in abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini
šara;?
Verne duše, bakrorez A. Trosta iz Valvazorjeve delavnice konec 17. stoletja
BOGOLJUB
kmSMmzmz NOVPMRPP ♦	maismafnRmszk
DOBRE
Fatima. — Spisal Srečko Zamjen, Rakovnik. Knjižica, ki je bilo zanjo že mnogo povpraševanja. Seznanja nas z zajemljivimi dogodki drugega Lurda. Fatima, nekdaj neznatna in neznana vas, je zaslovela po vsem svetu, odkar so — pred 25 leti — trije nedolžni otroci na paši bili deležni prikazovanj Marije rožnovenske. Od maja pa do oktobra 1917 se je Marija vsakega 13. dne pojavila obdana s svetlim oblakom deklicama Luciji, Ja-cinti in dečku Francku ter naročala: »Treba je, da se ljudje poboljšajo in ne žalijo našega Gospoda.« Na vprašanje: »Gospa, kdo ste?« — je odgovorila: »Mati božja presvetega rožnega venca sem!«
Knjižica opisuje kraj (Fatima — je blizu Lizbone na Portugalskem), vse dogodke, silna nasprotovanja oblasti in framasonov, ki so hoteli te čudovitosti spraviti ob veljavo. Še starši otrok in krajevni župnik so imeli pomisleke, dokler se ob nebesni prikazni dne 13. oktobra 1917, ki jo je opazovalo 70.000 ljudi, niso prepričali o prekonaravnosti teh videnj. Končno je po dolgotrajnih preiskavah 13. oktobra 1930 leirijski škof objavil vernikom v posebni okrožnici razglas cerkvenega učeništva:
1.	Izjavljam, da so videnja otrok v dolini Irija dne 13. maja in vsakega 13. dne do oktobra 1917 verodostojna.
2.	Češčenje Naše Ljube Gospe Fatimske je uradno dovoljeno.
Milijoni častilcev Marijinih so se razveselili tega razglasa. 13. maja 1931 so priredili zahvalno romanje, ki je privabilo 300.000 vernikov na kraj prikazovanja, kjer je že bila postavljena
Dopolnilo. V septembrski številki Bogoljuba je na naslovni strani s sliko pomotoma izostal napis: Sv. Mihael. Gotska slika Janeza Ljubljanskega iz leta 1470. Mengeš.
KNJIGE
kapelica. (Danes stoji tam zraven veličastna cerkev Kraljice rožnovenske.) Pobožnost je vodil lizbonski patriarh in kardinal, navzoči so bili vsi portugalski škofje.
V Fatimi deli Marija prav kakor v Lurdu obilne milosti: grešniki se spre-obračajo, žalostni in potrti prejemajo tolažbo, bolnikom se povrača zdravje. Ta novi Lurd je prenovil v duhovnem pogledu vso Portugalsko. Milosti božji naj se odpre še ostali svet!
Knjižica o Fatimi se bo širila bliskovito. In prav je. Naj naše ljudstvo, ki je tako zbegano po sedanjih dogodkih vojnega časa, spozna, kako potrebno je, da daruje vse žrtve in vse trpljenje za pokoro in za spreobrnjenje grešnikov prav v smislu naročil, ki jih je dala Marija v Fatimi.
Tudi ljublj. škof dr. Gr. Rožman je priporočil to knjižico in želi, da bi jo vsi verniki brali in tudi sprejeli Marijino izročilo: rožni venec in pokoro. »Obojega se z vso vnemo oprimimo! V tem je rešitev za nas in naš narod. . . Kraljica rožnega venca naj postane kraljica naših src, naših družin in vsega naroda!«
Cena knjižici je nizka: izvod 12 lir, v vezavi 20 lir.
Želeti je, da bi založništvo (Rakovnik) za morebitno II. izdajo oskrbelo kaj boljših in vidnejših slik.
Svetega Janeza Krizo-stoma izbrani spisi, 1. zvezek. Poslovenila dr. Franc Lukman in f Fr. Omerza. Veliki carigrajski škof sv. Janez Krizostom, ki je umrl v pregnanstvu, je bil tudi velik in plodovit verski pisatelj. Pričujoči zvezek obsega njegov spis o duhov-ništvu, dve pismi papežu Inocencu in 17 pisem, ki jih je škof napisal v pregnanstvu vdovi Olimpiji. Le-ta je bila redovna predstojnica v Carigradu, velika dobrot-nica siromakov in cerkva ter škofova duhovna učenka. Ker je tudi morala trpeti preganjanje, jo škof v teh
pismih čudovito lepo in globoko tolaži. Dasi je Krizostom živel že pred 1600 leti, vendar njegovi spisi tudi za današnje čase nudijo polno najvzvišenejših verskih misli in duhovne tolažbe, tako da večina današnjih nabožnih knjig daleč zaostaja za Kri-zostomovo besedo. Knjiga obsega 332 strani ter ima v uvodu izčrpen opis Krizo-stomovega burnega življenja in njihovih spisov. Knjiga stane broširana 55 lir, vezana pa 65 lir.
Ascetika, spisal dr. Ciril Potočnik. To je knjiga v 300 straneh ter razlaga, v čem obstoji popolnost kršč. življenja in razpravlja o pripomočkih, s katerimi to popolnost moremo doseči. Dasi je to učna knjiga za bogo-slovce, vendar je pisana tako umljivo, da jo bo tudi neizobražen vernik, ki resno vzame krščansko življenje, prebiral z velikim pridom. Veliko se mu bo zjasnilo v duhovnem življenju in z jasnostjo bo prišlo tudi mnogo miru v dušo. Vsakemu, tudi preprostemu verniku, prav toplo priporočamo to knjigo kot vsakodnevno duhovno berilo — pa ne veliko naenkrat, temveč samo po nekaj odstavkov, to pa počasi in s premislekom. Knjiga stane broširana 44 L, v platno vezana pa 56 lir ter se naroča na naslov: Karmeličanski samostan, Ljubljana - Moste, ali pa tudi v Ljudski knjigarni.
Pismo o trpljenju. Spisal dr. Vilko Fajdiga. Znana knjižica, ki prinaša mnogo jasnih pogledov v pomen in smisel trpljenja, je izšla v drugi izdaji. Stane 6 lir, vezana 12 lir. Dobiva se v prodajalni Družbe sv. Mohorja na Miklošičevi cesti 19 in v drugih knjigarnah
»Papež za mir«. Dobrine miru, ki ves svet po njem zdihuje, bi že davno zopet uživali, če bi hotelo človeštvo
Prošnje in zahvale.
M. P. se zahvaljuje božjemu Srcu Jezusovemu, sv. Tereziji D. J., t škofu ♦Jegliču za ozdravljenje hčerke.
.....................t............................................'"lili".....................................................................................1..............111.....................
Svetnike dela tabernakelj...
M. Elizabeta, 0. S. (J.
Kje so se razvili lilijski cvetovi: snežnobele duše, čisti njih rodovi?
Kje rasto še danes palme mučenikov, venci apostolstva svetih učenikov?
Kje so se skovale	\
vseh svetnikov krone,	i
znaki prave slave,	|
ki več ne zatone?	}
Svetniške krone kuje Jezus, \ ki v Zakramentu je navzoč; \
/ kjer jih napaja božja rosa, v pogostnem svetem obhajilu svetnike dela tabernakelj,	\ / obseva večne luči žar. je zrasla moč jim do neba. njegova luč, njegova moč. \
šS'Mii......ni'""««''.....i'1......*........ .........Mini".............................i.............■>■'........ '<■■■............................i'".............."Mu......................................
Deviških duš izbrana leha Junake vere je rodilo je evharistični oltar,	junaštvo božjega Srca,
Dr a snoj: j^n0g0 je poklicanih, ali malo izvoljenih"
V mesecu, ko se spominjamo vernih duš, nehote večkrat razmišljamo, kje bi utegnili biti na drugem svetu naši dragi rajni. Iz srca želimo, da bi bili v nebesih, ali vsaj v vicah, kjer jim moremo še pomagati, da se bodo prej zveličali. Tudi nam samim se v tem mesecu ali sploh takrat, kadar se čutimo bliže smrti, rado poraja vprašanje, kam bomo prišli, ko se bomo poslovili od tega sveta.
Če se resno trudimo za zveličanje svoje duše, če sodelujemo z milostmi, ki nam jih božja roka tako radodarno siplje, imamo upravičeno upanje, da bomo na drugem svetu skupaj z našimi dragimi gledali Boga od obličja do obličja in uživali nepopisno srečo blaženosti.
Toda ena misel marsikoga bega in plaši: v sv. pismu stoje zapisane besede, ki jih je izrekel naš Gospod sam: »M nogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.« Ali ni s temi besedami jasno izraženo, da Bog sicer mnoge, t. j. vse kliče k zveličanju, da pa jih bo le malo prišlo v nebesa? Če bi bila v Jezusovih besedah res ta misel izražena, potem se lahko zgodi, da se celo življenje resno trudim in skrbim za svojo dušo, da živim in umrjem v po-
svečujoči milosti božji, pa se vendar pogubim, ako nisem med tistimi srečnimi maloštevilnimi, ki so izvoljeni, t. j. od Boga naprej določeni, da se bodo zveličali. V tem primeru bi bil potem seveda tudi pri najboljšemu človeku strah, če ne bo pogubljen, upravičen.
Toda, ali je Jezus res hotel dati tak pomen svojim besedam? Ali je taka razlaga Jezusovih besed prava?
Najprej poudarimo tole: Pri razlagi svetopisemskih mest je eno izmed najvažnejših pravil, da posameznih stavkov ne smemo trgati iz celote in jih razlagati same zase, kakor so, ampak se moramo ozirati na miselno zvezo, t. j. na zvezo z drugim navdihnjenim besedilom. Tako stoje n. pr, v sv. pismu besede: »Ni Boga« (Ps 13, 1; 52, 1). A popolnoma pogrešeno bi bilo zbog tega trditi: »Še sv. pismo uči, da ni Boga«; ampak odprli bomo sv. pismo in poiskali, v kaki zvezi so te besede z drugim besedilom. In našli bomo zapisano: »Nespa-metnež pravi v svojem srcu: Ni Boga.« To seveda je pa nekaj čisto drugega.
Podobno je z izrekom: »Mnogo je poklicanih, ali" malo izvoljenih.« Te besede stoje v sv. pismu dvakrat zapisane. Obakrat jih je izrekel naš Gospod sam,
prvič v priliki o delavcih v vinogradu (Mt 20, 16), drugič v priliki o kraljevi svatbi (Mt 22, 14). Obakrat ima stavek drugačen pomen.
V priliki o delavcih v vinogradu naš Gospod nebeško kraljestvo prispodab-lja hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z njimi po denarju
11. nov. Sv. Martin: L. Layer (Moravče)
na dan ter jih poslal v vinograd; za njimi je poslal ob devetih, dvanajstih in ob petih popoldne še drugih delavcev. Zvečer je vsem enako izplačal, namreč po denarju. Tisti, ki so prišli že ob šesti uri zjutraj na delo, so nad tem godrnjali. Zdelo se jim je, da so prikrajšani, ker niso dobili več kot oni, ki so prišli šele ob petih. Gospodar pa jih je opomnil, da se jim ni zgodila krivica, kajti prejeli so toliko, kolikor jim je po
pogodbi šlo; če so oni, ki so poslednji prišli v vinograd, prejeli enako plačilo, je to samo milost, ki jo jim je Bog svobodno naklonil. In na koncu Gospod pristavlja: »Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. Zakaj mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.«
Če zaključne besede te prilike presojamo v zvezi s celoto, lahko iz prilike izluščimo tale nauk: Plačilo v nebeškem kraljestvu ni odvisno samo od tega, koliko časa se je kdo trudil zanj, marveč tudi od sodelovanja človekovega z milostmi, ki jih prejme, in od svobodne volje božje. In še to: Mnogo jih je poklicanih, da prejmejo navadno mero milosti na tem svetu in navadno stopnjo blaženosti na onem svetu; malo (v primeri s prvimi) pa je poklicanih k izredni stopnji milosti na zemlji ter izredni stopnji blaženosti v večnosti. Nikakor pa v tej zvezi ne izhaja iz Gospodovih besed, da bo le malo ljudi zveličanih.
Do enakega zaključka pridemo, če od bliže pogledamo znano priliko o kraljevi svatbi, kjer je Gospod še enkrat ponovil iste besede. V priliki je govor o kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu in je poslal klicat povabljene goste na svatbo, češ da je vse pripravljeno. Ti pa se povabilu niso odzvali, ampak odšli vsak po svojem opravku; eni so služabnike celo zgrabili, jih zasramovali in pobili. Kralj se je razsrdil in poslal drugih služabnikov na razpotja, da so povabili, katere koli so našli, hudobne in dobre. »In svatovska dvorana se je napolnila z gosti.« Priliko zaključuje Gospod z besedami: »Zakaj mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.«
Pomen prilike je jasen. Kralj, ki napravlja svatbo, je Bog Oče, ženin, njegov Sin, je Mesija, nevesta Cerkev. Svatba predstavlja duhovne dobrine mesijanskega kraljestva. Povabljeni gostje so izvoljeno ljudstvo, ki je bilo prvo pozvano, da vstopi v Mesijevo kraljestvo; ker je povabilo zavrglo in s preroki stare zaveze ter z apostoli celo nasilno postopalo, je Bog poklical na njih mesto pogane, ki so se rade volje odzvali.
V zvezi s tem je jasen tudi pomen zaključnih besed: »Mnogo je poklicanih,
ali malo izvoljenih.« Gospod je hotel v priliki poudariti, da so bili mnogi, t. j. vsi Izraelci povabljeni, da vstopijo v Mesijevo kraljestvo, da pa jih je le malo sledilo temu vabilu. Večina je božji klic ošabno zavrnila; zato je Bog namesto izvoljenega ljudstva poklical pogane, ki so bili pri Judih zaničevani in osovraženi. In s temi se je napolnila svatovska dvorana, t. j. Cerkev na zemlji in nebesa na drugem svetu.
V sv. pismu torej nikjer ni zapisano, da se bo le malo ljudi zveličalo ali da bi bili nekateri že naprej določeni za pogubljenje. Nasprotno Bog »hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice« (1 Tim 2, 4). Zve-
ličanih bo nedvomno mnogo, saj je Jezus rekel v priliki o kraljevi svatbi, da se je svatovska dvorana napolnila z gosti (Mt 22, 10). In na veliki četrtek je apostole potolažil: »Vaše srce naj se ne vznemirja... V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če ne, bi vam povedal, ker odhajam, da vam mesto pripravim« (Jan 14, 1. 2).
Za vsakega torej je v nebesih mesto pripravljeno. Vsakdo tudi prejme dovolj milosti, da svoje mesto zasede. Mnogi bodo z milostmi, ki jih od Boga prejemajo, zvesto sodelovali in prišli v nebeško svatovsko dvorano. Za pogubljenje Bog ni nikogar naprej določil. Kdor bo pogubljen, bo sam kriv.
Illlll.........I.......Illl......Illllllllllllllllllllllll......IIIINIIIIIIIIIIIIIIIIII...........IIIIIIIIIIIINIIIII.........I........I.........Illlllll.......I.........I.......................................................III
Teden krščanske milodarnosti
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj« (Jan 13, 35). Tako je rekel Jezus pri zadnji večerji.
Te besede smo že velikokrat slišali. Ali pa jih vzamemo za resno? Torej ne po drugih vnanjih znamenjih: ne po tem, da hodimo v cerkev, ne po rožnem vencu ali škapulirju, niti ne po sv. obhajilih — ampak po ljubezni nas mora svet spoznati, da smo kristjani. Vprašanje je, ali nas svet po tem res spozna, da smo Kristusovi?
No, mnogo lepega je krščanska ljubezen že storila. Ogromna dela je krščanska dobrodelnost izvršila. Toda mnogih, ki se štejejo za kristjane, ni lahko po ljubezni spoznati, da so učenci Tistega, čigar prva in glavna zapoved je ljubezen.
V	času velikih stisk in potreb se mora krščanska ljubezen posebno pokazati. Tak čas, če je kdaj bil, je gotovo zdaj. Tega ni treba dokazovati, saj vsi predobro čutimo. Zima se nam oddaleč že napoveduje in nas straši. Če pa nas vse skrbi, kako bomo zimo preživeli, kaj pa naj rečemo o revežih, ki že v navadnih razmerah težko žive!
V	teh razmerah moramo svoje moči napeti do skrajnosti, da se stiski kar najbolj odpomore.
Nekaj let sem je zahvalna nedelja postala obenem dobrodelna nedelja. Letos pa, ko je sila tako velika, bo cel teden od zahvalne, to je od 1. do 8. novembra, teden krščanske milodarnosti.
Ta teden naj se krščanska ljubezen prav posebno izkaže! Tako, kakor velika beda zahteva. A ta teden naj se ljubezen tudi znova užge in bolj vzplamti, da bodo ljudje res mogli spoznati na nas, da smo učenci Onega, ki mu je ljubezen nad vse. Cel teden zato, da se več dobrega stori, pa tudi zato, da se ljubezen do bližnjega pri kristjanih bolj vzbudi in dobrodelnost odslej med nami še bolj vzcvete.
Marija Beata Jalen: nS>!1 .ukv J!!i\

Ob beli vrtni stezi pod oknom se razcvitajo rože. S pomladjo zadrhti o njih življenje in božji Vrtnar pobarva cvetje, da je ves vrt kakor srečni li-šček v Stvarnikovi roki. In tak je vse poletje tja do poznih jesenskih dni. Ne morem si misliti doma brez rož. Zato mi je tako drag. In prav ta moj dom mi je ostal v spominu kakor v jutrnjem soncu razcvetela roža. Ko za-diši jablana in mi pomlad vrže v naročje prvi češnjev cvet, ko jasmin razpusti svoje snežne cvetove in zadehti
	sflllM
R T M 1	
# štej^^^ HM^-1	
WWwm! trn SiSJP^ 5SWBB™ tU? ■klf, : .i	
% V^Mu* ' • ■Ljgll * i;!	
KiF^HB	
19. nov. Sv. Elizabeta. Strauss (Slovenjgradec)
rezeda, ko se rožmarin vzpne na okenski polici in se sonce koplje o belem cvetju, tedaj je življenje dvakrat lepše. Zrak je poln sonca in narava vsa tako čista, da srce vzdrhti ob njeni lepoti. Rože povedo ose. Simbol so ljubezni in vdanosti in lepote. In najlepša med rožami je Marija. Iz rožnatih lističev se preliva v mojo dušo hrepe-
nenje po materi. Za Njen praznik sem natrgala rož ...
Na rožnovenski praznik je moli! duhovnik pred oltarjem z modrim Si-rahom:
»V meni je milost vsega življenja in resnice, v meni je vse upanje življenja in kreposti; kakor roža zasajena ob potokih voda, sem obrodila sad.«
Da, že vem. S šopkom sem ji voščila za god z drobno pesmijo človeškega srca:
Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa, Jezus ... ki je za nas krvavi pot potil... Za nas trpi, da bi nam olajšal getzemanske noči. V prividu gleda grenki kelih, ki mu ga pripravlja nehvaležni človeški rod. Zgrozi se; krvavi pot mu orosi nedolžno čelo in vendar: »Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.« O Jezus, daj tudi meni velikodušno srce!
... ki je za nas bičan bil. Ti — Jezus, Najčistejši. Naša zloba ti je spletla bič. In iz tvojih ran leče sveta kri. ki v ljubezni očiščuje naše misli, roke in srce.
... ki je za nas s trnjem kronan bil. Ti — Jezus — in moj napuh ti je ovil trnjev venec okrog svete glave. Ne trnje, Jezus, rože te so zate in moje srce čaka, da ga poljubi sonce tvoje milosti in mu cvet odpre.
... ki je za nas težki križ nesel. Z božjo ljubeznijo oklepa težki križ. Krivda ljudi pa raste. Breme postaja težje in težje. Glej, Jezus, s tvojo sveto Materjo te spremljam na tej težki poti.
... ki je za nas križan bil.
Na križu Bog visi in umira.
Umira iz ljubezni do nas.
Vse hoče rešiti.
S svojo srčno krvjo piše naša imena v knjigo življenja.
Hotela sem ti voščiti drugače, pa mi je pesem izzvenela v kaj žalosten napev. Pa ti, Mati, rada poslušaš svoje otroke, ko govorimo s teboj o tvojem božjem Sinu in se nam med solzami smehljaš. Zato še ti bomo peli in ti pletli venec.
Roža skrivnostna! Eva, trn, je prinesla vsem smrt, Marija, roža, je zopet dala vsem delež zveličanja. (Sv. Bernard.)
Zato, sveta Marija, Mati božja,
prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.
Sprejmi rožni venec od svojih otrok, Marija, Mati Slovencev!
Vsaka cvetka naj te hvali!
Vsaka cvetka naj ti govori o vdanosti in ljubezni.
Vsaka cvetka naj te prosi:
»Marija, pomagaj rodovom zemlje, ki v stiskah prestrašnih veliko trpe; Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Ti!«
AL. STRUPI:
apostolske molitvene ure
Naloga krščanstva je, da osvaja svet za božje kraljestvo. Božje kraljevanje pa ni svetno, zemeljsko, ampak duhovno, nadnaravno. Bog hoče kraljevati v svetu duha in srca vernikov. Z božjo resnico razsvetljuje vernemu človeku razum, da prav umeva življenje, dolžnosti in namen življenja. Z božjo milostjo nagiblje človekovo voljo, da človek spolnjuje božje zapovedi, se varuje greha in goji krščanske kreposti, ki se z njimi upodablja po Jezusovem zgledu.
Kdor vsaj malo pozna krščanstvo, lahko sprevidi, da je božje, nadnaravno. Božje zato, ker uči verovati v Boga in spoznavati božje resnice ter oznanja božje zapovedi. Pa tudi zato, ker na tako popoln način razglaša slavo in če-ščenje Boga, ki je v treh božjih osebah Stvarnik, Odrešenik in Posvečevalec. Končno še zato, ker človeka vodi k Bogu.
In kako naj to nadnaravno krščanstvo svet osvaja? Kako naj ljudi vodi k Bogu, da bodo kdaj prišli v božje kraljestvo? Z nadnaravnimi sredstvi, v katerih deluje neposredno božja moč in se ljudem podeljuje milost božja.
Najbolj preprosto, a hkrati najbolj odlično nadnaravno sredstvo je molitev. Katekizem pravi, da je molitev pobožno povzdigovanje duha k Bogu. Molimo pa zato, da Boga hvalimo in slavimo, da ga zahvaljujemo in da ga prosimo dobrot in milosti, posebno od-
puščenja grehov. In katekizem še dostavlja, da moramo predvsem prositi Boga, da bi krščansko živeli in se zveličali.
Če te nauke katekizma uporabimo za današnji svet, nam ne bo težko spoznati, kako je potrebno, da veliko molimo. Samo vprašajmo, ali ljudje današnje dni molijo? Molijo zasebno, doma, v cerkvi, skupno, zase in za druge? Ali se zavedajo dolžnosti, da Boga hvalijo in slave, ali se mu zahvaljujejo za prejete dobrote ali sploh mislijo na to, da žive od božje dobrote? Ali ga prosijo dobrot, in če ga prosijo, katerih dobrot hočejo in zahtevajo od njega? Ali kaj veliko mislijo na milosti, ki so najbolj potrebne duši? Ali ni navadno tako, da prosijo, kolikor sploh molijo, le za telesne in zemske dobrote, dušnih in večnih pa jim žal ni mar?
Kako malo šele ljudje molijo za od-puščenje grehov! Zato, ker se ne zavedajo, kako strašna nesreča je greh za dušo. Je hudobija, je krivda, je izguba, je obsodba, je poguba, je smrt, je kazen. Je edina ovira pri zvezi z Bogom, a strašno razdirajoča in vse uničujoča kakor ognjeni plameni ali valovi vesoljne poplave.
In vendar je molitve za odpuščenje grehov tako malo! Celo tako malo misli, da je molitev za to sploh potrebna. Navadno je ta molitev samo prisiljena. Ko človek čuti, da za grehe trpi
kazen, tedaj se nemara grehov spomni in Boga prosi, naj mu jih odpusti in ga zanje ne tepe.
Pa še ni vse. Ali kaj veliko v molitvi Boga prosimo, da bi krščansko živeli in se zveličali? Zopet se glasi odgovor, da prav malo. Molitve nam je hitro dovolj. Ne najdemo pravih namenov, za katere bi molili. Molitev naj nam bo še eno sredstvo — poleg toliko drugih —, da si zboljšamo svoje gospodarstvo, zagotovimo osebno srečo, se dvignemo na zaželeni cilj, si zavarujemo mirno uživanje svetnih dobrot in po-
25. nov. Sv. Katarina. Gotska freska. Janez Ljubljanski (Kameni vrh)
dobno. Tako smo navadno pri kraju z nameni, za katere nas žene srce, da molimo. Vsakdo vidi, kako so taki nameni sebični, zemski, materialistični, minljivi.
Kdaj pa pridejo na vrsto nesebični, apostolski, duhovni, nebeški, večni? Kolikokrat zato molimo, da bi si od Boga izprosili milost, da bi krščansko živeli in se zveličali? Krščansko živeli in se zveličali mi in drugi? Jaz in ta moj znanec, oni prijatelj, dobrotnik, učitelj, tovariš pri delu, pomočnik v trpljenju . . Zares malo v svojem površnem krščanstvu na to mislimo in redkokdaj za take namene molimo.
Iz molitve bi morali zajemati moč za krepko krščansko življenje, pa je naša molitev tako slabotna, pomanjkljiva, tako malo po volji božji, da nima
vpliva na naše življenje in da pri Bogu tako malo doseže. Sv. Pavel nas opominja: »Za vse koristna pa je pobožnost (molitev), ker ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja« (1 Tim 4, 8).
Treba nam je prenovitve in poglobitve tudi v molitvi. Da bomo dobro in veliko molili, za prave in najpotrebnejše namene, zase in za druge, za dušo bolj ko za telo, za večnost bolj ko za čas. Naša molitev bodi res nadnaravna, duhovno usmerjena, nesebična, apostolska; naj bo znamenje, da častimo Boga in ljubimo bližnjega.
Zato se po naših cerkvah opravljajo tedenske molitvene ure. Vsaka ima svoj poseben apostolski namen. Verniki, ki v cerkvi skupno v ta namen molijo, naj se zavedo tega namena in naj vse svoje združene molitve osredotočijo samo na ta cilj. Tudi molitev — kakor sploh vsako delo — bo uspešnejša, če natančno in določno vem, za kakšen namen molim, če ga premislim, spoznam njega potrebnost in se zanj vneto zavzamem. Spodbuda, ki z njo pri teh molitvenih urah duhovnik priporoči apostolski namen in skupnost s tolikimi drugimi molivci za isti namen, da človeku občutiti, kako taka apostolska molitev postaja duhovna velesila. V božjem kraljestvu je molitev res velika sila.
Ne bo naj pa molitvena ura samo molitev nekaterih, malega števila vernikov! Udeležba naj bo splošna. Vsi smo molitve najbolj potrebni. Za splošne, skupne ljudske namene, za apostolske cilje krščanstva je treba množic mo-lilcev. Privabiti jih moramo s pridobivanjem in priporočanjem.
Na naravna sredstva ljudje mislijo sami od sebe, na nadnaravna pa prav tako sami od sebe pozabijo. Zato naj jih apostoli krščanske obnove zopet in zopet na to spomnijo. Katoliška akcija hoče izvesti krščansko versko in nravno obnovo med ljudskimi množicami, ki so žal tako daleč zašle proč od Boga in Cerkve. V ta namen potrebuje najbolj božje pomoči, ki prihaja predvsem iz molitve. Zato ima molitev za silno važno apostolsko sredstvo, ki se ne da z nobenim drugim nadomestiti.
V SLUZI IN OKUŽI
H H T C R E
Mesec november in Člani Mar. družb
Jan. Filipič
Izmed mnogih bogoslužnih spominov, ki nam jih vzbuja tudi mesec november, morata stopiti že na splošno vsem kristjanom pred oči zlasti dva, namreč: zahvalna, ki je obenem dobrodelna nedelja, in skrb za bolnike oziroma umirajoče in r a j n k e. Če pa ta dolžnost zadeva že na splošno vse kristjane, je gotovo, da se ji morajo še v večji meri posvečati udje Mar. družb. Saj jih teh dveh dolžnosti izrecno spominjajo tudi družbena pravila.
O karitativnem delovanju družbenikov
govorijo splošna pravila Mar. kongregacije tole: »Treba je navajati družbenike, da vrše dela ljubezni do bližnjega — kakor bodo v raznih krajih zahtevale potrebe sedanjega časa«. In še naglašajo ista splošna pravila: »Vsi naj si prizadevajo, kolikor mogoče, da tudi zasebno kažejo gorečnost v delih duhovnega in telesnega usmiljenja.« »Da se bodo ta dela dobro vršila — bo primerno, da se ustanovi in uredi posebni odsek z lastno obliko in lastnim življenjem.«
V skladu s splošnimi pravili priporočajo isto-tako družbenikom karitativno delovanje tudi krajevna slovenska pravila. Tako n. pr. priporočajo pravila za mladeniške Mar. družbe poleg drugih odsekov (evharistični, Ciril-metodijski, misijonski) tudi: »Dobrodelni odsek, ki skrbi, da se člani uvajajo v krščansko dobrodelnost, da obiskujejo bolnike, ubožce in sirote, ter jim nudijo telesna in duhovna dela
A P I 1 IS 3
»Svetnikov nam je trebal« Ta
večkrat poudarjena rečenica je v zadnjem razdobju slovenske zgodovine postala dejstvo, ko je toliko naših sorojakov po silnem mu-čeništvu za vero in Boga doseglo (o tem smo lahko prepričani) svetniško gloriolo pri Bogu.
Ob strašnih grozodejstvih, ki so prizadejali našemu narodu v preteklih mesecih toliko gorja, jih je pa še zmerom nekaj, ki so zdva-jali in zdihovali: »Kako more dobri Bog te morije dopustiti?« Na to odgovarjamo z naukom svete Cerkve: Bog vodi v svoji neskončni previdnosti in obrača vse — tudi hudo in trpljenje —- na dobro. Hoče nas s tem očistiti in poboljšati, obenem pa povečati zasluge za nebesa. Še celo greh Bog pripušča, ker noče vzeti človeku svobodne volje in ker more tudi nasledke greha obrniti na dobro. Tudi mučenje in pobijanje najboljših bo doneslo našemu narodu blagre, ki jih zdaj še ne predvidevamo, pa dalo mnogo svetnikov.
Kar smo to leto doživeli, tega bi res noben človek ne bil pričakoval, četudi smo brali svoj čas o divjem početju španskih, mehikan-skih in drugih komunistov; kajti vedno smo si mislili, da je otrok slovenske matere nezmožen za take strahote. Pa smo se bridko motili. Zdaj pa vemo, da je človek, ki ga prežemajo komunistične zmote, sposoben za vsako krutost, za vsako zločinstvo, saj mu komunistična načela uropajo vso človečnost, vsak čut poštenosti in
Kakor smo že v septembru in oktobru molili
za dušni blagor naših rojakov, za razsvetljenje onim, ki žive v zmotah,
za umirajoče, za naše družine, da se v naše družine uvede rožni venec,
da se zapeljani spreobrnejo, za našo mladino, zlasti za dijaštvo, za učitelje in vzgojitelje naše mladine,
tako bomo teden za tednom imeli nov apostolski, splošni molitveni namen. S tem se bomo učili moliti za važne namene in raslo nam bo zaupanje, da bo Bog našo molitev uslišal.
obzirnosti. Ljudje, ki so že poprej, preden so se predali komunističnim načelom, hodili daleč od Cerkve in se vdajali razuzdanosti, kri-vičnosti, postanejo potem neob-čutni, brezsrčni, divji; razjeda jih živalska besnost. Oprime se jih satanska zloba, to je morda še najmilejši izraz, ki moremo z njim žigosati privržence sovjetskega komunizma in komunističnega parti-zanstva po naših hostah.
O vsem tem smo se dodobra prepričali sedaj, ko prihaja polagoma na dan peklenska hudobija, ki so je zmožni ti nesrečneži, saj so ne samo morili, marveč poprej še nezaslišano smešili in trpinčili nedolžne naše rojake, naše najboljše ljudi. Satan je preložil za nekaj časa svojo jezo in sovraštvo do zvestih prijateljev Kristusovih — na tiste vnete služabnike, ki so sedaj najboljše njegovo orožje v službi pekla.
Grobovi, kjer počivajo naši najnovejši mučenci, bodo glasne priče vsem poznejšim rodovom, česa je zmožen nesrečni človek, ki mu komunistično krivoverstvo zmeša pojme, vzame Boga, in ga prepoji s sovraštvom do vsega, kar je sveto in božje. Grobovi posamezni in cela grobišča, kjer počiva na stotine slovenskih žrtev, ki jih imajo komunistični partizani na vesti, kličejo v nebo za maščevanje. Ni malo takih grobišč na Dolenjskem, Kočevskem, v Beli Krajini in drugod, ki bodo trajno pričala o živalski krvoločnosti slovenskih komunističnih zgubljencev.
Kot katoliški kristjani ne kličemo gorja nadnje, saj to je prepuščeno božji vsevednosti, pravičnosti, pa tudi usmiljenju. Želimo le in prosimo, da bi zaslepljenci spregledali in se po božji milosti spo-korili. Vemo pa, da greh, ki je neskončno razžaljenje Boga samega, zasluži tudi kazen. Mnogo nepoklicanih krvnikov iz naših goščav je že padlo v pest svetni pravici, mnoge je že sodila neskončna pravičnost božja; drugi ne bodo od-petali ne časni pravici, ne pred-sodbi vsevednega Boga. Naši slovenski mučenci pa naj izprosijo slovenskemu narodu, ki hodi sedaj po poti očiščevanja in trpljenja, svetlejših in mirnejših dni v ljubezni božji!
usmiljenja.« Isto dolžnost naglašajo Pravila dekliške Marijine družbe; »Kolikor se jim nudi prilika, naj izkazujejo rade tudi dela telesnega in dušnega usmiljenja.« S tem besedilom se smiselno ujema pravilo za družbenice-matere rekoč; »Med seboj naj gojijo sestrsko ljubezen, varujejo naj se prepirov in druga drugo spodbujajo k lepemu krščanskemu življenju.«
V zvezi s temi navodili smemo po vsej pravici trditi, da so naše Marijine družbe v zadnjem pol-stoletju, bodisi na splošno vse, kakor še prav posebno nekatere posamezne — v mnogočem izvrševale te svoje karitativne dolžnosti. Kdor se hoče o tem prepričati, naj n. pr. vzame v roko letnike Bogoljuba od 1910—1914 in naj bere zahvale o. Puntigama in bosanskih novomašnikov ter ondi navedene sezname darov v ta namen, pa bo videl, koliko dobrot so izkazale v teh letih slovenske Mar. družbe bosanskemu misijo n u. V teh poročilih n. pr. beremo; »15. decembra (1. 1911) smo Marijini otroci ves dan spravljali, šivali, zavezovali zavitke in neki Marijin sin je pridno zabijal zaboje. Ni ga bilo sram, čeprav je uradnik in ima lastno hišo. Delal je kot sluga Jezusov« (Bogoljub 1911, str. 70). Bivši predsednik Vincencijevega patronata, pokojni zgodovinar dr. Jožef Gruden, je ugotovil 1. 1913 naslednje: »Marijine družbe so za nabiranje udov največ storile za Patronat Vincencijeve družbe, ki je vzel v oskrbo otroke-sirote, da jih izroči dobrim zavodom ali pa krščanskim družinam v vzgojo« (Bogoljub 1913, str, 15). — Zopet so bile naše Marijine družbe, ki so se ob svojem času na odličen način odzvale želji pokojnega škofa dr. Jegliča, da so organizirale podpiranje ruskih beguncev (Bogoljub 1925, str. 108). — »Za dom duhovnih vaj«, se glasi dopis iz Škocijana pri Turjaku, smo nabrali 1465 kg živil in do 1400 kg za zavod fran-čiškank-misijonark v Ljubljani, ki mu je tuk. Mar. družba odgojila dve članici. (Bogoljub 1931, str. 45). In to eno samo jesen.
Zares! Knjige bi mogel napisati, komur bi se posrečilo zbrati vse darove in vsa dobra dela, ki so jih Mar. družbe storile tekom pičlega pol-stoletja v naši škofiji. Naj bi ne zaostajale tudi danes, ko so stiske časa število pomoči potrebnih tako pomnožile!
»
Skrb Marijinih družb za bolne in rajnke ude.
Če nas vabi november k dobrodelnosti, pa nas vabi tudi, da poskrbimo za bolnike, umirajoče in rajnke. Tudi to dolžnost zabičavajo prav tako
IZ ŽIVLHNJA šš W
CERKVE ^f j

splošna kot krajevna pravila Mar, družb svojim članom.
Splošna pravila Marijinih kongregacij naročajo: »Z bratsko ljubeznijo in krščansko prijaznostjo naj se vedejo drug do drugega in naj pogosto prosijo Gospoda Boga za potrebe družbe in družbenikov, zlasti bolnih. Kadar se kdo od njih preseli v večno življenje, naj tisti, ki morejo, spremijo njegovo truplo do groba, vsi pa naj zasebno molijo za večni pokoj njegove duše. Poleg tega naj skupno molijo zanj dnevnice z a umrle ali druge molitve in poskrbe, da se opravi zanj sv. maša z odpustkom privilegiranega oltarja«. — V tem duhu naročajo naša slovenska krajevna pravila dekliške Marijine družbe: »Bolno tovarišico, — če je mogoče in potreba, — obiskati, umrlo spremiti k pogrebu in moliti zanjo.« — Prav to vsebujejo tudi Pravila Marijine družbe za žene: »Bolne tovarišice po možnosti obiskovati in ako umrjejo, iti k pogrebu, moliti ter darovati zanje sv. obhajilo.«
Tudi za izpolnjevanje te dolžnosti naletimo v poročilih naših Mar. družb iz polpretekle dobe prav spodbudne zglede.
Dopis iz Kozjega je poročal 1. 1919. ob času španske bolezni med drugim: »Kjer je španska bolezen polagala bolnike v postelje in morila zbegano ljudstvo, so našli ljudje povsod usmiljene družbenice, katere so kot usmi-ljenke stregle bolnikom in jih ljubeznivo tolažile in v primeru smrti pomagale na poslednjem potu« (Bogoljub 1919, str. 21). »Pri nas je navada, da kupimo umrli članici belo obleko za mrtvaški oder, ob pogrebu zapojemo pesem: ,,Ob pogrebu Marijinega otroka", damo zanjo darovati sv. mašo, nedeljo potem molimo pred sv. R. T. Uro v tolažbo vernim dušam v vicah in darujemo prvo skupno sv. obhajilo v dušni blagor pokoj-nice.« Tako se glasi dopis iz Dobrove (Bogoljub 1903, str. 6). Podobno so imeli ali pa imajo še vedno vpeljano v Dobrepoljah, kjer so imeli poseben odsek. O njem je poročal dopisnik: »Za odsek za verne duše se zbero vneti udje in prispevajo vsak po svojih močeh k znesku, ki se vloži v hranilnico. Ako umrje kak član družbe, se takoj naroči zanj od naloženega denarja ena sv. maša. Poleg tega nabira vsak član vsak dan duhovne darove, in sicer vsak kolikor more, in to so: sv. maše, sv. obhajilo, rožni venci, sv. križevi poti, molitve z odpustki in vdano prenašanje trpljenja. Skupna vsota teh se pred vsakim shodom od članov pobere in nato g. voditelj pri shodu omeni, koliko je vsaka vas nabrala in darovala teh duhovnih darov« (Bogo-
®
as-	=n"
Nad tisoč družbenic se je zbralo 10. septembra t. 1. pri Mariji na gori ob glavnem mestu sončne Goriške. Z njimi je došlo tudi 21 gg. voditeljev. Imeli so tam gori dva-dnevni kongres. Na predvečer je škofijski voditelj dr. M. Brumat v cerkvenem pozdravnem nagovoru razlagal pomen sv. maše, ki je obnovitev Jezusovega trpljenja in smrti. Vsaka sv. maša nas spominja na potrebo žrtev, pa nam daje tudi moč, da vse trpljenje lažje in vda-neje prenašamo. Naslednji dan je imel govor prof. dr. Močnik o Mariji in sv. maši, saj je bil ves kongres posvečen veliki skrivnosti evharistične daritve. — O disciplini v družbah je govoril župnik Alfonz Barbuč.
Spominske znamke. Upravitelj cerkvene države je dal 1. sept. t. 1. ukaz, da se natisne vrsta poštnih znamk za Vatikansko mesto, ki bodo predočevale važnejša karita-tivna dela papeža Pija XII. med sedanjo svetovno vojsko.
Pismo tople zahvale in svoj blagoslov je poslal te dni sveti oče Pij XII. znanemu patru Mateju Crawley-u, ki je praznoval 50 letnico, odkar je vstopil v družbo presv. Srca Jezusovega in Marijinega ter večnega češčenja najsvetejšega Zakramenta. P. Matej si je naložil nalogo, da bo vse življenje posvetil delu za ljubezen do Njega, ki je Kralj ljubezni. Vneti apostol je z besedo in s spisi širil kraljestvo Kristusovo.
Po portugalsko je spregovoril papež Pij XII. v ponedeljek, 6. sept. t. 1. katoličanom iz Brazilije, ko so skončavali 4. narodni evha-ristični kongres v mestu San Paulo. Zračni valovi so ponesli v daljno južno Ameriko najprej pozdrave svetega očeta, ki je izrazil izredno veselje med živo vero in po-božnostjo katoliškega naroda v Braziliji. Nato je pa slavil sv. Ev-haristijo kot skrivnost vere, ljubezni in življenja.
Ljudstvo v Braziliji je sprejelo znamenje sv. križa Kristusovega 1. 1500. Katoliška Cerkev se je čudovito brž utrdila in razširila najprej med glavnimi naselbinami in mesti; kmalu pa že ni bilo skoraj
kraja, kjer bi ne bilo častilcev pre-svete Evharistije. Značilna poteza ondotnih katoličanov je izredno češčenje Matere božje.
Kupola sv. Petra v Rimu je dobila na 16. velikih oknih nove kovinske okvire. Papež Pij XII. sam se je zanimal'za to novost na mo-numentalni stavbi in si je v večjem spremstvu dne 12. septembra t. 1. na licu mesta ogledal dokončana dela.
Naloga katoliških mož. Nedavno so možje iz italijanske KA poklonili svetemu očetu Piju XII. v počastitev njegovega škofovskega jubileja in v spomin 20 letnice, odkar je bila ustanovljena cerkvena družba »Katoliške družine« 20.000 raznih koristnih izdelkov, ki so namenjeni katol. misijonom in revnim cerkvam. Sv. oče je v svoji zahvali priporočil kot temelj novemu redu na svetu varstvo načel krščanske morale v družini, v poklicnem delu, v umetnosti in v javnem življenju. Na take katoliške može se more zanesti sv. Cerkev, pa prav tako tudi država.
Školje iz Nemčije so imeli konec avgusta, kakor vsako leto, v Fuldi svoja posvetovanja. Vojni čas narekuje mnogo vprašanj v zadevi dušno-pastirske službe, ki so jih škofje na skupni konferenci reševali. Vodstvo teh posvetovanj je bilo doslej poverjeno kardinalu Bertramu, ki se je pa tej časti zaradi slabotnega zdravja in starosti (82) let odpovedal.
V živem spominu je prebivalcem Buenos Airesa v Argentini ljubeznivi nastop in ognjeviti govor sedanjega svetega očeta, ki se je 1. 1934. kot kardinal Pacelli v imenu Pija XI. udeležil veličastnega evharističnega kongresa. Zato je bila proslava njegovega 25 letnega škofovskega jubileja v tem mestu tem prisrčnejša. Akademije, ki je bila v ta namen prirejena, so se udeležili poleg kardinala tudi apostolski nuncij, podpredsednik republike, minister zunanjih zadev in drugi veljaki. Minister Henrik Ruiz Guinazu je imel navdušen govor. Poudarjal je zlasti vdanost argentinskega naroda do svete stolice in dci svetega očeta, ki uživa velik ugled po vsem svetu.
Ni druge rešitve ... Pariški nadškof — kardinal Suhard je za Veliki Šmaren sestavil pastirsko pismo, ki je v njem poudaril veliko resnico, da za človeštvo ni druge rešitve iz sedanjega zla, kakor da se resnično povrne h krščanstvu in k Bogu. Ali bodo hoteli uvaževati
ljub 1923, str. 68). »Sklenile smo«, tako so pa poročale ob svojem času družbenice iz S o r e , »vsake kvatre darovati eno skupno sv. obhajilo in skupno uro molitve za vse umrle sosestre vse škofije in za vse umrle čč. gg. duhovnike, posebno voditelje Mar. družb« (Bogoljub 1912, 315).
Naj bi te in podobne zglede primerno sedanjim časovnim razmeram, ko umira toliko ljudi celo nagle in neprevidene smrti, posnemale tudi vse sedaj obstoječe Marijine družbe!
Pred 200 leti gotovo ni bilo v celi Ljubljani Marijine podobe, ki bi jo mesto in okolica bolj častila kot Kraljico miru pri uršulinkah. Danes je žal ta ljubezniva slika Marije z Jezuščkom docela pozabljena. Naj bi te vrstice spet nanjo opozorile.
Samostanska kronika pripoveduje, da sta leta 1736. napravili redovne zaobljube dve rodni sestri Luitgarda in Hedvika. Iz daljnega Bavar-
skega je prišel k tej slovesnosti njun oče, ki je obljubil prednici M. Ani Karolini pl. Pek, da bo v spomin na to poslal posnetek milostne Marijine slike iz Dorffena. V decembru je slika po raznih stranpotih v resnici prišla v samostan. Prednica je ležala bolna. Ko so zavitek razvili, so čutili vsi neko posebno nagnjenje in ljubezen do prijazne slike. Sklenili so, da jo izpostavijo v če-ščenje kar v cerkvi v zadnji oltar na levi. To so tudi storili zato, da jo bodo mogli častiti tudi svetni ljudje.
Dokler ni bil oltar prirejen, so sliko častile redovnice v oratoriju. Veliki ponedeljek 1737 so nosile podobo po celem samostanu v procesiji in molile rožni venec. Vse redovnice in gojenke so se slovesnosti udeležile. Veliki petek zvečer, ko so odkrili oltarje, so postavili sliko na oltar, kjer se nahaja še danes. Na veliko nedeljo 6. aprila 1739 je bilo takoj branih pet do šest sv. maš ob tem oltarju, kjer do takrat zlepa ni kdo maševal. Velikonočni ponedeljek so prišli že darovi v vosku in pobožnost ljudstva je rasla z dneva v dan. Darovi so se večali in obiskovalci so prinašali že tudi zaobljubljene zahvalne podobe. Že prvo leto je maševalo na Marijinem oltarju 1663 duhovnikov. Seveda pa ni manjkalo tudi nasprotnikov. Vendar so ti odnehali, ker je škof Sigmund Feliks že zadnjega avgusta 1738 dovolil, da se ob Marijinem oltarju opravljajo vsako soboto lavre-tanske litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Udeležencem je dovolil vsakokrat odpustek 40 dni.
Ljudje so želeli vedeti, kako naj imenujejo novo Marijino sliko. Tedaj so se odločili, naj se imenuje Regina pacis — Kraljica miru. To ime je bilo ljudem zelo všeč in pobožnost do Kraljice miru je vedno bolj naraščala. Na praznik sv. Štefana 1739 je bila na Marijinem oltarju nova maša, prav tako 25. februarja 1740.
Iz istega leta se je ohranila zelo zanimiva za-obljubljena slika. Na vrhu stoji na oblakih Kraljica miru, na levi pa kleči sv. Frančišek Ksaver, na desni sv. Jožef. Spodaj je upodobljena soba, v kateri kleči na levi plemič s petimi sinovi, na stedi je zibel z novorojenčkom, na desni klečijo štiri hčerke, za njimi v ozadju pa leži na postelji bolna mati. Napis pravi Ex voto 1740. V naslednjem letu je bilo ob milostnem oltarju več porok. 4. junija 1743 je dovolil škof Ernest pridige na predvečer praznika Brezmadežnega spočetja, oznanjenja, svečnice in Marijinega rojstva. Isto leto je Kraljica miru dobila v dar srebrni kroni za Marijo in Jezuščka, srebrno svetilko in štiri svečnike. 28. aprila 1743 je imel tu novo mašo kar na tihem duhovnik plemič Markonič. Naslednje
to ugotovitev vsi, ki jim mora biti skrb za blagor človeške družbe.
Slavna kolinska škofija (Koln) ima zopet svojega škofa. Izbran je — po smrti kardinala nadškofa Schulteja — za to mesto dr. Jožef Frings. Posvečenje se je izvršilo v znameniti stolnici, ki doslej iz zraka še ni bila poškodovana.
V Marijino naročilo trem srečnim fatimskim pastirčkom se je v zadnji Bogoljubovi številki vrinila pomota. Z Marijinim naročilom je bilo natančno tako-le:
Marija se je 13. junija 1917. leta kakor prvikrat pred enim mesecem, tudi drugikrat v Irijski kotlini prikazala nad majhnim, dober meter visokim gradnom (črepi-njakom — vrsta hrasta), vsa obdana z bleščečim svitom. Lucija, najstarejša med pastirčki, se je z Marijo razgovarjala. Kakih petdeset ljudi je med prikaznijo oči imelo uprte v Lucijo in mlajša dva: Jacinto in Frančiška. Luciji-na vprašanja so slišali, videli pa niso nič in tudi odgovorov niso slišali.
Lucija je zaradi Gospejine miline in dobrote postajala vedno bolj pogumna, pa jo je vprašala: »Kaj od mene hočete?«
Bela prikazen ji je odvrnila, naj se na ta kraj vrnejo 13. prihodnjega meseca. Znova jim je priporočila, naj radi in pogost o m o-lijo rožni venec. Po »Slava Očetu« naj pa med skrivnosti vpletajo prošnjo:
»0 moj Jezus, odpusti nam naše grehe, varuj nas peklenskega ognja in vzemi v nebesa vse duše, tiste posebno, ki so tvojega usmiljenja najbolj potrebne.«
Ne gre torej za najbolj zapuščene »verne duše v vicah«, ampak Marija je govorila o ubogih grešnih dušah«, ki so v bližnji nevarnosti, da se zvrnejo v pekel.
Isto prošnjo molijo navadno v nekoliko krajši obliki takole: »O moj Jezus, odpusti nam naše grehe, varuj nas peklenskega ognja in reši grešne duše, posebno najbolj potrebne.«
Marija je namreč otroke venomer navajala k molitvi, pokori in
žrtvam za grešnike. Da bi otroci bolje spoznali, kakšna groza je greh, jim je pokazala odprt pekel, ognjeno morje, vse razburkano. Hudiči in pogubljene duše strahoten vihar vrtinči kvišku; plašni oblaki nesrečneže požirajo, ko padajo v brezdanji kraj muk in groze. Lucijo, ki je danes redovnica, še danes groza stresa ob samem spominu na to prikazen. In pravi, da bi bili vsi trije pomrli, če bi jih Marija ne bila naprej potolažila in jim obljubila, da gotovo v nebesa pridejo.
Pa Marijino naročilo slušajmo in rožni venec radi pogosto molimo. Saj je otrokom rekla, da samo rožni venec more vojski, ki je takrat najhuje divjala, hitreje napraviti konec in svetu prinesti potrebni, tako zaželeni mir.
Ljubljanska školija. 14. septembra sta na našem vseučilišču napredovala za doktorja bogoslovja: Vodopivec Janez in G n i d o -v e c Franc, oba prefekta v zavodu Sv. Stanislava. — Za kanonika koleg, kapitlja v Novem mestu je imenovan leskovški župnik Štrukelj Alojzij.
Naša domača zgodovina iz leta 1942, ki jo označujejo krvava in nečloveška hudodelstva komunističnih partizanov, bo mogla poznejšim rodovom sporočati tudi o svetlih in junaških delih med našim ljudstvom. V dobrepoljski kotlini so komunistični »osre-čevalci« našega ljudstva, ki so ropali in kradli ljudem vse, kar jim je prišlo pod roko ter na krute načine morili najboljše, hoteli vernike odtrgati tudi od Cerkve. Razširili so razglas, da ne sme nihče iz vasi v vas. Tako so preprečili, da ljudje še ob nedeljah niso mogli k sveti maši. Verniki so si pa pomagali tako, da so se zbirali po vaseh pri kapelicah in znamenjih ali pa pri podružnicah in skupno molili izmenoma ves dan. Na ganljiv način so se mogli udeležiti celo meseca julija, ko je bilo najhujše, na prvi petek spravnega sv. obhajila. Brez dovoljenja in kljub prepovedi so vsi duhovniki odšli z obhajilnim kelihom (ciborijem) od doma, obšli vse vasi, spovedovali, nato pa delili sv. obhajilo. Dokler niso bili vsi spovedani, je vsa vas molila pred Najsvetejšim. Molitve so se vrstile s pesmijo.
To se je ponavljalo v vsaki vasi. S solzami v očeh je ljudstvo klečalo okrog zasilnega oltarčka in zdihovalo med skupno pobož-nostjo. Ko je bilo sveto obhajilo
leto je nekdo skrivaj daroval šest srebrnih svečnikov.
13. avgusta 1744 je škof dovolil slovesno de-vetdnevnico. Skozi vso osmino Marijinega vnebovzetja je bila vsak dan ob desetih peta maša pred izpostavljenim Najsvetejšim in popoldne litanije. Prav tako je dovolil škof na vse predvečere Marijinih praznikov litanije z blagoslovom na oltarju Kraljice miru.
Za češčenje uršulinske Kraljice miru je posebno važno leto 1747, 14. avgusta je izdal papež Benedikt XIV. bulo, s katero je potrdil bratovščino Kraljice miru. Zanjo se je zlasti zavzemal takratni generalni vikar Karel Per, ki je tudi plačal vse ustanovitvene stroške. Glavni bratov-ski praznik je bila nedelja pred Velikim Šmarnom. Ta praznik je bil obdarovan s popolnim odpustkom, sedem let in sedem kvadragen odpustkov pa so nudili članom bratovščine Marijini prazniki svečnice, obiskovanja, rojstva in darovanja. Za glavni praznik sta bili določeni dve pridigi, ena slovenska, druga nemška, in slovesna maša. Stroške za to so krili milodari pri oltarju. Spre-jemnice v bratovščino je darovala tiskarna. Posebno slovesno so praznovali glavni praznik 1. 1748. Priglasilo se je v tem letu 1150 članov v bratovščino Kraljice miru.
Druga zaobljubljena slika se nam je ohranila iz 1. 1747. Spet imamo v oblakih Kraljico miru, pred katero je upodobljena sv. Ana. Spodaj kleči plemkinja in moli. L. 1750. je bilo pri Marijinem oltarju opravljenih že 2533 sv. maš. Omeniti je še kakih deset različnih vrst starih bakrorezov, ki nam predstavljajo Kraljico miru. Posebno lepe je izrisal znani ljubljanski grafik Grahovar. Naslednja zaobljubljena slika iz 1. 1770. nam predstavlja v oblakih M. B., ob krajih pa trpečega Kristusa, katerega kip je tudi v uršulinski cerkvi, ter sv. Frančiška. Spodaj sedi žena z obvezano roko, na desni pa mož moli. Zadnja zahvalna slika iz 1. 1778. nam kaže v oblakih Kraljico miru, obdano z omenjenim Kristusom in sv. Alojzijem. Spodaj leži bolna uršulinka.
Za češčenje Kraljice miru so natisnili posebne litanije in sprejemnice v bratovščino. Tu beremo, da je bratovščina imela namen, naj njeni člani prosijo Kraljico miru za mir z Bogom, z bližnjim in s samim seboj. Tudi nam bi bilo potrebno moliti za isti namen. Posebno lepa in posnemanja vredna je zadnja točka pravil, ki naroča, naj člani izgovore besedi Ave Maria vselej, kadar gredo z doma in se spet povrnejo. Delajmo tudi mi tako!
Trije
prstani
Paul Keller — Janez Pucelj
»Ne, nikdar, gospod! Nikdar ni govorila o tej hiši, niti ne o milostljivi gospe, ki je vendar po njej tako močno jokala.«
»Kje je jokala?«
»Na pokopališču — pri pogrebu— sam sem jo videl.«
»Tako — tako! Torej tudi o gospe ne govori? O ničemer iz te hiše?«
»0 ničemer, samo o gospodu Helmutu.«
»Je zakrknjena stvar; vendar nekakšnega ponosa ji človek ne more odrekati. Bi, Jožef, tudi ne govorila, če bi ji namignil, kaj lahko doseže pri meni — da ji posinovim sina?«
»Ne vem, milostljivi gospod. Morda da bi materinska ljubezen —«
Komercijski svetnik zadovoljen vstane.
»No, samo ob sebi razumno! Katera ženska, katera mati bi se ne poprijela kaj takega? Torej, naj se obrne name. Posreduj to, Jožef; pa spretno -— čisto obzirno — ne morda tako, kakor da sem ves nor na otroka — mi še na misel ne pride — ampak samo, da je zanjo rahla nada, da bi otroka spravila pri meni pod streho — razumeš, rahla nada, in to le, če je čisto ponižna in pametna. Ce otroka res vzamem k sebi, seveda mati ne pride v poštev. Ona ostane zunaj. Ona se mora od otroka ločiti. Bo pa zato vedela, kaj bo iz otroka, ga bo smela priti vča-si gledat. Kaj sediš tako žalostno, Jožef? Ni vse, kar pravim, silno pametno?«
»Milostljivi gospod, naj mi oproste, toda tej nalogi jaz, stari mož, nisem kos. Bilo bi vse, kar bi tu poskušal, popolnoma zastonj.«
»Meniš, da ne bi — tudi če bi ji namignil, da je mogoče, da bi ga posinovil —«
»Ne, ne bi niti ne odgovorila — vem —«
Komercijski svetnik udari ob mizo.
»Toda, strela božja, kaj pa naj? Ali naj grem morda v rašovniku in pepelu in kleče prosit gospodično odpuščenja?«
»Milostljivi gospod naj bi ji pisali nekaj vrstic.«
»Jaz? Da bi ji pisal? Jaz da bi naredil prvi korak? Ne bodi prismojen, Jožef.«
Stari sluga povesi glavo.
»Tedaj se bojim, da ne bo nič iz tega čudovito lepega načrta.«
»Strela božja, kaj pa naj bi ji pisal?«
»Milostljivi gospod so spodili gospodično Ana-marijo za vedno od hiše. Milostljivi gospod naj pišejo dve, tri besede, ki se bo iz njih videlo, da naj bi gospodična Anamarija spet prišla v hišo. Drugače se gotovo ne bo dalo narediti.«
Komercijski svetnik teka po sobi sem in tja. Slednjič obstoji pri Jožefu.
»Kdo je varuh otroku? Imeti mora varuha.«
»Ona sama je varuhinja, ona, mati.«
»O, tu se potem ne da nič narediti brez nje.«
Spet hodi komercijski svetnik sem in tja.
»Torej vdati se — popolnoma se vdati? Oho! Tako temeljito zaigral pa svojega življenjskega boja le še nisem!«
skončano, so s svečami v rokah v procesiji spremljali sv. Rešnje Telo do konca vasi. Ko je duhovnik na meji vasi podelil še blagoslov z Najsvetejšim, so se slišali otožni vzkliki; »O Bog, zakaj greš o d n a s.« Samo v vasi Podgora in Kompolje partizani duhovnika nikakor niso pustili blizu in bi bili streljali nanj, če bi se bil upal približati. Pa se mu je kljub temu posrečilo, da se je pritihotapil v vsako teh dveh zastraženih vasi in dal tako potrtim ljudem priložnost, da so prejeli sv. zakramente.
Na ta način so se ponavljali med našim narodom prizori iz preganjanja prvih kristjanov, kar nam mora biti le v tolažbo in ponos, ko smo se zgražali nad podlim in divjaškim početjem izvržkov našega naroda.
Med mučenci,.. Število muče-niških duš se množi. Na dan prihajajo zločinska divjaštva po komunizmu zastrupljenih zaslepljen-cev, ki prelivajo kri gorečih duhovnikov in vzornih fantov. Med tistimi, ki so se žrtvovali za ljudstvo, je tudi Vinko K a s t e 1 i c , kaplan v Št. Jerneju. Ganljivo je poslovilo, zapisano v njegovem dnevniku. Ko je zvedel, da so komunisti odpeljali tri »krasne fante«, je zapisal: »Smilijo se mi, ko vem, da jih bo vse gorje zadelo po nedolžnem. Težko mi je, ko slišim, da mati treh sinov doma skoraj blazni. Strašno je to!« .. Nato pa se žrtvuje Bogu s tole ganljivo, svetniško odločitvijo:
»Gospod moj, kaj ne veš, kaj sem ti ponudil? Zakaj jih toliko mučiš, ko sem jaz na razpolago! Prosim te, rotim te, prizanesi ljudem. Mene udari, če že mora satan tolči po nas!«
Žalosten je tudi primer dobrega kaplana Jožefa K o f a 11 a. Prebil se je skozi dijaška leta v silni stiski in v velikem siromaštvu. S svojimi pičlimi dohodki je vzdrževal tudi revno mater. Bil je šele nekaj mesecev v službi, ko se je zavoljo razmer moral umakniti. Naselil se je brez vse imovine na semiški podružnici v majhni popravljeni bajti in opravljal tam službo božjo med siromašnimi domačini, ki so ga na vso moč spoštovali in ljubili, so ga ubili komunistični zločinci, tisti, ki se hlinijo, da osvobojujejo ljudstvo. Novo ogorčenje med ljudstvom je nastalo, ko se je zvedelo, da so v Starem trgu partizani ponoči na postelji ubili ondotnega kaplana Franceta Kramariča.
Naš narod doživlja veliki čas, pretresljive dni mučeništva. Kri mučencev teče ne samo v zadoščevanje božji pravičnosti, marveč tudi v blagoslov in poveličanje.
Vedno hodi sem in tja. Svetilke in kristali zvenče pod pribijajočim korakom moža. Končno se sesede v stol. Čisto pritajeno reče:
»Meni je treba otroka — moram ga imeti — sicer poginem brez otrok.«
poslušati prošnje in pozive prvega vladarja: sv. očeta Pija XII., ki si je kot vodilo svojega vzvišenega poklica izbral geslo: »Opus iustitiae
—	pax«. (Delo pravičnosti
—	mir).
V majhni knjižici Salezi-janske zbirke (štev. 207 do 208) je zbral urednik dr. Fr. Farkaš vse nagovore, izjave in okrožnice sv. očeta za mir, odkar je zasedel pape-ški prestol. Ko poglavar sv. Cerkve našteva vzroke, ki so nakopali človeštvu silno gorje druge svetovne vojne, kaže tudi zanesljivo pot do rešitve: verskonravna obnova na temelju krščanske ljubezni in pravičnosti.
Tri predobhajilne. Har-moniziral dr. Fr. Kimovec.
Tri ljudske pesmi, ki se prav tako kot pri sv. maši lahko pojo pri blagoslovu. Preproste, melodiozne kakor nalašč ustvarjene tudi za ljudsko petje, čeprav so tu postavljene za mešani zbor. Stanejo 2.50 liri ter se dobe v Ljudski knjigarni, v večjem številu pa tudi ceneje pri komponistu samem.
Dve pesmi Srca Jezusovega, ki jih je zložil dr. Fr. Kimovec. Zbori bodo veseli teh skladb, ker jih v čast presv. Srcu Jezusovemu še vedno nimamo preveč na izbiro. Pesmi so preproste, tako da jih zmorejo tudi manjši in manj izvežbani zbori. Cene prav tako;, kot smo povedali zgoraj za Tri predobhajilne.
Neznani učenec se imenuje povest, ki jo je napisal Francesco Perri. To je obširna zgodba Marka Adoni-ja, tistega mladeniča, o katerem poroča sv. pismo, da je v trenutku, ko so Jezusa na Oljski gori prijeli biriči, ubežal brez obleke. Povest v prvem delu riše versko in moralno propalost poganstva ob Kristusovem času, v drugem delu pa obnovitveno delo našega Odreše-nika. V povest so duhovito vpleteni tudi Marija Magdalena, Juda Iškariot, razbojnik Baraba, Poncij Pilat in druge osebe, ki se omenjajo v pasijonu. Knjiga obsega 284 strani ter stane samo 8 lir. Dobi se pri upravi »Slovenca« in v knjigarnah.
Odpustki za november 1942-JCXI
1.	Nedelja, prva v m. Vsi sveti. Članom br. sv. r. v. trije p. o.: 1. če v br. e. molijo p. n. sv. o.; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v br. e. nekaj časa pobožno molijo pred izp. sv. R. T. — P. o.: 1. tistim, ki nosijo viš. škap.; 2. čl. br. S. J.; 3. čl. br. sv. E. T. v br. e.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. c. — V. o.
2.	Ponedeljek. Vernih duš dan. P. o.: 1. čl. br. za d. v v.; 2. čl. br. sv. E. T., kakor včeraj; 3. čl. br. S. J. v br. e.; če pa te ne morejo obiskati, jim lahko spovednik naloži kakšno drugo dobro delo; 4. čl. r. v. br. ta dan ali v osmini v br: c.; če te ne morejo obiskati, jim spovednik more naložiti kakšno drugo dobro delo. — Za mesec november, ko še posebno rešujemo duše iz vic, so dovoljeni izredni odpustki, ki jih tu navedemo:
a)	Verniki, ki ta mesec darujejo dušam v v. molitve ali druge nabožne vaje, prejmejo enkrat na dan tri leta odp.; p. o. pod navadnimi pogoji pa. če so ves mesec opravljali kakšno pobožnost v omenjeni namen.
b)	Tisti verniki, ki so se takih verskih vaj pobožno udeleževali v cerkvah in javnih kapelah (v pomoč umrlim vernim), prejmejo vsak dan meseca novembra 7 let odp.; p. o. pa, če so bili pri teh vajah navzoči vsaj 15 dni, in so pristopili po opravljeni spovedi k mizi Gospodovi ter molijo p.
n. sv. očeta. (S. Poen. Ap. 30. oktobra 1932.)
c)	Vernikom je na vernih duš dan dovoljeno, da morejo prejeti p. o. za duše v vicah vsakikrat, ko obiščejo z namenom, da bi pomagali dušam v v., kakšno cerkev ali javno kapelo, če so opravili spoved in prejeli sv. o. in če poleg tega vsakikrat odmolijo 6 krat Oče-naš, Zdrava Marija In Čast bodi... po n. sv. očeta. (S. Poen. Ap., 5. julija 1930.)
č) Vse sv. maše dne 2. nov. in vso osmino imajo pravico privilegiranega oltarja, če so opravljene za rajne.
d)	Verniki, ki v osmini vernih duš zbrano in pobožno obiščejo pokopališče in vsaj v duhu kaj molijo za rajne, dobijo v teh dneh pod navadnimi pogoji p. o., če ga darujejo dušam v v.
Tistim pa, ki napravijo tak nabožnostni obisk kateri koli dan v letu, prejmejo (za duše v v.) sedem let odp. (S. Poen. Ap., 31. oktobra 1934.)
4.	Sreda, prva v m. P. o. vsem, ki opravijo kakšno nab. vajo na č. sv. Jožefu pod navadnimi pogoji.
5.	Četrtek. Prvi v m. P. o. čl. br. sv. E. T., kakor prvi dan.
t. Petek, prvi v m. P. o.:
1. čl. br. sv. E. T., kakor prvi dan; 2. vsem, ki sprejmejo spravno sv. obh., nekoliko premišljujejo dobrotljivost sv. S. J. in molijo p. n. sv, o.; 3. čl. br. S. J.
7. Sobota, prva v m. P. o.
vsem, ki opravijo kako nabožno vajo n. č. Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo p. n. sv. očeta.
13.	Petek. Sv. Stanislav. Sv. Didak. P. o.: 1. čl. br. sv. B. T., kakor prvi dan; 2. istim, kakor jutri.
14.	Sobota. Sv. Jozafat. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v žup. c., kjer ni redovne.
15.	Nedelja. Spomin umrlih iz karmel. reda. P. o. čl. škap. br. karmelske M. b. v redovni ali župni cerkvi
IS. Ponedeljek. Sveta Neža Asiška. P. o. istim kakor 14. dan. — V. o.
21. Sobota. Darov. M. Dev. P. o.: 1. istim kakor 15. dan; 2. čl. DSD, če molijo obenem za njega razširjanje; 3. čl. r. v. br. v kateri koli c. — V. o.
24.	Torek. Si). Jana od križa. P. o. istim kakor 15. dan skozi vso osmino.
25.	Sreda. Sv. Katarina. — V. o.
26.	Četrtek. Sv. Lenard Por-tom. P. o. istim kakor 14. dan.
28.	Sobota. Sv. Jakob Mar-ški. P. o. istim kakor 14. dan.
29.	Nedelja, zad. v m. (prva adv.) Vsi sveti treh redov sv. Frančiška. P. o.: 1. istim kakor dan; 2. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno odmolijo rožni venec.
30.	Ponedeljek. Sv. Andrej. P. o. čl. dr. sv. Petra KI. pod navad, pogoji, če obenem molijo za razš. sv. vere.
Urednik: Zabret Franc. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani Jože Kramarič.