Poštnina plačana ▼ gotovini.
Številka I Dh*,
Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 38-65. CeL račun:	Ljubljana
ttev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec jv 12 Din. Za tujino 20 Din, Urednifitvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica St 1. Telefon 38-55, Rokopisov ne vračamo^
Št. 15.
nedelja, 19. januarja 1936.
Leto n.
Od moia ne zahtevam druge* 8a nego da ima trdna prepriča* n)e in da po njih živi in dela.
Edison
Dnevna pratika
Nedelja, 19. januarja 1986. Katoli-eani; Kanut. Pravoslavni: 6. januar-Ja, Bogojavljenje.
Ponedeljek, 20. januarja 1936. Ka-'oličani: Fabijan in Sebastijan. Pravoslavni; 7. januarja, Sab. Jov. Krst.
Dežurne lekarne v Ljubljani
V nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa 43, irnk0czy, Mestni trg, Ustar, šelen-"Ureova 7. V ponedeljek:	Bakarčič,
°v* Jakoba trg, Ramor, Miklošičeva Ce9ta, Gartus, Moste—Zaloška e.
Vreme
Novi Sad: Oblačno po vsej državi v deževjem na večji zapadni polovici, točan veter na Primorju, kakor tudi testoma v notranjosti države. Tem-P®rMura se je zvišala po vsej drža-■p • Najnižja Užice — 1 C, najvišja ^cegnovi 15 C.
Napoved za danes: Oblačno in de-•evno vreme po vsej državi. Snežilo 0 Samo v gorskih predelih. Deloma 6 ')0 zjasnilo, toda ne za dolgo. V P'o.šncm je pričakovati hladnejšega remena. Sonce izide ob 7.11, zaide °b 16.25.
r dunajska napoved:	Kratkotrajne
a7-]asnitve, nekoliko bo temperatura v ,‘a, nato bo pa zopet toplejše. Prf-ak0vati je naglih sprememb.
y Astrološka vremenska napoved za H ”®S: Večinoma oblačno, megla in i ež' vetrovi na severu, večinoma 8na in lepo na jugu.
¥
ro an.aanJ' novorojenčki bodo obda-v ,an' z dobrimi lastnostmi, vendar trp}° Precei nilffle narave. Zato jim , 'a skrbne, trdne (a ne trde!) vzgo-^avajaj°če jih, da se bodo znali br-
Teden v pesmi
nedelje do nedelje
ePfav dežja ni manjkalo i ?s '’sc je suša trla, j* aam blagajne in kredit 0 kr»ja je zaprla.
iesto denarja širijo , cez in čez poplave, *° dajejo politiki — ♦»dene nam izjave.
J^vidovid In Jankovld Vsj °ni v Parlamentu, q zamaknjeni v skrivnost osmem zakramentu.
ta**,*«6*1 ~ "»ml za id"6!'1 J« bolezen -S	Piko’ da
drža\-nl jeze:
v našem listu »oceni in uspešni
Ljubljana v senci kriminala — Brez listin, brez glasa — Vlomilec tajno na sodišču — žrtev divjega lovca Krik podeželja: Rešite nas dolgov!
Danes pričetek H. dela senzacionalnega romana
„Maščevalec44_______________
Kdo je morilec mojstra Janežiča
Iz Litije ?
Njegove zadnje besede z ženo preden je izginil
Zadnje besede
Litija, 18. jan.
Zagonetna smrt predilniškega mojstra Janeza Janežiča je vsaj deloma pojasnjena. Kakor smo pred dnevi poročali, so 12. t. m. potegnili iz Save pri Krškem utopljenca, ki je po opisu sodeč bil tako dolgo pogrešani Janežič Naslednji dan so ga na tamo= šnjem pokopališču pokopali.
Spoznala ga je po hlačah
Janežičeva žena, ki so jo brzo* javno obvestili, je takoj ođpoto* val v Krško in v utopljencu spoznal svojega pogrešanega moža. Vzela je tudi vzorec utop* Ijenčevih hlač. Doma ga je pri* merjala s krpami, ki so ostale še pri krojaču, in je tudi po tem ugotovila, da je utopljenec njen mož.
Nesrečni Janežič je torej mr* tev in že pokopan. Tako je na* stalo še važno vprašanje, ali je žrtev strašne nesreče, ali je žr* tev morilca. Vse kaže, da je bil žrtev kločinca.
Ko je odšel Janežič usodnega večera zelo dobre volje z do* ma je še rekel ženi:
— Danes pridem pa kmalu do* mov, ker imam jutri službo!
To so bile njegove zadnje be* sede z domačimi.
Sumljive poškodbe
Ugotovili so, da je imel Jane* žič izbit gornji stranski zob in udrto lobanjo. Tudi niso našli njegove ure, ne listnice in denar* ja. Celo suknje ni Imel na sebi. Udrtine na lobanji so take, da skoraj ni verjetno, da mu jih je prizadjalo kamenje, ko so ga va* lovi gnali proti Krškem. Zadal mu jih je najbrž zločinec v hu* di borbi z žrtvijo.
Osumljenci
Orožniki imajo na sumu več oseb, med katerimi je, kakor vse kaže, tudi pravi zločinec. V interesu nadaljnega in najtežje* I
ga dela preiskave pa imena osumljencev še ne moremo ob* javiti.
Litijski orožniki so se lotili preiskave, ki naj dožene, kdo je morilec mojstra Janežiča, z vso vnemo in če bo šlo vse po sre* či, bo kmalu v rokah pravice, ki bo maščevala Janežičevo tragič* no smrt.	________________
Današnjo številko „Glasa Naroda”
pošiljamo raznim naslovljencem na ogled. Pošiljali jim bomo Ust še nekaj dni In jih vljudno vabimo, da se nanj naročijo.
V današnji številki pričenja drugi del senzacionalnega romena »Maščevalec«, kj zbuja največje zanimanje našega čitateljstva.
Za nove naročnike podaiamo danes kratko vsebino prvega dela tega romana, da jim bo v vsem razumljiv, čeprav prvega dela niso brali.
Cinizem Rima
Rim, 18. jan. DNB. Drž-a vrni podtajnik Suvich je včeraj sprejel švedskega poslanika v Rrimu in mu izročil noto italijanske vlade, ki v celoti odklanja obtožbo, da bi bila italijanska letala namerno bombardirala švedsko ambulanto pri
Dolu. Italijanski uradni kroga izjavljajo, da krivici za bombardiranje ambulante niso na italijanski strani. Vsakdo, kdor deluje v državi, kjer se vrši vojna, dodajajo v teh krogih, dela to na lastno odgovornost, tudi če je njegova naloga še tako človekoljubna.
S kolinami je letos smola. Vreme je pretoplo In prekislo, nič ugodno za krvavice. Zato je treba hiteti, da se ne skisajo. No, kjer je kaj moče, gre gladko, včasih celo tako, da se kaj zabliska in kdo celo kakemu človeku pušča kri.
Nadaljne najnovejše vesti na str. 7.	/
Kipling umri
London, 18. jan. r. Ponoči devet minut po polnoči je umrl slavni književnik Rudyard Kipling.
Kipling je iznenada zbolel v noči z nedelje na ponedeljek in so ga v ponedeljek operirali. Operacija se je posrečila, toda bolnik je bil v trenutku, ko so ga operirali, že tako onemogel, da mu niso mog.i več rešiti življenja. Ves teden ie leža! skoro brez zavesti in se je 'e sem pa tja zavedel. Pri njem sta vztrajali do poslednjega trenutka niegor va žena in hči.
Beck je dobil kloSuto
Varšava, 18. jan. Havas. Ko je zunanji minister Beck včeraj odhajal iz sejma, kjer je imel ekspoze o zunanji poiltiki, ga je napadla neka mlada ženska in mu prisodita klofuto. Stekla je proti njemu vsa srdita, ga zmerjala in mahala z rokami proti njemu. Policija je žensko takoj odstranila in s tem ie bil incident likvidiran.
Zokoj je perilo na desni bolj belo?
Ker je perico zo perilo no desni rabila boljše milo. Terpentinovo milo Zlatorog daje obilno gosto in belo peno, ki raztopi in izvleče iz tkanine vsako umazanijo. Z malo ročnega delo postane perilo kot da je novo, snežno belo in duhteče.
* s -	^
Še ena o svobodi
Ljubljana, 16. jan.
Prijatelju svobodnjaku, ki mu je bil naš razgovor o politični morali všeč in nam je napisal nekaj misli 10 svobodi in demokraciji:
Točno je, kar pišete, da sta svoboda in pravica temeljna stebra demokracije, da mora vse državno življenje temeljiti na pravu in da to ni nikaka demokratična svobodnost kjer si poMka osvaja diktat nad pravnim redom in n.egovimi vršilci. Državni uslužbenec mora biti popolnoma zavarovan pred vsakim političnim vplivom na niegovo službo tako v stvarnem kakor osebnem pogledu. Pred vsem pa mora veljati to za cerkev in šolo — tega praga ne bi smela nikdar prestopiti noga politike, o kateri je dejal Bismarck. da je vlačuga, ki vse oku-žuje.
Ries je tako prijatelj: v cerkev, šolo dn urad — t.a bi moral biti politiki vsak vstop prepovedan. Brez tega ni ozdravljenja našemu državnemu življenju. Vsak dober duhovnik, vsak dober učitelj, vsak dober uradnik se počuti nesrečnega, ako je izpostavljen političnemu pritisku in v svoii službi ni popolnoma svoboden. Spominjamo se. kako so se ob šesto.anuarskem aktu kralja Aleksandra, ki ie napravil konec strankarskim režimom in njihovemu terorju, uradniki po urad'h od veselja jokali in objemali. Takrat so se začutili kakor osvobojenci Takrat je bila vmiena uradmku pravna sigurnost tako za njegovo osebo kakor za niegovo službo. Zavest, da ima služiti samo zakonu. In jamstvo, da se mu ne more mč zgoditi, samo da vestno in objektivno izvršuje zakon- _ to te tisto, kar vzdržuje pravo uradniško moralo. In samo kadar te n radništvo samo deležno pravnega red-i in nravne sigurnosti, more biti dober čuvar pravnega reda 'n nravne sigurnosti za vse državljane.
To nrifatieb' m in eno ko boli dati
Kam gre denar?
Dopisniku z dežele, ki si o tem beli glavo:
Kar dobro si, prijatelj, poglejte proračun za leto 193f/37„ ki ga je g. finančni minister predložjil narodni skupščini, pa vam bo vse jasno in razumljivo. Saj ie tam odkrito pokazano in obrazloženo, ka-stane to, kaj ono Zasti-an povišanja proračuna za 570 mvFonov je g. finančni minister povedal, da znašajo krediti za osebne Izd^ke FO% vseh drugih kreditov; tudi glede
Rešite isas dolgov
Krik s podeželja
Medvode, 16. januarja, \
Podoba je. da je vprašanje kmečkih dlogov polagoma spet zaspalo. Nekaj časa se je pri nas vso zanjo zanimalo. gospodarski krogi, finančni ljudje, razne zbornice itd. Takrat so je silno mnogo pisalo o kmetu, kako velik revež jo. zadolžen čez glavo plačila nosposhen in da mu jo treba pomagati. Mi kmetje, ki smo res zadolženi, se takrat resda nismo mogli obraniti občutka, da smo šele kot zadolženi gospodarji postali interesantni in da so so začeli za nas zanimati šele tedaj ko so upniki le začeli presilno pritiskati, da je treba nekaj ukreniti v pogledu plačila naših dolgov
Nedavna doba. ko smo bili kmetje-zadolženei interesantni in je vse o nas govorilo in nas s silno vnemo reševalo so spet za nami. In vse je ostalo pri starem. Nam se godi kakor se nam je godilo takrat. Lahko rečemo, da še nekoliko težje Breme j p vsak dan težje. In to težko bremo lahko prenesejo le naša potrpežljiva in vsega hudega navajena kmetska pleča, ki so bila v dobi blagostanja tako lepa priložnost in možnost, da je na ta račun marsikdo obgatel in še danes uživa v miru in brez hujšega občutka krize svoje sadove. To je pač gospodarska usoda nas kmečkih ljudi, ki smo bili doslej v gospodarskem pogledu bolj ali manj še vedno le predmet in »neizčrpljiv vir narodnih dohodkov.«
Kmečka zaščita je bila za nas pravzpra v silno nerodna rešitev. Če natanko premislimo vse gospodarske okoliščine, potem lahko rečemo, da je to rešitev. Celemu svetu je znano, da smo kmetje pošteni ljudje in prav-tako pošteni plačniki svojih dolgov in plačilnih obvez. Tega se nikoli nismo branili. Znano je tudi namreč.
da je kmetu prva dolžnost, da se reši svojih dolgov in potem mirno živi pod svojo svobodno streho, ko ga nihče več ne terja in nadleguje. Toda kdor malo pomisli, kakor je bilo vsa zadnja leta z našim gospodarstvom, ta bo ko j lahko spoznal, da v tem času nismo bili kmetje v stanju, da bi ut ognili plačati svoje dolgove, čeprav bi to radi storili. Ob takih cenah. kakršne so meli naši pridelki, ni bilo mogoče ničesar storiti. Nasprotno. bilo se je treba še zadolževali naprej, če je hotel kmetski človek živeti človeka dostojno življenje. čim pa se je pojavilo vprašanje kmetske zaščite in kmetskih dolgov, smo pričeli izgubljati kredit. Na koncu koncev smo res popolnoma prišli ob vsak kredit. Nihče nam ničesar več ne da na upanje. Težak jo ta občutek, ko nihče nima vere v naše delo in naše gospodarstvo.
Naši dolgovi so se zaščitili, roki so dolgi To so razveseljivo stvari. Toda pomisliti je treba, da nam s tem ni pomagano. Plačati kljub temu ne moremo. Ko so že vse zanima za nas, bi bilo treba k temu zanimanju dodati še jedro vse rešitve. Dati nam je treba kupno moč. Vrniti cene našim pridelkom in našemu delu. Sele potem bomo sposobni plačati svoje dolžniške obveze. Kaj zaleže še tako odlašanje in podaljševanje, če pa naše delo nima nobene veljave in cene, V tem je jedro, in tu je treba začeti. To kmetje že dolgo naglašamo, samo čuti nas nihče noče. Škoda. Svet in ljudi je treba prepričati, da bo kmet. ki je dober plačnik, plačal lahko svojo obveznosti edinole, če jih bo lahko s čim plačal. To je poglavitno. Vse drugo je streljanje v prazno. Dolgovi nas bodo težili še naprej, četudi bi nam bili odloženi za 50 let.
Vlomilec „tajno" na sodišču
Maribor, 17. januarja
Ljudem, ki so včeraj imeli opravka na sodniji, se je proti poldnevu nudil zanimiv prizor. Po hodnikih sodišča se je ves dopoldan smukal starejši moški, pristriženih las in gladko obrit. Posebno pozornost je posvečal kolesom v veži. Neki gospod je sumil, da mož. ki s tolikim zani«
tisitih povečanih izdatkov v znesku
3 % mili iona dinarjev je pojasnil, da
je fo povečanje nastalo v glavnem
zaradi zvišnnia števila narodnih po-
slancev od 305 na 370.
Zdaj si pa izračunajte vse to na
drobno, in — zdravstvujte!
manjem opazuje kolesa, nima čb stih namenov in je nanj opozo* ril stražnika.
Prišel je stražnik in vprašal možakarja, kako in kaj. Vpraša« nja pa so neznanca tako zmedla, da se mu je pričel jezik sumlji« vo zapletati in stražnik mu je napovedal aretacijo. Sedaj bi morali videti moža! Pričel sc jc razburjati, iz žepa pa jc potegnil poselsko knjižico in jo pomolil stražniku pod nos, češ, poglej« te, kdo sem jaz in me pustite na miru. Poselska knjižica je bila izstavljena na ime Jernej Kom« p ec, rojen leta 1880. Ampak je bistro stražnikovo oko prehitro
ugotovilo, da tudi s poselsko knjižico ne bo vse v redu, ker je bilo ime čudno popacano.
Jernej Koropec je moral na po« ličijo, kjer so ga bili izredno ve« seli. Takoj so namreč ugotovili, da Koropec ni nihče drugi kot 51«letni Jernej Korošec, ki so ga orožniki in policija že nekaj me« secev zastonj iskali zaradi števil« ni h vlomov in tatvin. Posebno priljubljen rajon za Koroščeve podvige je bila okolica Konjic in Poljčan. Korošec je prišel pred dnevi v Maribor v družbi Franca Čerepanjka, ki ni na nič boljšem glasu in ki so ga spravili pod ključ tezenski orožniki. Da bi Ko« rošca prehitro ne spoznali, si je obril brke in brado, v poselski knjižici pa si je popačil ime in predrugačil letnico rojstva. Jer« nej Korošec bo moral po zašli« šanju zopet na sodišče, tokrat seveda ne — incognito . . .
Maribor
m— Narodno gledališče. Nedelja, 19. januarja ob 15. uri: »Poljska krvi«. Globoko znižane cene. Zadnja popoldanska predstava-Ob 20- uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene- — Ponedeljek, 20. januarja: Zaprto. — Torek, 21- januarja ob 20. uri: »Zlati rudnik«. Premijera. Red B.
m— Kino. Grajski: Sijajna veseloigra »Katja«. Danes ob 11.' uri dopoldne matineja »Dva nasprotnika«- — Union:	Prekrasni film
»Viktorija« po romanu Krnit Hamsuna.
m— Klobase so mu dišale- Pred dnevi se je splazil že večkrat kaznovani delavec Jurij M. v španok-lovo kočo v Bezeni pri Rušah i*1 odnesel večjo zalogo klobas h1 drugega svinjskega mesa in napravil tako nekaj sto dinarjev škode- Za nepoboljšlivim dolgo' prstnežem poizvedujejo orožniki-m— Šmarnica je prepovedana-To zapoved bo morala spoštovati tudi posestnica Marija Spanringo-va, doma nekje iz okolice Rač, ki so jo zalotili, da je prodajala P1 3 * *"6 * *' povedano vino. Zalogo okoli 1^9 litrov so ji zaplenili in uničili, pla' čati pa bo morala še visoko kazen-m— Vlom ob belem dnevu. » stanovanje Antona Pokliča v Trubarjevi ulici je v četrtek popoldne nekdo Vlomil. Ker ni bilo nikog9-1" doma, je vlomilec imel lahko del° in je odnesel s seboj vso žlatnin° in obleko. Poklič je oškodovan nad 4000 Din. Policija je vlomi'1' cu že na sledi.
m— Čedni gostje so bili preteklo noč v kavami Vodlgruber Prankopanovi ulici. Ko so odh9 jali, je z njimi izginilo tudi 12 P0, rov jedilnega orodja-	.
m— Z doma je odšel ie Pr nekaj dnevi komaj 12-letm F’9 ^ ček Likon, ki je bil na reji pri z^ sebnici Kristini Kozarjevi v S*11 lanovi ulici.
m— Ni dobro odpuščati 9tan vanje odprto- Hišnica Pavla gerl v Tomšičevi ulici je Pu9 j0 stanovanje odprto. Ko pa st ^ vrnila je ugotovila, da ji Jc 11 do prav ta čas smuknil ročno bico. v kateri je bilo 450 dina* ^ Torbica pa Je bila vredna luu oarjev.

Število
In
sleparfev, tatov se Je
je »smrtna cifra« tako Torej ne gre to na rovaš
Kako
Ljubljana, 18. januarja.
Naša bela Ljubljana je lansko yto sprejela 1075 novih zemljanov.
krizo, kakršna vlada, je to še ^dno prav čedno število. Le kak-vriši bd nastal, ko bi ves ta ž,v' tisočak hkratu zajokaj!
Zakaj je smrtna ciSra tako visoka
k »solzne doline« je odšlo 1298 ki jih je smrt poklicala ali pa so io oni poklicali. Če primerjamo °ue številki, bi se človek skoraj drznil, češ: »Kaj Ljubljana tzumi-ra?l«
No, le počasi, ni tako luido! Živ-ienske korajže je v nas ko soka v _r®zi na spomlad in tisto glede šte-, “‘k le samo za površno oko. Tre-je namreč pomisliti, da imamo , Ljubljani kup krajev, kamor hodi-judje iz vse Slovenije — umirat. .*8 splošne je tu še ženska bol-, 'Snica, je hiralnica, je nekaj sana-njev in tako naprej Zlasti v splo-lel(>, bolnišnico pride človek z deže-.toziiroma ga pripeljejo) šele te* z J’ ko vse vrvi popokalo. Prej se k , ?k korak le nerad odloči in v umnici dostikrat tudi ni — pro-.. "u. Zato ^jsoka. i
ji^bjjunčana, ampak — vse pokra-
1 drvenje sem in tja
x.J.U],ci so nas imeli tudi močno v
kr^riŠlo.jib ie v Ljubljano Iz raznih lf-n,.v in delov stranega sveta Am \ med mimi >ih J€ bilo 249 iz Ohilv"1^6, Nazcn njih je Ljubljano . Kalo še 48.553 ljudi iz raznih ^Cv Jugoslavije.
bi 0 s° suhe, mrtve številke. Žive je ne,Tlara bile drugačne. Pomisliti letaa^eč treba, da pride tekom DrenV* .iubliano mnogo ljudi, ki ne Dret/ vl6:'0 p0 hotelih in stičnih k Zn,)Cl^ih. ampak se vtaknejo kam lim n-em a*’ sorodnikom pa k ml-k(ir>	No, za noč ali dve,
Pr,ija, . L'l tako natančen In pisal l^'^, 6e pa spi pni domačih vilo t	upoštevamo, se šte-
(v$ai l!Jc^v. ki so obiskali Ljubljano bodvJj Jugoslavije) brez dvoma ^ ali celo potroji!
^°doba pozabljivosti
8t°kamriZ? sm° lanf stokati kakor Drgy ® Jetos. Pni tem pa smo biti ^zablr i pro^csorsko raztreseni In kubjij 'v • Saj smo v Ljubljani iz-Jhetov | 199380 Din raznih pred-?k. ^^eveda smo tudi nekaj na-za 100.921 Din robe. i/^nik^U P* nismo magli najti — Vpednoc!*' 50 toliko Izgubiti.
Sr,, naj<knega blaga, za kate-fegla našti tudi lastnike, Je do-H Z° M-250 »in. Torej bi člo-% v ’ ^ Pristni Ljubljančan Ne,^ PP^bLtvosti skrili —
K g bližnjega.
»od nosi
deSravdantov
potrojilo
se suce pri nas zločinskega življenja nit
Na krivih potih
za
Naj nam le še Kipi mu pomolimo
Vsako mesto je zapeljivo, povsod Je polno skušnjav, no, in tudi v Ljubljani jih ne manjka. Tako se je zgodilo, da je lani kakorkoli spo-drknlo v našem mestu 4922 ljudem.
To število je visoko, vendar se nikar ne ustrašite. Saj nismo res tako pokvarjeni. Skoraj polovico teh ljudi je skrbno »oko postave« kmalu po aretaciji spet izpustilo »na svobodo,« kakor je to lepo povedano v uradnem jeziku.
Rešta grehov
je močno različna. Nekaj jih je povzročila pregloboka »čaša vinca rujnega,« velika večina pa ima svoj izvor v krizi.
To je poglavje, ki kakor moreča senca zatemnjuje nebo našega življenja. In tu so številke, ki človeka presunejo.
Prevar je b'lo 177! Ulai 142, tatvin na 1742! Prav za prav so to le različna imena za sknrni emka de-iama To se pravi 2061 primerov. v Primeri s nreišnKrm leti se ie to števila potroflo. In vprav na tem žalostnem polju se število iz leta v leto strahotno veča. Pri tem ie zopet treba upoštevati, da pridejo v javnost in v »uradno obravnavanje« samo naihuiši in najteži! primeri. Mnogo, mnogo take bridkosti se kakorkoli natihoma Izravna brez posredovanja oblasti. Saj smo vsi Hude in vemo. kako je k'er no^ka skraina sila na vrata. Snnkedra-na ljubezen ie za nehala 18 ljudi, požigov smo imeli 17, stepli smo se pa 51 krat tako, da je bilo treba govoriti o težki telesni poškodbi.
Nobenega umora
Po vsem tem človeku dobro de, ko izve, da lani ni bilo pri nas nobenega umora. Kakor je torej bri-dloo., le spoštujemo življenje svojega bližnjega. Tem bolj mrko je število, ki govori
o izgubjenkah
Teh je bito »uradno obravnavanih« 236.
Kaj zavaja dekleta na to žalostno poit? V največ primerih revščina in brezposelnost, mlajšim pa seveda starejše »pomagajo« navzdol. Žalostno, a neizbežno: 52 je bilo lani v tem grenkem poklicu — »začetnic«. In še bolj mrka postane ta sirka, če slišimo, da Je bilo med temi dekleti 39 tako bolnih, da so jih morali poslati v bolnišnico. K sodišču Jih Je romalo 128, a 9 jih je bilo oddanih v prisilno delavnico. Seveda tudi v tem poglavju ni tistih številk, ki so se znale skriti skrbni — uradni oblasti.
Enako trpko je poglavje1
o delomržnostl
Zaradi beračenja in delomržnostl! Je bilo prijetih 1143 ljudi. Vmes je nekaj takih, ki Jhn res delo smrdi, mnogo pa Jih Je. ki jih je strla beda, Ko oteo našli nobene zaposlitve, so
začela prosjačiti. Živ pač človek ne more v grob Miloščina pa je zdravemu človeku prvi sunek v vrsto drugih grehot, ki nazadnje vodijo v — robilo, kakor plastično imenuje naš zakonik najhujšo obliko zaporne kazni.
Za dva In pol milijona
in še čez je bilo naropanega, nakradenega, prigoliufanega in s poneverbami pridobljenega raznega blaga, škode pa ni bito povrnene niti 2 milijona.
Nadležnih
se je Ljubljana lam skrbno branila. Odgnala ie 1056 ljudi, izgnala pa 102 Poleg tega je policija kaznovala 5294 oseb in ie za to kasirala čeden znesek 121.432 Din!
Pa pustimo te žalostne reči. Saj moramo tudi to preboleti. Člove-pa ni dobro samemu biti, je dejaJ sam Bog. Ljubljančan se tega zaveda in ljubi družbo in
društva
Imeli smo jih lani 750 Med letom iih je 28 »umrlo«, oživelo pa jih je 45. Zato smo tudi imeli dovolj tiska in izhaja tu 143 periodičnih tisko" vin. med temi le 5 dnevnikov.
Malo znan dnevnik
Pardonl Sem zapisal, da imamo pri nas pet dnevnikov, a /ih imamo v resnici — šest! Ima namreč naša budna policija svoj list. ki mu je ime »Policijski dnevnik«. List je prav zanimiv in ga je lani izšlo 379 številk, toda gospodje so radi »sami zase« in svojega dnevnika ne dado v roke »slavnemu občinstvu«.
No. zato jim pa tudi ne bom delal reklame in ra ;ši končam ter ostajam kakor oni tudi jaz lepo sam zase.	-a—
Kak® sl osvojiš moža
Kakšna naj b® sodobna ženska
često se dandanes pojavlja vprašanje, kaj jo prav za prav tista skrita sila, po kateri so ženske interesantne in za moškega privlačne. Dandanes namreč večina moških želi, da hodi žena zlasti privlačna in -zanimiva bolj kakor lepa. Doba. ko so edinole lepe žene osvajale moške, je minula. Lepota danes ni zadostno žensko osvajalno orožje.
Nekdaj tako oboževana podoba Ma-doninega obraza ni več v modi. Današnji moški so spremenili svoj okus in jim žene in dekleta z izklesano lepim obrazom niso več všeč. Današnji svet zahteva od žene, da je interesantna, čeprav na škodo svoje lepote.
Kaj pa je na ženi interesantnega in katera žena je sploh interesantna — na to vprašnjo ljudje različno odgovarjajo. Nek francoski časnik je pred nedavnim tozadevno priredil posebno anketo, v kateri se je obrnil na razne osebnosti iz literature, znanosti in umetnosti.
Igralke in pevke so mnenja, da ženski glas lahko najgloblje vpliva na moškega in ga osvaja. Toda ne lepota in melodičnost ženskega glasu in petja, ampak zvok, barva glasu, kadar Žena govori, žena, ki zna dati svojemu glasu pravo barvo, lahko osvoji premnoge moške. Glas torej lahko da ženi posebno privlačnost in interesantnost, ki je za modernega moža vo6 nego ženska lepota.
Umetniki in književniki so mnenja da pri sodobnih ženah odločnejše vpliva interesantnost obraza kakor lepota obraza. Greta Garbo in Marlen Ditrlch sta osvojili ves moški svet z zanimivimi in privlačnimi potezami v obrazu, ki so mistično in naravnost dražljivo vplivale. Pred desetimi leti Greta Garbo nikakor ne bi mogla veljati za idealno lepo ženo. Zenski obraz mora poleg tega izražati tudi Izkustvo življenja, kajti samo izkušena žena lahko velja za Interesantno. Dandanašnl neizkušena fieksplrova Julija nima velikih izgledov. Danes zmagujejo žene, kakršna Je bila Sap-ho,
Dušeslovci pravijo, da se mora značaj žene izražati v potezah njenega obličja. Greta Garbo izraža z vsako svojo gesto in z vsem obrazom izkušeno ženo. in vprav to izziva zanimanje moškega sveta.
Lovec na pse
Ljubljana. 17. jan.
Na Rožniku in bližnjih gozdovih ni bil nobeden pes več varen pred strelom in na sv. Jožefa dan je padel tudi plemeniti farmač sedanjega ljubljanskega podžupana g. dr. Vladimirja Ravniharja. Krasni pes je bil star komaj eno leto dni. Majnika meseca je pa najemnik lova ustrelil tudi S vnukovega ovčjaka iz najbližjo bližine in takorckoč sredi gruče odraslih in otrok, ki so se igrali s psom,
V četrtek jo zadevo na št. 79. obravnaval s. o. s. Lederhas in kvalicl« firal srelca psov, da tako postopanje gotovo ni fair. Obtoženega jo zagovarjal dr. Lokar, obtožnico zastopal drž. tožilec dr. Fellacher, a dr. Ravnikar se je udeležil razprave kot privatni udeleženec in zahteval 10.000 Din odškodnine.
Dr. Ravnikarjev sin Evgenij, ki j« Šel tedaj s psom po Večni poti je ia* povedal, da je pes res gonil, vendat se je pa na njegov žvižg na piščalko že obrnil. Obležal je takoj mrtev n* travniku blizu gostilne na Rožniku,
Ivan Smuk je opisal, kako je najemnik lova vetrelil njegovega ovčjaka, ko tega ni nikdo pričakoval, saj je bil pes tik njega in otrok, ko so šli po šmarnico. Za psa je zahteval 500 Din odškodnine.
Ker je dr. Lotcar zahteval več novih prič, je bila razprava preložen* na soboto 25. t. m. ob 10. na St. 79» Tedaj bomo tudi obširneje poročali, ker bo razsodba načelno važna glede psov v lovskih revirjih in se zato zanjo zanima vsa zelena bratovščina, zaradi lepega dr. Ravniharjevega psa pa tudi vsi prijatelji živali.
Slike »g sodne dvorane
Pek in klavec obenem
Ljubljana, 17. jan.
Na sodniji ni več dneva brez nožev, klanja in pobojev. Čim hujša Je kriza, .tem več je vina in žganja, pijanosti, poza vi jenja in podivjanosti. Moralisti teoretizirajo', z delom pa ne vprežejo ljudi. Šolo in cerkev delajo odgovorni, ki za take ljudi nimate nobene moči. Menda so modemi zakonodajalci premalo računali s takimi časi, zato pa prav za prav tudi sodišče nima več pravega vpliva. Pritegniti bo treba paragrafe, da bodo vsaj nedoletni pobalini imeli rešpekt pred njimi. Strogost hi surovince morda vendar malo oplašila, zaito pa povejmo,
kako se je sodniku in zdravniku posrečilo
ohladiti vrelo kri zaradi noža najbolj razvpitemu okraju na Gorenjskem.
Že nad 40 let je tega, ko je prišel v Škofjo Loko za sodnika lani umrli dvomi svetnik Bežek, kjer je že našel po originalnosti slovitega zdravnika dr. Arkota. Ta dva pametna, pravična in srčno dobra moža sta se razumela. Nož je bil tedaj gospodar od Medvod čez Škofjo Loko pa tja do Kranja. Nedelja ni bila nedeLa brez krvi, semenj, kakor tam gori pravijo ves teden trajajočemu žegnanju. ni bil semenj brez ubitega ali do smrti zaklanega fanta, pust in veliki prazniki so bila šele posvečeni, če je bil vsaj eden »mrzel«. Nikdo se ponoči niti z vozom ni upal skozi vasi. Bojevita bavarska kri je še vedno vrela, kakor vre še vedno v bavarskih in tudi tirolskih Alpah. Kar uniformirani so bili fantje posameznih vasi. Lna skupina je n. pr. prišla na bojišče^ v belih volnenih jopicah, sovražnik je pa prepevaje prikorakal v modrih. »Tam ob Sori je nož doma,« »v oni vasi so vrata v pekel« in podobne krilatice o nekdanjem Loškem gospostvu so bile razširjene po deželi.
Dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Triller Ivan Šubic in drugi počitniški gostje so obupavali nad svojimi rojaki, obupavala je • vsa inteligenca, belila si je glavo duhovščina in skrbelo je sodnike in zdravnika. Orožniška komanda ie komaj našla prave junake za te kraje in ob semnjih in praznikih so orožniki morali priti na pomoč z vseh strani in še vedno tih je bilo premalo.
Sodnik Bežek je privil paragrafe )n dr. Arko je šival. S pravim ribniškim humorjem je mož tolaži] vročekrvne svoje pacijente. Nič hudega ni nikomur storil in vsak »žlak« So je naglo zacelil, ali dr. Arko je Šival tako, da zašiti ni nikdar niti polena prijel več v roke, kaj šele »kuglo« ali nož. Toda niikdo ni sovražil dr. Arka zaradi njegove rahločutnosti s pretepači, pač so ga bili vsi spoštovati s hvaležnostjo-tia jih je spametoval. »Arka« je sploh postal sinonim za zdravnika h. ko ie prišel v Škofjo Loko novi zdravnik dr. Zakrajšek, so ga Imenovali samo »ta novi Arka«, ži-vinozdravnika pa »ta živinski Arka« Zašite in zaceljene rekonvalescente
je pa širokogrudno in z največjo darežljivostoj sprejel v svoj sanatorij ali pa poslal v Ljubljano na Žabjek sodnik B;žek. In iz sanatorija in Žabjeka so se vrnili možje, ki so sosesko povzdignili v najnaprednejši in najpremožnejši okraj. Danes po vsej Sloveniji popularni in spoštovani Ločani vam radi povedo, kako so fantovali pred sodnikom Bežkom in pozneje, ko se je dr. Arkovi kirurgijii pridružila še Bežekova sodba.
Današnja sodba na št. 79. se nam zdi za pričetek te zanesljivo učinkovite metode. Prav nobenega dogovora ni treba z zdravniki! Dr. Arkova metoda ni škodljiva, a jamči za uspeh.
Kropit so šli
Tam nad Kranjem se tudi radi tepo. Tisto soboto po sv. Miklavžu so se v premožni vasi fantje malo napili. Najbolj korajžen je bil Ludvik, postaviti sta se pa poskusila tudi pekovska pomočnika Matevž in pa Jože, ka je komaj prišel v vas doli s štajerskega Posavja. On nobenega in njega še ni nikdo poznal. Pomenili so se, se oborožili in šli v bližnjo vas kropit Vedeli so. da bodo dobili pni mrliču domače fante. ko bodo po stari navadi »vahta-li«. Kjer pa vahtajo. je tudi žganje. Mora biti, da se lažje prenese mrliški duh. Res so domači fantje z drugimi ljudmi sedeli okrog peči, na parah pa mrtva žena med svečami.
Fant, ki ima v vasi »znanstvo«, je skočil v sobo:
Janeza tepo!
Pavle je hitel ven in pograbil prekljo, Janez se je pa izmuznil napadalcem in zagrabil vile. Štirje so vzdignili nože. Suha preklja se ie
Brez listin,
Ljubljana, 19. jan.
Mrtvec na progi
Na progi Breg=Sevnica so na« šli kakor smo na kratko poro« čali, 14. t. m. neznanega moškega mrtveca, starega kakih 25 do 30 let. Bil je gladko obrit, na levi strani čeljusti je imel zlat zob (kočnik), na desni strani pa na predzadnjem zobu zlato plombo Bil je okroglega obraza, oblečen pa v sivo kamgarnasto obleko in pepelnato sivo suknjo. Imel je zelenkast klobuk z zelenim tra« kom, obut pa je bil v rjave čev« lie z gumastimi -podplati. Po vsem videzu je bil iz srednjih slojev. Ker pa ni imel nobenega dokumenta pri sebi, ni bilo mo« goče ugotoviti njegove istovet« nosti. Kdor bi utegnil vedeti kake podatke o neznancu, naj jih sporoči linblianski policiji
Gluhi ljubitelj koles
je nek 21«letni delavec Mustafa Sabić, »tamo daleko« iz Bosne, seveda iz sreza Cazin. Od tam jih aamreč največ prihaja k
zlomila in že so Pavleta imeli na tleh. Kakor zverine so ga, da jih je prosil. Dobil je z nožem nekaj manjših ran, vendar je pa ušel v hišo, čeprav so ga zgrabili za suknjič.
Bled in prepadel je stal Janez pred njimi; »Pavle, kam sva nocoj prišla?« in je pokazal na prsa. Kri je vrela iz njih: »Jaz imam dosti...« in je iztegnil roki preiti njemu: »Adija!« tier se
zvrnil pod pare mrtev
Preplašeni Pavle se je skril za pare« da ga ne hi »čisto zrezaM«. Samo klice je še -slišal. »Kje je. da bo crknil« in padel ie v nezavest. Še sedaj mu obetajo, da bo crknil in boji se, ko hodi iz Kranja s šilita.
K mrtvemu Janezu je pridivjal Matevž z dvema nožema v rokah in ga brcnil, češ; K...a, ali še nisi crknil, hudič, kar crkni!« Morda je bil to Jože, ki se je po takem slovesu spet vrnil v sobo k obema mrličema med prestrašene ljudi in zapovedal: »Vsak bo zaklan, kdor se premakne!«
Buzdovan, stilet, zbirka nožev
leži na miza pred malim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Kralj, obtožbo pa zastopa drž. tožilec Goslar. Z orožjem je zavit tudi klobuk mrtvega Janeza. Z buzdovanom je bil udarjen po glavi, stilet mu je pa zasadil v prsa bledični Jože. Fante je po uboju gobezdal, da gre k punci... Res so klavci še med potjo domov napadali ljudi.
Jože je skesano priznal, zagovarja se pa, da je bil pijan in napaden. Danes plašna mevža!
Naglo je končano posvetovanje in svečano, težko padajo besede sodbe:
»Štiri leta in dva meseca robije,
zverska surovost, priprave na pretep, buzdovan, stilet...« trepetajoči obsojenec pa komaj slišno »Sprejmem«.
Vse je odobravalo strogo sodbo in se spraševalo, kje so še ostali klavca.
brez glasu
nam, ker menda vlada tamkaj največja beda. Mustafa jc brez posla in brez stalnega bivališča. Zadnji čas se je potepal po Ljubljani. Sicer je mož glhonem, vendar ljubi tuja kolesa in jih zna bržkone tudi spraviti v dc« nar. Pri njem so namreč našli 2 ukradeni kolesi, za kateri se bo seveda Mustafa pokoril, last« nika pa po končani preiskavi prejmeta vsak svoje kolo nazaj.
Strokovnjak za vitrlhe
jo neki Franc Tancingcr iz Maišperka pri Ptuju. V najlep« šib letih je, šele 21 jih ima in železostrugar jc po poklicu. Za« to ni čudno, da zna mojstrsko izdelovati vitrihe. Policisti pa, kakor so že sitni ljudje, so bili te sposobnosti tako veseli, da so Tancingerja celo povabili k se« bi »v goste«, ko so našli tako odlično izdelane vitrihe pri njem. Mislijo namreč, da sc je strokovnjak s tem orodjem pri« pravijal za kake mojstrske po« dvige.
Astrološka napoved
za 19. januar.
Dan brez posebnih vznemirjenj. Pričakovati je dobrih pismenih vesti. Majhni uspehi v poklicnem življenju. Kvadratura med Luno in Marsom pa prinaša nevarnost nezgod in poškodb s kakim orodjem, za 20. januar.
Kvadratura Sonca z Uranom povzroča v javnem življenju navadno nesreče (nezgode na železnici, požar «'td.); tudi avtomobilsko nezgode se pod takim aspektom često dogajajo. V privatnem življenju po-sameznika lahko na ta dan prometne nezgode igrajo velike vloge. V ljubavnem življenju grozijo sovražnosti med zakonci; prijateljstva se danes prav lahko spremenijo v sovraštva. Dan je neugoden za izvedbo kakih reform in novotarij v uradu ali podjeitju.
Žrtev
diviega lovca
V Vel. Laščah je 231etni dela« vec Ivan Modic rezal v gozdu rogličke za grablje. Nič hudega sluteč je stikal in šaril po gr« movju ter izbiral primeren les.
Nenadoma počita zapored dva strela in Modica je zaskelelo. Kakor se je ganil je začutil, da je zadet v nogo in v hrbet. O strelcu seveda ni bilo nobenega sledu. Po vsej priliki jc obstrelil Modica kak pregoreč divji lo« vec, ki je v svojem lovskem na« vdušenju mirnega delavca v gr« movju smatral za srno ali kako drugo divjačino.
Modic je resno poškodovan in so ga morali prepeljati v ljub« Ijansko bolnišnico.
Hitler in židovski operater
Nemški vodja Adolf Hitler je prosili slavnega nemškega kirurga Saiuerhrucha, ali bi ga operiral v grlu. Zdravnik je pa odgovoril, da operacije ne more tvegati, ker se mu zdi, da n« bi uspela. Nemški poslanik na Dunaju je zaradi tega dobil povelje, naj povpraša P1^ dunajskih strokovnjakih in specialistih za grlo. ali bi kdo izmed njih Hitlerja operiral.
Poslanik jc priporočil slavnega dunajskega kirprga prof. Neumanna, ki je bil pripravljen za operacijo in je hotel že od potovat1 v Berlin- Tik pred odhodom je Pa prišla iz Berlina brzojavka, da Hitler ne želi, da bi ga operiral Neumann, ker je židovskega P°' rekla. Hitler bo raje še napraJ trpel, kakor da bi ga operiral Žid'
»Vaš sin je že vdrugič pred so dnljo radi tatvine. Zakaj mu nist® dajali modrih očetovskh nasve tov?«
»Kako da ne, gospod 90 p „ Kolikokrat sem ga opominjal: ' A' zi, ljubi sin, da te ne zasačijo!«
»Ali imaš luknjo v glavi. Anže?*
»Zakaj pa praviš to?«
»Ker imaš na hrbtu polno žag1" nja.«
Revija naših podjetij
10 letnica gradbenega podfetfa Miroslava Zupana
Ljubljane, 18. jan. Nikdar t,e ni mešal v politiko in Tendar je mestni stavbenik g. Miro-8'av Zupan član mestnega sveta ljubljanskega. Morda je pa njegovo ime-novanje na tako važno mesto zna-nienje boljših časov, ko ne bodo pov-8°d o<lločalo samo zasluge za kako stranko ali strančico ter njihovi sebični vplivi, temveč razum in pamet, dn so nam v občinskem svetu pred-^sem potrebni dobri, pošteni strokovnjaki.
Ker se o tem imenovanju precej 6°vori in ugiba na to in ono plat, je b>la takorekoč naša dolžnost, da se Nformiramo in vse pojasnimo tudi naiom čitateljem. Vsakdo ve, da je testni svetnik g. Miroslav Zupan ve-^110 prijazen gospod, skratka »fest gorenjski fant«, pa sem šel brez ce-remonij kar k njemu. Povedal sem 1,111. kako in zakaj, posebno sem ga l)a vprašal, če morda vendar-le ni Politika vmes, da je postal član me-‘*neKa sveta. Odkrito in naravnost, k'tkor je vajen, je dejal:
~~ Ne, zaradi politiko pa gotovo Be! Saj se tudi sedaj nisem pridružil bobeni skupini ali klubu v mestnem Bvetu, da bom lahko imel vedno pro-o roke brez najmanjših političnih Plivov pri poštenem in pravičnem e*u za koristi našega mesta.
Zakaj pa? Menda so vas res izbrali, er ima vsa javnost zaupanje v vas, asti pa ceni vaš gospodarski talent.
Veseli me, če je res tako. in orjemite mi, da bom skušal to zau-^nJo tudi upravičiti, saj sem posku-vse težave današnjega gospodar-^oga stanja. Moj poklic jo že tak, ia Sem pravzaprav na sredi med dc-vci in gospodarji. No, in med po-I Pod ar j; 80 goveda prav tako kapitala ^a^or javni in privatni usluž-Pci najrazličnejših vrst. ki si žele *ariti tudi z največjimi žrtvami 1 skromen lasten dom. ki ima do "a pravico in bi ga moral tudi p0etl vsak deloven človek. Predobro ^-Parn težave delavstva in name-*krvtva sPl°b> Prav tako pa tudi 'il)]-.'1 Pri<t°bitnili slojev, a vidim tudi t^avičenost in neupravičenost zah-Pbeh strani v sedanjih razmerah. bor^J! ’mate kaj tipanja, da ho to
VrT ^°tovo, če bomo našli dosti do-bot V°^e 'P razsodnosti za srednjo sti| na.ta način, da ho vsakdo popu-tn0rJ)r> svojih zahtevah, kolikor le
Jg^tbrž imate v tem tudi že Izku-lav ‘ "lorda ste imeli med svojim de-v°n> kako mezdno gibanje? biki] ?nvR<ta, vendar pa samolastno Se ar nisem znižal mezd, pač sem tdai a 1 delavstvom pogvoril, da ml h,,,,; bo skoraj nikdo ne zida, zaradi „bonkurence in dajatev ni več bjel 0 obdržati podjetja v doseda-i,- 0,|segu. Riičuni so mi kazali, bst,; bilo za mene najboljše, če bi 'avci ‘ i,7se — a kaj ho z mojimi delti nip' 80m jih imel po 200 do 800 P Pa v	dftižlnamil Zato smo so pa
Pogfjv eb,n ln brez boja lahko mirno *na 01 ni- ker me delavstvo tudi po-'88, „ k tavbno konjunkture sicer ni ?ilavst h0(ljetje vendar teče daljo in bfu)) ima ves čas svoj skromni KodT°r pri meni, bi lahko šlo PrSv v ’n tudi pri našem mestu, čc-obupuje. Več zaupanja vase
in optimizma, predvsem pa volje do dela nam je treba. Posebno pa še skromnosti pri svojih zahtevah in pa potrpljenja!
Iz moža govore tista prastara načela gorenjskega kmeta in vsega našega naroda, ki so ga obvarovala v najhujših časih, da ni obupal in propadel, sem pomislil in ga še vprašal:
Kako je pa kaj z delom vašega podjetja?
— Mrtva sezona sicer, vendar pa čaka cerkev na Kodeljevem, da Čim-prej nadaljujemo z zidanjem, a vilo polkovnika Branka Pogačnika v Štrekljevi ulici bomo takoj spomladi dokončali. V pisarnah izdelujemo načrte za manjše naročene stavbe in kalkuliramo proračune države in banovine za dela, zlasti cest,' ki so razpisana
Dovolite še vprašanje, koliko časa pa imate podjetje, ki je danes že med prvimi pri nas.
— Deset let sem samostojen, a za to sem se pa moral pošteno truditi in delati.
In kje ste študirali, če smem vprašati?
— Učiteljišče sem najprej napravil in po maturi sem že imel zagotovljeno učiteljsko mesto v Naklem. Vleklo me je sicer v domače kraje, vendar sem se pa bal enoličnosti in miru vzgojiteljske službe. Namesto v Naklo sem po počitnicah šel na tedaj novo Tehniško srednjo šolo in bil takoj sprejet v 2. letnik gradbenega oddelka. Ker sem imel z učiteljišča podlago, predvsem pa res veliko veselja za izbrano stroko, mi je bilo lahko in po absolvirani šoli sem šel še na stavbno-tclmiško šolo v Monakovo. Vsakemu, pa naj bo te ali one stroke, bi svetoval, naj gro vsaj za nekaj časa v svet, kakor naši stari mojstri. Vleklo me je k višjim študijam, toda denar in — po pravici vam povem — delal bi bil rad že sam! Pet let prakticiranja, in poskusil sem na svojo. Ljudje so bili zadovoljni z menoj in v vseh desetih letih nisem izgubil nobenega naročnika, vsi so mo
pa priporočili še drugim.
Koliko ste pa pravzaprav sezidali v teh 10 letih?
— Večjih In manjših stavb skupaj natančno 117, med njimi pa kopališče Ilirije, Trgovski dom, Gostilniški dom. Občinski in zdravstveni dom v Št. Vidu, stanovanjski kompleks g. Hmelaka na Resljevi cesti, šolo v Preski pri Medvodah, stanovanjsko hišo Banovinske hranilnice
Naš manjši nebotičnik v Gradišču mislite?
— Tudi tako so ga imenovali, res, sezidal sem pa tudi Šlajmerjev dom, zlasti pa mnogo vil in hiš, ki so raztresene po vsem mestu in daleč čez periferijo, med njimi pa tudi večje stanovanjske hiše, povečave raznih tovarn, lani sem pa postavil tudi leseni most čez Bistrico pri Kamniku in sploh vse mogoče stvari, kakor n. pr. odre in vse priprave za posli-kanje frančiškanske cerkve, da je tudi mojster Sternen prav zadovoljen z menoj.
Pri tolikih delih ste gotovo Imeli tudi dosti sitnosti z naročniki?
— Tega pa ne! Vseh deset let mo nihče ni klical na sodnijo in tudi drugačnih pritožb ni bilo.
Morda pa nesreče, ki so pri gradnji neizogibne?
— Hvala Bogu, vseh deset let so bili tudi moji delavci vsi zdravi, saj niti roke ali noge nobeden ni zlomil.
Sreča vas spremlja, ker tudi radi pomagate, saj na občnih zborih naj-različnih društev in organizacij, a tudi na skrivaj slišimo vaše ime.
— Rad pomagam, kolikor morem, če se mi zdi stvar pametna in dobra.
_______Vaši stanovski tovariši so že vedeli, zakaj so vas izvolili za predsednika Združenja graditeljev kr. Jugosla j vije — sekcije Ljubljana in za podpredsednika te organizacije za vso banovino in zakaj vas iščejo drugi odbori, sedaj pa tudi razumem, zakaj so vas poklicali v mestni svet brez po-| gojev in zahtev! Še mnogo sreče in uspehov v vašo in splošno korist!
Otroški kotiček
Zvezdna devetorica
* *
* *
POZOR! Teh devet zvezd je treba med seboj zvezati s Štirimi ravnimi črtami, toda v eni potezi, ne da bi kaj odstavili svinčnik. To je neverjetno lahko, ali ne? In vendar...
Prosim pa, le nikar nič izgovorov, ako se vam koj ne posreči rešitev te naloge. Rešiti jo je mogoče, celo prav lahko gre to brez najmanjše prevare, samo prav se je treba lotiti.
No, zdaj pa pokažite, kakšne korenine ste!
Draga teta Meta!
Kako, da ee teta Meta nič ne oglasi? Tako sem se izpraševal, ko sem zastonj iskal po Glasu naroda Tvoje ime-
Ko sem pa v zadnji nedeljski številki zopet našel Tvoje ime, ml je srce poskočilo od veselja. Bral sem, da si bila bolna. Boga sem zahvalil, da sd ozdravela- Ako bi
umrla, bi bil zelo žalosten. Kdo bi nam potem pravil lepe povesti o radovednem soncu, o škratih in vilah in bogve koliko drugih?! Zato Ti čestitam k ozdravljenju. Kako se pa Tvoje papige kaj imajo? Kako si vendar, teta Meta, srečna, ko imaš te lepe ptice! Za-Bog Te živi še dolgo let! to Te prosim, ako bi hotela tudi meni dati vsaj malo te sreče. Saj Ti rad nekaj dam zanjo, čeprav nisem bogat- Saj vem, da ne boš hotela zanjo tisočaka.
Praviš, da imaš malo odmerjenega prostora, zato Te prosim, ako bi mi odgovorila kar na dom z dopisnico im sicer takoj.
Pave Franc, Grad 7, p- Cerklje pri Kranju, Dragi Franc!
Niti misliti si ne moreš, kako sem se razveselila Tvojega pisma. Ko vidim, da imam take odkrito-erčhe prijatelje, mi niti bolezen ne more prav do živega, čeprav me včasih malo pretenta-
Do boš vedel, kako sem se res razveselila, Ti sporočam, da sem Ti namenila papigico, ki si jo tako iskreno želiš. Pošlji k nam v uredništvo kako kletko (mogoče po avtu, ki vozi skozi Cerklje), pa Ti vrnem še isti dan Metko z lepo ptičko vred. Hkratu Te prosim, da opozoriš na naš kotiček tudi svoje mlade znance im znanke. Če nas bo le veliko, se bomo tudi v listu bolj razširili in nam bodo morali godrnjavi gospodje dati več prostora- Poskusi se tudi z današnjo nalogo »Zvezdna devetorica«. V zabavo Ti bo, a jaz bom ponosna nate, če jo boš prav rešil.
Prisrčno Te pozdravlja
teta Meta.
Država je odkupila slovenske lokalne železnice
Ministrski svet je na svoji seji v petek zvečer med drugim sklenil odkup prog vioinalnih železnic Ljubljana - Kočevje in Novo mesto, Ljubliann - Vrhnika in Kranj -Tržič.
Kakor je znano, se nahajajo skopo vsi papirji teh železniških družb v slovenskih rokah in je država popravila krivico, ki se je godila ves čas po prevratu lastnikom, ker je država izkoriščevala te železnice ne da bi zato kaj plačala.
»Draga, če se ločiva, ne boš lahko našla spet takšnega moža, kakor sem jaz.«
»Kdo ti pa pravi, da hočem spet imeti moža, kakor si ti?
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
Drugi del.
Vsebina prvega dela.
Že nekai časa je ves London v strahu n trepetu pred skrivnostnim morilcem ki si ie vzde! ime »Jack Maščevalec«
Ko e neka 'ahkoživka izvabila njegovemu ričetu ves denar in ga. ko ga ie upropastila, še zastrupila, je niegov sin - Jack — prisegel, da se bo odšle’ maščeval nad vsako tako malopridno žensko.
Doslei ie izvršil že nešteto umorov n sicer vse v Wlwtechapleu. zloglasnem londonskem predelu. Samo enkrat se ie podal v We-stend m se tam maščeval nad lepo lahkoživko Fvgeniio Martelas ki je na brezsrčen način pognala v smrt mladega lorda Henryja Brad-sona.
V privatnem življenju je bilo Jacku 'me Will,iam Morris in je živel pri svoji teti v VVestendu- ki je imela lepo hčerko- Flo, v katero je bi! Wi!liaifi (Jack) strastno za-Ijublien Že dolgo vrsto let je špekuliral na borz: in si pridobil precejšne premoženie. tako da sta Ela in njena mati z njegovo pomočjo brezskrbno m udobno živeli. Ela ie Wi|!iamu vračala ljubezen z vso udamstjo Da je on tisti grozni morilec Jack, tega seveda ona in niena mati niste vedeli niti najmanje slutili.
Elo pa je zasledoval bogati lahko živec baron Hardy. kateremu je dovajal lepa dekleta stari zvodnik Clifford Temu se ie nekoč posrečilo na spreten način vzbuditi Elino ljubosumnost in jo tako zvabiti v baronovo vilo Rešila pa Jo je pred baronom druga niegova žrtev polhlazna Tenny Nad tem dekletom se ie kasneje baron maščeval tako, da io ie umoril na isti način, kot je to dela! Jack S tem je hotel zvaliti sum na Jacka in se tako maščevati tud' nad niim. ker je Jack že večkrat temeljito prekrižal baronove podle namene.
Policija s kriminalnim šefom in detektivom Davisom na čelu je Jacka zasledovala na vse kriplje in mu skušala priti do živega, a .ie bil ves njen trud zaman. Policiji namreč na bilo znano, da se Jack poslužuie podvodne ladje, ki je bila niegov izum in v tistem času prva podmornica. Na to podvodno ladjo.
(ki jo je imenoval »Teror«) se je znal Jack vedno spretno rešiti pred zasledovalci. »Teror« je imel pristanišče v »Ulici zapadne obale« pod eno Jackovih hiš. Za to skrivališče so vedeli le Jackovi najzvestejši pomagači, pred vsem Jim, Dick, krmar Tom ter služabnica v tej Jackovi hiši Eliza, Jirno-va ljubica.
Ko je policija zasledila, da se Jack s svojimi pajdaši shaja krčmi »Pri britanskem levu«, in ga je tam nekoč skoraj že vjela. je Jack poiskal drug varen kraj, kjer se je mogel shajati s številnimi svojimi pomagači, neko staro premo-garsko barko.
Kriminalni šef in detektiv Davis sta se posluževala vseh mogočih sredstev in zvijač, kako bi ujela Jacka. Skušala sta ga zvabiti v past s pomočjo lepih deklet. Tako sta najela kot vohunko lepo Bessie Wi!kes in jo nastavila kot natakarico v krčmi »Pri britanskem levu« Ta načrt pa se je popolnoma ponesrečil: namesto Jacka so ujeli barona Hardvja, k, so ga skomine na lepo Bessie privabile v tisto krčmo. Barona so seveda morali drugo jutro izpustiti in se povrh še lepo pri njem oprostiti.
Drugi poskus z vohunko, 1"t>o in pogumno Molly, se je v toliko posrečil, da je padel policiji v roke Jackov pomagač Jim, Jimu pa je pomagal iz zapora njegov tovariš Dick, ki se je kot klepar vtihotapil v. policijsko poslopje.
Ko se je kriminalnemu šefu in detektivu Davisu zasvitalo, da ima Jack najbrže neko posebno ladjico. sta zasledovanje zdaj osredotočila na reko Temzo. Jack je po svojih vohunih vedno zvedel za vse Davisove načrte. In v temii noči se ie s svojim »Terorjem« zaletel v policijsko ladjo, na kateri so biili kriminalni šef. Davis in Molly, in jo potopil. Dočim so se vsi drugi s plavanjem rešili na breg, bi bila MoJly utonila, a se je v zadnjem trenutku še ujela za ograjo »Terorja«, ki se ie ravno dvignil iz vode. Tako jo je našel Jack in jo odvedel na svoj dom, kjer zdaj bolna leži. Da je MolIy policijska vohunka, o tem Jack še nič ne ve.
Drugi del
jackova zahvala.
Kriminalni šef je radi Jamovega pobega iz zaporov kar besnel, toda mera njegove jeze še ni bila zvrhana. Zvečer je dobil od Jacka pismo, ki ga je s svojo nesramnostjo spravilo skorajda Iz uma. Jack mu Je pisal:
»Nekega mojega pomnčrfika je tadela čast, da Je bil gost v krasnih salonih slavne policije, in to pa državne stroške. Ker kot gen-tleman vem, kaj se spodobi, se tem potom najlepše zahvaljujem Za pozornost, ki jo je slavna policija izkazala mojemu pomočniku in 6 tem tudi meni.
Žalibog pa se moj pomočnik ni prav nič zredil ob policijski hrani,
posebno se je pritožil nad preprostim jedilnikom, kajti zjutraj je dobival suh kruh in smrdljivo zelenjavo, zvečer pa smrdljivo zelenjavo m suh kruh. On pa ima tako rad biftek in telečje ledvičke!
Od nikogar ne sprejemam darov, in sem se namenil, da Vam povrnem stroške, ki ste iih imeli s tem, da ste mojega pomočnika Imeli na hram. Toda, sam sem imel izdatke za pile in ostalo orodje, s katerim se je moj pomočnik mogel osvoboditi. To orodje je policija obdržala. Zato sem mnenja, da drug drugemu ničesar ne dolgujemo. Vi ste dobili orodje, jaz pa svojega pomočnika. Še nekaj moram pripomnit#: moj pomočnik je
v tem času shujšal za dva kilograma. za kar pa ne zahtevam nobene odškodnine; potrudil se bom, da mu jih sam nadomestim. Prejmite izraze mojega odličnega spoštovanja
Jack.«
Svidenje.
Junaški in drzni Jim je bil ves zbegan. Nepremično in ponižno je stal na pragu.
Nasproti mu je stala Eliza in ga j tako grdo gledala, da ga je kar pot I oblival. Vedel je kaj ga čaka.
»Tu počakaj«, mu je osorno velela. »Takoj se vrnem«.
Nesla je zajtrk k Molly, katero je na svoje veliko začudenje našla že zbujeno in sedečo na postelji Čudila se je zato tako, ker je bila Molly dolgo časa hudo boina in je zdaj prvič zopet prišla k zavesti.
»Kje pa sem?« je vprašala Elizo. »Pri dobrih liudeh«, je odgovorila. »Dolgo časa ste imeli hudo vročino in ste fantazirali.«
Mo!ly je bila še vedno vsa omotična.
»Rada bi se 'oblekla,« je medlo odgovorila.
Eliza ji je vse pripravila in odšla 'iz sobe, pri tem pa je vrata za seboj zaklenila.
Zdaj pa se je lotila Jima. da je siromak kar vidno lezel v dve gube in se le tu in tam upal pripomniti kako besedico v svojo obrambo. Ko se je nevihta zdivjala nad njegovo glavo, oziroma je EMzi pošla sapa, je prišel tudi ubogi Jim do besede. Ko pa ji je na koncu podaril krasne uhane, mu je velikodušno odpustila. Zaenkrat. Ampak v bodoče naj se varuje takih in enakih podvigov, sicer bo joj.
*
Med tem se je Molly napravljala in naenkrat zaslišala kako se Eliza krega. Hotela je stopiti iz sobe, toda vrata so bila zaklonjena. Prisluškovala je pogovoru. Ko je skozi ključavnico zagledala Jima, jo je spreletela zona. Vedela je. da je sedaj izgubljena. Jack ji je prizanesel, toda za koliko časa? Vsa obupana se je zgrudila na stil.
Eliza se je zdaj spomnila na svojo jetnico. Odklenila je vrata in stopila v sobo. Jim, ki je gleda] za njo, je naenkrat ves divji planil v sobo.
»Ha. to je tista izdajalka! Ta — ta me je speljala policiji v roke.« MolIy je kar otrpnila od groze. Elliza pa mu ni dopustila, da bi se približal Molly, češ, da je Jack strogo prepovedal, da M se kdo dotaknil tega dekleta. Dobro veš, Jim, kaj pomeni kršiti Jackove zapovedi!« ga je posvarila.
Jim se je moral vdati, še enkrat je ošinil Molly in s sovražnim pogledom in z grožnjo, da bo že od Jacka Izprosil njeno smrt, je šel.
Ko sta ženski ostali sami, }c lliza posmehljivo spregovorila;
»AH mislite, da vas bom res varovala pred njim? To sem samo zato storila, ker je naš vodja ukazal. <ja se vas ne sme nihče prl-takrrtf. Zakaj ste izdali mojega Jima? Jack vas bo kaznoval.«
Pri teh besedah je stopila k nekemu predalu dn iz njega potegnila
jekleno verižico s ključavnico. Grozeče je stopila k Molly. ki je bila že na pol mrtva od strahu. In ji uklonila roke. Nato je odšla.
Molly je proseče kliknila za njo: »Imejte usmiljenje —.«
Nič odgovora. Le ključ je dvakrat zaškrtal v vratih.
Jackova moč.
Eliza in Jim sta zaslišala, da je prišel Jack. Takoj sta šla k ulemu, ter mu vse povedala, in Jim ga je zaprosil, naj mu izroči Mol!y. Toda Jack je to rezko odklonil.
»Nihče se ne sme zoperstavljati mojim ukazom. Jaz tega ne trpim, site razumeli. Jim?«
»Sem, gospodar.«
»Potem idite. Kasneje bom sam zaslišal to dekle.«
Zunaj je Jim zaškripal z zobmi: »V zaporu me je ves čas tolažila misel, kako bom obračunal s to nič vrednico, kadar pridem ven. Zdal pa... Sam jo bo kaznoval! Hm, jo bo ali pa tudi ne... Kaj praviš ti k temu. Eliza?«
»Pravim tako.« je odgovorila Eliza. »da to le njemu prepusti. On je gospodar in njemu se moramo vsi pokoravati. To pa tudi veš, Jim, da on v takih rečeh ne pozna šale. Zato ne godrnjaj in bodi vesel, da si spet pri meni in da sem te sprejela nazaj v svoje ranjeno srce. Zdaj pa bodi pameten in poslušaj samo njega, gospodarja, — in pa mene!«
»Imaš prav, Eliza,« ji je pokorno pritrdil Jim. Tli imaš sploh zmeraj prav. Ampak nahujskati ga pa le daj proti tej izdajalki, kolikor ga moreš.«
»Ne boj se, Jim.«
Jim je odšel iz hiše. Eliza pa V kuhinio. A že jo je poklica] Jack. »Kje je vohunka?«
»V svoji sobici, gospodar.«
»Ona ne sluti, da vemo, kdo je?« O, vse ve! V vročici pa je toliko otepala okoli sebe, da sem ji morala ukleniti roke.«
To ji ne bo škodovalo, tudi Jim je bil nekaj časa uklonjen.«
»Zaslužila je smrt, gospodar!«
Na to je Jack samo zamahnil z roko in dejal; »Zdaj imam važno delo, In nihče naj me ne moti. Kasneje pojdem k njej. Potem bom že odredil, kako in kaj.«
Eliiza se je vrnila v kuhinjo, a ni ji dalo, da ne bi šla malo trpinčili ubog.) jetnico. Pokukala je pit vratih in se zagrohotala:
»Hahaha, ali veste, kdo vas vsak’ čas obišče? No, uganite — nli res ne veste?«
MoJly jo Je samo prestrašeno gledala.
»Jack vas bo obiskal, on saifl vas bo kaznoval grda Ifzdalaikat Molly je od groze omedlela..« Mrtvaška tišina je vladala po hi* ši ko je Čez čas Molly spet prišis malo k zavesti. A zdaj je zaslišal* hitre korake, vrata so se odprla -<
In na pragu Je stal mož s črno masko na obrazu — Jack!
MoMy je zamižala.
Jackova sodba.
Dolgi je Jack gledal Molly, -+ njej se Je zdelo da celo večnosl« Skozi priprte veke je videla nJo* gove žareče oči in bilo ji Je, kako# bf jo sežigale.
»Kako vam je Ime?« je po ** gem molku spregovoril.
Duševna kronika
XBan dr. Natlačen v torek 21. t. ni. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
X Za mlade matere in odrasla dekleta se prične koncem januarja letaj o negi, prehrani in higijeni otrok v Zavodu za zdravstveno zaščito malen in dece (Dečji dom kraljice Marije, Lipičeva ulica 3). Tečaj je brezplačen. Prijave in podrobna pojasnila daje zavod.
X Zopet nesreča s patrone. V Moravčah je 20 letni delavec Janez Kapla nabijal po polni patroni, ki so mu Je nenadoma razpočila in ga tako poškodovala po obeh rokah, da je moral iskati pomoči v bolnišnici.
X Zvočni signali motornih vozil v mestu. Policija pripravlja novo naredbo. ki naj ukroti preglasne avtomobiliste, oziroma njih kričeče hupe. tvesti namerava polagoma svetlobne *ignale, kar hi bilo vidno in ne bi Povzročalo toliko neprijetnega hrupa.
X Pešci! Prehod čez ceste je po mestnem redu v Ljubljani dovoljen samo v posebnih odrejenih prehodnih Pasovih, ki so označeni z dvema črtama. Teh črt pa doslej v Ljubljani, ka-bor priznava policijsko poročilo, — Še ni.
X Ljubljanski velesejm bo imel ort Uh. maja do 11. junija Iti. mednarodni Vzorčni velesejm s posebnimi razstavami, jeseni od 29. avgusta do 9. eentemhra pa razstavo p »d imenom ^Ljubljana v jeseni«.
X Dražba kožuhovine bo v Ljulv Ijani v ponedeljek 27. t. m. T5'ag<* Pošljite prodajni organizaciji »Divja, boža«. Ljubljana. Velesejm.
X Ljudska univerza v Ljubljani: V Ponedeljek 20. t. m. bo predaval dr. Pfof. Milan Vidmar o električnem gospodarstvu. Začetek ob 20 v Delavski zbornici. Vstopnine ni.
X Češki pisatelj A. C. Nora bo v Ponedeljek 20. t. m. predaval v Ljub-j‘Vni pod okriljem JČ Lige. Predava-e "jo sc bo pričelo ob 20 v verandni dvorani Uniona. Predavatelj bo sez-osebnostmi in strujami v sodobni češki literaturi.
X 20 kg težkega soma Je ujel Tu-bok T. iz gv vida v potoku Poljskavi. ®^iiil občinstvo z najpomembnejšimi jegovi tovariši so ujeli ta dan če manjših somov, ki so tehtali od 7-l« kg.
X Sedanja uprava našega radia Cvirne podatke o načinu, kako si ^ organizirala uprava našega radii v okviru Prosvetno zveze, prinaši ton ja številka tednika »Radio Ljub b'\n,a*' Iz nje izvemo, da je ostal nai ® avtonomna edinica, ki jo up • V ja In vodi uprava, sestoječa si .' .PT£. prof. Fr. Koblarja (program] '!'v' Pr°f. ing. M. Osane (tehnični sivo) in M. Stareta (uprava). Pro jamski odbor je izpopolnjen. Vse po 6 I*o gotovo tudi zanimala po *0<n>a med državo in PZ, ki jo tud javljena v tej številki - Vsa šte !l J® B’lno pestra in gotovo met Soanom.ivej.Simi> bar jih je dozda iz , 1 prinaša tudi izvirno gradiv« nj pr®ickle dobe naše radiofo Ohii\ 8 ®° vzbudilo veliko pozornost v0 r., , ®iib, poskrbljeno je za žaba Ča 7 e'11‘b se sam najbolje priporo
naročniki6862? naro?nino Din 12 B'
Za nr: v vrb" vsega še zavarovan
zav?', 8mrt,,e nezgode in imaj, jim [°;.'m Wt za primer, da si bošlk m,POkvaru Brezplačno Številk, Piš;,,.' ? ava ra,1r> vsakomur na ogled daucs dopisnico; Upravi ted
Notranja Mongolija — samostojna država
Pariz, 18. jan. r. Velikanska država notranja Mongolija je proglasila neodvisnost od nankinške vlade in bo podrejena Tokiu. To vest prinaša londonski »Daily Ilerald« iz Pekinga. List pravi, da je neodvisnost proglasil knez Tehvang. Novi vladar notranje Mongolije se bo imenoval cesar. Znano je, da je šef notranjo Mongolije sklenil dogovor z Mandžurijo, po katerem bo država Mandžukuo oskrbela novo državo z vsem potrebnim orožjem iu municijo, da se bo mogla braniti pred morebitnimi napadi nankinške vlade.
Knez Tehvang se je za ta korak odločil po dolgih razgovorih, ki jih je imel tajno s Toki jem, Nankingom in Moskvo.
Herriot ne sprejme predsedstva
Pariz, 18. jan. r. Radikalno« socialistični klub je imel včeraj popoldne sejo, ki je trajala več ko eno uro in ki se je je ude* ležilo mnogo parlamentarcev. Po dolgi debati o političnem položa* ju je večina prisotnih senatorjev sklenila, da je ireba zdaj tik pred volitvami zahtevati, da Herriot, naravni šef stranke, za* vzame svoje mesto na čelu st ram ke. Posebna delegacija, z bivši* mi predsedniki vlade Chautemp; som, Steegom in Albertom Sar* rautom je takoj odšla k Hcrrio* tu, da mu sporoči željo večine se* hatorjev.
nam je kategorično izjavil, da je sklenil, da ne sprejme predsed* stva radikalno * socialistične stranke. Dalje nam je rekel, da je sporočil predsedniku vlade Lavalu, da bo odstopil kot mi* nister, vendar sta se sporazume* la, da bo odstopil šele tedaj, ko se bo Laval vrnil iz Ženeve, da ne bi že zdaj prišlo do krize vla* de.
Včeraj doppldne je Herriot sporočil Lavalu svojo namero, da hoče imeti proste roke. Laval insistira na tem, da Herriot ne odstopi pred začetkom volilne ‘ kampanje. Herriot pa ni mogel
Po dveurnem sestanku s Mer* pristati na to, temveč si je pri* riotom so radikalno*socialistični	držal pravico, da bo sam odločil
s en a tor ii izjavili:	Predsednik	o trenutku, kdaj h'"1 nrlctorVl.
Razmerje sil na severnem bojišču
Rim, 18. jan. U. P. Tu cenijo, da so Abesinci zbrali na severu armado, ki šteje približno 130.000 dobro oboroženih in izvežbanih mož. Njih vrhovni poveljnik jc vojni minister ras Mulugeta. Te abesinske čete se drže na črti, ki gre od Sekcta na vzhodu preko Antale in tik ob Mak ali proti rc* ki Setit v zapadni Tigreji. (Ta črta' seveda ne upošteva zadnjih abesinskih uspehov pri Makali sami in v smeri proti Aksumu.) Abesinsko armado predstavlja 25.000 mož rasa Buru j a, 30.000
mož rasa Imruja, okoli 26.000 mož pod vodstvom rasa Muluge* te in Sejumovo armado ter manjši oddelki. Glavni del te armade je zbran na približno 40 km dolgem odseku fronte pri Makali. Največja koncentracija abesinskih čet pa je na vrhovih gorovja Amba Aladži.
Tem abesinskim četam naspro* ti stoje italijanske čete pod po* veljstvom generalov Santinija, Meravigne in Birolija, skupno trije armadni zbori.
Govor Italijanskemu delavstvu
Rim, 18. januarja, z. Danes po* X)ldne ob štirih bo prvi radio* x>govor s sedmimi milijoni itali* lanskega delavstva, ki bo v ta ramen zbrano pred zvočniki irseh podjetij in tovarn v Itali* |L Gre za pravo fašistično»pro* ragandno radio*prireditev delav* ►ki masi po vzgledu sovjetske rropagande med delavci._____
Kaj je povedal Eden?
London, 18. jan. n.
Angleški zunanji minister Eden je imel včeraj pred svojimi volil-ci govor o glavnih smernicah angleške zunanje politike. O petrolejski sankciji ni izdal niti besedi-dioe. Razčlenil je samo v splošnem problem kolektivne varnosti in je poudaril brezpogojno zvestobo Velike Britanije paktu DN. Napovedal je reševanje italijansko abesinskega spora »z nekega viš-
nika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva 7. Ljubljana.
X Hlapca Gošteta so našli v petek v Stepanji vasi, kjer se Gruberjev kanal spet združi z Ljubljanica. Že 12. decembra so videli ljudje nekega moškega plavati po Gruberjevem kanalu pod Karlovškim mostom, pa mu niso mogli pomagati. *Po klobuku na bregu so ugotovili, da gre za hlapca Jožeta Gošteta iz Špitaliča, sedaj pa po obleki sodijo, da so iz vode potegnili njegovo truplo.
X Urbrnč 25 let na varnem. Znani vlomilec in strah Dolenjske
Jože Urbanč je bil lani v Novem mestu obsojen zaradi vlomov na 10 let robije. V kaznilnici je pa z bajonetom napadel jetniškega paznika Ludvika Tešarja in ga smrtno-nevarno ranil. Zato je bil v petek obsojen še na 15 let robije, da bo Dolenjska varna pred ni;m 25 let. Urbanč se je pritožil.
X Sveži grobovi. Danes, v nedeljo ob pol 16. pokopljejo v Dravljah žel. uradnika Frana Kelparja iz Zg. Šiške, v Celju pa go. Lucijo Pušavčevo iz Gaberja, ki jo jie v opatijski cerkvi pri maši zadela kap. N. v. m. p!
jega stališča in je pri tem navedel dve bistveni točki njegovega zunanjepolitičnega programa:
1)	Ne smemo pustiti, da bi napadalec prejel nagrado.
2)	člani DN morajo biti v svojem skupnem sodelovanju tako močni in tako složni, da morajo nuditi vsakemu sedanjemu in bodočemu napadalcu dokaz, da so le miroljubna pogajanja — in ne napad — ne le najboljše sredstvo za mirno rešitev sporov, marveč tudi edino uspešno sredstvo sploh.
Moč kolektivnega sistema je odvisna le od tega, v koliki meri lahko pri njem sodelujejo vse članice DN, in si cer vsaka po Svoji mo* či.
Francosko opozorilo Berlinu
Berlin, 18. jan. r. Doznava se, da jc francoski poslanik Fran* cois Poncet imel daljši razgovor z v on Biillovvom v zvezi z nem* škim razburjenjem radi angle* ško*francoskega vojaškega spo* razuma, ki po nemškem mnenju krši lokarnski sporazum Posla* nik Poncet je opozoril, da se je Francija morala zavarovati pred nevarnostjo ponovne oborožitve demilitarizirane cone v Porenju.
Nemška vlada je nato London obvestila, da nima takega name* na.
„Bela knjiga14 o angleškem oboroževanju
London, 18. jan. n. Vlada bo najbrž že v nekaj dneh izdala »Belo knjigo« o potrebi angle* škega oboroževanja ha morju, v zraku in na suhem.
Novi program oboroževanja predvideva:
1)	Daljnosežno zmodemizira* nje stalnega, že obstoječega voj* nega kadra;
2)	veliko povečanje zračnih sil;
3)	petletni naknadni program za mornarico, ki predvideva med drugim zgraditev 70 novih križark;
4)	Združenje vseh angleških obrambnih sil pod vodstvom drž. odbora za nar. obrambo.
5)	Moderniziranje in zgraditev važnih strateških baz. kakor sta Malta in Sindanur
Madžarsko - nemški odnošajl
Madiarsko-nemški odnošaji
Budimpešta, 18 jan. z. Danes se je vrnil iz Berlina madžarski trgovski minister, ki je izjavil novinarjem, da so njegova poga* janja z nemškimi odgovornimi krogi uspela in da je z njih re* zultatom popolnoma zadovoljen
Gledališče
DRAMA Začetek nh ?0 uri
19. nedelja ob 15. uri Uboga Ančka Mladinska predstava Globoko znižane cene od 20 Din navzdol ob 20. uri Pesem s ceste Izven 20. ponedeljek Pesem s ceste Red A.
O P F R A
19 nedelja ob 15. uri Mala Flora-mye. Izven Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Gostuje tenor šepee iz aZgreba. Ob 20. uri Ples v Savoju Izven Globoko znižane cene od 30 Din navzdol, 20. ponedeljek zaprto.
Električno oko
Ruski učenjak dr. Zvorikin, ki idela v laboratorijih American Radio Corporation v Camđenu ima velike zasluge za novo uprav senzacionalno iznajdbo in sicer je to električno oko. Zvorikin je s sodelavcem dr. Mortonom dal človeštvu nekakšno »tretje oko«. Id je mnogo bolj popolno, kakor pravo človeško oko, kajti z njim vidimo tudi v temi in mnogo bolj natančno. Glavno vlogo pri električnem očesu igrajo elektroni. Z njim se odpirajo človeštvu nove možnosti za odkrivanje tajnosti prirode in vesoljstva. Z električnim očesom vidimo štirikrat dalje kakor s človeški močesom- V zvezi z teleskopom in mikroskopom
opazujemo z njim lahko sonce in zvezde in vse življenje mikrokozr ma, življenje in gibanje bacilov itd. Važna je iznajdba tudi za strategijo in pomorstvo-
Noče osovraženega imena
Uradno glasilo sovjetske vlade »Izvestija« objavlja tudi osebe, ki so spremenile svoje rodbinsko ime- Dne 4. januarja je glasilo objavilo med drugimi tudi tole spremembo:	Hitler Salamon, sin
Wolfa Hitlerja iz mesta Kamenjec Podolski, Ukrajina, prebivajoč v Lenjinu, moskovska oblast, spreminja svoje ime v Kamenski. Rodbinsko ime so spremenili tudi Mo-gilnij (grobar), Lisokobilka C konj
z liso), šulikov (slepar), Beznosik (brez nosa) in drugi, ki nočejo več imeti osovraženih, smešnih in žaljiva imena.
Radio Ljubljana
Nedelja, januarja. Ob 8: [»oročila, 8.15 Telovadba. 8.45 Vesela jutranja glasba, 9.45 Versko predavanje, 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11 Koncert Praškega kvarteta, 11.40 Mladinska ura, 12: poročila, 12.15 plošče po željah, 15: Kmetijska ura: Organizirajmo sadne nasad o (inž. Skubic), 15.20 Nekaj za ples, plošče, 16; Gospodinjska ura:	Higijena
kmečkega gospodinjstva (dr. Amalija Šimee), 16.15 Pesem in ples (oktet rud. nameščencev iz Trbovelj), 19.30: Narodna ura, predava Rosanda Gav-
rilovič o slovanski duši v zgodovini našega naroda, 20: Koncert lahke glasbe, 21.15 Arije iz ruskih oper poje Bernotova, 22: poročila, 22.15 prenos iz Nebotičnika.
Ponedeljek, 20. januarja. Ob 12: Zvoki iz Romunije, plošče, 12.15 poročila, 13: čas, poročila, 13.15 Revija glasbil, plošče, 14: poročila, 18: Zdravniška ura, o oslovskem kašlju predava dr. Magajna, 18.20: Kvartet Lisinski, plošče, 18.40: Kulturna kronika, dr. F. Stele o slikarju Kaucigu, 10: poročila, 19.30: Narodna ura, novinar Dušan Sinobad iz Beograda predava o jugoslovanstvu v Severni Dalmaciji, 20: Prenos opere iz Beograda, med odmorom glasbeno predavanje V. Ukmarja in poročila.
Čitajte „Glas naroda"
MALI OGLASI
y«ike beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Dri. in ban. davek g Din. Oglasniki, ki Iščejo elažbe, plačajo samo po 25 par za beaedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilo
Sobosllkarskl In pleskarski 'pomočnik, v svojem poslu izvežban strokovnjak išče službe kjerkoli, čeprav bi ne odgo-irarjala njegovemu poklicu. Rafold Stanislav, Medvode St. 9.
MESTO
samostojnega knjigovodje - bilancista Išče Izkušen strokovnjak, vešč tudi kartotečnega sistema, za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod »Samostojen 315« na ogl. odd. lista.
HRANILNE
KNJIŽICE
kupite in prodate
najugodneje potom Adamič, zastopnik »štedovne zadruge« Ljubljana, Gosposvetska 8, Telefon 32-86, Maribor, Tomšičeva 11.

Za 1. marec iščem 2 sobno stanovanje
ob cesti proti St. Vidu. Ponudbe pod »St. Vid« na upravo lista.
la jajca
zajamčeno sveža, debela, zaboj 720 komadov Din 490.-la cvetlični med kanta 30 kg Din 390.— franko podvoz razpošilja povzetjem G. Drech-sler — Tuzla.
I a oreh. jederca 5 kg Din 100.— Zaklane pitane očiščene purane, piške 10 kg Din 120.— franko poštnina razpošilja G. Drechsler Tuzla
PERJE,
kem. očiščeno, polnjene pernice in blazine, dobite najboljše in najceneje pri »Posteljina« Zagreb, Ilica 76/32. Zahtevajte brezplačne cenike in vzorce.
KKKKKK
Ženitve
in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah - diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročlte takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3.
xxxxxx
HnnllntlmiižlM
prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10
Čitajte!
Priporočajte!
Širite!
„GLAS
NARODA“!
Ogromno zalogo blaga za preobleko pohištva
f
mzm

priporoča
A. G- E. Skabernb
Ljubljana
Oglejta si izložbo
PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.)
100 kg. Din 36.— postavljeno na dom
Ne bo Vam žali
Se danes si preskrbite in poskusite parketno voščilo
s katerim očistite Vaše parkete vseh madežev, jim daste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi.
trg. kuriva Borštnikov trg 2.
Tel. 33-53
Cena škatlji . , , Dl nlO,—
Velika škatlja « > Din 18.—
Odprto po kg , i Din 24.—
Glavna zaloga:	Telefon 35-65.
R. Hafner, Ljubljana. Celovška 61
^■aho.o.oiCDioeoeo-cDBaicD.o-ohOhOEO
o Makulaturni papir o
■	v večjih množinah	-
■	dolbite v upravi „Glasa Narodau ■
<OEC3ic>ioic3eoioeohoEoeoBoeoic3ioioio
V-
STEDITE PRI VSEM, LE NE PRI ZDRAVJU 1 ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO!
POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI,
MNOGO STANE
NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE lN DVIGA ŽIVLJH!N8KO MOČ !
Bodočnost je za Vas neznana dežela
Co hočete spoznati Vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče.
Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest m poti. V takem položaju sc niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali
.......-.... kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj
bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaže-Ijeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, Ijube-| zen In blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgre-' Site in Vara sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka karijera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate v nepovoljnem času?
V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče.
Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznah smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom nasproti-
Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah.
Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode.
Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših
tudij mojega zahvaljujem.
»isu, z ozirom na studij mojega
i posta
klijentov. Prosim, čitajte:
»Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na
življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje —----„	.
Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker sc vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše. napovem izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zalivalo, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo, vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dip1-tehnik, Maribor.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze.
Stalna in točna adresa se glasi:
Grafološki bureau — Celje
poštni predal 106.
izdajateljITrosliTFr. Knafli/. — Urednik: Milan ZudneU. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja ITauo Jezeršek. — Vsi v Ljubiji«"-