tiorlcfi- izhaja vsaki tore* in aoboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Orednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. *efranklrana pinra« se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa rtokoyift) dopisov se ne vračaju stane iu lelo 10 K, za jh»i let« b K, za fetrt leta 250 Si(ir»vništvo se nahaja v „Narodni TiskarstT Jlica Vetturini It 9. »e plačuje od cveterosioyne petit vrste po U vin, *.a vetttratni natis primären popvtst P<»M«niriD«i fttevilk* sianejo 8 vtn. in se piodajaju « raznih gonikih trafikah. St. 14. V Gorici, v soboto dne 18. februvarja 1911. Ltto XIII« Slovenska in ifalijant ska pravna fakuHeta/ (Piše drž. posl. Fon.) (Konec.) NemŠki in za njimi češki listi so neprestano hujskali javnost proti dr. Šusteršiču; češki listi so posebno zah- tevali, naj delajo Čehi „samo češko" politiko, to se pravi, naj pustijo Slo vence na cedilu. In to se je korenito izvršilo. Najprej se je ustanovil „jednotni češki klub". Nam more biti konečno vsejedno, kako se Čehi med seboj orga- nizirajo, kakor si mi prisvajamo pra- vico, da uredimo hišo kakor se nam zdi najbolje. Toda vstanovljenje „jednotnega Češkega kluba" je imelo ost naravnost zoper nas, kar se je takoj pokazalo, ko je šlo za preosnovo „Slovanske Jednote". „S1 o v e n s k i klub" in ne morda kdo drugi je zahteval, da se „Slovanska Jednota" preosnovi na te tnelju principa večine ter da se pre- meni določba glede predsedstva (kar je tudi sprejeto v novih pravilih „Jednote") in to ravno za to, da ponehajo ze en krat pritožbe o dr. Šusteršičevi stra hovladi. Zastonj! V zbornici so se tedaj pckazali pojavi, katere imenujejo politiki „nova situacija". Kdor je imel fina uscsa, je slišal nekaj pokati in Celli, ki v teni pogledu gotovo niso od narave zanc- marjeni, so tikoj uvideli, da mora mi- nisterstvo pasti. Za tein pa pride drugo ininisterstvo in treba je si s komolci pomagati naprej, da se pridobi zase kak portfej. Kaiti pogača ima samo do ločeno število kosov : ako drugi pogra bijo, ne ostane za-me nič. To jako praktično razmišljevanje in pa napačno iiinenje. da si hočejo Slovenci že v sedanji konstelaciji držav- nega zbora priboriti zastopstvo v ini- nisterstvu, je dognalo izvestne češke politike do tega, da niso pustili, da se oživi „Slovanska Jednota", v katerej je bil zastopan tudi „Slovenski klub", ainpak so delali vprav nclojalno na to, da Slovence osamijo. V resnicj^ni prišlo več lani do no- bcne seje „SiD$T Jednote". Koncem leta je ministerstvSj? padlo, izvršila se je rekonstrukcijaiabineta — brez „Slov. Jednote". V najvažnejaem trenutkn to raj „8l«van»ka Jednota" ni funkcijonlrala in je bila tedaj že mrtva in pokopana — povdarjam — brez n a s e krivde. Novo ministerstvo je pa bilo za Čehe britko razočaranje, kajti dobili so samo enega ministra in še ta je urad- nik in ne parlamentarec. Mimogrede moram naši javnosti v tej zvezi povedati tuiji to, da je popol- noma Izključeno, da bl kak Jogoilo- van postal minUtdr, dokler nosljo It beralci vellk 2vonec mej nemiklml str&nkaml. Zagrizenega nemškega iibe- raica in Jugoslovana vendar ne more prenašati noben kabinet: vzeminio. da bi bil Jugoslovan postal minister ob re- konstrukciji mtseca januarja; danes bi bil že davno v pokoju, ker bi ga škan- dali, ki so se dogodili posebno na Ko- roškern ob Ijudskein štetju, bili prisilili, da poda svojo ostavko. Pa pujdiino naprej! Položaj, kakor se nam je letos pokazal, je bil ta |e: Cehi so zoper obstrukcijo. ravno tako pa tudi 1 e p del članov „ZvezeJu- go s I o v a n o v". vlada pa je preme- nila svoje prvotno odklanjajoče sialisče napram nasini /ahtevam in je voljna se z daeuI pogajatl Ako bi bill mi liu- teli udanti z obstrukcijo. bi jo bili morali izvesti prav sami z lastno moČJo, ni pa dvoina. da bi bill konečno podlegli. Ceski agrarc. ki so nam bill v proračunskem odseku prepustili dva mandata. so jih namreč zahtevali nazaj in tako smo imeli v odseku samo dva z a s t o p n i k a. Razu tega je bilo ireba pokazati nekaterim gospodom iz „Češkega kluba" (tukaj povdarjam. da ne bo /mote, da so bill c'w'ski agrarci in radikalci iroti na.n v e d mi lojalni). da smo v stanu voditi tudi samostojno politiko. Zato je „Slovenski klub" sklenil, da opusti obstrukcijo v proraCun- s k e in o d s e k u ter da b o o nadaljni taktiki s k I e p a I. ko pride predlog o italijanski fakulleti v razpravo pied zbornicu Predlog o fakulteti je bifna-Ye. sprejet v odseku. sprejete pa so bile tudi jugoslovanske resolucije, ki pa zivljajo vlado, da ustanovi. slovenskfl pravno fakulteto v Ljubljam in dlL-pri* zna reciprociteto zagrebäkih izpitov in dok'oratov», Sedaj pa beremo po liberamem iascpisju debelo tiskane „älagerje": .slovensko vseučilišče pokopano", „kle- rikalci so je izdali", „tužna nam majka", „Siovenija zakri si obraz" in kakor se le te solzave tirade imenujejo. Neumen bi bil. kdor bi bil kaj druzega pričakoval. Ako bi bili Slo- venci obstruirah in bi bili potem ne- izogibno propadli, glasile bi se jeremi- jade drugače; tedaj bi se citato: „Kie- nkalci so pokopali vseučiliš*e. ker so nesposobni za tak boj", „Šusteršič vse zapackal", „brtzdomovinci", „navadni šarlatani" i. t. d. Sedaj pa vprašam: Kde Je kaj Jzdal" ? Povedal sein. kako so člani dru- gega jugoslovanskega kluba očitno in zahrbtno spletkanli zoper našo obstruk- cijo in danes sem čital, da je dr. Tresic* nasproti dopisniku lista „Secolo" iz Milana obsodil slovensko taktiko. Sicer pa je „Zveza južnih Slo- vanov sklenila istotako. da opusti obstrukcijo. samo da ni imela poguma javno to izjaviti. In ti junaki hodijo sedaj ogrnjeni v p'?*A bre/.mejnega rocloljubnega gorjä po svetu in ječiju ter stokajo, potem pa stiskajo pe>t; — ne proti vladi in Nemcem n e. pruti prokletim kleri kaluin' Hinavci! Saj vas poznamo! Poglejmo sedaj, na kakšni podlagi se sučejo pogajanja z vlado. Jedna nasih zahtev je. da se pri- zna veljavnost zagrebskih izptov v tu- kajšni državni p.-uvici. \'!ada izjavlja, da ne bo dalje za htevala. da se diplomi zagrebške fa- kultete predlozijo njej v „nostnfika- cijo", ainpak da prepusti dijakom, naj zato zaprosijo katerokoli si bodi pravno fakulteto v Avstriji. Praška fakuiteta bo takšne diplome brez dvoma wnostrifici- rala" in tako bodo take prošnje go!a formal nost. Nadalje pravi vlada. da je voljna se pogajati s hrvasko vlado o tern, da se ustanovi v Zagrebu me>ana komisija za položitev drugega in tretjega držav* nega izpita; v to komisijo bi avstrij- ska viada poslala svojega zastopnika; ako bi dijak tudi po mnenju av- strijskega komisarja povoijno odgovoril, bi bil izpit brez druzega ve- Ijaven tudi v Avstriji. Glede ustanovi tve slovenske pravnc fakultete smo vendarlt vsi, ki to materijo poznamo, istega mnenja, namreč, da v sedanjem tre- nutKu siovenske fakultete ustanpvtti ne moremo, ker nimamo zadostnih učnih mo^ij. Ako torej zahtevamo slovensko fakulteto, je to razumeti tako, da se ima ustvariti Ž e s e d a j vse predpogoje, da se v bodočnosti ta fakuiteta zamore ustanoviti. Radi tega gre sedaj za ustanovitev slovenskih docentur na avstrijskih univerzah. Vlada pravi. da tacih docentur na praški fakulteti ne more napraviti. ker bi v to trebalo premembe zakona, ki določa. da se tarn vrSe predavanja le Y češkem jeziku; na krakovski fa- kulteti pa tudi ne. ker bi Ukrajinci za« htevali za-se iste pravice v Lvovu. ka- terih jim pa radi Poijakov ne more podeliti. Pač pa je vlada pripravljena usta- noviti siovenske stolice na zagrebški univerzi in v to svrho se pogajati s hrvaško vlado. Mej tern bi naša vlada i/datnejše podpirala juriste. ki bi se hotels izobraziti za oodoče docente. V istini kaže letošnji državni pro- ra.hin v ta namen precej višji znesek nego prejšna leta. 0 ten stvareh se sedaj vrše po- gajanja in se bo skušalo doseči kolikor možno. Jasno je. da s temi ponudbami vlada nl zadostila nasim zahtevam, ampak pnznati je tudi treba. da smo dnsegli lep! vspeh da se vlada z naml pogaja in da nam sedaj toliko ponuja» da moremo reči. da smo napraviU velik korak naprej v resevanju proble- nia jugoslovansf ega vseučilišča. Ako bomo mogli reči, da se nam za sedaj zdijo vladjne ponudbe za- dovoljive. to je vprasanje bodočnosti, ko vlada predloži popolnoma določene ponudbe. Do tedaj je še mnogo časa, ker pride vladni predlog glede italijanske Povesti „Malice Siovenske" za 1. 1910. V zadniern času je na slovenskein litcrariifin polju res velika sta,gnacija. Kaj je ter ti uzrok, ni lehko reči ; ali so krivi umetniki, ali občinstvo, ali pa niorda oba ? Posebno je postal roman večjega obsega prava redkost in človek si nehote želi onih Časov, ko so še pi- sali Jurčič, Kersnik in drugi. Sicer pa tudi nimamo dosti d^lavcev tega ka- libra. Po mojem mnenju je edini Fmž gar, ki bi se lahko lotil romana veil- kega stila, a on že več Casa molči. Morda pripravlja zopet kako večje delo, Cesar bodo pač vsi poznavatelji njego vih zmožnosti odkritosrčno veseli. So nekaj naj omenim, ker sem že pri Finžgarju. Pred časoin je izhajal d\e Ieti v „Dom in Svetu" njegov roman „Pod »svnhodnim solncem". Ali hi ne bilo uredno tega dela natismti in raz- pečati med IjuJstvo. ki bi golovo z vt- likun veseljem seglo po tern res kras- nem romanu. Če čitajo pri nas še vedno razne dolgovezne Francoze. mi- slim, da bi nase občinstvo tudi po tej knjigi seglo z veseljem. Tako pa je po- zabljena tarn v .,Dom in Svetu" in le redko kdo jo čita. Med letošnjimi matičnimi knjigami je le ena sama nova izvirna p- derno zgradbn. Vse se čudi tej vcli- kanski deJ.elni napravt Sestauek Sod. Ss Oordis Jeso za dekanljo Komen bode due 23. t. m. ob 10. v Kitienbergu. Dredbo dcželne noriSnice opiAemo v priiiüdnji stevilki. kcr nam je zmanj- kal prostor /.a danaSnjo sievilko. BoleZtoD — Na Goriskem razsaja uže več časa še precej buda influenca. Ljudje se v postelji potijo in vse kosii jih bolijo. ludi več slučajev smrti je uže bilo. Ljudje naj na bolnike strogo pazijo, da se ne prehladijo all pa da ne vstanejo iz postelje prc/.godaj. Paslvna rezlstenca državnib urad- nikov v Trstu. — Ker ni vlada ugo- dila zahtevam državnih uradnikov v Trstu, da bi se jim namreč z ozirbm na veliko draginjo, ki je zavladala zadnji čas povsod, dovolila draginjska doklada, pričeli so v četrtek o polnoči s pasivno rezistenco. Pasivna rezistenca obstoji namreč v tern, da se uradniki pri vsem svojem poslovanju drže do- besedno obstoječih predpisov, kar ima za posledico, da se poslovanje neznan- sko zavlačuje. Posebne sitnosti naprav- Ijajo lahko na ta način carinski urad- niki, železniški uradniki in poštni ter brzojavni uradniki. Carinski uradniki n. pr. imajo pravico zahtevati, da se odprejo vsi za- boji in ovoji, v katerih se nahaja blago, da se prepričajo, ali je res v zabojihin ovojih le deklarirano blago in ali se ne nahaja v zabojih in zavojih skrito blago, od katerega bi se morala pla- 1 čati višja carina. Železniški uradniki pa preglodujejo natanko vse železniške vozove in strojc, da se prepricajÖ, ali niso morebiti po- škodovani, ali so kt lesa dovolj nama- „ana ltd. ltd. Poštni in brzojavni uradniki na- gajajo lahko, čeravno se drže popoi- noma predpisov, na najrazlifnejše na- čine ter provzročajo s tern veliko zavla- čevanje pri odpravljanju poštnih posi- Ijntev in brzojavk. Vsled vsega tega nastanejo pri blagovnem prometu velikanske zamude, pri katerih se nekatero blago tudi lahko pokvari, zaradi česar morajo odpoši- ljalelji trpeti večkrat vel:kanske škode, kakoršne Škode mon«jo trpeti tudi. če ne pride blago ob določenem času v kraj, kamor je namenjeno. Vse te slabe posledice pasivne re- zistence nastopile so že v enem dnevu. Ukrcevanje in izkrcevanje blaga na parabrodih in na železnici vrši se z velikimi zarnudami. Parobrodi in Že- lezniški vlaki odhajajo in prihajajo v Trst mnogj ur kasneje, nego bi priha- jali in odhajali, ako bi ne b !o pasivne rezistence. Rsvno tako se godi s poSt- nimi poš Ijatvami in brzojavi. Vse to pa neizrečeno škoduje trgovini. Ali bo to dolgo trajalo, se še ne v\ Na vsak na čin pa je nujno potreono, da vlada stori primerne korake da se taki nedo- statki odpravijo in da po mogočnosti vstreže upravičenim zahtevam državnih uradnikov. • V četrtek so se vrnili v üorico oni gonSki ubrtniki. ki so §li na Dunaj po pnzadevanju /avoda za pospcSe- vanjc male obrli v proučevanje obrti na tehnologičnem muzeju. L'delezencev je bilo 23. med temi 7 Slovencev. ObrtP*ke je vodil inženir Pen so. za kar so mu udelef.enci hvaiežm. V Št Vldo na Vipavsk©« je dne !2. t in. umrl najstarej§i mož naše dolme. JoJtef Kodre.oče veleČ g. Jane/a Kodrč. hipmka pri Sv Križu pn Ajdo\- SCini, v "H. letu. Rojen jc b?l W, marca IS 13. PrcjSnje case Se bo!j trdnega zdravja je h:l udličen mot pri cerkvj in občini I'dano in potrpežljivo je pre- na^al zadnja leta butaro svoje starosti v postelji pn popolni zavesti. dobrem vidu in sluhu B:l jemož poMenjak stare koremne. N. p. v m.! Oiplce razsajajo v 5ebreljah. Obo- lelo je nad 3u otrok. Slu^ajev smrli jc bilo par Loln jc /nprta. Kronberika voda — Vsled po- manjkanja \odc v krr»nberskem vodo- vodu je tukaj*nji magistral v torek zaprl vse privatne vodnjake. po katerih teče ta voda. Poipolk it. 47 v (ionci se baje v spomladi I. 1^12 preseli v Celovec. V (iorico pride baje kranjski pe^polk št. 17 iz Celovca. l>7. pešpolk odide baje na Ogrsko. Oezerter. - V sredo je od dra- goncev v Ljubljani dezertiral dragonec Fran Macarol \r. vipavskega Sv. Križa. Jutri bo veselica v Dornbergu v posojilničnem salonu. Priredi jo tamos- nje „Kat. si. izobr. društvo" s tel. od- sekom „Orel". Začetek ob 3 in pol pop. V Avčah priredi dne 26. t. m. ta- tnošnje „K. s. izobr. društvo" svojo pustno veselico ob 3 in pol pop. V Breglnj pridejo planinci cc- lovškega polka. Umrli so v Gorlcl od 6.—10. febr. t. 1. in sicer na domu: Josipina Simčič, Jakob Luznik, Magdalena Co- derrnaz, Vladimir Rijavec, Katarina Ta- baj in Josip Cosmina. V b o 1 n i c i u s m i 1 j e n i h b r a- tov: Vattolo Ivan iz Žage v 46. letu, Hubik Viljem, duhovnik iz Kurovce v 27. letu, Makrin Josip iz Lokovca v 44, letu in Gorjup Filip iz Banjšic v 77. letu. V ženski bolnici: Budaj Liza, iz Foljane v 36. letu, Stmolič Marija iz Klanca pri Sežani v 29. letu, Fratnik Lucija iz Lokve v 74. letu in Pecorari Marija iz Bračana v 36. letu. V vojaški bolnici ni v tern času nikdo umrl. V Šobreljah prebiva 1056 prnbi valcev. V žnp&D»tVQ Osek Vltovlje je 1111 prebivalcev. Oböina Kobjeglava ^teje 499 pre- bivalcev in sicer jih je 384 v Kobjeglavi in 115 v Tupelčah. Leta 1900 je imela Kobjeglava 409, Tupeiče pa 113 oseb. Županstvo Solkao obstoji iz davč- nih obcin Solkan, Kronberg in Loke. 1. Solkan Steje 415 h. Stev. 3076 prebivalcev, 2 bika, 60 volov, 252 krav, 51 telet. 437 prasičev. 55 konj. Od leta 1900. je zrastel za 120 his in 1048 prc* bivalcev. 2. Kronberg Šteje 101 h. St., 616 prebivalcev, 1 b;ka. 67 volov. 172 krav, 45 telet. 170 praSičev, 4 konje. 3. Loke štejejo 32 his, 199 prebi- valcev, 27 volov, 44 krav, 19 telet, 49 prašičev. M . Celo županstvo šteje 548 his in '3S91 prebivalcev. Tojakl v Sojskeoi. — Kakor smo izvedeli. se nastanijo štiri stotnije pla- nincev v Kojskem in sicer v Gradu. Po- godba je uže podpisana. Kakor se vidi. bo nasa meja v kratkern času zasedena L vojaštvom. LJndsko itetje v Dorobergo. Nav- zočih oseb 2152, odsotnth oseb 191 skupaj 234,1 HiSnih stevilk je 400. Leta 1900 je bilo du§ 1919, sedaj jih je več 423. Živine je in sicer: Konjev 16 vsak je vreden 300 K 4.800 K; junic 56 po 210 K — 11.760 K; juncev 55 po 230 K - 12.650 K; krav 298 po 350 K 104 300 K: volov 174 po (»00 K - 104 400 K; praStčev 475 po 50 K — 23.750 K; perutnine. kokoši. golobi. gosi race 3359 povprečno po 2 K — 6718 K: oslov u po 30 K - 180 K. Vseh naštetih živali je 4439. Skupna vrednost živine znaAa 263 558 K. Izven- tega je Se 4 ovc, 1 ko/.a in 14! panjev Cebel. V občiol ŠUoJei je bilo dne 31. decembra I. I. navzočih in sicer: v ^tanjelu samem 321. v Kobdilju 3°5, v Hru^evici 252. na Lukovcu OS. pri Ko- bolth 67. pri Lisjakih o7 in pri Čipih 24 oseb — skupno torej 1194. Od teh je 13 Nemcev in 1 Italijan. drugi so vsi Slovene). Odsotnih je bilo ta dan: v Sianjelu 211. v Kobdilju 289. v Hru- Sevici 17^. na Lukovcu 43 pn Kobolih 1«V pri Lisjakih 71 in pri Cipih 6 oseb — skupno 824. Obfcina Komcn šteje po zadnjem Ijudskem steiju 2309 oseb in sicer jih je: v Komnu 8oO. (I. 1900 jih je bilo 7S7). v Preserju 122 (115). v .Malern- dolu 149 (1361. v Svetem 530 (530). v Tomaževici 26f> (244). v Volčjemgradu 382 (404). Skupno jih je priraslo 93. Po veri so vsi rim.-kat* Po občevalnem je^iku 22^8 Slovencev. 3 Italijani in 8 Nemcev. Prirastek je v Komnu tako majhen, ker odhaja vsako leto mnogo ljudi v Trst. Brezsrčna babica. - V Pulju so aretirali babico Haberle. ker je na željo nekaterih nepoštenih mater spravljala s tega sveta novorojenčke. Na podlagi pre- iskave so aretirali 9 oseb. Kočevske demonstraclje pred so- discern. V sredo se je vršila razprava v Kočevju proti demonstrantom. Raz- prava se je vršila eel dan do pozne iire zvečer. Sodba je bila večjidel zelo milostna. Hermann in Verderber sta bila obsojena na 10 K. Arko ua 20 K. Pepi Altenreiter na 30 kron, le Kromer je bil obsojen na en mesec zapora. Aretaolja. V torek zjutraj je poli- b'ja aretirala že večkrat zaradi tatvine kaznovanega 49 letnega Ivana Me- dvešček, ker je v Kapucinski ulici ukra- del 5 kg bakra. MedvešČek je oženjen in celo njegova žena ga je storila ne- koč aretirati, ker ji je nevarno grozil. Oailškl zganjetoönikl na Dunajn. V torek zjutraj se je z dvema poseb- nima vlakoma pripeljalo na Dunaj 2100 žganjetočnikov iz öalicije, da interve- nirajo na merodajnem mestu, da se jim še nadaljd dovoli točiti žganje. Vellka ieiezntftka nesreča se je pri- g»dila v torek na Francoskem. V poslaji C'Mirviilc ^ta tr*ila dva vfaka. ki sta sc nato vnela; vsi vuzovi so pogoreli iz- vc-n enega jedilnega vo/a. Izpod razvalin sc izvlekii 8 mrtvih in veliko Stevilo ra- njenih oseb. Učenca zdravega in cvrstega sprejnif tvrdka Konjedic-Zajec Razpis. \7 gradiščanskem šolskem okraju je razpisano v stalno nameščenje me.sto učitelja - vdditelja v Škr- ljevem in mesto učitelja v Devinu (za ekspozituro v Medjivasi). Proš- nje je vlagati pri c. kr. okr. sol. svetu v Gradišču do 4. marca t. 1. ! Kalhreiner ] I Kneippova ] [ sladna kava j HHSHGBHl I je le en«, posnem- I I kov pa je več! Zato B I poaeorl Zahtevajte ¦ I in jemijite tamo fl I txvirne savoje I I ¦¦ z imenom mm I [ Kathreiner 1 Tuöl na kruh mazati se pusti noua uoljna jeöilna mast In pomaga tako pribranltl u gospoöinjstuu ueliko öenaria, | ker nl samo najboljša, temueč { iuö\ najceneiša jeöilna mast. Vsem tfosjMHl liijjun topi« prfporočanio KOMHSKO CIKORIJO ===== edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. = === v kor 1st-------- obiuejitiiu siovencein. Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka f GORKI VIA MATTIOLI. Izdeiuje vsakovrlne načrte, stat. f raČune, sprejema stavbinska dela vseh \ V|st, izdeiuje tucii Wesifal.-strope patent. $%vseh avstrij3kih mestth St. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska de!a bre/ zadržanja pri zi- danju, nizke konslrukcije. z ravniin stro- | pom zavarovamni proti ognju ki izoli- rajo vsako šomenje in ropotanje, pri liranitev železnin nosilcev. železnih vezi in vijakov, eenoji Inker vsi dmgi ma- ll? ai strops. Pojasntla, statl raöaai in prora- \ tanl brezpladno. Izdehife enodružinske hiSe po sisiemu votli blok. ki je najtrpež nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vartja. z vedno isto temperature. Genejft taiior ?si tfrugi slatetftt. Rtntiitta MMm in barvainica. Marsikdo ae°ve, da se nahaja v Gorici Fitialka keotftne fistünice in barvalnice ALBIN 0OE6ANA Iz Trsta, kjer se pere, Čisti in baiva. vsakovrstno blago, moškein fcenskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd. Izdeiuje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. — Za barvanje se uporabljajo le lake bs ve, ki so vatrajne in se dado prati. ——¦— i ii Cene Emerne ¦...... Za obi la naročila se priporofa zastopnik Anton Jug*, Gledališka ulica 8\ 14. V'elika aa- loga dvo- koles od K 30-300: Si- va!, stro- jov od k 30- 250; pramofo- iov od K 15- 1500; > ploWe od K I-4; v«ako- vrstnih knietijskih slro- jev. orkestrijonov i. I. d. Mehanična delavnica pri BATJEL-u (. 0 R I ( A, S t o 1 u a ulir» 3-4. Prodajatudi nameseöne obrokc. Novi glovcuski ceniki in lepaki za go- stilnc, kavaroe i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. Kajnovejše acetilen svetiike za gostilničarje in društva od 8 kron naprej. Posfavno ustanovljena „Zveza stavbinskih in zidarskih mojslrov" vGorici naznanja p. n. občinstvu, da sprejema v izvršitev vsa stavbinska dela, načrte, proračune in konečne li- kvidacije. Zveza opozarja slavne zaupnike na največje ugodnosti, katere nudi v slučajih preVzetja stav- binskega dela, ter si je nadela nalogo isti strankam na roko pri dobavi kredita. Z naročili se je obračati v stavbinski urad v ulici Morelli št 4 II. nadst opja. Informacije se dobe vsÄkl 'dan od 230 do 3*30 ure popoldne, kjer se dobijo tudi ceniki v pregled,- ¦ ! Predsednik „Zveze stavbinskih in zidarskih mojstrov* ERNESTO ROSSI, stavbenik. Vabilo na obeni zbor. „KMEČKA BANKA", registr. zadr. z omej. jam. v Gorici, skli- Duje tern potom v smislu § 59 zadružnih pravil in vsled sklepa načelstva redni letni občni zbor. Isti se bo vršil v društvenih pro- storih v nisi st. 12 I. nadstr. na Kornu v četrtek 9. marca t 1. ob pol 2. uri pop. z nastopnim dnev- nim redom: poročilo načelstva, poročilo nadzorstva, predložitev bilance za 1. 1910, siučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob določeni uri, vrši se eno uro pozneje občni zbor ne glede na število navzočih članov in znesek deležev, ki so zastopani. V Gorici. dne 18. februvarja 1911. KMEČKA ÖANKA registrovana zadrugc z omejentm jamiivom. Dr. Franko, predsednik. 8 najem se odda hiša s posestvom vred. Hiša je v vasi blizu železni^ke po- staje pripravna 7a g o s i i 1 n o in t r g o v i n o. Oglasiti se je: A vg i]stl na vdova (¦ a b r i j e 1 č I e A VCE. Odvetnik Dr. Kami Flips naznanja, da je otvoril odvetnisko pisarno v GORICI Via Municipio st. 13 I. nadstropje. Dobro krepilo za zelodcno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenaieli ali si pa z zaužitjem slabih. za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar. krče. bolečine, napihnjenost itd. WW je dr. Elgelnov „B A L D R! A N U M". "«« .Baldrian um" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjune tudi slabe posledice, kakor nervoziteto ne«|»ečttoi>t, omotico, «ffisko itd. Vsled njegovih seslavin, ki so samösko vino z motovilčnimi kapljicami, mali- novec in črešnjevec, vplipa .Baldrianum' tudi pospešujoče pri xaprtju in za- jtdno krepilno na cel človeški Organizern. Dr. Engelnov „BALDRIANUM ' ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahkp prenašajo slabotne os«b> in otroci tudi pri daljšem užtvanju. Najboljše je, če se ga zavžije zjutraj na tešče ai. pa zvefer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe &e razredči o-o-ö „BALDRIANUM" ooe 11111111*1111(11 z yrofo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiininiiiiii! Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, F^omansu. Ajelu. Dolgempolju, Ronkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tohninu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Pdlmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „Baldnanum" —--------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro Ogerske.------------ s=2=a=|n Svarl se pred ponarejarijem \ \\\ . ¦ ,- ZahteVajte izrecno Dr. Engel - nov „ß a I d r i a n u m". r „Kmečka Banka" v Gorici, ==z na Kornu št. 12 == eskomptuje menjice \nn\ jakti ugodnimi po^oji. Sprejeuia vlo^e na knjižice in na t*Ak«»ri ra- (•un. ter jih obrestuje eisto |><> '--------- 4V|o --------- Načelstvo obsto)! iz pg. . Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velcposestnik in iupau v I! i,ah. poitprod- sednik, Fran Obtjuhuk, veleposeatnik in župan v Kojskctn-Krasiiu, leuncij Kritman, niniiičiltlj » i)«rnl>eigii. Alojnj Bandclj, veleposeatnlk f 1'odgori. Stojtel Kdo ne pozna tvrdke Stojtel Kerševani & Cuk na Stolnem trqul (Piazza Duomo) v 6 O RI 6 I štev, 9> Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria Hiyalue stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-lethi uporabi brezšumno, hitro in točno. Origiiial Victi rfa šl\alni Htroji so se vsem šiviljam, krojačem in drugim močno pri- i Ijubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- l --Tzrr-----~^r=.- nega stroja —------^^.-n-.—u.-= I HnOriginal Victoria" šivalne stroje. I ^- Tvrdka da na razpolago uöiteljico, ki pouöuje ^ brezplačno. Z. Original Victoria šivalnimi ^ fltroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekarniranje) itd. itd. Ta tvrdka inia na prodaj vsakovrstno krnetijsko orodjo: slamoreznice, sti- skalnice, droxgalnize {stroje *•• mästen je grozdja), pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- boljša dvokoleso bela, rdeča itd. ¦L znan.ko KERSEVANI &GDS, K1 Jin sama lzai'luJe- Nadaljc, puike, samokrese, drugo belgijsko orožje stre- ___ Ijivo. — Potem najboljše gr, mo tone. ' Daje na obroke. se razpošljajo ¦ =-- zastonj. — lzdajattli in oUtovorni urcdmk Anton B a v č a r. Tiska .Narr>dn;i""Tiskarnatt (odj/ov. I.. I «kežiu