14:*. Številka. Trst. v solnitn "24. junija IS99. _ * Tedaj XXIV. „Edinost" irJiaia livnkrnl km dan. »7.1111 ne.lelj in praznikov, r.jutrHj in zvečer i>l> 7. uri. <> pone-lelikih in po praznikih i7.i1 ni« ol> S. uri zjutraj. Vaiooiiimu sntiAi« : t)»>e tailanji na leto . . . g| ne prodajajo v Tratit /.jutranje Številke po 3 liv«*, večerne Številke po 4 nvč.; pone enkratno naročilo •« primernim popustom. Poalana. oantrtnh* in javne »»hvale. >io-niači oirlani ittl računajo po populili. Vai dopiai naj ne poSil jnjo tireiinišl > 11. Nefrankovani ilopnii ne sprejemajo. Kokopini «e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oplime sprejema MpnivniStTO. Naročnino in o^la^e je plačevali loco Trat. Vreriuištvn in tiakiirnn *e torliajata v nliri Cariiitia »tv. 12. 1'pnmiišl»o. pi'iiviiištvo in sprejemanje inaerulov v ulici Molin piccolo Stv. II. »mistr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Opozarjamo vse s?«, naročnike na nakaznlee, ki so priložene današnjemu listu in prosimo, členov se pridruži novi Meli novi skupini. Komu pripada Trst? Hrvatski novinar Dinko Politeo je priobčil v »Agramer Tagblattu« pod tem naslovom velczatiimiv članek. Priobčevaje danes ta članek dobesedno, si pridržujemo nekoliko opazek za drugi pot. Ko se je princ Neapeljski oženil z ljube/njivo hčerko kneza črnogorskega, menilo je ne le italijansko, ampak tudi jeden del slovanskega novinstva, da se sme temu dogodku pripisovati dalekosežna politična važnost. V tej zvezi so videli kolikor toliko simbol prijateljstva in zbliževanja mej Italijani in .Jugoslovani. V sličnem zmislu seje izjavil tudi rimski sindaco, ko je pozdravil mlado dvojico. Vse te kombinacije pa so bile le utopijo, mimoidoče sanje, ki se niso uresničile. Ako s teoretiškega stališča opazujemo razmerje med obema narodoma, pač ni vzroka za sovražtvo med njima. Duh novega časa je zbrisal vsa nnsprotstva; danes no volja več načelo, da naj jeden narod gospoduje nad drugim, jedna kultura nad drugo. Narodno načelo je tudi v tem pogledu delovalo poravnajoče, tako, da jo zginilo marsikaj, kar je po prejšnjih nazorih moglo biti povodom za spore. Dandanes si noben narod ne smo nadevati nalogo, da bi gospodoval nad drugimi narodi in besede Virgilove do Rimljanov: »Tu regere populos imperio, romane memento«, ne 1 veljajo več. Mej Italijani in Slovani pa ne lo da ! ni vzroka za sovražtvo, marveč je mnogih točk, ki j jih zbližujejo mejsebojno, ki naj bi ta dva naroda i spojile v zvezo. To velja soselmo gledč na nemško i strujo in tendencijo iz Berolina, ki gre za ! tem, da potnika moč Nemčije bolj in bolj proti V stoku in jo razširja toliko nad adrijansko morje, kolikor nad Italijo. Ta struja je jednako nevarna za Jugoslovane in za Italijo in videti so mora kakor naravna potreba, da bi so zložno borili proti njej narodi na Balkanu in na Apeniuu. Z veliko opravičenostjo pravi angleški zgodovinar Urice, da nemško imperatorstvo smatra samo sobo naslednikom svetega rimskega cesarstva. Mesto pa da bi živeli v prijateljstvu in da bi so vzajemno podpirali proti nemški gospodstvaželjuosti, so sovražtvo med Italijani in Slovani pojavlja vedno ostreje. Slovani niso izzvali tega boja, ta boj jim je bil usiljen, iti sprejeli so ga, pokoreči so potrebi. Italijani v kraljestvu so u tikajo v naše notranje razmere, da podpirajo Italijane v Primorski v njih boju proti Hrvatom in Slovencem. Italija, ki ima svoje sjedinjenje zahvaliti le narodnemu načelu, si prizadeva pri nas za pobijanje in udušenje toga načela. Pomoč, ki jo daje Italija posti ljudi j v Primorski, prihaja doloma iz predsodkov, deloma od tod, da Italijani ne poznajo naših razmer. Italijani ne poznajo Slovanov iu jih tudi nočejo spoznati. Vodoma si tiSče oči, kajti sicer bi so morali odpovedati svojim aspiracijam na Primorsko. Zato jo vse, kar govore ali pišejo, neresnica ali blasfemija. Pred kratkim je Alfredu Nicetbro v milanski reviji napisal dva članka o Jugoslovanih, ki sta bila polna neresnic in zasramovanja. Mi niti nočemo beležiti teh razžaljen), ki morejo biti sad le nevednosti ali zlobnosti. Toda, ako so pomisli, da je Italija gnezdo anarhistiških zločinstev, da moreti tam Maffia in Cntnorra širiti svojo grozo in da v južni Italiji še danes cvete roparstvo, pričakovati bi smeli vendar previdnejšega pisanja ozirom na drugo narode. Kako smešno zveni to, ko isti kronist poživlja Italijane, naj Trst rešijo za Italijane! Ista Italija, ki brez pomoči Francozov ne bi bila prišla nikdar v Milan in brez pomoči Prusov nikdar v Benetke, in ki je danes prešibka celo proti jednomu Meneliku, je toli drzna, »lit sanja o pridobitvi Trsta. Morda se nadeja, da pojde zopet kdo pred njo in jej omogoči, da tako rekoč za sledjo leva ugrabi zažoljeni plen ? Takih prijateljev pa danes ni, pač jih je mnogih, ki so pripravljeni braniti Trst proti njih aspiracijam. Ni nam težko to pri poznanje, da večina današnjega prebivalstva tržaškega pripada italijanski narodnosti, in da lo-toj tudi gre pravica do gojitve svojega jezika in svoje narodnosti. Ali istotako treba pripoznati, da — ne glede na slovenske življe v Trstu samom j" slovenska vsa okolica in tudi tla, na katerih stoji mesto, <1 a torej 11 a I i j a n i in ti n i k a k o p r it v i o e do T rtitii. Avstrija je v svojem notranjem v procesu postajanja. Posamični narodi se boro /a svojo okrepča nje in svojo svobodo. Tudi v Primorski se vrši tti proces, torej tudi Trst ne more ostati nedotaknjen od tega procesa. V Trstu gre torej lo za vprašanje : k o m u u a j pri pade T r s t ? Z I talijo nedostaje temu mestu teritorijalno kontinuitete in po takem se more pridružiti lo nastajajoči slovensko-hrvatski narodni skupini. To naj bi imeli prod očmi Italijani tržaški in potem bi si gotovo prizadevali, da bi živeli v miru z slovanskim življem, kateremu mora brezpogojno pripasti gospodstvo v tem delu monarhije. Z silo izzvano sovražtvo ogorča le čutstva, nikdar pa no bo moglo zaustaviti hojo časa. Tudi Trst no moro ubegniti svoji usodi, ali od vodenja Italijanov v Trstu bo odvisno, kakova bo ta u sodil. I t a l i-j a n i v k r a l j o s t v u n e b o d o i In o I i ti ičosa r i o p r a v i t i n it to m ! O rekl£yni. Napisal Anton Kristan. Trdil sem žo nekje, da mi Slovenci ne poznamo reklame, ki je vrlo važen činitelj v industriji, trgovini, v obrtu. No, in no poznamo jo I samo mi Slovenci, temveč je tudi ostalim narodom slovanskim kolikor toliko še bela vrana. Premalo so oziroma na njo. V trgovskih učiliščih bi morala fungirati kakor samostalen predmet, a sedaj se lo mimogrede omenja v trgovskih naukih. I u kolikokrat se morajo trgovec, obrtnik ali jednaki podjetniki zahvaliti samo reklami na svojih uspehih! Kaj so pa vendar ume pod reklamo? Nit to bi odgovoril : vsako srodstvo, katero I razširja tako podjetje, ali pa njegov ugled na manje ali više umeten način mej ljudi, se imenuje reklama. In posebno važnosti je reklama za obstanek novih, mladih podjetij ; niti priznano firmo ne morejo kaj prida uspevati brez reklame. Glavna pripomočka reklame sta inserat iu plakat. Cenčne »tvari se najprvo upoštevajo. Inserat je cenejši od plakata. Zato ga uvažujejo veči dcl Šibkejši sloji podjetništva, to je: obrta i ki, začct-niki-trgovei, najemniki stanovanj in jednako. Inse-rat je odvisen od časopisa, v katerem je, ml njegovega razširjenja, od lineje, od mesta, kje je tiskan, na prvi strani, spodaj, zgoraj itd. Zato pak zanj ni trebn ničesar drugega plačati, nego gotovo pristojbino lastniku časopisa. In inserat gre v n:ij-oddaljenejše kraje, ne oziraje se na pošto, razne kolke, da, niti na svojega gospodarja... V revijah, mesečnih ilustrovanih časopisih in koledarjih pak mu je obvarovano še eelo trajno meeto. Inserat je tudi pisemski papir z firmo podjetnikovo, zato je ie takega priporočati vsakemu interesentu. Plakat je svobodnejši od inserata, ki je vedno le odvisen od volje urednika inseratnega dela lista. Plakat natepam, kamor hočem, plakat pošiljam, kamor mi drago. Plakat na rogu uliee ni samo odrejen za čitatelje jednega časopisa, za pristaše jedne stranke, temveč je za vse. Plakat zaustavlja vso ulico, mlado in staro, žene iti može, bogate in revne, radikalne in konservativce. No,in plakat tudi nima več samo lokalnega pomena; razna podjetja, pivovarniška in bieiklistiška, razo-bešajo že svoje firme v najoddaljenejših javnih lokalih... Plakat je znak gospodarske moči firme; čim veči je, čim lepši je, tem bolj diže z samostalnostjo firmo oz. podjetje, katerega predstavlja. In intere-sovane kroge to vleče in vabi. Jnserat in plakat ne v novejšem času čem dalje bolj razširjata v svetu. Kdor se vozi recimo proti Dunaju, začuden gleda one plakate na vseh možnih krajih, ali pa, kdor pogleda v »N. Fr. Presse«, ah, kako vam ljudje inserujejo! Naši slovenski listi se pak ne morejo dosti pohvaliti z inserati. Za plakat je bil odločilnega pomena oni moment, ki mu je odvzel prejšnji lokalni pomen ter ga razširil tudi drugod. Plakat se je namestil v kavarne, hotele, restavracije, hrivniee. In če je firma hotela, da ga ji vsprejmo sem, je morala paziti na njegovo zunanjo obliko. Plakat se je spreminjal. Kokurenea je postajala silnejša, in treba je bilo najti nečesa, kar bi še bolj opozorjevalo ljudi. Tem potom se je razvil umeten plakat, na katerem poskušajo svojo umetnost fini, slavni umetniki. In, eto, da je les, kar sem rekel zgoraj; p l u k a t je znak gospodarske moči firme. Na Češkem delajo plakate|za imenitna podjetja imenitni slikarji, kakor: VT. Oliva, K. Mašek itd. 1 slavni Alf. Mucha se ne stidi delati plakatov. Posnemajmo Cehe! Poleg umetnega plakata imamo še dovtipnega, kakošnjega je firma Kathreincr zanesla še celo mej nas. Ceniki in prospekti, ki jih razpošiljajo velike firme na neizmerno mnoštvo adres, so tudi svoje vrste plakati. — — — Važen činitelj reklame je poleg plakata in inserata, posebno za obrtnika, stalna tržnica in razstava. Le-ta vrsta reklame mi vrlo ugaja. Seveda je spojena z velikimi stroški, ali je tudi ogromne koristi. Taki instituciji sem si ogledal v Pragi in Urnu. Prospevati jako lepo v obeh teh mestih. V nas ni niti misliti o podobni ustanovitvi do tedaj, dokler ne dobimo domače trgovske šole, — potem pa, seveda, ako bo mej učiteljstvom naprednih elementov, bo pa kaj takega mogoče. Zakaj? I zato, ker tudi v Pragi in v Brnu so tu le-ti jedini, ki se pečajo okoli podobnih stvarij. Pri nas smo itak povsod i za Cehi; čudno bi bilo, da bi ne bili tudi v tem slučaju. Stalna tržnica in razstava je nastala pa iz naslednjih vzrokov. Mali obrtnik ne more imeti (zaradi finnueijnluih odnošnjev) svoje prodajalniee v glavnih ulica h, kjer ljudje najraje kupujejo, kajti tu jim je omogočen pristop. VTendar pa tudi on, ako hoče živeti, mora prodati svoje izdelke. Viseti le ob naročbah. je žalostna. Jednakih obrtnikov je mnogo. Znano pa je: v slogi je moč. In le-ti, katerih nikdo pojedini ne more storiti ničesar zdatnegu za napredek svoje obrti, se združujejo, najemajo si na glavni ulici primerne prostore, vrae-ščajo v nje svoje izdelke, pooblaščajo jednega ve-ščaka z gotovo provizijo in plačo, da jim izdelke prodaja, oziroma le-te pokazuje občinstvu. V tržnici in razstavi ni nikdo primoran kaj kupiti ; saj je onim dovolj, da ljudje vidijo, kaj in koliko r a 7. s t a v 1 j a l o i zmorejo. Vendar pak se tudi mnogo proda ; to sem videl zlasti v Brnu. Politični pregled. TRHT, 28. junija Srednja stranka? Za vsako misel je naj-veča nesreča ta, ako je svet ne smatra za resno. Taka misel je mrtvo porojeno dete. Ravnokar porojena ideja za osnutje »srednje stranke« pa je še za par nijans na slabšem: nikdo noče prav verjeti, da bi jo nje širitelji sami smatrati za resno in izvedljivo. Praška »Politik« ineni marveč, da tako tistim veleposestnikom liberalnega kova in tistim dvem Poljakom, ki so izdali sedaj parolo za razbitje večine, niti na misli ni, da bi se res zasnovala srednja stranka, ampak le zmešnjavo bi hoteli imeti, da bi potem v zmešnjavi gasili svojo žejo po — ministerskih sedežih. » Reiehswehr« meni, da je bilo prav brez vse potrebe razburjenje, ki je navstalo vsled vesti o snovanju srednje stranke. Vse skupaj da je nedolžna ideja jednega pasamičnega poljskega poslanca, ki je v svoji brošuri samega sebe povzdignil v državnika, katerega državniških sposobnosti pa nikdo ne pošteva resno. Vsa stvar je torej brez vsako dejanske podlage in bilo bi brez pomena, ako bi hoteli dalje govoriti o njej. »Information« pravi, da z srednjo stranko, o kateri je sanjal tudi grof Tanffe, je kakor z slo-večim feniksom v srednjeveški pesmi, o kater je pel italijnnski poet: Chi elie sia, ciaseun lo diee, Ove sia nessun' lo sa ! To bi bilo po slovenski: Vsakdo ve, kaj je in kaka je, a nikdo ne sluti, kje da je. In tako je res, kakor pravi italijanski poet. Mi vsaj tudi ne vemo, kje naj bi vzeli to srednjo stranko! To je, sestavili bi jo morda že za silo, ali — za koliko časa! Kaj velja parlamentarna kombinacija, ki nima prav nobenega pogoja trajnosti ! Taka kombinacija, ki bi se neprestano zibala med sto nevarnostimi od vseli strani, naj bi služila v podstavo resnemu pozitivnemu parlamentarnemu delu, taka kombinacija naj bi nosila obstanek vlade in naj bi bila v poroštvo za stabilnost odnošnjev V! Kaj bi bila taka stranka, katere posamične sestavne skupine bi morale biti .v veduem strahu, da jim njih lastni sorojaki in somišljeniki izpodmaknejo nogo ravno zato, ker so v tej stranki?! Heeiino, da bi v srednjo stranko vstopili : nemški konservativci, krščanski socijalisti, Poljaki, morda kakov Slovenee ali Hrvat in nekaj takozvanih nemških liberalcev in liberalnih veleposestnikov, torej vse, kar je po nazorih sanjačev o bodoči srednji stranki »zmerno« in »spravljivo« in ki je voljno hoditi po »edino pravi srednji poti«. Mi Slovenci smo še le v razvoju in imaino še precej poti do prave politiške zdrelosti, ali tako daleč smo vendar-le, «la bi precej energično označili stališče takemu brezvestnemu poslancu — in I naj bi bil že liberalec ali konservativec —, ki bi hotel biti za podajača zistemu z odločno protiČeško, kar je toliko, kolikor protislovansko tendencijo — s tendencijo za vzdrževanje nemških privilegijev in slovanskega brezpravja ! Pa tudi v Galiciji se nekaj dani tam na obzorju in vidimo odločnih začetkov za demokratiziranje javnega političnega življa. Ta struja rase »»d dne do dne, kakor pričajo burni dogodki ob raznih volitvah že par let sem. Ta struja rase iz n a ro d a v e a, torej i z n a r o d n e misli ! Po vzhujenju te misli pa mora naraščati Čut solidarnosti z brati iste krvi. Ta struja v poljskem narodu postane polagoma tako močna, da utegne odnesti miirsikakega diplomata iz sedanjega poljskega kola, ako bi se iz zgolj tesnosrčne, strankarske sebičnosti ali pa osebne ambicije hotel vezati z sovražniki lastne krvi!! In še le nemški liberalci in tistih par veleposestnikov, ki nimajo nikogar več za seboj, nego svoje lakaje!! In vrhu vsega treba še pomisliti, da od vseh teh skupin, sestavljajočih srednjo stranko, bi imela vsaka svoje posebne zavratne namene in nakane in bi bilo navskrižje med njimi v perma-nenei. Kje bi bili tli pogoji solidnosti in trajnosti ?! Ne, ne, srednje stranke je ne bo, ker jej nedostaje naravne podlage; a če bi se vendar zgo- dilo to čudo, da bi navstal takov parlamentarni nezmisel, smo lahko brez skrbi, kajti druge sledi ne bi pustil za sel>oj nego dokaz, kako so se iz-vestni ljudje — osmešili. Francija, Rusija in Nemftija. Petro-grajski list «Novoje Vremja» piše, da sose razmere med Rusijo in Francijo znatno ohladile, odkar so je Rusija pokazala pasivno v vprašanju glede Fašode. ()d tega časa se množe na Francoskem glasovi, naj bi se Francija približala Nemcem ter se do cela odrekla Alzaeiji in Lotaringiji. Pariški dopisnik imenovanega lista trdi, da je govoril o tem z odličnim francoskim državnikom ter izvedel, da v novem ministerstvu prevlada prijaznost do Nemcev, Iste misli da navdajajo širše kroge naroda, in cesar Viljelm bi zamogel mirnim srcem obiskati razstavo prihodnjega leta. Parižani bi ga baje sprejeli z odprtimi rokami. Beležimo in — ]ne verujemo. I)a dogodki v sedanji Franciji niso baš taki, da bi vzbujali zaupanje in navdušenje za zavezništvo s to republiko, to bodi že pripoznano. Ali po takem bi mogli prej verjeti, da so se na Ruskem ohladila čutstva do Francije. Na Francoskem pa bi se nam takov preobrat zdel brezzmiseln. Francozi bi morali izgubiti vsaki zmisel za svojo lastno korist, ako bi se hoteli po sili ločiti od takega zaveznika. Kaj je bilo Franciji zavezništvo z Rusijo, so pokazala prav zadnja leta, odkar razjeda Francijo nesrečna afera Dreyfusova. Spoštovanje avtoritete je porušeno, podirala se je vera v voditelje vojske, političko življenje je razdejano in vse javno življenje je zastrupljeno po groznih in neprestanih bojih, 'ki so razdelili Francijo v dva sovražna tabora. In ob takih notranjih razmerah je vendar ostal intakten ugled Francije na zunaj. To je redka prikazen v zgodovini držav. In da je tako, zahvaliti se imu Francija ravno temu, da je imela na svoji strani tako zaveznico kakoršnja je Rusija. In pa ravno po prijateljstvu z Nemčijo, da bi hrepeneli Francozi! To bi pomenjalo, da so udušili v, sebi, kar je žgalo v srce vsacega Francoza, da so pozabili na potoke krvi, potočene v perfidno izzvani grozni vojni, ki je stala Francoze dve biser-pokrajini; to bi pomenjalo, da so se Francozi odpovedali svoji nalogi, za katero so se neprestano pripravljali od nesrečnega dne pri Sedanu, doprinašaje ogromnih žrtev za popolnjenje svoje vojske. In kar se jim je tudi posrečilo v toliki meri, da vzbuja velike skrbi v zmage pijani Nemčiji. In sedaj naj bi se odpovedali vsemu in naj bi gradili slavoloke onemu, ki je prinesel toli grozne narodne nesreče čez-nje! Tega ne moremo verjeti, ker bi bilo ne le nezmi-selno, ampak tudi v nasprotju z vsemi zakoni dušnega življenja narodov! Na Balkanu vre, kakor pričajo dogodki ob srbski in bolgarski meji. V zadnje čase se ponavlja vedno pogosteje, da razne«razbojniške tolpe* udirajo na srbska in bolgarska tla, kjer napadajo, koljejo in požigajo. Oficijelna poročila iz Carigrada rabijo namreč dosledno ime »razbojniške bande». To je pesek v oči, ki ga trosi perfidnost turških diplomatov. V resnici so te bande le turški vojaki ali od turške vlade oboroženi Albauci. Turki vedo, da prej ali slej se bodo morali umakniti z Balkana in vedo, da bodo male državice na Balkanu prednjačile v borbi za I osvohojenje vseli balkanskih Slovanov. Zato pa iz/.ivljajo okrutniki v Carigradu večne spore i u organizujejo krvave gonje, da bi našli pretvezo, da bi se vrgli na slovanske državice, kakor so storili z Grško. Hkratu pa sleparijo Evropo s svojimi poročili. In Evropa vstraja v indolenci, in se menda niti ne zaveda, da je tako klanje na sramoto njej in sedanjemu veku. Nemcem raate greben tudi v Ameriki. Glasom poročila iz I>e Droita, je dne 22. t. m. imelo tamkaj nad ;)000 Nemcev shod, kateri je vsprejel resolucijo, ki napada vsako zavezništvo mej Anglijo in Ameriko ter protestuje proti temu, da bi se Amerikancem nadevalo ime Anglosaksov. Saj pravimo: Nemci »se čutijo« povsodi, Slovani pa niti doma ne ! Domače vesti. Dr. Ferjančlč — dvorni svetnik. Mi smo že pred par tedni beležili vest, da slovenski državni poslanec in prvi podpredsednik poslanske zbornice, dr. Andrej Ferjančič, utegne postati d v • irnim svetnikom. Mi smo l*>ležili to vest z skrajno rezervo, ki se nam je videla tem liolj potrebna, ker ni omenjal tega noben drugi slovenski list. Danes pa čitamo v »Information« : Z moravskim poslancem d.rom Začkom in podpredsednikom zbornice poslancev, deželnega sodišča svetnikom d.rom F e r j a 11 č i č e m se vrše pogajanja radi njiju vstopa kakor dvorna svetnika na sodna centralna mesta na Dunaju. l'astelar fti — ( anipitelil ! Kaj si tako osupnen, čestiti čitatelj?! Mar ti je težko izgovoriti ti dve imeni v jedni sapi?! Ne bodi čuden! Istrski Campitelli je gotovo velik mož — tega vendar ne boš tajil —, a tudi sedaj že blagopokojni Castelar je bil vsaj tako »velik«, kakor je naš istrski Campitelli. Seveda se »velikost« teli dveh mož giblje na jako različne strani. Castelar je bil velik kakor državnik, govornik, parlamentarec, učenjak in ljubitelj svobode, dočim je naš Campitelli velik v.....prosim te čitatelj, odveži nas od te naloge, da nam ne bo trebalo pripovedovati, v čem je velik ta naš istrski Campitelli. Smejal bi se ti in namuznili bi se tudi laški poslanci istrski, ki se itak že često smejejo in zbijajo šale na C a m p i t e 11 i j e v račun. Seveda le takrat, kedar ni njega med njimi. — Kontrast mej obema slikama hi bil morda res prekričeč. Ali velika moža sta oba — vsak po svoje. In ko je Emilio Castelar izdihnil svojo veliko dušo, došla je vest o tem tudi v Koper! In »lučaj je bil, da je ravno takrat v Kopru zboroval en kos deželnega zbora istrskega ! In v Campi-telliju se je vzbudila zavest o lastni velikosti in zaplamtelo mu je v duši, da se je v navdušenem govoru spominjal svojega evropskega vrstnika. To je bilo lepo, da je veliki Compitelli proslavljal velikega Castelarja. le to jedino ni bilo lepo od velikega C a m p i t e 1 1 i j a , da ni povedal tudi tega, da je bil Castelar velik prijatelj Slovanov in daje nekoč tudi p r o s 1 a v 1 j a 1 zlato srce Slovanov! Bog sam vedi, zakaj ni Campitelli hotel povedati tega! Ho že tako, da ni hotel, da bi svet videl prav na-tanjko, kako velik je bil Castelar in kako — n i-z e It je Cara p i te 1 li!!! Ciril-Metod o v dar. Moška podružnica družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu razpošlje koncem t. m. rodoljubom v mestu in na deželi sledeči poziv: Rojaki, rojakinje! Približuje se god slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda. Koga ne obiščejo ob ti priliki tužne misli ? Krivice, ki so se godile njima, ker sta bila pravična, niso izginile po minulem tisočletju, marveč so se še celo povečale. Preganjajo nas, ker smo in se čutimo Slovane, branijo se nam dati, kar nam gre po božjih in človeških zakonih. Sami si moramo tu ob periferiji z dobrovoljnim! doneski vzdrževati šole, da se naša deea ne pogubi j a v razsajajočem valovju tujinstva Naša dična družba sv. Cirila in Metoda je prevzela težavno malogo, da vsaj nekaj pomajnša to zlo, da reši vsaj nekaj mladine pred raznarodenjem. Ker pa število slovenskega pouka željnih otrok narašča, in se nasprotno dohodki manjšajo, bati se je, da družba ne bode mogla zadoščati prošnjam slovenskih stu-rišev. Šolski prostori pri sv. Jakobu so že itak tako napolnjeni, da ne bo možno vsprejeti s prihodnjim šolskim letom niti jednega učenca, ako se šolski prostori ne povečajo. To se pa more zgoditi le tedaj, ako priskočimo družbi s «Ciril-M e t o d o v e m <1 a r t) m» v izdatno pomoč. V ta namen je sklenil odbor tržaške podružnice, da razpošlje rodoljubom v mestu in po deželi nakaznice. Vsak, ki dobi nakaznico, naj blagovoli vrniti jo z majnšim ali večini zneskom. Pošlje naj pa ne samo kolikor utrpi sam, ampak naj nabira v krogu svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev. Pa tudi drugi rojaki in rojakinje, ki niso prejeli nakaznic, naj pridno nabirajo v označeno svrho, saj nam bo dobro došel še tako majhen dar. Darovi, kateri se bodo objavljali v »Edinosti*, naj se blagovole pošiljati podružničnemu blagajniku, g. Simonu Skrinjarju, uradniku »Tržaškega podpornega in bralnega društva* v Trstu, ulica Stadion, št. 10 I. Opozarjamo tržaške Slovence na jutršnjo .pomembno slavnost pevskega društva »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni s|>odnji. Veselica se bo vršila v prostorih konsnmnega društva pri sv. Ani. Odbor Slovanske čitalnice vabi svoje člene in prijatelje društva na svol»odni izlet v Devin, ki ga priredi 25. t. m. rdeleženei se sni-dejo na južnem kolodvoru. Odhod iz Trsta ob 'J. uri p< »pol ud ne. Povrat ob H. ali JI. in pol zvečer. Obilne udeležbe se nadeja odbor. Zadružnike »Kojanskeira konsnotnega Iti podpornega društva« prosimo še enkrat, naj se v polnem številu udeleže jutranjega velevažnega občnegii zbora. Store naj to v svojo lastno korist in v korist naše narodne stvari v Hojami! Prosimo torej ! Začetek ob 4. uri. Čili i smo Izza kulis, du nadepolna mladeniča, g. H rab. Vogrič in Miroslav Skrinjar, priredita nekaj koncertov po raznih krajih slovenske domovine z jnko bogatim in obširnim programom in ob sodelovanju raznih drugih izvrstnih močij. Tako bodo n. pr. sodelovali v Trstu solisti in izvrsten kvartet, po drugih krajih pa znani zbori. Ker je njiju namen jako blag — pripraviti se hočeta namreč za nadaljnje izobraževanje na konservatoriju v zlati Pragi —, upamo, da jima slavno občinstvo izkaže svojo naklonjenost z mnogoštevilnim obiskom in jima pripomore tako do uresničenja njiju plemenitih načrtov. Prvi koncert bo v kratkem v Trstu. Glasboljub. »Slavna bratska društva, ki se mislijo korporativno, ali po deputaciji udeležiti slavnosti desetletnice in blagoslovljenja zastave pev. društva »A d ri j a« dne julija t. 1., so uljjudno napro-šena, da čim prej prijavijo dotičnemu odboru : kedaj, koliko jih pride, ali pridejo skupno ali posamično, da bo isti vedel ob pravem času urediti potrebno. Pevska društva, ki žele sodelovati ua skupnem nastopu s pesmijo: »Hrvatska davorija«, a še nimajo dotičnih glask, naj se prijavijo za iste pri g. H. Raž m -u častnem predsedniku in društvenem pevovodji v Barkovljah. Dražbe premičnin. V ponedeljek, dne 24. t. m. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbo tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Corso št. 1, galanterije; v v ulici Chioza št. 7, spljetsko vino; v ulici Giulia št. K), hišna oprava in v ulici Sa-nitit št. S. dragocenosti. Zopet paruIk Iz Aloksamlrlje. Danes jo prišel v naše pristanišče Llovdov parni k «Impe-ratrix» z nekaj potnikov. Kakor druge Indije, prihajajoče iz Egiptu, se je podal tudi «Imperatrix» v lazaret pri sv. Jerneju, da dovrši predpisano karanteno. Iz-pred naših sodišč. Včeraj je hiia oh zaprtih vratih razprava proti 08-letnemu Francu Pangosu iz Albara zaradi razžaljenja veličanstva, ker je nekega večera v gostilniei izustil besede, ki so se smatrale knkor zločin po § 63. kazenskega zakonika. Obdolženec je tajil. Ker pa so priče potrdile, da je res rabil dotične izraze, bil je obsojen v 4-mesečno ječo. Star z mikale c. Da-si mu cvete še le 18. leto, vendar je Ivan Zega že star znanec sodišč. Isti se je pesvetil športu, da ljudem, kedar spijo najlepše, preiskuje žepe ter jih rešuje neprijetnih skrbi, kaj bi počeli z denarjem. Mnogokrat so ga že kaznovali, poboljšali pa ga niso niti za las. Včeraj je stal pred sodniki zaradi novih ljudomilih dejanj svojega rokodelstva V noči 5. maja t. 1. se je namreč priplazil v neki hlev v Koprivi, kjer sta spala Andrej Švara in Anton Uknmr spanje pravičnikov. Prvemu je odnesel (i, drugemu 2 gold. 50 nč. To mu še ni bilo dovolj. &e iste noči jo obiskal nekega Vinceneija Guliča, ki je spal pod milim nebom, ter mu zmanjšal težo za 2 gold. Zega je priznal dejanja, katerih je bil obdolžen. Obsodili so ga v G mesecev ječe. Nezgode. 28-letni delavec Fran Grezza iz ulice delP Eremo št. 120 je včeraj predpoludne prenašal v delavnici metalurgične družbe težke železne plošče, kar mu je padla velika plošča na levo roko ter mu razmasarila palec. Spravili so ga na zdravniško postajo. 33-letni Ivan Dujmovič iz Gabroviec je včeraj jutro vozil drva v mesto na prodajo. Sedel je na vozu, dočim sta ga žena in sinček spremljala peš. Na nekem mestu je kolo naletelo ob kamen, voz se je vzdignil kvišku in voznik je padel med vola, težki voz pa čezenj. Kolo mu jestrlo desno stegno, desna roka in glava mu je težko ranjena. Razun tega ima več manjših |»oškiMleb na raznih drugih delih telesa. Žena in sin sta ga položila na voz ter pripeljala v tuk. bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v 4. oddelek. Samomor. 40-letni dninar Romeo Damiani je skočil včeraj ob petih zjutraj z okna svojega stanovanja v ulici del Rivo št. 5, ter se težko poškodoval na več mestih. Da-si mu je zdravnik rešilne postaje nemudoma podelil potrebno pomoč, je I >i imiani umrl kmalu potem v bolnišnici. Slabi nasledki bolezni, kateri, ne navadno isu-imijn i r. prav neznatnih želodčnih nlaltonti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporaho domacVga sredstva ..dra. Koza b a I-a m 7. a Želodec". Pristno dobivaše v tukajSnih lekarnah in v glavni zalogi M. Fragnerj-a v Pragi, JlKI. — III. — (»1 e j oglas! Različne vesti. Bolezen grofa Jaroslava Thuna. brata mini-sterskega predsednika grofa Thuna, se je baje obrnila tako na zlo, da ni nikake nade več, da 1 »i ozdravel. Kakor nekaj družili oseb si je tudi grof Thun nakopal hudo bolezen, legarja (tifus), s tem, da je pil vodo v namestništveni palači v Pragi, Političen umor. Dne 22. t, m. so v Sredou na javni cesti umorili nekega nižjega uradnika komorne pisarne. Krivci so baje socijalisti. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Petrograd 21. Ministerstvo mornarice je nakazalo 11 milijonov rubljev za čistilna dela v morju in za gradnjo dveh pomolov v pristanišču Port Artur. Haag 24. Predlogi, predloženi od strani Rusije 1, komisiji mirovne konference, gredo za tem4 da se za dobo 5 let ne smejo povečati sedanja efektivna števila vojaštva in dotičnih depotov. Od tega določila je kolonijalno vojaštvo izvzeto. 1'arlz 24. Poročevalec «Matina» v Rennesu naznanja govorico, da general Mercier predloži vojnemu sodišču nov odločilen spis, ki baje prihaja iz herolinskega urada za v na nje stvari. Slavno občinstvo! Podpisani štejem si v ču s t naznaniti, da sem odprl v Barkovljah svojo mesnico blizo ljudske šole. — Meso prodajam po sledečih cenah : volovsko (sprednji deli) 48, 52 ne. klg. (zadnji deli) . . 56, 60 „ „ teletina.......... 60, 64 „ „ Za gostilničarje s( zniža cena po pogodbi. Dopošilja se tudi na dom. Priporočam se si. burkovljanskemu občinstvu za obilen obisk, udani Fran Spanger. -^•Of- M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoča svojo pomoč na porodih, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia Stv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. 40I • Pomladansko zdravlij ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočera! cret" (Millellori). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in henioroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane f»0 nvfi. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAMRER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki tu Tudi za 55 nvč. v markah dopo&Ije se franko. Tržašta posojilnica in hranilnica JBEistrovana zadruga i omeienim uoroštvoin. ulica S. Francesco št. 2, II. n. (Slovanska l itiilnica). Hranilne u I ture se pprcjemajo ml vsakemu, če tinti ni m] zadruge in se obrestujejo jjo 4" Rent ni 4 In vtk od hranilnih ulog plačuje zavod sum. I'n»ojilii dajejo se. aamo zadružnikom in sicer na uknjižho po 5'./;„, na menjico po <»"„, mi zastave po 51 ,°/0. I radne lire -ii: oil !» |-» dopolnilne in om-i*k<»: lok. A. \VliiK<-r, ZhkicIi Iliru ia. SklurtlHa v Ztigraliu: Irk. II. llrmljovin, > IVrliHiVHki. VuriiMln! F. Rh«ll. IVtrliiJa: V. Pa-/ ilitr. Trut : Srruvullii. Hmlnpi-»hl: .1. v.' IVH-ilk. X / RUN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergatr. Stev. 12. Mil ffcll lil II _ Wf Ms jEl m razpošilja g rut i h in franko kataloge v slovensko - hrvatskem jeziku /. več kakor ;5(M> slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drugod. Za realno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče IVAN SCHINDLER kralj. privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12 I AGRICOL Patent T. 491008. il Privilegovano mehko kalijako milo xa uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n h, Istre, Goriške in pri t n k. p o I j ed e 1 j s k i <1 r n ž h i izkušeno k«>t uspešno srodstvo z zatiranjem vseli pa rasi -karnili in kriptogamičnih bolezni in žuželk v ol)<"c ki okitžujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilu, kako rabili »A g ri co 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Via Limitanea itv. 1. /.astop in zaloga na (toriSkem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 1H, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerija h : Bolle, Via Farneto; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Harriera vecchia ; Mlzzan, San (tia-eomo; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via Giuli in Cumar, Opčina. Zaloga pohištva ne ,.Alhi miova Abhondanzu", Trst, Via Torrente stv. l(i., se toplo priporoča slavnemu občinstvu zu mnogobrojen obisk' Cene brez konkurence! (mSble) Petra Musohika poleg dobroznane gostil- Via delle Poste it. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slovesih kleti po cenah da si; ni bati konkurence, pristna in naj ho I še kakovosti. Istrsko fino po nl Blago za ionske obleko dvojna šiirina od 2.1 nvč. naprej „ molke obleke širina 150cm. „ JM> „ Alpagasčr ni za. ženske obleke velik. izbor........• . . . 50 Kotenina............" 13 o bela.........„21 " Navidezno platno.......„15 Platno čisto laneno.......„22 »» „ „ rjuhe dvojna širina „ 45 ,, „ Muiolln bol prve vrste........ Ki ChifTon za srajce............ Srajce za gospode, velik izbor belih in barvane . ............ iM) Srajce za gospe.........&<) "n " Modorol, zadnji kroj.........r,o > im- Velik izbor trakov, čipk, bor dur, vezenj, a vilo in razllAnih garnitur ter vseh drobnarij za iivllje ln modlstinje. — Vsprejemajo se naroibo moftkih oblek po mori ln najnlljlh conah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. G. Piccolli. dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIIL lekarnar pri angelju j Ljubljani, Dunajska cesta Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vin u, lekarnarje Pioooli-Ja v LJubljani /miruj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za nJega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sinke suhe in holcliatic ot roko. Cena polliteraki steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto: poštnino plačajo p. ii. naročniki. III. Vaše blagorodje! Pošljite mi s poštnim povzetjem osem polliterskili steklenic želez natega vina, ker so ob novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom. Jožef C e r n k o, župnik. Vnhred na ^tajarskem, 17. jauuvarja l«J)i». Dr. Rosa Balzam | Praško domače mazilo^ za želodoo. i----------* ___ —---e»| iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi ••--- je že več kakor !J() let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. 7. redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. Svarilo! Vsi deli e zraven stoječo, po? varstveno znamko. je staro najprej v 1'rsigi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. embalaže nosijo postavno položeno SS,™ Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" r^l^ZS Vsakdanje poštno razpošiljanje. | Zaloga v lekarnah Avatro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : (J. Luelanl, K. Lelteaburg, P. Preadlal, s. BI Serravallo, A. Suttinu, C. Zaiiclti, A Pra\marer. Trnkoczy-jev obliž za kurja očesa je najgotovejši iu najboljši pripomoček za odstrnjenje kurjih očes, debele kože itd. Uspeh zajamčen! Samo pristen, če je tirma „Frauziskus-Apotheke" ntisnjena v vsakem ohližu. Dobiva se pri i zdelo va-teljn Dunaj, V 2, Schonbrunnerstrasse 107 in v Trstu pri gospodu lekarju I. Serravallo, Piazza del sale. I'o pošti proti vpošiljatvi 40 kr. dopošlje se franko. Cena 35 kr.