PoštoiM plah— v gotettad Cena Din V- Stev. 226 V Ljubljani, Četrtek 3. oktobra 1940 Leto V Po zaključku špansko-ffalijansko-nemških posvetov Španija ne pojde v vojno Italija in Nemčija bosta v prvi vrsti skušali izkoristiti španski vpliv proti Angliji in USA v Juini Ameriki Rim, 3. okt. o. United Press poroča: Španski notranji minister Serrano Suner je z današnjim dnem zaključil svoj uradni obisk v italijanski prestolnici. Iz Rima bo odpotoval naravnost v Madrid. Včeraj popoldne je Suner imel še en posvet z zunanjim ministrom grofom Cianom. S predsednikom italijanske vlade Mussolinijem Suner ni še enkrat sešel, kakor so prvotno napovedovali. O vsebini posvetov, ki jih je španski Zastopnik imel v Rimu, seveda ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Določili naj bi vlogo Španije v sedanji vojni na strani Italije in Nemčije. V kakšni obliki in obsegu bo Španija to vlogo igrala, se 00 šele videlo. Ni pa nobenega znamenja o tem, “a bi po posvetih v Berlinu in Rimu Španija v doglednem času dejansko posegla v vojno. Storila 01 to šele tedaj, ko bi položaj za Nemčijo in Italijo očito dozorel in bi Španija od nastopa mogla imeti neposredne koristi. Italijanski tisk se ▼ svojem pisanju o rimskih posvetih omejuje na splošne trditve, da Španija trdno stoji ob Italiji in Nemčiji, kar se kaže že od začetka državljanske vojne dalje. Edina nova misel, ki jo zasledimo v italijanskih listih glede Španije, je ta, da Italija in Nemčija računata na pomoč, ki jima jo Španija lahko nudi s svojim vplivom v Južni Ameriki. Ta vpliv naj bi Španija izkoristila za to, da bi se v Južni Ameriki uveljavile nemške ter italijanske politične in gospodarske zamisli proti zamislim Anglje, Združenih držav in Francije, ki so bile v vsej zgodovini sovražnice Španije. V tem pogledu ima Italija, kakor piše »Popolo di Roma«, dve želji: Da se južnoameriške države osvobode angleškega političnega vpliva in da se rešijo gospodarskega nasilja, katero nad njimi izvajajo Združene države. Listi iznova poudarjajo, da je prijateljstvo med Španijo ter Italijo in Nemčijo tako močno, da ne potrebuje nobenih novih pisanih pogodb, kar se pravi, da Španija za zdaj še ne misli pristopiti v vojno zvezo med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Berlin, 3. oktobra, o. »Volkischer Beobachterc, vodilni nemški list, zavrača angleške glasove o tem, da bi si Italija in Nemčija prizadevali potegniti Španijo v sedanjo vojno. Nesmiselno pa je vsako angleško upanje o tem, da bi moglo priti do spora med Španijo ter Nemčijo in Italijo. Ravno nasprotno, zveze med njimi so vedno močnejše in vedno trdnejše. Poskus nemškega vdora v Anglijo odložen? Po angleški sodbi fe čas za vdor zamujen, pač pa pošiljajo Nemci svoje čete v Afriko London, 3. okt. o. Reuter poroča: Angleški Vojaški krogi so trdno prepričani, da je za čas Za nemški vdor v Anglijo minil. Vreme v Ka-»alu, kjer je bila dosedaj največja možnost za ''dor, se je poslabšalo. Sklepajo, da Nemčija za letos ne bo izvedla svojega načrta za neposredni naPad na Anglijo, pač pa hoče angleško prebivalstvo z neprestanimi letalskimi napadi demo- razilirati in tako doseči zaželen uspeh, da bi prebivalstvo pritisnilo na vlado za sklenitev miru, odkar bi se Nemčija obrnila drugam. Je pi še en razlog za misel, da napad na Anglijo ne bo izvršen, ker so angleški krogi poučeni, da Nemčija pošilja zdaj svoje čete v Afriko, kje rpričakujejo večji napad pod nemškim poveljstvom. Turške vojaške priprave proti Siriji Turčija je vznemirjena zaradi italijanskih zahtev glede oporišč v Siriji °kt. m. Transcontinent Press. Iz z zhiranipm a*a'° vesti, da Turčija nadaljuje s tpm J J? vX°-Uh čet na sirijski meji. V zvezi annloSV nr.fi ? Poseben pomen novica, da je sodnika v Ankari včeraj obiskal pred- sk?JSnhrePublike. O seji in o tem obi-nnm^n TnH- ^kih časopisih ni bilo nobenih hi rnogofe točno zvedeti za vse- spHnik tifrike °V> sta vferai imela pred-repubuke in angleški poslanik. p”.r°čajo, da Anglija nadaljuje s n J ?nim delovanjem v Siriji. Pred V i„° n° ^ vse' držav' delili letake. V Damasku in Bevruthu so metali letake z nekega letala, cigar pripadnosti ni bilo mogoče ugotovili. Včerai so francoske oblasti odkrile neko bskarno v Lonononu, kjer je bil pripravljen obsežen angleški propagandni material. Kakor Poročajo, bodo zaradi teh okoliščin v Siriji ^oglasili neke vrste naglo sodišče, tako da se "° skrajšal postopek za nekatere politične zlo-Clne. ki je zanje določena smrtna kazen. Drugo pomembno dejanje v z viz z Sirijo je nenadna pot predsednika turške vlade v Ale-ksandreto na turško-sirski meji. Ta pot je v zvezi s turškimi obrambnimi pripravami na sirski meji. Turčija hoče ukrenili vse potrebno, či bi Francija res privolila v italijanske zahteve, da postane Sirija njeno oporišče v boju proti Angliji, kar bi po drugi strani ogrožalo tudi Turčijo. Razpust primorskih društev v Jugoslaviji Belgrad, 3. oktobra, m. Včeraj je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Z odlokom notranjega ministra so po § 11 zakona o društvih, shodih in posvetovanjih razpuščene: Zveza jugoslovanskih emigrantskih združenj v Jugoslavji in Združenje »sira. Trst, Gorica c ter tudi ostala izsel jenska združen ja, ki so včlanjena v omenjeni zvezi. Zvezni arhiv in arhiv teh združenj je zaplenjen. Dva in dvajsetletnica vladanja bolgarskega kralja Sofija, 3. okt. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Proslava 22. obletnice, odkar je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Boris, pada v isti čas, ko se Dobrudža priključuje domovini. Ob tej priliki je kralj Boris pomilostil vse politične zločince, po-miloščenih pa je tudi 1395 navadnih zločincev. V tem času narodnega in državnega poleta, ko se soglasno izraža edinost bolgarskega naroda, to dejanje najvišje milosti krepko podpira zaključek preteklosti in navdaja državo z novo vero v modrost državnega poglavarja, pospešuje tudi možnost, da se bolgarski narod še bolj zbere okoli svojega vrhovnega poglavarja, ki se je ves posvetil miroljubnemu delu za dobro in napredek Bolgarije. Nemška vojna poročila: Nepretrgani dnevni in nočni napadi na London in angleške industrije Berlin, 3. oktobra. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča včeraj: Nemške letalske enote w 1. oktobra in v noči med 1. in 2. oktobrom izvedle spet velike napade na vojaške objekte v Londonu, v južni in srednji Angliji, Opaziti se je dalo mnogo Nova angleška taktika v napadih na Nemčijo Angleška letala bodo odslej ponoči napadala nemška mesta v presledkih po dve uri . , oktobra. AA. DNB. Ponoči je ne- lin Pi\r>fiip/nt L * Bkušalo izvesti napad na Ber-n. Protiletalsko topništvo pa je » svojim streljanjem preprečilo ta poskus. Samo nekaj leta- Je P0Sref‘L? nad samim Berlinom, vendar pa niso metala bomb. London, 3. okt. o. V zadnjih nekaj dneh ie n8lešk0 letalstvo spremenilo svojo taktiko pri R«ladih na Nemčijo in na ozemlje p0 Nemcih *a-v aen®. Angleško letalstvo se je odlofilo, da bo turt" ®h napadalo vsaj vsaki dve uri tako, da no?! prebivalstvo ne bo imelo mirnih 1 »»kor jih nima londonsko. Snoči so angleška letala bombardirala mesta v Nemčiji in v zasedenih krajih. V uradnem poročilu ne omenjajo Berlina, pač pa kraje severovzhodno od Berlina, kjer so industrijska središča. Bombardirali so železniška križišča, letališča in pristanišča. London, 2. oktobra. Reuter. Oddelki britanskih bombnikov so izvedli predsnočnjim napade na Berlin. Dbisburg, Holden, Gelsenkirchen, Kre-feld, na kanale v Poruhrju, na Rotterdam in na več sovražnikovih letališč. Tudi so letala hudo bombardirala pristanišča v Rotterdamu, Flissin' požarov in eksplozij. Posamične enote so pod poveljstvom majorja Hana bombardirale v nizkem poletu navzlic hudemu streljanju protiletalskega topništva letališče Pembrock ter dosegle točne zadetke z bombami najtežjega kalibra na hangerih in po-škodvale precejšnje število sovražnikovih letal na tleh z bombami najtežjega kalibra na hangerjih in po* ■tala so 6e vrnila brez izgub domov. Drugi letalski oddelki so napadli pristaniške naprave v Liverpoolu kakor pristaniške in industrijske naprave v Manchestru. Bombe ©o povzročile velike požare in ogromno škodo zaradi eksplozij. Razen tega se je z nenadnimi napadi posamičnim letalom posrečilo narediti veliko škodo v neki oborožitveni tovarni severno od Londona in nekemu letališču za nočne rolete. Britanskih Mal čez dan ni bilo videti nad t cm-Sum ozemljem, niti nad kraji, katere je nemška vojska zasedla Ponoči je sovražnik z večjim številom letal izvršil napad na mesta zahodne Nemčije in povzročil vtč, požarov v zasebnih Iv*-h. Povzročena je bila večja škoda. Več britanskih bombnikov ja letelo čez severno Nemčijo in do nemške — stolnice, vendar jifl je streljanje protiletalskega top- ništva prisililo, da so krenila s svoje smeri. London, 3. oktobra o. Snoči so nemška letala v posameznih sJcupinah vso noč bombardirala London in druga mesta v Škotski, na severovzhodu iin jugozahodu Anglije. Povzročenih je bilo več požarov, katere pa so gasilci do 11 ■ 4 n.. i 1 • O X 11- • Irt genu, Dunkerquu, Boulognu, Callaisu, Le Havru I jutra pogasili. Porušenih je bilo večje število in postojanke pri Cap Gris Nez. Tri angleška | hiš in trgovin ter nekatere industrijske stavbe. škoda ni bila velika, pač pa je bilo precej smrt- letala se niso vrnila. Neresnične govorice o spremembi notranje politične smeri v naši državi Glasilo dr. Mačka pravi, da ne more prit! do nobene spremembe, ki bi b.la proti sporazumu s Hrvati Zagreb, 3. oktobra m. Današnji >IIrvatski nevmke se v svojem uvodniku bavj s političnim položajem v državi it. pravi, da je 'ir. Maček odpotoval v Belgrad po sestanku narodih poslancev in senatorjev Iz banovine Hrvat- miren. 1. *,. 7,,wyujc uši »numreč, da je pri pristojnih ljudeh r Belgradu trdna volja, se ne spremeni politika sporazuma s Hrvati. Nesmiselno bi bilo tudi, da bi moglo priti do kakšnih sprememb politične smeri v škodo sporo/uma, ker bi to zadelo življenjske koristi dr-žave. Če to vemo, lahko Čisto mirno poslušamo vse govorice, ki se razširjajo po nekaterih listih in za katere sploh ne vemo v koliko so resnične. Za nas je_ glavno, da niso prizhdete naše narodne koristi in da v nobenem primeru ne bo in ne more priti do kake nove nrotihrva-ške politične smeri Kar pa se tiče teh govoric, mora vsakdo vedeti, da niso od včeraj in da so jih dogodki do-sedaj še vedno zanikali. Dosedanje delovanje dr.. Mačka s predsednikom vlade Cvetkovičem je rodilo znane uspehe. Sodelovanje med njima je pa, čeprav so bila dostikrat na dnevnem redu kočljiva vprašanja, ostalo v mejah medsebojnega razumevanja.« y . Za tem se »Ilrvatski dnevnik« spet vrača h konferenci, ki je bila včeraj vpredsedmštvu vlade. Pravi, da so nekatera vazna vprašanja, o katerih se po običaju najprej razpravlja v ožjem ministrsKem krogu, šele nato pa pridejo ta vprašanja pred vse. Med njimi so gotovo tudi takšna, za katere je čisto jasno, da je o njih popolno soglasje med vsemi voditelji in skupinami in med vsemi člani vlade, So pa tudi takšna vprašanja, ki jih je treba najprej prerešetati, potem pa določiti sikupno stališče. V Vesti 3. oktobra Francosko vrhovno sodišče je obtožilo bivšega dolgoletnega prosvet. ministra masona Zaya kot vojaškega begunca. O novih angleških letalskih izumih sodi nemški tisk, da jih ni, marveč da so vesti o njih samo propagandnega značaja. Italijansko vojno poročilo iz Afrike pravi včeraj, da je bilo nekaj letalskih akcij proti angleškim letališčem in angleškemu brodovju. Ameriško ljudstvo mora sodelovati v vojni proti Nemčiji. Ce bo premagana Anglija in bo Nemčija dobila njeno brodovje, bo vojna štiri mesece pozneje zajela tudi Združene države. Zato naj ameriška zbornica takoj dovoli pošiljati Angliji brodovje, letalstvo in potrebno letalsko ter mornariško osebje. Amerika naj v vsem sodeluje z angleško obrambo. Tako je govoril včeraj ameriški general Oryan na nekem zborovanju. V eni največjih švicarskih orožarn je prišlo vče- raj do treh eksplozij, pri čemer je bilo 11 delavcev ranjenih, italijanski tisk dolži Anglijo, da so njeni agenti tam priredili atentate. Romunsko gospodarsko zastopstvo bo v začetku prihodnjega tedna odpotovalo v Berlin na važna pogajanja o podreditvi romunskega gospodarstva nemškim potrebam in težnjam. V nedeljo bodo v Parizu slovesno ustoličili novega nadškofa kardinala Suharda. Nova norveška vlada je uvedla obvezno delovno službo po vsem Norveškem. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj imel daljši posvet s francoskim poslanikom v AVashingtonu. Razpravljala sta o tem, kaj bo s sto ameriškimi letali, ki jih je pred sklepom premirja Francija kupila v Ameriki in jih je letalonosilka »Bearnc odpeljala na srednjeameriški otok Martinique. Pohod italijanske vojske proti Egiptu je podoben pohodu rimskih legij proti Kartageni pod vodstvom Scipijona Afrikanskega. Zadnji cilj tega | pohoda je Aleksandrija, ki je še precej daleč, ? pot do nje pa je skoraj neprehodna, toda zn-vzeti jo je treba, ker je Aleksandrija zbirališče f' angleških pomorskih sil na Sredozemlju. Padec * Aleksandrije bi pomenil zlom angleške moči ’ 'I na Sredozemlju, piše nemški general Gado\v v listu »Borsenzeitungc. »Nordijsko društvo« v Berlinu je priredilo slovesen »prejem finskemu jezikoslovcu Malgiju, ki bo imel v Nemčiji več predavanj. Njegov obisk pomeni poživitev kulturnih in političnih zvez med Finsko in Nemčijo, ki so dobile izraz tudi v nenadnem sporazumu o prehodu nemške vojske čez finsko ozemlje. V bojih med Angleži in Francozi pred Dakar- jem je bil potopljen francoski rušilec »Au- dacieux«, pravi uradno poročilo francoske vlade. Z začetkom vojne proti Abesiniji prod petimi leti 2. oktobra se je začela odločilna bilka za revolucijo Evrope. Tedaj je Italija začela vojno proti angleški plutokraciji in s tem novo dolx> v zgodovini človeštva, pišejo italijanski listi ob petletnici abesinske vojne. Za novega francoskega poslanika v Madridu je postavljen Fracois Pietri, bivši prometni minister v vladi maršala Petaina. Pietri je znan kot dober prijatelj ftpanije._ Nemčija je pripravljena na dolgo vojno, tudi na tako, ki bi utegnila trajati leta, so izjavili dopisniku agencija United Press na uradnem mestu v Berlinu, ni pa mogel dobiU nobene izjave o tem, kako dolga bo po nemški misli sedainja vojna._ _ Idejna razporeditev sveta je zdaj jasna. Na eni strani je angleška in ameriška bogatija ter | nujni priskledniki in mednarodni sluge, na drugi strani je pa omikano človeštvo z t Nemčijo in Italijo na čelu. Seveda je Španija na strani ornitke, piše italijanski časnikar Appelius. .... « , Vse govorice o kakih novih mirovnih ponudbah v Berlinu odločno zanikujejo. Nemčiji danes to ni potrebno. Mir lahko pride šele po zmagi, poroča švicarski dnevnik »Die Tat«. Vojaški in politični položaj Nemčije je po zvezi z Italijo in Jaiponsko taiko močan, da se j Nemčiji nič ne mudi z napadom na Anglijo, , s katerim se noče prenagliti. Tako poluradno izjavo so dobili japonski časnikarji v i Berlinu od poveljstva nemške vojsike. To | se pravi, da bodo Nemci nadaljevalli Čez I žimo z letalskimi napadi na London in druga angleška mesta ter skušali Angležem preprečiti, da ne bi z ameriško pomočjo ojačili svojega letastva in obrambe. nih žrtev. Ponoči so sestrelili eno nemško le-talo. Pri včerajšnjih šestih dnevnih napadih pri katerih je sodelovalo večje število lovsikih letal in bombnikov, se je posrečilo nekemu angleškemu lovcu, da je zadel nemški bombnik še preden je temu uspelo odvreči bombe. Bombnik se je razleteti v zraku in so kosi leteli tri milje daleč. Japonski tisk za sporazum s Sov|eti Tokio, 3. okt. >Europa Press« poroča: Poročila današnjega japonskega tiska poudarjajo potrebo po čimprejšnjem zboljšanje japonsko-sovjetskih od-nošajev. Japonski časopisi objavljajo daljše uvodne članke, v katerih poudarjajo, da je treba urediti s Sovjeti vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na otok Sahalin in polotok Kamčatko, ker da je napočil trenutek, ko mora Japonska posvetiti vso pozornost drugim življenjskim vprašanjem. vladi je močna želja, da se reši cela vrsta vpra: Sanj gospodarskega značaja in da se zagotovi zdravo gospodarsko življenje. Naziranj o teh vprašanjih ni vedno lahko spraviti v sklad ter so tudi v krilu ene stranke samo lahko različna mišljenja. Kadar gre za takšna vprašanja, morajo biti vedno razlogi. Tako je bilo dozdat in bo v bodoče. Danes se Vam nudi zadnja priložnost, da ai ogledate ruski velefilm Ninjin in Požarski Najboljši ruski igralci, odlična režija, veličastni prizori! Kino Union, tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri I Mounib beya el Solho bodo pridržali Trgovec Nicklsbacher pred okrajnim sodiščem . Ljubljana, 3. oktobra. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih in sta bila sosednika gg. Ivan Kralj in dr. Julij Fellaher, bi moral včeraj nadaljevati 18. septembra prekinjeno razpravo proti sirijskemu državljanu, trgovskemu posredovalcu Mou-nibu bey-u el Solhu, rodom iz Beyruta, obtoženemu zločina obrtoma izvrševane prevare v smislu §§-ov 334 in 337 k. z. O Weygandovem vojnem dobavitelju smo že obširno pisali. Elegantni dobavitelj srednje postave se nahaja v preiskovalnem zaporu. Razprava se včeraj ni mogla nadaljevati, ker je izostala neka priča, na katero se sklicuje obtoženec za svojo nekrivdo. Mounib bey el Solho zatrjuje, da je študiral v Parizu tehniko in da je realen trgovec. Velikokrat je že potoval skozi Jugoslavijo v razne evropske države. Imel je res nalogo dobaviti francoski armadi v Siriji vagomske pošiljke svežega mesa in raznih mesnih izdelkov. Njegove trgovske posle pa je nenadoma prekinila vojna napoved Italije Angliji in Franciji. Razprava je bila prekinjena na nedoločen čas, ker je dotična priča najbrž pri vojakih. Pred kazenskih okrožnim sodiščem v sobi št. 28 6e je danes ob 10 dopoldne pričela razprava proti trgovcu Ferdu Nicklsbacherju star. iz Ljubljane, ki je sedaj konfioiran v Starem trgu ob K ioi za dobo 6 mesecev. Trgovec Nicklsbacher je obtožen po členu 8 uredbe v pobijanju draginje in brezvestne špekulacije zaradi navijanja cen. O Nicklsbacherjevi členu 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne na izvedence in strokovnjake v trgovini z moko in da je bila cena 1 din nad uradno maksimirano ceno moka št. 5 trgovsko primerna in opravičljiva, ker bi drugače moko prodajal v izgubo. Pri moki ni imel prekomernega zaslužka. Svoj čas smo poročali, kako so bili nekateri ljubljanski veletrgovci z moko, kavo in kolonijalnim blagom pred okrajnim sodiščem obtoženi zaradi skrivanja blaga in navijanja cen in so bili vsi oproščeni. V zadevi veletrgovca V. Gregorca moramo po svoji časnikarski dolžnosti še posebej omeniti, da je ta izkazal nižje režijske stroške, kakor jih imajo ostali veletrgovci, ker vodi sam pisarniške posle, osobito vse kalkulacijske račune, ko imajo drugi za ta posel nastavljene posebne pisarniške moči — kalkulante. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 3. oktobra. Davi so nad mestom in barjansko ravnino zavalovile goste, sive megle. Z Grada je bil lep pogled na barjansko megleno jezero, ki je v močnih valih valovilo kakor morje. Kadar zjutraj na Barju nastopi megla, je pač znak, da dobimo kmalu lepo, sončno vreme in da neha deževja Sneg po hribih Deževje je z delnimi prekinitvami trajalo od nedelje po polnoči tja do snoči do 20.10. Torej takole 68 ur. Padle so ogromne množine dežja, namreč 130.5 mm. Včeraj so bili trije prav hudi nalivi, ki so imeli za posledico naraščanje voda. Od včeraj do davi je padlo kar 28.6 mm dežja. Prvi včerajšnji naliv je trajal od 7.35 do 9.50, drugi od 15.30 do 17.50 in tretji od 18 do 20. Po gorah so besneli snežni viharji. Mnogo snega je padlo v Kamniških planinah, Karavankah in v Triglavskem pogorju. Pojavilo se je tudi hladno vreme in je temperatura dosegla v mnogih krajih ničlo. Visok sneg je zapadel tudi po nekaterih gorovjih, tako na Krimu, Mo-krcu, na Grmadi in drugod. Iz Starega trga pri Ložu je prišlo kratko poročilo, da je tam od ponedeljka na torek zapadel težak in moker sneg tudi po ravnini. — Očak Snežnik pa je dobil novo, debelo sneženo kapo. V dolini je naglo naraščajoči Obrh prestopil bregove in poplavil njive, kier je bilo še mnogo poljskih pridelkov. Stanje voda ustaljeno Stara izkušnja, dolgoletna merjenja in deset in desetletni zapiski o vodnem stanju Ljubljanice na Špici nam kažejo, kdaj vedno nastopi povodenjska nevarnost na Barju. Kadar vodomer na Špici zaznamuje 140 cm nad normalo, Ljubljanica že prestopa bregove v Črni vasi, v Lipah, pri Podpeči in v Bevkah. Vodomer je davi zaznamoval na Špici, da je Ljubljanica še vedno visoka, da je nje stanje stacionarno od včeraj zjutraj in znaša 160 cm nad normalo. Samo od včeraj do davi je Ljubljanica na Špici narasla za 20 cm, pri Fužinah pa za 25 cm. Išca je pri barjanski šoli dosegla davi vodno stanje 230 cm, nad normalo 2 m. V Črni vasi in drugod ceste še niso pod vodo, toda znatno trpe nekateri poljski pridelki, ki še niso bili pobrani, tako fižol, zelje, koruza, ajda, repa, korenje in pesa. Fižol je zaradi neprestanega deževja letos slabo obrodil In je postal pikast. Čevljarski pomočniki zapustili delo Med zastopniki organiziranih čevljarskih pomočnikov in zastopniki Združenja čevljarskih mojstrov za sodni okraj Ljubljana so se vodila pogajanja že od 20. septembra naprej. Poravnalne poskuse je vodil načelnik dr. Kodre na mestnem poglavarstvu, ki je bilo za ta pogajanja kot obrtna oblast 1. stopnje merodajno. Prvi poravnalni poskus ni uspel. Pomočniki so zahtevali 35% zvišanje temeljnih mezd, mojstri so jim ponujali le 25%. Pomočniki so bili pripravljeni popustiti 5% od svoje prvotne zahteve. Na drugem poravnalnem poskusu, ki je bil 30. septembra, ni prišlo do sporazuma med obema skupinama. Pogajanja za sporazum niso uspela. Davi so čevljarski pomočniki zapustili delavnice. Vsi čevljarski obrati počivajo. Upati je, da se banski upravi posreči doseči primerno ugoden sporazum med delodajalci in pomočniki. Nikjer v nobenem obratu ni JHvi r-išlo do kakega neljubega incidenta. Skozi okno odnašal, skozi vrata prodajal nazaj Sezona za gobe se letos počasi razvija. Trgovci z gobami so nakupili že velikanske množine suhih gob, ki so sedaj splošno po 45 do 50 din kg. Mnogi kraji, tako okoli Litije,, po Gorenjskem, zlasti v Poljanski dolini vsako leto zaslužijo prav čedne tisočake za gobe. So tudi ljudje, ki naberejo po več 100 kg suhih gob. Tvrdka Sever & Comp., trgovina s semeni, poljskimi pridelki, gobami itd., ima svoje glavno skladišče in svojo centralo na Gosposvetski cesti. Za gobe ima na dvorišču posebna skladišča in moderno urejene sušilnice gob v podstrešju. Tam ima tvrdka že prav bogato zalogo. Nenavaden duh razvijajo suhe gobe in človek s težavo prebije nekaj ur v tem prostoru. .Neki ljubljanski »inteligentc se je za ozračje med suhimi gobami umel prav dobro trenirati. Tja je hodil ponoči in s svojim pomagačem basal v vreče gobe, ki jih je nato skozi okno metal na vrt protestantovske cerkve. Skrivaj je nato smuknil ob zori iz podstrešja in s svojim pomagačem odnašal na ročnem vozičku gobe v svoje skrivno »skladišče«. Pozneje po dnevi je pa gobe v vrečah lepo pripeljal skozi glavna vrata prodajat tvrdki nazaj. Dobival je znnje 45 do 50 din za kg. Posli so srečno in dobro šli. V torek zjutraj pa je prebrisani Ljubljančan prišel roki pravice v pest. Neki policijski stražnik je ob zori patroliral okoli prolestan-tovske cerkve v smeri proti gimnaziji. Kar je pri vrtu zapazil nekega človeka, ki se vzpenja čez ograjo. Skočil je do njega. Toda neznanec jo je hitro popihal in tekel kakor divji konj. Pritekel pa je nasproti nekemu športniku, ki ga je skušal prijeti. Možakar se je obrnil. Toda imel je smolo. Pritekel je naravnost stražniku v objem. Na vrtu so našli 6 vreč suhih gob. Pozneje je prebrisani Ljubljančan na policiji priznal, da je ukradel 16 vreč gob. Tvrdka Sever & Comp. sploh ni vedela, da ji kdo krade gobe iz skladišča. Ko je nekdo zvedel za to zgodbo, je šaljivo pripomnil: »Skozi okno je gobe odnašal, skozi vrata jih je prodajal nazaj.« Drugi je pripomnil: »Kako je prišel tako šolani človek na to misel. Sedaj je fuč njegova kariera. Adijo visoka šola.« Policija ie prijela tudi njegovega pomagača. Tvrdka je baje oškodovana za okoli 50.000 dinarjev. Finžgarjevo narodno Igro »Naša kri« uprizorijo prosvetna društva na Pobrežju, v Radvanju, na Teznu in pri Sv. Magdaleni v nedeljo, 6. okt., popoldne ob treh in zvečer ob osmih v Narodnem gledališču. Vnbimo Mariborčane ln okoličane k veliki udeležbi. Predprodaja vstopnic pri dnevni gledališki blagajni. Filmi, ki jih velja videti... ati ne videti Umkajofa pomlad (kino Matica). »Madžarske« vsebine v filmih že od nekdaj niso novost. Budimpeštanski baroni, pristni in manj pristni, njihov bleščeči, ponavadi prazni, samo po bahati noši svojski svet je nudil mednarodnemu filmu in njegovim okostenelim vsebinskim načelom neskončno motivov. Tudi izvirna madžarska produkcija je takoj v začetku segla v svet baronov, huzarjev, bogatašev in usodnih žensk, kakor da je edino ta svet sposoben doživljati »velike« in »globoke« reči. Tako je zunanje obeležje »Umirajoče pomladi«, ki je njena gola zgodba čisto preprosta: ljubezen — razočaranje — iskanje utehe — propadanje — zadnji up — samomor. Mračna, bolestna sentimentalnost, premalo prepričevalno doživljana, da bi nas mogla osvojiti, premalo resnična v svojih zunanjih preobratih, da bi nas mogla prepričati. Režisersko igračkanje s kočljivimi domisleki, ne človeško, ne umetniško utemeljenimi, se nam zdi odveč; danes zna film, če hoče biti zanimiv in verjeten, take zamolčevati in z njimi skopari. Cenenost efektov je velika napaka tega dela, ki bi utegnilo uspeti le kot pretenka, nadvse nežna, mojstrsko igrana, nič z realizmom okužena pesem. Toda pri vsem dostojnem prizadevanju sta Pal Javor in Katalina Masadyjeva premaio mojstra, da bi nas s tako snovjo lahko očarala. Izbira motiva, iskanje »globokih« efektov, natrpanost z domisleki brez pravega smisla kažejo na začet-ništvo madžarskega filma — kakor kaže nanj, seveda ugodno in hvalevredno — ponekod izborna fotografija. Pri vsem tem pa je osnovni ton dela resen in človeški, kar mu daje v tem smislu nekaj veljave. Zaradi smrti otroka obsojena starša Maribor, 2. okt. Pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča sta se morala zagovarjati zakonca Jakob in Olga Kmetec iz Zg. Jablancev. Obtožnica jima je očitala, da sta 25. maja letošnjega leta iz malomarnosti zakrivila smrt 8 letne hčerke Marije, ki sta jo pustila brez nadzorstva na domačem neograjenem dvorišču. Otrok se je na dvorišču v družbi 5 letne sestrice in 3 letnega bratca igral. Ker ni bilo nadzorstva, je dekletce odšlo preko ceste do bližnjega potoka. Otrok je padel v potok, kjer je utonil. Starši so otroka čez nekaj časa pogrešili. Začeli so ga takoj iskati, vendar so ga našli že mrtvega v potoku. Obsojena sta bila vsak na 600 dinarjev denarne kazni, v primeru neiztirljivosti na 10 dni zapora. Drobne vesti Belgrad, 3. okt. j. Knez-namestnik Pavle jo včeraj sprejel v avdijenco predsednika vlade g. Cvetkoviča. V predsedstvu vlade pa je bila konferenca, na kateri sta predsednik vlade Cvetkovič in prosvetni minister dr. Korošec razpravljala precej dolgo o vseh perečih političnih vprašanjih, časa -z2 rdgenrdgo eni rdgo en rdmg en rdgovc Zagreb, 3. okt. j. Na predlog hrvaškega bana so kraljevi namestniki podpisali ukaz, ki pravi, da je odvetniški poklic nezdružljiv z notarskim. Prav tako je bil podpisan ukaz, s katerim se stavljajo na razpoloženje vsi javni notarji. Javnim notarjem, ki so tudi odvetniki, preneha funkcija javnih notarjev 30 dni po uveljavljenju uredbe, vsi ostali notarji pa so stavljeni na razpoloženje takoj. Ban bo prevzemal notarje na novo v službo. Če ne bi bil sprejet, ne bo smel več opravljati svojih poslov. Znova sprejete notarje pa more ban premeščati. Po treh letih, odkar stopi nova uredba v veljavo, sme hrvaški ban ustanoviti nova mesta notarjev in ukinjati obstoječa, pa izpraznjena mesta. Sola za telesno vzgojo v Belgradu Kraljevsko namestništvo je 30. sept. 1940 v Belgradu podpisalo naslednjo naredbo: Člen 1. Pri šoli za narodno zdravje v Zagrebu se ustanavlja zavod za telesno vzgojo in višja šola za učitelje telovadbe. Člen 2. Bin banovine Hrvatske se z naredbo pooblašča, da sme predpisati točnejše odredbe: a) o ustrojstvu in delokrogu zavoda in šole; b) o službenih odnosih in plačah uradnikov in ostalega osebja zavoda in šole, izvzemši uredbo o službenih odnosih oziroma zakona o uradnikih; c) o učnem načrtu in predpisih za diplomo slušateljev šole za telesno vzgojo, o značaju teh diplom za dosego položaja v banovinski službi; d) o kvalifikaciji, ki je potrebna za spre-iem v to šolo in o rangu, ki ga bo imela ta šola v odnosu z ostalimi šolami. Za štiri kokoši k mesece zapora Sodnik poedinec mariborskega okrožnega sodišča je zelo strogo sodil dvema kurjima tatovoma, ki sta bila zaradi tatvin že večkrat pred-kaznovana. Sta to stara grešnika delavca 40 letni Ciril Skledar in 32 letni Anton Urlep, oba iz Štatenberga pri Makolah- Tokrat ata se pred sodnikom znašla zaradi treh kokoši in enega petelina, kar sta ukradla posestnici Mariji Juršič v Makolah. Ukradeno perjad sta zaklala, na Ur-lepovem domu pa so blago pripravili in skuhali. Meso sta tatova snedla, ostanke pa sta skrila v gozdiču v bližini Urlepovega stanovanja, Te ostanke so orožniki v gozdu našli in na ta način 60 kmalu razjasnili tatvino. Čeprav je blago bilo vredno le okoli 200 dinarjev, ju je sodnik obsodil na 4 mesece strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic. Težko, težko je delavsko življenje Celje, 8. oktobra. V celjskem predmestju ni nikdar miru. Niti ponoči. Pozno v noč se sliši iz zakotnih beznic hreščeče petje pijancev. Mnogo je med njimi tudi takih, ki imajo družino, pa ne pomislijo, da jih lačni otroci težko pričakujejo, da bi jim prinesli tako zaželjenega kruha. Ne, pijancu ni mar skrb za lastne otroke. Kako to? Od kod toliko pijancev? Nekaj je res takih, ki so že od mladosti nagnjeni k pijači, a mnogo je tudi takih, ki jih je beda spravila tako daleč, da so pričeli iskati tolažbe v alkoholu, ki jim pa ne prinese zaželjenega miru, ampak jim še poveča revščino. Ko pogasijo luči po beznicah in se pijanci kakor polnočne sence odzibljejo v podzemska stanovanja kot krti, je mogoče kako uro mir, pa še to malokdaj. Kmalu v ranih jutranjih urah zopet oživi predmestje. Od vseh strani hite bledikavi delavci in delavke na delo v tovarno. Molče gredo; v gručah ali posamezni. Le malo kje se izmenja kaka beseda. Vsak je zatopljen v svoje misli. Mati je v duhu še vedno pri svojih otrokih, ki jih je pustila doma spati. »Ali se bo Anica zbudila, da napravi zajuterk manjšima dvema in sebi preden bo odšla v šolo? Bo že! Saj je Anica že kar pametna, čeprav ji je šele komaj 10 let. Onadva mlajša sta tudi kar pridna do ta čas, ko pridem jaz domov.« Rada ima svoje otroke, čeprav jih težko preživlja sama. Tam oni sključeni mož z resnim, zaskrbljenim obrazom premišljuje, kako bi danes poprosil v tovarni za povišanje plače. Saj mu morajo zvišati. Takole bo rekel: »Glejte, taka draginja je; jaz pa imam preživljati 8 otrok, žena je bolna, da ne more več hoditi v mesto prat, gospodar nas goni iz stanovanja, ker ne moremo plačati najemnine.« Morajo ga uslišati, drugače mi otroci od lakote pomrjejo! Iz takih in podobnih misli ga zdrami oglušujoče brnenje strojev in peči v tovarni. Na pisk sirene prične vsak delavec mehanično s svojim poslom. Ne z veseljem, kakor zastavi kmet z veseljem plug za prvo brazdo, ne, ampak vsak zato, ker mora, ker to je njegov življenjski obstanek. uflK.-V V tovarni postane človek stroj med stroji. Stroj in nič več. Ko se stroj izrabi, da vržejo v staro že-lezje, njegovo mesto pa zavzame nov in svetal. Tako se zgodi tudi s človekom. Ko mu tovarna izčrpa vse moči do zadnje trohice, ga vrže na cesto kot staro šaro, da tam shira. Za vse mogoče ideale in načrte delavca se tovarna ne zmeni. In kot da mu jih hoče prekrižati, mu odtrga ud, roko ali nogo, ga oslepi ali pa mu fiošlle na vrat najpridnejšo tovarniško družico — etiko. In kar je najbolj žalostno, je to, da se nahaja med temi obsojenci toliko mladine, skoraj otrok. To so po letih še res pravi otroci, če pa pogledamo v njihove z bledih obrazov sijoče oči, se zgrozimo. To niso več oči srečnih otrok, iz njih ne sije dobrota, iz njih ne žari veselje. y teh očeh odseva kakor mrzlo jekleno rezilo — trpko spoznanje. Da, spoznanje! Kakor hitro so se jeli zavedati, so spoznali, da je zanje najvažnejše vprašanje — kruh. Vsi delavci delajo pridno: moški, ženske, odrasli in otroci. Vsak se boji, da bi bil odpuščen, kajti zunaj pred tovarno stoji vse polno brezposelnih, ki so pripravljeni stopiti na njihovo mesto, če ni drugače, tudi za manjšo plačo. Dan plače. Človek bi mislil, da plačo pa vendar prejemajo z veselimi obrazi. A temu ni tako! Vsak ima že vnaprej preračunano za vsak dinar, kam ga bo dal, da bo bolje. Marsikomu leže na obraz težka skrb, ker s to skromno plačo bo komaj plačal stanovanje in si kupil borni najpotrebnejši živež. A kje bo denar za obleko, za obutev, za drva, za luč in otroku za šolske potrebščino? Kako naj bo tak delavec veael Dlače, ko mu ie pa predmet novih skrbi? Van VVke Maion ajh z Zlate ceste Prvo poglevj«. »Močno «e mi dozdeva, da je to samo lekakšen nov slučaj zasledovalne manije,« e razmišljal šef policije Catleen. »Kraj je rot nalašč pripravljen za to, da človek v njem znor*.« Velik policijski avtomobil je vozil skoti pust in nepoznan kraj New Yorka. Noč e bila jasna in popolnoma mlma. Kolesa »vtomobila so škripala po peščenem te-enu. »Zdi se mi, da je to tista hiša, ki jo ‘čem,« je razmišljal Catleen, »eaj je ta tr*j popolnoma pust in osamljen.« Avtomobil se je ustavil pred visokim delom, ki je bil podoben obzidju utrjenega Jradu Stvar ga je začela zanimati. »Sodeč po tem obzidni. Roger Bunton že dolilo trpi na svojih fiksnih idejah,« je premišljeval Catleen. Roger Bunton? Catleen se je trudil, da bi se spomnil, kje in kdaj je že prej slišal to ime. Da mu je bilo znat. o, o tem ni dvonkl, nikakor pa se ni mogel domisliti. kdaj in v kakšnih okoliščinah ga je slišal. Njegov avtomobil se je ustavil pred novim, zelo velikim poslopjem, ki je bilo zgrajeno iz. sivega kamena itn obdano z visokim zidom. Gunanjoet ni delah nrijazne-ga dojma. Catleen je bil zel- iznenaden, ko je videl, da so okna samo v prvem nadstropju, pritličje pa je bilo brez njih. Ni še stopil iz svojega avtomobila, ko se je zopet zatopil v razmišljanje. Roger Bunton? Kdo na bi bil ta človek, ki ga je sredi noči poklical na pomoč? Izstopil je iz avtomobila in šel po stopnicah, ki so vodila do vrat. Tu je najprej iskal svonca, ker :o bil ta skrit v kameni ti maski, ki je pred-stavliala neko spačeno lice. »Lepa dobrodošlica za gosta,« je pomislil Catleen in pozvonil. V hiši se je začulo močno zvonenje. Skoraj istočasno in poplnoma nepriačko-vano *o se odprla vrata. Catleena je zaslepila močna rumena svetloba; takoj je spoznal namen domačinov, da nezažel"» goste še pred vstopom s svetlobo easlepe. Catl-en ni v začetku ničesar videl, ampak je samo slišal surov, hripav in zamolkel glas, ki ga je vprašal: »Ste vi inšpektor Catleen?« »Sem,« je odgovoril inšpektor, čMar oči se še niso navadile na svetlobo. »Zaman zapravljate svoj dragoceni čas e prihodom« je nadaljeval oni. »Toda kljub temu bi rad govoril z gospodom Buntonom!« Medtem so se njegove oči polagoma privajale bliščeče svetlobe. Hitro je »o-gledal moža, ki je stal pred njim, k-kor da hi mu hotel eaibraniti vstop v nosi o--'e. Njegove poteze so bile surove, a uho krvavo od močnega udarca e pestjo. Bil je silno debel in močan, njegova široka prsa pa je pokrivala debela srajca. Oblečen je bil v livrejo lakaja. »Ta livreja mu pristoja kot kravi sedlo,« je pomislil Catleen, rekel pa ni nič, ampak je čakal strežajevega odgovora, »Torej, vi ste ta gospod, o k ter.m nam je govoril Bunton?« je vprašal sluga. »Ali morebiti še koga drugega?« »Ne, gosood.« »Potem sem torej jaz tisti, ki <*a pričakuje.« »Da, gospod,« je odgovortl sluga. Stopil je na stran in pustil policijskega agenta, da je vstopil. Njegove male oči so z nezaupanjem spremljale lahke kretme policijskega častnika in hitro premerile njegovo vitko, a močno postavo. Catleen je stopil čez prag in brez besede izro*il slugi svoj sivi klobuk. Imel je temne laae in zelo oetre poteze. Slvkasto-modre oči eo imele resen pogled; temne visoke obrvi pa so dobro pristajale pristriženim brkom Toda njegov lahki, skoraj prikriti nasmeh okoli usten je kazal smiael za humor. Catleen je bil zelo iznenaden, ker za vrati ni bilo dvorišča. Od vrtnih vrat do poslopja samega j« vodil nekaj deset metrov dolg hodnik. Tu ni bilo nobenega okna, pač pa je bil razsvetljen a številnimi svetilkami. Na pol pota sta se ustavila. »Kaj je sedaj?« je po kratkem odmoru vprašal Cathleen slugo in ga začudeno pogledal, kaj on hoče, »Čujte, gospod inšpektor! AH lahko govorim z vami Čisto odkrito?« »To eavisi od tega, kaj mi boste tov :• dali,« mu je hladnokrvno odgovoril inšpektor. »To je tudi za vas zelo važno. Svetujem vam, da se nikakor ne vmešavate v to zadevo.« Sluga je govoril tiho in se oči-vidno trudil, da bi govoril z izbrani«ni besedami, kar se mu pa ni posrečilo. »Vi niste tukaj nikomur potrebni. Zapletli se boste v navaden rodbinski prepir, ki «e ves prav nič ne tiče, »Ali res?« je vorašal policijski častnik, ki ga je stvar začela zanimati. Sluga se mu je za korak približat. V njegovih surovih, skoraj zoprnih potezah, se je v tem hipu pokazalo neko nezaupanje. Čisto tiho je rekel: »Bodite brez skrbi! Dovolj je, da sam pazim na gospoda Buntona... ni mu potrebna nobena drutfa nemoč. »Vi si mislite, da bo tako,« ie odgovoril kapetan Catleen, ki je postal malo vznemirjen. Zunaj je bila mrzla novemberska noč in na hodniku je bilo hladno. Začel si je drgniti 6vo,je premražene roke. tudi, če bi ga vsi preganjali, bi lahko sam pazil nanj.« Njegove zadnje besede so zvenele skoraj že kot grožnja, a njegove male oči so se skoraj zaprle. »Pravite, da ga preganjajo? Zakaj to?« »Ker iščejo pri njem denar in zaradi tega, ker je on... in sploh tako ... Sluga je vznemirjen prenehal. V tem hipu se je policijskemu agentu v glavi nekaj posvetilo. To, česar se prej nikakor ni mogel domjsliti, mu je sedaj, ob zadnjih služabnikovih besedah postalo jasno. Sedaj je vedel, odkod mu je bilo znaoo ime Rogera Buntona. Roger Bunton — »Pajk Waktrceta«, — to je bil vsekakor on ;n nihče drugi. Da, to je bil Roger Bunton, bankir ki špekulant, ki je bil ustanovitelj mnogih društev, enal pobrati denar mnogim malim hraniteljem in jih vreči v nesrečo. Več kot deset tisoč ljudi v Newyotku je bilo oškodovanih. Polom njegovega podjetja ni vzbujal velike senzacije. Preiskava ie po-trdNa, da je on nesramno izrabljal zaupnost malih ljudi, katerih vera v ljudsko poštenje je bila prav tako velika, kot ;e bila majhna njihova poslovna sposobnoet (Dalie DrihJ Od tu in tam Sedanja občinska uprava v Belgradu je začela pripravljati velike načrte za modernizacijo mesta in za ureditev v6eh naprav, ki so tako velikemu mestu, kakor je Belgrad, neizogibno potrebne. Sedanji župan Jevrem Tomič si je zastavil nalogo, da bo pripravil V6e potrebne načrte, da bo Belgrad preuredil tako, da ne bo zadostovalo le za polmilijonsko mesto, kar bo Belgrad po vsej verjetnosti že v kratkem, temveč za milijonsko mesto. Računajo s tem, da se Belgrad tako hitro širi in veča, da ne bo minilo dosti let in bo imel milijon prebivalcev. V prvi vrsti bodo zgradili nov vodovod, ki je za mesto fiajvečja nujnost. Zgradili bodo tudi novo monumentalno občtnsko palačo, uredili centralne tramvajske in avtobusne garaže, novo pristanišče, rastevrirali . ^re ® Poro inske srbske zgodovine in preuredili tud< ?e omrežje, zlasti pa kolodvore. Vsi •ti na- bodo zahtevali velikanske denarje in zato misli obema vge urediti v etapah, vendar bo enotne načrte oripravila že sedaj. . . Cena nove koruze je začela že padati in ni verjetno, da bi se padanje hitro ustavilo. Prebivalstvo Pasivnih krajev, ki je bilo od zmerom navezano na Koruzo, bo ta pojav nedvomno pozdravilo. Čim se Poceni koruza, ne bodo ljudje v pasivnih krajih več kupovak mnogo dražje pšenice in 6 tem bo enostavno manjše povpraševanje po ošenici. Tako bo na trgu več tega blaga in po zakonu ponudbe in Povpraševanja bo tudi cena pšenici padla. Prva posledica, če Bog da, po pocenitev ljudskega kruha in tako se bo počasi vendarle ustavila draginja najbolj važnih živil. , Južnosrbski gospodarstveniki zahtevajo ustanovitev poleg produktne borze tudi efektne borze. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je Sko. Ije go-®Podarsko središče Južne Srbije in ima važno vlo-ž? v trgovini z Bližnjim Vzhodom, zlasti pa z vzhodoma mejaši naše države. Tako potrebujejo tam ved-•*o precej tujih valut, ki bi jih bilo mogoče kupiti borzi. Prav tako ima Skoplje po njihovem ronenju vse pogoje, da se razvije v veliko industrijsko sodišče sa ima Juž. Srbija obilno rudnega bogastva in drugih naravnih zakladov in vse pogoje .razvoj tekstilne industrije, zaradi velikih bombaž-nasadov v bližnjih krajih. V prosvetnem minstrstvn so zaključili delo premestitev profesorjev in učiteljev. Delo |e hilo bilno, saj jih je bilo samo od ljudskih sol 830 brez učiteljev. Sedaj je tudi to vprašuje urejeno, le sedem šol še nima svojih učnih moči, ker jih ni bilo mogoče dobiti. Prosvetni minister dr. Korošec je temu vprašanju Posvetil vso pozornost in pokazalo se je, da se dajo pametno in pravilno rešiti tudi take stvari, ki so ostale doslej dolga leta nerešene. Nemške kulturne filme i. besedilom v jugoslovanskih jezikih bo začela pošiljati v našo državo nemška filmska družba »Tobisc iz Berlina. Predvčerajšnjim je imel v Zagrebu v nemškem podpornem društvu predavanje ravnatelj tovarne »Tobis« dr. Eckhardt in razlagal razvoj filma na splošno in posebej razvoj kulturnega filma. Povedal je nazadnje, da bo nemška filmska industrija v kratkem poslala na trg večje število kulturnih filmov in da bo za Jugoslavijo izdelala filme z besedilom v *««m izmed jugoslovanskih jezikov. Besedilo opdo k slikovnemu filmskemu traku sinhronizirali, . kmej verižnikov je najhujšo kazen dobil poslo-radi '[•^trgovine Ristič & Miloševič v Sabcu za* dajal ka kave. Sodišče je ugotovilo, da je pro-dražie kalt**0 ure<^*3e v pobijanju ver '.oištva na V i-L. .* P® poprej čeprav ni nove kupil, am-dnbil rL*iZtile,Va' stare zaloge. i7a to svoje delo je V, • j? ta zapora in 50.000 dinarjev denarne r,j. ' r ,pa.ga je sodišče vzelo v precep še zait. i^ia računov — mož je hotel na ta na- čin prtrcn svojo luoanjo, j c dobil še drugega pol leta zapora m še x ju^’denarne kazni.S - . P°Kcija ima sedaj v rokah že dvaj- kp 'n iih n *c znala ponarejati dolarske če- „1" n K i?! b«i prodajati. Centrala je -a r ' ' J?,1" sa imela dva nepridiprava zveze ■ n-iu-ami, ^Ameriki in tam v banke vlagali sv o,e Prihranke. Ji Amerikanci so jima pošiljali kovne knjU.ce s praznimi listi. Te prazne čeke sta nenrcdiprava oddaiala najprej v Zagreb, kjer je nc?d črkostavec spretno natisnil na ček tisto vsoto do-larev, katero je kdo na črni borai zahteval. Tako so posli šli nekaj časa v klasje, dokler ni policija sumljivcev dobila na piko in jih prijela za vrat. V «eka tednih 60 vso mrežo ponarejalcev razkrinkali *° jrh petnajst zaprli. v_ Hišni posestniki v Belgradu Se skušajo na vse »•čine izogniti določilom zakona, da ni dovoljeno Povišati stanovanjskih najemnin. Z grožnjami o deviaciji izsiljujejo od stanovalcev večje najemnine, ,®?e pa upro, im odpovedo. V navado pa je prišel način. Hišni lastnik odpove V6em stan* al-.' ”sa stanovanji odda potem podnajemniku^ ^vojeniu 6orodniku. In ta potem navije najemnine, na' * I*6e izgovarja, da oddaja stanovanja pod-leninrk, katerega pa ne vežejo določila zakona, er ®e 1- oktobra lani v hiši ni nahai .l. Tako se orajo stanovalci vdati in priložiti k že visokim . aiemnjnatn še nekaj stotakov. Stanovanjski na-icrnrjkj ^ 6pryi0 jega postavili predlog, da j' treba •zdati določila, da hišni lastniki ne bodo fmeli brez razloga odpovedovati najemnikom, če ti v redu in točno plačujejo najemnine in v redu drže stanovanja. „ ® > J111^i*?,. *afero« «e bavl sodišče v Nego- tinu. V bližnjem Kusjaku je veliko skladišče sol«, last monopolsKc uprave. Okrog sodišča stanuje le neka) uradnikov skladišča i„ veletrgovec Mtloševlč, ki je imel v zakupu cvliko iprodajo sli. Dolgo časa •o uradniki in Miloševič živeli kot grofje in trošili denar na debelo. Nazadnje pa se je enemu izmed J^loševičevih uslužbencev le po«vetilo, odkod do-'va njihov gospodar tako sijajne dohodke. Prijavil 6, *tv»r polic'1’ in kmalu je bila uj»aH{a r-* -- V ^'»dišču na Kusjaku so dovažali sol iz Romunije * llePi, vendar pa uradniki skladišča niso vodili pt*vWJ toj. evidcnce. Nezacarinjeno in nevpisano ,*° prodaiali Miloševiču, ki jo je prodajal na- V nekaj letih so vsi skupaj ogoljufali državo e ™'l'ionov dinarjev. ».rvasui , Sredat'$pir.t;: bedo ore^snoah v hrvaški banovinf. Po,(aviIi bodo načclo, da mora šola pri-liževati učence svojemu narodu In na a 1 Vzgojo tam, kjer en’ 1i vpbvati družn • r 1 , °r pa ne bo smela oddaljevali otrok od ljudstva jn družine, kakor j« bilo v več'Yri primerov sedaj '■"i r»ivi bo tak, da bodo skuial' v c*rC'"’ individualne spsobnosti i n ga vzgajati ne masovno, ampak individualno. Posebno pozornost bodo P-5" svetili učenju tujih jezikov. Otroci se bodo učili jezika takoj, slovnica pa bo služila kot opora. Ne bo več tako, kakor doslej, ko je otrok najprej učil Movnico, šele nato t>a se je začel seznanjati z jezikom v govoru. Zaradi tega je bilo kaj malo dijakov, ki bi iz gimnazije orinosli kaj več nraktičnega jeil-kovnega tnanja. Načelo novega pouka bo tako, da naj bi vsak učenec, ko dovrši srednjo šolo, znal govoriti vsa en tuji jezik. NajlejiSi biser madžarske filmske umetnosti, film, ki ga je celo razvajeni Pariz gledal nepretrgoma celih 8 mesecev t največ-jim občudovanjem, je filmska verzija tajos ZiJahjr-jevega romana Umirajoča pomlad Predstave danes ob 16., 19. in 21*15 uri KATAL1N KARADY-jeva in JAVOR PAL Kino Matica, tel. 22-41 Vinska trta v Halozah izumira Revni vinogradniki so vredni podpore, da bodo vinske gorice spet prenovljene Ptuj, 2. oktobra. V »Slovenskem domu« smo že pred nedavnim poročali, da je pretekla huda zima zelo prizadela naše vinogradnike. Uničujoče posledice mraza se kažejo še zdaj znova iz dneva v dan, čeprav bo kmalu skoraj že zima spet pri nas. Ponekod trsje kar na lepem z grozdjem vred ovene in zaspi. Ljudje tarnajo: stari ljudje, ki so to trsje zasadili, legajo v grob m tudi trsje gre za njimi. Res, ponekod je vzela zima gotovo petino trsja, drugod pa spet posledic sploh ni opaziti; edino to, da se z grozdjem ni toliko obložilo kot več let. Odvisno je od lege in starosti: čim bolj je bilo izpostavljeno ledenim severnim vetrovom in iz čim višjih ko-cenov poganjajo rozge, tem hujše so posledice. Toda v starih goricah je trsje povsod že na visokih kocenih in prav zaradi tega v veliki meri hira in umira. Nastane vprašanje, kaj bo s temi razredčenimi goricami v bodočih letih? Vsako leto bo šlo več trsja vstran, ali če bi spet pritisnila huda zima, česar si pa ne želimo, bi pa kaj kmalu dobili cela pobočja gola in zapuščena. Zato je treba misliti že zdaj, kako bi se to preprečilo in kaj bi se proti temu ukrenilo. Res je sicer, da ima v Halozah najlepše vinograde v rokah gospoda, med katero pa je še precej pripadnikov tujih narodnosti. Ta gospoda se prav zadnja leta kaj lepo bohoti po najlepših hribih in ji raste bogastvo kot plevel med pšenico. Kmalu menda nad našo Dravinjo ne bo niti enega hriba več, ki ne bi bil last tega ali onega mesarja, advokata, notarja, učitelja ali drugega boljšega človeka. Pravim, vse najlepše točke so v rokah teh ljudi in šele zadaj nekje mdrajo ponižni domačini ždeti v svojih tesnih in revnih kočah. To se nam zdi vsekakor gospodarski škandal, ki leze vedno dalje v naš ubogi haloški sveti Poleg te gospode pa moramo omeniti še precejšnje število bajtarjev, ki imajo mogoče le svojo kočo in košček vinograda. Ta je njihova edina na-da, tista hrbtenica, ki drži ogrodje njihovega življenja pokonci. Pridelani polovnjaki vina, četudi sta mogoče le dva vsako leto, sta zanje bogastvo. To je njihov kruh, za izkupiček se kupi obleka in obutev, k hiši potrebne stvari. Ce gorice ne bi bilo, bi bili zapisani neizogibnemu propadu. Pa takih bajtarjev je mnogo; marsikateri si je od skromnega zaslužka pritrgoval od ust in si skozi leta in leta toliko prihranil, da si je kupil lastno ognjišče in na tem koščku zemlje životari. Nima toliko svojih ložin, da bi si pripravil dovolj kruha, če pa je kolikor toliko ugodna letina, jih gorica in delo vendar nekako živita. Sicer teče to življenje skromno in v pomanjkanju, vendar za silo se da prebiti. Zato bi bilo treba v prvi vrsti pomisliti tu na te male ljudi, kako in s čim se bodo preživeli, če jim bodo gorice opešale in shirale. Tu ni misliti na to, da bi si mogel tak bajtar kaj prihraniti in bi s tem prihrankom mogel potem znova zreguliti zemlja in zasaditi trsje. Prihraniti ničesar ne more, ker večkrat za vsakdanje življenje samo ne zadostuje, kar dobi za vino. Posojila tudi ne more lahko dobiti, ker takemu gospodarsko šibkemu človeku nihče ne posoja rad. Pa če bi mu še kdo kaj dal, od kod naj potem jemlje, da bo plačeval obresti in še anuitete glavnice? Opustitev gorice pa bi pomenilo za takega malega vinogradnika tudi zlom. Če bi zemljo obdeloval kot ložine, bi pridelal najbrž premalo, da bi nadomestilo pridelek vina, pogosto pa kameniti svet čemu drugemu kot gorici niti ne ustreza? Z zasaditvijo s sadnimi drevesci bi vsaj nekaj let ne bilo nič, ker ne bi v začetku dobival nikakega pridelka. , Če bi tudi čez leta obrodila, ki mu pri današnjih cenah sadja donašala pač malo. Najboljši donos daje pač še vedno trsje, zato pa se nekateri tako oklepajo svojih vinogradov. Tisti, ki imajo velike gorice, sortirano trsje in spravijo dosti vina v kleti, lahko pač sami skrbijo za pomlajeno gorico, če se je stara izrodila. Ker je množica naših ubogih Haložanov na tem, da propade, če jim odpove gorica, edino njihovo bogastvo, bi bilo treba pač resno pomisliti na dobro in izdatno pomoč tem ljudem. Z izdatnimi podporami bi jim oblasti morale pomagati, da bi zasadili nove in dobre vrste trsja. Pomagati bi morali v prvi vrsti tem malim ljudem, ker ti so najpotrebnejši. Popolnoma zgrešeno se mi zdi, da Prizad daje podpore onim, ki so na novo zasadili več kot sto mladih sadnih drevesc. Tak posestnik, ki lahko zasadi več kot sto drevesc, že mora imeti precejšen košček zemlje; gotovo mu ostaja še kaj za ložine. Pri vseh teh podporah pa so izključeni vsi oni revnejši, ki bi si prav tako radi pomagali. Kaj sličnega se pri podpiranju vinogradnikov ne bi smelo zgoditi, kajti na ta način bi bili pahnjeni v propast največ revni ljudje, in to celo ljudje naše grude, ki jo močijo s svojim znojem in jim je boren kruhek res pravi blagoslov božji. Potem bi še bolj zrasle po naših lepih haloških gričih gosposke hiše, bele zidanice in razkošne vile z vodovodi in elektriko, naši ljudje, ki pa imajo po svojem trdem delu trpljenju in po dedni tradiciji edini pravico do te zemlje, bi bili še bolj potisnjeni v ozadje. To se nikakor ne sme zgoditi! Vremensko poročilo »Slov« doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C1 c ► l> ■ “ oc —. R S5 > 1 * C «7 o Veter (smer, jakost) Pa v da- me naj- večja .S TJa c ce E tn/tn vrsta Ljubljana 7č3 9 110 95 98 10 Sl 2S-6 dež Maribor 761-5 120 8-0 90 10 0 7-0 dež Zagreb 7612 14-0 10-0 90 10 0 8-0 dež Belgrad 762-3 25-0 11*0 80 8 SE, 2-0 dež Sarajevo 763-4 20-0 130 80 10 SE, 3.0 dež Vis 760-8 26-0 16-0 80 10 NE, 2‘0 dež Split 761-C 24-0 19-0 90 10 NE, 3-0 dež Kumbor 761-0 27-0 19-0 70 10 E. 2-0 dež Rab 757-8 20-0 140 90 10 S, 5-0 dež Dubrovnik 761-3 26-0 21-0 80 10 ESE, 60 dež Halbarth je bil pred sodiščem oproščen Maribor, 2. oktobra. Včeraj predpoldne se je pred mariborskim okrajnim sodiščem nadaljevala že dvakrat preložena razprava proti bivšemu tovarnarju usnja Halbarthu, kateremu je oblast zaplenila veliko zalogo usnja v vrednosti okoli 4 milijone dinarjev. Upravna politična oblast ga je obsodila na prisilno bivanje v Starem trgu ob Kolpi, proti njemu pa je bilo uvedeno tudi sodno postopanje. Takoj ob pričetku razprave je obtoženčev zagovornik ponovil zagovor, ki ca je podal Že na prvi razpravi. Svoj zagovor je izpopolnil še v toliko, da je predložil okrožnico Zveze industrij-cev v Mariboru, ki navaja, da je bilo treba do 17. sept. t 1. prijaviti zaloge usnja, ki so inozemskega izvora. Domačega usnja torej ni bilo treba prijavljati. Važen prispevek k današnji razpravi je bilo tudi potrdilo davčne uprave, ki potrjuje, da je Halblrth svojo zalogo usnja prijavil in jo ocenil na 1,850.000 dinarjev, kar odgovarja takratnim cenam usnja. Halb3rth zaloge usnja nikakor ni skrival, saj je zadnjo vedela davčna uprava in finančna direkcija. Tovarnar je svojo zalogo imel tudi zavarovano. Pri današnji razpravi je bil zasliSan tudi sodni izvedenec, ki je izjavil, da so bili producenti dolžni svojo zalogo prijavljati davčni upra- vi vsako leto do 15. januarja. Tudi ocenitev zaloge z 1,850.000 dinarji odgovarja cenam, ki so takrat vladale. Ob času zaplembe je zalogo ocenil na 4 milijone, kar je razumljivo, ker so se cene usnju od januarja pa do trenutka zaplembe močno dvignile. Na podlagi vseh teh ugotovitev je sodnik dr. Obran izrekel oprostilno sodbo. V obrazložitvi sodbe je navajal, da se ni mogel prepričati, da bi obtoženec imel zalogo usnja zato, da bi se blago vzelo iz prometa in na ta način umetno dvigala cena. Tovarnar je namreč imel to zalogo že 1. 1936. ko je njegova tovarna nehala obratovati in ko nikakor ni bilo pričakovati, da bo tega blaga zmanjkalo in da bodo cene tako na-rakle. Da z zalogo ni imel špekulativnih namenov, govori to, da jo je v redu prijavljal oblastem. Zastopnik državnega pravdnika jo proti sodbi prijavil revizijo. Celjske novice Gostovanje ljubljanske Opere. V torek, 15. oktobra, bo odprla ljubljanska Opera gledališko sezono v Celju z oporo »Jenufa«. Neabonenti naj si preskrbe vstopnico v Slomškovi tiskovni zadrugi. *itna silosa bodo zgradili na Polzeli in v Mestinju. Dela morajo biti končana do 1. dec. t. 1. Pevsko društvo Oljka v Celju prične z rednimi pevskimi vajami v torek, 8. oktobra. Pevo-vodstvo j« prevzel g. Albin Schmidt, nadučitelj v pokoju. „.. ToTTOf,ni odbil r proge brata in sestro. Blizu Laškega je včeraj odbil tovorni vlak 17 letno hčerko posestnika Deželak Angelo iz Radovlja pri Laškem in njenega 20 letnega brata, progovnega delavca, Miha Deželaka. Brat in sestra sta stopala po progi in se nista pravočasno umaknila lokomotivi, ki ju je ddbila s proge v škarpo. Angela je dobila hude poškodbe po gla- vi in levi nogi, Miha pa po glavi. Tovorni vlak jn oba ponesrečenca odpeljal v Celje, g celjske postaje pa so ju odpeljali v bolnišnico z reševalnim avtomobilom. Skupno idrnženje obrtnikov v Celju bo imelo v nedeljo ob pol 9 zjutraj svoj izredni občni zbor. Skupno združenje bo štelo 1.300 članov. Za volitve vlada med obrtniki precejšnje zanimanje. Obrtniki mnogokje razpravljajo o izvolitvi novega odbora. Kakor smo zvedeli, so se vidni obrtniki v Celju sporazumeli tako, da bi bil odbor zares krog najboljših obrtnikov. Iz celjske policijske torbe. Sinoči je celjska -licija aretirala 27 letno Marijo K., doma iz marja pri Jelšah, ki se je zadnje dni klatila po Celju in popivala v družbi nekega moškega. Temu je ukradla 400 din gotovine. Polciija jo je aretirala in izročila sodišču. — Justina G., kletna zasebnica iz Trnovelj pri Celju, je dobila '1 in pol kg saharina, katerega je hotela razprodati. Zasledila pa jo je celjska policija in ji saharin zaplenila. Sn nobenih bistvenih sprememb- Koledar Danes, četrtek, 3. oktobra: Terezija. Petek, 4. oktobra: Frančišek As. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Picc