UtoLDL itflfflltl 51. v imam. i km n. nm iszs. __ _____ . _ ___---^^— _ . —_^^^_^^^—^^^^-_^____....._____^_ cena Dh 150 9i**lm nik *mu pm^mišm^ UvitaUl M*«lj« ta prasak«. — lamill do 30 petit i 2 D. do 100 vrst *J 50 p, v«Cji fnserati petit vrsta 4 D; not:ce, posltno, iiitve, rekltme, preklid beseda 2 D. — Popust po dogo-foro. — Inseratni davek posebej. — „Sltf ttftki lfar«d" velja letno v J«|?c*Uviji 240 D, zt inozemstvo 420 D V»nml*tvo: ftaailora olfca stav. I, prftltftf«. — Tslefon stav. 304. trtđalstvo: Kaaflova alftca st. 5, I. aadstropf*. — Telefon •!«▼. 34. IC Poitnina platana v gotovini. Naša vojska Včcraj je Narodna skupščma začela razDravI'ati o proračunu ministrstva za Vojsko in mornarico. Zanimanie za debato je bilo mnoso večje kakor pri drugih resorih in v zbornici je bilo navzoce tako veliko število pcslancev, kakor sicer le. kadar prićakujejo kake posebno važne izjave. Tuđi večjj ćel članov vlade z ministrskim predsednikom na čelu je bil ves čas v zbornici. Razprava je po svoji važnosti to tuđi zaslužfa. Saj je š!o za resor, ki zahteva daleko največji del proračunskih kreditov. ob enem pa za narodno in državno institucijo, ki ie kljub mirovnim in razsodiščnim pogodbam šo ved-00 življenskega pomena za nas obstoj. Debato je uvedel vojni minister Du-San Trifunovlć z ekspozejem. ki je bil gotovo najboljši in najboli stvaren. 3 ar smo jih slišali med proračunsko debato. Minister je storil vse. da bi podal jasno Jn pregledno sliko o rasi naredni o*> rambi, o nje čilu in Domenu. Govoril je z dobrodejno odkritosrćnostjo in stvarnost;o. ne da bi se po ncDotrebncm Skriva] za mexlen2 splošne, izjave. Ministrov govor je bil v vel'ki meri namenjen tuđi inozemstvu, kjer smo žal le preveč razkriCani kot zakrknjeni militaristi. Ekspoze g. Trifunovića je na Številkah in primerah z dru^imi drža-vami pokazal. c!a nam delak> v tem k~i-\~ico. Naš vojni proračun je ir.atrši, kakor so proračuni drugih držav, ki morao vzdrževati stalno vojsko. Res je klub temu ogromen. a minister je pravilno opozorii na to. da gre Ie del te naddvemiijardne vsote za redne izdatke, vse drugo pa za izredne. ki pa jih danes ni mogoCe kriti s posolili, kakor bi bilo to pravilno. Srbska vojska je v sedemletnih bo*ih izgubila vse; na novo se moramo zdaj oborožiti, na novo oskrbeti z obleko in municijo. Ko bo en-krat popravljeno uničenje svetovne vojne, borno lahko tuđi nas vojni proračun znatno znižali. ne da bi s tem osrožali Raso varnost. Seveda vemo vsi. da tuđi v naši ar-tnadi se ni vse idealno in da bi bilo lahko marsikaj bolje. Zlasti je nujno potrebno, da se uredi mnogo bolj racijo-ralno gospodarsko poslovanje v arma-di. Minister sam je moral priznati, da se v tem pogledu mnogo greši in da izme-Čemo radi tega no nepotrebnem velike vsote đenarja. Pametna kritika mora Dritiskati in pomagati, da se ti nedo-statki odpravijo. Da pa je položaj v naši armadi že nenrimerno bol.'ši. kakor je bil. je pokazala tuđi debata sama Vsi se še spomi-n;amo očitkov, ki so še nedavno padali na razmere v vojski. Bili so le deioma tioravičeni. a §e ta del je dajal do ..»lj gradiva za napade. Danes so ti skoraj popolnoma preneliali; armadno vodstvo je z energijo doseglo, da je naredilo red. in vojaška služba za mlade fame ni več bav-bav. Poslanci nai zahtevajo od vojne uprave, da z izčišeevanjem in s sanacijo nadaljuje in jo izvede tuđi v dru-gem oziru, kjer sta še potrebni. Ko bo doseženo to. bo naša vojska res lahko ponos vsakega državljana. Sprijaznil se bo ž njo tuđi davkopJa^e-valec. ako bo imel zavest, da gospocia-rijo v armadi z njegovim denariern z fsto vestnostjo in skrbnostjo. s kakršno ga mora zbirati on. Ua zmore davke. Jn ti bodo lahko znatno nižji. ne da bi bKa armada radi tesa kaj prikrai^ana. NAŠE POSOJILO t BELGIJI Beograd, 11. marca. Beogradski listi obiavljajo po informaeijah v finan^nem ministrstvu poročila. da prićno sedaj po povratku dr. Stojadinovića v finan^nem mrnistrstvu proučevati tri ponudbe belgijskih bank. ki so pripravljene dati naši državi nosojilo v znesku noldruge milijarde Din. To posojilo bi se imelo vpo-rab;ti izključno za zgradbo jadranske železnice. odnosno proge Sabac—Tuzla —Sarajevo—Split. KONGRES VELENEMCEV NA DUNAJU Dunai. 11. marca. Danes doooldne je bil otvorjen kongres velenemških orga-nizacij. katerega se udeležuiejo pcleg avstrijskih delegatov tuđi mnogostevilni lelegati iz Nemčije. Na kongres je pri->lo več sto delegatov velenemških vi-tokošolskih organizacij. Na dnevnem redu kongresa so pred vsem problem velike nemške države v Srednji Evropi, državnopravno stališče Nemcev v na-Bledstvenih državah. vprašanje narodnih man^šin in kon^no propaganda ve-fenemskih organizacij za prikljućitev Avstrije k Nemčiji. Kongresa se udele-Žujejo tuđi nekateri Nemci iz Jugoslavije, Locarnsbe pogodbe o SMi Evropi Važne izjave ministra dr. Ninčića novinarjem v 2enevi. — Po vzom češko-avstrijske se sklensfo razsodiščne pogodbe tndi med drnijiaii državamL — Zeneva, II. marca. Zunanji minister dr. Ninćić je včeraj sprejcl za-stopnike tiska. V razgovoru ž njimi je med drugim ome:ijal pomen avstrij-sko-češkoslova&ke razsodiščne pogodbo. Povdarjal je: Podp:s r3z>odiščne piznćbe med 4vstrljo ?n Csskosl^vaSko otvarja n x« ve perspektive za Srednio Evropo. To p-ogodbo je 5matrati kot d^o^rrio lo-carnskih pozodb oz. k^t realizacijo lo-carn^ke^a sporazu-rn. Mi 5*no odi če-n'i kren:ti i^ta poti kakor Češkosl iva-*\ia m AvStrlia. V tem oz'ru sent se že O3svet->v~! z zvcznln kincelnrjem je. dr. Rame'-iom in ur^am. da d^ef:e_ ra<> ravni i '^ c:t.ic. c"a sg • kre^'jo naši odicšaji in s tem zajamči iut v Evr^o7. Žnlibog ie Madžarski ronnrejal-S'Va rfera zadržp'a zakl^rcrk s*-ednie-evro^ke locarn>ke pogodbe. Mi s1^-šarro uresničitf lorarn?ki srorazum ria Ba'kaniT. Pričcli smo z iz\*edbo našh bal!«?nsk;h nnčrtor**. Tndi roErafnrja z g. MussoPn iem v Rimi :n g. Brnn-ćjr;dba n^ve rerspekti-ve za Srednji Evr ;po in za oživotvo-renje locarnrkesa sprazuma. Odi če-ni smo. da srenio tuđi mi i£ta potp. Upam. da dpseže'T!*\ kar so pokazali razgovori z z. dr. Ramekrm. take re-zults^e, ki fc^di z-T^t^vili d^re od-nošaje sosedstva. Na žalo-t je madžarska ponareialska afera zadržala sklenitev srednjeevropsfcega Locarna na š'rši poilagl Na Bafkanu h 5emo začet? z \z» ved'jo novih nrčrt v. Razgovori z K. Ru!u:^ni so dali zsd".voljuj ča rezultate. V teh razq:ovv^rlli ]e bHo urotr»v-lien^, ^a fo raed7ebrjni odnese1! Ju-frr?rl?v**3 id Prš^e prSJ**telili in da na o^ell strsneh r.bstoja ž:vo s^rem-Ijenie zri jate*y$ke države, kakor n. rr. zas*opa Tutrosla-v:jo rn Romunijo Če^koS'Ovaška. Minčlć o DFiKllačitvi Mrije H Nsmčili Avstrijsko Tprr.šanje je ▼ mirern ih oogodbeh definitivno rešeno* — Avstrlja je zsiožna življenja in trpi le na sricšni evropski krizi* — DunsK 11. marca. Dunaj>kt li^ti priobčujejD obš'rne ntervlve svojih ženevskih poročeva!cev z z^nanjim ministrom dr. N'Tičićcm o vsch v Žcncvi sedaj aktualnih me-dnarcdTij-pclinCn li probicmih. zlasU o avstrijskem prikljn* činenem vprašanju, obenem pa tud: razgovore z državnim kancelarjem dr. Ramokom o iugi>s.lovensko - italran.ski pogndbl ki bi biTa nar>erjena proti Av-striji. Dr. Ninčjć je izjavi druna;skim poročevalcem v Zenevi glede PTiklju-čitvenega vprašanja: Dunaj ie za me prijazno mesto. Tn-teresram ^p tuđi za di:nolski tisk. Kar se tiče prikljiičitve Avstrtje Nemči-i, O0i>olnoma soglasairi z Brandom, da je to vprašanje z mirovnim? pozodbami rešeno. Na tem se ne more nč s^reme-niti! Samostojna Avstrija je brez-p^>goi-no življenja zmožna. Avstrijska krza ni nikaka specifično avstrijska bolezen, marveč le del svetovne krize. Avstrij-ci io občurijo nročneje. ker je mir ustvaril novo Avstrijo in ta nova slaba država je bila naravno po svetovni Vrizi bo!j prizad^tx Kralicvlna SHS te b"a prva med državami. ki je 5klonila z avstrirko repubiiko i:godnr> trgovi.i-sko p^gadbo. Naši gospodarski odnoša-ji do Av.stri>e sa prijateljski. Gospodar* ska bodočnost Avstrije je v denav^ki kotlini. Ženevski dopisnik dunaj^ke »Dle Stunde« priobčujc vsebino razgovora s kancelarjem dr. Ramekom. Glede svojega poseta pri jugoslovcn.-kem zuna-njem ministru je dr. Ramck iziavil. da mu je dr. Nnčić dai zarotovila, da je šio pri rimskih posvetovaniih za si>o-n?^um v jađranskem in bakanskem t>rob!emu, ne pa za pogodbo, ki bi bila naperjena nroti Avstriii. Kakor dalje zatrjujejo. ništa zunanji minister dr. Ninčić in kancelar dr. Ramc^c razprav-liala o prključitvj Avsrriie Nemčiji odnosno o zadevnem stalisiu Jugoslavije proti pri'vliučitvi. pač pa ie dr. Ninčić odiočno dementiral vsa alarmantna poročila. ki se nanašaio na njegov poset v Rimu. Razbila selo prtfkega senata Vikar povodom interpelacije o praski eksploziji. — Senatorji, ročne granate in policijski pendreki. — Praga* 11, marca. Praiki senat je včeraj popoldne razpravlja! o imerpelaci i koaliranlb strank na ministra ra narodno brambo v zadevi katastrofalne eksplozije, kl se je pretekli tećen dogodila v sredi Pra-ge. Socijalni demokrat š o 1 c je zahteva!, da se izvede najstrož a prefskava in da se "krivci eksemplačino kaznujejo. Isto so za-htevaii tuđi ostali govornikI. Minister za narodno brambo Stfibrny je najprei pcrćaJ kratko poročiio. kako ie nastala katastrofa, ter zazotovil. da se bodo krivci po končrri preiskavi prlmerno kaznoval!. Glede trditve komunističnega senator;a Toutila, £& so bili poleg robnih granat na vozeh Se drugi eksplozivni predmeti, je minister izjavi], da ta trditev ni točna in da so bile samo ročne granite, ki so v sedanjl dobi ena najbolj potrebnih munici?. Senator Ska lik ;e nato vskliknil: »Za kosa so granate? Ne vodimo nikake vojne!« Minister Stfibrny proti senatoriu Ska-liku: »Za vas nišo te granate! Vam je po-tre-ben policijski pendrek!« V zbornici je nastal vellkanski hruSč in truSč. Senatorji opozicije so vpili: »Fej! Sramota za ministra, da tako govori!« Zahteva !i so, da minister svo'e beseće prekli-če. Prcdscdnik senata je s težavo pomiril zbornico, izjavi:aioč, da ukrene primerne odredtbe na podlagi poslovnika. Komunisti in NcTPci so nadalje kričali: »Preklicati mora! Naj prekliče!« Minister Stfrbrav ?e nato Iziavil: »Ne prekličem. ker nimam nič prekrcati! Tudf jaz sem člen narodne skupščine in ne dovo-Ijujem. da bi rr»e kdo žalil! Z izjavo o poli-cijskem pendreku sem hotel le označiti, da skrbi za red v republiki policija, ne pa vo-jaštvo.« Opozict a }e nadaljevala s kravali in je je bra končno seja prekinjena. NAPREDOVANJE REZERVNIH OFICHUEV — Beograd. 11. marca. Po informa-cijah vašega dopisnika se v vo.'nem rrnnistrstvu pripravlja vetik ukaz o na-predovatiiu rezervnih eficirjev. — Beograd. 11. marca. Krali Aleksandar je snoči spre??! v dal si avdijen-oi pred^ednika Udrnžema rtzervnih ulicijev in boievnikov £. Radosavljevi- ' ća. Kralj se ie posebno zanimal za kon-eres rezervnih oficirjev. ki se vrši v Zagrebu 23. in 24. maja t I. Povodom ctvoritve tezi kongresa bo tuđi slav nostno razvitje zastave Udruženja rezervnih oficirjev. Kralj osebno bo kumova! zastavi. - Današnje Treme. —Kranjska gora, ob 7. — 3* C, b«ro« meter se dviga, drobno mede. saninec* Prornčunslia deHata se navaljuje Opozicija zahfeva obšircn ekspoze zunanjega ministra. — Proračun vejnega ministrstva sorejst. — Debata o slabem položaja čest in do tov v državi, zlasti v Sloveniji. — Ministrske plače« — Bererrad. 11. marca. Danes do- poldne pred skupščinsko sejo so ?e sestali načelniki treh orx)zicjionalnih sirank Ljuba D a v i d o v i č, dr. Snaho in dr. Koro^ec. Razpravljali so o nadnljni taVuki opozicije v proračunski razpravi. Konstatirali so. da so se zadnie dneve dogodili vrlo važ.ii mednarodni do^odki, ki bodo imeli značajen vnV.v na razvoi situacije v EvropL V krmunikeju naglašajo vodi-telii, da se mora z ozirom na medna-rodno - politične dcodke voditi raz-erava o proračunu z»innnjega minfctr-stva v naredni s'iuoŠčini z vso potrebna o'>S!mastjr». Z oz i rom na potovanje zunan;ec:a min:stra v Rim in v Pariz ter z ozirem na vel'ke docodke je potrebna pri5o:nost dr. Ninčića v skup-ščini, da poda izerpno poročiio o med-narodnem položaju naše države. G!e-de amandmanov. ki iih je predložila vlada v r>raračunn4 stoji o">ozicija na stališču. da se oni ne morejo vstaviti v proračun brez razorave ter mora vlada te amandmane skupščini predložiti na podlaci zakona o izrednih in naknadnih kred't:1i. — Be^erp.d. 11. marca. Po stvarni in m:mi debati je snoči narodna skup-ščina z več to srlasov sprejela proračun minisrrsna vojne in mornarice. Mada je polagala na ta rroračun največjo važnost z^to so bili vsi ministri s Pa-šićem na čelu ves čas v skupščini. V narodni skurxsč;ni pripominjajo, da so krediti za mornarico prenizki, ker je treba vovolm ma na novo modernizirati našo mornarico, ki mora braniti 600 km dclsjo obrežje od SuSaka do Bojane. Danes ob 9.30 dopoldne se je pri-čela raz->ra\ a o proračunu ministrstva za javna dela. Zanimrvo je, da minister javnih del Nikoja Uzunović ni podal nikr.ke^a ekspozeja kot uvod v raspravo. Posl. Kulenović (musi.) ie koi pr\ri «;ovrornik oštro kritiziral proračun ministrstv^a javnih del. usotavljajoč, da je proračun 436 milijonov nezadostenu Krediti za izboljšanje v državi povsod slabih čest in potov so prenizki. Ena tretjina proračuna zre za plače urad-nikom. Neumesmo je. da se ravno V tem ministrstvu izvata največje varče* vanje, Povsod je treba popraviti ceste, pota in mostove, a zato so določenl mali krediti. Govornik nato razpravlja o uradništvu ter usotavlja, da vlada sama ne ve točne^a števila državnih uradniko\* v naši državi. Nekateri trdi-io. da jih ie 240.000, dnisn 270.000 iit tretji eelo 300.000. Za uradnišwo vlada ne skrbi, pač pa si posamni ministri zasi^ur?jo povijanje svojih mesečnili plač. S 1. aprilom prejme vsak mini« ster z avtr,mob!1sko ^oklado vred me-sečn^ 40.000 Din. Končno govornik' u^otavlia. da proračun zelo zanemari«, Bosno in Hercegovino. .< PosL inž. Sernec flderj Je %o* voril o cestnih razmerah v SIo\reniji najdašajoč, da je za Slovenijo določen . le 1% celokupnega proračuna. Obširno evati za izboljšanje itt vzdrževanje deželnih čest. w ,; Posl. dr. Ljudevit Pivko '(sai!%. dem.) je ravnotako oštro kritizira! pro* račun ministrstva javnih del. Bolžnosi ministra javnih del je. da skrbi in vx-držuje vse javne objekte, ceste, mostove itd. v dobrern stanju. Sedanji minister ne odjfovarja veli«kim nalogant svojega resora. Ceste in pota v Slove« niji so por>olnoma razdraoane In se na-hajajo v najslabšem pobžaju. Navaja drastične vzcrlede. kako so se popreja dobro ohranjene ceste t>opolnoma zanemarile. Opoldne dr. Pivko še govorL VISINA NAŠEGA DOLGA V AMERIKI Beograd, 11. marca. FinanČni minister dr. Stojadinović Je izjavil zastopnl-kom inozemskeca tiska, da je jueosIo-venska delegacija v VVashingtonu dosegla sporazum glede določitve našega dolga Ameriki in Klede načina izplačila tega dolga. Dolg se je določil na 62 milijonov 850.000 đolarjev. Obresti so se znižale od 4*4 % na 3 & 7a čas od 1922. do 1925. Amortizacija dolga se ima iz-vršiti v 62 letih.____________________ Dcienjski Čaruga Vesti o aretaci.i slovitega dolenjskega čaruge« Ivana Jeketa so se bliskovito raz-nesle po vsem Posavju in po Doienj&kem. Na kolodvoru v Rajhenburgu, ko je oroŽ-nLška eskorta vodila Jeketa vklen'enega v zapore novomeškega o-krožnega sodišča. se ie zbrala ogrorrna množica domaćega in okorićan?kc?a preblvalstva. Za eskorto se )e formiral do kolodvora pravi sprevod. Kmet:e so v svojem ogorčenju hoteli Ivana Jeketa ćelo linćati. Koliko čločinov je Ivan Jeke Lzvršil. §e ni popolnoma dognano. Jeke ima na vesti tri rope in ničmanj kakor 16 vlomov. Gotovo pa se bo število ziočinov tekom pre-iskave še pomnožilo. KaJkor smo že včeraj omenili, se je are-tacija razbojnika in telovaja izvršila z naj-več'imi napori 'n obenem z veliko oprez-nostjo od strani orožnrkov. ki so imeli pred-vse.-n nalog, da dobe »dolen'skega Carugo« živega v roke, Hiša delavca Jenka v Ra-Stainu stoji bo'j na samem. Ivan Jeke je bil vedno pripravljen na trenutek, ko se bo moral spogledati iz oči v oči z orožniki in zato je bil dobro oborožen. Sam si je skon-struiral posebno bombo. Večjo steklenico je napolnil z eksplozivniml snovmi. Obenem se je Jeke obrožil s samokresom in s se-klro. Ko so orožniki stopili v sobo, je Jeke najpreje streljal, potean pa ie vrgel v sredo sobe steklenico. Steklenica je eksplodirala in povzročila v sobi silen dim. Jeke )e na ta način računah da bo pebegnit vsled zbe-ganostl orožnikov iz hiše, kar so mu pa orožniki preprečili. Eskorta Stirih orožnikov je prepeljaia »dolenjskega Carugo« z njegovo ljubico in z zakonskima Jercko včeraj v zapore novo-. Se vedno dovolj veliko, da bt -se 1-nežje familije lahko živeU raz-kolno in brezskrbtio več generacii Nepopustljivost brvših suverenov s cesarjern Viljemom na Čelu je izzvala med nemškim prebivalstvom veliko c*r>rčenie in umevr.o reakcijo. Socija-Isti so prvi nastoorti z zahtevo. naj se premoženje bivših vladarskih rodbin kratkomalo zapleni m se k.iezom ne izulača nikaka odškodnina. Ker je v!a-da ta predloj? odkJonila. so socijalisti ▼ smislu ustave zahtevali referendum. ti ljudsko tfasovanje. Njihova zahteva Je bila zadostno podprta in tako se bo moralo zlasovanie vršiti. Ravno te dni 6? vpisuJe.io voli! ci. ki se hočejo refe-renda uđeleliti Oficijelno se socijalistom ni pridružila nobena drujira strai-ka, a stranke sredin^ se tuđi proti nišo izrefcle. tako da Je gotovto. da bo Šio % socijalisti tndi na stotisoče pristašev dragih strank. Zato ni izkljuceno, da bo pri budskem rlasovanju bil večino socijalisučni pr&cRoK. kj odkJanja v^ako odškodnino bivšim ntmškun vladar-jem. ^ ^ Holandska preživlja bodo notranie-politično krizo. V parlamenta so zasto-pane tri skoro enako moćne stranke: demokrati, socijalisti in klerikalci. No-bena ne more vladati sama. nasprot-stva med njimi pa so tako velika, da je trajna koalicija dveh strank iremoi?oča. Parlamentarna vladna kriza ie zato permanentna. Sedaj so sestavili nevtralno uradniško vlado, ki ji pa gotovo tuđi ne bo usojeno doteo življenje. Madžarska falzifikatorska afera za-vzema vedno bolj skandalozne oblike. Tekom oreiskave so nastorrili ugledni madžarski aristokrati, zlasti grofa Ka-rolyi in PaPavicini, ki so s svojimi na-vedbami še bolj kompromitirali oba stebra dana^njesra madžarskesa režima grofa Telekvja in Bethlena. Parlament je še vedno pozorišče burnih viharjev, kjer se obkladajo gosr>odie grof i in drugi Doslanci z najrazličnejšimi nsovkami, med katerimi sta *Iažnik» in cobreko-valec» že dostojna. Ni čuda. da je mini-strski predsednik Bethlen. ki je kliub svarilom šel osebno v Ženevo, tam po-polnoma izoliran ia se ga vsi ogibliejo. V torek so na podiagi anonimne ovadbe našli v nekem kovčkn v kolodvorski srarderobi za šest in do! milijo-na ponareienih francoskiti bankovcev. Ta denar so iskali že ves čas, a ga nišo moHi najti. Seidicv večer v Novem mestu Iz Novela mesta nam porola o: Povodom TOIetnice ro;stva vladneza svetnika in profesorla v pokeju Ferdinanda 5 e i d 1 a so snoči jubilarfu na Čast priredila »Scidlov več^r« vsa novorneSca napredna in kulturna druSiva v gosti'ni Wlndischer v KanUiji. Slavnostnega večera, ki je bil prav prisr-čen in intimen, so se udeležili tuđi odposlan-ci zunanjih kulturnih In znanstvenih korpo-racii, tako 7a »Almo mater labacensi« prorektor dr. Klnicrlechncr. kot zasto-p-nik velikeza župana dr. Đaltiča načelnik prosvetnega oddelka prof- dr. Lončar, za Muzejsko društvo prof- -dr. Polec in za Ocozrafsko društvo proi. dr, Bohinc Večera sa se v častrem itevilu udeležila vas rukaiSnia napredna in kultarna društva. Navzoci so bili daiie novomeški župan dr. Režek, sreski pogiav«ir Ra>ko Svetek in Ktstopniki okrožnega sodi^ca sedni svet-niki Kozina, Kuder in Roraih. Gimna-niski ravnatelj dr. Š k e r ! i ie otvoril vrsto napitnic in zdravic na Čast jubilarij. Izrcvčil je obenem proiesorm Scidlu krasno timetniško plajteto. Geosraisko ćrtštvo pa Je podarilo krasno vezane irvede siavljen-čcvth dei. V govoru, pol.iem prisrčnega hu-7TK>rjostopan;e Italijanov napram nnšlm rotakom in drusra na otvorite\r držav-nih zastopstev v Amerikj ia v Avstra-liiL Prva resoTuoiia nagTaša: Jugosl> venska Matica dvijca povodom svojega pok^aiinskesra zbora v Splini z ozirom na težko in brtzpravna stanje našega življa pod Italijo protest proti vsern nekulturnim krivicam, ki se gode našemu tamošnjemu narodu. Narod kraljevine SMS izjavija. da ne pozabi svojih zasužnienih bratov, ker nobena me-ja ne more izbrisati kuiturnega. narod-nega, jezikovnega in krvnega sorod-st\Ta. Krivice povzročcne enenru delu naroda so p-ovzročene cclemu narodu. Jugoslcveni v svoii svobodni domovini zahteva>o vxl svoiih iavnih od-srovom h zastopnikov. da se z vso svojo odločnostjo zavzamejo za vse pravice zasužnjenib bratov v Italiji jn to t kutaznmn, poHdčoein ia cospodar-skem pravcu. Pravi sporazum med jugosloven-sirim te itaHianskiiii narodom bo moicoč sele takrmt ko bo Itatiia postopala napram naiim bratom tako, kakor ie to spodobuo Đfosvitljeni in napredni državi. Druga revolucija šahtova od zuna-njejra minjstrstva. da se sedanji generalni konzulat .v glavnem mestu repu-bMke Anentiniie v Buenos A i resu po-vzd^rne v uoslaništvo te da $g povsod v večiili mestih Arjrentinlie. Urugvaja, Cileja. Pcruja, Bolivije m Avstralije, kjer se nafaajajo naše kolonije, ustanove konzulati, kl bodo dostojno in Častno za.stopali naŠo državo in uspesno ščitili rnterese na§Hi izselje?ncev. Konference balkanskih strokovnih organizacij Mednarodna zveza strokovnih organi-zaclj v Amsterdamu nam sporoča, da se vrsi 9. In 10. aprila t. 1. v Sofiji konferecea strokovnih orgaitizacij v balkanskih dr-žavah. Kat sklicatelj komerence nastopa med-narodna iveza v Amsterdamu. Konfercnca bo razprav^jala o načinu pojačana stroKov-nega pokreta v poedinih balkanskih drža-vah in o jzločitvi eventuelnih obsto-iečih in bodocih ^aprek. Konference se udeleže zastopniki stro-kovnfh organizacij Jugoslavije, Rumunije, Grčije in Bolgarije, >:akor tuđi odpo-slancl Medirarodne zveze v Amsterdamu. Razpra-ve bodo ;avne, za časopisje so rezervirana poročevalska raesta. Mednarodna rveza izda še posebne informacijske spise o ramenu te haJkanske konference. Ker ie iz gonrtga rarvMdno. da se se-stanejo Ie organizacije, ki stoje na stalililčn anrsterdamsicesra kongresa. Je priiakovati, da bo konierenca podkrepila tište socijalisti Cne struje na baFkanskih državah, kt so za pozitrvno socijalno in stroknvno d-elo proti pTevratnim mah!naćijam komunizma. O poteku konference. kl bo morda odlo-čilne4fa pomena, da se na Baflcanu razvite trezno socianstićno ?ibTinTe In da se za vseiej CKJpravijo komunkstivnl izrodki, tromo Še poTOčalu Danes izborno izbran program. Buster Keaton v briljantni komediji «SM0LA»' ^J^ ne priđete iz smeha. Koi gjavma točka pa je krasna zakonska drama . „Moška nezvestoba" » caibj'jjšJn! filtrr^-kimf zveadiuti: Konrad Nagel, Patdina Fredc- ricks in John Gilbert ter Aileen Pringle, oba zn^sia Iz fJma «SLI ves tro va noč rax-uzdasnega kneza*. Piećstave 3, VsS, 6, 3^8. in 9. uru «Kino Ideal.» Brazilsja in Društvo narodov Med državami, ki zahtevajo povo-do:n vstopa Nemčije stalno mesto v svetu Društva narouov. je tucli Brazl-lija. največja republika Južne Amerike. Kot taka bi si rada pr borila nekako vodstvo južnoameriskih držav in upira na to tuđi svok> zahtevo r>o stalnem se-dežu v svetu Dnistva narodov. Zaniiriivo Pa i a, da so io ravna južrtoameriske države same pustile na cedilu in cdo naraNTiost prt)testiraif> proti njeni zalite-vi. Većina južnoaineriskih republik rodmrSL namreč ^paniio. čes da bi njo smatraje tuđi za svojo za5ito5>nico v vrhovni ženevski eksekmivi. Nedavno je dobila BrazIlija novc-%n državne^a pcff'avarja v ostbi Luiza \Vasbingto!na, ki je bil kot vodja kon-servatrvne stranke izvoljen za pred-sodnika republike. Luiz Vvaslii^tcm je še razmeroma mlad. baie zelo energi-čen in ambicijozen politik. ki se tndi osebno zavzema na vso mo5 za to. da bi bila Brazilija sprejeta v svet Društva narodov in s tem indirektno pri-znana za velesilo. Kako vse kaže, za enkrat iz te uroke ne bo kruha. * Prosveta KoKtrt ScvSkmga kvarteta Or. Lbotsky (I. fosli In lei kvarteta^. Prohazka (II. g.), Moravec (viola) ta Pour (čelo) so nam po daljšem presiedkn vteraj v Unionsk! dvorani priredili zopet lep komorni koncert, na kateretn so irvajall zad-n>!i Dvofakov kvartet v ff-duru> ot). 106. da-Vt sloviti hi zanimivi c-dur kvartet a ne ta, ki ie bil na projeranru (tovski kvartet), terrrveč drujd b-dur kvartet s tempi Allcsrro, Larzhetto. Mcnuetto ta. če se ne aotliti, Allegrro assai. Dodali pa so Borodinov Nokturno ter oba valćka Dvofaka. Propram Sevčikovejca kvarteta ic kokv salen. Obsesa nič mani kot 130 kvartetov. v prvi vrst Beethovna. Mozarta itđ., pa tu-^1 naimođerneiSa komorna dela. n. pr. Hin-demitha, Kfeneka, Milhanda. Kodalyja «d-Gospr>die so v teku dolfiroletne dobe svoje-sra nmetni^kejra delovania prei>otova!I več-krat vso Evropo, priredili nebroi konecr-tov, videli najrazličnejšo publiko. Z zado-žćenjem sem sliSa! iz njihovih ost pohvalo o naši publfki v torek zvećer. Bilo !e tesa Tmblikuma sicer malo. a SevčikovcI so bili veseli živahne^a, vnete.^a n e^ovec:a razTH">- Iožena. Oospođic, dasi že v solidnih letih. so bili mladeniško razisrrani ter do!eo nišo mislil! ra po^'tek vfcltab temu. da so včeraj opoldne irorali c^pcicrvatl. Ta rrrladenfska duša ie zveneTa tudl \z Tvffnovec:a vzajemnepra f^rran-fa. k! yc bilo prlno sveže za zanosa in temceramentnega podavanja. Način nifhoveza svirania je moj-sterski: od naJviSHh tonov primarfa, do krepkih fn krasnih tmisonohodov ic vse mo^no interpeJacr bo v poncdeHek isrral je. San-cin), tri sirrfoniie za orkester, si.trfonično pe5nitev «PenthesiIea*. kla\nrski koneort. vljollnskl koncert in za ođer orere ^rta-fi:ith^ in «Kra!j Roc:er». C-duT kvartet "c komponiral 1917. 1. Po!isko pTosvetno mlni-strsrvo jra ie nasradilo. a *e bil fzva'an pn-ikrat še Ie marca 1922 v VarŠavL Od tedai dalje, ?!asti pa po iesensekm bene-škem gr!asber?em festivalu, te Dostal Želczna točka vseh kvaHermh udrnženi. Istotako igrajo njeuove vijolinske sJcladbe vs\ sveto vni mojstrl, kakor n. pr. Huberman, 5zi-geti. ?chmutTer. KohanskK Ku!enVampf itd. Kvartet ie br>c:at me!odičrt?h dom^Iekov in ie krasno arhitektonsko zjrra:en. Skladatelj ]t raSel svoj stil In rudi stavko\Tia tehnika kaže Čisto Individualne poteze, tako pred vsem mnogošievilne figure, trerrols. ćele verise trilcev v spremlievalnlh zoda-lih, vsled ^csa ie ozadie k melodiji zelo barvito in pestro V Irvartetu so tuđi čisto kontrapunktična mesta. vobče pa prevla-du-jeio v pr\*ih dveh stavkih komplicirana, to-di razumljiva, v jrlasove razprSena akor-dika. Prvi stavek kaže sonatno obliko. Pred prvo temo Je postavljen oočasen — lento assai — uvod. Mirrl stranski ten-.a. in burleskna epizoda v tematični fzdelavi nsta-neta v spomlnu. Druel, počasni stavek — Ari-dantiro esmplice (In modo d* una can-zone). ima nežen. ne\rski tema. ki sa skla- datei'j variira ritmično - harmonično z motivom iz lento-uvoda prvega stavka- Konč-rii stavek drvi v hitrem — vfvace — tempu. Pred vsem ''e zanimiv zaradi svo;e polito-nalncsti. Instrumenti icraio v štirih tonskih načinih. Vesela mesa ni ca, drenjanje, suva-nje, kl jih je skladatelj rnal moistrsko in duhovito aranžirati. Vsak Klas srre svojo pot, vendar se konJno najdeio vs! 5t!rje v ob-jemti smeločesa se c - dura. Vele-zanLrrivo de!o velikih, elegantnih potez, ki pa bi je morali s'isati večkrat. ServčikovcI so MH nemalo težkl nalogi z lahka kos, sai pa so ta kvartet v zadni^m času igrali čez 20krat. Dvorak, zlasti pa Mozart sta napram ?zyrnanovskermi seveda zelo historična, vendar je Dvofak vzbrdil naS polinteres vs!ed mojstrske^a predavanja fn iskretiesa Taziimevania njegovih kenacijenalov Sev-Cikovctv. Zelo smo mo'strom hvaležni tuđi za doJunesa Borodina m prekrasna valčka Dvofakova- —5- — »Večrj mornare v drugi rasedbi. Včeraj sem poslušal »V'eČneua mr>rnar;a« v zasedbi Ho!r*dkov (Holanlec), RumpelJ (Da-!and), Knltt! (Erik) in 2aludova (S«nta). Molodkov sodeluje v obeh zasedbah enako moćno in z velikim umetniSkim uspehom. Rumpelj mi zlasri ugaja v dmgem aktu s svojo premisiieno igro in zares vzornim pet-jera. Spominjani se. da sva Dalanda z Rumplom v Trstu pred vojno skupaj studirala in vem, da j« to ena izmed mecovih naJUvbših vlog. Knittl je b'l v^-era; glasovno dokaj dobro razpoložtn. Žaludova pa je prav odlična Senta. »Večni mornar« dela v obeh zasedbah čast naši operi in njegova privlačna stla napolnl vsakikrat gledališče popolnoma- —č. šBeležnica KOMDAR. Danes: Cextek, II. marca 1926; karteli« čani: Hcrtklij, Radoji; pravoslavni: 26. februar ja: Porfirije; muslimani: 26. Sabana 1344; židje 25. adara 5686. Jutri: Petek, 12. marca 1926; ka-toliča* nx: Qrefi?oT» Boža^na; pravoslavni: 27. fe-bruarja. Prokopi]e; muslimani 27. šahana 1344; iA\e 26. adara 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gleđališče: opera zapna, (kama. <Đt* so\x brat*. K^no Matico: cZorro.*, Ljubljanski dvori «Njeno malo veličanstvo^, Ideal: »Zakonska nezvestoba>. Oražnov večer LjuMjasskega So&oU c6 30. v Narodnem domu. JUTR1ŠNJE PRIREDITVE Gleđališče: opera «Tosca>, drama za-prta. Kino Matica: «Zorn>», Lfnbtfan*ki dvor: ^Princeza ia c!own», Kino Ideal:, «Meska n«zvesioba». DEŽURSE LEKARSE. Četrtek: Piccoli. Dunaiska cesta, Ba* kareič, KarloA^ska cesta. Petek: Bahovect Juračcv tr%, Ustari Sv. Petra cee^a, JoSt, Ssp. SiSka Cc4o%ška cesta. Solncš zavde ob 18. vziAe Jtrtn ofc 6.26 te zai-de ob 18.1. Mesec vxrlrit Tar.afko-wer je zmagal nad Dawiil prlpeljaJ s tržaskim brzo\iakotfi% noseč s sebaj velik kovčeg. Zato ie vzbujal pozornost agenta. Na poli-cifi so kovčeg odprlL Na dan so prišle ćele kopice finega italianskega biaga. V kovčegu je bilo med drugim 216 lepih svilenih kravat, 15 svilenih kombinež, okoii 200 pa-rov svilenih, volnenih in flor-nogavic, razno spodnje perilo in druge potrebščine. Vs€ blago se je na policiji sortiralo, registriralo in preštelo, potem pa se izrodi glavni carinarnici v Ljubljani. Pirnat ;s pri zaslišcvaitju zanikal, da bi blago vtihotapil, vendar ni imel pri sebi nikakega izkaza, odnosno po-trdila, da je blago ocarinjeno. Policija iz-reči Pirnata po končani preiskavi carinski oblasti v nadaljnje postopanje. Moia zadent obćutna kazen, Jack London: 58 Roman treh src Ta čas sta bila oba Morgana z Leoncio po-greznjena v pesek že do prs. Počasi so s« vsi trije posezali vedno globlje. — Nu, nekdo vendar mora pritl iz te vražje pasti živ! — se je oglasi] naposleđ Henry. In ne da bi dolaro razmišljali, kdo naj se resi prvi, sta začela Morgana potiskati Leoaicio na-vzgor ne glede na to, da sta se sama pod težo ttjenega telesa Ie belj pogrezala, Ko je naposled stala z eno nogo na Francisovi, z drugo pa na Henryjevi rami in ko ie bila izven vsake nevarno-sti, da se v pesku zadu$i, je dejal Francis: — Zda_j, draga Leonde, vas vrŽeva na trdna tia. Ko zakličem »tri«, skorite. Skočite, kar se d&. Ko boste že na površini, vas potegne pesek nazaj. Toda obupati ac smete. Niti za trenotek se ne smete ustaviti. Plezajte dalje po vseh štirih. Vstati re smete dotlej, dakler ne začutitc pod seboj trd-nih tal, pa naj se zgodi karkoli. Si-li pripravljen, Henry? Francis in Henry sta dvignila Leoncio fn jo vrgla z vso »lo čez peščeno oazo. Pri tem sta se oba $e bolj pogrernila v valoveči pesek. Leoncie se Je ravnala točno po FrancisovUi navodilih. Po vseh Sttrih je splezala do bližnje skale. — Zdaj pa vtv! — je zaklicala mladeničema. Toda Francis se je bil ta čas že tako pogrez- nil, a dobra! Bravo, Leoocie! Čestitam! — se je zasmejal Francis. Ko sta vrgla potem Frandsn drugi Vouec vrvi, se je vi dela iz peska samo Se njegova glava in ramena. Ko je pa stal kmaln tuđi on na trdnih tleh in zažugal valoveCemn pesku s pestjo, sta se mu pridružila tuđi Leoncie in Henry m vsi trije so se začeli norčevati iz peS^eneca jarka. Smejaii so se in Šalili, z njimi so se smejale trume gorskih duhov In vse ozračje je napolnila strahotna simfoniia smeha in odmevov. XTV. — Poglejta! — ie vzkliknila Leoncie. Henry in Francis sta se ozrla v smeri, ki jo je pokazala Leoncie. To, kar sta zagledala, ni bila slučajna luč. Bila je enakomema, močna svetloba, ki se je širila iz sorsflcega grrebena kaikor iz nekesa skritega somca- Vsi trije so se narxyrfli ob vznoŽju gore proti izviru te Čarobne svetlobe. Povsod jim je sezala trava do vratu in sploh se je poznalo, da ČloveŠka noga ze da\Tio ni stopila v te kraje. Vsi upehani so se prerinili skozi go§Čo na planoto, kjer se ie nedavno utrgala skala in uničila vse rastlin-stvo. Leonde je zapk>ska1a z rokamL To pot ji ni bilo treba opozariaH spremljevalcev na diveu prizor. Kakih trideset čevlj^v nad vznožiem so se videle orromne o5L Vsako oka je merilo poče« najmanj $est čevijev. PovrSina je bila narejena iz neke čudne tvarine, ki se je vsa lesketala. — Chime oči! — je vrfctfcnfla Leoncie. Henry se je popra skal za usesom, kakor da je nekaj pozabil pa se hoče spomniti — Prav zdi se mi, da vama lahko povem, iz česa so narejene te oči, — je dejal smeje. — Sam sicer še nikoli nisem videl takih izdelkov, pač p& so mi pravSi o njih stari ljudje. To je trik plemena Maya. Stavim ves svoj delež od zaklala proti sta-remu grošu, da vama lahko pojasnim, iz česa so narejene blesteče Chiine ocL — Velja! — je vzkliknil Francis. — Tepec tišti, ki bi ne sprejel take stave, čeprav bi bila stvar jasna, kakor beli dan. Povej! Kakšna tvar ma je to? Stavo sprejemam. — Ostrige, — se je nasmehnjj Henry. — Ostri» gine luskine ali bolje rečeno školjke. Iz školjk ja umetno narejen mozaik tako, da površina odbija solnčne žarke in se leskeč^ v vseh mavričnih bar-vah. Zdaj pa dokaži, da se motim. Splezaj gon iff poglej. Tik pod ocrni je bil na skali pomol v oblika trikotnika. Od daleč bi človek rrrislil, da je to bra» da vic a na skalnatem obrazu. Med tem pomolom in očmi je bilo komaj dober seženj razdalje. Pomol je bil hrapav, in ker je znal Francis dobro plezati, je kmalu dosegel svoj cilj. Od pomola navzgor je bila pot Še laija. Navzlic tetnu bi pa Francis lahko padd z visine petindvaisetih čevljev m si zlomđ roko aK nogo. In kaj potem? Daleč naokrog n! bila iiikosar, ki bi ga obvezal in spravil do Člove-škega bivaliSča. Henry in Leoncie pa tuđi ništa bUa pripravljena za tak slučaj. Zato je Leoncie zaklicala Francisu: —* Varujte se, Francis. da ne padetel Stev. 58. tSEOV^NSKI NAROD« dne IX marca 1926. Stran 3. Dnevne vesti. V UubimnL dfu\U marca /926. — Vsem cenjenim narocni- tom, katerim je potekla naroč-nina, smo koncem meseca priložili poštne položnice ter jih vljudno naprošamo, da blagovo-lio naročnino z eventualnim za-ostankom čimpreje poravnati — Zamudniki povzročajo upravi samo nepotrebne stroške in delo. Uprava «Slovenskega Naroda*, — Imenovanje general štaboin ofidrjev. V generalni Itab so sprejeti siedeč! viijl crfi- | cirfl: artifcerfslđ poikovnfk Dragoslav Ml-; osavljevlć\ Mllan Damjanovič !■ Drasotin P a v I o v i ć\ pesadijska podpot-kovnica RadivoJ Jankovlć in Todor M 111 £ e v i ć. frig. podpolkovnik Gjortfe G11 5 i ć, artiljerijski major Petkovlć fn peiaiiiski majorii: Miroslav S e v i ć. Vladimir Ravnik, Dragoljub Mihajlovid, Žarko V a r c 11 ć ni Mf!an J a n k o v i ć. — Zastopofli Sloreniie v Narodni baakL Na občnem zbora Narodne banke dTie ~. t. m. je bil izvoljen v npravni odbor za dobo Štinb let kot zastoputk Sloveni.e predsed-mk L'jbljanske kreditne banke dr. Karsl Trlllir. — Sprevembe ▼ sodnl shtžM. Imenovani so: za sodrika pri okrame^n sodiSćn v Ormo£u dr. Lovro L 1 p i c\ za sodnika v področhi višjega deže!nega sodiS&a v Ltub-TJanl ter istnča^no za sodnika poedrnca iz-prašana avsknltanta Fran Stefanciosa m Jacko Miier; vpokoieni so pisararškl oRciial pri okrajnem sodJSčn v Trebtrem AJo.'z S t 6 g e r. izvrStlnf u radnik pri okrož-tem sodiiču ir Novcm mestn Josfp O b e d «i vadia ze/r4jišfce knMge pri okrožuem $o-ći££ii v Ce!ju Fvan L 6 5 k e. — Iz poflcTske službe. V visio skirpino fe po mak njen policijski kotnisar v Ljubljani Stanko Kos. — U našega državljanstva le irstoptl ztfvstehnik Jvdh R!uh, rodom 'z Martbora, — Praksa taienjeria to arhitekta v naši državi ie dovoljeca »ni. Adolfa Bain-e I b iz Ljnbliane. — TrboveUMce redukcije. Te dni se fe nudiTa v L.'ubijani sn Trbov'jah komisija, ki Jo je poslalo mlcistrstvo za šume in rudnike, da prcfšče očitke naie *avnosti ca-prara TPD radi znanih nesodjalnih odredb, ki so razburlle vse prebfvaisrvo Slovenije. Kat *e komisija skienila, seveda ni znano, bojimo pa se, da bo efekt isti, ka kor pri v*eh dosedatjh kotnisijah. Trboveli&ka ima v Beogradu žal tako intimne zveze. da se ka-nisij prav malo bojL To >e pokazala tuđi *ee pravo-sodaj ?r. r.ister prcd!r>žil Narodni skap&čirti nacrt kazenske^a zakona iti državijanske^a zakonika. Ti nacrti pridejo na dnevni red najbrž po zakona v občinah. — Zahteve rezerirnih ofldrieT. Udruie-»!e rezervnih ofirirev je poslalo v?em ml-o^rrom spomenico, v kateri zahteva. nai viada pri redukciji nradnikov rpušteva za-«tns:e borcev ra domovfno, ki bf Imeii biti reducirani samo v skrajnem sluCajn. — Akcila obrtnftov. Obrtnikl se najne-ravajo ohrrtit: na pravosodnega m'rdstra s P!x;>r7o, nal prepove prodato predmetov, ki fih fzdehijejo kazajenci po drtavnih karnil« cicah. — Policija t gieđafišču. V torek zveter so vprizorili v Beogradu zopet znano delo »Mnočaja 1 era«. Ker se je po mestu gervo-r!!o. da narrerava beogradska trgov-ska crn.'adina preprečiri vprizoritev, ie zasedla siedaisce po'iciia. Do izsredov pa ni pri^o. — PredsedfldE Saveza InvalkSov SHS v Praši Predsednik kaveza irvalldov SHS in ■-.'e-ćins »Priitfke* polkovrik Lazarević ie ►^^etL v torek v spremstvu inspektoria iu- " voJaSkib grrobov v CSR CorčaJiina ol- ansko voja&o pokopali\-e čeSkosIova^kfh legijonarjev In srb- ?Kib \t>.akov je položi] kr*sea Jopek, — NemJIU đlfaki ▼ Beograda. Skupina neir. včeraj prida spremljajo ga detektivi \r, orožnikl. F'astiras je zadnje dci vetkiat' posetil vc-**iett iopan* .....^r^, «««•....-*—. ^........-- * — Zopet iikama. Solkasski sportu! klub »Volga« je prejeJ od goriške policijske oblasti poziv, da izpremeiii rvok im« Hudo-mišni solkanski sportniki predlagajo, naj se ime izpremeni v »Olgo«, tarej v »VolgO€ brez »v«. — Prodaja taksatji vrednot. finančna dele^acla dbiavl>a, da v Uradnem listu it. 24 iziđe »Izkaz o uspefau prodaje taksnih vrećnotic v ietih 1924 in 1925«. — Iz Gnitania nam poroća o: Krajevni odbor Rdečejja kriia v Guitanju je nabral do sedaj za nabavo rešiinega a v tom obila ra mežiško dolmo. ki ie jako oddaljena od bolnice in ima neugodne prevozne zvtze. 6255 dinarjev. Darovali so Din: Jeklarna Ravne 1500, Gozdna uprava na Ravnah ZJOih Bra-tovska skladnica Leše - Prevalje 1000, Rudarska zadruga Celje 1200. Maks Husar, OuirtaDj. 100. Aibin Medvejsek. rudar na Holntcu pri Prevaijah, 255 in Bratovska skiadnica v Trbovljah *'*• dinarjev. — Sejem ▼ SfeoiJI LoU. Na dan sv. Je-derti, v sredo 17. t. m.. se vrši v Skofii Loki pnri pomladanski sejem, ki ie eden na> več ih na Gorenjskem. Na ta sejem pripelje-k> naši kmeue Iz okoiice v veliki množini razna mlada sadna dreve^ca. ki so znana radi dobre kvalitete tuđi v tujini. Dobi se tuđi semeniski krorrjnr m hribovski oves. Da bi kmet>e priznali v večjem števiiu svojo gove>> živino, je odsek za poN^digo sejmov določiL da dobi vsak, kdor prižene živino na sejem, !0 dinarjnv odSkodrrine. Kdor pa živino na sefcnu proda, pa dobi ie deset dina rjev, ko prepiše v občinski pisami tivin-sk! list. — Smrt tržaškegJ narodnjaka. V Sv. Arri je preminul tamošnii posestnik Vekoslav Kodri ć. S:al ie v prvih vrstan našega na-•oćneza. pokreta. Rodom je bil iz Brji pri Rirnberku. N. v m. p! — Pri Sv. LuciH je umrla ga. E iza Raknšček, roiena Jak U, ućitei.'cva soprocj. — Vsem članom SPD ▼ vednost! Vse £iaTie SltneriSAega planinskega društva opozarjamo, ena in kreditna zadruga t. z. z o. z-, ima nada! evanje svojega II. rednega letnc^a občnega zbora, v sredio dne 17. marca ob 20. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani, glavni kolodvor. : ^ ; - ^ —li Koncert ▼ Sokofsken dona «a VL čm. ki ga priredi pev-.ki rbor Narcdnega 2e-leznfčarskega glasbene^a društva Sloga« iz Ljubljane v nedelio dne 14. t tn. ob 1 zve-čer, vibuia na Viču in v sosesčini veliko zaniman.e. Prijateljem petja priporočarna da si vstopnice preskrbe pravočasno t pretprodaji t Sokolskem dorrm ali pa v tr-»ovini g. Jeločnfka v Roini dolfnl. —!j Sentpeierbia ženska in moika po-drožaica CMD ▼ Uabllttl i ma ta v četrtek 1S. *- m. v restavraciji giavncga kolodvora ob 20. svoj redni letirt občnl zibor. f\> rbo-rrrvL^ u koncert železniškega društva »Sloga« na čast vseh Jožrtov in Jožic Prfiatel.H tolske ol 2. odhod z vlakom v La^ko, kier se sestane ceMsko in lasko obrtništvo k skupni zabavi. PRIĐE đraieetna • Lee Parry - ▼ filmu „Nevesta na motorju4* m__________________Kino Ideal Sokol PetJdnica smrti dr. Ivana Oražna Dane?? je Tx>teklo 5 let. odkar je za vedno zatisnil oči prvi starosta JurosJ. vSokoI^kcga saveza br. dr. Ivan Oražen. BD je vzor Sckcla in moža, iskren Ju^osloven, velik prijatelj na-Šesra dijaštva. ki se $ra je spemnii tuđi v svoji opcrnfoi. Huda izmba je bila njejrova snrrt za v^o našo narodno javnost najhuiša -pa za naso mos:očnq sakoNko rodbiiio, ki jo je znal ^nditi z Jjubečo. a čHrsto ro\o. Sojkolstvo 5e 5:a 5TX>mmja da-nes z lujbezTriio rn hva-ležnnstjo. Danes tk-pol dne o-i 5. se pokloni manom vel'ketra potkojn'ka posebna dermtacija JSS. ki poTo?i na njegov srrob venec. Zvečer r>riredi Ljubljanski Sokol interno srorrrnsko svečanost v jrv^o-iih prostorih v Narodnem domu, na prlmeren način pa se bado snominjala nr\e^:a staroste JSS tuđi druga sokolska društva. Slava s^o-minu brata Orajrna? V nedeljo v «Unionu» - Akademija Sokola I - Ob 3. mladinska, ob 20» članska« VIII. vsesokoiski z!et v Pragi Osromiia udeležba. — Iz Jugoslavije bo treba za uđeležence 5—6 posebnih vlakov. — KakSne oravice daje zletni znak. Priredttvend odbor VTir. vscsoko! tiadi udeležba ju^osJ~ven^*KC-?^ Sokotetva vdika. Prireditvem tJĆbor računa, da bo treba za prevoe udeloZencev m Jujroslavije 5—6 posebnih vlaikcv. Ude-Jefba bo torej ojrrcmna- — Z3«aii maki nu_ diio te-le ug-OKloosn: Clano v kroju imajo % znakorn med zletora pro^t v^top na zleti-Sče. Clani v crvikiš cbleic dobe na z!etni znak enkrat po*>oidine vMcpnico po znižani ceni 5KČ. Brez teh vstcunic flaostvu v ci-viln! obleid nima dostopa k jKJipoMaas^i te-Ion-adbi in si mora fcujtft* vstopnice kaJcor ootaJo ofcčifnsivo. K dopoidanskini vajaan ji nrjtnpom nTou tlccom ima vsafc lastoik zletne^a znaTta prosi dosbov na člansko -rtbuno za vse re>d OTvoritvijo Zonimivosti širom Jugoslavije Nesreće na morju, — Kristus je bil Srb? — Kdo je Prpić mali? — Zopet izginila mlada deklica. — Premeteni ponarejalci pošt- nih nakaznic« Po poročiKh iz Splita ie divjai 7. t. m. v sred-nji Dalmaciji in na Jadranu strahovit orkan, ki za. ljudje že ne pomnija nad 50 let. Ta orkan je povzročil miioKo škode ter je zahtevaj tuđi Čio-veške žrtve. P^>lagoma prihajajo iz po-sameznih kraje\r obrežne Dalmacije poročila o nesrečah. V7 Kaštelanskom zalivu je orkan razbil in potopil jadr.ii-co »Gospa Prižniška« iz Slatina. Mor-narji so se resili. Ob obali med Splitom Ln OmiŠem je vihar moćno peškadoval jadrnic^> »Sv. Nikolaj«. Po dolgl borbi so sp mornarji resili, a jadrnica se :o v$led dobljenih poškodb potopila. Pri otoku Korčuli je vihar potopi3 veČii ri-biški motorni čaln. Strahovita ie divjai vihar v splitskom pristsnišču Prišlo bi v pristani-šču dx> strahovite katastrofe, da ni pri-staniški kapitan prejŠ.iii dan, ko je za-pazil rapidno nadanje barometra, takoj opf>zoril vse kapetane, nai Darnike in ladje trdno in dobro privežejo. Na planini Mosor je veter odnescl planinsko kočo. ki ie bila edino zaveti-šče za planjncc* i.i turiste. Po viharju ie nastalo krasno spomladansko vreme. Trajalo pa je le 24 ur, na kar se je zapet pojavila včeraj velika bur.ia. V mestu Cačak v -Srbiji ob^toli vor-ska sekta, ki oznanja čuden nauk-Vod ja te sekte, neki dr. Biserić, re.s-no oznanja rjudstvu, da Kristu« ni bil rojen v Betlehemu, temveč kakor je razvidno iz zzodb sv. pisma, v srtrski občini Ovčarska Banja pri Ćačku. V z^rodbah je kraj opisan tako, da se TX>poInoma vjerna z Ovčarsko Banjo. Na podla?! tec:a novela nauka Kristus torej ni bil židovskega, term'eč srb-s«kes:a pokolenja, Ker je policija r>roti apostolu srb-sko-naciionalnes:a Krista nastopila ier nrepoved^la njeerova zborovania, se je dr. Biserič pritožil pri sodiščtu sod^-?če pa je notrdilo odredbe policije, na kar se je dr. Biserić pritožii na vlado. Odšel je v Beograd, da bi prosvetne-mu ministru raz'ozil svoi nauk ter zahteva 1 od niejra podrtoro. Ta njeprov namen pa ni uspeh zakaj imei je smolo, da s:a je pri vhodu prosvetnena ministra zavmil orožnik. ki od znac:Lne-x:a incidenta posl. prasrovića dalje ne srne nFkojrar pustiti k ministru. Apostola nove vere je to tako ozlovoljilo, da se je jrioboko užaljen takoj vrnil v Cačak. Njesrov tajnik je nato piral beosrradskim listom pismo, v katerem se rritožuie radi nedostojneza postupanja z njegovim šefom, ki da ie od-kril največio, za ves svet usodno skrfvnost da je bil Tezus Kristus — Srb, kar doslej še nihče na svetu ni vedel... Biserić bo konca I svojo prorokova karijero pač v umobolnici... • Za časa procesi proti Čarugi in Pm; ču veli/^emu se je med obravnavo veokrat omenjal Milan Prpić mali. Ta 7ajf^netni mozak je baie sodeloval pri vseh rx>djetii!i Čarucre. V procesu so vsi so-krivci Či-rusre, ka'!vor tuđi Čaru-Z2. sam slikalf Prpiča malena kot srlav-nera knvc:i. Sod'šće na te vesti ni no-lasraln velike vafnosti. ker je fr'Io rrrncnja, da so 5i Ćaruga in njegovi so-krivci oseho iMilana Prpića izmislili, Ja bi na ta način razbremenili sebe. Zanimivo je. da je osješko sodišče za časa razprave prv^ti Ćarupri prejemalo rrisina in karte, podnisane z imenom Prpič mal!. Lopov se je v vseh pismih norčeval iz sodnikov. jim želei dober uspeh v r>roccsu ter se roga! vsem oblastem. Kliub temu sodišče ni ver- jelo v eksistenco misterijozne^a Prpi-ća malena- Zdaj pa ie vedno bolj podoba, da Prpić mali vendarle živi. zakaj po "Slavoniji straši zopet razbojnik, ki nada-liujc Ćaruffova dela. Ropar je znan oblastem pod imenom Josip šoiiić. Preteklo leto je v družbi Petra Bačića - in Ivana Cara izvršil roparski napad I na posestnika Ivana Novaka pri Sisku. Razbojniki so vdrli v hišo. posestnika z\*ezali in oropali. Cara in Bačića so orožniki kmalu prijelu Šoljić pa je ta-krat ušel roki pravice. Bačić jn Caf sta dala oblastim točen opis Soljiča, ki da je v zločinskem svetu znan pod ^menom Milan Prpić mali. Soljić je ze-lo opasen razbojnik. Pred približno pol leta se je pojavil v Zagrebu, kjer ga je opazil neki stražnik, ko je hotel stopiti na tramvaj. Šoljić pa je naglo dvakrat ustrelil na stražuika, ne da bi Ka zadel in pobesmiL Pri tramvaju je pusti košaro, v kateri sta bila najdena dva samokresa ter ćela kopica vkmiU-skeca orodja. Prpič se tuđi skriva pod rnznimi imeni in ima listinp ramih oseb, za katere se Izdaja. Zasiedujejo! ga vse oblasti. « Beogradska policija si še veđno zaman prizadeva najti mlado Anico Dnmović. ki Je nedavno brez sledu iz-giniia. Izginil je tuđi ing. Aleksander Novikov. V torek se ie pa zglasil na policiji zidarski pomočnik Aćimović i^ izjavil, da ie izginila sestra Jagoda. Fant je odšel nekega jutra na delo in ko se je opoldne vrniJ. rrtu je mati po-vedala. da ie odšla Jagoda kmalu po niegovem odhodii vsa objokana z doma in sp ni več vrnila. Mati in brat sta jo čakala osem dni. Ker je pa Ie ni bilD, \o je začel brat iskati po mestu. Iskal jo je ori vseh sorodnikih, toda .iihče n! vedel, kam je izginite. Ves obupan so ye napotil v torek zjutraj v okolico Beograda misleč, da je iz\rršila sestra tam samomor. Ker je tuđi y okolici ni našel, se je zglasil na policiji, da rmi priskoči .ia pomoč državna oblast. Deklica je stara 17 let, srednje postave in okrogle^a obraza. Lase ima ostrižene. Z doma je odšla v rjavem plašču in moiri obleki. Policija dorraieva, da ja padla v roke trgovcem s človeškin* mesom. ^ ,„:■ ^ * • • ; Skupina mladih trjpovskih" pomoći nikov je v Beogradu že več mesece«( ponare'ala posrne nakaznice jn služil^ lepe denarce. Policija rafiniranim po* narejevaicem dolgo ni mogla priti na sled. Naposled je aretirala trgovskega pomoćnika Borivoja Milutinovića, ki sa je rad potikal po n očnih lokal ih tako. da je postal policij- suml:3v. Detektivi so ga opazovali. Večkrat je bil v druŽ* bi elegantno oblečenih mladeničev« Tuđi ženskega spola se ni izogibaL Vcrkdar mu pa policija ni mogla do Ži« vega. dokler nišo aretiraii neke Cveta Cirkić, ki je priznala, da ie Milutinovi* ćeva ljubica. Cirkićevi ie dal Milutino-vic 12.000 Din, na kar je odpotovala V Dubrovnik, kjer se je zabavala mesec dni Iz Dubrovnika ie pošiljala Milutino vicu in njegovitn prijateljem razglednice, na pod!agi katerih je policija Mp liuinovića aretirala. Že pri dn?gem za ševanju je Cft-kićeva priznala, da ji ie dajal denar Mi-lutinović. Moža so kmalu izsledili m preiskava ie dog.tala. da je Milutinović član ponarejalske družbe. Poštne na-kaznice so penarejali na zelo rafi-n^ran način. Država je imela nad 1.200.000 Din škode. Danes! DanesI Danes! ▼•selo! Smehapolao! Prvi« v Ljubi uri I Map«t0l — Sabata« I ZORRO Vrlika faatestitoa veselotgra V obeh glavnih vlogah dobro l|#*a.-.l*- Z • L ■ znani „Človck U gumija" slavni U0U9I3S rairbailkS Irrrstna vsebina. ki nas drž! v napetosti od začetka do konca, je pofna duhovitih raplc-tljtjev, dovtlpov in zdravega humorja tćr smeha do solz brez kraja to konca. *•**"■ " 7ŠJT*. * *• ^ *• «iIWI KIHO MAHCA, vodilni kino v Ljubljani — Telefon 124. Stran 4. tSLOVENSICI N A R O D» dne 12. mare* 1926. Stev. 58. Gospodarstvo • Žitni trg (Tedecsko poročilo novosadske blagovue borze.) Pod vplivom padanja cen in panike na ■aieriških borzah k položaj na naSem žit-Bcm trgu od dne do dne labiinejši. Cene padao, kupčev ie vedno manj. Najbolj so padle pretekli teden cene pšenice. Svetovne zaloge so namreč mnogo večje, kakor se ie prvotno mislilo- Naša pšenica, ki jo lakko izvažamo samo preko BraUe, je na tamošnjem trgu brez kupčev. Cene so padie v Braili zopet za 8 do 10 šil. Izgledi trgovine S konrzo so Se slabši. Terminsko blago v inozemstvu spteh nirra od|emalc«v, kvaliteta naše koruze ie taka, da bo sele v drugi polovici maja in v juni]u sposobna za daljše transporte po morju. Novosadska borza je tmela pretekli eden samo 95 vagonov pro-meta. Pšenice Je bilo prodano 43 vagonov ba-€ke in banatske. Bačka je padia od 285 na 375. lažje blago se ie prodajalo po 270. Banatska pariteta Senta je padla od 280 na 370, koncem tedna ponudba velika, kupčev fliak). Kupovali so večinoma domaći mlini Iz Slovenije. Braila je pad'a od 224 na 217 Šifingov, brez kupčev srbiiansko blago od 117 na 105 do 107 tuđi brez kupčev. Koruze ie bilo prodano samo 32 vago-•or. Stara bačka ponudba 135 «e vedno fcrez Vupcev. Sirha sremska je notirala 150. Bačko prompt blaso ponudba 110. povpra-fcevanje 105, sreT-ska začetkom tedna 112.5a koncem 110 brez povpraše\an;a. 8rob je piačeval zac^Vom tedna po 85, koncem pa samo po 83 Kč. Vagonsko blago sa mare je notiralo v Srernu 111 do 11230, ra maj ie padlo od 130 na 125. B!ago na Tisi bi Donavi ves teden brez prometa. Z Inozemstvom je bil promet trinimalen. iMoke je bilo prodano 4 vagone. 0 - baza po -155, koncem tedna 450, ponudba brez povpraševanja, št. 6 ponudba 250 brez po-vpraševan;a. Otrobi 11 vagonov od 110— 107.50, tenrinsko blago brez povpraševanja po 105. Oves 2 vagona sremski po 178 pariteta Beograd brez povpraševanja. Fižol 2 vagona bački po 140—150 brez povpra-ievanja. Na inozenskih tržiščih cene pšenice in fcoruze neprestano padajo. V Chicagu ie notirala psenxa koncem lanskega leta 191. za maj 179. dočim notira zdaj za maj 159, *a julij pa I4O centov. * • —g Pcštna hranilnlca v trbruarfa* Promet Pogine hran Inče je zn^al v fe-bruarju 2.854,120.934.12 Din, od tega brez gotove 1.258121.025.93 Din ali 44.43 ••'•. VjAačil Ie bilo 412.497. tep>'ačil pa 156.232. Novo ctvorjenih računra! 274,929 810.40 Drn. —% Državna trošarina. Po j>r:, doma pa delajo ta*ko oviTe. Mero-dajni krogi naj venrdar malo prerrrislij^, ko izdaji naredbe, da ne o§k:dujeJo po oe-bo-trebnein na§ega go^p-darstva. —g Najnovejša številka »Bankar stva* je pravkar izšla (za marec) in pri-naša med drugim te-le sesiavke: Lj. St. Kosier: Kreditne potrebe naštfi gradova, rrroi. dr. Bajkić: Teorija novca Slavka Sc-ćerova: mmfstcr Nikola UzunoviĆ: N?§ državn* budžet za 1926/1927; Dušan Uze-?2c: Kredit i poslieratn; mentalitet ncZtz svijeta; Josip Selak: slorn i sanacija nnš© rndustnje, dr. Froh'Tch: Pitanje kofrnmal-n:h kred ta: dr. V. D. Giondević: Pred-its1jt\' za sanac iu • proffres mdusurije; dr. Gustav Gregorin: Mogoanos-t stalblzaciie dinarja potom dvojne valute. Pole« te vse-bine ima iteviika neko^ik^ prav markantan h portrojo-v, tri kari'kature in bogato kro-n.kot »Bankarstvo*, danes naša najbolj reprezentativna gospodarska revija, izhaja vsak mesec in stane m Ieto 250 Dn. Upravni^tvo je v Zagrebu, Marovska ul. 30, —g Plače v Ameriki. Mars;koga bo za* rimalo, kako so plaćani d^lavci v Ameriku N'ajvcč zaslužijo delavci ivtomobilne in avijatične industrije, ki imajo povprečno 28 do 40 dolarjev na teden ali 4—6 do4arjev na dan. v Naši valuti znaša to 200—300 dt« narjev. TV>da življenje v Newyorku je za. 50 do 60 odstotkov dražje kakor pri nas. Tedenski zaslužek »tavcev znašt 2S—35. de« lavcev papirne industr je 24—30, mizarjev 2\—30, zidariev 24—29, krojačev 20—27, zlatarjev 30—34, pekov in slaščičarjev 18 do 24, strojarjev 20—29, Šivlj 12—18 dolarjev. Nižji piša miški u službene i zaslužijo meseČ* i?o 120—160 !arjev (6000—8000 Dm). Po* vprečne plače višjih kvalificiranih uradni* leov znašajo 300—360 dolarjev ali 15 do 18.000 Din. —g Dobave. Direkcija državnih iclez* ric v Ljubljani sprejema do 20. marca t. L ponudbe za dobavo 100 m* plohov zm. pode; ćj 23. marca t. 1. za dobavo 1000 kg kame* ne soli; do 26. marca t. 1. pa za pavšalno popravilo inv. pisaln;h strojev za območje direkcije državnih železnic Ljubljana. Pogo« ji so na vpogled pri ekonomskero ©delenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. marca t. 1. pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede do* bave živi- (telečje meso, mleko, žemlje, vi* no) za čas od 1. aprila do konca juni ja 1926: dne 15. marca t. 1. tuđi glede dobave živil (svinjska mast. pšenična moka. »uhe slive, riž, pšenični zdrob, fižol, jciprenjček, ma« karoni, kristalni sladkor, pražena kava, vin* sik kis). — Podrobnosti v pisarni Zbrjmice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Podpirajte podporno drnstvo sleoih To in ono VSek krvtsknuistva V Berlinu so te dni raskrili never-jetno zablodo ne-nornialne rodbine. V nekem predmestju živi vrtnar, ki je danes star 68 let. PoroČil se je pred dobrlmi 40 leti Ln živel baje spn^a sreč-no. Ko ie njegova ed^na hčerka dorasla, pa jo >e oče DOsUil m io potem ponovno zlorabil. Ra^merje je rodilo po-sledice rn hčerka ie dobila r>un£ko, ki ie bila o-b enem njena hči in njena sestra, očetu Da obenem hči in vnukiiiia. A stare mu to šs ni bilo dsvolj. Ko se \e kljub teorijani znanstvenikov razvila vnukinja v krepko, lepo dekle. se je takrat že preko 60 let stari biodnež lo-til tuđi nje rn jo res prisilil. da mu ic bila pokorna. Tuđi ta ie dobila deki co, ki še živi. Njene rodbinske cdncšaie naj si izračunajo čitatelji sami Samo v velemestu. kjcr se ljudje ne br&aK) dru«: za dmjcega. je mcjjoče. da ostane tako živlienjs ćela d^setletia prikrito In ostab bi najbrž Še napre^ ako se ne bi rodbina sporekla med se-boi in to radi — denarja. Stari vrtnar je bil sicer še krepak a je vse eno na-redil eporoko. V tej je bil bolj radođa-reri napram svojima mla'š'm^ hčerka-ma. torei naorav svoji vnukin.;i in^ pra-vnuk;nji kakor pa napram starejši, že nad 40 let stareiŠi hčerki. Ta se je zato razsrd^a in je porciji ovadila strahot-ne odnošaie v rodbini. Tako je prisel skandal na dan. Ko ie prišel na vrtnarjevo stanovanje detektiv, da bi starca aretiral, ie ta skočil skoz; okno v mimotekočo reko, kjer je utonil. Preisikava se sedai nadaljuje proti obema starejš'rrta hčerkama, oz. proti vrtnarievj hcerkt tn vnukinji. Pomlodne pio! ie dežne plašče. najmodernejše in po vzoic h najkr.isnejše oblske je izgo-t vi a za pomladno sezijo tvrd ka Qrmf Schw»by Ljubljana. V fini •»r&itvl In niski c«nl ni ma k«nkvr*ne«. Učenjakova oporoka Na Dunaju je umri te dni sloviti zdravnik m profesor dr. Friderich D i m m e r. Sef II. ocesne kljilke du-najske univerze. Pokojnik je bil poprej dotira leta profesor tuđi na praski uni-verzi. tako da jra poznajo tuđi mnoKi slovenski zdra\Tiiki, ki so studirali v Gradcu ali na Dunaju. Na Klasu je bil kot strog izpraševalec pn medcLnskiU risrorozih, vendar pa obenem kct ob* jektiven in stvaren. Veljal pa ie pn tem za enejca najboljših medicinskih peda-zjkov. Z vso dušo ie visel na tiniverzi im na svojih slušateliih. ki jim ie bii vedno tue na njem uče. Kliub veltkemu pomajijkaniu trupel za seci-ranie Da so se baš Dimmerjevi učend z vso odločnostjo uprli, da bi eksperimentirali r.a mrtvem truplu svojega priljubi ienejja učitelja. Profesorjevi ostanki bi bili torej vseeno pokopanu tu pa je nastopila profesorjeva vdava, ki je bila tako enejra duha s pokojnikom, da ie v polni men umevala nje- srovo zadnjo voljo. Vztrajala ie na tem, da se oporoka izvrši. Tako za prof. Dimmeria ne bo nikakega pogreba in tuđi njegovi zemski ostanki bodo po-svečeni znanosti, kakor ii ie bilo po-svečeno vse profesorjevo življenje, Zelo važen problem Neko amerikansko vseučiliŠČe je dobilo nalog, da resi vprašanje moškega jn ženskega okusa. Med Drofesorji se je namreć vnel prepir, ki so ga resili na ta način, da so razpisali iaven referendum celokupnega diiaštva. Prva skuoina sta-rejših profesorjev je trdila. da ir^aio moški boljši okus Dri nakupu raznih stvari, druga skupina, večinoma obsto-leča iz mlajših profesorjev. pa je trdila, da imajo vsekakor ženske mnogo sreč-nejso roko in boljši okus PrebivaiStvo tega univerzitetnega mesta je splošno pričakovalo. da bo zmasrala skupina, ki zagovarja ženski okus. Prišlo Da je dru-gače. Referendum se je v ogromni većini odločil za moški okus. Moški kaže mnogo boljši okus pri iz-beri pohištva in stekla, žene imajo boliši okus pri izberi perila, tapet in ročnih del. Povprečna žena nima pojma o dobrih vinih in sok'h, tuđi pri izberi se-stavljenih predmetov prvaci mož pred ženo. Nadalje obstoja gotova razlika v letih med okusom moža in žene. Mlada devojka izbira iglo. prstan ali uro. ako želi obdarovati prijatelja. Žena 40 let daruje praktične stvari, žena 50 let izbira dragocene predmete, žena 60 let pa izbira predmete, ki obdrže trajno vred-•ost Življenje io je namreč že izDame-tovalo in pozna minljivost darov. Mla-denič 20 let daruje običajno drasoceno-sti. če ima pare v žepu. S 30 leti poklanja pipe in razkošne predmete, s 4G leti kupuje kniige, s 50 leti pa postaja Štedljiv in poklanja manjvredne darove-5 60 leti ljubi koristne darove, s 70 lef pa se vrača k darovom mladosti Patrijotizem nemškega cesarja Viljema Znano ie. da ie bivši nemški cesar Viljem II. zelo- skoparil in da si je tekom vladanja nagrabil velikansko pre-moženje. Pred vojno je spađal med najbo^atejSe potentate sveta. Bivši cesar Viljem pa ni bil samo skopuh prve vrste, nego rudi špekulant, ki ie igral na borzi. Radi tega ie s posebnim ve-seliem nakupoval vse vrste vrednost-nih papirjev. Pri nakupovanju se je ravTial samo po principu rentabilnosti in koristnosti. dočim se prav n*č ni \>zi-ral na patrijotične motive. Nakupoval je vrednostne papine angkške vojne tndusrije. pa vrednostne paipirje fran-coskih Dodjetij in celo vrednostne pa-pirje ruskih železnic. ki so se zidale kot strateške železnice s franeoskim kapitalom proti NemČiji. Za vse to premoženie, ki ga je nemški cesar Viljem naložil v vredno-stnih papirjrih, je imenoval posebno upravo, ki za je opozarjala na prilike kurrnega ali borznega dobička. Sam se naravno ni razumel na borzne kunčije in bj bil svoje premoženje pognal v zrak. V svo>em prostem času se je raje temeljite ie bavil z ženskami, katerim je bil prav veliki prijatelj. Značilno je za cesarja Viljema, da »e irhozernske vTednosrne papirje obdr-žal tekom ćele vojne m da jih ni vrgel stran, ko je nemŽki narod krvavel na boimh polianah za svoio »patrijotično^ nemško d-nastijo. Najlepša ca ie ta. da dolži sedaj cesar Viljem v svojih momoar.h demokratično uredbo in demokratiz^m »korupcije« in »mamonizma« in da hvaJi stare, dobre čaše. Verjamemo. ti čas/ so bili zanj res dobri! Martirij sv. Sebastijana Kakor znano je D* Ann'jnzio napi-sal v franeoskem jcz.ku dramo »Le martyre de samt Scbasticn«. Delo je vzbudilo svoj čas veliko senzacijo v iraneoskih literarnih kroglh. Kcr je napisano z veliko umetn.ŠAO intuicijo i u s popolnlm obvladaniem franeoske po-ttzije. K delu je napisal najslavnejši franeoski skladatelj Debussy vel ke simfonične u±=tavke i?n glasbcne si ka-rije. Prva vprizoritev tega martirija se je vršila v Parizu na gl^daKšču Ciiatc-let 1. 1911. Leta 1922. m 1923. je pariška opera delo dvakrat ponovila. Glavno vlego je ijjrala franeoska igraika IJ-a Rublnstein. Vlcza s\'. Sebastiana za-hteva tuđi dobro plesalko. Po dolgih letih so sedaj D' Annun-zijev misterij vprizorili tudj na milanski Scali. Glasbo je naštudiral in dirigiral Toscani'ni. glavno vlogo Scbastiana je igrala Ida Rubinsteiru ki jo D' Annun-zio imenuje »!a purissima« (najčisic.ša). Bizarne scenerije in kostume je nasli-kal znani ruski sceiKgraf Leon Bak>t. Milanski vprizoritvi je prisostvovui avtor, ki ie zapustil svojo tretieredni-ško celico ob Oardskem jezeru in se pojavil v Scali v uniformi letal^kegj generala. Delo predstavlja misterij sv. Scba-stiana, njegovo izpreobrnitcv. ples na žerjavici, njego\'o opravičilo pred ce-sarjem in končna njegovo usmnitev s puščLcami. Delo ie doseglo kljub vpri-zoTitvi v franeoskem izvirniku vtlik uspeh. Misterij sv. Sebastiana se naha a. kakor ostala D, Annunzijeva dela na indeksu. Medtem ko so v milanski Scali predstavljali sv. Sebastiana. se ;e vršila v bližnji cerkvi zadostilna božja služba- Listi trde, da je bila cerkev prazna, dočim je bilo gledališče nabito polno. Tk/tewjk$ti če ne verjaniete. da eden p&c noga vic z žigom ln inamko (rdejfo, modro ali zlato) „fcljufi" traja kakor štirje pari drugih; Zato kupite eden par in pre- piiCajte se. Doblvajo se v prodajalnah, 93* IV * Velike aradne poneverbe v Hambur- CU. Kakor poročajo nemšdci listi, so zaslediii pri finan-č!iem ravnateljstvu v Hambursu velike poneverbe, ki presegajo 100.000 z!a-tih mark (1,300.000 Din). Aretiranih je že I>ar UT^drrikov. Torcj ne samo pri nas .. .1 * Letalska katastrofa v Berlina. Na le-taJišČu Staake Prf Berlinu se ie pri nekem poskusnem poletu smrtno ponesrečil eden najboljših sedaniih nemških pilotov Billik. Ko je po končanom poletu pristal. Je aparat zattel s tako silo ob tla, da se ie vžgal. Billik, ki le bil kot običajno pripasan, se ni ■rrogel pravočasno resiti in je zgorel z aeroplanom vre-d. " g " ", w r '\ ji —" »■ "■ " ■' " » ■' -■ ■- ■' " ■■ " *- j- ^ "■ '- " " ° " •■ " " *■ » ■ VODNE TURBINE r.ajnovejSc kon^trukc je avtomatlčne regulator] e9 za tvornice izdeiu e m dobav;;a 54T ING. F. SCHNEITER, Skof ja Loka Prvoirrstm raftretice. 2«*iteva,to ponudoe? Kontwre»Čn« ccm. Makulaturni mpir kg Din 5a- Đrodaja oprave jlof. larofla" Pisama tvrdke — STEGU ln dragi — komanditna družba ta strojno in električno industrijo Hi častno zastopstvo lipskih vzorJnih velesejmov v Ljubljani nm aahala od »T 1. aiatea LI. v pmmlmplm PokoJaiBikaf a x*vm6*f OleialUka al. 8U 771 Najcene,se in največje sk lađi sce dvokoles, motorjev, otrošUh vo-zičkov, Si valnih strojev, vsako-I vrstn:h nadomestnih delov, ' pr.eumJtike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in pon klan c dvokoles, ^^ otrolkih vozićkov, šivalnih strojev ftd. • Prodaja na obroke. — Ccniki franko. „TRIBUNA* p. a* L«t tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, Ljubljana, Karluv-ska cesta 4. 4»T Brivski pomoćnik vojaščinc prost, dcUven. išč« *lužbr>; na ir« je v mestu. — Ponudbe pod •Brivski pomoćnik/746» na upravo «Slov. Naro* da». Vpokojenec zmožen slovenskega in ncmškcga jezika — iŠče službo v ptsarni ali za vritarjt. — Poni-dbe pod •VpokojcnccTS?« na upr. •Slov. Naroda*. Zastooniki gospodj« in dame — »c spreimejo. — Taki, ki se pečajo s srečkami, se na* stavijo stalno. — Mer* kur, Broo, Novi ulice. 595 Gralolog, prvič v Ljubljani! — Ako hoćete izvedeti svojo bo« dočnost, se obrnite na znamenitega grafologa Egipćana, kateri vam po* ve vašo prihodnjost iz črt na roki in pisave. — Sprejema vsak dan od 9 do 1. in od Z do 8. zve* čer. — Cena Din 20. — Bes Ali, »Hotel Soča«, soba 16. 757 Bccaao dra sa Izdeknranje klobas, to* da le take. ki imajo naj manj 5—6 let prakse, m ki so ie delali v veejem podjetju ia so popolno* ma tr žni ▼ izddovanju klobas, cosebno v suš«* nju m:sa. — Reflektira« mo samo na izvrstne in solidne moči. Nastop ta« koj. — Ponudbe na: Prva Bjehnvrska tvornica wo* homesnate robe Josipa Svobode sinovi d. d. Bje« lovar. 709 Na stanovanje m se sprejme boljSi obrtnik kot so-stanovalec Hrenova ulica 19, pri-___________thčlt.___________ P I 2 3/16-127 Sodna dražba. ™ enonadstropne hiše It 16 z gospoda tkimi poslopj« in vi tom se vrSI na Viču dne 20. marca 1926 ob 15 ponotdne. — Izkl cna cena 107.000 Dn. Pogojl pri okra nem sodisću v Ljubljani, soba 33 itoljt* stariM ^ n. pr. tabcrraklc, sekretarje, le- stence ix lesa, komode parni ture, porcelan, steklenice itd. KUMUJEM. Dopisi s pop som ii ceno na Julij pl Hucbmeshofcn-Siibernagt, Zagreb, Ilica 131a 7 8 Ekonom s Solsko izobrazba in vcčletnim! izkuSnjam; ter ninopo j-rakse, va-Jen vseh gospodarskih panog, tuđi kletaistva, ibče me sto oskronika ali gospodarskega pr s ava kake gratt.ne ati veleposesta. Sem o enjen, pa bre« otrok, srednjih let in imam dobra iipričevala. — Ponudbe pod .Ekcnom/769" na opravo Siov. Naroda. LMIkuS f aa^a^a^^^* ^^^s»^bw ^bb^ ^bb* apaa a aaaa aa) • aaa» Tegd.joni tiabljaaa isdelovanje posod U pločevmc zm flrnež, barvo, lak in med vaake velikosti kakor tuđi posod (IkaUe) 105L za koffsenre. VABILO! flHERA" stavbna registrovana zadruga ——^— z o. z. v Ljubljani ===x vabi na prvi redni občni zbor kl bo ¥ nedelto 11. aprila ob pol devetih (dop.) v salomi restavracije pri „Levn" ¥ Ljubljani, Oosposvetska cesta. DNEVNI RED: 1. Porodilo naČeUtva. 2. Poročilo nadzoroiStva. 3« Odobri te v letnega računa« 4. Volitev načelstva ia nadzonu 5. Sprememba pravih 6. SlaČajnosti. Zadružna knjižica aluži za legitimacijo. Načelnlštvo POZOR! Kdor namerava zidati in rabi: nosllk«9 cement, štuka« dor9 l>aton»ko ln drugo iatorot okovla. itadllnlka, peti, mrefe za ografo in vse v to stroko spadajoče predmete, dobi iste ceno v veliki izberi pri ^ POZOR! Schneider & Verovšek a^atHtfaiai BCNaMalaiO l%a d^ohtaio lit cflaibailo UtlBUANJIt Ounajska cesta St. 16. Toimm postraJba! m Zmerne cene I Un#ifl J«"P imotmHf, — Za mtUtoćno ttakano*: fmm Jaaarkk. — Zm teeratoJ 4el ilst«: Oton ChristoL — Vai v Ljoblianl