94. številka.
L j nbljana, v sredo 27. aprila.
XX. leto, 1887.
Izhaja viak dan we*er, izinoši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a t st r i j s ko - og ers ke dežele za ?se leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za ćetrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
16 kr. za meec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofitnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „GledaliBka stolua". U pra vii i St v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativnc stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   ,,   50 ,,
„ četrt leta........3       30 „
„ jeden mesec .......     I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta .   . ■......8   „   — „
„ četrt leta........4   „ —
,* jeden mesec....... 1   „  40 „
MP" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu d6 mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. ZJpravni&tvo t,8lov. JVarod«".
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 26. aprila.
Budgetna debata je najvužnejža mej vsemi. Poslanci dobijo priliko mnogo teženj in želja svojih volilcev v razgovor spraviti, kar drugod ni tako lahko možno. Zato se oglaša mnogo govornikov, najbolj pri generalni debati, kjer se daje politika vlade in raznih strank kritikovati, narode braniti zoper vladno postopanje, ako je to nepostavno itd. Danes ob 10. uri oglašali so se govorniki za generalno debato. Levičarji so naznanili 28 govornikov; načelnik jim je znani Carneri.
Desničarji pošljejo v generalno debato 2G govornikov, slovenskih pet: Kluna, Vošnjaka, Šukljeja, Ferjanči&a in Gregorca. Pri žrebanji je Klun zadel 1. mesto, Vošnjak 9., Šuklje 24., Ferjančič 20, in Gregorec 22. Toda Klun je svoje mesto prepustil Ilausnerju, Šuklje pa je dobil 2. mesto od češkega poslanca Diiriha. Ker bode govorilo samo kakih 7—8 govornikov, pride od Slovencev bržčas samo g. Šuklje na vrsto.
Poročevalec Matuš priporoča kratko predloženi proračun. Prvi govori proti bivši Wildhauški graščak in slovenožerec Carneri. Človek ga lože posluša nego gleda. Vender letos so celo njegovi pristaši bili ž njim nezadovoljni, ker je silno slabo govoril. Malo je grofa Taaffeja podrezal, nekoliko se Slovencem porogal, da sami tožijo, da se jim slabše godi nego poprej. To je bilo še z nekoliko nemških vzdihljejev začinjeno, češ, Nemci krivice trpijo v Avstriji. Za njim pride prvi govornik desničar na vrsto, poljski poslanec Hausner. Zagovarjal je temeljito finančno postopanje svojega rojaka, ministra Dunajevskega, ter naglašal, da so naši finančni od-nošaji boljši od ruskih. Po njegovem mnenji bi se dalo mnogo davka še dobiti od žganja, od prihod -nine itd., kakih 60 milijonov več, kakor do sedaj. Po tem takem bi se dala hišna razrednina, gruntni davek, cena soli znižati in loterijo predrugačiti. Njegov govor bil je prezanimiv in poučljiv. Zlasti čudno je bilo, kar je povedal o znani štedilni komisiji, katerej načelnik jo bil, če se pisatelj ne moti, grof Hohenwart. Po njegovih izjavah je komisija že leta 1884 svoje delo dokončala — izvrstno ; posebno grofa Riharda Klam Martinica razprava o finančnih zadevah. Hausner ja pobijati skuša juti Menger, pa se mu malo posreči. Le ko je o zatiranji nemštva začel ja<likovati, klicali so mu pristaši bravo.
Jutri pride Šuklje na vrsto. Če bode vsega vkupe 18 govornikov, dobi tudi Gregorec Še besedo, ker mu je gosp. Vošnjak svoje 9. mesto prepustil.
0 Italiji.
Angleški mesečnik „Fortnightly ReviewM, prinaša že nekaj časa jeko zanimive članke ob evropskem položaji, kateri vzbujajo občno pozornost. Članki so brezimni in misli se, kakor smo že omenili, da je njih duševni oča znani duhoviti državnik Chavles Dilke. V zvezku, izišlem dne 25. t. m. je na vrsti Italija, katerej je posvečen članek, obse-zajoč trideset tiskanih stranij. V članku se pravi mej drugim:
„Inozemcu je težko, zasledovati italijanske politiko tir, ako si na pr. pod naslovom „ levica" misli kompaktno stranko, kajti mej levico, ki ima v zbornici veliko večino, so pristaši in nasprotniki mini-
sterstva, so radikalci, socijalisti, republikanski proti-socijalisti in celo konservativci. Levica se sestavlja iz mnogih malih frakcij, ki se ne ločijo po gotovih načelih in iz tega prihaja, da se v njej pojavljajo najčudneje skupine, pri katerih im.ijo osobnosti glavno ulogo." Pisatelj potem opisuje, kako se De-pretis zdaj na levico, zdaj na desnico opira, ne da bi predrugačil svoje politike smoter, potem pa pravi, da je vsa zbornica v dveh točkah skoro soglasna, in to glede vnanje politike in pa glede posvetne oblasti papeževe. Nobena stranka bi ne bila za to, da bi se slednja zopet ustanovila. V Vatikanu to dobro vedo, zaradi tega ondu tudi ne goje praznih nad, zlasti ker je papež oboroženo umešavanje z vso odločnostjo odklonil in bi je tudi v bodoče odklanjal. — Nemško-avstrijsko-italijanska zveza, nadaljuje pisatelj, je narodu nepopularna, a ne radi tega, da bi se rajši približali Francoski, marveč zategadelj, ker bi si radi pridržali prosto roko. ter iz vsacega položaja radi vlekli največji dobiček.
Mej Anglijo in Italijo so velike simpatije, ker se Anglija vedno prijazno kaže mladi kraljevini in ker je to prijaznost najbolje pokazala s tem, da je Garibaldijevo ekspedicijo v Siciliji javno podpirala. To približevanje postalo je še intimneje, ko je Glad-stone Italiji napravil ponudbo, da bi vkupe zaseli Egipet, akoravno se je ponudba po nasvetu Bismarc-kovem odklonila. Kar je patrijotičnih državnikov, ne mislijo na to, da bi Nizzo in Savojo zahtevali nazaj, ker bi s tem v Francozih dobili nespravlji-vega sovražnika in bi vedno morali biti pripravljeni in oboroženi, da bi te pokrajine branili pred republiko. Savoja sama, da jej je na voljo dano, bi se rajši pridružila Švici, v Nizzi sicer Francozov ne obožavajo, a nemajo niti najmanjše želje, priklopiti se Italiji.
Kar se tiče Albanske, čaka Italija ugodnega trenutka. Vse stranke pa so v tem soglasne, da mora dobiti Italija prej ali slej Južno Tirolsko, možno celo kot prostovoljno darilo Avstrije, katera bi si s tem pridobila Italije pripomoč v boji proti liusiji. Da bi si pa prisvojili Trst in del Dalmacije, o tem ni več upanja, kakor tudi glede Koizike in Malte ne.
Rečeni članek razpravlja potem Italije vojno silo na kopnem in na morji. Vojno brodovje italijansko pisatelj zelo hvali, rekoč, da je prekosita samo Angleška in Francoska.  Francoske republike vojno
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(Tretja serija.) VI.
Gospod urednik! Izvestno ste zdaj Vi meni na rovaš zarezali baš isti greh, katerega sem nekoč jaz očital prijatelju Spectabilisu, namreč: lenobo. No, po mojem molčanji celih sedem tednov bi res mogli soditi, da sem se naposled i jaz po-lenil, ali kakor bi dejal Štajarec, da se mi je Lenart obesil na hrbet. Toda, v svoje „zaščičenje" moram Vam izpovedati, da mojemu molku ne izvor v lenčarjenji, temveč polotila se me je bila poslednji čas neka apatija, rekel bi, stud do večnega, bez-koristnega „pisarjenja". In prosim Vas: kako naj bi se mi tudi hotelo »pisariti", ko sem bil ostal nazadnje — tako sam tu zdolaj pod črto, da me je bilo kar strah in groza zevajoče praznote okrog ijene. Vrgel sem naposled tudi jaz pero v koš ter sklenil — izginuti za vselej s podlistkarskega obzorja . . .
A čujte! Po dolgi postni tihoti zapeli so nam zopet Velikonočni zvonovi in veseli spev aleluje je zadonel po ustajajoči prirodi. Čudodelni dih spom-ladnega ustajenja pa je prevel tudi zapuščeno pritličje Vašega lista: oživil Vam je zopet pisatelja »Nedeljskih pisem" ter uzbudil našega Spectabilisa iz trimesečnega dremanja. In glejte! Duh občega pomlajenja je prešinol naposled i mene, starega ne-mirneža, da se čutim zopet čilega za polet v širni svet. Pobral sem vnovič zavrženo pero ter se ojačil še jedenkrat, da Vas izpremim naposled vender še v predivno, z lovorikami obsenčeno Liburnijo, kamor Vas vabim že kaka tri leta. Blagovolite se torej potruditi z menoj še samo za jeden korak naprej in pred Vami se razgrnejo — čudesa slavljene „Li-burnijske riviere", o kateri so se baš o letošnji Ve likinoči prepevale navdušene bimne po vsem avstrijskem Časopisji!
Jedva je drugo jutro po mojem prihodu vPi-can solnce posijalo izza Učke Gore, ostavil sem po-drtine starodavne stolice sv. Nicefora ter nadaljeval svoje potovanje proti morju.
Na iztočni strani Pićana, doli okrog hriba profitira se prijazna dolina. Po njej teče rečica Raša. Ta izvira v Čepiškem jezeru in se izliva ondi mej Labinom in Barbanom v kvarnerski zaliv. Ta neznatna rečica je bila nekoč mejnik med Istro in Liburnijo ter je še dau danes mejna reka med Istro in Hrvatsko. Treba vedeti, da ima narod tu v Istri glede razdelitve svoje pokrajine svojo osebno geografijo. Po tej iztočno morsko obrežje isterskega poluotoka ne pripada k Istri; torej se naši Liburnijani ne prištevajo Istranom, temveč primorskim Hrvatom. Istrani so jim oni preko Učke, t. j. ob zapadnem njenem pobočji. Prebivalci Pazinskega in Labinskega okraja imenujejo dolenjo in zapadno Istro Benečijo, stanovniki Benečije pa pravijo prvim Bezjaki, njih domovini pa Bezjačija, tudi Kraljevina.
Doli ob Raši se cesta razteka na tri panoge. Dočim glavna njena proga drži v premi potezi skoz gozd v Kršan in Plomin ter neposredno na morsko obrežje, vije se jedna postranskih panog na levo doli k jezeru, druga pa na desno gori v Šumber itd. Dasi bi bil po premi cesti dospel najhitreje k za-željenemu smotru, k morju, stopil sem ipak na desno
brodovje v zvezi z ruskim „bodi slednje Še tako slabo", pa je silneje, nego Italije Avstrije in Nemčije vkupno brodovje.
Potem je obširneje govor o razmerah mej kraljevino in Vatikanom. Pisatelj naglasa, da je narod vseskozi katolišk in celo cerkve najhujši nasprotniki svoje otroke pošiljajo v šole, ki so pod duhovnikov vodstvom. Res je, da bi politično nat-protstvo mej papežem in vlado, ako se to preporno vprašanje kmalu ne odstrani, utegnilo izzvati proti-katoliško gibanje, slednje pa močno razširiti se, a doslej tega nt še prav nič čutiti. Nedoumno je pa vender na prvi pogled, zakaj Vatikan svojim vernim še vedno prepoveduje udeležbo pri volitvah, ker ima vsled tega proticerkvena večina vso oblast in daje zakone, katerim se morajo papeža ustaši pokoriti. Tolmačiti se pa to more z bojazuijo, da bi vatikanska manjina imela še slabeje posledice.
To so glavne misli angleškega državnika o kraljevini italijanski in njenih odnošajih k sosednim državam.
Iz Trsta.
Te dni, ko je v gosposki zbornici Schmer-ling pobijal Pražakove naredbe ter učil, da je jedino nemški jezik kompetenten biti sodni jezik, začel je tudi „Indipendente" tožiti, kakor Jeremija pod vrbami.
Modrijani omenjenega lista pobijali so Pražaka in Schmerlinga v jedni sapi: Pražaka, ker bi po njegovih navedbah pridobil  slovenski jezik v sodni upravi uprav tisto pravico, katero uživa dandanes italijanski jezik, Schmerlinga pa za to, ker bi rad vzel italijanskemu jeziku privilegije, vsled katerih je italijanščina izključljivo uradni jezik v notranjih in zvunanjih poslih.   Italijanska gospoda se zaganja v germanizatorja Schmerlinga, zaklinja pa vse mestne korporacije, urade,  vsa društva in  vse posamične uplivne može, da naj delajo z vso energijo, vstraj-nostjo in vsem razumom na to, da ohranijo italijanščini privilegije, ki jih je imela do sedaj pri sodiščih v Trstu in Istri. Pravijo, da si te pravice ne smejo dati vzeti,  ker bi to oviralo tudi njih kulturni razvoj! Čudna logika, kaj ne! Ako bi Slovenci in Hrvatje  bili Italijanom ravnopravni, ako bi se tudi nam sodilo v našem jeziku, kakor se sodi Italijanom v italijanskem, so pa ti dovolj nesramni, da trdijo, da se jim godi krivica. Zatirati Slovane, braniti in ovirati njih kulturni  razvoj  na vse mogoče načine,  to je italijanska pravica, in postava,  ki bi storila takemu gospodarstvu konec, je po mnenji italijanskih pismoukov krivična! Lepe nazore imajo ti ljudje in še lepši je njih liberalizem.  Škoda, da ni mej našimi državnimi poslanci moža, ki bi se potrudil naslikati te gospode, kakor umu jej o in snujejo, morda b' ministre vender zanimalo čuti, kako vrlo napivduje in se krepi avstrijska misel v Istri, Trstu in Furlaniji.   Izjavljena je želja, da bi kdo spisal „Iies litoialae", to bi bilo v resnici dobro, gradiva bi imel dovolj.   Ne bilo bi treba mnogo zbirati, kamor koli posežeš, kamor se obrneš, povsod najdeš kaj, česar slavna Tržaška vlada neče in Dunajska pa ne more vedeti,  ker jej  prva meče pesek v oči.   Sedaj pa naj vam povem nekoliko o istrskih „šiorih", „grofih" in „markezih".
Vsak „šior", conte ali marchese je veleposestnik in oderuh. Vsi kmetje so pri njem tako za-
po hribu navzgor, da pogledam, kakšen je svet na onej strani hriba.
Na tak način sem napravil na svojem potovanji marsikater „nepotreben" korak, samo da sem Vam ujel kak bore razgled, star ogoljen napis ali kako drugo čelarno znamenitost, za katero se ne zmeni sicer živ krst.
No, v Šumber se mi ni baš splačalo hoditi. Jedin dobiček sem dosegel, da sem od ondot stoprav videl slavni Pićan v najslikovitejši njegovi podobi. Hrib, na katerem stoje Picanske ruševine, kaže se tu z juga en profil in je ves obrasel s trsjem in z različnim južnim drevjem. Izmej bujnega rastlinstva na njegovem vrhunci se dvigajo za podrtin obzidjem sive mestne hiše. Nad njimi pa se vzpenja v sinji vzduh belo-kameni zvonik, nalik morskemu svetilniku, stoječemu na skalovitem otoku sredi zelenega valov ja . . .
Šumber je sicer znatno selo z župno cerkvijo, katero ima nad 700 prebivalcev, trdne kamene hiše; ali strehe so Vam vse — slamnate, kakeršnih mi je v izobilji na ogledovanje — v neposrednem obližji sijajne Vaše stolice. Te slamnate strehe Šum-
dolženi, da jim je nemogoče izkopati se. Mož jih ima torej popolnem v svoji oblasti in dela ž njimi, kar hoče. Polje mu morajo obdelovati za malo manj kot zastonj, ni čuda torej, da tem »aristokratom" poljedelstvo nese. Da pa svoj narod res ljubijo, da delajo na to, da bi mu pomagali do blagostanja, da bi širili mej njim prosveto, vidi ae iz tega, da so vse svoje kmete materijalno popolnem uočili, tako da tem revežem ni ostalo druzega, ko pot, po kateri hodijo. O i signori con ti e marchesi so res liberalni in plemeniti ljudje!
Ti plemenitaši sami delajo le na to, da na rod vedno bolj boža in propada, skrbijo pa tudi za to, da mu ne pride od nobene strani pomoč. V Kopru prosilo je več tujih podjetnikov dovoljenja, osnovati tovarne, (hoteli so tam osnovati že tovarno za duhan, sardele, platno itd.), a liberalni marchesi in conti so take prošnje vse zavrnili rekoč: nečemo, da bi nas germanizovali ali pa počešili. V resnici pa je bila taka: Ko bi osnovali v Kopru tovarne, hodili bi vsi ljudje tja delat in conti in marchesi, bi morali potem svoje delavce plačevati, dočim jim njih dolžniki sedaj skoro zastonj obdelujejo polja! Tako ti gospodje zavijejo najgrši egoizem v plašč svetega naudušenja „per lavita*) col tura italiana."
Ker govorimo baš o Kopru naj povem še par besedic o teh prečudnih liberalcih. Pred nekimi leti zasadila je bila vlada ob morski obali, ki je bila poprej gola, „pinus austriaea". Ko so sadike že lepo vzrastle in je bila prejšnja golicava zelena, uredili so nasado in deli k drevesom tudi tablice z dotičnim imenom. Ko so ti ubogi Koprčani, ki so do sedaj nič slabega sluteč živeli mirno in kolikor mogoče zadovoljno, čitali, da so njih golicave zasadili s pinus austriaea, polotila se jih je sveta jeza, vzdignili so se po noči in izruvali vsa tista drevesca, ki so delala sramoto italijanskemu Kopru. Tako lepo se razvija in krepi avstrijska misel v Istri. Pa ne samo to. Komu je neznano, kako s pisanim očesom gledajo istrski šiori vsacega, o katerem sumijo, da je avstrijskega mišljenja. Koprčani posebno častnikov ne morejo trpeti. Pripetilo se je, ni davno tega, da je sedel nek stotnik zvečer doma pri svojej mizi in pisal. Kar najedenkrat prileti kamen z ulice v sobo, stotniku baš mimo glave, a k sreči ga ni zadel. Od seh dob hodijo vsak večer vojaške patrolje po mestu. To pa Koprčane tako jezi, da vedno drezajo župana in magistrat, naj to zabrani. Reveži ne vedo, da v tej zadevi nemajo najmanjše pravice. Dalo bi se povedati še sto in sto druzih dogodeb, ki pričajo kako zveste podanike ima Avstrija v Italijanih. Slavna Tržaška in Dunajska vlada jih božata in negujeta na vse mogoče načine, tepeta pa nas Slovence in Hrvate, ki smo zvesti državljani. Meni se zdi, kakor bi bili mi nekaki gladijatori, katere vlada kolje v večje veselje italijanskim gospodom. Čas bi bil, da se mi spametimo ter se učimo torej pri Italijanih, kako treba delati, da se kaj doseže.
*j Bolje bi bilo avida Stavec.
Politični razgled.
HoIrćiiUe dežele.
V Ljubljani 27. aprila.
Xuii4'mo miitisteratvo je nekda opustilo misel, da bi se  na gimnazijah osnoval 9. razred.
berske omenjam Vam le za to, ker te v obče tu v Istri neso običajne . . . Svoje ime je Šumber dobil po starem gradu, kateremu so bili prvotni gospodarji neki Šumbergi. Sedaj je taisti lastnina grofov Brigide.
Svet okrog Šumbra je kaj divji. Tu ne vidite druzega, kakor redko gnelčje, rastoče mej grama-dami sivega skalovja, ob katerih sevajo globoke špilje in strmo navzdol razorane kadunje.
Nekoliko višje gori na razploščenem holmu je sv. Nedjelja, lepo, imovito selo, sredi bujnih vinogradov in ovočnih nasadov — vabljiva oaza sredi kamenite puščave. Selo ima kakih 700 prebivalcev, zgolj Hrvatov seveda, mej katere se je naselila, kakor drugod po Istri in po vsem našem Primorji sploh, za poboljšek — dvojica karnjeljskih lihvarjev.
Okrog sela, kakor sem rekel, šopiri se puščava. Na jugu tja doli do Labina, dvigajočega se ondi na strmem bregu, prostira se gola planota, znižujoča se na desno doli v Raško drago. Tu ne zagledate druzega, kakor tu pa tam kako „štanetjo", pristavo, tega ali onega Labinskega „sijorona"=ade • ruha. In na severni plati navzdol proti KrŠanu je
Učni red se bode pa tako premenil, da ae nekateri predmeti ne bodo po dvakrat poučevali, kakor se sedaj godi, ko se isti scvar na nižji gimnaziji bolj elementarno, na višjej pa temeljiteje poučuje. Zalaganje šolskih knjig za srednje šole bode nekda prevzela c. kr. založba šolskih knjig.
Dunajski listi poročajo, da je cesar podelil ministru viaaujih zadev grofu Kalnoky-ju red zlatega runa.
Tiiftnjt* A rž a ve.
Kakor so „ Moškovskija Vjedomosti" izvedele, je knez Battenberg obljubil  bolganikemii re-
gentstvu, da se vrne } Sofijo, ako se proglasi Bolgarija za nezavisno'* kraljevino, premeni ustava in njegovemu povratu pritrdijo velevlasti. Če je to poročilo resnično, Battenberžan nikdar ne pride na bolgarski prestol, ker ni misliti, da bi to odobrile velevlasti.
Ker pogajanja turškega komisarja Rize beja z bolgarsko vlado nemajo nobenega uspeha, sklenila je turška vlada komisarja poklicati iz Sofije. — Potovanje bolgarskih regentov po Vzhodni Rumeliji vznemirja turško vlado. V Carigradu sodijo, da se Bolgari na kaj pripravljajo. Morda nameravajo proglasiti popolno nezavisnost Bolgarije. To potovanje pa tudi draži Rusijo, ker povsod vladni pristaši prirejajo protiruske demonstracije. Turki se boje. da bodo Bolgari s svojim izzivanjem prisilili Rusijo, poseči v bolgarske zadeve, kar bi utegnilo dati povod velikej evropskej vojni.
Mnogo so časopisi pisali o tem, da ruski minister vnanjih zadev ni dobil reda sv. Vladimira. O tem se piše „Russische Rundschau" iz Peter-burga: Inozemski listi bavijo se mnogo s tem, da N. K. Giers ni bil odlikovan. Zagotoviti moramo, da bi ne bilo nobenega večjega nasprotnika temu odlikovanju, ki se je bilo sklenilo, potem pa zopet opustilo, kakor Nikolaj Karlovič Giers sam. Komentari, katere je delalo vnanje časopisje, morali se v N. K. Giersu prijaznih krogih vzbujati opozicijo, če ne nevoljo proti vsacemu odlikovanju. Kaj bi na pr. rekel knez Bismarck ali grof Kalnokv, ko bi se trdilo, da je to ali ono odlikovanje, katero mu je podelil vladar, znamenje zaslug, ki jih je storil kakej tujej vladi ? Preobračalo se je to nameravano odlikovanje tako, kakor bi se s tem ne odlikoval ruski minister vnanjih zadev, ampak Nemčija in Avstrija, kar je neprijetno dirnolo Giersove prijatelje v Peterburgu. N. K. Giers je brez dvojbe predstavitelj mirovne ideje v Rusiji, toda je pred vsem Rus in ponosen na svojo rusko politiko. Kakor knez Bismarck pri vsacej priložnosti naglasa svojo narodno politiko in se je grof Kalnokv nedavno jako odkrito izrekel o svojih avstrijskih (ruski nasprotniki Avstrije pravijo celo „madjarskih") nazorih, ravno tako hoče N. K. Giers povsod veljati za Rusa, in njegovi mnogobrojni ter uplivni privrženci ob Nevi ne slišijo radi, ako se podtika Giersove j politiki prevelika naklonjenost Nemčiji ali Avstriji. Vse Giersa postopanje v bolgarskem vprašanji bilo je in ostane rusko, če se je začelo govoriti, da bode odlikovan, ker v tem vprašanji postopa tako, kakor je Nemčiji in Avstriji ugodno, moralo je odlikovanje, če se je sploh na to mislilo, zgubiti vso vrednost.
Če se tudi Riimlja morda ne bode offcijalno udeležila francoske razstave, vender se je bode udeležilo mnogo ruskih obrtnikov in umetnikov. Kakor čitamo v ruskih listih pripravljajo že iazna dela za razstavo.
Da so odnošaji mej Nemčijo in Francijo precej napeti, kaže to, da Nemčija hitro pomnožuje vojake v Alzaciji in Loreni. Sedaj že ima Nemčija v teh dveh deželah 90.000 vojakov. Po železnici Coblenz-Metz »prevažajo se poslednje dni močni oddelki vojske. — Schnaebele-ova afera tudi ne bode še kmalu rešena. Vse kaže, da v Berolinu žele, celo stvar še na dolgo vleči. Morda res Bismarck želi, da bi Francozi začeli vojno, ker se nadeja, da v tem slučaji bi jih Rusi ne podpirali,
nametanega toliko skalovja, da bi človek mislil, da se je ondi najprej  pretrgala tista nesrečna vreča, iz katere je hudič, po narodni pravljici, razsul vse kamenje po našem Krasi.   Znatiželjen, kakor sem že kar sem živ, zlezel sem Vam tu na jedno teh samoraslih apnenih piramid in pred ostrmelim pogledom se mi razgrne očarljiv prizor:  Tu na severu,  v okviru temnega lesovja, ob vznožji mogočne Učke, leži razpeto — srebrno zrcalo Čepiš-kega jezera. Zadaj gori za njim se razgreba slavna domovina isterskih Vlakov ali Čiribirov. — In jezeru na desno se dviga sivoskalni Sisol.   Ob njem se odpira dražestna perspektiva, v katere sinjem ozadji se mi prikažejo — kvarnerski otoci. In, gospod urednik, ko sem zagledal te otoke, prevzelo me je toli neutešno hrepenenje po — morji, da se nisem mogel več uzdržati, da bi mu ne bil pohitel naproti!   Napotil sem se torej naravnost navzdol proti Kršanu, ne da bi se bil brigal, kod in kako ae suče steza mej mogočnim skalovjem. No, prehodil sem sicer lep kos našega Krasa ter videl po njem precejšnje izobilje kamenja;  ali pečin, ka-keršne so nagromadene tu nad Kršanom, — teh
kar bi se pa zgodilo, ko bi jim Nemčija napovedala vojno. V Bero lin u mislijo, da bode francoski narod silil vlado v vojno, ako se Schnaebele-a afera
kmalu ne reši. Ker se izid prve preiskave ne strinja z rezultatom francoske preiskave, ukazal je Bismarck nekda, da se preiskavanje z nova začne, kar pa zna precej dolgo trajati. V Parizu pa v tem nevolja narašča in nekateri listi že zahtevajo, da bi se iztirali vsi Nemci, ali da bi vsaj noben Francoz Nemca v službo ne vzel. Kdor daje delati pri nemškem krojači aii čevljarji, je izdajica.
> t-mš k <>m u državnemu zboru predložil je vojni minister Bronsart predlogo o dopolnilnem kreditu za vojsko. Utemeljeval jo je s tem, da so se potrebščine za vojBko zvekšale, ker se je povekšala stalna vojska. Treba je tudi graditi trdnjave in strategične železnice. V tem oziru se v sedanjem času varčevati ne more. Vodja narodnih liberalcev Bennigsen izrekel je pomislike proti povišanju vojske, kar je napravilo velik utis. Samo Prusiji bi se vsako leto naložilo 48 milijonov novih bremen, kje pa hoče vzeti denar? Rickert in Richter sta se pa iz rekla, da je zahtevanje vojnega ministra nečuveno. Na to je prišel knez Bismarck v dvorano. Ko so ga poučili, kaka je bila debata, poklical je Ben-nigsena k sebi in se precej dolgo razgovarjal ž njim. Predloga se je izročila odseku, ko jo je poprej še zagovarjal vojni minister.
Drugo branje cerkvene predloge v prustiej zbornici poslancev ni bilo nič posebno zanimivo. Za predlogo so glasovali konservativci in katoliški cen-trum in nekaj narodnih liberalcev. Paragraf za paragrafom je bii vsprejet, če tudi z majhno večino. Zbornica je predlogo vsprejela tudi v tretjem branji.
V aiigleftkcj spodnjej zbornici objavil je državni podtajnik za Indijo, da se ustanek v Afganistanu ne razširja. Emirove čete so v več krajih zmagale ustajnike. Državni podtajnik vnanjih zadev je pa izjavil, da poročilo o govoru generalnega konzula v Plovdivu pri banketu na čast regentom ni popolnem istinito. Jones ni nič govoril o prizadevanjih ruskega velikana, kajti Rusije • svojem govoru še omenil ni.
Nekateri večji ruski listi so proti temu, da bi Rusija začela vojno zaradi Afganistana. Po njih mislih, bi ne bilo pametno ustrezati onim vlastim, ki bi rade, da se Rusija zamota v vojno v Aziji, da potom ne bode mogla uplivati na evropsko politiko.
Domače stvari.
— (Iz Celovca) se nam piše: .Mir" je prinesel v svojej zadnji številki novico, da je pri pogrebu ranjega knezoškofa dr. Fundra nek visok gospod znanega rodoljuba, ki je dobil novo faro. na pokopališči — torej očitno — prijel, ter ga za-rotil, da je faro sicer dobil, pa naj se vzdržuje in varuje vsake narodne -- seveda slovenske — agitacije. Mi vemo še več. Vemo, da je omenjeni visoki gospod celo žugal znanemu rodoljubu ter da le-ta visoki gospod nihče drugi ni, nego naš deželni predsednik g. baron Schmied* Zabierovv. Ker nam je več kozolcev omenjenega gospoda znanih, baviti se hočemo v kratkem ž njimi, da svetu pokažemo, kako na Koroškem c. kr. deželni predsednik postopa ter se celo umešava v stvari, katere ga čisto nič ne brigajo.
— (Naš rojak g. Bonča) dovršil je preteklo soboto živinozdravniške izpite z odliko ter bil promoviran živinozdravnikom.
— (Slovenske menice.) Kmetska poso« jilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani pritožila se je pri c. kr. finančnem vodstvu v Ljubljani, da v
bil sem se vendarle nekam ustrašil. Na desno in levo, spredaj in zadaj, — po vsem širnem okrožji štrlele so iz tal velikanske skale, tu smelo po konci vzpete, visiko, kot dvonadstropne hiše, tam podrte nalik navzkriž porušenim stebrom kake pravečne zgradbe. In vse te razmetano skalovje je zgručeno tu in tam v toli slikovitem meteži, drugo ob drugo, da se jedva preplazite mej njim skozi. Nehote se tukaj spomnite Samsona, podirajočega oni tempelj, pod katerega razvalinami je pokopal sebe in nagajive Fili8tejce. Dozdeva se Vam, da so se s temi kamenimi grudami v mračnem praveku kepali mi-lotoški Gigantje in Ciklopi. Treznoglednemu geologu to skalovje seveda ni nič druzega, kot razvaline pravečnega jeza mej Čepiškim jezerom in morjem, katerega je valovje izpodjelo in raztrgalo v teku dolgih tisočletij . . .
Ves uspehan sem dospel v Kršan. To Vam je kaj bedno, na pol razrušeno selo; ipak ima čez 1.100 prebivalcev. Ne daleč od sela, sredi divjega skalovja stoje razvaline sredoveškega grada Kršana, kateri je bil razrušen že pred 200 leti.
Rad bi bil krenil ob jezeru navzgor mej prej omenjene Vlahe ali kakor jih imenujejo Lahi, Čiri-
nobeni zalogi kolkov zadnji čas slovenskih menic več dobiti ne more. Vsled te pritožbe odgovorilo je imenovano vodstvo z odlokom z dne 24. aprila t. 1., št. 277: „da se ob jednem vse tukajšnje davkarije, vsi zalagateIji in prodajalci kolkov opominjajo na že obstoječi ukaz, po katerem morajo taisti tudi blankete s slovenskim tekstom v zalogi imeti." Finančno vodstvo storilo je s tem torej svojo dolžnost, želeti je le. da jo spolnujejo tudi slovenske posojilnice in privatni s tem, da rabijo, kolikor jin> to le razmere dopuščajo, slovenske menice. Finančno vodstvo v svojem imenovanem odloku tudi pravi: „Tudi mnogo prodajalcev kolkov ▼ Ljubljani je do zadnjega časa imelo v zalogi slovenske menične blankete in ako se to v najnovejšem času več ne zgodi, je uzrok temu le ta, ker taisti slovenskih meničnih blanket neso nič razprodali in so jih radi tega v deželni plačilni urad oddali." Ne moremo si kaj, da bi pri tem ne izrekli svojega začudenja, kako da je to mogoče, ko so v Ljubljani trije denarni zavodi z narodnim vodstvom' in da vsi ti zavodi ne rabijo slovenskih menic?! In koliko imamo tudi narodnih trgovskih hiš, ki se žalibog dane pravice ne poslužujejo! Dolžnost nam je, vse te prav resno opominjati, da naj ne bodo le samo v teoriji narodni, temveč poslužujejo naj se tudi po mnogem trudu pridobljene pravice. Posebno denarne zavode moramo opozarjati, da storijo svojo dolžnost, kajti drugače res ne zaslužijo nobene podpore, če so .v takih vprašanjih tako malomarni, kajti tako ko oni uradujejo tudi vsi Ljubljanski nemški in nemškutar-ski zavodi in v Berolinu ne izstavljajo nič bolj nemških menic, nego ti naši „narodni" denarni zavodi. Menimo, da bode ta opomin zadostil, da dotičniki izprevidijo svojo napako, kajti kaj nam pomagajo vse dane nam pravice, če se jih konsekventno — ne poslužujemo.
— (PPopotnik.) List za šolo in dom" ima v svoji 8. številki nastopno vsebino: O surovosti naše mladine. Fr. Šorn. — Krasopis v ljudskej šoli. Po češkem izvirniku Karola Šmideka preložil in našim potrebam priredil Radoslav Knaflič. — Drobtinice za zgodovino slov. šolstva. — Slovenska Matica in narodno blago. — Dopisi. — Novice in razne stvari.
— (Južna železnica) bode izplačevala letos jako malo dividendo, namreč jeden frank na vsako delnico.
— (Komisija z a pogozd ovan je Krasa) prične obhod prihodnji teden, 3. maja se snide ob 8. uri v Bistrici ter pohodi „Strašico*. Ob 12. uri se odpelje v Sent Peter ter bode tu ogledala „Osoj-nico" in sadež v Nemški Vasi in na Kalu. 4. maja zjutraj se odpelje v Gorenje Ležeče, ter prehodi sadež občine Vreme. Ob 3. uri popoludne gre iz Bri-tofa črez Senožeče, Razdrto v Vipavo. 5. maja pregled pogozdovalnih delov v Vipavi, (Trgu) in Vrh-polji in obravnave. Ob 3. uri iz Vipave v Šent Vid. Na večer v Postojino. 6. maja ob 8. uri zjutraj pregled „ Ostrega vrha", „Sovica" in „uad jamo". Ob 1 '/i uri odpelje se v Ljubljano.
-— (Izkaz najdenih predmetov.) Od 1. maja minolega leta do danes so se podpisanemu uradu naslednje najdene reči oglasile in oddale: 1. dva goldinarja; 2. petak; 3. dežnik; 4. 3 žepni robci; 5. listnica; 6. niz koral;  7. črna denarnica
bire, toda srce me je gnalo k morju. No, prijatelj, ki se je bil baš vrnil izmej teb Vlahov, pravil mi je kaj čelarne reči o njih. Zlasti mi ni mogel pre-hvaliti njihove — lenobe.
Ti istrski Vlahi so, kakor Vam znano, Kuni unc i, ki so se priselili v Istro v 15.—16. veku. Stanujejo v selili Žejauih, v Sušnjevici, Brdu ob Čepiškem jezeru, potem v Grobniku, v selu ob cesti iz Sušnjevice v Pazin. Dan danes jih je okolu 30O0. Dasi so se sicer več ali manje že aklimatizovali, ipak neso popustili po vse prvotnega jezika svojega. Seveda je zdaj že precej pomešan s hrvaščino. Za vzgled te njihove mešanice prepisal sem Vam Vlaški očenaš:
„Ćaće nostru, karle §ti en Cer, neka se spnne volja ate, kum en čer, asa Si pre pemint. Pera nostre saka zi de nam astez. Odproste nam dužan, ka Si noi odprostira alu nostri dužnifi. Neka nuna tu vezi en napastovanje, ne-kana zbavest de zvaka slabe. Amen".
Kakor vidite, naši Vlahi neso baš prepedautni: jedna prošnja v očenaši več ali manje, to jim ne moti pobožnosti. . .
Iz Kršana sem se odpeljal v Plomin ter od ondot na morsko obalo, in — o tem prihodnjič!
Prostoslav Kretanov.
z 2 gld. 29 kr; 8. rujava denarnica s 4 gld. 62 9.  dva majhna ključa;   10. velik ključ;   11. bel žepni robec zaznamenovan z M. K.; 12. pet ključev, jeden nož;   13. zlata z biseri  okovana zapeatrica; 14. niz koral z zlato zapono; 15. višnjev robec, vonjev [»isker,   kos sladkorja;   16. molitvena knjiga: 17. molitvena knjiga, jeden nož; 18. zlati obesek z urezano glavo;   19. molitvena knjiga .Sveta ura", 20.  štiri   prazne denarnice;   21. črna denarnica s 4 redali;   22. prudeča listnica; 23. rujav soilnč-nk;   24.   rujav  dežnik;   25. srebrna   tabačnica; 26.   srebrna   broša   iz   turškega   denarja; 27 2 gld.;   28. srebrn   medaljon; 29. rumen   prstan; 30. na verižici viseč tolar; 31. svilnat dežnik; 32. rumenkast   solnčnik;  33 zlat prstan;  34. srebrna zapestnica z rudečim kamnom s črko R.; 35. štirje ključi;   36.   velik kjuč;   37.   jerbašček   z ženskimi ročnimi deli; 38. dva petaka; 39. denarnici z 1 goldinarjem 65 krajcarji;   40.   star dežnik; 41. majhen ključ: 42. rudeča svilnata ruta z 1 gld. 95 kr.; 43. svetinja;  44. denarnica z 82 kr.; 45. dežnik;  46. srebrna  žepna ura; 47. srebrna zapestnica; 48. zlat prstan; 49. dva mala ključa; 50 12 komadov dušic; 51. palica; 52. 2 gld. 50 kr ; 53. 62Va kr.; 54. 2 gld. 52 kr.; 55. žepni robec z zneskom 1 gld.; 56. žepna pratika z zneskom 1 gld.; 57. zlato srce z majhnim križcem; 58. srebrna zapestnica; 59. zlata zapestnica; 60. pet nemških knjig „Aus-gearbeitete Katechesen"; 61. velika zimska ruta zu ženske; 62. srebrna okrogla zapestnica; 63. srebrna okrogla zapestnica; 64. zlata broša.   Oni, ki so te predmete izgubili, pozivljejo se, naj se zanje oglase pri policijskem oddelku, sicer se bodo po preteku jednega leta od denašnjega dne izročili najditeljem. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 18. aprila 1887.
— (Vabilo.) Ptujsko okrajno učiteljsko društvo priredi dne 4. maja t. 1. izlet k sv. Marjeti pod Ptujem. Ravno isti dan izleti tudi Ormoško okrajno učiteljsko društvo. Ob 11. uri predpoludne sv. maša — po maši zborovanje. Ob 1. uri popoludne skupni obed — po obedu prosta zabava b petjem in godbo. Obe društvi vabita vse bližnje tovariše in prijatelje k temu izletu.
— (Kraljeva akademija znanosti j in umetnostij v Belemgradu) je sedaj ustanovljena, ko je kralj imenoval predsednika in člaue akademije. Predsednikom je imenovan slavni nara voslovec dr. Josip Pančić- V odseku za umetnost pa je poleg pesnika Nenadovića, historika Valt.ro-vića in dramatika Matije Bana tudi naš slavni rojak, skladatelj Davorin Jenko. Predsednik akademiji ima 2400 dinarjev stalne letne plače, člani pa po 1200 dinarjev letne nagrade.
— (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: „Sadjar8tvo ali ovočarstvo." I. del. Navod k umnemu izgojevanju lepega, krepkega sadnega drevja, s posebnim ozirom na osnovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. Spisal Rihard Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in po ljedelske šole na Grmu. Rudolfovo. Tiskal in zilo-žil J. Krajec. 1887. 71 str. Cena 70 kr., po poštni nakaznici naročena 75 kr. Knjiga ta ima naslednja poglavja: „Nekaj o sadjereji sploh. — O pomnožitvi sadje redečih rastlin. Pomnožitev sado nosnih rastlin s semenom. Pomnožitev sadje rode-čih rastlin s potaknenci. O daljnem ravnauju z dobljenimi divjakci, stratificiranim, pa ne v sejalnico posejanim semenom in s potaknenci v drevesnici. Vzgojevauje pritlikovega drevja. Za drevesnico najbolj priporočljive sorte ali vrste sadnega drevja." Iz tega čitateji lahko posnamejo vse bino te lične knjige, katerej so v pojasnilo pride-jane tri table z mnogimi prav dobrimi podobami. Za posestnike sadjarje je v tej knjigi mnogo in jako ukovitega gradiva, zaradi tega ne dvojimo, da bodo pridno segali po njej.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'';
Dunaj 27. aprila. Cesar podelil tudi predsedniku ogerske gospodske zbornice, Seny-eyu, in F. M. L. knezu Windischgratzu red zlatega runa.
Pariz 27. aprila. Časopisi razpravljajo vprašanje, ali ne namerava Nemčija z zavlačevanjem Schnaeblove zadeve zapeljati nas do kakega neumnega koraka. Vsi listi zategadelj izjavljajo, da je mirnost potrebneja, nego kdaj.
Dunaj 26. aprila. Cesar podelil ministru vnanjih zadev grofu Kalnocky-ju, vojnemu ministru Bylandt«Rheidt-u, generalu ko-
njice Pejačeviču in vrhovnemu dvornemu maršalu, grofu Szechen-u, red zlatega runa.
Voslau 26. aprila. Mej včerajšnjo nevihta ubežalo 17 osob v vinski hram. Strela udarila v hram in ubila dve osobi. Vsi ostali omamljeni in teško ali pa lahko ranjeni.
..LJUBLJANSKI ZTON"
Mtoji (192—22)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-t. ix\za>x dobrovoljnih darov za napravo venskega delavskega pevskega vec" v Ljubljani.
Izkazano v 3. izkazu   .   . . Nadalje ao darovali: Gosp. Vidmar J., nabral v Horjulu
„    Karol Lorenc v Šiški ....
-      Vinko Mallot........
.     Fran Kollman .......
,     Štefan Klun........
„     Vičič Ivan..... ...
„    T. Kavčič, nabral.......
„    J. Kramar, nabral......
Na Novoletnici nabralo se je.....
Gosp. Miha Jeločnik nabral.....
l'ri raznih prilikah se je nabralo
<«osp. J. Maj »t..........
„     Miktilinie Tone.......
.     Milavec Jakob.......
„     K (umuur J., župan in poštar na Igu
, Tomšič J., posestnik na Vrhniki . Veleč. gosp. Zamejec A., kanonik .   . .
m       „     Klun K., kanonik ....
,       „     prof. Marn J.......
Gospa Julija Materna........
Vknpe   .   . .
zastave „slo-društva Sla-
320 gld. 47 kr.
5 5 10 50 5 5 1 26 1 3
10 5 5 1 1
10
3 2 5
25
26 26 82
475 gld. 05 ki.
Tulci:
26. aprila.
Pri "lonnt Elvenich iz Frankobroda. — Wesaely, Schaffer, Miiller, Fiala z Dunaja. — pl. Fiinke iz Monakova.
— Arnstein iz Prage. — Isnanghi iz Rive. — Krop»tschek, Kilper, Petrovič, Stauber, Prohuska,  Brodjovič iz Zagreba.
— VValzer iz Celja. — Mlekuž iz Starega trga. — Pascotini, Maseratti iz Trsta.
Pri pl. Skrzesnoska, Scweiger, .Bettelheim,
Bohm, Ohms, Lupini z Dunaja. — Jancben b Češkega. — pl. Wagner iz Širna. — pl. Vesteneck iz Rudolfovega — Gramer iz Koprivnice. — pl. Witten, Nosan iz TrBta. — pl. 9cniwitzhoffen iz Gorice.
Pri V i ran t u: Faber Alb. in Art. iz Kočevja — Vovk iz Bleda.
Pri »vturijakem cseMHrji s Raic iz Gradca — Selak iz Cerknega.
Pri Južnem kolodvora t Lindenberg iz Stutgarta.
— Gradenstein z Dunaja.
Pri bavarHkem dvora: Tbyboe, Peterjen iz Danskega.
Umrli so v EJubljaiil;
26. aprila: Ana Zidan, zasebnica, 80 let, Frančiškanske ulice št. 12, za plučnico. — Ana Žan, dekla, 28 let, Kr.i vja dolina št. 11, za bramorico.
V deželnej bolnici:
26. aprila: Fran Ktinig, kondukter, 29 let, za jetiko.
Tržne cene v LJubljani
dne 27. aprila 1.1.
4% driavne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 j
127 gld. 75 kr.
		kr.	Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „	gl.ikr.
Pšenica, hktl.   .   . .	7	15		—166
Rož,         „ ...	4	74		—[90
Ječmen,    „ ...	4 44		Jajce, jedno ....	—! 2,
Oves,        - ...	292		Mleko, liter .   . .	— i 8
Ajda,        . ...	4 22		Govejo       meso, kgr.	— 64'
Proso,       „     .   . .	4 74		Telečje          „ „	— SH
Koruza,     , ...	5 04		Svinjsko        „ „	— 60
Krompir,    „ ...	2 32		Koštrunovo    „ n	— 36
Leča,        „ ...	12i—			— 70
Grah,        „     .   . l|	12	—		- 20
Fižol,        „     .   . .	10	—	Seno,   100 kilo    . .	2 85
Maslo,             kgr. . Mast, „	1	—	Slama,   „     „      . . Drva   trda, 4 Q metr.	312
	—	64		6 40
Speh frišen, „	—	60	„   mehka,   „ n	4 20
M eteoro logično poročilo.
Ca s d pači i zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
x  7. zjutraj Se* 1 2. pop. 9. zvečer 'f, i	735-23 mm. 732 64 mm. 73381 mm.	120° C 20 2° C 15-0° C	brezv. al. vzli. brezv.	jas. d. jas. jaa.	030 mm. dežja.
Srednja temperatura 15*7°, za 5-2° nad normalom.
3D-CL3aaJs3s:a. "borza-
dne 27. aprila t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.)
	včeraj	—	gld.	danes
	gld. 81-20	—		81-20
	„ 82-45		n	8215
	„ 11220	—	n	111-80
6% marčna renta .   .   . .	n 9785	—	n	97-65
Akcije narodne banke   . . Kreditne akcije.....	» 87.v—	—	n	873 —
	n 282—	—		281 —
	„ 127-10	—	n	127-15
	n	—	n	—•—
Napol. ........	„ 10-05«/,	—	»	1005 Vi
	„ 6--	—	n	599
Nemške marke.....	j, 62-35	—	n	62-37 \'t
165 101
88 105
50 15
25 50 50 75
50
Ogeraka zlat« renta 4°/c.....
Ogerska papirna renta o1 0 . . . 5° 0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .
Dunava reg. srečke :"»'/,.  .   .    100 gld. 116
Zerulj obč. avstr. 4'/, ' , zlati zaat. listi . 125
Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 179
Rudolfove srečke.....10 18
Akcije an^lo-avstr. banke .   .   120    „ 103
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.     . 233
Spretnega, v odvetniških poslih dobro izurjenega (805)
50 60
vHprejme odvetnik n« deželi. Plača po zmožnosti — do 60 gld. na mesec Ponudbe s kratkim curriculum vitae naj se pošljejo pod „Dr. Kr." upravništvu tega lista.
Podpisani naznanja p. n. gospodi in duhovščini, da ima v Gorenjem Ij(»trat<-1
veliko zalogo
mnogovrstnih dobrih vin,
n. pr. Dolenjca, Metlicama, Hrvata in Terana. —
Kupna cena ni (prenapeta) visoka. Naročbe se brezni udno izvršujejo. — Na mnoga naročila uljudno vabi
Danijel Predovič,
(301—1)      -vinski trgovao v Gorenjem Logatoi.
V najem se da stara
pekovska obrt
« Florijanskih ulicah h, št. 21,
z vso pripravo za pekovsko obrt, z zalogo moke in drv, po jako cenih pogojih. — Natančneje se izve ustno ali pismeno v teku osmih d n i j pri gospođu Tetrziejl Zuželc-u, pekovskemu mojstru ravno tam. (304—i)
KMETOVALEC.
(82-7)
aospodarsltl list & pod.oloa.xxil,
Št. VII. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Snaženje sodov. — Kako svinje rabiti za narejanje komposta. — Sol pa živinska klaja. — Nekoliko o režnji drevja. — Zdravljenje sadnega drevja od bledice. — Vzoren načrt svinjaku. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inseratt.
»KMETOVALEC" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg-. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine.
INSIltA II, priobčeni v .KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je »KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Dober postransk zaslužek.
Agent« za zavarovanje za življenje hi proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejine dobra In Jako i»rlljubl|ens» avatrijuka dražba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod „£•. Bf. 1867" poslati temu listu.        (70—25)
Takoj dalujooe Uspeh zajamčen.
AT€>i&ogiMgivo t
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTITJM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleaah, izpnlih in osivelih la«eh.
Uspeh po večkratnem močnem u trenj i zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. <ori*olich v I (riiu.
9r l<jititlj<ini ae dobiva pri g. MZdvartlu Ntnht--u t v
Trstu A. Prajrmarer, P. Preiidini; v Gorici lekar C. Cristof-folelti; v Peki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Gi'adci.- Kasp. Roth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: KmII ili* II/'Iti'1 orijentailsko lepotilno sredstvo, ki Ijall \\Xj Ili IM , nareja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr.
S^T XI sleparija! fjsj (251—2)
Banka „Slavija"
veprejm© Tre6
potovalnih zastopnikov
za zavarovanje življenja. — Ponudbe vsprejema »Inviti aaatOp ▼ Ljubljani. KonKrenni trg Mi 7. (299-1)
Ker se bodo opustile sobe za tujce v hotelu „EVROPA", bode se od danes do 1. maja vse dobro ohranjeno
*mm trn
iz proste roke prodajalo.
(300—1)
Lastnikom žrebcev!
S tem naznanjamo z veseljem, da je Andrej Rovan, živinozdravniški kovač na Colu pri Vipavi, dva žrebca žlahtnega plemena, ki sta lastnina visoko-rodnega grofa Lanthieri-ja, z mirnostjo in gotovostjo izvrstno režal in ga tedaj najbolje priporočamo. (303)
Graščinsko oskrhnistvo v Vipavi.
! eksistenca!
Vsakemu pridnemu molu daje dobre dohodke prodaja stvari, ki jo občinstvo rado kupuje. Visoka provizija. Dokazljiv maaluiok mesečno 100—200 gld.
Ponudbe naj se pošiljajo na kaufm. Kanzlel Conililentla« v Budapeiti. (198—2)
4
Zobozdravnika Paichel-a
< ustni in žolni preparati. ►
4   (Ustnovođna esenca in zobni prašek.)
i i i
Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravilo smrdečo sapo.
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena Nteklentci sobo vodne esence 1 «1.. skateljci zobnega praika bo kr. (238—6)
Dobiva ae v ordinaeljakem proetoru pri Hradeckega mostu v KOhlerjevi hiši I. nadstropje, pri lekarji Svobodi in trgovci Karlntcer-Ji.
► ►
► ►
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjake umotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, Če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—108)
Dobiva S« pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I.jiilftljuiii pri g. Petru LaKsnik-ii. Razpošilja ae v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg jiiž. kolodvora).
j VIZITNIGE '
" priporoča
v Ljubljani.
BRATA EBERL '
prodajata najboljše in najcenejše
olja&ate barve, lak© ixx iis»©ž@
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—59)
, LJUBLJANA. goMpoda' .1. Vilhar-ia bia. st»-v. 4. LJUBLJANA.,
Iz'latelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
231^
K-