URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 38 Ljubljana, petek 29. oktobra 1982 1711. Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) m v zvezi z odlokom o najvišjih cenah za sladkor (Uradni list SFRJ, št. 54/82) in odlokom o naj višjih prodajnih cenah za jedilno olje in izdelke iz olja (Uradni list SFRJ, št. 54/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije OBLO K o vplačilu razlik v cenah sladkorja in olja 1. člen Organizacije združenega dela in imetniki obrtov iz 4. točke odloka o naj višjih cenah za sladkor (Uradni list SFRJ, št. 54/82) m iz 4. točke o"dloka o najvišjih prodajnih cenah za jedilno olje in izdelke iz olja iUradni list SFRJ. št 54/82), ki se ukvarjajo s prometom sladkorja, olja in izdelkov iz olja, morajo razlike v cenah, nastale s povečanjem cen in ugotovljene s popisom zalog, v šestdesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na račune družbenopo-iitičnih skupnosti za vplačevanje prihodkov, namenjenih za financiranje občinskih blagovnih rezerv in republiških tržnih blagovnih rezerv. Organizacije združenega dela in imetnik; obrtov, l,i opravljajo prodajo sladkorja, olja in izdelkov iz olja na drobno, vplačajo sredstva razlik v cenah na posebej določen rač’un pri ustrezni podružnici Službe družbenega . knjigovodstva za vplačevanje prihodkov občine, na območju katere je bila opravljena prodaja. Trgovinske organizacije, ki opravjjajo promet s sladkorjem, oljem in izdelki iz olja na' debelo, pa vplačajo sredstva razlik v cenah na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-637-58020 2. člen Z denarno kaznijo od 10 080 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega- dela, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena. Z denarno kaznijo od 5 000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela. ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik obrta, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-01/82-1/3-1 Ljubljana, dne 21. oktobra 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Prsdsednik Janez Zemljarič 1. r. Cena 25 dinarjev Leto XXXIX 1712. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih 1. člen V odloku o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) se spremeni 3. člen tako, da se glasi: »Dnevni delovni čas v upravnih organih se razpo-redi tako, da se začne med 8. in 9. uro in da obvezno zajema čas do 13. ure, v ponedeljek, torek, sredo in četrtek pa tudi čas od 14. do 16. ure.« 2. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delovni čas v republiških upravnih, organih in republiških organizacijah traja: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure, — v sredo od 8. do 18. ure. Republiški upravni organi ih republiške organizacije lahko uvedejo premakljiv začetek in konec delovnega časa delavcev; pri tem določijo možen čas za prihod in odhod delavcev, in sicer od 8. do 8.30 za 'prihod in od 16. do 17. za odhod oziroma v sredo od 18. ure do 18.30. ure. Skupen dnevni delovni čas delavca ne sme presegati 10 ur. - 3. člen Za 13. členom se doda nov 13. a člen, ki se glasi: »Zaradi proučevanja učinkov različnih oblik in razporeditev delovnega časa lahko izvršni svet skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti za posamezni upravni organ začasno določi drugačen delovni čas, kot je določen s tem odlokom.« 1 4. člen Delovni čas in uradne ure, določene s tem odlokom, se v času od 1. aprila do 30. septembra začnejo oziroma končajo eno uro prej, če s posebnim zakonom ne bo urejeno računanje časa v poletnem oziroma zimskem obdobju. 5. člen Ta odlok začne veljati 1. novembra 1982. St. 140-02/82-4 Ljubljana, dne 21. oktobra 1C32. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slo\'enije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 1713. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o začasni prepovedi dajanja garancij o bodočih prilivih in planiranih kreditih za financiranje investicij, da- jarrja kreditov in garancij za kritje prekoračitev pri financiranja investicij in uporabe kratkoročnih virov sredstev ža financiranje investicij (Uradni list SFRJ, št. 42/82) je Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije na 31. seji dne 21. oktobra 1982 sprejel SKLEP o določitvi organa, ki daje soglasje za najetje kreditov za prekoračitve pri investicijah I Pristojni prgan republike po tretjem odstavku 2. . člena zakona o začasni prepovedi dajanja garancij o bodočih prilivih in planiranih kreditih za financiranje investicij, dajanja kreditov in1 garancij za kritje prekoračitev pri financiranju investicij in uporabe kratkoročnih virov sredstev za financiranje investicij je Republiški komite za družbeno planiranje. Republiški komite iz prejšnjega odstavka daje na zahtevo uporabnikov družbenih sredstev soglasje, da lahko banke dajo kredite za prekoračitev za investicijske objekte v smislu tretjega odstavka 2. člena navedenega zakona. II Republiški komite za družbeno planiranje obvešča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije o izdanih soglasjih po prejšnji točki vsake tri mesece. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402^05/82-3/15-1 Ljubljana, dne 21. oktobra 1982. Izvršni syet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 1714. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni' list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/32) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32/82, 34/82, 35/82, 36/82 in 37/82) I. V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: Pri' zaporedni številki 52 občina' Šmarje se: — v stolpcu 9 stopnja 1.58 nadomesti s stopnjo 1,48; — v stolpcu 10 stopnja 6,01 nadomesti s stopnjo 5,33; — v stolpcu 15 stopnja 1,29 nadomesti s stopnjo 1,12; — v stolpcu 18 stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo 10,73; — v stolpču 19 stopnja 27.02 nadomesti s stopnjo 26,07. II. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dm po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 22. oktobra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 1715. Na podlagi 50 točke' odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ. št. 70/80, 70/81 in 34/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na pouročju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na , področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82. 7/82, 9/82,' 12/82, 13/82, 15/82, 18,'82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82. 31/82. 32/82, 34/82, 35 82, 36/82 in 37 32) .Se.v tabelah točke 2:' — pri zaporedni številki 52 občina Šmarje stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo 10,73. Št. 420-34/81 * Ljubljana, dne 22. oktobra 1982. , Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1716. Skupščina /Samoupravne Interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino je na podlagi 6. člena zakona o samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in v zvezi z 8. točko prvega odstavka 28. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na 42. seji dne 23. septembra 1982 sprejela SKLEP o sprejemu sprememb in dopolnitev statuta Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s" tujino 1. člen Na koncu 11. točke prvega- odstavka 28. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. .7.79) se črta p: k a in dodajo besede: »in njegovega namestnika«. 2. člen Podpoglavje c) Predsednik skupnosti, poglavja VI. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI se dopolni tako, da se glasi: »c) Predsednik skupnosti in njegov namestnik«. 3. člen Peti odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: ' »Skupnost ima namestnika predsednika, ki pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru < njim posamezne zadeve z njegovega delovnega po» droč.ia. Ce je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča namestnik v vseh njegovih pravicah, obvez-noštih m odgovornostih«. Dodata se nova : . ti in sedmi odstavek, ki se glasita: »Določbe tega statuta, ki se nanašajo, na mandat, razrešitev in druga vprašanja z delovnega področja predsednika skupnosti, veljajo tudi za namestnika predsednika. »Ce sta predsednik skupnosti in njegov namestnik odsotna ali zadržana, ju nadomešča delegat, ki ga imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov v skupščini«. , Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, potem ko jih je potrdila Skupščina SR Slovenije. St. 01-42/82-17 Ljubljana, dne 23. septembra 1982. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino ' Predsednik Jože Slokar 1. 1717. Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega - dopusta (Uradni list SRS. št. 4/81) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije dne 20. oktobra 1982 leta sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust T V sklepu o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust (Uradni list SRSJ št. 17/82) se za 3. točko doda nova 3.a točka, ki se glasi: 3.a Na podlagi ugotovljene rasti osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v obdobju od januarja 1982. leta do vključno junija 1982. leta se uskladijo nadomestila dsebnega dohodka: .— s 1. 7. 1982. leta za 9,7 %> upravičencem iz prve, druge in tretje allnee 3. točke, ki jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka že akonta^ivno povečano za 8,8 °/o, — s 1. 7. 1982. leta za 18.5 e/o upravičencem iz prve, druge in tretje alinee 3. točke, ki jim nadomestilo osebnega dohodka še ni bilo akontativno povečano za 8.8 »/o. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 19-16/84-82/4 Ljubljana, dne .21 oktobra 1982. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bulc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1718. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstvi (Uradni list SRS, št. 28-1300/79 in 29-1332/79) so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik na sajah obeh zborov od 11. oktobra 1982 do 20. oktobra 1982 sprejele SKLEP o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 1. člen Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi- prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov povečajo in zaokroženo znašajo: din 1. za prvi' kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 45 2. za 'prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 130 3. za Zobozdravstvene storitve ter pripomočke : — za prvi pregled pri stomatologu special. 40 — za vsak rentgenski posrtetek zob (največ šest) 15 ;— za vsako zalivko 45 — za polno kovinsko prevleko 320 — za vse druge prevleke 380 — za inlay nazidek 210 — za vsako krpno 460 —• za vsak Člen v mostovni konstrukciji 210 — za vsako nadomestilo f cementira- nje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 70 — za začasno prevleko ali' člen v začasnem mostičku 90 — za gred, opornico ali jahač 250 — za vsako totalno protezo 670 — za vsak obturator 90 — za vsako parcialno protezo 840 — za vsako začasno protezo 630 — za vsako bazo kovinske proteze 800 — za snem ni ortodonski aparat pri uporabnikih strejših od 18 let 735 — za vsak fiksni .ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 1050 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 110 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana "" 110 5. za vsak rentgenski' posnetek v ambulan- tah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju v 15 6 za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, prj večkratni oskrbi pa za naj- več 30 dni v koledarskem letu - dnevno 65 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdrav-, . nik v zvezi s posameznim primerom, zdravljenja 130 8. za zdravila, pomožni' in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35" 9. za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 320 10 za nepodložene usnjene rokavice, estet-. ske rokavice za protezo, in navleke za krn po amputaciji 320 11. za ortopedsko obutev 650 12. za Tcilni pas 315 13. za bergle 65 14. za inhalator, aparat za aerosol 85 15. za ' očala 90 16. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 200 17. za očesno protezo 210 18. za lasulje zaradi trajno izražene pleša- vosti traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 200 19. za ojačevalni slušni aparat 350 20. za aparat za omogočanje glasnega govora 420 2. člen Ta sklep nadomesti sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za Občinsko zdravstveno skupnost Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 16-922/32), sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za Občinsko zdravstveno skupnost Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 5-309/ 80), sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za Občinsko zdravstveno skupnost Ljubljana Moste-Polj.e (Uradni list SRS, št. 16-1004/80), sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za Občinsko zdravstveno skupnost Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 17-1058/80) in sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za Občinsko zdravstveno skupnost Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 14-893/80). 3. člen Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, uporablja pa se od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 010/1-1978 Ljubljana, dne 20. oktobra 1982. Predsednik skupščine Občinskč zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad Janez Škrk 1. r. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center Stanka Burnik 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje Stane Božič 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška Milan Jurjavčič inž. 1. r. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Antonija Božič 1. r. CELJE 1719. Skupščina občine Celje je po 15. členu zakong o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji' zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. oktobra 1982 sprejela ODLOK .o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Celja 1 člen "v odi cika o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje št. 26/68 in Uradni list SRS, št. 15/74, 6/75, 18/76, 8/78, 15/80 in 31/81) se 5. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi: »V ureditvenem območju Celja so predvidena območja za posamezne namembnosti — coningi, ki so našteti v 2. knjigi Besedilo 2 na strani 216 do 277 in grafično prikazani v 3. knjigi' Karti 8' in v LD št. 242/81-A, ki jo je v juniju 1982 izdelal ZPI. Za te coninge, razen za industrijo, se morajo izdelati in sprejeti zazidalni' načrti. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/66-5 Celje, dne 19. oktobra 1982. Predsednik Skupščine občine 'Celje Edvard Stepišnik 1. r. DOMŽALE 1720. Na podlagi /79. člena samoupravnega sporazuma *o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št 28-1300/79 in 29-1332/79) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale na seji obeh zborov sprejela SKLEP o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski povečajo za 45 odstotkov in zaokroženo znašajo: din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 45 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 130 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu 40 — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) 15 — za vsako zalivko 45 — za polno kovinsko prevleko 320 — za vsake druge prevleke 380 — za inlay nazidek 210 — za vsako krono 460 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 210 — za vsako nadomestilo fasete, cementira- nje stare prevleke, demohtaža prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 70 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 90 — za gred, opornico ali jahač 250 — za vsako totalno protezo 670 — za vsak obturator 90 — za vsako parcialno protezo 840 — za vsako začasno protezo 630 — za vsako bazo kovinske proteze 800 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 735 — za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 1.050 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 110 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 110 5. za vsak rentgenski posnetek v ambulan- tah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 15 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za . največ 15 dni; pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 65 7. za prvi prevoz z reševalnim vozilom ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga' potrdi din. zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 130 8. za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna ali lokalna), ki so registrirana, kot zdravilo, pomožni ali sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35 9. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 200 10. za proteze, ortotične pripomočke, apa- rate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 320 11. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji 320 12. ža ortopedsko obutev 650 13. za kilni pas 315 14. za bergle 65,. 15 za inhalator, aparat za aerosol 85 16. za očala 85 17. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 200 18. za očesno protezo 210 19. za lasulje zaradi trajno izražene pleša- vosti traumatskega izvora posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 200 20. za ojačevalni' slušni aparat 350 21. za aparat za omogočanje glasnega govora ‘ 420 22. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 540 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1982 dalje. St. 484/82 Domžale, dne 20. oktobra 1982. Predsednik skupščine Uroš Slavinec, dipl. oec., 1. r. KOČEVJE 1721. Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) 34. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) 20. - člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanj- * skega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, ter 13. Člena statuta stanovanjske skupnosti občine Kočevje, je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na 3 seji dne 8. septembra 1982 sprejel PRAVI LNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti ob-/ čine Kočevje I. SPLOŠNE- DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom opredeljuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj pri stanovanjski skupnosti in sicer: • — sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost ter vire financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj; — kategorija upravičencev za dodelitev stanovanj: — splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati' upravičenci za dodelitev stanovanj; — oblikovanje prednostnega vrstnega reda; — lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanja; — stanovanjske standarde; — zamenjavo stanovanj; — izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj, — merila za sestavo prednostnega vrstnega reda. II. SKLAD STANOVANJ S KATERIMI RAZPOLAGA STANOVANJSKA SKUPNOST TER VIRI FINANCIRANJA ZA GRADNJO OZIROMA NAKUP DRUŽBENIH STANOVANJ 2. člen Kot sklad stanovanj, s. katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, štejejo stanovanja kot so: - a) stanovanja, zgrajena s sredstvi stanovanjske skupnosti b) stanovanja, ki pripadajo družbeni lastnini in jih je v razpolaganje stanovanjski skupnosti prenesla občinska skupščina Kočevje c) stanovanja, ki so bila kupljena s sredstvi StTZ za upokojence č) stanovanja za udeležence NOB. 3. Člen Viri financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj so: ' —sredstva iz stanovanjskega prispevka delavcev; — prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada; — sredstva lastne udeležbe upravičencev do družbenih stanovanj; — sredstva amortizacije iz stanarin, ki jo v okviru stanovanjske skupnosti združijo skupnosti stanovalcev in namenijo za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj; — sredstva SPIZ od stanovanjskega prispevka upokojencev v občini Kočevje; — namenska kreditna sredstva temeljnih bank; — sredstva anuitet udeležencev NOV. 4. člen Sredstva, namenjena po prejšnjem členu tega pravilnika za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj, se uporabijo tudi: — za vračilo kreditov, najetih za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj; — za vračilo lastne udeležbe občanom, ki so pridobili družbeno stanovanje po tem pravilniku. III. KATEGORIJE UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV DRUŽBENIH STANOVANJ 5. člen Do družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost so upravičeni: — delovni ljudje, občani in družine, ki nimajo pogojev da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD ati. DS. ti so v težkih materialnih razmerah; — občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja; — upokojenci, invalidi, borci NOV, interniranci, . kmetje-borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani; — mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok, ki živijo v težkem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja. 6. člen Za člane gospodinjstva se štejejo imetniki stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki imajo pri njemu stalno bivališče oziroma stanujejo ločeno, ker nosilec nima na območju domicilne občine stanovanjskega prostora za njih to so: zakonec, otroci, pastorki ali posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki so po zakonu dolžni vzdrževati imetnika stanovanjske pravice, ter stanujejo z njim. Za člane družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno živi z imetnikom stanovanjske pravice v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma pet let pred natečajem. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v tesni ekonomski skupnosti z imenikom stanovanjske pravice. IV. SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA DODELITEV DRUŽBENEGA STANOVANJA 7. člen Vsi upravičenci za dodelitev družb' ;tano- vanja morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju ali lastnik ustreznega vseljivega stanovanja; — da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Kočevje; -— da upravičenec, oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da upravičenec (ali za delo sposoben član ožje družine) ni neupravičeno nezaposlen; — da upravičenec nima možnosti rešitve stanovanjskega problema pri starših ali otrocih. — za neustrezno stanovanje po 1. a linči 7. člena pravilnika se šteje: — vlažno stanovanje in sicer: kletno, podpritlično in nizkopritlično, — neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno),. — stanovanje brez stranišč ali s souporabo stranišč, — stanovanje brez vodovodne napeljave, — stanovanje, ki ima stanovanjsko površino nad 10 m2 manjšo od stanovanjskega standarda iz 30. člena pravilnika, — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši uporabljati isti spalni prostor, — družinsko stanovanje' brez kuhinje, — stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena. 8. člen Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne bi smel presegati pri: — delovnih ljudeh iz vrst mladih družin (najmanj en otrok, starša do 30 let starosti in največ 5 let od sklenitve zakonske zveze) 50% mesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem; — pri občanih in družinah, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in DS, pri zasebnih obrtnikih, ter upokojencih in invalidih, če ne gre za stanovanja, kupljena iz sredstev SPIZ, 60 %, če gre za samske oziroma 40 % če gre za družino, od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za družbena stanovanja. V prvem odstavku tega člena navedeni odstotki, se uporabljajo dokler mejnega zneska skupnega dohodka na člana gospodinjstva ne bo določila občinska skupnost socialnega varstva. Le-ta bo znesek ugotovila po enotni metodologiji na podlagi elementov, ki bodo usklajeni v Skupnosti socialnega varstva v SRS. V. OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA 9. člen Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti odloči o roku za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja. Razpis se objavi na krajevno običajen način in pošlje delovnim organizacijam, skupnostim ter krajevnim skupnostim. Razpis traja najmanj 30 dni od objave. Iz razpisa mora biti razvidno: — kdo, se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja; — splošni in posebni pogoji za dodelitev družbenega stanovanja; — obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi; — rok do katerega se zbirajo prošnje; — za katera stanovanja se razpisuje (lokacija) — nabin vložitve vloge za pridobitev stanovanja. 10. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za družbeno najemno stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status upravičenosti po tem pravilniku na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje in sicer: a) zaposleni delavci preko organizacij združenega dela ali drugih organizacij, kjer so zaposleni; b) borci NOV preko občinskega odbora za ZZB NOV Kočevje, kateri izda k vlogi potrdilo o udeležbi v NOV ali internaciji; c) starejši občani, ki nimajo statusa upokojenca in tisti, ki so opravičeno nezaposleni vložijo prošnjo preko Občinske skupnosti ' socialnega skrbstva Kočevje; č) delavci pri obrtnikih in obrtniki vložijo prošnjo preko obrtnega združenja Kočevje. 11. člen Vsi pristojni organi, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni odstopiti overovljene vloge skupaj z ustreznimi potrdili odboru za solMarnost pri stanovanjski skupnosti. 12. člen Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti oblikuje osnutek vrstnega reda za dodelitev stanovanj upravičencem na seji, na katero so lahko vabljeni predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti iz 10. člena tega pravilnika. 13. člen Osnutek prednostnega vrstnega reda se javno objavi: 1. v organizacijah združenega dela 2. v Društvu upokojencev Kočevje 3. v krajevnih organizacijah ZZB NOV Kočevje, 4. v krajevnih skupnostih občine Kočevje, 5. na oglasni' deski stanovanjske skupnosti: Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30.dni. 14. člen Po končani javni razpravi odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti na seji obravnava vse pripombe, prispele v odprtem roku za javno razpravo, zavzame do pripomb svoje stališče, ter oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj in ga posreduje v obravnavo in sprejem zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Odbor za solidarnost seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o 'občanih, katerih vloge je odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti zavrnil kot neutemeljene, ter o razlogih za zavrnitev njihovih vlog.. 15. člen Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončnim sprejemom prednostnega vrstnega reda na podlagi ustrezno dokumentiranega predloga, o katerem je zavzel poprejšnje stališče tudi odbor za solidarnost. Izloči posameznega občana iz prednostnega vrstnega reda oziroma vključi posameznega občana v prednostni vrstni red, kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku. 16. člen Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi na enak način kot osnutek prednostnega vrstnega reda. 17. člen Odločbe o dodelitvi družbenih stanovanj izda vodja delovne skupnosti na podlagi veljavnega in objavljenega prednostnega vrstnega reda. Pred Izdajo odločbe morajo biti izpolnjena tudi druga določila tega pravilnika. 18. člen Enak postopek za oblikovanje prednostnega vrstnega reda pridobitve stanovanja in izdaje1 odločbe velja pri Komisiji za reševanje stanovanjskega problema upokojencev in pri Komisiji za reševanje stanovanjskih problemov udeležencev NOV. Komisija za stanovanjske zadeve upokojencev pripravlja predlog vrstnega reda dodelitve stanovanj le za stanovanja zgrajena iz sredstev SPIZ, komisija za reševanje stanovanjskih problemov udeležencev NOV pa predlog vrstnega reda dodelitve stanovanj le za stanovanja za udeležence NOV. ' , VI. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA 19. člen Stanovanjska skupnost upošteva za sestavo prednostnega vrstnega reda naslednje osnove in merila: 1. stanovanjske razmere prosilca in njegove družine, 2. socialno stanje prosilčeve družine, 3. skupna delovna doba upravičenca, 4. zdravstveno stanje družinskih članov, 5. doba čakanja na stanovanje, 6. doba bivanja v občini Kočevje, 7. oddaljenost od bivališča prosilca od delovnega mesta, 8. udeležba v NOV in internacija. 20. člen Osnove in merila iz prejšnjega člena tega pravilnika ovrednoti stanovanjska skupnost z naslednjim številom točk: točke 1. stanovanjske razmere prosilca in njegove družine: a) upravičenec, ki nima stanovanja (sta- nuje v prostoru, kj po stanovanjskih predpisih ne spada pod stanovanjske prostore) 110 Pri upoštevanju tega kriterija se ne upoštevajo točke za utesnitev in za kvaliteto stanovanja b) upravičenec, ki je uporabnik stanovanja in odpade na enega člana družine uporabnika stanovanjske površine do 5 m2 nad 5 do 7 m2 nad 7 do 10 m2 nad 10 do 15 m2 c) upravičenec, ki je podstanovalec ali najemnik stanovanja v privatni stanovanjski hiši in odpade na enega člana družine podstanovalca ali najemnika stanovanjska površina: — do 5 m2 ; — nad 5 do 7 m2 — nad 7 do 10 m2 . — nad 10 do 15 m2 S) upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov zakonec in odpade na enega člana družine stanovanjska površina: — do 5 m2 — nad 5 do 7 m2 — nad 7 do 10 m2 — nad 10 do 15 m2 Po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja se upošteva stanovanjska površina, popisana od tekoče številke 1—13 pod označbo II. stanovanjski prostori d) dve ali več družini v istem stanovanju e) vrednost stanovanja — stanovanje ocenjeno po vrednosti do 110 točk — stanovanje ocenjeno po vrednosti nad 110 do 130 27 — stanovanje ocenjeno po vrednosti nad 130 do 160 24 2. Socialno stanje prosilčeve družine (povprečni dohodek na družinskega člana nasproti povprečnemu OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu):. — do 30 %> — nad 30—40 %> — nad 40—50 °/o 3. Skupna delovna doba upravičenca — za vsako priznano leto delovne dobe po Pri upokojencih se upošteva toliko delovne dobe, kolikor jo dejansko ima. Enako velja tudi za upravičenca, ki ima družinsko pokojnino. Dokazilo je odločba o odmeri pokojnine. Delovna doba 'upravičenca v tujini se pri točkovanju ne upošteva, razen če se je zaposlil preko posredniške organizacije v Jugoslaviji 4. Zdravstveno stanje družinskih Slanov: (upošteva se kronične bolezni prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi drugih članov družinske skupnosti, kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja): — invalidnost I. stopnje —■ invalidnost II. in III. stopnje — duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni (TBC ...) — kronične bolezni dihal (silikoza, astma, kronični bronhitis ...) — ostala kronična obolenja (sladkorna bolezen, revmatizem, itd.) Kolikor je več kot eden član družine bolan, se lahko prizna za vsakega nadaljnjega člana 2 točki, toda skupaj največ 6 točk 5. Doba čakanja na rešitev stanovanjskega problema v istem stanovanju od vložitve prve prošnje: — nad 2—3 leta — nad 3—4 let ■— nad 4—5 let — nad 5 let 6. Doba bivanja prosilca v občini Kočevje: — nad 1—2 leti — nad 2—4 leta — nad 4—6 let — nad 6—8 let — nad 8—10 let '■— nad 10—15 let — nad 15—20 let — nad 20—25 let — nad 25 let 7. Oddaljenost bivališča prosilca cd delovnega mesta: — nad 10—20 km — nad 20—25 km — nad 25 km Te točke se upoštevajo le za prosilce, ki imajo slabe prometne zveze od doma do delovne organizacije in nazaj oziroma kjer ni rednega javnega prevoza. 8. Udeležba v NOV - in internacija: — aktivisti in prvoborci SP/41 — aktivisti udeleženci 41/42—45 — aktivisti udeleženci pred 9. 9. 1943 — aktivisti udeleženci po 9. 9. 1943 70 60 50 * 40 80 70 60 50 60 50 40 30 20 30 točke 10 6 3 2 30 20 18 15 10 10 15 1 4 7 10 15 20 25 30 35 7 10 15 35 30 25 20 O M točke — interniranci — priz. pos. doba do 1 leta 5 — interniranci — priz. pos. doba do 2 let 10 — interniranci — priz. pos. doba do 3. leta 15 Pri enakem, številu točk ima prednost pri dodelitvi' družbenega stanovanja upravičenec, ki dalj časa biva v neustreznem stanovanjti in za tem, če je dalj časa zaposlen na območju občine Kočevje, ali ima dalj časa stalno bivališče v občini Kočevje, če gre za upokojence ali druge občane, ki niso zaposleni v TOZD ali DS. VII. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJA 21. Slen Za uveljavljanje obvezne lastne udeležbe za rešitev stanovanjskega vprašanja upravičencev se upošteva naslednje osnove- in merila: — vrednost stanovanja — socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine, — zdravstveno stanje opravičenca in njegove družine. Za vrednost stanovanja se upošteva pri starejših stanovanjih knjižno revalorizacijsko vrednost ali končno prodajno ceno za nova stanovanja. Plačila lastne finančne soudeležbe so oproščeni tisti upravičenci do stanovanja, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredno stanovanje, ter upravičenci, katerih skupni osebni dohodek na družinskega člana ne . presega 20 %> povprečnega osebnega dohodka v SRS ali če se upravičencu dodeli stanovanje, katerega točkovna vrednost ne presega 150 točk po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja v občini Kočevje. Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju po tem pravilniku tudi ni dolžan prispevati občan, kolikor izpolnjuje pogoje za oprostitev lastne udeležbe po 33 členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. . 3/81). 22. člen Glede na zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine je upravičenec dolžan vplačati lastno finančno soudeležbo za 20 0/o nižjo od dejansko obračunane v naslednjih primerih: — če je upravičenec ali njegov družinski član invalid I., II. ali III. kategorije, — če je družinski član duševno prizadet, — če ima upravičenec ah njegov družinski član težjo neozdravljivo bolezen npr. TBC, sladkorna . .. 23. člen Višina lastne udeležbe se uveljavi glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje. V osnovo .za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. ■ V posebnih primerih zlasti ko se ocenjuje, da družina , živi v težkih razmerah se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje od pristojnega občinskega organa. Na njegov predlog pa je možna tudi popolna oprostitev lastne finančne soudeležbe v izredno težkih socialnih primerih (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna, težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev). 24. člen Pred dodelitvijo odločbe za družbeno stanovanje in plačilom, finančne soudeležbe stanovanjska skupnost in upravičenec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi, v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja, zlasti se določi: — vračilo soudeležbe, — obrestno mero, — način vračanja posojila. ' 25. člen Upravičenec do stanovanja vplača lastno finančno soudeležbo pred vselitvijo oziroma preselitvijo, vrne pa se po 10 letih v enkratnem znesku z 3% obrestno mero; posojilo za lastno udeležbo bo bahka odobrila za dobo največ 5 let. 26. člen Pri dodelitvi družbenega stanovanja se upošteva naslednja višina lastne finančne soudeležbe: • Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izraženi v odstotku na povprečni mesečni OD v SRS v pretelkem letu •/• udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja Za družine z dvema ali več člani za samske občane nad 20 do do 20 25 nad 35 do do 35 brez 40 ude 1 nad 25 do 30 nad 40 do 45 2 nad 30 do 35 nad 45 do 50 3 nad 35 do 40 nad 50 do 55 4 nad 40 do 45 nad 55 do 60 5 nad 45 do 50 nad 60 do 65 6 nad 50 do 55 nad 65 do 70 7 nad 55 do 60 nad 70 do 75 8 nad 60 do 65 nad 75 do 80 9 nad 65 do 70 nad 80 do 85 10 nad 70 do 75 nad 85 do 90 11 nad 75 do 80 nad 90 do 95 12 nad 80 do 85 nad 95 do 100 13 nad 85 do 90 nad 100 do 105 14 nad 90 do 95 nad 105 do 110 16 nad 95 do 100 nad 110 do 115 18 nad 100 nad 115 20 27. člen Denarna sredstva lastne udeležbe za družbena stanovanja po tem pravilniku se vplačujejo na poseben račun stanovanjske skupnosti za sredstva solidarnosti. Višino lastne udelpžbe po tem pravilniku določi posameznemu upravičencu, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje, odbor za solidarnost oziroma ustrezni organ, ki pripravlja predlog prednostne liste dodelitve stanovanj za določene upravičence. Lastna finančna soudeležba se bo vračala iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti. 28. člen Kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu vložena sredstva vrnejo najkasneje v 6 mesecih po izpraznitvi stanovanja ib predaji ključev. Lastna finančna soudeležba se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja v občini Kočevje. 29. člen Upravičenci v težjem gmotnem položaju in tiste mlade družine (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 let), ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo tudi po vselitvi v stanovanje s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo ter v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek. V primerih iz prejšnjega odstavka se višina lastne finančne soudeležbe določi v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe. Rok za kasnejše oziroma obročno plačilo lastne udeležbe po prejšnjem odstavku tega člena določi Otroško pohištvo« Polj- čane, Monter Poljčane, Železniška postaja Poljčane, Železniška postaja Slov. Bistrica, Nadzorniš.tvo proge Poljčane, Osnovna šola Poljčane 1 13. DO Preskrba, TOZD Maloprodaja Poljčane, TOZD Veleprodaja Poljčane, Semenarna, prodajalna Poljčane, Povrtnina, prodajalna Poljčane, Tobak, prodajalna Poljča- ne, Intes, obrat Poljčane 1 14. Iskra TOZD Makole — Poljčane, LI Litija, obrat Studenice, Osnovna šola Makole 1 15. EMI Poljčane 1 16. DO Granitna industrija Cezlak, GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Oplotnica 1 17. LIP TOZD »Stavbno pohištvo« Op- lotnica, Osnovna šola Oplotnica, DELO, prodajalna Oplotnica, Pekarna Rogla, prodajalna Oplotnica 1 18. Lesnina, TOZD Emmi Slov. Bistrica, LIP TOZD Embalaža Slov. Bistrica ' 1 19. Preskrba, TOZD Planika Slov. Bistrica, Preskrba — skupne službe, TP Zarja Maribor, posl. Slov. Bistrica, Peko, prodajalna Slov. Bistrica, Povrtnina, posl. Slov. Bistrica in Križni vrh Borovo, prodajalna Slov. Bistrica, Mariborska mlekarna, posl. Slov. Bistrica, Petrol servis Slov. Bistrica, Tobak, prodajalna Slov. Bistrica, Delo, prodajalna Slov. Bistrica, Semenarna, prodajalna Slov. Bistrica, Intes, PE Slov. Bistrica, Kozjak Radlje ob Dravi, prodajah Slov. Bistrica, Dom Smreka, prodajalna Slov. Bistrica, Suro-vina-odkupna postaja Slov. Bistrica, Jek-lo-tehna, prodajalna Slov. Bistrica, Dalmacija vino Slov. Bistrica, 1 20: Elektro Slov. Bistrica, Certus. AP Slov. Bistrica, Hotel Planina Štatenberg Sl. Bistrica, Špedtrans, enota Slov. Bistrica. Pošte na območju občine Slov. Bistrica, Loterija,- posl. Slov. Bistrica, Feromoto servis Slov. Bistrica 1 21. Stanbiro Slov. Bistrica, Dimnikarsko podjetje Slov. Bistrica, Komunalno podjetje Slov. Bistrica, Gradbeni servis Slov. Bistrica, Cestno podjetje Slov. Bistrica, Cestninska postaja Slov. Bistrica, Vodna skupnost enota Slov. Bistrica. Kristal Maribor, posl. Slov. Bistrica, Frizersko podjetje Slov. Bistrica, 1 22. Osnovna šola Slov. Bistrica, Osnovna šola Tinje, Osnovna šola Šmartno na Pohorju, Osnovna šola Črešnjevec,. Osnovna šola Laporje, 1 23. Osnovna šola Minka Namestnik Sonja Slov. Bistrica, Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Center za socialno delo Slov. Bistrica 1 24. Vzgojnovarstveni zavod Slov. Bistrica 1 St. delegatov 25. Kreditna banka Maribor, PE Slov. Bistrica, Delavska univerza Slov. Bistrica, Matična knjižnica Slov. Bistrica, Poklicna kovinarska šola Slov. Bistrica, Glasbena šola Slov. Bistrica 1 26. Zdravstveni dom, TOZD Slov. Bistri- ca, Kemocid Slov. Bistrica, Lekarna Slov. Bistrica 1 27. Izmed članov delegacij delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, KS, SIS, društev, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil - 1 B. Delovni ljudje in občani ter skupnosti stanovalcev preko delegacij ali konferenc delegacij kra- jevne skupnosti 16 delegatov in sicer: 1. Krajevna skupnost Črešnjevec, Kra- jevna skupnost Laporje, Krajevna skupnost Leskovec 1 2. Krajevna skupnost Kebelj 1 3. Krajevna skupnost Makole 1 4. Krajevna skupnost Oplotnica 1 5. Krajevna skupnost Poljčane 1 6. Krajevna skupnost Pragersko 1 7. Krajevna skupnost Franc Hojnik Preloge, Krajevna skupnost Zg. Ložnica 1 8. Krajevna skupnost Alfonz Sarh 1 9. Krajevna skupnost dr. Jagodič 1 10. Krajevna skupnost Impol Slov. Bistrica " 1 11. Krajevna skupnost Pohorski odred 2 12. Krajevna skupnost Sp. Polskava 1 13. Krajevna skupnost Studenice 1 14. Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju, Krajevna skupnost Tinje 1 15. Krajevna skupnost Zg. Polskava 1 C. Upokojenci in invalidi preko svojih združenj in društev - 1 D. Delavci zaposleni pri zasebnih obrtnikih 1 Delegate v zbor izvajalcev stanovanjske skupnosti' delegirajo: 1. Stanbiro Slov. Bistrica 1 1 2. Biro za urbanizem Slov. Bistrica 1 3. Granit Slov. Bistrica 2 4. Skupščina občine Slov. Bistrica 1 5. GradhenM servis Slov. Bistrica 1 6. Komunalno podjetje Slov. Bistrica 1 7. Elektro Slov. Bistrica 1 8. Obrtno združenje Slov. Bistrica 1 9. KB Maribor, PE Slov. Bistrica 1 2. Skupni organi skupščine 14. člen Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne Qrgane. Predsednike in člane skupnih organov Izvoli skupščina za dobo štirih 'let. 15. člen Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini 16. člen Skupni organ dela in odloča na sejah ter veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov. Skupni organ sprejme sklepe z večino glasov vseh članov. 17. člen Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe: 1. Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov. 2. Odbor za graditev stanovanj. 3. Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 4. Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, 5. Komisijo za splošne, kadrovske, finančne Ut administrativne zadeve. 6. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 7. Odbor za samoupravni delavski nadzor. 3. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 18. člen Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa: — da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij, oziroma delegacij, ki so jih delegirale, — da predlagajo, oblilmjejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, — da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede 'stanovanjske gradnje, zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami V družbeni lastnini ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja, — da tvorno sodelujejo pri delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, pri delu skupnih organov ter pri delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov, — da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij c delu stanovanjske skupnosti. 19. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini, upoštevaje smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost. Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti VI. VI. VPRAŠANJA O. KATERIH ODLOČATA ENAKOPRAVNO ZBOR UPORABNIKOV IN ZBOR IZVAJALCEV 20. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti obravnavata in odločata enakopravno zlasti o naslednjih, vprašanjih: — o sprejemu statuta stanovanjske skiepnosti, • spremembah in dopolnitvah statuta stanovanjske skupnosti ter sprejemu poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti — o pristopu stanovanjske skupnosti k samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — o planskih aktih stanovanjske skupnosti, — o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, ■*— o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — o politiki oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin, — o poročilu o delu stanovanjske skupnosti in načrtu dela stanovanjske skupnosti, finančnemu načrta ter zaključnem računu, — o izvolitvi in razrešitvi predsednika In namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti, — o izvolitvi In razrešitvi predsednikov in članov skupnih organov stanovanjske skupnosti, — o imenovanju in razrešitvi predsednikov in članov občasnih delovnih teles, — o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih z organizacijo združenega dela, ki bo opravljala za stanovanjsko skupnost strokovne naloge, — o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja, — o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov ža preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih riesreč, — o ukrepih civilne zaščite, — o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske gradnje in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, — o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš, — o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva. 21. člen Sklep o posameznem vprašanju, o katerem odločata oba zbora skupščine enakopravno, je sprejet, če ga sprejmeta oba zbora skupščine z večfno glasov vseh delegatov v posameznem zboru v enakem besedilu po opravljenem ločenem glasovanju. VH. USKLAJEVALNI POSTOPEK MED ZBOROMA 22. člen Ce zbora skupščine predloga, o katerem lečeno glasujeta, ne sprejmeta v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek. 23. člen Usklajevalni postopek izvede komisija za usklajevanje, v katero imenuje: — zbor uporabnikov po dva delegata — zbor izvajalcev po dva delegata V delu komisije za usklajevanje sodeluje tudi predsednik skupščine. 24. člen Komisija za usklajevanje ima za nalogo uskladiti nasprotna stališča in oblikovati predlog sklepa, ki bi ustrezal stališču zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. O dopolnjenem predlogu se glasuje na isti ali na naslednji seji zborov. 25. člen Ce med zboroma po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do sporazumne odločitve o vprašanju, Tti je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, skupščina stanovanjske skupnosti predlaga Izvršnemu svetu občine Slov. Bistrica, da Skupščina , občine Slov. Bistrica začasno uredi to vprašanje. VIII. ZADEVE; O KATERIH ODLOČA SAMOSTOJNO ZBOR UPORABNIKOV 26. Člen Zbor uporabnikov samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah: — o upravljanju z združenimi sredstvi, — o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, — o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter o prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, — o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, —- o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine, — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, — o imenovanj^ in razrešitvi predsednika ih članov občasnih komisij. IX. ZADEVE O KATERIH ODLOČA SAMOSTOJNO ZBOR IZVAJALCEV 27. člen Zbor izvajalcev samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah: — o načinu izvajanja stanovanjske gradnje in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,' — o tehnologiji gradnje stanovanj ter tipizaciji gradbenih elementov, — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, — o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora. X. UVELJAVI JAN.) E POSEBNIH INTERESOV ZDRUŽEVALCEV SREDSTEV V ZBORU UPORABNIKOV 28. člen Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko gradnjo, odločitev o teh vprašanjih pa ni sprejeta, če je h.e sprejmejo delegati organ'zaclj združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki združujejo sredstva čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti. 29. člen Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarine za vzajemnost.no vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ni sprejeta, če je ne sprejmejo delegati skupnosti stanovalcev, ki združujejo ta sredstva. „„ „ 30. člen 1. Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti naslednje pristojnosti: — skrbi za jzva^n ie sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu — pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o temeljih pldna in plana stanovanjske skupnosti, — pripravlja predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti, — pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, — pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevarye solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin, — spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov, — skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij, ~ proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ih predloge sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti, — proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin, — proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanja v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše, — opravlja druge naloge si področja planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine. Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 5 članov. 31. člen 2. Odbor za graditev stanovanj ima zlasti tele pristojnosti: — skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve stanovanj, — pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve v občini, — spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve, — proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice ■ in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj, — proučuje vprašanj a ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev, — skrbi za sodelovanje s komUnalno skupnostjo, enoto za razpolaganje s stavbnimi zemljišči, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi' skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, — proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve, — skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve, — proučuje tehnologijo stanovanjske graditve. — proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve, — pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve, — pripravlja predlog delitve vzajemnostno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter deiaVci, — organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo, — pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja, — pripravlja druge naloge s področja graditve stanovanj, ki' mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine. Odbor za graditev stanovanj šteje 7 članov. 32. člen 3. Odbor za gospodarjenje s stanovanj-i in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti tele pristojnosti: — skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega, zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — spremlja .izvajanje programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja, proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — oblikuje predlog enotnih meril za namensko uporabo stanarin, — skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo, — skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanarin, ^ — proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del, —1 pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja, — opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine. Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 5 članov. 33. člen 4. Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti tele pristojnosti: — skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, — spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresriičevanje sprejetih programov solidarnosti!, . — proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu. — pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj ter poslovnih prostorov, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost, — obravnava ter odobrava vloge za delno nado-mestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine, — proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju, — opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma" zbor uporabnikov. Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov. 34. člen V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu deluje 3-članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: — razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, — pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. 35. člen 5. Komisija za splošne, kadrovske, finančne in administrativne zadeve ima zlasti tele pristojnosti: — po usklajevanju med. skupnimi organi oblikuje predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnosti, — skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom, — obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost. — obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska skupnost, — obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanje delegatov skupščine oziroma posameznega zbora ter skupnih organov odborov in komisij, — opravlja druge naloge, ki jih ji poveri skupščina oziroma posamezni zbor. Komisija za splošne, kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov. 36. člen Skupščina stanovanjske skupnosti, zbor izvajalcev ali zbor uporabnikov lahko za proučitev posameznih vprašanj ter pripravo predlogov s takega področja dela stanovanjske skupnosti imenuje začasne odbore oziroma komisije. S sklepom o ustanovitvi komisije se določajo sestav komisije oziroma odbora, naloge ter način dela. Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki izven stanovanjske skupnosti, če se ukvarjajo s problematiko, ki jo obravnava začasna komisija. XI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST' ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI 37. člen Za neposredne;) še uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in . posebnih potreb pri gradnji, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.' 38. člen Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredeli naloge, postopki, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravna organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote. 39. člen Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tem statutom. Skupščino enote stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti. XII. MANDATNA DOBA SKUPŠČINE IN SKUPNIH ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI 40. člen Mandatna doba skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta. . 41. člen Predsednika in namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine še za eno mandatno dobo. XIII. PRISTOJNOST PREDSEDNIKA SKUPŠČINE 42. člen Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti tele pristojnosti: — predstavlja in zastopa- stanovanjsko skupnost, — organizira'.delo ter skrbi' za izvajanje sklepov skupščine. — sklicuje in vodi seje skupščine, — daje pobude 'za obravnavo posameznih vprašanj na zasedar ih zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, sodeluje v usklajevalnem postopku med zboroma skupščine, — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume ter druge samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost, — skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva, — skrbi za usklajevanje nalog v. Zvezi stanovanjskih skupno-h Slovenije, — skrbi za sode'ovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini, ‘ :— opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine oziroma posameznega zbora stanovanjske skupnosti. 43. člen Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili namestnik predsed-. nika skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine. XIV. PRISTOJNOST PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV 44. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti: — predstavljata zbor, — sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora, — organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora. XV. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOGE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA 45. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujejo v Skupnosti socialnega varstva občine Slov. Bistrica zlasti: — osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost, — osnove in merila za delno nadomestitev stanarine, — standarde za solidarnostna stanovanja, — standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami. 46. člen Skupni organi stanovanjske skupnosti, zlasti pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni pomen. XVI. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 47. člen Stanovanjska skupnost občine Slov. Bistrica ustanovi skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog na področju stanovanjskega gospodarstva, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije. 48. člen Temeljna razmerja med stanovanjsko skupnostjo in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije se določajo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 49. člen Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva so zlasti naslednje: — razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji, — planiranje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje in za dolgoročno obdobje najmanj deset let, — sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, upravnimi organi v republiki ter družbenopolitičnimi organizacijami na ravni republike pri oblikovanju sistemskih ukrepov za razvoj stanovanjskega gospodarstva, — sprejemanje in izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju stanovanjskega gospodarstva, pomembnih za vso SR. Slovenijo, — razvojno-raziskovalno delo na področju stanovanjskega gospodarstva. XVII. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNI DELAVSKI NADZOR 50. člen Odbor za samoupravni delavski nadzor ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, sarnoupravnih sporazumov in pogodb, — nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ; ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skup-. nosti, — nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi, — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in piana stanovanjske skupnosti, — nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti, — nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti, — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti. 51 člen Odbor za samoupravni delavski nadzor lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora, skupnega organa in strokovne službe stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. ' 52 člen Odbor za samoupravni delavski nadzor opravlja nadzor nad lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine .in skupnih organov ter strokovne službe stanovanjske skupnosti. Odbor za samoupravni delavski nadzor vrši ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolžni ustrezne strokovne organizacije, oziroma strokovnjake. 53. člen Odbor za samoupravni delavski nadzor i’ma pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravni delavski nadzor o tem pristojnega' družbenega pravobranilca samoupravljanja. 54. člen Odbor za samoupravni delavski nadzor dela na sejah. 55. člen Odbor za samoupravni delavski nadzor šteje 3 člane. Člane odbora za samoupravni delavski nadzor volijo in odpokličejo delegati ustanoviteljev stanovanjske skupnosti v skupščini stanovanjske skupnosti. Člani odbora za samoupravni delavski nadzor ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti. 56. člen Člane odbora za samoupravni delavski nadzor delegirajo: 1 člana-stanovalci iz krajevnih skupnosti, 1 člana delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in, delovnih skupnosti, , 1 člana delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela -in delovnih skupnostih, ki delegirajo delegate v zbor izvajalcev. XVIII. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGGVORNOSTI-ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 57. člen . Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene, samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: — sprejema in dopolnjuje! obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, — predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plaha stanovanjske skupnosti ter k pianu stanovanjske skupnosti in drugim samoupravnim splošnim aktom stanovanjske -skupnosti ter ukrepe s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost, — izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite, — izdela načrt, mobilizacije z vsemi pripravami. V katerem določa način organiziranja in delovanja .stanovanjske skupnosti pri prehodu iž mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje, — izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva, — organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — zagotavlja, da bo' projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot npr.: smotrno načrkmanje izgradnje skupnih zaklonišč v stanovanjskih naseljih oziroma individualnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah, upoštevanje predpisov za protipotresno \mrno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje, vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo) — skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnostih stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za: zagotovitev potrebnih sredstev Za nabavo in redno vzdrževanje gasilskih aparatov, > : zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnavljanje obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin m reševanje občanov, , — v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri priprav; ukrepov za zaklanjanje stanovalcev pred bombnim: in drugimi napadi, — sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri: opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov. prikolic in lesenih hišic), pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami, pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe, razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne. dajo popraviti. Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnostih stanovalcev. Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. 58. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje o elanov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovsni.-ke skupnosti, .člani odbora so prav tako po položaju predsednik odbora za gospodarjenje, s stanovanji in 'stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in odboi za graditev stanovanj ter strokovni delavec stanovanjske skupnosti. 59. člen Administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna deta skupnega.pomena- opravlja strokovni' delavec stanovanjske, skupnosti in organizacija za stanovanjsko gospodarstvo "Stanbiro' p. o. Slovenska Bistrica. S posebnim samoupravnim sporazumom pa lahko skupščina stanovanjske skupnosti poveri opravljanje skupnih nalog tudi drugi organizaciji oziroma Skupnosti. XIX. NALOGE IN POOBLASTILA DELAVCEV, KI OPRAVLJAJO STROKOVNA DELA ZA STANOVANJSKO SKUPNOST x 60. člen Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in organizacije združenega d v is opravljajo administra-. tivnostrokovna, pomožna in t -ro podobna dela skupnega pomena se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. 61. člen Strokovni delavec stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: — vodi in organizira strokovna, dela ter poslovanje stanovanjske skupnosti in skrbi za zakonitost njenega dela, — zastopa stanovanjsko skupnost, —- spremlja predpise in vodi evidenco o zakonih in odlokih s • področja stanovanjskega gospodarstva ter je odredbodajalec stanovanjske skupnosti, — koordinira dela med organizacijo za stanovanjsko gospodarstvo Stanbiro in Stanovanjsko skupnostjo .ter skrbi za pravočasno izvrševanje sprejetih programov,_ skiepov in drugih aktov SSS ter delovnega in finančnega načrta skupnosti, — pripravlja analize, poročila in druge informacije za delo samoupravnih organov stanovanjske skupnosti, — pripravlja osnutek in predloge pravilnikov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, pogodb in drugih samoupravnih splošnih aktov za področje stanovanjskega gospodarstva, — pripravlja, osnutek in predloge dolgoročnih, srednjeročnih ip letnih"- pianov ter koordinira proces planiranja z vsemi ostalimi nosilci, — spremlja realizacijo planov ter pripravlja/predloge za spremembe oziroma dopolnitve planskih ciljev, — pripravlja samoupravne sporazume o zagotavljanju sredstev za realizacijo politike razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini. — sodeluje pri pripravi gradiva za seje skupščine ter skupnih odborov in komisij, , — zagotavlja strokovno pomoč za delo in raz- voj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju stanovanjskega gospdarstva, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine ter skupnih odborov in komisij stanovanjske skupnosti. Za svoje delo odgovarja skupščini stanovanjske skupnosti. 62. člen : Strokovnega delavca stanovanjske skupnosti v primeru odsotnost: nadomešča oseba, ki jo s posebnim pooblastilom pooblasti skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. 63. člen Strokovni delavec je delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi^ ter je' izvoljen za obdobje 4 let. Po preteku mandata je lahko ponovno imenovan. Strokovnega delavca imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na seji, kolikor ni formirana posebna delovna skupnost. Strokovni delavec mora imeti ustrezno visoko ali višjo izobrazbo. 64. člen Pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja strokovnega delavca, se kolikor ni vključen v posebno delovno skupnost, urejajo z določbami samoupravnih aktov, ki veljajo za delavce DO Stanbiro, razen. za področja, ki so urejena s posebnimi sistemskimi predpisi. XX. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 65. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz dela združenih sredstev vzajemnosti, solidarnosti, stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. XXI. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 66. člen Skupščina, predsedstvo skupščine in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti in družbenopolitično skupnost o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu organizacije združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost, kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti. 67. člen Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja: — preko delegatov skupščine, — s pismenimi gradivi za sejo skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL. — s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja, — z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v uradnem glasilu občine Slovenska Bistrica. — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. XXII. REŠEVANJE SPOROV 68. člen Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega 'gospodarstva. Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta. 69. člen Stanovanjske skupnosti ustanovijo v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela. Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi posebnega sodišča Združenega dela. XXIII. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI 70. člen Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog. opredeljenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenska Bistrica odgovorna ustanoviteljem in družbenopolitični skupnosti. XXIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 71. člen Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti sprejema skupščina stanovanjske skupnosti’ po postopku, ki velja za njegov sprejem. 72. člen Za tolmačenje določb statuta je pristojna skupščina stanovanjske skupnosti. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut stanovanjske skupnosti, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 19. decembra 1978. 73. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine Slovenska Bistrica. Slovenska Bistrica, dne 12. marca 1982. Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti občine 1, Slovenska Bistrica Vinko Spec 1. r. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 1711 Odlok o vplačilu razlik v cenah sladkorja m olja 2217 1712. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka - o razporeditvi de lov n e.ta časa v upravnih organih -17 1713. Sklep o določitvi organa, ki (.uje sv:;5a>je za najetje kreditov za prekoračitve pri i a ves lic: kih 22.17 _ REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1714. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov i: o šL-bfiega dohodka in stopenj prispevkov iz osebne a dohodka za financiranje splošnih družben;*i potreb v družbenopoivičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbe-n"h dejavnosti za leto 1982 2213 1713. Jmredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov ir osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2218 D3UGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 17if Sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev 'kitata Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 2218 17; 7 S lep o dopolnitvi sklepa o uskladitvi nadomestil <• ek nega dohodka za porodniški dopust 2219 ORGANI IN ORGANIZACIJI? V OBČINI 1778 S lep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporab'likov k strvV om zdravstvenega varstva 2219 1718. Odlok o sprememba n in dopolnitvah odloka o ur- banističr.eni načrtu Celje , 2229 1720. Sklep o spremembi sklepa p uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom 'zdravstvenega varstva (Domžale) 2221 1721 Pra-v-jl ir’.- o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanova**« pri Snnmup avni stanovanjski skupnosti občine Kimčcv.v« "“*?1 1722. Pravilnik, o pogoj'h in n “ lih /a delno nadomešča nje stanarin Občanom z nižjimi tioho (Kočevje' 2.,26 1723. Sklep o razveljavitvi odr/uibe o po? !'oniti cenikov za posamezne proizvode i?j storitve o'»finski skup- , nosti za cene v potrditev (Litija) 2239 1724. Odlok o sprejet»y zazldzVr-esra načrta z? zazidalne otoke 5S 111/1, ŠS m/2. 50 8 in SR 17/2. Vi žm ar j c pod klancem (Ljubljana S»5ka) 2239 7725. OcVok o sprejetju noveLar i m z« z ki h’*'ra« -a zazidalni otok S S 107/1 in 4/2 — Šentvid (Ijub-liana Sifika) a?"o 1726. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke fis 112/1, S S 112/3 in ŠR 19 Vižmarje-Brod (Ljubljana šiška) 2231 1727. Odločba o uvedbi komasacijskega postopke v k. o. Sp. Pirniče in k. o. Zg, Pirniče (Lhibljana šiška) 2231 1723. Sklep o javni razgrnitvi osnutka urban