URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 5	Ljubljana, petek 17. marca 1978	Cena 20 dinarjev	Leto XXXV
304.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 137. do 140. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Industrija metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica iz' marca 1974 na seji dne 23. 2. 1978
odločilo:
Razveljavijo se določbe 137. do 140. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Industrija metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica iz marca 1974.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Mariboru je vložilo predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenih določb samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Po navedenem samoupravnem sporazumu temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da samoupravne pravice iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu ureja svet za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu (v nadaljnjem besedilu: svet), ki ga sestavljata po dva delegata iz vsake temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb (137. člen). Svet odloča med drugim o pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu in o drugih zadevah s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, ki so določene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev (138. člen). Odločitev sveta je sprejeta, če so zanjo glasovale vse delegacije (139. člen). Podrobnejše pristojnosti sveta so določene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (140. člen). Predlagatelj meni, da je prenos pristojnosti na organ delovne organizacije v nasprotju z določbo 6. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73), po kateri, odločajo o uresničevanju pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu delavci v temeljnih organizacijah.
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu in o rezultatih svojega dela (8. odstavek III. oddelka temeljnih načel ustave) oziroma v njej neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonom-®kega položaja (2. odstavek 16. člena ustave). Tudi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je določal, da o uresničevanju pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela člen). Delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb se zato ne mo-
rejo dogovoriti, da bo o uresničevanju njihovih medsebojnih pravic in obveznosti pri delu v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti skupnih služb odločal skupni samoupravni organ na ravni delovne organizacije. Določbe 137. do 140. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo so zaradi tega v neskladju z navedenimi določbami ustave in so bile v nasprotju tudi z določbo
6.	člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi določbe 2. alinee, 3. odstavka 25. člena istega zakona je ustavno sodišče odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
Št. U I 115/77-5
Ljubljana, dne 23. februarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
305.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti odlokh o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane na seji dne 23. 2. 1978
odločilo:
Ugotovi se, da del določbe 20. člena odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75) v besedilu: »... uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje« ni bil v skladu z ustavo.
Obrazložitev
1)	»Perutnina« Zalog je v smislu 7. točke drugega odstavka 411. člena ustave s predlogom začela pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti v izreku navedene določbe odloka Skupščine mesta Ljubljane, ki predpisuje uporabo določb odloka za nazaj, t.j. za čas pred njegovo uveljavitvijo od 1. 1. do 13.
2.	1975. Predlagatelj meni, da uveljavljanje določb odloka, s katerim se predpisujejo zavezancem plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča večje obveznosti za nazaj, niso v skladu z ustavo.
2)	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane je pre-
nehal veljati dne 7. 1. 1978, predlog za oceno njegove ustavnosti pa je bil vložen 9. 1. 1978. Čeprav je navedeni odlok prenehal veljati pred vložitvijo predloga, je ustavno sodišče ocenjevalo ustavnost njegovih določb, ker od prenehanja njegove veljavnosti do vložitve predloga še ni potekel enoletni rok, določen v 409. členu ustave SR Slovenije.
Navedeni odlok je v svojih določbah zvišal prispevek zavezancev za uporabo mestnega zemljišča in jih uveljavil za nazaj. Odlok je po določbi 20. člena začel veljati 13. 2. 1975. Po besedilu istega člena 'pa so se določbe odloka uporabljale tudi v času pred njegovo uveljavitvijo, t.j. od 1. 1. 1975 dalje.
Po določbi 261. člena ustave SR Slovenije predpisi in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Le posamezne določbe zakona imajo lahko učinek za nazaj, če je tako z zakonom določeno in če tako zahteva splošni interes. Predpisi oziroma splošni akti družbenopolitičnih skupnosti začnejo veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu oziroma splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi, ali istega dne, ko je bil objavljen (259. člen ustave).
Ker je navedeni odlok začel'veljati osmi dan po objavi, v 20. členu pa je uporabo svojih določb uveljavil za nazaj za čas od 1. 1. 1975 dalje, ustavno sodišče ugotavlja, da ta del določbe 20. člena ni bil v skladu z ustavo.
Ustavno sodišče je zato na podlagi 409. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 3/78-6
Ljubljana, dne 23. februarja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
•	306.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1978
1.	člen
Najmanjši čisti osebni dohodek, izračunan po 2. členu zakona o najmanjšem osebnem dohodku, se za leto 1978 poveča tako, da se k znesku, do katerega je delavec upravičen v sorazmerju z delovnim časom, prebitem na delu, doda znesek 400 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 113-26/66
Ljubljana, dne 23. februarja 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
307.
Na podlagi 47. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) in 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 16/77) izdaja republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje
PRAVILNIK
o	pripravniški dobi in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev, ki delajo na področju socialnega skrbstva
L člen
S tem pravilnikom se ureja trajanje pripravniške dobe, način preizkušanja znanja s strokovnim izpitom za strokovne delavce, ki delajo na področju socialnega skrbstva, programi strokovnih izpitov ter tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi.
Za strokovne delavce, ki opravljajo strokovno delo na področju socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci), se po tem pravilniku štejejo socialni in drugi strokovni delavci: pravniki, pedagogi, psihologi, sociologi, defektologi ipd.
2.	člen
Strokovni delavci opravljajo po končanem šolanju pripravništvo, ki traja eno leto, če ni pripravniška doba Za posamezne vrste strokovnih delavcev s posebnimi predpisi drugače določena, oziroma če ni drugače določeno s tem pravilnikom (3. člen in 4. člen).
3.	člen
Pripravnik mora med pripravniško dobo delati poln delovni čas. Bolniški ali porodniški dopust, »teženje vojaškega roka, vojaške vaje ter druge odsotnosti nad trideset dni se štejejo v pripravništvo; v takih primerih se‘pripravništvo ustrezno podaljša.
Organizacija združenega dela na področju socialnega skrbstva oziroma delovna skupnost socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost), v kateri dela pripravnik, predpiše s svojim samoupravnim splošnim aktom ukrepe, če njen pripravnik ne opravlja svojih dolžnosti ali če poteka ta načrt in program pripravništva nepravilno.
4.	člen
Pripravniku, ki med opravljanjem pripravništva pokaže več kot ustrezno znanje, lahko organ, ki ga v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom pooblasti organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni organ) izjemoma dovoli, da opravlja strokovni izpit predčasno, vendar ne pred potekom šestih mesecev pripravniške dobe.
5.	člen
Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu s praktičnim delom in z učenjem pod nadzorstvom in vodstvom za to določenega strokovnega delavca seznani z delom in organizacijo socialnega skrbstva, zlasti še z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
Pred začetkom pripravništva je treba pripravnika seznaniti s programom pripravništva in s programom strokovnega izpita.
6.	člen
Pripravništvo poteka po predpisanem programu, ki ga določi organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost za vsakega pripravnika posebej.
Program pripravništva mora ustrezati stopnji strokovne izobrazbe in smeri izobrazbe delavca, izpitnemu programu ter potrebam organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v kateri pripravnik pripravlja za samostojno delo.
Program pripravništva obsega zlasti: ustrezno gradivo, s katerim se mora pripravnik seznaniti, tipična opravila in naloge, ki jih mora spoznati na posameznih delovnih mestih, s posebnim poudarkom na tistih opravilih in nalogah, ki jih bo pripravnik predvidoma opravljal po opravljenem strokovnem izpitu, trajanje pripravništva, način opravljanja in nadzorstva pripravnikovega dela, ter druge določbe, ki so pomembne za uspešno pripravništvo.
7.	člen
Med pripravništvom mora pripravnik voditi dnevnik; vanj vpisuje vse podatke, ki so pomembni za njegovo strokovno delo.	s
Strokovni delavec, ki je zadolžen, da vodi pripravnika med pripravniško dobo. mora najmanj enkrat mesečno pregledati in potrditi pripravnikov dnevnik.
8.	člen
Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit.
Po opravljenem strokovnem izpitu pridobi strokovni delavec pravico do samostojnosti pri delu.
9.	člen	/
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo.
Izpitno komisijo sestavljajo izpraševalci posameznih strokovnih predmetov.
Predsednika in člane izpitne komisije imenuje predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo.
10.	člen
Strokovni izpit je usten.
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.
Splošni del ustnega strokovnega izpita obsega:
—	družbenopolitično ureditev SFRJ in SRS:
—	družbenoekonomske odnose delavcev v združenem delu kot jih določa zakon o združenem delu;
—	organizacijo socialnega skrbstva;
—	splošni upravni postopek in njegovo uporabo v zadevah socialnega skrbstva*
Posebni del ustnega strokovnega izpita obsega:
—	družinsko zakonodajo;
—	družbeno varstvo otrok;
—	usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter usposabljanje ter zaposlovanje odraslih invalidnih oseb;
—	obravnavanje mladostnikov v kazenskem in upravno kazenskem pravu in izvrševanju kazenskih sankcij;
—	varstvo odraslih oseb in posebnih skupin prebivalstva.
Program strokovnega izpita in seznam potrebne literature pripravi republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
11.	člen
Splošni in posebni del strokovnega izpita opravlja kandidat 'praviloma istega dne.
12.	člen
Kandidat se sme iz posameznega predmeta spraševati največ trideset minut. Predsednik izpitne komisije določi, koliko časa in po kakšnem vrstnem redu se izprašujejo posamezni izpitni predmeti.
13.	člen
Strokovni izpit je javen.
Predsednik izpitne komisije je odgovoren za red na izpitu. Ce poslušalci motijo izpit, lahko predsednik komisije odredi, da se odstranijo
14.	člen
Kandidat se ocenjuje komisijsko. Izpitna komisija oceni celoten uspeh kandidata. O oceni sklepa komisija z večino glasov. Ce so glasovi enako razdeljeni, velja ocena, za katero je glasoval predsednik.
Ocena kandidata je: opravil — ni opravil.
Predsednik izpitne komisije sporoči kandidatu uspeh izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem izpitu.
Kandidat, ki celotnega strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja, Cas med enim in drugim izpitom ne sme biti krajši kot šest mesecev.
Kandidat, ki ni opravil izpita iz enega ali dveh predmetov, lahko opravlja popravni izpit iz teh predmetov v roku. ki ga določi izpitna komisija; ta rok nc sme biti krajši kot en mesec. Rok popravnega izpita se sporoči kandidatu, ki to potrdi s svojim podpisom v zapisniku izpitne komisije. Popravni izpit se lahko opravlja največ dvakrat. Ce kandidat ne pride k popravnemu izpitu v šestih mesecih, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil. Kandidat, ki drugič ne opravi popravnega izpita ali v šestih mesecih ni pristopil, k popravnemu izpitu, ponavlja celoten strokovni izpit.
15.	člen
Kandidatu, ki uspešno opravi strokovni izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu.
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. Potrdilo se izda v dveh izvodih, en izvod prejme kandidat, en izvod pa se pošlje organizaciji združenega
dela oziroma delovni skupnosti, v kateri je kandidat
v delovnem razmerju.
16.	člen
Kandidat, ki želi opravljati strokovni izpit, vloži prijavo pri organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, kjer je v delovnem razmerju. Ta pošlje prijavo republiškemu komiteju za zdravstveno in socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: komite) v desetih dneh od dneva, ko jo je prejela.
Prijavi mora biti priloženo:
1.	dokaz, da je kandidat končal ustrezno šolo;
2.	poročilo organizacije združenega dela oziroma delovne' skupnosti, kjer dela kandidat, o poteku pripravništva;
3.	kandidatov dnevnik o pripravništvu.
17.	člen
V prijavi navede kandidat ali opravlja strokovni izpit prvič, ali ga ponavlja, in datum, kdaj želi opravdati izpit. Če kandidat izpit ponavlja, navede v prijavi tudi, kdaj je prvič opravljal strokovni izpit.
18.	člen
Po prejemu prijave komite ugotovi, ali kandidat izpolnjuje ppgojc za opravljanje strokovnega izpita.
Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, mora biti pozvan k strokovnemu izpitu najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je komite prejel prijavo.
19.	člen
Komite določi razpored in čas strokovnih izpitov; pri tem upošteva po možnosti tudi želje kandidatov.
O dnevu Spravljanja strokovnega izpita obvesti komite kandidata najpozneje petnajst dni pred dnevom, ki je določen za izpit. Komite obvesti kandidata prek organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, kjer le ta dela.
20.	člen
O poteku strokovnega izpita se za vsakega kandidata vodi poseben zapisnik.
Zapisnik mora obsegati naslednje podatke: ime in priimek, rojstni datum ter prebivališče kandidata, sestavo izpitne komisije in datum izpita. V zapisnik se vpišejo tudi vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu pri izpitu, ocene iz posameznih predmetov in ocena strokovnega ižpita. V zapisnik se vpiše tudi, iz katerega predmeta sme kandidat opravljati popravni izpit.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne ko-misiče ter zapisnikar.
21.	člen
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu se vroči kandidatu najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je opravil strokovni iz.pit.
22.	Hen
Kandidatu, ki strokovnega izpita ni opravil oziroma ni opravil izpita iz enega ali dveh predmetov, se sporoči, v katerem roku sme ponoviti izpit oziroma V katerem roku sme opravljati popravni izpit.
23.	člen
Komite vodi knjigo strokovnih izpitov, ki mora biti overjena. Knjiga se lahko vodi za več let skupaj.
Knjiga strokovnih izpitov vsebuje: zaporedno številko, priimek in ime kandidata, datum obvestila o dnevu polaganja strokovnega izpita, organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost kjer kandidat dela, šolsko izobrazbo, datum opravljanja izpita, datum ponovnega opravljanja izpita, datum opravljanja popravnega izpita, izpitni uspeh, datum vpisa v knjigo, ter podpis predsednika in zapisnikarja izpitne komisije.
24.	člen
Za vsakega kandidata se vodi izpitni spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo o dnevu opravljanja strokovnega izpita in zapisnik o poteku izpita.
25.	člen
Izpitni spis in 'drugo gradivo izpitne komisije se hranijo ločeno od drugega arhivskega gradiva komiteja.
26.	člen
Strokovni delavec organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki na dan uveljavitve tega pravilnika nima strokovnega izpita po doslej veljavnih predpisih, mora strokovni izpit po tem pravilniku opravili v roku, ki ga določi pristojni organ organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti; ta rok nc sme biti krajši kot šest mesecev in ne daljši od dveh let.
27.	člen
Če je strokovni delavec na področju socialnega skrbstva pridobil v svoji stroki višjo stopnjo strokovne izobrazbe, ne opravlja pripravništva, opravlja pa dopolnilni strokovni izpit.
Obseg dopolnilnega strokovnega izprta določi predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo; pri tem se upošteva strokovna izobrazba oziroma stroka ter nanjo vezan naziv. Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo lahko v primerih iz tega člena oprosti kandidata na njegovo prošnjo strokovnega izpita,, če kandidat s svojim delom opravičuje to oprostitev.
28.	člen
Strokovni delavci, ki opravljajo strokovno socialno delo v organizacijah ali delovnih skupnostih, ki ne delujejo na področju socialnega skrbstva (npr. šole, zdravstvene organizacije, organizacije na področju gospodarstva ipd.), opravljajo strokovni izpit po določbah tega pravilnika, če z drugimi predpisi ni drugače določeno.
Vsebino strokovnega izpita za delavce iz tega člena določi predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo skupaj s predstojnikom republiškega upravnega organa, v katerega delovno področje spada panoga, v kateri kandidat dela; pri tem se upošteva strokovna izobrazba oziroma stroka ter delo, ki ga kandidat opravlja.
29.	člen
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo nadzira, kako organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti skrbijo za pravilno izvajanje pripravništva po tem pravilniku.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo opravlja za izpitno komisijo administrativna in druga opravila.
30.	člen
Določba 3. točke drugega odstavka 16. člena se ne uporablja za strokovne delavce iz 26. člena tega pravilnika.
Pripravniki, ki so začeli opravljati pripravništvo' pred uveljavitvijo tega pravilnika, so dolžni predložiti dnevnik le od dneva uveljavitve tega pravilnika.
31.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 132-3/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za Soglašam!	zdravstveno in socialno varstvo
Anton Fazarinc, prim. dr. 1. r.
Predsednica
Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela TJlrih-Atena 1. r.
308.
Na podlagi 65. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 14/69, 40/69, 31/72 in 18/74), 40. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) in v zvezi z drugim odstavkom 54 člena zakona o republiških upravnih, organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 16/77) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje
PRAVILNIK
o	spremembah in dopolnitvah pravilnika o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev
Pravilnik o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev (Uradni list SRS, št. 24/68) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
PRAVILNIK
o	strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev
1.	člen
Strokovni izpit po tem pravilniku opravljajo vzgojitelji in učitelji v vzgojnovarstvenih organizacijah, v osnovnih in srednjih šolah, v domovih za učence in v organizacijah za usposabljanje, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo poln ali najmanj polovico polnega delovnega časa.
Po tem pravilniku lahko opravljajo strokovni izpit tudi drugi delavci, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah manj kot polovico polnega delovnega Časa, če izpolnjujejo druge Pogoje za učitelja oziroma vzgojitelja.
2.	člen
Strokovni izpit se opravlja pred izpitno komisijo.
Izpitne komisije so:
1.	Izpitna komisija za vzgojitelje v vzgojnovarstvenih organizacijah
2.	Izpitna komisija za vzgojitelje v domovih za učence osnovnih in srednjih šol
3.	Izpitna komisija za učitelje razrednega pouka
4.	Izpitna komisija za učitelje praktičnega pouka in za strokovne učitelje
5.	Izpitna komisija za predmetne učitelje
6.	Izpitna komisija za učitelje in vzgojitelje v organizacijah za usposabljanje
7.	Izpitna komisija za profesorje.
3.	člen
Izpitne komisije imenuje predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
Predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje lahko imenuje tudi po več izpitnih komisij posamezne vrste iz prejšnjega člena ter jim določi sedež in območje.
4.	člen
Predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje imenuje za vsako izpitno komisijo predsednika, ustrezno število namestnikov predsednika, ustrezno število izpraševalcev, ki sodelujejo kot člani pri posameznem izpitu ter tajnika.
Predsednik izpitne komisije določi izpitno komisijo za vsak posamezen izpit. Kot predsedujočega lahko določi tudi enega izmed svojih namestnikov, kot člane pa dva izmed izpraševalcev.
Predsedujoči lahko pri posameznem izpitu tudi izprašuje.
5.	člen
Strokovni izpiti se opravljajo v času od 1. oktobra do 31. maja.
6.	člen
Kandidat se pripravi k strokovnemu izpitu pismeno pri ravnatelju vzgojnoizobraževalne organizacije, v kateri dela.
V prijavi je treba navesti zlasti podatke o kandidatovem šolanju in o delovni dobi. Opis delovne dobe mora obsegati tudi podatke, koliko časa in v katerih razredih je kandidat poučeval strokovne predmete, iz katerih je opravil diplomski izpit.
Prijavi je treba priložiti overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem študiju.
7.	člen
Ravnatelj vzgojnoizobraževalne organizacijo preveri resničnost podatkov, ki jih je navedel kandidat, ter to potrdi na prijavi. Prijavo pošlje najpozneje v osmih dneh po prejemu pristojni izpitni komisiji.
Kandidatu, ki se pripravlja na strokovni izpit, mora vzgojnoizobraževalna organizacija, v kateri dela, dati potrebno pedagoško in drugo pomoč ter mu omogočiti odsotnost z dela v skladu s posebnimi predpisi.
8.	člen
Na podlagi prijave in priloge k prijavi ugotovi izpitna komisija, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita.
Predsednik izpitne komisije določi predsedujočega in člane komisije in po potrebi še ustrezno število izpraševalcev za ta strokovni izpit.
Kandidat in ravnatelj vzgojnoizobraževalne organizacije morata biti najmanj deset dni pred izpitom seznanjena o datumu opravljanja strokovnega izpita.
Od dneva, ko dobi izpitna komisija prijavo, do dneva opravljanja strokovnega izpita ne sme preteči več kot tri mesece, pri tem se ne šteje čas, ko ni iz-pitov.
9.	člen
Strokovni izpit obsega:
1.	praktični nastop v razredu, oddelku, delovni oziroma vzgojni skupini,
2.	ustni izpit.
10.	člen
Predmetni učitelji in profesorji opravljajo praktični nastop in zagovor praktičnega nastopa iz enega izmed predmetov svojega diplomskega izpita, če je ta predmet v predmetnikih in učnih načrtih osnovnih oziroma srednjih šol.
Kandidat opravlja praktični nastop praviloma v vzgojnoizobraževalni organizaciji enake vrste, kot je , organizacija, v kateri dela.
11.	člen
Ustni izpit se opravlja iz naslednjih predmetov:
1.	zagovor praktičnega nastopa, pri katerem mora kandidat pokazati, da obvlada osnovna znanja iz didaktike in specialne metodike iz svojega delovnega področja,
2.	družbenoekonomske in politične ureditve SFRJ,
3.	vzgojnoizobraževalnega sistema,
4.	slovenskega jezika oziroma jezika narodnosti. Kandidati iz dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacij opravljajo izpit iz slovenskega in madžarskega jezika; kandidati iz vzgojnoizobraževalnih organizacij z italijanskim učnim jezikom pa iz italijanskega jezika.
12.	člen
Izpit iz družbenoekonomske in politične ureditve SFRJ naj pokaže, ali kandidat pozna temeljna načela ustave, temelje družbenoekonomske ureditve in družbenopolitičnega sistema, uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu, pravice in dolžnosti občanov, organizacijo družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravno organiziranje združenega dela.
Izpit iz vzgojnoizobraževalnega sistema naj pokaže, ali kandidat pozna vzgojnoizobraževalne smotre in načela, organizacijo in delo vzgojnoizobraževalnih organizacij in organov na vzgojnoizobraževalnem področju ter predpise o delovnih razmerjih delavcev v. vzgojnoizobraževalnih organizacijah.
Izpit iz učnega jezika naj pokaže, ali kandidat teoretično in praktično obvlada temeljne zakonitosti jezika, v katerem opravlja vzgojnoizobraževalno delo.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje podrobneje določi snov predmetov ustnega izpita. Ta snov se objavi v »Objavah«, republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
13.	člen
Praktični nastop obsega čas ene učne ure. Dva dni pred nastopom prejme kandidat temo za nastop in obvestilo o času, razredu, oddelku ali delovni oziroma vzgojni skupini v vzgojnoizobraževalni organizaciji, kjer bo imel nastop. Kandidat dobi v organizaciji podatke o učnem oziroma vzgojnem delu v razredu, oddelku ali delovni skupini ter potrebno pomoč za izvedbo praktičnega nastopa.
Pred praktičnim nastopom odda kandidat pismeno pripravo predsedniku oziroma namestniku predsednika izpitne komisije.
Praktičnemu nastopu prisostvuje predsednik oziroma njegov namestnik, član komisije strokovnjak za predmet, iz katerega ima kandidat praktični nastop in izpraševalec učnega jezika.
14.	člen
Izpitna komisija oceni praktični nastop strokovno, metodično in jezikovno. Če je kandidat pri praktičnem nastopu ocenjen negativno, lahko kandidat znova opravlja strokovni izpit čez tri mesece.
15.	člen
Po uspešno opravljenem praktičnem nastopu opravlja kandidat ustni izpit.
Ustni izpiti iz posameznih predmetov trajajo največ 30 minut.
Ocene za znanje iz posameznih predmetov in iz nastopa so: »odlično (5)«, »prav dobro (4)«, »dobro (3)«, »zadostno (2)« in »nezadostno (1)«. Ocena »nezadostno« je negativna, druge ocene pa so pozitivne. Ocene se vpišejo v zapisnik o strokovnem izpitu. Kandidat je opravil strokovni izpit, če je bil pozitivno ocenjen iz vseh predmetov.
Oceni za strokovni izpit sta: »opravil(a)« in »ni opravil(a)«.
16.	člen
Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit, dobi spričevalo o strokovnem izpitu na predpisanem obrazcu. Spričevalo podpišeta predsednik in tajnik izpitne komisije.
17.	člen
Kandidat, ki je pri ustnem izpitu negativno ocenjen iz enega ali več izpitnih predmetov, sme po preteku enega meseca opravljati popravni izpit..
18.	člen
Kandidat, ki ni opravil strokovnega izpita, se lahko v osmih dneh po sporočilu izpitne komisije pritoži zoper oceno na republiški komite za vzgojo in izobraževanje.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje najkasneje v 10. dneh odloči ali se pritožbi ugodi ali jo zavrne.
Če se pritožbi ugodi, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, določi drugo izpitno komisijo.
19.	člen
Izpitna komisija oprosti kandidata opravljanja strokovnega izpita iz tistih izpitnih predmetov, ki jih je kandidat že opravil pri strokovnem izpitu v drugi organizaciji.
20.	člen
Učitelj oziroma vzgojitelj, ki je v svojem nazivu že opravil strokovni izpit, pa preide v drug naziv učitelja oziroma vzgojitelja, ne opravlja ponovno strokovnega izpita za ta naziv.
21.	člen
Administrativno delo izpitne komisije vodi tajnik.
O strokovnem izpitu se vodi zapisnik in evidenca na predpisanem obrazcu.
22.	člen
Predsednik izpitne komisije pošlje predsedniku republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje poročilo vsako leto najpozneje do 30. junija. Poročilu priloži poimenski seznam kandidatov z navedbo stroke in končne ocene, ki jo je vsak kandidat dobil pri izpitu.
23.	člen
Stroški za delo izpitnih komisij se obračunavajo na predpisanem obrazcu in se krijejo iz sredstev republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
24.	člen
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje oziroma pooblaščena organizacija, pri kateri posluje izpitna komisija, skrbi za organizacijsko pripravo ter tehnične in pisarniške zadeve strokovnih izpitov.
25.	člen
Obrazce iz 16., 21. in 23. člena tega pravilnika določi predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
26.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1978.
St. 132-6/77
Ljubljana, dne 17. februarja 1978.
Članica Izvršnega sveta in predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih - Atena 1. r.
309.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74 in 16-897/77) in 29. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16-987/ 77) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o postopku za verifikacijo izobraževalnih organizacij
Pravilnik o postopku za verifikacijo izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 30-214/71) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo besedilo glasi:
PRAVILNIK
o postopku za verifikacijo organizacij za izobraževanje odraslih
1.	člen
Organizacije za izobraževanje odraslih (delavske univerze, izobraževalni centri in druge organizacije, ki jim je izobraževanje odraslih poglavitna dejavnost) se verificirajo v skladu z določbami zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16-987/77 — v nadaljnjem besedilu: zakon) po postopku, ki je določen s tem pravilnikom.
Verificirajo se organizacije za izobraževanje od-faslih, ki so organizirane kot delovne organizacije, kot
temeljne organizacije združenega dela, ali kot enote v sestavi organizacije, oziroma temeljne organizacije združenega dela.
Organizacija za izobražeyanje odraslih ali njen ustanovitelji mora predložiti 'republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje zahtevek za verifikacijo.
2.	člen
Zahtevek za verifikacijo obsega:
1.	podatke o nazivu, sedežu in pravnem položaju organizacije za izobraževanje odraslih,
2.	podatke o izobraževalnih nalogah, ki jih organizacija za izobraževanje odraslih opravlja in so določene z ustanovitvenim aktom,
3.	podatke o predstojniku in vodjih za izvajanje posameznih nalog ter o učiteljih in inštruktorjih,
4.	podatke o prostorih, opremi in drugih pripomočkih za izvajanje izobraževalnih nalog,
5.	podatke o financiranju.
Zahtevku za verifikacijo je treba predložiti:
1.	akt o ustanovitvi,
2.	letni program oziroma načrt nalog, ki jih organizacija za izobraževanje odraslih opravlja,
3.	dokazila o zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje izobraževalnih nalog,
4.	potrdilo upravlja!ca prostorov, opreme in pripomočkov, da jih organizacija za izobraževanje odraslih lahko uporablja za izvajanje programa v primeru, da nima lastnih prostorov, opreme in pripomočkov.
3.	člen
Organizacija za izobraževanje odraslih mora v zahtevku za verifikacijo navesti tudi posamezne izobraževalne dejavnosti, za katere želi izdajati spričevala s splošno priznano veljavnostjo, in predložiti predmetnike in učne načrte za te dejavnosti, določene v skladu z 12. členom zakona.
Če verificirana organizacija za izobraževanje odraslih uvede nove izobraževalne dejavnosti, za katere želi izdajati spričevala s splošno priznano veljavnostjo, mora vložiti/ zahtevek za dopolnitev verifikacije in predložiti predmetnike in učne načrte, določene v skladu z 12. členom zakona.
4.	člen
O zahtevku za verifikacijo odloča predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Če ugotovi, da organizacija za izobraževanje odraslih izpolnjuje pogoje iz 11. oziroma 12. člena zakona, izda odločbo, s katero verificira organizacijo za izobraževanje odraslih in določi izobraževalne dejavnosti, za katere sme organizacija za izobraževanje odraslih izdajati spričevala s splošno priznano veljavnostjo, ter odredi vpis v evidenco verificiranih organizacij za izobraževanje odraslih.
Če predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ugotovi, da organizacija za izobraževanje odraslih ne izpolnjuje pogojev iz 11. oziroma 12. člena zakona, izda odločbo, s katero zavrne zahtevek za verifikacijo.
5.	člen
Odločbo o izbrisu iz evidence organizacij za izobraževanje odraslih oziroma o prepovedi opravljanja
posameznih izobraževalnih dejavnosti, za katere organizacija za izobraževanje odraslih izdaja spričevala s splošno priznano veljavnostjo, izda predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje v skladu s 15. členom zakona.
6.	člen
Odločbe iz 4. in 5. člena tega pravilnika in odločbe iz 15. člena zakona se objavijo v »Objavah« republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-19/77
Ljubljana, dne 8. februarja 1978.
Članica Izvršnega sveta in predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
310.
Na podlagi 7. alinee 185. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) ter 54. člena v zvezi s 126. členom zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74 in 16-990/77) izdaja republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik v skladu s 143. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74 — v nadaljnjem besedilu: zakon) ureja specializacijo delavcev z visoko strokovno izobrazbo na področju zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: delavci) in pri tem predpisuje način sprejemanja delavcev na specializacijo ter pravice in obveznosti v zvezi s tem, panoge specializacije, njihov načrt in program, način opravljanja specialističnega staža, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije za izvajanje specialističnega izobraževanja, način opravljanja specialističnega izpita, sestavo in delo izpitnih komisij ter obrazce v zvezi s specializacijo.
2.	člen
Specializacija delavcev je posebna oblika strokovnega izobraževanja ob delu, potrebna za opravljanje strokovnega specialističnega dela v določenih panogah medicine, stomatologije, farmacije ter na drugih področjih zdravstvenega varstva.
Specializacija je namenjena za potrebe zdravstvenih organizacij in za opravljanje nalog zdravstvenega varstva.
Izjemoma lahko predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: republiški komite) odobri specializacijo tudi delavcem v drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, če njihovo delo sega na področje zdravstvenega varstva.
3.	člen
Specializacije so temeljne in usmerjene.
Specializacija obsega praktično in teoretično usposabljanje ter specialistični izpit.
Specializacija lahko traja najdalj štiri leta.
4.	člen
Specializacije se opravljajo v zdravstvenih organizacijah, ki izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje, in v ustreznih fakultetnih ustanovah.
5.	člen
Republiški komite skrbi, da se specializacije na področju zdravstvenega varstva odobravajo in izvajajo v skladu s strokovnimi in družbenimi potrebami in vodi v ta namen potrebno evidenco in nadzorstvo.
II. SPREJEM NA SPECIALIZACIJO
6.	člen
Specializacija se odobri delavcu za potrebe zdravstvene organizacije v skladu s programom zdravstvenega varstva in v skladu s kadrovskimi normativi.
Pogoj za opravljanje specializacije je opravljen strokovni izpit, obstoj delovnega razmerja v zdravstveni- organizaciji ter odobritev specializacije po določbah tega pravilnika.
7.	člen
Predlog za odobritev specializacije mora zdravstvena organizacija obrazložiti s podatki, ki dokazujejo potrebo po določeni specializaciji glede na program zdravstvenega varstva, kadrovske normative ter glede na svoje samoupravne splošne akte.
Predlogu za odobritev specializacije priloži zdravstvena organizacija potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu kandidata in predlog za imenovanje glavnega mentorja.
8.	člen
Specializacijo odobri predsednik republiškega komiteja z odločbo na predlog zdravstvene organizacije.
Specializant lahko začne z opravljanjem specialističnega staža po odobritvi iz prejšnjega odstavka.
Republiški komite vodi evidenco o izdanih odobritvah specializacij.
9.	člen
Po izdani odločbi o odobritvi specializacije sklene zdravstvena organizacija „s specializantom pogodbo, s katero določi obojestranske pravice in obveznosti glede opravljanja specializacije in glede pravic in obveznosti iz združenega dela v zdravstveni organizaciji.
Zdravstvena organizacija v svojem samoupravnem splošnem aktu uredi način sprejemanja na specializacijo in obveznosti specializanta, ter dolžnosti specializanta glede povrnitve nadomestil osebnih dohodkov in drugih stroškov, če mu pred potekom dobe, ki je določena v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene organizacije in v pogodbi o specializaciji, po njegovi volji ali odgovornosti preneha lastnost delavca v združenem delu.
10.	člen
Specializant, ki pred potekom odobrene specializacije sklene delovno razmerje z drugo zdravstveno organizacijo, lahko nadaljuje začeto specializacijo le na podlagi nove odobritve po postopku iz tega pravilnika.
11. člen	6.	DERMATOVENEROLOGIJA	4
Določbe	tega	pravilnika o sprejemu na speciali-	—	splošna dermatologija	24
zacijo in o	opravljanju specializacije se	uporabljajo	—	interna medicina in infektologija 8
tudi v primerih	iz tretjega odstavka 2.	člena tega	—	mikrobiologija z imunologijo	4
pravilnika.	—	specialna dermatovenerologija	14
III.	PANOGE SPECIALIZACIJE, NACRT IN TRAJANJE
12. člen
Temeljne panoge specializacije, v katerih se lahko specializirajo zdravniki, njihovo trajanje in načrt:
1.	INTERNA MEDICINA	4 LETA
—	splošna interna medicina in urgentna stanja v interni medicini	24	mesecev
—	infektologija	2	meseca
—	nevrologija	2	meseca
—	onkologija	2	meseca
—	radiologija z nuKieamo medicino 2 meseca
—	patološka morfologija	2	meseca
—	patološka fiziologija	1	mesec
—	mikrobiologija z imunologijo	1	mesec
—	poglabljanje znanja iz celokupne
interne medicine, ki se določi v programu specializacije	12	mesecev
7.	SPLOŠNA KIRURGIJA	4
—	splošna kirurgija s travmatologijo
in rehabilitacijo	28
—	mejna internistična področja, določena s programom specializacije	3
—	patološka morfologija	2
—	anestezija in reanimacija	2
—	transfuziologija	1
—	onkologija	2
—	specialna kirurgija	10
8.	UROLOGIJA	4
—	urologija	28
—	splošna kirurgija	13
—	nefrologija	3
—	ginekologija	2
—	onkologija	1
—	anestezija	1
9.	NEVROKIRURGIJA	4
2.	INFEKTOLOGIJA	4 LETA
—	interna medicina in urgentna stanja v interni medicini	8	mesecev
—	pediatrija	10	mesecev
—	nevrologija	1 mesec
—	mikrobiologija	s parazrtologijo	4 mesece
—	epidemiologija	1 mesec
—	infektologija	24	mesecev
— splošna kirurgija s travmatologijo
in rehabilitacijo	~	8
—	anestezija	'	2
—	nevrologija	8
—	nevrofiziologija	2
—	nevroradiologija	2
—	nevropatologija	2
—	nevrokirurgija	24
3.	PEDIATRIJA
4 LETA
—	socialna pediatrija služba
—	nepnatologija
•— otroške bolezni
—	otroška' psihiatrija
—	otroška kirurgija
—	ortopedija
in dispanzerska
6 mesecev 2 meseca 30 mesecev 2 meseca 1 mesec 1 mesec
ali seminar
—	Otorinolaringologija
—	dermatologija
—	okulistika
—	infektologija
1 mesec 1 mesec 1 mesec 3 mesece
4.	NEVROLOGIJA	4	LETA
—	splošna nevrologija	6	mesecev
—	splošna psihiatrija	6	mesecev
—	interna medicina	2	meseca
—	druga mejna področja, določena s
programom specializacije	10 mesecev
—	specialna nevrologija	21	mesecev
—	klinična nevrofiziologija	3	mesece
10	ORTOPEDIJA	4
—	ortopedija in travmatologija	32
—	splošna kirurgija s plastično kirurgijo	9
—	anestezija in reanimacija	2
—	nevrologija in nevrofiziologija	2
—	fizikalna medicina in rehabilitacija 2
—	prtopedska protetika	1
11.	GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO
—	porodništvo	12
—	ginekologija	12
—	anestezija, reanimacija in transfuziologija	2
—	nepnatologija	2
—	socialna ginekologija in dispanzerska služba	3
—	načrtovanje družine	2
—	kirurgija z urologijo	12
—	onkološka radiologija in kemoterapija	\	2
—	patološka morfologija	1
5.	PSIHIATRIJA
—	splošna psihiatrija
—	nevrologija in mejna področja, določena s programom specalizacije
—	interna medicina
—	specialna psihiatrija
4 LETA 16 mesecev
9 mesecev 3 mesece 20 mesecev
12.	OTORINOLARINGOLOGIJA	4
—	otorinolaringologija	40
—	mejna kirurška področja, določena
s programom specializacije	6
—	anestezija in reanimacija	1
—	onkologija'	1
LETA
mesecev
mesecev
mesece
mesecev
LETA
mesecev
mesece
meseca
meseca
mesec
meseca
mesecev
LETA
mesecev
mesecev
mesece
meseca
mesec
mesec
LETA
mesecev
meseca
mesecev
meseca
meseca
meseca
mesecev
LETA
mesecev
mesecev
meseca
meseca
meseca
mesec
4 LETA
mesecev
mesecev
meseca
meseca
mesece
meseca
mesecev
meseca
mesec
LETA
mesecev
mesecev
mesec
mesec
13. OFTALMOLOGIJA	4 LETA
— oftalmologija	42 mesecev
— interna medicina	1 mesec
— otorinolaringologija	1 mesec
— čeljustna kirurgija	1 mesec
— plastična kirurgija	1 mesec
— nevrologija	2 meseca
14. ANESTEZIOLOGIJA	
IN REANIMACIJA	4 LETA
— splošna anesteziologija	12 mesecev
— specialna anesteziologija	12 mesecev
— interna medicina	8 mesecev
— intenzivna terapija	12 mesecev
— inhalacijska terapij«	4 mesece
15. TRANSFUZIOLOGIJA	3 LETA
— transfuziologija	30 mesecev
— klinična hematologija s hematolo-	
škim laboratorijem	5 mesecec
— anestezija z reanimacijo	1 mesec
16. FIZIKALNA MEDICINA	
IN REHABILITACIJA	3 LETA
— medicinska rehabilitacija	12 mesecev
— kompleksna rehabilitacija	11 mesecev
— ortopedija in travmatologije	5 mesecev
— nevrologija	3 mesece
— psihiatrija	1 mesec
— respiratorna in kardiovaskularna	
obolenja	3 mesece
— revmatologi) a	1 mesec
17. RENTGENOLOGIJA	4 LETA
— radiofizika in rentgenska tehnika	3 mesece
— patomorfologija	2 meseca
— rentgenska diagnostika organov in	
sistemov	36 mesecev
— interna medicina	3 mesece
— kirurgija	3 mesece
— radioterapija in zaščita pred ionizi-	
rajočimi sevanji	1 mesec
18. RADIOTERAPIJA	
IN ONKOLOGIJA	4 LETA
— radiofizika, radiobiologija in zašči-	
ta pred ionizirajočim sevanjem	3 mesece
— radioterapija	25 mesecev
— patološka morfologija	2 meseca
— rentgenska diagnostika	2 meseca
. —. nuklearna medicina	2 meseca
— klinična onkologija	5 mesecev
— splošna kirurgija	3 mesece
— interna medicina	3 mesece
— ginekologija	1 mesec
— otolaringologija	1 mesec
— onkološki dispanzer	1 mesec
19. NUKLEARNA MEDICINA	4 LETA
— organizirani teoretski in praktični	
pouk (podiplomski študij iz nuklearne	
medicine)	12 mesecev
— klinična medicina	24 mesecev
— nuklearna medicina	12 mesecev
20.	PATOLOŠKA MORFOLOGIJA	4 LETA
—	normalna histologija s histološko
tehniko	2 meseca
—	mikrobiologija	2 meseca
—	splošna patološka morfologija ob-
dukcije z nevropatologijo in s specialno histološko tehniko	16 mesecev
—	biopsije in citologija	9 mesecev
—	patološka fiziologija	2 meseca
—	sodna medicina s toksikologijo	5 mesecev
—	klinična patologija ali citologija	12 mesecev
21.	SODNA MEDICINA
4 LETA
—	sodna medicina
—	patološka morfologija
—	patološka fiziologija
—	forenzična toksikologija
—	klinična toksikologija
—	klinična travmatologija
24 mesecev 12 mesecev
2	meseca • 4 mesece
3	mesece 3 mesece
22.	MIKROBIOLOGIJA
S PARAZITOLOGIJO
—	molekularna biologija
—	klinična bakteriologija
—	sanitarna bakteriologija
—	parazitologija
—	virologija
—	serologija z imunologijo
—	epidemiologija
—	infektologija
3 LETA
5	mesecev 10 mesecev
2 meseca
6	mesecev 6 mesecev 5 mesecev 1 mesec
1 mesec
23.	EPIDEMIOLOGIJA
3 LETA
—	epidemiologija infekcijskih bolezni
—	epidemiologija neinfekcijskih bolezni (s področjem onkologije)
—	infektologija
—	imunologija in serologija
—	mikrobiologija
—	higiena
—	javno zdravstvo
8 mesecev
8 mesecev 3 mesece 3 mesece 3 mesece 3 mesece 8 mesecev
24.	HIGIENA
3 LETA
nika zaci j a
splošna higiena
specialna higiena in sanitarna teh-
dezinfekcija, dezinsekcija in derati-
infektologija epidemiologija sanitarna mikrobiologija javno zdravstvo
6 mesecev 12 mesecev
2	meseca
3	mesece 3 mesece 2 meseca 8 mesecev
25.	MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA
—	javno zdravstvo s statistiko, epidemiologijo in higieno dela, prometa in športa
—	psihofiziologija dela, prometa in športa
—	poklicne bolezni in ocenjevanje delovne zmogljivosti
—	ekologija dela, prometa in športa
—	aktivno zdravstveno varstvo delavcev, športnikov in udeležencev prometa
4	LETA
5	mesecev
5	mesecev
6	mesecev 2 meseca
6 mesecev
—	mejne stroke	7	mesecev
—	praktično delo v ambulantah in dispanzerju medicine dela, prometa in
športa	5	mesecev
—	specialna področja	12	mesecev
26.	ŠOLSKA MEDICINA	4	LETA
—	podiplomski tečaj za zdravstveno
varstvo žena, otrok in mladine	8	mesecev
—	pediatrija	22	mesecev
—	interna medicina	12	mesecev
—	infekcijske bolezni z epidemiologijo	3	mesece
—	šolska higiena	3	mesece
—	v interni medicini: kardiologija, pulmologija, gastroenterologija, endokrinologija in metabolizem, nefrologija, revmatologija in hematologija,
—	v psihiatriji: psihoterapija in pedopsihiatrija,
—	v splošni kirurgiji: kardiovaskularna kirurgija, plastična kirurgija, maksilofacialna kirurgija in travmatologija,
—	v mikrobiologiji s parazitologijo: virologija.
Usmerjena specializacija se opravlja v okviru
trajanja temeljne specializacije najmanj 12 mesecev in ne več kot 24 mesecev; natančnejši načrt usmerjene specializacije se določi s programom specializacije.	i
14.	člen
27.	SPLOŠNA MEDICINA	3 LETA
—	dvosemestralni podiplomski študij, javno zdravstvo in epidemiologija oziroma organizacija zdravstvenega varstva (vključno s sodno medicino)
—	zdravstveno varstvo žena
—	zdravstveno varstvo otrok in mladine
—	interna medicina
—	pnevmologija
—	onkologija
—	infekcijske bolezni
—	dermatovenerologija
—	nevrologija
—	psihiatrija
—	kirurgija z ortopedijo
—	otorinolaringologija
—	okulistika
—	kompleksna rehabilitacija
28.	SOCIALNA MEDICINA
Z ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA	3	LETA
—	podiplomski tečaj iz javnega zdravstva	8	mesecev
—	socialna	medicina	12	mesecev
—	osnove higiene in epidemiologije	4 mesece
—	zdravstvena statistika in kibernetika	4 mesece
—	ekonomika v zdravstvu	3 mesece
—	socialno varstvo in socialno zava- /
rovanje	3 mesece
—	zdravstvena vzgoja	2 meseca
29.	MEDICINSKA BIOKEMIJA	4 LETA
10	mesecev
3	mesece
3	mesece
6	mesecev
2	meseca
1	mesec
1	mesec
1	mesec
1	mesec
2	meseca
3	mesece
1	mesec
1	mesec
1	mesec
Temeljne panoge specializacije, v katerih se lahko specializirajo zobozdravniki, njihovo trajanje in načrt:
1. ZOBNA IN ČELJUSTNA ORTOPEDIJA	3 LETA
—	zobna in	čeljustna ortopedija	25 mesecev
—	otroško in preventivno zobozdravstvo	3 mesece
—	pediatrija	1	mesec
—	otorinolaringologija	1	mesec
—	maksilofacialna in oralna	kirurgija	2	meseca
—	socialna in preventivna	medicina	2	meseca
—	paradontopatije	1	mesec
—	psihologija	1	mesec
2.	OTROŠKO IN PREVENTIVNO ZOBOZDRAVSTVO	3 LETA
—	otroško in preventivno zobozdravstvo
—	ortodontija
—	ustne bolezni in paradontopatije
—	fiksna protetika
—	oralna kirurgija
—	pediatrija
—	infekcijske bolezni
—	zdravstvena prosveta in mladinska psihologija
20 mesecev 5 mesecev 1 mesec 1 mesec 4 mesece 3 mesece 1 mesec
1 mesec
3.	STOMATOLOŠKA PROTETIKA
—	stomatološka protetika
—	laboratorijska protetika
—	oralna kirurgija
—	paradontopatije
—	ortodontija
3 LETA
30 mesecev 3 mesece 1 mesec 1 mesec 1 mesec
—	analitska kemija in matematika
kot dopolnitev znanja po programu specializacije	12	mesecev
—	splošna	biokemija	6	mesecev
—	mikrobiologija s parazitologijo in
osnove sterilizacije	6	mesecev
—	klinična	kemija	6	mesecev
— hematologija s citologijo
6 mesecev
■ — specialna klinična kemija	6 mesecev
— fizikalnb-kemijske metode analize v medicinski biokemiji	6 mesecev
13.	člen
Usmerjene specializacije v okviru interne medicine, psihiatrije, splošne kirurgije ter mikrobiologije s parazitologijo so:
4. ZOBNE IN USTNE BOLEZNI	3 LETA
— zobne bolezni	18 mesecev
— ustne bolezni in paradontopatije	10 mesecev
— oralna kirurgija	4 mesece
—- stomatološka protetika	3 mesece
— stomatološka rentgenologi j a	1 mesec
5. ORALNA KIRURGIJA	4 LETA
— splošna kirurgija in travmatologija	9 mesecev
— plastična in rekonstruktivna kirur-	
	4 mesece
— anestezija in reanimacija	2 meseca
— onkologija	2 meseca
— okulistika	1 mesec
— patološka morfologija	2 meseca
— oralna in maksilofacialna kirurgija	22 mesecev
— ustre bolezni in ortodonti j a	4 mesece
6.	MAKSILOFACIALNA KIRURGIJA
—	maksilofacialna kirurgija
—	splošna kirurgija
—	splošna travmatologija
—	anestezija in reanimacija
—	plastična in rekonstruktivna kirur-
—	okulistika
—	otorinolaringologija
—	onkologija
—	patološka morfologija
4	LETA 24 mesecev
5	mesecev 4 mesece
1 mesec
6	mesecev 1 mesec
4 mesece
1	mesec
2	meseca
7.	SOCIALNA MEDICINA Z ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 3 LETA
— načrt je isti kot za zdravnike (28. točka 12. člena)
15.	Člen
Temeljne panoge specializacije, v katerih se lahko specializirajo diplomirani inženirji farmacije, njihovo trajanje in načrt:
1.	MEDICINSKA BIOKEMIJA	4 LETA
—	načrt je isti kot za zdravnike (29. točka 12. člena) s tem, da 12 mesecev dopolnjujejo znanje iz medicinske fiziologije in biologije
2.	PREIZKUŠANJE	ZDRAVIL	3	LETA
—	analitika zdravil (tehnika, metodika)	15	mesecev
—	kemija zdravil in fizikalne metode
analiz	3	mesece
—	biološko	preiskovanje	zdravil	14	mesecev
—	farmakodinamično preiskovanje
zdravil	3	mesece
—	pridobivanje in kontrola serumov
in cepiv	1	mesec
3.	OBLIKOVANJE ZDRAVIL	3 LETA
—	metode izdelave čvrstih oblik zdravil
—	metode izdelave paranteralnih raz-stopin in derivatov krvi
—	metode izdelave poltrdih oblik zdravil
—	metode izdelave tekočih oblik zdravil
—	fizikalno-kemične analize oblik zdravil
—	organizacija preskrbe z zdravili in vloga ter naloge lekarniške službe
—	stabilnost zdravil
—	analiza farmacevtske embalaže
—	teoretična in praktična obdelava določene teme iz oblikovanja zdravil
6 mesecev 6 mesecev 4 mesece
2	meseca
3	mesece
3	mesece
4	mesece 2 meseca
6 mesecev
4.	BIOFARMACIJA	3 LETA
—	vpliv kemične strukture zdravilnih
snovi in njihovo terapevtsko	delovanje	6 mesecev
—	vpliv oblikovanja zdravil in vpliv
fizikalno-kemičnih lastnosti in njihovo delovanje	6	mesecev
—	določevanje razstaplanja, razpadanja in razpuščanja zdravilnih snovi in
podlag ter ugotavljanje kemijske, fizikalne in mikrobiološke stabilnosti
—	obveščanje, distribucija in racionalna poraba zdravil
—	teoretična in praktična obdelava določene teme iz biofarmacije
5.	KLINIČNA FARMACIJA
—	uvajanje v farmakoinformatiko
—	fiziologija in patofiziologija
—	delovanje, vzporedno delovanje in medsebojno delovanje zdravil
—	izbrana poglavja iz farmacije
—	konkretno uvajanje v teamsko delo
—	metode biološkega preizkušanja zdravil
—	teoretična in praktična obdelava določene teme iz konziliarne farmacije
6.	SANITARNA KEMIJA
—	kemija in analitika živil s principi nauka o prebavi
—	kemijsko preizkušanje pitnih in odpadnih voda
—	osnove mikrobiologije živil in voda
—	sanitarna tehnika
7.	TOKSIKOLOŠKA KEMIJA
—	splošna toksikološka kemija
—	industrijska in komunalna toksikologija
—	sodna toksikologija
12 mesecev 6 mesecev 6 mesecev
3 LETA
3	mesece
4	mesece
3	mesece
4	mesece 12 mesecev
4 mesece
6 mesecev
3	LETA 14 mesecev
12 mesecev 6 mesecev
4	mesece
3 LETA 12 mesecev
8 mesecev 6 mesecev
— toksikologija biološkega materiala, vode, zraka in živil, kontaminiranih z vojnimi in drugimi strupi	10 mesecev
16.	člen
Temeljne panoge specializacije, v katerih se lahko specializirajo drugi delavci (glede na svojo izobrazbo in področje dela), njihovo trajanje in načrt:
1.	MEDICINSKA BIOKEMIJA	4 LETA
—	načrt je isti kot za zdravnike (29. točka 12. člena), s tem, da kemiki 12 mesecev dopolnjujejo znanje iz medicinske fiziologije in biologije, biologi pa 12 mesecev iz medicinske fiziologije, analitske kemije in matematike
2.	SANITARNA KEMIJA	3 LETA
—	načrt je isti kot za diplomirane inženirje farmacije (6. točka 15. člena)
3.	TOKSIKOLOŠKA KEMIJA	3	LETA
—	načrt je isti kot za diplomirane inženirje farmacije (7. točka 15. člena)
4.	PREIZKUŠANJE ZDRAVIL	4	LETA
—	načrt je isti kot za diplomirane inženirje farmacije (2. točka 15. člena) s tem, da 12 mesecev dopolnjujejo znanje iz farmacevtske kemije, patofiziologije in farmakologije
5.	MEDICINSKA BIOLOGIJA	3	LETA
—	načrt je isti kot za specializacijo
zdravnikov iz mikrobiologije s parazitolo-gijo (22. točka 12. člena) s tem, da se biologi in veterinarji ne specializirajo na bolniških oddelkih
6.	KLINIČNA PSIHOLOGIJA	3 LETA
—	klinično-psihološka problematika, diagnostika in obravnavanje
—	psihopatologija otrok in odraslih
—	teorija osebnosti
—	psihološko svetovanje in osnove psihoterapevtskih intervencij
7.	' NUKLEARNA MEDICINSKA
TEHNOLOGIJA	3 LETA
—	osnove medicine, statistika, teorija
meritev, merilne aparature v nuklearni medicini, računalništvo,	radioaktivni izotopi	18	mesecev
—	specialni programi — diferencirani
po poklicih (izbrani predmet)	18	mesecev
IV.	PROGRAM SPECIALIZACIJE, NAČIN IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE SPECIALISTIČNEGA STA2A
17.	člen
Program specializacij za posamezno panogo specializacije pripravijo v	treh mesecih po	uveljavitvi
tega pravilnika ustrezne klinike, inštituti oziroma zavodi, po predhodni konzultaciji z ustrezno strokovno organizacijo delavcev na področju zdravstvenega varstva.
Program specializacije obsega predvsem:
—	katera opravila mora specializant obvladati, ko konča staž v posamezni strokovni enoti po načrtu specializacije, in način preverjanja pridobljenega znanja,
—	koliko časa traja posamezna usmerjena specializacija in katera opravila mora specializant obvladati po končani dobi usmerjanja,
—	ali se temeljna oziroma usmerjena specializacija lahko delno opravlja tudi v obliki seminarjev s praktičnimi demonstracijami posameznih opravil in koliko časa trajajo seminarji,
—	ali mora specializant izdelati tudi pismeno nalogo pred opravljanjem specialističnega izpita,
—	koliko časa mora specializant prebiti na posameznih mejnih področjih iz 12. člena tega pravilnika, .
—	ali oziroma koliko se študij III. stopnje in podiplomski tečaji lahko priznajo v specialistični staž. Studij III. stopnje na ustrezni fakulteti ali podiplomski tečaji, organizirani za posamezna področja zdravstvenega varstva, se lahko priznajo v specialistični staž ustrezne panoge toliko, kolikor so v skladu s programom odobrene specializacije.
18.	člen
Najmanj zadnje tri do največ zadnjih dvanajst mesecev specialističnega staža prebijejo specializanti ha ustreznih klinikah in inštitutih ali v kliničnih bolnišnicah in zavodih, da izpolnijo specialistično znanje v določeni panogi.
Specializanti klinik in inštitutov ter kliničnih bolnišnic in zavodov prebijejo najmanj tri do šest mescev v zadnjem letu specializacije v ustreznih zdrav-
stvenih organizacijah zunaj kliničnih zdravstvenih organizacij oziroma inštitutov in zavodov.
Organizacijo, razpored in evidenco specializacije po prejšnjem odstavku ureja in vodi republiški komite.
19.	člen
Specializacija se lahko opravlja v tistih zdravstvenih organizacijah, ki imajo:
—	ustrezne strokovne službe,
—	strokovno usposobljene mentorje za izvajanje specializacije,
—	zadostno opremo in druge zdravstveno-tehno-loške pogoje za specialistično izobraževanje,
—	obsežno in raznovrstno medicinsko in drugo kazuistiko.
Republiški komite ugotavlja, ali zdravstvena organizacija izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, vodi evidenco teh zdravstvenih organizacij in evidenco zdravstvenih organizacij, kjer se opravlja specialistični staž.
20.	člen
Zdravstvena ali druga organizacija, v kateri se opravlja specialistični staž, s svojim samoupravnim splošnim aktom določi, koliko specializantov lahko istočasno opravlja specialistični staž na posameznih oddelkih oziroma strokovnih enotah.
21.	člen
Za pravilno in učinkovito opravljanje specialističnega staža po tem pravilniku in po programu specializacije je odgovorna oseba, ki je specializantu določena za glavnega mentorja.
Glavni mentor spremlja specializanta vso dobo specialističnega staža, skrbi za pravilno izvajanje programa in načrta specializacije ter za razporejanje specializanta v določene strokovne enote po načrtu specializacije.
Za glavnega mentorja je lahko imenovan specialist iz panoge, za katero se specializant specializira in ki ga na predlog zdravstvene organizacije, za katere potrebe specializant specializira, imenuje republiški komite v odločbi o odobritvi specializacije.
22.	člen
Da se zagotovi učinkovito opravljanje specialističnega staža, določi zdravstvena organizacija oziroma njena strokovna enota strokovnjake — mentorje, ki morajo skrbeti za pravilno izvajanje 'posameznega dela programa in načrta specializacije.
Za mentorja je lahko imenovan specialist ustrezne specialnosti.
Mentorja določi vodja strokovne enote na predlog strokovnega kolegija.
Enemu mentorju sta lahko istočasno dodeljena največ dva specializanta.
23.	člen
Mentor opravlja svoje naloge po tem pravilniku sporazumno z vodjem strokovne enote, v kateri se opravlja specialistični staž.
Mentorjeve naloge so predvsem razporejanje specializantov v določene strokovne enote po programu specializacije, preverjanja dela in pridobljenega znanja, organizacija strokovnih sestankov, na katerih specializanti obravnavajo strokovno kazuistiko, usmer-
12 mesecev 12 mesecev 4 mesece
8 mesecev
janje specializantov pri uporabi strokovne literature in druga opravila, ki so potrebna, da je specialistični staž učinkovit.
24.	člen
Če dolžnosti mentorjev presegajo njihove redne naloge, se jim za to lahko določi ustrezna nagrada.
Merila za nagrajevanje mentorjev določijo zdravstvene organizacije v svojih samoupravnih splošnih aktih.
25.	člen
Specialistični staž se opravlja brez prekinitve; prekinitev je mogoča le v primeru bolezni oziroma v času porodniškega dopusta.
Izjemoma lahko zdravstvena organizacija v soglasju z republiškim komitejem prekine svojemu specializantu opravljanje specialističnega staža, če to terjajo objektivno utemeljene razmere v zdravstveni organizaciji; taka prekinitev lahko traja največ eno leto v teku celotnega specialističnega staža.
Prekinjeni specialistični staž se podaljša za toliko, kolikor je trajala prekinitev.
Letni dopust se všteva v čas specialističnega staža.
Če specializant izkoristi letni dopust v času, ko je v določeni strokovni enoti na stažu, ki je po predpisanem programu krajši od šestih mesecev, se mu specialistični staž ustrezno podaljša.
Če je prekinitev specialističnega staža trajala več kot eno leto, se prekinjeni specialistični staž ne more podaljšati in specializacije ne nadaljevati; za nadaljevanje specializacije v tem primeru je potrebna nova odobritev.
26.	člen
Če specializant po lastni odgovornosti ne opravlja obveznosti in nalog po načrtu in programu specializacije in tako stanje po oceni mentorja traja že najmanj šest mesecev, lahko republiški komite na predlog zdravstvene organizacije odpravi odobreno specializacijo.
27.	člen
Potek specialističnega staža se vpisuje na obrazcu »List o specializaciji«, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
Zdravstvena organizacija, ki je sklenila pogodbo s specializantom (prvi odstavek 9. člena), izda list o specializaciji in izpolni prvo stran lista.
Vse podatke v listu o specializaciji, ki se nanašajo na opravljanje specialističnega staža po programu specializacije, vpisuje in potrjuje vodja strokovne enote, v kateri se opravlja staž.
V.	SPECIALISTIČNI IZPIT
28.	člen
Specializant, ki ■ je opravil specialistični staž po določbah tega pravilnika, pridobi pravico opravljati specialistični izpit.
29.	člen
Kandidata prijavi na specialistični izpit zdravstvena organizacija, za katere potrebe je bila odobrena specializacija. Prijava se pošlje republiškemu komiteju vsaj šest tednov pred opravljanjem izpita.
Prijavi na specialistični izpit je treba priložiti potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, odločbo o odobritvi specializacije, izpolnjen list o specializaciji, pogodbo o specializaciji ter izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata.
Če je po programu specializacije predvidena pismena naloga, ki jo je specializantu določil glavni mentor, jo predloži kandidat izpitni komisiji vsaj 14 dni pred izpitom.
30.	člen
Republiški komite z odločbo odobri kandidatu opravljanje specialističnega izpita, ko ugotovi, da je pravilno in v celoti opravil specialistični staž.
Z isto odločbo se določita tudi čas in kraj opravljanja izpita in imenuje izpitna komisija. Rok za opravljanje izpita ne sme biti krajši kot trideset dni od dneva prejema odločbe.
Odločbo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena je treba poslati kandidatu, kandidatovi zdravstveni organizaciji in članom izpitne komisije.
Čas in kraj opravljanja izpita ter sestava izpitne komisije se lahko spremenijo, če so za to opravičeni razlogi. O tem odloči republiški komite. Preložitev izpita za največ petnajst dni lahko odredi tudi predsednik izpitne komisije.
31.	člen
Specialistični izpit se opravlja pred izpitno komisijo. Določi jo predsednik republiškega komiteja iz-me-'! fakultetnih učiteljev in, drugih priznanih strokovnjakov tako, da so zastopane vse panoge specializacije.
Za posamezni specialistični izpit imenuje predsednik republiškega komiteja izmed članov izpitne komisije iz prejšnjega odstavka predsednika in dva člana, ki so obenem tudi izpraševalci.
Praviloma morata biti dva člana izpitne komisije strokovnjaka iz tiste stroke, iz katere kandidat opravlja specialistični izpit.
Republiški komite lahko imenuje svojega predstavnika, da prisostvuje specialističnemu izpitu.
Članom izpitne komisije, predstavniku republiškega komiteja in zapisnikarju pripada nagrada za njihovo delo.
32.	člen
Specialistični izpit se opravlja v ustrezni klinični bolnišnici, kliniki oziroma inštitutu.
Izpit je javen ter obsega praktični in teoretični del ter zagovor pismene naloge, če je ta predvidena v programu specializacije.
Izpit traja, dokler se izpraševalec oziroma komisija ne prepriča, da kandidat obvlada izpitno gradivo. Vprašanja postavlja lahko kandidatu vsak član komisije.
33.	člen
O poteku izpita se piše zapisnik na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo pa ga vsi člani komisije.
Po končanem izpitu pošlje komisija en izvod zapisnika republiškemu komiteju.
34.	člen
Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z »je opravil« oziroma »ni opravil«. Člani komisije se posamično odločijo za eno od ocen. Končna ocena uspeha je sprejeta z večino glasov.
Predsednik komisije sporoči takoj kandidatu uspeh izpita v prisotnosti članov komisije in zapisnikarja.
35.	člen
Če kandidat neupravičeno ne pride na izpit ali odstopi od nadaljevanja pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
Če kandidat ne pride na izpit iz opravičenih razlogov, se mora k izpitu ponovno priglasiti v roku, ki mu ga določi izpitna komisija.
36.	člen
Kandidat, ki prvič ne opravi izpita, ima pravico ponavljati izpit največ še dvakrat v presledku najmanj šestih mesecev od prvega oziroma drugega izpita.
Če kandidat tretjič ne opravi izpita, izgubi pravico do opravljanja specialističnega izpita.
Pri specialističnem izpitu, ki ga kandidat ponavlja, obvezno prisostvuje predstavnik republiškega komiteja.
37.	člen
Kandidatu, ki j,e opravil specialistični izpit, se izda diploma in podeli naziv specialista iz pridobljene temeljne specializacije. Diplomo podpišeta predsednik izpitne, komisije in predsednik republiškega komiteja.
Republiški komite vodi evidenco o izdanih diplomah.
38.	člen
Stroške specialističnega izpita nosi zdravstvena organizacija, v kateri je specializant v delovnem razmerju.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Delavci, ki jim je bila odobrena specializacija v panogi, ki jo’ predpisuje ta pravilnik in so začeli opravljati specialistični staž pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo specializacijo in opravljajo specialistični izpit po tem pravilniku.
Delavci, ki jim je bila*odobrena specializacija v panogi, ki je ta pravilnik ne predpisuje, in so začeli opravljati specialistični staž pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo specializacijo po načrtu in programu iz prejšnjega pravilnika.
Morebitna neskladja v načrtu specializacije v primerih iz tega člena usklajuje republiški komite tako, da trajanje specializacije ne preseže dobe ob odobritvi specializacije.
40.	člen
Specializant, ki pred potekom specialističnega staža obvlada gradivo celotnega programa specializacije, se lahko priglasi k specialističnemu izpitu največ eno leto pred potekom specialističnega staža.
Opravljanje specialističnega izpita po prejšnjem odstavku lahko odobri republiški komite na podlagi mnenja predstojnika klinike oziroma inštituta.
41.	člen
Specialistični staž iz prvega odstavka 18. člena ter specialistični izpit lahko opravlja specializant v drugi republiki samo s predhodnim soglasjem republiškega komiteja.
42.	člen
čas specializacije, ki ga je delavec prebil v tujini v ustrezni zdravstveni organizaciji oziroma klinični ustanovi, se prizna kot specialistično izobraževanje po tem pravilniku, če se njegova specializacija v
tujini bistveno ne razlikuje od programa specaliza-cije po tem pravilniku.
Specializacija, pridobljena v tujini, se lahko prizna kot specializacija po tem pravilniku.
O priznanju specialističnega staža oziroma specializacije iz prvega in drugega odstavka tega člena odloči republiški komite.
43.	člen
Tuji državljani, zaposleni v naši zdravstveni organizaciji, lahko specializirajo v SR Sloveniji po določbah tega pravilnika pod istimi pogoji, ki veljajo za specializacijo državljanov SFRJ.
Tujim državljanom, ki niso zaposleni v naši zdravstveni organizaciji, lahko dovoli specializacijo v SR Sloveniji predsednik republiškega komiteja, če so za to urejeni finančni pogoji.
44.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o specializaciji zdravnikov, zobozdravnikov, diplomiranih farmacevtov in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo (Uradni list SRS, št. 22-193/74).
45.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 131-1/78
Ljubljana, dne 1. marca 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Anton Fazarinc, prim. dr. 1. r.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI KOMITE ZA ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO — LJUBLJANA
St.
Datum:
ZAPISNIK o specialističnem izpitu
ki ga je opravljal-a----------.........................
(Ime in priimek)
rojen-a ........................ v —-------------------
zaposlen-a v __________________________________________
kot............................., iz ___________-—
(naziv)	(panoga specializacije)
-----------------------------, dne .......................
v ------------------------------, pred komisijo, ki je
bila imenovana z odločbo Republiškega komiteja za
zdravstveno in socialno varstvo, št--------------------
z dne___________________________
Specialističnemu izpitu je prisostvoval predstavnik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ____________________________________________
(ime in priimek predstavnika)
Kandidata je pripustil k specialističnemu izpitu Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo z isto odločbo, s katero je bila imenovana izpitna komisija.
Kandidat je predložil s programom specializacije ...............:..............................
predpisano pismeno nalogo.*	(zdravstvena oz. druga OZD)
Pismena naloga s programom specializacije kandidatu
ni bila predpisana.*	LIST O SPECIALIZACIJI
* Neustrezno črtati
Kandidat je dobil na izpitu naslednja vprašanja:	-z
.......................................................... (panoga specializacije)
(ime in priimek)
Po končanem izpraševanju je izpitna komisija odločila ........................'.............................
in razglasila ter kandidatu sporočila, da JE — NI	(naziv)
opravil specialistični izpit.	‘	...........................................
Zapisnikar	Predsednik komisije	(OZD, v kateri je zaposlen-a)
...........................	■ ....................... Specializacijo je začel-a dne
Člani komisije
(predstavnik RKZSV)	M-P'	Predstojnik
Leto
OZD in strokovna enota	Število mesecev in doba od 			 do 		Pomembnejša strokovna opravila	Oblike preverjanja pridobljenega praktičnega in teoretičnega znanja	Uspeh	Podpis vodje strokovne ei\ote in mentorja ter pečat
					
IZJAVA GLAVNEGA MENTORJA
(ime in priimek)	(naziv)
je opravil-a predpisani specialistični staž
iz ...........................................................
(panoga specializacije)
in je pripravljen-a za opravljanje specialističnega izpita.
Glavni mentor
311.
Na podlagi četrtega odstavka 3. člena zakona o varnosti na javnih smučiščih (Uradni list SRS, št. 16-9P2/77) izdaja predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o reševalni službi in o službi prve psrrnoči na Smučiščih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik ureja delovanje reševalne službe in službe prve pomoči na smučiščih, določa opremo in sredstva, ki so potrebna za uspešno reševanje ponesrečencev in nudenje prve pomoči, ter predpisuje znanje in usposobljenost reševalcev in osebja službe prve pomoči.
2.	člen
Reševanje ponesrečencev in nudenje prve pomoči se v skladu z določbami zakona o varnosti na javnih
smučiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon) in tega pravilnika zagotavlja:
—	z ustreznim številom usposobljenih reševalcev in osebja službe prve pomoči;
—	z ustrezno opremo in sredstvi za reševanje ponesrečencev in za nudenje prve pomoči;
—	z dežurno službo zdravnika na smučišču v primeru iz 3. člena tega pravilnika;
—	z nadzorstvom stanja opreme in sredstev za reševanje ponesrečencev in za nudenje prve pomoči ter usposobljenosti reševalcev in osebja službe prve pomoči.
3.	člen
Na smučišču, ki ima širši regionalni pomen, mora upravljalec smučišča zagotoviti dežurno službo zdravnika ha smučišču v dnevih večjega obiska smučišča oziroma večje možnosti poškodb (npr. dela prosti dnevi, šolske počitnice).
Dežurno službo zdravnika na smučišču izvaja usposobljena zdravstvena organizacija oziroma njena strokovna enota, praviloma z območja smučišča, v dogovoru z upravi j aleem smučišča.
II.	OPREMA IN SREDSTVA ZA REŠEVANJE PONESREČENCEV IN ZA NUDENJE PRVE POMOČI
4.	člen
Upravljalec smučišča mora zagotoviti predpisano opremo in sredstva za reševanje ponesrečencev in za nudenje prve pomoči na smučišču.
Oprema in sredstva iz prejšnjega odstavka morajo biti na smučišču smotrno razporejena tako, da so najhitreje dosegljiva, in shranjena v vidno označenem prostoru.
Oprema in sredstva za reševanje ponesrečencev in za nudenje prve pomoči morajo biti stalno na zalogi v brezhibnem stanju in v obsegu, ki ga določa dovoljenje za obratovanje smučišča in ta pravilnik.
5.	člen
Na smučiščih mora biti zagotovljena najmanj tale oprema in sredstva za reševalno službo:
1.	kanadke ali čoln Akia; število se odredi po kapaciteti naprav, razsežnosti oziroma razprostranjenosti smučišč in pogostnosti nesreč. Praviloma mora za vsako žičniško napravo biti zagotovljeno najmanj eno transportno sredstvo. Vsako transportno sredstvo — kanadke oziroma čoln Akia — mora biti opremljeno z dvojno ekstenzijsko opornico ter z blazino, reševalno vrečo in spalno vrečo ali z drugim ustreznim pripomočkom za zaščito proti mrazu.
Smučišče, ki ga ^ ogrožajo snežni plazovi, mora imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka še najmanj tole opremo za reševanje ljudi:
1.	baklja ali drug vir razsvetljave
2.	gorivo za označevanje smeri vetra helikopterju
3.	vrv, najlon 40 m X 9—11 mm
4.	vrv, pomožna najlonska, 4,5 m X 7 mm
5.	lopate za sneg
6.	elektronsko napravo za iskanje zasutih v snegu, lavinsko žolno, pieps ali ustrezen drug tip
7.	lavinsko vrvico
8.	sekiro
9.	lavinske sonde
10.	termos steklenice 1 liter
11.	čelne svetilke
12.	markirne zastavice za plaz (rdeče in rumene)
13.	megafon
14.	piščalke
15.	raketno pištolo s stavki raket, rdeče, bele, zelene
16.	kompas
Obseg opreme in sredstev iz tega člena za posamezno smučišče določa dovoljenje za obratovanje smučišča.
6.	člen
Na smučiščih mora biti zagotovljena najmanj tale oprema in sredstva za službo prve pomoči:
a) sredstva za imobilizacijo:
1. Kramer jeva opornica, povita, 1 m	20 kosov
2. Kramerjeva opornica, povita,	
50 cm	20 kosov
3. pnevmatična opornica	10 kosov
4. Dietrichova opornica	1 kos
b) obvezilni material:	
1. sterilna gaza, zavoji 1 m	10 kosov
2. elastični povoj, 5mX10cm	10 kosov
3. različni povoji, 5 m X 15 cm,	
8 m X 15 cm	30 kosov
4. prvi povoj, tip II, tip III	10 kosov
5. trikotna ruta	15 kosov
6. tosamaplast obliži, 1 m X 8 cm	1 kos
7. levkoplast. 5 m X 5 cm	1 kos
8. sanipor, 10 m X 5 cm	1 kos
9. sanipor, 5 m X 2,5 cm	1 kos
10. cetavlon, razredčen	1 liter
11. nebacetin, pršilka ali puuti	2 kosa
12. vata	1 kg
c) infuzijska oprema: 1. infuzijski komplet (Haemoccel plast, s sistemom in iglami)	2 kompleta
2. orofaringealni tubus Airway	2 kosa
č) kirurški komplet: 1. kirurški komplet (skalpel, pinceta, pean, škarje, šivalnik z mate-	
rialom, rokavice, komprese)	1 komplet
d) druga oprema: 1. nosila — gorska kovinska	1 kos
2. nosila — navadna	1 kos
3. AMBU dihalni aparat s črpalko	1 komplet
4. brizge — plastične z iglami, 10 ccm	5 kosov
5. brizge — plastične z iglami, 5 ccm	5 kosov
6. fonendoskop	1 kos
7. škarje	1 kos
8. termofor	2 kosa
9. aparat za merjenje krvnega oritiska	1 kos
10. termometer	2 kosa
/ e) zdravila: 1. Fortral , ampule a 1 mi	9 ampul
2. Palerol, ampule a 5 ml	4 ampule
3. Palerol tablete	20 tablet
4. Coffalgol tablete	20 tablet
5. Sandosten Ca, ampule a 10 ml	5 ampul
6. Alupent, ampule a 1 ml	5 ampul
7. Cedilanid. ampule a 2 ml	4 ampule
8. Strophenestin, ampule a 1 ml	4 ampule
9. Solu Cortef lio, ampule a 500 mg	3 ampule
10, Adrenalin, ampule a 1 ml	5 ampul
11. Xylocain, ampule a 1 “/o	10 ampul
12. Xylocain, ampule h 2 °/o	10 ampul
13. Aminophylin, ampule a 25 °/o	2 ampuli
14. Aqua redest., ampule a 10 ml	5 ampul
7.	člen
Na smučišču mora biti zdravniku na razpolago zdravniški 1,'omplet (torba za dajanje prve pomoči ponesrečencu) njegova vsebina mora ustrezati namenu prve pomoči na smučišču in ga sestavljajo sredstva iz 6. člena tega pravilnika.
8.	člen
Prostor za zadrževanje ponesrečencev in reševalcev ter za nudenje prve pomoči (postaja za prvo pomoč) mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	biti mora ogrevan in razsvetljen;
2.	imeti mora mrzlo in toplo vodo;
3.	sanitarije morajo biti v neposredni bližini;
4.	imeti mora telefon oziroma možnost njegove uporabe;
5.	imeti mora ležišča za ponesrečence z ustreznim številom toplih odej;
6.	opremljen mora biti z mizo in najmanj dvema stoloma;
7.	imeti mora omaro za hrambo sanitetne opreme in materiala;
8.	stene in tla morajo biti prevlečene z materialom, ki se lahko čisti;
9.	v prostoru mora biti knjiga za vodenje evidence (13. člen tega pravilnik^).
III.	DELOVANJE REŠEVALNE SLUŽBE IN SLUŽBE PRVE POMOČI NA SMUČIŠČU
9.	člen
Upravljalec smučišča mora zagotoviti na smučišču tak red in pogoje, da je omogočeno nemoteno in uspešno delovanje reševalne službe in službe prve pomoči.
10.	člen
Med opravljanjem službe morajo reševalci nositi rdečo vetrovko z oznako »reševalna služba« na rokavu, osebje prve pomoči pa na rokavu bel trak z rdečim križem; opremljeni in povezani morajo biti s prenosnimi telekomunikacijskimi napravami, ki omogočajo obvladovanje smučišča.
Reševalcem in osebju prve pomoči mora biti zagotovljena prednost v sistemu naprav smučišča in druge, z njihovo službo utemeljene prednosti.
11.	člen
Reševalci morajo imeti najmanj osnovno šolsko izobrazbo in opravljen poseben preizkus znanja po predpisanem programu.
Program preizkusa znanja obsega:
—	temeljne pravice in dolžnosti reševalcev po zakonu in tem pravilniku;
—	prvo pomoč pri nezgodah (tudi praktično);
—	poznavanje in obvladovanje opreme in sredstev za reševanje in za nudenje prve pomoči;
—	obvladovanje smučanja (samo praktično);
—	osnove reševanja iz snežnih plazov.
Preizkus znanja se opravlja pred komisijo, ki jo
imenuje predstojnik za zdravstvo pristojnega občinskega upravnega organa. V komisijo se imenujejo osebe, ki obvladajo posamezna področja programa preizkusa znanja.
Reševalec, ki je član gorske reševalne službe in ima veljaven izpit gorske reševalne službe, opravi samo preizkus znanja o poznavanju določb zakona in tega pravilnika.
Reševalcu, ki uspešno opravi preizkus znanja, izda komisija potrdilo o opravljenem preizkusu znanja.
12.	člen
Službo prve pomoči lahko opravlja oseba, katere šolska ali druga priznana usposobljenost daje znanje prve pomoči vsaj v obsegu, kot ga daje najmanj 80-urni tečaj prve pomoči z izpitom pri organizacijah Rdečega križa Slovenije.
13.	člen
Upravljalec smučišča vodi evidenco o nesrečah na smučišču s podatki o ponesrečencu, času in okoliščinah, v katerih se je primerila nesreča, ter o nudeni pomoči; poročila o tem pošilja nadzornemu organu iz 6. člena zakona in zavodu, ki vodi zdravstveno statistiko.
IV.	KONČNI DOLOČBI
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe IV. poglavja pravilnika o zavarovanju nevarnih mest ob javnih osebnih žičnicah ter o napi-
sih in drugih znakih, opremi in sredstvih za reševanje in prvo pomoč na takih žičnicah oziroma na smučarskem terenu (Uradni list SRS, št. 39/67).
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-1/77
Ljubljana, dne 1. marca 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
Anton Fazarinc, prim. dr. 1. r.
312.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in v zvezi s 35. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10 72, 15/73, 17/74, 11/75, 9 76 in 5/77) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1977
I
Družbenopolitične skupnosti morajo Sestaviti zaključne račune za leto 1977 po določbah navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 4/70 in 2/71), in navodila o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72, 15/73. 17/74, 11/75, 9/76 in 5/77) ob upoštevanju naslednjih sprememb in dopolnitev tega navodila:
1.	rok za sprejetje predloga zaključnega računa na obrazcu ZRB — IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZA LETO 1977 in za predložitev službi družbenega knjigovodstva v dveh izvodih je 31. marec 1978 obrazec ZRB je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del;
2.	v obrazec ZRB — IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZA LETO 1977, vpišejo družbenopolitične skupnosti podatke iz svoje knjigovodstvene evidence in sicer:
A.	V poglavje DOHODKI, vpišejo stanja iz vplačilnih računov, ki so usklajena s stanji vplačilnih računov, ki jih evidentira služba družbenega knjigovodstva v obrazcu B-2 — Razvrstitev računov po odredbi o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 58/76):
—	pod zap. št. 01 — Sredstva, prenesena iz. prejšnjega leta — saldo izpiska iz računa 630 na dan 1. januarja 1977 leta;.
—: pod zap. št. 02 — Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — račun št. 1104, 1125, 1130, 1146;
—	pod zap. št. 03 — Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja —. račun št. 1200, 1216, 1237, 1242 in 1263;
—	pod zap. št. 04 — Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti — račun št. 1307, 1312, 1328;
—	pod zap. št. 05 — Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — račun št. 1221, 1258, 1403, 1419, 1424, 1445, 1471, 1492, 14104, 14130;
—	pod zap. št. 06 — Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav — račun št. 1450 in 1466;
—	pod zap. št. 07 — Davek iz skupnega dohodka občanov — račun št. 23131; 2603;
—	pod zap. št. 08 — Davek, ki ga plačujejo tuje osebe — račun št. 2715, 2720, 2736;
—	pod zap. št. 09 — Drugi davki iz osebnega dohodka in dohodka — račun št. 14146 in 14167;
—	pod zap. št. 10 — seštevek od zap. št. 02 do 09;
—	pod zap. št. 11 — Temeljni prometni davek od proizvodov — račun št. 2101, 2117, 2122, 2138, 21184, 2143, 2159, 2164, 2185, 2190, 21100, 21116, 21163, 21179; 2010 do 2073;
—	pod zap. št. 12 — Posebni republiški prometni davek od proizvodov in od plačil za storitve — račun št. 2208, 22204, 22001, 22017, 22022, 22038, 2213, 22225, 2297. 22230, 22108, 22197, 22155, 22160, 2255, 2260, 2276, 2281, 22181, 22113, 22129, 22134;
—	pod zap. št. 13 — Posebni občinski prometni davek od proizvodov in od plačil za storitve — račun št. 2304, 23173, 23201, 23217, 23222, 23238, 2325, 23189, 2393, 23194, 23105, 23168, 23147, 23152, 2351, 2367, 2372, 2388, 23110 in 23126;
—	pod zap. št. 14 — Prometni davek od nepremičnin in pravic — račun št. 2400 in 2416;
—	pod zap. št. 15 — Davek na premoženje, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic
—	račun št. 2507, 2512, 2528, 2533, 2549, 2575, 2580, 25115, 25120, 25141;
—	pod zap. št. 16 — Drugi davki — račun. št. 25136;
—	pod zap. št. 17 — seštevek od zap. št. 11 do
16;
—	pod zap. št. 18 — Upravne takse — račun št. 3140, 3156, 3161, 3177, 3182;
—	pod zap. št. 19 — Komunalne takse — račun št. 3205, 3210, 3226, 3231, 3294, 3247, 3252, 3268, 3273 in 3289;
—	pod zap. št. 20 — Sodne takse — 3301, 3317, 3322, 3338, 3343, 3359 in 3364;
—	pod zap. št. 21— seštevek zap. št. 18 do 20;
—	pod zap. št, 22 — Carine, posebne carinske davščine in takse — račun št. 4106, 4111, 4127, 4202, 4356, 4244, 4309, 4314, 4335 in 4340;
—	pod zap. št. 23 — Dohodki od denarnih kazni
—	račun št. 5103, 5119, 5124, 5145, 5150, 5166, 5171 in 5187;
—	pod zap. št. 24 — Drugi dohodki — račun. št. 5192, 5215 in 5220;
—	pod zap. št. 25 — seštevek zap. št. 23 in 24;
—	pod zap. št. 26 — Dohodki upravnega organa
—	račun št. 6100, 6116 in 6121;
—	pod zap. št. 27 — Drugi dohodki — račun št. 6212, 6228, 6249, 62116, 62121, 6280, 6296, 62100 in 16;
—	pod zap. št. 28 — seštevek zap. št. 26 in 27;
—	pod zap. št. 29 — Skupaj dohodki — (seštevek zap. št. 10 + 17+21 + 22+254-28);
—	pod zap. št. 30 — Sredstva prejeta od drugih uporabnikov — iz proračunov družbenopolitičnih, skupnosti — namenska dopblnilna sredstva in druga sredstva, ki so evidentirana na računu 630 — prora-
.čun družbenopolitične skupnosti kot dohodki tega računa;
—	pod zap. št. 31 — Druga sredstva — druga sredstva, ki niso bila predvidena z zakonom oziroma odlokom o proračunu družbenopolitične skupnosti;
—	pod zap. št. 32 — seštevek zap. št. 30 in 31;
—	pod zap. št. 33 — Kreditna sredstva, ki povečujejo sredstva proračuna;
—	pod zap. št. 34 — Sproščena sredstva, ki povečujejo sredstva proračuna;
—	pod zap. št. 35 — seštevek zap. št. 33 in 34;
—	pod zap. št. 36 — Skupaj razpoložljiva sredstva (zap. št. 01+29 + 32 + 35);
B.	V poglavju RAZPORED DOHODKOV pod I. Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb; II. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti; III. Negospodarske investicije; IV. Gospodarske investicije in intervencije v gospodarstvu; V. Drugi nameni; VI. Transferna sredstva in VII. Razporeditev presežka dohodkov, vpišejo družbenopolitične skupnosti podatke iz odlokov občinskih proračunov in iz zakona o proračunu SR Slovenije, iz prerazporeditve proračunskih dohodkov na posamezne nosilce teh sredstev;
C.	Med POSEBNIMI PODATKI je treba vpisati stanje stalne proračunske rezerve na dan 1. januarja 1977 leta 'iz izpiska Službe družbenega knjigovodstva (račun 750), priliv med letom, porabo med letom in končno stanje rezerve na dan 31. decembra 1977.
•	II.
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-1/78
Ljubljana, dne 2. marca 1978.
Republiška
sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
Obrazec ZRB
Socialistična republika Slovenija Občina ..................................
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA ZA LETO 197..............
(v dinarjih brez par)
Zap.	Opis	Znesek	
št.		preteklo	tekoče
		leto	leto
1	2	3	4
A. DOHODKI
01	Sredstva, prenesena iz prejšnjega leta
1.	DAVKI IZ DOHODKA IN DAVKI IZ OSEBNIH DOHODKOV
02	Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
03	Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja
04	Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
05	Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
' 06 Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
1	2	3	4
07 Davek iz skupnega dohodka občanov 03 Davek, ki ga plačujejo tuje osebe
09	Drugi davki iz osebnega dohodka in dohodka
10	Skupaj (02 do 09)
2.	PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMOŽENJE IN DOHODKE OD PREMOŽENJA
11	Temeljni prometni davek od proizvodov
12	Posebni republiški prometni davek od proizvodov in od plačil za storitve
13	Posebni občinski prometni davek od proizvodov in od plačil za storitve
14	Prometni davek od nepremičnin in pravic
15	Davek na premoženje, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic :
16	Drugi davki
17	Skupaj (11 do 16)
3.	TAKSE
18	Upravne takse
19	Komunalne takse
20	Sodne takse
21	Skupaj (18 do 20)
4.	CARINE
22	Carine, posebne carinske davščine in takse
5.	DOHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH
23	Dohodki od denarnih kazni
24	Drugi dohodki
25	Skupaj (23 + 24)
C. DOHODKI UPRAVNEGA ORGANA IN DRUGI DOHODKI
26	Dohodki upravnega organa
27	Drugi dohodki
28	Skupaj (26 + 27)
29	SKUPAJ DOHODKI (10 + 17 + 21+22 + 25 + 28)
7.	SREDSTVA, PREJETA OD DRUGIH UPORABNIKOV
30	Iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti
31	Druga sredstva
32	Skupaj (30+31)
8.	KREDITNA IN SPROŠČENA SREDSTVA
33	Kreditna sredstva
34	Sproščena sredstva
35	Skupaj (33 + 34)
36	SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA (01+29+32 + 35)
B. RAZPOREDITEV DOHODKOV
I.	Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb
1.	GLAVNI NAMEN — DELO DRŽAVNIH ORGANOV (brez investicij)
37	Sredstva za redno dejavnost
38	Sredstva za posebne namene
39	Skupaj (37 + 38)
2.	GLAVNI NAMEN — LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
40	Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
1	2	3	4
3.	GLAVNI NAMEN — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH IN DRUŽBENIH ORGANI-. NIZACIJ IN DRUŠTEV
41	Sredstva družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev
42	Skupaj (39+40+41)
II.	Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti
43	Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti
III.	Negospodarske investicije
44	Sredstva za tekoča vlaganja
45	Sredstva za odplačilo anuitet iz tekočega leta
46	Sredstva za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let
47	Skupaj (44 do 46)
IV.	Gospodarske investicije in intervencije v gospodarstvu
1.	GLAVNI NAMEN — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE
48	Sredstva za tekoča vlaganja
49	Sredstva za odplačilo anuitet iz tekočega leta
50	Sredstva za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let
51	Skupaj (48 do 50)
2.	GLAVNI NAMEN — INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU
52	Sredstva za vrnitev davščin
53	Sredstva za kompenzacije, premije, regrese in druge potrebe
54	Skupaj (52 do 53)
55	Skupaj gospodarske investicije in intervencije v gospodarstvu (51 + 54)
V.	Drugi nameni
1.	GLAVNI NAMEN — NERAZPOREJENI DEL DOHODKOV (TEKOČA PRORAČUNSKA RE-REZERVA) IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET
56	Nerazporejeni del dohodkov (tekoča proračunska rezerva)
57	Obveznosti iz prejšnjih let (brez investicij)
58	Skupaj (56 + 57)
2.	GLAVNI NAMEN — KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA
59	Vezana sredstva
60	Prenesena sredstva za združevanje in za investicije
61	Izločeno v stalno proračunsko rezervo (tekoče izločitve)
62	Odplačilo in obresti za najete kredite in posojila (brez investicij)
63	Druga sredstva
64	Skupaj (59 do 63)
65	Skupaj drugi nameni (58+64)
66	SKUPAJ NEPOSREDNO RAZPOREJENA SREDSTVA (42 + 43 + 47 + 55 + 65)
VI.	Transferna sredstva
1.	GLAVNI NAMEN — PRISPEVEK IN DOPOLNILNA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI
67	Prispevek proračunom širših družbenopolitičnih skupnosti
68	Dopolnilna sredstva ožjim družbenopolitičnim skupnostim
69	Skupaj (67+68)
1	2	3	4
2.	GLAVNI NAMEN — SREDSTVA ZA FINANCIRANJE SKUPNIH POTREB V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
70	Izobraževanje in vzgoja
71	Kulturne dejavnosti
72	Znanstvene dejavnosti
73	Socialno in otroško varstvo
74	Zdravstveno varstvo
75	Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
76	Druge dejavnosti -77 Skupaj (70 do 76)
78	Skupaj transferi (69 + 77)
79	VSE SKUPAJ RAZPOREJENO (66 + 78)
VII.	REKAPITULACIJA
80	Skupaj dohodki (zap .št. 36)
81	Skupaj razporejeno (zap. št. 79)
82	Presežek dohodkov (80 manj 81)
VIII.	Razporeditev presežka dohodkov
83	Prenos v proračunu za naslednje leto
84	Prenos v stalno rezervo
85	Za druge namene C. POSEBNI PODATKI
1.	Stanje stalne'rezerve
86	Stanje na začetku leta
87	Priliv med letom
88	Skupaj (86 + 87)
98 Uporaba med letom (nepovratno)
90	Stalna rezerva na koncu leta (88 manj 89)
Od tega:
91	— v posojilih
92	Stanje gotovine na posebnem računu (90 manj 91)
2.	Stanje neporavnanih zapadlih obveznosti
93	Neporavnane zapadle obveznosti
94	Druge obveznosti
V _______________________
dne ........................ 197..,..
Žig in podpis
313.
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16-987/77) predpisuje predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
NAVODILO
o spremembah in dopolnitvah navodila za vodenje evidence izobraževalnih organizacij
!	.	•; t k ■ ! n “ . r t •; t
Navodilo za vodenje evidence izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 30-215/71) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
NAVODILO
za vodenje evidence organizacij za izobraževanje odraslih
1.	člen
Evidenca organizacij za izobraževanje odraslih, ki jo vodi republiški komite za vzgojo in izobraževanje v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16-987/77 — v nadaljnjem besedilu: zakon), obsega naslednje rubrike:
1.	tekoča številka,
2.	ime in sedež organizacije za izobraževanje odraslih,
3.	pravni položaj organizacije za izobraževanje odraslih (delovna organizacija, temeljna organizacija združenega dela, enota v sestavi delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela),
4.	naloge in izobraževalne dejavnosti, ki jih organizacija za izobraževanje odraslih opravlja v skladu z 11. členom zakona,
5.	številka in datum odločbe, s katero je bila organizacija za izobraževanje odraslih verificirana,
6.	številka in datum odločbe, s katero so določene izobraževalne dejavnosti, za katere sme organizacija za izobraževanje odraslih izdajati spričevala v skladu z 10. in 12. členom zakona,
7.	številka in datum odločbe, s katero je v skladu s 15. členom zakona ugotovljeno, da organizacija za izobraževanje odraslih ne izpolnjuje več pogojev iz 11. oziroma 12. člena zakona, in je odrejen izbris iz evidence organizacij za izobraževanje odraslih.
8.	številka in datum odločbe, s katero je v skladu s prvim odstavkom 15. člena zakona prepovedano opravljati posamezne izobraževalne dejavnosti in izdajati spričevala s splošno priznano veljavnostjo,
9.	datum vpisa v evidenco organizacij za izobraževanje odraslih,
10.	datum izbrisa iz evidence organizacij za izobraževanje odraslih,
11.	številka in datum dopisa, s katerim je bilo pristojnemu sodišču, ki vodi sodni register, sporočeno, da je organizacija za izobraževanje odraslih vpisana v evidenco organizacij za izobraževanje odraslih oziroma izbrisana iz nje,
12.	številka »OBJAV«, v katerih je objavljena odločba o verifikaciji organizacije za izobraževanje odraslih,
13.	številka »OBJAV«, v katerih je objavljena odločba, izdana v skladu s 15. členom zakona,
14.	opombe.
y 2. člen
Poleg evidence organizacij za izobraževanje odraslih se vodi indeks. Indeks obsega ime in sedež organizacije za izobraževanje odraslih ter tekočo številko, pod katero je organizacija za izobraževanje odraslih vpisana v evidenco.
Organizacije za izobraževanje odraslih so vpisane v indeksu po abecednem redu.
3.	člen
Vpis oziroma izbris iz evidence organizacij za izobraževanje odraslih se opravi na podlagi odločbe, izdane v skladu z 11., 12. oziroma 15. členom zakona.
4.	člen
Evidenca organizacij za izobraževanje odraslih se vodi po kartotečnem sistemu.
5.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 61-104/77
Ljubljana, dne 8. februarja 1978.
Članica Izvršnega sveta in predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
314.
Na podlagi drugega odstavka 52. in na podlagi 53. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODLOČBO
o ustanovitvi uprav javne varnosti v SR Sloveniji
I
Za opravljanje zadev javne varnosti iz republiške pristojnosti se ustanovijo uprave javne varnosti (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot področni organi republiškega sekretariata za notranje zadeve:
1.	v Celju, za občine: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec;
2.	v Kranju za občine: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
3.	v Kopru za občine: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana;
4.	v Ljubljani za občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi;
5.	v Mariboru za občine: Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica;
6.	v Murski Soboti za občine: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
7.	v Novi Gorici za občine: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
8.	v Novem mestu za občine: Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
II
Uprava ima pečat z besedilom: »Republiški sekretariat za notranje zadeve — Uprava javne varnosti v ......
III
Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o ustanovitvi in delu uprav javne varnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 30/67).
IV
Ta odločba začne veljati 1. januarja 1979.
St. 01-S-22/40-B-58/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1978.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
315.
Na podlagi 10. člena uredbe o varovanju s tehničnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 23/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODLOČBO
o dopolnitvah odločbe o pooblastitvi organizacij
združenega dela za projektiranje, montažo in vzdrževanje signalno-varnostnih naprav
1.	V 1. b) točki odločbe o pooblastitvi organizacij združenega dela za projektiranje in vzdrževanje signalno-varnostnih naprav (Uradni list SRS, št. 1/76 in 3/77) se doda nova alinea, ki se glasi:
»— Podjetje za PTT promet Novo mesto, n. sol. o., Novo mesto, Novi trg 7;«.
2.	V 1. c) točki iste odločbe se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»— Varnost Ljubljana, Ljubljana, Mestni trg 8/1;
— Instalacijsko podjetje Novomontaža Novo mesto, Adamičeva 2;«.
3.	Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-03/13-75
Ljubljana, dne 22. februarja 1978.
L.	Republiški sekretar
za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
316.
Na podlagi 6. točke 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 7. marca 1978 sprejel?
SKLEP
o zaključnem računu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za leto 1977
I
Sprejme se zaključni račun skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1977, ki izkazuje:
din
—	skupnih prihodkov	9.682.806.192,32
—	skupnih odhodkov	9.270.655.423,76
—	presežek prihodkov	nad	odhodki	412.150.768,56
II
Presežek prihodkov nad odhodki se razdeli:
din
—	v rezervni sklad	96.828.061,90
—	v poslovni sklad	236.117.257,84
—	v prihodke skupnosti	za	leto	1978	79.205.448,82
III
Na dan 31. 12. 1977 znaša:
—	rezervni sklad	400.189.292,80
—	poslovni sklad	789.765.550,35
St. 130/1-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
317.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi z 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 7. marca 1978 sprejela
SKLEP
o uskladitvi pokojnin
I
Po uradnih statističnih podatkih so se povečali poprečni osebni dohodki v letu 1977 nasproti letu 1976 za 19,1 %>. Ker so bile pokojnine akontativno že povečane 1. 8. 1977 v poprečju za 6,13 «/o in 1. 1. 1978 za 10 %>, se tako povečane pokojnine povečajo še za 2 %>.
II
Povečajo se vse pokojnine, pri katerih se za izračun pokojninske osnove ni upošteval osebni dohodek iz leta 1977.
III
Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 odmerjene od zajamčene pokojninske osnove se s 1. 1. 1978 na novo odmerijo od pokojninske osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, povečanem za 17,6 "/o, to je od zneska 5696,54 dinarjev.
IV
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom.
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri odmeri katerih se je upošteval tudi osebni dohodek iz leta 1977, se uskladijo tako, da se varstveni dodatek na novo odmeri.
V
Po tem sklepu usklajene pokojnine gredo upokojencem od 1. januarja 1978.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/2-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
318.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi z 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 7. marca 1978 sprejela
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
I
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov se od 1. januarja 1978 določi na 2377 dinarjev.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/3-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
319.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi z 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 7. marca 1978 sprejela
SKLEP
o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
I
Pravico do varstvenega dodatka k pokojnini ima upokojenec, če njegovi prispevku in davku zavezani dohodki, Skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo
—	13,029 din letno na upokojenca in
—	6,515 din letno na posameznega člana gospodinjstva.
Če je v dohodku zajet samo katastrski dohodek od kmetijstva ali je poleg drugih dohodkov vštet tudi katastrski dohodek, se ta dohodek pomnoži s 14,48, pri tem se upošteva katastrski dohodek, ki je bil določen za leto 1977.
Dohodek, oproščen prispevka in davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove.
Katastrski dohodek in drugi dohodki se štejejo iz tekočega leta. V primerih, ko se prispevki in davki odmerjajo po preteku leta, se štejejo dohodki iz prejšnjega koledarskega leta.
Če prejema upokojenec poleg pokojnine iž jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine in rente seštevata.
Ne glede na premoženjske pogoje se varstveni dodatek prizna upokojencem, ki jim je pokojnina odmerjena ob upoštevanju pokojninske dobe 40 let za moške in 35 let za ženske.
Določba prvega odstavka se uporablja tudi za uživalce, ki jim je bila priznana invalidska pokojnina zaradi ne,sreče pri delu in poklicne bolezni.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov se uporabljata tudi za varstveni dodatek k družinski pokojnini.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/4-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sit Slovenjji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
320.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi z 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 7. marca 1978 sprejela
S K L E P
o višini invalidnine za telesno okvaro
I
Invalidnine za telesno okvaro Se s 1. januarjem 1978 na novo določijo. Za določitev novih zneskov pokojnin se upošteva povečanje življenjskih stroškov v letu 1977, ki je znašalo 14,6 °/o.
II
Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare znašajo zneski invalidnin, kadar je telesna okvara posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni:
Stopnja	Telesna okvara */o	Znesek
1	100	495,06
2	90	446,00
3	80	397,00
4	70	346,00
5	60	297,00
6	50	249,00
7	40	197,00
8	30	149,00
	III	
Invalidnina za	telesno okvaro, ki	je posledica bo-
lezni ali poškodbe	izven dela, znaša	70 %> zneskov iz
11. točke tega sklepa, in sicer:		
Stopnja	Telesna okvara ‘U	Znesek
1	100	346,50
2	90	312,20
3	80	277,90
4	70	242,20
5	60	207,90
6 '	50	174,30
7	40	137,90
8	30	104,30
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/5-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
321.
Na podlagi 2. točke prvega “odstavka 272. člena v zvezi z 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 7. marca 1978 sprejela ,
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo
I
Dodatek za pomoč in postrežbo se za čas od 1. januarja 1978 določi v višini 1.500 din na mesec starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibna nujna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter zavarovancem oziroma upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in slepi upokojenci), tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70 °/o) ter četrtega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 114. člena statuta.
II
Dodatek za pomoč in postrežbo se določi v višini 950 din na mesec starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, katerim je neogibno potrebna pomoč in postrežba drugega za opravljanje večine življenjskih potreb.
m
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/6-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
322.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi z 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 7. marca 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi enkratnega prispevka za rekreacijo v letu 1978
I
'Enkratni prispevek za rekreacijo znaša v 1978. letu 600 din.
II
Znesek iz I. točke tega sklepa gre tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, katerim se je začela dajatev izplačevati najpozneje do vključno 1. junija 1978.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/7-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič L r.
328.
Na podlagi tretjega odstavka 47. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 7. marca 1978 sprejela
SKLEP
o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1977
I
Ugotovi se, da je znašal v letu 1977 poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega na območju te .»kupnosti 4.344 din, kar pomeni 19,1 °/o več kot v letu 1976.
II
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo, se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1977 takole:
Osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom
777,5
Osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom^
587.9
Osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom
532,3
Osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom
485.9
Osebni dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom
422,0
Opis skupine
Skupina	za zavarovance na delovnih mestih,
za katera
1 2
Osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom
352.0
Osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom 294,8
Osčbni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom
250,3
Osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom 216,2
Osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom
172.1	v
Osebni dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom
137,6
Osebni dohodek, dosežen v letu 1976, s količnikom
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/8-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
324.
Na podlagi četrtega odstavka 59. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) objavlja skupnost
Najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnovt
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na seji dne 7. marca 1973 v skladu z določbami tretjega odstavka 59. člena statuta ugotovila za posamezne skupine, v katere se razvrščajo zavarovanci — delavci po drugem odstavku
59.	člena statuta, poprečne mesečne osebne dohodke, ki so bili doseženi v prejšnjem koledarskem letu, to je v letu 1977, ter v tej zvezi objavlja naj nižje in naj višje zneske osebnih dohodkov, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove. V Uradnem listu SRS, št. 7/77 objavljeni zneski za čas od leta 1966 do leta 1977 se dopolnijo s podatki za leto 1978 in je tabela zneskov
takšna:		Poprečni mesečni	Znesek mesečnega oseb. dohodka, ki se upošteva za izračun	
	Za	oseb. doh. v	pok. osn.	
	leto	prejšnjem kol. letu din	naj- nižji din	naj- viši! dir
	3	4	5	6
1966	430	301'	860
1967	568	398	1136
1963	628	440	1256
1969	688	482	1376
1970	792	554	1584
1971	949.	664	1898
1972	1133	793	2266
1973	1335	935	2670
1974	1546	1082	3092
1975	1942	1359	3884
1976	2429	1700	4858
1977	2806	1964	5612
1978	3341	2339	6682
I
se ne zahteva nobena kvalifikacija
Stran 530	URADNI LIST SRS			St. 5 — 17.	III. 1973
					
1	2	3	4	5	6
		1966	193	320	937
		1967	652	424	1239
		1968	720	468	1368
		1969	789	513	1499
	. ' ' ' • . . ' . |.	1970	708	590	1725
II	se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena	1971	1089	708	2069
	dela ali poklic	1972	1300	845	2470
		1973	1531	995	2909
		1974	1773	1152	3369
		1975	2227	1448	4231
		1976	2786	1811	5293
		1977	3219	2092	6116
		1978	3833	2491	7283
		1966	569	341	1024
		1967	753	452	1355
		1968	832	49S	1498
		1969	911	547	1640
		1970	1049	629	1838
		1971	1257	754	2263
III	se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu	1972	1501	901	2702
		1973	1768	1061	3182
		1974	2048	1229	3686
		1975	2572	1543	4630
		1976	3217	1930	5791
		1977	3717	2230	6691
		1978	4426	2656	7937
		1966	724	398	1231
		1967	958	527	1629
		1968	1058	582	1799
		1969	1159	637	1970
IV	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma,	1970	1334	734	2268
	delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo	1971	1599	879	2718
	to šolanje najmanj tri leta; izpit za visokokvalificira-	1972	1910	1051	3247
	nega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje stro-	1973	2249	1237	3823
	kovne izobrazbe	1974	2605	1433	4429
		1975	3272	1800	5562
		1976	4093	2251	6958
		1977	4729	2601	8039
		1978	5631	3097	9573
		1966	908	454	1453
		1967	1201	601	1922
		1968	1327	664	2123
		1969	1454	727	2326
		1970	1674	837	2678
V	se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z	1971	2006	1003	3210
	zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne	1972	2395	1198	3832
	izobrazbe	,	1973	2821	1410	4514
		1974	3267	1634	5227
		1975	4104	2052	6566
		1976	5134	2567	8214
		1977	5931	2966	9490
		1978	7063	3531	11301
		1966	1207 .	543	1931
		1967	1597	719	2555
	. .	1968	1763	793	2821
		1969	1932	869	3091
		1970	2225	1001	3560
VI	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po di-	1971	2666	1200	4266
	plomi še javno priznana specializacija (magistratura)	1972	3184	1433	5094
	ali doktorat znanosti	1973	3750	1688	6000
		1974	4343	1954	6949
		1975	5455	2455	8728
		1976	6823	3070	10917
		1977	7883	3547	12613
		1978	9387	4224	15019
Najvišji znesek osebnega dohodka za določeno leto iz posamezne skupine je razumeti tako, da ta znesek pomeni najvišjo možno pokojninsko osnovo, če je iz dotičnega leta vštet osebni dohodek kot zadnji za pokojninsko osnovo.
Če je zavarovanecsv posameznih letih delal na delovnih mestih različne skupine, se najvišji znesek osebnega dohodka izračuna na podlagi povprečja naj-višjih zneskov osebnega dohodka glede na število mesecev, ki jih je prebil v posamezni skupini.
St. 130/9-S
Ljubljana, dne 7. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
325.
Na podlagi 10. člena zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76) je skupščina skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 15. februarja 1978 sprejela
MERILA
za ugotavljanje gmotnega stanja invalidne osebe in članov njene družine za uveljavljanje pravic in obveznosti iz naslova priprave za zaposlitev po
10.	členu zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76)
Invalidna oseba na usposabljanju ima po določilih zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti pravico do naslednjih dajatev:
—	denarna pomoč v času usposabljanja;
—	denarna pomoč ožjim družinskim članom med usposabljanjem invalidne osebe, če vzdržuje družinske člane, ki nimajo svojih dohodkov.
Invalidni osebi na usposabljanju se priznavajo ne glede na njeno gmotno stanje po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti tudi naslednje dajatve:
—	stroški zdravniškega in psihološkega pregleda;
—	stroški usposabljanja (za teoretični in praktični pouk);
—	zavarovanje za primer nesreče pri delu, če tega zavarovanja nima po drugih predpisih;
—	delovno obleko, če je obvezna;
—	regres za prehrano, če se usposablja v OZD, skladno z določili splošnih aktov OZD, kjer se usposablja;
—	kritje stroškov za prehrano in nastanitev;
—	povračilo prevoznih in selitvenih stroškov.
Višino, obseg in vrsto dajatev določajo skupščine
skupnosti za zaposlovanje.
2
Denarna pomoč v času usposabljanja se daje invalidni osebi, katere skupni mesečni dohodki ne presegajo višine mejnega zneska za izračun naj nižjega pokojninskega prejemka v SR Sloveniji v preteklem letu, če živi sama, če pa živi v družinski skupnosti, katere člani so se dolžni med seboj preživljati, pa v
primeru, če dohodki na družinskega člana ne presegajo cenzusa za najvišji otroški dodatek.
3
Denarna pomoč ožjim družinskim članom med usposabljanjem invalidne osebe se daje le tistim družinskim članom, ki jih invalid preživlja tudi v času usposabljanja, če osebe, ki jih preživlja invalid na usposabljanju nimajo lastnih dohodkov oziroma, če njeni skupni dohodki ne presegajo višine, dogovorjene v okviru skupnosti socialnega skrbstva za družbene denarne pomoči osebam, ki jim je denarna pomoč edini vir preživljanja.
4
Postopek za ugotovitev gmotnega stanja invalidne osebe in članov njene družine, ki je osnova za priznanje pravic iz 2. in 3. točke teh meril, vodi občinska skupnost socialnega skrbstva, ki pri svojem delu upošteva določbe o postopku, kot ga določa zakon o socialnem skrbstvu.
St. 553-22/1
Ljubljana, dne 15. februarja 1978.
Predsednica
Skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije
Majda Gaspari 1. r.
326.
Na podlagi 10. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 9. seji dne
22.	februarja 1978 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1977
I
Sprejme se zaključni račun Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1977, ki izkazuje:
din
—	prihodkov	1.636,973.193,15
—	odhodkov	1.469,429.464,79
Vplačani prispevki nad dogovorjenimi zneski v letu 1977 po samoupravnem sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 v višini 162,423.839,73 din se vrnejo zavezancem za prispevke za Zvezo skupnosti v skladu s sklepom o vrnitvi vplačanih prispevkov nad dogovorjenimi (Uradni list SRS, št. 2/78).
V rezervo sc izloči 5419.888,63 din.
II
Ta sklep velja od dneva, ko jc bil sprejet. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/71-78
Ljubljana, dne 22. februarja 1978.
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik skupščine
Marjeta Potrč 1. r.
327.
Na podlagi pete alinee 5. člena pravil o delu skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji in v skladu z določili petega odstavka 14. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, je skupna komisija udeležencev tega sporazuma na 8. seji dne 21. februarja 1978 sprejela SKLEP
o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij
1. Vrednost točke za izračunavanje višine štipendij po 14. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov znaša v letu 1978 2,15 dinarjev, tako da so dinarske vrednosti naslednje:
število točk	dinarjev
350	753
400	860
450	968
500	1075
570	1226
650	1398
750	1613
850	1828
200	430
100	215
250	538
2.	V skladu z določili 11. člena samoupravnega sporazuma se pri obračunu razlik iz združenih sredstev odšteva kadrovska štipendija 753 dinarjev za učence in 968 din za študente.
3.	Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1978.
4.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 3. marca 1978.
Predsednik
skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma
Boris Feldin 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST SAVINJA—SOTLA 328.
Na podlagi 22. člena zakona o vodah(Uradni list SRS, št. 16/74) ter 14. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976— 1980 je Skupščina območne vodne skupnosti Savinja— Sotla na 7. seji dne 13. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o povišanju tarif vodnega prispevka za leto 1978 za 16°/o glede na tarife, veljavne v letu 1977
1
Po tem sklepu veljajo v letu 1978 naslednje osnove tarife vodnega prispevka:
Splošni vodni prispevek 1,0 °/o od davčne osnove Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo
—	za proizvodnjo električne energije 0,0038 din/ KWh
—	za izkoriščeno ali uporabljeno vodo — polna tarifa 0,90 din/m3
Popustniki:	,
Železarna Štore 0,09 din/m3
Cinkarna Celje, TOZD Metalurgija 0,26 din/m*
Metka Celje 0,45 din/m3
Volna Laško 0,45 din/m3
Tektilna tovarna Prebold 0,45 din/m3
Vodni prispevek za onesnaženo vodo
Polna tarifa 30,72 din/E
Popustniki:
Železarna Štore 20,12 din/E Tovarna usnja Vrhnika, TOZD Tovarna usnja Šoštanj 20,12 din/E Pivovarna Laško 16,13 din/E
Vodni prispevek od kmetijstva 2,0 °/o oa Katastrskega dohodka
Vodni prispevek za pitno vodo 0,38 din/m3 Vodni prispevek za naplavine 12,80 din/m3
2
Po določilih 27. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 plačujejo vsi člani Območne vodne skupnosti Savinja— Sotla poleg osnovnega vodnega prispevka še dodatni delež za temeljno vodno skupnost v višini 40 “/o (v Temeljni vodni skupnosti Mozirje 55°/o) od vodnih prispevkov, določenih v točki 1 tega sklepa.
3
Prav tako po določilih 27. člena samoupravnega sporazuma Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976—1980 plačujejo člani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na območju krajevne skupnosti Rogaška Slatina, namensko za izgradnjo čistilne naprave s kanalskim kolektor jem v Rogaški Slatini, še posebej dodatni vodni prispevek v višini 100 Vo od vodnih prispevkov, določenih v tč. 1 tega sklepa.
4
Po določilih dodatnega samoupravnega sporazuma, ki velja od 1. januarja 1977 dalje, plačujejo člani OVS Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na urbaniziranem območju Laškega, poseben dodatni vodni prispevek v enaki višini, kot ga plačujejo Temeljni vodni skupnosti Laško, to je v višini 40 °/o od vodnih prispevkov, določenih v členih IV. in V. poglavja osnovnega sporazuma.
5
Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1 januarja 1978. Objavi se v Uradnem listu SRS.
Območna vodna skupnost Savinja—Sotla, Celje Predsednik skupščine Vinko Kolen«, kmet. inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
329.
Na podlagi 5. in 11. člena zakona o programiranju m financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 23/73, 8/74, 15/76 13/77), zakona o urejanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št.'26/76), družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—-lOSt), zakona o samo-iipravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8'74, 17/75) samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnpsti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (Uradni list'SRS, št. 29/75) sklenemo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi, izhajajoč iz’ načela vzajemnosti in solidarnosti, za ustvarjenje pogojev hitrejšega zadovoljevanja stanovanjskih potreb delovnih ljudi in občanov
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1978—1982
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom, ki1 ga sklenemo med seboj delavci, ki združujemo delo v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah, družbenopolitičnih in drugih organizacijah, društvih, družbenopolitičnih skupnostih in državnih organih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci),, ki imajo sedež na območju ljubljanskih občin, določamo svoje pravice in obveznosti pri združevanju in usmerjanju sredstev za hitrejše reševanje stanovanjskih potreb.
II.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
2.	člen
Udeleženci s tem sporazumom sklenemo, da 6 odstotkov od osebnega dohodka namenjamo za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj. 3 4
3.	člen
Udeleženci s tem sporazumom sklenemo, da bomo iz odstotkov od osebnih dohodkov namenili 40,25 odstotka sredstev za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev v skladu z zakonom in sprejetim srednjeročnim programom za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
4.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo iz 6 odstotkov od osebnih dohodkov namenili 16 odstotkov sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Ta sredstva se razporejajo od osebnih dohodkov delavcev, ki imajo stalno prebivališče na območju ljubljanskih občin na račun družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana.
5.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo iz 6 odstotkov od osebnih dohodkov namenili 18 odstotkov sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve.
Ta sredstva se združujejo pri temeljni stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, za dobo 25 let z najmanj 2-odstotno obrestno mero. S temi sredstvi upravljajo samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin.
6.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo iz 6 odstotkov osebnih dohodkov namenili 5,75 odstotka sredstev za izgradnjo domov za učence in študente v skladu s srednjeročnim programom izgradnje domov za učence in študente. Ta sredstva se zbirajo pri SIS za vzgojo in izobraževanje ljubljanskih občin.
7.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo iz 6 odstotkov osebnih dohodkov namenili 15 odstotkov sredstev za izgradnjo omrežja primarnih komunalnih naprav in virov, ki služijo individualni rabi v stanovanjski soseski.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena bomo udeleženci združevali na računih komunalnih skupnosti ljubljanskih občin. Udeleženci bomo upravljali s sredstvi preko delegatov v komunalnih skupnostih ljubljanskih občin.
8.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo iz 6 odstotkov osebnih dohodkov namenili 5 odstotkov sredstev za potrebe prenove stanovanj.
Ta sredstva združujemo in z njimi upravljamo v samoupravnih stanovanjskih skupnostih ljubljanskih občin.
9.	člen
Delovni ljudje, ki uporabljajo pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo srerdstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov na način in po stopnji kot jo določa kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki.
III.	KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev na podlagi sklepa svojega najvišjega organa samoupravljanja.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
LJUBLJANA
330.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77), 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji
zbora združenega dela dne 27. februarja 1978, in na 42. seji zbora občin dne 27. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjega odstotka sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in revitalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin
1. člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma o razporeja-ju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin, izločajo za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin 6 °/o sredstev iz osebnega dohodka.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se izločajo in združujejo v skladu s 3., 4., 5., 6., 7. in 8. členom samoupravnega sporazuma.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi naj nižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na območju Ljubljanskih občin, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 53/72.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-1/78
Ljubljana, dne 27. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
331.
V smislu 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) in 1. odstavka 8. člena in 14. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1978 in na 42. seji zbora občin dne 27. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi notranje organizacijske enote za izobraževanje specializiranih poklicev in o soglasju za izobraževanje poklica strojnika gradbene mehanizacije pri Poklicni gradbeni šoli Ivana Kavčiča, Ljubljana, Titova cesta 98 1
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje, da se pri Poklicni gradbeni šoli Ivana Kavčiča, Ljubljana, Titova cesta 98, ustanovi notranja organizacijska enota za izobraževanje specializiranih poklicev:
— zidar za zidanje in ometavanje
—	tesar opažev
—	kamnosek
—	cementninar
—	keramik
in soglasje za izobraževanje poklica strojnik gradbene mehanizacije.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 27. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
332.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 52., 59. in 39. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2-61/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1978 in na 42. seji zbora občin dne 27. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o soglasju k ceni za najemnine za skladiščne in druge poslovne prostore delovne organizacije Blagovno transportni center Ljubljana — TOZD Javna skladišča Ljubljana
I
Delovni organizaciji Blagovno transportni center Ljubljana — TOZD Javna skladišča Ljubljana daje Skupščina mesta Ljubljane soglasje k ceni za mesečne najemnine in sicer:
din/m'
—	za najemnino	skladiščnih prostorov	65,00
—	za najemnino skladiščnih prostorov
(dolgoročni najem)	30,00
—	za najemnino	pisarniških	prostorov	80,00
—	za najemnino nepokritih skladiščnih
površin	10,00
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/78
Ljubljana, dne 27. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
333.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze Komunalnih skupnosti na območ-
ju ljubljanskih občin in 22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin je Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na 3. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 1. marca 1978 sprejela
SKLEP
o soglasju k cenam oziroma uporabninam na ljubljanskih živilskih trgih
I
334.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju Komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 4. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti ljubljanskih občin ter po predhodnem soglasju občinskih komunalnih skupnosti je Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na 3. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 1. marca 1978 sprejela
Na ljubljanskih živilskih trgih veljajo naslednje uporabnine:
Vrsta prodaje
Spremenjena
cena
din
mVdan
1.	Prodaja vrtnin, sadja, gozdnih sadežev 3,00
2.	Prodaja semen in zdravilnih zelišč	5,00
3.	Prodaja žita, mlečnih izdelkov, jajc,
perutnine	4^0
4.	Prodaja rož, cvetja, sadik, lončnic, šopkov	5,00
5.	Prodaja izaelkov domače obrti	5,00
6.	Rezervacija za:
—	vogalna klop	60,00
—	klop v vrsti	30,00
7.	Opremljene prodajne površine na:	din. mes.
—	1 m2 — Vodnikov trg	30,00—45,00
— tržnica Bežigrad	65,00
8.	Prodaja prehrambenih izd. v hladilnih ms/dan
vitrinah	g,00
II
Cene za ostale nekomunalne storitve, ki jih ta sklep vsebuje, mora komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Živilski trgi evidentirati pri pristojnem organu za cene mesta Ljubljane.
III
Komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Živilski trgi, mora v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega sklepa uskladiti »Pravilnik o zaračunavanju stojnin in najemnin«, kot to določa 47. člen Tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani in ga predložiti v potrditev Zvezi komunalnih skupnosti ljubljanskih občin.
IV
Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati določila 6. člena »Pravilnika o zaračunavanju stojnin in najemnin na živilskih trgih v Ljubljani, določena s sklepom o soglasju k pravilniku o zaračunavanju stojnin, komunalnih storitev in najemnin, ki ga je izdala Skupščina mesta Ljubljane (Glasnik, 13/69).
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 71/78
Ljubljana, dne 1. marca 1978.
Predsednik
skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin Janez Sluga, dipl. Inž. arh. Lr.
SKLEP
o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin
I
Za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin veljajo cene v ceniku, ki je sestavni del tega sklepa. Cene veljajo za 1-kratno storitev.
II
Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Dimnikarstvo, zaračunava svoje storitve za opravljeno delo.
,	HI
V primeru, da lastnik kurilnih in dimovodnih naprav in napeljav delavcu »Dimnikarstva« ne omogoči opravljanje dimnikarskih storitev v skladu s »Pravilnikom o rokih, načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav«, je TOZD Dimnikarstvo upravičen, da zaračuna stroške za čas, ki ga je delavec porabil, pa ni mogel brez svoje krivde opraviti dela.
IV
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 24/75), ki ga je izdala Skupščina mesta Ljubljane.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 72/78
Ljubljana, dne 1. marca 1978.
Predsednik
skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju
ljubljanskih občin
Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r.
CENIK DIMNIKARSKIH STORITEV
	Trda	Tekoča	Plinasta
	goriva	goriva	goriva
1. ČIŠČENJE			
a) štedilnikov	22,90	31,00	—
peči	22,90	31,00	—
centr. kur. naprav	51,50	51,50	—
b) dimnovodov — kanalov	8,10	8,10	10,60
dimnikov	18,60	18,60	26,10
iztočnic kanalov	10,60	10,60	10,60
c) naprav za nar. prezrač.	26,10	26,10	26,10
2. PREGLED			
a) kurilnih naprav	10,60	10,60	—
dimnovod. kanalov	3,10	3,10	3,10
d) dimnikov	10,60	10,60	10,60
iztočnic dimnikov	5,00	5,00	5,00
c) prezračevalnih naprav	10,60	10,60	10,60
3 IZZlGANJE	200,10	107,10	
4. MERITVE SAJAVOSTI			
— centr. kur. naprav	186,00	186,00	—
Obrati družbene prehrane, gostinski obrati in podobno
1. ČIŠČENJE	Trda goriva	Tekoča goriva	Plinasta goriva
a) kurilnih naprav			
štedilniki	114,70	114,70	—
peči	142,60	142,60	—
centr. kur. naprav X do 1000 W 860 cal	173,60	235,60	
x nad 1000 W 860 cal	217,00	272,80	—
b) dimnovodov in dimnikov			
dimnovod — kanali	80,60	80,60	80,60
dimnikov	96,10	96,10	96,10
iztočnice dimnikov	10,60	10,60	10,60
c) prezračevalnih naprav			
za umetno prezrač.	—	—	—
za naravno prezrač.	36,00	36,00	36,00		
2. PREGLEDI			
a) kurilnih naprav	31,00	31,00	—
b) dimnikov in dimnovodov	41,50	41,50	41,50
c) prezrač. naprav	20,50	20,50	20,50
3. IZŽIGANJE	422,00 -	—	—
4. MERITEV SAJAVOSTI	248,00	248,00	—
Obrati lesne industrije in		obrti	
	Trda	Tekoča	Plinasta
1. ČIŠČENJE	goriva	goriva	goriva
a) kurilnih naprav			
peči centr. kur. naprave	86,80	86,80	—
x do 1000 W do 8G0 cal	173,60	235,60	—
x nad 1000 nad 860 cal	217,00	272,00	— .
b) dimnovodov in dimnikov			
dimnovodi — kanali	80,60	80,60	80,60
dimniki	96,10	96,10	96,10
iztočnic dimnikov	10,60	10,60	10,60
c) prezračevalnih naprav			
za umetno prezračevanje	—	—	—
za naravno prezrač.	36,00	36,00	36,00
2! PREGLEDI			
a) kurilnih naprav	31,00	31,00	—
b) dimnovodov in- dimnikov	41,50	41,50	41,50
c) prezračevalnih naprav	20,50	20,50	20.50
3. IZZIGANJE	422,00	—	—
4. MERITVE SAJAVOSTI	248,00	248,00	—
Industrijski obrati
Storitve za industrijske obrate se opravljajo na podlagi medsebojnih pogodb med naročnikom in izvajalcem v skladu s »Pravilnikom o rokih, načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimnovodov in prezračevalnih naprav«.
CELJE
335.
Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 po 72. členu in 73. členu zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje
1.	člen
S tem odlokom se določi število delegatskih mest, ki jih imajo v zboru združenega dela temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v zboru krajevnih skupnosti krajevne skupnosti.
,	2. člen
Delegacije, ki jim po tem odloku ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela.
Konference delegacij sČ oblikujejo s Sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile.
Sporazumi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti sklenjeni v 15 dneh po splošnih volitvah.
3.	člen
V zboru združenega dela imajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti naslednje število delegatskih mest:
1.	Železarna Store
— TOZD Jeklarna, valjarne delegacija ima 1 delegatsko mesto
2.	Železarna Štore — TOZD Livarna
— TOZD Mehanska obdelava — TOZD Proizvodnja traktorjev ^delegacija ima 1 delegatsko mesto
3.	Železarna Store
— TOZD Livarna valjev — TOZD Elektroplavž — TOZD Kontrola kakovosti delegacija ima 1 delegatsko mesto
4.	Železarna Store
— TOZD Vzdrževanje delegacija ima 1 delegatsko mesto
5.	Železarna Store — TOZD Energetika — TOZD Transport
— TOZD Stanovanjsko gospodarstvo — TOZD Družbena prehrana delegacija ima 1 delegatsko mesto
6.	Železarna Štore
— Delovna skupnost Priprava proizvodnje — Delovna skupnost Investicije in razvoj — Delovna skupnost Komercialni posli — Delovna skupnost Ekonomika in organizacija — Delovna skupnost Finančno računovodske zadeve
— Delovna skupnost Kadrovsko splošne zadeve delegacija ima 1 delegatsko mesto
7.	Cinkarna Celje — TOZD Kemija — TOZD Grafika — TOZD Transport
delegacija ima 1 delegatsko mesto
8.	Cinkarna Celje
—	TOZD Metalurgija
—	TOZD Titanovo belilo delegacija ima 1 delegatsko mesto'
9.	Cinkarna Celje
—	TOZD Vzdrževanje in energetika delegacija ima 1 delegatsko mesto
10.	Cinkarna Celje
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
11.	Klima Celje
—	TOZD Industrijska proizvodnja
—	TOZD Montažna proizvodnja
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	Kjučavničar
delegacija ima 1 delegatsko mesto
12.	Libela Celje
—	TOZD Tovarna tehtnic
—	TOZD Tovarna finomehanike
—	TOZD Servisi
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	Finomehanika
—	Birostroj
—	Utež
—	Vlado Bagat
delegacija ima 2 delegatski mesti
13.	EMO Celje
—	TOZD Posoda
delegacija ima 3 delegatski mesti
14.	EMO Celje
—	Delovna skupnost .skupnih služb
—	TOZD ERC
delegacija ima 1 delegatsko mesto
15.	EMO Celje
—	TOZD Vzdrževanje — energetika
—	TOZD Orodjarna
delegacija ima 1 delegatsko mesto
16.	EMO Celje
—	TOZD Frite
—	TOZD Kontejner
—	TOZD Odpreski
delegacija ima 1 delegatsko mesto
17.	EMO Celje
—	TOZD Radiatorji
—	TOZD Kotli
delegacija ima 1 delegatsko mesto
18.	AERO Celje
—	TOZD Grafika
—	Fotolik Celje
delegacija ima 1 delegatsko mesto
19.	AERO Celje
—	TOZD Kemija
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
20.	LIK Savinja Celje
—	TOZD Žaga
—	TOZD Pohištvo
—	TOZD Fornirnica
—	TOZD Energetika in vzdrževanje
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
21.	Metka Celje
—	TOZD Proizvodnja tkanin
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
22.	Toper Celje TOZD Konfekcija Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
23.	Toper Celje
—	TOZD Trženje
—	TOZD Modni salon
—	TOZD Kemična čistilnica
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	Kreator
—	Vrvica
—	Konus
delegacija ima i delegatsko mesto
24.	Zlatarna Celje, Celje
—	TOZD Zlatarna
—	TOZD Veleprodaja
—	TOZD Maloprodaja
—	TOZD Aurea
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	Centromerkur
delegacija ima 1 delegatsko mesto
25.	ABA Optika
—	Elektrosignal
—	Nega
—	Obutev
—	Oprema
—	Pohištvo
—	Poslovna skupnost za turizem
—	Poslovna skupnost stryria
—	Steklar
—	Reklama
—	Tapetništvo
—	Vulkanizacija
—	Torbarstvo
—	Poslovna skupnost za malo gospodarstvo delegacija ima 1 delegatsko mesto
26.	KK Hmezad
—	TOZD Vrtnarstvo
—	TOZD Kmetijstvo
—	TOZD Gostinstvo
—	TOZD Mleko
delegacija ima 1 delegatsko mesto
27.	KK Hmezad
—	TOZD Mesnine
—	TOZD Združena hladilnica
—	Veterinarski zavod
—	Veterinarska postaja
—	KK Šentjur
—	29. November Subotica
—	KŽK Kranj — skladišče delegacija ima 1 delegatsko mesto
28.	Nivo Celje
—	TOZD Vodno gospodarstvo
—	TOZD Vodne in nizke gradnje
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
29.	Gozdno gospodarstvo Celje
—	TOZD Gradnja in mehanizacija
—	TOZD Trgovina
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
30.	INGRAD Celje
—	TOZD Industrija gradbenega materiala
—	TOZD Gradbena operativa
—	TOZD Proizvodni obrati delegacija ima 1 delegatsko mesto
31.	INGRAD Celje
—	TOZD Projektivni biro
—	TOZD Mehanizacija
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
32.	OBNOVA Celje
—	TOZD Gradbena operativa
—	TOZD Obrt I.
—	TOZD Montaža
—	Remont
delegacija ima 1 delegatsko mesto
33.	GRADIS Ljubljana
—	TOZD Celje
delegacija ima 1 delegatsko mesto
34.	Cestno Podjetje Celje
—	TOZD Mehanizacija
—	TOZD Gradnje
—	TOZD Vzdrževanje
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
35.	Prevozništvo Celje
—	Javna skladišča Celje
—	SAP Ljubljana —enota Celje
—	Viator Ljubljana — enota Celje
—	Avtoprevoz Šempeter — enota Celje
—	VEKTOR Ljubljana — enota Celje
—	PETROL Ljubljana — enota Celje
—	Transjug Rijeka — poslovna enota Celje
—	Interevropa Koper — enota Celje
—	Transkomerc Zagreb — enota Celje
—	Fersped Ljubljana — enota Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
36.	Izletnik Celje
—	TOZD Potniški promet
—	TOZD Delavnice
—	TOZD Hotel Celeia
—	TOZD Turistična agencija
—	Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
37.	PTT Celje
—	TOZD PTT Celje
—	TOZD Tehniško izvršilne službe
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	DES Ljubljana
—	TOZD Elektro Celje
—	Skupnost TOZD območja Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
38.	ŽTP Ljubljana
—	Prometna sekcija Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
39.	ŽTP Ljubljana
—	Sekcija za vleko Celje
—	Sekcija za vzdrževanje, prog Celje
—	Sekcija za vzdrževanje naprav SV TK
—	TIG — Turizem in gostinstvo delegacija ima 1 delegatsko mesto
40.	MERK Celje
—	TOZD Gostinstvo in turizem
—	TOZD Transport in pomožni obrati
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	Center Celje
—	SOZD Dobrina
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	SLOVIN Ljubljana — enota Celje
—	Vinogradar — enota Celje
—	NAVIP — enota Celje
—	KK Ptuj — kletarstvo enota Celje
—	Vinoprodukt — enota Celje
—	Vino Šmartno ob Paki — enota Celje
—	Pivovarna Laško — zaloga piva Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
41.	MERK Celje
—	TOZD Prodaja
delegacija ima 1 delegatsko mesto
42.	MERK Celje
—	TOZD Grosist
—	TOZD Pekarne in slaščičarne delegacija ima 1 delegatsko mesto
43.	Tkanina Celje
—	TOZD Veleprodaja
—	TOZD Maloprodaja
—	Delovna skupnost skupnih služb
—	Moda Celje
—	Tovarna nogavic Polzela
—	Prodajalna Polonca Celje
—	KRIM — Prodajalna modna konfekcija
—	KLUZ — Prodajalna Celje
—	NAPRIJED — Prodajalna Celje
—	BEKO — Prodajalna Celje
—	VARTEKS — Prodajalna Celje
—	SLAVONIJA — Prodajalna Celje
—	VESNA — Prodajalna Celje
—	JUGOTEKSTIL — Prodajalna Celje
—	JUGOPLASTIKA — Prodajalna Celje
—	DRAVINJSKI DOM — Prodajalna Celje
—	TEKSTIL — Prodajalna Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
44.	KOVINOTEHNA — Tehnomercator Celje
—	TOZD Veleprodaja
—	TOZD Zunanja trgovina
—	TOZD Skladišča in transport delegacija ima I delegatsko mesto
45.	KOVINOTEHNA — Tehnomercator
—	TOZD Tehnična trgovina
—	TOZD »T«
—	TOZD AOP
—	TOZD Inženiring
—	Delovna skupnost .skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
46.	ERA Velenje — enota Celje
—	METALKA Ljubljana — enota Celje
—	CHEMO Ljubljana — Prodajalna Celje
—	AGROTEHNIKA Ljubljana — enota Celje
—	ELEKTROTEHNA Ljubljana — enota Celje
—	ASTRA Ljubljana — Prodajalna Celje
— ASTRA Zagreb — Prodajalna Celje — PEKO Tržič — Prodajalni Celje — BOROVO — Prodajalna Celje — PLANIKA Kranj — Prodajalna Celje — ALPINA Žiri — Prodajalna Celje — OBUĆA Beograd — Prodajalna Celje — DERVENTA — Prodajalna Celje — ZMAGA Ljubljana — Prodajalna Celje — KOTEKS TOBUS — enota Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
47.	SLOVENIJALES Ljubljana — Enota Celje
— LESNINA Ljubljana — enota Celje — ŠIPAD Sarajevo — Prodajalna Celje — DINOS Ljubljana —enota Celje — Državna založba Ljubljana —enota Celje — Mladinska knjiga Ljubljana — enota Celje — SLOVENIJASPORT Ljubljana — Prodajalna Celje
— LOVEC Ljubljana — Prodajalna Celje — Semenarna Ljubljana — Prodajalna Celje — Tobačna tovarna Ljubljana — enote Celje — Surovina Maribor — enota Celje — Založba OBZORJA Maribor — enota Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
48.	Gostinsko podjetje Celje, Celje — TOZD Majolka
— TOZD NA-NA — TOZD Ojstrica — Delovna skupnost skupnih služb — Hotel EVROPA — Dijaška kuhinja srednjih šol — KOMPAS Ljubljana — enota Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
49.	AVTO Celje
— SLOVENIJA AVTO Ljubljana — TOZD Avtomotor Celje — TOZD CKM Celje — Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
50.	Komunalno podjetje Celje — TOZD Ceste — kanalizacije — TOZD Javne naprave
— TOZD Plinarna — TOZD Vodovod — TOZD Pokopališka služba — Delovna skupnost skupnih služb — Dimnikarstvo
— Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo delegacija ima 1 delegatsko mesto — Splošna banka Celje — JUGOBANKA — enota Celje — NARODNA BANKA — enota Celje — Zavarovalna skupnost TRIGLAV — LOTERIJSKI ZAVOD — enota Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
52. Razvojni center Celje — TOZD Projektiva — TOZD Planiranje — TOZD Nadzor
— TOZD Ekonomika in organizacija — TOZD AOP in Informatika — TOZD Urejanje stavbnih zemljišč
— GEODETSKI ZAVOD
— VEGRAD Velenje — Projektivni biro Celje — Inštitut za varstvo pri delu Maribor — enota Celje
delegacija ima 1 delegatsko mesto
53.	ŽIČNA Celje
delegacija ima 1 delegatsko mesto
54.	OPEKARNA Ljubečna delegacija ima 1 delegatsko mesto
55.	ETOL Celje
— Tovarna volnenih odej Škofja vas delegacija ima 1 delegatsko mesto
56.	I. osnovna šola Celje
— Osnovna šola »Ivan Kovačič — EFENKA«
— Osnovna šola »Veljko Vlahovič«
— Osnovna šola Štore — Osnovna šola »Franca Kranjca«
— Pionirski dom »Cvetke Jerinove« delegacija ima 1 delegatsko mesto
57.	Osnovna šola »Slavko Šlander«
— Osnovna šola I. Celjske čete
— Zavod Ivanke Uranjekove — TOZD Posebna osnovna šola — TOZD Dom Golovec
— TOZD Dom posebne osnovne šole Dobrna — Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
58.	Osnovna šola Vojnik — Osnovna šola Dobrna
— Osnovna šola Frankolovo — Osnovna šola »Franja Vrunča« delegacija ima 1 delegatsko mesto
59.	Gimnazija Celje
— Pedagoški šolski Center — Ekonomski šolski center — Glasbena šola
— Zavod za šolstvo SRS — enota Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
60.	Srednja zdravstvena šola — Delavska univerza
— Šolski center za blagovni promet — Gostinska šola *
— Dijaški domovi — TOZD Dom »Dušana Finžgarja«
— TOZD Dom »Vere Šlander«
— TOZD Kajuhov dijaški dom — Delovna skupnost skupnih služb delegacija ima 1 delegatsko mesto
61.	Tehniški šolski center
— Šolski center Borisa Kidriča — ŠKIMC Štore
— TOZD Poklicna kovinarska in metalurška šola — TOZD Dom učencev — Delovna skupnost skupnih služb — Kmetijski šolski center delegacija ima 1 delegatsko mesto
— 62. Osrednja knjižnica — Kino podjetje — Muzej revolucije — Pokrajinski muzej — Zavod za spomeniško varstvo — Zgodovinski arhiv
— DELO Ljubljana — TOZD Novi tednik in Radio Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
63.	Slovensko ljudsko gledališče Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
64.	Zdravstveni center Celje — TOZD Splošna medicina — TOZD Zobozdravstvo
— TOZD Preskrbovalne vzdrževalne enote — TOZD Reševalna služba — TOZD Center laboratorijske službe — TOZD Center medicine dela — TOZD Center socialne medicine in higiene — TOZD Center operativni oddelki z anastezijo — TOZD Center za zdravljenje notranjih, nalezljivih in kožnih bolezni
— TOZD Center zdravstvenega varstva žena — TOZD Center zdravstvenega varstva otrok in mladine
— TOZD Nevropsihiatrija Vojnik — Delovna skupnost skupnih služb — Železničarska ambulanta Maribor — enota Celje — Celjske lekarne delegacja ima 4 delegatska mesta
65.	Regionalna zdravstvena skupnost — Strokovna služba Celje
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — Strokovna služba Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
66.	Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje
— Skupnost za zaposlovanje -— Strokovna služba — Center za socialno delo — Dom upokojencev Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
67.	Zdravilišče Dobrna delegacija ima 1 delegatsko mesto
68.	WZ Anice Černejeve — WZ Tončke Čečeve — VVZ Zarja/.
delegacija ima 1 delegatsko mesto
69.	Delovne skupnosti, ki jih oblikujejo:
— Upravni organi občine Celje
— Občinska konferenca ZK — Občinska konferenca SZDL — Občinski sindikalni svet — Občinska konferenca ZSMS — Občinski odbor ZB NOV — Občinski odbor RK — AMD Šlander
— Zveza šoferjev in avtomehanikov — AMZS Baza Celje — ZKPO Celje — Mladinski klub Celje — Samoupravna stanovanjska skupnost — Izobraževalna skupnost —- Kulturna skupnost — Skupnost za telesno kulturo — Skupnost otroškega varstva — Kmetijska zemljiška skupnost — Občinska komunalna skupnost — Gospodarska zbornica Slovenije
— Medobčinski odbor Celje — Skupnost naravnih, zdravilišč — Krajevne skupnosti delegacija ima 1 delegatsko mesto
70.	Delovne skupnosti, ki jih oblikujejo:
— Občinsko sodišče
— Občinsko javno tožilstvo — Občinsko javno pravobranilstvo — Okrožno sodišče — Okrožno gospodarsko sodišče — Okrožno javno tožilstvo — Služba družbenega knjigovodstva — Sodišče združenega dela — Družbeni pravobranilec samoupravljanja — Sodnik za prekrške	/
— Zapori
— Uprava javne varnosti — Postaja milice — Carinarnica — Kontrola meril — Štabi teritorialne obrambe — JNA — Odvetniki
delegacija ima 1 delegatsko mesto
71.	KK Hmezad
— TOZD Kooperacija
— Kmetje na območju zadružne enote Celje — Kmetje na območju zadružne enote Vojnik delegacija ima 2 delegatski mesti
72.	GG Celje
— Obrat za kooperacijo — Kmetje kooperanti v gozdarstvu delegacija ima 1 delegatsko mesto
73.	Obrtniki
ONPZ CELEIA Celje delegacija ima 1 delegatsko mesto
4.	člen
V zboru krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna skupnost eno delegatsko mesto.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok prenehata veljati odlok o določitvi števila delegatskih mest in določitvi enot za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Celje (Uradni list SRS, št. 11-254/74 in 5-197/75) in odlok o določitvi števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Celje in številu delegatov, ki jih v ta zbor delegira posamezna krajevna skupnost (Uradni list SRS, št. 15-349/74 in 5-198/75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan pcf objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-5/1978
Celje, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
336.
• Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 po 56. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in po 146. členu statuta občine Celje sprejela
ODLOK
o prenehanju sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov
1.	člen
Preneha sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 10-130/72).
2.	člen
Pravice in obveznosti sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov prevzame občina Celje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-4/1972-2
Celje, dne 28. februarja 1978.	- ' ,
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
337.
Na podlagi določil 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-1061/76) in 146. člena statuta občine Celje je Skupščina občine Celje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine
Celje
1.	člen
Sprejmejo se lestvice katastrskega dohodka za katastrske okraje Celje, Vransko—Laško in Vitanje za območje občine Celje.
2.	člen
Lestvice, za 1 ha zemljišč ustrezne kulture in bonitetnih razredov po posameznih katastrskih okrajih so naslednje:
a) v katastrskem okraju Celje
Kultura	1	Razredi 2	3		4	5	6	din/ha 7	8
Njive	10.100	8.700	7.100	5.800	4.250	2.700	1.820	1.330
Vrtovi	28.000	23.000	16.300	11.600				—	—	—
Sadovnjaki	7.200	6.250	5.400	4.400	3.250	2.000	800	—
Vinogradi	9.600	7.600	5.600	4.200	3.400	2.600	1.800	1.000
Travniki	4.800	4.300	3.800	3.400	2.700	1.900	1.200	750
Pašniki	1.250	900	700	500	300	200	150	—
Gozdovi	1.200	900	650	500	350	200	100	—
Trstičje	600	400	—	—	—	—	—	—
b) v katastrskem okraju Vransko—Laško R a z r e d 1 Kultura 12	3				4	5	6	din/ha 7	8
Njive	10.000	8.500	6.200	4.600	3.400	2.200	1.200	700
Vrtovi	19.500	17.000	14.000	9.680	—	—	—	—
Sadovnjaki	5.500	4.500	2.900	1.450	—	—	—	—
Vinogradi	9.600	6.600	3.600	2.300	1.000	—	—	—
Travniki	4.400	3.900	3.300	2.900	2.300	1.700	1.200	750
Pašniki	1.300	900	600	400	250	—	—	—
Gozdovi	1.300	900	650	450	300	200	150	—
Trstičje	500	—				—	—	—	—	—
c) v katastrskem okraju Vitanje Razredi Kultura 12	3				4	5	din/ha 6	7		8
Njive	6.500	5.800	4.600	3.500	2.200	1.700	1.200	700
Vrtovi	13.500	9.450	6.700	—	—	—		—
Sadovnjaki	3.200	1.600	700	—	—	—	—	—
Vinogradi	6.000	3.600	2.400	1.200	—	—	—	—
Travniki	4.200	3.440	2.500	1.700	1.100	650	—	—
Pašniki	750	700	550	400	250	150	—	—
Gozdovi	1.200	1.100	800	550	350	200	150	—
Trstičje	—	—	—	—	—	—	—	. . —
3.	člen
Ta sklep lestvic katastrskega dohodka začne veljati potem, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije.
St. 021-14/1977
Celje, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
338.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11- in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 22. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta Vojnik — stanovanjska cona 8 in 9
1
Javno se razgrne predlog dopolnitve zazidalnega načrta Vojnik — stanovanjska cona 8 in 9 — gradnja VVZ v Vojniku (v nadaljnjem besedilu: predlog dopolnitve zazidalnega načrta). Predlog dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal v mesecu februarju 1978 Razvojni center Celje, pod št. 305/77.
2
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Vojnik.
3
Pripombe k predlogu dopolnitve zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-2/76-6
Celje, dne 22. februarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
339.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu ter 2. in
6.	člena zakona o samoprispevku ter na podlagi statuta krajevne skupnosti Ostrožno je izvršni svet krajevne skupnosti Ostrožno na predlog zborov volivcev iz območij Lava, Ostrožno, Dobrova, Lopata in Lokrovec od 10. februarja do 17. februarja 1978, na svoji Seji dne
20.	februarja 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Lave, Ostrožno, Lopata, Dobrova in Lokrovec za izgradnjo objektov splošnega družbenega standarda na navedenih območjih
1.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 12. marca 1978.
2.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo sofinanciralo asfaltiranje cest, izgradnjo vodovodov, kanalov, izgradnjo objektov za razširjeno delegatsko dejavnost, kulturo, šport, civilno zaščito in rekreacijo občanov po programu, ki so ga sprejeli občani na zborih volivcev in svet krajevne skupnosti za obdobje 1978—1982.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 4 let in sicer od 1. 5. 1978 do 1. 5. 1982.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območjih Lava, Ostrožno, Lokrovec, Dobrova in Lopata po stopnji 1 °/o od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oz. če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
2.	upokojenci od neto pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, samostojno opravljajo intelektualne storitve, so zavezanci davkov od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali, ki plačujejo davek po odbitku, od dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke po povprečni stopnji za posamezno leto.
5.	člen
Kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost bodo plačevali samoprispevek od katastrskega dohodka in sicer 5%>.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se ne plačuje od regresa na letni dopust.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo 2.000 dinarjev neto mesečno,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje, za čas, ko imajo pravice do oprostitve davka po veljavnih predpisih za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, oziroma intelektualno storitev, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
(
7.	člen
Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka iz delovnega razmerja od kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti tu-
di od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka bo odločal svet krajevne skupnosti.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na- posebnem računu in se bodo uporabljala izključno za namene določene v 2. členu tega sklepa.
9.	člen
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravljajo zbori delovnih ljudi in občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti.
10.	člen
Referendum vodi volilna komisija.
11.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Ostrožno
Glasovnica
Na referendumu dne 12. marca 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo od 1. 5. 1978 do 1. 5. 1982 za območje Lava, Ostrožno, Lokro-vec, Dobrova in Lopata za sofinanciranje objektov splošnega družbenega standarda v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 20. 2. 1978.
glasujem
proti	za
Žig
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja za uvedbo samoprispevka oziroma sproti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi svet krajevne skupnosti.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in razglasi na krajevno običajen način ter velja takoj.
Celje, dne 20. februarja 1978.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ostrožno
Marjan Žuraj, inž. 1. r.
CERKNICA
340.
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/78 in 31/76), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 3. marca 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica
1.	člen
V	odloku o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74, 5/75, 1/76 in 24/77), se v 8. členu stopnja 17 °/o nadomesti s stopnjo 3,5 "/o, stopnja 7 % pa se nadomesti s stopnjo 1,5 °/o.
2.	člen
V	tretjem odstavku 10. člena se stopnja 24% nadomesti s stopnjo 5%.
3.	člen
V	11. členu se znesek 4.000 din nadomesti z zneskom 25.000 din, znesek 6.000 din pa se nadomesti z zneskom 35.000 din.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-18/72-9
Cerknica, dne 3. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
341.
Na podlagi 35. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 3. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem redu na tržnicah v občini Cerknica
1.	člen
V odloku o tržnem redu na tržnicah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 24/77) se prvi odstavek 26. člena spremeni in pravilno glasi:
Z denarno kaznijo 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizično in pravno osebo.
2.	člen
Prvi odstavek 27. člena se spremeni in pravilno glasi:
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki:
3.	člen
V 29. členu se doda nov stavek, ki se glasi: Denarne kazni iz 26. in 27. člena tega odloka izterjajo delavci milice ali komunalna inšpekcija.
\
4.	člen
Ta odlok ?ačne veljati osmi dan po objavi v Uradr nem listu SRS.
St. 330-4/77-9
Cerknica, dne 3. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
342.
Na podagi 1. odstavka 11: člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/ 76) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina . občine Cerknica na 24. seji zbora združenega dela, 24. seji zbora krajevnih skupnosti ter 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o sprejetju lestvic katastrskega dohodka za katastrski okraj Logatec na območju občine Cerknica
1.	člen
Sprejmejo se lestvice katastrskega dohodka za katastrski okraj Logatec na območju občine Cerknica.
2.	člen
Katastrski dohodek za 1 ha zemljišč ustrezne kulture in bonitetnega razreda znaša: glej tabelo!
3.	člen
Ta sklep o sprejemu lestvic katastrskega dohodka začne veljati potem, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije, glede odmere davkov pa se uporablja od 1. januarja 1978.
St. 45-3/77-2/5
Cerknica, dne 16. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
din/ha
Katastrski okraj Logatec
Razredi
	1	2	S	4	5	6	7	, 8
Njive	9.200	7.200	5.200	3.700	2.000	1.300	800	
Vrtovi	18.600	15.100	11.600	10.200				
Sadovnjaki	4.000	2.600	1.800	1.350				
Travniki	4.200	3.700	3.100	2.600	1.750	1.250	800	500
Pašniki	1.000	500	350	250				
Gozdovi	1.300	950	650	400	250	200	100	50
Trstičje	300	150	V					
	343.				KAMNIK			
V skladu s prvim odstavkom		. 132. člena zakona o				344.		
zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list				Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4., 6., 12.				
SRS, št. 15/76) je svet	za varstvo družine in		odraslih	in 15. čena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni				
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na				list SRS, št.	16-119/67 in 27-255/72),		218. člena statuta	
seji dne 24. februarja	1978 sprejel			občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) ter				
po opravljenem predhodnem postopku v smislu 10., 11. SKLEP	in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju na
skupni seji vseh zborov dne 6. marca 1978, sprejela
o odstotku povišanja preživnin v občini Cerknica
I
Preživnine se povišajo za 14,6. °/o napram letu 1977 in to od 1. marca 1978 dalje. ,
ODLOK
o novclaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik
1.	člen
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 6/78
V celoti se novelira urbanistični program za območje občine Kamnik, ki sta ga izdelala Slo veni j a-projekt Ljubljana, št. proj. 1475/68, in Ljubljanski urbanistični zavod, št. projekta 934/68.
2.	člen
Cerknica, dne 6. marca 1978.
Predsednica sveta
Iva Bavdek 1. r.
S tem odlokom se sprejme novelirani urbanistični program za območje občine Kamnik, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, št. projekta 2200/77, oktober 1977, na osnovi srednjeročnih in dolgoročnih
programov občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.'	. ' ■
3.	člen
Novelirani urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o družbenem, regionalnem in prostorskem razvoju občine Kamnik in njenih naselij, njihovo funkcijo in zmogljivosti.	^
Elementi noveliranega urbanističnega programa so zajeti v kartah v merilu 1:25.000 in 1:5000, ki grafično ponazorujejo
—	razmejitve (meje občine in krajevnih skupnosti),
—	prostorske enote na ekološki osnovi,
—	prostorski načrt za potrebe kmetijstva,
—	varstvo kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti,
—	regionalni objekti in zavarovana območja,
—	zbirni prikaz elementom urbanističnega programa,
—	način urbanističnega urejanja,
—	urbanistični red Tuhinjske doline,
(regionalni objekti, zavarovana območja in označena naselja, ki so predvidena za zazidavo),
—	zaklanjanje z grafičnim prikazom gradnje in adaptacije zaklonišč.
4.	člen
Noveliran urbanistični program opredeljuje območja, ki se urejajo z regionalnim prostorskim planom, z urbanističnimi načrti in z urbanističnim redom.
Z regionalnim prostorskim planom se urejata območji Kamniških Alp in Menine planine.
Urbanistični načrti se izdelajo za:
—	ureditveno območje mesta Kamnika,
—	ureditveno območje Most in Komende,
—	območje Velike planine,
— Krajinski park Volčji potok,
—	turistično-rekreacijsko območje Vaseno.
Urbanistični načrti opredeljujejo območja na zazidalne otoke, ki se'urejajo z zazidalnimi načrti.
Z urbanističnim redom se urejajo vsa druga območja in naselja, za katere se ne izdelajo urbanistični načrti in zazidalni načrti, in sicer:
—	območja in pomembnejša rfaselja, za katere se lahko izdelajo skupinske lokacijske dokumentacije:
1.	območje Tuhinjske doline
2.	Tunjice
3.	Brezje (območje počitniških hišic)
Ta območja so opredeljena in prikazana na grafični prilogi v merilu 1:5000.
Vsa druga območja in naselja ter regionalne infrastrukture v občini Kamnik se urejajo z urbanističnim retjom, z lokacijsko dokumentacijo. 5 6
5.	člen
Novelirani urbanistični program je osnova za izde-r lavo urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov, urbanističnega reda, za izdelavo smernic in za izdelavo lokacijskih dokumentacij, za, posamezne objekte.
6.	člen
Gradnje in gradbene posege v naseljih in območjih, za katere se izdelajo urbanistični načrti in zazidalni načrti, urejajo ti načrti s pravilniki za izvajanje
urbanističnih in zazidalnih načrtov. Gradnje in gradbene posege v naseljih in območjih, za katere se; ne izdelajo urbanistični načrti, ureja urbanistični red.
7.	čien
V	naseljih in zaselkih, kjer je izdelan detajlni urbanistični red, je dovoljena gradnja stanovanjskih in drugih objektov znotraj omejitev, ki so opredeljene in označene na grafični karti v merilu 1:5000.
V	naseljih in zaselkih, ki nimajo opredeljene in označene zazidave, je dovoljena gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov, adaptacija obstoječih in gradnja nadomestnih objektov le na površinah, ki niso kmetijske površine prve kategorije oz. zunaj koridorjev regionalne infrastrukture in zavarovanih površinah pod pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, pri čemer mora t|iti upoštevana razširitev naselja navzven.
8.	člen
Gradnja oz. adaptacija objektov na zavarovanih novršinah je možna le na osnovi potrebnih soglasij organov oz. organizacij, ki določajo stopnjo varstva. Gradnja nadomestnih objektov je možna le v mejah funkcionalnega prostora objekta, ki se bo porušil.
9.	člen
Varstvo naravnih in kulturnih spomenikov:
a)	Zaradi varstva značilnosti pokrajin se razglašajo za zavarovana območja narayoslovnega značaja:
— Kravansko-kamniško-savinjski krajinski park,
—- območje Menine planine,
—	območje Volčjega potoka, 1
—	območje Starega gradu.
Ta območja so vrisana v kartah 1 :25.000.
V	območjih, ki so zunaj namensko določenih delov teh con, so dovoljeni gradbeni posegi le s soglasjem pristojnega organa ali organizacije.
b)	V kartah so vrisani in zavarovani kulturni spomeniki, in sicer:
—	zgodovinski spomeniki,
—	arheološki spomeniki,
—	urbanistični spomeniki,
—	umetnostni spomeniki,
—	etnološki spomeniki.
, Gradbeni posegi na zavarovana območja in posegi na zavarovanih kulturno-zgodovinskih spomenikih se smejo izvajati le, če so v skladu z določili zakona o varstvu kulturnih spomenikov ter z ustrezno stopnjo spomeniško varstvenih režimov.-
10.	člen
Regionalna infrastruktura oziroma regionalni objekti z zavarovalnimi pasovi (železnice, regionalne ceste, 'avto cesta — variantni poteki, daljnovodni koridorji, plinovod), ki so označeni na kartah 1:2,5000 in 1:5000, se razglašajo za zavarovana območja v okviru katerih je prepovedana gradnja kakršnihkoli drugih objektov, razen tistih, za katere so rezervati namenjeni.
Avtocestni sistemi skozi Tuhinjsko dolino potekajo v več variantah. Ko bo dokončno rešena in sprejeta varianta, se sprostijo ostali koridorji.
11.	člen
Območja»obstoječih predvidenih vodovodnih črpališč Iverje, Pod skalco, Vaseno in območja drugih lo-
kalnih zajetij in vodnjakov, ki so označeni in vrisani v karti 1:25.000 in 1:5000, ter predvidenih vodnih virov, so razdeljena na naslednje zavarovane pasove:
—	naj ožji zavarovani pas: cona z naj strožjim režimom zavarovanja,
—	širši zavarovani pas: cona s strogim sanitarnim režimom zavarovanja,
—	vplivni zavarovani pas: cona z blagim režimom zayarovanja.
V	najožjem zavarovanem pasu je prepovedana gradnja kakršnihkoli drugih objektov, razen tistih, ki služijo osnovnemu namenu, kar je urejeno s posebnim odlokom.
12.	člen
V	skladu s kmetijskim prostorskim planom so zavarovana kmetijska zemljišča in kvalitetne gozdne površine, ki so vrisane na karti 1:25.000 in 1:5000.
Ta zemljišča so trajno namenjena za kmetijsko rabo in katerih namembnost se ne sme spreminjati, in sicer:
—	kmetijska zemljišča na območju Most in Komende ter jugozahodno od Kamnika,
—	kmetijska zemljišča med Mehinjami in Godičem,
—	kmetijska zemljišča na območju Volčjega potoka in Rudnika,
—	kmetijska zemljišča v manjših kompleksih v Tuhinjski dolini, ob Tunjiščici, na Perovem in Stranjah.
Na kmetijskih in gozdnih površinah je prepovedana gradnja vseh objektov.
Na drugih kmetijskih in gozdnih površinah, ki ne spadajo v prvo območje kmetijskih zemljišč, so dovoljeni gradbeni posegi, če gre za kmetijske ali druge objekte, vendar samo s soglasjm Kmetijske zemljiške skupnosti.
13.	člen
Noveliran urbanistični program opredeljuje površine, ki so določene za posebne namene, in sicer:
—	varnostno območje Kemijske industrije Kamnik, ki je razglašeno za varnostno območje v mestu Kamniku po posebnih predpisih. Gradbeni posegi na tem območju so dovoljeni le v skladu in pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.
—	eksploatacijsko polje in raziskovalni prostor rudnika kaolina Črna Kamnik ter ekspoatacijsko polje Kalcit so razglašena kot območja za posebne namene. Gradbeni posegi na teh območjih so dovoljeni v skladu in pod pogoji, določenimi z zakonom o rudarstvu.
14.	člen
Za turistično rekreacijsko območje se izdelajo urbanistični in zazidalni načrti.
Urbanistični in zazidalni načrti se izdelajo za:
—	območje Velike planine,
— Krajinski park Volčji potok,
—	turistično-rekreacijsko območje Vaseno.
Ne glede na določbo 5. alinee tretjega odstavka 4. člena in določila prejšnjega odstavka tega člena se za turistično-rekreacijsko območje Vaseno lahko izdela lokacijska dokumentacija pred izdelavo urbanističnega oz. zazidalnega načrta za to območje, če gre za lokacijo in gradnjo zaprtega bazena z ustrezno funkcionalno dopolnitvijo. ,
Zunaj meja, ki jih določajo urbanistični oz. zazidalni načrti, je dovoljena gradnja le pod pogoji, ki jih določa urbanistični red.
15.	člen
Na zavarovanih oz. varovalnih območjih, ki jih opredeljuje 11., 12., 13.' in 14. člen tega odloka, je možna gradnja pod posebnimi pogoji in v skladu z določbami posebnih predpisov.
16.	člen
Gradnja počitniških hišic je dovoljena na območju občine Kamnik na naslednjih območjih:
— območje Brezje z oznako W 1
■— območje Palovč — Vranja peč.
Na drugih območjih gradnje počitniških hišic ni dovolj ena.
Za območje W 1 se zahteva izdelava skupinske lokacijske dokumentacije. Za posamezne lokacije, na območju Palovče — Vranja peč pa izdelava lokacijske dokumentacij e.
Lokacijska dokumentacija za območje Palovče — Vranja peč mora biti izdelana pod pogoji, ki jih določa urbanistični red.
17.	člen
Pri izvajanju novelacijskega urbanističnega programa se morajo upoštevati vodnogospodarske ureditve na območju občine Kamnik, v skladu s predpisi, ki urejajo vodnogospodarski sistem.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za zaščito talnih voda pred onesnaževanjem.
!	18. člen
Pri izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtov se morajo upoštevati predpisi in normativi, ki urejajo varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.
Sestavni del urbanističnega in zazidalnega načrta ter lokacijske dokumentacije mora biti pismena izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani normativi za varstvo pred prekomernim hrupom.
19.	člen
Na posameznih območjih, ki niso v celoti komunalno opremljena, je za gradbene posege potrebno pridobiti soglasja pristbjnih organov in organizacij, ki določajo pogoje komunalnega' opremljanja zemljišč, in upravljalcev teh naprav.
20.	člen
Gradnja zaklonišč na območju občine Kamnik se ureja in usmerja v skladu s predpisi o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik.
21.	člen
Zahteva lastnikov zemljišč za odmik od posestne meje mora biti glede na sanitarne, požarnovarnostne in druge predpise oprta na varovanje javnih koristi.
Ce pa so zahtevani odmiki lastnikov zemljišč oprti zgolj na zasebne koristi, se v lokacijskem postopku o njih odloča po načelu proste presoje.
22.	člen
Za nadzor nad izvajanjem noveliranega urbanističnega programa je pooblaščena občinska urbanistična inšpekcija.
23.	člen
Novelirani urbanistični program je na vpogled občanom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in finance — služba za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Skupščine občine Kamnik.
24.	člen
Novelirani urbanistični program velja za dobo pet let, ko ga je potrebno pregledati in uskladiti s spremembami gospodarskih razmer ter s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
25.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
—	odlok o uskladitvi urbanističnega programa za območje občine Kamnik z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Ur. vestnik občine Kamnik, št. 10-58/67),
—	odlok o urbanističnem programu za območje občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 12-106/695,
—	odlok o spremembi odloka o uskladitvi urbanističnega programa za območje občine Kamnik z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Ur. vestnik Gorenjske, št. 8-79/70),
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 21-204/70),
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 23-219/72),
—	odlok o uskladitvi urbanističnih projektov, ki jih je sprejela občinska skupščina na podlagi zakona o urbanističnih projektih z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Ur. vestnik občine Kamnik, št. 10-60/67),
—	odlok o zazidalnem območju za gradnjo vodovodnega zajetja kamniškega vodovoda Iverje )(Ur. vestnik Gorenjske, št. 11-90/72).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-11/78-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
345.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/ 73 in 24/75) ter 176. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/76) in po mnenju Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 6. marca 1978, sprejela
ODLOK
o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Kamnik
1' člen
Sprejme in potrdi se prostorski načrt za potrebe kmetijstva občine Kamnik, ki ureja zaščito in izrabo kmetijskih zemljišč.
2.	člen
Načrt iz prejšnjega člena je izdelala komisija za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega plana za območje občine Kamnik pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Kamnik po predhodno opravljeni javni razpravi in po mnenju Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije, št. 350-011/77-I/SA z dne 7. februarja 1978.
3.	člen
Prostorski načrt iz 1. člena odloka je sestavni del prostorskega plana oz. urbanističnega programa občine Kamnik.
4.	člen
Prostorski načrt iz 1. člena tega odloka obsega:
—	tekstualni del
—	kartografski prikaz v merilu 1:25.000 in 1:5000
Tekstualni del in kartografski prikaz sta sestavna
dela tega odloka in se med seboj dopolnjujeta.
5.	člen
Prostorski načrt za potrebe kmetijstva občine Kamnik velja za čas veljavnosti urbanističnega programa občine Kamnik.
Za spremembo in dopolnitev prostorskega načrta iz 1. odstavka tega člena ravnamo po enakem postopku kot pri njegovem sprejemu.
6.	člen
Če se med odloki in drugimi predpisi, ki urejajo urbanistični program, urbanistične načrte ali urbanistični red na območju občine Kamnik, in tem odlokom ugotovijo neskladja, se uporabljajo določbe tega odloka.
1	7. člen
Za izvrševanje tega odloka skrbi Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Kmetijska inšpekcija občine Kamnik.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-12/78-7	i
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
I	. / : ,	;V' V - ." .	‘ -
346.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1978 sprejela
ODLOK
o novelaciji urbanističnega reda na območju občine Kamnik
1.	člen
V	celoti se novelira Urbanistični red v občini Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/69) ter spremembe in dopolnitve (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/71 in 27/74).
2.	člen
Osnova za urejanje območja občine Kamnik po urbanističnem redu je novelirani urbanistični program občine Kamnik.
3.	člen
Z urbanističnim redom se urejajo vsa druga območja občine Kamnik, ki niso urejena z urbanističnimi načrti.
4.	člen	i
S tem urbanističnim redom se določi način urejanja naselij, namenska uporaba zemljišč, komunalno opremljanje zemljišč, pogoji za graditev objektov, zlasti glede njihove Ičge, funkcije, višine in oblikovanja, velikost stavbnih zemljišč in drugi pogoji v zvezi z graditvijo objektov ali z drugimi posegi, ki vplivajo na spremembo prostora.
5.	člen
V	naseljih, ki imajo v grafični prilogi merila 1:5000 omejene površine za razširitev, je dovoljena gradnja novih objektov samo v tako določenih območjih.
Območja oz. naselja, navedena v prejšnjem odstavku se urbanistično urejajo na podlagi izdelane posamezne ali skupinske lokacijske dokumentacije.
6.	člen
Vsa druga naselja in zaselki, ki niso zajeti v 5. členu tega odloka, se urbanistično urejajo z lokacijsko dokumentacijo, pri čemer se morajo ohraniti elementi strjenosti naselij in zaselkov z določanjem lokacij od centra navzven.
Urbanistično urejanje na teh območjih je pogojeno s predhodnim soglasjem pristojnih organov in organizacij, ki določajo pogoje gradnje. 7 8 9
7.	člen
Na vseh območjih v občini Kamnik, ki se urejajo z urbanističnim redom, razen za območje Brezje in Palovče—Vranja peč, je prepovedana gradnja počitniških hišic.
Pri določanju lokacijskih pogojev za gradnjo počitniških hišic po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo določbe 6. člena tega odloka.
8.	člen
Zaradi ohranitve pokrajinskih značilnosti in tipičnega načina arhitektonskega oblikovanja objektov je pri gradnji objektov po 5., 6. in 7. členu tega odloka potrebno upoštevati gabaritne posebnosti naselij, način izvedbe kritine z upoštevanjem barve kritine in uporabo takih materialov, ki so značilni za posamezna območja, na katerih je gradnja objektdv predvidena.
9.	člen
Na območju, ki se ureja z urbanističnim redom, so dovoljene preureditve objektov in lokacije nado-
mestnih objektov z upoštevanjem pogojev, določenih v
8.	členu tega odloka.
Na območjih, ki so po odloku o novelaciji urbanističnega programa določena kot varovane površine (rezervati, kmetijska zemljišča prve kategorije in površine, namenjene za drugo namembnost) je dovoljena gradnja nadomestnih objektov ali preureditev, če to dovoljujejo zadevni predpisi.
Pri gradnji nadomestnih objektov in pri preureditvah objektov po prejšnjem odstavku se morajo upoštevati pogoji, določeni v 8. členu tega odloka.
10.	člen
Na izpostavljenih, razgledno zanimivih točkah in na strnjenih gozdnih površinah lokacija objektov ni dovoljena, ne glede na vrsto in namen objekta.
11.	člen
Pri gradnji novih in nadomestnih objektov ter za preureditve obstoječih objektov se morajo upoštevati možnosti priključkov na obstoječe komunalne naprave ali druge ustrezne rešitve v skladu s predpisi, ki urejajo ta vprašanja/
12.	člen
Za gradnjo novih objektov po določbah tega odloka se šteje zemljišče do 500 m2 kot funkcionalno zemljišče.
13.	člen
Za nadzor nad izvajanjem noveliranega urbanističnega reda je pooblaščena urbanistična inšpekcija skupščine občine Kamnik.
14.	člen
Noveliran urbanistični red je na vpogled občanom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in finan-cojtSkupščine občine Kamnik.
15.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo, veljati naslednji, odloki:
—	odlok o urbanističnem redu za območje občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12-107/69),
—	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu za območje občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25-263/71),
—	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu za območje občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27-282/74).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se z dnem, ko začne veljati odlok o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik.
St. 020-13/78-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
/
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
347.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS,
št. 16-119/67 in 27- 255/72), 4. člena odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5-347/78 in 218. člena Statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1978 sprejela
ODLOK
o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika
1.	člen
S tem odlokom se novelira Urbanistični načrt ureditvenega območja Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27-280/70), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana, št. projekta 1146/70.
2.	člen
S tem odlokom se sprejme novelirani urbanistični načrt za območje Kamnika, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana, št. projekta 2201/76, v oktobru 1977.
3.	člen
Urbanistični načrt obravnava ureditveno območje Kamnika v mejah, ki so razvidne iz grafičnega dela načrta v merilu 1 :5000.
4.	člen
Novelirani urbanistični načrt Kamnika je izdelan v skladu z določili 7. člena zakona o urbanističnem planiranju in v skladu z določili Urbanističnega programa občine Kamnik ter upošteva interese dejavni-1 kov razvoja, uporabnikov prostora in nosilcev planiranja na tem območju.
5.	člen
Novelirani urbanistični načrt Kamnika v grafičnem in tekstualnem delu namensko opredeljuje rabo površin.
Zazidljive površine se glede na rabo površin delijo v:
1.	Površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti, ki zajemajo zazidalne otoke: SS 1, SS 2, SS 3, SS 4, SS 5 in SS 6, MS 2, MS 1, KS 1, KS 2, KS 3, KS 5, NS 1, NS 2, NS 3, NS 4, BS 1, BS 2, BS 3, BS 4, BS 5, BS 6, BS 7, PS 1, PS 2, PS 3, SS 1, ŠS 2 in SS 3,
2.	površine za centralne dejavnike, ki zajemajo zazidalne otoke: CO 1, CO 2, CO 3, GO 4, GO 5, GO 6, CO 7 in CO 9.
3.	površine za šolstvo in zdravstvo, ki zajemajo zazidalne otoke: Sl in S 2.
4.	površine proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti, ki zajemajo zazidalne otoke: SP 1, KP 1, KP2, KP 3, BP 1, BP 2, BP 3, SPI in SP 2.
5.	površine za mestne javne službe in naprave, ki zajemajo zazidalne otoke: SM1, SM 2, KM 1, KM 2, KM 3, BM1, BM 2 ip BM3.
6.	rezervati za zazidavo (Godič na hribu, Mekinje, drevesnica Kamnik in Smarca) so namenjeni za gradnjo stanovanjskih spremljajočih dejavnosti, centralnih dejavnosti, dejavnosti šolstva in zdravstva, proizvodnih servisnih in skladiščnih dejavnosti in dejavnosti mestnih lavnih služb in naprav.
Ta območja se urbanistično lahko urejajo brez Predhodne spremembe urbanističnega načrta, včndar
po predhodni izdelavi zazidalnih načrtov in v primeru, če tako urejanje pogojuje izdelavo zazidalnih načrtov sosednih zazidalnih otokov.
Rezervati, navedeni v prvem odstavku, se smejo urejati le v primeru, če te narekujejo potrebe.
6.	člen
Za urbanistično urejanje po tem urbanističnem načrtu je potrebna naslednja stopnja urbanistične dokumentacije:
1.	zazidalni načrti se izdelajo za naslednje zazidalne otoke: SS 1, MSI, MS 2,	KS 1,	KS 2	KS 3,	KS 5,
BS 2, BS 3,	BS 6,	NS 2, NS 3,	SS 2,	SS 3,	CO 1,	CO 2,
CO 3; CO 4,	CO 5,	CO 6, CO 7,	SP 1,	KP 1,	KP 2,	KP	3,
BP 1, BP 2,	BP 3,	SP 1, SP 2, SM 1, SM 2,	KM 1,	KM	2,
KM 3, BM 1, BM 2, BM 3, S 1 in S 2.
2.	z neposredno izdelavo lokacijske dokumentacije, izdelane na podlagi urbanističnega načrta, se urejajo naslednji zazidalni otoki: SS 2, SS3, SS4, SS 5, SS 6, BS 1, BS 4, BS 5, BS 7, NS 1, NS 4, PSI, PS 2, PS3 in SS 1.
7.	člen
Novelirani urbanistični načM je podlaga za izdelavo, zazidalnih načrtov, za izdelavo lokacijskih dokumentacij ter določanje urbanističnih pogojev pri uporabi zemljišč za gradbene in druge namene.
8.	člen
Gradnja in drugi gradbeni posegi na območju urbanističnega načrta Kamnika se urejajo z urbanističnim načrtom in z zazidalnimi načrti zazidalnih otokov ter po pravilnikih za izvajanje teh načrtov.
9.	člen
V	naseljih in zaselkih zunaj zazidljivih površin je dovoljena gradnja stanovanjskih in drugih objektov, adaptacija obstoječih in gradnja nadomestnih' objektov, če se nahajajo zunaj kmetijskih zemljišč prvega območja oz. zunaj koridorjev regionalne in mestne infrastrukture in drugih zavarovanih območij, pod pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. ,
10.	člen
Gradnja oz. adaptacija objektov na zavarovanih (nezazidljivih) površinah je možna le na osnovi potrebnih soglasij organov oz. organizacij, ki določajo stopnjo varstva.
11.	člen
V	skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list. SRS, št. 26/73),. odloka o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Kamnik ter na osnovi kmetijskega prostorskega plana so zavarovana kmetijska zemljišča in kvalitetne gozdne površine, kot je razvidno iz grafičnih prikazov v merilu 1 :5000.
12.	člen
Območja obstoječih in predvidenih vodovodnih črpališč in območja lokalnih zajetij, označena v grafičnem delu v merilu 1 : 5000, s prikazom ožjih in širših vplivnih varovalnih pasov, so zaščitena <dede na stopnjo varstvenega režima s posebnim odlokom.
13.	člen
. Spomeniško zavarovani objekti, spomeniško zavarovana območja in stopnja varstvenega režima kakor tudi elementi krajinske zaščite so označeni v grafičnem in tekstualnem delu urbanističnega načrta.
Vsak poseg na objektih in območjih, navedenih v prejšnjem odstavku, mora biti v skladu z določili Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in je možen le po predhodnem soglasju pristojne spomeniške varstvene službe.
14.	člen
Območja, ki so z urbanističnim načrtom Kamnika namenjena obstoječi in predvideni regionalni in mestni infrastrukturi, so:
—	območja magistralnih, regionalnih, občinskih cest in javnih potov z varovalnimi pasovi;
—	poteki uličnega mestnega cestnega omrežja;
—	železnica z območjem za železniške naprave;
—	dalj no vodni koridorji;
—	plinovod z varovalnim pasom.
)	Na teh območjih je dovoljena le gradnja objektov
usklajena z namembnostjo rezervata.
15.	člen
'S tem urbanističnim načrtom se določajo območja za posebne namene, kot so:
—	pokopališča,
—	rezervati za pokopavanje,
—	gramoznice,
—	odlagališča smeti.
16.	člen
Pod posebno zavarovana območja po urbanističnem načrtu spadajo:
a)	območja Kemijske industrije Kamnik (z varnostnim pasom), kjer se dovoljujejo gradbeni posegi le pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi;
b)	eksploatacijsko polje Rudnika kaolina Crna ter eksploatacijsko polje Kalcita, kjer so dovoljeni gradbeni posegi v skladu in pod pogoji, določenimi z zakonom o rudarstvu.
17.	člen
Pri izvajanju noveliranega urbanističnega načrta se morajo upoštevati vodnogospodarske ureditve na ureditvenem območju Kamnika, v skladu s predpisi, ki urejajo vodnogospodarski sistem.
18.	člen
Določbe 12. in 17. člena se smiselno nanašajo na zaščito talnih voda pred onesnaževanjem.
19.	člen
Pri urbanističnem urejanju po tem urbanističnem načrtu se morajo upoštevati predpisi in normativi, ki urejajo varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.
20.	člen
Na posameznih območjih, ki - niso v celoti komunalno opremljena, je za gradbene posege potrebno pridobiti predhodna soglasja pristojnih organov in organizacij, ki določajo pogoje komunalnega opremljanja zemljišč.
21.	člen
Gradnja zaklonišč se ureja v skladu s predpisi 6 gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik.
22.	člen.
Ta odlok ne predvideva odstranjevanje posameznih objektov, katerih odstranitev se bo urejala z zazidalnimi načrti oziroma katerih odstranitev bo potrebna za izvedbo projektnih nalog, ki niso pogojene s predhodno izdelavo zazidalnih načrtov.
23.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija.
24.	člen
Novelirani urbanistični načrt Kamnika je na vpogled občanom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in finance — službe za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Skupščine občine Kamnik.
25.	člen
Urbanistični načrt Kamnika velja za dobo 5 let.
26.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
—	odlok o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27-280/ 70),
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje, Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25-259/71).
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17-153/72),
—	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 2-13/75),
—	popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 3-19/75),
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8-72/75),
—	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 18-858/76),
—	odlok o določitvi rezervatov centralnih površin za gradnjo trgovsko poslovnega, družbenokulturnega in športnega rekreacijskega centra v Kamniku (Uradni list SRS, št. 16-1053/77),
—	odlok o določitvi trase obvozne ceste v Kamniku (Uradni list SRS, št. 16-1053/77),
—	odlok o izgradnji obvozne ceste v Kamniku (Uradni list SRS, št. 18-1207/77) in popravek odloka o izgradnji obvozne ceste v Kamniku (Uradni list SRS, št. 20/77).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po uveljavitvi odloka o urbanističnem programu ureditvenega območja občine Kamnik in po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-14/78-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
348.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), 4. člena odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5-347/78 in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1978 sprejela
ODLOK
o novelaciji urbanističnega načrta za območje Komenda—Moste
1.	člen
S tem odlokom se novelira Urbanistični načrt za območje Komenda—Moste (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13-134/70), izdelan pri ljubljanskem urbanističnem zavodu Ljubljana, št. 1102/69.
2.	člen
S tem odlokom se sprejme novelirani urbanistični načrt za območje Komenda—Moste, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana, št. projekta 2202/76, v oktobru 1977.
3.	člen
Urbanistični načrt obravnava celotno območje. Komenda—Moste, ki je razvidno iz grafičnega dela načrta v merilu 1:5000.
4.	člen
•% '
Novelirani urbanistični načrt Komenda—Moste je izdelan v skladu z določili 7. člena zakona o urbanističnem planiranju in v skladu z določili Urbanističnega programa občine Kamnik ter upošteva interese dejavnikov razvoja, uporabnikov prostora in nosilcev planiranja na tem območju/
5.	člen
Novelirani urbanistični načrt Komenda—Moste v grafičnem in tekstualnem delu namensko opredeljuje rabo površin.
Zazidljive površine se glede na rabo površin delijo v:
1.	Površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. ki zajemajo zazidalne otoke: KS 1 (Komenda),
KS 2 (Komenda), KS 3 (Kaplja vas), KS 4 (Kaplja vas), KS 5 (Podboršt), KS 6 (Mlaka), KS 7 (Gmajnica), KS 8 (Gora), KS 9 (Klanec), KS 10 (Nasovče), KS 11 (Breg), KS 12 (Potok), KS 13 (Križ), MSI (Moste), MS 2 (Moste), MS 3 (Moste), MS 4 (Suhadole) in MS 5 (Žeje).
2.	Površina za šolstvo, ki zajema zazidalni otok S.
3.	Površina za centralne dejavnosti zajema zazidalni otok C.
4.	Površini za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti, ki zajemata zazidalna otoka KP 1 in MP 1.
5.	Površini za mestne, javne službe in naprave (obrt), ki zajemata zazidalna otoka KM 1 in MM 1.
6.	Rezervat za zazidavo med Podborštom in Gmaj-nico je namenjen za gradnjo stanovanjskih, spremljajočih dejavnosti in proizvodnih, servisnih ter skladišč-hih dejavnosti.
To območje se urbanistično lahko ureja brez predhodne spremembe urbanističnega načrta, vendar obvezno s predhodno izdelavo zazidalnega načrta.
6.	člen
Za urbanistično urejanje po tem urbanističnem načrtu je potrebna naslednja stopnja urbanistične dokumentacije:
1.	Zazidalni načrti se izdelajo za naslednje zazidalne otoke: MS 3, KS 1, KS 7, MP 1, KP 1 in C.
Z neposredno izdelavo lokacijske dokumentacije, izdelane na podlagi urbanističnega načrta, se urejajo naslednji zazidalni otoki: KS 2, KS 3, KS 4, KS 5, KS 6, KS 8, KS 9, KS 10, KS 11, KS 12, KS 13, MSI, MS 2, MS 4, MS 5, S, KM 1, in MM 1.
7.	člen
Novelirani urbanistični načrt je podlaga za izdelavo zazidalnih načrtov, za izdelavo lokacijskih dokumentacij ter za določanje urbanističnih pogojev pri uporabi zemljišč za gradbene in druge namene.
8.	člen
Gradnja in drugi gradbeni posegi na območju urbanističnega načrta Komenda—Moste se urejajo z urbanističnim načrtom in z zazidalnimi načrti zazidalnih otokov po pravilnikih za izvajanje teh načrtov.
9.	člen
V	naseljih in zaselkih zunaj zazidljivih površin je dovoljena gradnja stanovanjskih in drugih objektov, adaptacije obstoječih in gradnja nadomestnih objektov, če se nahajajo zunaj kmetijskih površin prvega območja oziroma zunaj koridorjev regionalne in krajevne infrastrukture ter drugih zavarovanih območjih, pod pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.
10.	člen
Gradnja oz. adaptacija objektov na zavarovanih — nezazidljivih površinah je možna le na osnovi potrebnih soglasij organov in organizacij, ki določajo pogoje varstva.
11.	člen
V	skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73), odloka o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Karhnik ter na osnovi kmetijskega prostorskega plana so zavarovana kmetijska zemljišča in kvalitetne gozdne površine, kot je razvidno iz grafičnih prikazov v merilu 1 :5000.
12.	člen
Spomeniško zavarovani objekti, spomeniško zavarovana območja in stopnja varnostnega režima kakor tudi elementi krajinske zaščite so označeni v gradfič-nem in tekstualnem delu urbanističnega načrta.
13.	člen	v ‘
Območja, ki so z urbanističnim načrtom Komenda—Moste namenjena obstoječi regionalni in krajevni infrastrukturi, so:	’
—	območja regionalnih, občinskih cest in javnih potov z varovalnimi pasovi;
—	daljnovodni koridorji;
—	plinovod z varovalnim pasom.
Na teh območjih je dovoljena gradnja objektov, usklajena z namembnostjo rezervata.
14.	člen
S tem urbanističnim načrtom se določajo območja, kot so:
—	pokopališča, obstoječa — predvidena;
—	rezervati za pokopavanje.
,	15. člen
Pri izvajanju noveliranega urbanističnega načrta se morajo upoštevati vodnogospodarske ureditve na območju Komende—Moste v skladu s predpisi, ki urejajo vodnogospodarski sistem.
Določbe tega člena se smiselno nanašajo na zaščito talnih voda pred onesnaževanjem.
16.	člen
Pri urbanističnem urejanju po tem urbanističnem načrtu se morajo upoštevati predpisi in normativi, ki urejajo varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.
17.	člen
Na posameznih območjih, ki niso v celoti komunalno opremljena, je za gradbene posege potrebno pridobiti predhodna soglasja pristojnih organov in organizacij, ki določajo pogoje komunalnega urejanja zemljišč.
i
18.	člen
Gradnja zaklonišč se ureja v skladu s predpisi o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik.
19.	člen
Ta odlok ne predvideva odstranjevanja posameznih objektov, katerih odstranitev se bo urejala z zazidalnimi načrti, oz. če bo odstranitev potrebna za izvedbo projektmh nalog, ki niso pogojene s predhodno izdelavo zazidalnih načrtov.
20.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija.
21.	člen
Novelirani urbanistični načrt Komende—Most je na vpogled občanom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in finance — .služba za urbanizem, gradbene. komunalne in stanovanjske zadeve Skupščine občine Kamnik.
22.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:	;
— odlok o sprejemu urbanističnega načrta za območje Komenda—Moste (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13-134/70),
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za območje Komenda—Moste (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17-154/72)
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za območje Komenda—Moste (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7-91/73).
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po uveljavitvi odloka o urbanističnem programu ureditvenega območja občine Kamnik in po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-15/78-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj L r.
349.
Skupščina občine Khmnik je na podlagi 11. člena odloka o urbanističnem programu za ureditveno območje občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5-347/78) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1978, sprejela
ODLOK
o zavarovanju območij vodovodnih črpališč, zajetij in vodnjakov na obmojjju občine Kamnik
1.	člen
S tem odlokom se zavarujejo vsa območja vodovodnih črpališč, zajetij in vodnjakov na območju občine Kamnik, ki so označena v grafičnem delu noveliranega urbanističnega programa za območje občine Kamnik in v grafičnem delu noveliranega urbanističnega načrta za območje Kamnika.
2.	člen
Zavarovana območja po 1. členu tega odloka so razdeljena na zavarovane pasove:
—	naj ožji zavarovani pas zajema cono z naj strožjim režimom zavarovanja,
—	širši zavarovani pas zajema cono s strogim sanitarnim režimom zavarovanja,
—	vplivni zavarovani pas zajema cono z blagim režimom zavarovanja.
V	naj ožjem zavarovanem pasu gradnja kakršnihkoli objektov ni dovoljena, razen tistih objektov, ki služijo osnovnemu namenu.
V	širšem in vplivnem zavarovanem pasu so gradnje in preureditve objektov dovoljene pod pogoji, ki so določeni s pravilniki upravljalcev vodovoda in soglasjem sanitarne inšpekcije.
3.	člen
Zavarovanje posameznih varstvenih pasov morajo predpisati upravljale! vodvodov s pravilniki, ki mo-
rajo biti v skladu z določili tega odloka in sanitarnim režimom, določenem po posebnih predpisih.
4.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za tiste vodne vire, ki bodo ugotovljeni po uveljavitvi tega odloka.
5.	člen
Za vse gradbene in druge posege po 2. in 3. ali-nei 2. člena tega odloka mora biti pridobjeno ustrezno soglasje upravljalen vodovoda.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po uveljavitvi odloka o urbanističnem programu za območje občine Kamnik in objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-16/78-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
350.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na skupni seji vseh zborov dne 6. marca .1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov, ki jih je izdala Skupščina občine Kamnik
1.	člen
Ugotovi se, da prenehajo veljati naslednji odloki, ki jih je sprejela Skupščina občine Kamnik:
—	odlok o urejanju, izgradnji in varstvu turističnega območja Velike in Male planine (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8-47/64),
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju, izgradnji in varstvu turističnega območja Velike in Male planine (Uradni vestnik občine Kamnik, št. £-61/65),
v — odlok o urejanju, izgradnji in varstvu turističnega območja Velike in Male planine (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 5-20/68).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-17/78-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
351.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, St. 16-119/67 in 27-265/72) ter 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št.. 6-64/74), na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1978. sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe namembnosti zemljišč na zazidalnem območju Šmarce (Uradni list SRS, št.
23-1077/76 in 24-1582/77).
1.	člen
Prvi člen odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe namembnosti zemljišč na zazidalnem območju Smarce se spremeni tako, da se iz splošne prepovedi na območju Šmarce izvzamejo tista zemljišča, na katerih je po predhodnem mnenju Ljubljanskega urbanističnega zavoda Ljubljana in Krajevne skupnosti Šmarca možna lokacija — gradnja objektov ter preureditve in prezidave obstoječih objektov.
2.	člen
Določba prepovedi prometa z zemljišči ne velja za primere, ko se prenos zemljišč v tej katastrski občini opravlja po predpisih o dedovanju in za primere, ko gre za manjše korekcije že formiranih parcel glede na določila 1. člena tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-48/77-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
352.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74) ter 52. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 6. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in p^aptaciji zaklonišč v občini Kamnik
1.	člen
V odloku o gradnji in adaptaciji zaklonišč (Uradni list SRS, št. 5-199/77) se 4. člen spremeni, tako da se glasi:
Zaklonišča se morajo graditi v skladu ž urbanističnimi dokumenti in načrti graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč določi izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba civilne zaščite, sprejme pa ga svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Kamnik.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, se gradijo zaklonišča v KS: Kamnik, Duplica, Šmarca, Moste in Komenda — naselje Komenda, Potok, Breg, Nasov-če in Klanec.
Načrt o gradnji zaklonišč mora biti sprejet do konca leta 1978.
2.	člen
13. člen se v celoti črta in se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
Individualna zaklonišča osnovne zaščite morajo biti grajena za 1 atm nadpritiska.
V industrijskih objektih, objektih, kjer se zbira večje število ljudi in v večjih stanovanjskih objektih, je potrebno graditi zaklonišča osnovne zaščite odpornosti 1 atmosfera nadpritiska, ne glede na to, če so ti objekti zunaj območja gradnje zaklonišč iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-18/78-7
Kamnik, dne 6. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
353.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76), ter 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) je Skupščina občine Kamnik na skupni 35. seji zbora združenega dela in 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o lestvicah katastrskega dohodka
1.	člen
Sprejmejo se lestvice katastrskega dohodka za katastrski okraj Kamnik.
2.	člen
Ta sklep začne veljati potem, ko lestvice katastrskega dohodka potrdi Skupščina SR Slovenije.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LITIJA
354.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o odpravi odloka o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo lokalne ceste Kresnice — zahodni del 1
1.	člen
S tem odlokom se odpravlja in preneha veljati odlok o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo lo-
kalne ceste Kresnice — zahodni del, ki ga je sprejela skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28 februarja 1975 (Uradni list SRS, št. 6/75).
2.	člen
Razlog za odpravo odloka iz 1. člena tega odloka je v tem, da ni podan interes razlastitvenega upravičenca in ker gradnja objekta ni predvidena po srednjeročnem programu Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pn objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/75
Litija, dne 23. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
35a.
Na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija 'na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi zavoda za družbeni razvoj Ljubljana in GIP Beton Zasavje TOZD »Komunala« Litija za opravljanje strokovnih zadev s področja prostorskega in urbanističnega planiranja
1.	člen
Zavod za družbeni razvoj Ljubljana in GIP Beton Zasavje, TOZD »Komunala« Litija se pooblaščata, da opravljata za območje občine Litija strokovne zadeve s področja prostorskega in urbanističnega planiranja.
2.	člen
Zavod za družbeni razvoj Ljubljana:
—	spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja naselij,
—	izdeluje prostorski plan, revizijo urbanističnega programa in urbanističnega načrta ter spremlja spremembe in dopolnitve te dokumentacije,
—	arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo,
—	opravlja druge strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja na zahtevo občinske skupščine in njenih organov.
Dela iz tega člena opravlja Zavod za družbeni razvoj Ljubljana na podlagi pogodbe, sklenjenih s Skupščino občine Litija. Posamezna dela se oddajo s pogodbo. Za financiranje skrbi SO Litija.
3.	člen
GIP Beton Zasavje TOZD »Komunala« Litija:
—	skrbi za izdelavo zazidalnih načrtov,
—	izdeluje urbanistični red in skrbi za njegovo revizijo,
—	izdeluje lokacijsko dokumentacijo,
—	daje informacije in podatke o vsebini sprejete in potrjene urbanistične dokumentacije,
—	arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo,
—	opravlja druge strokovne zadeve na zahtevo občinske skupščine in njenih organov,
—	spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje problem ureditve in razvoja naselij.
Delo iz tega člena opravlja GIF Beton Zasavje, TOZD Komunala Litija na podlagi pogodb sklenjenih z naročniki in po cenah, ki so določene v soglasju s komunalno skupnostjo in občinsko skupščino.
4.	člen
Pooblaščeni organizaciji sta dolžni medsebojno sodelovati in pomagati za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu v zadevah s področja urbanizma in prostorskega planiranja.
5.	člen
Pooblaščeni organizaciji opravljata dejavnost posebnega družbenega pomena. K statutom pooblaščenih organizacij daje soglasje (in mnenja) občinska skupščina.
6.	člen
Skupščina občine Litija pooblašča izvršni svet, da skrbi za izvajanje tega sklepa. Izvršni svet je tudi pooblaščen za sklepanje pogodb o delih iz 2. člena tega sklepa.	,
7.	člen
Pooblastilo lahko preneha sporazumno ali enostransko. Za enostransko odpoved velja rok 6 mesecev. Rok enostranske odpovedi 6 mesecev ne velja, če. pooblaščena organizacija ni opravila sprejetih nalog ali jih je opravila nekvalitetno.
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o pooblastitvi Stanovanjsko komunalnega podjetja Litija za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja za območje občine Litija, ki ga je Skupščina občine Litija sprejela na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. decembra 1968.
9.	člen
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 031-2/78
Litija, dne 23. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
356.
Na podlagi 287. člena statuta občine Ljubljana Beograd (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na skupni seji vseh treh zborov dne 28. februarja 1978
sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v Skupščino mesta Ljubljana
1.	člen
S tem odlokom se določa način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine, konferencami delegacij in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
2.	člen
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno kon-rerenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana.
3.	člen
Občinska skupščina delegira po 6 delegatov v zbor občin za vsako sejo zbora občin posebej glede na zadeve, ki jih obravnavajo o katerih odloča zbor občin Skupščine mesta Ljubljana, za posamezna vprašanja ali za obravnavanje vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu seje zbora občin.
4.	člen
Občinska skupščina delegira delegate v zbor občin izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora, kadar zbor občin sprejema:
—	srednjeročne in dolgoročne družbene plane,
—	srednjeročne in dolgoročne programe razvoja posameznih dejavnosti
—	regionalni prostorski plan
—	urbanistični program mesta
—	predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč
—	predpise o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma samoupravne organizacije in skupnosti.
Ob obravnavi navedenih zadev vsi trije zbori skupščine občine enakopravno določajo stališča in smernice za delegate.
5.	člen
Zbor združenega dela kot konferenca delegacij za delegiranje delegatov za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana delegira 10 delegatov izmed članov delegacij ustreznega področja v skladu z določili odloka mestne skpuščine o določitvi okolišev in številu delegatskih mest tako, da za vsako sejo zbora delegira
—	6 delegatov s področja gospodarstva,
—	1 delegata s področja obrti,
—	2 delegata s področja kulture in prosvete
—	1 delegata s področja zdravstva in sociale
Način delegiranja delegatov s področja kmetijstva, državnih organov in oboroženih sil, določi zbor sporazumno z zbori združenega dela ostalih občinskih skupščin, ki sestavljajo volilni okoliš z aktom o oblikovanju in izvolitvi skupin delegatov.
6.	člen
Smernice in stališča za delegate do ostalih vprašanj, ki niso navedene v 4. členu tega odloka, in o katerih odločata zbor združenega dela in zbor - občin Skupščine mesta Ljubljana, sprejemata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO samostojno.
7.	člen
Ce posamezni zbori, ki po 4. členu tega odloka enakopravno sodelujejo pri sprejemanju stališč in smernic, ne sprejmejo usklajenih stališč in smernic, usklajujejo sprejeta stališča in smernice na skupnem zasedanj u.
8.	člen
Vsak zbor skupščine občine, ki ne sodeluje pri oblikovanju stališč in smernic, ima pravico razpravljati o posameznih vprašanjih, zavzeti stališča in dajati predloge pristojnemu zboru.
9.	člen
Kadar zbor ali zbori skupščine občine določajo stališča in smernice za delegate v zbore skupščine mesta po 4. členu tega odloka, jim je izvršni svet skupščine občine dolžan posredovati svoje mnenje do obravnavanih vprašanj.
10.	člen
Delegati, ki so delegirani na seje zborov Skupščine mesta, so dolžni na teh sejah posredovati stališča in smernice Skupščine občine in poročati o svojem delu ter sprejetih sklepih na zborih mestne skupščine, zboru SO, ki jih je delegirala za sejo.
11.	člen
V	primeru, da zborom iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče oblikovati stališč in smernic ter določiti delegate za zbore Skupščine mesta, se delegatom delegiranim za prejšnjo sejo podaljša mandat tudi za naslednjo sejo.
V	tem primeru posredujejo zborom stališča, ki so bila oblikovana v temeljnih delegacijah oziroma v konferencah delegacij.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati sklepa o določitvi skupin delegatov v, zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana z dne 29. aprila 1974.
13.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti, v skladu z 18. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, mandat članov delegacij in delegatov, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978.
St. 010-9/78-1
Ljubljana, dne 28. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
357.
Na podlagi 195. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) in 86. člena zakona
o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji vseh treh zborov dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v Skupščino Socialistične republike Slovenije
1.	člen
S tem odlokom se določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela: in zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi Skupščine občine ter konferencami delegacij in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
2.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, lahko neposredno obravnavata zadeve, ki so na dnevnem redu Skupščine Socialistične republike Slovenije, zavzemata stališča in delegirata ustrezno število delegatov. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa lahko za delegiranje delegatov, oblikovanje stališč in obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije imenujeta vsak svojo skupino delegatov.
3.	člen
Število delegatov v zboru združenega, dela Skupščine SR Slovenije je po posameznih področjih določeno z zakonom o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. V skupino delegatov za področje gospodarstva izvoli zbor združenega dela občinske skupščine 18 delegatov.
Delegate v skupine delegatov z ,drugih področij, ki so določena z zakonom o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije izvoli zbor združenega dela v skladu s sporazumom z zbori združenega dela Skupščin občin, ki jih sestavljajo
4.	člen
V skupine delegatov iz prejšnjega člena tega odloka izvoli zbor združenega dela delegate iz ustreznega področja,
5.	člen
Občinska skupščina ima za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije z gospodarskega področja tri delegatska mesta.
6.	člen
Zbor občinske skupščine izvolijo v skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije 12 delegatov izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
7.	člen
Občinska skupščina ima za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije eno delegatsko mesto.
8.	člen
S sklepom o izvolitvi delegatov v skupine delegatov imenuje pristojni zbor oziroma Skupščina občine vodjo skupine delegatov in njegovega namestnika.
Vodja skupine delegatov sklicuje seje skupine, predlaga dnevni red in skrbi za realizacijo sklepov.
9.	člen
Skupine delegatov se lahko pri obravnavanju določenih zadev povezujejo s konferencami delegacij s področja, katerega posamezne zadeve obravnavajo.
10.	člen
Izvršni svet, upravni organi in strokovne službe Skupščine občine Ljubljana Bežigrad so dolžni dajati strokovna mnenja ali ocene o zadevah, za katere to glede na dnevni red sej zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije, skupine delegatov zahtevajo.
11.	člen
Administrativna in strokovna opravila za skupino
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 358.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudhik (Uradni list SRS, št. 12-295/74), je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o sprejemu lestvice katastrskega dohodka
delegatov opravljajo pristojne strokovne službe pri organih skupščine.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o določitvi skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije, z dne 29. aprila 1974.
13.	člen
Mandatna doba novih skupin delegatov se prične šteti, ko poteče mandatna doba v prejšnji mandatni dobi izvoljeni skupini delegatov.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/10-1978-1
Ljubljana, dne 28. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
1.	člen
Sprejme se lestvica katastrskega dohodka zemljišč v katastrskem okraju Ljubljana in katastrskem okraju Kočevje, ki ležijo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
2.	člen
<
Lestvica katastrskega dohodka iz prejšnjega člena za katastrski okraj Ljubljana tega odloka zajema katastrske kulture, bonitetne razrede in katastrski dohodek v din na hektar:
Razred	Njive	Sadovnjaki	Travniki	Pašniki	Gozdovi	Trstičje
i.	7.800	5.600	4.500	1.300	1.250	400
n.	6.800	4.300	3.950	1.100	950	—
m.	5.750	3.700	3.200	900	650	—
IV.	4.700	3.100	2.700	650	450	—
v.	3.600	1.800	2.250	500	300	—
VI.	2.300	900	1.300	300	200	—
VII.	1400	—	900	—	100	—
VIII.	800	—	550	—	—	—
3.	člen
Lestvica katastrskega dohodka iz prvega člena za katastrski okraj Kočevje tega odloka zajema katastr-
ske kulture, bonitetne razrede in katastrski dohodek v din na hektar:
Razred	Njive	Vrtovi	Sadovnjaki .	Vinogradi	Travniki	Pašniki	Gozdov
i.	5.600	17.000	4.200	3.200	3.600	700	1.300
n.	4.800	9.650	2.800	—	3.200	600	900
m.	3.800	6.150	1.400	—	2.800	500	550
IV.	2.600	—	700	—	2.200	350	300
V.	1.400	—	—		1.200	250	150
VI.	700	—	—		700	100	—
VII.	—	—	—	—	—	—	—
VIII.	—	—	—	—	—	—	—
4.	' člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
5.	člen	,
Katastrski dohodek, izračunan na podlagi lestvice
iz tega odloka, se uporablja od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 422-336/78
Ljubljana, dne 21. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
LOGATEC
359.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. marca 1978 sprejela
/
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/77 in 3/78) se 5. člen spremeni tako, da se v celoti glasi:
Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in sicer:
—	v tretji skupini katastrskih občin po stopnji 10 odstotkov
—	v četrti skupini katastrskih občin po stopnji 7,5 odstotkov
Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 6% nižja kot so določene v prejšnjem odstavku tega člena.
2.	'člen
V	8. členu odloka o davkih občanov se znesek »3.000« nadomesti z zneskom »15.000«.
3.	člen
V	11. in 18. členu o.dloka o davkih občanov se davčna stopnja »22'Vo« nadomesti s stopnjo »31 °/o«.
4.	člen
V	35. členu odloka o davkih občanov se stopnja davku »0,30 %« določena za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih, nadomesti/s stopnjo »0,60 °/o«. 5
5.	člen
37. člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se v celoti glasi:
»Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,6-kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 010-4/73
- Logatec, dne 2. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
360.
Skupščina občine Logatef je na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) in 129. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. marca 1978 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
o tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjena za osnovno oskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Logatec.
i	2. člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo ošnovna živila in osnovni neprehrambeni proizvodi, Id so nhjno \ potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojne in. naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večjo motnjo na trgu blaga osnovne preskrbe.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialno razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja, (kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajame sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve).
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Logatec in v vsakoletni resoluciji v politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet Skupščine občine Logatec v soglasju sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Logatec (na predlog načelnika oddelka za gospodarstvo in finance).
9.	člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njegove življenjske dobe.
Če se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da sc z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga, ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
11.	člen
Skladiščenje in hramba bla|ia iz občinskih blagovnih rezerv'se s posebno pogodbo lahko, poverja T'OZD s področja proizvodnje blaga osnovne proizvodnje in s Področja trgovine in preskrbe.
Organizaciji, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance. tega blaga odtujevati ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, kako drugače z njimi ravnati.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv
—	izvršuje program občinskih blagovnih rezerv,
—	nabavlja blago za občinske blagovne rezerve,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občin-skih blagovnih rezerv,
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
rv. FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske mgovne rezerve so:
k Sredstva, ki jih organizacije združenega dela 7 ružujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov,
2.	sredstva, rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela,
3.	sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu občine,
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
14.	člen
Način upravljanja' in razpolaganje s sredstvi za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene.
V. SANKCIJE
15.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje Za prekršek temeljna organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance, to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti, ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela. ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če napravi prekršek iz 1. odstavka tega člena.
VI. KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/78
Logatec, dne 2. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de GIcria 1. r.
361.
Na podlagi 1., 3. in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 133. -člena 'statuta Skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 2. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
■	1. člen
V 6. členu odloka o ugotovitvi o vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni -list SRS, št. 24/73) se znesek 24 din nadomesti z zneskom 39,50 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16a/73
Logatec, dne 2, marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de GIcria 1. r.
362.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. marca 1978 sprejela
SKLEP
o sprejemu lestvic katastrskega dohodka
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Mozirje
za leto 1977 izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
din
629.454.45 170.000,00
459.454.45
5.	člen
Presežek prihodkov rezervnega sklada se prenese v prihodke tega sklada za leto 1978.
I
Skupščina občine Logatec sprejme lestvice katastrskega dohodka za katastrski okraj Logatec in katastrski okraj Ljubljana, ki jih je uskladila republiška komisija za izračun katastrskega dohodka z dopolnitvijo, da se vnese pri kulturi »trstičje« v katastrski občini Logatec 2. razred s katastrskim dohodkom 150 din.
II
Lestvice katastrskega dohodka po tem sklepu so na vpogled pri oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Logatec.
III
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije.
St. 422-7/77
Ljubljana, dne 3. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Glcria 1. r.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/78
Mozirje, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Sarb 1. r.
364.
Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76 in 10/76) in po 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 sprejel?
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
MOZIRJE
363.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb o družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) ria seji zbora združenega dela, zbora' krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 sprejela
i	ODLOK
o zaključnem računu proračuna občin« Mozirje za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Mozirje.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1977 izkazuje:	dln
—1 prihodke	19,170.204,55
—	odhodke	19,166.978,70
—	presežek	prihodkov nad odhoum	3.225,85 3
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1977 v znesku 3.225,85 din se prenese v prihodke proračuna za leto 1978.
1.	člen
V	odloku o davkih občanov občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6-303/77 in 1-32/78) se spremeni 5. člen in se glasi:
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od obdelovalnih zemljišč po stopnji 7 °/o.
2.	člen
V	7. členu se na koncu stavka črta stopnja 24°/» in določi nova stopnja 6°/o.
3.	člen
V	8. členu se prvi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 100 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, katerim je kmetijstvo glavni poklic ter so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni katastrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 5.000 din«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 010-13/78
Mozirje, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
365.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) in 3. člena odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka’(Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora zdi'uženega dela dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o sprejetju lestvic katastrskega dohodka
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo lestvice katastrskega dohodka za območje občine Mozirje.
2.	člen
Območje občine Mozirje se ujema z mejami katastrskega okraja Gornji grad.
3.	člen
Višine lestvic katastrskega dohodka za katastrski okraj Gornji grad so ugotovljene po razredih za vsako posamezno katastrsko kulturo in so razvidne iz tabele »Lestvice katastrskega dohodka«, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati potem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. Katastrski dohodek, izračunan na podlagi novo ugotovljenih lestvic, se bo uporabljal od 1. januarja 1978 dalje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-25/77-78
Mozirje, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Sarb 1. r.
Katastrski okraj Gornji grad
LESTVICA KATASTRSKEGA DOHODKA
0 povprečni katastrski dohodek ind — indeks povečanja
Kulture
Njive
Vrtovi
Sadovnjaki
Vinogradi
Travniki
Pašniki
Gozdovi
RAZREDI
123	4	5	670	Ind
dinarjev na- 1 hektar
Nov
KD	8300	6900	5500	4300	2900	1600	700	3056	438
Star KD	1800	1610	1330	930	570	220	52		
Nov KD	16200	12000	11000					11391	689
Star KD	2320	1770	1580						
Nov KD	4800	2600	1400					1902	455
Star KD	850	600	300					t	
Nov KD	4500	2250	1000					1493	543
Star KD	650	410	200						
Nov KD	4400	3700	3000	2400	1750	1100	650	1651	440
Star KD	900	840	760	620	.420	225	67		
Nov KD	1000	700	450	200	100	50	_	299	576
Star KD	215	145	72	36	13	4	—		
Nov KD	1400	1200	900	600	450	250	100	612	728
Star KD	200	160	120	80	65	35	20		
RIBNICA
366.
Na podlagi 224. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) ter 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/1974) je Skupščina občine Ribnica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 3/1976) se v 2. členu doda nova točka, ki se glasi: |
»1. davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov«.
Dosedanja 1. do 7. točka 4. člena postanejo 2. do 8. točka.
2.	člen
Za 3. členom odloka o davkih občanov se doda novo poglavje, ki se glasi:
»II. Davek iz osebnih dohodkov delavcev in občanov«.
Dodasta se. 4. in 5. člen, ki se glasita:
»4. člen: Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov se plačuje po stopnji 0,5 "/o.
5.	člen: Pavšalna’osnova za plačevanje občinskega da,vka iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih pri občanih, se po 39. členu zakona o davkih občanov določa v mesečnih zneskih za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri-zasebnih kmetijskih gospodarstvih.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 %> poprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko«.
3.	člen
Dosedanje drugo do dvanajsto poglavje postanejo tretje do trinajsto poglavje. Dosedanji 4. in 46. člen postanejo 6. do 48. člen.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1 januarja 1978 dalje.
St. 422.4-77-01
Ribnica, dne 26. decembra 1977.
‘	Predsednik
Skupščine občine Ribnica
Ciril Grilj 1. r.
SEVNICA
367.
Na podlagi 5., 71., 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/
77) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina bbčine Sevnica na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1978 sprejela
ODLOK
o oblikovanju konferenc delegacij in oblikovanju skupne deiegacije, določitvi števiia delegatskih mesi, zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega dela in Zbor
krajevnih skupnosti občinske skupščine Sevnica
1.	člen
Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja, se združujejo v konferenco delegacij naslednje delegacije temeljnih samoupravnih organizacij z naslednjim številom delegatskih mest:
I.	konfrenca delegacij:
1.	»Dobrina« Trgovsko podjetje Sevnica
2.	»Borovo«
3.	»Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD »Trgovina« Ljubljana
4.	»Peko« Tržič, TOZD trgovina — poslovalnica Sevnica
5.	»Semenarna« Ljubljana, PE Celje — prodajalna Sevnica
6.	»Petrol« Ljubljana, TOZD »Blagovni promet Ljubljana, bencinski servis Sevnica
7.	»Elektrotehna« Ljubljana TOZD trgovinska mreža — prodajalna 14. Sevnica
8.	Tkanina Celje TOZD »Maloprodaja« Celje, prodajalna stilnega pohištva Sevnica
9.	ONPZ »Bohor« Sevnica.
Konferenca delegira 1 delegata.
II.	konferenca delegacij
1.	»Mercator« KK Sevnica — TOZD »Proizvodnja« Sevnica
2.	»Mercator« KK Sevnica — TOZD »Klavnica« Sevnica
3.	»Mercator® KK Sevnica — TOZD »Trgovina na drobno« Sevnica
4.	»Mercator« KK Sevnica — DSSS Sevnica
5.	»Mercator« KK Sevnica — TOK Sevnica s kmeti kooperanti
6.	Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto, TOZD »Trgovina« mesnica Krmelj
7.	Veterinarski zavod Brežice — veterinarska postaja Sevnica.
Konferenca delegira 1 delegata.
III.	Konferenca delegacij
1.	Gostinsko podjetje Sevnica
2.	Merx Celje — TOZD Prodaja na drobno Laško — PE »Market« Sevnica
3.	Merx Celje — TOZD »Pekarne in slaščičarne« Celje — pekarna Sevnica
4.	Merx Celje — TOZD »Grosist« Celje — skladišče Sevnica
5.	Pivovarna Ljubljana — TOZD »Hmeljnik« Novo mesto — vinska klet Malkovec.
Konferenca delegira 1 delegata.
IV.	Konferenca delegacij
1.	Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica
2.	Podjetje za PTT promet Novo mesto — TOZD »PTT promet« Krško — pošte Sevnica, Blanca, Bo-štanj, Krmelj, Šentjanž, Studenec, Tržišče in Zabu-kovje
3.	Elektro celje, TOZD »Elektro« Krško — nadzor-ništvo Sevnica
4.	Podjetje za PTT promet Trbovlje, pošta Loka pri Zidanem mostu
5.	Izletnik Celje — TOZD »Potniški promet« Celje — PE Sevnica
6.	Prevoz Brežice — PE Sevnica
7.	SAP — Viator — DO SAP Ljubljana — TOZD »Brebus« Brežice
8.	Cestno podjetje Novo mesto, TOZD »Vzdrževanje« Krško — DE Sevnica.
Konferenca delegira 1 delegata.
V.	Konferenca delegacij
1.	ŽTP Ljubljana, TOZD prometna sekcija Zidani most, Železniška postaja Sevnica in postaja Loka, Breg, Blanca in Boštanj
2.	ŽTP Ljubljana, TOZD sekcija za vzdrževanje prog — nadzorništvo proge Sevnica
3.	ŽTP Ljubljana, TOZD sekcija za SVTK — nadzorništvo TK naprav Sevnica
4.	ŽTP Ljubljana, TOZD prometna sekcija Novo mesto — postaja Tržišče
5.	ŽTP podjetje za turizem in gostinstvo Ljubljana, Bife Sevnica
6.	ŽTP Ljubljana, TOZD Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto, nadzorništvo proge Tržišče
Konferenca delegira 1 delegata.
VI.	Konferenca delegacij
1.	Slovenijales DO Stilles Sevnica — TOZD »Notranja oprema« Sevnica
2.	Slovenijales DO Stilles Sevnica — TOZD »Stilno pohištvo« Sevnica
3.	Slovenijales DO Stilles Sevnica — DSSS Sevnica
Konferenca delegira 2 delegata.
VII.	Konferenca delegacij
1.	‘ GG Brežice TOK Sevnica
2.	GG Brežice TOZD »Lio Žaga« Sevnica
3.	GG Brežice TOZD »Gozdarstvo« Sevnica
4.	GG Brežice TOZD »Trgovina« prodajalna Sevnica
Konferenca delegira 1 delegata.
VIII.	Konferenca delegacij
1.	Metalna Maribor TOZD »TLK Krmelj«
2.	Metalna Maribor TOZD »PSD« Maribor, materialna poslovnica Krmelj
3.	Metalna Maribor TOZD »RRI« Maribor DE Krmelj.
Konferenca delegira 2 delegata.
IX.	Konferenca delegacij
1.	Konfekcija »Lisca« Sevnica TOZD »Krojilnica« Sevnica
2.	Konfekcija »Lisca« Sevnica TOZD »TOKOS« Sevnica
Konferenca delegira 1 delegata.
X.	Konferenca delegacij
1.	Konfekcija »Lisca« Sevnica, TOZD »Blagovni promet« Sevnica
2.	Konfekcija »Lisca« Sevnica, DSSS Sevnica.
Konferenca delegira 1 delegata.
XI .Konferenca delegacij
1.	Konfekcija »Jutranjka« Sevnica, TOZD »Baby« Sevnica
2.	Konfekcija »Jutranjka« Sevnica, DSSS Sevnica.
Konferenca delegira 1 delegata.
2.	člen
Delegacije naslednjih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov:
1.	GIP »Beton-Zasavje« Zagorje, TOZD »Operativa« Sevnica — 1 delegata
2.	Jugotanin Sevnica — 1 delegata
3.	Konfekcija »Lisca« Sevnica, TOZD »Šivalnica« Sevnica — 2 delegata
4.	Konfekcija »Lisca« Sevnica, TOZD »Šivalnica« Krmelj — 1 delegata
5.	Konfekcija »Jutranjka« Sevnica, TOZD »Motiv« Sevnica — 1 delegata
6.	Konfekcija »Jutranjka« Sevnica, TOZD »Radna« Sevnica — 1 delegata
7.	Kopitarna Sevnica — 2 delegata
8.	STT Trbovlje, TOZD »Tovarna konstrukcij« Sevnica — 1 delegata.
3.	člen
Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s prosvetno kulturnega področja se združujejo v konferenco delegacij naslednje delegacije temeljnih samoupravnih organizacij z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola »Savo Kladnik« Sevnica
2.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola Boštanj
3.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola Blanca
4.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola Krmelj
5.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola »Milan Majcen« Šentjanž
6.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola Tržišče
7.	Šolski center Sevnica — TOZD Poklicna oblačilna šola Sevnica
8.	Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola »Ana Gale« Sevnica
9.	Otroški vrtec »Ciciban« Sevnica
10.	Šolski center Sevnica — DSSS Sevnica
11.	Zavod za kulturo Sevnica.
Konferenca delegira 1 delegata.
4.	člen
Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s socialno zdravstvenega področja, se združujejo v konferenco delegacij naslednje delegacije temeljnih samoupravnih organizačij z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	Zdravstveni center Celje, TOZD Zdravstveni dom Sevnica
2.	Lekarna Sevnica
3.	Dom počitka Impoljca
4.	Trubarjev dom Loka pri Zidanem mostu.
Konferenca delegira 1 delegata.
5.	člen
Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijstva oblikujejo skupnost za vo-
litve delegacij vsi kmetje v občini Sevnica.
1.	Delegacija kmetov KS Sevnica, Boštanj, Loka — 1 delegata
2.	Delegacija kmetov KS Blanca, Zabukovje — 1 delegata
3.	Delegacija kmetov KS Studenec, Bučka, Primož — 1 delegata
4.	Delegacija kmetov KS Šentjanž, Krmelj, Tržišče — 1 delegata.
Sedeži delegacij skupnosti kmetov sp pri prvo-imenskih KS, ki opravljajo tudi administrativno tehnične posle za delegacije in omogočajo druge potrebne pogoje za delo delegacij. Stroške delovanja delegacij nosijo KS glede na število kmetov v KS.
Prvo sejo delegacije skliče predsednik sveta KS v kateri ima delegacija sedež.
6.	člen
Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in drugih dejavnosti, delovni ljudje, ki delajo v tej dejavnosti z delovnimi sredstvi na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva oblikujejo skupnost za volitve delegacije.
Skupnost za volitve delegatov se-oblikuje s SS na pobudp skupščine občine. Če ni sklenjen samoupravni sporazum, se oblikuje na osnovi tega odloka. Delegacija obrtnikov občine Sevnica se z IfO.ZD »Marija Vidic« Sevnica združuje v konferenco delegacij.
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
Administrativno tehnična opravila za delo delegacije in konferenco delegacij opravlja združenje obrtnikov občine Sevnica.
Prvo sejo delegacije skliče predsednik združenja obrtnikov občine Sevnica. Prvo sejo konference delegacije pa predsednik delegacije obrtnikov.
7.	člen
Zaradi ^ejegiranja delegatov v ?£.pr združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, dr.Ujžb.enupojibipnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD, se objiku.^ skupna delegacija, ki jo sestavljajo delovne skupnosti:
1.	Občinska uprava SO Sevnica
2.	Občinsko socjišče Sevnica
3.	Postaja milice Sevnica
4.	Občinski komite ZKS Sevnica
5.	Občinska konferenca SZDL Sevnica
6.	Občinski sindikalni svet Sevnica •
7.	Občinski komite ZKS Sevnica
8.	Skupne službe SIS občine Sevnica
9.	OO RK Sevnica
10.	SDK Krško, exppzitura Sevnica
11.	Ljubljanska banka — eapozitura Sevnica
12.	Gasilsko društvo Sevnica
13.	Avtomoto društvo Sevnica
>- 14. Občinska skupnost za zaposlovanje Sevnica
15.	MS SZDL Sevnica
16.	KS Sevnica
Delegacija delegira 1 delegata.
Sedež skupne delegacije je pri delovni skupnosti občinske uprave SO Sevnica.
Prvo sejo skupne delegacije skliče predsednik sveta delovne skupnosti občinske uprave Skupščine občine Sevnica.
Na prvi seji izvoli delegacija izmed sebe predsednika, ki sklicuje in vodi seje, podpisuje pooblastila delegatov, skrbi za sodelovanje delegacije z delovnimi skupnostmi in njihovimi organi ter po pooblastilu članov delegacije opravlja še druge naloge.
Medsebojna razmerja med skupno delegacijo in delovnimi skupnostmi, ki so navedene v. tem členu, materialne pogoje za delo delegacije, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za delegacije in druga vprašanja, uredijo delovne skupnosti s sporazumom.
Sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v roku 14 dni po izvolitvi skupne delegacije.
8.	člen
Konference delegacij (v nadaljnjem besedilu »konferenca«), iz L, 2., 3., 4. in 6. člena tega odloka se oblikuje tako, da vsaka delegacija temeljne samoupravne organizacije delegira v konferenco syoje delegate glede na število zaposlenih v organizaciji in sicer: do 50 zaposlenih — 1 delegata od 50 do 100 zaposlenih — 2 delegata od 100 do 150 zaposlenih — 3 delegate od 150 do 200 zaposlenih — 4 delegate nad 200 zaposlenih — 5 delegatov.
9.	člen
Prvo sejo konference skliče predsednik delegacije temeljne samoupravne organizacije, ki je kot prva navedena iz sestava konference delegacij po 1., 2., 3., 4. in 6. 'členu tega odloka.
Prva seja konference se mora sklicati v roku osem dni po izvolitvi članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij.
10.	člen
Konferenca na prvi seji izvoli izmed sebe predsednika konference, ki sklicuj^ in vodi seje, podpisuje pooblastila delegatov, skrbi za sodelovanje konference z delegacijami in organi temeljnih samoupravn(h organizacij ter po pooblastilu članov konference opravlja še druge naloge.
11.	člen
Pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference, uredijo temeljne samoupravne organizacije iz 1., 2., 3., 4. in 5. člena tega odloka s sporazumom.
Sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v roku 15 dni po uveljavitvi tega odloka.
12.	člen
V zbor krajevnih skupnosti, katerega sestavlja 23 delegatov, delegirajo delegacije krajevnih skupnosti naslednje število, delegatov:
Delgacija krajevne skupnosti Blanca — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Boštanj — 3 delegate
Delegacija krajevne skupnosti Bučka — 1 delegata Delegacija krajevpe skupnosti Krmelj — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Loka — 2 delegata
Delegacija krajevne skupnosti Primož — 1 delegata
Delegacija krajevne skupnosti Studenec — 1 delegata
Delegacija krajevne skupnosti Sevnica — 7 delegatov
Delegacija krajevne skupnosti Šentjanž — 2 delegata
Delegacija krajevne skupnosti Tržišče — 3 dele-ate
Delegacija krajevne skupnosti Zabukovje — 1 delegata.
13.	člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in oblikovanju skupne delegacije zaradi delegiranja delegatov v občinsko skupščino Sevnica (Uradni list SRS, št. 10/74).
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/78-1
Sevnica, dne 7. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
368.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73, 16/64, 6/75, 5/76 in 4/77) se v členu 5., 1. točka glasi:
»Davek iz osebnega dohodka delavcev«
Dosedanja 1. do 7. točka postanejo 2. do 8. točka.
2.	člen
Za 5. členom se doda III. poglavje, ki se glasi: »III. Davek iz osebnega dohodka delavcev«
V	tem poglavju se vnese 6. člen, ki se glasi: Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se
plačuje po stopnji 0,5 Vo.
3.	člen
10.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih površin:
—	v II. skupini 7,5 0/o
—	v III. skupini 4,6 Vo
—	v IV. skupini 2,5 °/o
2.	od vrednosti lesa določenega za posek, namenjenega za prodajo, po stopnji 23°/o.
Zavezancem, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se občinski davek od katastrskega dohodka negozdnih površin poveča za G%, občinski davek od vrednosti lesa, določenega za posek, namenjenega za prodajo pa za 24%>.
4.	člen
V	12. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Olajšavo po tem členu uveljavlja zavezanec s pismeno zahtevo pri davčnem organu v letu nabave mehanizacije.
5.	člen	,
V	16. členu se v prvem odstavku številka 1.000 nadomesti s številko 5.000.
6.	člen
Pooblašča se izvršni svet, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, Določila 3., 4. in 5. člena se uporabljajo od 1. januarja 1978 dalje. Veljavnost 2. člena tega odloka traja do 31. 12. 1978.
St. 422-7/78-4
Sevnica, dne 7. marca 1978.
^Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
369.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/ 74) je Skupščina občine Sevnica na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. marca 1978 sprejela
SKLEP
o Imenovanju občinske volilne komisije občine Sevnica
1
Imenuje se občinska volilna komisija občine Sevnica v naslednjem sestavu:
1.	Alojz Vidic, sodnik Občinskega sodišča v Sevnici, za predsednika
2.	Silvo Zagrajšek, sodnik Občinskega sodišča v Sevnici, za namestnika
3.	Andreja Flajs, Sevnica, heroja Maroka 27, za tajnika
4.	Jože Jeke, Sevnica, Cankarjeva 5, za namestnika tajnika
5.	Božo Š t o j s , Sevnica, Cestna na grad, za člana
6.	Tanja Po vela j, Sevnica, Cesta na Dobravo 19, za namestnika
7.	Oton Šket, Sevnica, Trg svobode, za člana
8.	Ludvik Baloh, Sevnica, Cesta na Dobravo 21, za namestnika
9.	Anton Medved, Krško, Zdolska 13, za člana
10.	Dragica Jug, Radna 5, za namestnika.
2
Mandatna doba občinske volilne komisije traja 4
Sklep o imenovanju volilne komisije velja takoj, in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-7/78-1
Sevnica, dne 7. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 370.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 28. in 29. člena statuta KS Laporje in izida referenduma z dne 12. februarja 1978 je zbor delegatov KS Laporje dne 26. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Laporje
'	1. člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju KS Laporje, ki obsega naselja: Laporje, Kočno, Vrhole, Hošnica, Zg. Brežnica, Dolgi vrh, Razgor, Zabij ek, Levič, Drumlažno in Ješovec..
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega srednjeročnega programa:
—	za dodatno sofinanciranje telovadnice 330.000
—	za sofinanciranje asfaltiranja naslednjih cest:
1.	Železniška postaja	Sl.	Bistrica—Ložnica 300.000
2.	Laporje—Levič	800.000
3.	Laporje—Hošnica	300.000
4.	Laporska Gorca	100.000
5.	Zg. Brežnica—Dolgi vrn	100.000
—	za ureditev makadamskih cest v Vrho-
lah, Kočnem in Razgorju	100.000
3.	člen
S krajevnim samoprispevkom bo zbranih ca.
2,030.000	din.
Za realizacijo srednjeročnega programa bo KS Laporje skušala zagotoviti ostala sredstva s prispevki komunalne interesne skupnosti občine Slov. Bistrica, občanov ter del. organizacij in ostalih.
4.	člen
Samoprispevek se uvaja za obdobje 5 let od 1. 4. 1978 do 31. 3. 1983.
5.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani s stalnim bivališčem na področju KS Laporje odnosno si bodo stalno bivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek.
Samoprispevek se plačuje:
— 2 «/o od neto OD iz del. razmerja
—. 10 »/o od OD negozdnih površin in vrednosti posekanega lesa
—	2 "/o od dohodkov obrtnih in gospodarskih dejavnosti po odbitku stroškov
—	1 "/o od pokojnin nad 2.161,65 din
—	2% od dohodkov svobodnih dejavnosti
6.	člen
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani od družbene pomoči, od varstvenega dodatka, od otroškega dodatka, štipendij in nagrad učencev in študentov ter kmetje, katerih KD ne presega
1.000	din.
7.	člen
Krajevni samoprispevek, ki ga bedo plačevali zavezanci od OD in od pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa davčna uprava občine Slov. Bistrica na osnovi ugotovljenega dohodka.
8.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu št. 51810-842-048-794 — Zbirni račun samoprispevkov občine Slov. Bistrica s pripisom »za Krajevno skupnost Laporje«.
Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo sofinancirala z zbranimi sredstvi, odgovarja svet KS, ki poroča o porabi vsako leto na zborih občanov. O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev odloča zbor delegatov KS Laporje.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 4. in 5. člena, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Laporje Franc Ivic 1. r.
371.
Na podlagi 1. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Laporje (Uradni list SRS, št.. 1/78) daje volilna komisija KS Laporje
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 12. 2. 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje komunalnih objektov po srednjeročnem programu KS Laporje
I
Na območju KS Laporje so bili na referendumu
12.	2. 1978 ugotovljeni naslednji glasovalni rezultati:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 1174 glasovalcev.
2.	Na dan glasovanja je glasovalo 1052 glasovalcev ali 89,6 "A;
3.	Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 755 ali
67,3	Vo glasovalcev;
4.	Proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 267 ali 27,2 °/o glasovalcev;
5.	Na referendumu je bilo oddanih 30 ali 3 0A> neveljavnih glasovnic;
6.	Glasovanja se • ni udeležilo 28 ali 2,5 %> glasovalcev.
11	I
Volilna komisija ugotavlja, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina vaščanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) v krajevni skupnosti Laporje sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje komunalnih objektov po srednjeročnem programu KS Laporje za dobo 5 let od 1.
4.	1978 do 31. 3. 1983.
Laporje, dne 12. februarja 1978.
Tajnik	Predsednik
volilne komisije	volilne komisije
Martina Logar 1. r.	Jože Kavkler 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
372.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim 'zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) in 36. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213'77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V odloku o uvedbi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 2-83/78) se v 10. členu črtajo besede »uporablja pa se od 1. januarja 1978«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-7/77-1
Slovenske Konjice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik • Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
373.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 72. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. 24-1508‘771 na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega drla in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Slovenske Konjice
1.	člen
Število delegatskih mest zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je določeno v sorazmerju s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij združenega dela oziroma območij.
2.	člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti delegirajo iz svojega sestava enega ali vep delegatov v zbor združenega dela oziroma v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine v skladu z določili 4. člena tega odloka glede na vprašanja, ki se obravnavajo v zboru.
3.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim po 4. členu tega odloka ne pripada delegatsko mesto- v zboru združenega dela se združujejo v konferenco delegacij, zaradi obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij iz prejšnjega odstavka tega člena se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi tega odloka.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti način in postopek oblikovanja konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, opravljanje strokovnih, ad-dinistrativnih in tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
'	4. člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine Slovenske Konjice imajo v občinski skupščini naslednje število delegatskih mest oziroma oblikujejo za več temeljnih organizacij konferenco delegacij, in sicer
I. Zbor združenega dela
. a) gospodarstvo
1.	Konus TOZD usnjarna
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
2.	Konus TOZD umetno usnje
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
3.	Konus TOZD KO-KO
-— delegacija ima 1 delegatsko mesto
4.	Konus TOZD delovna skupnost skupnih služb
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
5.	Konus TOZD tehnična konfekcija
6.	Konus TOZD Koterm
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
—	konferenca delegacij ima 1 konferenco
7.	Konus TOZD Vzdrževanje
8.	Konus TOZD obutev Loče
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
—	konferenca delegacij ima 1 konferenco
9.	TOZD Kovaški obrati Zreče
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
10.	TOZD Obdelovalni obrati Zreče
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
11.	Delovna skupnost. skupnih služb Unior Zreče
12.	TOZD gostinstvo in turizem Unior Zreče
—	konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti
13.	Comet Zreče delovna skupnost skupnih služb
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
14.	Comet TOZD Coflex
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
15.	Comet TOZD Conek
16.	Comet TOZD Comag
17.	TKI Vitanje
'— delegacija ima 1 delegatsko mesto
18.	Kovinar Vitanje
19.	Merx poslov. Vitanje
—	konferenca delegacij ima .1 delegatsko mesto
20.	Opekarna Loče
21.	LIP TOZD Slov. Konjice
—	delegacija ima 2 delegatski mesti
22.	LIP delovna skupnost skupnih služb
23.	LIP TTOZD Vitanje
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
24.	Kostroj TOZD strojegradnja
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
25.	Kostroj TOZD Plastika
26.	Kostroj delovna skupnost skupnih služb
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
27.	Dravinjski dom TOZD' trgovina
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
28.	Dravinjski dom gostinstvo
29.	Dravinjski dom delovna skupnost sk. služb
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
30.	IMP
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
31.	GOK — TOZD obrt
32.	GOK TOZD gradbeništvo
33.	GOK delovna skupnost skupnih služb
34.	Elektro radio Slov. Konjice
35.	Mizarstvo »Skala« Slov. Konjice
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
36.	Pekarna »Rogla« Slov. Konjice
37.	Komunalno podjetje Slov. Konjice
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
38.	Cestna baza Tepanje
39.	TOZD Ingrad Slov, Konjice
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
40.	Poslovna enota Ingrad Stranice
41.	Ljubljanska banka Slov. Konjice
42.	SDK Slovenske Konjice
43.	Frizerstvo Slov. Konjice
44.	Dinos Slov. Konjice
45.	Petrol Slov. Konjice
46.	Merx mlin
47.	Varteks
48.	Ona-on
49.	Delo — kiosk
50.	Tobačna tovarna — kiosk Slov. Konjice
51.	Semenarna
52.	Slovenija avto
53.	PTT
54.	Optika Getaldus
55.	Elektro Maribor enota Slov. Konjice
56.	Ribogojnica Stranice
57.	Koteks Tobus Slov. Konjice
58.	Avto-moto Slov. Konjice
59.	Zavarovalnica »Triglav« Slov. Konjice
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
b)	Kultura in prosveta:
60.	VIZ Skupne službe Slov. Konjice
61.	VIZ TOZD Osnovna šola Dušana Jereba
62.	VIZ TOZD II. Osnovna šola Sl. Konjice
63.	VIZ TOZD Osnovna šola »Boris Vinter« Zreče
64.	VIZ TOZD Osnovna šola »Ljubo Šercer« Loče
65.	VIZ TOZD Osnovna šola Vitanje
66.	VIZ TOZD Vzgojnovarstvena organizacija
67.	VIZ TOZD Glasbena šola
68.	VIZ TOZD Osnovna šola Pohorski odred
69.	Delavska univerza
70.	Občinska knjižnica
—	konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti
c)	Zdravstveno in socialno varstvo:
71.	TOZD Zdravstvena postaja Sl. Konjice
72.	Lekarna Slov. Konjice
73.	Labrehtov dom Slov. Konjice
74.	Regionalna zdravstvena skupnost Sl. Konjice
75.	Občinski odbor RK Slov. Konjice
—	konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto
č) Kmetijstvo in gozdarstvo s kooperanti:
76.	Kmetijska zadruga, Veterinarska postaja
—	delegacija ima 3 delegatska mesta
77.	TOZD obrat za kooperacijo Sl. Konjice
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
78.	GG TOZD Pohorje Vitanje
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
d)	Občinska skupnost obrtnikov in obrtnih delavcev:
79.	Obrtniki in prosti poklici
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto,
e)	Državni organi, družbenopolitične organizacije — vojaške osebe:
80.	Občinska uprava
81.	Občinsko sodišče
82.	Postaja milice
83.	Strokovne službe SIS
84.	Družbenopolitične organizacije
85.	Delavci v KS — Konjice—Zreče—Vitanje
86.	Občinski štab TO
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
II.	Zbor krajevnih skupnosti:
87.	Slov. Konjice
—	delegacija ima 3 delegatski mesti
88.	Bezina
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
89.	Vešenik—Brdo
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
90.	Konjiška vas
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
91.	Dobrava—Gabrovlje
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
92.	Zeče
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
93.	Polene
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
94.	Tepanje
—	delegacija ima 1 delegatsko mesto
95.	Spodnje Grušovjd
—	delegacija ima
96.	Stranice
—	delegacija ima
97.	Špitalič
—	delegacija ima
98.	Soj ek—Kamna
—	delegacija ima
99.	Loče
—	delegacija ima
100.	Žiče
—	delegacija ima
101.	Draža vas
—	delegacija ima
102.	Jernej
—	delegacija ima
103.	Zbelovo
—	delegacija ima
104.	Zreče
—	delegacija ima
1 delegatsko mesto
1 delegatsko .mesto
1 delegatsko mesto gora
1	delegatsko mesto
2	delegatski mesti 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto
1	delegatsko mesto
2	delegatski mesti
105.	Skomarje
—	delegacija ima
106.	Resnik
—	delegacija ima
107.	Gorenje
—	delegacija ima
108.	Vitanje
—	delegacija ima
1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto
1	delegatsko mesto
2	delegatski mesti '5. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-237/74).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-2/77-1
Slovenske Konjice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
374.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi določil 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-1061/76) in 134. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/77 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela	'	,
ga dohodka v katastrskih okrajih Celje in Vitanje za območje občine Slovenske Konjice
1.	člen
S tem odlokom se določita lestvici katastrskega dohodka, ki so ju ugotovile medobčinske komisije za izračun katastrskega dohodka v katastrskih okrajih Celje in Vitanje za območje občine Slovenske Konjice.
ODLOK
o določitvi lestvic katastrskega dohodka, ki so jih ugotovile medobčinske komisije za izračun katastrske-
2. člen
V katastrskem okraju Celje se za zemljišča, ki leže v območju občine Slovenske Konjice določi naslednja lestvica katastrskega dohodka:
							V	dinarjih
Kultura				Bonitetni	razred			
	1	2	3	4	5	6	\7	
Njive	10.100	8.700	7.100	5.800	4.250	2.700	1.820	1.380
Travniki	4.800	4.300	3.800	3.400	2.700	1.900	1.200	750
Sadovnjaki	7.200	6.250	5.400	4.400	3.250	2.000	800			
Vinogradi	9.600	7.600	5.600	4.200	3.400	2.600	1.800	1.000
Vrtovi	28.000	23.000	16.300	11.600	—	—	—	—
Pašniki	1.250	900	700	500	300	200	150		
Gozdovi	1.200	900	650	500	350	200	100			
Močvirja	—	—	—	—	—	—			
Trstičje	600	400	—	—	—	—				
V katastrskem	3. člen okraju Vitanje se za		zemljišča, ki	leže v območju občine Slovenske Konjice slednja lestvica katastrskega dohodka:				določi na- v dinarjih
Kultura				Bonitetni	razred			
	1	2	3	4	5	6	7	8
Njive	6.500	5.800	4.600	3.500	2.200	1.700	1.200	700
Travniki	4.200	3.440	2.500	1.700 '	1.100	650	—	—
Sadovnjaki	3.200	1.600	700	—	—	—	—	—
Vinogradi	6.000	3.600	2.400	1.200	—	—	—	—
Vrtovi	13.500	9.450	6.700	—	— •	—	—	—
Pašniki	750	700	550	400	250	150	—	—
Gozdovi	1.200	1.100	800	550	350	200	100	—
Močvirja	—	—	—	—	—	—	—	—
Trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
4.	člen
Lestvici katastrskega dohodka pričneta veljati, ko ju potrdi Skupščina SR Slovenije, uporabljata pa se od
1.	januarja 1978.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-23/77-5/1
Slovenske Konjice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
375.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni-list SFRJ. št. 33-316/72, 55-491/72, 28-377/ 73, 36-547/75 in 7-84/77) ter 134. členu statuta’ občine Slov. Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76, 5-213/77), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenpolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 5-225/76, 18-900/76 in 24-1649/77) se v prvem odstavku tarifne številke 7. črtajo besede: »od frizerskih — za moške in ženske, razen kadar take usluge vršijo družbeno pravne osebe.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 421-3/77-1
Slovenske Konjice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
376.
Svet za varstvo družine in varstvo odraslih je na svoji seji dne 17. januarja 1978, v skladu s 1. odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76), soglasno sprejel
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin 1
Preživnine se povišajo za 14,6 % napram letu 1977.
2
Ta sklep velja od 1. marca 1978 dalje.
Predsednik sveta za varstvo družine in varstvo odraslih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice Štefan Grosman L r.
ŠENTJUR PRI CELJU 377.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi
6.	člena zakona o davkih občanov (Uradni list Sl.S, št. 21/74, 5/76, 10/76 in 31/76) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 23. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/76 in 5/77 ter 24/77) se prvi odstavek 6. člena spremeni in glasi:
»Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijstva so proporcionalne in različne za kmete-zavarovance in za ostale zavezance ter znašajo za po-
samezne skupine katastrskih občin:
Kirietje	Drugi
zavarovanci zavezanci
v II. skupini	7	13
v III. skupini	4,5	10,5
v IV. skupini	2	8«
V	drugem odstavku se prvi odstavek spremeni in glasi: »Odmerna osnova je katastrski dohodek negozdnih površin, izračunan po lestvicah iz leta 1977.«
2. člen
V	osmem členu se drugi odstavek spremeni in glasi:
»Davčna olajšava se prizna za eno oziroma največ dve leti, njena višina je odvisna od razmerja med vloženimi sredstvi in katastrskim dohodkom negozdnih površin in znaša:
Ce so vložena sredstva v razmerju
nad	od KD do	#/#	Za odmerjenega	dobo let
	enkratna	davka 50	^	i
enkratna	dvokratna	100	i
dvokratna	trikratna	75	2
trikratna		100	2«'
3. člen
V 9. členu se v prvem in drugem odstavku znesek »1.000 din« nadomesti z zneskom »5.000 din«.
^	4. člen
Besedilo 15. člena se spremeni in glasi:	,
»Zavezancem, ki prvič ustanovijo obrtno obratovalnico za opravljanje obrtne ali gostinske dejavnost:
in se zavežejo tako dejavnost opravljati najmanj dve leti kot glavni poklic, se za prvo leto dejavnosti odmerjeni davek zmanjša za 50°/o, če se obratovalnica ustanovi v urbanem naselju Šentjur in za 75°/o, če se ustanovi v ostalih krajih občine.
Zavezancem, ki prvič ustanovijo obratovalnico za opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti iz strok, ki so v občini deficitarne, se odmerjeni davek zmanjša in sicer:
v letu dejavnosti V«
—r* za obratovalnice	prvem	drugem	tretjem
v naselju Šentjur — za obratovalnice ,	75	50	25
v ostalih krajih	100	75	50
Deficitarne dejavnosti ugotavlja izvršni svet ali po njem določen organ.
Olajšave oziroma oprostitve po prvem in drugem odstavku tega člena lahko v posameznem letu dejavnosti znašajo za obratovalnice v naselju Šentjur do zneska 15.000 din, za obratovalnice v ostalih krajih občine pa do zneska 20.000 dm. Olajšave in oprostitve po prvem odstavku ne veljajo za prevozništvo in opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.
Zavezancem, ki opravljajo neproizvodno storitveno obrtno dejavnost, se davek na dohodek od take dejavnosti' ne odmeri, če so dopolnili 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in njihov dohodek za odmerno 'leto po odbitku stroškov ne presega 15.000 din.
Olajšave po drugem odstavkun tega člena se obračunavajo po poslovnem letu opravljanja dejavnosti.«
5.	člen
Besedilo drugega odstavka 19. člena se spremeni in glasi:
»Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic se ne plačuje
—	iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav,
—	iz osebnega dohodka od koristnih predlogov po pravilnikih o izumih, tehničnih olajšavah in koristnih predlogih OZD in
—	iz osebnega dohodka po 1. točki 96. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah.«
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-51/77-8
Šentjur pri Celju, dne 23. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
378.
Na podlagi določil zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), določil zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šent-
jur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o prispevku za komunalno urejanje zemljišč, načinu in
obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč v naseljih občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Ta odlok določa način plačevanja prispevka za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, kriterije za izračun višine prispevka ter način in obseg komunalne ureditve in ureditve okolice objektov v naseljih občine Šentjur pri Celju.
I. PRISPEVEK ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.	člen
Investitor, ki bo gradil:
—	na novih še nezazidalnih stavbnih zemljiščih na območjih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom ali lokacijsko dokumentacijo,
—	v obstoječih, že zazidanih naseljih, za katere zazidalni načrt ni izdelan,
—	v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom mora skleniti pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča s samoupravno komunalno skupnostjo občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: cestna komunalna skupnost), kot pooblaščenim upravljalnem s stavbnimi zemljišči v občini Šentjur pri Celju.
S pogodbo se morajo določiti tudi stroški za urejanje stavbnega zemljišča.
3.	člen
Komunalna skupnost mora stavbna zemljišča iz prve alinee 2. člena tega odloka dokončno komunalno opremiti, pred oddajo stavbnega zemljišča na natečaju.
4.	člen
Izjemoma lahko komunalna skupnost odda investitorju v uporabo za gradnjo delno urejeno stavbno zemljišče s pogojem, da se investitor s posebno pogodbo obveže, da bo na lastne stroške v sporazumno določenem roku zgradil manjkajoče komunalne objekte in naprave.
Sporazumno določen rok ne sme biti daljši od dveh let.
5.	člen
Za posamezne primere komunalnega urejanja stavbnega zemljišča iz druge in tretje alinee 2. člena tega odloka se lahko komunalna skupnost s sporazumom dogovori s krajevno skupnostjo.
Za komunalno urejanje stavbnih zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena z objekti in napravami primarnega in sekundarnega pomena, namenjenih za individualno rabo v stanovanjskih soseskah, komunalna skupnost sklepa s krajevnimi skupnostmi samoupravne sporazume, s katerimi odstopa del namenskih sredstev.
6.	člen
Krajevna skupnost komunalno opremlja stavbna zemljišča v skladu z določili tega odloka in pod enakimi pogoji kot komunalna skupnost
7.	člen
Investitor, ki preureja, nadzida ali prizida obstoječi objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje.
8.	člen
Občan, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore, je oproščen plačila stroškov za zgraditev vodovoda in kanalizacije.
9.	člen
Prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča se ne plača v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta, če je obstoječi objekt že ustrezno komunalno opremljen.
Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja novega stanovanjskega ali poslovnega objekta v primerih, če je obstoječi objekt prizadet ob elementarnih nesrečah, ko gre za rušenje objekta zaradi gradnje širšega družbenega interesa (ceste, kompleksna stanovanjska in druga graditev) in ko želi občan zaradi starosti zgradbe ali nefunkcionalnosti zgradbe zgraditi novo hišo.
Oprostitev plačila komunalnega prispevka iz prvega in drugega odstavka tega člena ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg za več kot 50% presega tlorisno površino stanovanjskih prostorov prejšnjega objekta.
Če pa novozgrajeni stanovanjski ali poslovni objekt za več kot 50% presega tlorisno površino stanovanjskih prostorov prejšnjega objekta, plača investitor prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča v sorazmerju s povečanjem tlorisnih stanovanjskih površin.
Investitorji, kateri izkoristijo ugodnosti tega člena, morajo v roku šestih mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novbgrajeni objekt, starega porušiti in odstraniti material ter okolico primerno urediti.
10.	člen
Pogodba iz 2. člena tega odloka je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
V primerih iz 8. in 9. člena tega odloka investitor namesto pogodbe priloži vlogi za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja potrdilo komunalne skupnosti, da je oproščen plačila prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča.
11.	člen
Komunalno cestna skupnost oziroma krajevna skupnost zaračunava investitorju sorazmerni del stroškov za urejanje stavbnega zemljišča tudi izven območij, ki jih zajemajo urbanistični in zazidalni načrti. Višina stroškov' je odvisna od obsega ureditve in obsega del, katera bodo investitorji sami opravili, za kar se sklene posebna pogodba.
II.	VISINA PRISPEVKA ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
12.	člen
Investitor je dolžan povrniti komunalni skupnost: stroške ža pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za onremlianje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena.
Investitor stanovanjskega objekta ali objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski plača komunalni skupnosti stroške za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, ki so namenjene.za skupno porabo.
13.	člen
Sorazmerni del stroškov po prejšnjem členu se določi na podlagi poprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav, glede na njihov pomen in rabo na določenem območju.
Poprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavbe.
Od tako določenega poprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi komunalna skupnost s soglasjem občinske skupščine.
14.	člen
Višina prispevka za komunalno urejeno stavbno zemljišče v obstoječih že zazidanih soseskah se določi na podlagi poprečja stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v soseskah tega naselja, ki se urejajo z zazidalnim načrtom.
15.	člen
Kolikor se zaradi specifičnosti lokacije objekta po prejšnjem členu s poprečnimi stroški ne more pokriti popolna opremljenost stavbnega zemljišča, se prispevek za komunalno opremljenost tega zemljišča določi z izračunom dejanskih stroškov komunalne opremljenosti.
16.	člen
Prispevek za komunalno opremljenost zemljišča v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, se določi na podlagi dejanskih stroškov komunalne opremljenosti, ki jo določa ta odlok.
17.	člen
Investitor je praviloma dolžan plačati stroške za urejanje stavbnega zemljišča ob podpisu pogodbe.
Komunalna skupnost lahko investitorju odloži plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča ali pa se z njim dogovori, da bo stroške odplačeval na obroke; odlog plačila oziroma odplačevanje posojila ne more trajati več kot tri leta.
18.	člen
Investitor, uporabnik ali lastnik objekta je dolžan plačati sorazmeren del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je komunalna skupnost v skladu z zazidalnim načrtom oziroma urbanističnim redom naknadno zgradila oz. jih je zgradila potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo.
III.	KOMUNALNA UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
19.	člen
V občini Šentjur pri Celju so glede na komunalno opremljenost tri kategorije urejenosti stavbnega zemljišča:
I.	kategorija obsega: napeljavo elektrike v kabelski izvedbi, napeljavo vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave, PTT omrežja in ureditev asfaltiranih cest z robniki in pločniki,
II.	kategorija obsega: napeljavo elektrike, vodo-izvedbi ter delno v makedamu.
voda, kanalizacije ter ureditev cest delno v asfaltni
III.	kategorija obsega: napeljavo elektrike in vodovoda, priključitev na triprekatno greznično jamo (brez pretoka) ter ureditev cest v makadamski izvedbi.
20.	člen
Pooblaščena organizacija za izdelavo zazidalnih načrtov mora pri izdelavi teh upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti po tem odloku.
IV.	KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Sredstva, ki jih komunalno cestna skupnost dobi z oddajo stavbnega zemljišča, se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnega zemljišča in za kritje stroškov dejavnosti komunalne skupnosti.
22.	člen
Pogoje za zunanjo ureditev okolice objekta je potrebno določiti v gradbenem dovoljenju v skladu z odlokom o zunanjem izgledu naselij na območju občine Šentjur pri Celju in so obvezni za investitorja.
23.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o komunalnem prispevku v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 6/76).
24.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uraanem nstu SRS.
St. 420-7/78-4
Šentjur pri Celju, dne 23. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
379.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Šentjur pri Celju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Kanalizacijsko omrežje in pripadajoči objekti ter naprave do uporabnikovega priključka na glavno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija)
so družbena lastnina in so v Šentjurju pri Celju, Ponikvi, Gorici, pri Slivnici in Planini v upravljanju samoupravne cestne komunalne skupnosti občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: komunalna cestna skupnost), v ostalih naseljih pa v upravljanju krajevne skupnosti, na katere območju so.
Krajevne skupnosti lahko prepustijo upravljanje javne kanalizacije komunalni cestni skupnosti.
2.	člen
Javno kanalizacijo vzdržuje organizacija, ki je z oDčinskim odlokom pooblaščena za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec javne kanalizacije), Krajevne skupnosti skrbijo za vzdrževanje javne kanalizacije na njihovem območju.
3.	člen
Vzdrževalec javne kanalizacije in krajevne skupnosti so dolžne skrbeti za nemoteno delovanje javne kanalizacije.
Vzroke poškodb javne kanalizacije, za katere se sklepa, da so nastale po krivdi koristnikov oziroma po tretji osebi, ugotovi strokovna komisija, katero imenuje komunalno-cestna skupnost. Take poškodbe se popravijo na stroške povzročitelja poškodbe. Povzročitelji poškodb so dolžni poravnati stroške popravila javne kanalizacije in vso nastalo škodo in so razen tega tudi pravno kazensko odgovorni. Prav tako je odgovoren tudi kdor pokvari spojni kanal ali hišno kanalizacijsko omrežje.
4.	člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsak občan ali pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali stavbno parcelo posredno ali neposredno priključeno na javno kanalizacijo.
5.	člen
Vsako stavbno ali stavbno parcelo na območju javne kanalizacije mora lastnik ali upravljalec priključiti na javno kanalizacijo, čim je ta položena oz., ko je dana možnost za priključek.
Smatra se, da je priključek možno izvesti takrat, kadar je javna kanalizacija oddaljena od objekta manj kot 79 m.
Gradnja greznic za odvod fekalij, odplak in meteornih voda ni dovoljena tam, kjer že obstaja kanalizacijsko omrežje. Izjemoma lahko pristojni občinski upravni organ dovoli gradnjo greznice, če priključitev na javno kanalizacijo ne bi bila ekonomsko upravičena oziroma, če je objekt oddaljen od javne kanalizacije več kot 70 metrov.
Če lastnik stavbe ali upravljalec stavbe ne napelje spojnega kanala v predpisanem roku, se mu to naloži z odločbo pristojnega občinskega upravnega organa. Pristojni občinski upravni organ lahko lastnika ali upravljalen stavbe ali stavbne parcele oprosti dolžnosti napeljave spojnega kanala in priključitve na javno kanalizacijo, če je to povezano z nesorazmerno visokimi stroški in če tega ne zahtevajo higiensko-sani-tarni predpisi.
6.	člen
Lastniki in upravi j alci stavb v družbeni lastnini, katerih stavbe so priključene na javno kanalizacijo, ne morejo prepovedati ali onemogočiti stanovalcem teh stavb uporabo kanalizacije ali priključkov nanjo, če imajo za to ustrezno soglasje.
II. JAVNI KANALI IN OBJEKTI
% -
7.	člen
Javni kanali so vsi cevovodi, ki omogočajo odvajanje fekalij, odplak in meteornih voda iz določenega zazidalnega območja, posameznih ulic, naselij in stavb od spojin kanalov, s katerimi so priključeni na javno kanalizacijo.
Javne kanale v obstoječih in novih naselijh, kakor tudi razširitev obstoječih kanalov, določi komunalno cestna skupnost na predlog vzdrževalca javne kanalizacij e.
Javni kanali, spojni vodi in kanalizacijske in čistilne naprave tvorijo kanalizacijsko omrežje določenega naselja.
8.	člen
Javni kanali se lahko podaljšajo do novih objektov in zgradi nova kanalizacija v naseljih samo v soglasju s komunalno cestno skupnostjo.
Soglasje komunalno cestne skupnosti je potrebno tudi za vsa investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcijo javne kanalizacije.
9.	člen
Na podlagi gradbenega dovoljenja in v skladu s prejšnjim členom lahko zgradi vzdrževalec javne kanalizacije. na stroške naročnika, javni kanal do stavb in stavbnih zemljišč, ki še niso spojena z glavno kanalizacijo.
III.	PRIKLJUČKI NA JAVNO KANALIZACIJO
10.	člen
Za priključek na javnb kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalen javne kanalizacije.
Priključek na javno kanalizacijo je spojna cev od triprekatne vodotesne greznice ali objekta do javne kanalizacije in je last uporabnika .
O zahtevku za soglasje k priključku ali razširitvi mora upravljalec odločiti v 30. dneh od dneva vložitve zahtevka.
11.	člen
Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo vzdrževalec javne kanalizacije. Stroški izvedbe priključka bremene uporabnika. Vzdrževalec javne kanalizacije je dolžan izvesti priključek v smislu določil tega odloka.
12.	člen
Novo zgradbo je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje pred vselitvijo ali istočasno ob zgraditvi novega omrežja v neposredni bližini stavbe.
13.	člen
Lastniki in upravljale! stavb so dolžni stalno vzdrževati spojne kanale.
Vzdrževalec javne kanalizacije je dolžan stalno nadzirati stanje spojnih kanalov, javnih kanalov in čistilnih naprav ter način njihovega uporabljanja. Če ugotovi pri tem poškodbo, jo je dolžan takoj popraviti oziroma opozoriti lastnika, če so take poškodbe na spojnih kanalih, ki jih mora le-ta popraviti na svoje stroške.
14.	člen
Upravljalec mora vzdrževati kanalizacijo za normalno delovanje.
IV.	PLAČILO KANALŠČINE IN PRISPEVKA ZA
PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZACIJO
15.	člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni plačati stroške za. vzdrževanje le-te (v nadaljnjem besedilu: kanalščina).
Cena kanalščine mora pokrivati: amortizacijo, redno in investicijsko vzdrževanje javne kanalizacije in čistilne naprave ter stroške vzdrževalca javne kanalizacije (24. člen zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena).
Kanalščina se obračunava od rri* porabljene vode.
Ceno kanalščine, na predlog vzdrževalca javne kanalizacije in v soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju, določi komunalno cestna skupnost.
IG. člen
Krajevna skupnost kot upravljalec javne kanalizacije na svojem območju sama, v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine Šentjur pri Celju, določi ceno kanalščine.
Če krajevna skupnost prenese javno kanalizacijo v upravljanje komunalni cestni skupnosti, le-ta določi ceno kanalščine.
17.	člen
Uporabniki javne kanalizacije morajo v rokih, katere določi vzdrževalec javne kanalizacije oz. krajevne skupnosti (praviloma mesečno za nazaj) plačevati kanalščino.
Uporabniki javne kanalizacije plačujejo kanalščino vzdrževalcu.
Vzdrževalec vodi sredstva kanalščine ločeno ter jih sme uporabljati v skladu z določbami 14. člena tega odloka.
V.	PREHODNE DOLOČBE
18.	člen
Priključki na javno kanalizacijo in čistilne naprave se bodo izvajali po navodilu upravljalca kanalizacije po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije.
19.	člen
Vsi lastniki in uporabniki stavb, ki imajo zgrajene greznice ali imajo hišne odpadne vode speljane v po-nikovalnico in ki imajo po določbah tega odloka pogoje za priključitev na javno kanalizacijo, se morajo priključiti na javno kanalizacijo.
Priključke morajo izvesti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
20.	člen
Občinski inšpekcijski organ izvede ugotovitveni postopek iz 18. člena in o ugotovitvah oziroma izvedbi priključka izda ustrezno odločbo.
21.	člen
Ce krajevna skupnost prenese javno kanalizacijo v upravljanje komunalni cestni skupnosti, jo je vzdrževalec javne kanalizacije takoj dolžan prevzeti v vzdrževanje.
Prenos se mora izvesti s sporazumom in zapisnikom, s katerim je ugotovljeno stanje javne kanalizacije.
Komunalno cestna skupnost je dolžna zagotoviti vzdrževalcu javne kanalizacije sredstva za vzdrževanje.
Komunalno cestno skupnost lahko odkloni prevzem v upravljanje javno kanalizacijo, dokler krajevna skupnost ne odpravi vse napake in poškodbe na javni kanalizaciji, katere so bile zapisniško ugotovljene.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
/
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor poškoduje kanalizacijo, kanalizacijske naprave ali spojne kanale ter hišne naprave (3. člen),
2.	kdor obnovi ali razširi spojni vod brez soglasja upravljalna javne kanalizacije (10. člen),
3.	kdor gradi spojne kanale in opravi priključitev, pa za to ni strokovno usposobljen oziroma nima tovrstne registracije ali obrtnega dovoljenja (11. člen);
4.	kdor ne vzdržuje kanalizacije za normalno delovanje.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 30.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din.
Vzdrževalec javne kanalizacije se kaznuje do
10.000	din, če ne skrbi za nemoteno delovanje javne kanalizacije (3. člen).
23.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor v predpisanem roku ne priključi stavbe na javno kanalizacijo, ki je položena (18. člen);
2.	lastnik ali upravljalec stavbe, ki prepove .nosilcem stanovanjske pravice uporabo hišne kanalizacije, ki je priključena na javno kanalizacijo (6. člen),
3.	kdor ne vzdržuje spojnega kanala ali kljub odločbi pristojnega organa ne opravi poškodb na spojnem kanalu (13. člen).
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 20.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din.
VII.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka daje pristojen upravni organ za komunalne zadeve.
25.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu
SRS.
St. 352-5/78-4
Šentjur pri Celju, dne 23. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
380.
Svet socialnega skrbstva kot pristojni organ Skupnosti socialnega skrbstva občine Šentjur pri Celju je na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) 24. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin
Na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov se preživnine povišajo za
14,6	odstotkov.
Povišanje preživnin velja od 1. 3. 1978 dalje.
Šentjur pri Celju, dne 24. januarja 1978.
Predsednik
sveta socialnega skrbstva Skupnosti socialnega skrbstva občine Šentjur pri Celju
Ivan Kolman 1. r.
Šmarje pri jelšah
381.
Svet za varstvo družine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah je na podlagi 132/1 člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in 33. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah na seji dne 27. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin
Na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov se preživnine povišajo za
14,6	odstotkov.
Povišanje preživnin velja od 1. 3. 1978 dalje.
St 551-2/78
Šmarje pri Jelšah, dne 27. februarja 1978.
Predsednik
sveta za varstvo družine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah
Breda Bizjak 1. r.
VRHNIKA
382.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67 in 27/72). 194 člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/74) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 23. februarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta območja med Idrijsko cesto, Tičnico in pod Trojico
I
Javno se razgrne predlog dopolnitve zazidalnega načrta območja med Idrijsko cesto, Tičnico in pod Trojico.
!
II
Načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v avli komunalnega podjetja Vrhnika (Crni orel) in v domu krajevne skupnosti Vrhnika.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani.
St. 1/6-350-05/75-78
Vrhnika, dne 23. februarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/77-1/1
2alec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
384.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 108. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 sprejela
ŽALEC
ODLOK
383.
Skupščina občine Žalec je po 185. členu ustave SR Slovenije ter 174. in 175. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 28/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 sprejela
STATUTARNI SKLEP
o spremembi statuta občin^ Žalec
1. člen
V statutu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 28/76 in 6/77) se izvrši naslednja sprememba:
121. člen se spremeni in se glasi:
»Zbor združenega dela šteje 52 delegatov, od tega:
—	35 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva, trgovine, gostinstva, obrti in komunalne dejavnosti
—	6 delegatov delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva
—	2 delegata delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva
—	4 delegate delovnih ljudi v temeljnih organizacijah s področja prosvetno-kulturne dejavnosti
—	2 delegata delovnih ljudi v temeljnih organizacijah s področja zdravstvene in socialno-varstvene dejavnosti
—	3 delegate delovnih ljudi delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot temelj ne organizacije združenega dela ter delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo«
o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec
1.	člen
Za zbor združenega dela Skupščine občine Žalec oblikujejo delegacije:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge oblike združevanja
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij', družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor udi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	člen
Delegacije delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
3.	člen
Delegacije oblikujejo delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah v obratih za kooperacijo v sestavi organizacije združenega dela in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela.
Delovni ljudje — kmetje, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, oblikujejo na pobudo samoupravnih organizacij iz prejšnjega odstavka tega člena ali organizacije Socialistične zveze skupnost za volitve delegacij.
Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva.
V
Za kmete v smislu tega člena se štejejo vsi aktivni kmečki proizvajalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let.
.	4. člen
iJelovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije.
'	5. člen
V temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
Organizacija oziroma skupnost iz prejšnjega odstavka, ki ima najmanj 20 delovnih ljudi, lahko oblikuje delegacijo.
6.	člen
Za volitve v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec se določijo naslednji volilni okoliši:
Volilni okoliš št. 1
Montana Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 2
Minerva Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 3
Keramična industrija Liboje — TOZD Keramuca, ki oblikuje delegacijo
Keramična industrija Liboje — TOZD Ploščice, ki lahko oblikuje delegacijo
Keramična industrija Liboje — TOZD Grafit, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Keranjična industrija Liboje — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 4
Tekstilna tovarna »Juteks« Žalec — TOZD Juta, ki oblikuje delegacijo
Tekstilna tovarna »Juteks« — TOZD Talne obloge, ki oblikuje delegacijo
Tekstilna tovarna »Juteks« Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 5
SIP Strojna industrija Šempeter — TOZD Tovarna kmetijskih strojev, ki oblikuje delegacijo
SIP Strojna industrija Šempeter — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
AGROS Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 6
ITC Ferralit Žalec — TOZD Livarna, ki oblikuje delegacijo
ITC Ferralit Žalec — TOZD Strojni obrat, ki oblikuje delegacijo
ITC Ferralit Žalec — TOZD Modelarna, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
ITC Ferralit Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 7
Tovarna nogavic Polzela — TOZD Moške nogavice, ki oblikuje delegacijo
Tovarna nogavic Polzela — TOZD Zenske nogavice, ki oblikuje delegacijo \
Tovarna nogavic Polzela — TOZD Pomožne dejavnosti, ki oblikuje delegacijo
Tovarna nogavic Polzela — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 8
Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Pletenine, ki oblikuje delegacijo
Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Tkanine, ki oblikuje delegacijo
Tekstilna tovarna Prebold — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 9
Pohištvena industrija GARANT Polzela, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 10
AERO Celje, TOZD Kemija Šempeter, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 11
LIK Savinja Celje — TOZD Pohištvo Šempeter, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 12
Sigma Žalec — TOZD Termične naprave Vransko, ki oblikuje delegacijo
Sigma Žalec — TOZD Sanitarne stene Zabukovica, ki oblikuje delegacijo
Sigma Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 13
Proizvodno podjetje »Zarja« Žalec — TOZD Lesna industrija, ki oblikuje delegacijo
Proizvodno podjetje »Zarja« Žalec — TOZD Modna konfekcija, ki oblikuje delegacijo
Proizvodno podjetje »Zarja« Žalec — TOZD Ključavničarstvo, ki oblikuje delegacijo
Proizvodno podjetje »Zarja« Žalec — TOZD Pleskarstvo, ki lahko oblikuje delegacijo
Proizvodno podjetje »Zarja« Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki lahko oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 14
MIK Prebold — TOZD Konfekcija, ki oblikuje delegacijo
MIK Prebold — TOZD Kovinarstvo in mizarstvo, ki oblikuje delegacijo
MIK Prebold — Delovna skupnost skupnih služb, ki lahko oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 15
Gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 16
GIP »Ingrad« Celje — TOZD Gradbena operativa Žalec, ki oblikuje delegacijo
GIP »Ingrad« Celje — TOZD Proizvodni obrati Gomilsko, ki oblikuje delegacijo
Vodna skupnost NIVO Celje — Delovna skupnost skupnih služb, separacija Vrbje in skladišče Gotovlje, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
r
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 17
KO-TO Ljubljana — TOZD Inde Vransko, ki oblikuje delegacijo
Hotel Slovan Vransko, ki lahko oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 18
Dravske elektrarne Maribor — TOZD Elektroprenos Podlog, ki oblikuje delegacijo
DES Ljubljana — TOZD Elektro Celje, enota Šempeter, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 19
Avtoprevoz Šempeter, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 20
Savinjski magazin Žalec — TOZD Trgovina, ki oblikuje delegacijo
Savinjski magazin Žalec — TOZD Gostinstvo, ki oblikuje delegacijo
Savinjski magazin Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Petrol Ljubljana, TOZD Blagovni promet — bencinski servis Šempeter, Šentrupert, Vransko in Žalec, ki oblikujejo delegacijo
Merx Celje — TOZD Prodaja Celje, poslovne enote v občini, ki lahko oblikujejo delegacijo
Mladinska knjiga Ljubljana — TOZD Trgovina, Knjigarna Žalec,
Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak, prodajalne v občini,
Jugotekstil Impex Ljubljana — TOZD Notranja trgovina ONA-ON, prodajalna Žalec,
Slavonija Osijek — prodajalna konfekcije Žalec, Slovenija avto Ljubljana — TOZD Avtomotor Celje — prodajalna Šempeter,
Peko Tržič — prodajalna Žalec,
Borovo — prodajalna Žalec,
Lilet Maribor, prodajalna Žalec,
Tehnomercator Celje — TOZD Maloprodaja, poslovalnice v občini,
Era Velenje — TOZD Maloprodaja, PE Vinska gora,
KK Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske gorice, prodajalna Žalec,
Merx Celje — TOZD Pekarna in slaščičarna, pekarna Žalec,
Društvo upokojencev Žalec — točilnice v občini, Izletnik Celje — TOZD Turistična agencija, poslovalnica Žalec
CP Delo Ljubljana — kioski v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 21
Trgovsko podjetje Nama Ljubljana TOZD Veleblagovnica Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš 22
Komunalno podjetje Žalec — TOZD Komunala, ki oblikuje delegacijo
Komunalno podjetje Žalec — TOZD Montaža, ki lahko oblikuje delegacijo
Komunalno podjetje Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Zavod za načrtovanje Žalec, ki lahko oblikuje delegacijo
Samoupravna stanovanjska skupnost Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem — rajon Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Surovina Maribor — TOZD Celje, poslovna enota Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Steklarsko podjetje Steklar Celje — obrat Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Cestninska postaja Arja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 23
Cestno podjetje Celje — TOZD Asfalt in kamnolom Velika Pirešica, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 24
PTT podjetje Ljubljana — TOZD za PTT promet Celje, pošte v občini, ki oblikujejo delegacijo
ŽTP Ljubljana — TOZD Prometna sekcija Celje, postaje v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 25
Hmezad Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 26
Hmezad Žalec — TOZD Notranja trgovina, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Vo/ini okoliš št. 27
Hmezad Žalec — TOZD Kmetijstvo Šempeter, ki oblikuje delegacijo
Hmezad Žalec — TOZD Sadjarstvo Mirosan, ki lahko oblikuje delegacijo
Hmezad Žalec — TOZD Mesnine Celje, enote v občini, ki lahko oblikujejo delegacijo
Hmezad Žalec — TOZD Vrtnarstvo, cvetličarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Semenarna Ljubljana — PE Celje, Vrtnarija Dre-šinja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 28
Hmezad Žalec — TOZD Strojna, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 29
Hmezad Žalec — TOZD export-import, ki oblikuje delegacijo
Hmezad Žalec — TOZD Mešalnica krmil, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 30
Slovin Ljubljana — TOZD Vital Celje, Polnilnica Žalec, ki oblikuje delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 31
Hmezad Žalec — TOZD Gostinstvo Celje, Hotel Prebold, ki oblikuje delegacijo
Hmezad Žalec — TOZD Gostinstvo Celje, Kegljišče Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 32
Hmezad Žalec — TOZD Kooperacija, ki oblikuje delegacijo skupaj s kmeti kooperanti in ostalimi kmeti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo Delegaciji pripada šest delegatskih mest
Volilni okoliš št. 33
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki oblikuje delegacijo
Veterinarska postaja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Kmetijska zemljiška skupnost Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Čebelarska zadruga Kasaze, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Meteorološki zavod SRS Ljubljana — oddelek Levec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 34
Gozdno gospodarstvo Celje — TOZD Gozdnik Žalec, ki oblikuje delegacijo
Gozdno gospodarstvo Celje — TOZD Kooperacija Vransko, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 35
Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerim združujejo delo, ki oblikujejo delegacijo
Strokovna služba združenja samostojnih obrtnikov Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Delegaciji pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 36
Osnovna šola »Peter Šprajc-Jur« Žalec, ki oblikuje delegacijo
Glasbena šola »Risto Savin« Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi deloVni ljudje
Osnovna šola »Miroslav Širca« Petrovče, ki oblikuje delegacijo
Delavska univerza Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Občinska matična knjižnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi, delovni ljudje
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 37
Varstveno vzgojni zavod »Janko Herman« Žalec, ki oblikuje delegacijo
Posebna osnovna šola Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Osnovna šola »Nade Cilenšek« Griže, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 38
Osnovna šola »Bratov Juhart« Šempeter, ki lahko oblikuje delegacijo
Osnovna šola »Vere Šlander« Polzela, ki oblikuje delegacijo
Osnovna šola »Vlado Bagat« Braslovče, ki lahko oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 39
Osnovna šola »Ivan Farčnik-Buč« Vransko, ki oblikuje delegacijo
Osnovna šola »Slavko Šlander« Prebold, ki oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 40
RZD — TOZD Zdravstveni dorn Žalec, ki oblikuje delegacijo
Celjske lekarne Celje, lekarna Žalec in Vransko, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 41
Dom oskrbovancev Novo Celje, ki oblikuje delegacijo
Dom upokojencev Polzela, ki lahko oblikuje delegacijo
Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št, 42
Upravni organi občinske skupščine, občinski sodnik za prekrške,
Občinski štab TO in tajniki KS Žalec, Šempeter, •Prebold in Vransko, ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 43
Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti, SDK — ekspozitura
Žalec, LE — podružnica Celje — ekspozitura Žalec, BB — poslovna enota Žalec, Skupnost za zaposlovanje — enota Žalec, Občinski odbor
RK Žalec, Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec, Zavarovalnica Triglav — enota Žalec, ki oblikujejo skupno delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 44
Občinsko sodišče Žalec, Postaja milice Žalec, občinske družbenopolitične organizacije, družbeni pravobranilec samoupravljanja in samostojni odvetniki v občini, ki oblikujejo skupno delegacijo
Delegaciji pripada eno delegatsko mesto
7.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela, glede na število delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah, ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Žalec.
Delegacije obravnavajo vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določajo skupne smernice za delegate, uresničujejo druge svoje pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcije delegata občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi določil 6. člena tega odloka.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74 in 26/75).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 013-2/78-1/1
Žalec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
385.
Skupščina občino Žalec je na podlagi 72. in 75. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/7-7) in 122. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije
krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec
1.	člen
Za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec se oblikujejo delegacije v naslednjih krajevnih skupnostih na območju občine Žalec:
1.	krajevni skupnosti Andraž
2.	krajevni skupnosti Braslovče
.3. krajevni skupnosti Galicija
4.	krajevni skupnosti Gomilsko
5.	krajevni skupnosti Gotovlje
6.	krajevni skupnosti Griže
7.	krajevni skupnosti Letuš
8.	krajevni skupnosti Liboje
9.	krajevni skupnosti Petrovče
10.	krajevni skupnosti Polzela
11.	krajevni skupnosti Ponikva
12.	krajevni skupnosti Ptebold
13.	krajevni skupnosti Šempeter v Savinjski dolini
14.	krajevni skupnosti Šešče
15.	krajevni skupnosti Tabor
16.	krajevni skupnosti Trnava
17.	krajevni skupnosti Vinska gora
18.	krajevni skupnosti Vransko
19.	krajevni skupnosti Žalec
2.	člen
V vsaki izmed krajevnih skupnosti iz 1. člena tega odloka se oblikuje ena delegacija.
Vsaka izmed krajevnih skupnosti določi v svojem statutu število članov in sestavo svoje delegacije.
Sestava delegacije mora ustrezati socialni sestavi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
3.	člen
Delegacije krajevnih skupnosti Andraž, Galicija, Gomilsko, Gotovlje, Letuš, Liboje, Ponikva, Sešče, Tabor, Trnava in Vinska Gora, delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec enega delegata.
Delegacije krajevnih skupnosti Braslovče, Griže, Petrovče, Šempeter v Savinjski dolini in Vransko delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec dva delegata.
Delegacije krajevnih skupnosti Polzela. Prebold in Žalec delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec tri delegate.
4.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skup-
nosti Skupščine občine Žalec se določi glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti,
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-2/78-1/1
Žalec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. i.
386.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/ 74, 5/76, 10/76 in 31/76) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/76, 31/76 in 6/77) se v 2. členu doda točka 8, ki glasi »davek iz osebnega dohodka delavcev«.
2.	člen
Za 2. členom se doda novi 2.a člen, kateri glasi:
»Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 °/o«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja do 31. decembra 1978.
St. 422-13/77-4/3
Žalec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
387.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih sl roških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1978
1. člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljšča na območju občine Žalec za leto 1978.
' 2. člen
Povprečna gradbena cena za en m? stanovanjske površine znaša: 4500 din
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 15°/o od gradbene vrednosti objekta ter so izračunani za komunalno opremljenost zemljišča v smislu določil 42. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe.
3.	člen
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,75°/o od vrednosti zgradbe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/78-3
Žalec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
388.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnim (Uradni list SRS, št. 13/74) pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 18 76) in 126. člena statuta občini. Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74. 29/76 in 6/77, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj za
leto 1978
1.	člen
Ta odlok določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanj v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za en kvadratni metei stanovanjske površine znaša 4.500 din.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev stavbnega zemljišča znašajo 15% od poprečne gradbene cene sta-hovnnj iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in gradbene vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. vcljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za iz-
račun valorizirane vrednosti stanovanjske površine oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 17/76) s tem, da se zviša vrednost stavbnega zemljišča glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja po tabeli 9.
Osnova za izračun cene stavbnega zemljišča je enoletna stanarina za stanovanjsko hišo, ki znaša 3,75 odstotkov vrednosti zgradbe.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 42/72).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/77-6
Žalec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
389.
Skupščine občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67 in 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1978 sprejela
O D I, O K
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu mesta Žalec
1.	člen
Urbanistični načrt mesta Žalec, ki je bil sprejet z odlokom o urbanističnem načrtu mesta Žalec (Uradni list SRS, št. 13/71) se uskladi z urbanističnim programom občine Žalec, ki je bil sprejet z odlokom o urbanističnem programu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 24/77).
2.	člen
Četrti odstavek drugega člena odloka o urbanističnem načrtu mesta Žalec se spremeni in se glasi:
Meja ureditvenega območja urbanističnega načrta mesta Žalec se v k o., Žalec približa izhodiščni točki preko parcel št. 622, 628. 631 in 634 ter poteka po južnem robu parcele št. 641 in 642 preko severnega dela parcele št. 779, 776/2, 776/1. nato prečka parceli št. 773 in 772/2. Od tu poteka meja v loku v jugozahodno smer po parceli št 772/1. preko parcele št. 771/2 do ceste M/10, ki jo prečka ter zavije v zahodno smer po parceli št. 900 do izhodiščne točke.
3.	člen
Za rezervat pokopališča predvideni severni deli parcel št. 776/1, 776/2. 77.9, 647 in 784/3 k. o. Žalec, se nadomestijo na južnih delih parcel št. 773, 772/2, 772/1, 771/2 in 774 k. o. Žalec.
4.	člen
Sprememba meje ureditvenega območja urbanističnega načrta mesta Žalec in rezervata za pokopali-
Sče je razvidna iz grafičnega prikaza, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-10/77-6
Žalec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občme Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r.
390.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76> in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni, list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne. 28. februarja 1978 sprejela
SKLEP
o lestvicah katastrskega dohodka
Kultura	l	■ 2	3
njive	10.000	8.500	6.200
vrtovi	19.500	17.000	14.000
sadovnjaki	5.500	4.500	2.900
vinogradi	9.600	6.600	3.600
travniki	4.400	3.900	3.300
pašniki	1.300	900	600
gozdovi	1.300	900	650
trstičje	500	—	—
I
Lestvice za ha zemljišč ustrezne kulture in bonitetnih razredov po posameznih katastrskih okrajih so naslednje:
a) v katastrskem okraju Vransko—Laško, ki obsega katastrske občine: Marija Reka, Smiklavž, Crni vrh, Zaplanina, Ločica, Vransko, Jeronim, Tešova, Prekopa, Ojstriška vas, Grajska vas, Gomilsko, Smatevž, Trnava, Orla vas, Spodnje Gorče, Braslovče, Male Braslovče, Polzela, Podvin, Založe, Dobrovlje, Letuš
in Podvrh Kazredi 4	in sicer: 5	6	din/ha 7	8
4.600	3.400	2.200	1.200	700
9.680	—	—	—	—
1.450	— '	—	—	—
2.300	1.000	• —	—	—
2.900	2.300	1.700	1.200	750
400	250	—	—	—
450	300	200	150	—
—	—•	—				
b) v katastrskem okraju Celje, ki obsega katastrske občine: Ponikva, Studence, Železno, Velika Pire-šica. Gorica, Šentjungert-del, Gotovlje, Zalog, Šempe-
ter, Latkova vas, Levec, Petrovče, Gornja vas, Prebold, Matke, Pongrac, Kasaze, Liboje, Zabukovica in Žalec so lestvice katastrskega dohodka:
din/ha
Kultura	i	2	3
njive	10.000	8.700	7.100
vrtovi	28.000	23.000	16.300
sadovnjaki	7.200	6.250	5.400
vinogradi	9.600	7.600	5.600
travniki	4.800	4.300	3.800
pašniki	1.250	900	700
gozdovi	1.200	900	650
trstičje	600	400	—
c) v katastrskem okraju Slovenj Gradec, ki pokri-			
va naslednje katastrske občine: Andraž, Crnova, Dob-			
Kultura			
	1	2	3
njive	6.500	5.650	4.500
vrtovi	23.400	17.300	10.700 '
sadovnjaki	3.900	3.000	2.100
vinogradi	7.800	5.700	3.050
travniki	4.200	3.400	2.500
pašniki	1.200	950	750
gozdovi	1.350	850	500
trstičja	1.000	300	200
Kazredi 4	5	6	7	8
5.800	4.250	2.700	1.820	1.100
11.600	—	—	—		
4.400	3.250	2.000	800	—
4.200	3.400	2.600	1.800	1.000
3.400	2.700	1.900	1.200	* 750
500	300	200	—		
500	350	200	100	—
	—	—	—	—
rič, Prelska, Vinska gora in Lipje			— del so	lestvice
katastrskega dohodka: Razredi 4	5		6	din/ha 7	8
3.400	2.200	1.700	1.200	700
—	—	—				
1.500	900	—				
2.200	1.000	—				
2.000	1.600	1.400	850	500
450	300	250	200	100
350	250	200	150	—
100	—						
n
Ta sklep začne veljati potem, ko ga potrdi Skupščina SRS.
Št. 42-2/78-3
Žalec, dne 28. februarja 1978.
Predsednik
'Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
V	odloku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2/72 se na strani 127 v 10. členu, v drugem odstavku, peta vrsta za besedo »v višini« doda »do« 50°/o.
Sekretar
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Branka Trkulja 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o upravnih taksah v občini Litija, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24/77, se v drugi vrsti nadomestijo številke Uradnih listov SRS tako, da št. 7/72 in 23/77 nadomestimo s št. 11/72 in 36/73.
307.	Pravilnik o pripravniški dobi in o strokovnem izpitu
strokovnih delavcev, ki delajo na področju socialnega skrbstva	506
308.	Pravilnik o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev	509
309.	Pravilnik o postopku za verifikacijo organizacij za
izobraževanje	odraslih	511
310.	Pravilnik o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva	512
311.	Pravilnik o reševalni službi in o službi prve pomoči
na smučiščih	520
312.	Navodilo o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih
računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/72, 15/73, 17/74, 11/75, 9/76 in 5/77) za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za	leto	1977	522
313.	Navodilo za vodenje evidence organizacij za izobraževanje odraslih	525
314.	Odločba o ustanovitvi uprav javne varnosti v SR Sloveniji	526
315.	Odločba o dopolnitvah odločbe o pooblastitvi orga-
nizacij združenega dela za projektiranje, montažo in vzdrževanje signalno-varnostnih	naprav	526
Sekretarka
Skupščine občine Litija
Branka Nefat 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o
posebnem občinskem prometnem davku, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1-27/78 je bila ugotovljena napaka, zato se daje tale popravek:	,
V	6. členu se za besedami »Uradnem listu SRS« vejica nadomesti s piko, nadaljne besedilo pa se črta,
Sekretar
Skupščine občine Žalec
Ivanka Kragl 1. r.
POPRAVEK
Pri odloku Skupščine občine Lenart o določitvi lestvic katastrskega dohodka v katastrskem okraju Maribor in Radgona za zemljišča v občini Lenart se v 2. členu pod št. 1 vrtovi popravi številka na 30.000, pod št. 1 travniki pa se popravi na 4.100.
Uredništvo
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
316.	Sklep o zaključnem računu skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja za leto 1977	526
317.	Sklep o uskladitvi pokojnin	527
318.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov	527
319.	Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka	527
320.	Sklep o višini invalidnine za telesno okvaro	528
321.	Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo	528
322.	Sklep o določitvi enkratnega prispevka za rekreacijo
v letu 1978	528
323.	Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje
osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1977	529
324.	Najnižji in najvišji zneski osebnih dohodkov, ki se
upoštevajo za izračun pokojninske osnove	529
325.	Merila za ugotavljanje gmotnega stanja invalidne osebe in članov' njene družine za uveljavljanje pravic in obveznosti iz naslova priprave za zaposlitev po 10. členu zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb
326.	Sklep o zaključnem računu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1977
327.	Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
Sklep o povišanju tarif vodnega prispevka za leto 1978 za 16»/« glede na tarife, veljavne v letu 1977 fOhmočna vodna skupnost Savinja-Sotla, Celje)
POPRAVEK
Pri odloku Skupščine občine Žalec o občinskih upravnih taksah Uradni list SRS, št. 3-300/78 je prišlo do tiskarske napake in se 1. odstavek 1. člena pravilno glasi:
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih se plačujejo občinske upravne takse.
Uredništvo
VSEBINA
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
Stran
304.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega spo-
razuma o združevanju v delovno organizacijo Industrija metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica	505
305.	Odločba o ugotovitvi, da del določbe 20. člena odloka
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane, ni bil v skladu z ustavo	505
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
300. Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za
leto 1978	506
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
329.	Samoupravni sporazum o razporejanju, združevanju
in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1978—1982	533
330.	Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za sta-/
novanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in revitalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin	534
331.	Sklep o soglasju k ustanovitvi notranje organizacijske enote za izobraževanje specializiranih poklicev in o soglasju za izobraževanje poklica strojnika gradbene mehanizacije pri Poklicni gradbeni šoli Ivana Kavčiča, Ljubljana, Titova cesta 98
332.	Sklep o soglasju k ceni za najemnine za skladiščne in druge poslovne prostore delovne organizacije Blagovno transportni center Ljubljana — TOZD Javna skladišča Ljubljana
333.	Sklep o soglasju k cenam oziroma uporabninam na ljubljanskih živilskih trgih
334.	Sklep o soglasju k cenam za dimnikarske storitve na območju ljubljanskih občin
335.	Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje
534
534
336.	Odlok o prenehanju sklada za gradnjo osnovnih šol
in vzgojnovarstvenih zavodov (Celje)	541
337.	Sklep o lestvicah katastrskega dohodka za območje
občine Celje	541
338.	Sklep o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta Vojnik — stanovanjska cona 8 in 9 (Celje) 542
339.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Lave, Ostrožno, Lopata,
Stran
Dobrova in Lokrovec za izgradnjo objektov splošnega družbenega standarda na navedenih območjih (Ce-
lje)	542
340.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov občine Cerknica	543
341.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem
redu na tržnicah v občini Cerknica	543
342.	Sklep o sprejetju lestvic katastrskega dohodka za
katastrski okraj Logatec na območju občine Cerknica	544
343.	Sklep o odstotku povišanja preživnin v občini Cerknica	544
344.	Odlok o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik	544
345.	Odlok o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva
občine Kamnik	547
346.	Odlok o novelaciji urbanističnega reda na območju
občine Kamnik	547
347.	Odlok o novelaciji urbanističnega načrta za območje
Kamnika	549
348.	Odlok o novelaciji urbanističnega načrta za območje
Komenda-Moste (Kamnik)	551
349.	Odlok o zavarovanju območij vodovodnih črpališč,
zajetij in vodnjakov na območju občine Kamnik	552
350.	Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov, ki
jih je izdala Skupščina občine Kamnik	553
351.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe namembnosti zemljišč
na zazidalnem območju Smarce (Kamnik)	553
352.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji
in adaptaciji zaklonišč, v občini Kamnik	553
353.	Sklep o lestvicah katastrskega dohodka (Kamnik)	554
354.	Odlok o odnravi odloka o ugotovitvi splošnega intere-
co -7» izgradnjo lokalne ceste Kresnice — zahodni del (Litija)	554
355.	Sklep o pooblastitvi zavoda za družbeni razvoj T hib-
Ijana in OTP Beton Zasavje TOZD »Komunala« Litija za opravljanje strokovnih zadev s področja prostorskega in urbanističnega planiranja (Litija)	554
356 Odlok o delegiranju delegatov v Skupščino mesta
Ljubljana (Ljubljana-Bežigrad)	555
357.	Odlok o delegiranju delegatov v Skupščino socialistične republike Slovenije (Ljubljana Bežigrad)	556
358.	Odlok o, sprejemu lestvice katastrskega dohodka
(Ljubljana Vič-Rudnik)	557
359.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Logatec)	558
360.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Logatec)	558
361.	Odlok o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Logatec)	559
362.	Sklep o sprejemanju lestvic katastrskega dohodka
(Logatec)	560
363.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje
za leto 1977	560
364.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Mozirje)	560
365.	Odlok o sprejetju lestvic katastrskega dohodka (Mozirje)	#	561
366.	Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Ribnica) 562
367.	Odlok o oblikovanju konferenc delegacij in obliko-
vanju skupne delegacije, določitvi števila delegatskih mest, zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega dela m Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Sevnica	562
368.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Sevnica)	565
369.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije občine
Sevnica	565
370.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju
KS Laporje (Slovenska	Bistrica)	566
371.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 12. 2. 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje komunalnih objektov po srednjeročnem programu
KS Laporje (Slovenska Bistrica)	566
372.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi plačevanja nado-
mestila za uporabo stavbnega zemljišča (Slovenske Konjice)	567
373.	Odlok o določitvi števila delegatskih mest v zboru
združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Slovenske Konjice	567
374.	Odlok o določitvi lestvic katastrskega dohodka, ki so
jih ugotovile medobčinske komisije za izračun katastrskega dohodka v katastrskih okrajih Celje in Vitanje za območje občine Slovenske Konjice	569
375.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
, (Slovenske konjice)	570
376.	Sklen o odstotku povišanja preživnin (Slovenske Konjice)	570
377.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
_	občanov (Šentjur pri Celju)	570
f'Tbs. Odlok o prispevku za komunalno urejanje zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč v naseljih Šentjur pri	Celju	571
379.	Odlok o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju
kanalizacije v občini Šentjur	pri Celju	573
380.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Šentjur pri
Celju)	575
381.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Šmarje pri
Jelšah)	575
382.	Sklep o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidal-
nega načrta območja med Idrijsko cesto, Tičnico in pod Trojico (Vrhnika)	575
383.	Statutarni sklep o spremembi statuta občine Žalec 576
384.	Odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo
delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega tlela Skupščine občine Žalec	v	576
385.	Odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo
krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine	Žalec	580
386.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Žalec)	580
387.	Odlok O poprečni gradbeni ceni in povprečnih stroš-
kih komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1978 (Žalec)	580
388.	Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za
izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj za leto 1978 (Žalec)	581
389.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu mesta Žalec (Žalec)	581
390.	Sklep o lestvicah katastrskega dohodka (Žalec)	582
—	Popravek odloka o družbeni skrbi za udeležence na-
rodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane Skupščine občine Ljubljana Bežigrad	583
—	Popravek odloka o upravnih taksah v občini Litija 583
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka
o posebnem občinskem prometnem	davku	(ŽaleO	583
—	Popravek odloka Skupščine občine Žalec o občinskih
upravnih taksah	583
—	Popravek odloka Skupščine občine Lenart o določitvi
lestvic katastrskega dohodka	583
#
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din Inozemstvo 500 din — 'Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379'VII - Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72