IS
V Trstu, v pBlek 4. iurssja 191S,
Letnik

Izliaja vsak dan, luii ob nedeljah in praznikih,
ob 5 .\jutraj, cb ponedeljkih ob 9 dopoldne. UrearrtSTvo: Ulict Sv. ?-ra. -ska AsikcgJ št. 20, L nadstr. — Vsi 'lopiti naj se puiiij-jo ure-J: ISivu listi. Nefrankirana pisma se n«
•piijcflUjO i*1 rokopisa se ne vračajo.
Udaja!ti* ki odgovorni urednik Siefan Godina. ! astnik konsorcij Hau Ediaetti*^— ii>k m>:an»e .Edinosti*, vpisane zadruge z ore jeni te poroitvom v Trstu. ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Z« celo leto........K 24 —
Za poi ....................l2~
za trt meaece ,.........• ••••••
za nedeljsko izdajo za celo leto . . ......o.JO
aa pol leta.................. 2 60
Posamezne številke „Edinosti" se prodajajo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosli ene kolone.
('ene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................mm po 20 vin.
Oglas: v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno te upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trsta.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohraniliučni račun st. 811.652.
!Si rokah. - lose
ahcDe L
Przemysl zopet u iw. i™«... - »»^»..j
Vhod naših In nemških čet v Przemysl. - napad pri Stry]u napreduje. - Dosedaj ujetih 12.000 Rusov in uojenjenlh 14 topo« in 35 strojnih pušk. ^
Nemški uspehi v Flandriji. Brezuspešni napadi Francozov na Mi Souchez-NeuviESe.
I
i" III
DUNAJ, 3. (Kor.i Uradno se objavlja:
Italijani so nadaljevali z brezuspešnim, obstreliev anjem naših utrdb na \eč toč-j kah tirolske in koroške meje. Kjer so pri-j Sli sovražni oddelki v ogenj, so takoj pobegnili. Tako italijanski polk na planoti Folgaria. več stotnij pri Misurini in po na-! bi oficirski patrulji v Gradiški napadena konienica in bersaljerski oddelki.
Nainestnk šeia generalnega štaba: pl. Hoier, fml.
bL NAJ. 3. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Potek prvega spopada na jugozapadni tionti nas lahko navdaja z veselo zavestjo. da ne odločuje število, ampak kako-bojevnikov. Najboljši vzgled za ko-rajžo, drznost in podjetnost nudi obmejni spopad pri Caprile dne 26. maja. Ko so dospela nejasna poročila o gibanji! italijanskih čet iz Caprile v dolino Sottoglu-ih, se je nadporočnik Ze>er odločil, da nif>ra s pomočjo vpada polka iniškHi deželnih strelcev preko meje dobiti popolno sigurnost o poiožaju. Ko je napočila noč, ie bil Zeverjev oddelek. 70 deželnih strelcev s strojnimi puškami zasiguran in pripravljen za pohod. Severno Caprila ste se istočasno nastanili dve italijanski iniante-riiski stotniji, ki ste postavili straže le ob izhodu Iz vasi. Nadporočnik Zeyer je skle-nil izvršiti napad s pomočjo strojnih pušk na ¥00 m razdalje. Italijansko moštvo, ki je skočilo iz taborov k puškinim piramidam, te imelo vsied ognja dobro umerjenih stroj- , nih pušk težke izgube na mrtvih in ranjenih. Obe Italijanski «t«tniii st« sp v i>olnem neredu umaknili v gozdove. Po tem uspešnem napadu, ki se ie končal s popoino polastitvijo položaja, se ie Zeyer zopet u-j iiiakiiit v stare postojanke. V bližini vasi; na avstrijskem ozemlju je skušala sovražna pehotna s otnija, vodena od izdajalcev, preprečiti umikanje našega oddelka. I oda oddelek se je le z izgubo 5 m ož srečno i prcbtj z obema strojnima puškama.
Prebi\a!stvo obmejnega ozemlja cele domovine zamore čisto mirno zaupati ta-fiim možem varstvo jugozapadnih mej. — Hrabri Tirolci se vesele prvega posreče- i nega uspeha in upajo na nadaljne.
ZUERICH. 3. (Kor.) Vojaški kritik lista »Zi'jricher Zeitung* piše: Napredovanje Italijanov na Tirolskem je zmerno v očigled dolgi predpripravi. Na Soči in na Koroškem so omejeni še na zmernejšo rnero. Niti proti (iorici niti proti Beljaku te ?i po-rečik) Italijanom pridobiti na pro-6' 'Ti. Vsi napadi so bili odbiti.
Avstrijsko letalo nad Moltetto.
LUG ANO. 3. <Kor.) Vsled po avstrijskem letalu povzročene težke škode v Moitetu, je bila odrejena uradna preiskava pred kratkim ustanovljene signalizacije službe, ki je bila po preiskavi ustavljena kot nesposobna.
J DUNAJ. 3. (Kor.) Uradno se objavlja: j 3. junija:
Nemške čete so danes ponoči zavzele zadnie ruske postojanke *ia severni fronti Przernvsla. Ob 3.30 zjutraj so udrle s severa v mesto. Z zapada in juga ie udri v mesto naš deseti armadni zbor. Prvi oddelki so prispeli kmelu po šestih dopoldne na glavni trg mesta. Dalekosežnosti tega uspeha še ni mogoče pregledati.
Napad zveznih čet v ozemlju severno Stoja napreduje uspešno. Dosedanji u-speh bitke pri Stryju obstoji v: 12.175 u-jeinikih, 14 topovih in 35 strojnih puškah.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hoier, fml.
BUDIMPEŠTA. 3. (Kor.) Listi slave v navdušenih člankih zopetno osvojitev
ti Rusom narašča vsak dan. tako da se j v trdnjavski četverokot za reko Mincio. zamore vsak dan pričakovati vstajo Per-zijcev proti Rusom.
Z avjtrljsKo-rasliesa bojišča.
Przemvsi zopet v noJi posesti.
DUNAJ, 3. (Kor J Uradno se objavlja: Od 3*30 danes dopoldne je Przemvsl copet v naši posesti.
Namestnik šeia generalnega štaba, pl. liofer, fml.
Przemysla.
Z neriko-rasReša Deiišea.
BERLIN, 3. Kot.) Veliki giavni stan, 3. junija.
Na vzhodnem bojišču ie položaj iieiz-premenjen.
Vrhovno artnadno vodstvo.
Z zopodnefo bojišča.
BERLIN. 3. (Kor.). Veliki glavni stan, 3. junija:
Zapadno bojišče.
Za vas Hooge, ki so jo Angleži močno utrdili, se je raz vil boi, k»?e razvija ugodno za nas.
Na fronti Souchez-Neuville in južno odtod so izvršili Francozi popoldne in ponoči več močnejših napadov, ki so se na posameznih mestih razvili v srdite boje iz bližine. Francozi so imeli povsod zelo težke izgube, ne da hi dosegli kake uspehe.
V Vogezih so naši letalci obmetavali e-tapno postojanko in železniško točko Re-miremont in sovražno taborišče pri Ho-lienecku z bombami.
Vrhovno armaduo vodstvo.
Zopet izgredi v Londonu.
PARIZ, 3. (Kor.) Po poročilih londonskih listov so vsled zadnjega napada Zep-pelinov na London, izbruhnili zopet resni protinemški nemiri, pri čemer je bilo uničenih mnogo trgovin.
Žrtve min.
LONDON. 3. (Kor.) Ruska barka »Mon-trosa« je v Severnem morju zadela na mino in se potopila. Moštvo je bilo rešeno.
Parnik »Kondor« je zadel na višini Scarborougha na mino in se je potopil z moštvom vred.
Tursko Misče.
Bo] za Dardinele.
CARIGRAD. 3. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti kakor tudi na o-stalih bojiščih se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Perzija in Rusija.
PETROGRAD, 3. (Kor.) »Rječ« poroča iz Teherana: Vznemirjenje Perzijcev pro-
P O^D LIST E K
GREŠNICE.
— Francoski spisal Kavitr de Montćpin
Ta prostorna soba je rabila istočasno na kuhinjo in stanovanje. Tlakovana ni bila niti s kamenitiini pločami niti z de-»kami, temveč so bila tla iz trdo zbite ■ovice.
Strop in pa nekdaj bele stene so bile vse počrnjene od dima. Na veliki hrastovi skrinji so stali lončeni krožniki in sklede, vse pobarvano s kričečimi barvami, veči-|oma cerkvami in petelini.
Nasproti tej skrinji se je nahajala velika peč. okoli katere je udobno mogto sedeti pci ali šest oseb. Vkljub toplemu let-n<ttpy času ie gorel na ognjišču ogenj, nad )ut;crim se je, viseč na verigi, zibal kotel, r katerem sc je kuhal krompir.
Ob peči sti viseli dve precej zanemarjeni puški, in sicer, kakor se je zdelo, pod .varstvom rdeče in modro pobarvanega majhnega kipca matere * žjc ki le stala majhni poličici nad orna
Pod stropom so viseli koruzni storži, gnjati in slanina. Sredi sobe jc stala velika hrastova miza, na kateri je bilo več krožnikov in pa skleda s skuhano slanino, ki se je še kadila. Na sredi mize je stala bakrena svetiljka, ki je s svojo brlečo lučjo razsvetljevala navzoče osebe.
Bile so štiri osebe, ki so sedele za mizo: oče Nicot, njegova žena Monika, hlapec in dekla.
Dva prazna krožnika sta kazala Mi-gnonnin in Petrov prostor.
—	Nocoj pa prihajaš zelo pozno, Mi-gnonne, — je rekel Nicot svoji netjakinji, ko je stopila v sobo.
—	Da. nisem mogla priti preje, stric, — je odgovorila Mignonne, prizadevaje si, da bi zakrila svojo veliko razburjenost.
—	Sveti bog! — je vzkliknila naenkrat gospodinja, ko je zagledala prestrašeni Mignonnin obraz in raztrgano krilo. — Kakšna pa si. Mignonne?... Kaj se ti je vendar zgodilo, da taka prihajaš domov?
—	Strahovito sem se prestrašila! — je odgovorila Mignonne, trdno sklenivši sama pri sebi, jia zamolči nekaj resnice.
—	Kaj pa je bilo? — je vprašal stari Nicot. — Povej vendar!
Iz prejšnjih uojn med Italijo in Avstriji
Kraji, kjer se bodo najbrže vršili prvi spopadi med Italijo in zaveznikoma, so že od nekdaj napojeni s krvjo. Ze pred tisočletji so se vršili tu težki boji in vojna fu-rija je zopet in zopet razsajala po seve-roitalijanskem ozemlju. V zgornji Italiji je bilo tudi dosti težkih notranjih bojev, posebno, ko je pod \ iktonem Emanuelom II močno pričelo naraščati gibanje po ze-dinjenju Italije. Ko so I. KS49 revolucijo-narni valovi poplavili tudi lombardsko-benečansko kraljestvo in se je jasno pokazalo nezadovoljstvo s tujini gospostvom, je bil Karel Albert sardinski prisiljen, da je priskočil na pomoč Lombardom proti Avstriji. Na čelu avstrijskih čet je stal b2-letni Radecki. Posrečilo sc mu je, da se je sredi sovražnega prebivalstva umaknil v Verono, kjer je hotel pod zaščito zgor-njeitalijanskih trdnjav, t. zv. trdnjavskega četverokota, braniti Pijemontezem toliko času prehod čez Adižo, dokler ne dobi dovolj ojačenj za ofenzivni nastop. Dne 10. jtniija je prišlo do hitke pri Vieenzi in dne 25. julija je pripravljal Radecki, ki je dobii ojaeenja s Tirolskega, Pijemontezem poraz pri Custozzi in Soitimrcampagni. Le z veliko težavo se je armada Karla Albertu rešila obkoljenja. Radecki je zasedel zopet Milan, ki ga ie moral par mesecev prej zapustiti. Lombardija ie morala skleniti radi tega mir.
18 let pozneje, dne 24. junija 1806., je bila pred Custozzo nova bitka. Nadvojvoda Albreht je vrgel tu dvakrat močnejšo italijansko armado pod Cialdinijem nazaj. Avstrijci so se opirali na trdnjavski četverokot in so se postavili — skupno okoli 82.000 mož — v in okoli Verone. — Pod vodstvom Mamamore so prekoračili Italijani dne 23. junija 1866 z dvema ar-madnima zboroma reko Mincio, dočim je imel Cialdini prodirati proti Adiži, (iari-baldiievi prostovoljci pa vpasti na Tirolsko. One 14. junija na vse zgodaj zjutraj je nadvojvoda Albreht napadel sovražnika na vsej črti. Ob najhujši vročini je trajal boj ves dan. Ob 7 zvečer je bila italijanska armada kljub hrabri obrambi potol-čena in zavzeta zadnja postojanka na višinah pri Custozzi, tako da se je sovražnik moral umakniti. Italijani so imeli /581 mož izgub. Ta poraz je seveda preprečil Cialdinijev nameravan prehod čez Pad. V Custozzi se nahaja še danes spomenik v spomin na to bitko in na skupne padle junake.
l udi v Magenti spominja 1. 1862 zgrajena kapelica na ljuto borbo dne 4. junija 1859 med Avstrijci in združenimi Francozi in Sardinci. Od poldne do večera jc divjala bitka za vasi, raztresene po riževih poljih ob Tessinu. Na obeh straneh je biio okoli 100.000 mož, ki so se bojevali skrajno tidovratno. Napočila je že noč, ko so se Francozi pod Napoleonom III. polastili najvažnejše avstrijske postojanke, namreč Magente. Vendar pa se ni smatrala nobena stranka za premagano in poveljnik Avstrijcev, ogrski grof Oyulay, je mislil dan pozneje pričeti novo bitko. Šele vsled vesti, da so se pod Clam-Gallasovim poveljstvom se nahajajoče, za boj nesposobne čete umaknile v Milan, je bil prisiljen, da je zapustil svoje postojanke in se umakni!
i Nato. je prišlo do spremembe v avstrii-I skeni armadnem vodstvu, pri čemer je bil j cesarju F ranil Josipu dodeljen tzm Hess, ; ki se je odlikoval 1. 1849 pod Radeckim. i Na novem proJiranju v Lombardijo, so I zadeli Avstrijci dne 24. junija 1S59 zjutraj na istotako prodirajoče Francoze in Itali-; Jane. Razvila se ie najprej cela vrsta manjših bojev. Toda popoldne so izvršili Francozi energičen naskok na vas Solfe-rino, ki je tvorila središče avstrijske postojanke. Ker je bil tudi avstrijski napad na desno francosko krilo odbit, so se Avstrijci umaknili ined strahovito nevihto čez Mincio. Izgube Francozov in Italijanov so znašale 17.000 mrtvih in ranjenih in 2.500 ujetih, avstrijske pa 13.000 mrtvih in ranjenih in 9.000 ujetih. PogTed na s krvjo napojeno bojišče je tako močno ^plivalo na mladega cesarja Franca .lo-^efa. da je po generalu Benedeku zahtevano nadaljevanje boja prepovedal. Par dni pozneje je bil sklenjen mir. Inicijativo ie dal sam Napoleon 111.. vendar pa ga u-spehi te vojne nikakor niso zadovoljili. Obljubil je teskanski prestol svojemu stričniku Jeromu, a je moral z ozirom na gibanje po zedinjenju Italije opustiti ta načrt. Nastale so tudi razne vojaške težko-če, posebno obleganje trdnjavskega četverokota bi stalo veliko žrtev, za katere pa Francozi gotovo ne bi bili pripravljeni. Ker se je tudi v avstrijskem glavnem stanu pojavila želja po ustavitvi sovražnosti, se jc vršil dne 11. julija 1859 v Villafran-ehi sestanek med Napoleonom in našim cesarjem. Lombardija je bila odstopljena Sardincem .Benečija pa je ostala, kakor znano, do I. 1866 pod avstrijskim gospostvom.
vani z umetnimi ovirami. To vse poveča težkoče pri napadanju.
Brambo so še izpopolnili z zavarovanimi opazovalnimi postajami, ki imajo semafore in telemetrične aparate (ki merijo razdalje).
Ker pa je bila fronta na suhem zanemarjena, so zavarovali Benetke proti napadu s suhe zemlje z novimi utrdbami pri mostu, ki pelje od Mestre v Benetke. Prvotno je bil most pri Mestre zavarovan s tremi forti, ki so nadvladah morsko iu suho stran. Ti forti so bili oddaljeni drug od dr-igega 4 do 5 km. Sedaj so v obliki polkroga zgradili vmes nove utrdbe. Modernizirali so tudi fort Maghera, ki z 2 baterijama brani ustja plovnih kanalov v lagunah. Ta utrdba brani mesto dožev pred nenadnim napadom. Skušali so tudi, razdaljo med posameznimi forti zmanjšati in tako pomnožiti brambno moč notranjih fortov. S tem bi bil sovražnik prisiljen, svojo črto razširiti iu tako svoje sile oslabiti.
—	Prestrašila sem se divje živali, ki je napadla moje koze in mi skoraj umorila kozlička. Uboga živalica leži v hlevu in pač ne bo živela dolgo.
—	Sveti Hijeronim! Kako pa se je zgodilo to, Mignonne?
—	Čakaj, da povem, kako je bilo, stric.
Mignonne je nato na dolgo in široko in
precej zmedeno pripovedovala o dogodku. pri čemer pa ni, kar si je lahko misii-ti, niti z besedico omenila niti mladega lovca Karla de Saint Andrčja, niti svojega bratranca Petra Nicota.
Pripovedovala je, da je divja zver — ali je bil volk ali lisjak, ne ve natančno — prav tedaj, ko je prišla s svojo čredo v gozd, planila med čredo. Vsa prestrašena je pobegnila v gozd, in ko se je nekoliko pomirila, se je zopet vrnila na pot, kjer je našla ranjenega kozlička, ki ga je divja zver pustila na poti vsega v krvi.
Vsa pripovedka pač ni bila bogve kako verjetna, toda HiJeronim Nicot in njegova žena sta jo verjela in sta hvalila boga, da se ni pripetila kaka večja nesreča.
—	Bodi vesela, Mignonne, da se ni zgodilo nič hujšega, — je rekel stari Nicot; imamo sicer eno kozo manj, toda zaradi
KtiKo so utrjene Benetke.
Že drugič, kakor poroča naš kor. urad, so naši letalci z bombami obsipali Benetke, in sicer kolodvor in arzenal. V utrdbi S. Nicolo so naše bombe povzročile eksplozijo. v arzenalu pa velike požare.
Naši dobro vedo, da so Benetke važno opirališče za italijansko brodovje. Zato napadajo in vznemirjajo s svojimi obiski Benečane.
Italija je že pred več kot 10 leti spoznala, da je treba Benetke utrditi. Danes so Benetke trdnjava, ki ima nalogo, vznemirjati ob boku sovražnika, ki bi pridrl v Benečijo. V Benetkah pa ima svoje zatočišče tudi flota, ki ondi lahko nalaga premog, popravlja poškodbe. Pred vsem pa je tu baza, kjer naj se vkrcajo čete, namenjene za sosedno obalo.
S tega stališča so že leta 1908. začeli močneje utrjevati vse dohode k posameznim lagunam. Poleg lagun Brente so bile oborožene s težkimi obrežnimi baterijami otoki Lido, Malamono, Chioggia in Ca-vallino. Ker pa to ni zadostovalo, vsaj ne v zadostnem obsegu, so začeli strani, o-brnjene proti morju, zavarovati s tem, da so jim vzidali težke železne plošče ter zvišali prsteno plast na površju. To naj bi dovolj varovalo te postojanke pred kroglami iz težkih ladijskih topov.
Forte prve črte, utrdbe na Malamonu, Cavallinu. Pallestini in Chioggi so pregradili tako, da se morejo braniti tudi napadom od strani. Ustvarili so mrežo komunikacij, da se forti nad seboj lahko podpirajo ter četam olajša bramba. Zadaj za prvo črto je polno navskrižnih kanalov, ki je težko voziti po njih in ki so zavaro-
Rezne politične vesti.
Srbija.proti Italiji? Iz Sofije poročajo: Glasilo Malinovega javlja, da je ruski poslanik v Srbiji, knez Trubeckoj nenadoma odpotoval iz Niša in je na poti v Petrograd prišel skozi Sofijo. To nepričakovano odpo-tovanje velja za protest kneza, ki je izjavil svoj čas, da zapusti Srbijo, ko bi se izjalovila njegova misija tamkaj. Ni se čuditi, če Trubeckoj sedaj, sporazumno s svojo vlado izpolnjuje svojo grožnjo. Srbska viada mu ni samo v njegovi težki nalogi, da bi dosegel zboljšanje srbsko-bolgarskih odnošajev, temveč tudi glede Italije delala nepremagljive težave Srbi so dali razumeti, da ne bi bilo nemogoče, cJa bi sklenili poseben mir z Avstro-Ogrsko, ako se naj bi Italija zadovoljila na stroške srbsko-hrvatskega in slovenskega naroda. Na drugi strani pa se pritožujejo Rusi, da so Avstrijci odtegnili nekaj divizij s srbske meje in jih vrgli na zapadno-gališko fronto. Tekom tega časa da so Srbi mirovali.
Ruski vojaški krogi o bojih v Galiciji.
Iz Petrograda javljajo kodanjskemu listu »Politiken«: V ruskih vojaških krogih vlada mnenje, da avstro - ogrske in nemške čete. ki se bore na fronti od Opatovega pa do Bukovine, štejejo najmanje tri milijone mož. Tudi v Petrogradu priznavajo, da imajo bitke v Galiciji odločilni značaj, dasiravno se položaj na gališki fronti še ne more smatrati za očiščen. Zaenkrat da se ni treba bati, da se izgubi vsa Galicija. Ce se združijo vsi uspehi galiških bitek, da je treba priznati, da so zvezne sovražne čete dosegle del svojega smotra. ko se jim je posrečil predor v obliki klina. Položaj pa da vkljub temu ni brezupen, ker je rusko armaduo vodstvo koncentriralo številno artiljerijo, da izpreme-ni položaj v prid Rusom. »Politiken« pripominja temu ruskemu mnenju, da je mogoče citati med vrstami, da Rusi ne mislijo samo na izgubo Przemysla in Lvo-va, temveč vse Galicije. — Kakor poroča včerajšnja uradna brzojavka, je Przemvsl zopet v naših rokah.
Japonske dobave za trosporazum. Kakor poroča list »Mandchuria Daily Ne\vs« je Japonska odslej sprejela od trospora-zuma raznih naročil za 460 milijonov jenov, kar pomenja poltretjo milijardo kron. Že meseca avgusta lanskega leta je neka ruska komisija nakupila na Japonskem za 80 milijonov jenov aprovizacijs-
tega se že potolažimo. Kar vsedi se in jej.
Mignonne pa ni bila lačna in ni mogla jesti.
—	Čudno je, kako dolgo jih danes ni domov! — je rekel zopet stari Nicot, de-vajoč jed na Mjgnonnin krožnik. — Kje
je neki Peter?____ Ali si ga morda kaj
videla, Mignone?
Mignonne se je začela tresti po vsem životu in je obledela. Ni imela toliko moči, da bi bila odgovorila na njegovo vprašanje.
—	Ali me nisi razumela? — jo je vprašal Nicot.
—	Jaz .. stric ... — je jecljala-Mignon-ne; — o, da ... ne ... ne vem ...
—	Vprašal sem te, ali nisi morda srečala Petra?
—	Ne, stric, nisem ... nisem ga videla ____kje pa naj bi ga bila videla?
—	Lahko bi ga bila mogla videti na skali ali v gozdu... to bi bilo prav lahko.
—	L ahko bi že bilo... toda videla ga pa le nisem ...
—	No, zaradi tega si ne bomo belili glave____saj pride gotovo kmalu.
—	- Gotovo, stric.
—	Morebiti ie še! v Saint Andre.
-- Da, morebiti... najbrž ...
—	Sicer pa še dosti dobi jesti, ko pride.
—	Juho in slanino zanj postavim k ognju; — je rekla gospodinja.
—	Da, le napravi tako. — je odgovoril Nicot. Potem pa ie hitro pristavil, ko io videl, da Mignonne omahuje na stolu:
—	Toda :jovej mi, Mignonne, kaj ti je vendar?____Ali si bolna?
—	Ne. stric. — je odgovorila deklica s slabotnim glasom.
—	Kaj? ne?... Pa si, na vse vrage! Saj blediš vedno bolj in bolj... bleda si kakor smrt!... Na, vraga je že na tleh!
Mignonne je v resnici omedlela in se je zgrudila s stola na tla. Smrtno bleda iu nepomično je* ležala na tleh. Pomagali so jej takoj. Monika jej je razvezala modrček in llijeronim jo je škropil z mrzlo vodo. Končno je zopet odprla oči in prav v tistem trenutku je stopil v sobo Peter Nicot.
VIII.
Enooki Peter.
Peter je bil tako pohabljen in tako groznega pogleda, da so vzkriknili vsi za-
Stran II.
„EDINOST" štev. 153.
V Trstu, dne 4. junija 1915
g<K>r.a. Kal! in Severne
U,.v Hti tur!
I\ . ul11 tUU
, r ' • i' j1 n in mesnin kon-sukr.a ':td. Tekom štirih' t) dobavijeneica za 50 milijo-* Cesieg;: blaga. Dobavljeno li japonskega izvora, ali pa i otoi. dobavljeno iz Ran-' r. Bat a rije. Saigona, Mamile ncrike. Japonci so prodali, >2 v ru^kn - japonski vojni, oz i ron ia v Port Arturju Rusom odvzetih j t«»pov in veliko množino pušek sistema Marata.
Italijani v Albaniji. Iz Aten poročajo: j Mesto V a Iona in otok Saseno, ki leži pred mestom, sta že popolnoma v italijanskih rokah. Pripravljeni so tamkaj bersaglier-ski polki. Albansko zastavo so sneli in ra/\ iii na vseh javnih poslopjih italijansko-tn>tojn jo. Postopanje Italijanov je seveda izzvalo med albanskim prebivalstvom veliko razburjenje. Za orožje sposobni Aibanci so zapustili rnesto, da se oborože j proti Italiji. Italija je trdfto odločena, da. anektira Albanijo, kamor je že odšla ena vojna ladia. V Oraču so veliki nemiri, (jrki s > tamkaj v ne\arnosti. Tjakaj odposlana grška vojna ladia. ki naj bi bila vzela na krov grško prebivalstvo, je bila prisiljena se vrniti. Zato vlada v grškem i tasoi i>ju veliko ogorčenje. Prispelo je vi Albanijo večje število italijanskih čet, kij |ih izkrca vajo na različnih krajih.
Sieparstev pri vojaških dobavah na O-j grškem ni ne konca ne kraja. Kakor po
ro ar
si]
ia bi
Zkl
iz Budimpešte, je policija te dni hirala 53 letnega dobavitelja živil. Jo-«■ Singerja. ki je oskrbljcvat osem vo-; i h bolnišnic z mesom. Aretiran pa je z;* radi hudodelstva proti javnemu Dogmio se je namreč, da je Sin-( ■ a v al vojaškim bolnišnicam po-arieno meso, da so vojaki v onih bolni-v velikem šte\ 'n oboleli po uživa-nra. Nad 12M « seb ie iznova o-
iO
P<
i.
L:
ta
V3!
na; riz
rot SDl
1
Pa iz M kralji razp; za rac kjer o Ba eno VO?!
ia itaH;ansUa trikofora. ra. ki so jo pred vojno Avstriji Kralj in vsa nje->vesno objeli in poljubili lala in ki je razvita sedaj h ulica!; in trgih. je na-loleona L \ armadah, ki sar Napoleon peljal kot in s katerimi se je na t bojiščih izkazal tako! odio, se je bojevalo tudi 'lijanov. ki so bili združijo. V interesa vojaške j iof i in odločnosti, je smatral takrat-neral za potrebno, da ustvari gotovo bnost med francosko in italijansko i o in ta podobnost je bila dosežena j n, da ie bila podeljena Italijanom' -ka zastava z edino razliko, da je( modro polje nadomeščeno z zelenim, i :ak račin kakor zastava, jc bila tudi ma lombardskih ligijonariev posne-, > francoski. Italijani so bili s temi bar- !
tako zadovoljni, da je zaniogel Bo- j rte že I. 17% pisati direktoriju v Pa-1 Od ^cdaj naprej so italijanske na-e 1 ..f ve. ki so jih italijanski patrijotje eli s takim navdušujem, bela - ze-- rdeča. Prva italijanska zastava je! Jne (\ oktobra 1796 slovesno izročena 1 ard 1 i legiji v Milanu in predana po-' prvi kokorti iz skupno 2800 mož ob- j če italijanske prostovoljne legije. e> oclide iz Rima? Kakor poročajo drida, se je v konferenci med španskim n, pape:kim nunciem in špansko vlado v^hlo o morebitni preselitvi Vatikana
na;
i se	Z3Č	sno nastanil papež, tako
ni V .11, I	i leti	i i in Se^ \Yl Kralj je kon-
,„1 [Jdl	san	rstan Escurbl ki je do-
da	bi !	?e v njem laliko namestil
	Mis	li se sicer, da preselitev
ne 1	bo	p*:*rebna, a vendar se je
na a I	cm?	sprejela.
»e \
Galiciji. »Nov a Reforma pi- j -h. v< vem je tekom zadnjih bo— 17 hiš. Med drugim je poru-\olodvorsko poslopje z vsemi lodvors: imi zgradbami. V me-je bilo tekom bojev ubitih kalnih oseb. Ena granata je udavio hišo in napravila na strehi i Več krogelj je padlo v vrt, kega samostana, druge so po- j samostansko streho. Začasa | bojev za Jaroslavov se je na b zateklo v ta samostan. Naj-jtrdovratnejši boji so se pa vr-ikrajih in v občinah, zapadno vovega. Vas (irubel je bila. (in' i*i vpepeljena. istotako vasi . - ier je bila razstreljena tudi
večina kmečkih hiš iu gospodarska po-j slopja grofa Siemienskega. Ruski strelski jarki so bili od Jaroslavovega oddaljeni le kakih 300 korakov. — Grad Pelkinia pn Jaroslavovejn je ostal nepoškodovan, pač pa je mnogo trpelo posestvo princa Czartoryskega v \Viazewnici. (irad, cerkev in mnogo hiš so krogle užgale in so zgorele. — Mesto Lancut z gradom grofa Romana Potockega je ostalo nepoškodovano; tod so zgorele le tri hiše. — V. mestu Przeworsk je bil grad kneza Lu-bomirskega na zunaj težko poškodovan, pač pa se je posrečilo povečini rešiti slad-j korno čistilnico. — Mesto Dembica je zelo trpelo in je bilo ondi vpepeljenih tri četrtine hiš. — V Korczynu pri Krosnu so streli užgali veliko hiš. Rusi so odvedli od tu seboj štiri duhovnike kot talce. Mesti Krosno in Jaslo ste ostali nepoškodovani. — V Jaroslavovu, Lancutu in Prze-worsku že poslujejo avstrijska okrajna; glavarstva.
Diinkirchen po obstrelievanju. Iz Pariza j se poroča: Poročevalec »Petit Journala , ki se je po nemškem obstreljevanju mu-i dil v Diinkirchnu, tako - le opisuje prizadeta opustošenja v mestu: Kakor hitro o-biskovaiec zapusti kolodvor z njegovimi! razbitimi šipami, ga takoj obda grozljiva tišina. Ceste leže popolnoma osamele. Tr-j govine so zaprte, oknice opuščene in ceste nudijo strašen pogled. Tlak je posut z zdrobljeno opeko in steklom. Večina i šip v oknih je zdrobljena. Malo naprej vidimo hišo brez strehe, pred hišnimi vrati stoji straža. Razletela granata je vrgla streho v zrak in jo zdrobila. Na sosedno, hišo so padali drobci strehe kakor dež. \ območju 200 m so popokale vse šipe v ; oknih. K« likor bolj se bližamo središču mesta, toliko večja so opustošenja. Ena, cesta gre sploh med samimi razvalinami, sredi katerih se tu in tam dviga posamezna stena, kakor po čudežu ohranjena. Na drugih cestah se vidi skozi velike luknje, ki so jih napravili izstrelki, v notranjost liiš in opustošenja ondi notri. Vse navzkriž leže razbite postelje in pohištvo o-j škropljeno s krvjo. Izpod razvalin neke ; hiše so izvlekli 2o mrtvih in mnogo ranje- j nih. Nekatere osebe je vrglo do 200 m vi- i soko v zrak; njihova trupla so bila popolnoma raztrgana ali zmečkana. Nemške | granate so en del mesta sploh popolnoma i razdejale ter je ostalo le malo hiš nepo-j škodovanih.
BoiiKe m\l
Bodi zabeleženo v spomin za bodoče čase. Ban Hrvatske, Ivan baron Skeriecz, je izdal oglas, s katerim poživlja hrvatski narod na podpisovanje drugega vojnega posojila. V tem proglasu je nekaj konsta-tacij, ki so vredne, da si jih dobro zabeležimo za bodoče čase, da ne — kakor se to včasih rado dogaja — zapadejo po-zabnosti. Tako n. pr.: »Italija si hoče med drugim prisvojiti in odnaroditi tudi take dežele monarhije, ki so bile od nek da j hrvatske, kar bi ogroževalo našo narodno e k z i s t e n c o.« Dalje: V današnji horbi se je hrvatski narod brezprimerno izkazal ter je s krvjo na bojšču in materijalno požrtvovalnostjo doma dokazal svojo zvestobo kralju in domovini!« — In slednjič: Ne dvomim, da naš narod, odgovarjajoč na napad Italije, ki si hoče, žaleč naša najgloblja čutstva, prisvojiti del naših dežel, tudi pri tem podpisovanju izpolni svojo patrijotično dolžnosti — Teh besed bana barona Ivana Skerlecza, se hočemo spominjati, če bi kdor - bodi iu kdaj - koli hotel zopet žaliti naša narodna čutstva iu ogrožati našo narodno ekzistenco. Kajti tudi nas Slovence mora v teh velikih momentih družiti velika misel, da integriteta naše slovenske domovine ostane nedotaknjena in da bodi naše čutstvovanje nedotakljivo.
Provizorična preselitev finančnega ravnateljstva za Primorsko iz Trsta v Ljubljano. C. kr. finančno ravnateljstvo za Primorsko se je začasno preselilo iz Trsta v Ljubljano, kjer uraduje v prostorih nemške državne gimnazije. Beethovnova ulica štev. 7.
Vojno posojilo. Tiskovni oddelek ministrskega predsedstva nam javlja: Po predhodnem pregledu doslej došlih podpisov je smatrati za gotovo, da uspeh drugega vojnega posojila prekaša lanskega, kije iznašal 2.200 milijonov kroti. Pritisk občinstva k podpisovalnicam, ki je zadnje dni naraščal,
s: 1	4ALI OGLAS	
□□	se raiuntyo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna?a 40 stotiok. :	□□ □□
Sledilne družinske peči i^j-št
K 7'20, medena obešala za zavese K 3'50, prodaja OESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14.	21»
ostaja neizmanjšan in neprenehoma prihajajo nove priglasitve. Tudi se vrše številna pogajanja radi podpisov po najetju hipotekarnih posojil, kakor tudi po lombardiranju vrednostnih papirjev in avizirani so tudi podpisi j korporacij in fondov, ki potrebujejo še sodnega ali oblastvenega dovoljenja. Tudi so priglaš ni številni podpisi z bojišča Te okol- , PrlđnO ftKftl!, SSTSJE1?^ S* nosti so sklonile finančnega ministra, da je, I pendiCe di Scoreola 353 oddaljena lu minut od ustrezajoč nujni želji podpisovalnic, dovolil, kavarne i'abris.	goo
da se pri poštni hranilnici in pri drugih pod- „ . rf w sir.tanio,a. inan,eia.ia, hermeiin. pisovalnicah morejo še naknadno do nadalj- nUlUllUSfU tivoii.* vse prve vrste prodaja Gor. nega sprejemati priglasi na vojno, posojilo, lach, ni. Geppa 21.	263
Zahvala uradu za vojno oskrbo. Ne-
umorr.o delujoč skrbi urad za vojno oskrbo za to, da se prihajajoči milosrčni darovi najhitreje odpošiljajo našim četam. Kjer se pokazuje potreba, bodi v bojni črti sami, ali v krajih, kjer darovi redkeje prihajajo, nego v glavnem mestu, povsod zadošča pobuda, da se gre potrebnim na roka. Tako so odšli večji transpoiti^za vojake, ki leže v bolnišnicah Bosne in Hercegovine, bolni ali ranjeni. Načelniku urada za vojno oskrbo F. M. L. Loblu je došlo sledeče zahvalno pismo generala infanterije; Sarkotiča: Vaša ekselenca! Za milosrčne darove, ki jih je c. in kr. urad za vojno oskrbo v družbi z odborom za nabavljanje milosrčnih darov za bolne in ranjene vojake nakloni! vojaškim bolnišnicam v Bosni in Hercegovini, izvolite sprejeti v imenu bolnih in ranjencev najodkritosrčnejo zahvalo. Je to nov dokaz o dobrodelnem in človekoljubnem delovanju c. in kr. urada za vojno oskrbo, ki je naši boritelji občutijo hva'cžnim srcem. Prosim Vašo ekselenco, naj bo tolmač moje zahvale pri vseh onih, ki so se udeleževali akcije. — Tudi F. M.
rcEons^'s* eiHcrtsBssi iiGmaiiBnes]
ure predaja
s Emili® INiSH^rj
najuglednejša in naj rta- I rejSa prodajahtlea ur v J Trstu, ulka S. Antoaio m (vogal ulice S. NkotM ■
Velika izberaj
Umetno-fotosraflčni nielje
Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst

►♦♦o
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tndi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče 7.a vsakovrst. spomenike. POSSBNOST: POVEČANJE s:: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah.

Trst, ul. del Rivo sfgu. 42.
verilic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih tir » vsake vrste 1. t. d.
Ustanovljena I. 1MB.
iCMIl IIHIHII

ZDRAVNIK
Hed. Dr. Karo! Perničlč
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulla št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
^ ZOBOZDRAVNIK ^
Dr. J.Čermak
i
se je preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Izfilranie zb&ov brez bolečine. P!omli1raDje.
Josip Seitiolič, Trst
katerem se v imenu ranjenih m bo.nih vojakov v območju vojaškega poveljstva Mostar v najtoplejih besedah zahvaljuje za do-poslane milosrčne darove.	u.ica istnuto stv. o
vzpostava tramvajskega pro- Odlikovana z zlato kolajno in častno diplomo na razstavi v Firenca
jjfGiii	Da se kolikor mogoče ustreže I^če Fe fia iQ navaden kruh trikrat na dan. Izbera ;
IKulVoam občinstva, bo tržaška tramvaj- sUdfcc, vina v steklenicah, prepečencev (bi5Cott;ni) j ska družba v sporazumu z gospodom na- konfekture itd. Sprejenvs naročila za poroke mestnikom in cesarskim komisarjem me-11" ^ste ter vsakovrstno pecivo tar posta Trst še danes (4. junija) vzpostavila tramvajski promet z živalsko vprego in sicer na progi ulica Kandler (eventualno Bo>clietto) — Campo Marzio in Portici i di Chiozza( eventualno Piazza Nic. Tom-maseo) — Barkovlje.
Z ozirom na težkoče glede najetja konj	n
in z ozirom na nad vse visoke cene krme.	^.vbcav »i.
so se tarife za potnike provizorično dalo- Specijaiisi za KOŽNE in SPOLNE BOLfcZN! čile. kakor sledi:
Uiica Kandler—Campo iVlarzio 22 vin.
CCR9E3Z3SSO S^BSSSti^			
^ilF	Edina primorska tovarna dvokoles .TRIBUNA" Gorica, Tržaška ul 2S (prej pivovarna Ooritip) Zalogi dvokolei šivalnih in kmetijskih strojev.gramofonov. orkestron, itd. F. iSATJEL Gorica. Stolna ul. 2—4 Plačuje se tta obroke Ceniki frr.il► o.		
	O^SliiB^*	^IIBHi	
Boschčtto—Campo Marzio 32 vin.
Mesto—Barkovlje 32 vinarjev.
Ob praznikih od 2 popoldne naprej na vseh progah brez razlike 40 vinarjev.
Da se omogoči vzpostava tramvajskega prometa, četudi satno v omejenem obsegu. se je občina za sedaj odrekla tako dokladni pristojbini na voznih listkih kakor tudi obrestnemu odstotku na čistem dohodku, ki jej gre na podlagi veljavnih pogodb.
Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se bo vršila redna mesečna dražba in sicer 10. junija 1915 v februarju in marcu 1914 zastavljenih dragocenosti, dne 11. junija 1915 pa v aprilu in maju 1914 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vsak dan od 8. ure do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja. da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih .predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo.
ŠIBKOST in NE3VOZNOST aa BOLEZNI v NOGAH In SKLSPIH. Sprejema oc3 11-1 pop. In 4 - S zveCe? ob nedeljah od 10 - 1.
Trst, Piazza S. G^vanni 1
TaIa^S kuhinjskih in kletarbkih potreb-ščin od lesa iu pleteam. Ik&fov vreat, šebrov ia kad, sodfiekov, lopafit rešet. Bit in
baa ko vrstnih kolor, jer basov in met?l ter mnogo drugih ▼ to stroko
sp»<ygo60i predmrtov. fripOlOC« *v<go trgovino ■ kuhinjsko posodo vsake vrste bodi ođ povedan a, zemlje emaifa, kositaija ali cinka nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, krogce, seaaije in stekleno poeedo xa vino.

Gospodarstvo.
Frateiiii L^uSber
Trst, ul. Carducci 14 (ex Tos-re^Se)
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrebit za ssdSarje.
Pouiaujkanje sladkorja? Nekatera avstrijska podjetja se kar ne morejo dovolj okoristiti na vojni konjunkturi, ki prebival-
Ces. kr. priv.
stvu itak draži živila do nemožne višine. i Riunione Adriaticc Si Sicuria u Trstu
Poleg železnatega kartela, ki dela v vojni i	ustanovljena leta 1838.
najboljše kupčije, je zlasti sladkorni kar- ! Zavarovanja proti akodi, povzročeni po ognju
tel, ki se že sedaj na tihem pripravlja, da iz vojnega časa izbije nadaljni dobiček za svoje brezdajije žepe. Pred nekaj časom so sladkorni raiinerji, k predelujejo sirovi sladkor, ki ga pa izdelujejo večinoma
rafinerii sami ali pa dobivajo od medčla- .	...	,
nov. katerim so bili prej prodali sladkorno j Delniška glav mM m _ rez_erve J ne
peso, sklenili z vlado dogovor glede cene, po kateri so se obvezali dovajati kon
streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
č j tv.ii in preplaše nosti, ko je stopil v s. -i n. ()'; leke ni imel samo vse zamaza-rc ^ krvi'', temveč se je dobesedno cedili: <jJ rje. In prav tako mu jc iz desnega cCesa p« časi tekel ozek pramen krvi po licu. Robec, ki mu jc zakrival ves gornji dc! lic:*, je pokriva! najbrž globoko rano.
fkrlata-to rdeča barva krvi se ie grozim odbijala od njegovega srnrtnobledega lica. Celo ustnice so bile brez barve in napol odprte v porogljiv nasmeh.
Jaz scin, — je rekeL, ko je vstopil, s precej trdnim glasom; — dober večer vsem skupaj.
htari Nicut in njegova žena sta kar o-nernela same groze. Migmmne se ie zopet onesvestila.
Peter Nicot je stopil k peči in se zgrudil na stol.
Monika se je v tem oddehnila po prvem strahu. Pokleknila je predenj in vzklik-
.	...	j-, o
—	Za božjo voljo, kaj se ti je zgodilo !
—	Nič, mati; ni vredno, da bi človek govoril o tem, — je odgovoril Peter z divjim krohotom.	^
—	Kako? Nič, praviš?. .. Saj si ven-
dar ranjen in krvaviš, da je groza!----
Ali si se morda udaril?
—	Ne, ne, — je odgovoril Peter neje-i voljno, — nisem se udaril.
—	Pa pokaži vendar, kje si ranjen, da te obvežem.
—	Pa poglejte.
Monika je odvezala nato robec, ki ga je imel Peter zavezanega okoli glave. Komaj pa ga je odvezala, je ponovno glasno
i zakričala ter začela zopet jokati in vzdihovati. Peter Nicot je imel izbito oko, ki mu ie vse krvavo in raztrgano do polovice viselo iz očesne dupline. Ni besedi, da bi se mogel opisati ta strašni pogled.
-— Bodi vendar eimra' rho mati! — je rekel Peter osorno; In če jočete in tarnate do jutri zjutraj, da bi »'.'■•!< srce Človeku. ne pomaga vse skupaj nič. Za vse svoje življenje ostanem enook, in to je nesreča; toda n£ da se nič izprerneniti.
Monika ni poslušala svojega sina, temveč je jokala in tarnala vedno huje.
—	Strela božja! — je zavpil končno Peter, divje udarivši z nogo ob tla, — molčite vendar enkrat!.... Po glavi mi že itak šumi. da bi skoraj znorel vsled bolečin.
31. decembra 1912 K 175.540.187-38
12
sumu očiščeni sladkor do nove pese, to je konca avgusta t. 1. po dosedanji temeljni ceni 85 K 50 vin. za met. stot z Dunaja. Od celoletnega kontingenta te kampanje je v tovarnah na razpolago do nove pese še krog poldrug iniljon met. stotov očiščenega sladkorja. Kljub temu se začenja po vsej Avstriji čutiti splošno pomanjkanje sladkorja. Četudi je temu deloma krivo pomanjkanje železniških voz, vendar je glavni vzrok v tem, da se je našla vrsta špekulantov, ki so zadnje tedne odtegnili trgovini zaloge sladkorja zato, da bi jih po preteku gori navedenega dogovora z vlado prodali za mnogo višje cene.
Pa tudi sladkorni tovarnarji, ki imajo vsled izvozne prepovedi še velike množine sladkorja v zalogah, že namigujejo, da z ozirom na zvišane cene sirovemu sladkorju od 25 na 35 K za met. stot ne j mislijo na to, da bi sklenili z vlado nov dogovor po dosedanji ceni. S 1. septembrom se ima torej znova zvišati cena sladkornem vprašanju (popis zalog?), da milijone met. stotov sladkorja po starih j cenah na razpolago. Če bi sladkorni kar- j tel vsak mesec oddal konsumu sedanjim , razmeram primerno množino sladkorja in i bi vlada skrbela za to, da bi sladkor ne izginil v zalogah spekulativnih hrčkov, po-j tem bi-bilo pomanjkanju sladkorja na mahi konec. Vsekakor je potrebno, da vlada v najbližjem času stori energičen korak v sldkornem vprašanju (popis zalog?), da ne bodo postali konsumenti zopet žrtev neopravičenega izkoriščevanja.
Stanje zavarovalne gUvnice na življenje (bi
1912) K 534.593.429-80. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 758.460.366 SS. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodata na drobno in debelo
TrsS, Vls ciešle Ac^ue šž- 6
(Nasuroti CaifO Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penc>;ili tl-zer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih viti. Border.u.t, Burgundcr, renskih vin, Mesella in Chianti. Ruja, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, doSli fz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj Izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o In franKO.
Razprodaja cd pel Istra t?aprsj,
iituBsincsiii
Dnevnik „Edinost" u Trstu
ie izdal in založil naslednjo knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOI -
STEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Slergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. (Justav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na ško la Nagla poslovno pastirsko pismo v poak slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURK1CA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. sioleija. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais* m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. _
33 II^IIRBMBaBill ISI2H
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so:
ki priobčujfjo vsak teden mnoge zanimivih siik Z boJ<&< in o drngir. važnih uktualn^h domačih in tnjih dogodkih, ter < bilo zanirrirega etiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep tf*l«k«lvBkl roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega inanstva.	^
.TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski il»istrovan tednik, ki je posvečen le ubavi in pouku.
.TEDENSKE SLIKE- bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako druitvo itd. Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE- povsod in pridobivajte naročnitov .TEDENSKE SLIKE" stanajo četrt leta K 2-50. p,l leta K 5 — in celo leto K 10 —. Naročniki dobe kot nagrade velik iluatrovan koledar, slike Prešerna. Jurčiča, Gregorčiča in Aikerea ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKU'1 takoj! Novi naročniki dobe ie vse letošnje številke."
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Številko .TEDF.KSKE SLIKE-1 brezplačno in poštnin« prosto na ogled.	Upravništvo lisia „TEDENSKE SL1KE|;
LjubUana, Frančiškanska ulica 191.