List za prireditve in zabavo Izhaja tedensko dvakrat Uredništvo in upravnišfvo: Valva- zor jev trg 5/II. ===== Razpošilja se brezplačno Inserati se zaračunajo po ceniku Leto 1. Ljubljana, 3. decembra 1924. Štev. 8. Našim čitateljem! Ponovno se obračamo na vse one, ki želijo prejemati naš „Program“ redno, da pošljejo upravi svoje naslove ter pridenejo kot poštno pristojbino za enomesečno prejemanje lista znesek od Din 2 '— (tudi v znamkah), kar je spričo brezplačnega dostavljanja malenkostna pristojbina za vso ekspedicijo. Naroča se lahko tudi osebno v upravi. Vabimo vsa društva, da nam vpoš- tjejo notice in sporede o vseh kulturnih in zabavnih prireditvah, da jih objavimo v „Programu“. Te vrste objave so brez¬ plačne. Ker si je list v kratkem času pridobit široke sloje čitateljev in postal priljubljeno čtivo v rodbinah, poživljamo vse zainteresirane, da objavljajo svoje prireditve v pravem času v „Programu“. prihodnjo številko pričenja nova serija inseratov, na kar opozarjamo naše dosedanje p. I. inserente kakor tudi nove, da si osigurajo prostor za svoj inserat, ker je število istih le omejeno. Naročila sprejema uprava. Proračuni na željo brezplačno. UPR A V A. Miklavževi večeri. Sokol Ljubljana v petek 5. decembra — Narodni dom. Ob 5. uri popoldne za naraščaj, ob 8. uri zvečer za odrasle. Vstopnina 3 Din in 8 Din. Sokol I v petek 5. decembra — Mestni dom. Ob 5. uri popoldne za deco, ob 8. uri za odrasle. Splošno žensko društvo v soboto 6. decem¬ bra ob 8. uri zvečer — dvorana v Kazini. Pri pogrnjenih mizah. Gospodarsko politično društvo za Št. Jakob v petek 5. decembra od 6.—8. ure — dvorana Kazine. Sokol Vič 5. decembra Sokolski dom, ob 6. uri za deco, ob 9. uri za odrasle. št. Peterski »Orel« 5. decembra ob 8. uri — dvorana hotela Union. »Edinost«, izobraževalno društvo napredne omladine, 3. decembra ob 8. uri zvečer — arena Narodni dom. Gledališča. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 3. decembra: Veronika Deseniška. — Izven. Četrtek, 4 decembra: Moč teme. — Red A. Petek, 5. decembra: Pri Hrastovih. — Red E. Sobota, 6. decembra: Šestero oseb išče avtorja. — Red F. Nedelja, 7. decembra ob 3. pop. pri zniža¬ nih cenah: Firma P. B. — Izven. — Ob 8.: Veronika Deseniška. — Izven. Ponedeljek, 8 decembra ob 3 pop.: Mogočni prstan. Mladinska predstava. — Izven. — Ob 8.: Sumljiva oseba. — Izven. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 3. decembra: Netopir. — Red D. Četrtek, 4. decembra: Rusalka. — Red C. Petek, 5. decembra: Jenufa. — Red B. Sobota, 6. decembra: Zaprto. (Generalna vaja.) Nedelja, 7 decembra ob 3. pop.: Gorenjski slavček. Ljudska predstava pri znižanih ce¬ nah. — Izven. ___Kiuo-programi:__ 3. decembra: »Ljublj. dvor«: Nju (Strupeni poljub.) »Matica«: Nibelungi. »Ideal«: Zadnji ples. 4. decembra: »Ljublj. dvor«: Nju (Strupeni poljub.) »Matica«: Nibelungi. »Ideal«: Žrtev časti. (Olaf Fonns.) 5. decembra: »Ljublj. dvor«: Nju (Stupeni poljub.) »Matica«: Nibelungi. »Ideal«: Žrtev časti. (Olaf Fonns.) Zgodovina kinematograiije. (Nadaljevanje.) Ako tudi vodijo niti vseh teh aparatov k novodobni kinematografiji, vendar pričenja prava epoha šele s tehničnimi napredki v fotografiji. Spoznali so, da je predpogoj po¬ polna fotografija ter poizkušali napraviti fo- tografične posnetke gosto drugega za drugim na razne načine. V temelju prava misel, za katere praktično izvedbo se je pa porabilo več desetletij. Leta 1861. je priglasil Francoz Du Morre patent fotografičnega aparata, ki naj bi po¬ snemal premikanje. Fotografične plošče so bile pritrjene na trak, ki se je premikal tako, da je bila vsaka plošča enako časa osvetljena. Leča pa se je mehanično odpirala in zapirala pred vsako ploščo. Nekaj let kasneje je Fran¬ coz Duces du Hauron uporabljal aparat z več lečami, okrog 30, ki so bile razvrščene v primerni oddaljenosti od plošče. S posebnim mehanizmom je bila vsaka leča v gotovem trenutku osvetljena in ž njo zadaj nameščena plošča. Na ta način je pridobil negativne po¬ snetke. Izdelal je pozitivne na papir, ki so se pritrdili na lesen obroč. Z uspehom je poizkušal dobiti slike o pre¬ mikanju tudi bogati Muybridge iz Kalifornije, ki se je ponajveč pečal z živinorejo. Zlasti se je zanimal za premikanje konja. V ta namen je pustil konja dirjati pred belo steno in je. pri tem s pomočjo kakih 30 fotografičnih apa¬ ratov napravil zaželjene posnetke. Leče so se odpirale mehanično s pomočjo elektro- magnetičnih žic, ki so delovale po dotiku konja ter so se leče avtomatično odpirale. Ker je Muybridge delal s ploščami iz kolo- dija, so nastajale le temne silhuete na ozadju bele stene. Ko so iznašli 1883 suhe plošče, je Muybridge posnel let ptičev ter raznih drugih živali na podoben način. Na sličen način je že leta 1874 Janssen pri ekspediciji na La¬ ponsko posnel prehod zvezde Venere pred solnceni. Pri svojem aparatu je Janssen prvi uporabljal zobčasto kolo, kar je za poznejši razvoj kino-tehnike velike važnosti. V letu 1886 se je posrečilo Otmarju Auschiitzu izpo¬ polniti takratne iznajdbe v toliko, da je se¬ stavil več zaporedoma izdelanih posnetkov v Fern Andra. Ena izmed najpriljubljenejših filmskih zvezd, ki se odlikuje s svojo neprekosljivo igro v vsakovrstnih igrah. eno popolno sliko premikanja. S pomočjo 24 malih aparatov velikosti 8 X 8 cm je bilo napravljenih 24 slik potom elektromagnetič- nih zaklopcev. Za predvajanje so nastavili 24 steklenih diapozitivnih slik na okroglo ploščo, ki se je vrtela pred odprtino. Aparat je bil poznan pod imenom Elektro-Tachy- skop. Naslednji poizkusi niso prinesli nobenih bistvenih izprememb. Uporabljali so po več leč ali pa po več aparatov. Vendar vsi ti apa¬ rati, četudi so se med seboj vedno tehnično izboljševali, niso imeli večje praktične vred¬ nosti, in to vsled svoje neokretnosti in zelo visoke cene. Resničen napredek je prineslo leto 1874. Francoz Marey ze skonstruiral aparat za po¬ snemanje premikanja z eno lečo. Njegov apa¬ rat je obstojal iz male fotografske plošče, ki se je s pomočjo dobrega mehanizma vrtela okrog osi in je padala pravokotno na površi¬ no plošče. Zavrtela se je plošča v eni sekundi 12 krat ter se vsakokrat ustavila za trenutek, v katerem je sledil posnetek. Slika je bila velika le 1 cm 3 , vsled česar tudi ni bila dovolj natančna sled premikanja. Največja napaka je bila ta, da na sliko ni šlo več kot le 12 slik, ki so predstavljale pretrgano deja¬ nje premikanja. Marey je delal naprej na izboljšanju svojega aparata in leta 1888 je do¬ segel novo pridobitev, namreč mesto plošče je uporabljal papirnate trakove, namočene v bromosrebrni emulziji. Te iznajdbe so dale povod za nove poizkuse v smeri izboljšanja kinotehnike. Velik korak naprej je bil napravljen z iz¬ najdbo celuloid-filma leta 1887. Iznajditelja sta bila Goodwin in Estman. Ti filmi so bili napravljeni iz upogljivega celuloida, prevle- Stran 2. PROGRAM. Štev. 8. čenega z bromosrebrno zmesjo, kar je sedaj podlaga za film. Prvič se je tak film uporabljal leta 1890. Film so navijali na dva kolobarja ter je bilo mogoče posneti že 300 slik, in sicer v vsaki sekundi po 10. Na ta način sta otvorila pot k poznejšim izpopolnitvam naprav na zobča¬ sto kolo in filmski trak, kar je omogočalo enakomerno, neprekinjeno posnemanje. Ameriški iznajditelj Edison je porabil te pridobitve ter je na podlagi istih izpopolnil film najpreje v tem, da je zmanjšal velikost slik in iznašel perforiranje filma. Zlasti zad¬ nje je največ pripomoglo, da se je film za¬ nesljivo mogel vrteti enakomerno. Leta 1893 je Edison kot prvi odprl javni kino ter svetu pokazal svoj izum. Skoro istočasno z Ediso¬ nom sta delovala brata Lumiere, vendar po¬ polnoma neodvisno od njega. Tudi ta dva sta skušala pomanjšati slike ter dosegla širino filma na 35 mm. Od tega je slika zavzemala le 25 mm, a ostalih 10 mm je bil perforiran reb. Prvo predstavo sta dala leta 1896 v kleti Grand Cafe v Lvonu. Slike pa so bile še medle in slabe in ko je aparat odpovedal, je zavladala splošna veselost nad neuspehom. Artistka-vedeževalka s spremJjevanjem man¬ doline je rešila situacijo. Takrat nihče ni slu¬ til velike bodočnosti kinematografije, ki je tako kmalu zavojevala ves svet. Beseda »kinematograf«' ima svojo lastno zgodovino. V Nemčiji je beseda Cinemato- graph neka tvrdka v Kolnu 11. aprila 1896 proglasila za svojo zaščino znamko za varstvo svojih fotografičnih projekcijskih aparatov. V Franciji se je pa rabila ta beseda že leta 1892 pri položitvi nekega patenta. Toda že par let nato je beseda kinematograf poznana povsod in je prevladala vsa druga imena, kakor: bioskop, biograf, mutoskop itd. Na narodno-gospodarskem polju zaznamuje kino nenavaden razmah. Stotisoče ljudi je našlo kruha pri filmskih družbah in še več pri 50.000 kinematografih, ki dandanes nu¬ dijo človeštvu razvedrila, pouka in zabave. Istočasno pa zavzema vse večje dimenzije kot kulturni činitelj in v najnovejšem času ga imenujejo že sedma umetnost. Gospodinje, kupujte samo naše prvovrstne kemične izdelke ,,Svetlin" krema za čevlje ^Svetlin" mastilo za Pazite na našo usnje varstveno znamko! ,, Svetlin" voščilo za . 1,11 “™ parkete ZAHTEVAJTE V VSEH TRGOVINAH! Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito luksuzne Iv.Brunčič & Fr. Rebernik Ljubljana, K. Kotnikova ulica izvršujeta vsa pleskarska in soboslikarska dela. T0CN0 in po ZMERNIH CENAH. Krona kemične znanosti je milo »GAZELA" Beli, čisli perilo ter ne ogroža njegove Irpežnostl O japonskih ženah. Japonska žena nima toliko prednosti in udobnosti, kot je to pri nas v navadi. Zlasti pride to do izraza pri ženah širših in so¬ cialno šibkejših slojev, ki se smatrajo za ljudi druge vrste. Ako gre družina iz hiše, stopa najpreje mož in v oddaljenosti nekaj korakov za njim šele žena. Ta razdalja se pa včasih vseeno zmanjša ter ublaži zapo¬ stavljanje žene. Ravnanje z otroci je pa pri Japoncih skoro boljše kot drugod. Otrok nikoli ne tepejo, ker Japonci zelo ljubijo otroke. Sploh je razmerje pri Japoncih med stariši in otroci boljše kot v Evropi. Tašča ima neomejen vpliv na snaho. Zakonska mati je zelo ne¬ žna in ljubezniva. Njen značaj je zelo miren in vzdržen. Nikoli ne postane surova ali za¬ dirčna. Sploh se lahko trdi o japonski ženi, da je v njej doma prava ženskost kot last¬ nost. Poročene žene so v obče zveste. Neporo¬ čenih morala je nekoliko šibkejša, ako naj se primerja to, kar pri nas mislimo pod mo¬ ralo neporočenih žensk, z japonskimi nazori. Najgloblja razmerja se pač različno razume¬ vajo. Njihova sramežljivost je v nasprotju z ono naših deklet. Sicer pa se feminizem zelo razširja z vsakim letom, ker se hoče japonska žena na vsak način osvoboditi od nadoblasti moža. Vodeča misel srednjih slojev je, imeti čim večje potomstvo in sicer sinov. Kadar možijo hčer ali se ženi sin, mora vsakokrat kak prijatelj dotične rodbine poizvedovati o raz¬ merah ženina ali neveste. Na Japonskem se zelo hitro poročijo, seveda tudi hitro ločijo. Število ločitev dosega letno 60 do 70 tisoč. Kot vzrok zadostuje, ako žena preveč govori ali pa neposlušnost napram tašči ali tastu. Pri ločitvi ženi ne pripada ničesar. Edino otroke, katere si delita, mora vzdrževati mož. Običajno se tedaj žena poda nazaj k svojini starišem. Jako težko pa je za ženo, ako nima več starišev ali drugih svojcev. V splošnem se lahko reče, da je smisel za družino na Japonskem dosti bolj izrazit kot v Evropi, kar močno vpliva na socialen položaj srednjih in nižjih slojev prebivalstva. gsssggggggssssssa >BUDDHA< I I trade mark r~. ~t Razlaga. »Vi ste rekli, da sem tepec — je to res?« »Da — popolnoma v redu — samo jaz tega nisem rekel.« Filmski kostumi. Bolj kot na gledališkem odru je važna oprema kino-posnetka, zunanja oblika, deko¬ racije in kostumi, ker pri filmu ni dovolj samo iluzija poslikanega platna lesa ali pa¬ pirja. Kot prava dekoracija, mora biti tudi pristni kostum pogoj. Kraljica v filmu mora biti resnična kraljica — v vsej zunanjosti, tu ni kompromisov. Film zahteva brezpogojno strokovnjaško poznanje zgodovinskih noš in oblačil. Izbira blaga, vzorcev, kakor tudi kroj oblek, je največkrat deležna pri posre- čenju ali ponesrečenju filma. Pri tem je premagati težkočo, ki je na odru nepoznana — kakor manjka filmskemu igralcu moč go¬ vora, tako manjka filmskemu kostumu sila barve. Nemost, ki se mora premostiti z do¬ brim okusom, umetniško izbiro. Manjkajoča barva se mora nadomestiti z največjo paz¬ ljivostjo pri krojenju in oblačenju kostuma. Padajoče gube, senčenje, svetle točke na gu¬ bah, robovih; dalje lepota in karakteristika — nikdar eno na škodo drugega — so iz¬ hodne točke filmskega kostuma. Drugačne pogoje stavlja moderni film. Močni izraziti modeli se umaknejo modne¬ mu okusu. Fantaziji so stavljene meje, zla¬ sti, kar se tiče moških oblek. Individualni nazor igralke se kaže v njeni toaleti. Vendar je tudi pri moderni toaleti naj¬ važnejše: linija. Oko gledalca se mora na¬ slajati! Pozabiti mora, da vidi samo temno in belo, ker ga zadovoljujeja oblika in linije. Biti mora v tem toliko lepote in popolnosti, da gledalec občuduje ter pride do zaključka: barve bi tu le motile! RES IZVRSTNA je naša prava domača KOLINSKA CIKORIJA D R OETKER-jev Svetla glava PRAŠEK ZA PUDING Dobi se povsod ali pa v tovarni J0S. REICH - MARIBOR Štev. 8. PROGRAM. Stran 3. Veseli kotiček. Na plesu: »Da, cenjena dama, do da¬ našnjega večera je bilo moje življenje prava pustinja.« »Tako — no, no, sedaj razumem čemu sem vedno mislila na kamelo, kadar ste plesali z menoj.« Stara pesem. »Moja žena zahteva od mene denarja zju¬ traj, denar opoldne in zvečer zopet denar.« »Strašno! Kaj pa počne potem z denarjem.« »Ne vem! Jaz ji ne dam nobenega.« Tolažilno. Soprog (besen): »Ali ni to naravnost ne- čuveno, da me varaš z mojim najintimnej¬ šim prijateljem?« Žena: »To je tvoj prijatelj? Vedno sem mi¬ slila, da je največji tvoj sovražnik.« Soprog: »Ah, tako. Potem je to nekaj čisto drugega. To bi mi morala takoj povedati.« KINO IDEAL predvaja v času od četrtka 4. decembra do vštevši nedelje 7. decembra v v Pretresljiva drama z naj priljublje¬ nejšim tragikom S soigralci: Gertrud Welker, Willy Kaiser-Heyl, Boris^Mihailov, Dita Seidel, Prednaznanilo: Od 8. do 10. DECEMBRA MAKS LINDER v veseloigri TRIJE MUŠKETIRJI Dober odgovor. Znano je, da dokaj naših ljudi, ki so se nekaj let nahajali v tujini, ob povratku kriti¬ zira vse kar je domačega. V domovini je povsod dolgočasno, ljudje so neumni, ne zna¬ jo se oblačiti, ne znajo govoriti, z eno besedo — vse je zanič! Janez Puhlic se je vrnil iz Amerike kot Jahn Puchlich, imel je nekaj dolarjev v žepu, vsled česar je tudi on domneval, da je vse njegovo. Prišedši v Ljubljano, si je najel iz- voščka, da si za zabavo nekoliko ogleda to balkansko »gnezdo«. Na poti skozi Miklošičevo cesto pokaže »Amerikanec« na sodno palačo ter vpraša kaj je to, seveda mu fijakar obrazloži, da je to kraj, kjer ima Pravica svojo besedo. Na vprašanje, koliko časa se je poslopje zidalo, odgovori fijakar, da dve leti. »Kaj, dve leti?« pravi »Amerikanec«, »pri nas v Ameriki bi bilo to v sednih mesecih gotovo.« Kmalu se ustavita pred univerzo, kjer naš dični John zopet vpraša za kaj je ta stavba in koliko časa se je zidala. »To je univerza. Zidali so jo mislim šest mesecev,« se odreže fijakar. »Kaj, šest mesecev? To se vidi, kako ste zaostali — pri nas v Ameriki bi bila taka malenkost postavljena v šestih dneh!« Slednjič pasira izvošček Šelenburgovo ulico in obstane pred palačo »Kreditne bnake«. »No, kaj pa je ta-le bajta? — Koliko časa so pa to-le mazali.« Fijakar se popraska za ušesi ter pravi: »Gospod, tega Vam pa ne morem povedati, ko sem zjutraj mimo peljal, je bil tu še pra¬ zen prostor« ... Škec. ELITNI KINO MATKA (vodeči kino v Ljubljani) Prikazuje od 30. novembra 1924 največji filmski umotvor vseh časov NIBELUNGI Kolosalna, še ne videna režija. Film se prikazuje že četrti dan pri popolnoma razprodani hiši. Ker je zahteva po tem filmu po vsej Jugoslaviji naravnost ogrom¬ na, se zamore predvajati v Ljub¬ ljani PRVI DEL SAMO ŠE DVA DNI. Nikdo naj ne zamudi ogledati si ta velikanski film, ker je dvom¬ ljivo, da-li bo filmska tehnika za- mogla v prihodnjih letih dovršiti zopet kaj enakega. Berite naše tozadevne plakate, oglejte si razstavljene fotografije, vprašajte one, ki so si ta izvan- redni filmski umotvor že ogledali. Vsled velike dolžine filma pred¬ stave: ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Cene vsled ogromnih nabavnih stroškov sledeče: 6, 8, 10, 13, 15 in 17 dinarjev. Pomnoženi umetniški orkester svi- ra pri vseh predstavah. PRIČETEK DRUGEGA DELA SE BO JAVIL V ČASOPISIH. Stran 4. PROGRAM. Štev. 8. »ELITE« Ljubljana D. Z O. Z. = Inter. = tel. 51 Inter. tel. 51 1-» Konfekcijska trgovina za DAME, GOSPODE in DECO = Izdelovanje damske konfekcije 1 En groš En detail 1 novosti dame in gospode kupile po brezkonkurenčnih cenah P« A. Šinkovec na si. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimi K. Soss Ljubljana Mestni trg št. 19 Originalne emajlirane Llltz-ove peči dobavlja v vsakovrstnih iz¬ vedbah Tvornica emajliranih peči „LUTZ“ delniška družba Ljubljana-Šiška IVAN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — ‘Zaloga mineralnih vodš Solidna in hitra postrežba Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker ima že nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestuje !! najugodneje !! Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkasso fakture in cesije terjatev. Posojilo daje le proti polni varnosti proti vknjižbi in proti poroštvu Med vagabundi. »Si slišal o vlomu pri ,Kralju diamantov*? Kaj praviš k temu?« »Totalno netalentirani diletantje in beda¬ sti ...« PECILNI PRAŠEK n Najcenejše in najbolje kupite PREMOG • • pri D. ČEBIN, Ljubljana, Ufolfova ulica 1/11 Krznarstvo A. LAMPIČ Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 27 sc priporoča za moderniziranje vseh vrst kožuho- Krčmar: »Priporočam vam gosjo pečenko, gospod, nekaj izvanrednega; rečem vam, klo¬ buk dol!« Gost (potem, ko je pokosil): »Prav imate, krčmar, starost je treba spoštovati.« vine po konkurenčnih cenah 1 Pri zdravniku. »Gospod doktor, preiščite me, prosim; zelo sem bolna in potrebujem počitka. Jezika še niste pogledali.« »Cernu, gospica? Saj to itak že vem, da vaš jezik potrebuje počitka.« Moda. Perilo za gospode. Lepo oblečen gospod, ki drži stil in elegan¬ co v skladu, mora svojemu perilu posvetiti posebno pažnjo. Na ulici: Mehka, gladka srajca iz so¬ lidno črtastega cefirja. Ovratnik: trd bel ali bel mehak. Na pisano srajco se prilega zelo dobro bel ovratnik. Je estetično in praktično, ker se lahko izbira ovratnico poljubne barve. V družbi: Cisto bela mehka srajca iz finega blaga, h kateri se devlje le trd bel ovratnik. Ta srajca spada le v manjšo druž¬ bo, kjer prevladuje temni sacco. K smokingu gre le trda bela srajca, ker se mehke svilene niso mogle vzdržati. Sifon ali Popelin. Ena gumbnica in prišite dvojne manšete. K fraku ostane še vedno trda bela z dvema gumbnicama in enostavnimi prišitimi manšetami. Spodnje hlače ostanejo neizpreme- njene. Nosijo se največ kratke — pozimi z visokimi nogavicami. Spalna srajca pijama iz raznega bla¬ ga in diverznih barv. Prvotna spalna srajca prihaja čim dalje bolj iz rabe. Tutti vi hočete svojega soproga preseneti z lepim in koristnim božičnim darilom Najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj Erika'* za pisarniško in privatno uporabo. Tudi na ugodne mesečne obroke THE REX C O., Ljubi ana, Gradišče 10 I V vseh špecerijskih trgovinah se dobi najboljši pridatek hrani! J Kotiček za gospodinje. x. Razna zelja. Zeljnate glave nareži kakor za solato. To narezano zelje deni v ko¬ zo in je nekoliko okisaj. Z juho je ni treba zalivati, temveč zalij je z vodo. Ko zelje osoliš, lahko potreseš s kumno in zabeli z mastjo ali slanino. Kozo pokrij in praži zelje počasi. Ko je dovolj praženo, potresi z mo¬ ko, premešaj in zalij z vodo. To pusti, da se še malo pokuha in predno daš na mizo, vlij na zelje za porcijo zelja pol žličke »Ju- hana«. Višnjevo zelje nareži nekoliko debeleje kot navadno zelje. To popari z vodo. V kozo deni dve žlici masti in ko je vroča, vrzi vanjo malo čebule. Ko to zarumeni, vrzi v kozo žlico mo¬ ke in zelje, katero pa moraš prej odcediti. Prilij malo kisa in vode in osoli. Pusti toliko časa vreti, da se skuha. Predno daš na mizo, prilij za porcijo zelja pol žličke »Juhana«. Zeljnate glave osnaži in jih zreži na koščke. To popari in kuhaj v vrelem kropu. Vmes daš lahko malo kumne. Ko je kuhano odcedi. V razgreto presno maslo ali mast deni drob¬ no zrezane čebule, malo moke, malo peter¬ šilja. V to deni zelje, osoli, popraj in zalij z vodo ter kuhaj. Predno daš na mizo, denj notri za porcijo zelja pol žličke »Ju¬ hana«. Odg. urednik Jan. Gračner. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.