Števiika 280
TRST, v četrtek 10. oktobra 1907
Tečaj XXXII.
IZHAJA VSAKI DAN
todl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvž., (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, oranju. £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. OGXASOY se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke Sfl/t mm); za trgovinske in obrtne oglase po SO stotink; i* osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po "jO stot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-djdjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa i® stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
laioeiiu la ledBiisKo iidaiie idiaosii' stue: celoletno l »-20, pol ista 2-60
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma ee ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior*io Galatti 18 (Narodu! dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koDBorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. —— Poštno-hranllnični račun št. 841*652.	1 ■
== Telefon »tov. 1157 ■ ■
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNI K".
BRZOJAVNE VESTI.
Nagodba z Ogrsko.
DUNAJ 9. Ministerski predsednik baron Beck, ministri Korjtovski, grof Auersperg, dr. Fort in dr. Derschatta ter strokovni referenti, ki so se udeležili nagodbenih pogajanj so danes zjutraj dospeli semkaj.
BUDIMPEŠTA 9. „Ogr. biro* poroča z Dunaja: Ministerskega predsednika dr. \Ve-kerle, ki je danes zjutraj [dospel semkaj, je obiskal grof Andrassy ter mu poročal o včerajšnji svoji avdijenci pri cesarju. Ob 10. uri predpoludne so pričela v ministerstvu za unanje stvari napovedana posvetovanja mini- j strov o državnopravnih vprašanjih, ki so v zvezi z nagodbo. Ob 3. uri popoludne ' vsprejme cesar v Schonbrunnu v posebni avdi- , jenci dra. AVekerle.
DUNAJ 9. Posvetovanja državnopravnih vprašanjih, ki so v zvezi z nagodbo, in ki so se vršila danes pod predsedstvom ministra za vnanje stvari, se bodo v nedeljo nadaljevala in dovršila.
DUNAJ 9. Ministerski predsednik	dr.
"VVekerle se je vrnil v Budimpešto ob 7.	uri
zvečer. Ministra Andrassy in Jekellalussy	sta odpotovala že popoludne.
Otvoritev državnega zbora.
■
DUNAJ 9. Prva seja državnega zbora dne 16. t. m. prične ob 10. uri dopoludne, v i.stem času kakor seja ogrske zbornice, v kateri bo poročal ministerski predsednik i Wekerle o sklenjeni nagodbi. Tudi v seji avstrijske zbornice bo poročal baron Beck; o nagodbi.
Cesarjevo zdravje.
DUNAJ 9. Stanje cesarjevo se je zbolj-1 šalo, ker se je katar, ki je mučil cesarja že 14 dni, omehčal. Kašlja pa cesar še vedno, tako da mu je oteženo daljše govorjenje. Zato je odložena avdijenca obeh ministerskih predsednikov, ki je imela biti danes 9. t. m. Isto tako bo po nasvetu zdravnikov nekoliko spremenjen program povodom obiska španske kraljeve dvojice. Cesar ni v postelji in živi kakor navadno.
Za 10. oktober v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 9. (Ogr. biro) Akoravno ; je nade, da mine jutrajšnji dan brez nemirov,! so vendar za vsak slučaj izdane obsežne od- i redbe. Kolodvore in tovarne za stroje državne i železnice bo stražilo vojaštvo, v vojašnicah ■ bodo pripravljeni močni vojaški oddelki.
Gibanje za splošno volilno pravico j na Reki.
REKA 9. Za jutrajšnje demonstracije delavcev za splošno volilno pravico so izdane vse potrebne odredbe. Vse tovarne bodo zaprte, počivalo bo delo tudi v luki in na železniški postaji. Odhajali bodo samo osebni vlaki. Zapite bodo tudi prodajalnice.
Izjava grofa Andrassy-ja o splošni volilni pravici.
BUDIMPEŠTA 9. (Ogr. biro) Minister za notranje stvari, grof Andrassy, je nekemu poročevalcu „Magvar Hirlapa" izjavil, da je zakonski načrt o splošni volilni pravici skoraj popolnoma dogotovljen. Ako dopusti delavni program zbornice, bo načrt predložen zbornici
PODLISTEK.
Aleksander Vasiljevic sitim.
V spomi» stoletnice spisal Iv. Stekfasa.
še tekom tega leta in sicer po možnosti še tekom proračunske razprave. Minister je izrazil nado, da se jutrajšnje demonstracije, ki se prirede baje v interesu splošne volilne pravice, izvrše brez posebnih dogodkov, in sicer že z ozirom na to, da je stvar splošne volilne pravice že tako daleč napredovala. Za razburjenje ni nikakega vzroka, na drugi strani je vlada sklenila, da ne dopusti nasilnih činov, in da bo ščitila vse one, ki se nočejo vdeležiti štrajka.
Češki deželni zbor.
PRAGA 9. Deželni zbor je rešil dnevni red in je bil nato odgodjen.
Koroški deželni zbor.
CELOVEC 9. Deželni zbor je razpravljal danes zakonski načrt o varstvu planin in o povspeševanju goipodarstva na planinah. V generalni debati so govorili grof Lodson, baron Helldorf in knez Rosenberg proti omejitvi pravic privatne lastnine. Načrt je bil z malimi spremembami vsprejet v tretjem i čitanju.
Gališki deželni zbor.
i
LVOV 9. Deželni zbor je razpravljal o predloženem poročilu odseka za volilno reformo z dostavki glede revizije poslovnega reda deželnega zbora.
Šlezijski deželni zbor.
OPAVA 9. Deželni zbor je odobril proračun in je bil nato odgodjen.
Odgovor Bolgarske na noto Avstro-" Ogrske in Rusije.
SOFIJA 9. Včeraj je minister za vnanje ' stvari Stančov z verbalno noto odgovoril na noto Avstro-Ogrske in Rusije.
Izročitev princesinje Pije Monike.
BEROLIN 9. „Lokal-Anzeiger* poroča iz Florence: Gospa Toselii je izjavila, da hoče dobrovoljno izročiti princesinjo saksonskemu dvoru. Princesinjo odvedejo najprej k nadvojvodu toskanskem v Lindau.
Mirovna konferenca v Haagu.
HAAG 9. V današnji plenarni mirovni konferenci so bila rešena dela 3. komisije (komisija za pomorske vojne).
Razstrelivne stvari najdene na
Lloydovem parniku.
CARIGRAD 9. Včeraj so našli na Lloy-do vem parniku „Castore" v Smirni zaboje, v katerih je bilo 30 kg dinamita. 156 kg patron in veliko množino smodnika. Ne ve se čegavo je to blago. Generalni konzul je izročil zaboje lokalnim oblastnijam.
Anarhist obsojen.
PARIZ 9. Ruski anarhist Jaro, ki je dne 1. maja streljal na vojake na „Plače de la Republique", je bil obsojen na 15-letno prisilno delo in 20 letni izgon iz dežele.
Maroko.
TALIA MARNIA 9. Razgledna četa i spahov, strelcev in gumirjev, ki je odšla v Ugido, da brani Franciji prijazne rodove pred napadi Franciji sovražnih rodov, je bila 12 km od Ugide iz zasede napadena od rodu Beni Sasen. Dva spaha sta bila ubita, 2 strelca ranjena, okolu 20 konjev ubitih ozi-
roma ranjenih. Beni Sasen so imeli znatne izgube.
PARIZ 9. Vojni minister Pic(|uart je sporazumno z ministerskim predsednikom brzojavno naložil poveljniku v Ugidi, naj odredi vse potrebno za varstvo mesta in okolice.
PARIZ 9. General Drude je brzojavi!, da šteje sedaj mehala Mulej Hatida, ki se nahaja v pokrajini Fehat, 800 mož, in da se je del rodu Dukelas žnjo zvezal.
Odklanjamo Vaše koncesije!
„Me. non nato a percuotere Le dure illustri porte, Nudo accorro, ma libero Nel regno della morte."
Komisija za proučevanje načrta volilne reforme, predloženega deželnemu zboru istrskemu, in narodno pomirjenje v Istri Še zboruje in se posvetuje. Mi smo bili takoj od prvega začetka veliki skeptiki, tako, da bi se nam zdel pravi čudež, če bi bil delovanju te komisije kak drugi vspeh, nego — popolen nevspeh. Mi se nismo nadejali ničemur. A ne morda zato, ker ne želimo sporazumljenja. Kajti: želeti nadaljevanje krutega, vse sile naroda izcrpljajočega boja bi značilo brez-srčnost do tega svojega lastnega rodu. Tuđi ni naš skepticizem, naše neverje izhajalo morda iz mnenja, da s porazumljenje ni možno. Ne. Sporazumljenje bi bilo celo zelo lahko dosegljivo, ako bi bil dan le eden, a neizogiben pogoj za to, ki je : ako bi bili naši narodni nasprotniki stopili v pogajanja iskreno, brez n i -kakezavratne misli, brez nikakega zavratnega namena, s pošteno pravo volj o za dosego poštenega, za obe strani častnega sporazumljenja, ki bi zagotovil obema narodoma v deželi svoboden razvoj!
Ker pa poznamo mi le predobro naše nasprotnike in smo vedeli, da take blage volje pri njih ni in da so jeli kazati prijazno lice, da bi naše prvake zavedli v kak zgrešen, usoden korak, v svojih posledicah nepopravljiv pogrešek; in ker na drugi strani poznamo tudi naše zastopnike, dozorele po neštevilnih grenkih izskušnjah, smo morali biti veliki skeptiki in neverni Tomaži.
Kako prav smo imeli, potrja članek, ki ga ravnokar priobčuje puljski „Omnibus"' pod naslovom „Abborriamo le vostre concessioni!" Tudi ta članek izraža mnenje, da se od naših nasprotnikov ni nadejati poštenega sporazumljenja in da tudi možje, v katerih imenu piše „Omnibus'% ne goje nobene nade, da bi gori imenovana komisija zaključila drugače, nego z nevspehom !
Članek v „Omnibusu14 slove :
„Večkrat se je dogodilo pisatelju teh vrstic, da je čul, kako je oni, ki je bil obsojen v plačilo kakega zneska v 14 dneh v izogib eksekucije, izjavljal nedolžno, da je pripravljen obvezati se v poplačilo tega zneska v mesečnih obrokih. In rekši to se je obsojenec še ponašal, kakor da je zelo popustljiva oseba, kakor človek, ki se hoče izogibati že misli sami, da bi smatrali drugi kakor obstinatno osebo, prevzeto od akutne trmoglavosti.
„Večina" deželnega zbora istrskega — ti zadnji stebri, zrušeni iz podirajoče se stavbe kamore — se tudi tako neumno po-
naša kakor popustljiva dobrotnost nasproti „manjšini14.
A kje je tak nesrečni božji stvor, ki ne bi umeval smešnosti sedanjega vedenja operetne družbe pod vodstvom trojice : Bar toli, Bennati in Rizzi ?! Mari pa menijo ti gospodje, da imajo posla z zastopniki naroda po njih kopitu, ali morda celo s takimi, ki so njim inferijorni ? ! Preveč prozorna, preveč najivna je, o gospoda iz večine, vaša nova politična taktika ! S svojimi sedanjimi obljubami, se svojim famoznim volilnim načrtom za Istro se bližate potuhnjeno „manjšini*4, se jej hočete prikupiti, nudeči jej sladčic, jo hočete začarati, da bi jo tem laglje prevarili — da bi jo prevarili in da bi potem potisnili zopet v verige slovansko ljudstvo Istre, tisto ljudstvo, ki vam je letos zadalo najhuji strah v gnili mozeg vašega političnega življenja.
Ničesar nočemo iz vas pribarantati, ampak pridobiti hočemo s svojimi narodnimi silami. Za vas veljaj morala „dveh črešpelj"4 :
„l^uando potea non volle, Or che vorrebbe non puote !*{
Gorje tistemu zastopniku naroda slovanskega v Istri, ki bi hotel p r o b o n o pacis začeti dogovore z italijansko „večino^ dokler le-ta ne u m e j e (če bo mogla kedaj umeti) da se zvezda kamore bliža zatonu, od katerega se ne bo mogla nikdar povrniti in metati svojo krivo in prokleto luč na to pokrajino.
Vedite, o vi od „večine*4, da za hrbtom „manjšine14 stoji 30.000 — trideset tisoč — volilcev splošne volilne pravice, 30.000 bojevnikov, ki so vsi na straži, vsi pripravljeni! Vedite vi od „večine'4, da za hrbtom „manjšine" stoji dvestotisoč prebivalcev istrskih, a da vi zastopate malo več nego polovico teh.
Mene, tekel, fares!
Možje, ki pišejo v „Omnibus" in ki dobro poznajo istrske signore in njihovo zavratno in oligarhično narav, sodijo torej istotako skeptično glede izida pogajanj v komisiji za narodno pomirjenje v Istri kakor mi. Ker vidijo istrski signori, da proti naravi, ki je po vzdramljenju naroda jela prodirati z elementarno silo, se ne da več izhajati z odkritim nasiljem, hočejo ohraniti z zvijačo, kar so doslej vzdrževali z brutalnim nasiljem. No, puljsko glasilo jim je povedalo, da jim ta njihova politična taktika ne pomore več. 200.000 — 2 tretjini — prebivalstva z razumnim in odločnim vodstvom imajo proti sebi. Zato je za nas položaj kaj jasen : m i moremo čakati! Ko smo že toliko pretrpeli, tudi ne treba, da bi se nam v tem hipu tako grozno mudilo.
Danes bo baje zadnja seja komisije, ki prinese odločitev. Da bi biia ta odločitev ugodna, temu se ni nadejati, razun ako bi se dogodil velik čudež, da bi se gospoda v zadnjem hipu spametovali, in da bi dobrovoljno stopili z visokega piedestala ter da bi sedaj storili, kar bodo prisiljeni prej ali slej. Ali to bi bil pravi čudež. V take čudeže pa je težko verjeti njemu, ki pozna te istrske signore. Če pa se motimo in če se vendar zgodi tak čudež, mi ga bomo pozdravljali z največo radostjo.
II.
Turška vojna.
Zavezniki so se vzdignili dne 19. julija ob 3. po noči in se, pomaknivši se bliže k Turkom, postavili v bojni red. Rusi so se postavili na levo. Avstrijanci na desno, a med njimi polkovnik Karačaj z avstrijskimi hu-zarji. Blizu Fokšan se je razvnel hud boj, ki je trajal deset ur in se završil s sijajno zmago Rusov in Avstrijancev. Po dovršeni bitki sta se sešla Suvorov in Koburg, stopila s konj ter se čvrsto objela ; ravno tako so storili tudi njih podzapovedniki. Suvorov je poklical k sebi tudi Karačaja, ga jako pohvalil in poljubil. Koburg je zapovedal razgrniti po zemlji preproge ter je pogostil prisotne s pohodnim obedom. Rusi in Avstri-anci so se družili kakor pravi tovariši, niso se pojavili med njimi prepiri sploh in tudi ne na delitvi plena. Carica Katarina je bila s tem jako zadovoljna, a Koburg in Suvorov
sta se sprijateljila za ves čas svojega življenja. Oba sta bila nadarjena za slavno zmago. Suvorovu je carica poslala briljanten križ in zvezdo k redu Andreja Prvozvanega, a avstrijski cesar mu je poslal bogato tabakero in zahvalen odpis. Toda Turki, premagani pri Fokšanab, niso izgubili poguma, ampak so se pripravljali za nov napad in sicer na Ko-burga. Le ta je poslal ves preplašen glasnika k Suvorovu, da mu pohiti v pomoč. Suvorov se ni podal precej na pot, ker ni bil prepričan o taki nevarnosti; ko je pa kmalu potem prihitel drug glasnik s poročilom, da so Turki le še samo štiri ure oddaljeni od vojske Kuburgove, se je vzdignil Suvorov po noči iz svojega tabora ter pohitel Koburgu v pomoč navzlic najgrjemu vremenu. Ravno zjutraj 10. septembra so Avstrijanci radostno vsprejeli rusko konjico,, a o poldne je prispel tudi ves oddelek ruske vojske. Suvorovu so nemudoma postavili šator, ki so ga natlačili s senom ; on je legel na seno ter začel raz-, mi sij a ti o bodočem boju. Prispel je k njemu tudi princ Koburg; ko je začul njegov glas,1 skočil je Suvorov iz šatora, objel princa, ga: nekolikrat poljubil ter odvel za seboj na seno. ■ Suvorov mu je začel razkladati svojo bojno osnovo, s katero pa Koburg ni bil zadovoljen, češ, da je preveč Turkov, in da je nevarno nanje udariti s tako majhno vojsko. Toda
Suvorov mu je slednjič odgovoril naravnost, da pojdejo Rusi sami na Turke, če Avstrijanci nočejo ž njimi zajedno v boj. Čast ni dovolila princu Koburškemu, da to dopusti, in sledojič je privolil, kar je Suvorov zahteval.
Turki so stali za reko Rimni. Da razgleda njih položaj, se je popel Suvorov zunaj tabora na visoko drevo ter pregledal vso okolico, kolikor mu je oko doseglo ter se povrnil k princu. Sporočivši mu vse, kar je videl, je legel k počitku, ker ni spal že več noči. Ko je pa nastopila noč, se je vzdignila vojska in pripravila za boj. Pri Rimniku so strnili sovražniki. Boj je bil krvav, a da-si je bilo Avstrijancev in Rusov štirikrat manje nego Turkov, so se morali vendar le poslednji umakniti. Po dovršeni bitki je prišel princ Koburg z velikim spremstvom k Suvorovu; oba sta se molče objela. Od tega dne je zval princ Suvorova svojim „neprimernim učiteljem44. Rusi in Avstrijanci so se družili drug z drugim kakor prijatelji in bratje. Suvorov pa je spet pohvalil pred vsemi Karačaja kakor velikega junaka. Drugi dan se je opravila zahvalna služba božja; iuska vojska je imela počitek, in vsaki vojak si je imel poskrbeti po povelju Suvorova zeleno vejico. Po zahvalni molitvi je govoril Suvorov o časti in slavi, ki jo je vojska za-
služila včeraj, in potem zapovedal, da se vsakteri ovenča z zmagovalno vejico. Ne samo Rusi ampak tudi Avstrijanci so gledali nanj kakor na junaka; avstrijanski vojaki so mu dali tudi primeren priimek „general Naprej*4. In zares. Suvorov jim je pokazal, kako je treba biti Turke. Še prošlega leta je isti veliki vezir premagal Avstrijance dvakrat, a zdaj je bežal, četudi je bil po številu štirikrat ]ači.
Velika je bila rado3t Potemkinova. On je že poprej večkrat govoril, da je Suvorov sam vreden 10.000 ljudi, a zdaj je moral to ceno še znatno povišati. Vladarico je rim n-ska zmaga navdušila. Opravili so zahvaino službo božjo pri 101 strelu, nadduhovniki so govorili pozdravne govore, Katarina je preei-tala svojim bližnjim ljudem pismo Suvorova svoji hčeri. Zato je pa tudi ona namenila take nagrade, kakršnih dozdaj še ni bilo. Suvorov je dobil grofovsko dostojanstvo s pridevkom Riminski, Jurja red prvega razreda, dragocen meč in brilijantno naramnico. Po besedah ruske vladarice je bil naložen „cel voz z brilijanti"4, vendar je bil priložen še prstan. Brilijantni meč je podarila Katarina tudi princu Koburškemu. Avstrijski vladar je po. višal Koburga na čast feldmaršala, a Suvorova je imenoval grofom svetega rimskega cesarstva.	(Dalje.)
ekran II
»EDINOST« št. 280
V Trstu, dne 10. oktobra 1907
Avstro-ogrska nagodba.
Ogrski glasovi.
^Budapest" (Košutovo glasilo) pravi, da je to zadnja nagodba, ki se jo je sklenilo. Vsekakor je to razveseljivo da bo v prihodnjih desetih letih vladal mir v monarhiji gospodarskih razmerah.
„Pesti Napio" meni, da nagodba ne bo zadostovala zahtevam stranke neodvisnosti. Ni dvomiti, da so oni, ki so dogotovili nagodbo, odvrnili od naroda veliko nevarnost, toda kompromis z avstrijsko vlado je vendar le poraz Ogrske.
„Budapesti Hirlap" se dela precej nezadovoljnega in izjavlja, kar se tiče materijel-nega dela nagodbe, da ga ni pozdraviti, k većemu pretrpeti. Dolga doba pogajanj, velik prostor, v katerem so se gibale težavne faze, se zdi kakor jezero, ki so je preplavali. Edino dobro je le, da so jezero preplavali, ne da bi kdo utonil.
V „EgyetertesuM konstatuje vseučiliščni profesor in poslanec dr. Karol Kmetv, da je načelo bančne jednote zadel poraz.
Zmagali so pristaši bančne razdelitve, S tem je otvorjena pot za narodno ogrsko banko, ona pot. ki jo zastavlja avstrijska vlada.
rAz Ujsag" opaža, da je nagodba mačka v žaklju in se boji, da bo prihodnjih 14 dni dovolj prilike pokazati, kar se je vse izgubilo od ogrske strani.
Kakor je razvidno iz pisave ogrskih časopisov ni med madjarskimi strankami proti ne godbi načelnega nasprotstva, treba je le citati med vrstami in vidi, se. da madjarsko javno mnenje je pr;.v za prav z nagodbo zadovoljno, Saj ima tudi razloge za to !
Parlamentarna rešitev nagodbe ne naleti na Ogrskem na velike težkoče ; brez nekoliko ropota se strani madjarskih ultraradikalcev seveda ne pojde, no, to bo imeloj le dekorativen pomen.
1 5 Velezanimivo je pa vprašanje, kako stališče zavzame hrvatska delegacija ? Hrvatje ne bi smeli zamuditi tega važnega momenta, ne da bi potom oportunistične politike na realni podlagi pridobili za svoj rod nemale koristi.
Kaj pa poreče avstrijski parlament in kaka bode usoda nagodbenih načrtov pri
nas ?
Umevno je, da vlada stori vse mogoče, da spravi pod streho takozvano državno potrebščino, kakoršna je avstro-ogrska nagodba. Začne torej — barantanje z raznimi parlamentarnimi strankami po načelu : do ut des. Velike parlamentarne skupine imajo gotovo že pripravljeno svojo skupno ceno : gre le za to, da postulati ene stranke niso v protislovju s postulati druge stranke. Radi tega je osoda nagodbenih načrtov odvisna od kompromisa poedinih skupin glede njih zahtevkov, pred vsem seveda narodnih.
In tu ima pokazati jugoslovanska delegacija svojo politično zmožnost, ako noče raz bogate vladine mize dobiti le kosti. Je sicer ta politika barantanja — odporna in nemoralna. No, kar se tiče politične morale, je cb danih' razmerah na Avstrijskem že tako, da se mora vsprejeti načelo : cilj posvečuje sredstva. Avstro-ogrska nagodba mora postati zakon in avstrijska vlada je zato pripravljena k največjim žrtvam. Kazalo bi pomanjkanje pozitivističnega naziranja o politiki, ako bi se kdo hotel postaviti na brezupno stališče negacije, ob katerem se ničesar doseči ne da, kar utegne biti dosegljivo v nasprotnem slučaju.
Odlikovanja radi sklenjene jnagodbe.
Iz Budimpešte poročajo, da bodo odlikovani vsi državniki, ko so se vdeležili nagodbenih pogajanj. Ministri dobe razne redove, državni tajniki in sekcijski načelniki postanejo tajni svetniki, strokovni referenti bodo pa izven vrstilnega reda povišani v službi.
Vareton namesto dr. Cleve. — Prihodnja seja Odhod iz Trsta c. k r. drž. žel. | Predsedništvo „Nar. Del. Organi-jutri ob 4. uri popoludne.	j 5.35 min. zjutraj osebni vlak v Hrpelje, cije* vabi vse odbornike in nadzornike k
*	Kozina, Kanfanar, Rovinj, Pulj (direktni voz skupni seji, ki bode danes ob 71/. uri zvečer
Odbor za volilno reformo.
Včeraj se ni sestal odbor za volilno
vlak
novih
v Gorico je vsi!
re
v j formo, a sestane se danes, važnih izjav in sklepov.
Pričakovati
Rekonstrukcija avstrijskega ministerstva ?
I. in II. razreda).
5.45 min. zjutraj, osebni ' drž. žel. Ajdovščino. ;ei 6.10 min. zjutraj, osebni vlak v Koper, sept. Buje, Poreč.
7.20 min. zjutraj osebni vlak v Herpe-lje-Kozino, Gorico juž. žel., Ljubljano juž. žel. na Dunaj južne žel.
7.25 min. zjutraj, brzovlak črez Prva-Čino v Ajdovščino, črez Gorico drž. žel. v Je-
društvenih prostorih. Udeležite se
Poroke, rojstva
do 5. oktobra se
in smrti. Od 29.
je v tržaški mestni občini poročilo 33 parov, rodilo se je 144 otrok, to je 45 moških in 69 žensk ; od teh 24 nezakonskih ; umrlo je 86 oseb in sicer 38 moških in 48 ženskih ; od teh 28 izpod enega leta.
Dunajska „Zeit" poroča iz Budimpešte,	#
o nekem razgovoru z nekim avstrijskim mi- senice, Beljak (direktni voz I. m II. razreda),
Otvoritev državnega zbora.
Predsedstvo poslanske zbornice je naznanilo. da prva seja jesenskega zasedanja bo v sredo dne 16. t. m. ob 10. uri predp. Vlada predloži gotovo takoj nagodbeni načrt z izjavo o obeh zadevah, ki niste zapopadeni v načrt, a ste z njim v tesni zvezi, t. j. o bančnem vprašanju in o kvoti. Formelnega sklicanja ne bo, ker poletno zasedanje —-kakor znanc-ni bilo zaključeno in to z ozi-rom na poslančeve dijete. Počitnice so trajale na cele tri mesece, ker zadnja seja zbornice je bila dne 27. junija.
nistrom, ki je izjavil nostopno: Sedaj, ko je dovršeno veliko delo, nagodba, se bo morala avstrijska vlada baviti s spremembo v mini-sterstvu. Vprašanje je na dnevnem redul že več mesecev, sedaj bo treba tudi to rešiti. MinisterBtvo v sedanji svoji sestavi ne more obstajati nadalje. Takoj po povratku na Dunaj se bomo bavili s spremembo; ni izključeno, da se ista izvrši že pred otvoritvijo zborniee, ali pa kmalo potem. — Minister se ni hotel izjaviti glede osebnih sprememb, ki so namenjene.
„Prager Tagblatt" javlja z Dunaja, da se izvrše spremembe v ministerstru še le, ko bodo zbornici predloženi zakonski načrti glede nagodbe, to je, po 20. t. m. Baron Be^k želi, da oni ministri, ki so nagodbo podpisali, ostanejo še nadalje v mioisterstvu, tako, da se zdi izključen izstop trgovinskega ministra dr. Forta. Ministri, ki izstopijo, bi bili: minister za notranje stvari baron Bie-nerth, minister za poljedelstvo grof^ Auer-sperg in nemški minister rojak Prads. Kar se tiče prihodnjih ministrov, se govori o gorenje avstiijskem deželnem glavarju, poslancu dr. Ebenhocbu, ki postane baje minister za poljedelstvo, ter o poslancih Peschki in dr. Schreinerju za mesto nemškega mi-nistra-rojaka. Ministrom za notranje stvari bo baje imenovan krščansko-socijalni posl. dr. Gessmann. Glasom drugih infermacij, se misli ustanoviti tudi ministerstvo za delo in mesto jugoslovanskega ministra-rojaka.
Nasprotno vsem gornjim vestem zatrjuje „Deutsches Volksblatt", da v dobro informiranih parlamentarnih krogih sodijo, da do preo snove ministerstva ne pride pred razpravo o nagodbenih načrtih, ker da baron Beck hoče še se sedanjim ministerstvom rešiti nagodbo. _
Tretji kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev.
Iz Sofije poročajo, da je prekasno, da bi se še tega leta vršil tretji kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev; radi tega je sklenil centralni odbor književnikov v Sofiji, da se ta kongres odgodi na [prihodnje leto. Bilo je preporno vprašanje, kje naj se ta kongres vrši, sedaj je pa popolnoma rešeno tako, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu ali v Ljubljani. Hrvatje so baje mnenja, da se tretji kongres vrši v Ljubljani, ako se do tedaj ne spremene politične razmere na Hrvatskem.
Drobne politične vesti.
Španske čete se umaknejo iz Casablanke. Madridska „Correspon-denzia Mih t ar" izjavlja, da vsled zadnjih dogodkov v Casablanki ni izključeno, da se španske čete umaknejo iz Casablanke in povrnejo na Špansko.
Dnevne vesti.
Žalosten slučaj iz naše Šolske mizerije. Prejeli smo : Te dni sem se mudil na državnem kolodvoru, da se popeljem na Kras. Na peronu sem bil opazil znano mi rodbino : očeta, mater in 4 otroke. Pristopil sem k njim in jih pozdravil. Seveda po domače. Vprašal sem pa, da-li tudi otroci znajo slovenski, svoj materini jezik? Oče in mati sta osupnila. Na to pa se je mati opravičevala : Prisiljeni smo biH vpisati sv d je otroke v šolo via Sanita, ker jih v državne nemške šole niso hoteli vsprejeti ter nas je ravnatelj zavrnil : „Dajte raje svoje otroke v italijanske šole, ker tu se mora plačati šolnina !u K sv. Jakobu pa — je nadaljevala mati — nam je bilo predaleč, kajti mi bivamo že leta v tem okraju, kjer ima moj mož svojo službo in tako so se otroci poitalijančili!
Na moje vprašanje, zakaj da roditelja ne občujeta z otroci slovenski, je odgovorila: „Slovensko, gospod! Saj nočejo, ker jih potem druga mularija izzivlja s ščavi. tega pa se otroci sramujejo I"
Na ta način tort j se nam odtuja naša kri in pomnožuje vrste naših janičarjev. Kakor gori omenjeni štirje otroci se jih poita-lijančuje na tisoče, čeprav so stariši pristni Slovenci.
Ali ni to žalosten slučaj in veleresen do-
Celovec n:i Dunaj juž. žel. (direktni voz I. in II. razreda), Line, Prago, Berolin, Draždane (direktni voz I., II. in III. razreda).
8.50 min. zjutraj, osebni vlak v Hrpe-lje-Kozino, Pulo (direktni voz I. in II. razreda).
8.45 min. dopold. osebni vlak v Gorico drž. žel.. Jesenice, Ljubljano, Beljak (direktni voz I., II. in IH. razreda), Francensfeste, Bolcan-Gries, Inomost, Monakovo, Celovec, Solnograd na Dunaj zap. kol.
12.50 min. popolud. osebni vlak v Ajdovščino, Gorico drž. žel., Jesenice, Trbiž, Ljubljano, Celovec.
3.10 min. popold. mešanec v Koper7 Boje, Poreč.
4.15 min. popold. osebni vlak v Her-pelje-Kozino, Kanfanar, Kovinj, Pulo, (direktni- voz I. in II. razreda), Divačo, Gorico juž, žel na Dunaj juž. žel.
4.25 rain. popold. brzovlak v Gorico drž. žel.r Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Line, Prago, na Dunaj zap. kol. (direktni voz I. in II. razreda) v Monakovo (direktni voz I.- in H. razreda), Draždane (direktni voz I., II. in III. razreda), Berolin.
ov05 min. popold.r osebni vlak v Gorico drž. žel., Jesenice, Ljubljano, Beljak, Franzensfeste, Bolzan Gries, Inomost, Monakovo, Calovec, Line, na Dunaj juž. žel. (črez Ljubno) na Dunaj zap. kol.
7.10 min. zvečer osebni vlak v Koper,
BUJe'	TT
7.40 min. zvečer, osebni vlak v Herpelje-Kozino, (potem brzovlak) Piilo (direktni voz I. in II. razreda), Divačo, Ljubljano juž. žel. na Dunaj jaz. kol.
10.30 min. zvečer, osebni vlak v Gorico dr. žel., Jesenice, Trbiž, črez Podrožčico v Beljak (direktni voz I., II. in IH. razreda), Inomost, Monakovo.
Dohod v Trst c. kr. drž. že).
5.30 min. zjutraj, osebni vlak iz Dunaja juž. žel., Dunaja zap. kol., Solnograda, Celovca, Monakova (direktni voz I. in II. raz.) Inomost, Bolcana, Beljaka, (direktni voz II. razreda) Ljubljane, Jesenic, Gorice držav, železnice.
7.45	min. zjutraj, osebni vlak z Dunaja juž. žel., iz Ljubljane juž. žel., Divače, Herpelje-Kozine.
7.58 zjutraj, osebni vlak z- Gorice, drž. žel., Ajdovščine.
. 8.08 min. predpold., osebni vlak iz
Buj, Kopra.
9.46	min. predpold.. usebni vlak iz Pule (direktni voz I. in II. razr.) iz Rovinja, Kanfanara, Herpelje-Kozine.
10.— min, predpold.. osebni vlak iz Jesenic, Gorice.
11.55 min. predpold., brzovlak iz Be-rolina, Draždan, (dir. voz I., II. in IH. raz.), Prage, Linca, Dunaja zap. kol., (direktni voz I. in H. raz.) Inomosta, Solnograda, Celovca, Beljaka (direktni voz I. in II. raz.), Trbiža, Jesenic, Gorice drž. žel., Ajdovščine.
12.40 min. popolud., mešanec iz Poreča, Buj, Kopra.
2.05 min. popold. osebni vlak iz Celovca. Trbiža, Ljubljane, Gorice, drž. Ajdovščine, Berolina, Draždan, Prage, naja juž. žel.. Dunaja zap. kol.
3.40 min. popolud., osebni vlak z Dunaja juž. žel.. Ljubljane juž. žal., Divače, Herpelj-Kozine, Pule, (direktni voz I. in II. razreda.)
6.50 zvečer, osebni vlak iz Celovca, Monakova, Inomosta. Bolcana-Griesa. Beljaka, (direktni voz I., II in UI. raz.) Ljubljane. Jesenic, Gorice drž. žel.
7.25 min. zvečer, osebni vlak z Dunaja juž. žel., Ljubljane juž. žel., Divače. Pule (direktivni voz I. in II. razr.). Rovinja, Kanfanara, Herpelje-Kozine.
8.10 min. zvečer, brzovlak iz Draždan (direktni voz I., H. in HI. razreda) iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel. (direktni voz I. in II. raz.) Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, drž. žel. Ajdovščine
T&ŽAŽKA MALA KS03JIS1A.
Nevaren ljubček. Ogljar Albert C., stanujoči v ulici del Salice, je bil predminolo noč aretovan na zahtevo svoje ljubice lahko-živke Mcnike Buchhalter, ki stanuje v zagati del Forno. Monika ga je namreč dala areto-vati zato, ker jej vedno grozi, odkar noče ona več ljubimkovati ž njim. Nekoč da jo je vrgel na tla in jo nabil. Dne 7. t. m. da jo je čakal z nožem pred hišo, v kateri ona stanuje, in to da je ponovil predsmočnjim.
Zastarel, a vendar z vspehom vpo-rabljen tatinski način. £ Čitatelji so gotovo že čitali neštetokrat, kako je kak prebrisan lopov prišel v kako hišo in rekel gospej ah služkinji, da ga je nje soprog oziroma gospodar poslal po suknjo, ali uro, ali celo listnico ki da jo je pozabil doma. Gospa, ali dekla, nič hudega sluteči, sta mu dali, kar je zahteval. A še le ko je gospod prišel domov, Bta spoznali, da sta imeli opraviti s prebrisanim tatom. — In ta tatinski način je.vporabil dne 3. t. m. 2'7-letni težak Fran C. Sel je na stanovanje svojega dobrega znanca tapecirarja Santa DEste v ulici di Rena št. 9, Iijer je rekel 10 letni D Estevi hčerki Juliji, da ga je nje oče poslal po svoje kolo (bicikelj). I ekhca mu ie verovala in mu izročila kolo. A ko je prišel oče zvečer domov, je izvedela, da oče ni bil poslal nikogar po kolo. — Fran C. je pa od tedaj izginil in včeraj je DEste prijavil dogodek policiji.
Dva neuradna jezika. 38-letni kuhar na parniku Jadro", Štefan Pivalica, je prijavil včeraj na policiji, da mu je neznan usmovic predvčerajšnjim popciudne iz shrambe na parniku ukradel gojat. vredno 14 kron in pa dva jezika, ki ju, da sr nista uradna, vendar pozna vsaki uradnik (celo magistratm) Bila sta to namreč dva osoljena svinjska jezika, vredna 7 kron.
Hude posledice trme dveh voznikov. Voznika Anton Colautti in Andrej Petrič sta se včeraj predpoluane ob uri srečala se svojima vozovoma na oglu ulic del Solitano in del Sanone. Prišla sta si s konji naravnost nasproti in se nista hotela umakniti eden drugemu. Obstala Bta s konji m se začela prepirati, zalitevaje vsaki za-se, da se mu drugi umakne. No, slednjič sta vendar oba odjenjala v toliko, da sta krenila vsaki nekoliko na desno, da jima je bilo možno prit. eden mimo drugega. A ko sta si šla mimo, je Petrič vdaiil Colauttija z bičem. Colautti je pa skočil se svojega voza in zdirjal za Petričem. Dohitevši ga. ga je pahnil, da je Petrič padel in prišel pod kolesa svojega voza. Bil je jako težko ranjen na več krajih, a desna noga mu je bila strta. Pozvah so k njemu zdravnika se zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico. — Oolautti je bil pa aretovan.
Razgrajač. 21-letni Cirijak B., stanujoči v ulici della Guardia, je predsinočnjim razgrajal v krčmi Dominika Dvornika v uli<i Media št. 4 in je stri neko šipo vredno 3 K.
Krčmar ga je dal vsled tega aretovati, a Cirijak se je redarju besno postavil v bran. žel.,! Slednjič ga je pa redar vendar ukrotil in ga Du-! odvedel na policijo.
Neznan tat. Poštni usležbenec Alojzij Niedermaver, stanujoči v ulici Luigi K'cci št. 5, je prijavil na policijskem komisarijatu v isti ulici, da mu je predminolo noč neznan uzmovič vkradel iz stanovanja raznih dragocenosti v skupni vrednosti 84 kron.
Okraden je bil na pošti. 63-letni Blaž Bole, ki je v službi pri tvrdki (.-oriup, je bil šel včeraj predpoludne na pošto kupit več znamk. Tam je videl, da sta lazila okolu njega dva 16- do 18 letna mladiča, ki sta pa kmalu izginila od tam. Takoj za tem je pa Bole konstatoval. da mu je bila iz hlačnega žepa ukradena novčarka, v kateri je imel 300 kron denarja. Okradla sta ga gotovo ona dva neznana mladiča. — Bole je prijavil dogodek policiji.
Smernica. — Iz dnevnika nekega oženj e-
iz Poreča,! ne
Prvi mesec mojega zakonskega
sicer na poročilo finančnega odbora o prošnji občine Dolina za sestavek tehn. načrta za gtadnjo vodovoda v vasi Gabrovica s predlogom, da izdela načrte deželni odbor. — Občini Orsar se je na nje prošnjo dovolilo 5000 K za gradnjo ceste. — Odobreno je bilo poročilo finančnega odbora o ob računu jubilarnega fonda Fran Josipa za leto 1906, proti obračunu je govoril posl. Andrijčič. — Vsprejeta je bila prošnja občine Dolina za uravnavo Rosande, sporazumno s tržaško občino. Predlog je zagovarjal posl. Kompare. Deželnim odbornikom je bil izvoljen posl. dr.
Istrski deželni zbor.
Koper 10. Predsednik je otvoril sejo ob 10. uri prepoludne. Po običajnih formal- . nostih je zbornica prešla na dnevni red in godek — vi gospodje na namesfcništvu ! b - -	"	" * tem, da ste zavlačevali rešitev našega šol-
skega vprašanja, množite tabor naših rene-gatov, ali ob enem tudi tabor irredente. Se bo že maščevalo to o svojem času^ če boste nadaljevali to igro — s slovensko krvjo ! Ne pozabite, da nismo daleč Benečije in Lombardije. Utegnejo priti časi, ko boste iskali zvestih braniteljev, a jih ne bo, ker si jih niste znali vzgojevati!
C. kr. avstrijske državne železnice.
Izpisek iz voznega reda. Veljaven od 1. oktobra 1907. — Čas prihoda oz. odhoda je po srednjeevropejskem času označen.
iera gospoda: — ------. —.
rlieiSa sem tako ljubil mojo ženo, da bi jo bil
bilo
9.45 min. ponoči, mešanec
.	1. • 1 1	„ „ : kJrJDOiedel. Nekaj mesecev pozneje mi je pa
10.25 min ponoči, osebni vlak z zvezo ^end*em pojedel !» z brzovlakom z Dunaja juž. zel., Ljubljane	Koledar ln vreme. Danes: Fian hor-ia:
iuž. žel., Divače, Pule, (direktni voz I. in II. Stremil. — Jutri: Nikazij. škof in mućenec ; Kupi-
razreda), Rovinja, Kanfanara Herpelje-Ko- i^SS^T^^O^ST^^ fe ™
zine.	.
11.10 min. ponoči, osebni vlak iz Celovca, Trbiža, Ljubljane.
Razun gori omenjenih vlakov vozijo ob nedeljah in praznikih sledečih osebni vlaki : Odhod iz Trsta c. k r. drž. žel.
3.25 min. popolud. osebni vlak v Gorico drž. žel.
2.15 min. popolud. osebni vlak v Her-pelje-Kozino, Divačo.
D ohod v Trst 9.28 min, ponoči, Herpelje-Kozine.
9.24 min. ponoči, drž. žel., Ajdovščine.
c. kr. d r ž. že 1. osebni vlak iz Divače,
osebni vlak iz Gorice (Zvršetek pride.)
1 Vi - - -
popoludne + loma oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Veseiični odsek trgovskega izobraževalnega društva naznanja, da je danes zvečer Via San Francesco št. 2 II. n. plesna vaja od 8.—11. ure za vse tiste, ki so se^že priglasili in se mislijo še priglasiti.
Darovi. Pevskemu društvu „Adrija" v Bar kovljah so ob priliki veselice dne 29. septembra t. 1. preplačali vstopnine oziroma darovali sledeči gg.: Preč. g. Anton Kjuder
V Trstu, dne 10. oktobra 1907
»EDINOSTc stv. 280
Stran III
(župnik) 10 K, Josip Pertot (Matijev) in J.
P. po K 4.60, star i'ant K 1.60, And. Cuban. I. Čer gol j. S. Pertot. J. Pertot (cerkovnik), Mib. Pertot in Val. Pertot (3polovina) po 1 K. J- Krečič 60 stot., Fran Godnik 50 stot., It. B. 40 stot. in Gržina 20 stot.
Istočasno se naznanja, da priredi *A-drija" v nedeljo 20. oktobra t. 1. v dvorani gosp. Dragotina Starca na Prošeku veselico s petjem, tamburanjem, igro in plesom.
„Slov. akad. dr. Balkan', je daroval o- Ferdinand Vondraček 20 K, za kar se mu
. • 1_______ __1__1- f7_ Ol__
okrajni šolski nadzornik Finžgar je pojasnje- . val dolžnosti starišev in učencev do šole, ako se hoče, da ta odgovarja zahtevam, ki se stavijo na njo. Dr. Faidutti je poizvedoval pri Biljanskemu županu in drugih občinskih odbornikih po lokalnih potrebah ter se je potem podal v Biljano in Medano z enakim namenom; v obeh krajih sta ga vsprejela dotična župana z duhovnikoma.
x Škrlatica se je močno pojavila v : Gorici. Da bi se nje razširjanje po možnosti | zaprečilo, zaprle so se za štirnajst dni vse
?ozor Slovenci! — pozor Slovenci! HI
V nekoliko dneh D^f^r Jjarai v ulici Vincenzo Bellini št. 13
otvori naš rojak	rcici	dJ nasproti carkve sv. Antona novega
Mino z raznovrstnim pohištvom
===== Blago bo solidno in cene zmerne. ==

tem potom izreka iskrena zahvala. Za Slo- i ljudske in meščanske šole z otroškimi vrtci in
vence je gotovo razveseljivo, da dobivajo od čeških bratov ne le moralnih ampak tudi gmotnih podpor, kar je dokaz češko-slovenske vzajemnosti, ki je rodila že mnogo dobrega sadu in nam daje lepih nad za bodočnost.
Nadalje so darovali za ljudske knjižnice : g.a Ivana Kariž in g. Jušt Škabar na Opči-nah, po 1 K, v Divači: gg. Sedmak, župnik, knjig 33, A. Dukič 32, Dovgan 14, Birtić 4, g.a Jeglič 30 : v Trstu : ga. Bartol-Nadlišek 10 in g. Jedlovskv 2.
Moški podružnici družbe bv. Cirila Metodija v Trstu so darovali mesto
in
m*	~W:
UMETNI ZOBJE
PtoosUranje zobov.
Vesti iz Koroške.
Umrl je v Velikovcu okrajni glavar dr. V. Klebel, rodom Ljubljančan v starosti
venca na grob pok. župnika Iv. Kovača v Škocjanu na pogrebu navzoči duhovniki 18 kroa. Denar hrani podružnični tajnik.
Naše gledališče-
V nedeljo se uprizori Morrejeva štiri-dejanska ljudska igra s petjem „GOSPOD TAKOB". Sodeluje vse igralsko osobje. Naslovno vlogo igra g. Verovšek.
Vesti iz Goriške.
Novi volilni red za Goriško. „Gorica*" št. 82. z dne 5. t. m. piše glede načrta volilnega reda :
„Naši poslanci so imeli načrt v roti komaj 24 ur pred sejo. Določeno pa je, da se mora zakonski naCrt vročiti 48 ur pred sejo. Kaj iz tega sledi? L »a so Lati na5im poslancem aaj za en dan prepozno dali v roke načrt z namenom, da bi bili na=i poslanci zato razpravo preprečili, ker se načrt ni dostavil ob pravem času. Naži poslanci pa niso hoteli Lahom ?ia ljubo preprečiti razprave o novem volilnem redu. ki je ne glede na narodnost, v vseh drugih ozirov , 47
(ozirih !) mnogo pravičnejši od starega. Zato so naši	--
poslanci kot možje dela temeljito preštudirali načrt	VfiSti IZ StđlCPSkCi
in stopili v razpravo".	J
Torej tako! Lahi so dali načrt klerikal- V Nisolah pri Slov. Bistrici praznuje cem v roke prepozno z namenom, da bi bili danes oče slovenskega posojilništva g. Mihael klerikalni poslanci preprečili razpravo, ker Vošnjak pri svojem bratu g. dr. Jos. Vošnjaku načrt ni bil dostavljen ob pravem času. Kle- v krogu svojih sorodnikov in prijateljev svojo
rikalci pa niso hoteli preprečiti sprejetja za j sedemdesetletnico._
Slovence tako krivičnega volilnega reda, mar-	. .
več so načrt temeljito preštudirali ter stopili,	.EvSlZIlC VCStl.
V razpravo.	Avstrijski častniki — natakarji.
Vsa krivda da ,e sprejet novi deželni nekem ^ New.Yorkn je neki odvet,
vohlni red. zadevlje tore] slovenske klerikalne poslance. Ti so hoteli nov vohlni red, in Lahi so glasovali zanj, ker so jim pač nudili tako lepo večino. Sedaj so kriti tudi Lahi ; odium je zvrnen z njihovih ram na klerikalce, kajti ti so hoteli na vsak način nov volilni red, in Lahi so le glasovali, ker so imeli pred očmi dejstvo, da novi volilni red meče Slovence z nova pod njihovo peto,
V protestu „Sloge" je imenoval Gregorčič volilni red veliko krivico" ... „Poostruje se stara krivica z novimi določbami, ki delajo krivico še bolj občutno in kričečo*'.... rekel je, da volilni red ni ... ..sad resnega političnega razmišljevanja, marveč izrodek politične lahkomiselnosti". V protestu je rekel dr. Gregorčič tudi ... „da ljudski zastopniki, ki so dobili načrt zakona komaj 24 ur pred sejo v pregled, in nekateri trdijo, da celo kasneje, kar je v očitnem nasprotju z opravilnim redom deželnega zbora, niso imeli prilike, da bi temeljito proučili to važno pre-asnovo. in da so jo sprejeli le v dobri veri, da v predlogi ni nič, kar bi bilo volivcem in deželi v škodo" ...
Tako v protestu! V zadnji „Gorici" pa pravi Gregorčič, da ko so dobili klerikalni poslanci načrt 24 ur pred sejo, SO ga temeljito preštudirali in stopili v razpravo.
Glasom protesta torej niso imeli prilike, da bi temeljito proučili važno preosnovo, sedaj pa izpoveduje Gregorčič v „Gorici", da so on in njegovi temeljito preštudirali načrt ter potem stopili v razpravo.
„Gorica1* nam je končno odkrito povedala, da vsa krivda na sprejetju tako krivičnega volilnega reda zadevlje le Gregorčiča in njegove pajdaše.
(Toriški Slovenci sedaj vedo jasno, koga treba prijeti radi novih krivic, ki nam jih je naprtil novi volilni red.
x V Fojani v Brdih so blagoslovili v nedeljo novo šolsko poslopje. Na slavnost sta bila povabljena tudi baron Locatelli iz Kor-mina in drž. poslanec prost dr. Faidutti. Vikar Fran Pavletič je po blagoslovljenju govoril o pomenu in namenu ljudske šole; okrajni glavar Viktor vitez Pozzi iz Gradiške je omenil pomen blagoslovljenja poslopja:
vsake boiečtoe
▼ zobarskezn
2r.Čeraik. J- Jasche
TRST
ulica d sila Caserma štev. 13, IL ratftt
prva dva razreda gimnazije in realke. » mestnem lazaretu je nad dvajset bolnikov, več
pav raznih družinah. Magistrat je sicer	■	m	L m
odredil, da se mora vsaki slučaj takoj pHja- fZuir&VI|6 ZODOV uV&l viti, a po tem se ravna malokdo, ker se vsak	J
boji oddati svoje otroke v kontumačno poslopje. Ker se členi družin, v katerih je bolezen, ne vzdržavajo občevanja po javnih lokalih, je kaj lahko možno, da se bolezen dobro razširi mesto, da bi ugasnila. Malo več obzira bi se pač lahko smelo pričakovati od takih ljudij, posebno še, ker se prištevajo omikancem.
Vesti iz Kranjske.
Povodenj na Barju v ižanski okolici je taka, kakoršne ni bilo od leta 1889. Iška i je odnesla večino žag in obrambnih jezov, kakor tudi most na Igu. Pri Tomišlju proti lirestu so poplavljena polja. Voda je nanesla na polja veliko šute.
G. Anton Ekar, bivši urednik „Mira" je prevzel uredništvo „Nove dobe'" ter se je preselil v Ljubljano.
Vojaška vest. Poveljnik ljubljanskega brambovskega polka Bruno pl. Sclimidt je imenovan poveljnikom 87. brambovske brigade v Lincu.
Umrl je v Ljubljani g. Anton Brixy, polkovnik pri domačem 17. pešpolku.
Tovarna pohištva

ulica della Sesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.

	i t Ji:	'k •••*;	'■m
			
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescent
nik iz Budimpešte našel tri nekdanje častnike, ki so služili tu kakor natakarji. Baron Oton Turki, nekdanji naaporočnik pri ulanih ; Oton Kornfeld. nekdanji artilerijski nadporočnik. in grof Schaffgotsche. nekdanji liuzarski nadporočnik, so morali radi dolgov zapustiti armado ter so se podali za kruhom v Ameriko. Pravijo, da so zadovoljni z novim poklicom ter da zaslužijo mnogo denarja.
Vsled vdarca po glavi je oslepel neki deček v Uebu na Češkem. Deček se je igral z drugimi otroci. Med igro se je spri z nekim tovarišem, ki ga je vdaril po glavi. — Dečka so prenesli domov v posteljo, kjer je obležal nezavesten. Še le čez dva dni se je zbudil iz nezavesti ; toda bil je popolnoma slep. _
Češka šola na Ruskem se ustanovi še letos v Kijevu, kjer biva veliko število Cehov. Vlada ie že dala za ustanovitev svoje dovoljenje. Šola bo zasebna in jo bodo vzdrževali kijevski Čehi s svojimi prispevki in javnimi zbirkami.
Dragulji belgijske kraljice na drasbi. „Ecbo de Pariš" poroča iz Bruselja, da bodo vsi predmeti: dragulji, perilo, spominki, ki so bili lastnina pokojne belgijske kraljice Henrijete, prodani na javni dražbi. Čisti dohodek je določen v poplačanje dolgov princesinje Luize Koburške, hčere pokojne kraljice. Med dragulji se nahaja tudi diadem, ki ga je Belgija darovala kraljici povodom nje srebrne poroke. Diadem je tedaj stal 150.000 frankov.
Fetindvajsetletnico svojega obstanka je praznovala dne 1. t. m. gimnazija v Travniku.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje
in ojačuje organizem.
želodec -3
Priporočano od najsloveeih zdravnikov v vseh^ slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. j
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 *
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
== TRST =
////////
GIUSEFPE CRAMER — TRST
ulica Madonna del Mare št. IO. — Telefon 1949.
-mehaiiii, avtorizovani Malator za vodo, plin, klosete in fcopelji.
Prodaja mrežic za piin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) in šivalne stroje
ceniki na zahtevo brezplačno.
Kopeiji. '
I
I
Barve, olja, lak, bagrene barve itd. itd. |
Specijaliteta barv za postekljenje.
I
Raffaello Spazzali i
I	^S^M JkM W J^M« rt	On IHMMX 9
Trst, ulica Riva Fescatori št. 2 O, Trst
_ TELEFON 19-39.
I
Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pobiranje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In na]-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stara plasti na asfaltičnih kartonih, skriinib ; ploščah In vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugI proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja. mast za stroje, mašila za vozova, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast zaorosje, voščilo za Sevjje itd.
To t turna in piasuma. t TRŽIČU (Monfalcone) pri Tratn.
DOBIVA SE V VSEH fiKFARHAff
HsjTipdta^t aredatrm pvetft
revmatizmu in
<• TEKOČINA GODINfl
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
ariško prodajalnico obuvala
Srst ul. S. JSntonio št. 4 (hiša 7erni)
(Catzoleria parigina)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospe, gospode in otroke.Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
V Trstu dne 10. oktobra 190G
»EDINOSTc štev, 2SO
Sirun IV

m
T
Cm lautrm.
HOm BAJLM
Umirovljen je profesor cerkvenega pr.iva na graškem vseučilišču dr. Friderik Theuer, ter mu je o tej priliki podeljen naslov dvornega svetnika.
Užigaiice se podraže. Iz Prage poročajo, da so se avstrijski tovarnarji užigalic sporazumeli, da podraže užigalice.
Barbarstvo. Na perutninski razstavi v
Meiningenu je razstavil lesorezec Morgenrot svoje živali in bi bil dobil premijo v denarju za lepe peteline, ko bi se ne bili presojevalci v zadnjem trenotku spomnili, da je treba živali še pregledati, ker so se že večkrat pri-peiile nepoštenosti (n. pr. pobarvano perje). Raziskujoči Morgenrotove živali, so našli, da imajo petelini v repu peresa z bucikami (kno-flami) pripete. Da bi petelini pravilno držali repe, pa se je Morgenrot poslužil najgrših. nepopisnih sredstev. Presojevalci so tožili Morgenrota in sodišče je obsodilo brezsrčneža v 6 tednov ječe, vsklicno sodišče je — žal — pomanjšalo kazen na tri tedne.
Zakon grofice Montignoao neveljaven. rHannov. Kurier" poroča iz Flo-recce, da se je grofici Montignoso sporočilo, da italijanski zakoni ne priznavaje njene poroke.
Maslov za brzojavke : Sporcbanka. Rkcijska glavnica K 10,000.000'—
111111 Telefon štev. 19-95. ......
:: Vlog okoli K 66.000.000 — ::
UsfiM banka českfrh sporitelen
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne g. oktobra:
Nagi F., potovalec, Lindner L., uredaik, Grubi c zseebnit. Weitzer E., zasebnik, DUNAJ; Golder E, častnik. TESlHEN ; Kompare G., svečenik, PI LA ; Kolb V., svečenik. BRNO ; Kummmer J., uradnik, WLJAG ; Katz F., zasebnik, £LOV. GRADEC ; Konig A., zasebnik, BERNDORF ; dr Naka-eawa C , TOKIO.

MALI OGLASE.
?
b&nh oglasi r3«unajo ae po 3 stot. besedo; .at^-usou:,i:ane Besede ss računajo encra:
i = f/^i--
iijmcnjga pristojbina 40 siocink.
Plafa &e teboj.
I
Majcen Miloš
fvojo mizarsko delavnico.
Trst, ulica Ferriera št. 30. Priporoča slav. občinstvu 87tJ
Sprejme se mlado deklico za
hifna opravila. Nastop 1. novembra. Ponudbe na Ineeratni oddelek Edinosti.	1295
Vplikn dvokoleB (biciblov) navadnih in tudi na TCIIIVU prosti tek, malo rabljene, se proda prav
jo ceni. Naslov: Gorica, ulica Duomo št. 3. (1268
Sodružnik::
se sprejme v lukratično narodno tovarniško podjetje s 15—25*000 kron vložne glavnice, ki se najpoprej obrestujejo po ciogovru in z osebnim sodelovanjem je zagotov it na prav dobra eksistenca. — Ponudbe pod
„SODRUŽNIK"
na Inseratni oddelek Edinosti, ulica Galatti 18.
Pri
Trgovsko - obrtni zadrugi
:: v Ljubljani ::
registrirani zadrugi z omejenim jamstvom
je oddati mesto
prvega in drugega :: PŠF" uradnika.
Ponudbe, v katerih je navesti pogoje in čas, kdaj bi se lahko nastopila služba, je poslati do 15. oktobra t. I. neposredno na naslov - zavoda.
Samo pristen MACK-ov
Kaiser-Borax
i
k
za negovanje lepote in zdravja.
Pristni Mačkov Kaiser Borax vzdržuje kožo uežoo in orežo delu jo lielo ; je izvrstno sredstvo za negovanje ust is zobor in ubiažuje katar in hripavost. Pristni Mačkov Kaiser Bora* napravi \siko vodo mehko in je najboljše čistilno sredstvo za kožo. PAZITE PRI NAKUPOVANJU" Pristen sanjo v rudečem kartonu po 15. 30 in 75 stotink z obsežnim navodilom. 3CST NIKI'AR GOLI !	Edini izdelovatelj za A vgtrif-Ogrsk"
GOTTLIEB VOIH,
DUNAJ III/1

(Osrednja banka čeških hranilnic).
:: PODRUŽNICA v TRSTU ::
Piazza del Ponterosso 3.
se peča z vsakovrstnim bančnim in menjalniškim trgovanjem in izdaja
Vlozne knjižice
po m đo h
o
o
Najfineja Rastlinska Zabela Kuhanje Praženje in Pečenje. 25 } Izdatneje Od Vsake Druge Misti. Radi Lahke Prebave ZOravn. priporočena.
s to var. znamko
Dobi so v vsaikl prodajalulol sporijalltct
!

Dohodninski davek iz vloznih knjižic plačuje banka sama.
URADKE URE OD 8. DO 3.

Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih ===== mineralnih vod--
Angelo Deuetnk - Trst
ulica Acquedotto 22. — Tel. 1->S4
ANTON S KER L
nsSutsik, sr.priaeSeni ivcdcceo. Trsi - Carlo Goldouijer trg u. - Trst
Zssisplt toTarneJoies i iBtetelcs „Fssii*
it Napeljav* in zaloga električnih zvcn'kor. ij-a,'-in prodaja gramofonov, zonofonov in foncgraJ** Zaloga priprav z« točiti pivo. Lastna meaacič.* delavnica za popravljanje * iivalnih tftrojev, motokoles itd.
[=1
Velika zaioga prlpadkev po tovarniških esnafa. telefon jtev. 1734.
Gospodarsko drušfuo v Rojanu
razpisuje službo
m kreiuarja.
Zahteva se kavcija. — Prošnje je poslati na odbor | —— do 20. oktobra. -
Kranjsko zelje
v glavah, kakor tudi
^=== krompir —
SLtlKA^ - DEKORATER
Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje vcakojako slikanje sob v različnem modernem skladu — Tapeciranje s papirjem.
& DELO DOVRŠJffO.	ČEME ZMZ31SE r
ima več vagonov ceno na prodaj j
ALBIN ANŽIĆ, Ljubljana
Podpirnjmo „Nor. del. organizacijo"! Ooooooooosoooooa
r
ft»	*	. .	T**?-
Enoletni trgovski tečaj za deklice.
TTt»T¥Tfff*fTTTTT»TTTVT»nrTTTVyTTTTT T 1 T T T 1 TTTTT T T T Hi T T ftTTTV T> T TT T r Y TTTTTTT T T T TT » T T » » t t T T T TT T T T 1 TTTTTTTTTTT1 TT»T
Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6
Na tej oblastveno potrjeni šoli je vpisovanje vsak dan do 15. oktobra od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. — Trgovski tečaj obsega sledeče predmete: I. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. Nemško in italijansko trgovako korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in menično pravo. 5. Pisanje na stroj.	Predavanje je nemško. "ž-Z.
Pogoj za sprejem je, da je gojenka že zadostila šolski dolžnosti. — Na eventualna vprašanja
odgovarja	PREDSTOJNlŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER.
as^Mni-i ::im««««'! niiiiii'iiii'im«' k-'-tii!!?!!!' a^-.««!!::.,«:-''-- . ..
P Pogoj
I A odgovi
Prvi valjčni mlin Josefo Krnus8 sinovi

Delniška družba v Osjeku.
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
friderik Schwarz, Trst
ulica Valdirivo št. 3
TELEFON 945
mrnuk Jos^)ZigOPftte
Filijalka na Prošeku štev. 140
Izbor drog, banr, fioplĆev, y«k«tt] ;arfamoT, fln; mil«. — Zalog* mineral** vod*, rosic* u parket«, aa mrile pripravljanb^a <>rip& Usaarln&e, malin«toa Ud. itd.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sen: prevzel na novo preurejeno
p e k a i* ii o
uiica Sette Fontane štev. !
v katerej se dobi
svež kruh 3-krat na dan
sladčice in razna vina v buteljkah.
Sprejme se domači kruh g peri~o. Za obilen obisk se priporoča
ANTON PAHOR.
Odlikovana touarna glasouirjei
E. Warbi08k
Trst. Piazza Carlo Golrtoni
• vosje! Corso-Via Piuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-|ev svetovnih tvrdk Steinwey t*: jjons v flew~Yorku, 5chwe»ghofer iri,
€kkt. pianini, orkcsircni, harmoraji
IrposejDje. — Mcnjnje. — Daje hi ot»; okt PooraTlJa. — Akord®r» p# zmeraili o-s^l
• • •
D. Uenitzky ®8 nasledniki
ulica S. Antonio, 2.
prodajo VSO opravo in iz angleškega blaga obstoječo zalogo v eelem ali en detail po jako znižanih cenah.
jVKroditnica
Zaloga barv, povlakov, oljev, čopieev.
Specijaliteta parfimerije. y Prah za skisano vino.
6!us.Hocorln,i:rst
Piazza Carlo Goldoni 6
BOGCfVfIL P!N0
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
jiroSajalnico ur
v TRSTU
"»Hcn Tincenzo Bellini St«-*. 13
nasproti	iT. At-tona
prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
f .pertot ^
Trst, ulica Poste Nuove S
Žepne ure najboljilh tovar s.
Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah.