Poštnina	v pitintif
Leto XIX., št. 295
UpravniStvo ujubljana. Knafljeva S
—	relefon SL 3122 3123 3124, 8125 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon 9t 2455. Podružnica Celje Koc«oova ulica 2.
—	Telefon 9t 190
Računi on pošt ček zahodih: LJubljana 9t 11.842. Praga čdslo 78 180 Wten St 105 241

Ljubljana, sreda ti. decembra I938
Cena 2
Izhaja vsak dan razen pooeoeijaa. Naročnine znaša meseCnc Din 25.—> Za Inozemstvo Din tO.—_
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva a lica S telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica 9tev L telefon St 65
Rokopisi se ae vrafiajo
CIANOVI RAZGOVORI V PESTI
Italijanski zunanji minister groS Ciano je bil včeraj med drugim tudi gost državnega upravitelja, admirala Horthyja
Budimpešta, 20. dec. o. V zvezi z obis-
kom Italijanskega zunanjega ministra Ciana je zbud.la v diplomatskih krogih presenečenje uradna izjava, da ta obisk ni službenega značaja, temveč samo zaseben. Po tem službenem poročilu se zdi, kakor da je Ciano prišel zasebno na Madžarsko ter da ne bo za njegovega obiska nobenih političnih razgovorov, kar tolmačijo v tem smislu, da so odnosi med Madžarsko in Italijo itak najboljši.
Domnevajo, da je do službenega komunikeja prišlo po včerajšnjih dogodkih na madžarsko-slovaški meji, kjer so se na veC krajih pripetili krvavi incidcmti, ki so jih povzročile madžarske teroristične tolpe, ki se še vedno zadržujejo v bližni meje. Ni dvoma, da so bili incidenti, ki so &e končali krvavo za madžarske teroriste, uprizorjeni nalašč za Cianov obisk v Budimpešti, da bi pokazali, da odnosi med Madžarsko in CSR še niso popolnoma urejeni in da se Madžarska ne more zadovoljiti z dunajsko razsodbo, ker je pričakovala mnogo več. Ker je bil Ciano eden izmed razsodnikov na dunajski konferenci, se mora ta dogodek razumeti kot njegova osebna žalitev in je gotovo v tej smeri podvzel pri madžarski vladi pri-nierne korake. Zato sklepajo, da bo Ciano v teku svojega nadaljnjega bivanja na Madžarskem prekinil politične razgovore z madžarskimi državniki, ali pa jih v znal; protesta omejil na minimum.
Davi ob 8. se je pripeljal regent Horthy r avtomobilom pred hotel, v katerem se je nastanil zunanji minister Ciano. nakar sta se skupaj odpeljala na lov v okolici Godoloja. Ta neobičajni vljudnostni akt državnega poglavarja napram zunanjemu ministru druge države je zbudil splošne pozornost v političnih krogih ter ga spravljajo v zvezo s Cianovim nerazpoloženjem zaradi včerajšnjih incidentov na madžar-tiko-češkoslovaški meji. Današnjega lova so se razen Horthyja ln Ciana udeležili tudi Imredy, Csaky in nekateri drugi ministri. Opoldne je bil obed v gradu v Go-
; dftlOju, nakar se je Ciano vrnil z avtomo-
j bilom v Budimpešto, kjer je ob 18. spre-I jel v Italijanskem poslaništvu člane italijanske kolonije.
Nocoj je madžarski zunanji minister
priredil na čast grofu Cianu slavnostno večerjo, po kateri sta ob polnoči Horthy in Ciano odpotovala na lov na severno Madžarsko.
Iz Budimpešte v Varšavo
Rim, 20. dec. o. V tukajšnjih političnih krogih ne Izključujejo možnosti, da bo Ciano na povratku iz Budimpešte še ob koncu meseca odpotoval v Varšavo. Cianov obisk v Varšavi je bil že davno nameravan; ker pa postavlja sedanji položaj v srednji in vzhodn5 Evropi na dnevni red razna kočliiva vprašanja, menijo, da ga bodo pospeBli.
, Budimpešta, 20. dec. o. Po informacijah ! agencije »United Press« lz dobro pouče-j nih madžarskih političnih krogov razpravljajo ob priliki obiska italijanskega zunanjega ministra Ciana v Budimpešti v glavnem o naslednjih vprašanjih:
1. O ojačenju madžarsko-italijanskega prijateljstva pred odhodom zunanjega ministra Csakyja v Berlin. 2. O Cianovem nasvetu, naj Madžarska ne pedvzame nobene akcije več za odcepitev Podkarpatske Rusije od ČSR. 3. O poizkusu, da zavzameta Italija in Madžarska skupno stališče glede ukrajinskega gibanla 4. O italijanskem priporočilu za vzpostavitev prijateljskih odnošajev me 1 Bud:mpešto. Beogradom in Bukarešto. 5. O tesnem itali-jansko-madžarskem erospodarskem in kulturnem sodelovanju V zvezi z zadnjo točko naj bi se v vseh madžarskih šolah uvedel obvezen pouk italijanskega Jezika.
Slovaška prekinila pogajanja z Madžarsko
Bratislava, 20. dec h Madžarski teroristi so zadnje dni izvršili več drznih napadov na slovaško ozemlje Ze pred tednom dni je večii oddelek madžarskih teroristov napadel nemško zborovanje v bližini Niž-njega Medževa Takrat je madžarski poslanec Esterhaszy v glasilu slovaških Madžarov »Ui Irek« trdil da so Nemci napadli Madžare Bratislavski »Grenzbote« je že takrat ponudil dokaze da so napad organizirali na madžarskem ozemlju Predvčerajšnjim pa je sledil zopet nov napad v bližini Trebišova. ki leži na pol poti med Košicami in Užhorodom Madžarski teroristi so s pomočio aktivnih madžarskih vojakov napadli obmejne kraje Kuzmiče Silvaš in Slavec Pri tem je bilo več češkoslovaških orožnikov hudo ranjenih Kljub temu se ie češkoslovaški obmeini straži posrečilo, da je pognala napadalce v beg Madžarski teroristi, ki so bili obo-
roženi tudi s strojnicami, so se umaknili nazaj preko meje.
Slovaška vlada je danes razpravljala o teh dogodkih ter je sklenila izvajati repre-salije Predsednik slovaške vlade dr Tiso je odredil, da se takoj prekinejo vsa pogajanja z Madžarsko zlasti tudi podajanja glede definitivne razmejitve Slovaška ne bo prej nadaljevala po^aiani z Madžarsko predno madžarska vlada ne bo dala popolnega zadoščenja za te napade ter jamstva. da se taki napadi ne bodo več oo-novili Madžarska vlada mora tudi dokazati da je razpustila teroristična tabonSfp na svojem ozemlju ter da je vse krivce napadov pozvala na odgovor ln jih primerno kaznovala
Budimpešta. 20 dec AA Reuter' Poročajo. da se bo iutri sestala mešana mad-žarsko-č°škoslovaška komisija z r>am°nom da izvede preiskavo o najnovejših nemirih na meji.
ovora
Italija se ne troji „deinagoiM!i groženj" — Francoski tisk podčrtava solidarnost Anglije in Francije
Rim. 20. dec. a »Giornale d'Italia« piše o včerajšnjem govoru zunanjega ministra Bonneta, ki je v francoskem parlamentu izjavil, da ne bo Francija odstopila niti pedi francoskega ozemlja. List pravi, da so takšne nepopustljive izjave demagoške in se ne skladajo z diplomacijo, razen tega pa Lahko postanejo nevarne za politiko celega naroda. List ugotavlja, da je Bonnet preti-Tavail v svoji izjavi, ko je tajil dvostranski značaj raznih pravic in zavračal popolnoma nedvoumne pravice Italije. Članek nato omenja, da je bila ravno Francija tista, ki je razveljavila pogodbe iz leta 1935 in da bo zdaj zato treba začeti na novo. da se ustreže italijanskim pravicam, izvirajo-čim iz londonskega pakta, ki obvezuje tudi Francijo. List končuje, da bi bi' Bonnet moral biti zmernejši v svojem govoru. Italija bo mirno čakala razvoj dogodkov.
Pariz, 20 dec a. Tisk komentira debato v francoski poslanski zbornici, ter v angleškem spodnjem domu. »Libertc« piše: Zunanja politika Francije, kakor jo je definiral zunanji minister Bonnet, je označena kot politika, ki teži za tem. da se zgradi mir v duhu pomirjanja, prav tako pa teži tudi za tem. da se integralno ohrani nacionalni in imperialni duh Zunanja politika Francije je istočasno miroljubna in realistična. Kar pa se tiče Chamberlaina je ta pokazal, da bi drugačna politika mogla
dovesti edino do vojne. AM se bo posrečilo ostati pri tem. to je vprašanje, na katerega za z-dai še ni mogoče odgovoriti Velika Britanija pa se ne razorožuje. pač pa oborožuje še dalje ter se bo oboroževala vse dotlej dokler bo tc potrebno
Pietr< je objavil v »Jruru« članek v katerem med drugim pravi da itali|ansko-an-gleški razgovori ne bode zaključeni > posebnim »svojstvenim sporazumom«, kar je tudi sam Chamberlain priznal T' razgovori bodo imeli edino ta cilj. da se zberejo podatki, ter da se obe strani med seboj ob vesti ta Chamberlain je te razgovore pred stavil kot logično posledico politike ki jo je dozdaj vodil in o kateri se more reči tole. Bilo je nekaj razgovorov pri katerih smo poskušali rešiti mir in smo ga reši li. ker vsaka druga rešitev pomeni vojno Tudi v tem obstoji istovetnost stališč Londona in Pariza
»Action Francaise« pooidarja. da je Chambarlain priznal, da Niemčiia po mo-nakovskem sporazumu n; ničesar takšnega storila, da bi s tem pokazala svoio dobro voljo Po ponovni ugotovitvi istovetnosti francosko-angleških interesov sestanek med angleškim ministrskim pred-ednikum Cham berlainom in Mussoliniiem z ozirom na da našnje stanje odnošajev med Runom in Pa rizom ne bo mogel ustvariti zadovoljivega političnega ozračja za Francijo.
bo glavni predmet Chamberlainovih razgovorov v Riniti Načelni sporazum je baje že dosežen
Pariz, 20. dec. o. Kontinentalna izdaja »Daily Maila« poroča iz Rima. da bo Chamberlain ob priliki svojega obiska v Rimu razpravljal z Mussolinijem tudi o vprašanju pakta štirih, ki naj bi bil podlaga bilateralnim pogodbam o nenapadanju med Anglijo, Italijo, Francijo in Nemčijo Načrt tega pakta je bil že predložen Hitlerju in Daladieru v proučitev. Razprava o omejitvi oboroževanja bi se začela šele po za-ključitvi tega pakta.
London, 20. dec. o. Rimski dopisnik »Daily Maila« poroča, da so mu v Rimu potrdili, da bosta Chamberlain in Mussolini po svojem sestanku v Rimu predložila ostalim velesilam načrt pogodbe štirih o medsebojnem kontroliranju in nenapadanju. Ta pogodba bi obstojala iz cele vrste sporazumov o obsodbi vojne kot sredstva za dosego deplomatskih ciljev. Baje je bila načelno že parafirana. »Daily Mail« poroča nadalje, da namerava Chamberlain stopiti v osebne stike tudi s Hitlerjem in Mussolinijem Konferenca za razorožitev oziroma omejitev oboroževanja bi se sklicala šele po sklenitvi te pogodbe.
Rim, 20. dec o. V komentarjih članka londonskih »Times« v katerih se za vprašanja, ki imajo realno podlago, kakor za vprašanje avtonomije Italijanov v Tunisu in vprašanje reorganizacije, uprave, prometne uprave v Džibutiju in Sueškem prekopu, predlaga kompromisna rešitev, poudarjajo italijanski listi, da ga angleški opozicijski tisk tolmači kot znak, da bo Chamberlain na sestanku z Mussolinijem ▼ Rimu razpravljal v možnosti sredozem-
skega sporazuma po zgledu monakovskega
London. 20 dec AA Štefani Za časa obiska Chamberlaina in lorda Halifaxa v italijanski prestolnici bodo številne svečanosti Med drugim bo uradni banket v Beneški palači čim bosta Chamberlain in Halifax prispela v Rim Drugi dan zjutraj bosta angleški ministra položila venec na grob italijanskega neznanega junaka, nato pa bosta šla v Vatikan, kjer ju bo sprejel v avdienco papež Pij XI. Angleška ministra bosta ta dan na kosilu na angleškem poslaništvu pri sv. stolici. Popoldne b"do daljši razgovori med italijanskimi in angleškimi ministri Zvečer bosta gosta prisostvovala sprejemu, ki ga bo njima na čast priredil zunanji minister grof Ciano, udeležila pa se bosta tudi gala-pradstave v rimski kraljevski operi Prihodnji dan bo prost. Zvečar bo prirejena gala-večerja na angleškem poslaništvu.
Listi poudarjajo, da bosta angleška ministra imela tri daljše konference. Poleg tega si bosta ogledala tudi nekaj najpomembnejših del, ki jih je ustvarila fašistična vlada, med drugimi velika javna dela na Pontinskih močvirjih.
Japonska tvornica
smodnika uničena
Tokio, 20 dec. o. Pri eksploziji v tovarni smodnika v Tokiju je bilo ubitih 30 de-avcev, okoli 100 pa ranjenih. Eksplozija in požar, ki je nastal po njej, sta tovarno popolnoma uničila.
Nsnsci zahtevajo priključitev Klajpede
Berlin, 20. dec o Kakor poročajo iz Klajpede. je bila uradno proglašena sestava novega deželnega zbora. Nemo imajo 25 mandatov. Litovci pa 4. Proglasitev volilnega izida so uporabili Nemci kot povod za velike manifestacije na vsem klajpedskem ozemlju. V vseh nemških j krajh so priredili manifestacije, na Katerih so zahtevali priključitev klajpedsse-ga ozemlja k Nemčiji. Na meji med Litvo in klajp&dskim ozemljem so prižgali mnogoštevilne kresove. Prebivalstvo je po-! vsod pripravilo zastave s kljukastim kri-; žem, ki pa jih je dr. Neumann prepovedal. da bi ne nastali kaki incidenti bi-! tovska vojska in oblasti so se zadržale rezervirano, čeprav so imele manifestacije izrazito p rotili tovski značaj.
Berlin. 20 dec h. V nemških krogih so vzbudile veliko pozornost vesti, da namerava Litva zgraditi no\o luko. ki iaj bi izločila Klajpede Nova luka bo zgrajena v bližini ribiške vasi Sventoi. ki leži na izlivu rtke Sventa. To je stara luka. ki ima zelo ugrdno lego. 2e lansko leto so zgradili manjše pristaniške naprave sedaj pa so se odločili za velikopotezno izgraditev. tako da bo to največja litovska trgovska luka.
Pogajanja o izselitvi Židov iz Nemčije
London, 20 dec. o Kakor poroča t>Daily Telegraph«. se bodo v najkrajšem času pričela na podlagi dr Schachtovih razgo-vorov v Londonu direktna pogajanja med london-kim odbrrom za begunce in nemško vlado. Schachtovi predlogi glede izseljevanja nemrkih Ž;dov iz Nemčije se sicer ne zde priklauni vendaT pa se mora upoštevati, da je prišlo do direktne zveze med njim in odborom za begunce. Po nemških predlogih naj bi se židovsko izseljevanje financiralo s pomočjo izvoznih bonov Isti list poroča iz Berlina, da bo dr. Schacht poročal o gvoj:h londonskih razgovorih kancelarju Hitlerju Dr Schacht bo meseca februarja ponovno prišel v London kjer bo s-deloval pri zaključnih pogajanjih odbora za begunce z delegati nemške vlade še prei bo delegacija odbora za begunce obiskala Berlin, da se pogaja z nemško vlado o praktični strani financiranja židovskega izseljevanja iz Nemčije.
Izseljevanje Židov iz Gdanska
Gdaitsk, 20. dec. a. Na židovski konferenci v Gdansku je bi' sprejet sklep, da se j židje končnoveljavno izselijo iz Gdanska. Izseljevanje se bo začelo meseca januarja. žid":e bodo odpotovali v štirih skupinah po 4.000 ljudi po morju v Palestino, Zdi se, da je Anglija odobrila naseljevanje Židom iz Gdanska v Palestino v takšnem obsegu, kakor doslej še ni bilo določen.
Iluda železniška nesreča v Argentini
Rio de Janeir0, 20 dec. br. V bližini mesta se je davi pripetila huda železniška nesreča. Na odprti progi sta trčila dve nabito polna vlaka, s katerim so se vozil delavci in dijaki. Več vozov se je popol noma razbilo. Po dosedanjih ugotovitval Je bilo 36 ljudi ubitih, nad 100 pa ranjenih.
Nove volitve v ČSR
Sedanji osrednji parlament bo zasedal samo še do marca, nakar bodo razpisane nove volitve
Praga, 20. dec. br. Po izvolitvi avtonomnega slovaškega parlamenta je postalo pereče tudi vprašanje osrednjega čsL parlamenta Po prvotnem načrtu so nameravali nadaljevati delo s sedanjim parlamentom. Temu pa so se sedaj uprli Slovaki, ki so se postavili na stališče, da poslanci, ki so bili Izvoljeni leta 1935. v popolnoma drugačnih razmerah, niso več polnomočni predstavniki naroda, ker njihova nekdanja strankarska opredelitev ne odgovarja več sedanjemu razpoloženju naroda. Slovaški ugovori so naperjeni zlasti proti socialistom in komunistom, katerim odrekajo vsako pravico z?stop?tva ljudskih interesov. Posebno se sklicujejo na to da ima pravico zastopati slovaške interese in slovaški narod edinole slovaška ljudska stranka, dočim so v praškem parlamentu kot zastopniki Slovaške ljudje. ki so bili izvoljeni na drugih poiitičmh programih. Slovaška vlada je postavila zahtevo, da morajo oostopiti vsi bivši slovaški poslanci ter da morajo postati člani praškega parlamenta edinole novoizvoljeni člani avtonomnega slovaškega parlamenta V tej zadevi je danes interveniraj pri praški vladi predsednik slovaške vlade dr Tiso Zatrjuje se. da bo sedanji parlament zasedai samo še do marca, nakar bodo razpisane nove volitve.
Slovaški kabinet v Pragi
Praga, 20. dec. a. Trije državni tajniki Slovaške, ki so akreditirani v skupnih ministrstvih. so prevzeli danes dolžnost, in sicer Jožef Zvrškovec v zunanjem ministrstvu, Štefan Hasis v ministrstvu za narodno obrambo in Aleksander Hrnciia v finančnem ministrstvu Ti trije tajniki bodo pod predsedni^tvom predsednika slovaške vlade Karia Sidorja tvorili neko vrsto slovaškega kabineta v Pragi.
Sklicanje prvega slovaškega parlamenta
Bratislava. 20 dec h. Z ukazom prezidenta republike je sklican novoizvoljeni avtonomni 91 -»vaški parlament k otvoritveni seji za 18 januar. Sklicanje slovaškega parlamenta ie važ^o v toliko. keT stopi « tem dnem v veljavo pcoblastilni zakon ki daje prezidentu republike pravico do izpremembe ustave.
Prezident dr. H^cha
bo obiskal Slovaško
Bratislava, 20 dec. AA. (CTK). Minister Karol Sidor je odpotoval iz Bratisla-
ve v Prago, kjer se bo v imenu slovaške vlade razgovarjal o bivanju predsednika republike dr. Hache na Slovaškem. Slovaško ljudstvo je z velikim veseljem sprejelo vest, da bo predsednik republike obiskal Slovaško, povsod se pripravljajo, da poglavarju države prirede sijajen sprejem ter mu na ta način izkažejo hvaležnost, spoštovanje in vdanost.
Svobodno udejstvovanje nemških organizacij
Bratislava, 20 dec. a. Uprava Hlinko-ve garde je obvestila nemške organizacije. da smejo nadaljevati s svojim delova^-njem. ter da njihovo imetje ne bo konfl-scirano. Nemškim organizacijam, ki so bile po pomoti razpuščene, bo dovoljeno, da ponovno začno z delom.
Zastopnik Čehov
v Volašinovi vladi
Chu®t, 20. dec. a. Cehi lz Karpatske Ukrajine zahtevajo, da se pri karpatski ukrajinski vladi postavi državni tajnik za češke posle To željo so izrazili Vološinu o priliki obiska ki so ea pri njem naredili zastopniki češkega narodnega sveta Podkarpatske Rusije. Verjetno je da bo svetnik ministrstva Štefan Augustin imenovan za tretjega člana avtonomne kar-patsko-ruske vlade.
Trgovinski ©dasošaji
med ČSR in Nemčijo
Praga, 20. dec. AA. »Narodni listy« javljajo. da bo z bodočim trgovinskim sporazumom med Češkoslovaško ln Nemčijo zagotovljena trgovinska zamenjava blaga za okoli 2100 mfijonov čeških kron. Češkoslovaška bo izvozila v prvi vrsti v Nemčijo 6.000 vagonov pšenice in 3.000 vagonov rži. Sporazum se nanaša samo na prejšnje ozemlje Nemčije in na bivšo Avstrijo, za sudetske kraje pa bo ostal v veljavi začasni sporazum o zamenjavi blaga brez plačila carine.
Anglija izplačala ČSR 10 milijonsko posojilo
London, 20. dec. AA. DNB: Finančni minister sir John Simon je danes sporočil v spodnji zbornici da je Anglija izplača^ la CSR posojilo 10 milijonov funtov, kakor je bila obljubila, v Prago je poslala posebnega odposlanca, da ji bo poročal o uporabi posojila.
Zakaf Je Mussolini molčal
Uga&anja pariških in pojasnila rimskih listov
Pariz. 20 decembra, r Skoro vsi pariški listi razprav'iajo o tem. zakai ministrski predsednik Mussolini v svojem nedeljskem govoru v Ca boni ji na Sardiniji ni omenil italijanskih zahtev napram Franciji in sploh ne obravnaval odnošajev med Italijo in Francijo »Figaro« pravi da pada v oči kontrast med zmernim tonom duceievcga govora in ostrini pisanlem italijanskega tiska List meni. da je Mussolini molčal, ker smatra, da še ni prišel usodni trenutek za formuliran ie službenih zahtev.
V enakem smislu pišeta »Journal« in »Exce!sior«. pn čemer prvi list napoveduje, da hoče Italija počakati do prihoda angleškega minis-t-skega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Ualifaxa. Ex-cel&ior je celo mnenja, da italijanske zahteve v bKtvu niso teritorialnega značaja, marveč se nanašajo, le na gotove pravice, pa bo zato mogoče o njih razpravljati, ako ne predstavljajo okrnitve francoske suvereno-
sti in ne ogražanja svobode na Sredozemskem morju. V splošnem tolmačijo listi Mussolinijev molk glede odnošajev do Francije kot ugoden znak. da so še vedno cdprta vrata za prijateljski sporazum.
Rim. 19. dccemb-a. r. Italijanski listi ugotavljajo. da ni nikakega vzroka za ugibanja inozemstva, zakaj Mussolini v svojem govoru na Sardiniji ni omenil italijanskih zahtev napram Franciji. Tega ni bilo niti pričakovati. ker italijanska vlada nima nikakega vzroka, da se že sedaj odkrito angažira v sporu med italijansko in francosko javnostjo. Italijanski odgovorni krogi so mnenja, da je za sedaj dovolj, ako kot opazovalci prisostvujejo francosko-italijanski polemiki in prepuste čai;u, da vrže na površino vprašanja, ki bodo dozorela za diplomatska pogajanja. Tudi bližajoči se po-set angleških d žavnikov nalaga gotovo rezerviranost, da se ne bi za razgovore v Rimu ustvarili prejudici.
Sneg in mraz ovirata promet
Beograd. 20. dec. p. že nekoliko dni sneži po vsej državi. V Beogradu veje koša, va nocoj pa je začel padati leden dež in se mesto spreminja v ogromno drsališče. Sneg in mraz močno ovirata železniški promet. V Beograd prihajajo vlaki z velikimi zamudami Dočim imajo vlaki z juga manjše zamude, Imajo tem večje vlaki s severa. Tako je prispel davi brzi vlak iz Budimpešte z zamudo 111 minut, dočim je imel simplcnskj ekspres eno uro zamude Zagrebški brzi vlak je imel 2 uri in 10 minut zamude, pa tudi potniški vlak je prišel zelo kasno. Vzrok je težavno manipuliranje na postajah, zlasti pri ustavljanju lokomotiv na spolzkih tirih, pa tudi težkoče pri ogrevanju cevi in razno drugo. Zanimivo je, da je kljub velikemu mrazu bilo več požarov. Tako je nastal snoči požar v tvornici ledu »Pri šestih topolih«, davi je nastal požaT v velikem hotelu *Royal« v Kralja Petra ulicL Gasilci 33 imeli pri gašenju velike težkoče, k&T jim je veda zmrzovala v ceveh. Le s težavo se jim je posrečilo ogenj pogasiti. škoda je znatna, človeških žrtev pa k sreči ni bilo.
Praga, 20. dec. br. Na Češkoslovaškem je danes mraz že znatno popustil. V hribih je bilo danes še nad 10 stopenj mraza, v dolinah pa le še 9 do 10. Na Slovaškem je mraz zelo naglo popustil in je bila opoldne temperatura le po 1 do 2 stopnji pod ničlo. Po vsej republiki je začelo snežitL
VarSava, 20. dec. a. Iz Morkve poročajo, da znaša temperatura v srednji Rusiji —51 stopenj C. Zaradi velikega mraza so popokale vodovodne cevi v mnogih mestnih okrajih ln je prebivalstvo ostalo brez vode. V kurdski pokrajini so se pojavile trope volkov, ki napadajo vasi.
Moskva, 20. dec. o. V Rusiji mraz neprestano narašča. Posebno hud je v Sibiriji. V Moskvi so zabeležili —19, v Sverdlov-sku —24, pri Stalinski —44 Najnižja temperatura v Sibiriji je bila zabeležena na meji med Mandžurijo in Korejo in sicer —52 C. V Rusiji so bile prekinjene zaradi silnega mraza skoro vse zveze med posameznimi pokrajinami. Telefonskih in brzojavnih zvez skoro več ni in se vzdržujejo stiki samo še po radiu. Tudi železniški promet je popolnoma prekinjen in se vzdržuje samo še na glavnih progah, ki vodijo v inozemstvo.
Monakovo, 20. dec. w. V južni Nemčiji je mraz danes znatno popustil in je začelo močno snežiti. V dolinah je temperatura še pod ničlo, v viš:nah nad 1500 m pa se je dvignila celo nad ničlo.
Milan, 20. dec. w. V vsej severni Italiji je po izrednem mrazu zadnjih dveh dni začelo danes močno snežiti. Sneg je zapadel celo na Apeninih. Ponekod je bilo še tudi danes izredno mrzlo. V Vicenzi so zabeležili danes 15 stopenj pod ničlo. Celo beneške lagune so zamrznile. V Piacenzi in Trstu so pripeljali v bolnice več ljudi zaradi hudih ozeblin. V Milanu je zapadel debel sneg. Več tisoč delavcev mora neprestano čistiti ulice. Avtomobilski promet je skoraj popolnoma ustavljen.
Pariz, 20. dec. w. V Franciji mraz še vedno narašča. V Parizu kjer je bilo včeraj 12 stopenj pod ničlo, so imeli davi celo 15 stopenj, kar je zelo redek primer. V Parizu in okolici je zmrznilo 30 ljudi. Šele proti 'večeru je mraz znatno popustil ter je začel naletavati sneg. Železniški promet je zaradi mraza zelo oviran, ker so zamrznile mnoge signalne naprave. Vlaki imajo velike zamude. Na Atlantskem oceanu besni hud vihar, ki je napravil na francoski obali obilo škodg.
Politični položaj v Chamberlainovih očeh
Predsednik angleške vlade o stališču Velike Britanije do perečih mednarodnih problemov
I svojem včerajšnjem govoru pokazal. ▼ iem jo jedro sedanjega mednarodnega političnega položaja ter je povedal soglasno mnenje vse Anglije.
»Daily Express« piše, da je bil govor min, predsednika Chamberlaina zelo pomembna deklaracija, ki jo je odobril ves narod v Veliki Britaniji. Angleški mm. predsednik je izjavil najodločneje, da je pripravljen nadaljevati politiko pomirjevanja in njegova odločnost uživa splošno spoštovanje posebno še zato. ker je dejal da ne namerava v ničemer ovirati razvoja Nemčije. To je povedal v imenu vsega naroda.
»News Chronicle« podčrtava, da je Chamberlain v svojem včerajšnjem govoru izjavil, da angleška vlada ne more priznati generalu Francu pravic vojskujoče se stranke, dokler so tuje čete v Španiji in dokler ne bo urejeno vprašanje tujih prostovoljcev v odboru za ncvaoofiavanje.
London, 20. dec. d. V spodnji zbornici Je imel včeraj predsednik vlade Chamberlain velik govbr, v katerem je odgovarjal na opozicijsko kritiko vladne zunanje politike. Dotaknil se je vseh perečih medna-rodr h političnih problemov ter je izvajal me. drugim:
Odločno zanikam v gotovem tujem tisku razširjene vesti, češ da nameravam ob briliki svojega skorajšnjega obiska v Rimu ponuditi Italiji angleško Somalijo Te vesti so popolnoma izmišljene in razširjene v očitnem namenu da povzročijo zmedo v javnosti Nihče v Angliji ne misli na to, da bi komurkoli odstopil le eno samo ped angleške posesti.
Kar se tiče Španije, se bo angleška vlada strogo držala načela o enakem postopanju z obema strankama Zastavila bo ves svoj vpliv za to, da bi prišlo do premirja v Španiji Angleška politika ne bo odstopila od načel, ki jih je do sedaj branila. Naša želja je vedno bila. da si naj španski narod sam uredi svoje spore Zato me globoko žali vsako sumničenje. ki bi se širilo v tej državi, češ da misliva zunanji minister in jaz izdati našo stvar ali pa opustiti kakšno življenjsko načelo in to v korist državi, ki je naša prijateljica ali pa sovražnica (Splošno odobravanje.)
V Rim ne bomo šli z nikakim določenim programom in tam tudi ne bomo iskali kakšnega posebnega sporazuma Hočemo samo izmenjati misli o vseh vprašanjih, ki so skupna Odhaiamo na to pot z velikimi 73,iami, da bi zboljšali naše odnošaje in t z vzajemnim razumevanjem ter da tako z osebnimi stiki utrdimo medsebojno zaupanje, ki naj v teh okoliščinah koristi splošni ustalitvi v Evropi, posebno pa med državami okoli Sredozemskega morja.
Želim, da bi se odnošaji med Anglijo in Nemčijo uredili. V povojnem času smo prišli do sklepa, da se proti Nemcem ni postopalo zmeraj modro in velikodušno. Toda počasi smo spoznali njihove velike čednosti in smo zelo želeli, da bi lahko z njimi sodelovali pri obnovi evropske civilizacije. Pri nas ni nikake maščevalnosti, pa tudi ni nobenih želja, ki bi hotele preprečiti njihov ^zvoj. Obratno, mi želimo iskreno, da pri vedemo ta močan in krepak narod k sodelovanju za splošno dobro Ne bo miru in napredka v Evropi dokler ne bo sodelovanja pri stvareh ki vrednotijo življenje in ki dajejo življenju vrednost Mi vsi resno in stalno želimo, da bi narodi Velike Britanije in Nemčije skupno z ostalimi činitelji evropske politike sodelovali za odstranitev vojne nevarnosti. Prepričan sem, da govorim tudi v imenu mnogih drugih držav na svetu če upam. da bomo s svojim delom lahko odstranili misel na to veliko nevarnost Toda s tem, da izrekamo to svojo željo, še nismo storili vsega, kajti za sporazum sta potrebna dva, kakor sta tudi za vojno potrebna dva Pričakujem, da bodo vsi, ki govore v imenu nemškega naroda, jasno pokazali, da žele pomagati pri utrditvi miru, ki bo zanje prav tako koristen, kakor za vse druge.
Vsak čas smo pripravljeni razgovarjati se o omejitvi oboroževanja, vendar pa tako, da bodo vsi doprinesli svoj del. upoštevajoč pri tem svojo lastno varnost. Dokler pa se drugi ne bodo nehali oboro-ževati podnevi in ponoči, tako dolgo tudi mi ne smemo držati križem rok.
Nato je Chamberlain govoril o položaju na Daljnem vzhodu in rekel, da v ozračju sile. ki se tam uveljavlja, v Evropi nikdo ne more pričakovati od angleške vlade ali pa tudi od katerekoli druge vlade, da bi ugodila zahtevam, ki se ji postavljajo v takih okoliščinah Lahko pa verjamete, da bomo storili vse. kar je možno, da ne bo nobena zahteva pozabljena in nobena korist oškodovana.
Chamberlain je zaključil svoj govor s poudarkom, da je bila angleška zunanja politika v zadnjih 18 mesecih popolnoma pravilna. Ce bi moral on še enkrat preživeti vseh teh 18 mesecev, tedaj ne bi tudi niti za vejico spremenil svoje politike. Ali bo ta politika dosegla cilje ki smo si jih zastavili, to se bo šele videlo, ker to ni odvisno samo od nas. Pa še celo tedaj, če bi ta politika morala propasti, bom vendar le zmerom trdil, da druge izbire ni bilo Odločiti smo se morali ali za to politiko ali pa za vojno Toda te odgovornosti si jaz ne bi nikdar hotel nakopati na glavo, razen v primeru, da bi me k temu prisilila blaznost drugih.
Zbornica je sprejela izjavo ministrskega predsednika z dolgotrajnim odobravanjem.
Zaupnica vladi
V poznih večernih urah je bila debata zaključena in je zbornica prešla na glasovanje o predlogu delavske opozicije, naj se vladi za njeno politiko izreče nezaupnica. Za predlog je glasovalo 143 poslancev, proti pa 340. tako da je bila nezaupnica odklonjena z veliko večino.
Odobravanje v Angliji
London, 20. dec a. Listi posvečajo včerajšnji razpravi v spodnji zbornici o zunanji politiki angleške vlade uvodnike in odo bravajo v glavnem politiko min predsednika Chamberlaina. »Times« pišejo: Cham-berlainov govor je bil tako poln zdravega razuma, da si je težko misliti še kaj, glede česar ne bi bilo javno mnenje Velike Britanije složno. V vsem govoru je naj-krepkejši odstavek, v katerem je opozoril ves svet. da bi bila žalostna zabloda, če bi se ljubezen do miru in pripravljenost za kompromise, ki jo kaže Velika Britanija, smatrali kot slabost. Po velikem prispevku k miru, ki ga je podal s svojim včerajšnjim govorom min. piedsednik Chamberlain, ne more biti več nesporazuma glede njegovih ciljev in namer niti v Angliji sami niti v inozemstvu. Včerajšnja debata, kakor tudi razprava o vojaški dolžnosti, ki bo danes v spodnji zbornici, sta predmeta največje važnosti in jima pripisuje Anglija največjo pozornost Konstruktivno delo vlade zbuja upanje, da bo Velika Britanija uspela ter zagotovila sebi in vsemu svetu mir.
»Daily Telegraph« pravi, da je odobravanje, s katerim je spodnja zbornica sprejela Chamberlainov govor, pokazalo pričakovanje, da bodo Chamberlainove izjave enako razumeli tudi v Nemčiji, kakor so jih razumeli v Angliji. Chamberlain je v
Rezerviranost v Nemčiji
Berlin, 20. dec. a. O včerajšnji izjavi angleškega min. predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici piše »Berliner Lokal-anzeiger«: Z zadovoljstvom smo čuli, da tudi angleški državniki smatrajo, da je nemogoč mir, če pri njem ne sodeluje tudi Nemčija kot enakopravni činitelj Zelja, da Nemčija sodeluje pri delu za ohranitev splošnega miru v Evropi, se sklada z našo voljo Ne bomo polemizirali s Chamber-lainovim govorom, moramo pa poudariti tole: Chamberlain želi, da Nemčija pokaže svojo voljo do sodelovanja za ohranitev miru Kako to da Chamberlain v teku petih let ni videl manifestacije te naše želje? To je čas, odkar Adolf Hitler vodi nemški narod Ali mar Chamberlain ni opazil dela za mir, ki ga je opravil Hitler Ali pomorska pogodba in monakovska izjava, da se odrekamo vojni, ne pomenita isto Mnogo strani bi morali napisati, če bi hoteli samo iz Hitlerjevih govorov navesti vse, s čimer je hotel poudariti svojo željo po miru in po sodelovanju in prijateljstvu, posebno z Veliko Britanijo Zdi se. da so svoj čas te besede preslišali Prav tako tudi ni prišel nikak odgovor na veliko proglasitev miru po Hitlerju dne 21. maja 1935 Človek, kakršen je Adolf Hitler, ne govori praznih besed, ker govori v imenu vse Nemčije, in dokazi ki jih je nemški narod podal o svoji volji po miru, so tako očividni. da ni treba iskati drugih Treba ie upoštevati predvsem vse dokaze, kl smo jih že doslej dali
»Berliner Tageblatt« poudarja da sklepata sporazum vedno dve stranki Ni zadosti, da se dva naroda samo srečata, morata se tudi razumeti.
»Deutsche diplomatisch-politische Kor-respondenz« piše med drugim: Chamberlain in Bonnet sta naglasila v zvezi s svojim bodočim stališčem, da predstavljajo v kritičnem času francosko-angleški odnošaji trdno podlago za bodočo angleško-francosko politiko Pri tem pa se gotovo nista zavedala, da sta s temi svojimi formulami obenem označila tudi odnošaje med Nemčijo in Italijo, ki so tudi izhodna točka za politično smer osi Rim - Berlin Pomembno je, da je predsednik angleške vlade izjavil, da postopanje z nemškim narodom po svetovni vojni ni bilo niti velikopotezno niti pametno.
Pred preosnovo
angleške vlade
London, 20. dec. br. Vedno bolj se zgo-ščujejo vesti o osebnih spremembah v angleški vladi. Današnji »Daily Telegraph« poroča, da so zlasti mlajši člani vlade in mlajša generacija konservativne stranke zelo nezadovoljni z delom ministra za koordinacijo oboroževanja Lnsk pa tn vojnega ministra Hore Belisha. V njihovem imenu sta državna podtajnika Hudson ln Duferin obiskala min. predsedn ka Chamberlaina in mu razlož la zahtevo po spremembi v vladi. »Daily Herald« poroča, da zahtevajo mlajši konservativci tudi odstop nedavno imenovanega ministra lorda Runcimana. Runciman in Belisha pr padata vladni liberalni stranki Mlajši konservativci so Chamberlainu postavili zahtevo naj osnuje homogeni konservativni kabinet ter izloči iz vlade vse člane ki niso pripadnki konservativne stranke. »Daily Mail« račima z vso gotovostjo s skorajšnjimi spremembami v vladi ter poroča da bo dosedanji mimster za koordinacijo oboroževanja sir Thomas Inskip 'menovan za lorda kancelarja. Proti vojnemu ministru Belishi oostoia veliko nasnrotie tudi v vladi sami in smatrajo da je posta) njegov položaj v vladi nevzdržen.
Teror v PalestM
Jeruzalem, 20 dec. a. Včeraj je prišlo do spopada med angleškimi letalskimi oddelki in večjo skupino Arabcev jugovzhod no od Hebrona. Ubitih je bilo pet Arabcev. 15 pa so jih ujeli En angleški vojak je bil hudo ranjen židovski inženjer Abraham Block ki je nadziral javna dela na cesti vznodno od Jaffe, je bil iz zasede ubit.
Zima ovira japonsko prodiranje
čunking, 20. dec. a. Na vsem Kitajskem je pritisnil hud mraz, v severnozapadnih predelih pa je zapadel debel sneg. Rumena reka je zamrznjena. Mislijo, da bi to moglo odgoditi japonsko prodiranje proti severozapadu. Kitajski vojni minister je pred kratkim pregledal obrambne črte na bregovih Rumene reke in porazdelil kitajske oddelke na severozapadni fronti, da bi zadržali japonsko prodiranje, žena maršala Cangkajška je začela akcijo za izdelavo vojaških plaščev, ki se bodo razdelili med vojaštvo v severnozapadni Kitajski in na fronti ob Rumeni reki.
Eksplozija peklenskega stroja v Nankingu
SanghaJ, 20. dec. o. Kakor poročajo iz Nankinga je med govorom predsednika vazalne kitajske vlade eksplodiral peklenski stroj, kl so ga položili kitajski teroristi. Pri eksploziji je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih.
Beležke
Beneševa knjiga o češkoslovaški krizi
Kakor poročajo nekateri češki listi, be v kratkem Izšlo novo delo bivšega prezidenta češkoslovaške republike dr Edvarda Beneša V knjigi »Narod se bori za svojo svobodo« bo dr. Beneš opisal češkoslovaško zgodovino od prvih početkov češkoslovaške države do najnovejšega odstopa ozemlja Nemčiji, Poljski ln Madžarski. Ker bo bivši prezident CSR v svoji knjigi gotovo objavil doslej neznane podrobnosti o tako zvanl »septembrski krizi«, pričakujejo njegovo novo delo v vsej Evropi ln tudi izven nje z največjim zanimanjem.
Spremembe v nemškem tisku
Kakor doznava berlinski dopisnik pariškega »Tempsa«, je pričakovati z novim letom nekaj važnih sprememb v nemškem tisku. Tako napovedujejo med drugim, da bosta s 1. januarjem prenehala izhajati dva znana berlinska dnevnika »Berliner Tageblatt« (ustanovljen leta 1848) ln »Berliner Volkszeitung« Ta dva lista bo najbrž nadomestil nov večernik, ki ga bo izdajala bivša Ullsteinova založba (sedaj Deutscher Verlag) ln kl bo nekaka večerna izdaja glavnega hitlerjevskega glasila »Vfllkischer Beobachter«.
Kakor dalje doznava isti poročevalec, se bodo trije znani dunajsk' dnevniki »Wie-ner Tagblatt«, »Neue Freie Presse« ln »Neues Wiener .Totimal« združili z novim letom v en sam list
Zahteve Nemcev na češkem in Moravskem
Kakor poroča »Prager Zeltungsdlenst«, politični organ poslanca Ernesta Kundta. voditelja Nemcev ki so ostali na Češkem ln Moravskem. In predsednika narlamen-tamega kluba narodnosoclalističnlh nemških poslancev ln senatorjev, bodo Nemci na tem ozemllu republike ustanovili na-rodnosocialisrično stranko po zgledu na-rodnosocialistične stranke v Nemčiji. — Kundtov organ piše v tej zvezi:
»Pravica Nemcev, da smejo svobodno izpovedovati nemški narodni • socializem na Češkoslovaškem, mora biti tudi na Češkem in Moravskem sama po sebi priznana, kakor na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji Ta pravica obsega tudi svobodno nošnjo narodnosocialističnih znakov in zastav V zadnjem času so se o tej stvari vodili razgovori med nemškimi in češkimi predstavniki. Čehi so v načelu priznali nemške želje za upravičene, opozorili pa so. da so Cehi za sedaj še preveč podvrženi psihološki občutljivosti, ki jo bo treba prej premagati Poslednji dogodki so še vse preveč blizu in ne kaže izzivati Incidentov Te pridržke so nemški zastopniki vsaj do neke mere upoštevali, toda ne sme se zaradi niih zgoditi, da bi bilo uresničenje nemških zahtev odloženo na nedoločen čas Zaenkrat bodo dovoljene narodno-socialistične zastave samo v zaprtih prostorih Isto velja glede znakov.«
Kulturna avtonomija Nemcev na Slovaškem
V	ponedeljek je slovaški prosvetni minister Černak sprejel zastopnike na Slovaškem živečih Nemcev, katerim se je zahvalil za njihovo solidarnost pri volitvah in jim obljubil kulturno avtonomijo Za stopn;ki s o^ aških Nemcev na čelu ? di Karmasinom, državnim podtainikom za manjšinska vprašanja, so predložili ministru naslednje svoje zahteve- 1 ustanovitev posebnega nemškega oddelka v prosvetnem ministrstvu v Bratislavi ? Nemcem kot šefom. 2 imenovanj' treh posebnih nemškh šopkih nadzornikov za nemške srednje, meščanske in osnovne šole 3 takojšnia osamosvojitev nemšk;h vzporednih razredov na slovaških *oiah 4 takojšnia ustanovitev treh nemških meščanskih šol. 5 povišanje vseh na višji stopnji organiziranih osnovno*oisk'h razredov v meščanske šole 6 zaradi '"zgraditve poDolne nemške kulturne avtonomne nai nemški oddplek prosvetnega ministrstva prevzame v svoie skrbstvo raz»n Šolstva tudi vse dmge kulturne zadeve Nemcev na Slovaškem.
««• Lorena
V	soboto le francoski parlament odobril noc^bne proračunske izdatke za pokrajino Alzaciio - Loreno Pn tei Drilikl le ministrski podnrpdso^nik Chant^mp« lziav'1 o tako zvanem alzaškem vprašanju med drugim-
»Tako z nacionalnega kakor mednarodnega vidika ni nobenega alzaškega vprašanja Ako prihajajo iz obeh osvoboienih pokra iin nujneiše zahteve kakor iz drugih okrožij, se to doeaia pod vplivom in kot posled!ca vkoren-nieneea čuta za neodvisnost kateremu se moramo naiveč zahvaliti da ie Alzacija do'?ih 50 let z odporom prpna«ala tuie eo^nodstvo Vlada pa za-sleduie z vso potrebno pozornostjo iz inozemstva or'ha5a'očo pmnagando v obeh osvoboienih pokrajinah Ako bi prišlo s katerekoli stkani do nan=da na svobodniaško zav^t ali nedotakljivost francoskega ozemlia. bo francoska pravica nastopila proti krivcem z vso strogostjo.«
Chautemos se 1e končno zahvalil prebivalstvu obeh pokrajin, da je s tolikšno mirnostio preneslo mobilizacijske ukrepe med tako zvano »septembrsko krizo«, za kar mu je vsa Francija iz srca hvaležna.
Laval in Francova Španija Izjava
Bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister Laval je stavil v zunanjepolitični komisiji senata predlog, ki je dvignil mnogo prahu v francoskem časo- | pisju, zlasti levičarskem. Laval je namreč j predlagal, naj bi tudi Francija poslala svojega zastopnika k vladi generala Franca. Lavalov predlog je podprl s primernimi argumenti list »Petit Parisien«, ki pravi med drugim, da je že večina držav priznala vlado generala Franca, ne da bi se to priznanje tolmačilo kot priznanje pravic vojskujoče se stranke S podobnimi argumenti se je pridružil temu predlogu tudi Pierre Bernus v listu »Journal des Dčbats«.
Osebni vlak treščil v postni nabiralni avto
Snod se je na železniškem prelazu v Glinskl ulici zgodila usodna nesreča, kl je zahtevala tudi smrtno žrtev
Ljubljana, 20. decembra
Železniški prelaz iz Glimške ulice na Cesto t Rožno dolino preko tržaške proge, kjer se je pripetilo že več hudih nesreč, je b9 tudi nocoj okrog 19.45 pozorišče usodne nesreče, ki je terjala človeško življenje, dočim se druga žrtev v bolnišnici bori s smrtjo*. Na tem prelazu je namreč osebni vlak treščil z vso silo v poštni nabiralni voz in ga popolnoma razbil.
Trgovski zastopnik Alojzij Lasič in neki njegov tovariš, ki sta bila menda edini priči strahovitega karambola, pripoveduje o usodni nesreči naslednje podrobnosti:
Stal sem pod prelazom na Cesti v Rožno dolino in videl sem prihajati mali poštni nabiralni voz iz Rožne doline proti železniškemu prelazu. Predno je zavL' na klanček. je šofer še ustavil in 9kupaj s poštarjem sta nekaj popravljala na avtomobilu. Takoj po končanem delu je avtomob'l pognal in zavila sta čez progo. Nesrečno naključje je hotelo, da so baš takrat začele padati zapornice, ki so avtomobil nekako prestreže, da ni mogel švigniti čez progo. Sprednji del avtomobila je bil že na tračnicah, ko je v istem hipu privozil osebni vlak št.609 z Rakeka V naslednjem trenutku je bilo slišati strahovit pok. a tovariš in jaz sva videla, kako je avtomobil v visokem loku vrglo 7 do 8 m daleč ob stranski jarek in nasip, kjer je obležal obrnjen s kolesi navzgor Zaradi silnega sunka se je razbila vsa karoserija vrata kabine so se odprla in šofer in njegov spremljevalec sta zletela iz avtomobila ter obležala kraj njega negibna drug poleg drugega oba z obrazom na zemljo.
Strojevodja očitno avtomobila ni videl ln tudi ni mogel opaziti in že zaradi tega ni mogel preprečiti nesreče Vlak je bil v polnem zaletu in zakadi tega ga je lahko ustavil šele kakih 100 ali celo 200 m od kraja nesreče, blizu tobačne tovarne.
Lasičev spremljevalec je naglo stekel na bližnjo stražnico, kjer je obvestil policijo, a medtem je bil že trgovec Jeločnik iz
Rožne doline telefon.čno obvestil reševalce. Ob 19.54 so reSevaicl prejeli poziv in že nekaj m-nut pozneje Je bil reševalni avto na kraju nesreče. V snegu, ki je bil okrvavljen, so našli šoferja in poštarja sicer še pri zavesti, a vendar hudo poškodovana. Naglo so ju naložili na avtomobil in ju prepeljali v boln.šnico. Ponesrečenca sta bila leta 1909. rojeni šofer Anton Majer, stanujoč v Emspielerjevi ulici 27, oženjen ln oče dveh otrok, njegov spremljevalec pa Je bil zvan.čnik Ruaolf Bat-s, 40 let star, oženjen, stanujoč v Milčinskega ulici St 12. Oba so naglo prenesli na kirurški oddelek, a nesrečni Ba-tis je kmalu po prenosu umrl. Nesrečnež Je priletel naravnost na glavo in je imel preb.to lobanjo, dobil Je pa najbrž tudi hude notranje poškodbe, da je bila vsaka pomoč zaman. Tudi Majer je precej poškodovan na glavi, po rokah, po nogah in sploh po vsem telesu, vendar Je bil ve# čas pri zavesti in je tudi govoril.
Mali poštni nabiralni avtomobil znamke »Opel«, ki ga Je bila poštna direkcija na-bav.la šele predlanskim. Je skoraj popolnoma razbit, najbrž je razbit tudi motor, ker je vlak udaril baš v sprednji del. Deli avtomobila leže raztreseni naokrog. V jarku ob progi ležita obe odtrgani svetilkt Prav tako je v jarku ležala tudi vsa pošta v usnjatih vrečah, ki so pa ostale cele. Poštarja sta bila namreč pravkar pobrala pisma po Rožni dolini in po Viču in se vračala na glavno pošto.
Na kraju nesreče se je takoj zbrala precejšnja množica ljudi, kajti vest o silnem karambolu se je naglo raznesla. Prišli so tudi vški stražniki, ki so vzdrževali red na progi. Pozneje so prispele uradne komisije, najprej poštna z nad-svetnikom g. Suhačem na čelu, nato policijska in še železniška. Po komisionalnem ogledu in ugotovitvi stanja so pobrali pošto in jo z drugim avtomobilom odpeljali v centralo.
Razbiti avtomobil 5e vedno leži ob progi in bodo njegove razbitine pobrali najbrž šele jutri.
Mariborski mestni sveš
Maribor. 20. decembra
Nocoj je bila v mestni posvetovalnici sedma redna seja mestnega sveta mariborske mestne občine Zupan dr luvan ie ex praesidio poročal da je banska uprave koncem novembra razrešila občinskega svetnika Koresa Namesto njega je bil izvoljen v prehranjevalni odbor mestne občine g Senica v nadzorni odbor mestnih podjetij pa g Looa
Pren*valstvo Krčevine je naslovilo na občino prošnjo za priključitev k Mariboru. V zvezi s tem je nastala dolga in obširna debata naposled pa je mestni svet ugi>dil pro šnji prebivalcev Krčevine. tako da bo del tega predmestja priključen Mariboru.
Mestni svet je ugodil štirim pri>silcem za redno uživanje podpore osmim za zvišanje redne podpore devetim za sprejem v oskrbnišnico. dvema za vzgojno podporo, dvema za spreiem v mestni M!ad>nski dom in trem za povračilo oskrbnikih stroškov.
Mestna občina bo v Strmi ulici zgradila skladišče na površini 2362 m* ki bo dolgo 72 m široko 56 m. Stavbna dela so prora-čunana na 195 000 din. ker bo deloma uporabljen materija! porušenega carinskega poslopja v Einspiellerjevi ulici. Mestni svet je odobril tudi program za postopno ureditev cest v Ma-iboru v prihodnjih letih. V razdobju petih ali šestih let bo občina tlakovala okrog 6 km cest, ki bodo služile težkemu prometu in 10 5 km cest za lažji promet Vsa ta dela bodo veljala 10 do 11 milijonov din Prihodnje leto bo mestna občina tlakovala Frankopanovo cesto od podvoza do odcepa Radvanjske ceste. Grajsko ulico, Grajski trg, Slovensko ulico do
Gosposke ulice, Kopitarjevo, Maistrovo in | Prešernovo ulico ter Pobreško cesto od Kralja Petra trga do Tržaške ceste. Tomšičevo in Smetanovo ulico m če bo kredit. še Krekovo ulico. Vsa ta dela so preračunana na 1,600.000 din. Granitne kocke bo dobavila tvrdka Erlich iz Ribnice na Pohorju. Pobre.ško nabrežje med Klavni-ško in Kejžairjevo ulico bo kanalizirano. Stroški so proračunani na 37 000 din in bodo kriti iz kanalizacijskega sklada.
Odobreni so prispevki mestne občine za vzdrževanje mestne policije za proračunsko leto 1939'40. in sicer v znesku 565.000 din Mariborskemu muzeju je bil odobren izredni prispevek 22.000 din za nabavo preprog. Mestni dnevničarji in delavci bodo dobili kakor druga leta rud4 letos doklado za božičnico v istem iznosu kakor lani. IVjodeno je bilo tvrdki Viljem Abt za pav-šalira.nje uvoznine za 2500 din letno. PTav tako je bila pavšaflirana uvoznina tudi Justinu Gustinčiču v iznosu 300 din, frančiškanski urad v Maribora pa ne bo plačal uvoznine za novi bronasti zvon. Štirim prosilcem je bil odobren nakup parcel bivšega Rosen bergo ve ga posestva.
Mestni sivet je odobril nato razne prošnje za podelitev dovoljenj za obrti, restavracije. gostilne, bifeje in izvoščke, in sicer Francu Ritterju restavracijo na Aleksandrovi cesti 47, Emanuelu Gavbu gostilno v Linhartovi ulici 13, Emi Dolajševi bife v Stritarjevi ulici 7, Mariji Ločnikovi bife v Trstenjakovi uilici, Kristini Jerškovi brezalkoholni bife na Aleksandrovi cesti. Antonu Potočniku obrt avtoizvoščka v Vrtni ulici in Štefanu Kodriču obrt izvoečka.
Grški kralj v Bruslju
Bruselj, 20. dec. a. Danes je prispel lz Londona v Bruselj grški kralj Jurij II., kl bo ostal dva dni gost kralja Leopolda.
Parnik tik pred dogotovitvijo zgorel
Trst, 20 dec. i. O katastrofalnem požaru. kl je uničil v pretekli noči eno največjih in najmodernejših prekooceansk ih ladij, se doznava jo naslednje podrobnosti:
Ogenj Je nastal kmalu po 18. uri na Krovu parnika Gasilsko moštvo ladjedelnice v Tržiču je zaman poskušalo ogenj pogasiti. Zaradi silne burje se je požar širil s katastrofalno brzino ln je kmalu zavzel tak obseg da so morali brzojavno alarmirati gasilce v Trstu, Gorici in Udl-nah. Kmalu je bila vsa ladja v plamenih. Gasilci so se zaman trudili, da bi ogenj pogasili. Opolnoči je bilo že jasno, da je parnik izgubljen. Ogenj je trajal vso noč in so ga pogasili šele danes popoldne Od vsega parnika Je ostalo samo ogrodje.
Preiskava je ugotovila, da je nastal ogenj zaradi neprevidnosti nekega delavca. Zgoreli parnik je po naročilu švedsko-ameriške parobrodne družbe v Gotteborgu zgradila ladjedelnica v Tržiču in so sedaj dogotavljall notranjo opremo. Parnik je Imel 27.000 ton ter je bil 203 m dolg in 25.30 m širok. Na parniku je bilo 300 najmodernejše opremljenih luksuznih kabin s kopalnicami, ki so bile obložene z rdečim marmorjem. Stroški so znašali 280 milijonov lir. Vsa notranja oprema ln vsi stroji so uničeni, a tudi preostalo železno ogrodje je docela neuporabno, ker se je v silni vročini popolnoma zvilo ln ga bodo lahko prodali le Se za staro železo, škoda je krita z zavarovalnino. Zgoreli parnik je bil največji, kar so jih dosedaj zgradili v tržiški ladjedelnicL
Gostovanje zagrebške drame v Beogradu
Zagreb, 20. dec. o. Nocoj so odpotovali člani zagrebške drame v BeogTad, kjer bodo jutri vprizorili »Dubravkoc, v četrtek pa »Dundo Maroje«.
Napredovanje
BeogTad, 20. dec. p. Za gumarskega svetnika 5. pol. skupine pri fiumski upravi v Bohinjski Bistrici je imenovan Bogdan Žagar,
Bozičnlsa nameščencem socialnega zavarovanja
Beograd, 20. dec. o. Minister socialne politike je odredil ,da se izplača vsem nameščencem socialnega zavarovanja bo-žičnica in sicer nameščencem, ki imajo do 2000 Din mesečnih dohodkov, oženje-nim z otroci 100 odstotkov, oženjenim brez otrok 75 odstotkov, samskim 50 odstotkov mesečnih dohodkov; nameščenci s plačo nad 2.000 din dobe 50 odstotkov mesečne plače.
Novi grobovi. V Cerkveni ulici 5. v LJubljani je umrla gospa Elizabeta Ha-mova, vdova po poštnem pod uradniku K večnemu počitku jo bodo spremili Jutri ob pol 15. — V Tržiču Je umrla hišna posest-niica gospa Ivana Rlampferjeva. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
VrsniffRska napoved
Zemunslto vremensko poročilo: Se vedno hud mraz povsod na evropski celint Ciklon s središčem nad južno Francijo se čim dalje bolj širi proti srednji Evropi ter omogoča ponovno dotok toplejših zračnih plasti do Sredozemskega morja ln v ju-gozapadni del Balkanskega polotoka, širjenje tega ciklona preko Jadranskega morja proti srednji Evropi je povzročilo tudi močno košavo v severovzhodnih delih Jugoslavije. Sneži v zapadni in srednji Evropi, na Sredozemskem morju pa brije burja. V Jugoslaviji se je toplota nekoliko dvignTa v primorju in Južnih krajih. V ostalih predelih se temperatura nI dosti spremenila. Oblačno je v vsej državi, v dravski banovini sneži, v primorski krajih dežuje. Močna košava v Podunavju. Najnižja temperatura Užice —18, najvišja Ercegnovi 10.
Zemunska vremenska napoved: Mraz bo polagoma popustil, prevladovalo pa bo de vedno oblačno vreme. V zapadnih ln južnih krajih bo deževalo, v ostalih pokrajinah pa snežilo. V Podunavju Se vedno ko-Sava.
Zagrebška: Oblačno, mra® bo nekoliko
popustil.
Dunajska. Naglo popuščanje mraza, po večini bo snežilo, le v severnih predelih a% bo zjasnilo,	•
Zims/co veselje, zimsice tegobe
Ljubljana, 20. decembra
Prikašljala fe prava, pravcata starka zima. Vsenaokrog je že belo, oster mraz prodira skozi obleko do telesa, da se človek kar nehote spomni zime z vsemi njenimi čari.
Prava sibirska zima je letos, kakor že dolg0 ne, namah zajela vso Evropo Ze tretji dan so temperature na vsei naši celini, od Urala do Jadrana, od laponskih vasi na severu Finske in Skandinavije do sredozemskih obal, padle globoko pod ničlo. Britanski otoki, ki se običajno v hudi zimi vesele biagodati Zalivskega toka, trpe letos pod ledenim viharjem, debela plast snega je pokrila že mnoge pokrajine srednje in vzhodne Evrope.
Tudi na Balkanu je leglo v minilih dneh precej snega Pri nas je zaradi stanovitnega mraza le redko snežilo, droban pršič je v mrzlem valu le rahlo prekril zemljo. Znttno je. da ob nizkih temperaturah le redko sneži. Raziskovanja so dognala, da pade največ 40°/o snega, pri temperaturi O do 2 stop C. Izpod ledišča do —2° C sneži v 20°la primerih, od —2 do —4 v llVo, od —4 do —8, torej pri temperaturah, kakršne imamo zdaj podnevi, le v 9 odstotnih primerih. Ponoči je legla na Ljubljano nekaj centimetrov debela plast suhega snega in v teku dneva je zdaj pa zdaj gosti me-tež snežink izpopolnil sliko prave zime.
Snega je zaenkrat za smučarsko veselje
v nižjih legah Se premalo. Prijatelji zimske narave se tolažijo, da se bodo bele poljane tja do praznikov vendarle zagrnile z debelejšo plastjo snega. Mrzli sibirski zrak je porok za to. da se bo vsakršna vlaga, ki bi s katerega koli morja priplesala k nam. iz-premenila v pravi zimski metež. Dokler bo pa ležal ledeni hlad v naši deželi, ga bodo seveda veseli prodajalci kuriva, ki so že vso jesen čakali na priliko visoke konjunkture. V življenju je že tako, da kadar se meščani in kmetje iskreno vesele dolgotrajnega in sončnega vremena, na tihem preklinjajo zoper njega prodajalci dežnikov. In ko se v deževnem poletju smehlja teh srce, preklinja naglo shlajeni zrak sla-doledar, godrnjajo zakupniki kopališč. Težko je seveda v tej zimi siromakom, ki si ne morejo privoščiti toplih peči, žalostno za divjad in drobne pevce, če se bo zgodnji letošnji mraz držal dolgo v zimo.
Na smučarske postojanke in ledene ploskve zamrzlih vodš se bo preselila radostna mladina. Sneg in led sta po\'ojni dect postala prijatelja, s prav tolikšno ljubeznijo kakor poleti letovišč in kopališč se oklene današnji človek pozimi gladkih, zasneženih poljan. Božični prazniki so pred durmi in ko se bodo na domovih zbiali sorodniki z vseh vetrov bo letošnja zima morda le prinesla mnogo veselja vsem. ki se v mrzlih njenih sapah ne straše okrepiti duha in razvedriti srce.
Posledice mraza in snežnega naleta
Zamude vlakov vedno večje — Premog za reveže
Ljubljana, 20. decembra Mraz, ki je Iznenada vdrl v naše kraje, in sneg. ki se mu je danes ponoči pridružil in ga hkratu za dobršno spoznanje omilil, je zanesel precej nereda v naš železniški promet Na področju ljubljanskega ravnateljstva samega vremenske neprilike doslej sicer še niso povzročile zamud. S precejšnjo zakasnitvijo pa so že ponoči prihajali v Ljubljano vlaki, ki vzdržujejo zveze s središčem države in z inozemstvom Tako
je brzovlak, ki prihaja iz Beograda ob 1 16, privozil z zamudo 70 minut Jutrnji beograjski brzec ki prihaja po navadi ob 7 26, je imel eno uro zamude a dopoldanski beograjski brzec, ki prihaja ob 9.30 in ki dostavlja Ljub'janii tudi liste iz sredi-i šča države, je prišel 100 minut prekasno. j Prav toliko zamude je imel tudi jutrnji i Onent-Simplon ki prihaja sicer ob 826. Rekord v zamudi pa je brez dvoma dosegel brzovlak ki prihaja iz Pariza in Mo-
1 naikova preko Bistrice-Bohinjskega jezera ' ob 8.50 v Ljubljano. Ob prestopu nai meje je imel nič manj kakor *30 minut zakasnitve, ki je razume se, tudi z vožnjo skozi našo državo ni mogel v celoti nadoknaditi. Do večera pa so se razmere na železnici v splošnem normalizirale.
V mestu samem prvi sneg še ii prizadejal posebnih zadreg. Do jutra ga je padlo ravno toliko, da so si ljudje tudi z oddaljene periferije lahko utrli gaz do mesti. M nož. ca brezposelnih, ki vsako leto čaka 6poeitih rok, da prime za lopato in gre kidat sneg p> hodnikih in cestah, še zmerom čaka pričetka svoje sezone Mnogo gorja pa je zima prizadejala doslej vsem tistim, ki so ostal, brez doma ki bivajo po zasilnih barakah in šupah, po razpadajočih bajtah in podstrešjih, kjer se vrata in okna ne dajo več spodobno zapirati 'n kjer manjka kurjave in odej. Njih se je tudi letos prvi spomnil Rdeči križ, ki je davi začel najbednejšim družinam na velesejnru razdeljevati premog. Tudi pri nas imamo zmerom več revežev, je rekel upravnik skladišča RK. ravnatelj Jagodic, ki mu je kakor vsako leto poverjeno vodstvo razdeljevanja Letos je RK obdaroval 55o družin s premogom in sicer take da so ga tričlanske družine dobile po 100 kg petčlanske po HO. večje pa po 200 kg Že prej je RK 116 družin obdaroval z moko. da je vsaka dobila po 10 kg. med 16 družin pa je razdelil nekai drugega različnega blaga ki so ga darovali podpornik društva. Premog je RK nabavil z drtičkom veselice, ki se je vršila na Gradu, deloma pa s podporo mestne občine in drugih dobrotnikov.
Mraz, ki je marsikje dodobra izgladU ftiKlnike in prehode, je davi že zahteval svojo pn\, žrtev na cesti. Na mostu čez (Jradaščico *ik trnovske stražnice, je okrog 8.:C čevliirskemu pomočniku Antonu Su-banu ki stanuje na Gradu, nesrečno spo-drselo, da je podel vznak in si v križu na-loinil hrbtenico Ljudje so ga prenesli na stražnico, od koder v < brž poklicali reševal-ct. ki so ponesrečenca prepeljali na kirurški oddelek.
razstava izbranih vrvivcev
Prirejena bo na oba božična dneva — »Nastop " v radiu
Ljubljana, 20 decembra
Vsako leto za božične praznike nam priredi Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani lepo razstavo kanarčkov, žlaht-tih vrvivcev. Na razstavi tekmujejo s svojimi pevci vsi naši najboljši rejci kanarčkov.
Kakor nam poročajo, Ix> letos razstava izredno velika, ker bo v Ljubljani finalno tekmovanje za državno prvenstvo. V končnem tekmovanju bodo razen vseh ljubljanskih tudi vsi oni rejci, ki so na predtek-rnah v svojih krajih zasedli najboljša mesta Tako se bodo v večjem številu udeležili razstave rejci iz Zag-eba. Maribora. Celja, Trbovelj in drugod, da bo letošnja razstava zares elitna revija drobno vrveče-ga rodu.
Mednarodni sodniški zbor za ocenjevanje kanarčkov je za letošnjo božično tekmo v Ljubljani delegiral spričo velike udeležbe tekmovalcev tričlansko komisijo, v kateri so: oba splošno znana domača strokovnjaka Kelnerič in Gojznikar ter Ober-meier iz Nemčije. Tekma in razstava bo letos na ženskem oddelku učiteljske sole na Resljevi cesti 10. kjer bo pravi ptičji paradiž, ?saj bo med zelenjem prepevalo več ko 120 odličnih pevcev.
Razen razstavi jalcev se je društvu javilo že tudi nad 400 posetnikov razstave, ki jim je društvo preskrbelo stanovanja. Naj-
bolj oddaljeni ljubitelj' teh ptic bodo pa lahko poslušali na sveti dan med 17 15 in 17.30 na razstavi nagrajene pevce po radiu, saj bo ljubljanska oddajna postaja prenašala petje najboljših pevcev Strokuv-njaško izdelane kletke bo razstavil član društva g. Jugovič, semena oziroma lepo zdravo ptičjo hrano pa tvrdka Berdajs iz Ljubljane Na razstavi bomo videli tudi vsem potrebam ustrezajoče krmilne hišice za ptice pod milim nebom, ki bodo interesentom po nabavni ceni na razpolago.
Na Štefanovo popoldne bo vodil posetni-ke po razstavi znani naš strokovnjak in ocenjevalec kanarčkov g. Joža Kelnerič. ki bo imel isti dan ob 15. predavanje o petju in življenju kanarčka sploh. Vsak obiskovalec razstave prejme poleg vstopnice brezplačno srečko in komur bo sreča mila, bo dobil čistokrvnega kanarčka vrvivca zastonj. Srečke bodo pa na razstavi tudi prodajali po dinarju komad in kdor s fortuno ni skregan, bo dobil dragocenega kanarčka za cel dinar.
Razistava bo odprta samo dva dni in sicer na božič in Štefanovo, zato naj nihče ne zamudi lepe prilike, zlasti ne oni, ki jim je ubrano ptičje petje pri srcu. Razstava ima pa še ta lepi namen, da bo ves čisti donos, ki se bo nabral na mali vstopnini porabljen izključno za lačne in prezeble ptice v prosti naravi. Zato jo obiščimo!
,Srečne Eovte, v vas me iti mika" •..
K&o so Hovtarji? — Novice iz obmejne vasi
Rovte, 20. decembra
Rovte so res čudna vas Malokatera je tolikokrat na jeziku zmerjajoeih se ljudi in celo govornikov, malokatera vas pa je "rdi tako malo poznana, kakor Rovte. Čemu si je sloveniriko ljudstvo izbralo pridevek »Rov t ar«, kadar hoče nekoga ozmerja-+i za neolikanca in neotesan ca prav po Rov-tjrjih, nam ni znano. Kot delovno ljudstvo ea Rovtarji res nekoliko robati, bolj kakor ostali slovenski vaščani pa gotovo ne. Ta glas so gotovo raznesli naši vozniki, ki največ vozijo v Dolenji Logatec na postajo in sumimo, da imajo nekoliko prstov vmes prav Logatčani, ki imajo precej zaostrene jezike in so našo robatost raztresli po svetu, seveda primerno napihnjeno.
Pa so prav Rovte ena najmiroljubnejših slovenskih vasi, iz katere le redko prodre kak glas. Že navaden pretep v gostilni je velika senzacija. O kakem umoru že dolgo ni bilo slišati. Da bi bile le druge vasi toliko »rovtarske«, kakor so Rovte! Vas le-f; cb cesti iz Dolnjega Logatca v Žiri, toda prav toliko v stran, da človek ne ve. kdaj je šel mimo nje. Pogledu s ceste jih skriva majhen grič ob prevalu iz logaške v žirovsko dolino.
Kakor večina vasi v tem delu naše ožje domovine, so tudi Rovte le majhne, celot- i n' okoliš pa vendar zbere skupaj mnogo ljudi, ki se natepejo iz vseh mogočih dolinic, gričev, reber in grap. Človek kar debelo gleda, ko zve, da obiskuje šolo okoli 250 šolarjev in da na njej pouiuje 6 učnih moči, ki pa se zelo pogosto menjavajo, največkrat po lastni volji, včasih pa tudi brez nje. še bolj pa se človek začudi, ko zagleda na neznatni hiši napis »ljudska šola«. Kam gre vseh 250 šolarjev in kje je vseh šest razredov? Pojasnijo nam. da je tretjina šole nastanjena v neki kmečki hiši nekoliko pod vasjo. Gledat je ne gremo, ker če je ta nekoliko lepša kmečka hiša šola, si pač lahko misJimo, kakšna je kmečka hiia, ki služi za šolo! In pravijo, da smo prav Rovta ji precej krivi, da imamo takšno šolo. Če je temu res, se pač ne smemo jeziti ca »rovtarstvo«, ki gre po svetu, čeprav po krivici.
Čas je	da s« zganejo odloču-
joči činite:j' in ukrenejo pjtTcbr.o, da bo
prišla vas do primerne šolske zgradbe. Tu smo vendar na meji in ne gre, da bi nam prav tu delala sramoto taka šola! Posebno še zdaj ne, ko so si vse okoliške vasice zgradile lepa šolska poslopja: Logaške ži-brše, Rovtarske Žibrše, Zaplana in nazadnje še Log-Zaplaina. Mar naj prav Rovte ostanejo vedno Rovte? Morda bo k uspehu pripomogel tudi volilni izid! Čemu bi tudi Rovte ne imele nekoliko koristi od volitev?
Posebnost vasi je vodovod. Vas leži visoko na slemenu 700 m nad morjem tako, da so vsi vodni izviri pod njo. Z velikim trudom in naporom smo si napravili vodovod, ki črpa vodo v dolini in jo s pomočjo elektromotorja poganja na vrh. Prav te dni pa se je iz nabiralnika strašno pokadi-dilo in elektromotor je šel v dim. Vod« je zmanjkalo in treba je bilo zopet prijeti za škafe in hiteti v dolino po vodo Kakor nalašč je pritisnil še mraz, prav sibirski mraz in božični prazniki se tudi hitro bližajo.
Sneg počasi naleta va Če bi bili malo bolj napredni, bi lahko računali na smučarje, na tujski promet: 700 m višin« in lepi tereni nas opravičujejo. Toda ali smo za kaj takega že zreli? Kakorkoli: kogar privede pot v naše kraje, naj bo dobrodošel gost! Morda se bo sčasoma vendar pravilno uveljavil Prešernov stih: «0 srečne Rovte, v vas me iti mika!«
Lep uspeh gluhonemih v Trbovljah
Trbovlje, 19. decembra
Javni nastop, ki ga je v soboto zvečer priredilo v Sokolskem domu društvo gluhonemih v Ljubljani, je uspel nad vse pričakovanje. Dvorana sicer ni bila polna, kakor smo pričakovali, vendar je bi1 a prireditev precej dobro obiskana. Gostom je v lepem govoru spregovoril g. Sitar, ki je pred poslušalci razgrnil vso važnost socialnega in življenjskega problema gluhonemih pri nas in v Jugoslaviji sploh. Gluhonemi, ki so izš i iz učnih zavodov, so ljudje resničnega dela ter se udejstvu-jejo v raznoterih praktičnih pok'icih, med njimi pa srečamo tudi intelektualce z visokošolsko izobrazbo. Na žalost štirje za-
vodi (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Jago-dina), ne morejo sprejeti uiti četrtine gluhonemih, ki jih je v Jugoslaviji nad 25.000 ter bi bilo treba ustanoviti vsaj 10 do 15 takih zavodov. Društvo gluhonemih v Ljubljani ima brez dvoma lepe zasluge, da je s prirejanjem javnih nastopov opozorilo vso slovensko javnost na potrebo, da se gluhonemim priskoči na pomoč ter jim zagotovi vsaj osnovnošolska izobrazba. Saj so gluhonemi istotako državljani z vsemi dolžnostmi in pravicami. Izuče-nim gojencem naj bi se omogočilo sprejem v praktične poklice, za katere so dobro pripravljeni. V tem pogledu naj bi se preusmerili neupravičeni predsodki marsikaterega delodajalca, ki se brani sprejeti na delo gluhoneme uslužbence.
Govoru g. Sitarja sta sledili enodejanki »Zamorec« in »Oče« pri katerih so gluhonemi pokazali prav spretno glumo, posebno občudovanje pa izzvali z razumljivim govorom, ki je marsikogar živo presenetil. Oba nastopa sta žela obilo toplega priznavanja. Očitno je prireditev gluhonemih ludi v Trbovljah dosegla svoj smoter ter naše prebivalstvo seznanila z upravičenimi težnjami dinštva gluhonemih v Ljubljani, ki za svojo propagandno človekoljubno akcijo zasluži vso našo podporo.
predavanje o »Naravni in umetni prekinitvi nosečnosti«, ki bi se bilo imelo vršiti pretekii torek, se je moralo zaradi nepredvidenih ovir preložiti na 20. t. m. ko se bo vršilo z istim vzporedom v Delavskem domu ob 18. uri. Občinstvo je vabljeno k številnemu obisku.
Ob šestdesetletnici Toma Kurbusa
Da-nes praznuje 70-letnico pri Sv. Križu v Rogaški Slatini upokojeni šolski upravitelj gospod Tomo Kurbus, mladostno čil in še vedno marljiv. Zibelka mu je tekla v osrčju prelepih Slovenskih goric, pri Sv. Benediktu. Domačijo je prepustil bratu, sam pa se je posvetil učiteljskemu stanu. Študiraj je v Mariboru. Po maturi je vodila mladega učitelja pot na prvo službeno mesto
k Sent Vidu pri Grobelnem, kjer je kmalu pi-kazal svoje velike sposobnosti nc samo v šoli kot vzgojitelj mladine, temveč t*^»ii »zven šole kot narodnostni vzgojitelj. V Šent Vidu se j« spoznal s svojo življenjsko družico gospo Tončko iz učiteljske družine. Od tu je bil premeščen k Sv. Jurju ob južni železnici, od tam pa na tretje in zadnje službeno mesto v Slivnico pri Celju, kjer je služboval kot šolski upravitelj nad 30 let
Povsod je vršil svojo učiteljsko dolžnost na splošno zadovoljnost tei je bil v vseh krogih visoko spoštovan.Dolga leta je predsedoval tamkajšnjemu učiteljskemu društvu. Ves prosti čas je posvečal Slivniča-nom in napredku okolice. Svoje bogato znanje je izpopolnjeval navadno ob počitnicah v raznih tečajih doma in v tujini. Najdražje prijateljice so mu bile čebelice, ob njih je s čebelarji posedeval zlasti ob nedeljah popoldne.
Prelepe Slovenske gorice so mu tako tesno p"i srcu, da jih vsako leto z veseljem obiskuje. Njegova najljubša pesem: »Sezidal bom en vinski kram...« se sicer ni
uresničila, nato pa mu naj bodo v zadoščenje vse žlahtn« trte, posajen« v Slivnici, ki jiih je vzgojila njegova spretna roka, in zlasti v teh hudih časih donašajo marsikateremu Slivničanu lepe dohodke.
Tomo Kurbus j« bil in je vedno ona stara slovenska gTča, ki ni poznal in ne pozna samo sebe, nego je našel in najde še danda-«ies pri njem odprta vrata vsakdo, ki je potreben pomoči in nasveta. Telesno izredno oh ran jem je jubilant še vedno najuspešnejši vodja in delavec pri raznih društvih in organizacijah, zlasti pri čebelarskem, sadjarskem in vrtnarskem društvu pri Sv. Križu tik Slatine. Kot prijetnega člana zelene
bratovščine ga poznajo vri tovariši — lovci in ob njihovi strani mu še danes ni nobena pot v prirodo pretežka.
Srečen zakon mu j« dal petero otrok, ki Jih je spravni do kruha res po očetovsko, zraven pa jih vzgojil strogo v narodnem in naprednem duhu. Dandanes je največje jubilantovo veselje, ako ga obiščejo njegovi otroci z vnukinjami, s katerimi se še vedno poigra ter zapoje kako narodno. Odličnemu šolniku in javnemu delavcu želimo, da bi mu bil ob strani njegove drage in gostoljubne gospe Tončke naklonjenih še mnogo let!
Drzen Vlom na Uršlji gori
Oboroženi vlomilci v planinskem domu
Slovenj Gradec, 20. decembra
Neznani zločinci, oboroženi s puškami, so drzno vlomili v planinski dom na 1696 m visoki Urški gori, la6t Mislinjske podružnice SPD v Slovenjem Gradcu. Vlomilci so vdrli v dom s pomočjo lestve sko-z; okno v prvem nadstropju. Odtod so vlomili v pritličje, kjer so shrambe S sekiro so razbili kuhinjska vrata m še dvoje vrat Iz doma so odnesli mnogo posteljnine, jedilnega orodja, nekaj steklenic piva in vina. živeža ter nekoliko stvari oskrbnice ge.Krevhove. Sreča je edino, da vlomilci niso prišli do velike shrambe, kjer so glavne vrednosti, vendar pa je kljub temu škoda precejšnja.
Vlomilce je pri delu zasači! cerkovnik, ker |e mu je sumljiv zdel dim, ki se je vil
Iz planinskega doma. Ko se je cerkovnik približal domu in hotel vanj, so vlomilci pomolili skozi okna puške in le velika prisebnost je cerkovniku rešila življenje. Cerkovnik se je takoj poda! v dve uri oddaljeni UršJjin dom in je po telefonu obvestil o vlomu orožniško postajo v Preva-ljah. Iz Prevalj je bila takoj odposlana močna orožniška patrulja, ki je bila še ojače-na z oboroženimi lovci. Okoli dveh ponoči je patrulja prispela na Urško goro in obkolila dom, vendar pa so vlomilci že pobegnili s svojim plenom. Ker je pa zapade! zvečer nov sneg, so orožniki sledili vlomilcem skoraj do Prevalj, kjer se je pa sled izgubila proti Lešam. Orožništvo marljivo nadaljuje preiskavo in je vlomilcem že na sledu.
Dva bratomorilca pred sodniki
Celjsko sodišče je razpravljalo letos o sedmih
bratomorih
Celje. 20 decembra Okrožno sodišče v Celju je moralo letos razpravljati že o sedmih primerih bratomora To je strahotno dejstvo, ki da v današnjih časih mnogo misliti. Pred tričlanskim senatom sta se zacovarjala danes dva bratomorilca: 18-Ietni posestnikov sin Karel R. iz Kladja blizu Blance pri Sevnici in 29-letni delavec Anton Žepek iz Suha-dola pri Ločah
Karel je 17 oktobra zvečer v Krajnih Brdih na Novi gori pri Blanci v prepiru zabodel svojega brata Jožeta z nožem v levo prsno stran ter mu prerezal srce in želodec. Jože je na mestu izdihnil. Po tajni razp'avi je bi! Karel obsojen na 4 leta strogega zapora in plačilo povprečnine v znesku 500 din.
Anton Žepek pa je 15. oktobra v Starih Slemenih pri Konjicah udaril svojega brata Ludvika Žepka s kolom po glavi in mu prizadejal smrtno poškodbo s posledico velikega krvnega izliva v možganih kar je pozneje povzročilo otrpojenje možganov in je Ludvik Žepek v celjski bolnišnici pod-
legel. Anton Žepek je bil 15. oktobra Y I družbi svojega brata Ludvika in Marije Ko roščeve v hiši Terezije Gilčvertove v Starih Slemenih. Gilčvertova je imela god in jim je postregla z vinom. Pred odhodom sta se brata sporekla zaradi Antonove žene. ki je morala ostati doma s tremi otroki. Ko so odhajali, sta se brata pri hlevu spet sprla. Anton je v jezi izdrl kol in udaril Ludvika s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil nezavesten. Anton Žepek, ki je bil že 12-krat kaznovan, medtem trikrat zaradi vlomr.e tatvine in sedemkrat zaradi tatvine, je ukradel svoji tašči Mariji Vatovčevi v Klo-kočovniku pri Ločah nekaj blaga, obleke, obutve in perila v vrednosti 471 din, v mesecu oktobru Josipu Gumzeju v Ločah žago za rezanje železa, oblič in dva svedra v skupni vrednosti 356 din, 7. julija pa je po-neveril Ivanu Škrinjarju v Framu kolo. Anton Žepek je bil obsojen na 5 let robije in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let, celjski bolnišnici pa mora plačati oskrbovalni-no za brata v znesku 330 din.
Hotelske in gostilniške takse v Ljubljen!
Pojasnilo ljubljanskega mestnega poglavarstva
LJubljana, 19. decembra Z magistrata smo prejeli: Ljubljanski hotelirji in gostilničarji se kaj radi pritožujejo, kako velike in neupravičene takse morajo plačevati, ter zahtevajo njih odpravo ali vsaj znižanje Posebno na ljubljansko občino lete njih očitki, da zahteva najvišje takse v vsej državi. Tako so se zlasti na zborovanju hotelirjev na Sušaku pritoževali, da pobira ljubljanska občina enostransko socialno doklado, to je davek na potrošnjo, kakor da bi bili gostilničarji edini poklicani, da vzdržujejo ljubljansko socialno skrbstvo. Te pritožbe so objavili ljubljanski dnevniki, ker hotelirji in gostilničarji žele, da bi veljali pred konzu-menti za žrtve mestnih občin, banovin in države, češ da vse davščine morajo plačevati sami.
Nikakor namreč nI res, kakor trde, da pobira ljubljanska občina najvišjo takso na prenočišča v vsej državi, ker znaša ta taksa v Ljubljani 15% od brutto cene. Tako pobira Beograd v posameznih primerih 15.91°/o, Banjaluka 15.66'Vo, Sarajevo pa 17.100/« in tudi 20"/o, ker je taksa pač odvisna od cene sob in taks, ki so določene v posameznih mestih. Zato je tudi krivično, če se mestni občini ljubljanski očita zaradi taks na prenočišče prevelika davčna obremenitev naše hotelske industrije. Vsakdo, ki vsaj nekoliko pozna določbe pravilnika o pobiranju takse za bivanje tujcev, ki velja v ljubljanski občini od 1. aprila letos dalje, se bo tudi takoj prepričal, da te takse ne plačuje hotelska in-
dustrija, temveč tujec. Izrečno Je namrefi v pravilniku določeno, da plača to takso tujec in da se morajo zato gostom izdajati računi, kjer mora biti posebej označeno plačilo mestne takse za bivanje tujcev. V vsaki sobi za prenočevanje tujcev mora biti na vidnem mestu pritrjen tudi cenik sob, ki mora vsebovati točne podatke o višini mestne takse na bivanje tujcev. Vse te določbe so bile namenoma vnesene v novi pravilnik samo zato, da se enkrat za vselej onemogoči trditev, da to takso plačujejo naši hoteli. Mestno takso na prenočevanje tujcev mora na ta način plačevati samo tujec in nikakor hotelir.
Prav tako neutemeljen je očitek hotelirjev, da plačujejo gostilničarji sami občinsko davščino na potrošnjo. Tudi glede te davščine je v pravilniku izrecno določeno, da pobira mestna občina ljubljanska v socialne namene občinsko davščino na potrošnjo, ki jo plača gost v gostilni, kavarni, zajtrkovalnici, vinotoču in na društvenih ali privatnih veselicah. Gostilničarji torej te davščine niso dolžni plačevati, temveč jo morajo plačevati gostje na ta način, da se jim zaračuna 25 par od vsakega računa nad 5 din. Z davščino za potrošnjo torej ni obremenjena naša hotelska industrija, kakor trde lastniki gostinskih obratov, ki davščino sicer plačujejo pav-šalirano, vendar jo pa znajo tudi prevaliti na konzumente.
Tako torej so nam zadevo pojasnili z mestnega magistrata.
Poklicna obolenja in nase zdravstvo
Zanimiva izvajanja v Spominskem zborniku OUZD
Ljubljana, decembra.
Poklicna obolenja so ena tistih socialnih panog, o kateri pri nas še skoraj ničesar ne vemo in ji ne posvečamo skoraj nobene pažnje. V Spominskem zborniku, ki ga je ob 501etnici svojega obstoja izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev, se tega problema dotika v kratkih, informativnih člankih dr. Tone Krisper in dr. E. Ham-merschmidt Dr. Krisper pravi:
»Vprašanje poklicnih obolenj pri nas še ni prešlo začetnega štadija, največ zaradi tega, ker pri nas industrija in obrt nista na tako visoki stopnji, kakor drugod. Tudi študij poklicnih obolenj je šele v začetkih, saj ga naše fakultete sploh ne upoštevajo, niti v kakršnikoli obliki vsaj omenjajo.
Zgodovinski problem poklicnih obolenj ni nov. Zasledimo ga že v egiptovskih pa-pirosih, v sv. pismu, kakor tudi pri grških in rimskih pisateljih. Tako poročata Aristotel in Plato, da škoduje človeku delo na prostem zaradi silne vročine in mraza, da prah razjeda kožo, da dim v kovačni-cah in topilnicah draži oči in pljuča, itd. Hipokrit pa priporoča zdravnikom, naj nikar ne pozabijo vprašati bolnika, kakšno delo opravlja. Poznejši rimski pisatelji in satiriki omenjajo blede rudarje, ozkoprs-ne krojače, kruljave peke itd. Le počasi se je širil krog spoznavanja poklicnih obolenj. Leta 1700. je zbral Italijan Ramaz-zani v posebno knjigo vsa dotlej znana poklicna obolenja. Ta knjiga, prevedena v pet jezikov, tvori temelj in pobudo za kasnejša znanstvena dela.
Z letom 1800. nastane nova doba; z odkritjem parnega stroja, predilnih in tkal-nih strojev in z mehanizacijo dela nastopa doba novih možnosti poklicnega udejstvovanja in s tem tudi nov vir poklicnih nevarnosti. Vzporedno z naglim razvojem tehnike in s kulturno stopnjo naroda nastajajo ogromna znanstvena dela, ustanavljajo se posebni zavodi za proučevanje delavne medicine, obrtne higiene, delovne fiziologije itd. Zlasti v Angliji, Rusiji, Nemčiji in Italiji.
Na naših klinikah ln bolnišnicah še nimamo oddelka za poklicna obolenja. S poklicno medicino se pri nas pečajo le posamezniki in Suzor in OUZD. Suzor je izdal že leta 1929. okrožnico, kjer zahteva prijavo vseh poklicnih obolenj. Prejšnjega leta pa je podelil trem zdravnikom štipendije za študij obrtne medicine v inozemstvu. Ljubljanski OUZD pa bo imel že v kratkem laboratorij za diagnostiko in raziskovanje poklicnih obolenj. To bo prva ustanova te vrste v Jugoslaviji.
Kaj so poklicna obolenja? To so vsa ona obolenja, ki nastajajo zaradi izvrševanja kateregakoli poklica — ne samo pri rečnem delu, temveč tudi pri vsakem duševnem delu. Po takem lahko smatramo katerokoli bolezen za poklicno, če le nastane zaradi izvrševanja poklica. OUZD ima lepe načrte za omejevanje ln preprečevanje poklicnih bolezni, od česar bosta imela koristi tako delodajalec kakor delavec.«
'sstssi in P - } -i 5 član
Vodnikove družbet
Opozarjamo vse naše veteeenjene naročnike inseratov in malih oglasov, da bomo naročila na oglase za božično številko „Jutra", ki bo izšla že v soboto zjutraj sprejemali samo do petka do 12. ure*
OGLASNI ODDELEK »JUTRA"
Domače vesli
V tramvaju je gneča ...
Včeraj smo objavili obtožbo proti upravi električne cestne železnice, ker je ob tem slabem vremenu in mrazu vsako jutro silna gneča v tramvajih na progi Gradišče-Št. Vid. Napadeni »činitelji, ki lahko odločajo o takšnih stvareh«. so nam pa tudi poslali takoj odgovor, da od 7. do 8. ure vsak dan vozi tramvaj vsakih 6 minut iz Št. Vida v Ljubljano in obratno. Od 7.14 dalje vozi vsakih 6 minut poleg rednega voza od remize v mesto še rezervni voz in to do 738, od izogibališča v Šiški pa do 7.50. Na viško progo pa iz remize pvšljejo vsak dan ob tem času 3 rezer\'ne vozove tako, da je ves vozni park. v kolikor ni v popravilu oziroma pregledu, zaposlen.
Vzrok velikega navala na tramvaj tiči v tem, da je uprava cestne železnice v želji, da čim bolj ustreže potnikom, uvedla znižane jutrnje in povratne jutrnje vozne listke do 7.45. Uprava cestne železnice se popolnoma zaveda, da je sedanji vozni park, ki sicer zadostuje za normalni promet, za obvladanje konic premajhen, pa se je zatorej odločila za gradnjo 7 novih motornih voz in so že vse priprave gotove, da vozove prične graditi že prihodnji mesec. Dalje ima pa tudi v programu graditev oziroma nabrvo priklopnih voz takoj, ko bo proga tako preurejena, du bo možno obratovanje z njimi. Vozm pur k električne cest ne železnice bo torej prav v kratkem izpopolnjen in pomnožen, da se nikomur ne bo treba več bati prevelike gneče na tramvaju. Pomirjena bo pa tudi ogrožena raven civilizacije!
boste.
* Volitve delavskih in nameSčensklh zaupnikov preložena. Delavska zbornica v Ljubljani objavlja: Gospod m nister socialne politike in narodnega zdravja je pod St. Br. 100.533 z dne 16. decembra 1938 izdal sledeči odlok: »Na podlagi čl. 2, 3 in 12 Navodil za volitve delavskih ln na-meščensk h zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev odločam: 1. da se volitve delavskih in nameščen-skih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma za leto 1939 vrše v mesecu februarju namesto v januarju; 2. volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov v sezonskih in novoustanovljenih podjetjih, v kolikor te niso izvržene v mesecu januarju, se bodo tudi v bodoče vršile na podlagi 2. odst. čl. 2 navedenih navodil«.
Pri neredni stoHri, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenrica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Ogi res » " M
*	Nemški konzulat v Ljubljani nam je
sporočil, da na dan pred božičnimi prazniki, 24. decembra in na Silvestrovo 31. decembra ,ne bo uradoval.
*	Promocija. Jutri opoldne bosta v zbornični dvorani univerze v Ljubljani promovirana za doktorja prava gdč. Anka Tolec in Vekoslav Čeplak, oba iz Ljubja-ne. čestitamo!
Vsakdo bo zadovoljen kdor bo dobil za BOŽIČ darilo
kupljeno v veletrgovini mode, galanterije
in i;rrač
LJUBLJANA, MESTNI TRG 21
*	Ministri na lovu. »Vreme« poroča iz Subotice, da se je minister ptt. Vojko čvrkic z upokojenim ministrom dr. Veli-zarom Jankovičem udeležil velikega lova, ki ga je v okolici Subotice priredil znani izvoznik Hartman Lovci ao postrelili 2.000 zajcev in 500 fazanov.
BOŽIČNA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« BO DOGODEK J
*	Prodaja znamk, ki so bile nalepljene
na sprenmicah, 1934. Državne pošte Ljubljana I. Maribor I, Celje, Kranj, Murska Sobota, Ptuj, Jesenice, Kamnik in Trbovlje I., bodo s 1. januarjem 1939 začele prodajati odrezke poštnih spremnic iz Ista 1931, ua katerih so nalepljene znamke. Odrezki so v paketih po 1 kg. Cena paketu je določena na 75 din po rešenju poštnega ministrstva št. 85115 od 17. decembra t. 1. Meseca januarja in februarja 1939 se smejo paketi prodajati samo domačim filatelistom, naslednja dva deseca pa domačim in inozemskim kupcem. Filatelisti naj se prijavijo pri najbliž;'d pošti, ki naj zbere podatke, na koliko paketov reflekti-rajo prosilci. Te podatke naj pošte odpošljejo direkciji najkasneje do 27. decembra, da bo direkcija pakete lahko pravočasno odposlala.
*	Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani prosi svoje podružnice, da svoje prispevke nakažejo vodstveni blagajni po položnici.
*	Za božične in novoletne čestitke uporabljajte razglednice, ki jih je založila Ciril Metodova družba.
*	Pri osmrtnici Friderik Kermek, ki Je bila objavljena dne 20 t. m. je bilo ime napačno objavljeno »čermek«, kar s tem popravljamo.
Gospod'nje! Kadar kupujete pri svojem trgovcu, z-ahtevajte izrecno »OVEN« ter-pentinovo milo, ker je za pranje periln izvrstno.
* Srbsko planinsko društvo je imelo v nedeljo svojo letno skupščino na Avali pri Beogradu. Prvi sneg je dal lepo obeležje zboru propagatorjev zimskega športa in turizma. Vsa poročila odbornikov izkazujejo lepe uspehe v pog;edu društvenega delovanja, kakor tudi v pogledu propagande med najširšimi sloji. Društvo ima na Avali svoj planinski dom in na skupščini se je razpravljalo o njegovi razširitvi, za katero je potrebnih še kakih 150.000 din. Ta sredstva bodo gotovo v najkrajšem času pridobljena, ker je planinski dom na Avali že zdaj priljubljeno izleti-šče Beograjčanov.

Kot otroci — sanjamo tudi ml odrasli — kaj prinese Božiček ? želimo si kolinsko vodo, parfum, najnovejše cocteil doze za puder ali pa fotoaparat lz
Drogerije GREGORIČ
dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
•	Knjige za mladino, ki jih darujemo za božične praznike naj Vam navedemo? Evo nekaj naslovov: Viadimirja Levstika Deček brez imena, Milčinskega Tolovaj Matej, Zmaj-Gradnikova Kalamandarija in Pisani oblaki, Milčinskega Zgodbe kraljeviča Marka, Župančičev Pokoncu izpod korenin, Langer-Holečkov Pes druge čete, Sorld V deželi čičimurcev, Bob in Tedi. — Dobite jih v knjigarni, Tiskovne zadruge v Ljubi iani, še enburgova 3.
♦	Bojevniki s potopljenih ladij so poleg številnih drugih Beograjčanov v ponedeljek prisrčno praznovali krstno slavo sv. Nikolaja. Združenje bojevnikov s potopljenih ladij je bilo ustanovljeno šele pred letom in £teje 350 rednih članov. V svetovni vojni je vsak izmed njih preživel katastrofo, ko so potapljale ladje, ki so prevažale srbske bojevnike po Sredozemskem morju Pri krstni slavi je omenjal predsednik tega z -ruženja kapetan I. steipnje Aleksander Jankovič, da je v svetovni vojni našlo s'rašno smrt v valo.ih več ko 2.000 Jugoslovanov.
b LJubljane
o— Cankarjev koncert v počastitev 20 letnice smrti slavnega pisatelja bo drevi ob 20. v mali filharmonični dvorani. Najprvo je kratka uvodna beseda, sledi recitacija Ivanu Cankarju, ki Jo je napisal Curkovski. Prvi nastop zbora je naslednji: fttefanovič-PregelJ: Bružnost, Mokra-njac: Prvi Rukovet, Mirk: Mornarska, nato se recitira odlomek iz drame »Hlapci«. Sledijo zbori: Gotovac: Ponuda dragoga in dve ruski narodni, prirejeni od Slav-ljanskega. Recitirala se bo Cankarjeva pesnitev »Sultanove sandale«. Zbor zapoje Matzove tri narodne iz dubrovačke renesanse. Steinova: Grelo je jasno sonce, Schumanovo: Sanjarenje, Grečaninov: Lan in Tanjejev: Vzhod sonca. Mešani ln moški zbor Delavskega pevskega društva »Cankar«, vodi Kristo perko.
u— Oglejte si v knjlearnl Tiskovne Kadru ge v Ljubljani, Selenburgova 3 knjige začarane police. Našli boste za svoje malčke najprikladnejše in najcenejše darilo za božične praznik«. Imena kakor Gradnik, Karlin ln druga vam Jamčijo za lepoto teh otroških zgodb.
u— Dvakrat d&, kdor hitro da. Pod tem geslom so takoj v nedeljo zbrale stranke, ki prebivajo v Trubarjevi ulici St. 2., 80 din. za ono bedno družino, o kateri smo pisali v nedeljskem »Jutru«, da trpi hudo pomanjkanje. Denar smo odpravili na pravo mesto. Lepa hvala!
u— Po sveče v prid mestnim revežem, ki so ostale po vsesvetski akciji, so človekoljubni ljudje že pričeli prihajati v mladinski oddelek socialnega urada na levi strani pritličja Mahrove hiše na Krekovem trgu da jih na sveti večer prižao na grobovih slojih ratnfh in tako počaste drage pokojnike z dobrimi deli. Za prispevek 5 din v mestni soc^lni 9klad dobi vsakdo 2 sveči v mestnih barvah z napisom »Za mestne reveže«. Ker je sveč že malo, opozarja mestni magistrat dobrotnike siromakoiv. naj si jih naglo preskrbe ter z njimi dokažejo o bežiču na grobovih svoje dobro srce.
u— če želite napravit! veselje svojim otrokom naročite v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani Josipa Ribičiča: Pisane lutke in Tinkinega zajčka in še Man-ce Komanove: Teto s cekarjem. ker so te knjige najlepša in trajna darila za mladino.
KapunI si edlična jed
In najbolj prikladna za božične praznike. Najodličnejši so pitani pristni štajerski kapunj, s katerimi zalaga n % anska gospodinjstva delikatesna trgovina V. A. Janeš, pri operi, na Aleksandrovi cesti. Telefon 3455. Nekaj komadov še lahko rezervira onim, ki jih bodo naročili danes ali naipozneje jutri Za praznike priporoča tudi narezke odlične Klefišove šunke in salame, ter drugih posebnosti Desertna in namizna vina v huteUkah prvovrstnih znamk v vefitd izberi.
Proti zaprtju
Oglat ret S br 1/36 do« 19. II. >936
•	Sllvin Sardenko: Izbrane pesmi L in n. zvezek. Prijatelji in poznavalci lepe knjige so pesniku ponovno svetovali, naj izda svoje zbrane pesmi. Prejšnie njeerove zbirke so namreč večjidel pol-le, veliko sicer natisnjenih še ni bilo doslej zbranih, nekateire pa še sploh niso priobčene. Založništvo Tiskarne brata Rode & Martin-čič v Celju, ki je izdalo že nekaj manjših Sardenkovih pesnitev, je sklenil, da izda in založi njenove Izbrane pesmi Izdajo teh otvorja zbirki »Materi« in »Pesem o domu«, ki bosta, do sedaj še nenatisn.ie-ni, po svoji 'epi oblikovni zgrajenosti. po globini pristnega čustva in po lenob" misli gotovo zadovoliile naš» slovenske družine doma in na tujem. Pričujoče priporočilo je le opozorilo na knjigo, ki -'i v soiobnem slovstvu ni kmalu enake. Zbirira Iz.b-nne pesmi I. in II. zvezek se naroča in dobiva pri vseh kniig^rnah in r>ri valožn^tvu Skupna cena za oba zvezka, lično vezana v celo platno skupaj je 38 din s poštnino 42 din.
*	StoIetnlku v Rosni »o zr»sil n®vi zob.je. V Sansk-im Mostu orebiva slovanski Zoro-a.ga stoletnik Smajo Be.id'6-Kalič. životari v siromašni hišici Vzdržujeta ga dva sina. Mož ie še krepak in ve povedati mnogo zanimivosti iz p^eišn^h časov. Zadnje dni so mu zrasli n~vi
Ne koristijo mu pa ne mnoeo. ker živi največ od črne kave in od cigaret.
S.K. LJUBLJANA
Vas vabi na
L elitni športni plas
v »KAZINO« 7. I. 1939.
*	Buda, ki je na zraku mehka kakor te^o. iz rudnika Vrdnka so poslali pred nekaj tedni sarajevskemu geološkemu zavodu lep kos čudne rude. Sarajevski geolog dr. Ahmed Pilič je ugotovil, da je to maršalat, ki ga doslej našli samo v gornjem Uralu. Za rudarstvo ta ruda nima praktičnega pomena, kajti v zemlji je listna ca, na zraku pa takoj vpije 90 odstotkov vlage in postane mehka kakor testo.
*	Za bodočnost nagih otrok. G. Rudolf Puc, lastnik založbe »Ideja«, Ljuoljana, Prekmurska ulica 2., nam je sporočil, da namerava izdati knjigo, ki naj bo staršem svetovalec in vodnik pri izbiri bodočega poklica njihovih otrok. Novi vodnik naj bo nekak odvodni kanal v različne , poklice, da se tako preprečiti naval v že ' prenapolnjeno smer. Ni vsakomur dan:> študirati do »akademskih poklicev« saj potrebujemo v prvi vrsti strokovno izobražen naraščaj Knjiga bo vsebovala na- j vodila za različna rečna dela, izčrpen pre- | gled str:kovnih šol v naši državi, naslove strokovnih knjig in revij, popis inozemskih strokovnih knjig in druge nasvete. Za nasvet bo založnik hvaležen in je prepričan, da bodo vsi radi podprli njegovo j
i za spi c gr. ost velekcristoo delo.	J
Darila za božičnico najrevnejših v stari cukrarni. Mestni magistrat nam poroča: Na objavo božičnice v novem ir *-t-nem zavodu za najbednejše so že pos-ali nekateri dobrotniki ljubljanskih revežev lfcpa darila. Tako je poslal mestnemu socialnemu uradu za božičnico industrijalec g. Franc Bonač 1000 din, družabnik stavbne tvrdke Dukič g. inž. Evgen Stern 2000 din, ravnatelj hotela »Union« g. Janko Škerlep 300 din. Mestno poglavarstvo jim izreka toplo zalivalo in jih priporoča v posnen f-nje.
Važno sporočilo
V nedeljo, 18 decembra je bila zlata nedelja in so bile v Ljubljani vse tr.-ov.ne odpite. Pri nas smo imeli takšen navaJ kupujočega občuutva, da nam ni bilo mogoče vse naše cenjene odjemalce iz mesta kakor tudi iz okolice pestreči, kljub znani solidni in prlkupljivi postrežbi. V polnem zaupanju dobrega in cenenega nakupa pri nas. so naš. kupci potrpežljivo čakali da pridejo na vrsto in si izberejo blago katero so bili namenjeni kupiti sebi 'n za darila svojim ljubljencem.
Mnogo strank je moralo oditi, ker niso prišle na vrste n- so nam zagotovile z besedami. saj smo vaši odjemalci, vrnemo se k vam še ta teden pred prazniki.
Zavedamo se zaupanja našh cenjenih odjemalcev do nas. pa vse eno prosimo vse kateri v nedeljo pri nas niso prišli na vrsto za nfkup da nas obiščejo čimprej dokler je še zal"ga popolna. Prosimo pa tudi vse druge da nas obiščejo v lastno korist preden se odločijo k nakupu oblači! za seb* ali pa za darila. Saj naši izdelki prinašajo vsakomur trajno veselje Ln zadovoljstvo v hišo
TIVAR OBLEKE: ANTON BRUMEC Ljubljana, Prešernova ul. 54 . nasproti Glavne pošle
TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA! TT-VAR OB'EKE OB VSAKI PRILIKI! TIVAR OBLEKE PRVAČIJO V TEJ STROKI!	_
u— Za bOžffnleo je obča državna bolnica prejtla od neimenovane gospe zavoj peciva za otroke in od ljubljanske tvrdke Rudolf Deržaj znesek 100 din. Darovalcem se v imenu bolnikov iskreno zanva-ljuje uprava ooče državne bolnice v Ljubljani.
KOLAČE MEDENE, IZDELKE VOŠČENE, OBESKE DOMAČE IN MED NA DEBELO v Ljubljani ima »Sveča«, v Stritarja ul. 6
KINO SLOGA, telefon 27-30
ob 16., 19 in 21. url
KRIK DŽUNGLE
WARNER BAXTER, JUNE LANG Opasnosti in strahote divjih predelov Afrike.
w
I
I
Krasen In hkrati koristen dar srednješolcem in odraslim za Božič Daudetova:
Pisma iz mojega mlina.
Najbogateje ilustrirano, slovito delo -Naroča se- Založba »Satura« LjiitujiinH Tabor 6
STALNA UMETNIŠKA RAZSTAVA
najboljša prilika za ugoden nakup slik in kipov od naših priznaiih umetnikov. —
A. K O S — Ljubljana
Mestni trg 23.
Tudi Vam hočemo omogočiti, da si za božič nabavite prvovrstna vina In dellkatese in to po izredno ugodnih cenah:
Bouvier Sekt Carte Blanche stekl. 72.— MuSkatelec......» 16.—
Bakarska vodica .... » 45.— Plavac ........ » 16.—
Vermut temni, svetli 11.. » 26.— Rizling........» 14.—
Prošek ......buteljka 21.—
Odprta vina: Rizling 12.—; Belokranjska črnina 12.—; Cviček 11.—; Muškatelec 14.—;
Sadni mošt 5.—.
Ne pozabite pa na razne dellkatese, Giardinetto, marlnlrano Jeguljo in razne ribe, likerje, rum, čaj itd., ker Vas bo nakup .pri nas v polni meri zadovoljil.
FR. KHAM, Kongresni trg §
u— Trgovske obratovalnice na božično soboto 24. t. m. Po čl. 30. naredbe o odpiranju in za p ranju trgovin morajo biti trgovine na debelo zaprte ta dan ves popoldan, vse ostale trgovine pa ob 17. iz-vzemSi delikatesne ki zap rajo svoje obratovalnice ob 19. Kupujoče občinstvo naprošamo, da upošteva naredbo In se preskrbi pravočasno z nakupom blaga za božič. Združenje trgovcev.
u— JNAD »Jugoslavija. Drevi ob 19.30 seja centralnega odbora.
u— Šentjakobsko gledališče ponovi na praznik v nedeljo 25. t. m. ob 20.15 in v ponedeljek, 26. ob 15.15 izborno uspelo komedijo »Vdova Rošlinka«. V odlični režiji ge. Juvanove, kateri je uspelo dati delu pravi ton ln v uspeli interpretaciji igralcev je ta komedija naletela na prisrčen in navdušen sprejem pri občinstvu. Ker sta to nepreklicno zadnji uprizoritvi komedije, opozarjamo vse one, ki dela še niso videli, naj ne zamude zadnje priložnosti. Na Silvestrovo zvečer bo prem era Haškove veseloigre »Dobri vojak švejk«.
V i
VINO v SODČKIgi
O O R lil J A II AO G 6
u— Za božičnico najrevnejših v *tari cukiarni so dobrosrčni ljudje, kakor nam poročajo z magistrata, že pričeli p:Siljati darila v kuhinjo samo v cukrarni na Poljanskem nasipu št. 40 Prvi je pokazal svoje dobro srce za mestne reveže znani trgovec s kislim zeljem in repo g. Gustav Erklavec iz Povšetove ul. 10, ki je za božičnico daroval 70 kg svojih delikatnih izdelkov. Sedaj pa čakamo še na tiste dobrotnike siromakov med mesarji in pre-kajevalci, ki h kislemu zelju pošiljajo še klobase, aa bodo reveži imeli o božiču zares velik praznik in se s hvaležnim srcem spominjali svojih deferotnikov. Vsi dobrotniki revežev so vabljeni na božčnico, Ki bo v petek 23 t. m. ob 17- popoldne v stari cukrarni da spoznajo dobri namen mestne uprave in res izredno velike prostore prepotrebnega novega mestnega zavoda za najpotrebnejše siromake našega mesta. Vsem velikodušnim darovalcem se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje v imenu revežev.
Parfumi Caron, d'Orsay, Chanel, Lanvln, Jean Patou, \Vurth in druge svetovne kreacije v bogati izbiri v parfumeriji »NADA, Frai.čiškanska ulica, Ljubljana.
u— Cankarjevo proslavo priredi literarni krožek »polet« na I. drž. realni gimnaziji dne 22 t. m. v gimnazijski telovadnici (na dvorišču). Začetek ob 18. Vljudno vabljeni! Vstop svoboden!
u— Zadruga Dom učitcijic vabi na sestanek, ki bo v sredo 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni. Poleg dru-ivenih poročil bo na dnevnem redu aktualno predavanje tov. Angele Vodetove: »Učiteljica v s užbi svojega naroda.« Dobrodošle vse tovarišice, tudi nečlanice! Upravni odbor.
Da £®fka ©poldne
oddane obleke v kemično čiSčenje
barvanje plisiranje pranje in svetlo likanje perila izgotovl zanesljivo do
»BOŽIČA« tovarna JOSIP REICH
I
u— čiščenje zasneženih hodnikov. Vse
poses:nike v Ljubljani opozarja mestno poglavarstvo na dolojila mestnega cestnega reda. ki predpisuje naslednje: Kadarkoli zapade aneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stav-bišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpoti vzdolž vsega svojega posesava. Kadar radi snega polzi ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar pa zapade sneg ali kadar se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snažeaje in posipanje vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan ln tako posipati, da ni nevarnosti za pešce Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tile ob robnikih, na rešetke odtočnih požiialnikov ali na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odkladati na cesto, temveč ga je treba zvoziti v vodo in sicer le na odkazanih mestih. Opozarjamo, da bo mestna občina opremila ta mesta z lesenimi opaži ali drčami. Sneg, ki zdrči ali ga pomečejo raz streh morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje strrške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led taja, morajo h'šni lastniki hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Prestopki se kaznujejo v smislu § 90 zakena o mestnih občinah v denarju do 500 din, v primeru neizterljivosti globe pa z zaporom do 10 dni. Opuščeno ali nemarno opravljeno delo sme izvršiti mestna občina na streške odg:«vorne osebe, ki bo poleg tega tudi še kaznovana
u— Spet zaStrupljenje pri delu. Včeraj smo poročali o nesreči dveh delavk Bona-čeve kartonažne tovarne, ki ju je nevarno omamil plin .da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Včeraj dopoldne pa so bili mestni reševalci nujno klicani v delavnico Naše sloge v Dvorakovi ulici, kjer se je nevarno zastrupil s ciankalijem 21-le'ni pasarski pomočnik Stane Ulčar, stanujoč Za Gradom. Ulčar je imel pri delu opravka s ciankalijem in je najbrž minimalno a za žhljesje dovolj nevarno kol'č no strupa s prstom prenesel na ustne. Njegovo stanje je resno.
TIVAR OBLEKE, ZIMSKE SUKNJE SO DARILA TRVFN*V?\ VESE1X\ IN HVALEŽNEGA SPOMINA NAJVEČJA IN NAJBOLJ SORTIRANA ZALOGA: ANTON BRL.MEC. Lil B' JANA, NASPROTI GLAVNE POSTE. PREŠERNOVA ULICA 54
©©©©©©eee©©QQ9
u— Svving-Step, Lambeth-Vl'alk In Pa-lals-GIide najvažnejše letošnje plesne novosti se poučujejo drevi in vs2iko sredo ob 20. url v »Jenkovi šoli — Zvezda«. Vsak četrtek ob 20. uri »nadaljevalni plesni tečaj«. Posebne plesne ure in informacije vsak dan.
u— Zdaj so zimske suknje na vrstL V kavarni Unionu je neznan tat odnesel pod-ravnatelju Zadružne gospodarske banke Francu Ercetu dragoceno temnosivo zimsko suknjo, vredno 3.000 din. V žepu suknje je bil tudi temnosiv, rdeč progast šal in volnene rokav:ce, tako da je tat vsega skupaj prizadejal Ercctu 3.200 din škode. V Daj-damu pa je nekdo učitelju Francetu Klemenčiču od Sv. Jurija pod Kumom ukradel aktovko, ki jo je Kle-menčič za trenutek položil na mizo ln odšel. V aktovki je bil samokres znamke Baby, orožni list na Klemenčičevo ime, radioakumulator žarnica, kos zelenega blaga in 200
din. Klemenčič jc oškodovsn za dober tisočak.
^^eeeeeee©©©©
Danes že povsod dobite lope. dobre in poceni zliiiskf suknie Iti oh!i>ke Dobite pa tudi še boljše. Toda oblatila »TIVAR«
p !-<-«•«; a |o ri:inet>	v kvaliteti i7<i :iv|
in nizki ceni. — Največja In najholj sortirana zaloga: ANION BKi M«.C. i^J l II-LJANA — Prešernova ul 54 NASPROTI GLAVNE POSTE. TIVAR OBLEKE ZA
VSAKEGA IN OB VSAKI PKIJ II1L
©©©90©©©©©®©©© Iz Maribara
a— Krstna predstava nove slovenske operete »Vse za smeh« bo na božični praznik. Posebno zanimiv bo prizor »Pot okoli sveta«, ko se premikajo preko odra predstavniki raznih dežel kakor na primer Rusije, Češkoslovaške in Španije, ki poj o svoje pesmi.
a— Prošnja železniškega de?avstva. Redni jutrni delavski vlak, ki odhaja iz Pra-gerskega v Maribor in ki vozi železniške delavce, je redno nezakurjen in ledeno mrzel. Zaradi tega je zdravstveno stanje prizadetih delavcev zelo ogroženo. Prizadeto delavstvo upa, da bo železniška uprava uvidela potrebo, da se tudi vagoni delavskega vlaka redno primerno kurijo.
a— Lepo uspela božiC niča »Napredka«. V Narodnem domu je imela te dni lepo uspelo božičnico podružnica »Napredka«. Popoldne je bila božičnica za šolsko deco. Večerna božična prireditev je bila združena s pestrim sporedom. Prisrčne so bile številne recitacije gg. Mariča, Andjelovica, Boriča in Medan;ča ter maiega Go uboviča. Učinkovite so bile tudi stare hrvatske božične pesmi.
a— Za višjo strokovno hotelsko šolo v Mariboru. K včerajšnjemu poročilu o sklepih banovinskega turističnega sveta, ki je zasedal v ponedeljek v mestni posvetovalnici, dodajamo naknadno še kledeče: Predsednik Združenja gostinskih podjetij gosp. Klesič se je zavzemal za ustanovitev višje strokovne hotelske šole v Mariboru. Put-nikov ravnatelj Loos je opozarjal na nujno potrebo cestnih vej Slov. Bistrica— Ptuj—Čakovec na eni strani ter Maribor— Dravograd na drugi strani. Predsednik zimskosportne podzveze kapetan Gnus je opozarjal na potrebno uveljavljanje zim-skosportnega centra v R bnici na Pohorju, mestni obrtni referent dr. Senkovič pa je sprožil vprašanje o kriterijih, ki prihajajo v poštev pri klasifikaciji hotelskih obratov. Razen tega so številni eovorfi ki opozarjali na slabo kurjavo v železniških vasonih. Številni sklepi bodo predloženi prihodnjemu zacedanju turističnega cdbora. Obmejno prebivalstvo upa, da se bodo ti sklepi v korist vsemu obmejnemu ozemlju čim prej uresničili.	_
Nakup RADIO-aparata je stvar zaupanja!
Radiotehm!s: šet!s?a Franc
Ljubljana — Povšetova 46. Vam nudi — radi vpeljave — aparate odlične kakovosti ter po izredno konkurenčnih cenah:
»Unic« - »Fornett« - »Saba« - »Mende«
K zadovoljnim in srečnim božičnim praznikom spada,
da si še danes ogledate naš prekrasni film, kl Vam predočuje UNION zgodovinsko ozadje o postanku prekrasne popularne božične pesmi iklndatelja Fr. Gruberja.	Pavel EUcIlter in Annj Hartnmnn
Sveta nos* bkicM noš
Film o pesmi miru, ljubezni in sprave. Prekrasni naravr.i posnetki. ——— - ■ t,
KINO
Tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. In 21. uri.
•— V soboto 24. decembra bodo vsi bančni zavodi v Mariboru zaprti.
a— UL sokolski ples v Mariboru! 2e sedaj opozarjamo našo javnost na veliki sokolski ples, ki ga priredi meddruštveni odbor sokolskih društev v soboto, 14. januarja 1939 v Sokolskem domu. Sokolski ples bo v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Kakor pretekla dva, tako bodi tudi predstoječi sokolski ples v Mariboru prireditev, ki naj združi vso sokoisko javnost na področju mariborske sokolske župe.
a— Iz Studencev. V studenškl ljudski
univerzi bo predaval jutri šef primarij dr. Brezovnik o samarijanski pomoči trpečemu človeku. Predavanje bodo pojasnjevale projekcijske slike iz predavateljeve knjige o prvi pomoči pri nezgodah.
a— Tezensko letališče dobi ograjo. Zadevna licitacija bo 31. t m. pri garnizijsld upravi.
Lovski blagor! G. Veršič iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah Je ustrelil lep eksemplar bele fazanke g. Sautner v Slov. Bistrici pa Črnega fazana. Oba redka ptiča sta nagačena v izložbi prepara-torja g. Walnerja v Slovenski ulici.
a— Povožena žena šolskega upravitelja.
Na cesti, ki vodi iz Hoč proti Sv. Miklavžu pri Mariboru, je motociklist Ivan L. iz Va-
raždlna povozil ženo Šolskega upravitelja
j Elizabeto Ferkovo, ki Je obležala na cesti z lažjimi poškodbami na nogah. Motociklist bo imel sitnosti pred sodiščem.
Iz Celja
e— Rezervni častniki, bivajoči v celjski občini, naj predložijo najkasneje do 30. t. m. svoje železniške legitimacije mestnemu poglavarstvu, soba št. 20. zaradi podaljšanja. Legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki se dobi pri železniški blagajni.
Keglfavci, pozor!
Popolnoma preurejeno kegljišče SE ODDA stalnim kegljavcem. Rezervirajte si pravočasno.	HOTEL UNION, Celje.
e— Skavtska božičnlca. Meščanskošol-ska četa Mrkonjičevega stega skavtov in planink v Celju je Imela v nedeljo svoj prvi javni nastop z božičnico v telovadnici okoliške šole. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Obdarovanih je bilo 35 otrok in 15 odraslih z raznimi oblačili. Vsem dobrotnikom, ki so omogočili obdaritev, Iskrena zahvala!
e— Srečke za IV. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite srečke čimprej v podružnici »Jutra« v Celju!
Koliko industrije fe izgubila Češkoslovaška
Po pouatkih, ki jih je zbral češkoslovaški državni statistični urad, je Češkoslovaška z novo razmejitvijo izgubila 75% industr.je stekla, 66.2% industrije glasbenih instrumentov, 63% industrije igrač, 51.4% papirne industrije, 44% industrije kamenja in zemlje in 38.0% kemične industrije. Za izračunanje teh odstotkov je vzeta kot osnova povprečna produkcija v letih 1934. do 1836. Kovinska industrija in industrija kavčuka sta skrčeni sorazmerno s skrčenjem števila prebivalstva. V ostalih panogah industrije so izgube sorazmerno manjše od zmanjšanja števila prebivalstva. Tako znaša skrčenje lesne industrije 29.1%, živ lne industrije 26.2%, industrije usnja 26.2% in industrije čevljev in konfekcije 19.6%.
V novih mejah republike bo 31.99% pre-b valstva zaposljeno v industriji in trgovini in 37.63% v kmetijstvu. Letni primanjkljaj črnega premoga bo znašal okoli poldrugi milijon ton, a rjavega premoga polsedmi m lijon ton. Medtem pa bo znašal letni prebitek koksa pol milijona ton. Za uvoz premoga se bo moralo plačati v tujino okoli 750 milijonov Kč. Zaradi tega bo morala nova repubi;ka z vsemi sredstvi pospeševati izvoz, ker bo sicer ostajala njena trgov:na s tujino pasivna. Češkoslovaška polit:ka v trgovini s tujino bo, kakor trdijo češkoslovaški gospodarstveniki, zaradi tega morala bazirati na sodelovanju z Nemčjo ln ostalo Srednjo Evropo. Temu smotru se namerava prilagoditi tudi nova prometna mreža v mejah nove Češkoslovaške.
Gospodarske vesti
= Zmanjšanje obtoka bankovcev. Po
izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. se je zlata podlaga povečala za 0.5 milijona na 1907.4 milijona din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so porasle za 19.2 milijona na 571.4 milijona, kovani denar pa za 3.9 milijona na 329.4 milijona din. Posojila so padla za 1.6 milijona na 1764.4 milijona din (menična posojila so se znižala na 10.8 milijona na 1715.9 milijona, medtem ko so se lombardna dvignila za 9.2 milijona na 48.5 milijona din). Razna aktiva so se znižala za 0.16 milijona na 2350.1 milijona. Na pasivni strani se je obtok bankovcev tokrat spet nekoliko znižal, in sicer za 13.6 milijona na 6780.5 milijona din. Obveznosti na pokazame pa so se poveča'e za 24.5 milijona na 2308.9 milijona (državne terjatve so porasle za 6.8 milijona na 26.8 milijona, žirovni računi za 11.3 milijona na 1209.7 milijona in razni računi za 4.6 milijona na 1072.4 milijona din). Obtok bankovcev in obveznosti na pokazanje so se dvignili za 10.9 milijona na 90S9.4 milijona din. Skupno kritje je zna?alo 25.96"'« (v prejšnjem izkazu 26.99°/n), od tega kritja samo z zlatom v blagajnah s premijo 26.S3"/0 (26.85%).
= potrdila o plačanih davkih. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal ( tolmačenje, kaj mora vse vsebovati potr- j dilo o plačanih davkih. Zaradi enotnega postopanja davčnih uprav darvčni oddelek finančnega ministrstva poudarja, da mora potrdilo o plačanih davkih obsegati vse davke, posredne in neposredne, ki jih je treba plačati na podlagi zakona o neposrednih davkih, taksah ln trošarinah. Glede na to potrdilo o plačanem davku je zad-stil dsivčni obveznosti «amo tisti davčni obveznik, ki je v celoti plačal vse dospele neposredne davke, vse dolžne takse in trošarine ,kakor tudi kazni, ki jih je izreklo sodišče in ki so po=t?!e pravomoč-ne. Pri davčnih obveznikih, ki so dolžni še davek iz leta 1932. in katerega odnlafilo je bilo regulirano s členom 28. zakona o spremembah in dopolnilnih zakona o neposrednih davk'h, se bo smatralo, da so zadovoljili svoji davčni obveznosti, če so v celofti plačali vse dospele obroke. Pra-v tako morajo tudi davčni obvezniki .katerim je davčni oddelek finančnega ministrstva odobril odlog, v potrdilu navesti višino za~s'a1:h davkov kakor tudi številko sklepa, s katerim jim je bil odttbrea odlog.
= I Tubljanska kreditna banKa. Poročajo rrm. da je uprava banke na seji 17. t. m. sklenila počenši s 1. februarjem 1.1939 v celoti likvidirati vse stare vlege na vlož-ne kniiž:ce in tekače račune do 15.000 din. Nadalje fe izplača na kapital vs.sm sparim vlagateljem do 50 000 10 odstopna k',ota, vlagateljem prek^> 50.000 din pa 3 odstotna kvota Banka je na ta nač'n likvidirala 57% svojih starih kred5torjev. Uprava banke je nadalje vzela na znanje poročilo ravnateljstva, da je v letošnjem letu pričakovati ugodnejši bilančni rezultat kakor lani. V teku so priprava za ustanovitev podružnice v Beogradu, ki bo kot edini predstavnik slove" kega denarništva v pres^nici pričela poslovati 1. februarja 1. 1939.
= Za p rep reč en Je uvoza nedovoljenih zdravil. Po poročilu stalnega strokovneg? sveta za preučevan-'ie zdravil v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se je cipazilo, da je v prodaji več naj-
rslvo
razllčnejših nedovoljenih zdravilnih sredstev, ki jih uvažajo v državo na protizakonit način s tem, da jih tihotapijo kot vzorce brez vrednosti. Glede na takšen pojav je ministrstvo za finance v sog.as-nosti z ministrstvom za socialno poliuko in narodno zdravje storilo potrebne ukrepe, da se prepreči uvoz nedovoljenih zdravil v našo državo, ki prihajajo v pošiljkah kot vzorci brez vredocsti. V ta namen so o tem obveščeni tudi že vse carinarnice v naši državi. Njim so stavili v dolžnost, da v bodoče pregledajo te vzorce ter da zdravila, ki bi jih morda našli, zaplenijo ter tihotapce kaznujejo.
Borze
20. decembra
Na ljubljanski borzi je ostal običajni tečaj funta v privatnem kliringu 238 ne-izpremenjen. Isto velja za Zagreb in Beograd. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali grški boni po 37.3850, a v beograjskem po 37.36. Nemški klirinški čeki so v Ljubljani dalje za malenkost popustili na tečaj predzadnjega tedna v višini 14.30. Po enaki ceni je bil promet v Beogradu ln Zagrebu.
Na zagrebškem efektnem trž'šču Je ostala vojna škoda neizpremenjena. Za-
ključka ni imela. Promet j« bfl te v 8%
Blairu po 96.50.
uevut
Ljubljana. Amsterdam 2392.67 — 2407.26 Berlin 1765.52 — 1779.40, Bruselj 741.94
—	747, Curih 996.45 — 1003.52, London 205.66 — 207.72, New York 4373.51 — 4409.82, Pariz 115.72 — 117.16, Praga 150.93 — 152.04, Trst 230.95 — 234.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.6450, London 20.67, Nevv York 442, Bruselj 74.45, Milan 23.25, Amsterdam 240, Berlin 177.25, Stockholm 106.40, Oslo 103.85, Kobenhavn 92.2750, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Ktturi
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
465 — 468, 7% stabiliz. 96.50 — 98.50, 7% Invest. 99 bL, 8% Blair 96 — 96.50; deln.ee: Narodna banka 7800 den., Gut-man 47 bL, Sečerana Osijek 75 — 100, Osiješka livarna 160 den., Isis 50 bl., Trbovlje 180 — 185, Jadranska 300 den.
Beograd. Vojna škoda 466.75 — 467 (467), 6% dalm. agrarne 88.50 — 88.75 (88.50), 6% begluške 89 — 89.50 ( 89), 7% stabiliz. 97 — 99, 7% invest. 99.25 den., 7% Blair 90 — 90.50 ( 90), 8% Blair 96 — 96.50 ( 96), PAB 221 — 224 (drobni kosi).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chlcago (20. L m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 66 6250, za julij 66.3750; turščica: za maj 52.50.
-f- VVinnipeg (20. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 61.3750, za Jul. 62.
4- Novoeadska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica: baška ln banatska 152 — 155; sremska 152 — 154; slavonska 153 —155 (vse po 78/79 kg in 2%). Rž: baška 135
—	137.50. Ječmen: baški ln sremski, 64:65 kg, 148 — 150; Jari. 68 kg, 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 157.50
—	160. Turščica: baška, pariteta Indjija in Vršac 94 — 96; baška, pariteta Indjija in Vršac, sušena 108 — 110. Moka: baška tn banatska »Og« in »Ogg« 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 — 210; »6« 180 — 190; »7« 150 — 160; »7 in pol« 117.50 — 122.50; »8« 112.50 — 115. Fižol: baški in sremski beli, brez vreč, 280
—	295. Otrobi: baški sremski In banatski v juta stih vrečah 91 — 100.
-f- Budimpeštanska termlnska borza (20. t. m.). Tendenca negotova, promet miren. Rž: za marc 14.62 — 14.64. Turščica: za maj 14.77 — 14.79.
»HMHM
+ LIverpooI (19. t. m.). Tendenca mirna, stalna. Zakliučni tečaji: za dec. 4.75 (prejšnji dan 4.74), za febr. 4.72 (4.71), za april 4.69 (4.68).
+ New York (19. t m.). Tendenca dobro vztraina. Zaključni tečaji: za jan. 8.30 (8 24), za marc 8.27 (8.21), za maj 8.10 (8).
I
Trlo: Theo Lin gen, Jenny Jugo, Harry Liedtke v krasni filmski drami lz današnjega
snovanja in KTr «7 A D ki A Y/*HA KINO MATICA 21-24 življenja Pl £ T /tAPI/l IvAA ob 16, 19. In 21. uri
I
B»
T
čez noč — sezona za hokej
Tehnično vodstvo JDS bo že za praznike izvedlo tekme za drž. prvenstvo v hokeju na ledu
Kar čez noč Je živo srebro krepko zdrknilo pod ničlo in še preden so se naši drsalci prav zavedli, je ledna ploskev na drsališču pod Cekinovim gradom dobila najidealnejšo obliko. Tehnični odbor drsalnega saveza, ki od vsega saveza menda edini deluje in biva samostojno v Ljubljani, je seveda takoj prijel za delo, tembolj, ker je dobil od saveza vsa pooblastila, da po svoji uvidevnosti izvede tekmovanje za državno prvenstvo in pripravi našo najboljšo ekipo v hokeju na ledu za morebitni nastop na letošnjem svetovnem in evropskem prvenstvu v Švici.
Ker so zimski termini še vse bolj dragoceni kakor poletni, se je tehnični odbor odločil, da bo tekmovanje za državno prvenstvo izvedel že v božičnih praznikih, ne glede na to, da moštva do tega časa seveda ne bodo mogla imeti posebnega treninga. Sicer pa vprašanje najboljšega moštva v državi tako ni odprto, ker ima Ilirija trenutno še več ko premočno ekipo od vseh ostalih in bo to tekmovanje za naslov državnega prvaka služilo tehničnemu odboru predvsem zato, da bo v njem izbral še onih nekaj hokejistov, s katerimi bo morebiti lahko ojačil našo državno reprezentanco.
Na razpis za udeležbo na državnem prvenstvu so se do prvega termina (15 t mi prijavili le trije klubi, in sicer Hašk (ali prav za prav sisaška Slavija, ki je — kakor smo že zabeležili — pred dnevi z vsem moštvom prestopila v zagreb"ki klub), zagreb ški Maraton in Ilirija. Na brzojavno urgen co je nato pozneje dospela še prijava za grebškega ZKD, medtem ko so Kariovčan ostali gluhi tudi na ta poziv, čeprav so ne davno še bobnali po svetu, da bi se moral del hokejskih tekem za vsako ceno odigravati tudi med njimi. Kaj je krivo, da zdaj ne dajo glasu, ni znano, res pa je, da pri java za to tekmovanje ni obvezna in seveda po želji tudi lahko brez očitkov ostanejo doma.
Tako so za tekme za državno prvenstvo v hokeju na ledu prijavljena vsega štiri moštva, ki bedo prvenstveni turnir odigrala v božičnih praznikih, bržkone po naslednjem razporedu:
v nedeljo 25. t. m. zvečer dva para, ki ju bo šele določil žreb,
na praznik 26. t. m. dopoldne oba premaganca in oba zmagovalca. Ta dan zvečer bo nato še peta tekma v teh dveh dnevih, in sicer med kompletno ekipo Ilirije in izbranim moštvom vseh ostalih udeležencev, ki bo nudila najboljši pregled vcega. kar imamo i7branega v tej drsalni dis-iplini. Ti izbrani igralci bodo tvorili jedro državnega standardnega moštva, s katerim bo nato tehnično vodstvo JDS izvedlo obširen tekmovalni spored doma in na tujem ter se tako pripravilo za zaželjeni nastop na tekmah za svetovno in evropsko prvenstvo v Curihu in Baselu.
Kakor izjavlja načelnik tehničnega odbora JDS g. Vodišek namerava to izbrano moštvo takoj po Novem letu odigrati dve tekmi z Beljačani, nato pa bo odšlo na teden dni trajajočo turnejo v Rumunijo, ki jo morala Ilirija sredi decembra zaradi ?la-bih vremenskih razmer v Rumuniji odio-diti. Zdaj je turnejo namesto TC Romana prevzela bukareštanska li?a za hokej na ledu, ki bo najbrže organizirala gostovanje jugoslovanskih hokejistov bolj na š;roko in poslala ekipo še po nekaterih k ajih izven prestolnice. Po povratku iz Rumunije majo hokejisti nam-n skočiti še na kratki gostovanji v Beljak in Celovec, za revan-žo pa bi kmalu nato v Ljubljani — ter po
možnosti tudi v Zagrebu — sprejeli odlično in tudi pri nas že dobro znano ekipo KAC iz Celovca. V nadaljnjem imajo obljubljeno enkratno gostovanje starega znanca TC Romana iz Bukarešte, ki se bo proti koncu januarja vračal mimo Ljubljane Iz Italije. Ni izključeno, da bo konec januarja gostovala v Ljubljani tudi praška Sparta drugoplasirani klub Češkoslovaške Vse se-
veda le v primeru, Ce bode vreme tako kakor je te dni in kakor bo — tako pravijo proroki — ostalo vsaj 14 dni.
Ves ta obširni spored hoče tehnično vodstvo drsalnega saveza izvesti predvsem zavoljo tega, da bi naš mladi hokej vendar enkrat lahko pogledal tudi izven domačega plota in vsaj kot najmlajši učenec lahko prisostvoval letošnji največji hokejski prireditvi, svetovnem prvenstvu v Švici, ki bo v dnevih od 3. do 15. februarja. Pogoji za udeležbo na tem turnirju so zelo ugodni in bi bilo res škoda, če bi zamudili to ugodno priliko, da nastopijo tudi v veliki mednarodni konkurenci. Ne zato, da bi prinesli domov zmage in lovorike, temveč zato, da bi videli ln se učili... Enkrat je treba začeti, čim prej, tem bolje I
Zanimive številke
Kakšen je bil »uradni« finančni uspeh v jesenski-ligi?
Beograjsko »Vreme« je po uradnih podatkih sestavilo zanimivo statistiko o finančnem uspehu jesenskega dela v liga-škem nogometnem prvenstvu. V tej statistiki so upoštevam seveda samo gledalci, ki so prišli na igrišča s plačano vstopnico ln pošteno pri glavnih vhodih, mirno pa se lahko trdi, da je na tekmah bilo še najmanj 20 odst. zastojnkarjev, med njimi polovica takšnih, ki uživajo to pravico po mednarodnih običajih, polovica pa onih drugih, ki si Jo jemljejo s skoki čez plotove ali kakorkoli.
Uradni podatki navajajo torej, da Je v 11 prvenstvenih kolih obiskalo 66 tekem vsega 139.122 plačujoč h gledalcev, ki so prinesli v blagajne 1.763.291 dinarjev. Ce odštejemo odbitke za savez in podsaveze, je klubom ostalo čistih 1,639.861 dinarjev. Najbrže pa je tudi ta številka še precej drugačna, ker je treba računati z drugimi ne zogibnimi izdatki, ki so seveda za različne klube zelo različni.
Največji dohodek in največ gledalcev Je prineslo peto kolo (2. oktobra), v katerem je bilo prodanih nad 18.000 vstopnic za nad 260.000 dinarjev, najslabši pa je bil obisk v XI. kolu (20. novembra), kjer je bilo komaj polovica toliko gledalcev, kl so plačali na vstopnicah nekaj nad 100 tisoč dinarjev. Med posameznimi tekmami Je bila najbolj privlačna tekma med Grad-janskim in BSKom v Zagrebu, na kateri je bilo inkasa skoraj 150.000, najslabši obisk pa je imela tekma med Ljubljano in Jedinstvom v Beogradu, za katero so vsi gledalci znesli v blagajno komaj dobrih 3500 dinarjev. Naivečji obisk je bil na dvojnih tekmah v Beogradu (med BSK in Haškom ter Jugoslavijo in Gradjanskim), ln sicer nad 10.000.
Med posameznimi klubi je odrezal najbolje zagrebški Gradjanski. ki je v petih tekmah na domačih tleh imel okoli 250 tisoč dinarjev dohodkov, česar zaradi prevelikega števila tekmujoč h ni dosegel noben beograjskih klubov. Najslabše se je s te strani godilo varaždinski Slavlji, ki Je v osmih tekmah na lastnem igrišču dob la na vstopninah komaj dobrih 60.000 dinarjev. Število gledalcev je tamkaj premajhno, da bi mogel klub vzdrževati ogromne stroške ki jih Ima z gostovanjem moštva pri vseh ostalih ligaših. Vseh osem tekem Je gledalo 7800 gledalcev z vstopnico v žepu, kar pomeni, da na nobeni tekmi ni bilo niti 1000 »stoodstotnih« obiskovalcev.
O Ljubljani pa pravijo uradne Številke naslednje: Doma je med 11 igrami odigrala pet tekem in spravila v njih čistih
68.011 dinarjev, kar pomeni, da je imela na posamezni tekmi po 13.602 dinarja inkasa. Gmotni uspeh je torej precej mr-Sav, pri čemer pa pisec lz Beograda niti ni mogel vedeti te za številne druge izdatke, kl jih Ima samo Ljubljana. Statistika ugotavlja, da Je vseh pet tekem gledalo 9637 gledalcev all povprečno 1926 na tekmo. Zanimivo bl bilo slišati, kaj misli o teh uradnih Številkah blagajnik SK LJubljane...
Kolesarska podzveza LJubljana sklicuje za sredo 21. L m. ob 20. sejo pri g. Vospernik-kavarna, Stari trg 13. Ker je seja zadnja in važna pred občnim zborom, se pozivajo gg. odborniki: Plankar, Trčan, Pleško, Butinar, £rhweitzer, Pogačar, Bezlaj, Gašperšič in vsi delegati ostalih klubov, da se seje sigurno udeleže. Predsednik.
»Ilustrovane sportske novosti« Stev. 52 so Izšle. Naslovna stran je posvečena senzacionalni zmagi Haška nad Ferencvaro-sem. Nadalje čitamo: Gradjanski je u trenirkah premagal Jedinstvo, 12 uspehov sušaške Viktorije, Najboljši nogometni vratar Jugoslavije, Črnogorski nogometa-ki ne pije, ne kadi ln ne pleše, Poltrojka, najlepši šolski lik v drsanju, SE-cup s samo enim našim klubom in še mnogo raznih zanimivosti iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po din 1.—.
SK Dlrija (smučarska sekcija). Drevi ob 18. obvezen članski sestanek v klubo-vem lokalu. V četrtek ob istem času seja sekcijske uprave. — Važno!
VREMENSKA POROČILA:
DOM NA KOMNI: —4, sneži, 50 cm suheea snega
HOTEL ZLATOROG ob Bohhijskem Jezeru: —7, sneži, 25 cm suhe podlage.
R
D I
Sreda, 21. decembra
Ljubljana 12: Zvezde in zvezdniki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: šramel »škrjanček«. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Nekaj o jezikih In njihovi zemljepisni razširjenosti (dr. V. Bohinec). — Hlevček za jaselce (g. M. Zor). — 18.30: Chabrier: Espana, rapsodija. — 18.40: Dolenjski gradovi (g. L. Pettauer). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.30: Nac. ura: Charles Nadier in Ilirija. — 19.50: prirodopLsnl kotiček (g. Fr. Pengov). — 20: Cankarjeva proslava o priliki 201etnlce njegove smrti, izvaja pevsko društvo »Cankar«. — 21 30: Schu-bertova »Nedokončana simfonija« (plošče). — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 16.45: Plošče in orkestralna glasba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Nicolaijeve skladbe. — 22.15: Plošče. — Zagreb 20: Prenos opere iz Nar. g^dall-šča. — Praga 19.25- Spevoigra. — 20.50: Novakova fantazija »Vihar«. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Lahka glasba s plošč.
—	Sofija 18.25: Lahka glasba. — 19: Skladbe za čelo. — 19.30: Operni prenos.
—	22.30: Lahka ln plesna muzika. — Dunaj 12: Delavski koncert, — 16: Vesela muzika. — 19: Zimsko kresovanje. — 20.10: Najnovejše in najaktualnejše. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 19: Koncert za delopust. — 20.10: Italijanska g'asba. — 21: Operni preno3. — 22.30: Lahka godba. — Miinchen 19.15: Kakor Dunaj. — 21: Koncert Bachove glasbe. — 22.30: Kakor Dunaj. — pariz 19.30: Simf. koncert. — 20.30: Violinske skladbe. — 21.30: Plošče. — 22: Simf. glasba

ZAHVALA
Vsem, kl ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega ljubljenega ln nepozabnega soproga,
gospoda
s'm Albertu
RAC. REVID. V POKOJU
ga počastili z zadnjim spremstvom
— naša prisrčna zahvala.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 23. decembra 1938, ob 8. uri zjutraj v farm cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, 20. decembra 1938.
ANA — vdova in ostalo sorodstvo
Smuči
IN VSE ZIMSKOŠFORTNE POTREBŠČINE NAJUGODNEJE DOBITE PRI
BAN J Al
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20.
MALI SUPER
Z VELIKIM GLASOM
Naročniki »JUTRA« ss iavarovani a 10 000 Din.
, 'iT. . ^a^vVAsfRV-
KLAVIR JS
oianlnl. harmoniji:
Steinway & Sons, Blutimer, Bosendorfer, Forster, llolzl, Man bor g K> nesporno najboljši
fabrikati na svetu. Dobite jih ie pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnina. Tudi preigranl klavirji na
zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-llj in strun.
Plutovinaste plašče za izolacijo HLADILNIC in LEDENIC
PLUTOVINASTE SKODELICE ZA IZOLACIJO PARNIH EST HLADILNIH CEVI izdeluje: »H I G I E A« — Prva jugoslovenska tovarna čepov d. d., Zagreb, Iv.kančeva 48, telefon 24-070; poštni predal 318
I
PHILIPS 215
NAJMODERNEJŠI S-fl CEVNI SUPERHET Z OKTODO KOT CEV ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI IN DOLGI VALOVI, DOBITE 2E ZA
Din 175.— mesečno
Oglejte si Se danes ta aparat pri
H. Suttner, LJubljana
ALEKSANDROVA C. 6
OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO — PROSPEKTI
BREZPLAČNI!
»JUTRO« ZAVARUJE!
NOVO TRGOVINO
smo otvorlli na TTRSEVI C. 18. nasproti Figovca.
ISTOČASNO
SMO PRESELILI PRODAJALNO lz »Peglezna«, Poljanska c. 1 v že OBSTOJEČO trgovino na SV. PETRA CESTI 24.
Priporočamo se cenjenim nakupovalcem.
PIRNAT
rjurltt ia 18
modna trgovina in šivalnica perila
Sv. Petra 34
Dva poslanika v avdienci
Ameriški prezldent Roosevelt Je pred kratkim sprejel VVllliama Phllllpsa, ameriškega poslanika v Rimu (na levi) ln ameriškega poslanika pri berlinski vladi, H. R.
Wilsona (na desni)
or za šaljapinovo dediščino
Pravda ta se dve ženski
Nedavno umrli ruski pevec Fjodor §a>-Ijapin je v središču zanimivega procesa. Prva Šaljapinova žena Jole Ignjatijevna je tožila drugo njegovo ženo Marijo Petzol-dovo in zahteva od nje, naj ji nemudoma izroči hišo z vso opremo, v kateri živi Pet-zoldova že mnogo let. Izkazalo se je namreč, da je ločitev prvega Šaljapinovega zakona neveljavna.
Šaljapin se je 1898. poročil z baletko Jole Ignjatijevno, ki je takrat nastopala v Moskvi. Zakon je trajal osem let in iz njega se je rodilo devet otrok. Ko se je hotel Fjodor Saljapin ločiti, mu je žena dejala, da je zakon po njenem mnenju sploh neločljiv. Carska vlada je ločitev v resnici odbila. Zato se je Saljapin odločil, da bo živel ločeno od svoje žene.
Pet let pozneje se je seznanil z Marijo zasebna pogodba Za ločitev je treba plačati le stroške za papir in izbris. Sicer se je Saljapin ob tej priliki napram prvi ženi izkazal precej širokogrudnega. Določil ja je dosmrtni prispevek 300 dolarjev mesečno.
Sedaj bi prva žera rada dobila vse njegovo imetje. Če bodo odločili, da je ločitev neveljavna tedaj bodo morali proglasiti za neveljaven seveda tudi drugi šalja-pinov zakoD in vsa dediščina bi potem res prišla Jol* Ignjatijevni v roke. Petzoldovo L. 1927. je sklenil, da se bo okoristil z novimi ruskimi paragrafi, po katerih je bila ločitev zelo lahka. Predlagal je ločitev, da bi se mogel poročiti s Petzoldovo in vsa stvar je stala komaj rubelj, kajti zakon je po boljše viškem pojmovanju
Natečaj za sladokusce
Največja francoska zveza sladokuscev,
»Association des G astronome« Regionali-stes«, hoče postaviti okus in izkušnjo svojih članov na preizkušnjo. Te dni priredi v nekem pariškem hotelu izbran obed, toda podrobnosti o jedilnem listu in o pijačah udeleženci ne bodo zvedeli Po obedu dobe vprašalno po!o, na katero bodo morali zapisati imena in pripravo poedinih jedi, kakor tudi izvor in letnik vin.
Najboljše odgovore bo zveza nagradila, pa do nagrade tekmovalci ne pridejo lahko. Prireditelji so se dolgo posvetovali, kako naj bi izbrali tako komplicirane jedi ln vina, da bi se motili tudi priznani strokovnjaki. Mož, ki bo najbolje odgovoril, se bo s svojim jezikom lahko ponašal
Podmornice
za Poljsko
V Rotterdarmu so splovili podmornico, ki jo je naročila Poljska in ki jo je žena poljskega poslanika v Haagu krstila z imenom »Sep«. Druga podmornica enake konstrukcije za Poljsko je v delu v neki drugi rotterdamski ladjedelnici. Dolžina znaš« 84 m, širina 6.7 m, višina 6.35 m.
Vsaka izmed podmornic bo izredno mo&-no oborožena, in sicer s štiri cevmi za spuščanje torpedov v kljunu, s štirimi v krmi in z dvema na krovu, razen tega bo imela 10,5-centimetrski top in 40-milimetrsko strojnico. Posadka vsake podmornice bo štela po 56 mož.
Moderna okna za no-tredamsko katedralo
V pariško notredamsko katedralo postavljajo ta čas dvanajsrt modernih cerkvenih oken iz barvanega steklenega mozaika. Ta okna 60 krasila že papeški paviljon na lanski pariški svetovni razstavi in predstavljajo življenje najvažnejših svetnikov pariških diecez: svete Genovefe. ki je pariška zaščitnica, svetega Denisa, svete Klo-tilde, dalje sivetega Yvesa in najmlajšega francoskega svetnika, župnika iz Arsa.
Vsako izmed teh oken je začrtal drug mojster, a po skupnem načrtu, ki ga je izdelal »mojster-stekLar« Barillet Pri tem so pazili, kolikor je bilo mogoče, na skladnost z barvami in črtami trojice rozet, ki so se ohranile iz 13. stoletja.
K
^znovano
praznoverje
V občini Subocetateji v Rumuniji je razdajala v preteklem poletju živalska kužna bolezen, ki je pobrala mnogo krav in konj. Praznoverno prebivalstvo je bilo prepričano, da povzroča nesrečo kakšna čarovnica in je zato ponoči odprlo tri grobove, v katere so bili malo prej pokopali tri stare kmetice. Kmetje so truplom z vilami pre-fcodli sirca in so trupla nato na pokopališču sežgali. Sedaj jih je sodna oblast pozvala na odgovor in je tri glavne krivce obsodila na daljšo ječo.
Bitka z volkovi
Na Rumunskem imajo čedalje več primerov. da napadejo volkovi v tropih kakšno va« Te dni so volkovi pri Hotinu v severni Basarabiji napadli nekoliko kmečkih voz in je prišlo do ogorčene bitke med lačnimi zverinami ter kmeti. Kmetje so se postavili z vilami in sekirami v bran in so več volkov pobili. Nekatere med njimi pa so zverine hudo oklale in so jih morali prepeljati v bolnišnico.
Zaslužek v postelji
V Vasterviku na švedskem je moral mlad šofer v bolnišnico. Tam se je tako dolgočasil, da je naposled sklenil, da bo zatel staviti. Nekaj časa je dobival in izgubljal manjše vsote, potem pa je ujel srečo — dobil je stavo, ki mu je vrgla po odbitku vseh davkov in pristojbin 90 tisoč švedskih čistih kron. Ta vsota presega celoten dosedanji zaslužek ubogega vozača v življenju. Mož si bo z denarjem, ki mu ga je naklonilo naključje, postavil ličen dom.
Zasilen pristanek v puščav!
V bližini Sueškega prekopa pri Almozl se Je te dni spustil na tla Italijanski aeroplan, ki se mu je v zraku zlomil propeler. Šest potnikov so morali odpeljati v bolnišnico
Božične skrbi angleške pošte
Ogromna korespondenca, ki jo morajo dostaviti
naslovnikom
Brifcska poštna uprava le za božične praznike namestila 75.000 pomočnikov. To pomeni, da se bo število pismonoš na Angleškem, ki znaša normalno 77.000 mož, skoraj podvojilo.
Ze iz tega si lahko predstavljamo, kakšen obseg zavzema v tej deželi dostava božičnih voščil. Druga številka je še bolj zgovorna: povprečno število pisem in kart, ki jih dostavi dnevno londonska pošta, znaša 6,750.000 ko6ov. in tu gre večinoma za po-silovno korespondenco. A čeprav ta za praznike odpade, računajo londonski poštni uradi tokrat s 70 milijoni pošiljk na dan!
Osrednji londonski brzojavni urad računa s 300.000 voščilnimi brzojavkami in z« to število se je pripravil. Ta urad je letos samega sebe prekosil. Za razmeroma nizko
ceno Je mogoče sedaj brzojavjtl poljubni
osebi voščilo in svojo sliko po Belinovem načinu. Računajo, da se bo ta novota zelo obnesla, zato pa so pristojbine že v naprej določili nižje.
Umor v brzem vlaka
V brzem vlaku Bukarešta-Galac se je te dni odigraj drzen umor. Dva trgovca iz Galaca, Preda in Serbanescu sta se vozila z vlakom ln sta bila napadena in umorjena z nož^-m. nato pa oropana. Napadalci so bili celo tako drzni, da so svoji žrtvi po zločinu vrgli lz brzečega vlaka. Čuvaj je našel potem ko je bil že vlak mimo njegove čuvajnice, mrliča na progi in je obvestil o grozni najdbi najbližnjo postajo. O storilcih ni nobenega sledu.
Zimske radosti v
Washing-tonu
jja monumentalnlm
v ashingtonskim
Kapitolom se otroci sankajo v snegu
Princesa — sestra Rdečega križa
Soprogi italijanskega prestolonaslednika Umberta, princesi Mariji Jos«, so te dni V Napoliju izročili častno diplomo Rdečega križa. Princesa Je za časa abeslnske vojne
obiskala bojišče ln stregla ranjencem
Izsiljevanje ob kuhinjski
mizi
Zanimiva izsleditev izsiljevalke
Neka ga. Pietrellijeva lz Cap d'Aila ▼
južni Franciji je prejela pred mesecem dni anonimno pismo, ki jo je pozivalo, naj položi 5000 frankov na določeno mesto. Pietrellijeva se za pismo ni zmenila. Teden dni pozneje js prejela drugo, isto tako z rdečilom napisano in anonimno pismo, ki ji je sporočalo, da je na kocki njeno življenje in življenje njene hčerke, če bi se upirala prvemu pozivu.
Ko tudi to pismo ni imelo učinka, Je pri-Slo tretje tn to Je velelo: »Plačajte takoj! Gre za vaše življenje in za življenje vaše hčerke. Ce bi »e drznili stvar sporočiti policiji, bomo grožnjo takoj Izvršili, kajti mi simo organizirana tolpa!« Sedaj je Pietrellijeva res odšla ns policijo, ki se je za stvar zavzela z vso odločnostjo, pa ni mogla spočetka dohiti nobenega sledu. Tedaj ji Je pri$©1 na pomoč slučaj.
Eden izmed policijskih uradnikov je opazil na nekem plotu prilepljen listek, ki je
ponujal ljudem vsakovrstne stvari ▼ nakup,
Uradnik je takoj zapazil, da je pisava na
tem listku podobna pisavi izsiljevalnih pisem, ki jih je dobivala Pietrellijeva. Podpisan je bil neki Pasquiale Malizia, ki ga j« uradnik takoj nato obiskail. Doma pa je našel samo njegovo ženo. ki je dejala, da je listek sama napisala. Odvedel jo je v zapor. Ko so jo naslednje jutro privedli pred preiskovalnega sodnika, je bila od zapora že tako omehčana, da se je priznala tudi za avtorico izsiljeval®ih pisem. »Imela sem dolgove, o katerih moj mož ničesar ni vedel.« je dejala. »Pa sem si mislila: Pietrellijeva naj plača. Sedla sem h kuhinjski mizi in napisala z rdečilom prvo pismo, nato drugo...« Čaka jo občutna kazen.
Milijon radionaročnikov
Ste\iIo radijskih raročnikov v Italiji ja pred kratkim doseglo milijon.
Londonski gasilci se pripravljalo
Vse londonske gasilske postaje so T zadnjem času bile nanovo opremljene z novimi pripravami za gašenje požarov t primeru bombnih napadov
Zavod za rastlinsko sociologijo na Koroškem
Celovec dobi v kratkem zanimiv in potreben znanstveni zavod, zavod za rastlinsko sociologijo. Z njegovim vodstvom bo poverjen po vsej priliki prof. dr. Erwin Aichinger iz Freiburga.
Cudodelec aH slepar ?
Iz Londona poročajo, da se angleški zdravniki trenutno silno zanimajo za nekega Josefa Martona, kl trdi o sebi, da ima izvrsten spomin. Baje zadostuje, da preleti stran lista ali knjige v nekaj minutah, nato pa pove vse na izust. Zdravniki se zelo interesirajo, če je mož res takšen fenomen ali če se poslužuje kakšnega sleparskega trika.
četvorčki v Rumuniji
Bukareštanski »Curentul« poroča, da je 30-letna kmetica Parahlva Calinene iz občine Vlad eni povila četvorčke, dva dečka in drv« deklici. Mati in novorojenčki so zdravi in upajo, da ostanejo živi.
Po smrti čkalova
Kaikor smo poročali, se je slavni ruski letalec Ckalov ubil na nekem poizkusaem poletu. Zdaj javljajo iz Moskve, da so stražili telo mrtvega junaka Stalin, Mole-,tov, Kaganovič, Vciošilov in Kalinin, nato pa so mrliča upepelili, pepel pa shranili v žaro, .	—
ANEKDOTA
Ninon de Lenclos, najznamenitejša lepotica 17. stoletja, je bila nekoč jezna na božje stvarstvo in ga je kritizirala na vso moč. »Ali bi vi svet boljše napravili?« jo je vprašal neki oboževalec. »Svet?« je odvrnila. »Za to ne gre. Toda ženske bi prav gotovo drugače naredila.«
»In kaj bi izboljšali na njih?« — »Gub« in zareze v obrazu bi preložila rajši na pete«, je odgovorila lepa Ninon.
VSAK DAN ENA
		fbl	• •
	1		' 1
»VeS, jaz potujem vedno z ladjami te paroplovne družfce. Njih potniki so mi najbolj prirasli k srcu.. .<
,£»Ric et RaccJ,
OPOZARJAMO
na novourejeno prodajalno damske, moške in otroške konfekcije
Ljubljana: Sv.Petra c. 23 in novootvorjena na Tyrševi cesti 18
OKO«OBLEKE
VeUka Izbira oblačil, po priznano nizkih cenah!
NASPROTI GOSTILNE I G O V E C44
Kulturni pregled
Odmevi slovenske poezije v Italiji
Ljubka knjižica »Llrlche slo ve ne
moderne«, ki Jo Je kot majhno antologijo slovenske poezije pripravil Luigi S a 1-v i n 1 in poslala v svet Akademska založba. v Ljubljani, ni ostala neopažena v italijanskih kulturnih krogih. O nji je pisalo že več književnih revij: tudi na tem mestu smo zabeležili nekatere glasove. Ugodni odmevi slovenske poezije v Italiji nas morajo tem bolj veseliti, ker se z njimi utirajo pota tistemu pravičnemu ln pravilnemu spoznavanju, ki Je pogoj slehernega zbliževanja in kulturnega sodelovanja.
V	zadnjem času je izSlo zopet nekaj zanimivih ocen Saivinijeve zbirke, ki naj jih tu kronistično zabeležimo. V odlični rimski reviji »C 1 r c o 1 i«, ki je letos posvetila častno število strani poeziji Otona Zupančiča, Je izšel v 9. do 10. zvezku (letnik sedmi, tretja serija) članek Renata G i a n 1 J a z naslovom »Llriche slovene moderne« (str. 766—769). pisec uvodoma označuje delo Luigija Salvinlja za spoznavanje jugoslov. poezije v Italiji in prehaja h karakterizaciji naše poezije na podlagi Salvtnljevega izbora in prevodov. Kot tri osnovne elemente slovenske poezije navaja planinski značaj slovenske pokrajine, reldglozTK) življenje slovenskega ljudstva in etnični element, kajti »Slovenci predstavljajo najstarejšo ln najzapadnejšo slovensko vejo, čije prvotni značaj se je ohra nil v jeziku ln v duhu«. Piscu se zdi, da je v ljudeh, ki so ustvarili to poezijo, »duh sodelovanja mnogo močnejši nego duh Individualnosti«. V nadaljnjem karakterlzi-ra Giani posamezne značilne pesnike ln citira odlomke iz Cankarja, J. Pogačnika in M. Klopčiča. 2e to, da je tako odlična revija, kakor so »Circoli«, posvetila Sal-vinljevi drobni knjižici tri in pol strani prostora, priča o pozornosti ln tudi o vrednosti zbirke,
V	mesečniku »Parola e llbro« (Mi-lano—Roma) je izšel v deseti številki članek Glovannlja D esc al za (str. 495— 498). Pisec uvodoma dobro poudarja, da Je bilo kulturno življenje manjših sosednih narodov v Italiji vse do zadnjega časa malo znano ali celo neznano. Sedaj se opaža zboljšanie teh odnosov in pisec navala kot primer tudi obsežno delo Giacoma Prom-po'litija »Storia Universalle della Lette-ratura«, ki Je »novo in natančno zlasti kar se tiče manjših literatur«. Nato p^sec na kratko označuje raznovrstnost tradicij in tendenc v Jugoslaviji, kjer ima »literatura dve gospodujoči abecedi In dva literarna jezika, kar nepoučenega človeka izprva beg-a.« Prehajajoč k Salvinijevemu cveto-beru slovenske lirike, skuša pisec z zgoščenimi potezami povedati v dveh odstavkih bistvene poteze sflovenskesra razvoja v preteklosti pri čemer kaže, da je v glavnem dobro poučen. O Salvinllevem izboru slovenske modeme lirike sodi na st^ošno, da je antologija prizadevno sestavljena ln da odkriva poetični svet, ki Je v polni meri vreden, da ga spoznamo in zasledujemo v njegovem rastočem razvoju.« Nato Gio-vannl Descalzo s finim razumevanjem predstavlja nekatere nafSe poete, izmed katerih priznava v Cankarju predstavite-lja svojega malega naroda v mednarodni kn+^evnosti: »Dominantna osebnost antologije je Oton Zupančič, ki je uvedel na Slovensko moderno poezijo, zelo kultlvi-ran književnik, neumoren prevaialec starih in novih pisateljev... Prampollni pravi o njem, da se je v prvi dobi svojega liričnega razvoja gibal na liniji dionizijske-ga simbolizma, nato pa Je postal resen tn strog pevec lepote, ki jo je povzdignil v moralno silo«. Pisec navaja celo vrsto odlomkov lz Zupančičevih pesmi ln tako označuje lepoto njegovega liričnega Izraza. Zaustavlja se tudi pri »melanholični liriki« Milana Klopčiča. ki ie zastopan s pesmijo »Mary si predstavlja«. Skratka: Giovanni Descalzo je sprejel Salvinijev Izbor s toplim priznanjem ln ob koncu Se fcirazll željo, da bi mogel uživati to poezijo v izvirniku, zato predlaga izdajo, ki bi prinesla poleg prevoda originalno besedilo.
Tudi rimska revija »Augustea« je
priobčila o Sa^linijevi zbirki cel članek. Prispeval ga je Libero B i g i a r e 11 i. pisec uvodoma razglablja težavni problem prevaianja poezije, v kateri »imajo zvok. akcent ln muzikalne vrednosti prav takšen pomen kakor vsebine« in hvali Salvi-nija kot »prevajalca, ki ni samo natančen, marveč tudi v največji meri občutljiv.« že pred tem se je bil uveljavil kot prevajalec Lz madžarščine in finščine, kot originalen pesniški tvorec pa se lahko Izraža celo v tako težkem Je^ku kakor je finščina, tako da štejejo Finci Luigiia Salvinlja med svoie nalpomembneiše nacionalne pesnike. Prehajaioč h karakterizaciji slovenske sodobne lirike, poudarja Bi gi are t ti težkoče, ki jih zastavlja taka naloga spričo obsega Članka »vendar ni moeoče zamolčati občudovanja do pesnika tako visoke In močne Inspiracije kakor je Oton Zupančič« Izmed ostalih omenja posebej Faturja, Klopčiča in Vodnika, pa Gradnika in Golio. O sami knjižici sodi Bigiareti, da je natisnjena z redko eleganco (»stampata con rara e^eganza a Ljubljana«).
Izmed dnevniških odmevov Salvinljeve-ga izbora je omeniti daljši feljton o tej knjigi, ki je izšel 7. decembra v »II Re-sto del Car lin o«. Spisal ga je Franco CM ari an t i ni. V uvodu le n'sec zapisal nekal resničnih ln pravičnih besed o propagandi v inozemstvu. Tu pravi med drugim: »Redkokdaj mislimo, da je eno najboljših sredstev propagande tudi to: ba-viti se s tujo duhovnostjo, poglabljati nje poznanje in nuditi intelektualcem in ljudstvu dostopne vednosti o nji. Ni si mogo-
če misliti dežele, ki bi z navdušenjem spre Jemala italijansko literaturo, ne da bi imela gotovost, da bomo tudi mi s svoje strani sprejemali njeno.« Te besede italijanskega kritika treba samo podpisati. V na-dalnjem označuje pisec delo Luigija Sal-vinija kot prevajalca ln pesnika in pravi o njegovi zbirki »Liriche slovene moderne«, da Je po vrednosti izbora in zanesljivosti prevoda vredna, da postanejo mnogi Italijani pozorni na okroglo dva milijona svojih sosedov, ki zaslužijo pozornejšo skrb ln ljubeznivo spoštovanje.« Pisec pravi nato, da slovenska lirika razodeva kulturo, v kateri se čuti »v večji meri vpliv katoliške, italijanske, mediteranske kulture«, njen vpliv je globlji in vitalnejši kakor nemške, »bodisi protestantske, bodisi dunajski« (?). Čeprav priznava Slovencem, ki bivajo v mejah Italije, znatno preskromno število, vendar vidi v tej naši manjšini »združevalni prstan med Italijo ln južnimi Slovani.« Nato navaja najznačilnejše pesnike, ki so se rodili na sedanjih tleh Italije (Gradnika, Grudna in Kosovela) in pravi, da samo sosedstvo še ne opravičuje v zadostni meri zanimanja za slovensko kulturo in umetnost. » Slovenski lirični temperament je med vsemi Jugoslovani najbolj razvit in Slovenci tvorijo skupaj s Srbi najbolj konstruktivni in pozitivni živelj v jugoslov. kulturnem, gospodarskem in socialnem življenju, zato predstavljajo bistveno vrednoto v dejalno-sti prijateljskega naroda, čeprav so malce pretrdi za amalgamovanje in morda malce preveč romantiki.« Pri karakterizaciji posameznih vodilnih poetov (Zupančiča, Gradnika, A. Vodnika) dela pisec neke stilne nalike z novimi italijanskimi pesniki od Ungarettija in Sabe do Bettija in Quasimoda. Ta sorodnost (mislim, da bi pisec težko dokazal kakšne direktne vplive teh Italijanskih pesnikov na naše) pa »seveda v ničemer ne zmanjšuje originalnosti omenjenih pesnikov, katerih vsak razodeva tipične kvaitete svojega naroda« in med nje šteje Ciarlantini realizem, ki ima že lahen nadih orientalskega okusa in ki se giblie med verizmom in domišljijo, med filozofijo in naivnostjo.«
Po vsem tem smemo sklepati, da je bil Salvinijev izbor prevodov iz sodobne slovenske lirike sprejet v Italiji s pozornostjo, ki jo lahko z zadoščenjem vpišemo v slovensko kulturno kroniko.	— o.
Zapiski
KAKO ZIV1 BOLGARSKI PISATELJ
Ob petindvajsetletnem jubileju Bolgarske pisateljske zveze je bila objavljena tudi zanimiva statistika, za čem je umrlo največje število bolgarskih pisateljev, že iz nekaj bornih številk lahko posnamemo, da poteka življenje bolerarskeea pisatelja v nezavidanja vrednih razmerah in da je okolica le malo naklonjena, po večini pa celo popolnoma ravnodušna do njegovega dela.
Na prvem književnem večeru, ki se je vršil v okviru Bolsrarske-pisateliske zveze v Sofiii, je S. čilingirov povedal med drugim tudi tole:
»Le majhen zbir posameznih dejstev — in pred nami se bo pokazala sl'ka. straš-nejša od Dantejevega »Ppkla«. Malokate-ra država na svetu se lahko pohvali s takim »martirologom«, kakor ns^a. Velik del mož, ki tvorijo naš literarni Panteon je živel in umrl v najbolj tragičnih razmerah. Petnajst ra^h od"čnih pisateljev ie umrlo za tuberkulozo, med njimi na primer G. Rakovski, N. Bončev, Ljuben Ka-ravelov, Hristo Smi^nenski. Boris šivačev 1. dr. — Osemnajst iih je padlo v borbi z-svobodo svojega naroda, ali zgorelo v pln menih knravih medsebojnih sporov. M*> njimi nahajamo imena naših najboljši!" mož? Botev, .Aleko Konstantinov, Dipič' Debeljanov, Hristo Jasen^v. Ge o Mi'ev i dr. — štirje pa so sami napravili križ čez svoje življenje, ker jim je poslalo breme življenja pretežko: Javorov, D:mitr Bo-jadžiev, N. Rak;tin in T Bogdanov. — Sedem jih ie prehfo svoje živlienje po ječah ali v izgnanstvu, ker se niso mosrl' prilagoditi okviru svojega časa — med nji mi je bil tudi Ivan Vazov. P. Slaveikov 1 dr. Tu nismo računali žrt^v novejših dni ko je postala ječa pisateljska čast. Tako dobimo snis^k 44-t;h Hudi torej skora-' polovico vseh. ki so ustvarjali našo novo kulturno zgodovino in zapustili pozemsko življenje nezadovoljni z drobtinami, ki jim jih je daja^ stvarno«^ ter s protestom in ogorčenostjo v duši.«
(St. At.)
11 razstavo in vidi v nji dokaz mladostne- umrlega Kemala Atatilrka. Pisec podaja v ga razmaha slovenske kulture.	prvem delu reminisicence Srbov na nek-
»ženskl svet« Je zaključil Šestnajsti | dan je vezi s turško vlado. V drugem po-
letnik z decembrsko Številko, ki prinaša med drugim prozo M. O. S., Karla Capka ln Ive Breščak, ln pesmi Bete Levstik ln Erne Muser. Izmed člankov bodi posebej omenjen proglas češkoslovaških žena ženam vsega sveta, Anice Cernejeve članek »Naše mladinsko slovstvo«, V. I. K. prispevek Francka Ornik. številko zaključujejo razna poročila. Ženski svet urejajo Olga GraJhor, Milka Martelanc in Minka Govekar.
Odkritje HoTacljevlh rokopisov. Francoski raziskovalec Felix Grat Je odkril v vatikanski biblioteki deset doslej neznanih rokopisov rimskega pesnika Horaci-ja.
Knjiga o Atatttrkovi Turčiji. Balkanski institut v Beogradu je pravkar izdal 226 strani obsegajooč knjigo M. Svetov-skega »AtatUrkova Turška.« Je to uspela monografija o eni najzanimivejših držav, ki jo je docela preosnoval in narodno preporodil politični genij nedavno
glavju prikazuje Anatolijo kot prebujeno deželo starih Hetitov, prednikov današnjih Turkov, na kateri se je razvijala njihova kultura več kakor štiri tisočletja. V treh nadaljnjih poglavjih pripoveduje o Ata-tlirkovi revoluciji. Posebno zanimivo Je poglavje, v katerem obravnava ogromne reforme tega moža, ki mu Je bila diktatura samo zgodovinsko ln utemeljeno sredstvo za dovršitev narodnega preporoda in za daljnosežni kulturni ln civilizacijski napredek. Pisec prikazuje ta razvoj z očitnim ln podrobnim znanjem turške politične preteklosti in sedanjosti. Njegova knjiga odpira čitatrljem široke vpoglede v življenje naroda, ki je šele pred petnajstimi leti zaključil svoj srednji vek in sedaj z velikimi koraki dohiteva naprednejše na rode. Spis Svatovskega izpopolnjuje že pri Balkanskem institutu izšlo knjigo dr. Drag. Mihajloviča »pri vre da savremene Turške.« Spisan je v prijetnem slogu, ki že sam mika k čitaniu. Knjigo priporočamo tudi slovenskim čitateljem.
It Ptnfa
Učiteljsko društvo JUU za ptujski
srez je zborovalo v soboto v Ptuju. Po predsednikovem pozdravu je bil predstavljen učiteljstvu mladinski pevski zbor iz Št. Janža na Dravskem polju s pevovodjo g. Jarcem na čelu. Zbor je zapel več pesmic tako lepo umerjeno in čuvstveno, da je žel močno pohvalo sicer kritičnih poslušalcev. Sledilo je situacljsko poročilo predsednika Zupančiča. Sestavljenih je bilo predavanje prof. šiliha iz Maribora prosvetnim oblastvom, za ureditev učiteljskih osebnih in gmotnih zadev. Ker je bilo predavanje prof. Siliha iz Maribora odpovedano, je učitelj Ledinek govoril o razvoju šolstva in pedagogike v 20 letih Jugoslavije.
J— Občni zbor Maistrovih borcev v Ptuju. V nedeljo so se zbrali v Narodnem domu Maistrovi borci na svoj prvi redni občni zbor, katerega je vodil predsednik dr. Kovačič. Pretresale so se tekoče zadeve. Zboru sta prisostvovala kot delegata osrednjega odbora g. Petrovčič in g. Mur-šič. Izvoljen je bil spet stari odbor razen predsednika, ki je sporočil, da se v najkrajšem času izseli iz Ptuja in je bil na njegovo mesto izvoljen dr Sluga. Novi predsednik se je dr. Kovačiču zahvalil za marljivo delovanje v društvu in mu želel srečno pot z upanjem na skorajšnje svidenje. Ob koncu je bil stavljen predlog, da se sestavi kratka zgodovina osvobojenja mesta Ptuja v prevratnih dneh. Zato se naprošajo vsi Maistrovi borci, da po svojh spominih opišejo važne dogodke, spise pa naj oddajo ptujskemu odboru Maistrovih borcev.
1— Obe podružnici CMD v Ptuju priredita v četrtek 22. t. m. ob 14. uri v prosvetni dvorani Mladike božičnico revni šolski mladini lz mesta in okolice. Obda-rovanih bo nad 300 otrok. Vsi prijatelji družbe se vabijo na to božično prireditev.
j— Zvočni kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. film »Serenada«. Jutri bo predstava zaradi uprizoritve Cankarjeve drame j Lepa Vida« odpadla.
j— Mestno gledališče. Dramsko društvo bo uprizorilo v proslavo 201etnice smrti pisatelja Ivana Cankarja jutri ob 20. Cankarjevo dramsko pesnitev »Lepa Vida«.
j— Kontrola mer v Ptuju. Oddelek kontrole mer v Mariboru sporoča, da bo ura-dovanje na postaji za kontrolo sodov v Ptuju v januarju 1939 dne 21., 23., 24., 25. in 26. v februarju 18., 20., 21. in 22., v marcu 17., 18., 20. in 21.
1 Naše gledališče
DRAMA Sreda, 21.: Brezov gaj. Red Sreda.
Četrtek, 22.: Labodka. Red A. Petek. 23.: Zaprto. (Generalka).
To bo nekaj za našo mladino. Prof. Sest jI bo prav gotovo ustregel z uprizoritvijo zabavne mladinske igre »Pikica ln Tonček« Skoro vse. kar je v naši drami, Študira to zanimivo mladinsko igrico, ld bo pra t gotovo uspela tudi pri nas. Povsod drug vi je že zdavnaj najprivlačnejSa nla-dmska igra. Premiera bo na Štefanovo popoldne.
Božično Igro »Kralj t neba«, ld jo Je
napisal Edvard Gregorin, bodo ponovili na sveti dan ob 15. Dejanje slika po besedah sv. pisma dogodke okrog božiča. Delo režira avtor sam.
OPERA Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek, 22.: Ljubavnl napoj. (Kapljice za ljubezen). Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red Četrtek. Petek, 23.: Zaprto. (Generalka).
Prihodnje gostovanje slavnega Italijanskega tenorista Christyja Solarija bo drevi v ljubljanski operi. Nastopil bo po-slednjič v letošnjem letu pri nas, ker je umetnik vezan tudi na gostovanje v Švici, na Poljskem tn v Italiji. Prihodnje njegovo gostovanje prt nas bo šele v drugi polovici marca, zato na četrtkovo predstavo »Kapljice za ljubezen« opozarjamo prav posebno.
Leharjeva opereta »Frasqnlta« je bila v poslednjih sezonah uprizorjena po vseh velikih odrih, pogostokrat tudi z najboljšimi opernimi zasedbami. Premiera bo na Štefanovo zvečer.
O božičnih praznikih bo gostovala ga. Zlata Gjungjenac-Gavella v Verdijevi operi »Traviata«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek. 22. ob 20.: Kralj na Betajnovi. Red B.
Iz Trbovelj
t— Danes ob 20. bo v Sokolskem doma pričetek plesnih vaj pod vodstvom dipl* plesnega učitelja R. Jeločnika iz LJubljane,
Iz Slovenj ega Gradca
sg— Lepe pridobitve. Veletrgovec g. I vsa Rojnik je popolnoma prenovil svoja skiac
dišča in na pročelni strami ob vstopu X mestu sezidal krasne izložbe, ki predstavljajo nekaj popolnoma edinstvenega. Izložbe so urejene na veJikomestni način in so res okras slovenjegraških ulic. Istotako ja naš podjetni mesar g. Maks Gajšek otvoril te dni v središču mesta novo mesnico, ki je urejena kar najbolj čisto. Obema podjetnikoma želimo mnogo posnemalcev.
-4
^Ij/J ZAHTEVAJTE BRE5PLAČN! CENIK
NAipOfkNEJSE« GENERALNO ZASTOPSTVO
™ F! 5CHNEIDER
•'.. ; ZAGREB. NIKOLI ČEVA 10
V hladnih dneh Vas Kozarček
BERMET-VINA
oovaruje nripe - .au.suiničarji ga lamco naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKO V A I* SREMSKIH
KARLOVCEV, Fruška gora.
I JESENSKA NOVOST!
TVORNICE
ČOKOLADE RUFF, SUBOTICA
BANANA
CENA DIN 1.—.
Tudi Rusija
gradi avtostrade
Iz Moskve poročajo, da kani ruska vlada zgraditi v teku dveh let avtostrado, ki bo merila v dolžino 4200 km Prvi del ceste od Moskve do Minska bo dolg 825 km in bo dovršen že prihodnje leto. Najdaljši dd ceste do SebastopoLa bo zgrajen do konca leta 1940.
PRECIZNA URA
vodeča svetovna marka odslej v vseh strokovnih trgovinah.
Za inozemskega klijenta
IŠČEM veliko gozdno podjetje nedaleč od
Zagreba ali Ljubljane po večini z lgličevjem. — Obširne pismene oferte s točnim popisom gozdov prosi odvetnik dr. Lavoslav Sik, Zagreb — AmruSeva ul. 7.
»Ob dvajsetletnici Jugoslavije«. Prejeli smo dvanajsti zvezek revije »Misel in delo«. Zvezek se je razrasel v mogočno knji-go na 370 straneh in prinaša dolgo vrsto prispevkov iz politične in kulturne zgodovine Jugoslavije. Opozarjamo, da se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge kot samostojna knjiga. Obširnejši prikaz o tem pomembnem knjižnem pojavu bomo priobčili še v teku tega tedna.
Jugoslavija v angleški literaturi, v Londonu je izšla obsežna živlienjepisna študija o pokojnem kralju Aleksandru I. z naslovom »Alexander of Jugoslavia«. Spisal jo je Stephen Grahan. — L. F. Ed-vvards je izdal knjigo »Profane Pilgrima-ge«, o kateri je napisala znamenita kri-tičarka Rebecca West, da je najboljši angleški spis o naravnih lepotah in drugih zanimivostih Jugoslavije.
Južnoameriški časopis o razstavi slovenske knjige. V Buenos Airesu izhajajoči slovenski časopis »Njiva« je priobčil že v svoji novembrski številki članek M. M. »Ob razstavi slovenske knjige.« Pisec hva-
5?
Prvovrstni t r b o v e l i s k i
R E M O G
bre2 prahu, buks. suha drva ood)
I. Pogačnik,
bohorickva a.
Telet 20-59
Za vsako priliko [najboljše ln najce | nejše
huber&use,
|površnike, perilo in® tvsa oblačila nudi i
Presker,
Sv. Petra c. 14.
POZOR!
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
V. Podobnik,
TR2ASKA 16. teletoD 3313
Plemeniti zvok stare violine
daje koncertu posebno noto: taka vijolina ima svojo dušo. Stradivari med radijskimi aparati je
51A »IONE tipa 539 A
,-j. M-:«. "j.t:-. .	. .
■tfMii	-v ■■ -y/
Din 5400*— za gotovino.
Din 6000*— na 12 mesecev.
Glas tega šestelektronskega aparata je čudovit. Mehak je In zvonk, ne?en in silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki imate čut za glasbene finese, pride v poštev le aparat
BONE 539A
Zahtevajte takoj poseben prospekt. Poslušajte ta aparat pri nas in pri naših
zastopnikih

RADIO"
dr. b o. K. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta 7
NB: NaSa trgovina je v soboto 24. decembra odprta le do 17. ure!
NOUGAT GALAK 4 nove špecijalitete CRAKLAIT CITRA
IZVRSTNA SLAŠČICA
FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA
Nestle
MLEČNA ČOKOLADA S PRA2ENO R2 JO ZELO REDILNA
ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE
t. o.
16
Strel u piski Knjižnici
Roman
Beefov ščipasti obraz se je zjasnil od prebujenega zanimanja. »Če pije v domači gostilni, morda lahko začnem pogovor z njim. Dobim troške povrnjene?«
»Najvažnejše je, da zveste, ali ima pri kiaki banki varnostni predal. In potem morate preiskati vso hišo, posebno pa njegovo sobo. Morda najdete zavoj pisem.«
»To bo naporen dopust, gospod Meredith.«
»Zato se boste kdaj pa kdaj pokrepčali z globokim požirkom, Beef.« Poda] je naredniku list. »Vzemite, to je fotografija enega izmed pisem. Se šest in dvajset jih mora biti. Obdržite to za vzorec, da boste vedeli, kakšna sta papir in glava. Papir je temnosinji, iz pisemskega bloka.«
Narednik je zastrmel v list in poskočil, kakor da bi bil mahoma začutil pod seboj risalni žebljiček. Njegova usta so bila odprta. »Bog nebeški!« je vzkliknil in zastrmel v višjega nadzornika, ki ni trenil z obrazom. »Kaj pa je to? Ali ste prebrali? Preklemansko sočno, kaj?«
»Zaljubljene ženske pišejo časih čudne stvari«, je Meredith mirno odvrnil.
»Ženska? Ženska je to pisala?«
»Kaj ste pa mislili? Saj se začenja .Vroče ljubljeni Gerald'.«
»Nikoli si ne bi bil mislil, da delajo dame takšne reči.«
»Narobe, vse dame delajo takšne reči. Videti je, da ne razumete bogvekaj o lepem spolu.«
»Pivo pa slikanje mi zadostujeta.«
»Ali boste po tem vzorcu spoznali ostala pisma?«
»Jemnasa, torej jih je še več?«
»Šest in dvajset, sem rekel. Izprva jih je bilo trideset.«
»Kaj je bilo pa z ostalimi štirimi? Ali so zletela v zrak?«
»Čujte, Beef!« je rekel John z veliko resnobo. »Ta stvar ni šala, ampak jako resna zadeva. Ljubeznivo ženo preganja izsiljevalec in treba je, da ji priskočiva na pomoč, kakor le veva in znava. To ni bilo samo razmerje, ampak rada ga je imela — iz srca rada, razumete?«
»O, razumem«, je prikimal Beef in sočutno skremžil obraz.
Čez dva dni je narednik Beef nastopil svoj dopust in dušni mir njegove boljše polovice je šel po vodi. kajti vikarjeva žena se je bila isti dan odpeljala v mesto k svoji setri. A Beef je potolažil njeno nezaupanje, kakor je vedel in znal, ter se odpravil na pot.
Ta ga je vodila najprej k »Zlatemu sidru«, odtod k »Puranu«, nato k »Zelenemu grozdu« in »Duncannonskemu grbu«, dokler ni zložno priro-mal v Blackfriars. Narednik je dognal, da se je gospod Meredith motil, ko je imel H. Smitha za prodajalca časnikov. Imel je tobakarno. Beef je vstopil, si potisnil klobuk v zatilnik in se zarežal mlademu človeku za prodajalno mizo. Pravkar je
hotel omeniti, da je strašno vroč dan, ko je začutil v notranjščini silen krč, posledico osmih meric piva Njegov prijazni nasmeh se je izpremenil v srdit režaj, zgrabil se je za trebuh in bruhnil iz sebe: »Zavojček cigaret!«
Z močno pretirano zavzetostjo je zastrmel v napis, ki je opozarjal, da si vsak lahko naroči svojo pošto semkaj in prihaja ponjo, kadar mu drago. »Dobra misel!« je dejal in pomežiknil H. Smithu.
»Zakaj?«
Malce osuplo je narednik povzel: »Neki znanec me pošilja k vam.«
»Zakaj?«
Beef je zastrmel v mladeniča in nadaljeval svoj poizkus: »Dober prijatelj. Jones mu je ime. Tommy Jones. Ta mi je rekel, naj stopim do vas.«
»Zakaj?«
Narednik je uprl obe pesti v prodajalno mizo in pogledal fantu v obraz, da sta se konca njunih nosov skoraj dotaknila drug drugega. »Slišite, mladi človek, če vas kdo vljudno vpraša, bi pač lahko vljudno odgovorili!«
»Zakaj?« je odvrnil mladi človek. »Saj niste nič vprašali.«
»Zdaj pa pozor, gospod H. Smith —« je grozeče začel narednik.
»Stojte! Jaz nisem H. Smith.«
»Kaj pa?«
»T Smith.«
»Zastran mene ste lahko A. do Z. Smith, a prodajalna je menda vaša?«
»Ne. Lastnik prodajalne je moj oče — H. Smith.«
Narednik Beef se je sesedel na edini stol. »Gospod Smith«, je krotko izpregovoril, »vse najino prerekanje je jalovo.«
»Zakaj?«
Narednik se je vzravnal v vsej svoji višini in širini. »Glavna policija me pošilja k vam.«
»Takoj sem si mislil, da ste od policije.«
»Zakaj?« je vprašal narednik. »Sveta nebesa, zdaj se loteva tudi že mene.«
»Zakaj?«
Beef je zbral vse moči svojega duha, potegnil iz žepa izkaznico in smuknil okrog prodajalne mize, preden je mladenič uganil njegov namen.
V zadnji sobi je sedel debel mož v usnjenem naslanjaču ter skrival obraz za časnikom. Narednik Beef ga je dregnil s prstom v život. »Zbudite se, gospod H. Smith!«
Velik rdeč obraz se je pokazal nad časnikom in vprašal težko preizkušanega narednika:
»Zakaj?«
»Ali ste gospod H. Smith?«
»Ne. B. Smith.«
»Tak, koliko Smithov je prav za prav tu?«
»Pet. Zakaj?«
»Bi lahko govoril z gospodom H. Smithom?« je obupano vprašal Beef in mu sedel nasproti
»Ne.«
»Za — zakaj pa ne?«
»H. Smitha ni.«
»Kaj?«
»Umrl je.«
»Fant tamle zunaj pa pravi, da je prodajalna last njegovega očeta.«
mlemm posojilnica r. i z o. z. v LjuMfanl — Miklošičeva cesta 7
poleg HOTELA UNIONa. — NUDI ZA VSE VLOCJE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK
ČAS RAZPOIX)2IJIVE - POSLUfcITE SE VARCEVVLNEGA KR02RA. — POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.
J^a Sieti večer . . . Silvestrov© . . .
H
) priznani
naj ne manjka v Vašem stanovanju
RADIO
APARAT
5 Prijeten zvok, odličen radio sprejem. . . . Okras Vašega stanovanja.
Dobavlja:
IOVAL" Ljubljana
Telefon 33 63.
Dalmatinova nlica 13.
Pristne domače
slivovke
kakor tud: tropinovca po nizki cen: dobite pri Lasanu v Mostah.
32374-18
Es .SEKIRA JTE
V »JUTRU« !
Samostojno
kuharico
ea Split Iščem k sloven Bkl družini Plača 350.— Pojasnila dobite pri Miri Kamblč, Cesta v Rožno dolino 32.
32180-!
Ekonom - vrtnar
razumen živinorejec, dobi takoj mesto — Mora bit; mlad in poročen Dobri jahači imaio prednost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Upravitelj«.
32388-1
Frizerko in vajenko
prvovrstno, sprejme za stalno, ne samo za praznike — Salon Izabela, Pod Tiančo.
32343-1
Tkalskega mojstra
samostojnega, z dolgoletno prakso, iščemo. Nastop takoi ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mojster 39«.
32351-1
Ekonom
s šoferskim izpitom, išče primerne službe, tud kot oskrbnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesli iv ekonom«.
32369-2
Mlad šofer
zanesljiv, išče službe. Gre tudi s potnikom. Zmožen večje kavcije. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Popolna garancija«.
32368-2
G. Tli. Kotma.i:
Kapitan Kozlostrelec gre leve l©vlt
Mladenič
zdrav in pošten, išče mesto sluge ali sprevodnika k av tomobilu za 1. ianuar. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Vesten in trezen«.
32382-2
30
»Semkaj z balončki!« je ukazal in mu hkratu potegnil vso zalogo iz rok. »Plačajte jih!« je zavpil prodajalec. »Na!« je kriknil redar in oplazil siromaka, da se mu je kar stemnilo pred očmi, »tu imaš naprejščino! Po ostanek se pa zglasi v mestni hiši!«
2100 din
potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno Pi M te ANOS. Maribor — Drožnova ul.
296-^
Iščem inštruktorja
VII. ali VIII -šolca, vestnega in vztrainega, ki bi bil pripravljen za hrano in-struirati V. šolcis. N.islov v vseh poslovalnicah Juiia
32377-4
Ponavljalni tečaj
čez božične počitnice priredi za nižješolce prof. dr. Rožman, Medvedova 5b.
32385-4
Tečaj za
stenografijo
(šestmesečni) priredi Trgovsko učilišče n .cenjgrU ski institut ROBIDA. Ljub ljana. Trnovska ul. 1$. — Poučuje ga. prof Robidova Učnina nizka. Uspeh za jamčen. Začetek: lanu.irja 19?9. Pojasnila » pisarni : učilišča: Ljubljana, Trnov ska ul. 15.
32*55-4
Tečaj za
strojepisje
priredi Trgovsko uč.l-.Jče in stenogralski mstitul KO-BIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Novi modemi stro ji. Nainovejša učna meto da. Začetek: januarja 1939. Pojasnita v pisarni č:r"ča Ljubljana, Trnovska ul. 15.
32356-4
Fildtelijd
Zbirko znamk
Jugoslavije
kompletno (Bosna, Hrvatska, Slovenija in splošne 630 kosov) v Borekovem albumu, vredno Mk 1500 (Michel) prodam za 3-700 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Primerno darilo«.
32375-39
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
sRmm
Radioaparati
od din 750
naprej, nove tipe banjai, Ljubljana Miklošičeva 20.
24390-9
Nove pianin^
•moderno u-.deianp dobavila riajcenele tvor iilca Ivan Kacin Domža le Večletna garancija Zahtevajte ceniki Spre terrajr se popiavlla ti tiglaženje Razstavljene izdelke si lahko ogle late v Komenskeea ul 26-11	32287 26
Medarna
Ljubljana, Židovska ul. 6 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni.	377-33
rllf
LL
Poc»ni <»H--
2000 parov snežk štev 35 36 din 39 Jtev 37—38 din 49 štev 3S-4C din 55 '.a »Tretorn. -mežke zt do 30°/. popust Trgovo popust Veletrgovina o Čevlji ALEKSANDER OBLA! •Sv Petra C- 18 tel 24 35 362-6
Sani
lepa oblika, nove, s sedežem za trgovce ali privatnike. Cena din 1100. pri i erlep Matija, Sv. Jerneja cesta, št. 9, Ljubljana, — Šiška.	32394-6
Smuči in sanke
naiboliše dobite pri izdelovalcu Fajfariu, Liubljana, Trnovska 25, tel. 34 10.
32126-6
2 komada
koles (Felge)
za Tatra avto, v rabljenem ali dobrem stanju, kupim. rCirbiš, Celje.
32371-11
Kolesarji
Za mal denar vam prečisti in shrani vaša ko lesa preko zime Pero /atler, trgovina koles na težlcl.	32192-11
Stara orehova
jedilnica
prvovrstno delo, ugodno naprodai. Tovarna »Bor«, Prant Kregat & Comp.. — Vižinarje 87.
32367-12
Moderno spalnico
šperano v imitacij, orehove korenine, fino lakirano, poceni proda Krže. pohištvo, Vrhnika Ogleda se r.a skladišči. v Ljubljani, Prečna ulica 6.	32389-12
Opremljeno sobo
» posebnim vhoden in so uporabo kopalnee na Mir iu, oddam 1 januarja solidni oseb: Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šitro »350«.	32123-23
Prazno sobo
s souporabo kopalnice, od dam v Trnovem Staretova ulica, nova stavba.
32403-23 Oddam sobo
z vso oskrbo, po možnost' prodajalki ali frizerki. Informacije pri hišniku Gle dališka ul. 12.
32393-23
išče
Za takoj
išče sobo posebnim »hodom akademik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifio >.$t. 333«.
32398-23"
Učiteljica
išče sobo v sred;ni mesta za časa šolskih božičnih počitnic Por.udbe na ogl odd. Jutia pod »Učiteljica« 32399 ii'
Gramofonske plošče
šlagere, plesne, narodne s harmoniko in petjem &amo Din 30
stare vzamemo v račun.
is s p e h o v
na
en oglas ?
»JUTRU«
PERITE ZOBE
ZJUTRAJ IN ZVEČER
S SPECIALNIM
ZOBNIM MILOM
Iščem sobo
po možnosti s š^ed'ln'1 Naslov v vseh poslov'' cah Jutra.
32387-23i.
Sobo s štedilnikon |
opremi;cno, * dvem poste ljama, iščem — Nas'ov Anton Zavrl, Kolodvn-ska ulica 23.
32380-23a
BEŽfTOfli
Primerno
božično darilo
so čistokrvn foksteneri' ter airedalterierji do pol leta stari, s prvovrstnem: rodovniki. Informacije pri hišniku v Ljubljani, Gledališka ulica 12.
32392-27
Tkalnico
prodam ali spreimem družabnika. Ponudbe ns podružnico Jutra Mjnboi pod »Ugodne za trgovce«
32400-16
Orehova jedrca
in fižol
nudi SEVER & Co.. Liub iiana. Gosposvetska 5.
32100-6
Oblatila
Razprodaja
finih moških ob- k za vaško ceno zj, adl c"u stltve. Kor-tkclja Kune Ljubljani Gosposka ull ca	32109-13
Hišo - vilo
v Ljubliani, večstanovanj-sko, kupim Pogoi, da je solidno zgrajena Ponudbe pod značke »Do 400.000« na ogl. odd. Jutra
32397-20
mm,m
Najlepše božično darilo!
Svilene pinče
(Malteser Seidenpintsch) — mlade, čistokrvne, proda Kos, Tavčarjeva ul. 3-MI.
32386-27
Harcer kanarčke
prodam. Primerno božično darilo. Jerše. ilirska 20.	32172 27
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in vrtom, oddam. Staretova ulica, nova stavba. Trnovo.
32402-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, oddam takoj. — Lepodvorska 3.
32370-21
Dvosob. stanovanje
suho, s kopalnico, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32378-21
Trisobno stanovanje
kopalnica, plin, takoj ugodno oddam. Pojasnila Kajfež, Stari trg 28-1.
32381-21
Izgubljteriti
Našel se je muf
dobi se ga v trgovini Pezdir Gradišče.
32404-28
'/J
Dr
Katera gospa
bi podpirala še mladega, čednega fanta. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podpora«.
32379-24
Lepa trajna ondu arija }t tudi lepo darilo za božič
Ki ga drt>it» po zmern cen pri
Pintar Ernest
.zel za lame :n gospode I.tuhliana Kialia Fetra tr« št 2 (Mikli šiče<" cesta nasproti sodnnske. n.irkai
*21f* 24
SERIRAJ V JUTRU" »
1ed mestom in dežeK
<mrffliijp »Jutro* mali oglasnik
SAMO MILO ČISTI IN BELI ZOBE DOVRŠENO
3nserira'te c >@ulru<!
Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra mamica, stara mamica, teta, gospa
Hani Elizabeta roj. Klovar
VDOVA PO POŠTNEM PODURADNIKU
včeraj ob 13. uri po kratki in mukepolnl bolezni v 73. letu starosti.
Pogreb pokojnice bo v četrtek, dne 22. decembra 1938 ob pol 15. uri iz hiše žalosti Cerkvena ulica 5, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 21. decembra 1938.
Žalujoče rodbine: KLOVAR, HAM, MATJAŠIC, JARC
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je po dolgotrajni mučni bolezi-i v 71. letu starosti previdena s svetimi zakramenti umrla naša mama, stara mama, prastara mama, tašča, svakinja, teta, gospa
IVANA KLAMPFER
HIŠNA POSESTNICA
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 21. decembra 1938 ob 16. na farno pokopališče v Tržiču.
Tržič, Ljubljana, Niš, OtiSki vrh, 20. decembra 1938.
Globoko žalujoči:
Otroci: PAVLA por. UMEK, JULKA por. KONIČ, ANICA, TONČKA
por. FURAR, hčerke; RUDI, VIKTOR, sinova ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzoicij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja Jeraa. — Za mseiauu uei k

A l<i |/ .mah
.(Miljam.