Ljubljana, v sredo 10. decembra. Ishaja vsak dan mv«»«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrij sko-ogerake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkr&t tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Loterija za „Narodni dom". V tej zadevi prijeli smo iz peresa odličnega narodnjaka naBledoje vrste, katere nespremenjene priobčil jemo: Ni več veliko dnij do 31. decembra, katerega se bo dovršila loterija za „Narodni dom"; treba je torej, da povprašujemo, s kakšnim uspehom se utegne dovršiti. Kar je slišati o razprodaji srečk, ni da bi nas s posebnim veseljem navdajalo. Dovolite torej, da se o tej stvari, dokler Se je čas, nekoliko besed v izpodbujo izpregovorim. Ko se je sklenila loterija, vsprejeta je bila od vsega naroda z veseljem; bilo jih je sicer takih, da bo dvomili, ali se bodo mogle vse srečke razpečati; o tem pa, da se jih bode toliko razprodalo, da bode izdatna svota ostala za Narodni dom, o tem takrat nihče ni dvomil; vsaj v javnih glasilih se kaj tacega ni v misel jemalo. S tem pa, da je slovenski narod odobril od dotičnega odbora osnovano loterijo, prevzel je dolžnost jo dovršiti, in njegova čast od od njega zahteva, da jo dostojno dovrši. Kar pa je dolžnost vsega naroda, to se razdeljuje na vse, ki se štejejo med zavedne Slovence, izlasti pa na razumništvo slovensko. Vsak zaveden Slovenec torej, kateremu slovenskega naroda čast ni kar si bodi, dolžan je pripomoči k temu-, da bode dovršitev loterije dostojna, drugače se nam bodo nasprotniki rogali, (kakor se nam že zdaj, pogl. zadnjo Številko "VVochenblatt-a) in naši bratje na severu in jugu bodo mislili, da smo ali prelahkomiselni pri svojih podjetjih, eli pa premalo požrtvovalni in premalo energični pri njih izvršitvi. Pa ne samo našega naroda čast, ampak tudi korist, katera bi izvirala iz srečne dovršitve omenjeno loterije za našo narodnost, nas mora izpod-bujati v pospeševanje tega podjetja. Da bi se društveno življenje Ljubljansko v Narodnem domu pre-rodilo, ni dvomiti; in tu ni treba misliti samo na ona društva, katerim je namen skrbeti za zabavo, ampak tudi na društva, ki s svojim delovanjem vplivajo bolj ali manj na vse slovenstvo. Dalje bi Slovenci z narodnim domom dobili vidno znamenje svojega jedinstva, na katero sicer ne bi mogli gledati b takim ponosom, kakor n. pr. Čehi gledajo na Bvoje narodno gledališče, vendar pa z jednakim veseljem, izvir u jočim iz izpolnitve dolgo že gojenih želja. Ker pa je glavna reč, naši Matici bi se za- gotovil obstanek, zagotovila bi se ji lepša bodočnost. Z imetjem, ki bi ji prirastto z Narodnim domom, bi gotovo in lahko to postala, kar bi naj bila po naših vzorih in željah, kar pa po naših sedanjih razmerah še ne more biti. Matici pa tako trdno podstavo preskrbeti se pravi Blovenski narodnosti močno zaslombo dati za bodočnost, o kateri še nikakor ne vemo, kakšna bo, za katero pa nam je dolžnost skrbeti, ako ima kaj resnih namenov vse naše narodnjaško počenjanje. Naj nihče ne ugovarja, da osnova loterije presega naše materijalne moči! Primerjajmo, koliko da drugod žrtvujejo za jednake namene, in preračunimo potem, koliko bi se raz mero m u pri nas lahko dalo. Videli bomo, da je sicer peščica rodoljubov, katera je skoro do skrajne mere požrtvovalna, glede na ostale pa se bo pač morda moglo reči, da loterija presega požrtvovalnost našo za narodne namene, ako ne bo imela izprva nameravanega uspeha. Ali požrtvovalnost izvira iz prave ljubezni do naroda, in k ljubezni ni moči nikogar siliti. Kakor sedaj vse kaže, vseh srečk ne bo moči razprodati, a delati moramo na to, da se jih toliko razproda, da bode za Narodni dom še nekaj več ostalo, nego kolikor bi se bilo v dveh letih z nabiranjem daril skup spravilo; ako tega ne dosežemo, reklo se bo, da je loterija svoj nanicn izgrešiia. Skrbimo, da tega nikdo ne bo mogel reči. Naposled pa še nekaj prijateljskih besedic vsem tistim, ki s peresom v javnih glasilih razpravljajo naše narodne in politične razmere. Opravičeno je mnenje, da je razpor v domačem taboru na Kranjskem največ tega kriv, da zanimanje za Narodni dom ni tako živahno, kakor bi imelo biti. Ta neugodni učinek pa ne izvira toliko iz navskriž-uosti različnih mnenj, kolikor iz onega strupa, ki ga strast primešava razpravljanju, iz onega zabavljanja in jezikanja, iz onega zbadanja in pikanja, ki nič ne more dokazati, torej nič ne koristi, pač pa veselje za narodno reč mori in narod drvi v strast, ki je protivna vsakemu plemenitejšemu navdušenju. Ti nemili glasovi, ki se nekaj časa razlegajo po nekaterih glasilih naših, naj potihnejo, če ni mogoče za zmerom, vsaj za ta mesec, in naj ne kalijo harmonije vseh Slovencev, ki imajo po skupnem naporu dovršiti tako važno nalogo. —x. Obravnava proti „krvavcem" v Celovci. (Dalje.) Predsednik ukaže zatožencu, da naj izpove. Železnikar pravi, da tega ni guvoril, kar ga dolži zatožba, v društvu je pa bilo mnogo narodnostnih razprtij, ali za politiko smo se malo brigali; on je pripadal zmerno-naroduej stranki. On ni bil v društvenem odboru ter ni mogel imeti upliva na časopise, katere se je naročevalo društvo, govoril je o tem prav malo. Njegove razmere k Turni nastale so živahnejše povodom osnovanja zadruge; oporeka, da bi taistemu prinesel državno nevarno papirje; sploh ni imel v rokah tako imenovanih prepovedanih tiskovin (Flugbliitter); Waitza (nekega anar-bistiškega poslanca) bi zdaj ne spoznal več, ker ga je samo jedenkrat videl. Na predseduikovo vprašanje, zakaj so bili z Waitzom tako prijazni, pravi Železnikar, da je to splošna navada proti vsakemu tujemu delavcu; o navzočnosti Waitza pri anarbisti-škem shodu v Langenzersdorfu ni ničesar vedel in je še le pozneje izvedel da je anarhist. Njemu pripisano i/javo pri banketu na čast deželnega poslanca S hiieida, „da ne pije na zdravje tiranovo", ko se je bilo napilo Njegovemu Veliča-stvu, Železnikar taji, udeležil se je te zdravice i on. V Parizu je v nekem društvu podpisal pismo, katerega vsebine, ker še takrat ni znal zadosti francoski, ni razumel — ko se je pozneje poučil o težnjah tistega društva, opustil je vsako udeležbo pri njem. Pri borbah na barikadah v Lijonu in Parizu se ni udeleževal. Da se je večkrat posluževal izreka: „Vive la republique!", pravi, da se je tega uavadil za svojega bivanja na Francoskem. Nekoč je dobil jedno številko „Freibeit" pod zavojem in čital, ali nanj ni napravila nikakšnega utiša. Svojo izjavo ob umoru carja Aleksandra II. razklada on tako-le: „Kakor čitam v časopisih, bil je največji tiran", izjave pa „zdaj bodejo prišli tudi drugi na vrsto in on sam bode jednemu s svojimi škarjami razparal trebuh", ni nikdar izgovoril. Zlasti zoper Njegovo Veličastvo, cesarja, katerega smatra za najboljšega človeka in vladarja in mu je ves udan, Be ni nikoli nepostavno ali le nedostojno izrazil. Zagovornik vpraša, če Železnikar ve, kaj pomeni anarhizem. Železnikar iz eče se skoro vznemir jen, da je on bil vedno zoper to stranko in bode vedno zoper njo. On poudarja svoje zmerno-narodne LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. (Daljo.) III. S tega dne 8e je popolnem premenilo najino življenje in najine razmere. Nama ni bilo več tako dobro biti sama, kakor popred. Bila bo vprašanja, katerih sva se izogibala, ložje sva govorila, kadar je kdo bil zraven, kakor sama. Ko se je le napeljal govor na življenje na deželi ali pa na kak ples, takoj nesva mogla lahko pogledati drug druzega, kakor bi b;lo nama obema nekaj palo v oči. Jaz sem bila prepričana, da je on prevzeten, nagle jeze, da moram biti previdna, da ne zadenem na njegove slabosti. On je pa bil prepričan, da jaz ne morem živeti brez sveta, da življenje na deželi ni zame in da Be on mora pokoriti temu nesrečnemu ukusu. Oba sva se izogibala naravnost govoriti o teh pred- metih, in oba sva krivo sodila drug druzega. Nehala sva biti drug za druzega najpopolnejša človeka na svetu, delala sva primere z druzimi in na skrivnem sodila drug druzega. Jaz sem malo zbolela pred odhodom in namesto na deželo, preselila sva se na neko vilo (dačo), od koder je moj mož se sam napotil k materi. Ko je on odpotoval, sem že bila toliko okrevala, da bi bila šla ž njim, pa on me je pregovarjal, da naj ostanem, kakor bi se bil bal za moje zdravje. Čutila sem, da se on ni bal za moje zdravje, ampak zato, da bi nama ne bilo dobro na deželi; jaz tudi nesem zelo silila in ostala sem. Brez njega mi je bilo dolg čas in otožno, a ko je prišel, sem videla, da ni dodal mojemu življenju tega, kakor poprej. Prejšnji najini odnošaji, ko me je še VBaka misel, vsak utis, katerega nesem njemu povedala, težil kakor zločin, ko Be mi je vse, kar je on storil in govoril, zdelo kot obraz popolnosti, ko sva Be od veselja smejala, ko sva gledala drug druzega, ti odnošaji so se preobrnili v druge, ne da bi bila zato vedela in razumela, kako se je to zgodilo. Imela sva vsak svoje posebne interese, skrbi, katerih se nesva prizadevala spremeniti v obče, vsak svoj posebni, druzemu tuj Bvet. Privadila sva se te misli in Čez leto nesva bila nič več v zadregi, ko sva pogledala drug druzemu v oči. Popolnem je izginila njegova dobrovoljnost proti meni, njegovo otročje obnašanje, izginila njegova prizanesljivost in ravnodušnost k vsemu, kar me je prej vznemirjalo, ni bilo več njegovega globokega pogleda, kateri me je prej razburjal in radoval, ni bilo več skupnih molitev in navduševanj, še celo redkokedaj sva se videla, kajti bil je vedno na potovanjih, nič več se ni bal pustiti me samo; jaz sem bila vedno mej svetom, kjer mi ni bilo treba njega. Prizorov in prepirov ni bilo več mej nama, jaz sem si prizadevala ustrezati mu in on je izpolnjeval moje želje, kakor bi se bila ljubila. Ko sva bila sama, kar se je redkokedaj pripetilo, nesem čutila ž njim ne veselja, ne nemira, ne zadrege, prav kakor bi bila sama. Vedela sem dobro, da je to bil moj mož, ne kak nov, neznan človek, a dober človek — moj mož, katerega sem poznala kakor samo Bebe. (Dalje prih.) avstrijske n zore proti ultra-narodni, rusoljubni Btranki v Ljubljani, zaradi katerih se je razbila celo njegova kandidatura v občinski zbor. Iz pevskega zbora hotel je izstopiti iz mržnje, ali ko je imel priti cesar v Ljubljano, hodil je zaradi tega zopet k vajam in se je udeležil lojalno vseh svečanost1, da, preMnolo ga je izredno živo čustvo, ko je slu-Cajno bil pr šel prav blizu do česana, tako, da ga je slišal govoriti : in tako se ue vede, tako ue čuti nobeden anarhist. Po nekaterih manj važnih vprašanjih državnega pravnika se sklene zaslišanja Zelezmkarja. Na to se zasliši Ferd. Turna, kateri se isto-tako izpove nedolžnega in v naglo tekočem govoru izjavi, da ni nikdar imel nevarnih govorov ali kaj nepostavrrega storil. Držal se je nemške stranke, bil od Slovnucev zasramovan in izjave zoper njega izvirajo le iz n ar o d n e m r ž n j e. V slovenske liste člankov pisati ni uiti zmožen. V društvu j« i m i 1 narodne sovražnike. Riz'oček me; radikalno in zmerno delavsko strauko, mu ni jasen, da-si pozna list obeh in se je kot odbornk za prve potezal, ali samo zato, ker se izdaja drugih ni pravilno naznanila. — W nit za je samo jeden-krat videl in ni vtdel, da ji- ag.tntor; glede pri njem najdene dopisnice s podpisom J. W. i/. Gradca pravi, da ne ve, od koga da mu je došla; z Utaj je vVaitz k njemu prišel, ne ve povedati; priznava znanje s Hubmaverjem ali samo v družbinskem in kupčijskem oziru; v Dunajskih delavskih krogih vzlic desetletnemu bivanju nemi n kakih zvez; o nekih na Dunaji zaplenjenih njemu namenjen b 25 iztisov, čntfopisa „Freiheit" ue ve ničesar povedat'. Od Železnikarja ni prejel nikdar puntarsk h tiskovin, in kt»r se je našlo v njegovi pečni cevi, tega ni on tja dejal, niti ne ve, kako je tja prišlo, j Dotična cev dlje časa ni bila niti v njegovi sobi. Na očitovanje izjave svoiega učenca, da je Turna, ko 1« dobil ta zavoj, Sel s ključem dotičuega pro-štora, v katerem je bila t sta cev, proglasi taistega J lažnikom. O napisu Jakob Hauser, tajni napis za Jakoba | Wa :/; , ne ve n Česar. Anarhizem se mu studi. Po- j etičkih visokih govorov ni govoril nikoli, delavskega ' vprašanje niti ue razume. Državni pravdoik {sprašuje Tlimo in Železni- i kar; u glede plačevanja davkov z ozirom na ujujino j predstojnistvo delavskemu izobraževalnemu društvu. . Za radikalna li>te v društvu je (Turna) glasova), a le kot odbornik in zaradi reda, ker Zadoik dni;, h listov v odboru ni pravimo napovedal. Na zsgov ornikovo vprašanje o razmerah zato-ženčevib k bhodu v gostilni „zur Schnalle", pravi Turna, da so se takrat izrekli zoper anarhizem, v nekemgovoiu je ou navel jeden odstavek iz prestolnega govora cesarjevega ter opomnil, k takemu vladarja si moremo le čestitati, »stotako se je često pohvalno izrazil o drugih članih cesarske hiše. Potem je bil zaslišan Fran Štur m, kateri pravi, da je nedolžen; v delavskem društvu ni on nikdar imel govorov, celo njegovi nuj večji sovražniki ne morejo tuliti, da je kdaj kaj slabega govoril, temveč priporočal je le vedno postavni pot, po katerem se da mnogo doseči. V društvu je ou od leta 1878., jedenkrat je bil celo načelnik. V odboru se je samo posvetovalo, ali bi naročene liste še nadalje obdržali; potem pove, katere liste so imeli naročene. Zadnik je prinesel svoje liste v društvo, pa je bil odbor uradi tega jako nejevoljen in mu to celo prepovedal. Svojo izpoved pred preiskovalnim sodnikom, da je bil za radikalue liste, proklicuje, in pravi, da ue razume, kak razloček je mej radikalno in zmerno delavsko strauko, v društvu je bil samo razloček mej ultra- iu zmernonarodno stranko. O volilni pravici se je „kritičuou izrazil, da zaradi nizke izobraženosti delavcev ni od nje mnogo pričakovati; B temi nazori se je seznanil, ko je delal v društvu. Agitatorja Schueiderja ou ni poznal in ue ve ničesar o njem. Člani delavskega društva, zlasti zatožeaci, bili so redkokdaj v njegovej gostilni. Waitza ou ui poznal, le slučajno se je bil ž njim sešel, ter mu je pomagal, pridobiti delo. Isti dan je slučajno pri-Sel v Št. Vid, ue da bi bil kaj vedel o VVaitzevej prisotnost«; o kakej pošiljatvi anarhističnih tiskovin z naimenovaujem, da je grozdje, ou nič ne ve. Nikdar ni priporočal takih tiskovin, temveč jih le od-Bvetoval. Da so razširjene mej delavci, to je le sli-6sl praviti. Na uredništvo „Ljudskega Glasa" ni imel nobenega upliva. Na vprašanje zagovornika, pove, da je pri »hodu, pri katerem se je o Merstalliugerovi aferi razgovarjalo, izjavil, da Ljubljanski delavci nečejo ničesar imeti opraviti s tatovi itd. Ta ljudski shod se je otvoril s „hoch" na cesarja in ravno tako tudi zaključil. S policijskim komisarjem Parma se je le tedaj sešel, ko ga je ta vprašal, kake pošiljatve da pričakuje po pošti. Preilsedn k naznani, da je zatoženec po pošti dob:l aocijalno-radikalne tiskovine znadpisom: Anti« k etična naznanila. (Dalje prih.) Politični razgled. \ oi i aii j<* dežele« V Ljubljani 10. decembra. Včeraj je državni zbor dovolil budgetni provizorij za prvo četrtletje. S tem je rešil ono zadevo, na katerej je bilo državi največ ležeče. F mint in minister omenja v svojem finalnem ekspose tudi sledilne Komisije. Povedal je, da je ta komisija v juniju predložila v l • d i svoje predloge, da jih vlada sicer pretresuje, a jih pri sestavi budgeta letos še ni mogla uporabiti. Nek ofi-cijozni list pa pravi, da se nasveti te komisije ne bodo dali izvesti, ker se ne da n:č prihraniti pri državi, ki ima izvrševati veliko kulturno nalogo. % nanje države. Kakor je znano, odnošaji mej Vatikanom in Kali lanskim kraljestvom neso najboljši. V novejšem času se pa kažejo zuameiija, da se te razmere boljšajo, če tudi jako počasi. Prijenljivost in prijaznost ne kaže na obeli straneh. Duhovščina je ob času kolere pokazala, d« ni vt č tako sovražna laškej državi Na afriškej konferenci v B rolinu je pa italijanski zastopnik »e potegnil za mejnarodno varstvo misijonov v Afriki, in to je napravilo v Vatikanu dober utis- Zlaj, ko sta obe zbornici voljeni po novem volilnem redu, dalo je riiiutnisko mimsterstvo svojo ostavko. To je bilo miinsterstvo sklenilo že pred volitvami. — Kralj ostavke ni Vsprejel. Zato ostati*- še nadalje sedanja vlada. Obe zbornici sta to vest z veseljem pozdravili. Švicarski zvezni zbor je volil dosedanje člane v zvei-ni sovet. Predsednikom za prihodnja leto je voljen Schenk, podpredsednikom Daucher, oba ra-dikalca. Predsednikom zveznega sotlišča je voljen radikalec Olginti in podpredsednikom konservativec Kopp. General Manteuffel je hotel odložiti guverner-stvo v Strassburgu, a ikemškl cesar dotične pro- . inje ni vsprejel. V Alztteiji se je namreč uvela stro-gejša birokratična vlada, katere 8i pa general ne lina voditi. Cesar je pa trdno preverjen, da je b š Manteuffel prava oseba za to mesto. — V nemškem dižavnem zboru se je osuovala „svobodua narodna gospodarska zveza" iz konservativcev, katolikov, državno stranke iu nekaterih divjakov. Namen te zveze bode baviti se pred vsem z nemškimi zudevami. llelfrljska zbornica je vsprejela z veliko večino predlog, da se sme rabiti žandarmerija v civil-uej obUki. Proti temu je ob svojem času protesto-val Brusseiski župan Buls. Zato se je že mislilo, da bode ta župan odstopil. A kakor poslednja poročila javljajo, ni voljen narediti te usluge vladi. Čakal bode, ali ga vlada še potrdi po Novem letu ali ne. Ako to stori, se bode zamerila zbornici, ako pa ne, pa prebivalstvu Zdaj je že neki gotovo, da se švedski kraljevič naslednik imenuje norveškim podkraljem. S tem hoče švedski kralj utrditi kraljevsko oblast v norveški j. Zato je pa baš ta ukrep vzbudil veliko nevoljo v vseh skandinavskih demokratičnih listih. Najbrž bode zaradi tega prišlo še do ministerske krize. Na a friškoj konferenci ue javljajo razne težkoče, katerih se ni pričakovalo. Angleški odpo-slanik ueče dopustiti, da bi se svobodua plovba raztegnila tudi na Niger in ravno tako neče prizuati Mejuurodne afriške družbe, katerej se je mislila prepustiti uprava Kongiškega ozemlja. Mej Anglijo in Turčijo se sedaj neki vrše obravnave zaradi Egipta na sledečej podlagi: 1. Angleške čete ostanejo petnajst do dvajset let v Egiptu; 2. prizna se suvereniteto turškega sultana; 3. egiptovski tribut ue tako kapitalizuje, da ostane za Turčijo kak preostanek. Mej Kitaj era in Japanom se je baje sklenila tajna pogodba, da Japan ostane nevtralen, ako se mej Francijo io Kitajem začne redna vojska. Ta vest pa ni prs v verjetna. Sedaj je izid volilnih mož za volitev predsednika severo-amerisklli držav popolnem znan. Voljenih je 219 mož, ki bodo glasovali za Cleve-landa, 182 pa, ki bodo glasovali za Blaina. Pri ljudskem glasovanji v novembru bilo je oddanih 10,046.043 glasov, od teh 4,913.901 za Clevelanda, 4,847.659 za Blaina, 150.633 za Johna in 133.850 za generala Buttierja. Clevelandova večina znaša tedaj 66.242. Oddalo se je 127.892 glasov več, kakor pri volitvi Garfinlda. Cleveland odloži novo-jorško generalno guvernerstvo 6. januvarja in se preseli na svoje posestvo v Buftalo. 4. marca preseli se v VVauhingtonsko palačo, kajti istega dne opoludne uastopi svoje predsedstvo. Dopisi. Z Notranjskega 5. decembra. [Izv. dop J Zopet so se toraj sešli državni poslanci na Dunaji ter pričel je zborovati državni zbor. Će kedaj, tak gotovo sedaj bi se moral slovenski narod veseliti; nado goječ, da mu bodo njega zastopniki, njega prvoborci v blesteči parlameotski palači, kjer so napravljeni krasni stoli z mehkimi sedeži ter primernimi naslonjali, priborili kaj koristnega ter mino potrebnega. Ali naš ubogi narod prestal je petletno skušnjo, in žal! uverila ga je ta, da od sedanje „vlade obljub" se mu ni ničesar nadejati, dokler ga bodo zastopali mirni, potrpežljivi državni poslanci, kakoršna je Hedanja večina naših slovenskih zastopnikov. Radi tega vlada mej nami taka mlačnost do sedanjega državnega zbora, radi tega se le k'averno oziramo proti arhitektorski državnoeborski palači. Naš, to je, naših kmetijskih občiu zastopnik, se je le malo ali nič potrudil, v državnem zboru pokazati svojo parlamentarično zmožnost ter razkriti vsaj nekoliko ran, katere nas tako silno skele. Gradiva je dovolj, samo dobre volje primankuje, če ne tudi — zmožnosti. Poslednje nečem trditi, kajti jaz sem tega mnenja, da značaj tirja: ne prevzemaj posla, kateremu nesi kos. A pustimo to, ter ozrimo se raje po naši Notranjski ter povprašajmo, kje imamo za sedanje čase, Čase napredka, tako potrebuo srednjo šolo. Ali zaman bodemo te iskali, ui je iu je ni; in vender je obča želja po njej jako velika ter opravičena. Ko je Gorenjcem bila odvzeta spodnja gimnazija v Kranji, ztgnali so ti opravičeni hrup, da se jim vsled tega godi velika ki i vica, in gorenjski domoljubi neso mirovali, dokler si nje neso pridobili zopet nazaj. Pač lep dokaz, da je spod uja gimnazija v Kranji velike korist« za vso gorenjsko stran. Kar pa našim bratom Goreujcom koristi, to bi gotovo tudi uam Notianjcem ne škodovalo in spodnja gimnazija v Postojiui 1) bila vsakako na pravem mestu, v korist vsej Notranjskej. Isto tako je tudi vprašanje radi železnice Loka-Trst važno m vso Kranjsko, zlasti pa za nekatere kraje na Notranjskem, tako da Io se najbolj mrzel zastopuik moral geuiti ter stopiti v kolo solnogra-ških, koroških in Tržaških poslane - v, kateri se tako živo potezajo za to progo iu to pri vsaki priliki. Mogoče, da bi uekaterim posamičnim osebam ta proga ne bila velike koristi, smelo pa trdim, da bi vsem občinam, koder bi bila napeljana, neizrekljivo veliko hasnila. V dokaz temu služijo pač mnogobrojni podpisi občinskih zastopnikov, na prošnjah odposlanih državnemu zboru in na druge mesta o tej zadevi. Upanja se ve da nemarno in ne moremo imeti, da bi se naš drževni poslanec kaj potezal za to železniško progo, da! še nasprotna misel se nam je usiiila, iu to tedaj, ko smo v nekem Tržaškem listu morali čitati, da je gosp. Obreza odločen nasprotnik zvezue črte Loka-Trst. Tej trditvi se pa od strani g. poslanca n; ugovarjalo. Prislovica pa pravi, da kdor molči, ta potrjuje. Sicer je pa vsako očitauje ter vse tarnanje, da naši poslanci za nas premalo skerbe, v istini smešno. Pravijo: Kakor si bodeš postlal, tako bodeš ležal. Toraj kakoršen poslanec, takšno zastopništvo. Žalostno a resnično je, da pri nas ob času volitev ne vlada nekdanja samozavest; če bo tudi voli proti lastni volji, voli se samo, da se komu ustreže. Nekdanja ogujevitost, s katero so se smelo ponašali notranjski rodoljubi, gine vedno bolj, dan za duevom. Mnogo njih, koji bo še pred malo časom navdušeno se borili za napredek našega naroda, zdaj tiho mirujejo, žalostno gledaje, kako čudno se vrti kolo osode naroda. Ti poslednji, nekdaj tako živi udje v slovenskem telesu postajajo čedalje bolj mrtvi. Komu ne bi upadlo srce, ko vidi, kako naglo se uresničuje žalostno prorokovanje nepozabljivega Jurčiča, kateri je trdil, da prišli bodo časi, ko bodo prave narodne mučenike odstranili in prezirali, častili in povzdigovali pa take, kateri so le iz častihlepnosti ali koristolovja na narodni strani. Daj Bog, da bi nas preteklost kaj zmodrila ter vender jedenkrat do dobrega poučila. —n—. Iz Trsta 6. dec. [Izv. dop.] Nas Tržaške Slovence, zlasti okoličane že leta in leta tlači la-honBka mora v podobi renegatskega učitelja Bonina. Ta človek, kateri je že vse barve imel, nosil je kuto in bil kapucinec, rojen Istran v Opertlji (Portole), porabi vsako Bredatvo, da bi si za neodrešeno Ita- lijo pridobil lavorjev venec. Ker je okoliški učitelj, rabi ga Tržaški magistrat za svoje orodje, da uničuje slovenski živelj po okolici z zvijačo in perfid-nostjo. Koliko se je že pisalo o njem in dr. Lozar bivši gimnazijalni vodja imel bode vedno na svoji vesti madež, da ni uničil to slovensko filoksero, ko je bil vsled nemoralnega vedenja tožen in v preiskavi. V lin i mu agitoval je pri kmetih za laško šolo; ker je imel prej slovensko prošnjo v rokah, da jo jim je kazal, ujel je na ta način najbolj odlične narodnjake na limunice. Ko je prišla prošnja V seji mestnega zbora na dnevni red, protestoval je g. Nabergoj ter odkril sleparstvo Bonina, kako je slepil ljudi; toda mestnega zbora večina vspre-jela je šolski predlog z navdušenjem, da se je v Rojanu postavila laška šola. 1 '»oni 11 je vedno kmete nagovarjal ter jim slikal dobrote laščine z zlatimi barvami in je tako res piivabil od nevednih delavcev in omahljivih kmetov obilo otrok v laški razred. V ta razred postavil je magistrat tudi prva leta Bonina, dssi ni bilo pravega vspeha. Od tod je bil prestavljen k sv. Ivauu, da bi tam, ker so kmetje trdoglavni Slovenci, zasadil lahonske koiemke. Poskušal je to na vse načine, celo brezplačno zvečer poučeval v stavbeni stroki delavce, kajti tam je bilo več zidarjev in kamnosekov. Pa se ve, da jih je le po laški poučeval, koliko pa je strokovnjak v stavbi, to si morate pa že sami misliti o človeku, ki hoče razkladati astronomijo in Bog ve kaj vse. Od tam 80 mu kmaiu posvetili vrli Ivanci, kajti naredil je orjaško fijasko pri magistratu, kjer je prej svojim iredentovskem mestodržcem zatrjeval, da hoče po-italijaučiti vso okolico. Priklatil se je zopet v Ro-jany in magistrat ga je nastavil na III. slovenski razred, za kateri predmet niti izprašan ni. Da je pa on na III. slovenski razred prišel, se pa na j lože označi z priliko, da je prišel kozel v zelnik za stražnika. Jednako je z njim tu: III. slovenski razred šteje 12 šolarj.sv, laški pa 92. Kako neki to, bodeš vprašal čestiti bralec, pa to ti pojasnim kmalu: Bonin napoti vse modro po svoji glavi. Ako kateri učenec zna premalo računati, porine ga v II. razred nazaj ali pa v III. laškega. Če mu kak otrok ne ugaja, takoj ga eskortira sam v III. laški razred, s tem je tako daleč pripravil, da ie skoro vse otroke iz slovenskegu razreda izpabnil, da bode lahko magistratu predlagal, da na) se III slovenski razred opusti, pa naj se laški nastavi še z jednim učiteljem. Boniu trdi, da so nturiši tako hoteli, a to je le zvijača, ako bi se vprašalo stanše šolarjev, toško, da bi njih dobili deset, kateri bi silili svoje otroke res v laški razred. Tako si Bonin prizadeva poitalijan-čiti Tržaške Slovence in okoličane. Iz Doblič pri Č in o ml ji 8. decembra. [Izv. dop.] Naj uam bo dovoljeno spregovoriti še jedno besedo ob otvorjenji naše Čitalnice v Dobličah. Predsednikov govor nam je predočil prošlost in sedanjost vseh belokranjskih Čitalnic rekše, da zopet otvorimo shodišče za poučevanje in razveseljevanje V narodnem zmislu, katero shodišče bode sedaj četrto V našem kraji. Najstarejša čitalnica je namreč v Metliki, katera bode prihodnje leto slavno praznovala že svojo dvadesetletuico; zatim je Črnomeljska, ustanovljena leta 18G7 in za to je še zelo mlada v Semiči, ustanovljenu 1881 leta. V teku dvajsetorib let so te čitalnice dosti storile za razširjenje uarodne ideje in vzbujenje nas samega sebe in našlo se bode o pravom času spretno pero, katero bode opisalo za naše čitalnično življenje zaslužne može in dame, bodi si da so že pokojni, bodi da se še trudijo za narodno idejo in napredek ljudstva. I > i. i je naša Čitalnica v Dobličah še komaj mesec duij stara, so vender že tej novorojeni hčerki od več strani prišla darila: gospod predsednik daroval je veliko slovensko zastavo, lični podobi pre-svitlega cesarja in cesarice in podobo „očeta slovenskega naroda" dr. Bleiweisa; a častiti g. dr. Volčič pa krasno podobo dike jugoslovanske, preuzvišenega vladike Josipa Jurija Stroasmaverja, ter smo si tako b tem slikami polepšali in odičili čitalnično Bobo. Ozelenela bode Dobliška gora in mi bomo na njenem podnožji na s cvetlicami posuti planjavi prirejali veselice, vabili bomo prijatelje in znance, ter bodo prišli od blizu in daleč k nam se razveseljevat in krepčat za bodočnost. Iz Krškega 8. decembra. [Izv. dop.] (Posojilnica v Krškem.) Posojilnico v Krškem se je v prvem občnem zboru 7. t. m. vender po-Brečilo ustanoviti. Pri nas so bile radi tega težave, ker je malo premožnih ljudi, malo domoljubov, še manj bogatinov, prav veliko pa nevednih in revnih ljudij. Vender je došlo k zborovanju v nedeljo bfiin 40 ljudij raznega stanu in raznega matenjalnega stanja. Mej imvzornimi je bilo pa uekaj liiteligentnh in imovitih ljudij, na pr. okrajni glavar g. W e i g-lein, komisar g. čop, vikar g. Knaus, meščuni gg. Gregorič, Jugovec, Rupert itd. Zbor je piičel s kratkim nagovorom in poukom g. La-pajne, ki je bil od zbranih ludi za predsednika izvoljen. Zapisnikarja sta bila učitelja gg. S e i d I iu Cepuder. Pravila so ae dve uri pretiesovala. Vsprejeta se je neomejena zaveza. U-topni na določila se je na 1 gld. Deleži bodo zuašali po 12 gld., katere je mogoče plačati tudi v dveh letih, po 50 kr. na mesec. Obresti se bodo raču-nile od 4 — 6%. Društvena pravila je koj podpisalo 14 u lov. več ali manj imovitih iu veljavuih mož, ter vzelo 69 deležev. Drugi udje so še deloma ;t>bineno, deloma ustmeno pristop k zadrugi obiju bili. Od 69 oddanih glasov so dobili pri volitvi v na-čelst v o gg.: V. Pfeifer 68 glasov, A. Jugovec 58 g)., J. Pfeifer 58, J. Lapajue 58 in J. Kuavs 35 glasov. Od 60 oddanih g k.so v so dobili pri volitvi v nadzorstvo gg.: Feliks Leuk 60 glasov, A. Janež 40 in F. S e i d I 34. Na-daljno delovanje nove zadruge bode v tem, da si udje načelstva volijo fuukcijonarje iz svoje sredine, namreč ravnatelja, uamestnika, tajnika, blagajnika in preglednika, da da uačelstvo zadrugo pri okrožni sodmji kot društvo reg is trovati. Kadar bode zadruga registrovuua, dala se bodo pravila še le tiskati, in še le potem se bode začelo pravo zadružno delovanje. O vsem se bode še poročalo o svojem času po časopisih. Za danes zakličemo fdravo rojenemu detetu, novi gospodarski podpori na Sloveuskem : D ikro došla! Domače stvari. — (Knezoškof Ljubljanski g. dr. Misija) pripelje se jutri popoludne z Dunajskim poštnim vlakom v Ljubljano. Na kolodvoru pričakovali ga bodo uradni in duhovni dostojanstveniki, ua novega knezoskofa pozdravijo. Ob Kolodvorski iu Du-najski cest', skozi Slonove ulice do stolne cerkve postavljeni bodo dijaki in učenci raznih učnih zavodov, da novega g. km zo.škofa pozdravijo, kateri se popelje v stolno cerkev, kjer bode novega knezo-škofa pričakoval stolni kapitelj, iu od koder se g. knezoškof poda v škofovsko palačo. Stolna cerkev je zaradi prihoda g. knezoskofa krasno ozaljšana. Slovesnega umeščeuja, katero bude prihodnjo nedeljo, udeleže se vsa razna društva Ljubljanska v društveni obleki z zastavami. — (Osobne vesti.) Gosp. Fran Veršec, c. kr. notai v Sevnici, ki je jako nevarno zbolel, je že toliko okreval, da ti nobene nevarnosti.—Umrl je te dui Eduard Kautscbitsch, graščak v Sevnici, poznat kot brezverec in zagrizen nasprotnik Slovencev. — (Umrla) je včeraj zjutraj gospa Ivana T o m a n - J a m u i k o v a , soproga deželnega računskega ofieijala. Pokojnica bila je pred leti izmej naj-odličnejih igialk na narodnem našem odru iu je gotovo večini narodnjakov v najboljšem 3pominu. Dramatično društvo poklonilo je prerano umršej krasen venec. — Lahka jej zemljica! — (Pevski večer slov. delov, pevskega društva „Slavecu,) kateri se je vršil v nedeljo dne 7. t. m. v prostorih čitaluiške restavracije, bil je prav dobro obiskan. Petje, katerega je ta večer v odsotnosti društvenega pevovodje, vodil iz posebne prijazuosti gosp. Srečko Stegnar, bilo je jako precizno in si je pridobilo občno pohvalo. Posebno se je odlikoval g. Wolf s svojim „Postrešće-koin", ki je nastopil prvič ter s uvojim humorjem in komiko vzbudil občno veselost. Igro „Slep ni lep", ki je bila prepovedaua, nadomestil je gospod A. Jeiočnik s deklamac-jo „Po boju", za kar je bil dvakrat izzvan z gromovitim rokoploskom. Odbor pa je bil sklenil v dopoludanski svoji seji, prodajati ua dražbi srečke „Naroduega doma" in posrečilo se mu je, da je na ta način prodal deset navedenih sreček za 32 gld. 36 kr. katera vsota se je takoj izročila upravnemu odboru „Narodnega doma". — Sploh pa je vladala cel večer velika živahnost, katero je tudi pospeševala spretna postrežba, dobra kuhinja in pijača Cesaričeve restavracije. — (C> k rC poštni urad v Ljubljani) uaznaujiii'občinstvu, da bode vozna pošta od 16. do všterloga 3 1. dne t. m. samo do 6. ure zvečer odprta, to pa zaradi tega, da se more pravočasno odpraviti pošta k mešanemu vlaku Trst-Dunaj št 98, kar bi sicer zaradi mnozih božičnih in novoletnih pošiljatev ne bilo možno. — (Železnocestni vozni listi.) Ukaz ministerstev za finance iu trgovino od 1. aprila 1884 štev. 41 drž. zak. je določil, da se od 1. dne jauu-varija 1885 počenši smejo, — z izimki, ki jih določuje štempt ljska postava, — po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, in to, kadar se kaj oddaje v odpravo do kake avstro-ogrske postaje vselej, kjerkoli neso za neke zvezne promete z odobrenjem železno cestnega nadzornega oblastva uvedeni obra/ci, ki se ločijo od ob ■no propisanih, uporabljati s amo vozni listi z utiskanim štem-peljskim znamenjem. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 2. novembra 1881 drž. zak. štev. 181 pa določuje, da to, kar ukazuje ukaz od 1. aprila, Še le 1. julija 1885. I. v moč pr.de. Trgovinsko ministerstvo pa to predsedstvu trgovinske in obrtne zbornice naznaujaje, omenja, da se pri neposrednjem prorm tu na Laško, v Švico, na Francosko, v Belgijo, Rusijo, Rumenijo in Serbijo smejo de sedanji vozni Isti brez tiskanega štempeljskega znamenja rabiti tudi od 1. julija 1885. I. naprej, in to tako doln<>, dokler se kaj druzega ne določi. Ti se torej smejo v zasobnih tiskarnah tiskati. — (Dvoboj.) V nedeljo 7. t. m. dobil je tukajšnji umirovljeni računski nadsovetnik g. Fran Suyer iz Pobuna prežalostno brzojavno vest, da je njegov sin topničarski poročnik g. Filip Suyvr vsled v dvoboji pridobljenih ran umrl. Dvoboju dala je povod kratka nemška besedica, katero je umrši poročnik raz-žaljivo izrekel drugemu oadporočniku pri komikih. Nasprotnika dvobojda sta se v Požuuu s sabljami in nesreča je hotela, da je kruta sovražna sablja pokojnemu poročniku grozno razsekala prsi. — (Sprla) fta se včeraj dopoludne v šolskem drevoredu mesar J. Ocvirk fu mesarski pomagač Pogačar. Slednji vrgel je sekiro proti Ocvirku, ki je pa k sreči desno roko privzdignil in bil tako na komolci, na obraza in na prstih desne roke le lahko ranjen. — (Pobegla goljufica.) Neka bab ca pobegnila je včeraj po izvršeni tatvini in goljufiji Iz Ljubljane. Nekej delavki v tabačni tovarni ukrala je perila in obleke za več kot 60 gld. Zastavila je vse v zastavnici in na mesto, kjer je bdo perilo položila zastavne liste. Gostilmčarko opeharila je za jedi in pijačo za 20 gld. potem pa še za 45 gld. v denarji, za katere je gostiluičarka jamčila pri trgovci T. Suster-ji v Špitalskih ulicah. — iNašla se je) precej velika svota denarja na kolodvoru južne železnice. Kdor jo je izgubil, dobi jo pri mestnem magistratu, kjer je bila pošteno oddana. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 10. decembra. (Iz jako zanesljivega vira.) Imenovanje ravnatelja Smoleja kranjskim ljudskošolskim nadzornikom in profesorja Sumana njegovim naslednikom se bržčas uradno objavi. Dunaj 10. decembra. Obrtni odsek: Pri generalnej debati o načrtu zakona glede zavarovanja delavcev pri nezgodah, je poročevalec Lichtenstein postavil se na vladno stališče. Večina govornikov sporazumljenih z vladno predlogo, želeč nekatere premembe, dalje sezajoče. Dvorni sovetnik Steinbacli poudarja, da je za-konodajalstvo Nemčije in Avstrije v tej zadevi isto. Vlada bode v kratkem predložila načrt zakona o zavarovanji zbolelih. Bazne vesti. *(Zopet nesreča na železnici.) Grozno močan orkan, ki je razsajal po noči 5. t. tn. po Galiciji, preobrnil je ob treh zjutraj na Karol-Ludo-vikovej železnici brzovlaku št. 2 vozečemu iz Levova v Krakovo in na Dunaj pri ubodu v postajo Pel ■ kinija (blizu Jaroslava) iz tira blapon in prva dva vagona. Od potnikov ni bil baje nihče poškodovan. Strojevodja Haas reši1, se je smrti z urmm skokom iz hlapona. Kurilec in jeden sprevodnik sta smrtno ranjena. — Vsled te nezgode dospel je tudi Duuaj-Krakovski brzovlak št. 1 namestu ob šestih zjutraj v istini še ie zvečer v Lpvov, ker ni bil pri Pel-kiniji pokvarjeni želozničui tir preje popravljen. * (Potresi.) 4. t. m. zvečer ob 10 uri 40 m. čutili so v Smirui in na otoku Chios-u silne močan potres, kateri vender ni posebne škode prouzročil. — Tudi v Potendorfu v Dolenj"-Avstrijskej imeli so 7. t. m. ob 3 uri 14 m. popoludne valovom podoben hud potres s podzemeljskim bobnenjem pri- hajajoč od vzhoda proti zahodu. Vse se je treslo, šipe po oknih in steklenice ho Žvenketale. Gg. peyce Ljubljanske Čitalnice ,vabi uljudno podpisani odbor, 1. da se v petek zvečer polno-'Stevilno udeleže pevske vaje za vese-jlico, katero priredi Čitalnica na Silvestrov večer, in 2. da pridejo v soboto, to je, 13 dan t. m, zvečer k pevskemu shodu v čitalnično restavra ciio, kjer se bodo popevale narodne pesnice v po-skušnjo zt> prihodni pevski večer, katerega odbor Še v teku tega meseca priredi. V Ljubljani, dne 10. decembra 1884. Pevskega zbora odbor. Tujci: 9. decembra. Pri Mlonn: Luka, Eckman z Dunaja. — VVerganz iz Trb ža. — Sevar iz Knežaka. Pri Hallel: Sčhtitz, Balter, Kiisabicr s Dunaja. — pl. Langer iz Gradca. — Grofinja VVelsersheimb z Bleda. Pri avstrijskem cesarji: Petrovčič iz Krope. Meteorologe lio poroci lo. Dan Čas opazovanja »tanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mokrica v min. i ai 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743C0mm. 74168 ram. 738-54 mm. -r- 48nC —j- 7 8" C -f- 7-0° C si. zah. si. iz. z.jz. obl. obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura -f- 6-5u, za < •»)" nad normalom. Tržne cene v IJiiltljanl dne 10. decembra t. 1. ?i. kr. bpeh povojen, kgr. . kr. Pšenica, hktl. . . . 6 JI — 72; Rež, « ... 5 •l Surovo maslo, „ — 86 Ječmen, n ... 4 71 Jajce, jedno .... — 3-5 Oves, n ... 3 u .Mleko, liter .... _ 8 i Ajda, n ... 4 5G Goveje meso, kgr. _ 64 ' Proso, n ... 5 69 Telečje „ „ — 6d j Koruza, 71 ... 5 •Iu Svinjsko „ „ — 54 ; Krompir, n ... •_' 86 Koštrunovo „ „ 3(5 Leča, 55 ... 8 — _ 45 ; Grah, Golob...... _ 17, i Fižol, n ... 8 50 Seno, IGO kilo . . 1 611 Maslo, kgr. . — 92 Slama, t _ . . Drva trda, 4 □ inetr. 1 51 Mast. n — 83 7 50 Speh frišen, „ — fiii „ mehka, „ „ 5 20 dne 10. decembra t. 1. (Izvirno telegratično porodilo.) Papirna renta.......... 82 Srebrna renta .......... 83 Zlata renta........... 104 5% marčna renta......... 97 Akcije narodno banke....... 869 Kreiiitue akcijo......... 301 London............ 123 Napol............. 9 C. kr. cekini.......... 5 Nemške marke......... 60 4°/0 državne »rečke iz l. 1854 250 gld. 125 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 172 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 104 Ogrska zlata renta S0/o......123 - ".' .... 96 „ papirna renta 5°/0..... 91 5°/, štajerske zemljišč, od ljimi. Važno za vš&cega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dad^ temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj no vi indukcijski aparat (električni strojček) se d:l lahko rokovoditi in bi ne smol manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom, ('ena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo Bamo direktno pri meni. (741—7) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. Spričevalo. Podpisani potrjujejo s tem, da bo po natančnej preiskavi našli, da je cigaretni papir „LE HOUBLON" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov €awley irffc Henry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij. Dunaj, v 24. dan maja 1884. Dr. J. J. Pohi, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tehničnej visokej šoli. Dr. E. Ludvvig, C. kr. red. profesor medicinske kemije na •punaiskem vseučilišči. H>■. E. Lippmann, izred. profesor kemije na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil^«.*• Homann, c. k jeno r. notar na Dunaji. Zgornje spričevalo je potr-in podpisano od c. kr. miniHterutva r.nanjili zadev in francoskega poslaništva na Daoaji v 28. u»n maja 1884.) (297-69 Zobozdravnik Schvveiger biva v hotelu ,,pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posamni zobje izdeljtijejo so po najboljših do zdaj izkušenih navodili amerikanske in nemške sostave. Pri novih zobovjih brez peres daje se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastno teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdušnim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter cementom. NajnovejSi od zobnega zdravnika dr. Herhata iz Hre mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali so prve amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno prime in ob zobovnih straneh utrdi. Jednacega učinka je od istega uvedeni slati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in se le v take zobe vdevlju, keji bo preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je zlasti za sprednjo zobe, ker se zobem jednaka barva prevarljivo lehko ponareja; je jako močna in se hitro strdi ^v petih ali desetih minutah). Vsak zobobol se takoj zatro, boleče zobe plombira Be še le po polnem odBtranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in innog'i leta izkušonem navodu polnijo so i zobne korenine a isto tako po polnem gnjili zobje, če 80 tako bolč, ne da bi je bilo treba izruvati, tako daje možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vse operacije se brzo in zanosljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se vsprejemljejo rado-voljno v pretvarjanje. Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil se bom tudi tu, pridobiti si z vestnim, dobrim in Bohdnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da sem z vsemi potrebnimi pripravami in opravo Bedanjo moderne zobne umeteljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi je tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (768—5) Za jesenski in lovski čas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suho in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepreuioeljlva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot najboljše in nt«|ceuejae usnje oiirau)n.|oee sredNtvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilno jormeno. — Dokazano je, da se mbi več let za mazanje lovBkih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi bo jo dobro obneslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in je najbolje priporočati. Cene t V velikih škatljah s 5 kilo po 10 gld. in z 2'/, kilo po 5 gld. Nadalje v škatljicah z 40 deka po 1 gld., v '/t Škatljicah z 18 doka po 50 kr., v lL škatljicah z 8 deka (43 f.) 25 kr. ic v »/„ škatljicah z 3 »/t doka 100 komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Weber-ji; v Maribora pri Josipu Martinc-i; v Ceiji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicnh pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred ponarejenjem se Hvari, ker jo toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje trnjuo in čedno, kupi naj samo Bendikovo nepremočno mast za usnje. (766—4) Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno. £fhutpnnrf f. Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmutizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude iu kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje Bamo lekarna „pri samorogu" JUL. pl. THNKOCZV-ja na MeBtnem. trgu »t. 4 v LJubljani. Zalivala. Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mali bo na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspošno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in že več ilnij' neso mogli stopiti na nogo, spomnim Be na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeb, da bo se po kratkej rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. — Vašej blagorodnosti pa izrekam najprisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran Jug, (702—6) posestnik v Smariji p. Celji. gp^jr Naročila z d"žele izvrže se tak.rj v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja 11 u Mestnem trj^ii v JL.Jut>lJunI. l zriatel j in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'