarja škofa Gorazda na jugoslovensko pravoslavno cerkev. Iz krogov te cerkve sem dobil h njenem razvoju tele Dodrobne in. formaciie: V drugi polovici 19. stoletia se je med češkim narodom opetovano poiavil pokret za pravoslav e. Povod zato ie dal tisočletni jubilej prihoda slovanskih apostolov Cirila in Metoda na Moravsko. Takrat ie nastala prva skupina pravoslavnih Čehov pod vodstvom narodno radikalnega politik* dr. Sladkovskega. Velike simoatiie za ora-voslavje so se pojavile zlasti takrat, ko ie bila habsburška monarhija razdeljena na avstrijsko in ogrsko polovico. Leta 1867. su Ceni priredili veliko narodno romanje v Petrograd in Moskvo, nakar se ie preselilo okrog 20.000 Čehov v Rusiio. v prvi vrsti v Volinijo. Pretežna večina teh čeških kolonistov ie takoj prestopila v pravoslavje. Na prošnio nekaterih Draških krogov K »Slavjansko blagotvoritelino obščestvo« v Petrogradu vzelo od praškesra mesta v zakup na pol razrušeno in oDuščeno cerkev Sv. Nikola a v Starem mestu v Prag?, je dalo popraviti in jo nato izročilo v porabo pravoslavni občini. V tei cerkvi se jt nato od leta 1874. vršila Dravoslavna služba božja. Bož o službo ie ooravlial rusk, svečenik, ki ie iste posle opravlial tudi v pravoslavnih cerkvah v Karlovih Varia. v Františkovin in Marijanskih Lažnih. Avstrijska vlada si sicer ni uoala prepovedati te božje službe, vendar na ie one mogočevala vsak poskus delati propagando za pravoslavje v orvi vrsti s policijskim: sredstvi: šikanirala je vsakega posamez nika, ki je pri avil voj prestop v pravoslavno cerkev, prepovedala ruskemu svečeniku vse cerkvene funkcie izven cerkve Sv. Nikolaja, zabranievala vsako predava nie o pravoslavju in puščala nerešene vse prošnje o priznanju češke Pravoslavna cerkvene občine. V cerkvenoupravnem oziru so bili pravoslavni Čehi podrejeni žuDniku erške pravo slavne cerkvene občine na Dunaiu. Ko le bila leta 1893. osnovana srbska cekveni* občina Sv. Save na Dunaiu. so bili pravoslavni Čehi po dolgotrajni.! ooeaianiih po-dre eni iurisdikciii srbskeca žuonika. Srbska cerkvena občina ie razviiala zlasti v letih od 1904 do 1908. živahno delovanje med dunajskimi Čehi. O številnih prestopih v pravoslavje ie končno leta 1908 razpravljal celo ministrski svet. Cesarski namestnik je poklical k sebi srbskeca žuonika proto Mišiča ter ga resno pozval, naj se izogiba vsega kar bi moelo vzbuditi domnevanje. da de'a med Čehi pravoslavno propagando. Ta nastop proti oravoslaviu je avstrijska vlada opravičevala z panslavistič no nevarnostjo. Ko je izbruhnila svetska vojna, so avstrijske oblasti internirale ruskega svečenika v Pragi (takratnega oroto-jereja Ryškova). razveljavila na višji ukaz pogodbo med praško mestno občino in med »Slavianskim blagotvoritelinim obščestvom« o zakuou cerkve Sv. Nikolaia za pravoslavne službe božje in cerkev samo izročila vojaški rimsko katoliški cerkveni upravi. Šele prevrat leta 1918. ie pravoslavnim Če.iom omogočil cerkveno oreanizacijo. Ministrstvo šolstva in narodne nrosvete :e z odlokom z dne 31. marca 1922. odobrilo statut češke pravoslavne cerkvene občine v Pragi. Na oodlaei tega Statuta ie šele mogel pravoslavni škof Gorazd. ki ga je koncem leta 1921. posvetil srbski oatrijarh Dimitrije, razviti sistematično delovanje med Čehi. Z velikimi težavami se mu le posrečilo organizirati svoie vernike, katerih število je med tem znatno naraslo, in to orgsnizacijo tako izpopolniti, da je bila leta 1928 predložen pristo nim cerkvenim in državnim uradom nov cerkveni statut, ki bi nai omogočil ustanovitev češke pravoslavne škofije. Ta štatut :e odobril dne 12. marca 1929. Sv. Sinod v Beozradu, češkoslovaški ministrski svet na dne 6. Junija 1929. Istega dne ie ministrici svet odobril tudi statut za pravoslavno škofijo v Podkarpatski Rusiji. Takoj po tej odobritvi so bile izvršena v čeških pokrajinah volitve duhovnih in laiiških cerkveni.i delegatov, ki so se natt-sestali na zbor. na katerem ie bila osno vana češka pravoslavna škofiia. To se it izvršilo dne 22. septembra t. 1. v Olomucu ob udeležbi vseh delegatov in velikega števila vernikov. Kot gost e so bili prisotni tudi zastopniki pravoslavnega prebivalstvu iz Slovaške in Podkarpatske Rusije, ki s«, v svo ih izjavah proglasili svoio solidai-nost s pravoslavnimi Čehi in svoio neomejeno lojalnost naDram češkoslovaški republiki. Brzojavne pozdrave so poslali: Sv. Sinod iz Beograda, škof Dositiie iz Niša. škof Serafim iz Prizrena. metrooolit Dio nizij iz Varšave, pravoslavni Ceh iz Volini-ie, starokatoliškj škof Pašek. sinodni odboi evangeliške cerkve Češkah Bratov in razne narodne korporaciie. Ob slavnostnem govoru škofa Gorazda. ki ie zbor otvoril ii» vodil, so prireali udeleženci navdušen* ovacije prezidentu dr Masarvku. srbskemu oatrijarhu Dimitriju in vsemu narodu Sr bov. Hrvatov in Slovencev s kraljem Aleksandrom na čelu. Ustanovitev češke pravoslavne škofije ima v masikaterem oziru velik pomen. Pravoslavni Čehi so s tem dobili zakonito višjo cerkveno organizacijo, cerkveni-n občinam na Slovaškem in v Podkaroatski Ru. siji pa ie bila s tem pokazana Pot. po kateri naj nodiio. ako hočeio napraviti konev. dosedan im neurejenim razmeram v svoh cerkvi Za pravoslavje kot celoto ima češka pravoslavna škofija ta pomen, da ie ž njo ustanovljena pravoslav. cerkev v srednji Evropi ne samo misijonsko, marveč tudi pravno, s čimer so pravosloviu široko otvorjena vrata za uspešen razvoj. Tudi za državno ide o ni ta dogodek brez važ- nosti, zakaf Češkoslovaška republika je v češki pravoslavni škofiji pridobila eno izmed temeljnih celic bodoče samostojne češkoslovaške pravoslavne cerkve, a auto-kefalna cerkev je v ekviru državnih meja. kakor znano, eminentno državni interes. Ne sme se podcenjevati tudi okolnosti. da bt» češkoslovaška pravoslavna cerkev tvorila du.iovno vez z ostalimi pravoslavnimi narodi. predvsem s slovanskimi. Ustanovitev pravoslavne škofiie nalags cerkvi težke naloge, ki bodn zahtevale znatna finančna sredstva. Predvsem bo treba pričeti z zgradbo potrebnih cerkva. Ško-flja ie prav dobro otganizirana. imela pa bc sprva velike gmotne težave, zakai odkod naj dobi potrebna finančna sredstva za vse one zgradbe, ko znaša število vet nikov samo nekai nad 17.000 duš?! Anketa o vprašaniu slovanske vzajemnosti Poljska revija »Ruch Slowianski«, ki izhaja v Lvovu in o kateri smo v »Jutru« že govorili, je v eni izmed svojih zadnjih številk razpisala anketo o vprašanju slovanske vzajemnosti. Redakcija revije je predložila svojim sotrudnikom in sploh vsem, ki se zanimajo za ta problem, ta-le vprašanja: 1. Problem skupnosti krvi in rase; 2. Problem kulturnega edinstva (obstoja li ena slovanska kultura, ali morda dve, zapadna in vzhodna, ali morda celo več); 3. Vprašanje unifikacije abecede (sprejem latinice po vseh Slovanih); 4. Ali obstoja potreba, da se izbere en jezik kot temeljni slovanski?, in 5. Zapreke na poti do slovanske vzajemnosti. Na ta vprašanja je redakcija dobila že celo vrsto odgovorov. V svoji 6. številki priobčuje revija tri vele-zanimive članke, ki jih je dobila kot odgovor na svoja vprašanja. Franciszek Razvita G a w r o n s k i je dal svojemu odgovoru naslov »Blok Slowianski«. V članku izvaja v bistvu tole: »Tri glavne rase si dele evropski kontinent: latinska rasa, germanska in slovanska. Do svetske vojne so bili slovanski narodi ali v robstvu, ali pa pod vplivom Nemcev in Rusije. Zmagovita vojna je deloma vzpostavila Poljsko in češkoslovaško, ter povečala Srbijo. Slovanska rasa v Srednji Evropi je bila tako osvobojena nemške hegemonije, hegemonije, ki so jo Nemci hoteli izvajati nad celokupno Evropo. Sedai se Nemčija neprestano obo-rožuje v namenu, da na eni strani spravi v en blok vse narode germanske krvi, na drugi strani pa zopet spravi Evropo v po'o-žaj, v kakršnem je bila pred vojno. Latinska rasa, navezana zgolj na svoje lastne moči, se bo jedva mogla sama obraniti. Zato je v njenem interesu, da osnuje politično in vojaško alijanso med latinskimi in slovanskimi državami. To je ob koncu koncev edina protiutež proti novi invaziji germanskega sveta, ki grozi Evropi s strahovitim debaklom, latinski rasi pa z uničenjem njenih življenjskih sil. Samo politično in vojaško združene Isovaške države morejo tvoriti tako moč. da lahko zastopijo Nemcem pot k Oceanu, na Jadran in na Egej-sko morje. Mir med narodi bo zavladal šele. ko bodo Nemci prisiljeni ostati v svojih dosedanjih mejah. Čim se Rusija pridruži zvezi ostalih slovanskih držav, bo Evropi zagotovljen stalni mir.« — Klaud-jusz H r a b y k je odgovoril na anketo v članku, ki mu je dal naslov »O vseslovan-ski ideii«. V članku pravi med drugim: »Slovani se morajo združiti v eno fronto proti Germanstvu. Ne smemo prikrivati resnice: germanski svet še vedno ogroža slovanske narode! Lahko pride čas, ko bo treba preživeti še marsikatero skušnio, preden bo zasigurana zmaga Slovanstva. — Zavest nemške nevarnosti mora biti skupno vseslovansko geslo. Ako hočemo ohraniti Evropo, mora Slovanstvo uničiti pamrerma-nizem. To je življenjski pogoj mladih slovanskih držav in narodov.« — Na anketo so odgovorili tudi trije Bolgari: H. Vakarel-ski, St Mladenov iti H. Kodov in sicer v skupnem članku »Realna podlaga slovanske vzajemnosti«. Zavzemajo se za edin-stvo vseh Slovanov v pismu in prihajajo do zaključka: »Deviza Slovanov r^ira biti in večno ostati: »Pravica zmaguje!« Dr. Tukov veleizdajniški proces v Inči številk. Veleizdajniški proces proti dr. Tu-ki, ki se te pravkar končal v Bratislavi, je bil največii proces. Kar se .iih je dosedai vršilo v Češkoslovaški Republiki. Začel se je 29. julija in končal 5. oktobra. Trajal je torei devet tednov in pet dni. Razpravnih dni je bilo v procesu 52, sodišče pa je zaslišalo 130 svedokov. Govori državnega tožitelja in obtoženčevih zagovornikov so trajali polnih 12 dni, obtoženci sami pa so govorili dva dni. Izmed prič so bile izpo-vedbe Belanskega in Hansalika naiobšir-nejše. Izmed svedokov obrambe je bil naj-delj zaslišan vodja slovaške klerikalne stranke Andrej Hlinka. Vsi vodeči politiki slovaške ljudske stranke so bili med pričami obrambe, samo eden klerikalni poslanec Ravasz ie bil svedok obtožbe. Poleg teh politikov so bili zaslišani kot svedoki obtožbe bivši poslanci slovaške klerikalne stranke dr. Juriga, dr. Kubiš in Tomanek. Po pretežni večini so bili vsi svedoki češkoslovaški državljani, samo dva sta bila Avstrijca in eden Američan. Po narodnosti so bili svedoki skoraj sami Slovaki, samo par Čehov, Nemcev in Madžaro*- (^adlo® LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m). BRNO <432 m). VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m), FRANKfURl (390 m). LANGENBERO (473 m). STUTTGART (360 m). BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventry 1533 m). RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1343 m).* Nedelja, 6. oktobra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10-30: ReiR.g:oz.no perdaivam.ie. — 11: Citrašk: «n peviski koncert: g. Ki ter le igra na cjtre slov. nar. pesmi. Vmes poje !0 učenk šentjakobske dekliške šole. — 15: Predavanje o čebelarstvu. — 15-30: E. Gregorim čita Botasfa-vskega gledališke spomine. — 16: Prenos prvenstvene nogo-metne tekme Ilirija—Primorje. — 20: Reprod. giasba. — 20.30: Prenos iz Zagreba: slovanske spevoigre. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 7. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Zdravstveno predavanje. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Romantičen večer, izvaja radio - orkester. — 22: Napoved ča6a in poročila. ATMOSFERIČNE MOTNJE 6e ne dajo nikoli poipolnoma odbranimi, pri uporabi TUNGSRAM JURIJEVIH CEVI pa se dado zelo omiliti. 2 ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17-30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prosto za prenos. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 17.50: Reproducirana glasba. — 20.30: Recitacijski večer. _ 21: Koncert cerkvene glasbe. — 22.30: Poročila. — Narodne pesmi. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos koncerta iz Košic. — 20.15: Prenos programa iz Brna. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Prenos koncerta iz Košic. — 20.15: Kabaretni program. — 22.15: Orkestralen koncert lahke godbe. _ VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. — 17.45: Popoldanski koncert. — 20.30: Straussova opereta »Netopir«. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Operni večer. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Koncert orkestra. _ 19.10: Koncert Schubertove glasbe. — 20.10: Prenos simfoničnega koncerta z glasbene akademije. — Godba za ples. — FRANKFURT 17-25: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Orkestralen koncert operetne glasbe. _ 21: Literaren program. — 22.45: Zabaven program. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Colle-gium musicum: avstrijski skladatelji obeh pretečenih stoletij. — 21.35: Nemške narodne pesmi. — Lahka glasba. _ STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.i5: Dopoldanski koncert — 17.45: Madžarske narodne pesmi s spremljevanjem ciganske godbe. — 20.10: Koncert Mozartove glasbe. — Ciganska godba. _ LONDON 20.45: Pevski koncert in vojaška godba. _ 22.50: Orkestralen koncert. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Dramski večer in koncert lahke glasb« Torek, 8. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Slovenska literarna zgodovina. — 19.30: Ruščina. — 20: Vojnovičeva proslava, govori prof. Koblar. — 20.30: Vojnovič: »Ekvinokcijr, igrajo člani Narodnega gledališča. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. H IZftencfooftovi &Qn»t%u&-ciji v &£oid~aparatifa. Preteklo nedeljo je Radio Ljubljana v msers-tu očitno naperila ost prod nam. Izjavljamo: Sredstva, s katerimi je dosege! inž. Thenebrok, eden največjih fizikov, dovršenje sprejema, gotovo niso senzacionalne narave in smatramo, da je nelojalno postopanje konkurence naše resno delto smešili. Neoporečen je izredni uspeh Thenebrokove konstrukcije v gotovo neprimerljivi kakovosti ln naravnosti sprejema in napredek ]e očiten za vsakega ki je slišal Slord-aparate. Sklioufieimo se saimo na uspehe. Interesenti so nam prinašali najdražje in največje aparate v diretoin-o primrejanje, 5-cevni Neutrovox, do sedaj menda najčisteijšii aparat, 5-cevni Telefumken. 6-cevni Radione, Tungsram in druge. Brez izjeme so se izjavili v prid Slord-aparatu ter ga naročili. ŽaJ smo konstrukcijo .končali pozmo in nam do sedaj ni bilo mogoče .razpošiljati aparate. Prinesli bomo aparate v kratkem v večja mesta. Silišalj in primerjali boste našo kvaliteto in videti pred vsem naše cene za tako kvaliteto. Prepričali se boste, da je nehala do sedaj tako sijajna konjunktiura za gotove tuue tvrdke, ki jaii v tem z vnemo podpirajo. 1 Družba Slord, Ptul-Vičava. abcdefgh Radislav Rudan: Moja nevesta, ki je ne poznam Imenujem se Silvester Pahovec in sem privatni uradniiik tvrdke Lunež ča Co. Do letos, to se pravi do svojega sedem in dvajsetega leta sem živel tako, kakor vsi drugi mladeniči mojih let in mojega stanu. Vstajal sem zjutraj ob sedmih, hodil ob osmih v urad, presedel dopoldan med trgovskimi knjigami, dopisi in računi, obedoval opoldan v restavraciji, prebil popoldan zopet med števiikaimi, zvečer pa ogledoval mlada dekleta na promenadi. Le kdaj pa kdaj se je zgodilo, da sem katero noč prekrokal v družbi prijateljev in prijateljic, da me je katera izmed njih lepo pogledala, pobožala in tudi poljubila, a resnično zaljubljen nisem bil. Ne vem, zakaj je čakala ljubezen celih sedem in dvajset let. preden me je obsenčila ia zapredla v svoje mreže in vem še manj, zakaj se je to zgodilo tako, kakor se je? Toda eno vem: da se srečno ne bo končalo, da bo zaključek strašen in da bodo o meni in o njem pisali vsi časopisi. In prav zaradi tega, da takrat, ko se bo zgodilo tisto, kar se zgoditi mora, ne bo nejasnosti, ugibamj in sum- ničenj, sem se odločil, da že zdaj napišem te vrstice. Kako naj začnem? Nisem pesmik. ne pisatelj, zato ne poznam pravih besed in mi je, ko držim pero v roki, da bi pisal o prečudovitem svojem stanju, neznansko mučno in nerodno. Toda, kaj bi, napisal bom na kratko: zaljubljen sem! Smejali se boste tem besedam, to vem. »Zaljubljen je, moj Bog, kaj pa je to tako prečudovitega, kaj tragičnega in strašnega?« Tako boste porekli in zmajali z glavo, in če bi bilo zares samo to, da sem zaljubljen, Bog z vami. mogli bi se mi smejati, koliikorkoli bi se vam hotelo. Toda jaz nisem zaljubljen tako. kakor ste bili in ste nemara še vedno zaljubljeni vi, kajti — in to je tisto — zaljubljen sem v žensko, ki ima dvoje teles, dvoje duš, dvoje src. v žensiko, ki je PTišla na svet dvakrat v eni in isti podobi in je zaradi tega ne poznam. Bilo je nekega večera poleti; — tako se menda pričenja vsaka zgodba in zato bom pričel tudi jaz svojo s temi izposojenimi besedami; — sedeli smo pri pivu na restavracijskem vrtu, luči so gorele, godba je svirala m mi smo bili veseli in razposajeni. Zakaj bi pa tudi ne bili, saj je bilo tik po prvem, imeli smo danar in življenje se nam je smehljalo s svojim najbolj solnčnim smehom. In tedaj, baš tedaj se je posedla krog sosednje mize druga družba, v kateri je bilo prelestno mlado dekle krog dvajsetih. Rdečo svileno obleko je imelo, pisan kdoboiik na mehkih kostanjevih kodrih in oči, da bi starca pomladile. Ko-ketno se je ozirala po meni, da se mi je v srcu prebudilo poprej nikoli poznano hrepenenje. Vračal sem ji poglede in smehljaje in ko je odhajala, sem se ozrl za njo in si jo vtisnil v spomin. Taka mi je ostala v očeh, v mislih in v srcu vso noč. ves naslednji dan in vse do tistega usodinega trenutka, ko naju je usoda zopet pripeljala drugega drugemu nasproti. Na promenadi je bilo živahno vrvenje, sami mladi lijudje. Izpod klobučkov so me koketno ogledovale znanke in neznanke, moje oči pa so iskale samo njo, skrivnostno mojo zvezdo z restavracijskega vrta. Ko so jo uzrie, se mi je zdela še vse lepša, vse bolj dražest-na in mikavna kakor onega prvega večera. 2e od daleč se mi je nasmehnila in njen smeh je bil kakor smehljaj zlatfe jutramje zore na vrhovih planin. »Spoznala me je.« sem si dejal. »Morebiti me je celo iskala?« V talkih mislih sem šel dalje, prepri- čan, da se ba ob koncu promenade i okrenila in da se bova potem zopet sre- j čala na onem istem svetlem mestu. i\v>j Bog, kakšno razočaranje in presenečenje! Ob nasprotnem koncu promenade, tam torej, kjer bi je po vseh zakonih fizike, ki ne dovoljuje, da bi eno in isto telo moglo stati istočasno na dveh raz- j ličnih mestih — sem jo nenadoma in j nepričakovano znova srečal. Toda te- ; daj ni bila sama: z njo je bil neznan } moški in mene še pogledala ni! Rdeča i obleka, pisan klobuk, mehki kostanjevi kodri in oči, oči... Obupan, ljubosumen in zdvojen sem krenil za njo in za njenim spremljevalcem, a v gneči sem ju izguM izpred oči in sem se že nameraval vrniti, ko mi je — čujte in strmite — s čisto nasprotnega konca zopet prišla nasproti. In zopet je bila sama, zopet me je pogledala, zopet se mi je nasmehnila... Šel sem za njo po promenadi, po ulicah in trgih in vse do hiše, pred katero je postala, se mi sladko nasmehnila in naglo izginila za vrati. Zadovoljen in pomirjen sem se okrenil, da bi šel. toda, o Bog. izza nasprotnega ogla je tedaj prišla zopet ona, ki je bila še pravkar izginila v vežo. In zopet je bila v družbi onega neznanca in zopet me ni pogledala. Vso noč se mi je bledlo in bil sem trdno prepričan, da sem ob pamet, da vidim prikazni in da mi ni pomoči, zato sem se naslednjega dne ojunačil, stopil k nji in jo ogovoril. Ljubko se mi ie nasmehnila in se orav nič ni branila moje družbe. Povedala mi je. da ji je Nada ime in da je tudi ona privatna uradnica. Po promenadi sem jo spremil do doma in spotoma sva se dogovorila za sestanek naslednjega dne ob sedmih zvečer v mestnem parku. Ves blažen sem se poslovil od nje in kakor v sladki vročici čakal trenutka najinega prvega sestanka. Minute so mi bile ure, ure dnevi, tedni, meseci, leta. Ko pa sem jo še pred določeno uro srečal na poti proti parku in se ji pridružil, me je pogledala s čisto tujimi očmi in ogorčeno dejala: »Oprostite, kako se drznete kaj takega? Kdo mislite, da sem?« »Saj sva se bila vendar včeraj dogovorila, da se danes sestaneva,« sem dejal ves zdvojen in presenečen. »Z menoj?« »Da, z vami!« »Še nikoli vas nisem videla, š? nikoli ne z vami govorila. Motite se!« In obrnila mi je hrbet. Tako sem ostal sam sredi ceste i;i nisem vedel, ali je dan ali noč, ali sa- Kraljestvo mode Kazak - markantna linija jesenske mode Kazak je ena glavnih besed, ki jo čuje-mo povsod, kjer je govor o modi, tako posebno zdaj v jeseni, še večkrat pa jo bomo slišali v letošnji zimi. Naravno, pojma »kazak« tu ni treba jemati dobesedno, marveč v najširšem smislu. S tem naj bo samo naznačeno, da nova nota predvideva dvodelnost linije in deli razne modele v podaljšano gornjo in skrajšano spodnjo, skoraj vedno zvončasto krilno partijo. Podaljšanje gornje partije? Mnoge dame se bodo kar začudile, kajti že tedne in mesece se govori o skrajšanju talje. In zdaj kazak? Da, tudi tu je mogoč kompromis, kajjti oblika kazaka je lahko kratko tajli-rana in se bo vedno opazilo, da pod nobenim pogojem ni popolnoma ravna in srajčno krojena, temveč drapirana na ta način, da je z njo povdarjena tajla, ki se tako zdi skrajšana. Ideja kazaka se lahko prilagodi vsem možnim delom garderobe in sicer ravno tako dobro za trotersko obleko, kakor za popoldanski model, pa vsekakor tudi za ogrtač in vsekakor tudi za večerno opravo. Kazak je prikupna novost, učinkuje 1'jubko in mladostno, ustvarja postavo vitko in visoko, je primeren za vitke ravno tako, kakor nekoliko obsežnejše dame in se torej prav lahko razvije v vodilno modo. Če bo to postalo dejstvo, bomo videli v skorajšnjih tednih. Gotovo pa je vsekakor, da so se veliki modni saloni brez izjeme oprijeli kazaka in ga v najrazličnejših varijantah skušajo spraviti v ospredje. Ako hočemo o tej novi liniji podati nov pregled, je gotovo najbolje, da pričnemo pri najenostavnejšem, pri skromni troter-ski obleki, ki momentano tudi izredno zanima damski svet, ker predstavlja nujno potreben komad garderobe. Predočujemo v prvi skici enostaven in silno uporaben model, ki mora izvrstno pristajati vsaki dami. Obstoja iz ravnega, izredno dolgega kazaka in krila z votlimi gubami, ki izvira pod njim, pri čemer je gornji del tako spet s pasom, da se s tem zdi naznačena višje pomaknjena tajla. Moški reverji tvorijo v tem primeru najprikladnejši izrez. Takšna obleka se da naj bob'e krojiti iz modernega krepa in sicer v črni, modri, posebno pa še v rjavi ali pa zeleni barvi. Jasno, da k tej obleki pripada prav enostaven pocestni klobuček. Cisto svojevrstno je uporabljena kaza-kova linija tudi pri popoldanski obleki, kjer lahko ugotovimo, da tudi v svili podaja izvrstne učinke. Tretja skica pred-očuje enostaven, a odličen model z dolgim gornjim delom, ki je ob strani nekoliko na-vlečen in spet s pentljo, v tajli pa prin-cesno krojen. Zvončasto krilo je seveda temu primerno nekoliko skrajšano, vendar ima po letošnji modi, ki predpisuje večjo dolžino, pravilno proporcijo. Ovratnik je najprimernejši samo tak, kakor ga pred-očuje skica. Najboljše možnosti se liniji kazaka gotovo nudijo pri večerni obleki, ker je tu prepuščeno fantaziji najširše področje. En tak model predočuje druga skica. To je obleka klasične linije, ki izraža idejo princeske obleke in mora biti posebno učinkovita na visokih vitkih postavah. Zgornja, od nas kot kazak označena partija, je posebno originalna, posebno še po svojih blendah na obeh straneh. Kratki nastavek krila je močno razpuščen Ln zadaj podaljšan, pa tudi spredaj ne prekratek, ker nova večerna obleka ne dopušča prevelikega pogleda na nožice, kakor je to bilo pri modelih pretekle sezone. Slična obleka se da enako dobro izgotoviti iz tanke prosojne svile, morda v žoržetu ali slični tkanini, kakor tudi v težkem svilenem materijalu (krep-satenu). Učinkuje pa odlično tudi v vsaki drugi svili. Izgotovljen iz brokata bi bil tak model gotovo uporaben za velike večerne prireditve. Kakor vemo, igra paleto v novi modi prav veliko vlogo. Tudi on ni nič drugega, kakor varijanta kazakove oblike. Ako je izgotovljen iz primernega materijala, lahko nosimo paleto za popoldanske prilike ravno tako, kakor za večerne. Tak komad iz baržuna, ki ga predočuje poslednja skica, je vsekakor svojevrsten in še posebno učinkovit po bogati opremi s kožu- DAME ! GOSPODJE! Vsled preureditve konfekcijskega oddelka se prodajajo najnovejši plašči in toalete po najnižiih cenah. Oglejte si razstavo v nedeljo 6. oktobra 1929. Plašči »ln 360-— Večerne obleke Din 195-— Obleke „ 240-- B.nze .... „ 60-- Ilfuhlfana, foletesandrcva ž. hovino. Blende nad spodnjim robom se v Primeru, da je komad namesto blaga izgotovljen iz svile ali iz baržuna, nadomestijo z robčki. Rokavi dajejo novemu plašču značaj originalnosti, kajti letos so izredno mnogovrstni in absolutno drugačni, kakor smo jih bili doslej vajeni. Oprema s kožuhovino neredko sliči mufu in učinkuje prav pompozno. Poraba kožuhovine je torej znatna in vsakdo, ki opazuje nove ogrtače, si kar ne more ustvariti prave sodbe o sodobni revščini.. Za opremo se porabljajo pristna krzna kakor tudi imitacije, ki pa so podane tako dobro, da učinkujejo vseskozi distrngvira-Tio. Vprašanje, ali je dolgodlako ali kratkodlako krzno bolj moderno, letos pač ne bo rešeno, kajti moda je izredno širokogrudna in nudi možnost najrazličnejših sprememb. StelVčO Izb ro modne Kožuh vine, darrskh paščev. iOpic, ovratnikov najnove ših krojev nudi tvrdka L. Rot, L ubljana Mest i trt* 9 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Žepni robček ki ga nosimo v ročni torbici, naj bo izbran z veliko skrbnostjo in po možnosti prila-goden obleki. Ze izgotovljeni, kupljeni robčki so zato manj priljubljeni, kakor oni, ki si jih po lastnem okusu prav lahko iz- gotovijo dame same. Ker gre tu večinoma bolj za krasilne robčke, se izgotavljajo tudi iz prav tankih svil. Večbarvne svilene tkanine so vedno elegantne (skica levo zgoraj), robček z belo sredino in pestrim robom v barvi doti&ie obleke zagotavlja elegantno kombinacijo (srednja skica), in pastelno barvna svilena tkanina z inkrusti-ranimi vstavki iz naravnobarvnih čipk je tudi vedno odlična (spodnja skica). Zdravniška posvetovalnica G. V. P. v S. Odgovarjamo lahko samo na pisma, ki jih prejmemo. Če bi bili vaše prejeli, bi nanje odgovorili kot na sto drugih. Pravilni naslov je: uredništvo »Jutra« (zdravniška posvetovalnica«). — G. M. T. v K. Obračate se na nas, češ da nam zaupate — itd. — Prisrčna hvala! Toda ali veste, kaj zahtevate? Da mi po samo površnem in nestrokovnjaško podanem popisu, brez preiskave in opazovanja uganemo, kar ni moglo ob vseh pripomočkih baje ugotoviti sedem zdravnikov in niti ne klinike v Zagrebu in Gradcu. Toliko zaupanja je za nas vsekakor jako častno in laskavo, toda žalibog ga nam ne bo moči vzdržati. Svetovati vam ne moremo drugega, kot to, da se izročite v oskrbo dobremu zdravniku, predvsem klinično izšolanemu internistu, katerega se pa držite. Večno menjavanje in beganje sem-patja je v prvi vrsti izraz vašega vznemirjenja in verjetno strahu, in to bržčas malo utemeljenega. Dobivamo vtise, da prevladuje v vaši bolezni psihična nota. — G. P. V. v Ž. Proti takemu skoro vedno iz en-dokrinne sekrecije odnosno konstitucije izhajajočemu osivevanju ni moči z zdravili ničesar opraviti. Poskusi se sicer lahko to in ono n. pr. z masažo lasišča, previdnim solnčenjem, ultravijoličastim obsevanjem, okrepčujočo dijeto. Končno je pa navadno le treba poseči po barvilih. Sicer so pa sivi lasje tudi še lasje in lepši od pleše. — G. I. E. na R. 1. Aterom ie sam na sebi malopomemben natvor; se pa zagnoji, posebno na krajih kot tilnik, lahko postane nevaren in usodepolen. Najboljše bo zateči se k zdravniški pomoči. Bolezni v vašem primeru komplicira tudi visoka starost. Če že naj kaj svetujemo, potem bi dejali, da dajajte na oboleli kraj toliko vroče obkladke (ali še boljše termofor, podložen s kompresami) kot jih more bolnik prenesti. Rano namažite preje na debelo 7 inotiolom. — 2. Vaša bolezen zahteva trajnega zdravniškega zdravljenja, eventualno tudi operacije, najmanj pa nadzorstva. Brez preiskave vam kaj svetovati je nemogoče, ker je možno, da za navidezno lahkim obolenjem tiči težje zlo. Vsekakor ne odlašajte in ozrite se po stro-kovnjaški pomoči. — G. A. R. v K. 1. Epi-teiialne tvorbe, kot koža, nohti itd. kažejo v obče. posebno pa pri nekaterih ljudeh naklon k hipertrofičnim reakcijam, odnosno k zaroževanju na mestih, kjer jih prekomerno obremenjuješ ali mučiš, n. pr. s pritiskom, slabo ventilacijo, z utesnjenjem krvne cirkulacije in podobnimi, osobito trajnimi ali pogosto se ponavljajočimi in-zulti. Priporočati bi bilo v vašem primeru torej ohlapne čevlje z nizkimi petami, po leti morda sandale, pogosto gorke kopeli in masažo. Seveda so pa tudi časih bolezni presnove kot bolezni živčevja, ki povzročajo te vrste (takoimenovane trofične) izpremembe. Za kaj gre v vašem primeru, določi lahko_ samo strokovna zdravniška preiskava. Če ste sicer zdravi, bo opisana prekomerna hiperkeratoza pač brez pomena. 2. Bolezen temelji na ustroju, na kon-stituciji in izhaja iz motenj v presnovi, zbog katerih organizem ne izločuje sečne kisline, kakor je to treba, ampak jo za-država v krvi in jo odklada v tkanine. Posebno priljubljena odlagališča zanjo so sklepi, zlasti na prstih rok in nog, ki porde, nabreknejo in se tekom bolezni mnogokrat tako razobličijo, da izgube svojo normalno funkcijo. Mnogokrat se pojavlja bolezen v napadih, združenih z velikimi, revmatičnim podobnimi bolečinami. — Za dijeto velja načelo izogibati se vseh jedi, ki vsebujejo purin in pomagajo proizvajati prekomerne množine sečne kisline. Alkohol je strogo prepovedan v vsaki obliki. Beljakovine v hrani vel'ja utesniti do skrajnosti, prav tako so! in začimbe. Bolnik naj ne je mnogo, zlasti ne na večer. Pije naj mnogo slatine in naj se teh predpisov drži trajno. — V specijelnein: juhe postne: riž, zdrob, zelenjava, gobe, karfiola, krompir. Meso: hrustančevina, mastni kosi, gobec, telečja glava, skunke, sulce, šara. — Jajca, sir, jajčje jedi, močnate jedi, mleko, maslo, krompir, prikuhe, salata, kompoti, malino-vec, cirtrone, vse sadje, sladščice brez dišav, radenska slatina. — 3. Če se prav razumemo, gre za fclistice do 1 cm dolge, ki nosijo znanstveno ime oxyuris vermicula-ris. Dasi uprav niso krvosesi, povzročajo lahko razne neprilike in radi njih tudi slabokrvnosti. Sicer škodljive, jih ni smatrati za nevarne. Vsekakor se jih velja iznebiti. Ker se drže iz večine v debelem črevesu, je treba to izčistiti deloma s klistiri, deloma z odvajali. (N. pr. izacen, ki posebno vpliva na debelo črevo.) Za odvajalno kuro zadoščajo navadne santoninove pa-stile, katere je dobiti v vsaki lekarni. Pred kuro in po kuri, odvajalna sredstva, izacen ali v sili tudi ricinovo olje. — 4. Alkoholiku ni čisto nič škodljivo odtegniti alkohol takoj. Boljše je seveda iz raznih vzrokov, če se to izvrši pod zdravniškim nadzorstvom. Odtegnitev, ki se pa more seveda posrečiti samo v zatvorjenem zavodu, je obenem tudi edino sredstvo, odvaditi pijanca pijančevanju in ga, če je to možno, ozdraviti. Ostala sredstva so brez učinka. — G. M. R. v N. Ker izvira pojav iz ustro- njam ali bedim in ali sem jaz sploh jaz ali se je vame naselil nekdo drug, tuj in neznan. Tista noč potem je bi!a strašna in malo je manjkalo, da si nisem pognal krogle v glavo. Toda želja, videti jo vsaj še enkrat in govoriti z njo, je premagala obup in naslednjega dne sem jo zopet poiskal. Ko me je zagledala, se mi je sama približa'a, užaljena je bila in skarala me je: »Lep kavalir ste! Zakaj niste včeraj prišli? Čakala sem vas.« »Cemu se norčujete iz mene, gospodična?« sem dejal obupa-io in ubito »Enkrat se mi sladko nasmehnete, drugič me pa sploh ne pogledate ne; povabite me na sestanek, ko oa pridem, me nočete poznati in mi obrnete hrbet. Tega ne prenesem več. to ie treba presekati tako ali drugače!« »Kdaj vas nisem hotela poznati?« se je začudila in videl sem takoj, da njeno začudenje ni moglo biti narejoio. »Včeraj zvečer v parku!« sem dejal. »Jaz?« »Da. vi!« Tedaj se je nenadoma na glas zasme-jala in je postala vsa vedra in vesela »Mene ste srečali?« je dejala. »Ha-ha-ha, zdaj razumem, vse ra-ainem. ha-htf-ha...« »Toda jaz ne razumem, gospodična Nada!« sem vzkliknil ves iz » *be ud presenečenja in radovednosti. »Nič ne de,« je odvrnila. »Razumeli boste jutri ob sedmih zvečer pri meni na stanovanju; obljubite mi. da boste prišli! Hočete?« »Hočem!« sem dejal kakor brez volje im v meni je naraščala radovednost do silnih dimenzij. Prosil sem jo ia rotil, naj mi že preje razloži skrivnost svojega početja, toda ostala je neizprosna in moral sem se vdati, prebedeti noč v silnih mukah in počakati sedme večerne ure. Vrata mi je odprla postarna ženica, njena gospodinja, prijela me za roko in me odpeljala v njeno sobo. Toda, o grj»-za, ko sem vstopil in se razgledal, sem opazil pred seboj dve Nadi! Obe sta bili enako oblečeni, obe enako veliki, obe enako debeli, obe enako počesan', skratka: niti v obleki, niti v izrazu oči, ustnic in lic niti v gibih rok, v smehu in v blesku oči ni bilo nobene najmaj-še razlike... Onemel sem in vse, kar nii je prišlo tisti prvi trenutek na narnet je bilo. da sem zblaznel, da se mi vrti pred očmi in da sem za vselej izgubljen. Moji izvoljen k i pa sta se za smejali obe z enakim smehom, prijeli me in me posadili na divan. Potem sta me vpra- šali, tudi obe z enakim glasom, h kateri sem prišel, katero ljubim in katero sem si izvolil. Moj Bog, ali ste že kdaj bili v taki zadregi? Toda. kaj vprašujem, saj to vendar ni mogoče, saj to se je prigodilo samo meni in nikomur drugemu na svetu. Ves zmeden sem spravil iz sebe: »Obe!« »Obe?« sta se zasmejali moji izvo-Ijenki. Potem pa se mi je približala ena izmed njiju in je dejala: »Odločiti se morate zame ali za mojo sestro Vero!« Govorili ste z menoj, zato vas Vera ni poznala, vi pa ste mislili, da govorite z menoj, ko se srečali njo.« Tedaj sem razumel vso grozotno resnico. Zaljubil sem se v eno izmed dvojčic, ki sta si tako podobni, da ju nikoli ne bom mogel razločevati. Toda moje hrepenenje po njej je bilo preveliko, da bi se mogel ločiti od nje, čeprav ima dvoje teles, dvoje duš in src. Tako sem postal srečni in nesrečni ženin neveste, ki je ne poznam, ker nikoli ne vem, da li stoji pred menoj Nada ali njena sestra Vera. Včasih se zgodi, da objamem in poljubim namesto prave napačno in ie prava potem ljubosumna, toda vse to še ni najhuje. Ko sem prišel zadnjič k svoji nevesti, sem jo našel v objemu drugega. Priiel sem Iooova n se obljubljali na božjo pot, da jih Bog reši te nadfoge. Zakaj velikan je kradel ljudem poljske pufdeBke, pobija'1 jiim je živino in prinašal povsod samo nesrečo. Tedaj se je odOočil Kajžarjev Janez, mladenič, ki mu je bilo jedva šestnajst let. da pojde nad brezsrčnega veflikana. Bil je edini sin kočarice - vdove, ki je stanovala koncem vasi. Na vso moč se je prestrašila mati, ko je zvedela za sinov načrt, in ga za Boga prosila, naj ne hodi v gotovo pogubo. Tbda sin se le nasmehnil! in dejal: »Ne bojte se, mati. Ni vse moč, ki jo ima kdo v rokah, veliko več je vredna bistra pamet in hrabno srce.« Vaški kovač mu je skoval ostro sabljo, to si je opasal okrog ledii, v roko pa je vzel močno okovano palico. Tako oborožen se je posivil od solzne matere, svojih prijateljev in sovaščanov. Ob zgodnji jutranji uri, ko se še ni bilo pričelo daniti, se je Kajžarjev Janez odpravili nad velikana Hrusta. Svetla zvezda danica se je lesketala nad obzorjem, na vasi se je zdaj pa zdaj oglasil petelin, drugače pa je bilo vse mirno in tiho. Še možje, ki so spremljali pogumnega Janeza, niso mnogo govorili med seboj. Dospeli so do Save, Tam so se možje poslovili od Janeza in brodar jfh je prepeljal na drugi breg. Janez se je napotil ob Savi navzdol. Vede! je, da mo- ra priti psu-zmaiu za hrbet, drugače ga zapazi, še preden dospe do votline. Pihal- je lahen jugozapadnik. zato se Janezu ni bilo treba bati, da ga pes zavoha. Približal se je bili že toliko, da je lahko slišal grozovito smrčanje psa pred vhodom voffine. Močno mu je začelo utripati srce in najrajši bi jo bil popihal nazaj, pa se je spomnil svoje junaške obljube in stopal naprej. Nekaj korakov od votline je obstal. Izdrl je meč, ga dvignil in hotel pflaniti nad spečega psa-zmaja. Toda o groza! Tisti mah se je pes od šuma prebudil, jadra o skočil proti Janezu in neznansko zatulil. Janez je od strahu prebiedel, toda poguma ni izgubil, zakaj ttudli na to možnost se je bil pripravi)! in vzel seboj v vreči velikega zajca. To vrečo z zajcem je stisnil pod pazduho. Neute-goma jo je odvezal in spustil zajca, ki jo je ubral po kamenfrtih tileh, pes pa za njim. Tako je bil Janez zaenkrat rešen pošastnega psa. Solnce se je bilo med tem že vzdignilo izza gora in sip a? o svoje žarke na vse strani. Na nasprotnem bregu Save pa so se zbrali ljudje iz bližnjih m davnih vasi. Glasno so pritrjevali Janezovi zvijači. Takrat pa je v notranjosti votline nekaj zabobnelo in v naslednjem trenutku je že stal velikan Hrast pred votlino. Janez je skoro okamenel. Solnem žarki so nagajivo plesali velikanu pred očmi, strašansko je nakrem-žfrl obraz in — kihnil. In to ie bila sreča za Janeza. Kajti velikanski pi'š, kj je bil nastal pri tem, je Janeza nenadoma dvignil od tal in ga odnesel naravnost preko Save na drugi breg. Ljudi je so od navdušenja kričal in ploskali, kakor brezumni. Toda kmalu so ieli prestrašeni bežati na vse strani. Velikan Hrust je namreč, videč, kaj je bil! napravil, od jeze zagrabil ogromno skalo in jo zalučal na drugo stran reke. S silnim truščem se je skala zapičila v zemljo. Tako je raztogoteni velikan Hrust ves božji dan in vso naslednjo noč metal skalo za skalo čez Savo. Naposled je z enim samim korakom prestopil reko in jel nakladati na visok kup nametanih skal še druge, večje, tako da je nastala visoka gora. Bržkone je hotel ogradit!} svojo .-emlljo z mogočno skalnato ograjo, a kakor ie bil močan, je vendar omagal in ni mogel dovršiti svojega dela. Ves utrujen je stopil na vrh gore, se razgleda!, nato se je pa žari? v sredino gore. Še dandanes se na tistem mestu pozna usediliina, ki deli Šmarno goro v dva dela. O pogumnem Kaižairjevem Janezu fe zvedela domača gospodična s smledni-ške grajfščine in se je ž njim poročila. Ljudstvo pa je iiz hvaležnosti nad koncem velikana Hrusta postavilo na enem izmed vrfiov cerkev, goro samo pa .ie imenovalo Šmarno goro. — Pravijo, da včasi votlo grmi nekje v osrčju gore in da je to smrčanje velikana Hrusta, ki se bo takrat zopet prebudil, kadar bo Sava menjala svoj tek. Do tistih dob je pa še daleč. MLEKARSTVOM K BLAGOSTANJU I ALFA D. D. SEPARATORJI IN STROJI ZA MLEKARSTVO ZAGREB. BOŠKOVSČEVA 48 Zastopniki Se iščejo povsod! 519 Križanka »Jabolko" Vodoravno: 1. Staroegipčanska ptica, 3. ples, 6. bog pod zemljo, 7. pesnitev, 8. žensko ime, 9. igralna karta, 12. predlog, 14. zlato (franc.), 16. grška naselbina, 18. prvi kralj Slovencev. 20. vzklik, 21. doba, 23. srbska specialiteta (pijača), 25. del obraza, 28. šport, 29. vera starih Slovanov 30. glasbilo, 33. prst, 34. žensko ogrinjalo, 35. gora v Grčiji, 36. dolžinska mera, 37- z/emljepisni pojem, 39. slovanski bog, 44. gozdni sad, 45. kazalni zaimek, 46. vrsta žita, 48. zlato (franc.), 49. spolnik (italj.), 50. kazalni z., 51. vstavi »iv«, 52. hrvatska grofovska ro-dovina, 53. števnik, 54. pritrdilnica, 55. umetnina, 57. egiptovsko božanstvo, 59. ri-barska potrebščina, 61. umrli hrvatski politik, 64. denar, 66. veznik, 67- dvojica, 68. žensko ime, 69. ustna voda, 70. oče (srb). Navpično: 2. naziv duhovnika (franc.), 3. mongolski vodja, 4. pesniška oblika, 5. del voza, 6. nota, 10. morska riba, 11. nasprotovanje, 12., pesnitev, 13. orožje, 14. milje-nec ruske carice Katarine II., 15. ulica (franc.), 16. staro rimsko mesto (2 skl.), 17 kapniki, 19. oseba iz sv. pisma, 22. vas pri Ljubljani, 24. igralna karta, 26. nagla -mrt, 27- grški zgodopisec, 28. teža ambalaž-% 31. ime filmske igralke, 32. igralna karta, 33. filmski igralec, 34. ud, 38. jus, 39. duhovnik, 40. zbrana družba, 42. ameriške združene države, 43. napad, 46. prvi madžarski knez, 47. prostor v hiši, 52. nota, 56. hotels na otoku Krku (Omišalj), 60. zabavišče, 62. del dneva, 63. oblika vode, 65. na-plačilo, 67- predlog. Rešitev križanke »Veverica« Vodoravno: 3. Asra, 6. plast, 7. dno, 9. nit, 10. igla, 13. oko, 14. Krapina, 18. av, 19. Abilena, 21. še, 23. Sokal, 24. čl., 25. Kane, 26. iz, 27. Janina, 29. Sana. Navpično: 1. lešnik, 2. bratovščina, 3. apno, 4. slika, 5. as, 8. ograja, 11. Lab, 12. A p is, 15. I lok, 16. nekaj, 17. ananas, 20. Alena, 22. Elza, 28. in. Storije Nekoč je sedela v krčmi vesela družba. Pili so in peli in bili dobre volje. Nelkdo je pričel: »Ali veste tisto o Bistroseloih? Saj ni nikogar tu iz Bistrega sela?« In se je ozrl po izbi, pomežiknil in nadaljeval: »Andrejčev stric je prinesel o postu v Bistro selo sodček slanikov. Menda iz mesta. Pokušat jih je nesel po vsej vasi. Slaniki so vsem tako ugajali, da so si jih še zaželeli. A stricu Andrejcu jih je ostalo le še troje. In kaj so stuhtali? Sklenili so, da slanike izpuste v bajar za vasjo, da bi se zaplodili in razmnožili Tako so tudi storili. In če je kdo šel mimo bajarja in se je v bajarju zganilo, je dejal: »Jej, jej, jih je že več, kar miga pod vodo!« A poleti, ko se je bajar osušil, so šli na lov. Vsa vas je gazila po lužah in blatu. Pa niso ujeli drugega kakor mlado jeguljo. O slaniikih ne duha ne sluha. Zato so obdolžili jeguljo, češ da je ona vse požrla in so jo obsodili na bridko smrt. »Na ogenj z njo!« so eni svetovali, a drugi, okrutnejši: »V vodo. v vodo-! V deročo reko, da bo pred smrtjo hujša muka!« In so šli na most in jo vrgli, — okrutneži — v globoko reko. Vsa vas je bila Zbrana ob bregovih in na mostu. Ko je jegulja začutila bistro in globoko vodo, je veselo smilkala po globini in migala z repkom. Oni na bregu in na mostu pa so dejali in groza jih je obhajala: »Grozna je smrt v valovili, kako se muči in zvija! Prav ji je. saj nam je vse slanike požrla!« Tedaj je stopil Bistroselec v krčmo. Zatajili so smeh, ga prijazno pozdravili in povabili k mizi, naj jim pove veselo istorijo. Prisedel je, srknil iz čaše in vprašal: »Ali že veste tisto iz Brihtne vasi? Saj ni nikogar iz Brihtne vasi tukaj?« In se je ozrl po izbi, pomežiknil in pričel: »Nekoč se je peljal po cesti za Briht-no vasjo tuj kmet. Bil je na sejmu v Daljni vasi, kjer je kupil koso. Pa mu je kljuse, trudno in upehano, omahovalo. Zato pokosi kos travnika, da bd preizkusil novo koso. pokošeno pa da konju. Tedaj zagleda za mejo Matajevo Polono iz Brihtne vasi, ki se je zibala v polje. Krnet se prestraši, da ga ne bi zaradi pokošeme trave. Zato skoči na voz in v dir požene konja domov. Na koso pa v naglici pozabi. Tako se je zgodilo, da so Brihtno-vaščani našli zvečer koso v travi in so se silno prestrašili, ker so mislili, da je to zverina, ki je popasla pol travnika. Posvetovali so se, kako bi prišii pošasti do živega. Naroogumnejši se ji je približal na deset korakov in zašepe-tai: »Ne gane se. Menda spi!« — In najbrihtnejši je svetoval: »Zagradimo jo, da nam ne uide!« — In so postavili visok lesen plot okrog nje. Vso noč so garali, šele zjutraj so se oddahnili: »Sedaj nam ničesar več ne more « Odšli so domov in utrujeni pospal". Ko se je danilo, je prišel kmet po pozabljeno koso. Brilitnovaščane pa je bilo odslej strah, ker so mislili, da je zver preskočila plot, in nihče se ni upal o mraku iz hiše. dokler... A tiho!« V krčmo je stopil župan Brihtne vasi. Zatajili so smeh, ga prijazno pozdravili in ga povabili k mizi, naj jim pove veselo istorijo. Pnsedel je, srknil iz čaše in vprašal: »Aii že veste tisto o Posavcih?« Saj ni nikogar iz Posavja tukaj?« — In se je ozrl po izbi, pomežiknil in pričel: »Menda vsi veste, da so Posavci bistre glave? Le skromni so preveč. Takole se jim je zgodilo .nedavno tega. Devet Posavcev se je šio kopat v Savo. Zaplavajo v sredo reke. Voda se vrtinci, grgra in buči, tako je bila narasla od zadnjega dežja. Plavačem je tesno pri srcu. Ko priplavajo na drugi breg, se brž preštejejo, če ni kdo utonil med potjo. Štejejo in štejejo pa na-štejejo le do osem. V svoji skromnosti je bil vsak pozabil nase. »Deveti je utonil!« se prestrašijo in znženo vik in krik. Prav tedaj je šel mimo popotnik in jih vprašal, zakaj ta žalost... Potožili so mu svoje gorje: »Devet nas je bilo, a sedaj nas je le še osem. eden je utonil! Jojmene, le katerih in so zopet šteli, šteli in šteli, a je vsak nase pozabil. Popotnik pa je dejal: »Skromnost je lepa čednost. A za enkrat bi vam svetoval: vtaknite vsi nosove v mivko, pa preštejte jamice.« — Storili so tako in jih prešteli. Bilo jih je devet. Od samega veselja so popotnika povabili v krčmo in mu plačali liter vina in... a tiho!« . % V krčmo je scopil Posavec. Zatajili so smeh, ga prijazno pozdravili in ga povabiK k miza. naj jim pove veselo istorijo. Prisedel je, srknil iz čaše in vprašal: »AH že veste tisto o Strahov-ljanih? Saj ni nikogar iz Strahovelj tukaj?« — In se je ozrl po izbi, pomežiknil in pričel: »Kar pomnijo Strahovljani, ni bilo vojne v njihovi deželi. Ko so nekoč seno grabili, je prišel mimo berač brez noge in prosil miloščin. Dali so mu kos rženega kruha in požirek mošta in ga soču-tno vprašali, kje je izgubil nogo. »Na vojni,« je povedal berač. Tedaj so ga obsuli z vprašanji, kaj in kakšna da je vojna? »V vojni venomer poje boben in ljudi streljajo vsevprek.« »Kako pa poje boben?« »Boben poje: Bum. bum. bumbumbum!« Nato se je berač lepo zahvalil in od- šepal. Strahovljani pa so grabili naprej. Solnce je pripekalo in kmalu so izpraznili sodček mošta, ki so ga imeli s seboj za žejo. V prazni sodček je zašel sam Bog si ga vedi kako debel čmrlj in ni več našel izhoda. Zaletaval se je ob stene in brenčal. »Zum, zum, bumbumbum!« je zapelo v sodčku. Strahovljani so obstali, prisluhnili: »Zum, zum, bumbumbum!« »Voina je v deželi, bežimo, tecimo!« in so se spustili v dir. Nekdo je zgrabil še prazni sodček, da bi ga rešil pred sovražniki in je tekel za njimi. Zato je za njimi venomer pelo: »Zum, zum, bumbumbum!« Med begom se je mož s sodčkom spotaknil, padel in sodček se je razle-tel na tisoč kosov. Največji kos je zadel nekoga v glavo. »Zadet sem! Joj meni!« je kriknil oni in padel, zakaj mislil je, da je ustreljen. Drugi pa so še bolj divje bežali in so se skrili po gorah in hostah in se dolgo niso upali nazaj v vas.« Posavec je končal. Tedaj so se vsi od srca nasmejali ir zapeli: »Mi smo pa brambovci, mi nismo cagovoi. tralalala tralalalala!« (Prosto po A. Kopischu.) Jesensko nedeljo križem Gorenjske Prav Čemeren sem stopil na ulico. Megla se je bila pravkar razkadila in lep dan se je obetal. A slaba volja me ni hotela zapustiti: vsakemu se včasi pripeti, da ne ve, kam bi in kako. Ko seiu tako neodločen obstal pred garažo prijatelja Janeza, začujem nekje med hišami sosednjih ulic brnenje znanega motorja. Oster signal s hupo in 2e obstoji pred menoj rumeno lakirani dirkač »Bugatti« • z rdečimi blatniki. »No, teslo, ka] pa stojiš tu?« me prijazno pobara znanec Lime, sedeč za volanom. »Kar tako — sam ne vem, kam bi!« »Prisedi!« Nisem se še napi.. na sedežu, že drčiva po ulici. pri parčku. Morda je to zadnja lepa nedelja? Kdo ve? Okoristimo se! Ne ustavljava. Solnce gre v zaton — med gorami sva. Hlad. Cesta prazna. Komaj dva do tri avtomobile srečava. V Kranjski gori — počitek. Stopiva v restavracijo. Prazna. Psiček dremlje v kotu. Prijazna gospa nama postreže. Krepčava se, kramljamo. Mnogo gostov je bilo, zelo mnogo. Nu, zdaj so odšli. Ne bo dolgo — in zimska sezona se prične... Sence se zgrinjajo, zadnji žarki tre-pečejo in se zlate v vrhovih, oditi bo treba. Plačamo. Pozdravimo se. E, vraga! * 505 » » Gramofoni » 345 » • Ročne harmonike od 85 Din nav. Kmetijski uestnb Pomožna akcija za ublaže-nje gospodarske krize hmeljarjev 2e zadnji dve leti 1927 in 1928 sta težko prizadeli naše hmeljarstvo, letos pa je nastopil popoln polom, katerega posledic ni mogoče zajeti v številke. Nele kreditna zmožnost poedinih hmeljarjev je popolnoma izčrpana, tudi denarni zavodi so brez denarja, ker niso posojila v nikakem razmerju z vlogami Za hmeljarstvo je treba velikega obratnega kapitala, katerega velik del se krije s krediti na pridelek hmelja. Ker zavzemajo hmeljniki najboljše njive in se ni izplačalo pridelovanje žitaric pri dobrih hmeljskih cenah, se je vrglo dokaj kmetovalcev izključno na hmeljarstvo. Ti so jemali moko na kredit, opustili so nerentabilno svinjerejo in kupovali ameriško mast itd. Dokler sc bile hmelj ske cene visoke, je ta način gospodarstva prav dobro uspeval. Ko pa je nastopil svetovni nadpride-lek hmelja z nizkimi cenami, ki niso vrnile niti gotovega denarja, izdanega za obiranje in kurivo, je moral nujno nastati v takih gospodarstvih Dolom. Zaradi nerenta-bilnos* razsežnega hmeljarstva so rasle leto za letom zemljiške hipoteke. Na drugi strani pa so se večali dolgovi pri trgovcih za živež, ki ga hmeljar ni prideloval na svojih njivah, in pri obrtnikih. Nekateri trgovci, ki so zaradi kreditov na račun hmelja sami izčrpali ves svoj kredit, se hitijo kriti. Številni obrtniki, ki so danes ob ves posel, izterjujejo dolgove in je boben že pričel svojo žalostno pesem. Prodajajo na sodnih dražbah živino, krmo, orodje in druge premičnine, da ostanejo hmeljarju le golo zidovje in nerentabilni hmeljniki. Ker ni premožnih kupcev, se prodaja vse globoko pod vrednostjo: par konj z uprego 2000 Din. močen voz 1000 Din itd. Za zemljišča prav tako ni prave cene. Večletni primanjkljaj spričo katastrofalnega padca hmeljskih cen znači v našem slovenskem gospodarstvu mnogo in vidimo, da je hmeljska kriza občutno prizadela poleg hmeljarjev vso našo trgovino, obrt, vinogradništvo, sploh vse pridobitne kroge. Prav nespametna ie zato vsa škodoželjnost nad nesrečo hmeljarjev. Ce je v resnici kdaj hmeljar v svoji sreči razmetaval denar, je ta denar vendarle ostal v našem gospodarstvu. Hmeljarjeva nesreča je težak udarec za vse slovensko gospodarstvo. Zal pa nimamo hmeljarji nikogar, ki bi vodil račune o našem gospodarstvu in gledal, kje bi se našla pot iz današnje stiske. Ne zadostuje tu igrati ptiča noja, zmiga-vati z rameni ali prirejati pri samih vratih v naš hmeljarski okoliš razstave manj vrednega blaga, kakor bi bil namen razstave le diskreditirati naše blago in odganjati kupce. Teža položaja je napotila podjetne člane Sreskega gremija trgovcev v Celju, da skušajo najti pot za ublaienje gospodarske krize naših hmelj arjev. Gre za nabavo najnujnejšega kredita potom lokalnih denarnih zavodov. MariborsKa oblast in Narodna banka bi dali vsaka po 5 milijonov dinarjev po znižani obrestni meri 4—5 odstotkov za dobo petih let, in to najpotrebnejšim hmeljarjem. Ker so pa to vsi veliki hmeljarji, ki so nastali zadnja zlata leta, bi dobili posojilo le pod pogojem, da znatno (za 75 %) omeje svoje nasade. Tako bi bila odvzeta tem nepremišljenim oboževateljem hmeljarstva za bodoče nevarnost gladu, ker bi lahko pridelali sami živež, na drugi strani pa bi bili rešeni gospodarskega poloma, v katerega bi zašli, če bi hoteli na slepo vzdržati svoje obsežne hmeljnike preko dolgoletne krize. Omejitve nasadov teh največjih hmeljarjev bi dale pa tudi dober vzgled za splošno omejitev, ki kar ne gre hmeljarjem v glavo, a je nujen pogoj za sam obstoj našega hmeljarstva. Misel in pobuda trgovskega gremija v Celju je prav hvale vredna. Ker pa gre tu za zelo važne zadeve, bi bilo dobro, da se takoj skliče izredna skupščina hmeljarjev, ki naj podrobno pretrese načrt, da bo nameravana akcija dosegla svoj namen. K. Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi, ako jih barvate z Bvauris, barvo za usnje! Tudi aktovke, kovčegi, usnjati stoli itd. vse j izgleda haizor novo! Dobiva se v vseh drogerijah ter t trgovinah z barvo in usnjem! Tovarna barv Viljem Brauns,Celje. pomiki in podporne ustanove«. Vzgoja inteligenčnega naraščaa je bila nred vojno ena poglavitnih kulturnin naloz obmejnega slovenstva, kar nam nekoč očita H. Bartsch. j Zato so imele podporne ustanove za slo-I vensko dfaštvo v Mariboru večii oomeu nego v manj eksponiranih mestih: izvrševale so polee humanitarnih naloe tudi na-rodno-vzgojne, čeprav nekatere le posredno. Tako so bili naši narodni voditelji tudi podporniki dijaštva in dr Strmšek dobro pravi v uvodu- »Vse kar ie imelo pri Slovencih kaj imena in pomena, vse najdemo v kakršnikoli zvezi z dijaškimi podpornimi akcijami v polpreteklosti.. .c V tej kniižici so izšle spominske črtiet. o nekaterih predstaviteliin oredvoineea slovenstva v Mariboru: dr. Franu Rapocu, d*. Iv. Križaniču. dr. Iv. Mlakariu. Jakobu Kavčiču, Feliksu Ferku. Henriku Schreiner. ju, dr. K. Verstovšku, dr. Vlad Sernecu. dr. Pavlu Turnerju. dr Fr. Rosini. dr. Antona Medvedu, Franu Voglarju, Janku Košanu, Matiji Pircu in dr. Radoslavu PiDušu. Vrhu tega se razpravlia o delovan:u Gimnazijskega podpornega društva. Dijaške kuhinje, Dijaškega doma in kn. škof. dijaškega semenisča. Knjižica ie leno ilustrirana (tisk in onrema Mariborske tiskarne). Salonit cementno azbestni škrilj je za pokrivanje zgradb najboljši materijal. Ob ratifikaciji delavskih konvencij med Nemčijo in Jugoslavijo Dve knjigi o slovenskem Mariboru Ravnokar sta izšli v Mariboru dve publikaciji, obe posvečeni zeodovini njegovega slovenstva, obe dokument našega kulturnega razvoja v nekdai toli eksponira-nem mestu. Obe ie sestavil prof. dr. Pavet Strmšek. 72 strani obsegajoča, obilno ilustrirana jubilejna knjižica »Deset let Narodnega gledališča v Mariboru« ie izšla k prvemu jubileju slovenskega teatra v Mariboru. Izdalo io ie »Dramatično društvo«, ki še vedno bedi in čuje nad obstojem mariborskega gledališča. Dr. Strmšek ie zbral zanimive podatke o zgodovini teatra v Mariboru in posebej o ustanovitvi Narodnega gledališča. Lep Pregled o izvršenem delu nam nudi repertoar desetih sezon, dočim skuša Spectator v daljšem članku »Mariborska drama« dati tudi literarno in umetniško bilanco prvih desetih sezon. Dalje s« vrstita članka o operi in opereti v Mariboru Sliko težav in boiev za obstoj ie dal dolgoletni upravnik dr. R. Brenčič v članku »Gospodarske in upravne zadeve«. Knil- i žico zaključujejo »Gledališki Dortreti« i» peresa Pavla Rasbergerja. Pisec označuje s kratkimi potezami Hinka Nučiča. Valo t Bratina. Berto Bukšekovo. Mariia Šimenca. Jožka Koviča, Elviro Kral;evo. Rada 2e-leznika. Edvarda Groma, Viko Podgorsko. Marico Lubejevo, Danico Savinovo in Šte-fo Dragutinovičevo. Med besedilom naide Mariborčan mnoge znane obraze, polpreteklost se spaja s sedanjostio. začetki gledališča 1. 1919. imajo skorai že zgodovinski značaj. Cas hiti. liudie iznreminjajo vloge, ti prihajajo, oni odhaiaio — za na-rod in človeštvo storjeno delo na ostane. Vzllc vsem težavam in pomanjkljivostim ostaja tudi za mariborskim gledališčem mnogo pozitivnega. Ta jubileina knjižica ie prvi poizkus, da dobiš pregled, marsikaj manjka, da bi bila slika popolna, a tudi taka kot je, je ldub spomin onim, ki so posredno ali neposredno sodelovali pri izgradnji slovenske kulture v Mariboru. V predvojni Maribor nas vodi druga knjižica dr. Strmška, ki ie izšla ob istem čas^ v založbi Dijaške kuhinje v Mariboru. Imenu!« s« »Maribor sa svoi« diiaštvo. Pod- Zgodovina dolgoletnega dela in liki dobrotniki naših Dne 30. septembra t 1. so bile v ministrstvu za zunanje zadeve na svečan na-j čin izmenjane ratifikacijske listine konven-: cije o socialnem zavarovanju, ki je bila ; sklenjena med našo državo in Nemčijo 15. decembra 1928. v Berlinu. To dejstvo po-| meni velik uspeh na polju socijalnega skrb-; stva za naše westfalske izseljence, zato je . ob tem mejniku umestno, da se spomnimo ! tudi onih neumornih činiteljev, ki so dolga leta posvečali vse svoje sile izboljšanju socijalnega položaja naših izseljencev, pred-i vsem pa realizacije konvencije o socijalnem 1 zavarovanju. i Po prevratu in ustvaritvi jugoslovenske j države je pričelo med našimi vvestfalskimi izseljenci-rudarji živahno organizatorično j gibanje. Njihova nacijonataa zavest se je dvignila, zavedali pa so se tudi važne či-njenice, da je organizacija vse in da jim morefjo le trdne in složne organizacije pri nesti izboljšanje socijalnega položaja. Državno in narodno edinstvo, pospeševanje socijalne in kulturne blaginje rudarjev-j izseljencev je bil program vseh onih dru-! štev, majhnih osnovnih celic, ki so se kot Jugoslovenska delavska podporna društva | kaj brzo porajala v življenje in našla leta 1922. svojo kulminacijo v Zvezi jugosloven skih podpornih društev v Nemčiji. Zveza je s svojo energično inicijativo in neumorno delavnostjo kmalu zadobila velik upliv na reguliranje izseljeniške politike i v domovini i v inozemstvu. Duša vsega organizatoričnega gibanja pa je postal g. Pavel Bolha, ki je mnoga leta kot preprost rudar preživel v jami, videl in | občutil težko trpljenje rudarja, posvetil vss svoj prosti čas temeljiti samoizobrazbi ter se uveljavil končno kot vodja vsega organizatoričnega gibanja in kot vnet, nesebi čen in požrtvovalen borec za socijalne pra vice westfalskih rudarjev. Reciprocitetna pogodba glede socialnega zavarovanja med Nemčijo in Jugoslavijo — ta zahteva je postala že leta 1022. geslo vseh prizadevanj in stremljenj Zveze kot centralne organizacije. Bistveni pomen take reciprocitetne pogodbe je v tem, da dobivajo rentniki, ki so si pridobili pravico do uživanja raznih rent po nemških zakonih, svoje rente tudi, če se preselijo v domovino. Psihološko dejstvo je, da na stara leta pač vsakega človeka vleče v svojo domovino, in tako se je tudi iz Westfalskega vračalo v domovino leto za letom mnogo ostarelih rudarjev, katerih telesne sile so izčrpali nemški rudniki, v domovino pa niso prejemali nikakih rent Zato je pač umljivo ogromno število pretresljivih pisem teh rentnikov, ki iih je dan na dan prejemala centralna pisarna Zveze in ki so vsa izzvenela v obupen klic: »(Dajte nam rente, da bomo mogli živeti!« Leta 1922. je Zveza prvič naslovila utemeljeno prošnjo na merodajne činitelje v Beogradu, da se čimprej sklene konvencija o socijalnem zavarovanju med obema državama, a prošnja je ostala brez odmeva. Leta 1923. je predsednik Zveze g. Bolha g. ministru socijalne politike dr. Pelešu osebno predložil utemeljeno spomenico glede konvencije ter mu izčrpno pojasnil nujnost in pomembnost sklenitve take konvencije. Zadeva pa se je zopet zavlekla, dokler se ni leta 1925. takratni minister za šume m rude dr. Gregor Žerjav z vso svojo ogromno energijo, mravljično marljivostjo in globoko ljubeznijo zavzel za življenska vprašanja westfalskih rudarjev. Tu je potrebno še posebej naglasiti, da je sklenitev konvencije v veliki meri tudi zasluga pokojnega dr. Žerjava, ki je bil leta in leta neumoren zaščitnik naših vvestfal-skih rudarjev in si je tako postavil v njihovih hvaležnih srcih trajen spomenik. Leta 1926 je bil g. Bolha sprejet od takratnega ministra za zunanje zadeve dr. Nin-čiča ter je predočil tudi njemu težnje in želje wetsfalskih izseljencev. Istočasno pa te »e z veliko vnemo lotil vprašanja skle- boja za dosego koncesij — Ve-westialskih izseljencev nitve konvencije naš konzulat v Diisse?-dorfu z inicijativnim in energičnim generalnim konzulom dr. Bodijem na čelu. Po prizadevanju vseh navedenih činiteljev je končno ministrstvo zunanjih del zahtevalo od konzulata v Diisseldorfu, da predloži potrebni statistični materijal za sklenitev konvencije. Konzulat in Zveza sta nato od nemške »Knappschaftszentrale* v Bohumu pribavila izčrpen materijal, ki se je dostavi] ministrstvu v Beogradu ter je služil kot trdna podlaga za sklenitev konvencije. Novembra meseca 1928 je vprašanje dozorelo in v Berlin se je napotila posebna delegacija pod vodstvom dr. Gosar-ja, ki je 15. decembra sklenila konvencijo. Tako je bilo potrebnih 6 let trudapolnih prizadevanj, da se je rešilo pomembno eksistenčno vprašanje naših westfalskih rudarjev, in Zveza jugoslovanskih podpornih društev v Nemčiji more po vsej pravici označiti kot krono svojega dosedanjega dela za westfalske izseljence sklenitev te konvencije. Pri tem pa je treba še omeniti, da Je Zveza vsa ta leta, ko še ni bilo konvencij o socijalnem zavarovanju, po svojih predstavnikih z vso vnemo delovala na zboljšanju socijalnega položaja westfalskih izseljencev. Radi pomanjkanja reciprocitetne konvencije naši rudarji niso bili deležni dobrot iz naslova »Ruhrentschadigung«, ki so jih prejemali drugi za časa inflacije kot draginiske doklade k svojim mezdam in ravno-tako tudi niso uživali brezposelne podpore. Vendar se je neumornim prizadevanjem Zveze posrečilo doseči mnogo podpor za brezposelne rudarje od takozvanih »Wohl-fahrtsfondov«, osebne intervencije predstavnikov Zveze pri westfalskem deželnem predsedniku v Munstru so rodile velik uspeh, da je zakon za brezposelne podpore \ dne 1. oktobra 1926 naklonil podpore tudi našim rudarjem, četudi še ni bila sklenjena konvencija. Nadalje je na pobudo Zveze Jugoslovenska Matica I. 1923. aranžirala v domovini »Dinarski dan«, katerega dohodki so se skupno z vsoto 250.000 Din, ki jo je naklonil takratni minister soc. pol. dr. Peleš, porabili za podpore brezposelnih vvestfalskih rudarjev, odnosno za njih repatriacijo ter izselitev v druge dežele. Ravno tedaj je namreč predsednik Zveze g. Bolha navezal stike s francosko družbo »Comite d' immi-gration des ouvriers industriels et itri-coles«, ki je iskala delovnih sil za francoske rudnike, in takoj opozoril merodajne kroge v domovini na možnost zaposlitve slovenskih brezposelnih rudarjev v Franciji. Ta opozoritev je bila posebno dobrodošla početkom 1. 1926., ko je Trboveljska premogokopna družba reducirala na tisoče rudarjev, ki so z obupom zrli v svojo bodočnost. Tu je priskočila na pomoč tudi Delavska zbornica, poslala posebno delegacijo v francoske rudnike, da prouči tamkajšnje delovne pogoje in prilike, in je nato našla za vse brezposelne rudarje dovolj zaposlitve v Franciji. Tudi v tem je uspeh, saj je gotovo za brezposelnega človeka bolje, ako mu poiščeš dela, kakor pa da mu pridiguješ, naj se ne izseljuje, a mu ne odgovoriš istočasno kako in kje dobi zaposlitev v domovini. Iz vseh teh izvajanj je razvidno, kako važno vlogo igra Zveza iugoslovenskih podpornih društev v Nemčiji v vseh vprašanjih socijalnega skrbstva za naše rudar-je-izseljence. Zato je pač dolžnost vseh merodajnih činiteljev in vse javnosti, da njeno veliko delo upoštevalo in ga gmotno in moralno podpirajo. V Ljubljar* se je že osnoval Narodni izseljeniški odbor, kot nekak vrhovni organ za pospeševanje so-cijalnih in kulturnih ciljev naših izseljencev, pa bo podana tako vsej javnosti lepa prilika, da naredi ali žrtvuje vsaj nekaj za one svoje brate v tujini, ki jim domovina ni mogla nuditi življenjskega kruha, a jih družita žnjo ista kri in isto srce Gospodarstvo Deputacija hmeljskih interesentov pri kmetijskem ministru V četrtek se je zglasila pri kmetijskem ministru dr. Frangesu, ki se mudi v Rogaški Slatini, deputacija Gremija trgovcev v Celju, ki sta se ji pridružila še zastopnik Hmeljarne d. d. v Žalcu in poslovodja Hmeljarskega društva v Žalcu, v zadevi pomožne kreditne akcije našim hmeljarjem (o tej ak ciji poročamo na drugem mestu). Gospod ^minister je pokazal globoko umevanje teženj naših hmeljarjev. Država sicer nima za denarno pomoč razpoložljivih sredstev in tudi kredit Privilegirane agrarne banke je_ za naše razmere predrag, pač pa se bo skušalo najti modus. da priskoči na pomoč Narodna v.anka. Po fijasku jugoslovenskega hmeljarstva je ministrstvo trdno odločeno omejiti hmeljarstvo le na one okoliše, kjer so za pridelovanje kakovostnega hmelja od narave dani potrebni pogoji — in to je v prvi vrsti Savinjska dolina, ki ji bo nudil izdatno strokovno pomoč, da 6e bo kakovost še Izboljšala. Gospod minister je obljubil skrbeti za to, da dobimo obvezno znamko pod državno kontrolo, kakor to želijo poleg večine naših hmeljarjev tudi inozemske pivovarne, s katerimi se bo skušalo potom vnov-čevalnice za hmelj dobiti neposredne kup-čijske zveze. Seveda je treba tudi nasade kakovostnega hmelja znatno omejiti in jih v bodočih letih širiti le v okvirju rastočih trgovskih zvez ali povečane prodajne možnosti. Gospod minister je v vseh perečih hmeljarskih vprašanjih točno informiran in je deputaciia odnesla najboljši vtis. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je izročilo gosp. ministru obširno spomenico, v kateri uvodoma povdarja, da je zaradi katastrofalno nizkih hmeljskih cen, ki daleko ne krijejo pridelovalnih stroškov, da celo niti stroškov za obiranje hmelja, nastala posebno v Savinjski dolini, splošna gospodarska kriza, ki grozi uničiti obstoj mnogih hmeljarjev, ako ne bo prišla hitra pomoč od strani merodajnih činiteljev. V svojem memorandumu povdarja Hmeljarsko društvo nujnost naslednjih ukrepov: 1.) Mednarodna oblastva naj podelijo najhuje prizadetim hmeljarjem . primerne subvencije, kakor to izvršuje bratska Češkoslovaška država napram svojim državljanom — hmeljarjem. 2.) Kreditnim zadrugam naj se preskrbi cenen, če mogoče brezobrestni kredit. 3.) Zemljiški davek za leto 1929. se naj pri zemljiščih, nasajenih s hmeljem, odpiše r,Ii vsaj plačilo odloži za eno leto. 4.) Ker s? je bali, da ostane velika količina hmelja neprodana, se naj zniža tovornina za hmelj do naše severne meje vsaj za polovico, t. j od 42.50 Din na 21.25 Din za 100 kg, kajti tovornina je danes za hmelj najobčutnajša. 5.) Ker se letos velika množina hmelja izvaža preko Nemčije in Avstrije v Anglijo, naj se skuša doseči za tranzitni transport v navedenih državah istotako znižanje tovor-nine. 6.) Dovoli naj se carine prost uvoz za juto, ki se v naši državi ne izdeluje in ki . služi za pakovanje hmelja za inozemski transport, kajti s carino obremenjena .juta se kot embalaža hmelja zopet pošilja preko državne meje. Uvozna carina za juto znaša 35 zlatih Din za 100 kg, za juto, ki ima modre proge, pa se poviša za 40 %. 7.) Ukine naj se uverenje valute pri izvozu hmelja,, ker se večinoma ves hmelj, t. j. 9S % vsega pridelka, izvaža v inozemstvo. 8.) Povodom sklepanja novih trgovinskih pogodb naj se skuša kolikor mogoče znižati carina za naš hmelj. 9.) Naša uvozna carina za tuj hmelj naj se zviša. 10.) Za primer, da bi Nemčija zahtevala olajšavo za uvoz svojega piva v našo državo — kakor je to bilo citati v časopisih — naj se tej želji od naše strani kolikor mogoče ugodi, ker je Nemčija največji konzument našega hmelja Razgrnitev predlogov za odmero pridobmne v Ljubljani Predvčerajšnjim je bil na mestnem magistratu v Ljubljani (mestni ekspedit, Mestni trg 27/IIL, soba 48) razgrnjen seznamek oseb, zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo za tekoče davčno leto razpravljale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano. Ti seznamki, ki vsebujejo za vsakega pridobnini zavezanega davkoplačevalca čisti dohodek po predlogu davčnega oblastva in dan razprave pred davčnim odborom, so razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem le do vštetega 11. t. m., in sicer med običajnimi uradnimi urami. Vpogled v ta seznam je velike važnosti za vsakega davčnega zavezanca, ki je po novem davčnem zakonu dolžan plačevati pridobnino. Posamezni interesenti morejo iz seznamkov videti, kakšen predlog hoče davčno oblastvo na podlagi podatkov iz vloženih davčnih prijav, kakor tudi drugih zbranih podatkov staviti davčnemu odboru za odmero pridob-nine. Pridobnini zavezane stranke naj torej v lastnem interesu vpogledajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventualno osebno, ali pa po pooblaščencih na dan razprave pred davčnim odborom zastopati svoje interese. O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznam. Razpisana razprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v nikakem primeru spremenil. Pričetek sej je ob 9. dopoldne. Seje davčnega odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Navzočnost davčnega zavezanca je pri razpravi potrebna, predvsem v primerih, kadar davčno ob!a>tvo stavi za odmero predlog za višjo davčno osnovo, kakor jo je davčni ?ave-zanec prijavil. Ce smatra davčni odbor, da podatki, ki mu jih je pripravilo davčno oblastvo, niso dovolj razjasnjeni, tedai sme tudi sam zasliševati, kot pričo ali izvedenca, vsakogar, ki ga predlaga bodisi referent, davčnega oblastva, bodisi davčni zavezanec. Tudi sme od davčnega zavezanca zahtevati pojasnila in odrediti preizkus poslovnih knjig, če davčni zavezanec na to pristane. Davčni zavezanec utegne torej priti v položaj. da k nerazjasnjenim podatkom v pri- javi poda še potrebna pojasnila, odnosno da zahteva zaslišanje prič ali izvedencev. Ne prenaglile se s trgatvijo! Letos je redka prilika, da lahko pridelamo izborno kapljico do nadaljnjega brez iz--gube na količini, ako ee s trgatvijo ne prenaglimo. Ne kvarite 1929ščeka s prezgodnjim branjem, z brezglavim slajenjem in z neumestnim »pomlajevanjem« starine! Letos ima grozdni sok že zdaj 3—5 % več sladkorja in sorazmerno manj kisline kakor lani ob istem času. Tople noči poslednjih dni pospešujejo izredno popolno in žlahtno zorenje. Sanilo dobra kvaliteta bo imela dobro ceno. Priobčujem rezultate določevanja sladkorja in kisline v grozdnem soku na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 24. septembra in 3. oktobra: 24. septembra 3. oktobra sladk. kisi. sladk. kisi % 17.5 17-5 18.7 °/oo 8.0 9.8 9.4 10.0 10.0 8.5 % 19.6 18.2 21.0 18.7 18.9 19.5 7, 8.0 9.5 9.2 10.0 100 8.2 10.0 20.0 10.0 10.6 20.0 10.2 Vrsta beli burgundec silvanec rdeči traminec moslavee (sr. lega) 16.8 moslavec (viš. leg.) 16.0 laški rizling 17.6 ren. rizling (sr. lega) 17-8 ren. rizling (viš. lega) 17.8 Imenovanemu zavodu se zahvaljujem za podatke, vinarjem pa nujno svetujem upoštevanje gorenjih nasvetov, ako hočejo sa memu sebi dobro. Andrej Žmavc. Opozorilo Tea Import, družba z o. z., Ljubljana, obvešča vse 6voje cenjene odjemalce, da so se v zadnjem času pojavili na tržišču falsifikati »BUDDHA« čajnih mešanic. Ker so naši čajni proizvodi >BUDDHA« odlični po kakovosti, v cenah zelo ugodni ter pri konsumentih na najboljšem glasu, je neka nova tvrdka pričela s potvarjanjem naših originalov )"f zu" naniosti in obliki z namenom varanja naših odjemalcev. Falsifikati so kakovostno veliko slabši od originalov. S ponarejanjem se peča neka famozna »Buddha« Import čaja, ki je povzela elemente svojega naziva iz naše firme in ki jo zastopa naš bivši poslovodja. V svrho lažje mi-stifikacije naših odjemalcev je prilagodila zunanjost zavitkov našim originalom ter pretvorila pcstavno varovano znamko »Buddha« v »Buddna« spakedranko Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo vse zainteresirane trgovske kroge in p. n. konsumente čaja na te potvorbe, ki nimajo z našimi originalnimi čajnimi mešanicami »Buddha« prav nobene zveze ter jih svarimo pred nakupom teh potvorb. Napram ponarejevalcem smo uvedli potrebne pravne korake v svrho zaščite naših interesov. Obenem pa priporočamo vsem odjemalcem, da pazijo pri nakupu na postavno varovano znamko »Buddha« in da odklanjajo vse proizvode, ki niso opremljeni s to znamko. Končno sporočamo našim odjemalcem, da smo preselili naše poslovne prostore in skladišče v Aškerčevo ulico 3/1. (renovirana bivša Derendova tovarna). 1241 TEA IMPORT družba z o. z., Ljubljana. = Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani. Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela 15. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v svoji dvorani javno plenarno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsedstva. 2.) Ustanavljanje podružnic in fiktivni poslovodje. 3.) Predlog za revizijo naredbe o legitimiranju trgovinskih potnikov. 4. Poročilo o obrtnem pospeševanju. 5.) Poročilo o reviziji sccijalne politične zakonodaje. 6.) Poročilo o načrtu rudarskega zakona. 7.) Poročilo o predlogih za izpremembo voznega reda za leto 1930—1931. 8.) Poročilo o hmeljski krizi in predlogi za ublažitev. 9. Oprostitev vlaganja davčnih prijav. 10.) Stanje naših cest in potrebe avtomnbilnega prometa. 11.) Stanje in potrebe poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa v Sloveniji. 12. Poročilo o zborničnem razsodišču in volitev 32 razsodnikov. 13. Sezonsko povišanje železniških tarif. 14. Ovire pri izvozu industrijskih izdelkov iz Slovenije. 15.) Službena pragmatika. 16.) Samostojni predlogi. 17.) Tajna seja. = Kmetijska razstava v Beogradu. Od 12. do 17. novembra t. 1. se bo vršila v Beogradu velika kmetijska razstava, ki jo prireja Srp-sko polieprivredno društvo. Na razstavi bodo v posebno veliki meri zastopane suhe slive in drugi pridelki sadjarstva in vrtnarstva v predelani obliki (konzerve) Za obisk razstave je dovoljena polovična vožnja. Tozadevne legitimacije so na razpolago interesentom po Din 10.— pri tv. Fructas, Ljubljana, Krekov trg 10. = Razpis nagrade za proizvajalce svežih jajc. Da bi se proizvajalcem jajc dala vzpodbuda za proizvajanje svežega blaga za kon-sum (čajna jajca), je kmetijsko ministrstvo razpisalo nagrado od 500o Din onemu prodajalcu. ki bo prvi po tem razpisu dobavljal na tržišča v kontrolnih mestih v Beogradu, Zemunu, Novem Sadu, Somboru, Subotici, Osijeku, Zagrebu in Ljubljani jajca zaznamovana z dnem, ko so bila izležena, in z imenom (tvrdko) proizvajalca. Ministrstvo bo v 2 do 3 mesecih objavilo kontrolni dan. Na ta dan naj proizvajalci pri mestnem magistratu prijavijo, da svoja jajca prodajajo z napisom datuma in proizvajalca in prinesejo dokaze o tem (lastne kontrolne knjige, fakture, potrdila od kupca nn slično). Prvenstvo za nagrado imajo člani kake perutni-nareke selekcijske zadruge, _ katerih jajca imajo največjo povprečno težo. = Znižanje nakladalnih in razkladalnih rokov. Generalna direkcija drž. železnic objavlja v »Službenih Novinah« od 2. t. m. odredbo, po kateri se zaradi pomanjkanja odprtih vagonov znižuje z veljavnostjo od 23. septembra nakladalni in razkladalni rok pri odprtih vagonih na vseh postajah normalnega kol oseka od 24 na 6 ur. = Pred veliko bančno fuzijo na Dunaju. Pred dnevi je v evropski javnosti vzbudila veliko pozornost sklenjena fuzija med dvema največjima nemškima bankama, to je Deutsche Bank in Disconto - Gesellschaft. Sedaj pa prihajajo vesti, da se tudi na Dunaju pripravlja slična fuzija. Gre namreč za združitev dunajske Bodenkreditanetalt (kj ie po fuziji z Unionbanko, Verkehrebanko in nekaterih manjših provinčnih zavodov postala druga največja banka_ v Avstriji) z dunajskim Bankvereinom. ki ima mogočno razpredeno omrežje podružnic in tudi znatne interese v jugoslovenskem bankarstvu (Jugoslo-vensko bančno društvo). Vprašanje je sicer še v stadiju predpogajanj in se govori tudi o združitvi Bodenkreditanstalt s Kreditan-stalt, vendar računajo v avstrijskih finančnih krogih z gotovostjo, da bo prišlo do združitve v tej ali oni obliki. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 332 komadov raznih pil in 185 kg bakrene žice; gradbeni oddelek do 15. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg plinskega kovaškega koksa, 30 kg usnja krupon. 1000 kg karbida. 300 ovojev strešne lepenke, napisnih tablic za kretniške nastavke, 30.000 kg bukovega oglja, 300 kg mizarskega kleja in 1400 komadov .nalučni-kov; prometno - komercijalni oddelek pa do 21. t. m. ponudbe glede dobave kristal-'aka, železo-laka, barv, klejne krede, mizarskega kleja in čopičev. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 100.000 komadov kapsul. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. t. m. jx>nudbe glede dobave 10 kg čaja, 1000 kg svinjske masti, 1 mešalnika, 3000 kg bencina ter glede dobave pločevine in tračnic. Dne 21. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 39.670 komadov hrastovih pragov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v LJubljani). = Prodaja starih vreč. Dne 21. t. m. se bo vršila pri direkciji državnega rudnika Ljubila ofertalna licitacija glede prodaje 4150 komadov rabljenih vreč od jute. (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubliani.) = Prodaja starih čevljev. Pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubliani se bo vršila dne 11. t. m. licitacija glede prodaje 1358 parov starih čevliev. (Pogoji eo na vpogled pri isti komandi.) Žpirašil vadzka;9d ano K rdna rdn umm Položaj na naših borzah Ljubljana, 5. oktobra. Tudi pretekli teden devizni promet na ljubljanski borzi nekdliko manjši. Znašal ie le 18.6 milijona Din napram 19.9, 24.3, 22.9 in 24.8 milijona - Din:*? predhodnih štirih tednih. V zvezi z okrepitvijo švicarskega franka so tečaji deviz v preteklem tednu večinoma popustili. Tako je deviza za New-vork ponovno nazadovala od 56.70 na 56.66, deviza na Dunaj pa je dosegla nenavadno nizek tečaj ter je včeraj notirala samo 7-9819 napram 7.9945 koncem zadnjega tedna. Tudi deviza na Prago je popustila od 168.27 na 168, edino deviza ua London se je po zvišanju diskontne obrestne mere intervalutarno okrepila in se je tudi pri nas dvignila od 275.73 na 275.95. Povišanje obrestne mere v Angliji in v drugih evropskih državah doslej še ni vidno vplivalo na naš denarni trg, kar je v zvezi z dejstvom, da je naš denarni trg zaradi pritoka deviz v svrho nakupa žita dalje precej likviden. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v početku tedna popustila na 403 do 404, koncem tedna pa se je tečaj ustalil zopet na stari višini 405. Promet v Vojni škodi je bil tekom tedna zelo slab. Investicijsko posojilo se je trgovalo po 83.50 — 83.75, agrarne obveznice pa po 52. Na tržišču bančnih vrednot vlada precejšnje mrtvilo. Edino za Praštediono je nekaj več zanimanja, ter so se te delnice ponovno dvignile in trgovale po 870. Na tržišču industrijskih vrednot se je kupčija razvijala neenotno. Delnice Drave so popustile od 400 na 375 zaklj. in tudi Šečerana, ki ee je še pred dnevi trgovala po 430, je bila včeraj zaključena že po 410. Danica je popustila zadnje dni od 125 na 117.50 zaklj. Nekoliko čvrstejša je bila tendenca v Slavoniji, ki se je trgovala po 130 in v Vevčah, ki notirajo 132 denar. Trboveljska je koncem tedna notirala 465 do 477-50, kakor prejšnji teden. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.53, Budimpešta 9.9096, Curih -1095.9, Dunaj 7.9819, London 275.95, Ne\vvork 56.66, Pariz 222.63, Praga 168, Trst 297.15. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 5. oktobra 1929. Višina barometra 308 8 m Kraj Cas Barom. Temper. M CS Smer vetra in brzina v m. in s»k. 9 Padavine Opazovanja _. > CJ Qi ii Vrsta v rom do 7. »ve LJubljana Maribor Zagreb Beozrad Sarajevo Dubrovnik 8. 764 3 7650 764-0 765 6 7b7"2 15 16 16 20 12 80 HO 80 70 60 W 2 S 2 WSW 4 mirno ESE 2 1 1 0 4 1 megla • • • • SkoplJe 7. 768-7 13 70 mirno • Split 765-8 18 60 ENE 4 • Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 23 C, najnižja 14.3 C. Solnce vzhaja ob 6.3, zahaja ob 17.31, luna vzhaja ob 11.16, zahaja ob 19.28. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnih Alpah bolj oblačno in soparno; pozneje padavine. KOŽ UHO VINO različnih vrst, zanesljivo najboljše blago kupite po najnižjih cenah pri A. RUTOLEN, strojaraa kožuhovm, Maribor, Loška ulica 18. Lepo posestvo z velikim poslopjem, vrtnarija itd. električna razsvetljava in sila. telefon, bogati inventar, na glavni cesti blizu Maribora na prodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12339 Cnrih. Zagreb 9.125, London 25.18, New- vork 517.975, Pariz 20.3125, Milan 27-11, Berlin 123.46, Dunaj 72.87, Praga 15.335, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.35. Žitni trg Ljubljana, 5. oktobra. Navzlic skoro nespremenjeni tendenci na inozemskih tržiščih so naše žitne cene dalje izredno nizke. Zapadnoevropske države, kamor gravitira naš izvoz pšenice, so precej založene in ne kažejo nagibnosti za nove nakupe. Ker pa je pri nas zaradi dobre letine vseh vrst žitaric mnogo blaga na trgu, so naše cene dalje izredno nizke in globoko J pod pariteto. Tako je mogoče, da gredo manjše količine naše pšenice navzlic visoki tovornim celo preko Postojne v Italijo. Kakor poročajo iz Zagreba, izvaža neka zagrebška tvrdka večje količine pšenice tudi preko Splita v Italijo in Antwerpen. Tudi neka budimpeštanska banka je v ta namen že najela v Splitu potrebna skladišča. Nedavno cenjena letina koruze (okrog 40 milijonov meterskih stotov) se od merodajnih strani potrjuje, tako da bomo imeli za izvoz preko 100.000 vagonov koruze. Za novo koruzo še vedno ni potrebnega zanimanja in se cena času primerno suhemu blagu giblje v Vojvodini na višini 1.10 Din za kg. Tudi v ostalih poljskih pridelkih so cene zaradi obilne letine zelo nizke. Krompir se trguje v Sloveniji po 60 par za kg. Nekaj zanimanja je za fižol (mandalon in koks). Na ljubljanski borzi notira baška pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa) 80 '81 kg težka 245 — 247.5 Din, 79/80 kg težka 240 do 242.5 Din, uzančna pa 230 _ 232.5 Din za 100 kg. Moka »0« notira fco Ljubljana 355 do 365 Din za 100 kg. + Chicago (5. t. m.) Pšenica: za december 134 in dve četrtinki, za marc 140 in dve četrtinki, za maj 145 in tri četrtinke. Tendenca dobro vztrajna. 4- Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. t. m.) Na dunajskem trgu je situacija v glavnem povsem nespremenjena. Promet se dalje giblje v ozkih mejah. Jugoslovenska potiska pšenica se nudi cif Braila po 163 sh, podunavska koruza pa za marc - april po 1.06 Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so ostali povsem nespremenjeni. Hmelj + Žalec (5. t. m.) Po daljšem mtrvilu je bilo zadnje dni opažati nekaj zanimanja. Za prvovrstni hmelj se plačuje 4—6 Din za kg, za drugovrstno blago pa 2 Din, dočim za porjavelo in lisasto blago sploh ni zanimanja. + Niirnberg (4. t. m.). V četrtek in petek je znašal dovoz 540 bal, prodanih pa je bilo 500 bal. Tendenca je dalje mirna, cene pa so ostale v glavnem nespremenjene. Za 50 kg notira hallertauski prvovrstni hmelj 75—90 mark, srednji 50 _ 70 mork, vvurtemberški prvovrstni 80 — 90 mark, srednji 60—70 mark, gorski pa 45—55 mark. Savinjski prvovrstni hmelj se trguje tranzitno po 45 mark (12.20 Din za kg). Po objavi hallertau-skega hmeljarskega udruženja je bilo doslej v hallertauskem okolišu prodanih 48.600 bal (1 bala okrog 2 etota), in sicer po cenah med 50 in 90 mark. Iz Slovenjgradca sg— Odhodnica br. Josipa Skaze in Milana Ferjana ter s. Herice Skazove se je vršila 22. septembra v gostilni br. Druško-vioa. Starosta dr. Železnikar je v lepem govoru obžaloval odhod brata in sestre in jim na novih mestih želel ves uspeh. Gin-ljivo je bilo, ko se je starostova hčerka s šopkom v roki v imenu sokolske dece poslovi.a od marljivega predsednika mladinskega odseka br. Skaze. Na odhodnici se je zbralo 660 Din za Sokolski dom. sg— Himen. Lesni trgovec g. Josip Zor-man in bančna uradnica gdč. Marica Ar-hova sta se vzela. Novoporočencema vso areco! Iz Šoštanja št— Novo gasilsko okrožno vodstvo. Po obsežni in vseskoz zanimivi gasilski vaji se je preteklo nedeljo vršil sestanek članstva šaleškega okrožja JDZ v svrho volitve novega vodstva. Izvoljeni so bili: za okrožnega načelnika Jakob Volk, za namestnika Vinko Stopar, za tajnika Miloš Volk, za blagajnika Hinko Gobec, za odbornike pa Baltazar Kodrun, inž. Slavko Trobej in Ivan Savinek. §t— Nova ambulanta v Topclšici. Prejšnji teden se je vršila kolavdacija novo zgrajene ambulante v zdravilišču za pljučne bolezni v Topolšici. Novo poslopje je enonadstrop-no, stoji na mestu prejšnje, stare ambulante v sredini parka. Urejeno je najmodernejše in obsega med drugim sprejemno sobo, splošno pregledno sobo, laboratorij, pregledno sobo šef-zdravnika za kliniško preiskavanje, sobo za roent-genizacijo s čakalnico, operacijsko sobo z umivalnico, sobo za termokavstiko, pregledno sobo za otroke, apoteko, biblioteko in kopalnico za zdravnike. Pred vhodom na teritorij zdravilišča je postavljen nov portal z velikim napisom »Državno zdravilišče Topolšica«. Iz Ljutomera lj— Vinska letina. Naši vinogradniki lahko v najboljšem primeru pričakujejo pičlo tretjino, večinoma pa se bo moral vinogradnik zadovoljiti s petino ali sed-m;mo lanske količine, in še to bo mnogo. Spričo lepega vremena čaka še vse s trgatvijo. lj— Srebrna poroka. G. Marko Rosen-berg in njegova soproga Roza sta 3. t. m. slavila v domačem in prijateljskem krogu 25Ietnico svojega zakona. Jubilantoma, ki sta se pred nekaj meseci umaknila iz poslovnega življenja, želimo še mnogo let! DOPISI KOSTRIVNICA - PODPLAT. Kdor želi prijetnega razvedrila, naj pride na trgatev grozdja, ki se bo vršila danes ob 2. pop. na Klinarjevem posestvu v Podplatu. Veselični odsek za prezidavo postajališča Kostrivnica-Podplat kliče vsem: Dobrodošli! Polepšanje polti tekom 24 ur je dbsezla po zabval-nem pismu gospa dr ^Vfl L. z po zidravuiikih priporočeno lepoitnio kremo »EROS«. Obilo pismenih priznanj. Abo je vaš obraz sika žen od mo®o-v, so jedce v gmb ali drugih molitev polti, Jih lepotna krema »EROS« takoj odpravi, sicer vrnemo denar. 1 lonček Din 14, trije lončki Dim 45.—. Dr. NikoL Kem6ny, Košice, poštni predal 12/E7 ČSR. Nogavice damske, otroške in moške volnene, flor, sv lene, pavolnate, dokolenice, kratke (obujke), otroške čepice, šale, triko, volnene in usnjate rokavice, žepne robce, samoveznice (kravate), ovratnike mehke in trde, suknene gamaše za gospode ter galanterijsko, kratko in modno blago nudi po najnižjih cenah 11394 OSVALD DOBEIC, Ljubljana Fred Škofijo št. 15 Velika zaloga raznih čipk, zobčkov, lastike in trakov ter D. M. C. prejice in kvačkanca MA DEBELO! MA DROBMO Mladost, svežost. lepota! CREME umm Najbolj dovrien proizvod modeme ki znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka io fina. odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege. rdečico nosa Io drugo Na zahtevo smo razposlaB okoli 30.000 po-skušnjih puščic ter aa temelju tega prejeli mnogo priznanje ia sad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam Jo l>rez-pl-ačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od Din 15.—. v-vsaki boljši strokovni trgovati. S pošlo pošlje: 112-a Apoteka BLUM, Subofica 3. Divji kostanj na debelo kupim ln plačam garantirano najvišjo ceno. — Veletrgovina s surovinami IVAN SLUGA, Maribor, Tržaška c. 5. Telefon nr. 2272. Sivi lasje eo v ranic! največ)! sovražnik mladosti, & gotovo kvarijo lepoto vsak« dame «EXCELSIOR . HENNEs od dr. Doraine & Cie., Pariz, barva la&g perfektno in snako v vseh niansah Samo barvanje je jako lahko in enostavno ta vsakega posameznega. Ne maž« roke. glave niti perila Popolnoma neškodljivo ia lasa ln ia uspeh vsakemu jamčimo Garnitura 86 Pin CENT1FOLIA. koimetiškl tavod. Zagreb. Jurišifeva 8 — Zahtevajte brezplačne ilustrirane pro*"«ktM 22&a KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! FRANC in MICI MEDEN naznanjata v,svojem in v imenu sorodnikov tužno ve sit, da se je danes ob ^ 5. uri smntno ponesrečil nijih nadebudni s-iin Ivan Meden Pogreb nepozabnega se bo vršil v ponedeljek ob 4. uri popoldne na farno pokopališče. Begunje pri Cerknici, dne 5. oktobra 1929. Žalujoči ostali. »JUTRO« št. 234 M Nedelia, 6. X. 1929 mri® preje veditelj ateljeja Ztttm )niafe]'Q Sprejema: 8.—12. in 14.—18. Brzojavi: Smerkolj Ljubljana 7 — Telefon: 34-48 Račun poštne hranilnice: Ljubljana št 15.307 fe otveriC svoj Častni $o6ni ateije Naš II. odgovor Bolni čitajte! Ljubljana, dne 30. septembra 1929. Tv. »Gramofon« A. Rasberger Ljubljana Potrjujemo prejem dokumentov za dva zaboja ^amo tonskih piošč, kd Vam jih pošiJjja Gvornica »Columbia-Graphophone Co. LMTD. London« Omenjeno pošiljko Varni bomo izročil takoj po ocaTinjeniiju. Istočasno Vam potrjujemo, da smo v času od 9. f«'br. do 15. septembra tega leta prejeli m ocariniK za Vas 10 zabojev z vsebino 715 kg Columbla gramofonskih plošč jn 4 zaboje Co-iumbia aparatov. Vise navedene pošiljke so prispele direktno od najvedene tvorndce v Londonu. Z odi. spoštovanjem R. Ranzinger 1. r. medin a r. sped. podjetje. . POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Ivan Novak mizarstvo In zaloga pohištva | Vižmarje. Št. Vid nad Ljubljano I se priporoča za izvršitev stavbenih in pohištvenih deli Oglejte si zalogo spalnic, jedilnic in pisarniških oprav| Delo solidno 11227 Cene zmerne Telefon 2580 American HeatinJ | je najpopolnejša trajno goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo. Ravnokar H itzSlo važno pojasnilo! V njem so razložene mnogoletne izkušnje o razkvgiih, postanku in leče-uju živčnih bolezni. Ta evangefio pošljemo vsakomur, ki ga pismeno zahteva od spodiaj navedenega naslova. Tisoče zahval dokazuje edini ne-nadkriijlm uspeh neumornega, vestnega raziskovanja za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada veliki množici živčno bolnih, kdor trpi na raztresenosti, tesnobd, o-slabetem spominu, nervoanem glavobolu, nespanuu, želodčnih motenjih, preveliki občmt-ffivosti, bolečinah v SlenkSh, splošni ali delni telesni slabosti, ali na drugih brezštevilnih pojavih, more zahtevati mojo knjižico tolažbe! Kdor jo pazljivo prečita, bo blagodejno uverjen, da obstoji enostaven način priti do zdravja in življenjske radosti. Ne čakajte, pišite še danes! Ernst Pasternack, Berlin, SO Michae&irchiplatz Nr. 13, Abt. 319. Torej ne dajte se motiti! Columbia aparate in plošče dobite iz prve roke samo pri dolgoletnem zastopniku in strokovnjaku »Gramofon' A Rasberger Centrala za splošno gramofonijo Ljubljana, Miklošičeva 34. Telefon št. 3383. Najstarejša solidna domača specijalna trgovina. III. odgovor sledi Iščemo povsod sposobne zastopnike! 109 ;8 Zastopstvo: „TEHNA" družba] Ljubljana, Mestni trg 25. Vsakovrstne varilne in rezalne aparate I „GRIESOGEN", kakor tndi različno varilno žico in prašek ima vedno v zalogi in nudi najceneje ivrdka 113881 f Ho&titne eeli zdraviti z Va-šiim zdravilom, čut M a mnogo manj bolečin v sklepih. Zato sem priporočal Vaše cenj. zdravilo Radio-BaJsarnika tudi dnugim, ki tnpe na revmatizmu v kosteh. Moja hčerka je ležala dva meseca nepremično v postelji in je takoj IX) uporabi prve steklenice Vašega zdravila vstala, za kar se iimam zahvaliti samo Bogu im Vam. Zahvaljujoč se Vam še enkrat, tolježim s spoštovanjem Anton Zoretič. oceni I Jelenje, hiš. št. 2. L.... Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, pro- . Vlinar daja in razpošilja proti naplačilu Labora- urar torij Radio - Balsamika dr. I. Rahle-jeva, f IItri iana Beograd, Sarajevska 70. LJUBLJANA ZdraviIo se dobi tudi v vseh Jekarnah in Prodajalce za naše švedske . posnem; 1 like* iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu »Tehna" dražba z o. z Liublj-na, Mestni trg 25/1 K moderni toaleti 6(paida.io v prvi vrsti moderna Se*®. Pred nafenpom čavliev zahtevajte takoj veliki ihi-strovans cenik brez vsakih stroškov od veletrgovine SKermecki. Tamkaj boste našli med drugimi sledeh oevSIje: Ševret Dšn 1-15, bofcs 159, ševro 189, moderno barvaste 325, 235, tak kombinirane 276, 284, snežne čevii!?e 114, galoše 93, domače čevlje 26, 4«. Ogromna iaftrtra vseh vrst čevljev, najboljše kakovosti k> nizkih cen. Neodgovarjaijooe se zamenja afi vime diemar. Čez Dšn 50C.— po&toHie prosto pošiljanje blaga. Velet r 450 vina in indiiK.triia čevljev R. STERMECKI, CELJE št. 20, Slovenija. l&l-a Iščem izkušenega samostojnega tekstilnega strokovnjaka kot obratovodja, za tovarno volnenih izdelkov, kakor tudi konjskih odej. Razumeti mora tudi barvanje, apietiranje in valkanje. Izčrpne ponudbe s prepisi spričeval in označbo plače na: Industrija volnenih izdelkov P. MAJDlC - Celie. 12316 Na prodaj 3 komadi elektro - gramofonov po ugodnih pogojih Bi o s k o p Zeleni Venac Smederovo Žlahtni V isitijii fini pevci ie siovite kanarčki mojstrske šole v Harz-u. 10 mark in višje, predipevci, pte-meosfki pari, blelike, prča, ti<č3a zidraviila. Veleiinteresan-ten ceinovnik z dragocenimi poibuidami zastonj. — (Vele-reja) Grosszucht Heydenreich, Bad Suderobe 150, Harz. Rad! preureditve obrata so naprodaj: Več plosko-pletilnih strojev v delitvi 3 in pol in 4 in pol palcev avtomatični pletilni stroji za nogavice, 8 in 13 krafina delitev, navijalnice (Spulonaschine) na 16 in 36 vreten ifn elektromotorji A. E. G. istosmerni tok, 110 voltov, vsi zelo dobro ohranjeni, obrata zmožni. 220 Ponudbe vposlati na: Schalerjevo Pletarno ovčje volne v Apatinu. Najpopolnejs, m najcenejši apara. za množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co, Beograd, Obllidev veaac br. 15. Telef. 33-01. 201a OBLEKE tO domačega izdelka za moške in dečke priporoča cenj. odjemalcem po najnižjih cenah IVAN SAX, konfekcijska trgovina, Ljubljana, Mestni trg št. 14. . <1 A Donald Keyhoe: ..<»iisai* v oblakih" Letalski roman Dick je ostal šc nekaj minut. Rand je govoril z njim prostodušno, kakor govori letalec z letalcem. Dick se je dobro zavedel, da pomeni ta zaupni ton odlikovanje. »Potrebovalj bi več takih, kakršni ste vi, da bi zanesljivo spravljali zračno pošto na kraj namena. Prav zdaj si prizadevam in nagovarjam vlado, naj nam dovoli prevažanje velikih zneskov v gotovini, namestu da je dopustna vsota omejena na deset tisoč dolarjev. Upam, da napravimo prvi poizkus že čez nekaj tednov, morda še preje. Nu, kaj mislite vi o tem načrtu?« Rand ni počakal, da bi Dick povedal svoje mnenje. Govoril je dalje in med kramljanjem .ie imel Dick priliko opaziti idealizem, ki ga je navdajal ter prešinjal vse njegove besede in dejanja. Toda stari mož je kmalu prekinil. »Prav nič se vam ne bi čudila, Če bi bili junak,« je dejala. »Baš zato, ker ne nastopate po junaško. Kaj lahko si vas predstavim, kako bi rešili človeku življenje.« »Na kupe je ljudi, ki jim ne bi maral rešiti življenja!« »A meni bi ga rešili?« »Le dajte mi priliko!« »Kaj naj storim?« »Ali naj padem s skale — ka-li?« Obema ie šlo na smeh. Tedajci pa so Diokove oči zajele njen pogled. Srce se mu je skrčilo v sladki tesnobi. Umoklnil je in tudi ona je molčala. »Moj Bog, dečko, saj se še niste naspali, a jaz vas zadržujem, •kakor da ste prišli naravnost iz postelje. Spočite se in oglasite se večkrat pri nas, kadar boste na tem koncu proge.« Podala sta si roko. Ko je Dick zaprl vrata za seboj, je v pol-mračni veži nejasno zagledal Mary Randovo, ki je stala tam in čakala. »Hotela sem se vam zahvaliti za vse, kar ste storili,« je dejala. »Vedela sem, da boste srečno prileteli do cilja. Tom mi je vse povedal. Čudovito ste se obnesli!« Dick je strmel vanjo, občudujoč njene goste rjave lase in mehko usločeni vrat. Ni in ni mogel domisliti, kaj naj ji odgovori in kaj naj reče. Samo nekaj mu je bilo na jeziku, da bi ji povedal: »Prekrasni ste!« Pa o tem se ni upal govoriti. Rajši je s šalo zavrnil njen sla-vospev. »Saj res!« je rekel s širokim smehom. »Junak sem, kakor kositrni vojniki.« Pogledala ga je s svetlami, umevajočimi očmi. Premolk je bil kratek, a poln zadrege. Nato je izpregovorila ona z dozdevno neprisiljenostjo: »Najbrže pridem jutri zjutraj na letališče in poletim s tistim rdečim Cadovim aeroplanom. Moram se vežtoati v pristajanju. Odkar sem se vrnila s kolegija, še nisem bila v zraku in žal bi mi bilo, če bi zarjavela.« »Pazil bom na vaš prihod,« je rekel Dick. »Ali boste?« Pomolila mu je roko. »Pričakujte me, pa boste videli, kaj se pravi leteti! Do svidenja jutri!« Pomahala mu je z roko in ljubko kakor plesalka izginila po vijugastih stopnicah. Dick Trent jo je spremljal z očmi, nato je odšel iz hiše. Nekam zmedenega se je čutil in vendar je bil ves srečen. Niti sanjalo se mu še ni, da se je zaljubil. Ves zamišljen se je vrnil na letališče. 5. Poglavje Kaj se je doslej zgodilo: Dicku Trentu je njegov prvi dan v službi letalske pošte dan razočaranja. Postajni ravnatelj mu zaradi snežnega viharja ne dovoli poleta preko Skalnih gora. Tedaj pa se pripeljeta Rand, lastnik podjetja, in njegova hči. Rand ima pismo za svojega sina. Dick se ponudi za polet, gospodična Randova pravi, da zaupa v njegovo srečo. Dick odleti, misleč na krasno devojko. Čudežno dospe na cilj in najde Tommyja Randa v igralnici. V pismu je poročilo nadzorstva, da Dick popiva. Vzlic predpisom leti Dick s Tommyjem nazaj, da ga obvaruje odslovitve. Carmichael zažuga Dicku. da bo zaradi tega odpuščen. Rand pokliče Dicka k sebi. pohvali ga in Dick se zaljubi v njegovo hčer. »Kaj vam roji po glavi, mladi mož?« je vprašal Lawson drugo jutro, ko je stopil Dick v letalsko barako z vsemi znaki notranjega nemira na obrazu. »Nič mi ni, prav nič,« je odvrnil Dick. Kakor v zadregi se je vrnil k vratom in se zagledal na letališče. Mehaniki so se dvizali med lopami m pripravljali letala: okoli pisareri je bilo vse živo; velik aeroplan je brenčal nad glavami kakor ogromen sveder. Na vsej širini hladnega, višnje ga neba ni bilo videti niti enega oblačka. Dick ie mežikal z očmi kakor mornar in se oziral po letališču Še vedno ni mcgel uprežati tistega, česar ie iskal. Ni si belil glave s premišljevanjem, kaj pomeni zanj Mary Randova. Izza prejšnjih časov se je spominjal dveh, treh doživljajev, o katerih je menil, da so bili ljubezen. A to pot vobče ni mogel misliti na ljubezen. M:slil je samo na sloko postavo, ustvarjeno napol iz njegovih lastnih utvar: nanjo, ki ga je tolikanj globoko vznemirjala, da je stala s svojim resnim nasmehom nad vsemi, karkoli mu ie rojilo po glavi. In čudno zmeden je bil Dick; polaščala se ga je nejasna otožnost, ki si je ni mogel razložiti. Zdelo se mu je, da bi morala biti ljubezen nekaj srečnega in veselega, ne pa bolesten nepokoj. kakršen se je iz globin srca vedno iznova razvijal po njegovi duši. Vrnil se .ie v toplo sobo in poslušal Lavvsona, trudeč se, da bi z zanimanjem spremljal njegovo pripovedovanje. Lav. i.on je kakopak govoril o športu, o letalskem športu in njegovih neomejenih, izrednih možnostih. Vse Lawsonov0 srce je bilo v tem, prav kakor srce starega Randa in srce vsakogar, kdor le količkaj ve, kaj se pravi leteifi. Prastari Čar morja je bil našel za stoletja in stoletja sopernika v nesorazmerno širjem in mogočnejšem čaru višave, in baš zdaj so bili predhodniški, pionirski dnevi, polni romanflike, ki se morda ne bo nikoli več vrnila. Obetalo se je na tisoče izumov in izboljšav. Z niih pomočjo poidejo ljudge na novo osvajanje — zakaj po osvajanju hlepi človek od začetka dni. In nato je jeI Dick pripovedovati Lavvsonu o ideji, ki mu je bila nekoč prišla na um: o tem, kako bi s svetljikajočim se plinom pisal na nočno nebo. »Bilo bi imenitno za signaliziranje, veste, in seveda tudi za reklamo.« Lawsona je stvar zanimala. Jel ga je izpraševati. Dick mu ie pojasnjeval in se je med razlaganjem domišljal še nadaljnih podrobnosti. Treba bi bUo razbistriti še nekaj manj važnih vprašanj in napraviti neke poizkuse, da bi postal izum praktično uporabljiv. »Videti je, da ste nekaj našli,« je mirno dejal Lawson. »Zakai si ne napravite aparata? Zmenite se s kakim mehanikom. Carmichael bi vam menda dovolil, da preizkusite to reč na svojem aeroplanu.« Dickova domišljija je zakipela. Lavvsonov svet je dal njegovi ideji peroti. Da, stvar je bila povsem možna: še ta teden, ne, še jutri se spravi na delo! Skočil je na noge. Tedajci pa je nov glas pretrgal tišino, ki ie bila nastala nad letališčem. Mahoma je pozabil na vse in stekel "k vratom. Zgrešil jo je bil! Mary Randova je bila prišla, kakor mu ie bila napovedala. Glej, tam na onem koncu ravnice se je že vzpenjala v majhnem rdečem letalu. Zgrešil jo je bil. In Carmichael mu je bil naročil, naj danes dopoldne ob desetih poleti s pošto nazaj na svoje mesto. To je pomenilo, da se mora vzdigniti, preden ona pristane. Neizrekljiva potrtost ga je obšla. Kaj mu je bilo zdaj do tistega bedastega izuma. Ničesar na vsem svetu mu ni bilo mar razen ne. Nato se je oglasilo v njem nejasno upanje. Morda mu Carmichael dovoli, da se vrne s kakim kasnejšim letalom. Nekako mora videti Mary, preden odleti. Tako misleč je stekel v letalsko pisarno. i(ref §Cainino in hve&rntno ■kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerkve. Največja in najsolidnejša razpoši-Hatoica. Razpošilja v vse kraje tu-in inozemstva. Zahtevajte brezplačni ceniR H, SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO. OMIKO, AXO Ghina srebrno jedilno orodje s 50-letno pismeno tovarniško garancijo. 3z5ela:em prfstne kranjske klobase! Se priporočam cenjenim odjemalcem Franc Fister izdelovanje pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Zaloška c. 10. 1228S lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj . Slovenija Tel. interurb. 32 CEIVIE bnc- plajm in franko! Din •Vcrosti I a jesen in tinte —? . anglesfcc in eešfcc blago »o obtePe, suRrtje, plašče v največji ixbe*i in najceneje prt Din Qh$uuye matikaite žahnice olajšajo dobro razdelitev svetlobe. £Povprašaj eiektro-strokovnjakcl. A. KIFFMANN pecijall« uno boljgtb ur Maribor 36-a 2 hiši in vec 12283 parcel naprodaj v Stražišču pri Kranju. Vprašati pri L. MATAJC, Stražišče. Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, di-vane, in tapetniške izdelke nudi oajcenej« Rudolf Radovan tapetnik Kritlrni tra t* J šfttova/c-u Ljubljana 3Con$resni fr| st, tS Ostanki za obleke po zelo znižani, deloma polovični ceni. Radi pomanjkanja izložb se priporoča neobvezen ogled zaloge •Vcsfpecja izhera ftt • < v« najnižje cene •hCa cbfdeet ČUaeiinica „Mirija" vedi!!! Največja izbira Najboljše blago Najnižje cene Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! 11577 Oblacilnica „3Urija", Ljubljana Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. S veto vnoxn 2111 a znamka Tiresfone Criim Dipped Prvorazredna kvaliteta gume in platna Jamči za največje število kilometrov za vsak vložen dinar. Generalno zastopstvo: Ivo Novakovič, Zagreb, Žerjavičeva nI. 12. 202 Za Ljubljansko oblast: Posredovalec dražba z o. z. Ljubljana, Dalmatinova 11. Telefon 29—29. 2 R OMAN A DIN NEZAKONSKA MATI LJUBAVNl ROMAN ZLATI D M O N PUSTOLOVNI ROMAN ČRTICE - ZA EVINE HČERE - UGANKE 2 5 OO DIN V DENARJI1 TEIDNII K »M O M ATM« ZANIMIVEJŠE OD ŠUNDA — TODA MORALNO NEOPOREČNO! Specijalna mehanična delavnica za popravilo vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih apa» ra/ov In blagajn. £»ucL (Baraga, Hfubtfana, Selenhurfova uKca «4cr. 6 Točna postrežba! Konkurenčne cene! Telefon 2980. H 11 i| i A t O ll II i k Ž1 Toilc Poljšak, i mm> tt 11 M V 1 MM. mm m ll. Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 | Najcenejša in najsolidnejša radi o-tvrdka ! SENZACIIA! Trocevni aparat za priključek na električni tok Din 1900-— ♦ posteljnina sam« iz prvovrstnih kvalitet m togijensko Sistega materijala. Odeje iz vate Din 180.—, 300.—, 350.—, 400.—, odeje iz puha Din 900.—, 1300.—, 1500.—, 1800.—, odeje iz flanela Din 100.—, 130.—, 140.—, 200.—, o (Je je volnene Din 300.—, 350.—, 450.—, 500.—, 700.—, ptomeau* Dim 230.—, 300.—, 500.—, zglavmiHd Din 100.—, 150.—, 180.—, 240.—, madrace iz afrika Din 350.—, 400.—, 450.—, madrace iz ž-:me Din 800.—, 1000.—, 1200, 1400.—, posteljno perje Din 45.—, 70.—, 120., 170., 190.—, 300.—, puh Din 250.—, 370.—, 540.—. Vzorce pošljem brezplačno na ogled, ako s« označijo žele če kvalitete. Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik. IVE K A" Maribor O 53 Cet pometde Clnnct ^MCag ( Ja$ &cm CLnna ^AtiCag) Milijoni (gospa, mož in otrok) so rešili svoje lase s Csilla.g pomado. Kar se je tekom 53 let po vsem svetu izkazalo kot najboljše, to bo tudi vam pomagalo. Toda ne čakajte, da vam lasje rapidno prično izpadata ali, da izgube svojo naravno lepoto, temveč naročile še danes garnituro (pomado in pritiklwie) za Din 85.—, 125.— ali 200.—. Že 53 let svetovno znana CsiHag pomada odpravi nadležni prhljaj v teku 48 ur, prepreči nadaljnje izpadanje las, povzroča nov, močan porast las povsod tam, kjer se še nahajajo življenja zmožne lasne koreninice, daje lasem zopet naraven lesk, svilnato mehkobo in obvaruje pred predčasno osive-Iostio. Naročite še danes in naslovite natančno: v šefe t. 16, VSCovi Sad, Ze/ezničKeo 38 12180 (i/) pefcate ^ I etikete, graverstvo SITAR & SVETEK i LJUBLJANA V A - \.®tra C®" immeringer tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov WIen XI. Avstrija Žerjavi in transportne naprave Zastopstvo: Inženirska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Izkoristite priliko takoi • (Srezp/acnc dobite i&metmisQo izdelan portret, nko nam pošljete tvojo slike ali sliko raše dece. skupin« aR stično in to verno po poslani nam sliki v velikosti 30X40. Svojo adreso napišite točno, da se izognemo reklamacijam. Prosimo vas, da nanj vošljete 6im tasnejše slike Umetniško izdelavo portreta vrši svetovni ca vod. ki deluje v NemSijl, Avstriji, Franci® io Angliji, kar ie jamstvo za izredno izdelavo. 1 a zavod želi osnovati v naši državi svojo podružnico, pa (e natn poveril organizacijo Radi tega se }e sklenilo, da se vsaka slika, ki »e nam dopoštie od 12. fulrja 1929 do 31. Julija 1930 brezplačno poveča. Priposlan« sk'ke se vračajo s portretom Carina, poštnina io manipulativni stroStai znašajo 36 Din. kar plačate po povzetju, to >e, kadar sprejmete portret. S popolnim zaupanjem se obrnite na INTERNATIONAL, največji zavod za povečanje slik Zagreb, Prilaz 13. Premog fe denar — ■■ ga puščate v zrak? ■ mpaka .ie v vašili starih neekonomičnih ~ parnih kotlih Uporabljajte tndi TI GAMZ-©ve PAME KOTLE z veliko delaziuo-žnostjo lil AUTOMATSČNA GORIŠČA Jugoslovensko €rAlTZ D. D. (Beograd Karadjordjeva ul. 75 Zagreb Draškovičeva ul. 27 Telefon 23-^0, 44-33 TELEGRAM: G A N Z Teleton 55-87 Lepota rmg. Nogavice iz pume dajejo nogi vitko in dražestno obliko Današnja moda zahteva lepo in graciozno obliko noge a to ?<■ do-eeže eamo z nošenjem gumnat;b nogavic Noga ee ne utruja, a obenem ■^o pokrite vse napake, kakor tudi krčne žile (Krampfadern). Nogavice iz čiete ameriške gume brez ši\a. tenke. popouoma prozorne, dajo lepo vitko nogo di kolega ori 6t t do 7 Par IGO Din — Iste nogavice brez šiva v barvi kože (Fleisehfarbe) par 180 Din — £a gležnje par 05 Din. Pletene gum. BOgavice iz najfinejšega trikoja za krčne žile do kolena — do štev 10 stane par Din 290.—. Nogavice čez koleno in stegno eamu po meri od £90 Din naprej. Povoji iz najtanjše gume oajo nogam lepo in estetiko draž Ne morejo se opaziti nit izpod najfinejših flor nogavic i par do kolena 95 Dia. 1 par čez kolena 150 Din Lea hlačice (Monatshose) ist či?ni ideai vsake gospe. ker so elegantne lahke. 17 najfinejšega batista. prevlečene z najtanjšo gumo Dobro nristoje, varujejo periio in posteljnino. Po zdravnikih priporočene, lzvanredna higijena. — Stanejo 120 Din Ravno držanje telesa se doseže z nositvijo »Saša Geradelialterjac Pospe^u e normalno dihanje in pravilno delovanje pljuč V 14 dnfh se pripognjen iu grba.-1 hrbet popolnoma poravna, 52 Din. »CENTIFOLIA« fcozraetttni zavod — Zagreb, Jurišičeva ulica 8. — Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi sc šivalni stroji in koless „Gritzner ' tn (,&dfersi za dom obrt in industrijo le pr' I0S. PETEUtiC Ljualiena joleg Prešernov*ga ipomeniks ob vodi Jouk »ezenis brezplačen Večletna garancija Zahtevajte ponudbe APOTEKA D-SEMEL!Č OUBROVNiK dchfe fsrebeek?® Alj čutite pritisk in napihnjen.ie v želodcu do iedi kisel okus v ustih? Alf trpite na zapeki vrtoglavosti iD nespanju? Vas mučijo glavobol bolečine v želodcu in lakotnicah? Ali imatp kožne izpuščaje in mozolje ki so se pojavili vsled slabe Drebave? Uverite se tud Vi. da preizkušena zdravilna specijaliteta Figol-eliksir urejuie prebavo in Vam povrne zdravje Figol izdeluie in pošilja po pošt; proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna SEMELIČ, DUBROVNIK br. 2. Originalen zabojček s 3 steklenicami z omotom in poštnino vred Din 105, z 8 steklenicami Din 245, a 1 stekl 40 Din. Mnogobrojne zahvalne izjave prihajajo dnevno o uspešnem delovanju F1GOLA. naročilo za rsekaj vagonov zahoiev Ponudbe pod „zaboji" na podruž nico „Jutra" v Celju 12268 NapFOilaJ: po 1 kom. decimalna tehtnica, nosilnost 1 250 kg, 75«), 400, 200 ln 1< 10 kg, 4 komade decimalnih tehtnic za nos Int.st kg. Xa ogied v Papirnici Vevče, proti tgkojšniemu plačilu. LOKfcMOBILE ASSMANN I STOK DER CANNSTATT GEBR. LINCK OBERKIRCH Mu TO RJI "assal" olin Diese MAG ZAGREB, VLASK^ UL 53 ®e«e mofim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra* je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-cen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 0Cdor hoče se tnalih ogla*ob naj p t da me mu posije po pemti namlev ali GaGe drugo informacijo tičoeo ^ sicer ne bo il imGah prejel odgovora t Cene malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo, številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. mšk VJCi UiU Trgovski pomočnik začetnik z dežele, mt^i stroke, dobro izvežban -manufaktumi otroki in dober prodajalec, zanesljiv, dobi 6taino nameščenje i 1. novembrom. Iv. Florjan Sič, trgovina z mešanim blagom, Vojnik. 34618 Steklar, pomočnika sprejme Ivan Kovačič Mariboru. 34628 2 čevljar, vajenca enega, ki se je že učil — eprejme Ivan Bolničar, Ljubljana, Poljanski na^ip it. 48. 34463 Mesar, pomočnika izurjenega v devanju prašičev in gc-veje živin-e iz kože, sprejmem. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Mesanfed pomočnik«. 34693 Več čevljarskih pomočnikov za fina zbita in šivana dela 8 p r e j m e takoj Ivan Hafner v Kranju. 34581 Učenca »dravega in močne po-stt-ve sprejme takoj za čevljarsko obrt Jernej Smid, Jesenice-Fužine, Gorenjsko Več po dogovoru. 34509 Svetlolikarico ki razume tudi obleke sna-žiti in likati — perfektno. sprejmem proti dobrf plači Ponudbe na naslov: S. Nagel. Zagreb, Ilica št. 116. »Zviezda« cheim. čisticna. 34470 Vajenko ia damsko kroiaštvo sprejme takoj modni salon na S*'. Petra cesti štev. 20/1. 34521 Čevljar, vajenca in pomočnika za zbita dela sprejme takoj Još-ko Kober, "čevljar. Dorfarje, p. Škofija LoI;a. 34648 Trg. učenca ki s« je že učil, sprejmem v trgovino mešanega blaga, s hrano m stanovanjem v hiši. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Priden in vesten«. 34491 Pletiljo sprejmem takoj za stalno delo. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 34696 Kolar. pomočnika dobro izvežbanega, ki zna vsa dela samostojno izvrševati, z letnimi spričevali sprejme Friderik J a n e š, Gortina. p. Muta. — Dela! bi kot mojster, vsled česar je potrebno nekaj gotovine, da založi za les" 34136 Mizar, vajenca Sprejme Franc Radanovič, Kamnik, šutna 12. 34450 Vajenca zdravega iu močnega, t vso oskrbo sprejme takoj Rudolf Majcen, mizarstvo, Velenje. 34354 Brivskega pomočnika dobrega delavca, s hrano in stanovanjem v hiši eprejme s 15. oktobrom Marko Vrča, brivec. Polzela, Sav. Dolina. 34375 Korespondentinja z znanjem slov., hrvaškega in nemškega jezika, dobi službo takoj. Ponudbe na poštni predal »Kranj 25«. 34390 Učenko od 14—16 let, za strojno pletenje sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove oglasni oddelek Jutira«. 34416 Vajenca sprejmemo v manufakturno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34414 Več pletilj za navadne pletilne stroje »prejme takoj pod ugodnimi pogoji tovarna pletenin J. Kušlan, Kranj (Gor.) 34690 Pomočnico dobro izurjeno v damsikih plaščih in učenko sprejme modni atelje F. J a g e r, Kolodvorska ulica št. 28/1. 34676 Izurjeno pletiljo in učenko sprejme K. Voda, Ljubljana VH, Aljaževa št. 24. 34742 Damsko frizerko dobro izvežbano sprejme česal,ni salon Aleksander Gjud v Ljubljani. 34739 Frizerja (ko) dobrega ondulerja, s 15. oktobrom sprejme v stalno službo, s plačo po dogovoril. Jovo Sekš, brivec v Litiji. 34647 2 kroj. pomočnika za veliko delo sprejme takoj Franc Vipave, kroja-Stvo, Toplice. Zagorje ob Savi. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. 34654 Prodajalko pcšteno in zanes-ljivo, z 2000 Din kavcije, takoj sprejmem v trafiko. — Ponudbe do 10. t. m. na trafiko na Gosposvetsid c. 7. 34658 Mlekar, pomočnik vešč vseh poslov v mlekarni, dobi takoj mesto. Ponudbe s p°g°ji na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto na Štajerskem«. 34505 Samostojno šiviljo in pletiljo za stroj št. 12. za nogavice, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34729 Hlapca k 3 konjem treznega, poštenega in zanesljivega. če mogoče veščega nekolike v vinski trgovini, išče Anton Pun-tar, vinska trgovina, Logatec. 34469 Majerja mlajšega, oženjenega sprej-, v« , , mem s 1. novembrom t. 1. UtrOSKa vrtnarica Ponudbe z navedbo staro-ki je že bila v privatni • *ti in event. Števila otrok Knjigovodinjo popolnoma samostojno, veščo slov., srbohrvatske in nemške korespondence, dobro bilancistko, sprejmem s 1. novembrom proti dobri plači s hrano in stanovanjem. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Bilancistka«. 34490 Pekovskega učenca s hrano in stanovanjem hiši, diugo po dogovoru, sprejme Karol Bele. Rožna dolina 11/14 — pri Ljubljani. 34391 Perfektno frizerko sprejme R Grobelnik i Celju. 34265 Pek. pomočnik dobro izurjen pri peči ter za splošna dela v pekariji, dobi takoj službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pekarija. Dolenjsko« 34402 Trg. vajenca pridnega, močnega in poštenega. dobrega računar-ja, s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Anton GOtz. Rogatec. 34405 Navijalca (Ankenvikler) sprejme takoj Narbeshuber. Moste pri Ljubljani. 34417 Več pletilj dobro izvožbanih v poslu in navijalko sprejmem v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34419 Prodajalko ki zna šivati, kuhati in vsa druga hišna dela. pridno, pošteno in snažno, ne pod 20 let staro sprejmem v boljšo trgovino na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34423 Mlad potnik ali narfavljenec špecerijske stroke, ki ima veselje m sposobnost za potnika, dobi takoj službo. - Kratke ponudbe v slov., hrv. in nemškem jeziku, lastnoročno pisane, ter življenaki popis ter prepis spričevali s sliko je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »F. K. L 1929« 34633 Sprejmem potnike za obisk boljših privatnih strank, proti provizijS in fiksni plači. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv potnik«. 34746 Potnike zanesljive m poštene zastopnike ter agente »prejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na ogl. oddelek »Juti a«. 34776 Več potnikov sposobnih, za Slovenijo in Hrvatsko sprejmemo. — Potrebna kavcija 5000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Vestni potniki«. 34279 Potnike za prodajo brezkonkurenč-nega uglednega predmeta p« Sloveniji, * lahko do segljivim dnevnim zaslužkom po 500 Din. ozir. me sečne 10—12.000 Din, »prejmemo Prednost Imajo inte. ligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke — Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja in sliko na oglasni oddelek •Jutra« pod znaSko »Marljiv 500« 34075 MSi* Žagovodja z 32 letno prakso išče nameščenja. Je specijalist v hrastovim, parenju buko-vine in vseh vrst lesa, kar >ripada lesni industriji. — (Jastopi takoj ali po dogovoru Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« poj »žago vodja 46«. 33975 Uradnika(co) veščega, dobre vajenega samostojnega posla s strankami in korespondence, e kaivcijo sprejmemo takoj. Ponudbe z zahtevkom plače na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč«. 34793 Učenko stanujoče v Ljubljani in e primerno šolsko izobrazbo srprejmem takoj v modno trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Marljiva učenlka«. 34834 službi, v »».rosti 25—32 let, edrava, vesele naravi, po vsem zanesljiva in samostojna v negi otrok, marljiva in vestna, sama dobro vzgojena, dobi mesto k sedemletni deklici in petletnemu dečku. — Po nudbe z navedbo prejšnjih služb, izobrazbe, glasbe in jezifiov, s priloženo sliko na naslov: Mac.a Jakil — Krmelj, Dolenjsko. 34499 Sodar mlajša moč se takoj sprejme. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Priden sodar«. 34664 2 preddelavca 2 dobri zidarski partiji in 8 dobrih tesarjev sprejme takoj v trajno delo t.vrdka Slograd d. d. — Ljubljana VII. 34655 Trg. učenca močnega, poštenih staršev ter s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj špecerijska in manufakturna trgov. Viktor Conč-a nasl . Rogaška Slatina. 34645 Gostilna na Gorenjskem rabi dekle v starosti od 30 do 24 let, vajeno šivanja. kuhe in strežbe v go stilni, prijetne zunanjosti in prijazno. Sprejme se tudi začetnica. — Nastop takoj. Želim deželanko. — Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 34644 Kovaškega vajenca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 34662 Šteparico mlajšo moč, pridno io po-Steno, ki bi vodila tudi gospodinjstvo. sprejmem. -Ponudbe pod »Steparica« na ogl. odd. »Jutra«. 34653 Kolarskega vajenca Borejme Valentin Neme« — Domžale. 34716 Modistinja sprejme učenko. — Naslov v 0gW. oddelku »Jutra«. 84703 na oglasni oddelek »Jutra« pod »Majer«. Ponudniki, ki so že delali v kakšni opekarni, imajo prednost. 34504 Mizar, pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Jožef Vengar, mizarstvo, Slov. Javornik. 84508 Sedlar, pomočnika starejšega, ki tudi razume tapetniška iu slikar, dela, sprejme takoj Terezija Doličid, Velenje. 34515 Kroj. pomočnika samostojnega za velike kose ter najboljša dela — sprejme Franc Sešek, Medvode 16. 34555 Dva ključavničarska vajenca z lastno oskrbo sprejme Leopold Grošelj ključavničarski mojster v Zgornji Siškd, Vodnikova cesta 57. 34591 Kroj. vajenca sprejmem takoj. Kupim pa dobro ohranjeno krojaško peč z likalniki, event tudi brez njih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34593 Čevljar, vajenca pridnega in poštenega, z vso oskrbo v hiši sprejane takoj Anton Brecelj, čevljarski mojster v Ljubljani. Gajeva ulica št; 2. 84594 Dva mlajša mesarja prekajevaica sprejmem-. Prednost imajo v Ljubljani Izučenl. Ponudbe na tvrdfco Evald Popovič, Ljubljana. 8-1308 Pletilje In učenke tudi z lastnim strojem sprejmem v »talno delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 84343 Krojaško vajenko • prejme Marija Krmelj. Kodeljevo, za Mladinskim demona 54797 Zastopnike - inkaSante sprejme tvrdka Singer, Selenburgova 1. Šoferja-mehanlka samca, ki M opravljal tu di posle sluge, sprejme s 1. novembrom večje podjetje. Isitotako sprejme tudi dečka . tekača 14—16 let starega, spretnega, zanesljivega in s čednim nastopom. — Po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1. november 100«. 34794 Stenotipistinjo 8 prakso v slov., nemščini, s srbohrvaščino prednost, sprejmemo Ponudbe z na vedbo plače in prepisi spričeval do 15. oktobra na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stenogram«. 34795 Učenko za strojno pletenje sprejmem takoj. Event. hrana in stanovanje v hiši Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34799 Učenko z meščansko šolo. sprejme fin modni salon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrtu 34764 Radioamateur dobi mesto v radio4.rgo.vini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Antena« 84784 Spretno navijalko (šipularico) na stroju na elelktrifini pogon kakor tudi učenko sprejme takoj M. Lazar Ljubljana, Gradišče It. 10. 84768 Plačilni natakar f strokovnjak), star 30—85 let, agilen. trezen, vesten in pozoren, poleg slovenščine zmožen tudi nemtf.-e-ga in italijanskega jezika, dobi stalno službo v kavarni. Ponudbe s sliko na ogla«. oddelek »Jntra« pod šifro »KavamiSki«. 34818 Zastopnikom se nudi stalno nameščenje — kdor prevzame mojo nenadomestljivo novost. Prijazno in lahko delo, visok zaslužek, s pridnostjo Din 1000 tedensko — »Omnia«, Miklošičeva 14. 34615 Pletenine vzamem v delo na vzorča-sti;;'!iJaquard), osemkljuoni in gladki stroj štev. S/60. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34607 Trgovci, trafike in privatniki! Nudi se Vam priložnost dobrega zaslužka. Zahtevajte takoj vzorce od tovarne ustnikov »Map« — Ljubljana, poštni predal VII. 34336 Zastupnik se traži za prodaju masti slanine, paprike i izvan kartelni benzina i petroleja. — Desider Lederer. Som bor. 34649 Zastopnike sprejme takoj Jos. Lindič, Ljubljana Komenskega ul. 17. Pridito takoj, da ne bo prepozno! 34719 Zastopnik trgovine pohištva na obroke, naj ie oglasi. Naslov 7 oglasnem oddelku »Jutra«. 34573 Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop nikom. da dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir jev in zlatnikov na odplačilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«, Beograd. Obiličev ve nac b'. 25 206 Mestne agente za novo iznajdbo sprejme L. Gonda, Paučevo, Banat — Čara Dušana 146. 34597 Par sto Din dnevno vsakemu in powod kot stalen ali postranski zaslužek. Strokovnega znanja ali kavcije ne zahtevam Jos. Vardian, Ljub ljana. Križevniška ulica 5. 34295 Strojepisko izurjeno sprejmem za večerne ure. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34604 Strojepis prevzamem v dopoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34808 Nemška dama poučuje nemščino, gramatiko, kjnverzacijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32990 Strojepisje poučuje drž. konc. zasebno učilišče. Petač, Ljubljana. Valvazorjev trg 6. 34708 Bajno lepe reliefne vezenine, ki so vzbujale na velesejmu občudovanje in splošno pozornost, morete v prostem času tudi vi izgetavljati. Pojasnila in pouk nudim vsakomur gratis. V kraju, kjer se prijavi najmanj 10 oseb. priredim brezplačen tečaj. Josip Lindič. Ljubljana, Komenskega ul. 17, 34718 Cercles de Conver sation Francaise Circoli Conver4 s a/1 ione Italiana. — Cozzi. Celje, Glavni trg štev. 17. 34242 Amateurji pozor! Pouk v mizarstvu, rezbar-etvu, gtrugarstvu. knjigu-veštivu, obdelovanju kovin itd. Vprašanja pod zr.ačko »Samouk« na oglasni oddelek »Jutra«. 34535 > Mesto inkasanta želi uobiu vesten, zanesljiv in kavcije zmožen sta rejši vpokojenec. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Inkasant«. 34590 Mesto gospodinje najraje izven Ljubljane išče dobra kuharica, zelo natančna. pridna in dostojnega vedenja, stara 28 let, čedne in eimpettfee zunanjosti ter čista mteklo.-ti. pri gospodu moijili let — samcu ali z ettila strokom Cenjene dopise oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ne vsakdanja sreča«. 34564 Služkinja samostojna, pridna in poštena, išče službo pri dobrih ljudeh. — Naslov v Gregorčičevi ulici 18/1 — Maribor. 34631 Žagar dobro iivežban gaterist. z večletno prakso, vojaščine proat, želi boljžega stalnega nameščenja. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Žagar«. 34630 Mesto sluge ali kajt sličnega v trgovini ali industriji želi za stalno mlad, samski gospod. ki govori slovensko in nemško. Zmožen kavcije. Ponudbe na podružnico Jutra« v Mariboru pod šifro »Sluga«. 34629 Strojno PietHjstvo je edina ugodna prilika ta takojšnjo dosego dobrega zaslužki in lastnega pod ietja brez oosebnih strok cov in zamude časa Cčne tečaje lahko nastooi vsak dan Najboljši oletilnl stroji »Walter« vedno veliki izbiri na zalogi. F Kos. Ljubljana, Židovska St. 6. 191 Prva oblast Uoncesijoniraoa šoferska šola Camernik. Ljubljana 1 Jugo avto), Dunajska cesta 36 Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični uonk in praktične vožnje n» različnih moder nib avtomobilih, a pričet kom Tiil(;i prvega 854 Krpanje perila gumbnice prevzamem. — Kolodvoreka 5. 34712 Šivilja prav dobro izurjena, gre na dom, tudi izven Ljubljane. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34700 Zastopnike — inkasante proti fiksumu — proviziji sprejme tvrdka Singer — Selenburgova 1. S4688 Šivilja vešča vsakega dela moderniziranja oblek in pla ščev, katera tudi izdeluje po nizki ceni, se priorota na dom Naslov v oglas oddeSku »Jutra«. 34753 Pletilje z lastnim strojem, za fcni-t ing št. 10, ki žele delo za izdelovanje moških nogavic, naj vpošljejo ponudbe pod značko »K niti ng 10« na oglasni oddelek »Jutra« 34743 Sposobne zastopnike iščemo za inozemske tovarne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra p'ača«. 34728 Pletenje vsakovrstno na Jaguard ln osemključni stroj sprejmem Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jaguard« 34471 Zastopnika ki stalno oMekuie trgovine z modnim blagom m M vzel seboj Se en predmet. Išče dobro nw>l'ana tvrdka. Pogoj: dobro vpeljan v Sloveniji, »oliden 111 trezen. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod »Dobre reference«. 34497 Iščem tvrdko ki 1« mi povetfila eJaivno rjvst.ons.tivo in za Ljubliano in okolico. Ceni. ponudbe na Oglas, oddelefc »JutTa« pod Hfto »Za*t«*p-GtjVO«, 24857 Nemščino in francoščino poučuje gospodična. Začetnike tudi italijanščino ic angleščino. Dunajska cesta št. 31/11, desno. 34380 Nemško konverza« cijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din za uro. Vprašati na Poljanski cesti 13/U, levo. 34290 Klavir poučuje po najnovejši metodi kon-aervatoristka. Ponudbe na oglas, odaelek »Jutra« pod šifro »H. T.«. 34427 Angleščina Miss Farier Dvorakova ul. St. 3/III. 34219 Oblastveno konceslonirana šoferska šola I. GaberšCik, bivši komisar za šoferske izpite — LJubljana, Bleiweisova ceata štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni. Poučujem tudi privatno. 34845 Akademik dober matematik, ki govori perfektno nemško in srbohrv., daje instrukcije srednješolcem iz vseh predmetov, za primeren honorar. event za hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Akademik«. 34153 Nemščino francoščino, Italijanščino In klavir poučujem posamezno aH bomlbinirano — Bleiwefoova cesta .VIII. desno. 34769 Nemščino poučuje učiteljica pe nlilct ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84809 Akademik resen, išče instrukcije — najraje za matematiko. — Ponudbe na ogl v. orMe!»k »Jutra« pod »Humanist«. 34771 Odvetniški uradnik zmožen slov. in nemškega jezika v go-voru in pisavi ter vseh pisarniških 3 sloj išče nameščenja v odvetniški ali kaki drugi pisarni v Mariboru. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Mars« 84622 Kot vzgojiteljica druiahnica ali pisarniška moč želi mesto Slovenka, stara 20 let, z dovršeno reaiiuo gimnazijo, z znanjem nemščine, igranja na klavir, kuhanja in šivanja Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnica«. 34168 Gospodična želi namee-titve v pisarni ali kot blagajničarka. Gre mesec dni brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba« 34549 Učenka trg. z meš. blagom bi rada dokončala še 8 mesecev učne dobe. katero je morala vsled sorodniških razmer (ne po lastni krivdi) prekiniti. Hrano in stanovanje želi v hiši. Na zahtevo se tudi učnina vsak mesec plača. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra prodajalka 17« 34681 Knjigovodja samo-tojen delavec — želi premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34682 Dekle x dežele, im-ežbana v trg. mešanegs blaga, išče kakršnokoli zaposlitev Naslov povt oglasni oddelek »Jutra«. 34740 Mesto hišnika sprejme državni nameščenec takoj ali z novembrom Vešč je tudi igizarske obrti. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Hišnik«. 34747 Lekarniški laborant mlad, agilen in vesten — želj premeniti svoje sedanje službovanje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Laborant«. 34745 Absolvent trg. šole zmožen knjigovodstva, korespondence in etenodakti-lografije. želi primernega nameščenja. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 34518 Gospodična izvežbana gospodinja in kuharica, želi mesta k boljšemu gospodu. Ponudbe na o-rlas. oddelek »Jutra« pod »Skrbna gospodinja«. 34835 Absoiventinja meščan=ke šole in trg. tečaja. išče primerne službe. Gre tudi kot vzgojiteljica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva začetnica«. 34822 Za svojo sestro 20 let staro kmečlko dekle, iščem mesto pri boljši obi-telji. kjer bi se priučila kuhanj« in pospravljanju »ob. Cenjene ponudbe prosim na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Boljša obitelij«. 34846 Trgovski pomočnik mlad, brez sredstev, išče mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« od šifro »Reven«. 34525 Brivski pomočnik dober delavec in bubi- štucer, želi službo za takoj Nikola Djortjevič, Paučevo — Pristanišče 84585 Šofer samski, kvalificiran mehanik, zmožen samostojnih pcpravil. išče službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kvalificiran šofer«. 31110 Absoiventinja dvorazredne trgovske šole išie mesta v kaiki pisarni. Gre tudi 3 mesece zastonj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točna«. 34S01 Službo sluge inkasanta. vratarja ali kaj sličnega iščem — Položim nekaj kavcije. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Invalid«. 34813 Mlad trg. pomočnik išče nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju |ra« pod »Pomočnik«. S4850 Prodajalka išče mesta v mešani trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe prosj na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Pridna 780«. ' 34798 Strojnik monter absolvent strojne delovod-ske šole. vajen obratnih pisarniških po-»lov ter elektrotehnike. išče mesto 1. novembrom ali 15. oktobrom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabim nujno«. 34802 Knjigovodja etenograf in korespondent v nemščini, išče službe. — Vzame tudi delo na dom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod znaSko Dopisnik«. 34777 Deček _ sirota ki je dovTši-1 prvj razred meš8anske šole, bi se rad učil kroja-štva v kakem večiem kraju na deželi. — Cenjene ponudbe na- oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Usmiljeno srce«. 34821 Ključavničar- mehanik a šoferskim Izpitom, želi službo — najraje v tovarni Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv in trezen«. 34300 Knjigovodja samostojen, slov., srbohrv in nemški koTei^pondent — verziran zlasti v lesni stre. ki. želi premeniti mesto Cenjene ponudbe pod šifro »Sposoben« na oglasni od delek »Jutra« 34381 Vinski sodi dobro ohranjeni, po 1 Din liter naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34562 Brzokurilni kotel za 1U01, dobro ohranjen in traverze 5 m 40 cm dolge. 18 cm visoke proda Alojzij Bernik, Skofja Loka. 34580 Šofer-mehanik z večletno prakso in dobri mi spričevali, vešč nekoliko nemškega in francoske ga jezika, išče mesta osebnemu avtomobilu ali avtobusu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod Šifro »Mehanik-šofer« 34276 Kontoristinja perfektna, zmožna nemščine in slov., išče siužbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 25«. 34687 Pisar, praktikantinja želi primerne službe. Gre tudi mesec dni brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nujino 45«. 34550 Pekovski pomočnik mlad tn posten. U M raz-našal tudi k'uh. Išče v Ljubljani službo, pri parni peči. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34648 Prodajalka dobro izurjena, 1 znanjem nemščine in strojepisja, išče mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Pridna in poštena prodajalka«. — 34673 Službo knjigovodje ali korespondenta iščem v kakem večjem podjetju. — Obvladam slovenski, nemški, italijanski in francoski jezik Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost«. 34424 Perfektna stenografinja za slovenski, hrvatski in nemški jezik. izurjena strojepiska, vešča knjigovodstva in vseh pisarniških del. z večletno prakso v industriji, odvetn. pisarni in banki želi premeniti mesto v LJubljani. Ponudbe na oglaini oddel. »Jutra« pod: »Po novem letu«. 34657 Strojnik vešče parnih strojev ln del na žagi. želi premeniti sluilio. Ponudbe pod šifro »Trezen« na ogl. oddelek »Jutra«. 84720 Gospodična vešča stenografije, strojepisja In pisarniških del — išče primernega mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra referenca«. 34489 Žagovodja z veHetmo prakso želi stalne službe. — Ponudbe pod šifro »iagmvodja« na po-drutaloo »Jutra« r Celju. 34235 Hotelir! Natakar! Voditeljica kuhinje v hotelu, želi vstopiti kot družabnica v hotelsko podjetje ali pa fe bi skupno z zmožnim natakarjem vzela hotrl v najem. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. K. M. 66« 34170 Šofer-mehanik z desetletno prakso in dobrimi referencami, trezen, zmožen vseh popravil, išče primerno mesto k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šofer.. 34187 Trgovski pomočnik mlad iD inteligenten, 6 4 razredi gimnazije in 2 razr. trg. šole, vešč slov., nemškega in italijanskega jezika. Strojepisja te. stenografije, « prakso v trgovini mešanega blagv želi mesto v kaki večji trgovini v Ljnb'jani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood lifro »Absolvent«. 34190 Mesto skladiščnika vratarja ali sluge išče trezen, energičen In zanesljiv gospod a večletno pisarniško prakso in znanjem slovenščine ter nemlčine. — Sprejme tudi drugo delo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ca«t dela«. 8423.) Gospa stara S5 let. želi mesto gospodinje nri samostojnem g o« podu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celiu pod »Zvonček«. 34288 Uradnik mlinsko- 1n lesno Indnstrij-«ki. s Štiriletno pTakso. samostojen, pošten, vesten in marljiv, iščr službe. — Ponudhe pod »Risar« na podrulnieo »Jutra« r Mariboru. £4023 Premog in drva predaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. Telefon št. 33-13. 34567 4 vozičke za žago železno vodno kolo 3 mtr. visoko, vele, jermanje za pogon, vrata za skladišče, železne vrvi, svedra, kladiva, cevi in drugo prodam. — Priložnostni nakup Pismena vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zaga«. 34501 Kuhinjsko opremo dobro ohranjeno, in kopalno banjo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 34715 Kuhinjska oprava poceni na.;>rodaj v Roini dolini U/15. 34759 Več akumulatorjev dobro ohranjenih, za ralio in avtomobile poceni proda Jos. Košir — polnenje akumulatorjev, Ljubljana. Dunajska cesta 1. 347S7 2 elektromotorja 5.50 in 3 kw, nova. le ^ meseca v obratu, proda Fr. Juvan, jjp. Gameljme pri Ljubljani. 34767 Železna peč visoka. lepa. švedska konstrukcija. naprodaj na Poljanski cesti 12. 34780 Razmnoževalni aparat »Verograf«. popolnoma nov naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34820 Stekleno kožo za pokrivanje kozarcev nudi po 7 Din polo Brezalkoholna produLcija, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Preprodajalci imajo popust 34732 Lončeno peč dobro ohranjeno prodam v Tavčarjevi ulici štev 6*1. 34791 Stiskalnico za sadje 1701 vsebine, mostno tehtnico za 2500 kg in decimalno tehtnico za 250 kg. vse v zelo dobrem stanju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39516 Vrata različnih velik^ti, lesena, steklena in z železom okovana, dvojna in posamezna naprodaj na Jurčičevem trgu št. 3/1 — levo. 34542 Železen štedilnik rabljen, v dobrem stanju, pcceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34572 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat B00 Avto-hladilnike blatnike in drugo popravi strokovno, hitro in poceni Gustav Puc, kleparetvo — Ljubljana, nasproti tobačne tovarne. 205 Avtomobili Chevrolet Touring, model 1927, v najboljšem stanja vožen ca 15.000 km — luksuzna izvedba, usnja ta prevleka, 2 rezervni kolesi, Din 33.000: Chevrolet Touring, model 1928, 2 rezervni kolesi, prevoz 2 12.000 km — Din 32 000; Fiat 501 Šport, eavore na 4 kolesa, skoraj nove gume. Din 32.000 ; Roland Pillain Šport Touring, štirisedežen, Din 30.000; Renault, štirisedežen, odprt. majhen, dobro ohranjen. 25.000 Din; Citroen Touring. malo vožen. dobro ohranjen — Din 22.000; Peugeot Touring, 24 HP, v dobrem stanju, vožen 17.000 km. Din 25.000; Peugeot mali. poltovorni. v dobrem stanju. 4—15 HP. Din 19.000; Fiat 503 Touring v zeld dobrem stanju, 30.000 Din; ErsKine Touring, skoraj nove gume, mak vožen. Din 40.000; Austro Daimler z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, šesu-edežen. 65 HP, 6 cil. 45000 Din; proda V. In M. Barešič tt Co., Ljubljana, Dunajska cesta. 196 Dva avtobusa pod ugodnimi pogoji prodam radi opustitve avtobusnega prometa. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 34389 Motorno kolo Harlev-Davidson. ali BSA. v brezhibnem stanju kupi takoj F. Sibovc, trgovina. Dolenjska cesta 34810 Auto Pontiac six malo vožen, naprodaj. Pogleda se v garaži Stupica. Slomškova ul. 6 33743 Vse na obroke: Kolesa za gospode in da me. motorna kolesa, šival ne stroje za krojače, šivi, Ije in privatnike, žepne ure za gospode in dame. stenske in budilke ter razne vrste gramofonov, prodajamo n» dolgoročne male obroke vsakomur Pošljite natančni naslov pod šifro »obrOKe« na oglasni oddelek Jutra in mi Vam pošljemo takoj našega za stopnika na dom. 187 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli mih po Din 300 kg. — L Brozovič, kemička čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82, 182 Vakosan nudimo zastopnikom in trgovcem praiv poceni. — Pcnudbe na oglasna oddel. »Jutra« pod »Vakosan«. — 34717 Za izdelovanje šu meče limonade kompletno pripravo, radi opustitve obrata prodjj®. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Limonada« 84262 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34699 Sode in kad! vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič. sodar v Ljubljani, Trnovo. Poplavila se sprejemajo isto tam. 34151 Otroški voziček dobro ohranjen, na peresih prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34677 Karkoli želite kupiti ali prodati, oglasite v Agenturni in komisi:ski trgovini. Ljubljana, študen. toviska ulica 7. 34775 Trgovsko opravo za trgovino mešan, blaga prodam za 4000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34754 Še 60 doz za Ifronserviranje prodamo za 300 Din. Brezalkoholna produkcija v Ljubljani — Komenskega ulica štev. 17 34721 Električni likalnik in mizo proda Fr. Cevc v Rožni ulfiei št. 29, dvorišče 34837 Štedilnik i® belih plošč, skoro nov. omara za pisarno in eiektr. anarat za čiščenie (Lujc-Staubsanger 110 V) naprodaj v Langusori ulici 26. " 34840 Diro na peresih dvobOlico fcizo), 2 rabljena zapravi jSvčka ter več drugih vozov prodam. Na ogled V SlomSboTi ulM 6. S4864 Stavbeniki, pozor! Silicium brusilne drsalce za brušenje terazzo, umetnega kamna ima vedno v zalogi Feliks Toman ml., Ljubi iana, Resljeva cesta št. 38. 33032 Galanterija globoko pod ceno naprodaj pri tvrdki K e n d a v Liubljani, Mestni trg. 33580 Peči na žagovino najboljšega 6istema in najbolj trpežne izdeluje in po zelo nizki ceni razpošilja, tudi na poskušnjo R. Ja-kelj, Slovenjgradec. 34214 Razmnoževalec (Rechenschieber) poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34609 Šivalni stroj dobro ohranjen, kakor tudi Otroški voziček. prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 34814 Železen štedilnik »Triumpf« poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34806 Kupim avto malo rabljen, z limuzino, 4—Ssedežen. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 34588 Priložnost! Motorno kolo »Ariel«, 550 cc-m, radi odpotovanja poceni naprodaj. Pojasnila v pisarni Scherbauin, Maribor. 34625 »Fiat« 509 A štirisedežen. odprt, v zelo dobrem stanju prodam ev. zamenjam za Fiat 503. — Naisliov v ogl. odd. ,Jntra'. " . S46&4 Avto znamke »Opel«, štirisedežeD dobro ohranjen, radi nabave večjega zelo poceni nroda Kudolf D e r g a n. Lašto. 3450S Osebni avto štirisedežen »Fiat« ugodno prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 34S33 Poltovorni Ford ugodno prodam. Na ogled Kamniška 20. 34853 Limusina lepa. štiri.-edežna. najmodernejše opremljena, v najboljšem stanju, z pora-bo 10 litrov bencina, po zelo ugodni ceni naprodaj. Pojasnila in na ogled v garaži »Union«. 34761 H2rley Davidson 10 HP. s prikolico, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Na ogled pri Tehniški komercijalni družbi. Tavčarjeva ulica. 34760 rs r* Nov radio-aparat tricevni, kompleten, ugod. no prodam za 1300 Din? — Nastov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34617 Radio-detektor »Telefunken«, z 2 slušalkama in priključno pušico poceni naprodaj T Ljubljani, Gradišče 13, pritličie. 34437 Kolo v dobrem stanju prodam za 750 Din. — Naslov v v ogl. odd »Jutra«. 34701 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Č e r n e — Juvelir Ljubljana, Wolfova ulica \ 20% ne kupuje Osijek. kron. Pučka bone atediona 34096 ia m a Knjige večja partija nemških io slovenskih leposlovnih naprodaj. Kolodvorska ul. 5. 34713 Mayerjev konver-zacijski leksikon ni. izdaja, malo rsMjen, lepo ohranjen, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34679 Napoleonovo zgodovin«' od roj»<»va do smrti, v italijanskem jeziku, tiskano leta 1899., prodam. KoMzsj vrata 114. 84830 OMtvotla. Smoking iorbro ohranjen, po tmeroi »trni prodam. Naslov pove glasni oddelek »Jutra«. 34670 Zimska suknja Ima, selo dobro ohranjena naprodaj. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 54304 DamskI plašč dobro ohranjen, naprodaj na Celovški cesti št. 61 <1. 34596 Moško obleko tn 2 odeji prodam. Ogledati samo med 2 in 4. uro popoldne na Sv. Petra cesti št 75. pritličje. 34191 Nova trgovina z dežnimi plašči Martin Jančlgaj, Ljubljana Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 es najvljudneje priporoča. 34396 Površnik dobro ohranjen in dve veliki mizi prodam na Sv Petra cesti 41. 34445 Moško obleko dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam na Sv Petra cesti 41. 04078 Oblačila Vam najbolje in najceneje izdela Sfuršič, Stari trg »t. 11/». 34785 Plašč 8ni! seal (prima koža), malo nošen in dobro ohranjen za močno damo. ugodno naprodaj Naslov v ogla*. Oddelkn »Jutra« 34836 Pohištvo Salonsko zrcalo belgijsko, brušeno, 70 X 160, ugodne prodam. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34749 Nagrobni spomenik kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro Spomenik £00«. 34613 Postelja (Feldbett) naprodaj v Vr-hovčevi ulici l/I — desno. 34751 Pohištvo Radi pomanjkanja prostora prodam kompletno čedno posteljo, nočno omarico, ovalno mizo, umivalnik. izv-stne citre in skoro novt visoke damske čevlje št. 39. Naslov pove oglaiaii oddelek »Jutra«. 34496 Pohištvo na obroke novo. za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd. iz v*a kovretnega trdega lesa nu dimo na dolgoročne do tri letne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur — tudi delavcem Pošljite na tančen naslov na oglasni oddelek Jutra pod »St. 456« in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom 187 Posteljo kompletno, dobro ohranjeno g posteljnino in nočno omarico, z marmornato ploščo (angl. štil) orehovo furnirano in skoro nov lestenec v starobakren; barvi (za petrolej) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34800 (Jmivalno garniture porcelanasto — kompletno prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34817 Pisalno mizo srednje veliko, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Malo rabljena« 34811 Jedilnica iz trdega lesa, skoro nova radi preselitve naprodaj za 8000 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34826 Pohištvo radi selitve po zelo nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34856 Divan prevlečen z zelenim pJišem skoro popolnoma nov, zelo ugodno proda Kngler. Prnrl Škofijo l/II Ogledati med 2. in 3. ure. 34842 Velik gozd smrekov, tudi hrastov, do- raščec, ali veliko partijo hlodov kupim, najraje blizn žage tn kolodvoia. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Točno plačilo«. 34569 Hlode hrastove in lipove kupuje r vsaki množini parna žaga t. Scagnetti v Ljubljani 198 Pridelki Vino purgunJe«. silvaaec in mozle" kupimc takoj večje partije edino le od vinogradnikov — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Vinogradnik«. 34666 Čajno maslo fino prvovrstno blago, odlikovano t »lato kolanjo, prima »Imperial« sir ter trapistovski sir raspošilja r vsaki množini najugodneje mlekarna L. Horvat, gredSče ob Dravi Jabolka za prešanje, več vagonov, fco. postaja, nudi najceneje Rud. Peterlin — Sv Peter pod Gorami. 34668 Jabolk veS vagonov, lepih kanad m zlatih renet, kakor tudi drugih poznih vnst kupim Ponudbe z najnižjo ceno na oglas, oddelek »Jut'a« pod »Osebno prevzetje«. 34669 Seme divjega kostanja, želoda, akacije. jesena. javorja bukve jelove storže in gobe kupu.e FRUKTUS Ljubljana. Krekov trg 10. 216 Lisičje, polhove leože m raeb drugih dlviih ti val) kutuje stalno »kozi celo leto D Zdravit trg a! t I sobe- Primenie ta pisarne pozor Kupcu ali zdravnike, oddam v Prodam hišo * gostilno ta | Frančiškanski ulici 10/H. gospodarskim poslopjem _ Velika klet, dvorišče, vrt, kegljišče, hievi skladišča. | Pisarniške prostore parcela) na Ižane£ cesti. .^Tr^.^ 84548 Sodna dražba bo dne 15. oktobra ob 10. uri dopoldne ca sodišču. — Ogleda in pojasnil? se dobe aa Poljanah št. 55 in 57 84660 Vpeljano trgovino kjervoli na Dolenjskem ali 34733 I Štajerskem iščem Odkupim I tudi zalogo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Podjeten 46« 34646 Hiša gospodarsko poslopje in vrt na zelo prometnem kraju. . pripravno za trgovino ali I Ključavničar. U1 obrt. poceni naprodaj - klenar delavnica! Oglasiti se v Domžalah , , UelaVnICa I Studa 27. 34806 68 odda Naslov v 0-pr'as 1 oddelku »Jutra«. 34651 Sttofne tovarne in Civaine d. d* š£ju6Cjana Telefon 28-0 Brzojav Stroj Francis - Pelton turbine z horizontalno in vertikalno osjo, špiralne turbine. Vodna ktlesa avtomatične regulatorje, zatvornice cevovode. Na željo inženierskf obisk! Hiša Stanovanje . Frizerski salon 80b ™ pritiklin s 15. z gostilno in pekarljo. v d a m e k . nov moderno ali k00«5111 januarja iščem, zelo prometnem industrij- I opremljen v centru Mari I "TCnt- odstopim v zameno skem kraju neposredni hora radi družinskih raz ?ta.n.?va5> 4 5ob na J**'': hI iz mi železniške postaje, j mer ta-k-oi naprodaj Po- I 'Br'J' Ponudbe na oglasni z vsem gr-stilniškim inven- i ja«nila daje P Pungartnik I »Jutra« pod šifro tarjem. radi zaposlenosti Soič. Maribor. Razlag ,Trž°'5,6c 64< 34064 lastnika zelo poceni in va ulica 22. • 34134 I----- pod ugodnimi plači'nimi | j StanOVanje . . j I 2—3 sob. kopalnice in pri „«,„ ._„,____ i LOKal I tiklin iščeir s 1. novem ~ I oddam z novembrom Po- I hrom 1929 Plačam do Din Gumijeve cevi vinske, dobro ohranjene kupim takoj Ponudbe pod ■Cevi« na oglasni oddelek Jutra« 34221 Ugodno posojilo potrebujett? — tudi brezobrestne omogočite sami s pristopom h Kredit, stavbni zadrugi »Mojmir«. Maribor. — Pojasnila 5 Din 34619 Kdor bi vložil 100.000 Din, ima dosmrtno stanovanje ir hrano na lepem podjetju Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »340« 34758 Kot družabnico čez dan, k bolni gospodični siprejmem inteligentno in izobražene damo srednjih let — mirnega, veselega značaja. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro Jesen 1634«. 34510 -inančnika ali družabnika kapitalom ali bančnim jamstvom 00 200.000 Din ■prejme plodonosno podjetje v Ljubljani. - Cenjene ponudbe na oglas oddelek Jutra« pod šifro »Trgovina na povzetja«. 34311 Kapitalisti! Posojilo do 150.000 Din — proti polni garanciji in "j obres-tim. katere se izp'aeujejo mesečno — ee išče Ponudbe pod »Izguba nemogoča« na Agenturno in komisijsko trgovino v ~ jubljani, Študentovska ul. št. 7 34774 100 oralov mladega gozda in dobrih njiv ter zidana hiša naprodaj — Ponudbe na po družnico »Jutra« v Mari boru pod »Pohorje 300«. 34624 Hiša v Mariboru lepa, enonadstropna, 15 minut iz mesta, 8 sob. kopalnica, kuhinja, električna razsvetljava, poleg tovarniško poslopje, okrog 30 m dolgo, skladišča, velik vrt — vse v najboljšem stanju naprodaj za 850.000 Din. Resni kupci naj se obrnejo za naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 34502 Hišo v Črnomlju posestvom, sredi mesta prodam. —Pojasnila daje Matko, Črnomelj štev 115 34442 Nova hišica zelo prikupna, krita T opeko, 2 lep' parketirani sobi. kabinet, velika kuhinja — električna razsvetljava. 2 kleti. leipa stavbna parcela bo naprodaj na prostovoljni Javni dražbi v nedeljo, dne 13. oktobra ob 3 % popoldne. — Dražba ee vrši pri Mariji Mihelčič v Višnji gori št. 29 na Dolenjskem — 5 minut od kolod vora. Vilo ali malo hišo v STedini mesta,, ne daleč od sodišča želim kupiti. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Sam svoj 70« 34570 Hišo, ozir. vilo v ceni do 160.000 Din kupim takoj — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 130 000«. 33557 Hiša pripranrna za obrtnika ali vpolkojeoca, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34838 D„a; I J««^ dai« trg Mohorič. I 1500. Ponudb« na Centra olaVuTkoV WamTS 37 3. Poštni predal 248. 34103 « I 34678 f --- hiso -- za čevljarja ai- krojača _ T____. Stranka brez otrok Sijajna prihodnjo**, ker bil . TrS<>vina I « P,aSa «>•* sigurno takoj v početku " ^ Wa?(>m na ^ !fnnmo .napT"J" tak?J zaposloval več delavcev pfU "f4 "^f0 '^Zl^" ^t kuhlnJ<\,n Krai ie zelo obliuden in P?nudb° Da oddelek I oritikhn e kosom vrta. nrimanjkuje teh obrSkov I ^ Ugodno WJ.. » Cena nizka in ugodni po- | ___8466o | um Stanovanje sobe in kuhinje, ali eobe s štedilnikom v mestu išče zakonski par z enim otrokom Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Plača do 300 Din« 34783 Dvoje stanovanj » rili na Vodovodni cesti oddam « 1. novembrom — Informacije daje Ogrln. Grubarjevo nabrežje št. 8 med 13 in 15 uro 34456 Stanovanje S «jb in pritiklin. v mestu iščem za takoj ali novem ber Ponudi* na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 46« 34546 goji Pismena vprašanja ood »Sigurna eksistenca« I » • . . , _ na oglasni oddelek »Jutra« I LOKal ali delaVniCO Mesna Industrija Naprodaj večje podjetje za izdelovanje mesnih izdelkov s tozadevnimi stroji Prostori so primerni za vsak tovarniški obrat — Podjetje ima tudi razne druge koncesije. Pogoji ugodni. Ponudbe na ogi odd. »Jutra« pod »Mesna industrija« 34674 Vilo novozgrajeno na Kodelje-vem poleg peka Duhaniča prodam Vil., obstoji i» 3 stanovanj pc i sobi. predsobe, velike kuhinje in raznih pritiklin. 34500 na prometni cesti oddam I o • s _ | Zelo pripravno u krojači I SOlnCnO staHOVanj€ ali ulično obrt Naslov v I 2 eob la kuhinje. ( balko oglasnem oddelku »Jutra«. I nom. v I ntdstr oddam 84756 I » 1. novembrom Elektrika !n vodovod Naolov pove . oglasni oddelek »Jutra«. Prostor I 34790 Sobo in kuhinjo s pritiklinami išče stranka brez otrok. Ponudbe pod »Cisto« na oglasni oddelek »Jutra« 84307 za dalmatinsko klet ali ■»kladišče oddam v sredini i «, _ . mesta. Naslov v oglasnem VeCje StanOVanje oddelku »Jutra« 34726 1 4 aH vsaj 3 sob. kuhinje in pritiklin. ne predaleč od me«ta išče s 1 novembrom obitelj 4 odraslih oseb — Ponudbe na oglas, oddelek Lokal v Kranju iščem ali prevzamem tr- , . . . ... „ .„ govino Ponudbe ua oglas 'Jutra« pod šifro »E. 13« oddelek »Jutra« pod šifro ' 84763 »Plačilo«. 34736 Stanovanje Lokal I ^ eob. kopalnice in priti "Šobe eo I za v. ako trgovno priipra J*™- oddt™ ^r^,1 ' ■ - 1 brom ia 1600 Din meeečno oarketirane Poleg vile je ven, na Ambroževem trgu ST0™," lbuu V™ mf/?2 tudi gospodarsko poslop e ^ev. 10 v Ljubljani, zelo P?™dl>er^ - Istotam ooc.eni naproda? prometen kraj in veliko | ,JutrM ^ Slfro J., .f I križišče cest, oddam v Star Štedilnik najem Ponudbe na F P. primeren za barako 344281 Vidic & Komp., Ljubljana, Prešernova ulica. 84734 84612 Stanovanje eotočoo, 3 sob, kopalnice, predsobe, kuhinje in pritiklin oddam a 1. novembrom 13 1200 Din. Franc Hiša v Kranju ■ nostfl dvodružinsca, z majhnim , , j J .9 . Drom z» lauu uin. rra.no vrtom naprodaj, brez po P"" Dovjak, Vodovodna cesta, sredovaloej Wov pove s naproti gostilne Fortuna. oglasna oddelek »Jutra«. ' 11 remije prodam — I = „ 04333 I Naslov pove oglas oddelek 1 MDO' 1 »Jutra«. 34503 Kupim parcelo Moderno rife^r^^ 'S C^rtoveS" Nt Jutra«6 no\ ^ ' °e!asnem oddelku je^ UU SB» D?n »Jutra« pod šifro »Parcela« .Jntra«. SS669 Ponudbe pod »Dom« na 1 1 cgl. odd. »Jutra«. 34709 Kupim Vilo I za Špecerijsko trgovino in , w . . ^ eno- ali dvodružinsko. v delikateso oddam v najem * P0'?™!™ ™odoinJ «>ddaTn ... 1 ' I l.Bm knl.iinn orrr prav dobrem stanju, v me- I na zelo prometnem kraju stu ali bližnji periferiji I v Ljubljani. Naslov v ogl Ponudbe na oglas, oddelek | oddelku »Jutri«. 84429 »Jutra« pod šifTO »Vila« Stanovanje trem boljšim gospodom ev. gospodičnam. 34692 34254 Dražba hiše z gospodarskim poslopjem. Skladišče ali delavnico 13 m dolgo in 9 m široko | otrok za 650 Din. Nas ov Stanovanje ruho. solnčno. elektrika, 2 sobi. kuhinja in pritikline oddam takoj boljči plačila zmožni stranki brez malih gostilno, mesarijo" in 'trav-1 gddam na dvorišča na | v ogla«, oddelku »Jutra«, nibrm, „„ Rimska cesta 19. 34551 84691 nikom (stavbiščem) se vrši dne 15 t eu ob 10 uri 1 1 dopoldne na sodni ji. vrata t »t-j,« J StanO Vanje štev 15. — Adolf Zabjek ^ .. 2 sob, kuhinje in vseh pri- 34752 » Pletenje oddam. titKn. _ ^t™ nrittSn ,POSEK' vT __- -, ,, 1 tikKn, v visokem pritličju Nadev v oglasnem oddelku | , elektriiSn0 ra^j^o, 84782 Prazen prostor I velik, s klavirjem, kjer se oddam e 1. novembrom v Rožni dolini, cesta XV/17 34686 ... .„ _ 1 da kuriti, iščem za takoj. Realitetna pisarna Adresa: Večna, pot Stev. 8 Stanovanje o.o-11 2, eob. verande, kuhinje in 348,4 I pritikKn, parket, elektrika ia vodovod, takoj oddam v Rožni dolini X/4. S4685 družba z o t. LJubljana, Miklošičeva c. 4 proda sledeče nepremičnine VILO. enonadstr., 3 stanovanja. 100O m' vrta — mestni del Rožne doline. Din 280.000, VILO, enonadstr.. 5 eob, I in kegljiščem, na prometni I ker ml" sicer preti deloža. kopalnica, pritikline, 5001 cesti prodam ali oddam v I cija. Ponudbe na oglasni m2 vrta, Mirje. 290.000; najem. Pojasnila daje Go- I oddelek »Jutra« pod šifro HISO, 3 sobe. kuhinja in ^ Pobr6Žje »t- 4 - »Meeec november«. 84748 — - • Maribor. o^c«« i Stanovanje Gostilno z mesarijo l ^ tT^ti^ 34632 Lpmv ritikEne. 1700 m' vrta, iška. 170.000 Mn; HIŠO, enonadstr., 6 stanovanj, 1500 m3 vrta. Trnovo. 225.000 Din; HIŠO. enonadstr.. vili slič-no, novozida.no 4 stanovanja, 650 m' vrta, Šiška — 255.000 Din; HIŠO, enonadstr., trgovski lokal, 4 stanovanja, center Ljubljane. 130.000 D; HIŠO. vili slično. poljan-1 v najem. Ponudbe na po-1 DVOSOBNO e pritrkBnami, sko predmestje, 4 sobe, | družnico »Jutra« v Celju | CBnter Din 900 _ za no- Gostilno najraje na deželi vzamem v najem. Cenjene ponudbe takoj na podružnico Jutra ■ _ v Mariboru pod »Kavcije Keailtetna Pisarna zmožen« 34621 1 ^riba I o t. Ljubljana, Miklošičev« e. 4 Osebno pravico |odda v najem sledeča za gostilniško obrt oddam | stanovanja: kuhinja, pritikline. 2000 pod »Gostilna 8«. m1 vrta. Din 150.000; HIŠO. enonadstr.. vpeljana mesarija, veliko stanova- 84239 vember; ŠTIRI SOBNO, kuhinja tn pritikline, mesto, 1200 D za november; Trgovino nje, hlev. šuip? in razne I z mešanim blagom, z zalo-1 DVOSOBNO, pritikline, ta-pritikline. dvorišče, sre-1 go ali brez iste oddam v I čefckom Šiške, za novem-diišče mesta 450.000 Din I najem na deželi, na kri-1 ber, 900 Din; HIŠO z gostilno in trgovi- žis511 dveh glavnih cest s I STTRISOBNO, komfk>rtniO, no lepo =tanovanje. po-1 * novembrom t. 1. Cenj | Podrožnfk, za november, leg tega hlev. šupa. klet ponudbe na oglas, oddelek 1250 Din; in tri četra orala zemlje, »Jutra« pod »Stev. 231« TRISOBNO e kopaJnlco, v predmestju Ljubljane, I 346101 komfrrt. TriaJPka cesta. 200.000 Din.--I 750 Din; . , v. s+ortriiA .. « .... I ŠTIRI SOBNO, komfortno. p°h^ Ugodna prilika »uh stilniških objektov - v » '» industrijo vodna D™i Kfflh Ljubljani in na deželi, P1"^,.30 eIek*r raz- DVOSOBNO. Šiška - Din kmečka posestva, tadu- zijava, elektromotor* - strije. stavbišča v mestu Paraa. ™..v?.d,!a TPtROBNO. 8.Ska - Din in vseh predmestjih po km"*« o Ji" v n^ - DVOSOBNO, lmhinla, pri najugodnejših cenah I c^jene ponudbe ns oglas. I tramvarn. Din 800; M oddelek »Jutra« pod Šifro DVOSOBNO. Šiška — Din »Tovarna 707«. 33707 «*>: ■ ENOSOBNO. Befigrad. Din 400; DVOSOBNO. Bežigrad — Din 700; TRTSOBNO. Beograd. Din 1000. Pole? te?a ve? manHHh "Ob « W«dflT>,?V«Tn — r nredmesttih. me«eSne sobe. trgovoke 'okale H>* 34765 Hišo z vrtom njivo in travnikom, v Ve-1 'ikih Laščah, nasproti elektrarni. radi preselitve zelo I ugo ino prodam Pojasnila daje Pintar. Ljubljana — | Celovška cesta 89. Parcelo v bližnji periferiji, najraje v mestnem delu Rožne doline, v izmeri 1000—1500 m1 kupim. Ponudbe pod šifro »Vrtna vila« na ogl. oddelek »Jutra«. $4603 Stanovanje 2 sob oddam stranki brez ctrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36663 Stanovanje Stanovanje 4—6 sot in kopalnice Iščem I 2 sob. v m<*tu i*če mirna za februar — Ponudbe na j bol »a stranH-a. Ponudbe na ogla« cddelek »Jutra« pod I ogla«, oddelek »Jutra« r>od šifro »Februar«. 545621 Bfro »900 Din«. 84812 Stanovanje s dvema sobama mirno ln ne dalet od centra iščem za november, proti primer ni najemnini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — novem ber«. 84195 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. LJUBLJANA C^oS1 Stanovanje snažne sobice ln kuhinje iščem « 1 novembrom na Sv Petra cesti. Taboru Bohoričevi, Ravnikarjev! Zalotarjevi ali Martinovi cesti Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Plačam točno« 84852 Stanovanje 2—3 sob in kopalnice, išče dober in točen plačnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 34841 Stanovanje v podiprifičju obstoječe iz sobe in kuhinje, v centra mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 84828 Sobo s kuhinjo ali prazno sobo po možnosti v I nadstropju išče v sredini mesta starejša samostojna go«pa Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »čimpreje«. 34512 Stanovanje 2 eob in kuhinje, z elektr. razsvetljavo ter vodovodom iščem v centru ali kje v bližini centra Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34762 Stanovanje dvosobno, J vsemi pritiklinami, pc možnosti v bližini opere išče tričlaosika družina za takoj — Ponudbe i navedbo najemni ne na ogl. oddelek »Jutra« pod »Točnost«. 84778 Stanovanje 2—3 eob, po mogočnosti z malo vrta. iščem, najraje pod Rožnikom ali Mirju — Ponudbe na ogla.«, oddelek »Jutra« pod značko »1 ro vember«. 84706 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam za 700 Din e 15. oktobrom 1929. Povprašati v Rožni dolini, cesta V/19. 84839 Dijaka v vestno oskrbo sprejme boljša rodbina brez otrok. NasJov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34642 Dijaka ls boljše hiše, sprejmem na dobro hrano in stanovanje z lastno sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 84671 Dijaka sprejmem na stanovanje — event tudi s hrano, blizu realk« in o/brtne šole Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 84661 Več (dijakov sprejmem na stanovanje tn zajtrk Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra« 34283 iLUJIJJJJI Knverto s 3 kolek i i 250 Din. je dne 4. t. m izsrubila uradnica ki jih me-a nadomestiti Poštene ga najditelja prosi »a no vrnitev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Auto«. 3479« Zlata zapestnica se ie izgubila v soboto dopoldne. Naiiditel} se naproša. da jo proti nagradi odda na policiji ali pa v cvetličarni Koreika. 84848 Zdravega fantka 6 meseoev starega oddam takoj za svojega. Naslov v oglaceem oddelku »Jutra« 34526 Na boljšo domačo hrano sprejmem več oseb. Res-ljeva cesta 27 H. nadetr. desno, vrata 3. 34707 Sobe Lepo sobo s posebnim vhodom h» elektriko takoj oddam — Po-izvs se na Starem trgu 19, U. nadetr. 34582 Preprosto sobico četudi podstrešno, iščem za takoj. Ponudbe sprejema trgovina J. Kralj, Ljubljana, Stari trg št. 30. 34640 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam na Tržaški cesti štev. 4. 34672 Opremljeno sobo lepo in zračno, oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34659 Sobo najraje v šentpeterffcem okraju, iščem s 15. oktobrom. — Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »Šentpeter«. 34711 Sobo čisto, parketirano, z električno razsvetljavo oddam eolidn' gospodični Na-lov v oglasnem oddelku Jutra 34M4 Sobo 8 posebnim vhodom blizu kolodvora takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34855 Sobo novoopremljeno, s strogo sep. vhodom oddam takoj na Linhartovi cesti št 18/1 34816 Opremljeno sobo veliko in t elektriko, v sredini mesta iščem s 1. novembrom. Vhod 6epari-ran — najraje iz stopnjic. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gospa 25« 34139 Lepo sobo veliko, prazmo. elektrika, poseben vhod, oddam s 1. novembrom na Mestnem trgu 13/U. 34724 Sostanovalca sprejmem na VidovdansM cesti Št. 3. 34851 Sobo e posebnim vhodom ln električno razsvetljavo oddam samo boljšemu gospodu v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Opremljeno sobo veliko, oddam takoj z zajtrkom dvema zakoncema brez otrok, ki sta ves dan odsotna, ali pa dvems solidnim* gospodoma Pod-rožnik c. X/19. S4601 Opremljeno sobo z dvema ali eno pos-teljc oddani solidnemu gospodu z zajtrkom. Podrožnik cesta X/19. 34602 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam r Društveni ulici 27 — Novi Vodmat. 34772 Kabinet event. sobo oddam gospodu, oziroma gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34786 Lepo sobo veliko in zračno, z elektriko io razgledom na ulico, kjer se nahaja tudi pisalna miza. oddam s 15. oktobrom. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 34781 Opremljeno sobo s posteljo in 6palnim diva-nom oddam ni Bleiweisovi cesta 5/in. desno. 34735 2 gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje. Naslov T oglasnem oddelku 34815 »Jutrs«. 34684 Sobo separirano, v centru mesta, z dvema posteljama, oddam ■ brano ali brez nje. Sprejmejo se abonen-ti. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 34695 Sobo s štedilnikom podstrešno, takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku 34702 »JutTa«. Majhno sobo snažno, išče gospod v bližini Tabora. Ponudbe pod »Soliden« na oglasni oddelek » Jutra-:. 34440 Lepo sobo parketirano. z elektriko oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 34689 Sobo z 2 posteljama, v bližini tehnike oddam akademikom. NasJov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34738 Sobo z 2 posteljama, elektriko in pOk-ebnim vhodom takoj oddam na Rimski cesti 10/n. levo. 34741 Opremljeno sobo o jI dam boljšemu gosipodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34727 Opremljeno sobo oddam na Večni poti 17 — Podrcžnik. 34680 Prazno sobo velko z vhodom iz sitop-nišča. išče za takoj samostojna gosipa. Ponudbe na osrla«. oddelek »Jutra« pod »Snažno«. 34757 Mesečno sobo s posebnim vhodom, električno lučjo oddam s 15. oktobrom dvema gospodoma z zajtrkom, event vso oskrbo Na=!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34320 Sobo veliko, prazno, za pisarno primerno, s posebnim vhodom ob Dunajski cesti, v I. nadstropju oddam s 1. prihodnjega v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34819 2 lepi prazni sobi oddam v sredini mej> Dekle staro 23 let, ^p: zunanjosti, želi resnega znanja z moškim, pametnim in dobrosrčnim, od 25—35 let, najraje obrtnikom ali drž. uslužbencem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zadovoijnost«. 3447» Posestnica želi dopisovati i državnim nameščencem. — Prednost imajo železniški prometniki. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča 55«. 34559 Izjava Podpisani Franc Verbec in Anton Verbec preklicujeva in obžalujeva vse. kar sva žalega govorila zoper Marijo Oblak, dne 28. sept. 1929 in se ji zahvaljujeva., da je odstopila od tožbe. Franc Verbec. Ant. Verbec 34273 Resnega znanja iščem z dobro eituiranim boljšim samskim gospodom v starosti do 35 let. — Le resne ponudb«, na ogi. odd. »Jutia« pod »Značaj 26«. 3-472$ Železniški uradnik v Ljubljani, srednje starosti, želi poznanstva primerne dame Namerajvana ženitev! Cenjen,- ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »R&snost« 34540 401eten resen samec v stalni privatni služ-hd. 7 nad 100.000 Din prihrankov, želi znanja z nad 32-letno gospodično ali vdovo brez otrok. ■ Prednost ljubiteljice narave Dopif^ pod »K K. 89« na oglas, odd. »Jutra«. 34723 Bare. 16. maj 1927. Poziv! Edvard Zorko — prosim, da se mi javite z naslovom H. Blažič. 34683 D. D. naj dvigne pismo pod do-govorjeno značko. 34737 Inteligent srednjih let, želi iskrenega prijateljstva z mlado inteligentno damo Dopise ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Neznana«. 34731 Lepo solnčno sobo opremljeno — s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. v strogem centru mesta oddam boljšemu 6talnemu gospodu. Na.slov v oglasnem oddelku Jutra 34533 Sabo išče ves dan odsotna gospodična Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirna 999«. 34259 r L Otvoritev nove thkatne v Mestak pti ŽjuMjani Dovoljujem si naznaniti, da sem OTVORIL v Mostah, Zaloška cesta 25, nasproti šole TISKARNO s povsem novim materija-lom in najmodernejšimi stroji. Izdelava tiskovin točna in lična. Cene zmerne. — Priporoča se z velesipoštovanjem TStmieatfta Andrej Sever i ^Zdravljenje s „Planlnka" čajem je važno preprečevalno sredstvo, ki ž njim nikdar ne moremo začeti dovolj zgodaj. Preizkušeni »PLANINKA« zdravilni čaj pospešuje obtok krvi, onemogoča s tem poapnenje žilija, razredči kri in vrne poapaeKm žilam pogrebno prožoast, s iimer se odstTawi(jo pojavi ostarelo®!; in ohrani delavna moč v nezmanjšani meri. Zahtevale v lekarnah samo prawi »PLANINKA« čaj BAHOVEC, v pilombiramnih paketih rn z napisom proizvajalca: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA. 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi prvi javi, pri katerem gozdnem obratu je zaposlen Bosanec Stipo Topalovič ii Travnika, s svojim konjeu Sauer, Zagreb, Vlaška ni, št. 72c2H. 34293 Gdč. Olga Koželj učiteljica, naj se zglasi •» trgovini A. Preskar, na Sv. Petra cesti, kjer dobi izgubljeno. 34S43 Dve gospodični želita znanja z gosipodoma. Le resne ponudbe pod šifrn »Šivilja 24« in »Gdč. trg. naobražena« na oglas, oddelek »Jutra«. 34804 Samostoino varano dekle išče lsitotakega starejšega prijatelja. Ponudbe na ogl. o Idelek »Jutra« pod šifro »Varana«. 34847 Državni uradnik ločen, želi znanja s sorodno žendko dušo. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tantalus 32«. 34S05 Kamfakaml Prijatelji grozdja pridite vsi v nedeljo, 6 t. m. na trgatev prost gas. društva »Barje« k Cešno-varju na Dolenjski ce-ti. 34281 Škarje za pločevino (Hebelbitchs^here) kupi Radovao, ključavničar, št Jernej 3452, Mizarsko orodje vsakovrstno proda Vinki Tabor, Radeče pri Zidanei mostu. S47J ■z k i M. Državni uradnik 40 Iti t etar, bi poročil in teligentno goaporlidao sred njih let, iz boljše rodbine Popise na ogla-ni odiielek »J litra« pod »Upravitelj 4(1« 34543 Učiteljico etaro 38—35 let, bi poro čil drž. uradnik II. kat. Dopise na oglaani oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica 28«. 34514 Hišni posestnik včiorec brez otrok, želi poročiti gospodično ali vdo vo s premoženjem — brez otrok. Dopise na oglasni od <1 el e& »Jufcra« pod šifro »Vpokojenec«. 34641 Fotograf in šofer ieli znanja z damo, ki po-se^je 40.000 Din v imetju, aH pa ima foto-atelje. Za slučaj sporazuma, takojšnja ženitev. Tajnost zajamčena. Besne dopise s gliko na oglasni ondelek »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost«. 34111 Gospodična stara okrog 40 let, želi znanja z go«5»dom. starim do 55 let, fanvldm ali vdovcem, brez otrok — avTh-o ženitive. — Prednost imaijo trgovci in višji državni uradniki. Rssme. ne-amommne ponudbe s sliko prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Simpatija«. 34S32 Klavir igrati pravilno se veak nauči po moji met-odi. Pod Trančo It. 2/31, desnio. 34592 Modern pianino ekoro nov. proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21 34627 Večji gramofon zelo primeren za salon, dobro ohranjen, 1 leto star, ti 24 ploščami, radi nabave radia naprodaj. Nas! c v ^ oglasnem oddelku »Jutra 34547 Pianino prodam Ietotam lepe starinske salonske opreme. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34656 Klavii« za vežbanje poceni na raapolago. Kotodrvorska 5. 34714 Kratek klavir pripraven za začetnika, za 3300 Din prodam v Maribora, Prešernova 34JI. — 34697 Čelo, flavto, klarinet in lestenec vse v dobrem stanju prodam. Naslov v oglastnem oddelku »Jutra«. 34024 KLAVIRJI! Svarim pre i nakupom navideznega blaga, c enih klavirjev' Kupujte na obroke od Din 400.— prve «vetovne fabrikate: Bosendorfer Steinway, F8r-ster, HOlzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le 60d. izvedenec in biv. učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. — Velikanska izbira vseb glasbil in strun 193 Par lepih sob meseSnih, z dobro hrano pocem odda kotel »Belle-vue«. 34556 Bele miši kupujem, picmeae ponudbe na naslov: I. Rostohar _ Ljubljana 5 34823 Papigice Wellensittach, vež parov_ •krasne živalice proda Ve-koslav Regovič, Vitanje. 34829 Stotine hiljada izcrpljenih telesno in duševno, povra bili su svoje zdravlje, sna gu i svežinu posle kursa lečenja sa čuvenim »Kale-fluidom«. Beaplatno šalje-mo detajlnu 1 i t e r a t u r u »Preporodjaj«; tražiti Beograd, Mole-rova 27 Miloš Markiovie. Kalefhlid se dobiva u apotekama ce log sveta. ' 12272 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško iz lekarne dr Piccsolija Ljubljani, se priporoča bledim, slabim osebam. 229 Pljuča! Plju&ne bolezni ozdravi dT. Pečnik, pljučni zavod (Pri-vait-LungenheiI»n=t»lt), Se-čovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 D'n. 33971 Pljuča! Pliufne -boleani ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Pri vat-Lujiifrenheila-a=.talt'). ge-čevo, pošta Rogaška Slatina. Pros-nekt "S dinarie. S4385 Čevljar, šival, stroj »Singer«, lbvorooni, dobro ohranjeai naprodaj. Na&LoT pri podružnici »Jutra« v Celju. 34492 Pletiine stroje osemključmi 10/80, vzorča-sti 10/80, gladki 8/60 in gladki 8/36, skoraj nove ugoilno prodam radi opustitve obrata, za polovično ceno ali proti plačilu na obroke. —• Event. jih dam tudi v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34606 Pletilni stroj Ideal 58 prodam. - Naslov v ogl&s. odidelku »Jutra«. 34710 Žage - RemScheid Gaterice in venecijanke, stalna zaloga vseh vrst >ri Rudolfu Deržaj, Ljub-jana, Kolodvorska ulica 28. 211 Planino rujave barve, znamke »Fr. Nemetsehke & Sohu, Wien« popolnoma renoviran. prodam za 10.000 Din.' Ogledati v Dvo rakovi ulje i 3. Ul. nadstr., dewio. 34831 Pianino prvovrsten, naprodaj. Na-elcuv pove oglasni oddelek »Jutra«. 34779 Peteline z najboljšim ro-iovnikom, 3—6 mesecev stare, prodajamo po cenah po 80 Din naprej. Gallus-Farm, Bačka, Topola. 34041 Kravo e teEčtom prodam. Anton Oigoj, Knezova ulica 100, Šiška. S4662 Lepa teiica prvovrstna. brez naipak, plemensko Slabokrvnih sta-rišev. oplojena po Billu, rodibine Bella, 10.000 litrov mleka je radi pomanjkanja prostora naprodaj. — Grad Volčji potok, -pošta Radomlje, postaja Jarše. 34704 Psico nemški ovčar, staro 1 leto 6poso"bna za dresuro. poceni proda Marija Gorenc, Novo mesto, Dolga ulica. 34744 Za lov iščemo dva dobro uvedena brakir-ja (po možnosti istrijanca) najmanj 2 leti stara, v prvi vrsti zajčarja, kar bi odgovarjalo gričastemu terenu v Bočni. Ponudbe na naslov: Josip Weigang. Za-vidoviči, Bosna. 34514 Več kuncev ereberna.kov in činč.i'a ima naprodaj Avgust Kretrar. Moste, Zaloška cesta 110. £1574 Pletilni stroj »Popp« 8'60 ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34274 2 bencin, motorja lahko že zelo rabljena, od 2—5 HP, kupim. Ponudbe na oglasi oddelelk »Jutra« pod »Motor 2«. S-k Pletilni stroj ročni žakard, skOTaj nov, poceni in ugodno prodam ter odstopim tiudi trajno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34827 Prodaja in popravlja ure z garancijo in po nizki ceni Jakob Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg št. 1 (pri drž. mostu). 34026 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 212 Modni atelje Dular Ljubljana, Turjaški trg 2 II. nadstr., (skozi dvorišče) naznanja cenj damam, da izdeluje plašče, kostume in druge vsakovrstne obleke po najmodernejših krojih in nizkih cenah Moda dunajska in pariška. 197 Jože Gregorin prvovrstna krojaška obrt, se priporoča gospodom in damam. Marmontova ulica št. 19. Na Mirju. 23094 30—40 % cenejše zidanje Najcenejši načrti, nasveti, proračuni in revizije preskrbi »Marstan«, oddelek fiplošne gradbene akcije — Maribor. Sprejema zidarske, tesarske iu sploh stavbne obrtuike. Vnašanju je priložiti 5 Din. 34620 Na obroke kupite po originalnih oe-nah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev. Ljubljana. Cigaletova ul. 1 33496 nove in rabljene vseh vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova ulica 11. J. Stjepušin, Zagreb Jurjevska nlica 57 priporoča najbolje tamburice — strune, partiture. šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi Ceniki franko a Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 Trboveljski premog Šlezijski premog KOKS «a industrijo in kovače KOKS za centralne kurjave OGLJE DEVA najboljše kvalitete Telefon štev. 38520 Lopo posestvo 1iiisiii krasni južni lesi, z dvema stanovanjskima •hišama, sadnim vrtom, njivami ia travniki, vse v najboljšem stanju, stiskalnica za sad.je, klet im vse potMiiie, j« poceni naprodaj. Ponudbe na podT. »Jutra ® Celju pod šifro »1000.—i. 12286 Dobro ohranjen mobilen voz opremi en, v katerem se nahaja lepo stanovanje se takoj proda. Naslov se poizve v podružnici „Jutra" Celje. »CONTINENTAL« cd S. pller * * 2 l SE HOV I - najboljši Pisalni stroj prvi hrvatski gradi- ^jf000 * rlbl SMn0 telji biljardov Zagreb IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinlska ulica 30 Telef. int. 2434. na prometnem kraju, z gozdno pravico, trgovskima in tovarniškimi prostori, z velikim dvoriščem in vrtom naprodaj. Informacije pri lastniku, Kamnik, Šuitna št. 43. 12290 Solidna postrežoa! — Zahtevajte ponudbo I I [ Zvina In livarna. St. Vid nad LHiano" Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo* vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po iz» redno lepem, čistem in močno donečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpo laga 49-a Kovinolivarna - Zelezolivarna Vlivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fos> forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lito ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, šte» dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajam* čeni kvaliteti Konkurenčne cene! — Hitra in točna _postrežba! Tvrdka 12314 Uj Kupim stalno kostanjev taninski les •smrekove skorje cele in droMijane, rabljene sode od sitroj. in jedil, olja, po naijugodnejšiih cenah, taikoiišinje plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Sav. doL Halo! Pozor! Najboljša brezalkoholna pijača je čriginai SoMit&S Dobi se v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova ul 27. B&gel sin se j« preselila iz Gosposvetske c. 18 na Gospo-svetsko c. 6 ter se cenjenemu občinstvu priporoča za vsa k kiparska im vodovodna Instalacijska d-ela. Delo zelo solidno in po nizkih cenah. Predno s| naaavite peči, oglejte si naše izdelke, to ie JUGO LUC PEČI katere izdeluje in prevzema v popravila po konkurenčnih cenah tvrdka JUGO LUC Ljubljana, Puharjeva ulica 3, prej Srebotnjak & Golob. 128 Dražba zastavljenega blaga v Mariborski zastavljalnici, Gos oska ulica štev. 46 bo dne 9. oktobra 1929. Eektna dražba od 9. do 12. ure dop. Dragocenosti od 14. do 16, ure popolne 11243 za Ljiibliano in Krainj s- komiisijonslkiim skladiščeni 1 se takoj spreime. ia • Oselbe od stroke, z dobrimi referencami, ki stalno po-sluiejo v Ljubljani, naj pošljejo ponudibe s sfliko na Jugoslavensko Zerkovič d. d., tvornica trakova, poza-menterije i čipaka 12326 Nova tvrdka! Popolnoma novo blago! Ker je naša tvrdka na novo nastala, mi nimamo starih in rabljenih gramofonov ali graimofon-skilh dIošč. Ravnokar prisipela sezijska velika pošiljka gramofonov »Co-lumbia« z novim »piano refleksom« in gramofonskih plošč iz Londona. Vse vljudno vabimo, da si ogledajo in prepričajo! Najnižje cene! Prodaja tudi na obroke! sip fSanpai, £f ubrana, ulica it. tg v palači »Ljubljanski dvor«. Popravila oskrbim najceneje. (fle$ol peki 1 Predno kupite električni stroj za mešanje testa,] oglejte si naš proizvod v pekarni pri: f• J. Sasefcu, Sišfca, ^£e1cvsiea cesta 62» Stroj za izdelavo kajzeric v pekarni: v v f« (0• Siccfia I&ošea Njih solidna, čvrsta in natančna konstrukcija jamči za dolgoletno brezhibno vporabo. Potrebne informacije daje iz prijaznosti gori navedeni. v 3everoce»&& vo$ov&a a dtrojima tpoCečncdt d. t« o. v ^e&ke &ipe RADIO na odplačilo! 3 e!efctron Zahvala. iskreno Ob priliki prebritlke izgube našega ljubljenega sina, biraita oziroma nečaka Avseca Črtomira izrekamo tem potom toplo zahvalo gg. zdravnikom za požrtvovalen trud med boleznijo, preč. duhovščini za spremstvo, vsem darovalcem vencev in cvetja, gg. pevcem za ganljive žalostm-ke ter vsem spremljevalcem na zadnji poti, po-_sebno ornim, ki so prispeli iz selške doline. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svo-e sožalje. LJubljana - Češnjica pri Železnikih, 6. okt. 1929. Žalujoči rodbini AVSEC in DEMŠAR. I \m\ IIBI! STEKLENA OPEKA III strešna in zidna, plošče za tlakovanje vseh vrst se dobi le pri III »CEHOSTAKLO" Ljubljana Komenskesa 20 Telefon 3140 X Beograd Carinska 10 Telefon 3288 II 11388 Vedno najcenejše nudi tvrdka SteMeni paph Smhkovo pCatne ■MIH M MMIIUIlItllllllllllllMMMlliailtUllllIllM SUicium ka\Qid Gtuti Proda se 1225 šolsko poslopje z ca 5000 ms zagrajenega zemljišča vred, ob Celovški cesti v Zgornji Šiški štev. 70, na obljudenem kraju, lepe stavbene parcele, primerno za kako večjo trgovino ali temu enako, za lep večji dom, postaja cesime železnice, katera se zgradi prihodnje leto. Ponudbe, kolekovane s 100.— Din, je vložiti do 15. oktobra t. L, do 12. ure opoldan, na Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški. Istotam se dobe pogoji. Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški, dne 2. oktobra 1929. ItGAHTHA •mm A. 1*1. SKABERNI LJUBLJANA Najboljši amerlkanski para-gumi termoforjl, trebušni ta posteljni grelci, souporabljivi za irigator In klistiro, vedno v zalogi samo pri tvrdkl G. Besednik in drug Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5 Za vsak komad večletno jamstvo 3 leto Najboljši nemSkl isdelek. kredita! Tovarniško skladišče manfl- " fakturnega blaga za Slovenijo "' išče sposobniesa pri trgovcih dobro vpeljanega zastopnika proti p r o v i z I J i. Ponudbe z zahtevo plačilnih pogojev in referencami uslo-viti na ZAGREB I. pošt. --pretinac 244.-- 12299 (Dse vec}a ixbira, vse boljše Hvaiitete, vse nižje cene na priimer: pCale i$ fCaui tkanine dovršeno enostavna in 58k moštoa fa®o»a. otorašena z nobci, gumbi, podložena dto bokov z enobarvnim satenom, vat aratia - dttt 595'—. Po Žeti" izdeteva tudi po meri tekom 24 ut, za isto ceno. Krasen katalog v poiah, kd obsege cca. 100 stt-anj, dobite na zahtevo takoj brezplačno. Za s pošto poslano Mago. papotoo garancijo: zamena ali . demar nazaj. ®ore; bedi lepša, imdaf mati j, idi aK piši trgovski izvozni tvrdiki Vse vrste posameznih in nniverz. strojev za mizarstvo, kolarstvo fn žage z obratom za jermenje in vzidanimi elektromotorji. JKrogljična ležišča. ' Dobavljajo: WELKEB WERKE? J. WACHiTEO WIE* X/6, Laxenburgerstrasse 14 ,.<■ Poset jugoslovenskili zastopnikov brezplačen! Najbolj« nemSki izdelek. MI iščemo! 12267 sposobne in marljive zastopnike, a nad vse poštene, z dobiim nastopom, za vso državo. Mi nudimo! stalen in velik zaslužek od Din 6000--- 15.000 — mesečno, ameriški premijski sistem ter denarno nagrado za marljivost. Mi smo največji zavod za povečavanje slik-umetnin portretov! Za prevzetje zastopstva je potreben kapiial Din 4501—. Ponudbe pošljite na tt. INTfcRNATIONAL, ZAGREB, Prilaz 13. Se II sami brijete? Potem samo z originalno To rezilo je nenadkriljivo, kajti je nedosegljiva britvica^ izdelana iz svetovno znanega KAYSER-ELUSON-SHEFFIELD srebrnega jekla, Zato brezprimerna kakovost, ki omogoča, da tudi po osemkratni uporabi popolnoma dovršeno brije. Le ne biti preveč konservativen! Ne zoperstavljajte. se napredku tehnike! Na vsak način napravite poskus z »BEN-HUR«-britvico! Doba se v vseh prodajalnah, katerim je na tem, da svoje odjemalce kar najbolje postrežejo. Preprodajalci naj se obrnejo oa: Gustav Husser & sin Transi tla ger, Wl«i VII, Ricbtergasse 10. '85—a GOSPODINJE! . To |e priznano najboljši dvojno koncentrirani paradižnikov ebsfrafit Dobi se v vseh trgovinah! Zahtevajte pri nakupu pa-radižnkovega ekstrakta izrecno znamko ,, Melloni44 Tovarna POHIŠTVA ). I. NAGLAS, Turiaški trs št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 183 Pletenine kak0r PulIoverie> telovnike, jum- I perje, površne jope, cele obleke za dame, triko maje, spodnje in reform hlače za gos-pode in dame in skoke za otroke vseh velikosti kupite "394 najceneje pri O SVA L D DOBEIC, LJUBLJANA Xa debelo PBED ŠKOFIJO St. 15 Sa drobno Špecijallst za notranje bolezni Dr. Franjo Pavlič je otvoril svojo prakso v Mariboru, Aleksandrova c. 16/I. Ordinira: 8 — 12 in 2 — 4 Ob nedeljah in praznikih predpoldne. kokošje, purje, ! gosje, naravno in [ s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini [E. VAJDA, Cakovec (Medjimurje) Telefon 50, 3, 60. 4481 Dvokolesa najboljlih nretovnlh Miamk v veliki izbiri, xelo poceni Vajnovejši modeli otroških vozičkov jd preprostega do najfinejšega, it. ..... . — igračai vozički v ealogi. Več znamk Šivalnih strojev uajnovejlib modelov, deli in pnevm« rF«VDf4nik' iranka Prodaja na obroke. — , •TRIBUNA« P. R U tovarna drokole. ia otroikih vo»i«k»v, Ljubljana, Karlovska euti 4 Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji 2a šivilje, krojače tn čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to vrednost pri tvrdki Lutf. Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6/1. irezalatai; joti* ts-ieto. garanciji Telefon št. 980. __ Uporabljajte za nego ust, zob ia dlesni nedosegljivo angleško K0LYN0S PASTO ZA ZOBE Dobava se v vsefa lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Delniška glavnica Din 50,000.000*— Skupne rezerve oa: Din 10.000.000-— LJUBLJANSKA KREPITM BANKA CENTRALA« LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA M{e|a 1900 PODRUŽNIC£i 1 u ' Brejce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovi«, Nov« Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek Sarajevo. Slovenjgredec Spil«. Sibenik. Trat. BRZOJAVNI NASLUV. BANKA LJUBLJANA. ttev. 2861, 2413. 2 in 2503. se orioorota za vse mm oufe.