LETO II. (VOL. II.) JULIJ, 1910 ŠTEV. (No.) 7. Izdajajo Slovenski frančiškani.—Published by Franciscan Fathers. Po odloku nadškofa JOHN FARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. O Poklicu. Kakor rožica v spomladni gredici, tako se razvija otrok v hiši svojih roditeljev. Pridna mati, skrbni oče se trudita, da bi svojega ljubi-jenčeka pripravila za boje in skrbi poznejega resnega življenja. Toda ni se ta cvetka še dobro razvila, v prvih letih že, se vriva vprašanje: "kaj neki bo iz tega otroka?" Kateri je poklic, za katerega ga je zbral Gospod? Pa meten oče in previdna mati ne pustita tega za njiju ljubljenčeka toli važnjega prašanja v odločitev naklučju samemu, ali morda trenotnemu razpoloženju deteta samega, neskušenega mladeniča, neskušene deklice. Volitev stanu, to je najvažnejši čas za vsakega človeka. Vemo, da je Bog dal vsakemu človeku temu stanu in poliču tudi primerne in potrebne zmožnosti, da bo mogel dolžnosti lega stanu natanjčno spolnjevati, da bo kos nalogi tega stanu — to so naše naravne prirojene čednosti in zmožnosti, ketere ima vsak človek. Blagor mu, ako doseže stan, doseže poklic, za katerga ga je Bog odločil! Vemo, da najde človek svojo srečo in zadovoljnost življenja le. ako doseže ta stan. Vemo pa tudi in vsakdanja skušnja in prežalostni zgledi to obilo potrjujejo, da mu gorje, ako je poklic zgrešil, da je ni večje nesreče, kakor je ravno ta. Zgrešeni poklici so največje nesreča za dotičnika samega in vse, ki morajo s takim živeti. Vse to vesta in vpoštevata pametna in previdna roditelja ko vzgajata svojega ljubljenčeka. Zato skušata že prav zgodaj v otroških letih spoznati, kateri je poklic, za katerega je njih otrok določen. In pazno materino oko bo to kmalu spoznalo, saj je pred njo duša otrokova kakor odprta knjiga, kjer ni pred njenim skrbnim očesom ničesar skritega. Pa vsaj ta poklic pri vsaki priliki sili na dan, zlasti pa se kažejo lastnosti in naravne zmožnost za ta .poklic. In ko sta enkrat to spoznala, potem vesta takoj, da sedaj ni za nju druge dolžnosti več, kakor ta poklic gojiti, naravne prirojene zmožnosti negovati in spopolnjcvati in množiti. Nikakor pa nimata pravice poklica določevati po njih okusu ali njih željah. Grešno je za stariše določevati otrokom ali jih siliti: "to moraš biti" ali "to ne smeš biti." Stariši so dobili otroka samo v vzgojo in v izrejo! "Vzemi to dete in izredi mi ga!" govori Stvarnik vsaki materi. Poklic, stan mu je pa že sam določil! Med vsemi poklici je pa najsvetejši, pa tudi najtežavnejši, poklic v duhovnski stan ali celo v redovni stan. Kdor se je izučil za krojača ali mizarja ali kak drugi stan, lahko ga pusti in si izbere druzega. Nihče se nad tem ne bode pohujševal, vsak bo to odobraval! Si kdo izbere zakonski stan, ako sta oba dela zadovoljna, nista dolžna izvrševati tega stanu. Ako eden umrje je celo drugi zopet prost. Ni tako pri duhovskem stanu! "Tu es sacerdos in aeternum!" "Duhovnik si na vekomaj!" In če pomislimo vse boje, kakere ima duhovnik sam s seboj, s svojo naravo izbojevati, vse zatajevanja, vse preziranje, vse zaničevanje, katerim je naprej in naprej izpostavljen, zlasti dan danes — da, težak, težak je ta stan! In vendar, kateri je vzvišenejši? Biti kakor sveča postavljen na oltar ljubezni do Boga in do svojega bljižnjega, v samo-zataji in premagovanju mrtvičiti samega sebe in se nalik sveči povživati v nič, da sveti v čast Bogu in v korist bljižnjemu, o, da, kaj je lepšega, kaj vzvišenejšega! Sprejeti na se vse preziranje, vse zaničevanje svojih nehvaležnih duhovnih otrok, katerim je on njih duhovni oče, vseh sovražnikov njegovega Gospoda lioga in se nevstrašeno postaviti v. bran za najsvetejše svetinje svojega ljudstva, — da, to je vzvišeno! Zato se pa prava krščanska mati srčno zve-seli, ako zapazi na svojem ljubljenčeku znake tega poklica. Duh ji poleti naprej v prihod-njost. Že ga vidi v mašniški obleki stopati pred oltar z novomašniškim šopkom v roki kot svečenik Gospodov, med bučanjem orgelj, med zvonenjem zvonov, vpričo množice ljudstva, ki se veseli, da je dobilo novega vojščaka Gospodovega med se. Že ga sliši, kako kot srednik med Bogom in ljudstvom zapoje "Gloria in excelsis Deo!" — O kako se raduje! Kako se topi njena materina duša samo pri malem upu na oddaljeno prihodnost, na veliki dan svojega sina. 111 sedaj ve, kaj je njena sveta dolžnost. Ve, da je vse to odvisno poleg božje previdnosti tudi od nje same. Poklic je tukaj. Treba go samo netiti, gojiti, množiti, da bo dozorel, ko bo čas odločitve, da bo srce otrokovo samo našlo pot do tega celja, in morda, vklub nasprotnikom, ki mu bodo skušali ta poklic zatreti v srcu. Slovenska mati, ali ne želiš tudi ti tega? O poznam tvoje srce! Ko si opazila te znake na svojem ljubljenčeku, na delo! krepko na delo! Veliko delo te čaka! Velikanska naloga čaka v vinogradu Gospodovem tvojega sina, ako bo postal duhovnik. Toda le mati velike vere, velike ljubezni velike skrbi, pa tudi velikega duha, bo dala sveti cerkvi duhovnika z veliko ljubeznijo, z veliko skrbljivostjo, velikim navdušenjem in veliko požrtvovalnostjo. Zatoraj goji ta poklic! Sv. cerkev potrebuje delavcev, veliko delavcev, navdušenih delavcev, zlasti slovanske narodnosti v Ameriki potrebujejo. Mati, potrudi se! Daj v žetev Gospodovo dobrega delavca! Po sinu boš deležna tudi ti vsega dela njegovega za sv. cerkev! deležna boš njegovih molitev, njegovih svetih maš! Oče, ne straši se denarnih žrtev, da omogočiš sinu ta poklic! Domači duhovnik bo rad posredoval da boš dosegel svoj namen! Obrni se lahko tudi na nas in radi bomo pomagali, kolikor bomo mogli s svetom, s posredovanjem in tudi dejansko. Zlasti potrebujemo slovanskih misijonarjev, redovnikov! Sicer je ta .-.tan veliko težji še od duhovskega stanu, vendar zato plemenitejši, odličnejši in tudi zaslužljiveiši! Zlasti v dosego tega poklica bomo z veseljem pomagali in posredovali. Pri tem opozarjamo na.oglas samostanskega predstojništva v Rockland Lake na platnicah lista. — Seveda opozorimo naj, da se materina velika ljubezen večkrat moti in vidi poklic, kjer ga v resnici ni. V tem slučaju je pa naloga vzgojiteljev v zavodih, ki bodo gotovo spoznali, pravi poklic tvojega sina. Vsi pa pridno molimo, da bi Bog obudil v našem narodu veliko število svetih poklicov za duhovski in redovni stan, da radi pomanjkanja slovanskih duhovnikov in misijonarjev naši ljubljeni rojaki ne bodo odpadli od svoje vere, ali vsaj v nji mlačni postali. Kjer ni pastirja, kdo bo svaril ovce pred nevarnostim; kdo jih bo branil pred zgrabljivimi volkovi? kdo pasel z nauki sv. vere? kdo jih nasitoval z an-geljskim kruhom sv. Rešnjega Telesa. Zato, rojaki, molimo, molimo veliko v ta namen! -- Materini Darovi! Ne moremo si kaj, da bi s ponižno hvaležnostjo ne omenili vsem našim bralcem in naročnikom preveselih novic, katere so se zgodile meseca maja. Letošnji majnik je bil posebno milosti poln mesec za naš list "Ave Maria." Vsi se boste zveselili, ko Vam bomo to sedajle sporočili, kakor smo bili srčno ove-seljeni tudi sami. Da, kaj takega pa nikdar nismo pričakovali in zdi se nam, da smo nevredni tolikih darov in tolikih milosti naše nebeške Matere, ker je tako malenkostno, kar moremo mi za njeno čast storiti. Voljo imamo res dobro in tudi žrtvovati se, smo pripravljeni. Pa, kaj je to druzega, kakor le naša sveta dolžnost. Saj je ona naša mati in mi njeni otroci. Čujte dragi naročniki, s kolikimi darovi nas je obveselila meseca maja naša nebeška mati. 1. Pred vsem se je meseca maja priglasil 24. slovenski duhovnik kot naročnik lista "Ave Maria" s krasnim pismom, ki smo se ga silno zveselili in za katerega se mu srčno zahvaljujemo. Naši nasprotniki so se trudili, da bi nam vzeli pred vsem zaupanje slovenske duhovščine po Ameriki. Podtikali so nam pisma, podtikali namene, obtoževali nas hudobij, samo, da bi nas uničili. Delali so zoper nas javno, delali skrivaj, delali pred raznimi predstojniki. Dobro, kar je bilo storjenega, so zavijali in v napačni luči kazali, kakšne morebitne napake velikansko povečevali! Mi se nismo zagovarjali, ker se nismo čutili dolžne, kakor se tudi v prihodnje ne mislimo. Zlasti našega lista nismo hoteli omadeževati s tem. In seveda: "semper aliquid haeret" "nekaj pa le vedno ostane" in tako so nas res nekateri sodi-sli po teh obrekovanjih in stali od daleč. In bolelo nas je. Sedaj pa, ko smo dobili že 24. izmed častite slovenske ameriške duhovščine za svojega naročnika in sodelavca, smo pa zelo oveseljeni. Saj je stvar, za katero se mi trn dimo, skupna vsem duhovnikom. Če je eden zaničevan, smo vsi zaničevani, če je eden sramoten, smo vsi sramoteni, ker nismo sramo-teni mi, ampak tisti, ki pravi: "Kdor Vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa nizaničuje mene, zaničuje Tega, ki me je poslal!" Nasprotno je pa čast enega, čast vseh, delo enega, delo vseh! In tega se nasprotniki najbolj boje: enotnega delovanje vse duhovščine, skupnega nastopa v odločnim boju zoper moči teme. Zato, pravimo, nas je to silno zveselilo in navdušilo, da bomo šli z enakim pogumom naprej, kakor smo šli do sedaj. 2. Drugi dar za mesec majnik, katerega nam je poslala naša Mati, Kraljica maja, je pa "lastna tiskarna." Neki duhovnik, katerega poznamo samo nekaj mesecev, je po daril upravništvu lista "Ave Maria" krasen tiskarski stroj, opremljeni z vsemi tiskarskimi potrebščinami, tako da bomo s prav malimi stroški opremili v kratkem lastno tiskarno. Sedaj nam stavijo list tuji tiskarji, ki niso slovenci, katerim moramo celo številko preje napisati s strojem, da potem pri stavljenju "puhštabirajo" tujo jim slovenščino. Da so pri tem tikovne pomote v listu neizogibne, je umljivo. Vsa skrbljivost tega ne more zabra-niti. Zato bo to velikanska pomoč za naš list in pa tudi velikanski napredek. V resnici, lepšega daru nam Marija ni mogla poslati, kakor je ravno lastna tiskarna, za katero se ji javno prav srčno zahvaljujemo. Julij, 1910. AVE MARIA" 51 3. Tretji dar pomenja tudi velik napredek a tudi velika pomoč listu. V današnji številki prinašamo zopet krasno sliko presv. Srca Jezusovega. V junijevi številki smo prinesli sliko mesečnega patrona sv. Antona Padov. Slike so umotvori slikarske umetnosti. Toda take slike stanejo lepe denarje. Najprej treba imeti dovoljenje slikarja samega. To takoj stane lepe svote. Potem treba "cut" ali "kliše," kar-stane nekako 7—10 dol. vsaka taka slika. In vse to poleg tiska. Vse to smo pa mi dobili popolnoma nepričakovano od nekega dobrotnika. Da še več! Obljubljeno nam je, da bomo dobili za vsako številko po eno sliko popolnoma brezplačno. To pomenja za list nekako 1. Celi mesec je posvečen presv. Rešnji krvi Jezusovi, ki je tekla za naše zveličanje. — Da se moreš ti imenovati kristjan, da imamo katoliško cerkev za svojo mater, da imamo svete zakramente, te studence božjih nezmernih mi-lostij, o, za vse to ni bila plačana cena zlata, ne srebra, ne cena svetnega premoženja, ampak cena krvi in sicer cena najsvetejše krvi Gospoda Jezusa Kristusa, živega Boga! "Ecce tanti vales!" — glej, toliko veljaš!" Bog neskončno Bitje pride na svet, trpi nezmerne bolečine, da .se prikovati na sv. križ, kjer med nebom in zemljo preliva svojo kri, da plačuje v.a te, za me, dolg pri neskončni pravici, trpi pokoro za moje, za tvoje hudobije! — Ali moreš to razumeti? Angeljem je to skrivnost, kako naj razumem jaz s svojim omejenim umom! Že ko bi kdo za te plačal par stotakov dolga, kako bi mu bil hvaležen! Toda, ko bi kdo dal v tvojo rešitev celo lastno življenje, zate trpel toliko, kot je tvoj Zveličar, o kako ^ hvaležnostjo bi se ga spominjal, kako veliko ljubezen bi imel do njega! — Vse to je pa za te storil tvoj, Zveličar, tvoj Bog! Da, vse to ponavlja dan na dan na neštevilnih oltarjih pri najsvetejši daritvi! Cena svete krvi je bila za le plačana in se še plačuje! Kako bi mogel letnih 200 dolarjev. Ali ni to v resnici zopet krasni dar? Tudi tega smo napričakovano dobili v mesecu maju od strani, kjer smo se najmanj nadejali. Ali se ne vidi očitno v vsem tem pomoč naše Matere in Kraljice maja, za katere čast se v prvi vrsti trudimo z našim listom? Naši lastni rojaki nas uničujejo! Mati nam pa pomaga! Zato pa pravimo: Od sedaj bomo šli pa še bolj navdušeno naprej, kakor do sedaj, ker čutimo pomoč od zgoraj. O, ako je pa naša Mati z nami, ako nam pa naša Kraljica Marija pomaga, potem se pa samega peklenščeka ne bojimo, nikar še le kakega plačanega njegovega hlapca! Ave Maria! Ceščena bodi naša Mati Marija! i biti trd do svojega dobrega Zveličarja! Kako bi bilo mogoče, da bi ga ne ljubil, če le malo pomisliš na vse to! — Mladenič je padel v vodo in se utapljal, ko skoči za njim njegov prija-tlj, da bi ga rešil. Res se mu posreči, ga rešiti, toda pri tem pa sam utone. Malo pozneje je v neki družbi prišel pogovor na tega vrlega rešitelja. Toda rešeni ne samo, da ga ni pohvalno omenjal, ampak je še celo zoper svojega rešitelja govoril. Vsi v navzoči so se s studom obrnili od nehvaležnega mladeniča.—Res ostuden je katolik, ki je prisegel zvestobo svojemu Rešitelju in Odrešeniku, toda pozneje ga zaničuje, ga zataji, dela zoper njega, ga sramoti, ga taji! Tanti vales! Glej, človek, toliko veljaš! — tvoja cena je cena krvi Boga — človeka Jezusa Kristusa! — V mesecu juliju nas sv. cerkev opominja na to ceno in nas spodbuja k ljubezni in zvestobi do svojega Rešenika Jezusa Kristusa! Bodi moljena sv. Rešnja Kri! II. Posebni prazniki ta mesec bodo: t. Prvi petek v mesecu. Popolni odpustek. 2. Sobota. Obiskovanje Marije Device. Ko je presrečna Nazareška Devica sprejela pre-veselo vest, da bo Mati obljubljenega Odreše-nika, pohitela je vsa vesela v gore obiskat svo-jo teto Elizabeto, mater Janeza Krstnika. v Zadnje Naročilo Mamice. Sestra Elizabeta. Povzdignila je sivo glavo, v očeh sto želj in tisoč nad. Pogled ji vzhitel je v daljavo, kjer solnce legalo je spat. "Počakaj še! Čuj prošnjo milo!" iz ust ji dihnil je šepet. "Poslušaj moje naročilo, da ga ponešeš v novi svet! "Poišči z lučjo zlatočisto tam mojo hčer onkraj morja! Pozdravi jo z gorkoto isto, ki v mojem srcu je doma! "O, da bi se ti razodela, je ii še verna kot nekdaj? Je njena lilija še bela? V pogledu njenem je še raj? "Poglej, poglej, če v cerkev hod je molek še krog njenih rok? Je še Marija, ki jo vodi po poti čednostnih otrok? "Usmili se srebrne glave in stori mi le to ljubav: Prinesi jutri iz daljave od hčerke samo en pozdrav "Prinesi sladko poročilo, da je še tista kot nekdaj — potem — potem pa le v gomilo, moj duh, pa splavaj v srečni raj!" Cerkveni Koledar Za Mesec Julij. "Od kod meni la sreča, da pride mati mojega Gospoda k meni," tako jo je pozdravila Elizabeta, napolnjena s svetim Duhom. In presrečna sorodniea Marija, je povzdignila svoje oči k Gospodu v nezmerni sreči ter zapeki najlepši slavospev, kolikor jih je bilo kedaj zapetih: "Moja duša poveličuje Gospoda! Magnificat anima mea Dominum!" Presveta Devica je ostala pri teti do rojstva Janeza Krstnika. Ko je bila še pričujoča pri obrezanju deteta Janeza in bila priča čudeža, ko je mutasti Caharija naenkrat spregovoril, ko je zapisal ime otroku "Janez," je odšla nazaj v Nazaret. Zato se praznuje ta praznik po osmini rojstva Janeza Krstnika. 3. nedelja. Praznik presvete Rešnje Krvi. — Nedeljski evangelij svari pred lažnjivimi preroki, ki prihajajo k nam v ovčjih oblačilih. Eni se skrivajo pod obleko "bratstva," drugi si nadenejo lepo ovčjo obleko "svobode," dru gi zopet pod obleko "narodnosti" i t. d. Gospod nam resno zakljiče: "Po njih sadu jih boste spoznali!" Kar poglejte, kake nasledke prineso nauki teh lažnjivih prerokov, poglejte njih življenje, njih delovanje in spoznali boste njih pogubonosne kremplje, katere skrivajo pod svojo ovčjo obleko, katero so si nadeli! Varujmo se jih! Da zlasti danes mora biti vernik previden, komu zaupa! Skrajno pre viden mora bili, proti vsem tem navideznim prijateljem, ker otroci "tega sveta so modrejši, kot otroci luči!" Čujte in molite! 4. Pondelek. Državni praznik. 5. Torek. Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola. Bila sta dva grška meniha na gori Olimp, ko je moravski knez Rastislav prosil Carigrajskega patrijarha učenikov, ki bi slovenski narod pudučili v krščanski veri in ga spreobrnili k tej sveti cerkvi. Nemil doma sta se navdušena redovnika podala na pot in z velikanskim trudom spreobrnila vse slovanske pokrajine h krščanstvu. Izumila sta posebne črke za slovanski jezik in prestavila v ta jezik vse sveto pismo. S posebnim papeževim dovoljenjem sta upeljela tiidi slovanski jezik v bogoslužje mesto latinskega. Radi tega sta prestala veliko preganjanja. Morala sta dvakrat v Rim se k papežu it zagovarjat radi krivičnih tožba, s katerimi so jih nasprotniki hoteli uničiti. Sovražniki cerkve so pač bili vselej in povsod enaki, kakoršni so še danes. Vselej sta ne samo opravičena, ampak tudi počastena zapuščala Rim in odhitela nazaj na Moravsko. Sv. Ciril je pri drugem takem obisku ostal v Rimu in kmalu na to umrl. Sv. Metod se je vrnil med svoje ljubljene ovčice na Moravsko in deloval v začetem vinogradu Gospodovem. J4. aprila, na cvetno nedeljo, je zadnjič opravil sv. mašo. Po maši se je ganjljivo poslovil od svojih učencev in zatisnil svoje trudne oči in odhitel k Bogu po zasluženo plačilo. Sveta Ciril in Metod, prosita za nas, amerikanske slovence, da bi ostali zvesti tisti sveti veri, katero sta vidva s tolikm trudom oznjavala našemu narodu! H), nedelja. 8. pobinkoštna. Sv. evangelje pripoveduje o krivičnem hišniku, ki je bil zatožen, kakor da bi gospodarjevo premoženje zapravljal. Predno je bil pa odstavljen, si je pa skušal s krivičnim denarjem pridobiti vsaj prijateljev, da bi ga potem pod streho vzeli, ko bi ga gospodar odstavil. Ko je gospod to zvedel, ga je pohvalil, ne, ker je njegovo premo- ženje zapravljal, ampak, ker pri tem ni po zabil poskrbeti si za prihodnjost. — Gotovo je človeka, obdarjenega z razumom, nevredno, ako pozabi, da bo jutri tudi še en dan, ki ne misli več. kot na danes, samo na sedaj. V našem notranjem imamo že nekak nagon, da si poskrbimo za naprej. Zivinče na paši ne praša po jutri, pameten človek pa vedno pogleda ko rak naprej. Že pri zemeljskem življenju je to potreba. Koliko bolj je to potreba pri dušnem življenju. Kaj bo, ko bom umrl. Umrl bom, lo vem! Kaj potem? "Vem, kaj bom naredil" je govoril jako modro krivični hišnik, in si tudi poskrbel. Kristjan, tudi ti veš, kaj imaš narediti! Kako se poskrbeli, zakaj tudi za te se bo začul en dan glas: "Daj račun od svo jega hiševanja, zakaj posehmal ne boš več gospodaril!" Zato tudi ti reci: "Vem, kaj moram storiti, da me vzamejo v svoje hiše, ko me Gospod odstavi od hišnikovanja na tem vetu!" Deljamo dobro, skrbimo tudi za dušo! To je naše pameti, našega razuma vredno. Sramotno pa je, kot živinče misliti samo na danes, samo na sedaj, samo na jesti in piti. .12. Torek. Sveta Mohor in Fortunat. Iz Akvileje sta oznanjevala nauk Jezusov pa naši domovini tedanjim narodom, takoj v prvem stoletju po Kristusu in za to svojo srčnost tudi prelila svojo kri. Umrla sta kot mučenca. 14. Čertek. Sv. Bonaventura, veliki cerkveni učenik in doktor znan pod imeon serafinski doktor. Bil je iz frančiškanskega reda. Njegovo krstno ime je bilo Janez. Toda v otroških letih je bil na smrt bolan. Sv. Frančiške je prišel mimo s svojimi brati in mati je prinesla umirajoče dete k sv. Frančišku, da bi on zanj Boga prosil, da ozdravi Sv. Frančišek ga vzame v naročje in dete pri priči popolnoma ozdravi. Ves presenečen svetnik vsklik-ne: "O buona ventura!" — O srečni dogodek!" (do besedno: o dobra sreča!) |Od tedaj so mu dali to ime, ki mu je kot redovniku tudi ostalo. Bil je general reda, postal nadškof in kardinal. Ko so mu prinesli z veliko častjo kar dinalski klobuk, pomival je ravno posode v kuhinji. Bil je zgled skromnosti in ponižnosti, pa tudi učenosti in bojevitosti za resnico sv. vere. t">. Petek. Sv. Vladimir, ruski knez, sin kraljice Olge, katero je baje krstil sv. Metod. Zgodovinski podatki so zelo pičli o tem svetniku. 16. Sobota, Skapulirska Devica Marija, ali karmeljska. Kdor je v bratovščini karmeljskega škapulirja, ima pop. odp. 17. Nedelja 9. pobinkoštn. Jezus se joka nad trdovratnostjo mesta Jeruzalema in judovskega ljudstva. "O, da bi spoznalo tudi ti in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj prid!" O človek, da bi tudi ti spoznal dan svojega življenja, kar je v tvojo večno in neskončno srečo! Gorje mu, ako veljajo o njem besede Jezusove: "Sedaj pa je skrito pred tvojimi očmi!" Gorje mu, kdor duševno oslepi. Teško bo preje spregledal, dokler mu strašna mrtvaška sveča ne bo posvetila v strašni kraj, kateremu pravimo pekel! 11). Torek. Sv. Vincenc Pavlanski, ustanovitelj kongregacije misijonarjev, Lazaristov in usmiljenih sestra. Zgled krščanske ljubezni do bljižnjega. Julij, 1910. "AVE MARIA" 53 2«. Sreda. Sv. Marjeta, devica in mučenica. 22. Petek. Marija Magdalena, spokornica. 24. Nedelja 10. pobin. Prilika o Farizeju in cestninarju. 2">. Pondelek. Sv. Jakob, apostol. 2(i. Torek. Sv. Ana, Mati Marije Device, stara mati Jezusova. 31. Nedelja. Sv. Ignacij, ustanovnik Jezuitskega reda. Kot vojščak se je ponesrečil v nekem boju na nogah. V bolnišnici je bral življenje svetnikov. To ga je privedlo do spoznanja. Šel je v Manrezo in se tam s postom in z molitvijo pripravljal na svoj velikanski poklic, ustanoviti red, ki je že toliko storil za sveto cerkev, da se ga po pravici vsi sovražniki svete cerkve najbolj boje, ker se bori pred vsem z učenostjo in zavrača vse zmote in vse lažimodrijane, ki napadajo sveto cerkev in skušajo zmešati pojme vernikom. Ali si poravnal naročnino za list "Ave Maria?" Kaj čakaš? Koliko naročnikov si že pridobil listu "Ave Maria?" Ti, praviš, da nimaš časa ne prilike delovati za dobre liste. Vedi da imajo nasprotniki enako veliko časa, ko ti, in vendar, glej kaj ti vse store za slabo njih stvar! AU pri tem še vrjameš, da ne moreš, da nimaš časa? Poskusi, pa bo šlo! Cerkvene Vesti. Naš ljubljeni nadškof Farley je praznoval 7. julija svojo 40. letnico rojstva. Ob tej priliki se je pokazalo, kako zelo ljubijo duhovniki tega tako gorečega in apostolskega nadpastirja. Okrog 900 jih je bilo navzočih pri slovesni pontilikalni maši ta dan. Kot poseben dar so mu darovali 300.000 dol. s katerim se bo plačal dolg, ki je še na katedrali. Kako znano se ne sme posvetiti, konsekrirati nobene cerkve, ako je dolg na njej. Letošnje leto po evharistiškem kongresu bo takoj v New Yorku slovesno po-svečenje katedralke. Vsi cerkveni knezi, ki bodo navzoči pri kongresu v Montrealu, bodo prišli v New York. Da bo to mogoče, so duhovniki zložili to svoto. Svetni prijatelji so darovali nadškofu v ta namen 200.000. Ljubljenega vladiko naj dobri Bog ohrani še dolga, dolga leta! Prvi slovenski misijon v New Yorku. se je srečno skončal. Kdor pozna razmere in nasprotstvo v New Yorku, je pri prvem naznanilu misijona zmajal z glavo, češ "saj ne bo uspeha." Toda kako je bilo vse presenečeno, ko je bila cerkev polna pri vsakemu govoru. Navdušeni govori o. Anzelma Murna, so vsaki dan privabili novih poslušalcev od blizu in oil daleč. Zjutraj vsaki dan ob. pol G. uri že bila je cerkev polna. Enako tudi zvečer. Ganljvo je bilo zlasti, ko je vsaki večer okrog 1). ure po skončani misijonski pridigi misijonar poklenil pred Križanega in molil "za trdovratne grešnike" "za nasprotnike misijona" in se je oglasil veliki zvon iz zvonika kot misijonski zvon. Marsikaka srčna prošnja je tedaj vskipela proti tabernakeljnu: "O Jezus, še tega privedi nazaj! In še lega!" Posebno slovesen je bil sklep sv. misijona v nedeljo popludne. Po sklepnem govoru zvrstili so se verniki v veličastni procesiji po cerkvi in pojoč pete litanije spremljali Zveličarja v Sv. Rešujem Telesu z gorečimi svečami v roki po cerkvi. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je misijonar zaključeval sv. misijon in opominjal k stanovitnosti v veri in verskem življenju. K sklepu sv. misijona je pripeljal naš rojak Frank Zmazek iz Bridgeporta celo kolonijo Slovecev, ki so dopoludne opravili sv. zakramente, popldne se udeležili sklepa sv. misijona iji potem odšli nazaj v Bridgeport, Conn. V resnici vsem rojakom v New Yorku bo ostal ta lepi čas v trajnem spominu in navdu- šeni govori p. Anzelma gotovo ne bodo brez koristi izginili iz spomina rojakom. Sreberni jubilej našega prijatelja, Rev. J. Na-geleisena se je kaj slovesno izvršil. Prvi dan je bil posvečen cerkvenim slovesnostim. Bilo je nekaj veličastnega to praznovanje. Dva škofa sta bila pri slovesni sv. maši pričujoča nadškof Farley in pom-škof Mundelein iz, Brooklyna, S) monsignorjev v krasnih svojih vijoličastih ornatih in veliko svetne duhovšči ne. Drugi dan je bilo farno praznovanje. Večerna veselica v cerkveni dvorani je privabila veliko ljudstva od blizu in daleč okoli jubilar-ja. Posamezna društva so mu prinesla darove in spominke za ta dan. Župnija mu je podarila v denarju tisoč dol. v znak svoje hvaležnosti za vse, kar je za župnijo storil. Tretji dan je bil dan nemških društev. Nad 300 oseb je bili navzočih na banketu, katerega je počastil tudi monsgr. Lavelle, generalni vikar, kot zastopnik nadškofa. — Pri vsej slovesnoti nas je posebno veselilo slišati že v nedeljo iz ust milost, nadškofa pohvalo za to, kar je župnik storil za nas Slovence. Zopet in zopet je povdar-jal, kako zelo ga zanima delovanje za Slovence, kako je zelo vesel, da se je g. Ntfgel-eisen zavzel za nje, kako srčno želi, da bi se zlasti za slovanske narodnosti veliko storilo, da bi se posebna skrb v njegovi nadškofiji obrnila tej narodnosti. Z& evharistiški kongres v Montrealu, Canada, se delajo pridno velikanske priprave. Letošnji shod naj prekosi vse druge dosedanje. Svetna in cerkvena oblast bosti vse storili, da bo shod velikanski. Vse tekmuje, vse se pripravlja 25.000 dol. je dal v ta namen nek anglež v Londonu, ki ni katoličan. Iz New Yorka bo šel posebni vlak s zastopniki New Yorkških katoličanov, med njmi bo tudi tiskar našega lista Mr. Lisiecki. Veliki dan rojakov v Evelethu, Minn. Eveleth, Minn., 1 jun. Dne 2!). maja smo obhajali pri nas na Evelethu lepo cerkveno slavnost, katera bode ostala v spominu ne samo Slovencem, ampak tudi drugim narodom. Ta dan je bila naša nova cerkev sv. Družine blagoslovljena od mil. škofa Trobec-a iz St. Clouda, edinega slovenskega škofa v Ameriki bivajočega. Slavnostni govor je imel škofov nečak č. g. dr. Janez Seliškar, profesor modroslovlja v St. Paulškem semenišču. Govoril je po slovensko in angleško pri pontifikalni maši. katera sc je začela ob polu 11. uri. Zvečer so bile pete litanije in potem je mil. škof sam govoril v slov. in angl. jeziku. Lepo nas je pohvalil, da smo tako krasno cer kev postavili v tem kraju, kjer se je nadjal, da je le puščava in skromna poslopja. Bog nam bode stoterno vse poplačal, je rekel mil. vladi-ka, kar smo Njemu v čast žrtvovali. Mil. škofu so pri sv. maši stregli kot dijakon č. g. Janez Schiffrer iz Gilberta, č. g. A, Pirnat iz Aurore kot subdijakon. Častna dijakona sla bila čč. gg. Janez Tscholl iz Chisholma in irski župnik iz Eveletha A. H. Floyd. Pomožni duhoven je bil č. g. C. V. Gamache iz liibbinga. Ceremonijarja sta bila č. g. Dr. Janez Seliškar in domači župnik M. Bilban. Rt. Rev. Mgr. Buli iz Ely je sedel v svoji opravi v svetišču. Društveniki so prišli s posebnim vlakom iz Ely, Toiver-a, Aurore, Biwabika, Hibbinga, Vlrgini-je in Gilberta. Bilo je toliko društev, da je bilo veselje. Vsi, seveda, niso mogli iti v cerkev, radi tega sta se že dve sv. maši poprej obhajali, namreč ob G. in 8. zjutraj. Popoldne so društveniki imeli veselice po dvoranah, kjer sc je vse vršilo v najboljšem redu. * * * Cerkev se je začela staviti 14. junija 1900. Odpraviti se je morala stara cerkev iz prostora in farovž so morali tudi premakniti. Vse to jc bilo gotovo koncem novembra istega leta, tako, da smo prvo nedeljo decembra vže v base-mentu pričeli službo božjo. Klopi za cerkev smo dobili šele meseca febr. in te so bile pos tavljene, da smo na Veliko noč zamogli že v cerkvi službo božjo imeti. Veliki oltar je prav krasen, v sredi je kip sv. Družine, na straneh pa slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Stranska oltarja sta tudi krasna; ne desni je kip Matere Božje sv. Rožnega venca; na levi je kip sv. Antona Pad. Cerkev je 125 čevljev dolga in 54 široka. Stane cerkev okoli 40 tisoč in je dosedaj skoro polovica plačana. Cerkev sv. Družine je največja in najkrasnejša v Du-luški škofiji, kar jasno kaže, da niso Slovenci najzadnji pri cerkvah. Seveda jo škofovska cerkev v Duluth presega v lepoti in velikosti, toda druge cerkve v škofiji ostanejo zadaj. Najsvetejše S!*ce JezusoVo — UsnjiH se • Družba Rafaela. B 4 Naznanilo. Velikrat nam rojaki pišejo in nas prosijo, da bi šli tega ali onega njih rojaka ali sorodnika k parniku počakat, ko pride v New York. Mi to vselej radi storimo in, seveda, vselej brezplačno. Vendar se pa prav često zgodi, da se nam to sporoči v zadnjem trenotku, ko je morda parnik žc»tu, da ne moremo nazaj pisati po natanjčnejša sporočila. Zato pa prosimo, da se nam v vseh takih slučajih sporoči: Ime parnika, ime dotičnika, primerna starost, razred na parniku, in po čem bi ga naš zastopnik mogel spoznali. Sploh vse podatke naj bi se nam poslalo, ki bi nam omogočili dotičnega tudi spoznati. Vendar je pa to vselej silno težavno. KaJ