Ameriška Domovi na 'A'fl/1'ER AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 37 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 22. 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Umefni luni skupaj poleteli v vesolje Združene države so sinoči poslale v veselje dve umetni luni skupaj z eno samo ra-k'atc. WASHINGTON, D.C. — Sinoči ob 10:45 so s Cape Canaveral v Floridi poslali na pot okoli Zemlje z raketo Thore-Able-Siar 250 funtov težki Transit II1-B navigacijski satelit in 54 funtov težko kroglo “Lofti”, ki naj bi poslala nazaj na Zemljo nove podatke o jonosferi. Obe umetni luni krožita okoli Zemlje v srednji oddaljenosti 575 milj. Sedanji poskus je tretji v vrsti. Prvi podobni poskus je bil izveden z uspehom lani v juniju, drugi v novembru, pa se je ponesrečil. Glava rakete z o-bema satelitoma je tedaj padla na zemljo nekje na Kubi in menda ubila neko — kravo. Belgijci bodo voliii BRUXELLES, Belg. — Kralj 3e razpustil parlament in določil za 26, marec nove državne volitve. S tem je končana vladna kriza, ki se je začela prav za prav lani v juliju, ko je prišlo do nemirov v Kongu. Belgija je v Kongu izgubila veliko imetja in dohodkov. To je bilo treba spraviti v sklad v domačem proračunu. Pri tem je prišlo do nesporazumov med vlado in socialisti. Ta spor je privedel do stavke in nemirov koncem leta lani in Začetkom letošnjega leta. Pred nekaj dnevi so liberalni člani vlade izstopili in s tem spravili vlado krščanskega demokrata Ejrkensa v krizo. Pri volitvah bo glavna borba med krščanskimi demokrati, ki ®o najmočnejša .stranka v deželi, in socialisti, ki so v Henry-Paul Spaaku dobili novega vodnika. ^ pozTvImvu Pisatelji raznih narodnosti prosijo Hruščeva. naj izpusti sodelavko pok. Borisa Pasternaka. BONN, Nem. — Skupina 37 znanih pisateljev iz Združenih držav, Velike Britanije, Franci-3e, Skandinavije, Italije in Nemile se je obrnila na predsednika ^lade Sovjetske zveze s prošnjo, 313j poskrbi, da bosta Olga Ivin-akaia in njena hčerka Irena, tes-Hi prijateljici pok. pisatelja Bo-risa Pasternaka, izpuščeni na svobodo. Imenovani sta bili obsojeni in •'■aprti češ, da sta kršili določbe ° tulih valutah pri upravljanju onorarjev, ki jih je dobival Pa-sternak za tisk svojih del v za-rnej,9tVU. Novi grobovi Mary Brodnik V ponedeljek je umrla v St. Alexis bolnici Mrs. Mary Brodnik, s 7502 Cornelia Ave., prej iz Collinwooda. Rojena je bila v Malem Lipju pri Žužemberku, od koder je prišla v Ameriko leta 1903. Tu zapušča sinova Franka in Stanleya, hčerke Mrs. Rose Martinčič, Mrs. Mary Slapar, Miss Josephine Brodnik, Mrs. Jennie Haritan, 9 vnukov in 5 pravnukov. Soprog' Frank ji je umrl leta 1924. Bila je članica Oltarnega društva Marije Vnebovzete in Krožka št. 1 Pro-gres. Slovenk. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Pokojnica bo položena na mrtvaški oder danes ob dveh popoldne. Pogreb oskrbuje pogrebnica Mary A. Svetek. John Mahne Danes zjutraj je umrl v Euclid Glenville bolnišnici John Mahne z 1850 Kapel Drive. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb. zavod na E. 152 St. ------o----- Pred nemiri v Rodeziji LONDON, Vel. Brit. — Tod se je vršila že dalj časa konferenca za izvedbo ustavnih reform v Severni Rodeziji, ki je povezana z Južno Rodezijo in Njaso v samoupravno enoto Britskega imperija. črni predstavniki so izjavili po razgovoru s predsednikom uriUmsk*. vlade Macmillanom, da so “bili ogoljufani,” da torej niso dosegli izpolnitve svojih želja. Upali so, da bodo dobili večino, če ne pa vsaj enakopravnost v rodezijski zakonodaji in vladi, saj dejansko predstavljajo 95 odstotkov celotnega prebival, stva. 1 I * * Beli kolonisti v Rodeziji se upirajo talki rešitvi in groze naravnost z uporom in priključitvijo k Južni Afriki. Angleška vlada je za vsak slučaj, pozvala k pripravljenosti del svojih čet v Keniji. ------o----- Wmk sneg v - Teksasu! LUBBOCK, Tex. — Zahodni Texas je dobil včeraj nepričakovano visok sneg. Ponekod ga je padlo do 20 palcev in še čez. Prebivalstvo je bilo na tak sneg nepripravljeno. V Wolfforthu je moralo na primer 125 učencev prenočiti v šoli, ko zaradi visokega snega niso mogli domov. Na stotine avtomobilov in bu-sov je cbtičalo v snegu. Vrhovno sodišče ZDA pred vrsto odločitev Zvezno vrhovno sodišče je včeraj začelo zopet redno delo po zimskem odmoru. Na dnevnem redu ima vrsto pomembnih vprašanj. WASHINGTON, D. C. — Med glavnimi vprašanji, s katerimi se bo Vrhovno zvezno sodišče ukvarjalo naslednje tedne, je brez dvoma vprašanje obvezng-sti komunistične partije v smislu zakona o notranji varnosti iz 1. 1950. Ta zakon določa, da se mora komunistična partija prijaviti pri Odboru za nadziranje podtalnih dejavnosti. Prija, viti se morajo seveda tudi vsi njeni člani. Komunistična partija trdi, da je zaken v nasprotju z ustavo. Njena prva zadevna pritožba je bila zavrnjepa. Na dnevnem redu Vrhovnega sodišča so dalje določbe o obveznem praznovanju nedelje, zakonitost ali nezakonitost prisluškovanja telefonskim razgovorom od strani oblasti pri zasledovanju zločincev, obvezno članstvo v delavskih unijah, nadzorovanje spočetij in še več drugih spornih vprašanj, ki zadevajo ameriško javnost na splošno. ------------o----- — Znanstveniki trdijo, da 'e v morju nad 10 bilijonov ton zlata. Zadnje vesti Ne pozabimo svojih velikih mož! ' J i Rojstni dan G. Was.hingtona, prvega predsednika ZDA. -------------o----- Pomoč naj bo stalna! Predsednik Kennedy je predložil Kongresu načrt za pomoč predelom z veliko brezposelnostjo kot nekaj stalnega. WASHINGTON, D. C. — V načrtu, ki ga je predsednik Ken. nedy poslal v Predstavniški dem, je predvidena cbš:rna zvezna pomoč gospodarsko prizadetim predelom dežele na temelju stalnosti. Zvezna vlada bo posameznim krajem in občinam posojala večje vsote za obnovo in razširitev obstoječe industrije ter za pritegnitev nove. Sklad za ta posojila naj bi trenutno do. bil 300 milijonov. > Poleg tega predvideva predlog tudi 75 mili jenov kot darilo, ki naj pomaga naselje u in občinam graditi, potrebne CvV«*-, vodovode CAMBRIDGE, Mass. — Massachusetts Institute uf Technology in Massachusetts Hospi-[in druge javne potrebe, katerih tal General sta objavila, da sta našla nov način zdravlje- izpopolnitev naj napravi kraj privlačnejši za nove industrije. nja raka na možganih s po-, Posebna vsota 10 milijonov je KATANGA MOBILIZIRA, KO SO ŠE ZDRUŽENI NARODI ODLOČILI UPORABITI SILO Predsednik Katange Čombe je odredil včeraj mobilizacijo vseh črnih in belih prebivalcev dežele za “obrambe življenj in lastnine pred Združenimi narodi.” — Glavni tajnik ZN je .dobil polnomočje rabiti silo ,za preprečenje domače vojne med posameznimi skupinami in plemeni. — Sovjetski predlogi zavrnjeni. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Nekaj ur potem, ko je Varnostni svet z 9 proti nič glasovom odobril resolucijo Združene arabske republike, Liberije in Ceylona za novimi pooblastili in navodili silam Združenih narodov v Kongu, je predsednik Katange, ki se je lani ločila od Konga in se :roglasila za neodvisno državo, odredil mobilizacijo vseh siljkvi sv. Vida sv. maša za pok. /z Clevelanda in okolice i V Slovenijo— Včeraj sta odpotovala v Slovenijo Albin Haffner s 6005 St. Clair Ave. in ga. Stamenka Savič s Cable Ave. Vse potrebno za pot jima je uredila pot. pis. A. Hollander. V Florido— Frank Verhovsek in Emil Bukovec, lastnik trgovine na 6024 St. Clair Ave., sta se odpeljala v Pompano Beach v Florido na kratek počitek. Zadušnica— V nedeljo ob sedmih bo-v cer- Zahod Var- za obrambo dežele in njene neodvisnosti. Katanga ima oko-ii 5,C00 mož, ki so dobro opremljeni in izvežbani. Moštvo sestavljajo afriški domačini, vodijo pa jih največ belgijski častniki. Poleg tega je Čombe organiziral še posebno tujsko legijo, sestavljeno pretežno iz belcev, ki jih je najel v raznih delih sveta. Čombe je glavni nasprotnik Lumumbe in njegovih pristašev. V Katangi je Lumumba tudi nasilno končal svoje burno življenje. V Katangi vlada na splošno red in mir, uprava in gospodarstvo pokrajine sta urejena. Rudniki so dali lani več rude kot kdajkoli prej, kljub nemirom v Kongu, čom- dosegel zmago nostnem svetu NEW YORK, N. Y. — Varnostni svet je končal svoje zasedanje včeraj zjutraj ob 4.21 po ostri debati med predstavnikom ZDA Stevensonom in predstavnikom ZSSR Zorinom. Sprejel je resolucijo, ki daje ZN nova polnomočja za pomi- be si je pridržal belgijske sve-1 ritev Konga, če je treba, sme- Iz slov. naselbin LORAIN, o. —v sredo l. mar-ca bo v Ohio Theater v Lorainu °h enih popoldne posebna predla za Golden Age Club. sl°p je prost vsem, ki so do-b°lnili 55 jet a|j VgQ Na razpo-ago bodo okrepčila. cL.Qudv močjo atomskega reaktorja. WASHINGTON, D.C. — Sodijo, da bodo odbori še danes končali svoje delo na zakonskem predlogu za podaljšanje brezposelne podpore s pomočjo zvezne vlade, in da bo ta že danes prišel v razpravo pred celotnim Predstavniškim domom. WASHINGTON, D.C. — Danes se bo sestal s predsednikom Kennedyem L. Thompson, ki se bo jutri vrnil na svoje mesto kot poslanik ZDA v Moskvi. WASHINGTON, D.C. — Bombnik B-47 strategičnega letalstva se je tekom polnitve z gorivom v zraku vnel. Enemu članu posadke se je posrečilo rešiti, 4 pa so mrtvi. Nesreča se je dogodila nad državo Kentucky. tovalce v upravi, gospodarstvu in v vojaštvu. V kolikor je pripravljen priznati zvezo z Leopoldvillom, je to samo na temelju široke samouprave. Združeni narodi naj preprečijo vojno Poveljnik čet Združenih narodov McKeown je odletel v predvidena kot siklad, iz katere-'pokrajino Ekvator, kjer je ga naj dobiva jo pomoč delavci, I zbral gen. Mobutu čete za ko se bodo usposabljali za nove vrste dela. V preteklosti so bdi taki načrti predvideni kot trenutna pomoč, Kennedy predlaga, naj dobi Trgovinsko tajništvo stalna polnomočja za izvajanje omenjenih načrtov v predelih, kjer se bo pač pojavila potreba. -------o- Zdravniki stavkajo TOKIO, Jap. — Okoli 100.000 zdravnikov in zobozdravnikov je izvedlo v ponedeljek protestno stavko, da bi podprlo svojo zahtevo po spremembah v javnem sistemu zavarovanja za bolezen. Za slučaj nujne potrebe so bi- kdanjega le odprte vojaške bolnišnice in ambulante, med njimi tudi one ra ameriških oporiščih. vdor v Vzhodno pokrajino, kjer je središče pristašev Lumumbe. McKeotvn hoče med obema skupinama vzpostaviti nevtralni pas, ki naj piepre-či tudi vsak slučajen spopad. Podoben nevtralni pas pod varstvom čet Združenih narodov naj bi ločil tudi Katango od pokrajine Kivu, kjer so bili do nedavnega na oblasti lu-mumbovci, kjer pa je izgleda sedaj njihova oblast razpadla. Tudi v Stanleyvillu, sredi-:ču Vzhodne pokrajine se položaj še ni ustalil. Nekatere vesti trdijo, da je oblast dejansko v rokah gen. Lumdule, ne-poveljnika kongo-ških domačih čet, čigar pomočnik je bil sedanji gen. Mobutu. jo sedaj za preprečitev doma-; če vojne uporabiti tudi silo. Sovjetska zahteva po odsto-1 pu Hammarskjoelda in po u-miku čet ZN iz Konga je bila zavrnjena, prav tako je blia' zavrnjena sovjetska zahteva j po kaznovanju krivcev politic- | I°šnjem izletu nih nasilij, ker je bila omeje- Vaja_ Agnes Zobec. V soboto ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Karla Otoničar ob 29. obletnici smrti. Rokoborba— Jutri ob 8:30 zv. bo v Areni i zanimiv nastop rokoborcev. Po-t merili se bodo Lord Layton in l Sato Keomuka, Chris in John i Tolos ter Bearcat Wright in Ilio DiPaolo. Dopolnilo— j V zahvali za pok. Mary Ban je po pomoti izostalo ime Jo-; sepha Fabijančiča, zeta. Priza-j deti naj, prosimo, oproste! Sestanek— Izletniki v Washington (1960) in Auriesville (1959) imajo nocoj ob pol osmih sestanek v ■cerkveni dvorani pii sv. Vidu. Slike in filmi. Razgovor o le- na samo na predele, ki so pod nadzorstvom nasprotnikov Lumumbe, ne pa tudi na lumum-bovce. Nocoj, v sredo, ob 7:30 bo v Baragovem domu vaja za “V času obiskanja” za prve štiri slike. Najnovejše vesti Položaj na Kubi za večji upor še ni dozorel CLEVELAND, O. — Vodstvo nam uspešno delovanje. Te so Vremenski prerok Prari: Popoldne verjetno dež. Naj-yišja temperatura 50, najnižja 35. kubanske politične emigracije napoveduje iz tedna v teden skorajšnji padec režima Fidela Castro in njegovih levičarskih podpornikov. Izgleda, da te izjave ne odgovarjajo trezni presoji položaja na samem otoku. Fidel Caotro uživa še vedno podporo j a vnesti, čeprav ne v taki meri kot pred letom ah celo dve-mi. Uvajanje komunizma z vsemi njegovimi ustanovami je pognalo za sedaj v opozicijo proti sedanji vladi srednji sloj in katoliško cerkev, ki se nevarnosti jasno zaveda. Mali kmetje in delavstvo upajo še vedno, da bo Casitrova revolucionarna vlada izboljšala njihov položaj. se začele zbirati že lani na področju EscamibraySkih gora, pa tudi v delu Vzhodne pokrajine. Izvajale so le kake manjše akcije, večinoma go čakale na primernejši čas. Skupine v Vzhod, ni pokrajini se je Casitru posrečilo skoro popolnoma uničiti. V zadnjih tednih se trudi, da bi uničil tudi skupine zbrane v Es-cambrayskih gorah. To ozemlje je za četniško vojno izredno .primerno. Prvi Castrovi nasprotniki so se začeli zatekati v Eseambrayske gore lani v maju. Število je polagoma raslo, vendar uporniki niso bili niti organizirani, niti primerno oboroženi, šele koncem leta so se povezali v nekako zve- Podpora, ki jo uživa vlada med j zo, ki ji poveljuje kap. Evelio malimi kmeti in večino delav- Duque, nekdanji Castrov sobo-stva, otežuje uporniškim skupi- jevnik v Sierra Maestra proti Batisti. Od tedaj dobivajo tudi skromno pomoč v orožju in drugih potrebščinah od Castrovih političnih skupin v Floridi. Ta prihaja delno po morju delno po zraku. Castro se zaveda nevarnosti, ki jo uporniške skupine predstavljajo za njegovo oblast. Ker vojaštvu ne zaupa popolnoma, je zbral okoli Escaimibrayskih gora okoli 50,000 miličnikov, da bi upornike popolnoma odrezal od sveta, jim zaprl vsako pomoč in jih prisilil predaji- V ta namen je z Obkoljenega ozemlja izselil tudi vse domače prebivalstvo. Uporniki imajo na razpolago baje dovolj orožja in streliva, so pa v hudi zadregi v pogledu prehrane in obleke. Edino pomoč, ki jo dobivajo, prihaja po zraku od Castrovih nasprotnikov v Združenih državah. Castro trdi, da prinašajo upornikom pomoč letala iz Združenih držav, te pa to zanikavajo. Nekateri trdijo, da prihajajo letala na Kubo z oporišč v Srednji Ameriki. Da bi položaj proticastrovih sil v Escambrayslkih gorah olajšali, so uporniki začeli akcije na področju Baraioa na vzhodnem koncu Kube. Njihovo število naj bi bilo okoli 200 mož. V ko-Tko se bo tem skupinam posrečilo odtegniti Castrove miličnike od obleganja upornikov v Escam-brayistkih gorah, se ne da reči. Izgleda, da Castru za sedaj moštva še ne manjka. Uspešen nastop proti Castru in njegovi vladi bo možen šele, ko bo ta izgubil podporo med pode-že.i.kim prebivalstvom, kot se je to zgodilo z Batisto ob Castrovem uporu. NEW YORK, N. Y. — Dag Hammarskjoeld, glavni tajni! ZN, se je včeraj popoldne po svetoval s “posvetovalnim od borom za Kongo”, ki ga se stavljajo zastopniki držav četami v Kongu. Posvetov« nja se bodo danes nadaljeva la. Hammarskjoeld hoče dobi ti soglasje prizadetih držav z: svoj načrt pomiritve Konga — Danes se utegne sestati tu di Varnostni svet na razprav« o predlogu, da naj bi bila nje gova naslednja seja v Kongu Če pride do tega sklepa, b< seja verjetno v Leopoldvillu središču dela dežele, ki je pod nadzorstvom vlade prcdsetlni ka republike Kasavubiija. VANDERBERG AIR FORC1 BASE, Calif. — Letalstvo j« objavilo, da ne bo skušalo vr niti na Zemljo kaseto z instrumenti iz umetne lune Razkrivat XX., ker se je v njej pojavila neka tehnična napaka. Na pot okoli Zemlje so jo pognali pretekli petek, za včeraj pa jc bila napovedana vrnitev instrumentov. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bilo preskušeno znova vozilo, s katerim bo skušal prvi Amerikanec tekom prihodnjih 99 dni prodreti v vesolje. Preskus se je popolnoma obnesel. Na temelju tega uspeha so bila objavljena imena treh izbrancev, katerih eden bo prvi potnik v vesolje. Trojico sestavljajo Virgil Ivan Gris-son ..iz ..Mitchell, ..Ind., John Herschel Glenn iz New Concord, O., in Alan Bartlett Shepard iz East Derry, N.H. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je sinoči imenoval posebno tričlansko komisijo, ki bo preiskala vzroke in ozadje sedanje stavke letalskih mehanikov, ki je zaustavila skoraj ves letalski promet v deželi in grozi spraviti ob redno delo okoli 100,000 o-seb. Delavski tajnik je nato pozval stavkujoče, naj se vrnejo na delo, dokler ne bo komisilja končala svoje naloge. Unija letalskih mehanikov bo o tein odločila do danes dopoldne ob desetih. MIAMI BEACH, Fla. — Predsednik AFL-CIO Meany je objavil, da bodo delavske unije vložile okoli bilijon svojih sredstev, ki so bila sedaj naložena v delnicah in bondih, v sklad za gradnjo novih »lomov, da pomaga pognati gospodarstvo dežele znova v poln tek. LONDON, Vel. Brit. — Načrt nove ustavne ureditve za Sov. Rodezijo, ki so ga tod izdelovali tri tedne, so zavrnili tako vodniki črncev kot tudi vodniki belih kolonistov. Oblasti se boje nemirov. CAMDEN, N.J. — Včeraj je splavala po veki Delaware proti morju nova letalonosilka vrste Forrestal “Kitty Hawk” na poskusne vožnje. CLEVELAND, O. — Včeraj je prišel v javnost mestni proračun, ki predvideva 55 milijonov izdatkov. Od te vsote pojde samo za javno varnost 44.9 odstotkov. 2 XMERISKA DOMOVINA, FEBRUARY 22, 1961 Ameriška Domovina t MIO /%’ IU— H O /W11 >mSIGSStam ■mSSStmm 6117 St Glair Ave. — HEndcrson 1-0628 — Clevaland S, Ohia National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA« Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece Za Kanado in dežele izvea Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year cev, da govore tudi v uradih v svojem jeziku. Italijani to pravico že od vsega začetka uživajo, čemu jo ne bi tudi Slovenci, ki imajo kot državljani Italije enake dolžnosti kot Italijani! Ustava jim to pravico jamči in dolžnost oblasti je, da gledajo na izvajanje zakonov. Ameriški Slovenci postopanje italijanskih oblasti z našimi rojaki na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji obsojamo, ker se zavedamo predobro, da krivično odrekanje pravic rodi sovraštvo, povzroča nemir in vojne. I beseda iz naroda I vsaj to dokazuje, da tudi pod komunisti vkljub vsej lažni propagandi, tisti, ki hoče rabiti svojo lastno glavo, še zmeraj lahko najde resnico. J. D. Slovenska umetnica razstavlja v Kaliforniji VESTI Resnica bo na koncu gotovo zmagala Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 37 Wed., Feb. 22, 1961 Enakopravnost Slovencev jim ne gre v glavo V Gorici izhajajoči “Katoliški glas” je 9. februarja letos ob priložnosti protislovenskih demonstracij v Trstu objavil pod naslovom “Kdo bo pasel naše ipurane” sestavek, ki do neke mere razkriva odpor dela italijanskega prebivalstva Trsta, posebno italijanskih beguncev iz Istre, proti uvedbi slovenščine kot drugega uradnega jezika na Tržaškem, kot je v londonskem sporazumu iz 1. 1954 določeno. “Katoliški glas” piše; Starejši furlanski duhovnik mi je pripovedoval sledeče: Bilo je v preteklem stoletju, ko je cesarska Avstrija začela uvajati obvezno ljudsko šolstvo v državi. Takrat so se spomnili tudi na Istro in začeli tudi po večjih istrskih vaseh ustanavljati šole za otroke. Tedaj se je zgodilo, da so nekateri italijanski veljaki iz Istre poslali na vlado protest, ki se je glasil: “Če bodo istrski hrvatski otroci hodili v šole, kdo bo pa pasel naše purane?” Tudi če bi dogodek ne bil zgodovinsko resničen, nam odlično priča, kakšna je bila miselnost italijanskih gosposkih krogov v Istri do domačega hrvatskega prebivalstva; oni so bili “signori,” hrvatski “puk” (ljudstvo) pa le za hlapec in dekle njim, gospodom. Od takrat je preteklo skoro sto let, toda miselnost istrskih in z njimi tržaških Italijanov se ni v razmerju do slovenskega prebivalstva v Istri in v Trstu prav nič spremenila; še zmeraj gledajo na nas Slovane z viška dol kot na manj vredno pleme, prav kakor so gledali gospodarji na sužnje v Južni Ameriki in drugod. Slovenci in Hrvatje smo jim nižje pleme, “sciavi,” naš slovenski in hrvatski jezik jim je jezik hlapcev in dekel, pa dinarjev, ki komaj zasluži, da ga govoriš, ko kupuješ mleko in jajca, nikar pa da bi ta jezik govoril na uradih, sodiščih, v višji družbi. To bi bilo ponižanje za njih kulturo, njih gosposki jezik, njih položaj gospodarjev. Če upoštevamo to miselnost istrskih in tržaških Italijanov, potem razumemo ne samo preteklo zgodovino, temveč tudi sedanjo in zlasti še zadnje izgrede zoper Slovence v Trstu. Dogodki so znani. Rimska vlada, v soglasju z dogovori z jugoslovansko vlado, misli uvesti dvojezičnost na Tržaškem ozemlju, kot se je zavezala v londonskem dogovo ru. “Pogodbe, je treba držati,” pravi star pregovor, sicer pade V nevarnost vsak mednarodni odnos. Rimska vlada torej hoče izpolniti svoje obveznosti, vsaj tako se zdi. Toda proti sebi ima določene kroge v Trstu. To so pač nasledniki tistih gospodov, ki so pred sto leti pisali vladi na Dunaj; ‘Če bodo hrvatski otroci hodili v šolo, kdo bo pasel naše purane?” Slovani namreč niso kakor mi, vredni, da imajo svojo kulturo; njih jezik ni kakor naš, njih jezik je barbarska govorica, ob kateri se žali naše uho, navajeno na blagoglasne Dantejeve melodije. To miselnost iz srednjega veka so prinesli s sabo nekateri Istrani in Dalmatinci, ki so se umaknili ne pred komunisti, temveč pred Slovani, ki so postali gospodarji Istri in Dalmaciji ter izpodrinili nje, gospodo iz starih rimskih časov. Z materinim mlekom so vsrkali tudi stari prezir do slovanskega prebivalstva v Istri in do njih jezika. Ta prezir hranijo še danes, samo da so ga oblekli v trobojnico, češ da branijo italijanstvo Trsta. To je samo prevara V Trstu je že bi! uradni jezik nemščina in angleščina, pa ni nihče protestiral, kajti Angleži, Amerikanci in Nema so “gospodje.” Toda slovenski in hrvatski jezik, tega pa nc! To je jezik njih nekdanjih dekel in hlapcev, to je barbarski jezik, ki ga njih uho ne prenese.. Zato dvojezičnosti v Trstu za nobeno ceno ne! Stara grofovska miselnost' in nekdanji kolonialistični odnosi med gospodo in hlapci se skrivajo za “talijanstvom” istrskih in tržaških Italijanov ter njih Lege Nazionale. Oc tu njih srd zaradi dvojezičnosti.. Od tu vsi njih protesti, demonstracije, vpitje zoper dvojezičnost. Torej ne zato, ker bi bilo v nevarnosti italijansA o Trsta in tržaškega ozemlja temveč ker gre za jezik njih nekdanjih hlapcev in dekel, za osovraženo govorico ljudstva, ki se jim je uprlo in hoče svoje pravice. Zato je treba te tržaške šoviniste postaviti isto vrsto s francoskimi kolonialisti v Alžiru in z rasističnimi Buri v Južni Afriki. To so ljudje, ki se od zgodovine ni so ničesar naučili in se tudi ne bodo. Prirojeno in tudi privzgojeno sovraštvo do Slovanov jim ne pusti, da bi tremo presojali položaj. Slepi so in hočejo postati vodniki drugim Upajmo, da bo rimska vlada, ki končno nosi zadnjo odgovornost tudi za to, kar se godi v Trstu, razumela, s kom ima ■opraviti in da bo izvršila sprejete mednarodne obveznosti ter da se ne bo pustila voditi slepcem. Zakaj če slepec slepca vodi, oba padeta v jarek. * Protislovenske demonstracije v Trstu so še vedno \ ospredju pozornosti in razgovorov Slovencev na Tržaškem Ti se sprašujejo, čemu naj bi Italijane motila pravjca Sloven- San Francisco, Calif. — Ko so pred skoraj 16 leti komunisti s slovenskega rodu z nedopovedljivo krutostjo pometali v kra-Ške jame in Skrite grobove enajst tisoč domobrancev in več tisoč drugih značajnih Slovencev, so njimi hoteli skriti v grobove tudi resnico o svoji borbi. To so domobranci čutili in misel, da i oče j o komunisti umoriti tudi resnico o svoji borbi, je najbolj mučila domobrance v tistih težkih urah, ko so spoznali, da so bili izdani v roke komunistom. Nekdo, ki je bil sam med tistimi izdanimi, pa se mu je pozneje posrečilo uiti, mi je pravil, da je izdane domobrance bolj kot misel na smrt mučila skrb, da bo z njimi za vedno pokopana tudi resnica o namenu njihove borbe. In ta resnica, ki so jo komunisti ioteli zamoriti je: 1. ) da so se Titovi partizani Dorili samo za komunistično revolucijo, vse drugo je bilo le pesek v oči lahkovernemu zapadu; 2. ) da so bili vsi, ki so se zoper Titove partizane borili, samo kontrarevolucijonarji ali odkriti nasprotniki novega, brez-scižnega in brezvestnega komunističnega družabnega reda. Čeprav so komunisti z vsemi svojimi dejanji neprestano potrjevali, da so se borili le za komunistično revolucijo, so z besedami vedno širili laži o svoji “borbi zoper tujo zasedbo.” Mi smo svoje strani storili, kar je bilo mogoče, da bi svet zvedel resnico. In kdo je tedaj imel več uspeha? V Sv. pismu beremo, da sta prva človeka v paradižu rajši verjela zlemu duhu, ki jima je lagal, kot Bogu, ki jima je govoril resnico. V tem oziru se človeški red vse do danes ni prav nič spremenil, še zmeraj je bolj sprejemljiv za laž kot za resnico. Ne samo zapadni svet, ki so mu bile tedanje slovenske in jugoslovanske razmere tuje kot “španska vas,” temveč tudi Slovenci in Jugoslovani po svetu so rajši sprejemali komunistične laži kot resnico. In med našimi Ii/udmi po svetu ne samo nezna-čajneži, koristolovci in zdaj že nekoliko zastareli panslovani, temveč tudi mnogi resni in pošteni ljudje so Skoraj nasedli komunističnim lažem. Nekateri zunaj domovine živeči rojaki, ki so bili tako “srečni,” da se jim ni bilo treba “mazati rok” s komunisti, so se tedaj izogibali beguncev kot “garjevih ovac."' Ko je neki vplivni begunec ob svojem prihodu v Ameriko obiskal nekega svojega starega prijatelja, ki se mu je posrečilo tik pred vojno zapustiti domovino, ga je ta za pozdrav resno vprašal: lažem končno zmeraj pride na dan. Tudi resnica o Titovih partizanih, domobrancih in pokojnem škofu Rožmanu postaja vedno bolj očitna. Pred nedavnim smo brali v Ameriški Domovini, da je dr. Metod Mikuž, profesor partiza-nologije in titolatrije na univerzi v Ljubljani, v Slovenskem biografskem leksikonu rajnkega škofa dr. Rožmana označil za kontrarevolucijonarja. S tem je dr. Mikuž povedal vso tisto resnico, ki so jo komunisti vse ta leta nazaj tajili. Povedal je, da Titovi partizani niso bili osvobodilna vojska ali fronta, ampak revolucij onarji. In ker so se borili za komunistične ideale, so bili komunistični revolucij onarji. Škof Rožman in vsi ostali, ki so se borili zoper komunistično -e-volucijo, so bili protirevolucij o-narji ali proti-komunisti in nič drugega. Iz tega pa tudi sledi, da vsi tisti mnogoštevilni Slovenci in Jugoslovani, ki so jih Ti. tovi partizani po burkastih sodnih procesih ali brez njih postrelili, niso bili izdajalci, ampak protirevolucijonarji in njih u-strelitve niso bile zakonite sodne eksekucije, ampak politični umori. Ko je dr. Mikuž označil škofa Rožmana za konrarevolucijonar-ja in nič več, ni poštenim in resnicoljubnim Slovencem v domovini in tujini nič novega povedal. Ti so vse to že prej vedeli. Važno je, da je ta izjava prišla od komunistične strani in še celo od takega, ki velja za strokovnjaka v tej stvS'ri in da je bila natiskana v resni knjigi, ki ima namen sporočiti resnico poznejšim slovenskim rodovom. Ko so Kristusa na Veliki petek obdali njegovi smrtni sovražniki, je kar naenkrat samo hudo, same laži bilo mogoče1 o njem slišati. Na vsak način so hoteli prepričati seibe in druge, da je Kristus kriv, ne oni sami. Nikogar nj bilo, ki bi prišel in si upal povedati resnico o njem. Nazadnje je pa le prišel nekdo in povedal resnico. To je bil njegov nekdanji neiskreni prijatelj in poznejši izdajalec Juda Iškarijot Ko je prinesel vrečico s prevročimi srebrniki nazaj in jo vrgel v tempelj, je zavpil: “Grešil sem; nedolžnega človeka sem izdal.” Dr. Metod Mikuž je svoj čas spadal v ožji krog prijateljev pokojnega škofa Rožmana. Kaj je dr. Mikuža tako prikupilo škofu Rožmanu, je težko reči. V znak posebnega prijateljstva mu je škof Rožman na novi maši pridigal. Tudi kot mlademu duhovniku je škof Rožman skazo-val veliko večjo naklonjenost, kot jo je Metod Mikuž zaslužil. Med zadnjo vojno pa je dr. Mikuž nepričakovano zapustil svo- Berkeley, Calif. — V Berkeley, t1 sedežu, kalifornijske univerze, umetniki-isliikarji vsako jesen razstavljajo svoja najboljša dela. Zadnja razstava je bila bogata in zelo obiskana. Prevladovale so slike z oljnatimi in vodenimi motivi: tihožitje, portreti, grafika, keramične1 umetnine, intarzije in tudi kiparji so bili zastopani. Veliko pozornost so vzbujali oljnati portreti 72 letne gospe Eme Gregorich (roj. Gorjup) iz Trsta, ki.je tokrat prvič javno nastopila v Kaliforniji. Iz tukajšnjih časnikov in revij je razvidno, da je omenjena umetnica razstavljala že v Milwaukee. Šolala se je pri slavnih slikarjih Grimaniju in Zangrandeju v Trstu, pozneje pa pri prof. Meyerhof fer-ju na “Wiener Kunst akademie” na Dunaiju. S svojim soprogom bivšim visokim uradnikom na dunajskem ministrstvu ter po prvi svetovni vojni na beograjskem je prepotovala vso Evropo. Marsikatero di plomatslko osebnost je takrat naslikala. Po drugi svetovni vojni usoda ni bila naklonjena umetnici. V prejšnji dolbi amaterka, se je morala pri sedanjih Skromnih razmerah popolnoma posvetiti slikarstvu. Z vso njeno vnemo in sposobnostjo se je zopet lotila predvsem portretiranja in dosegla častne uspehe. Njen slog je realističen. Živo karalkterizira slikano osebo. Goepej Gregorich na čast je priredil “Berkeley Women’s City Club” zelo uspelo čajanko, katere se je udeležilo mnogo osebnosti iz umetniškega kroga in odličnih meščanov. Gospa Gregorich bo v najkrajšem času postala članica “Pen“ klubži v umetnostnem oddelku. čestitke umetnici in še mnogo uspehov! Por. R. “Povej mi po pravici ali si kola- Jega nekdanjega dobrotnika boracijoniat ali ne”? Čeprav je vse to nerazumevanje in obsojanje nam bilo neprijetno in mučno, vendar nas ni meglo oplašiti. Ves čas smo vedeli in verovali, da bo prej ali slej resnica prišla na dan. Resnice ni mogoče uničiti. Mogoče j c umoriti tiste, ki resnico zastopajo, resnice same pa ne. Resnica je duhovna dobrina in duhovno bitje, zato je nasilje in laž ne moreta uničiti. Z resnico je kot s Kristusom. Vse so storili, da bi vsako sled za njim zbrisali. Križali so ga, pokopali so ga, zapečatili so grob, straže so postavili, celo n/jegovo ime uo prepovedali imenovati, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Tako ludi resnica vkljub vsem smrtnim obsodbam, ječam, nasilju in prijatelja in se pridružil tistim ki so smrtno sovražili škofa Rožmana in vse t.kto, kar je on kot katoliški škof predstavljal. Koliko hudega in laži so komunisti vsa ta leta o škofu Rož-jmanu izrekli! Hoteli so ves svet žn sebe prepričati, da je škof kriv in vsi oni, ki so bili na njegovi strani, ne, oni sami. Končno se je po mnogih letih izmed množice njegovih sovražnikov le pojavil nekdo, ki se je upal javno povedati: nedolžen je, n; izdajalec, ni kolaboracijonist; le nasprotnik komunizma je, le'kon-trarevolucijonist je. In človek, ki je to storil, je: njegov nekdanji neiskreni prijatelj in poznej-či izdajalec Metod Mikuž. Če nič drugega, ta dr. Mikuževa označba pokojnega škofa Rožmana IZ Lumumba jim je hudo pri srcu Po poročilu jugoslovanske informacijske službe so se “milijoni državljanov” udeležili protestnih zborovanj in demonstracij v zvezi s smrtjo Patrica Lu-mumbe, nekdanjega predsednika kongoške vlade. V Beogradu se je takega zborovanja udeležilo po istem viru do 200,000 ljudi. Z zborovanj so poslali protestne brzojavke Varnostnemu svetu in raznim njegovim odborom, pa tudi “vladi” v Stanleyville v Kongu. Jugoslavija je vlado Gizenge v Stanleyvillu priznala za “edino zakonito vlado” med prvimi državami. V Beogradu so imenovali po Lumumbi eno izmed glavnih cest. Da so bila vsa ta zborovanja in demonstracije uradno organizirana, ni nobenega dvoma, čeprav jih vlada predGitavlja svetu kot izraz javnega razpoloženja. Jugoslovanska komu nistična partija, ki je dala pobiti na sto-tisoče svojih političnih nasprotnikov brez vsakega sodnega postopka, se drzne sedaj pred vsem svetom razburjati zaradi “političnega umora” nekje v srednji Afriki! če se ima kdo zaradi tega pravico pritožiti in razburjati, to vsekakor niso jugoslovanski komunistični oblastniki, ki so se naravnost kopali v krvi svojih političnih nasprotnikov! Očividec, ki se je kasneje pre- lasa politika vseljsvanja Cleveland, O. — Po zadnjih pedatikih, ki jih je izdal Visa Office Bulletin, našega državnega tajništva, je bilo "dne 25. januarja letos v tem uradu in po vseh naših konzularnih uradih po svetu 966,675 prošenj za vselitev v Združene države Amerike. Po našem sedanjem zakonu se more vseliti letno v okviru .vseh kvot 61.,419 ljudi. Da bi vsi sedanji prosilci mogli dobiti vize, bi morali čakati 15 let in med tem ne bi smela priti nobena nova prošnja več. Dejansko pa prihajajo prošnje vsaki dan in med njimi je mnogo takih, ki imajo preference in izpodrinejo tiste, ki že čakaj o. Najbolj značilno je stanje s Kitajci. Njihovih prošnja je 59,-859, njihova kvota pa je 105 ljudi na leto. Ti, ki imajo sedaj vložene 'prošnje, bi torej morali čakati 570 let, da bi vsi prišli na vrsto. Stanje ni veliko boljše za Italijane in Jugoslovane1. Jugoslavija ima po zakonu 942 kvotnih mest na leto. Vloženih pa je bilo koncem leta 1960 135,630 pro- šenj. Vsi bi prišli torej na vrsto šele,, ko bi preteklo 144 let. Če si jugoslovanske postavke bolj podrobno ogledamo, vidimo tole: Za, prvo preferenco, kamor gredo samo posebni strokovnjaki in specialisti, je 56 prošenj. Ti torej lahko pridejo takoj na vrsto. Za drugo preferenco, ki sprejme starše ameriških državljanov im neporočene otroke ameriških državljanov, je 183 prošenj. Tudi ti pridejo takoj na vrsto. V tretjo preferenco spadajo zakonski možje in žene, nepo- ročene hčere in sinovi stalnih naseljencev v Ameriki. Takih prošenj je 318. Tudi ti lahko pridejo takoj vsi na vrsto. V četrto preferenco spadajo bratje in sestre, poročeni sinovi in hčere ameriških državljanov in člani njihovih družin. Takih prošenj je 1,535. Teh je torej že daleč preveč. Zato so konzulati začetkom leta začeli reševati prošnje, ki so bile vložene pred oziroma do 16. julija 1951. V zadnji skupini, ki nima preference, je vloženih 133,538 prošenj za vselitev. Konzulat rešujejo prošnje, ki so bile vložene pred 16. majem 1947. V Kongresu je več predlogov, da bi se ali z novimi zasilnimi zakoni ali dopolnili splošnega imigracijskega zakona omilile trdote, ki jih povzroča sedanje stanje. Predlogi gredo za tem, da bi se olajšal prihod vseh sorodnikov ameriških državljanov in njihovih družin. Liga KSA. Za spcTOrja praši Cleveland, O. — Remiškar Dušan, Neuss Rhein, Furtherhof-strasse 16, c/o Heine, rojen 21. decembra 1938 v Ljubljani, samski, mehanik in specijalist v izdelavi medicinskih aparatov, zna nekaj angleški, zelo priporočan, kot odličen in zanesljiv delavec, sprejme vsako delo. Kdor bi mu mogel jamčiti prvo stanovanje in bi mu pomagal iskati prvo zaposlitev, prosimo, naj to sporoči na: M. Krek 1156 Washington Blvd., Mayfield Heights, Cleveland 24, Ohio, ali pa kar telefonično na HI 2-0892. Liga SKA. Nov katoliški nadškof v črni Afriki Papež Janez XXIII. je imenoval pretekli teden Emanuela Ma-bathoano za prvega nadškofa nove nadškofije Maseru v Basutoland v južni Afriki. Nadškof je pravnuk plemenskega poglavarja Basutov. Poleg nadškofa je papež imenoval tudi dva nova črna škofa. V vsej Afriki je bilo pred 25 leti komaj štiri in pol milijona katoličanov, sedaj jih je že preko 21 milijonov. , selil v Združene države, je samo v mali Litiji ob Savi zabeležil od maja 1945, ko so komunisti prevzeli oblast, pa do novembra 1954 skupno 214 političnih umorov domačinov. Med njimi je bilo nad polovico žena in otrok! In take “osvoboditelje” se nam drznejo tukajšnji titovski propagandisti staviti za vzgled! Naj bero “Vetrinjsko tragedijo,” ki je izšla lansko jesen, v kateri očividci poročajo o strahotah, ki si jih svet skoro ne more predstavljati v kulturni Evropi srede 20. stoletja! Lovili bi radi tudi na Atlantiku Združenje morskega ribištva Jugoslavije namerava v prihodnjih petih letih zgraditi 18 ladij, primernih za ribolov na Atlantiku. Jugoslavija se zdaj ribolova na Atlantiku, ki je na ribah Izredno begat, ne udeležuje, zato pa kupuje ribe od drugih držav. Letno plača za nje okoli pet milijonov dolarjev. Jugoslovani so med najmanjšimi potrošniki rib. Povprečno jih poje vsaka oseba na leto le nekako en funt. V teku naslednjih petih let bi oblasti rade porabo povišale na štiri funte. Toda ribe bo treba najprej preskrbeti v odgovarjajoči množini. Ribolov je za enkrat celo doma slabo organiziran, zato hodijo v jugoslovanske jadranske vode lovit laški ribiči. Titovci se pritožujejo nad Sovjetijo “Komunist,” glasilo Zveze komunistov FLRJ, se v zadnji številki pritožuje nad pisanjem sovjetskega časopisja, ki je ponovno napadlo in obsodilo “titovski revizionizem,” desničarsko komu-niistiono krivo vero, ter predstavlja Jugoslavijo kot državo, ki je gospodarsko in politično vezana na Zahod. Titovci poudarjajo vedno znova, da so pravoverni komunisti in komunjsti do kraja. Te časti si ne puste jemati ne od strani Moskve ne od strani Peipinga. Beograd zavrača albanske obdolžitve Jugoslovanska vlada je zavrnila kot popolnoma neosnovane obdolžitve Albanije, da “je Jugoslavija skupno z Grčijo, šesto ameriško floto in albanskimi “izdajalci” organizirala pred nekaj meseci napad na Albanijo z namenom, da jo uniči.” Omenjene trditve je iznesel na kongresu albanske komunistične partije pretekli teden sam njen vodja Enver Hodža! Ljubljansko železniško vozlišče bodo razvozljali Ljubljana se je že v letih med obema vojnama močno razširila proti severu tako v smeri šiške in Sent Vida, kot v smeri Ježice in Tomačevega. Zveza med temi deli mesta in njegovim središčem je bila težavna zaradi železniške proge, preko katere so vodile ceste v isti ravnini. Precej pred drugo svetovno vojno so začeli razpravljati o rešitvi tega vprašanja. Ing. S. Dimnik je izdelal načrt za poglobitev proge v taki meri, da bi ceste tekle preko nje brez vsakega vzpenjanja. Sedaj so se odločbi, da bedo ceste izpeljali pod progo, ki jo bedo od tivotokega parka (pri promenadi) pa do glavne postaje za 1.1 metra dvignili. Na Dunajski (Titovi) cesti bodo progo premaknili za 35 metrov proti severu. Delat] bodo začeli sredi aprila in upajo, da bodo do srede prihodnjega leta načrte že uresničili. Nič ne povedo, če bodo kaj preuredili tudi samo postajo in njeno poslopje, ki je bilo sezidano pred več kot sto leti. Ljubljanska glavna postaja je najbolj prometna v vsej deželi in železnice v Sloveniji so najbolj donosne, vendar za ureditev te postaje času primerno ni bilo denarja v stari Jugoslaviji m ga ni v novi. AMERIŠKA DOMOVINA, Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN Stari Deregi se je bil zaprisegel, da bo morilec njegovega sina, kar se da naglo umrl ftajsramotnejše smrti. Ta smo-^er je tudi dosegel, česa bi bogataš ne mogel doseči? Deregi je bil namreč mnogo bogatejši od mene. Valentina so obsodili na sinrt na vislicah. Poslndtijo noč njegovega življenja sem prebil pri njem, v celici za v s mrt obsojene grešnike. Ce poznate kakega očeta, bi je imel tako lepega, tako izrednega, tako velikodušnega otroka kot jaz, in je prebil 2 njim noč pred smrtjo, pojdite k njemu in vprašajte ga, žo je na svetu muka, ki bi bila Večja kot trpljenje mučen-cev- • . in slišali boste o nji. Na večer sem se splazil v bližino ječe in čakal, da se je razpršila radovedna množica, bi ima vse, le ne srca, ki je žoljna gledati vse, a najbolj k smrti obsojene žrtve ... bodisi žival pod mesarjevo sekiro, ali človeka v rokah krvnika Pbd vislicami. Slednjič so se vsi pobrali, rez dvoma zato, da bi legli in sanjali o zabavi, ki jih čaka naslednjega dne. Stopil sem iz mta, v katerega sem se bil stisnil, in šel k svojemu sinu. anez je bil pri njem, jokal je m molil. . . moj sin ga je tola-Zlb M°j sin ga je tolažil! Molče sem ga zgrabil za |°bo. Kaj naj bi bil tudi rebel? Morda: ' Dober večer!” Sedel sem k njemu. Glava nn je klonila ko zrelo klasje... a’ saJ je bila moja glava ko as poln zrelega zrnja pre-bletstva. Zahaj žaluješ, dragi oče?” je začel moj sin. “Moral bi se veseliti, da zapustim ta zoprni svet.” “Toda zapustiti ga tako, nioj sin!” lako? Ali ni to v najlep- Farnborough - središče britanskih letalskih raziskovalnih inšiitutov slov farnboroughškega letalskega središča, je največji in najstarejši med šestimi velikimi raziskovalnimi središči britanskega letalstva. Prva raziskovalna dela v zvezi z graditvijo letal so se v Farnboroughu pričela že leta 1910, torej kmalu po vzletu prvega motornega letala. Danes obsega delo v Farnboroughu praktično vse področje sodobne letalske tehnike, v-ključno raketno tehniko in a-.stronavtiko. Farnboroughsko letalsko raziskovalno središče obsega v resnici 12 velikih in najmoderneje opremljenih raziskovalnih inštitutov, od katerih ima vsak še številne oddelke in laboratorije. Vse delo je razdeljeno v glav- šem redu? Plevel puste rasti ln živeti, da se sam posuši, a Pšenico požanjejo. Taka je pavica tega sveta. Z odkrito užo lahko rečem: kolikor p' Je Deregi iztisnil iz oči toliko spm jih jaz posu- 1 ■ Umoril sem ga, zato mo- ‘lfn umreti, zakaj tu velja )ostava; življenje za življen- - Nihče ne vprašuje: katero f*v ienje in za katero življenje?” Moj sjn je umolknil in ni-v ^ Vedel, kaj naj mu odgo-g^rirri- Nastala je tišina. Slišal ^.rn klasne korake stražnika, dolj0 .k°c^ Pred celico gori in Janezovo grenko ih-^;n.le. Tako je pretekla noč. ^ec. vSmo molčali kot govorili. °'1 sin je otrinjal svečo, ki je Zgorevala. s ^ab° ti le pride na misel”, svvč vbr'ašal, “da otrinjaš nanjo občutiti dvojno bolečino? Poznaš me, dragi oče, ne boš opazil niti rosice, ki bi pala iz mojih oči na cvetje moje mladosti. In obraza, ki so ga oblivale že tako bridke solze, ne bo spačil smrtni pot. Ne, ne bom umrl kot bojazljivec. Pogumen bom stopil pod vislice, na katerih so viseli že drugi, ki so bili nedolžnejši od mene. Nisem popoln, toda če bi še živel, tako čutim, bi se mi ne bilo treba sramovati pred Stvarnikom, kot brez števila drugih. Umrl bom že čez nekaj ur, a je bolje, da že zdaj umrjem. Zdaj me boš objokoval samo ti, ali samo dva, največ trije, če bi žiyel delj časa, bi morda mnogi objokovali mojo smrt, kar bi me bolelo, ker mi nikoli ni bilo po srcu, da bi drugim iztiskaval solze.” Tako je govoril moj sin, dokler nas ni opomnila jutranja zarja, da se moramo posloviti. Zbudil sem Janeza ki je bil jokajoč zaspal ko dete. To slovo . . . Toda ne bom ga opisoval. Odšla sva domov. Okna, ki so držala na ulico, sem dal tesno zapreti, da bi ne videl ln ne slišal, ko bodo Valentina peljali mimo. Zgrudil sem se v naslonjač. Nisem več mislil na to, da bodo obesili mojega otroka. Mislil sem, da so za ta dan prerokovali konec sveta, čakal sem nepremičen, da gre zemlja na kose. Nenadoma mi je prišel neki hrumot na uho . . . Drdranje voz . . . topotanje konj . rjovenje množice . . . Planil sem kvišku, se skril v najtemnejši kot in si zatisnil rčesa . . . vendar sem slišal vse! Ali se mi je le zdelo, da slišim? Polagoma je postajal hrumot šibkejši, slednjič je popolnoma ponehal. Potegnil sem si roke z ušes, približal sem se steni, ki je mejila na ulico, pritisnil nanjo uho in prisluhnil. Janez je sedel na klopi, glava mu je tičala v dlaneh. “Pomisli,” sem mu rekel, | dele letai; kot n. pr. kri_ kakšen neumen dozdevek sem ^ podvo2i€, repne površine in imel. Prav zdaj mi je bilo, kakor da vodijo Va'entina na vislice, zdelo se mi je, da slišim hrumot njegovih spremljevalcev . .” \ pokrajini Hampshire okrog 50 milj jugozahodno od Londona leži mesto Farnborough. Njegovo ime je danes znano po vsem svetu predvsem po letalskih razstavah, ki jih vsako leto na enem izmed velikih farnborough-ških letališč prireja Društvo britanskih letalskih konstruktorjev (SBAC). Toda ni zgolj naključje, da so Britanci izbrali ta kraj za svojo osrednjo vsakoletno prireditev. Farnborough je namreč središče britanskih letalskih raziskovalnih inštitutov, pojem ne le britanskega letalstva, temveč sodobnega letalstva sploh. Royal Aircraft Establishment reakcijska potniška letala na Farnborough, kot je uradni na- nebu še precej časa ne bo cest. “Tz- vj, ei' te hočem razločno te ° ’’ °če”, je odgovoril, “ker , ne bom več dolgo gledal in del”*110 ne b°n bi ! Ne verjamem, da Ijen' onkraj groba. Živ: Ve, vendarle življenje; člo-bj {.n^ m°gel toliko grešiti, da 2jvpa kaznoval z dvojnim bar'''5)0'*6111’ Premoženje me V*1 1,0 Učnega. Kaj je bilo (j0 a°’ sem se tudi najedel ekH, če sem se pa zave- ba toliko ljudi strada. Če dal ijuui ssuau«. Sem 'K>rnaffal on’m redkim, tem |lni. rno^el pomoči, me je Se . )0^ bolelo srce, ker sem tj^bdbinil, koliko jih je, ki eneG bedo. Zakaj nimamo le itmfp °^esa- a dvoje src, da bi ščinG' Mcleti le polovico siro-1 bi bi mogli od pogledu nem v dve veliki skupini. V prvi se ukvarjajo s problemi aerodinamike, aerostatike, pogonskih goriv in podobno. Druga skupina pa se ukvarja z letalsko opremo, instrumenti, navigacijo, letalsko elektroniko, oborožitvijo, itd. Do nedavnega se v Farnboroughu niso ukvarjali z obširnejšim raziskovalnim delom na področju reakcijskih letalskih motorjev, temveč so to d^lo prepuščali letalskemu raziskovalnemu inštitutu NGTE (Natio-| bodo dobili za svoja stanovanja plačane vse zapadle najemnine. Diplomata ne moreš namreč postaviti pred vrata, ako je v zaostanku s plačilom najemnine. Poetcpek je precej dolgotrajen, ker pride vpoštev diplomatova imuniteta. Težave s0 tudi z je-1 zikom; afriški diplomat je govo-! rij o navadno ---am o francoščino. Vpoštev pridejo seveda tudi razlike v družabnem življehju. Značilno je, da diplomat j e nočejo živeti v takih newyorskih mestmh delih, kjer stanuje večina ameriških črncev. Vsa to se je zgostilo v dejstvo, da je lansko jesen imela skoraj tretjina afriških delegatov (bilo jih 82) težave z iskanjem stanovanj vkljub vsej p-omo-či, ki so jim jih nudili ZN in ameriška delegacija ZN. darila. Maria Germ, 1582 Algo: Nordic, Elliot Lake, Ont.* C nada. to i. Soba in hrana Moški dobi sobo in hran pri slovenski družini na 1630 Huntmere Ave. KE 1-1335. Hiša naprodaj Velika enostanovunjska hiš s 6 spalnicami, 2 kopalnici, v ct. loti podkletena, plinski ogi na 1400 E. 49 St. HE 2-1534. Y 1-2405. . __(;j2 Lastnik prodaja Se mora prodati, zidana rano hiša ud ChardOn Rd., 2 velil spalnici, velika 'sprejemna sbb zgoraj se . lahko razširi, krasti kuhinja, jedilna soba, razvedri na soba, aluminijasta okna i zimska, aluminijaste strehe, g raža za 2 kare, ■ “breezeway Dva svetova, dve moraN; dvojni dovoz, lot iooxiss. Bi, CLEVELAND, O. V Mos- t šole, cerkve in‘ trgovin Cc kvi so prišli na sled pustolovšci- j 328,900. Kličite za sestanek K nam rdečega kavalirja Nikolaja 11-0271. , (3 Ladnova. Fant ni imel drugega „ dela kot postopanje in zapelje- ' ^vo-onzinska' zidana — $30,.i vanje mladih deklet. O svojem |Za kupca 2 .gotovino, vsako si “delu” je sestavil pravo knjigo-! !10Yahj£h2 f<#nici’ velika 17 < vodstvo z vsemi osebnimi podat- Ikuhmja’ naraven les- Predel-ki svojih žrtev, ki jih je -nabiral klet’ garaži, bo skov po ulicah,, tramvajih, kmemuto- |7'4ra.iena/ v Euclidu. Ohio, bli grafih, parkih med delavkami, >E' 185 blizu vseSa- Boliše uradnicami in dijakinjami. So- k::;0a ri! Zgradil jo bo ed d šče je v njegovem “knjigovod bui’'siL slovenskih stavbenik stvu” dobilo podatke o njegovih ' Ldo^dm -“iasom- 521 žrtvah in mu je posodilo li j ECKART REALT le. zapora. 148# 2y() gt> K£ 1-14 Višarska polena Si ^ ^ ^ spisal Narte Velikonja <5_________________________________________ ^ S H '*r4r**M4rjr&4rJ0rjp-4r&-&j&£>'jgrjtrj0rjrJ> Strašno razburjenje se je polastilo dvorane. Klančar je videl, kako je prestrašen zmajal z glavo zagovornik in kako se je nasmehnil državni pravdnik. “Dobro igra!’’ je dejal pilad fant z naočniki poleg njega. “Dobro sta se zgovorila z zagovornikom, Zdaj ima zagovornik vsaj lahko stališče!” “Kako lahko? Vse mu je pokvaril!” je trdil sosed. “No, boš že videl!” je vztrajal prvi. “Vse mostove si je podrl!” je trdil drugi. Klančarju je šumelo po glavi kakor v čebelnjaku po teh besedah. “Ali je resnica res takšna, da je niti dva učena ne gledata enako? Pa naj jo vidijo porotniki! In če dokažejo, da je hinavec, da je hinavec in lažnik in kliče Kristusa za pričo?” — Spet ga je tresla zona ob sami misli, da se morejo ljudje tako lagati. “In če je Matijec hinavec, kako šele žena, ki se me boji.” Trpka misel mu je grizla v dušo. Ponavljal je prisege za pričami, ki so prihajale v dvorano. Prišel je Mohor in povedal, da je res videl Matijca, ko je odpeljal na njivo, in šele potem, ko je prišel klicat Tineta. Prišla je Franca, upadla in z omahujočim korakom in ponovila izpoved: in povedala, kako je Matevž pred njo povedal o njivi. “In je lagal o meni!” je vzkliknil Matijec. Zagovornik se je premek-nil na sedežu, kakor da ga je pičila osa. “Da, lagal!” se je obrnila Franca proti njemu. “Vem, da je lagal! Samo oče so mu rekli! In če mislite, gospodje, da je Matijec kriv, se motite. Prisegam, da je nedolžen!” Klančar se je zavedel v svojih mislih: “Ona, Franca, veruje vanj, ti ga pa sumničiš!” “Ali je res, oče?” je povzel predsednik besedo. “Res, samo jaz sem rekel Matevžu!” je dejal Mohor. “Ali Vas je kdaj snubil?” je vprašal predsednik. “Da, me je! Bilo je prepozno!” je kriknila Franca. “In ste mu tako povedali?” “Povedala!” je pritrdila Franca. “Konec!” je dejal drugi fant ob Klančarju. “Pa je le njo snubil!” se je razveselil Klančar. Kosmačka je povedala, kako je Matijec pustil svate in kako sestrašil konje pri znamenju. “2e takrat je hotel ubiti vse: nevesto in mojega moža! Pa je ubil samo konja!” “Saj ni on sestrašil. Pram se je plašil znamenja. Pram. In mi je Matijec stregel tisto noč!” je planila Franca. “Saj zdaj vemo, zakaj. Štor za znamenjem je, če hitro voziš, kakor človek.” “Že dobro! Ne vpadajte v besedo, če niste vprašana!” jo CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CONVERTED 2% STORY HOUSE With 6 light housekeeping units. 330 S. Oakley Blvd. Reas, offer considered. Mr. Scovel. CE. 6-6091. (38) je karal' predsednik. Kosmačka je dalje povedala, da je mož večkrat pravil, da ga Matijec ne more. Da mu je pokvaril kupčijo pri Klančarju. “Tam je Klančar, naj kar pove sam!” je pokazala nanj. Državni pravdnik je predlagal zaslišanje Klančarja. In ko je odhajal skozi vrata k pričam, je slišal še Kcsmačko, kako se je Matijec prihuljeno priplazil do grmovja, potuhnil se, ko jo je zazrl, ter odšel v kuhinjo. “Ali ne bi bilo na mestu, da bi bili botri povedali? Njen mož je bi!!” “Nisem je hotel prestrašiti!” Dvorana se je zasmejala; predsednik je zagrozil, da jo bo izpraznil. “Ali vidiš?” je silil drugi v prvega fanta. “Zdaj je že predsednik sam pokazal barvo!” “Toda odgovor je vendar utemeljen!” se je branil prvi. Ko je Klančar prišel na vrsto, so bile druge priče že vse zaslišane. Sam ni vedel drugega povedati, kakor da mu je Matijec dal denar, da vrne Kosmaču dolg. “Ali je bil jezen?” “Bil je jezen, ko mi je vrinil denar! Da, bil je jezen,” je zatrdil. “Ni dal z zvijačo, z jezo je dal!” “Z jezo je dal!” je ponovil predsednik. Gaber je povedal, da je trdil, tla je strica udarila kobila, pa da je on takoj videl, kako je ranjen. “In sem koj sumil, da nekaj ni v redu!” “Ali ste pomislili na njega?” “Ves je bil krvav!” je dejal Gaber. Brne je potrdil to izpoved. Nato so pokazali krvavo o-bleko in čevlje. “Te čevlje je našel pes!” je dejal predsednik senata. “Ti čevlji so moji!” je potrdi! Matijec. “Samo jaz jih nisem imel na nogah tisti dan!” In povedala je Matevžiča, koliko časa je bil Matijec v hiši. “Iskal sem Tineta!” In Tine je povedal, kako je bil sam na podstrešju v hlevu ter pregledoval kovčeg, ko ga je Matijec priklical. “In bil je razburjen?” je vprašal zagovorhik. “Razburjen!” je potrdil Tine. “Vidiš!’ je šepetal prvi fant v dvorani. “Dobro!” “Slabo!” je odvrnil drugi. Klančarju pa je prihajalo od strašnega vrtinca misli in od vsak hip si nasprotujočih zaključkov vroče v glavi. “Če je radi France moril, potem ni monil za šalo, potem jo je imel rad; če je moril, potem je hinavec in potem, potem —” Ta misel se mu je nazadnje izobličila v tako razločni obliki, da se je moral oprijeti. “Ali res nii resnice? A:!i me je s tem udaril skuš-njavec in ujel in ne vem kako?” Lotevala se ga je omotica, da je šel iz dvorane in hodil po prazni sobi za priče kakor brez glave; tiščal je čelo na šlipo. Ker ga je dušilo, je odprl okno na dvorišče. “Saj še ni obsojen,” je švignilo Klančarju kakor blisk skozi možgane, “ti ga pa že sodiš!” In je spet šel v dvorano. Tisti hip je vstal državni pravdnik: “Gospodje porotniki, visoki senat! Hudo je človeku, če mora tožiti zločin, huje, če mora kazati na obtoženca s strašnim očitkom: Matijec Mohor, ti si umoril sorodnika!” Dvorana se je zamajala ob strašnih besedah, ki so jedko in uničujoče padale v težkem soparnem ozračju večerne ure v množico. Klančar se je vil od neizmerne srčne bolečine. “Ne jaz, dve nemi priča sta pokazali nanj. Dve zvesti živalci. Kobila umorjene žrtve in policijski pes.” Dvorana je plosknila v o-dobravanje in predsednik senata je resno zahteval mir. “Vam govorim, gospodje porotniki, vam govorim in ne dvorani. Vi ste poklicani, da pomagate pravici do zmage!” “In meni in meni!” se je vil Klančar, “če je bil Matijec zmožen umora iz hinavščine, potem, o potem —” “Ko je obtoženec dvignil roko k dolgo v naprej premišljenemu zlodejanju, je splaše-na kobila oznanila zločin. Zločinec je, hoteč zabrisati sled, hitel skriti čevlje. Hitel je domov. Videč, da ga je opazila botra, je obdolžil pred možmi zločina kobilo, nemo žival. Toda nema žival ga je izdala!” Mrzlo, svinčeno so padale njegove besede v dvorano. Privzdignil je polo papirja v roki in dvignil glas. “Toda pravica in resnica, ti svati božji hčerki, sta hoteli še več diokazov. Stavljeno je bilo vprašanje obtožencu, zakaj ni lovil kobile, če jo je videl. Da, zakaj je ni lovil? Zato, ker se je iztrgala ,pred njim, je odgovor, žival se boji zločinca!” “Prani je mrtev!” je vzdihnil sam pri sebi Tine, “in kobila ne more govoriti!” “Toda povzemimo vso stvar od začetka. Rajni Kosmač in Mohor sta govorila o nevesti. Da je hotel njivo Kosmač, ste slišali. Matijec je za to željo rajnkega vedel. Pri hiši je mlada vdova po bratu. Matijec jo je snubil! Prepozno! Toda ko sta se sprla zaradi Klančarja in je Matijec posodil denar, da ga vrne, jezen, pravi priča, Takrat je Matijec še upal na vdovo in grunt. In po delu tega grunta je segala nesrečna žrtev. Takrat se'je spočela prva mržnja. Slišali ste opis ob-toženčevega značaja in vidite IZNAJDLJIV FANTIČ — Nicky Hayman /jih ima komaj pet, pa je moral prevzeti pažnjo nad svojo malo sestrico Lauro. Da jo ne bi kje pustil, so mu jo naložili kai v torbo letalske jdružbe. je bila posneta na letališču v Los Angelesu. ga sami, kako se obnaša. Miren, redkobeseden, sam zase! Potuhnjen, zakrknjen značaj, pravijo ljudje. Značaj, ki sam grize svojo misel. Najbolj ne- varen značaj! Ali je kdaj popival? Nikoli! Ali je kdaj plesal? Nikoli!” “Tistikrat, ko je potem nesel mojo ženo čez zid!” se je Petinšestdeset let nudi KSK.J ljulieznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA #) SLOVENSKA JEDNOTA )) Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Cc hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S- K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16 do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. ■ K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali’ članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizficiie, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.. 1)002 Lakcshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6.300 Moderno podjetje — Zmerne cene OZKA POT SKOZI LED — Reka Hudson (je 'zamrznila čez in čez, ledolomilec Mariposa je moral 'napraviti pot za vlačilec in njegov tovor. Stika je Ibila posneta pri \Kings-tonu, N. Y. , ‘ LAKOTA V KONGU — V severnem delu pokrajine Kasai v Kongu vlada med 'domačini plemena ,Baluba huda lakota. Večje število ljudi je zaradi nje umrlo, Idokler niso Združeni narodi poskrbeli za vsaj najnujnejšo pomoč. Na sliki ‘vidimo skupino domačinov okoli preproste bolnišnice v Bakwangi, kamor so ;se zatekli po pomoč proti lakoti. zgenil sam pri sebi Klančar. “Tistikrat, tistikrat, ko je prenašal mojo ženo čez zid! Saj jo je le za šalo in izzvali so ga,” se je pogovarjal. “Tak značaj se maščuje, pa ne pove vzroka. Tak značaj ničesar ne pozablja!” 1886 Naznanilo in Zahvala S žalostjo v srcu naznanjam da je umrl moj dragi mož in ljubljeni oče Martin Grimšič na 20. jan. 1961. Pogreb se je vršil na 26. jan. 1961 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. Dragi pokojni je bil rojen na 9. nov. 1886 na Igu v fari sv. Martina pri Ljubljani, po domače pri Kovačevih z Iške vasi. V Ameriko je prišel leta 1911. Na prvem mestu se iskreno zahvaljujemo Rev. Joseph J. Ozimek za sv. mašo zatlušnico in za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev in vsem darovalcem za sv. maše. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit in ga spremljali na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so 'pripomogli z avtomobili. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu in društvu Slov. Moška Zveza št. 6, in Woodmen of the World, in Tom-u Zakrajšek. Dragi mož in oče počivaj v miru. Naj ti bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: , r - PAVLINA GRIMŠIČ, soproga, FRAttK, sin, MARYANN, snaha VNUKI in VNUKINJE. V Sloveniji zapušča brata FRANKA in sestro MARIJO GRIMŠIČ Cleveland, Ohio, 22. feb. 1961. im DOBRO ZAVAROVAN — Včasih smo dejali, če je bilo hudo mraz, da has zebe “kot psa.” Tegale psa 'na sliki nemara ne ,zebe preveč, saj je oblečen \v toplo obleko, \na iglam pa ima kučmo. EN DAN IZ ŽIVLJENJA ŽENE i— jlngrid Bergman je prišla nedavno V \New York, Jcjer bo nastopala \v posebnem sporedu Ina [televiziji “En dan [življenja žene.” [Na (sliki jo vidimo p 'razgovoru iz iRipom Torn, ki bo Inastopal \z njo V omenjenemu jilmu.