NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
il. 45 - LETO 51 • CEUE, 7.11.1996 - CENA 250 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Volitve
Da ne bo bolela glava. Stran 2.
GOSPODARSTVO
Štorska livarna prodana. Stran 4.
Kako je Božič iz Topra vozil bunde. Stran 6.
Šest spornih glasov-
Arkada bo spodbijala sklepe delničarjevTIM.
Stran 7.
REPORTAŽA
V raju za pikapolonice. Stran 10.
ŠPORT
No passaran - sporočilo pred startom v
rokometni ligi prvakov iz tabora Celjanov je jasno.
Stran 13.
KRONIKA
Požig policistovega avtomobila.
Stran 33.
Tri velike
ljubezni za
eno samo
Portret dr. Herberta Zaveršnika ob izidu njegove
knjige spominov. Stran 16.
Zakai krave niso sklerotične
Aktualna tema na strani 19 predstavila ljudi, ki se hranijo le s surovo hrano.
V tej številki
darilo vsem bralcem-
Rokometna petica-
in v njej vse o
50 letih rokometa v Celju,
celjski šoli rokometa,
o moštvu Celja
Pivovarne Loško in
o njihovih nasprotnikih
v evropski ligi.
Bomba v Velenju
Poskus likvidacije republikancev? Stran 32.
2
DOGODKI
Da ne bo bolela glava
Kolikokrat ste se zadnja štiri leta zalotili, da bentite nad
obstoječo zakonodajno in izvršno oblastjo? Kaj ste si pri tem
mislili? Ste se spomnili tudi na to, da ste s svojim volilnim
glasom vsaj malce vplivali na sestav oblastnih organov?
Leta 1992 je šlo na volišča preko 85 odstotkov volilnega
telesa, letos je v volilne imenike vpisanih preko milijon in pol
državljanov. Kakšna bo volilna udeležba? Trendi drugod po
svetu kažejo, da se z razvojem in utrditvijo demokracije volilna
udeležba niža, vendar je vprašanje, kdaj napoči tisti trenutek,
ko si državljan lahko privošči, da ga ne zanima več, kdo bo
krojil usodo njegove države.
V Sloveniji smo zagotovo na tisti stopnji, ko je poziv na
volitve še zagotovo na mestu. Na to je v volilni kampanji
opozarjala tudi večina strank, vsaka je seveda primaknila še
svoj lonček in volivce prepričevala, da so prav njeni kandidati
najprimernejši ljudje za boljši jutri. Voliti, torej da - koga, je pa
že drugo vprašanje. In nanj bo treba odgovor poiskati do
Martinove nedelje.
Je pa že bolje, da se čez nekaj mesecev ali pa leto jezimo na
tiste, ki smo jih sami izvolili, kot pa da svoj srd stresamo na
tiste, ki so nam jih izbrali drugi! Večina nas je namreč
takšnih, da prav dobro vemo, koga nikoli in nikdar ne bi
postavili za svojega predstavnika, kdo pa je tisti, ki je vreden
našega zaupanja, pa nismo čisto natančno prepričani.
In zato bo najbolje, da do Martinove nedelje temeljito
razmislimo, s spominom sežemo malce dlje nazaj od začetka
uradne volilne kampanje in se odločimo. Kako bomo izbrali,
bo jasno čez čas, ko se bodo novoizvoljeni poslanci s svojim
delom pokazali i; državnem zboru - vsekakor pa tistih, ki
bomo odšli na volišča, glava ne bo bolela že na Martina. In res
je tudi to, da bomo imeli natančno tisto, kar si zaslužimo!
IVANA STAMEJCIC
Volitve so se že začele
Volitve poslancev v držav-
ni zbor bodo na Martinovo
nedeljo, 10. novembra, med
7. in 19. uro - volišča za tiste
volilne upravičence, ki bodo
v nedeljo izven kraja stalne-
ga bivališča, pa so na sedežih
volilnih okrajev oprta od tor-
ka do danes, dnevno med 9.
in 15. uro.
Obvestilo o volitvah so volil-
ni upravičenci, vpisani v volil-
ne imenike, že prejeli. Zapisa-
ni so vsi potrebni podatki o
tem, kdaj in kje voliti, vendar
pa obvestila niso ne poziv, ne
vabilo - zato lahko v nedeljo
na voliščih izpolnijo svojo dr-
žavljansko pravico tudi vsi ti-
sti, ki obvestila morebiti niso
dobili. Edino, kar mora voli-
vec prinesti s seboj na volišče,
je dokument, s katerim se bo
identificiral članom volilnega
odbora. V krajih, kjer se ljudje
poznajo med seboj, člani volil-
nih odborov najbrž tudi po
osebnih dokumentih ne bodo
povpraševali, vendar je za
vsak slučaj le bolje, če boste
imeli v žepu osebno izkaznico
ali kakšen drug dokument.
Še danes, v četrtek, je čas,
da vsi tisti, ki želite voliti, pa
zaradi zdravstvenih ali kak-
šnih drugih razlogov v nedeljo
ne morete oditi od doma, volil-
ni komisiji svojega volilnega
okraja sporočite, da želite voli-
ti doma. Le-ta bo obvestila pri-
stojne volilne odbore in v ne-
deljo, med 7. in 19. uro vas bo
na domu obiskal leteči volilni
odbor.
Na Martinovo nedeljo, po
19. uri, ko se bodo zaprla vo-
lišča, pa se bo za člane volilnih
odborov in komisij začel »dru-
gi del volitev«, preštevanje vo-
lilnih glasov, namreč. Do po-
nedeljka, do 12. ure, bodo vo-
lilne komisije volilnih okrajev
še zbirale volilne glasove, ki
bodo prispeli s pošto, dan ka-
sneje, v torek, prav tako do
opoldneva, pa morajo ves vo-
lilni material predati volilnim
komisijam volilnih enot.
- ■	IS,
' Foto: GREGOR KATIČ
VOLITVE '96
Za Slovenijo z
ljubeznijo
v veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju bo nocoj, v
četrtek, ob 17. uri regijska
predstavitev kandidatov SLS
za volitve v državni zbor.
Predstavitve strankinih kan-
didatov ter srečanja članov in
simpatizerjev SLS se bodo
udeležih tudi predsednik
stranke Marjan Podobnik,
vodja poslanske skupine v DZ
dr. Franc Zagožen ter evrop-
ski parlamentarec in član
Ljudske stranke iz Avstrije dr.
Reinhold Lopatka. Za kultur-
ni program v družabnem delu
srečanja bodo poskrbeli: Pev-
ski zbor Telekoma in Pošte
Celje, ansambel Cverle ter ci-
trarji Jožeta Galiča.
Kandidati SF
in deželnih strank
v hotelu Celeia so se v ne-
deljo predstavili kandidati
koalicije Slovenskega foru-
ma in deželnih strank: Zveze
za Primorsko in Zveze za Go-
renjsko, ki se bodo za naklo-
njenost volivcev potegovali v
5. volilni enoti.
Na predstavitvenem sreča-
nju so govorili o gospodarsko-
socialni problematiki celjske-
ga, kozjanskega, savinjskega
in koroškega območja, čla-
nom in simpatizerjem volilne
koahcije pa so se med drugim
predstavili kandidati: Žare
Sotlar, Roman Omerzu, Mar-
jan Pahor in Henrik Kranjc.
LDS celjskega
območja v Evropi
Celjski občinski odbor Li-
beralne demokracije Slove-
nije je v nedeljo, v prostorih
hotela Evropa v Celju, pri-
pravil predstavitev vseh
strankinih kandidatov za dr-
žavnozborske volitve iz celj-
skega območja.
Na srečanju, ki se ga je ude-
ležil predsednik LDS dr. Ja-
nez Drnovšek, za zabavo pa
je skrbela strankina kandidat-
ka v Mariboru Alenka Pinte-
rič, so se predstavili strankini
kandidati iz celotnega celjske-
ga območja, ki za mesto dr-
žavnozborskega poslanca
kandidirajo v volilnih okrajih
5., 6. in 7. volilne enote: Jožef
Artnak, Borut Alujevič, Jože
Zimšek, Nikolaj Rožič, Mi-
ran Orožim, Milan Cajner,
Alojz Kovše, Marko Vučina,
Drago Zupan, Frančišek Pu-
celj in Jožef Košir.
Demokrati
o stečajih,
lastninjenju
Demokrati Slovenije so
včeraj dopoldne v Lovski so-
bi hotela Celeia v Celju pri-
pravili novinarsko konferen-
co.
Na njej so Danica Simšič in
strankina kandidata za držav-
nozborska poslanca Stani-
slav Anžlovar in Branko Le-
šnik skupaj s predstavniko-
ma sindikata celjske Žične
Milanom Kosovičem in Ada-
mom Turkom spregovorili o
predlogu sprememb zakona o
stečajih, prisilnih poravnavah
in likvidacijah, v povezavi s
stečaji in lastninjenjem tudi o
problematiki Žične ter o teža-
vah invalidskih podjetij in za-
poslovanju invalidov.
Romana Logar in
Ivan Borštner
v Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu se bosta nocoj ob
19. uri predstavila kandidata
SDS za državni zbor Romana
Logar in Ivan Borštner. V kul-
turnem programu bodo sode-
lovali Dixieland band. Tone
Kuntner, Niko Grafenauer, Ru-
di Španzel ter Aleksander
Zorn.
SDS o radarjih
Pretekli torek se je v Mozirju
in tudi po drugih krajih Zgor-
nje Savinjske doline predstavil
poslanski kandidat iz vrst SDS
v 6. volilnem okraju 5. volilne
enote Mirko Zamernik. Na
predstavitvah je sodeloval tudi
predsednik SDS Janez Janša,
ki je obljubil, da v primeru
izvolitve ne bodo postavili ra-
darjev v krajih, kjer ljudje
gradnji nasprotujejo.
LDS o gozdovih
Volilni shod v 6. volilnem
okraju 5. volilne enote je v
torek pripravila tudi LDS, na
čelu s kandidatcm Milanom
Cajnerjem. Že prej, v nedeljo
pa se je predsednik LDS Janez
Drnovšek pogovarjal z zgor-
njesavinjskimi gospodarstve-
niki.
Ena izmed nalog, ki so si jo
zadali v stranki LDS, je prepre-
čiti vračanje gozdov v naravi
Cerkvi in tujim veleposestni-
kom.
Vsi kandidati
SOPS
V soboto so v Nazarjah pri-
pravili predstavitev kandidatov
Slovenske obrtno podjetniške
stranke, stranke centra v 5. vo-
lilni enoti. V nazarskem Kultur-
nem domu so se predstavili
Darko Mavrič, Alek Gradi-
šnik, Leopold Drame, Fran-
čiška Lamovšek, Zvonko Pe-
tek, Herman Remic, Jože An-
geli in Jakob Holešek.
Nov mandati
volilni komisil
Ker se bo z državnozboi
skimi volitvami izteke
mandat volilnim komisi'
jam, bodo poleg republiSfe
volilne komisije imenova
tudi nove komisije v vofl
nih enot in okrajih.
Občinski svet Laško je k
možne kandidate za okraja
volilno komisijo predlagali
te ljudi, ki so to delo opravljl
li že v preteklem mandatt
Če se bo s predlogom strinji
la tudi republiška volilna k
misija, bodo volilno komisij
v okraju Laško, ki obs^
občini Laško in Radeče, i
naslednjem mandatu, to jI
do leta 2000, sestavljal
predsednik komisije Milki
Škoberne, namestnica pred
sednika Zdenka Pešec, člao
in njihovi namestniki pa bo
do Milan Vodišek (SKD),ZlJ
ta Strel (DeSUS), Marjan Ko
privc (ZLSD), Jože Kap^
(LDS), Andrej Aškerc (SLS
inPaniŠuhelj (SDS). J'
Decembra no$
v I	v
čaka se
referendum
Jutri, v petek, 8. nove<
bra, začne teči rok za izve"
bo postopkov za predhod"
zakonodajni referendum'
spremembah volilne z^l"!
nodaje, ki ga bomo v Slove«'
ji izvedli 8. decembra.
Volivci bodo 8. decem^t
svojo voljo prvič izrazili ^
predhodnem zakonodajami;
referendumu, odločali
bodo o treh predlogih spf^
memb obstoječega volilii^
sistema. Gre za predlog
ki se na osnovi preko 43 tis.
zbranih podpisov voli^f'
zavzema za dvokrožni vef
ski sistem, predlog državn^^
sveta za kombinacijo vef|;
skega in proporcionalnega
stema ter skupine 30 po^ i
cev za proporcionalni vd'
sistem.
Skupaj za jutri
Uredništvo konjiškega tednika Novice je prejšnji teden na prireditev Skupaj za jutri
povabilo kandidate za poslance, ki kandidirajo v 7. volilni enoti, 3. volilnem okraju (občine
Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje).
Vabilu so se odzvali (na fotografiji z leve proti desni): Jože Baraga, Stane Frim, Srečko Kušter,
Julijana Kralj, Rudolf Petan, Jožef Košir, dr. Maks Tajnikar in Anton Kuzman ter predsedniki
oziroma člani vodstev strank, ki so jih kandidirale. Številni obiskovalci v Športni dvorani so lahko
dodobra spoznali tako kandidate kot njihove poglede na pereča lokalna in širša vprašanja ter
slišali, za kaj bi se zavzemali, če bi bili izvoljeni.
Da je bila prireditev tudi zabavna, so poskrbeli ansambel Štajerskih 7, Irena Vrčkovnik in
Smrklje, z akcijo za nakup novih reševalnih avtomobilov, za to območje pa je bila prireditev tudi
humanitarna.	Foto: MN
DOGODKI
3
Štiri nove telefonsice steviilce
Upravni enoti Žalec je pri servisu skupnih služb vlade pred
kratkim uspelo zagotoviti nakup štirih novih telefonskih
številk.
Oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo boste poslej lahko
priklicali na številko 71 59 35, oddelek za okolje in prostor 71 59
36, oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter
promet in zveze 71 59 37 ter oddelek za upravne notranje
zadeve 71 59 38. Inšpekcijske službe so svojo klicno številko, 71
69 49, dobile že ob preselitvi v prostore Juteksa. Vse delavce
upravne enote Žalec pa je še vedno mogoče dobiti tudi preko
hišne centrale 71 53 13.	IB
Deset let urgentne službe v Celju
fostavljanje mreže urgentnih služb po Sloveniji temelji na celjskih strokovnih in organizacijskih izkušnjah -Vec kot
150 intervencij na mesec
Jutri dopoldne se bo v pro-
5(flrih Celjskega sejma pričel
ilvodnevni seminar o urgent-
ji medicini. Organizatorja,
zdravstveni dom Celje in slo-
,tnsko združenje za urgent-
,o medicino, sta povabila naj-
Ijolj priznane slovenske stro-
);ovnjake, ki se bodo tokrat
pogovarjali o ravnanju s poš-
kodovancem oziroma bolni-
kom v smrtni nevarnosti. Se-
minar, na katerem bo sodelo-
alo blizu 250 zdravnikov in
medicinskih tehnikov, bo
posvečen deseti obletnici ur-
gentne službe v Celju.
; Služba nujne medicinske po-
aoii ali krajše urgentna služba
čpričela delovati v Celju leta
M in Je bila prva in edina
■ likka služba pri nas. Ob na-
\Qjan\u se je zgledovala po
odobnih sodobno organizira-
th službah v razvitem svetu,
knes pa so rezultati njenega
iela poznani širši Evropi. Delo
teljske službe je postalo vzor
BI leta 1990 se je podobna de-
avnost pričela tudi v Ljubljani,
tenutno pa tečejo poskusni
projekti še v Kranju in v Tolmi-
nu, V preostalih večjih sloven-
sluh krajih, kjer prav tako po-
skušajo organizirati urgentno
dejavnost vsaj približno takšno
je v Celju, so na žalost še
vedno v večini primerov daleč
od tega. Glavna ovira sta neu-
rejeni status dejavnosti in s tem
povezano financiranje. Prav
zato je tudi eden od namenov
jutrišnjega seminarja sporočiti
javnosti, da mora država čim-
prej zagotoviti denar tudi za
urgentne službe in omogočiti
vzpostavitev mreže po vsej
Sloveniji.
»Danes si učinkovite medi-
cinske pomoči pri reševanju
življenjsko ogroženih poško-
dovancev ali nenadoma hudo
zbolelih brez urgentne službe
ne moremo več zamisliti,«
poudarja dr. Andrej Žmavc,
ki je že od vsega začetka vod-
ja službe nujne medicinske
pomoči v Celju. »Rezultati, ki
smo jih dosegali, so nas kljub
številnim težavam, s katerimi
smo se srečevali, utrjevali v
prepričanju, da je bila naša
usmeritev prava. Pri organi-
zaciji smo izhajali predvsem
iz obstoječih zmogljivosti
zdravstvene službe in glede
na razpoložljiva sredstva smo
na območju, ki ga pokrivamo,
to je v občinah Celje, Žalec in
Šentjur, dosegli največ kar je
mogoče pri nudenju nujne
medicinske pomoči na tere-
nu. Urgentna služba je posta-
la samoumeven standard.«
Celjska služba se je v prete-
klem desetletju izkazala kot
nepogrešljiva tudi zaradi števil-
nih hudih nesreč na sloveniki,
vendar danes kljub dokončani
izgradnji avtoceste njena nuj-
nost ni nič manjša. »Nesreč bo,
upam, manj, vendar ko bodo.
bo gotovo šlo za nesreče z
mnogimi udeleženci in mnogi-
mi poškodovanci. Prav zato
nujno potrebujemo denar za
usposabljanje ekip, ki bi bile v
stalni pripravljenosti,« meni dr.
Žmavc in podarja, da se po
drugi strani rezultati dela ur-
gentne službe pravzaprav
sploh ne morejo meriti z denar-
jem. Ne gre samo za ogromen
prihranek zaradi krajšega
zdravljenja ali zmanjšanja in-
validnosti, ampak gre tudi za
ohranitev življenja in zmanjša-
nje ali skrajšanje trpljenja hudo
bolnih in poškodovanih.
■■■■■■I JANJA INTIHAR
Medicinske ekipe celjske urgentne službe opravijo v
povprečju na mesec prek 150 intervencij, čas od klica do
prihoda na teren je sedem do osem minut, v Celju včasih le
dve, tri minute. V desetih letih so z intervencijskim vozilom
prepeljali več kot 17 tisoč bolnikov in poškodovancev, več
kot 2.200 jih je bilo življenjsko ogroženih. Prek 400 ljudi so
pred prihodom v bolnišnico pričeli oživljati, saj ob prihodu
urgentne ekipe niso več kazali znakov življenja.
Bo Celjski dom mini
Cankarjev dom?
Na redni mesečni novinar-
ski konferenci je celjski župan
Jože Zimšek s sodelavci Sta-
novanjskega sklada Mestne
občine C^elje podrobneje pred-
stavil zaključek prve faze pre-
nove Celjskega doma. V Celju
naj bi, glede na doslej oprav-
ljena dela in načrte za prihod-
nja leta, tako v kratkem dobili
mini Cankarjev dom.
Prenova Celjskega doma,
gradbena dela so bila zaklju-
čena poleti, je stala 52 milijo-
nov tolarjev, v opremo pa so
doslej v stanovanjskem skladu
vložili 17 milijonov tolarjev.
Projekt prenove, ki ga je izde-
lal arhitekt Friderik Polutnik,
zajema še ureditev kletnih
prostorov, preureditev kina
Union v večnamensko dvora-
no, postavitev zimskega vrta
ter ureditev dvorišča in pove-
zave z ateljejem Pelikan. »Gle-
de na obstoječo opremo in
tisto, kar še nameravamo ku-
piti, je Celjski dom na dobri
poti, da postane manjše kon-
gresno središče, prostor za vsa
strokovna in poslovna sreča-
nja ter konference za okoli
tisoč ljudi, mini Cankarjev
dom, torej,« pravi namestnik
direktorja Stanovanjskega
sklada Slavko A. Sotlar, ki
dodaja, da bodo november in
december izkoristili za inten-
zivno promocijo Celjskega do-
ma, v začetku decembra pa bo
izšel programski list dogajanja
v domu do konca leta.
V oktobru je bilo v Celjskem
domu nekaj odmevnih prire-
ditev, še več pa se jih seveda
napoveduje do konca leta. V
domu je gostinsko ponudbo
prevzel Jure Kravanja, pijačo
- predvsem kakovostna vina in
koktajle - ter prigrizke ponuja-
jo med 9. in 21. uro, kadar so v
domu prireditve, pa se odpi-
ralni čas seveda podaljša.
1. STAMEJČIČ
Makadam se umika počasi
Občina Kozje je najbrž edina v Sloveniji, ki jo z regijskim
središčem povezuje še delno makadamska regionalna cesta.
Pretekli mesec so na njej asfaltirali 345 metrov makadama.
Po letošnjem spomladanskem ogorčenju prebivalcev osrčja Koz-
janskega je prišlo sicer med odborom za posodobitev kozjanskih
cest, republiško upravo za ceste in ministrstvom za promet in
zveze do dogovora o asfaltiranju 500-metrskega odseka. Dogovora
v celoti niso uresničili, saj so obenem sanirali plaz pri domačiji v
Stopi, kar so začeli že poleti. Med Prevorjem in Lesičnim tako
ostaja še 3,2 kilometra makadama, od tega 2,5 kilometra na
območju šentjurske občine, ostalo pa v kozjanski občini.
Po obstoječem dogovoru bi morali jeseni asfaltirati še dodatni
kilometer regionalke, za preostanek makadama pa do konca
leta izdelati projektno dokumentacijo. Za letošnji dodatni kilo-
meter naj bi bilo na razpolago 13 milijonov tolarjev, kar pa je
seveda premalo.	BJ
PO SVETU
Socialisti
prepričljivo
zmagali
v Zvezni Republiki Jugosla-
viji so bile parlamentarne in
občinske volitve. Slabih 8 mili-
jonov volilnih upravičencev je
izbiralo zvezni parlament - za
108 sedežev se je v Srbiji pote-
govalo 607 kandidatov in v
Črni gori 205 kandidatov za 30
poslanskih mest. Na volitve pa
se je prijavilo kar 49 strank.
Kot je bilo pričakovati, je v
Srbiji največ glasov dobila
zveza t.i. levih sil. Gre za vla-
dajočo, Miloševidevo Sociali-
stično stranko Srbije, Jugoslo-
vansko združeno levico (vodi
jo Miloševičeva žena Mirjana
Markovič) in stranko Nova de-
mokracija. Opozicijske stran-
ke, združene v koalicijo Sku-
paj, so doživele poraz, med-
tem ko je tretje mesto z veli-
kim številom glasov presenet-
ljivo dosegla skrajna Šešljeva
»četniška« Radikalna stranka.
Tudi v Črni gori so zmagali
socialisti (Bulatovičevi), ki so
porazili opozicijsko Narodno
slogo, v kateri so Ljudska
stranka. Liberalna zveza in
nekatere manjše stranke. V
predvolilni kampanji je; bila ta
opozicija zelo glasna v zahte-
vah po odcepitvi Črne gore od
ZRJ. Prihodnje leto bodo v
Srbiji predsedniške volitve in
takrat Miloševiču poteče drugi
in hkrati po ustavi zadnji mož-
ni mandat. In prav mogoče je,
da bo takrat (tudi zaradi zma-
ge na sedanjih volitvah) zase-
del eno od višjih zveznih mest
- ali kot vsejugoslovanski
predsednik, v najslabšem pri-
meru pa bo premier ZRJ.
Clinton spet na
ielu ZDA
v ZDA pa so bile predsed-
niške volitve, na katerih je
kandidiralo devet kandidatov,
seveda pa je veliki obračun ve-
ljal predvsem med dvema: se-
danjim demokratskim pred-
sednikom Clintonom in njego-
vim republikanskim izzival-
cem Doleom. Javnomnenjske
raziskave so ves čas pred voli-
tvami kazale prednost 50-let-
nem demokratu, ki je potem
tudi dejansko porazil 73-letne-
ga republikanca. Clintonova
zmaga je na nek način kar
zgodovinska, saj je postal prvi
vnovično izvoljeni demokrat-
ski predsednik po letu 1936, ko
je to uspelo Roosveltu. Clinto-
novi izvolitvi tako ni škodovala
izredno aferaško usmerjena re-
publikanska kampanja, v kate-
ri je bila največkrat omenjena
finančna afera Whitewater, ki
sega v Clintonovo guvernersko
preteklost. Tudi obtožbe, da je
Clinton za volilno kampanjo
prejemal denar tujih dr^vlja-
nov, niso zalegle, saj je med
dolgoletno politično kariero to
počel tudi Dole. Kot kaže, pa je
Clintonu zmagovalne točke
prinesel tudi liberalnejši odnos
do splava od Deleovega. De-
mokrat se namreč zavzema za
varen, zakonit in redek splav,
medtem ko bi republikanec
najraje uvedel dodatek k usta-
vi, ki bi pravico do splava ome-
jil le na primer življenjske ne-
varnosti matere, posilstva in
incesta. Na prihodnjih volitvah
leta 2000 Clinton in Dole ne
bosta kandidirala. Prvemu to
prepoveduje ustava, drugi pa
bo po zakonu prestar.
EU in pridružene
cianice
v Luxemburgu je potekal
sestanek zunanjih ministrov
EU, udeležili pa so se ga tudi
šefi diplomacij desetih držav
pridruženih članic EU, ki so-
delujejo v okviru pogloblje-
nega dialoga. Za Slovenijo
(zastopal jo je minista: Kra-
čun) je to bila prva formalna
udeležba na sestanku zuna-
njih ministrov EU po podpisu
evropskega sporazuma o pri-
druženem članstvu 10. junija
letos. Kračun je v razpravi
izrazil željo, da bi sedaj, ko je
to storil evropski parlament,
tudi parlamenti ostalih držav
petnajsterice čimprej ratifici-
rali pridružitveni sporazum s
Slovenijo. Poudaril je tudi, da
Slovenija že sedaj izpolnjuje
dva (na področju javnega dol-
ga in na področju proračun-
skega primanjkljaja) od štirih
kriterijev, ki si jih je unija za-
stavila na poti v denarno unijo
in skupno valuto euro. Kračun
je tudi pozdravil t.i. predv-
stopno strategijo EU, sprejeto
na evropskem vrhu leta 1994 v
Essnu, ki je namenjena pripra-
vam na kasnejše polnopravno
članstvo. V njej sedaj sodeluje
deset držav, in sicer Slovenija,
Slovaška, Romunija, Poljska,
Madžarska, Litva, Latvija, Es-
tonija, Češka in Bolgarija.
Evropski komisar Hans van
den Broek pa je poudaril, da
komisija pri pripravi mnenj o
pripravljenosti desetih ome-
njenih kandidatk za polno-
pravno članstvo ne bo upošte-
vala le gospodarskih, temveč
tudi politične kriterije. Gre
predvsem za spoštovanje člo-
vekovih in manjšinskih pravic
in stopnjo demokratizacije.
Jelcina naposled
operirali
v Moskvi se je v ponedeljek
popoldne sestal zdravniški
konzilij, ki je odločil, da je
zdravstveno stanje ruskega
predsednika Jelcina optimal-
no, da tudi vsi njegovi vitalni
organi delujejo optimalno in
da je zato pripravljen na ope-
racijo srca. Operacija se je
tako začela v torek zgodaj zju-
traj v moskovski kardiološki
kliniki Čazov, vodil pa jo je
priznani ruski kardiolog Re-
nat Akčurin. Pri v^avitvi dveh
by-passov so bili kot svetovalci
navzoči tudi nekdanji Akčuri-
nov učitelj, ameriški kardiolog
Michael Debakey in nemška
strokovnjaka Haverich in
Wahlers. 88-letni DeBakey je
namreč leta 1964 opravil prvo
tovrstno operacijo srca. Pred
operacijo je Jelcin vsa svoja
pooblastila, vključno z nad-
zorom nad jedrskim orožjem
oz. takoimenovanim jedrskim
gumbom začasno prepustil
premieru Černomirdinu. V
pisnem nagovoru ljudstvu pa
je državljanom zagotovil, da
država ne bo niti sekunde os-
tala brez vodstva. Kljub temu
pa se je med boleznijo 65-
letnega ruskega voditelja
predvsem med njegovimi
najbližjimi sodelavci vnel sr-
dit boj za oblast.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Štorska livarna prodana Kovisu
Novi lastnik Anton Pangerčič namerava za začetek zaposliti samo trideset delavcev
Direktor Kovisa Anton
Pangerčič z Jesenic na Do-
lenjskem je v ponedeljek
podpisal kupoprodajno po-
godbo in s tem postal lastnik
štorske livarne.
Kolikšna je kupnina, ki ste
jo plačali za livarno in kako
jo boste poravnali?
Za nakup livarne smo plača-
li 590 tisoč mark plus davek
ter sodni stroški. Kupoprodaj-
na pogodba je bila podpisana
v ponedeljek, kupnina je bila s
pomočjo kredita poravnana v
torek dopoldne. Nobenih ob-
veznosti nismo prevzeli, zače-
njamo povsem na čisto.
Kdaj bo stekla proizvodnja?
Proizvodnjo nameravam
pognati čimprej, odvisno od
tega, kakšno je stanje v livarni.
Danes, v torek, sem prišel v
Štore s skupino ljudi, ki bo
ocenila, ali je potreben remont
in kaj je treba zamenjati. Ko
bomo začeli delati, želimo
proizvajati dobre odlitke, ne pa
škart. Kdaj bo primopredaja še
ne vem, pri tem mora sodelo-
vati stečajna upraviteljica.
Koliko ljudi nameravate
zaposliti?
Za začetek bi vzel 30 ljudi,
druge bi zaposloval postopo-
ma. Koliko, v tem trenutku ne
vem. Dela bo po moji oceni
dovolj. Takoj, ko je Krupp iz-
vedel, da smo kupili livarno,
je poslal naročilo za 12 tisoč
odlitkov. Uvesti nameravam
drugačen način dela. Prej so
tukaj delali samo usluge na
področju odlitkov, mi imamo
obdelavo, tako da bo na tržiš-
če šel gotovi izdelek.
Boste v Štorah imeli svojo
vodilno ekipo?
Vodstvo podjetja, računo-
vodstvo, vse to bo organizira-
no v Kovisu. V Štorah namera-
vam k sodelovanju povabiti in-
ženirja Kramarja, ki je bil
predčasno upokojen in se
spozna na kvaliteto. V Štorah
bo vodja tehnologije, to bo
predvidoma gospod Jazbec,
skratka delal bom z ljudmi, ki
se tukaj spoznajo na svoje de-
lo.
Zakaj ste se odločili za na-
kup štorske livarne?
Razpis sem prebral v časopi-
su, naslednji dan sem se pos-
vetoval z odvetnikom in poslal
ponudbo. Naše podjetje je na-
mreč močno odvisno od li-
varn. Doslej smo že trikrat
imeli velike težave. Prvič, ko
je propadel štorski Fiat, dru-
gič, ko je šla v stečaj štorska
h varna in tretjič, ko se je za-
pletlo pri Vezirju. Livarna je
za nas osnova, brez katere se
ne moremo širiti. Pri nas v
Slovenski vasi je ena večja ha-
la in dogovorjeno imamo, da
bi tam razširili proizvodnjo
oziroma uredili predelavo. V
Štorah bi se vlivalo, pri nas pa
obdelovalo in na ta način smo
v Evropi lahko zelo konku-
renčni.
Kaj nam lahko poveste o
svojem dosedanjem delu in
podjetju Kovis?
Zasebno podjetje imam že
20 let, več kot dve desetletji se
ukvarjam z zavornimi sistemi
za hitre vlake, na naših zavor-
nih diskih so na primer vlaki
intercity, izvozili smo tudi
preko 20 tisoč zavornih di-
skov. Po razpadu Jugoslavije
je bilo precej hudo, tržišče se
je razprodalo Češki, potem so
se razmere nekoliko uredile.
Izvažamo v Nemčijo, Švico,
Nizozemsko, dežele vzhodne
Evrope, zdaj se pogovarjamo z
Belgijo, prejšnji teden sem
podpisal pogodbo s Hrvaško.
V Kovisu je zaposlenih 28 lju-
di, proizvodnja je zelo moder-
nizirana in računalniško vode-
na. Tudi v Štorah nameravam
proizvodnjo modernizirati, po
prvih ocenah bo treba v poso-
dobitev livarne vložiti 700 ti-
soč nemških mark.
IRENA BAŠA
Vsak dan se v prostorih livarne zbere tudi nekaj zaposle-
nih v podjetju Vezir, dosedanjem najemniku livarne. Delavci
so začeli stavkati že 5. oktobra, zadnje plače so dobili za
mesec julij. Direktor Vezirja Herbert Goriup je prejšnji teden
vložil zahtevo za začetek stečajnega postopka, vendar sodiš-
če vsaj do torka še ni sprejelo odločitve, približno 160
delavcev pa je tako prepuščeno samim sebi. Dokler ni sprejet
sklep o začetku stečajnega postopka, pa se ljudje ne morejo
prijaviti na zavod za zaposlovanje.
Anton Pangerčič, novi last-
nik štorske livarne: »Ocenju-
jem, da bomo s pomočjo te
naložbe letni promet povečali
vsaj za trikrat.«
Edina rešitev -
samoprispeveic
v občini Laško so že pri-
pravili prve zasnutke prora-
čuna za leto 1997 in ugotovi-
li, da jim bo ob približno
takšni državni dotaciji kot je
bila letošnja, zmanjkalo ne-
kaj več kot 27,5 milijona to-
larjev.
Proračunski porabniki bodo
imeli prihodnje leto na voljo
blizu 800 milijonov tolarjev,
vendar bo potem, ko bodo fi-
nančno pokriti programi ti-
stih, ki imajo zagotovljeno po-
rabo, občini ostalo za njene
programe le 41 milijonov to-
larjev. Velik delež proračuna
bo spet treba dati za izplačilo
zapadlih kuponov občinskih
obveznic, ki so pravzaprav po-
glavitni razlog, da bo občina
morala »stiskati pas« še na-
slednjih pet let. Ker v občini
ne želijo sprejeti proračuna, ki
bi že v samem začetku imel
precejšnji minus, bo treba
marsikateremu porabniku ob-
činskega denarja zmanjšati
delež, ki so mu ga v sedanji
zasnovi proračuna že dodelili.
Komu in koliko bodO vzeli, se
v občinskil^ službah še niso
odločili, zagotovo pa je, da
bodo spret najkrajšo potegnile
krajevne skupnosti, ki so se že
letos pritoževale zaradi
skromnih vsot, ki jih za svoje
programe dobijo od občine.
Krajevne skupnosti imajo naj-
več zahtevkov za ureditev kra-
jevnih in nekategoriziranih
cest, marsikje bi radi uredili
tudi vodovode. Kot edina reši-
tev številnih komunalnih te-
žav se jim ta čas ponuja le
samoprispevek, pa čeprav
imajo ljudje do takšne oblike
zbiranja denarja veliko pomi-
slekov. Najbolj resno razmiš-
ljajo o ponovni uvedbi samo-
prispevka v Zidanem Mostu.
Če se bodo za samoprispevek
odločili tudi v drugih krajev-
nih skupnostih, bodo morali s
pripravami zelo pohiteti, saj bi
lahko krajevne referendume
izvedli skupaj z državnim re-
ferendumom, ki bo 8. decem-
bra letos.	JI
Veliico o vzgoji
Po popravku letošnjega
proračuna šmarske občine
znašajo skupni prihodki nad
507 milijonov tolarjev, od-
hodki nad 514 milijonov, nad
6 milijonov tolarjev primanj-
kljaja pa bi do konca leta
pokrili s povišanjem posa-
meznih postavk zagotovlje-
ne porabe s strani države.
Med svetniki šmarskega ob-
činskega sveta, ki je popravek
proračuna sprejel pretekli te-
den, je bilo slišati pripombe,
da je namenjenega premalo
'denarja za kmetijstvo. Pred-
stavniki občine zato pojasnju-
jejo, da za kmetijstvo ne preje-
majo posebnih sredstev. Za
kmetijsko področje je usta-
novljen državni sklad, iz kate-
rega je mogoče pridobiti
sredstva za posamezne občin-
ske kmetijske programe - po-
dobno kot velja za pospeševa-
nje podjetništva.
Svetnike so med sejo sezna-
nili s pomembnimi naložbami
v šmarski centralni osnovni šo-
li. Tam so pred kratkim dogra-
dili dve novi učilnici, z bistve-
nim povečanjem telovadnice
pa bodo lahko povsem zaklju-
čili pred koncem šolskega leta.
Nato so brez posebnih pri-
pomb sprejeli še predlog siste-
matizacije delovnih mest v
šmarskem otroškem vrtcu, ki
je letos pridobil v osnovni šoli
nov oddelek. V vrtcu s tremi
enotami potrebujejo za 10-urni
program po veljavnih normati-
vih 35 zaposlenih, svetniki pa
so se strinjali s sistematizacijo
s 33 zaposlenimi. Letos je na-
mreč v šmarskem otroškem
vrtcu vključenih v redne oddel-
ke 215 otrok, 16 več kot lani.
Na seji pa so veliko razprav-
ljali o predlogu povišanja eko-
nomske cene za programe v
domačem vrtcu, ki je od L
novembra osnova za določitev
prispevka staršev, za kar velja
republiški pravilnik. Starši na-
mreč menijo, da je njihov pris-
pevek previsok, v občini pa,
da je šmarska ekonomska ce-
na med nižjimi v Sloveniji. Na
koncu so se odločili, da bo
ekonomska cena za otroke od
1. do 3. leta na'd 33 tisoč tolar-
jev, za več kot 3 leta stare 29
tisoč, za 3-urni program skraj-
šane priprave na šolo 1000 to-
larjev (za 3 do 5-urni program
2 tisoč), urno varstvo po po-
slovalnem času pa bo stalo
700 tolarjev.
Svetniki so se med drugim
strinjali z razpisom za podeli-
tev letošnjih občinskih priz-
nanj, obravnavali pa so tudi
imenovanje ravnatelja glasbe-
ne šole v Rogaški Slatini. Pri
tem so predlagali, da se do
sprejetja odločitve o soustano-
viteljstvu šmarske občine, do-
sedanjega ravnatelja Romana
Drofenika imenuje za vršilca
dolžnosti.
BRANEJERANKO
Na nedeljskem pogovoru v Nazarjah. Z desne: Irena Cigale, Mirko Cigale, Milan Cajner in
nazarski župan Ivan Purnat v pogovoru z dr. Drnovškom.
Priznanje Cigaietovim
Preteklo nedeljo se je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek v prostorih občine
Nazarje srečal z zgornjesavinjskimi gospodarstveniki.
V pogovoru so veliko pozornosti namenili Mirku in njegovi hčerki Ireni Cigale, sajje nemški
koncem Bosch Siemens ravno podjetju Cigale podelil priznanje za dobro delo. To priznanje je v
nedeljo slavnostno predal nazarski župan Ivan Purnat. Podjetje Cigale je manjše podjetje, ki
uspešno dela že 29 let, Mirko Cigale pa je povedal, da so namerno ostali majhno podjetje v
nenehnem iskanju novih proizvodov.
Sicer so se zgornjesavinjski gospodarstveniki v pogovoru z dr. Drnovškom dotaknili večih
perečih tem, od kmetijstva, krize v tekstilni industriji do vračanja gozdov Cerkvi. Premier je
napovedal nekatere rešitve in ukrepe, še posebej pa zagotovil, da se bo osebno zavzel, da bo v
prihodnjem letu končana cesta med Ljubnim in Lučami.	US, Foto: JOŽE MIKLAVC
PO DRŽA|
Pri zaposlovanji
ni premikov
UUBLJANA, 28. okto|J
(Delo) - Septembra je
industrija izdelala za 5
stotkov več kot lani. Pri Zd^
slovanju pa ni zaznati nobi
nega premika na bolje, saj!
tudi prodaja še naprej pj
manjkljiva. Septembra jej
industriji delalo še 217,?]
zaposlenih, kar je za 0,8 J
stotka manj kot mesec j
prej in za 23,6 odstotka ma
kot septembra 1992. Tol|
zaposlenim, kot daje krj
sedaj, je zmogla dajati;
januarja 1964.
Umri v nesreči
MARIBOR, 28. oktolj
(Delo) - Znani vodja niii
borskega podzemlja 35-1^
Maksimiljan Vollmeier,;
katerim je slovenska polic
oktobra razpisala mednara
no tirahco, je umrl v proia
ni nesreči na avtocesti m
Instanbulom in Ankaro.
Turčiji.
V prvem Icrogii?
LJUBLJANA, 29. oktohi
(Delo) - Nemški zunanjim
nister Klaus Kinkd je i
obisku v Sloveniji dejal, d
imamo veliko možnosti z
uvrstitev v prvi krog
članic EU in Nata. Ohii
vodje nemške diplomacijej
spremstvu močne gospodi^
ske delegacije naj s bi I
predvsem premik v gospi
darskem sodelovanju drža
Inflacija 0,8-
odstotna
UUBUANA, 29. oktobi
(Delo) - Oktobrska inflaq
je bila 0,8-odstotna, kar pi
meni, da je bila večja ki
septembrska. To je bil tui
najvišji prirastek inflacije p
letošnjem aprilu. Cene pas
se v enem letu zvišale 2
manj kot 10 odstotkov.
O pogodbi Z
novim ministron
LJUBLJANA, 29. oktobi
(Večer) - Predstavniki vod
tva sindikata delavcev
zdravstveni negi so predst.
vili predlog nove kolektivi
pogodbe za poklic medicii
ske sestre, s katero bi ureja
položaj 12 tisoč zaposlenih
zdravstvenih in socialnih ^
vodih. Z njo bi radi povrni
ugled poklicem v zdravstv
ni negi. Pogajanja o pogod
naj bi se začela takoj po im
novanju novega ministra.
Umrl Jože SmoN
LJUBLJANA, 1. nover
bra (Delo) - V ljubljanske
Kliničnem centru je preff
nil slovenski časnikar in P
litik Jože Smole. Bil je dof
snik Tanjuga, Borbe in
dia Beograd iz New Yorl^
kasneje urednik Borbe
Ljubljani, od leta 1963 1
glavni urednik Dela. Nato
bil nekaj časa sekretar pr^
sednika Josipa Broza, ^
sneje šef njegovega kabin
ta. Od leta 1986 je bil pr^.
sednik Republiške koni
renče SZDL Slovenije, ^
zadnje pa poslanec v
strankarski skupščini.
Št. 45. - 7. novemlMr
DOGODKI
L Koncesije za vodne vire
pržavni sekretar v ministrstvu za okolje Radovan Tauzes je
ponedeljek obiskal Slovenske Konjice, kjer se je s predstav-
0 zreške, vitanjske in konjiške občine ter konjiškega in
oljskega komunalnega podjetja pogovarjal o reševanju vo-
^krbe na tem območju.
' Dogovor o reševanju te problematike so prizadete občine
j^jrejele že prejšnji mesec, tokrat so ga dopolnile le še z
pekaterimi pripombami in predlogi ter se s podpisi zavezale k
^štovanju dogovorjefiega. Ker se vodni viri nahajajo v zreški in
(itaiijski občini, oskrbo s pitno vodo pa je treba rešiti v konjiški in
celjsld občini, bodo izdane odločbe o določitvi koncesionarja.
Koncesijo za izvir Zverovje bo dobilo Komunalno podjetje
lovenske Konjice, za dve vrtini v Bukovljah pri Stranicah ter za
ujetje Hudinje nad Vitanjem pa Vodovod-kanalizacije Celje. Na
ječanju so se tudi dogovorili, da bo občina Vitanje, ki skoraj v
teloti sodi v vodovarstveno območje, zaradi česar se čuti precej
oškodovana, prihodnje leto kandidirala za državna sredstva, s
fcaterimi bi uredili kanalizacijo in sistem za čiščenje odpadnih
voda.	B.Z.
Šmartno ob Palci
praznuje
v Šmartnem ob Paki v teh
kh praznujejo občinski
/ramik, za osrednji dan
»aznovanja pa so pred ča-
im izbrali 11. november ali
lartinovo.
V	občini so že konec oktobra
ripravili športno srečanje ter
tečanje ljudskih pevcev in god-
pretekli teden pa so odprli
testo v Velikem Vrhu, ponovili
refanje ljudskih pevcev in god-
tev ter včeraj v osnovni šoli
predali namenu računalniško
čilnico. Program prireditev ob
lazniku občine Šmartno ob
fJki se bo nadaljeval jutri, v
Wek, 8. novembra ob 16. uri,
Id bodo pripravili srečanje in
posvet vinogradnikov na temo
fega letnika 1996, ob 20. uri pa
If šmarško turistično društvo
pripravilo Martinov krst.
V	soboto, 9. novembra, bo v
^edišču Šmartnega sejemski
''^n, ki ga bo ob 11. uri pope-
strila folklorna skupina Oljka,
ob 14. uri pa Vili Resnik. Tudi
nedelja, 10. novembra, bo se-
jemsko obarvana ter popestre-
na s slikarsko kolonijo, starimi
ljudskimi opravili (ob 14. uri)
in koncertom Prifarskih muzi-
kantov (ob 19. uri).
V ponedeljek, 11. novembra,
bodo ob 16. uri v Kulturnem
domu Šmartno odprli razstavo
lepih obrti in del slikarjev, uro
kasneje pa bo slavnostna seja
sveta občine. Program priredi-
tev ob prazniku občine Šmart-
no ob Paki se bo nadaljeval
prihodnji teden, ko bodo v pe-
tek, 15. novembra, odprli cesto
v Skornem, v soboto, 16. no-
vembra, ob 10. uri pa vodovod
v Pogori. Za konec bodo člani
turističnega društva, prav tako
v soboto, v Kulturnem domu
pripravili še martinovanje, ki
se bo pričelo ob 20. uri.
US
Pet občin za en kup smeti
V zgornjesavinjskih občinah razpravljajo o predpogodbi, s katero bodo uredili
odlagališče odpadkov v Podhomu
že v času skupne občine
Mozirje se je zaostroval
problem odlagališča odpad-
kov, po spremenjenih občin-
skih mejah pa je problem
čedalje hujši.
Odlagališče v Podhomu sodi
v občino Gornji Grad, vsi pa se
zavedajo, da je odlagališče nuj-
no potrebno sanirati, povečati
in se lotiti ločenega zbiranja
odpadkov. V ta namen so v
občini Gornji Grad pripravili
predpogodbo za sanacijo in
pripravo gradnje naslednjih faz
skupnega odlagališče Podhom.
To predpogodbo so člani neka-
terih občinskih svetov že pre-
gledali in sprejeli, v nekaterih
zgornjesavinjskih občinah pa
jih razprava glede predpogod-
be še čaka. Podpisnik predpo-
godbe bo vseh pet občin, ki jih
zastopajo župani oziroma žu-
panja.
Člani občinskega sveta Na-
zarje so že pooblastili župa-
na Ivana Purnata, da podpiše
predpogodbo, člani občin-
skega sveta Luče pa so raz-
pravljali o tem, da si občina
Gornji Grad jemlje kar pre-
cej pravic, poleg tega pa so
menili, da bi morala biti v
programskem svetu vsaj dva
predstavnika občine Luče.
V predpogodbi so med
uvodnimi ugotovitvami zapi-
sali, da občine, razen gornje-
grajske, nimajo možnosti za
odlaganje komunalnih odpad-
kov na svojih območjih niti
nimajo primernih lokacij, ki
bi bile zagotovljene v kratkem
času. Za sanacijo, ureditev ob-
stoječega stanja in nadaljnjo
fazo gradnje odlagališča pa
obstaja skupni interes, saj je
za to v Podhomu že izdelana
prostorska dokumentacija in
pridobljena dovoljenja. Seve-
da sedanje odlagališče ni us-
trezno urejeno glede na krite-
rije in podatke iz strateške us-
meritve Slovenije na področju
ravnanja z odpadki. Občine se
v tej predpogodbi še zavezuje-
jo, da se bodo usklajevale pri
pripravi skupnih osnov za pri-
pravo normativnih aktov za
sodobno gospodarjenje z od-
padki.
Priprave za
regijsko
odlagališče
V	predpogodbi določajo tu-
di skupne naloge vseh občin,
in sicer je to vzpostavitev loče-
nega zbiranja odpadkov ter
preprečevanje nastajanja in
zmanjševanje odpadkov, ki
se odlagajo na komunalnem
odlagališču. Vsaka od podpi-
snic bo poskrbela za zbiranje
sekundarnih surovin in po-
stopno kompostiranje, stroš-
ke pa nosi povzročitelj od-
padkov. Poleg tega bodo pri-
pravili sistem za izločitev ne-
varnih odpadkov pred depo-
niranjem na odlagališču, na
podlagi veljavnega gradbene-
ga dovoljenja pa bodo poskr-
beli za skupno sanacijo ob-
stoječega odlagališča. Novi
del bo zgrajen v skladu z no-
vo zakonodajo, višji tehnični-
mi standardi in ustreznim va-
rovanjem okolja.
V	predpogodbi so določena
tudi razmerja med pogodbeni-
mi strankami. Podpisniki so
soglasni, da je število prebi-
valcev v občini osnova za do-
ločitev finančnega deleža po-
samezne občine pri celotni
sanaciji in pripravi za nadalj-
njo gradnjo. Sicer bodo fi-
nančne obveznosti za naprej
opredelili z novo pogodbo.
Občina Gornji Grad bo na
predhodno saniranem delu
deponije do začetka leta 1998
omogočala le odlaganje preo-
stanka komunalnih odpadkov,
cenik storitve vgrajevanja od-
padkov pa sprejema in potrju-
je gornjegrajski občinski svet.
Za spremljanje izvedbe teh
nalog bo odgovoren program-
ski svet, v katerem bo občina
Gornji Grad zastopana s tremi
pooblaščenimi predstavniki in
enim zunanjim sodelavcem,
druge občine pa imajo po ene-
ga predstavnika. Predsednik
programskega sveta bo pred-
stavnik občine Gornji Grad. K
tej predpogodbi lahko ob so-
glasju vseh podpisnic pristopi-
jo tudi druge bližnje občine,
ki bi pokazale interes za iz-
gradnjo skupnega regijskega
odlagališča preostanka komu-
nalnih odpadkov.
URŠKA SELIŠNIK
V Kozjem sprejeli
proračun
Po drugi obravnavi prora-
čuna občine Kozje, sprejete-
ga v preteklem tednu, znaša-
jo letošnji skupni prihodki
dobrih 164 milijonov tolar-
jev, Od tega je za zagotovlje-
no porabo 156 milijonov, pri
vsem skupaj pa je proračun
Kozjega letos večji za 13 od-
stotkov.
V Kozjem so odhodki prora-
čuna s prihodki usklajeni. Za
družbene dejavnosti name-
njajo letos 53 odstotkov sred-
stev, za komunalno in cestno
dejavnost 27 odstotkov, ostalo
pa za različne drug^ dejavno-
sti. Na zadnji seji občinskega
sveta so, podobno kot v dru-
gih občinah, nastalih iz bivše
šmarske, sprejeli še premo-
ženjsko bilanco bivše šmar-
ske občine za leto 1995, osno-
vo njihove delitvene bilance.
Pri tem v Kozjem ugotavljajo,
da ne daje čisto prave slike, saj
gre predvsem za knjigovod-
ske podatke, kjer ni vse zabe-
leženo.
Po krajšem zapletu so po
prvi obravnavi tokrat sprejeli
odlok o ustanovitvi Javnih
vzgojnoizobraževalnih zavo-
dov osnovnih šol v Kozjem ter
Lesičnem. Šlo je za vprašanje
možnosti, da sodeluje pred-
stavnik administrativno-teh-
ničnih delavcev v svetu zavo-
da, kar bo zdaj omogočeno.
Svetniki so tudi soglašali z no-
vo ekonomsko ceno za vrtec v
Kozjem, ki znaša po otroku
dobrih 31 tisoč tolarjev (prej
25 tisoč). Prav tako so se stri-
njali s spremembo statuta me-
dobčinskega javnega zavoda
OKP (komunale), saj s tem
pridobivajo občine-solastnice
pravico soodločanja."
V Kozjem že razmišljajo o
letošnjih občinskih nagrajen-
cih, zato so pretekli teden do-
ločili število priznanj, ki jih
bodo podelili na decembrski
slavnostni seji. Datuma praz-
novanja občinskega praznika
pa doslej še niso izbrali.
BRANE JERANKO
PODRŽAVI
Zlatomašnik dr.
Alojzij Šuštar
UUBUANA, 3. novembra
(Delo) - Nadškof in metropo-
lit dr. Alojzij Šuštar je v
ljubljanski stolnici obhajal
zlato mašo. Z nadškofom so
somaševali slovenski škofje,
pridigal pa je mariborski
škof in podpredsednik Slo-
venske škofovske konference
dr. Franc Kramberger.
V nedeljo na
volisca
UUBUANA, 3. novembra
(Večer) - V nedeljo bo pol-
drugi milijon slovenskih dr-
žavljanov na 3500 voliščih
po vsej državi odločal o se-
stavi novega pariamenta. Po
nekaterih medijskih raziska-
vah naj bi se udeležba gibala
med 70 in 82 odstotki. Za
izvedbo volitev bo skrbelo
23 tisoč ljudi. Neuradni izidi
bodo znani 11., uradni pa 15.
novembra.
Nižje carine za
avte
UUBUANA, 4. novembra
(Delo) - Po novem letu bodo
carine za avte iz EU občutno
nižje, v nekaterih primerih
jih bodo povsem odpravili.
Državna blagajna bo zaradi
tega v prihodnjem letu ob 50
milijonov mark, ki pa naj bi
jih nadomestili s trošarino za
vsa registrirana motorna vo-
zila.
Petina Slovencev v
zaklonišča
UUBUANA, 4. novembra
(Dnevnik) - V Sloveniji smo
med letoma 1991 in 1995 zgra-
dili le devet zaklonišč, v trinaj-
stih slovenskih občinah pa jih
nimajo. Zaklonišča v Sloveniji
zadostujejo le za 18 odstotkov
prebivalcev. Nova uredba do-
loča, da je investitor pri grad-
nji znotraj ureditvenega ob-
močja z več kot 5 tisoč prebi-
valci dolžan okrepiti prvo
ploščo med pritličjem in klet-
jo. V odloku je tudi natančno
navedeno, kateri objekti mo-
rajo imeti zaklonišče.
Kdo bo gradil
bencinske
črpalke?
UUBUANA, 4. novembra
(Večer) - Ustavno sodišče bo
te dni razsodilo o Shellovi
pritožbi, ker naj bi vladna
uredba zaprla vrata tujim
naftnim družbam pri odpira-
nju bencinskih servisov v
Sloveniji. Na javne razpise
Darsa se je prijavilo nad de-
set podjetij, med njimi tudi
Petrol, ki na 70 servisih dela
z izgubo in ima zato velik
interes za gradnjo črpalk
tam, kjer je dobra prodaja
zagotovljena. Konec meseca
bo znan izid razpisov.
Dva tedna za filme
UUBUANA, 4. novembra
(Delo) - V Cankarjevem domu
se je pričel mednarodni festi-
val Film Art Fest, ki bo v dveh
tednih ponudil gledalcem več
kot 60 filmov, ki so zadnji dve
leti navduševali na canne-
skem in drugih festivalih.
Srednjeveško jedro bo zaščiteno
V Rogatcu o trgu, komunalnem prispevku, ceni vrtca, najemninah...
Občani in spomeniško-
^^rstveni strokovnjaki si
^Zadevajo, da bi ohranili
^■^^dnjeveško jedro trga Ro-
^J^ec. Tako so v rogaškem
/•činskem svetu pretekli te-
začeli s postopkom, da
^ razglasijo za kulturni
^■^oitienik. Različne dejav-
'^sti v tem prostoru bodo
Ij^^rali v prihodnje opravlja-
^ skladu s spomeniško-
^rstvenimi smernicami.
'^re za obsoteljski trg, prvič
^l^enjen leta 1283, danes ve-
■^orna z bidermajerskimi
cerkvijo Sv Jerneja,
(^^■"ijinim spomenikom in
kapelicami. O pomenu
Rogatca je svetnikom govoril
tudi Ivo Prodan iz celjskega
Zavoda za varstvo naravne in
kuhurne dediščine. Potem ko
bodo svetniki odlok dokonč-
no sprejeli, bo mogoče pri-
hodnje leto pripraviti v kraju
ureditveni načrt za širše trško
jedro, s podrobnejšimi opre-
delitvami o posegih v prostor.
Dosedanja rešitev je namreč
nemogoča, s hudimi težava-
mi, saj je rogaška prizadeva-
nja za potrebne planske in
izvedbene načrte zavrla zad-
nja vojna. Nova občina se je
letos lotila dopolnjevanja
planskih dokumentov in ure-
ditvenega načrta za področje
skansena, kulturno turistič-
nega centra.
V novi občini so se odločili
narediti več reda tudi na po-
dročju oprostitev plačila ko-
munalnega prispevka, saj pro-
silci niso redki. S sklepom, s
katerim zahtevajo od prosil-
cev različne podrobnosti, so
se svetniki strinjali. Na seji so
določili tudi cene za programe
predšolske vzgoje, pri čemer
znaša v Rogatcu ekonomska
cena 9-urnega dnevnega pro-
grama 27 tisoč, za 5-urni pold-
nevni program pa 19 tisoč to-
larjev. Večina staršev bo plače-
vala približno tretjino tega
zneska, pravijo pa, da so med
bližnjimi občinami cenejši.
V zvezi z edinim prijavlje-
nim kandidatom za ravnate-
lja slatinske glasbene šole.
Romanom Drofenikom (do-
sedanjim ravnateljem), so
svetniki izrazili ugodno mne-
nje.
BRANE JERANKO
Svetniki so se odločili za več reda ter usklajenosti tudi na
področju najemnin za poslovne prostore, saj je obmejna
lega Rogatca vse bolj vabljiva. Za prostore s pridobitno
dejavnostjo znaša po novem najemnina 12 mark na kva-
dratni meter, za prostore javnih zavodov, političnih strank
in društev 10 mark, za skladišča in garaže pa po 5 mark.
□
GOSPODARSTVO
Partnerstvo zaposlenih
in poslovnih partnerjev
Kovintrade Celje po novem delniška družba - Revizije niso pokazale nobenih
oškodovanj družbenega premoženja
Okrožno sodišče v Celju je 11. junija izdalo
sklep o preoblikovanju podjetja Kovintrade v
delniško družbo, pred dvema tednoma je
bila sklicana prva skupščina delničarjev.
Vrednost kapitala podjetja po metodologiji
za izdelavo otvoritvene bilance na dan 1.1.1993
znaša 330.153.000 tolarjev. Podjetje je obliko-
valo 114.650.000 tolarjev nominiranega kapita-
la, 152.811.000 rezerv in 62.692.000 tolarjev
rezervacij. Tržna vrednost podjetja na osnovi
cenitve na dan 1.1.1993 je 199.302.000 tolarjev.
V Kovintrade so se v postopku lastninjenja
odločili za kombinacijo interne razdelitve, no-
tranjega odkupa in javne prodaje. Upravičen-
cem do interne razdelitve je podjetje za certifi-
kate zamenjalo 22.929 delnic, kar predstavlja
20 odstotkov družbenega kapitala. Pravico do
Na skupščini delničarjev Kovintrade so
imenovali štiričlansko vodstvo. Predsednik
uprave je Dušan Zorka, član uprave za po-
dročje komercialne je Iztok Seničar, področ-
je financ vodi Peter Tilinger, član uprave za
področje Rusije pa je Milan Zagorac.
nakupa delnic pri notranjem odkupu so imeli
vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni
delavci podjetja, notranjemu odkupu so name-
nili 15 odstotkov vrednosti družbenega kapita-
la oziroma 17.198 delnic. K programu notranje-
ga odkupa je pristopilo 50 za-
poslenih delavcev. V javni pro-
daji pa je bilo na razpolago
74.523 delnic, od tega za certi-
fikate 25 in za gotovino 40
odstotkov delnic. V javni pro-
daji za certifikate je 283 do-
mačih fizičnih oseb vpisalo
25.468 delnic, 6 pravnih oseb
oziroma Pidov pa 805.747 del-
nic. Ker so domače fizične in
pravne osebe vpisale in vpla-
čale več kot 30 odstotkov nad
razpisano vsoto delnic, so se
vpisane delnice fizičnih oseb
v celoti upoštevale, pravnih
osebam je bil presežek vrnjen
sorazmerno z višino vplačila.
V javni prodaji za gotovino pa
je 6 fizičnih in 11 pravnih oseb
vplačalo 97764.480 tolarjev za
37032 delnic. Za gotovino so
Kovintrade odkupili pomem-
bni poslovni partnerji kot so
Cetis Celje, Pivovarna Laško,
Etol, Zavarovalnica Triglav,
Banka Celje, Radenska, Dinos
in še kdo, s čimer uresničujejo
načelo, da gradijo partnersko
družbo zaposlenih in poslov-
nih partnerjev.
Po informacijah dosedanje-
ga direktorja in po novem
predsednika uprave Kovintra-
de Dušana Zorka je na skupš-
čini sodelovalo 26 delničarjev,
Kovintrade ima sicer 410 last-
nikov. »Ravnali smo podobno
kot drugod po Sloveniji, po-
služili smo se prakse poobla-
stil. Predlagane sklepe so del-
ničarji sprejeli z najmanj 90
odstotki glasov. Imeli smo ne-
kaj pripomb s strani odškod-
ninskega sklada in KBM In-
fond, ki se z določenimi sklepi
niso strinjali z nami v zvezi s
statutarnimi spremembami,
vendar je večina delničarjev
tudi te sklepe potrdila. Prav
tako so delničarji podprli po-
slovno politiko, ki jo je predla-
gala začasna uprava. Sama
skupščina predstavlja zaklju-
ček procesa, ki se je pri nas
začel leta 1993 z najavo revizi-
je, uradno je revizija prišla v
hišo februarja 1994. Kovintra-
de je drugo soglasje Agencije
potem dobil aprila letos, okto-
bra je bila sklicana skupščina
delničarjev. Proces je trajal
dve leti in pol, vnesel je precej
nemira v hišo in med naše
poslovne -partnerje. Nemira
predvsem zato, ker je bilo veli-
ko govora o tem, da je v Kovin-
trade prihajalo do odškodova-
nja družbenega premoženja.
Med drugim smo morali v Ko-
vintrade izvršiti revizijo naših
podjetij v tujini, vse kontrole
smo uspešno ubranili in doka-
zali, da ni bilo nobenega oško-
dovanja premoženja niti doma
niti v naših podjetjih v tujini.
Tudi za leto 1995 smo najeli
mednarodno priznano revizij-
sko hišo Coopers&Lybrand,
najeli smo jih na lastno željo,
čeprav ta revizija ni bila po-
trebna. Toda želeli smo čistih
računov in tudi ta revizija ni
pokazala nobenih nepravilno-
sti. Tudi na račun vodilnih je
bilo slišati veliko pripomb, v
resnici imamo vodilni mini-
malen delež, natančneje 15
odstotkov, poleg tega, da smo
vložili certifikate, smo sodelo-
vali še pri notranjem odkupu.
Osebno imam v podjetju 1,5
odstoten delež,« je pojasnil
Dušan Zorko.
IRENA BAŠA
Podjetje Kovintrade Celje zaposluje 111 delavcev, poleg
tega ima eno najbolj razvejanih zunanjetrgovinskih mrež v
Sloveniji. Svoja predstavništva oziroma podjetja ima v Celov-
cu, Pragi, Bratislavi, Varšavi, Moskvi, Minsku, Miinchenu in
Pekingu. Dušan Zorko je bil tudi član gospodarske delegaci-
je ob nedavnem obisku predsednika Milana Kučana na
Kitajskem. V Pekingu ima Kovintrade svoje predstavništvo
že 15 let, ravno zadnji obisk pa je med slovenskimi gospo-
darstveniki vzbudil izjemno zanimanje za sodelovanje. V
preteklosti so preko tega predstavništva tekli posli s porcela-
nom, prodajali so tehnologijo neskončnih obrazcev celjske-
ga Aera, Gostolove pekarne, polnilne linije Radenske. Letno
ustvarijo 40 do 50 milijonov dolarjev prometa, po oceni
Dušana Zorka pa so možnosti za sodelovanje s Kitajci še
povsem neizkoriščene.
Direktor Kovintrade Dušan Zorko: »Revizije
niso pokazale prav nobenih oškodovanj druž-
benega premoženja.«
Banka Celje prenovila prostore v
Slovenskih Konjicah
Banka Celje je ob dnevu varčevanja odprla prenovljene poslovne prostore v ekspoziti
Slovenskih Konjicah, istočasno pa je bilo slovesno odprtje fontane pred ekspozituro.
S prenovljenimi poslovnimi prostori banka omogoča svojim komitentom večjo zasebnos
obravnavanju poslov kreditiranja. V enoti je sedaj na voljo tudi posebej urejen prostor za i
kjer lahko komitenti Banke Celje varno hranijo svoje vrednosti. Načrte za nove prostor;
izoblikoval arhitekt Borut Pregelj, avtor fontane pred ekspozituro pa je arhitekt Anton Schla
IB, Foto: MATEJ NAR;
Kako je Božič iz Topra vozil bund i
■■■■KiSf:
Delavke so direktorju preprečile, da bi si z ustvarjenimi zalogami poplačal dolg •
Ženske nočejo v Fiori
Napovedi, da bo štorsko
zasebno podjetje Fiori s pr-
vim novembrom vzelo v na-
jem celjski Toper Mode, se
vsaj do začetka tega tedna
niso uresničile. Sredi minu-
lega tedna pa so delavke di-
rektorju Alfredu Božiču pre-
prečile, da bi s tovarniškega
dvorišča odpeljal poln ka-
mion blaga.
Po pripovedovanju delavk
celjskega podjetja Toper Mo-
de je direktor Alfred Božič
minulo sredo okoli ene ure
popoldne hotel s tovarniške-
ga dvorišča in ob pomoči svo-
jega sina odpeljati določen
del zalog. Alfred Božič je de-
lavkam zagotavljal, da bo ro-
bo, predvsem otroške, moške
in ženske bunde, kombinezo-
ne, skratka tisto, kar bi šlo v
promet, prodal in jim s tem
zagotovil plačo. Delavke tak-
šnim obljubam seveda ne ver-
jamejo, prepričane so, da si
hoče direktor na ta način po-
plačati svoj dolg oziroma pla-
čo, ki mu jo podjetje dolguje,
zato so na tovarniško dvoriš-
če priklicale tudi policijo.
Končalo se je tako, da je mo-
ral direktor Božič blago s to-
vornjaka spet zložiti nazaj v
skladišča.
V Toper Mode je že prišla
tudi delovna inšpektorica, ki
pa zaenkrat ne daje izje
svojih ugotovitvah. Po b
dah delavk pa so že razve! j
Ijeni sklepi, na osnovi kat;
naj bi delavke iz podjetja
per Mode prešle v zase
podjetje Fiori. Kot pravijo
lavke, med Komercialno i:
ko Triglav in štorskim Fi
jem še ni podpisana pogo
o najemu. Zaenkrat ostaja
Toper Mode, kakšna bo nj:
va nadaljnja usoda, ne ve;
Zagotovo pa vedo, da v F
ne gredo. »To podjetje še ;
jih 26 delavcev ne more pr
veti, kako bi preživel
200,« se sprašujejo ogorč'
delavke.
Sekali bodo I
suha dreves«
V teh dneh ali začet
prihodnjega tedna bodo i
območju Glazije sredi Ce i
začeli s čiščenjem in ure
njem zemljišča za, gradi
novega garažno-poslovi
ga objekta.
Ureditvena in pripravlj
na dela bodo vodili v obč
skem skladu stavbnih ze
Ijišč, kjer so po besedah a
skega župana Jožeta Zin
ka že sprejeli odločitev,
je treba vsa stara in su
drevesa odstraniti. Hkrati
tem pa so v dogovoru s sti
kovnjaki poskrbeli tudi |
to, da bodo preostala dre^'
sa, ki so še sredi življenjst
ga ciklusa, sanirali in m
deli primerno zaščitili-
končanih delih - predvit^
ma naj bi garažna hiša sre
Celja zrasla v poldrugeii^ ^
tu - pa bodo območje
dodatno ozelenili. |
Selitev v nove prostore
v Medlogu, med Ingradovo betonarno ter kompleksom vrtnarske šole, odpirajo danes, v
četrtek, ob 12. uri nove poslovne prostore petih celjskih podjetij.
Gre za podjetja Kamen, Keramik, Monter, Klepar in Mizar, ki so nastala iz nekdanjega
gradbeno-obrtnega podjetja Obnova, kot samostojna podjetja pa so v Celju že poznana po svoji
uspešnosti.	IS, Foto: SHERPA
GOSPODARSTVO
□
Nagrade za prijaznost do
okolja in kupca
Hakup novih generacij Gorenjevih aparatov nagrajen z
olajšavo pri dohodnini
Brrrr
Za večino novih Gorenje-
/ih pralno sušilnih in hladil-
10 zamrzovalnih aparatov,
so jih slovenska gospo-
iinjstva kupila v letos, bo
nogoče uveljaviti olajšavo
)ri napovedi za odmero do-
lodnine za leto 1996.
Državni sekretar za energe-
iko Boris Sovič je prejšnji
orek v Velenju članu poslo-
vodnega odbora Gorenja Bo-
rutu Mehu izročil prva slo-
venska Potrdila o izpolnjeno-
sti kriterijev energetske učin-
kovitosti, manjše porabe pitne
vode in manjšega obremenje-
vanja okolja. Deset potrdil,
kolikor jih je prejelo Gorenje
Gospodinjski aparati, velja za
27 dpov Gorenjevih velikih
jospodinjskih aparatov. Nekaj
}otrdil bo TCL, Laboratorij za
)reskušanje in certificiranje
Zelenje izdal še v naslednjih
Ineh, tako da bo mogoče uve-
javiti olajšave za celotni novi
generaciji pralno sušilnih in
hladilno zamrzovalnih apara-
tov. Za kuhalne aparate še ni
bila sprejeta ustrezna evrop-
ska regulativa.
Na krajši slovesnosti je di-
rektor trženja Gorenja Gospo-
dinjski aparati Branko Apat
opozoril, da so Gorenjevi veli-
ki gospodinjski aparati resnič-
no evropski izdelek, namest-
nik generalnega direktorja
Gorenja Gospodinjski aparati
Jože Dolinar pa je povedal,
da so namenili zadnja leta več
kot 100 milijonov nemških
mark za vlaganje v ekološko
proizvodnjo velikih gospo-
dinjskih aparatov ter v razvoj
ekološko vse bolj prijaznih
aparatov. Državni sekretar
Boris Sovič pa je izrazil zado-
voljstvo, da je prva tovrstna
potrdila prejelo prav Gorenje,
ki je zadnja leta vložilo izjem-
ne napore v proizvodnjo veli-
kih gospodinjskih aparatov,
prijaznih do okolja in kupca.
■■■■ MARJAN LIPOVŠEK
Šest spornih glasov
Arkada bo spodbijala sklepe skupščine delničarjev laškega podjetja TIM - Direktor TIM
prepričan, da je skupščina potekala korektno in zakonito
Na prvi skupščini delničar-
jev podjetja Tim Laško, ki je
bila 23. oktobra in na kateri
so odločali o spremembah
statuta in o imenovanju nad-
zornega sveta družbe, je
med notranjimi in zunanji-
mi lastniki prišlo do spora,
ki bo, po trenutnih napove-
dih, najverjetneje dobil sod-
ni epilog. V družbi za uprav-
ljanje Arkada so namreč pre-
pričani, da je bila njihovemu
predstavniku nezakonito od-
vzeta pravica glasovati tudi v
imenu šestih malih delničar-
jev, s katerimi so si zunanji
lastniki želeli zagotoviti ve-
čino glasov.
Za lažje razumevanje pomem-
bnosti šestih malih delničarjev
pri glasovanju na skupščini je
treba zapisati, da ima podjetje
Tim 940 malih delničarjev (se-
daj zaposleni, bivši zaposleni in
upokojenci), ki imajo v rokah
50,11 odstotka kapitala, do kate-
rega so prišli s tako imenovanim
notranjim lastninjenjem. Lastni-
ki preostalih 49,89 odstotka del-
nic so Kapitalski sklad (19,89
odstotka). Slovenski odškodnin-
ski sklad (10 odstotka) in druž-
ba za upravljanje Arkada (20
odstotkov). Razmerje med no-
tranjimi in zunanjimi delničarji
je torej zelo izenačeno, zato lah-
ko že samo šest glasov malih
delničarjev zagotovi večino zu-
nanjim lastnikom. Prav tega so
se pred skupščino bali v vodstvu
podjetja in prav tega so se dobro
zavedali tudi zunanji delničarji.
Družba za upravljanje Arka-
da je podjetju Tim tri dni pred
skupščino sporočila, da bo
njen pooblaščeni predstavnik
na skupščini nastopal v imenu
treh Arkadinih pooblaščenih
investicijskih družb, obeh dr-
žavnih skladov ter šestih malih
delničarjev, kar skupaj znese
50,26 odstotka glasov Tik
pred skupščino je šest delni-
čarjev preklicalo svoja poobla-
stila Ajkadi in svoje glasove
preneslo k notranjim lastni-
kom, ki so organizirani v delni-
čarski sporazum. Zunanji last-
niki so tako nenadoma ostali
brez napovedane večine,
skupščina pa je sprejela skle-
pe, ki jih je v imenu notranjih
lastnikov pripravilo vodstvo
podjetja. Predstavnik Arkade
je za večino sklepov sicer gla-
soval, vendar je takoj napove-
dal spodbijanje vsega sprejete-
ga, saj je menil, da mu je bila
nezakonito odvzeta pravica
glasovati v imenu 0,37 odstot-
ka glasov šestih delničarjev.
Brez prisile
»Hoteli smo si zagotoviti ve-
čino glasov, zato smo tri posa-
mične delničarje naprosili, da
so podpisali pooblastilo Arka-
di. Poklicali pa so nas še trije
delničarji in izrazili željo, da bi
na skupščini nastopali tudi v
njihovem imenu,« razlaga di-
rektor Arkade Roman Androj-
na in poudarja, da do glasov
šestih delničarjev nikakor niso
prišli s pomočjo prisile. »Na
sami skupščini, na kateri sem
nastopal kot pooblaščeni pred-
stavnik zunanjih lastnikov,
sem ugotovil, da je bilo teh
šest glasov prištetih v korist
notranjih lastnikov oziroma
uprave podjetja. Delničarji so
torej zadnji dan, verjetno pod
prisilo, preklicali pooblastila,
ki so jih dali naši družbi in
prestopili v nasprotni tabor.
Ker je bilo teh šest glasov pri-
javljenih šele zadnji dan, kar
pa ni v zakonitem roku, pome-
ni, da je vprašljiva zakonitost
celotnega poteka skupščine.«
Roman Androjna napoveduje,
da bo Arkada sodno spodbijala
veljavnost vseh sklepov in sku-
šala doseči ničnost skupščine,
njihov odvetnik pa bo proučil
tudi ravnanje Antona Rojca,
notarja na skupščini, in tudi
zoper njega predlagal ustrezne
ukrepe. »Ce nič drugega,« pra-
vi Androjna, »bi moral notar
tistih šest spornih glasov šteti
kot neveljavne.«
V Arkadi menijo, da je zara-
di nezakonito izvoljenega
nadzornega sveta, v katerem
ni nobenega zundnjega člana,
upravljanje Tima prešlo v ro-
ke peščice posameznikov iz
vodstva podjetja. »Zaskrbljeni
smo za nadaljnjo usodo pod-
jetja« je ogorčen direktor An-
drojna. »Nobena pametna
uprava si ne bi privoščila tega,
kar si je vodstvo Tima, na-
mreč, da si skoraj polovico
kapitala, ki ga je izigralo s
svojo nepoštenostjo in neko-
rektnostjo, postavi za svojega
nasprotnika. Menim, da je do
takšnega razpleta na skupšči-
ni prišlo zato, ker se vodilni v
Timu bojijo za svojo eksisten-
co in ker ne zaupajo v lastno
sposobnost in v razvoj podjet-
ja.« Rgman Androjna še pou-
darja, da bodo v Arkadi nare-
dili vse, kar je mogoče, da
dogodki ne bi potekali več v
njihovo škodo in da bodo zaš-
čitili interese vseh zunanjih
delničarjev podjetja.
»Res ne razumem, zakaj
nenadoma tolikšna zaskrb-
ljenost Arkade za usodo Ti-
ma«, meni direktor podjetja
Jožef Pušnik, ki ga je nad-
zorni svet pred dnevi že ime-
noval kot edinega kandidata
za glavnega direktorja oziro-
ma za edinega člana uprave
družbe. »Če Arkada ne zau-
pa podjetju in njenemu
vodstvu, zakaj je potem ku-
pila naše delnice,« se sprašu-
je Pušnik in poudarja, da se
vsi v Timu po najboljših mo-
čeh trudijo, da bi družba do-
bro poslovala in zadovoljila
interese vseh delničarjev.
Zanika trditve, da je družbo
prevzela peščica posamezni-
kov, prav tako pa, pravi, ne
drži Arkadin očitek, da zu-
nanji delničarji nimajo niko-
gar v nadzornem svetu. Med
člani nadzornega sveta je
predsednik celjske območne
gospodarske zbornice mag.
Franc Knaflc, ki je bil že
član začasnega nadzornega
sveta v Timu, poleg tega pa
je tudi na širši listi kandida-
tov, ki jih je Kapitalski sklad
kandidiral za nadzorne sve-
te. Pred dnevi je svet delav-
cev imenoval za člana nad-
zornega sveta še mag. Tone-
ta Sagadina kot neodvisne-
ga strokovnjaka. »Pooblašče-
ni predstavnik Arkade in
drugih zunanjih delničarjev
je na skupščino prinesel svoj
predlog za sestavo nadzor-
nega sveta. Med člani ni bilo
nobenega notranjega delni-
čarja,« poudarja direktor Ti-
ma.
Jožef Pušnik je prepričan,
da je skupščina potekala ko-
rektno in zakonito, sklepi, ki
so jih sprejeli, pa veljajo.
Meni tudi, da takšen, izjem-
no napet odnos med delni-
čarji ne bo nikomur koristil.
»Ne vem, kaj se bo zgodilo,
če bo sodišče odločilo v prid
Arkadi. Zagotovo ne bo nič
dobrega,« pravi. »Vseh teh
nevšečnosti, nesoglasij in
morda tudi tožarjenj ne bi
bilo, če bi notranji lastniki
imeli v lasti višji odstotek
delnic. Da bi delavci lahko
kupili več delnic, bi jim mo-
rali zvišati plače, vendar
smo takrat, ko je potekala
prodaja, denar raje vlagali v
razvoj.«
JANJA INTIHAR
Prva skupščina polzelskih delničarjev
Prejšnjo sredo je bila na Polzeli prva skupš-
l^ma družbe Polzela, tovarne nogavic d.d.
^ružba je v šestdesetodstotni lasti notranjih
Jelničarjev, teh je 1602, KBM Infond iz Mari-
®ora je tridesetodstotni lastnik, desetodstotni
'Ustnik pa je Slovenski odškodninski sklad.
^ Na skupščini je bilo med drugim sprejeto poro-
o poslovanju za leto 1995. Sprejet je bil sklep,
^^ se dobiček, ustvarjen v letih 1993, 94 in 95
'^^Poredi v rezerve družbe. Predsednik začasne
oprave Alojz Došler je v svojem poročilu poudaril
^Prizadevanje celotne družbe za uspešno poslova-
tudi v naslednjih letih. Polzelski delničarji so v
ceno možnosti bodočega razvoja zapisali, da so
njihova glavna tržišča predvsem Nemčija, Švica,
države Beneluxa in Švedska, kamor družba proda
80 odstotkov izdelkov, ostalo pa na tržiščih Slove-
nije in v državah bivše Jugoslavije. V zadnjem času
se pospešeno vključujejo tudi v prodajo na tržiščih
Slovaške in Rusije.
Kljub neugodni gospodarski politiki do izvoz-
nikov, so izvoz v letošnjem letu povečali za 7,5
odstotka. S ponovnim in postopnim vključeva-
njem investicij v proizvodnjo si nameravajo zago-
toviti nadaljnji razvoj in obstoj delniške družbe
Polzela, tovarna nogavic, tako, da bodo leta 2000
ustvarili 80 tisoč DEM realizacije na zaposlenega.
T. TAVČAR
Specializirana učilnica za pripravo hrane in strežbo v Zrečah.
Tri sodobne učilnice
Minulo sredo so v Zrečah proslavili 20-letnico tamkajšnje kovinarske šole, ob tej
priložnosti pa odprli tudi prizidek šole za gospodinjske storitve.
V kovinarski šoli, ki je rasla z roko v roki z Uniorjem, se je doslej izobraževalo približno 1100
kovinarjev. Danes v tej šoli v povprečno treh oddelkih na leto izobražujejo za 10 kovinarskih
poklicev.
Novost v Zrečah je šola za gospodinjske storitve, kamor se je že prvo leto vpisalo 31 učencev.
Šolo so ustanovile občine Zreče, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Vojnik, Vitanje ter Unior,
Comet in Svetovalno izobraževalni center iz Slovenskih Konjic. V sredo so v Zrečah odprli še
prizidek, v katerem so tri specializirane učilnice in sicer za kuhanje ter strežbo, krojenje in
šivanje ter računalniška učilnica. Naložba je vredna 700 tisoč DEM.	IB, Foto: MN
□
DOGODKI
»Najboljša je naložba v
otroke!«
Celjski župan Jože Zim-
šek je pripravil sprejem v
čast Ani Četkovič-Vodovnik,
ravnateljici vrtca Anice Čer-
nejeve, ki je s svojim stro-
kovnim delom odmevno
zaznamovala predšolsko
vzgojo v Sloveniji, za svoja
prizadevanja pa letos preje-
la tudi nagrado Republike
Slovenije za področje šols-
tva.
Vrtec Anice Černejeve je
Ana Četkovič-Vodovnik vodi-
la vse od leta 1968, v tem času
s svojim strokovnim delom
pomembno zaznamovala ce-
lotno področje predšolske
vzgoje, vselej pa v vrtčevski
vsakdan uvajala novosti, pisa-
ne na kožo in v prid malčkom.
ki so in ji - kljub upokojitvi - še
vedno oblikujejo dobršen del
življenja. »Ob tem ji je okoli
sebe uspelo zbrati kolektiv, za
katerega ni bojazni, da ne bi
ohranil in nadgrajeval doslej
ustvarjenega,« je v priznanje
Četkovičevi dejal župan Zim-
šek in se ji za opravljeno delo
zahvalil z darilom, reprezen-
tančnim kozarcem mesta Ce-
lja. Četkovičeva se je zahvalila
vsem svojim sodelavcem, ob
tem pa poudarila, da bi se
morali vsi, ki krojijo podobo
predšolskega in šolskega po-
dročja v Sloveniji, zavedati, da
je najpomembnejša naložba
prav vlaganje v otroke, v us-
tvarjanje pogojev za njihovo
srečno in sproščeno pot v živ-
ljenje.
■■■■■■■■■■ IS, Foto: GK
Kaj se dogaja v Šmarju?
V Šmarju pri Jelšah namera-
vajo decembra z velikimi slo-
vesnostmi proslaviti 760-letni-
co prve omembe kraja, so po-
vedali na tiskovni konferenci
županovega urada. Ob tej pri-
ložnosti so predstavniki obči-
ne govorili o naložbah, odgovo-
rili pa so tudi na vprašanja o
željah občanov za plinifikacijo
in šmarski obvoznici.
Za 760-letnico prve omembe
Šmarja pripravljajo v decembru
slavje, z vrsto prireditev, ki se
bodo vrstile ves mesec. Osred-
nja prireditev bo 6. decembra, z
razstavo približno stotih starin-
skih šmarskih razglednic. Pred-
stavili bodo tudi šma^ki spo-
minski kelih sv. Barbare, iz mu-
zeja pa pripeljali, če bo mogoče,
na ogled njen gotski kip.
Na tiskovni konferenci so
prav tako povedali, da so letos
poskrbeli za 12 kilometrov cest.
V KS Sv. Štefan bodo novembra
pridobili 160 novih telefonskih
priključkov, povečati pa morajo
še zmogljivosti šmarske centra-
le. V Sv. Štefanu je vsak naroč-
nik namenil za priključek, po-
leg običajnega prispevka, še
1200 DEM nepovratnih sred-
stev, nekaj manj kot v sosednji
šentjurski občini. Omenili so,
da ima občina veliko težav s
plazovi, kljub temu, da so pri-
dobili od države za sanacijo 34
milijonov tolarjev. Doslej so sa-
nirali 7 plazov, na sanacijo pa
čakajo še v petih stanovanjskih
hišah, med katerimi so tri v
šmarskem novem naselju.
Veliko so postorili v šmarski
osnovni šoli, kjer so imeli te-
žave z zamakanjem na ravni
strehi, rešili so stisko v vrtcu,
delno pa zagotavljajo prostor-
ske pogoje za bodočo 9-letko.
V dosedanji telovadnici bodo
zaradi velike prostorske stiske
površino bistveno povečali,
zato bo od decembra do konca
šolskega leta zaprta.
Neuspešna so bila prizade-
vanja za dober kilometer ploč-
nika v Šentvidu in za osvetlje-
na, semaforizirana prehoda za
pešce v Šmarju. Gre namreč za
prehoda čez nevarno magi-
stralno cesto, kar je naloga dr-
žave. Na tiskovni konferenci so
še dejali, da nameravajo zaradi
bližine magistralnega plinovo-
da poskrbeti za plinifikacijo,
pri čemer bo občina ponudila
koncesijo.
Na novinarsko vprašanje o
šmarski obvoznici je župan Jo-
že Čakš dejal, da gre pri vsem
skupaj za velike težave. Projekt
obstaja, pravi, vendar čez dvor-
sko dolino in Bobovo, kar je za
Šmarčane predaleč, če t5i jo
zgradili ob železniški progi, pa
so preblizu vrtec ter stanovanj-
ske hiše.
BRANE JERANKO
Komisija določila datume
Minuli teden se je prvič se-
stala medresorska komisija,
ki jo je za izvedbo projekta
oživitve zdravilišča v Rimskih
Toplicah sredi oktobra imeno-
vala republiška vlada. Komisi-
ja je sprejela merila, s kateri-
mi bo z javnim razpisom izbi-
rala najboljšega ponudnika,
in določila okvirni terminski
plan dela.
V skladu s sklepom vlade bo
Agencija RS za prestrukturira-
nje in privatizacijo do 15. no-
vembra opravila pravni pregled
in ovrednotenje premoženja, ki
ga predstavljajo nepremičnine
nekdanjega vojaško medicin-
skega centra v Rimskih Topli-
cah in ki je trenutno v državni
lasti oziroma v lasti ministrstva
za obrambo. Od 15. novembra
do 15. decembra bo potekal
javni razpis, preko katerega bo
agencija povabila k ustanovitvi
gospodarske družbe vse poten-
cialne strateške partnerje, ki že-
lijo v zdravilišče vložiti denar,
znanje in kadre. Agencija si bo
nato vzela mesec dni časa za
pregled prispelih ponudb, za
pogajanja z najboljšimi ponud-
niki, za izbor najboljšega ter za
usklajevanje osnutka pogodbe
o ustanovitvi družbe z izbra-
nim ponudnikom. 1. februarja
1997 bo agencija svojega izbra-
nega ponudnika predlagala me-
dresorski komisiji, v naslednjih
dneh, do 5. februarja, pa bo
pripravljen tudi predlog pogod-
be o ustanovitvi gospodarske
družbe, v katero bo država kot
stvarni vložek vložila zdraviliš-
ki kompleks v Rimskih Topli-
cah. Izbrani najboljši ponudnik
in vlada bosta pogodbo podpi-
sala 28. februarja 1997. JI
Nova posojila za čistejše ogrevanje
Po uspešnem prvem javnem razpisu Ekološkega razvoj-
nega sklada za dodelitev posojil za prehod na uporabo
okolju prijaznih virov energije, po katerem so razdelili 450
milijonov tolarjev, so pripravili že drugi razpis. Doseda-
njim 43 slovenskim občinam, v katerih so lahko občani in
podjetja kandidirali za posojilo (na Celjskem sedem), so
jih dodali še dvanajst. Z našega območja so med njimi
Radeče.
Prvi razpis je sklad objavil spomladi letos in do konca
septembra so dodelili 737 posojil občanom v skupnem znesku
425 milijonov tolarjev, tri posojila pa pravnim osebam v višini
25 milijonov tolarjev. Največ zanimanja za najem posojil je
bilo na mariborskem območju, pa tudi v Ljubljani, Zasavju, na
Gorenjskem in v Celju. Večinoma so se odločali za prehod na
ogrevanje s trdih goriv na plin.
Z novim razpisom, ki je izšel 20. septembra, naj bi do konca
februarja prihodnje leto razdelil še 400 milijonov tolarjev. Poleg
občin, ki so že doslej lahko kandidirale za posojila, na našem
območju so to Celje, Vojnik, Štore, Žalec, Šentjur, Laško in
Rogaška Slatina, bodo odslej zanje lahko zaprosili tudi občani
Radeč. Obrestna mera znaša 5,64 odstotkov letno, sklad kreditira
80 odstotkov predračunske vrednosti, najvišje posojilo pa lahko
znaša 1,1 milijona tolarjev za občane in 55 milijonov za podjetja.
Na našem območju je za vse postopke v zvezi s pridobivanjem
posojila pooblaščena Banka Celje v Vrunčevi ulici. Informacije o
vsem pa lahko dobite tudi v energetskih pisarnah.	TC
Lekarna po
treh
desetletjih
V zdravstveni postaj
Podčetrtku so pretekli
den slovesno odprli n
lekarniško postajo. Ob^
je koncesijo podelila n
ku, magistru farmacije
specialistu medicinske j
kemije, Damijanu Jurje«
Za gradbena dela je ob(
namenila nad 8 milijonov
larjev, saj so ob tej priložn
obnovili tudi prostore sj
šne medicine. Lekarni
prostor je nato opremil 1<
cesionar, ki je uporabil z
mivo lekarniško oprem(
starinskem slogu. Gre
opremo iz zadnje podčetri
ke lekarne, ki so jo pred tn
desetletji zaradi hudega i
podarskega nazadovanja
izseljevanja iz kraja zaprli
Lekarno so v občini Poc
trtek v zadnjih letih vse 1
pogrešali, saj so najbližje j
cej oddaljene, potrebna p
tudi vse številnejšim t
stom. Od pretekle sobote,
je bil prvi pravi delovni d
služi za potrebe približn
tisočih občanov ter turis
Lekarna je odprta v času,
dela tudi splošna ambulai
Na slavnostni otvoritvi si
preteklega tedna je trak {
rezala državna sekretarki
ministrstva za zdravsi
prim. dr. Dunja Piškur-
smač, domači župan, IV
jan Drofenik, pa je poud
pomen pridobitve za obča
Sicer pa bodo novembr
Podčetrtku, v prevelikih f
štorih zdravstvene post,
pridobili v mansardi še f
store za otroški vrtec. Ta
sedaj na dveh različnih lo
cijah, v šoli ter v enem
blokov. Po preselitvi bc
šolski prostor namenili za
trebe tehničnega pouka,
bloku pa pridobili 3 neprc
na stanovanja.
BRANE JERAN
□
Jubilej AAHD Slander
AMD Šlander Celje je sredi minulega tedna praznoval 50-
etnico dela in razvoja v mestu ob Savinji.
Po besedah predsednika Jožeta Zimška je društvo leta 1946
aživelo iz skupine ljubiteljev motociklov in avtomobilov, danes
33 je eno pomembnejših avto-moto društev v Sloveniji. Gospo-
jari s sodobnimi, dobro urejenimi prostori ob Ljubljanski ulici,
ijer je letos odprla svoja vrata tudi prenovljena baza AMZS.
Čeprav konkurenčni, obe ustanovi dobro sodelujeta, to pa se je
izkazalo tudi na slovesnosti ob 50-letnici društva^ AMZS je
namreč AMD Šlander Celje podelila svoje posebno priznanje,
najzaslužnejšim članom društva 7 srebrnih plaket, Martinu
\iidrejašu, Antonu Kučiču in Dušanu Rošu (na sliki) pa zlate
pbkete AMZS. Ob tem pa so v AMD Šlander Celje podelili tudi 8
ntemih društvenih priznanj.	IS, Foto: SHERPA
Tradicija oživljena
Tako so v vabilu na martino-
vanje, ki se bo v Laškem priče-
lo jutri zvečer in končalo šele
v nedeljo popoldne, zapisali
člani Turističnega društva in
Odbora za obujanje starih šeg,
ki so se nekaj mesecev trudili,
da bi Laškemu zopet vrnili
blesteč in seveda tudi malce
hrupen farni praznik.
Martinovo je namreč vsaj že
900 let praznik laške fare in zato
pomeni Laščanom precej več
kot le vesel dogodek, ko »Martin
iz mošta stri vin«. Temu prime-
ren je tudi program tridnevne
prireditve, ki se bo pričela jutri,
8. novembra, ob 18. uri v prosto-
rih Laškega dvorca. Ugledni ro-
jak dr. Jože Maček bo pripove-
doval o bogati vinogradniški pre-
teklosti Laškega z okolico, kjer je
še pred sto leti bilo 1344 manjših
vinogradnikov. Drugi dan, na
Martinovo soboto, se bo v Kul-
turnem centru ob 18. uri pričel
večer slovenskih ljudskih pesmi,
napitnic in zdravic, ki se bo ob
20. uri nadaljeval z veselim mar-
tinovanjem in Martinovimi do-
brotami v hotelu Hum, v zdravi-
lišču, pivnici Pačnik in gostilni
Kmetijske zadruge.
Na Martinovo nedeljo bo Laš-
ko oživelo že ob 8. uri zjutraj, ko
se bo na Aškerčevem in Orožno-
vem trgu po dolgih letih spet
pričel Martinov sejem z medi-
čarji, lectarji, lončarji, suho ro-
bo, kranceljpintaricami ter neka-
terimi, nekoč značilnimi poseb-
neži farnih praznikov in sejmov.
Osrednji dogodek bo sveta ma-
ša, ki jo bo v nadžupnijski cerkvi
daroval mariborski škof dr. Jože
Smej in s tem ob 1600-letnici
smrti svetnika vpeljal cerkveno
leto sv. Martina. Po maši bo na
gornjem trgu igrala godba na
pihala, etno skupine bodo obu-
jale stare šege, na trgu bodo
pekli tudi kostanj in točili mošt.
Ker bo martinovo hkrati tudi
13. prikaz starih šeg in delovnih
opravil občine Laško, bo na pri-
reditvi sodelovala večina etno
skupin, poseben čar pa bodo k
praznovanju dodale še članice
Društva kmetic Laško, ki bodo v
avli Kulturnega centra pripravile
razstavo Martinovih jedi.
JI
Sprejem
prvošolcev
Prvošolce Osnovne šole Hu-
dinja so pred časom sprejeli v
šolsko skupnost učencev. Ob
tej priložnosti so pripravili
krajšo slovesnost za učence in
starše. Nastopil je pevski zbor
šole in dramski krožek z igrico
Kot kupček zemlje. Prvošolci
so prejeli darila, ki jih bodo
spominjala na sprejem v šol-
sko skupnost.	NK
Martin V
ViršHinju
v Virštanju pripravljajo
za Martinovo soboto, 9. no-
vembra, prireditev Marti-
nov vinski krst.
S pomočjo konjev bodo pri-
peljali voz z moštom, nato pa
bo krstitelj uradno krstil letoš-
nji vinski pridelek v mlado
vino. Pri krstnem obredu bo-
do sodelovali člani Društva
vinogradnikov Virštanj-Koz-
jansko in Moškega pevskega
zbora Atomske toplice iz Pod-
četrtka. Po krstu se bodo lah-
ko udeleženci odpeljali s cest-
nim vlakcem Rogačanom na
panoramsko vožnjo po vir-
štanjskih goricah. Tam bo
mogoče v gorcah poskusiti
mlado vino.	BJ
Peter Hrastelj, Pavla Lapornik, mama Mirica, Mihaela Pečar, oče Milan ter najpomembnejši
člani družine Marinko: Luka, Peter in Andraž.
Tro|na sreča
Družina Marinko iz Sevc pri Rimskih To-
plicah še vedno ne more prav dojeti, da se
jim je po šestih letih čakanja na potomca
sreča res tako nasmehnila. Namesto ene so
dobili kar tri male štručke, ki so se mami
Mirici in očetu Milanu rodile 18. septembra v
Ljubljani.
»V sorodu nimamo nobenih trojčkov, zato na
tolikšni naraščaj sploh nisva bila pripravljena,«
pravita zadovoljna starša, ki že razmišljata o
tem, kako bosta z novimi prizidki razširila
sedanjo hišo. Luka, Peter in Andraž so bili
rojeni v 34. tednu nosečnosti, kar za trojčke ni
nič neobičajnega. Ob rojstvu so tehtali 1,80,
1,75 in 1,72 kilograma, zdaj pa so že pravi
korenjaki, saj vsakemu od njih tehtnica že
pokaže blizu tri kilograme. Mati Mirica pravi,
da so zelo pridni, »kolovodja« pa je Peter, ki k
joku vedno pritegne tudi oba bratca.
Med prvimi, ki so obiskali srečno družino, so
bili tudi predstavniki Območne organizacije
Rdečega križa Laško in občine Laško, župan
Peter Hrastelj pa je zakoncema Marinko že
obljubil, da bo šel fantkom za botra.
JI, Foto: VM
Ne kritiziraj, če ne sodeluješ!
)Državi je vseeno za Celje. Želite, da jo prosimo še 4 leta?« sprašuje volivce Bojan
Šrot, kandidat SLS v 3. volilnem okraju 5. volilne enote
Kandidat Slovenske ljud-
je stranke v 3. volilnem
'kraju 5. volilne enote je Bo-
an Šrot. 36-letni diplomirani
ffavnik z odvetniško prakso
iredi Celja, poročen in oče
Iveh otrok, je v politiki po-
vsem novo ime. Zakaj torej
»dločitev, da kandidira za dr-
^vnozborskega poslanca?
k;
»Ko so me v SLS povabili, naj
^ndidiram, sem dolgo razmiš-
saj gre za življenjsko po-
membno odločitev. Glavni raz-
je bil v tem, da nimaš pravi-
ce kritizirati, če sam nič ne
^^rediš, da bi se kaj spremeni-
Všeč mi je bil tudi stavek, ki
ga pred kratkim prebral:
'Ce nočeš, da bedaki odločajo
^3mesto tebe, moraš biti zra-
ven,« Odločitev, ali sploh v po-
'^iko ali ne, pa je bila veliko
^žja , kot odločitev, da kandidi-
Jni na listi SLS. Že kot opozi-
■']ska stranka se je izkazala za
načelno in je ena redkih,
^ doslej svojih volivcev ni pe-
žejnih preko vode. Drugi
^^log pa je v tem, da je SLS
'^netno edina od večjih slo-
'^Jiskih političnih strank, ki ne
J.druje samo v bližnji Ijubljan-
okolici - samo takšna stran-
^ pa lahko učinkovito izpelje
"^^•centrični razvoj Slovenije.«
' red volitvami imate posa-
^^ni kandidati tudi svoja
^ročja, ki jih želite ob mo-
rebitni izvolitvi čimprej nače-
ti v parlamentu?
Zastopam stališče, da morajo
o strokovnih rečeh odločati stro-
kovnjaki. Sam se seveda ne šte-
jem za strokovnjaka na vseh po-
dročjih, poznam pa pravosodje
in imam se za velikega lokal-
patriota, zato sta to področji, kjer
se želim angažirat. Glede pravo-
sodja menim, da sta se doslej
izvršna in zakonodajna oblast
problema lotevali na napačnem
koncu. Sodišča v tem trenutku
nimajo na voljo potrebne infra-
strukture za učinkovito delo -
mislim na zastarele procesne za-
kone, ki omogočajo zavlačeva-
nje v nedogled.
Bo Bojan Šrot v primeru
izvolitve predstavnik svojega
volilnega telesa ali stranke,
na katere listi kandidira?
To gre skupaj, saj je SLS teri-
torialno verjetno najbolje orga-
nizirana, ima predsednika, ki
ne živi v Ljubljani, in je stran-
ka, ki ima v svojem programu
komponento regionalizma iz-
jemno močno vtkano.
Kaj konkretno bi se torej
dalo storiti za Celje, ki postaja
vse bolj provinca namesto us-
pešno, razvijajoče se mesto?
V zadnjih šestih letih se je
Slovenija popolnoma centrali-
zirala! To je, glede na njeno
majhnost, do neke mere nor-
malno, zdi pa se mi nedopust-
no, da vsa večja mesta nazadu-
jejo, namesto da bi se razvijala.
Glede na dane možnosti in v
okviru izvršne oblasti, kjer bo
SLS imela svoje vzvode, je smi-
selno razmišljati o prestavitvi
katerega od državnih skladov v
Celje (pa ne zgolj odpreti pisar-
ne s tajnico in fikusem, ampak
dejansko v mesto ob Savinji
prenesti celotno poslovanje).
Državni skladi lahko funkcio-
nirajo iz katerega koli mesta v
Sloveniji, zanje - prav tako pa
tudi za nekatera ne-državotvor-
na ministrstva - ni nujno, da
imajo sedež v Ljubljani. Celje
bi lahko imelo, na primer, tudi
sedež ministrstva za delo, dru-
žino in socialne zadeve.
EP
Celjanica v
svetovnem
modnem vrhu!
Po izjemnem uspehu - zmagi
na svetovnem tekmovanju mla-
dih modnih oblikovalcev v To-
kiu Metoda Črešnarja iz Trbo-
velj, njegovi zmagi na sloven-
skem delu natečaja Smirnoff v
letošnjem septembru, zmagi
mlade Urške Drofenik iz Šmarja
pri Jelšah na natečaju za naj-
boljšo spektakularno kreacijo
za Miss sveta, najbolj atraktivne
obleke iz Pletilnega Studia Draž
iz Velenja (vsi potujejo 17 no-
vembra v Indijo), še ena prese-
netljiva vest iz Japonske: pred
dnevi je bilo na Japonskem četr-
to tekmovanje študentov - ab-
solventov modnega oblikovanja
z vsega sveta. V ostri konkuren-
ci 49 najboljših študentov- mod-
nih kreatorjev, predvsem iz azij-
skih dežel (iz Evrope jih je bilo
le 7) si je srebrno plaketo in
denarno nagrado za drugo naj-
boljšo kreacijo prislužila Celjan-
ka Aleksandra Gregi. Tema
tekmovanja je bila - dinamizem
in asimetrija.	VCŽ
10
REPORTAŽA
V raju za pikapolonice
Aci Urbajs je dokazal, da tudi na šentjurskih legah uspevajo sorte, ki dajejo vrhunska vina
»Rifnik je opomin, da se vinogradništvo ni začelo z nami, z
nami pa se tudi ne sme končati. Zato se zavzemam za
integrirani način vinogradništva, to je za ekološko prijazno
vinogradništvo. Ne uporabljam herbicidov. Vinograd je za-
travljen, poln čebel. Pri zaščiti trte uporabljam sredstva, ki so
prijaznejša do okolja in ki ne uničujejo pikapolonic in drugih
malih živalic, ki so mi zaveznice pred raznimi boleznimi.« To
je med drugim zapisal na predstavitveni zloženki svojega
vinograda mladi vinogradnik in vinar Aci Urbajs z Rifnika, ki
je za svoja vina prejel že vrsto visokih odličij. Te dni bodo pri
Urbajsovih trgali grozdje za novi vinski letnik, na martinovo
pa se bodo poklonili lanskemu pridelku, ki je na letošnjem
radgonskem sejmu prejel dve zlati medalji.
»Na strmih legah so pridelki
sicer majhni, sladkor in ek-
strakt v grozdju pa sta visokih
vrednosti. S trgatvijo čakam,
da grozdje prezori in da se
pojavi plemenita gniloba. V
zadnjih petih letih sem pride-
lal in donegoval vina z vrhun-
sko oceno ter dodal še osem
poznih trgatev ter dva grozdna
izbora. V mojem vinogradu
uspevajo tri sorte, laški riz-
ling, chardonnay in kerner. Za
laški rizling sem se odločil,
ker je to pri nas najbolj razšir-
jena sorta in bi bilo prav ža-
lostno, če ga tudi jaz ne bi
imel. Za chardonnay zato, ker
je najbolj razširjen v svetu in
je bil to zame nekak svetovni
izziv, da chardonnay lahko us-
peva tudi na slovenskih oziro-
ma kozjanskih tleh. Kerner pa
je razmeroma nova sorta, nov
tržni trend in zato tudi izziv za
vinogradnika. Vino iz te
nemške sorte je v zadnjih sed-
mih letih povsod najbolje pro-
dajano in najbolj iskano. Po-
dobno kot chardonnay, je tudi
kerner stabilen v kakovosti, je
srednje pozna sorta, ki ljubi
sončne lege, zlasti takšne, kjer
ni veliko megle, glede tal pa ni
preveč izbirčna,« nam je za
začetek povedal Aci Urbajs, ki
je pred slabim desetletjem na
Rifniku kupil krpo zemlje, ve-
činoma strmo v breg prislo-
njene; že davno opuščen vino-
grad ter zidanico, katere bru-
na nosijo letnico 1828, temelji
pa so najmanj 250 let starejši.
In tako se je začelo...
Zametki v mini
vinogradu
Acijev oče, Šentjurčan, ki je
ljubiteljsko lovec in tudi vino-
gradnik, je dobro vedel, kako
svojima sinovoma vzbuditi
ljubezen do narave, zemlje in
grozdnega trsa. Že kratkohlač-
nima osnovnošolcema je v
svojem vinogradu v Dramljah
vsakemu dodelil košček za ob-
delovanje, vsakemu po deset
trsov, nad katerimi sta fanta
bdela, jih negovala in se vese-
lila sladkega pridelka. To so
bili zametki kasnejšega resne-
ga vinogradništva, ki se jih Aci
Urbajs takrat še zavedal ni.
Sledila so leta srednješolske
razposajenosti, pa študijsko
obdobje ekonomije na fakulte-
ti v Mariboru - polnih dvajset
let, ko Aci še pomislil ni na
vinograd. Imel pa je proti kon-
cu študija v mislih nakup par-
cele, na kateri bi si začel gradi-
ti hišo, pa nekaj vinograda bi
tudi lahko bilo zraven, bolj za
veselje, kot pa za kaj resnejše-
ga. Nekega dne v letu 1987, ko
je Aci spremljal očeta na lovu
in je že imel v žepu diplomo
ekonomista, se je zelena bra-
tovščina ustavila tudi v propa-
dajoči avtohtoni kozjanski zi-
danici pod vrhom Rifnika. Ta-
krat se je v Acijevi glavi poro-
dila bolj konkretna zamisel ter
se kmalu za tem uresničila z
obnovo vinograda in objekta,
nad katerim je ves čas skrbno
bdela spomeniško varstvena
stroka. Zavod za varovanje na-
ravne in kulturne dediščine,
pri prenovi vinograda pa so
naključno naleteli na dva gro-
bova iz rimskih časov in dela
je bilo dovolj tudi za zgodovi-
narje oziroma arheologe. Za-
misel, da bi to bila le zidanica
kot nujen objekt ob vinogra-
du, se je potem spremenila
tako, da je to postal stalen
dom tričlanske mlade družine
Urbajs: očeta Acija, mamice
Brigite, prav tako diplomirane
ekonomistke, in sinka, štiri-
najstmesečnega Žige.
Sladkorna stopnja
22!
Aci se je vinogradništva lotil
s pravega konca. Najprej je na
svojo parcelo na Rifniku, kjer
je sonca na pretek, megle pa
bolj za vzorec, povabil strokov-
njake z mariborskega kmetij-
skega inštituta, ki so najprej
pregledali kakovost zemlje, v
naslednji fazi pa je pritegnil še
strokovnjaka-trsničarja, ki mu
je bil v veliko pomoč z nasveti
in pri nabavi trsov. Sledilo je
»rigolanje« in vsajanje trsov v
zemljo. Na komaj pol hektarja
vinogradniške površine danes
uspeva 2700 trsov, po tisoč tr-
sov chardonnaya in kernerja
ter 700 trsov sorte laški rizling.
Aci Urbajs pravi, da je imel
leta 1990 s prvo trgatvijo veli-
ko srečo. Pridelek grozdja je
bil sicer skromen, toda kako-
vost! Trgali so prvi teden v
oktobru in se razveselili slad-
kega pridelka, ko so v kerner-
jevem moštu izmerili sladkor-
no stopnjo 22. »Obirači in vsi
ostali smo bili nemalo prese-
nečeni in sploh nismo vedeli,
kaj s to sladkobo sploh početi,
kako jo negovati. In sem spet
za pomoč poklical strokovnja-
ke iz Maribora, ki so ocenili
vzorce in bili prav tako navdu-
šeni ter me spraševali, kaj sem
storil, da je kakovost tako do-
bra. Na srečo je bila tistega
leta tudi zima ugodna, ker je
bila dovolj mrzla in tako je v
idealnih pogojih za kletarjenje
v sodih zorelo vino, ki so ga
enologi spomladi okušali in se
čudili harmoniji med alkoho-
lom, sladkorjem in kislino,« se
je razgovpril Aci Urbajs, ki je
pred kratkim postal tudi šent-
jurski mestni viničar, ko mu je
mariborski mestni viničar in
oče najstarejše vinske trte na
Slovenskem, magister Tone
Zafošnik, slavnostno izročil
poganjek s te trte z Lenta, ki so
jo potem zasadili v Šentjurju.
Vinogradnikova
igra z naravo
Pri Urbajsovih na Rifniku le-
tos še niso trgali, vse tri sorte so
še pod mrežo, pod »ptičjo ode-
jo«, kot tej mrežasti tkanini, ki
varuje pridelek pred ptičjo ško-
do, pravi Aci. Za sorto rizling
pravi, da bo vinski letnik 1996
anti laški rizling ter da bodo
vrhunska vina letos redka, po-
dobno kot je bilo lansko leto
slabo za pozno trgatev. »Letos
nas lahko reši le sončen no-
vember,« ocenjuje, na vpraša-
nji, kje se je vinarsko izobrazil
in kaj ga pri tem delu najbolj
navdušuje, pa je odgovoril: »Na
literaturo sem se bolj malo opi-
ral, ker mislim, da je edina
prava literatura za vinogradni-
ka njegov vinograd, ki te veliko
nauči, če si čim več med trsi.
Največji izziv pa mi je pozna
trgatev, ki je nekakšna vino-
gradnikova igra z naravo. Ker v
Urbajsovem vinogradu pozno
trgajo, jih Martin vedno prehiti
in tako na martinovo proslav-
ljajo prejšnji letnik. To je za
družino in sorodnike (tudi že-
nin oče je vinogradnik) zares
velik in spoštljiv praznik, ki ga
temu primerno obeležijo.
Urbajsovo vino z rifniškega
vinograda je vsako leto na oce-
njevalni preizkušnji vsaj na
treh tekmovalnih mestih: na
jurjevanju v Šentjurj.u, na Ijub^
Ijanskem mednarodnem vin-
skem sejmu ter na elitnem
»prerezu letnika« v Mariboru,
ki je ocenjevalna pokušina vin
s posavskega in podravskega
vinogradniškega območja ter
srečanje, na katerem vsako le-
to sodeluje najmanj trideset
slovenskih enologov in vino-
gradnikov. Najbolj je Aci Ur-
bajs ponosen na srebrno me-
daljo za vino kerner in na sre-
brno medaljo za tropinovo
žganje, odličji, ki so mu ju
podelili na ljubljanskem
skem sejmu ter seveda n^
zlati medalji za chardonn,
kerner z radgonskega se
Za mladega človeka, ekon
sta po izobrazbeni stroki,
z vinogradništvom, klet
njem in stekleničenjem ui
ja komaj šest let, je to nedr
no zelo lep uspeh in spodi
za naslednje pridelovaln
tekmovalne sezone.
Raj za
pikapolonice
Vinogradništvo Acija U
sa je okolju prijazno. Her
dov ne uporablja, vinograi
ma teras in je ves posti,
travo ter poln čebel. Pri zi
trte uporablja sredstva, t
prijaznejša do narave in I
uničujejo pikapolonic in
dobnih drobnih živalic, t
vinogradnikove zaveznic
njegovi skrbi za zdravje vi:
trte. Prizadeva si, da bi
človekovih posegov v narav
vinograd čim manj. Neka
sov pa je namenil tudi ri
kim ptičem, ki se lahko gro
do sitega najejo, boji pa s
škorcev, ko so na poti če
hribovje. »Če se takšna
posede na vinogradu, je t(
ko, kot bi gledal prizore iz
nega Hitchcockovega fi;
Vse je črno in potem naen!
vse prazno, golo, ko je po i
ne konec in se jata dvignt
odleti dalje,« pove naš v
gradnik, ki ga zanima tudi i
imenovan vodeni turizem
območju z dediščino prete
sti bogatega Rifnika. To si
mišlja tako, da bi si skuj
turistov, ob spremstvu vo
seveda, najprej ogledale ari
loške znamenitosti, za ten
še znamenitosti in posebn
krajine. Tak izlet bi se kom,
družabnim klepetom ob pc
šini pristne domače hrane,
lišč in raznih posušenih sac
plodov ter seveda odličneg;
na, ki ga znajo pridelati mi
rifniški vinogradniki, ne le
Urbajs, ki pa je zagotovo e
najbolj obetavnih sloven;
pridelovalcev vin vrhuns 1
kakovosti. Takšne pa je tr
še posebej čislati na pol
Evropo, ko je lahko tudi ■
vensko vino tisti paradni k
ki bo v svet ponesel dober ]
o deželici pod Alpami in nje
ljudeh, o katerih je že Vod
pel, da so za uk prebris
glave in da je njihova zen
zdrava ter pridnim nje lega i
prava.
MARJELAAGIl
Aci Urbajs je postal šentjurski mestni viničar.
Strmina brez teras je zlasti za brentarje ob trgatvi hudo naporna.
Idilična hišica nad z odejo prekritim vinogradom.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
Razvoj z domačim znanjem
^orko Cuk, kandidat SLS v 2. volilnem okraju 5. volilne enote verjame v gospodarski,
kmetijski in turistični razvoj Slovenije
fja listi Slovenske ljudske
ranke v 2. volilnem okraju 5.
jlilne enote se bo za naklo-
jeiiost volivcev 10. novembra
J,(egoval Marko Cuk. 35-letni
iplomirani pravnik, zapo-
len kot vodja pravne službe v
elekomovi poslovni enoti Ce-
e, poročen in oče dveh otrok.
^I^aj kandidatura za držav-
ozborskega poslanca?
»Odločitev je zorela dolgo,
oldrugo leto so me prijatelji,
večine kmetje, vabili v stran-
0. Nekaterim med njimi sem
omagal, tako da so me v politi-
0 v končni fazi pripeljale prija-
jljske vezi.«
Odločitev je bila zagotovo
Izmišljena, saj bi delo po-
lanca močno spremenilo na-
in vašega življenja?
Poslanci sprejemajo bistve-
lO težje odločitve kot v seg-
nentu, kjer sem zaposlen, am-
lak sam menim, da moraš vsa-
;o(lelo opravljati vestno in po-
leno.
Zakaj prav kandidatura na
isti SLS?
Njen simpatizer sem že od
istanavljanja Slovenske kmeč-
ke zveze in njenega preobliko-
vanja v stranko. Nikoli nisem
bilflan nobene stranke - tudi v
SLS sem vstopil šele pred krat-
im. Menim pa, da je pri odloči-
'i pretehtalo poznavanje
mečkega življenja, ter priza-
devanje stranke za boljše življe-
nje slovenskega človeka.
Imate v svojem volilnem
okraju ob strankinih smerni-
cah še kakšne posebne, kate-
rih izpolnitev obljubljate svo-
jim volivcem?
Iluzorno je karkoli obljubljati
in ljudem prikazovati gradove v
oblakih, ki jih ni. Zavzemali pa
se bomo za pravno državo, da
bodo vsi pred zakonom enaki.
Poznam razmere na slovenskih
sodiščih. Zanje niso v celoti od-
govorni zaposleni v pravosodju,
ampak neustrezni in nepopolni
procesni zakoni. Priča smo
grožnjam in napadom na sodni-
ke, kar spominja na italijanski
sistem, zato sem prepričan, da
bo čedalje težje dobiti dobre
sodnike, ki bodo kakovostno
opravljali svoje delo.
Če vas volivci podprejo in
boste izvoljeni - na katera po-
dročja, ob urejanju pravosod-
ja, boste najprej opozorili?
Gre za vzpostavljanje učinko-
vitega gospodarskega sistema, v
katerem ne bo na vrat na nos
prihajalo do stečajev, delavci pa
bodo končali na cesti, čemur
smo priča zdaj. Pomembno se
mi zdi uveljavljanje lastnega,
domačega znanja, na katerem
sloni razvoj države, prav tako
tudi trud za ekologijo, za čisto
in neokrnjeno naravo, s katero
bi se Slovenija morala ponašati.
V korak s tem gre tudi razvoj
kmetijstva in podeželja v celoti.
Bodočnost Slovenije mora te-
meljiti na usklajenem in pospe-
šenem razvoju vseh gospodar-
skih panog. Od turizma - tu je
bilo z akcijo Imejmo se fajn
nekaj že narejenega - do vseh
preostalih panog.
Slogan SLS na državni ravni
je Za Slovenijo z ljubeznijo,
kaj pa na Celjskem?
To velja tudi za celjsko ob-
močje. Če v to ne bi verjel, se
nikoli ne bi spustil v kandidatu-
ro. SLS se zavzema za dobrobit
slovenskega človeka, tako s po-
deželja kot iz mesta. Ta pa bo
mogoča le v čisti, lepi in zdravi
Sloveniji.
EP
Družinsko popoldne v žalskem vrtcu
Skupina malih šolarjev vzgojiteljice Irene Šolar ter njene pomočnice Tanje Veršnak iz žalske
enote 1 je pred kratkim prijetno presenetila starše na jesenskem družinskem srečanju.
Mali šolarji so se predstavili z igrico O goski, ki se je učila peti. Tudi sami so svojim staršem zapeli nekaj
pesmi. Na povabilo vzgojiteljice pa so tudi starši otrokom improvizirano zaigrali igro Strašilo motovilo.
Otroci so bili navdušeni, straši pa še bolj, ko jih je v igralnici čakalo presenečenje, prava prekmurska
gibanica. V dopoldanskem času sb jo pripravili mali kuharji skupaj z vzgojiteljicama in kuharicami. Ob
klepetu, kavi in izvrstni sladici so prijetne urice druženja kar prehitro minile. Za spomin na udeležbo je
vsaka družina prejela priznanje. Tako so skupaj obogatili nekaj trenutkov življenja, odkrili odsev
sproščenosti otrok ter potrdili pomen povezave vrtca oziroma male šole in družine. MAJDA JURAČ
Polenčanl prenovili vaško kapelo
Mnogi krajani Polen so v preteklih tednih
pomagali obnavljati vaško kapelo, spet drugi
so zanjo prispevali material ali denar. Po
končani obnovi so pripravili slovesnost, na
kateri je konjiški arhidiakon Ivan Pajk pre-
novljeno kapelo tudi blagoslovil.
Bogato opremljeni polenški kapeli pravijo
Ave Marija. V njej sta ob Marijinem kipcu še
dva baročna lesena svečnika in dva baročna
angela. Na stenah sta sliki, na katerih sta
upodobljeni sveta Barbara in sveta Katarina.
Zunanje zidove kapele pa krasita z leve freska
svetega Pavla in z desne freska svetega Petra.
Zgoraj je še velika slika, ki uprizarja beg Jožeta
in Marije v Egipt.
Kapela je bila postavljena po nesreči leta 1803.
Tedaj so z vozom, v katerega so bili vpreženi konji,
po takratni cesti iz Celja prevažali olje. Nanadoma
pa je odpovedala vlečna os. V nesreči so konji
poginili, ljudem pa se ni nič zgodilo. Na mestu,
kjer je voz obstal, so kasneje postavili kapelo.
Nazadnje je bila obnovljena leta 1973. Predsednik
krajevne skupnosti Polene Jožef Vipotnik se je na
slovesnosti zavalil vsem krajanom, ki so pomaga-
li pri sedanji obnovi, še posebno Stanku Lam-
prehtu, ki je kapelo okrasil s poslikavami. B.Z.
^^^ijana Šipek, najstarejša občanka Laškega, je na srečanju
tudi zaplesala.
Srečali so se starefši
Krajevna organizacija
^flečega križa Laško je zad-
oktobrsko nedeljo pri-
Jij^vila srečanje občanov sta-
osemdeset in več let.
^ Srečanja se je v prijetnem
l^dušju udeležila slaba polo-
Ijca od stoosmih povabljenih,
^^roci iz OS Primoža Trubarja
so jim pripravili lep kul-
Jrni program z glasbenimi in
^snimi točkami, zbrane pa
'^ nagovorila župan občine
Peter Hrastelj, ter pred-
^■lica Območne organizaci-
je RK Laško Mihaela Pečar.
Za prijetno razpoloženje sta
skrbela glasbenika Lovro in
Gabrijela Škorja.
Med prisotnimi je bila tudi
najstarejša občanka Laškega,
ki bo februarja prihodnje leto
dopolnila 95 let Julijana Ši-
pek, najstarejši med moškimi,
na srečanju, pa je bil 89-letni
Jože Belak. Obema je pred-
sednica Krajevne organizacije
RK Laško Mojca Marot izročila
skromni darili in zaželela še
obilo zdravih let.	VM
Kdo bo Icomu figo poicazai?
Terezija Medved je z 99 leti najstarejša Vojnicanka
Najstarejša Vojničanka Te-
rezija Medved iz Ilovce 10 je
septembra dopolnila 99 let.
Kadar bere časopis, si natak-
ne dvoje očal, kadar gre po
hiši, pa potrebuje bergle, ker
si je pred leti pri padcu poš-
kodovala kolk. Sicer pa je še
povsem čila in zdrava, sama
poskrbi zase in tudi smisel
za humor je še ni zapustil.
Rojena je bila na hriboviti
kmetiji v Ilovci v družini s
šestimi otroki in tudi njena
mati je dočakala visoko sta-
rost - 96 let. Kruh si je služila
kot gospodinja v župniščih na
Celjskem, nekaj časa je bila
tudi sobarica na lemberškem
gradu. Nazadnje je kuhala ka-
noniku v Novi Cerkvi. Tudi ko
ni več redno delala, so jo več-
krat prosili za pomoč, kar po-
meni, da so cenili njeno zna-
nje. Še danes rada kuha, če
kakšen recept pozabi, pa po-
brska po kuharski knjigi. Sa-
ma pravi, da ima najraje juhe,
njena skrbnica, 78-letna svaki-
nja Barbika, ki živi skupaj z
njo, pa pravi, da dobro skuha
vse po vrsti. Tudi, če je sama
za kakšen dan ali dva, ji ni
hudega, saj lahko poskrbi za-
se. Še nedavno tega je celo kaj
malega zašila na star šivalni
stroj. Sicer pa jo vsak dan
obišče tudi n?čak Milan, po-
skrbi za najnujnejša opravila
na kmetiji ali pa se kar po
telefonu pogovori z njo.
Ko smo ugibali recept za tako
dolgo življenje, smo skupaj z njo
prišli do zaključka, da je za to
verjetno »krivo« njeno samsko
življenje. Niti mož niti otroci je v
življenju niso jezili in zato je
lahko dočakala tako pozno sta-
rost. Vojniški župan Beno Poder-
gajs, ki jo je obiskal z darilom, ji
je ob tej priložnosti obljubil, da
se ob stoletnici spet srečata, če
bo zdrav, seveda. Terezija pa mu
je hudomušno odvrnila: »Če
vam le ne bom jaz fige pokaza-
la!« Držimo pesti, da ne.
T. CVIRN
V Rogatcu
gradijo blok
Občina Rogatec je obmej-
no in demografsko ogrože-
no področje. Tam je kljub
temu precej prosilcev za sta-
novanja, ki si želijo v kraju
ostati. V Rogatcu zato gradi-
jo 10-stanovanjski blok, pri
čemer si občina prizadeva
za kredit republiškega sta-
novanjskega sklada po
ugodni obrestni meri (R+3),
z možnostjo odplačila v 25
letih.
Blok nameravajo zgraditi z
občinskimi sredstvi, s sreds-
tvi od kupnin iz šmarskega
medobčinskega stanovanj-
skega sklada iz delitvene bi-
lance, pri vsem tem pa zelo
računajo na omenjeni repub-
liški kredit. Občina kredita ne
more pridobiti neposredno,
to stori lahko le s pomočjo
medobčinskega stanovanj-
skega sklada. Zato so morali v
Rogatcu zemljišče prenesti v
skladovo last, pri tem pa so se
zavarovali, da bo v primeru
morebitne razdružitve celot-
na nepremičnina last rogaške
občine. Porok za zavarovanje
denarne terjatve bo občina
Rogatec.
Izbrano gradbeno podjetje
trenutno gradi že drugo ploš-
čo bodočega bloka, saj si želi-
jo spraviti pred najhujšo zi-
mo poslopje pod streho, da bi
potem nadaljevali z notranji-
mi deli. V občinski stavbi pra-
vijo, da se bodo lahko prvi
stanovalci vselUi, če bo šlo
vse po načrtih, pred koncem
aprila.
B. J.
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Na Gomilskem razširili cesto
Nedeljsko dopoldne je bilo
za krajane Gomilskega v žal-
ski občini še posebej slove-
sno. Uradno so namreč odprli
novo zgrajeni pločnik iz Graj-
ske vasi do Doma krajanov na
Gomilskem, prvo fazo obnove
cestišča na tej relaciji in vo-
dovoda Košenina-Rezana.
O teh pridobitvah je ob od-
prtju govoril član sveta KS Go-
milsko Franc Laznik. Povedal
je, da bi dela na cestišču in
vodovodu bila že končana, če
ne bi tako zelo nagajalo vre-
me. Pričakujejo pa, da bodo v
najkrajšem možnem času. O
pomenu pridobitev pa je pove-
dal takole: »Bistveno se je po-
večala varnost pešcev, pred-
vsem najmlajših udeležencev
v prometu, ki smo jo dosegli z
izgradnjo pločnika v dolžini
950 metrov. Še večji učinek
smo dosegli z razširitvijo ce-
stišča iz prejšnjih treh na se-
danjih pet metrov. Tudi obno-
va vodovoda na odseku Koše-
nina-Rezana je bila neodložlji-
va. Tako smo zamenjali glavni
vod, obnovljenih je kar 26 pri-
ključkov in dva podzemna hi-
dranta, v naselju Rezana pa je
zgrajen še dodatni podzemni
hidrant, za kar do sedaj ni bilo
pogojev zaradi premajhnega
preseka cevi. Oba projekta,
-	- O, ' „ Y	' ^
obnova cestišča in vodovoda
smo izvajali istočasno, kar je
bilo vsekakor smotrno, saj je
polovico vodovoda pod cestiš-
čem. Istočasno so bila po pro-
jektu Elektra Celje v pločnik
položena stoj na mesta za jav-
no razsvetljavo s povezovalni-
mi cevmi in še primarni vod z
razvodnimi omaricami za ka-
belsko televizijo.«
Seveda je bilo za tako velik
zalogaj potrebno veliko denar-
ja. Glavni financer je bila obči-
na Žalec, sledil je DARS. Sku-
paj so dobili več kot 11 milijo-
nov tolarjev, dogovarjajo pa se
še za nadaljnjih 9 milijonov
tolarjev za sanacijo ceste in
dokončanje razsvetljave ob
pločniku. Sredstva je prispe-
vala tudi italijanska firma
Pontello Tirela Scalvi, ki je
prispevala za material za sana-
cijo cestišča, precejšen prispe-
vek je primaknila tudi firma
Ingrad VNG iz Celja.
Na slovesnosti je govoril tudi
žalski župan prof. Milan Dob-
nik,. ki ima veliko zaslug pri
omenjenih pridobitvah, blago-
slovil jih je domači župnik
Martin Cirar, v kulturnem
programu pa so nastopili učen-
ci podružnične OŠ Gomilsko,
godba na pihala iz Prebolda,
moški pevski oktet Gomilsko.
TAVČAR
Žalski župan prof. Milan Dobnik in predsednik sveta KS Gomilsko Vinko Drča ob odprtju.
Vaja Juteks
Sodelovalo 250 gasilcev iz 34 društev
Gasilska zveza Žalec je ko-
nec minulega tedna izvedla
osrednjo vajo v mesecu po-
žarne varnosti na industrij-
skem kompleksu Juteks na
Ložnici pri Žalcu,
t >
Po besedah poveljnika Gasil-
ske zveze Žalec Francija Na-
raksa, je bil namen vaje ugoto-
viti sposobnost in pripravlje-
nost gašenja v industrijskem
kompleksu Juteks, preizkusiti
pozivanje gasilcev s pozivniki,
povezave in komunikacije s
sredstvi zvez v sistemu ZARE.
Obenem so se seznanili tudi z
vodnimi viri v neposredni bli-
žini prizorišča vaje in nenazad-
nje preizkusili hidrantni sistem
v podjetju. Po predpostavki je
prišlo do požara zaradi eksplo-
zije v proizvodni hali IV, od
koder se je požar prenesel na
sosednjo halo, skladišča in de-
ponijo. Gasilci so med vajo iz-
vršili napad na objekt, obenem
pa zavarovali ostale objekte, da
bi preprečili razširitev požara.
Da bi zagotovili potrebno koli-
čino vode, so izvedli verigo
motornih brizgaln iz vodotoka
Ložnica.
V vaji so uporabili vso raz-
položljivo gasilsko tehniko, ki
jo imajo gasilska društva v
Gasilski zvezi Žalec. Sodelova-
lo je 250 gasilcev iz 34 gasil-
skih društev občine.
T. TAVČAR
Razstava
malih in
velikih živali
Društvo gojiteljev malih
živali Slovenske Konjice
je letos že deseto leto za-
pored pripravilo tradicio-
nalno razstavo malih ži-
vali. Tokrat so jo pripravili
kar v svojem društvenem
domu.
Razstavljenih je bilo 150
živali, ki so jih prispevali
gojitelji iz društva. Jože
Podkubovšek in Rupert Pi-
puš, člana društva, sta po-
vedala, da je bil letos naj-
večji del razstave namenjen
predstavitvi kuncev in pe-
rutnine (purani, kure in fa-
zani). Tudi golobov in pa-
pig ni manjkalo. Predstav-
nika društva sta še dodala,
da so z obiskom kar zado-
voljni. Med njihovimi naj-
bolj vestnimi in hvaležnimi
obiskovalci so otroci, ki jim
je bližnje srečanje z malimi
živalmi v veliko veselje in
zadovoljstvo.	Š.S.
REČENO (neiStORJENO
Odštevanje
Zadnji trenutki torej. Count-
down rečejo pri NASI in prične-
jo odštevati 10, 9.8... Skratka,
nekaj čisto malega dni še in
državljani borno volili. Končno
bo vsega konec, ali če hočete:
končno se bo vse začelo. V re-
snici bo šlo seveda zgolj za
nadaljevanje nečesa kar se do-
gaja okrog nas. Dvomim na-
mreč, da si bo, katerakoli poli-
tična stranka bo že prišla na
oblast, omislila kaj bistveno
novega. Nisem eden tistih, ki
menijo, da je politika nujno
zlo človeštva, sem pa eden ti-
stih, ki menijo, da je politika
za to, da nam pomaga nor-
malneje živeti v skupnosti.
Dejstvo je, da je ta skupnost
lahko življenje laži ali življenje
resnice. Če se hočemo čim bolj
približati življenju resnice, mi-
slimo s tem na pravice člove-
ka, ki so na kratko v tem, da
se ljudje rodimo svobodni in
da naj bi ostali taki do smrti,
da je cilj političnih združenj
ohranitev naravnih in večnih
človekovih pravic; te pravice pa
so svoboda, lastnina, varnost
in odpor proti zatiranju. Neka-
teri nam hočejo vlado prikazati
kot nekaj skrivnostnega, kar
razumejo samo oni, nekje zgo-
raj; pred razumevanjem ljuds-
tva se tako skriva edina stvar,
ki jo je treba dobro vedeti, na-
mreč, da vlada ni nič drugega
kot narodno združenje, ki delu-
je po načelih družbe.
Ko tako preštevamo dneve
do končnega rezultata naših
volitev si zato želimo, da od-
števanje po koncu volitev ne bi
privedlo v recimo karikirano
10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 00;
temveč predvsem do takšne
vlade, ki bi ustrezala človeku,
ki bi znala prisluhniti njegove-
mu značaju in potrebam po
čim boljšem in pravičnejšem
skupnem življenju v družbi.
Zagotovo nam je večini vseeno
aH nam takšno politiko, ki se
ne bo končala z 00, vodi t. i.
liberalec, demokrat, klerikalec
ali pa rmvsezadnje spreobrnje-
ni komunist.
ZORAN PEVEC
Nasvet ob alergiji
Danes, v četrtek, 7. novembra, bo na Otroškem oddelku
celjske bolnišnice začel z delom Informacijski center za
alergične bolezni otrok.
Med 14. in 15.30 uro lahko starši, katerih otroci imajo
težave z različnimi alergijami, dobijo nasvet, kako ravnati, da
bi se čim uspešneje spopadli z nadlogo, ki pesti od 15 do 35
odstotkov ljudi v ra2:vitih državah. Informacijski center bo
vodila dr. Marija Božič Vargazon, ki se že vrsto let ukvarja z
alergijami otrok. Staršem bo svetovala po telefonu ali direkt-
no v ambulanti oddelka vsak prvi četrtek v mesecu. Center,
ki deluje v okviru Informacijskega centra v Ljubljani, bo v
začetku le svetovalne narave/namenjen otrokom, kasneje pa
naj bi razširil svojo dejavnost v preprečevanje in obvladova-
nje alergij ter osveščanje ljudi.	TC
V SPOMIN
Matej Užmah
Kjer visoke so planine,
skrita sila vleče me,
tam.
kjer rododendron rase,
naj bi pokopali me.
V 29. letu nas je veliko
prezgodaj zapustil naš pla-
ninski prijatelj Matej Už-
mah. Svojo planinsko pot je
začel že v rani mladosti.
Vzljubil je naravo in hribe
in jim ostal zvest do konca.
Ko se je leta 1988 v Krajev-
ni skupnosti Gorica pri Sliv-
nici porodila misel o ustano-
vitvi planinskega društva, je
bil s svojimi izkušnjami in
željo, da lepote planinstva
predstavi tudi drugim, pri-
pravljen sodelovati pri usta-
navljanju planinskega druš-
tva. Od ustanovnega občnega
zbora dalje je imel funkcijo
podpredsednika društva in to
je obdržal vse do danes. V
želji po kvalitetnejšem in
strokovnem delu v društvu je
leta 1990 uspešno opravil iz-
pit za planinskega vodnika.
Veliko otroških nog je pod
njegovim vodstvom in vars-
tvom stopilo na kakšnega
od slovenskih vrhov, mnogi
so tako osvojili tudi našega
očaka-Triglav. Veliko mla-
dih je z njim in z njegovo
pomočjo preživelo sedem
nepozabnih dni v planin-
skih taborih.
Njegovo ime se je pojavlja-
lo tudi pri organizaciji vseh
planins^h izletov, taborov,
orientacijskih tekmovanj in
podobnih dejavnosti.
Njegova velika zasluga je,
da Planinsko društvo Slivni-
ca ni znano samo v krajevni
skupnosti, ampak tudi dru-
god po Sloveniji.
Mladi planinci so ga imeli
najrajši, saj se jim je znal
približati skozi najprepn
stejšo igro. Z njimi je b
potrpežljiv, vendar jih j
znal na neopazen načii
vzgajati in jim vcepljati Iji
bežen do narave in prepK
stega življenja z njo.
Bil nam je vzor in v tel
nekaj letih je gotovo vzgoj
veliko ljubiteljev narave i
mnogi bodo hodili po nj(
govih stopinjah in tak
ohranjali spomin nanj - n
prijatelja Mateja - na Sošk(
ga... kakor smo ga klicali.
Usoda je hotela, da se j
na zadnjo planinsko pot, n
Klemenčo jamo, podal sarr
čeprav je vedel, da tako r
prav. Vedno nas je namre:
učil, da je osnovni planinsk
pozdrav - varen korak. Tol:
ko varnih korakov je nare
dil, toda zadnji...
Dragi Matej, dragi Sošk
hvala ti za vse, kar si nared
za nas, naše društvo in z
planinsko organizacij
sploh.
V naših srcih in naših hri
bih boš živel večno.
Prijatelji iz planinski! i
društev: Slivnica pri Celju,
Zabukovica, Žalec, Gornj
Radgona, Luče, Ljubnc
Štore, Vinska Gora
Braslovče, Solčava
Podložani imajo večnamenski prostor
Na pobudo člana sveta KS Šempeter Petra Škrabarja so v Podlogu uredili večnamens
prostor v delu domačije Franca in Ane Četina-Tržan. V najem so ga vzeli za deset let,
obnovili in uredili tako, da je namenjen za volitve, za zbore krajanov, za razna manj
predavanja, za mladino in srečanja ob praznikih.
Podložani so opravili več kot petsto delovnih ur, celotna vrednost obnove pa znaša, skupa
oceno prostovoljnega dela, šeststo tisoč tolarjev. Na nedeljskem slovesnem odprtju so se zbr
poleg gostov domala vsi krajani.Predsednik sveta KS Šempeter Franc Lavbič je poudaril poin
skupnega prostora, ki naj bi krajane povezoval in združeval v skupnih nalogah, zahvalil pa se
tudi vsem, ki so s finančnimi ali delovnimi prispevki pomagali urediti večnamenski prost'
Domači župnik Mirko Škoflek je prostor blagoslovil, moški pevski zbor iz Šempetra, vokal
skupina Vrtnica in mladina pa so pripravili kulturni program.	T. TAVČ/
ŠPORT
13
No passaran!
^soboto začetek evropske lige prvakov v rokometu - PSG v Golovcu po dveh zmagah z
Lukicem in Petreskim - Zovko: »Zbranost skozi vso tekmo«
pSG prihaja na prvo tekmo
liUpine D evropske lige pr-
ijkov v soboto ob 18. uri v
jolovec na krilih dveh pr-
'enstvenih zmag - proti Is-
fgsu z 28:24 in Besanconu
,2:23 - in skoraj zanesljivo v
lajmočnejši zasedbi. Dejan
,ukič je po operaciji meni-
ikusa v vratih vsako tekmo
Joljši, Tomo Petreski pa že
normalno trenira.
»Bolj zanesljiva je njegova vr-
nitev na domači tekmi 2. kroga z
]udmejem,« je v ponedeljek na-
)Ovedal pariški trena- Risto
^agdinčev, toda v njegov glasu
e bilo mogoče zaznati, da bo
vlakedonec zaigral že v Celju.
,Da, takšno domnevno potrjuje-
0 tudi moji francoski informa-
orji,« je pritrdil Zdravko Zovko,
(i ima kaseti tekmi PSG proti
/odilnemu Creteilu in najbolj
mo z Istresom.
Magdinčev je veliko večji opti-
mist kot pred tednom dni. Vzrok
oista samo zmagi po dveh zapo-
rednih porazih, marveč tudi
okrevanje prvega organizatorja
igre. »Z vrnitvijo Lukiča smo
stabilizirali igro, predvsem v
obiambi igramo veliko bolje in
j^ffedine lestvice smo se po-
maknili proti vrhu. Morda se
ihko v nadaljevanju vmešamo v
loj za naslov prvaka,« je dejal
trokovnjak, ki je bil leta 1988 z
•letaloplastiko jugoslovanski pr-
'ak, Lukič pa ima iz Šabca kar
)et lovorik in evropski naslov iz
ezone 1984/85.
»Cantabria in Celje sta pod
'ečjim priti.skom, to je naša pri-
ožnost za uspeh na štartu lige
)rvakov. V Evropi igramo veliko
)olje kot v domačem prvenstvu,
»jenje bo normalno in z vna-
prej odigrano tekmo proti Istre-
su smo dobili priložnost za osve-
žitev ekipe. Na srednjem zdaj
igra Payet, ki je zelo eksploziven
in je tudi nevaren za vrata, toda
Petreski je vseeno bolj izkušen,«
je končal Magdinčev.
Zaustavili LoHiouda
Celjani so lani prepolovljeni
PSG premagali s 27:15, letošnji
tekmi na turnirjih v Franciji pa
sta se končali s 24:23 in 22:24.
Ritem sta nekoliko porušili re-
prezentančni tekmi, ki sta se za
Šerbca končali z zvinom palca,
toda do sobote bo zanesljivo
nared. Večer pred tekmo se bo
ekipa umaknila iz Celja, general-
ka pa je bilo sinočnje prvenstve-
no gostovanje pri Jadranu.
»Dva do tri dni je po vsaki
reprezentančni tekmi potreb-
no za vrnitev v ustaljene klub-
ske tokove. Pri PSG se vse vrti
okrog Lathouda, preko njega
gre 90 odstotkov napadov in
ključ za uspeh bo zaustaviti
njihovega desničarja. Moštvo
je zelo izkušeno, igra zelo tr-
do, Lathoud in Petreski igrata
samo v napadu in s hitrimi
akcijami jim moramo prepre-
čiti možnost menjav. Lathoud
mora biti čim dlje v igri,« je
strategijo začel odkrivati Zov-
ko.
PSG je rokometno moštvo
ustanovil šele julija 1992, v
sezoni 1993/94 je bil peti,
nato četrti in v sezoni 1995/
96 drugi. V pokal prvakov se
je uvrstil po stečaju prvaka
OM Vitrollesa, v kvalifikaci-
jah pa je izločil belgijsko In-
nitio Haseh z 18:22 in 27:17.
Najbolj pomembna bo
obramba 3-2-1. Skozi vso tek-
mo bo potrebno narekovati vi-
sok ritem igre in z nesmotrni-
mi streli ne smemo razigrati
Lukiča, ki je drugi vitalni del
francoskih podprvakov, ki so
trenutno na 4. mestu. »Na Lat-
houda ne bomo igrali ena na
ena, marveč mora biti desni
del naše obrambe vseskozi
zbran, Tomšič, Pungartnik in
v alternativi Vugrinec morajo
čutiti, da skupaj pokrivajo
prostor in imajo pomoč soi-
gralcev,« je konkreten celjski
trener.
Lathoud največ sodeluje s
krožnim igralcem Monthure-
lom, ki v boju za prostor ne
izbira sredstev in je lani Stefano-
viču razbil arkado. »Ni bilo na-
merno,« pravi celjski organiza-
tor igre, ki je že skoraj povsem
zacelil poškodbo gležnja. »Letos
sta sodnika na obeh tekmah po-
magala PSG, po dveh tednih pri-
prav smo bili še brez prave igre
in zanesljivo smo boljši. Pred-
vsem imamo veliko bolj izenače-
no in kvalitetno moštvo, PSG s
samo šestimi, sedmimi igralci ne
bo zdržal našega ritma,« ocenju-
je Stefanovič, ki se prav tako
strinja, da bo najbolj pomem-
bno zaustaviti Lathouda. »Ni no-
bene posebne filozifije. Moramo
se prilepiti nanj.«
Šest točk za
cetrlfinale?
Na septembrski turneji po
Franciji je specialist za Lathouda
postal Tomšič. »Veliko igra na
>pivota<, nase potegne tudi po tri
igralce in nato poda, običajno
proti sredini . Gre za močnega,
eksplozivnega in zelo popolne-
ga igralca, ki v napad prihaja
spočit. V vsakem trenutku je
nevaren, s telesom vara v obe
strani, toda po desetih minutah
bo vse jasno,« pravi Tomšič, ki je
zadovoljen z minutažo in je imel
z Lathoudom že bližnje sreča-
nje.
Cantabria je brez Jorgense-
na in Jakimoviča v 10. krogu
španskega prvenstva prema-
gala Granollers, za reprezen-
tanco Danske pa so v kvalifi-
kacijah za SP proti Grčiji igra-
li vratar Haagen, desno krilo
N. Jacobsen in krožni igralec
Nielsen.
»Do konca finalne tekme v
Strasbourgu je bilo deset sekund
in moral sem narediti prekršek.
Seveda se je razjezil, toda zade-
va se je hitro pomirila,« se neo-
bremenjeno spominja Tomšič.
Če cona 3-2-1 ne bo funkcionira-
la, je pripravljen prehod na 5-1 z
Jelčičem in kot dodatno s Stefa-
novičem v ospredju. »Naša sku-
pina je najbolj izenačena in lali-
ko se zgodi, da bo za napredova-
nje v četrtfinale zadostovalo že
šest točk. Zunaj bo težko zmago-
vati in za začetek bo pomembno
dobiti domačo tekmo,« meni
Zovko.
Rezultati 3. in 4. kroga
skupin VI kvalifikacij za SP:
Avstrija-Švica 22:21, 26:29,
Italija-Slovenija 19:18, 12:19.
Vrstni red: Slovenija (81:72),
Švica (93:91), Avstrija
(89:94), Italija (74:80) po 4.
zadnje tekme bodo med 27.
novembrom in 1. decem-
brom.
Po dveh letih so Celjani spet v
ligi prvakov, kjer ne bo toliko
pomemben lov za razliko v go-
lih, marveč bodo najprej štele
zmage. »Ne bo priložnosti za
lagodnejšo igro, kot se lahko
brez posledic zgodi v slovenski
ligi. Ekipa mora biti zbrana vseh
60 minut, že ena napaka je lah-
ko usodna in nevaren ne bo
samo Lathoud. PSG igra na dol-
ge napade, Lathoud išče stik z
obrambo in možnost preigrava-
nja ena na ena, s streli od daleč je
nevaren levičar Latchimy. Proti
coni brez težav meče s celo 12
metrov in zadeva. Zbranost, po-
trebna bo zbranost,« je dodal
Zovko.
Ne samo na igrišču, tudi na
klopi in na tribunah bo potrebna
zbranost. Magdinčev in Lukič se
še spominjata pekla iz Golovca.
»Bilo je nekaj strašnih tekem. Če
bo vzdušje podobno kot pred
desetletjem...« je mimogrede na-
vrgel trener Parižanov. Bo, seve-
da bo.
ŽEUKOZULE
Foto: EDI MASNEC
Pari 1. kroga - skupina A:
Šahtjor-Barcelona, Granitas-
Braga; skupina B: Principe-
Zagreb, Runar-Szeged; sku-
pina C: SKA Minsk-Kiel, Cr-
vena zvezda-VVinterthur;
skupina D: Gudme-Canta-
bria, Celje Pivovarna Laško-
PSG.
Tekma s PSG bo za Celje
Pivovarno že 25. v evrop-
skem pokalu prvakov. Dose-
danja bilanca: 14 zmag in 10
porazov, razlika v golih
554:462. Vse tekme sta odi-
grala samo Uroš Šerbec in
Roman Pungartnik.
Tomaž Tomšič: »Lathoud.
stop!«
Roman Pungartnik bo v soboto skupaj z Urošem Šerbcem
jubilant.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK^ 8.11.
Hokej
Zagreb: Zagreb-Celje (10.
krog I. B lige, 18).
Košarka
Slovenska Bistrica: Bistri-
ca-Prebold, Kamnik: Kamnik-
Rogla (8. krog B moške lige,
obe 18.30); Polzela: Žalec-Le-
nart (5. krog C moške lige,
20).
SOBOTA^ 9.11.
Kegljanje
Postojna: Proteus-CP Celje
(6. krog I. moške lige, 16);
Prevalje: Korotan-Žalec, Ra-
denci: Radenska-Šoštanj (obe
15), Trbovlje: Rudar II-Konji-
ce (6. krog II. moške lige, 16);
Celje: Petrol-Kovinotehna (6.
krog III. moške lige, 10); Kom-
cel-K. kolo (15), Trebnje: Mer-
cator- Miroteks III (4. krog III.
ženske lige, 16).
Košarka
Ljubljana: Olimpija-Pivo-
varna Laško Domžale: He-
lios-Rogaška (obe 19), Mari-
bor: BWC-Polzela (5. krog A-1
moške lige, 20); Slovenske
Konjice: Comet-Ježica, Litija:
Litija-Kemoplast (6. krog A-2
moške lige, obe 19); Maribor:
Maribor-Comet (8. krog 1. žen-
ske lige, 16); Šoštanj:Elektra-
Maribor (1730), Radenci: Ra-
denska-Celje (8. krog B moške
lige, 19); Ruše: Ruše-Podčetr-
tek (5. krog C moške lige, 17).
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Kungota, Sladki vrh: Palo-
ma-Unior, Kidričeva Alumi-
nij-Steklar (12. krog 111. lige,
vse 13.30); Laško: Tim Laško-
Kovinar, Rogatec: Mons-Vran-
skq Brežice: Brežice-Odred
(9. krog MNZ Celje, vse 13).
Rokomet
Velenje: Vegrad-Branik (9.
krog I. ženske lige, 19).
NEPEUA^ 10.11.
Kegljanje
Celje: Miroteks Il-Korotan
(10), Cerknica: Brest-Šoštanj
(6. krog II. ženske, 11).
Košarka
Škofja Loka: Odeja-Celje (8.
krog I. ženske lige, 17).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Era Šmart-
no (13. krog II. lige, 13.30);
Krško: Krško-Usnjar (9. krog
MNZ Celje, 13).
TOREK^ 12.11.
Hokej
Celje: Celje-Zagreb (11.
krogi. B lige, 18.30).
Nogomet
Vransko: Vransko-Usnjar
(četrtfinale pokala, 14).
SREPA^ 13.11.
Rokomet
Ljubljana: Krim-Žalec (9.
krog I. ženske lige, 19).
Zlahka med osem?
Gorenje je v 2. krogu poka-
la EHF za nasprotnika dobilo
malo znani Standard iz Luk-
semburga, za katerega igrajo
Portugalca, Danec, Romun
in vratar Marouschatt, ki je
lani decembra skupaj s Pu-
cem in Levcem igral za re-
prezentanco Evrope ob 50-
letnici luksemburške zveze.
»Seznam njihovih igralcev
je praktično vse, kar vemo o
Standardu. Sprva nisem bil
prepričan, da se pri njih sploh
igra državno prvenstvo, toda
vseeno bo potrebno nekaj pre-
vidnosti in zato na pot odhaja-
mo že v četrtek,« je pred ne-
deljskim gostovanjem v Luk-
semburgu dejal trener Bojan
Pužun.
Kimčenko in Krejan sta po
poškodbah s povratne tekme z
Elektromosem okrevala, Ilič
Igralke Žalca bodo obe tek-
mi 2. kroga pokala pokalnih
zmagovalk z Istočnikom
igrale v Rusiji - 14. in 15.
novembra.
pa je še vedno out in ni med
kandidati za tekmo. Velenjča-
ni seveda že v nedeljo priča-
kujejo ugoden rezultat in za-
nesljivo uvrstitev v četrtfinale
pokala EHF.
Ž.Z.
Očku dvojni
naslov
Vlado Očko je postal dr-
žavni prvak v gorsko-hi-
trostnih dirkah za pokal
Daihatsu, na zadnji dirki pa
si je lovoriko zagotovil tudi
v cestno-hitrostnih dirkah.
Motokomov avtomobilist
iz Rogaške Slatine na uvod-
nih štirih dirkah ni nastopil,
saj je nameraval prestopiti v
pokal Clio. Načrt ni uresničil
zaradi pomanjkanja denarja,
zato je preuredil lanski Daih-
tasu in obranil oba naslova
državnega prvaka. V nasled-
nji sezoni pokala Daihatsu ne
bo več, Očko pa bo vozil v
pokalu Polo ali Clio. J.T.
14
KS Polzela premagala vodilnega
Po zanesljivi zmagi proti
vodilnemu Fenerbahčeju so
košarkarji KS Polzele v
skupini A evropskega pokala
že zelo blizu uvrstitvi v
naslednji krog in najbrž bo
za napredovanje zadostovala
samo zmaga.
Turki so bili po polovici te-
kmovanja edini neporaženi, toda
na Polzeli so bili vseskozi v
podrejenem položaju. Petrano-
vič (na sliki) je do odmora dose-
gel kar 24 točk, v nadaljevanju so
se razigrali še drugi in prednost
je znašala tudi ogromnih 18
točk. Trener Zrinski je bil še po-
sebej zadovoljen z igro v obram-
bi, v kateri sta izstopala Jagodnik
in Čmer, koše pa so dosegli Pe-
tranovič 26, Jagodnik 19, Kobale
in Šamanič po 14, Zaletel 8, Ritu-
per 4 ter Rovšnik in Čmer 3.
Znova sta manjkala Cizej (moral
je celo na operacijo) in Stavrov,
ki se je spet poškodoval in bo
moral počivati še dva tedna.
Rezultati 6.kroga: KS Polzela-
Fenerbahče 91:81 (47:42), Rabot-
nički-Scavolini 78:71, Wloclawek-
Riga 93:92. Vrstni red: Fenerba-
hče 11, KS Polzela 10, Riga in
Wloclawek po 9, Scavolini 8, Ra-
botnički 7.
Jevtovic ostal!
I Za košarkarje Rogaške je
proti Litostroju presenetlji-
vo zaigral tudi Dejan Jevto-
vič, s katerim je klub že .
objavil prekinitev pogodbe'
zaradi disciplinskih prekrš-
kov.
Bolj kot poraz je domače
razočaralo katastrofalno soje- »
nje Kovačiča in še posebej Fe-
konje. Brez Kaličanina, Viran-
ta in poškodovanega Petrovi-
ča so bili Slatinčani večji del
srečanja boljši, toda pri 67:67
je žoga po Mičunovičevem
metu zletela iz obroča, gostje
^ pa so zmagoviti koš dose^
dve sekundi pred koncem. V
: Litvo na tekmo Koračevega
pokala nista odpotovala poš-
kodovani Novakovič in Šiško,
ki se za razliko od ostalih
: igralcev ne strinja z revidirano
■ pogodbo in zapušča Donat, Z
' Zemaitijosom je bilo v ekipi
Rogaške le sedem košarkarjev
in sledila bo kazen mednarod-
ne zveze, ki izrecno zahteva
' popolne ekipe desetih igral-
cev	J.T.
Vnapadu brez
centrov
»Prvi domači poraz smo do-
živeli zaradi slabe igre centrov
v napadu. Proti košu niso niti
pogledali, v igri sploh niso so-
delovali in brez njihovih točk
ne bomo zmagovali,« je bil po
tekmi z Republiko kritičen laš-
ki trener Aleš Pipan.
Lisica in Vujovič sta skupaj iz
devetih metov dosegla vsega de-
set točk. Lisica vse v prvem pol-
času, VujoviČu pa k boljši igri
niso pomagala niti očala, ki se jih
je v zadnjih dveh minutah znebil.
Čizmič je 2,49 sekunde pred kon-
cem zgrešil drugi prosti met. Lisi-
ca je preko celega igrišča natanč-
no podal Tovorniku, ki je iz obra-
ta zadel, toda za nekaj stotink
prepozno. Rems koša ni priznal
šele po nepotrebnem posvetova-
nju s časomerilcem, kateremu je
tako pri nekaterih navijačih napr-
til krivdo, da se v Treh lilijah ni
igral podaljšek.	Ž.Z.

Nova Gorica: na turnirju v
preskakovanju ovir je Maja No-
vak (Velenje) s konjem Oskar
Grece preskočila oviro višine
185 cm, kar je eden najboljših
rezultatov vseh časov pri nas.
Celje: v 8. krogu 1. B hokej-
ske lige Maribor-Celje 7:0 (2:0,
3:0, 2:0), Mladost-Slavija 1:5.
Vrstni red: Slavija, Triglav 16,
Maribor 9, Zagreb 8, K. Gora 7,
Medveščak 5, Celje 3, Mladost
2.
Celje: v 3. krogu C košarkar-
ske lige Žalec-Podčetrtek 58:63
(36:37), Duplek-Lenart 72:68,
Branik-Ptuj 69:73, Ruše-Rudar
113:85, v 4. krogu Podčetrtek-
Branik 82:68 (37:28), Duplek-
Žalec96:90 (52:42), Lenart-Ru-
dar 78:74, Ptuj-Ruše 81:54.
Vrstni red: Ptuj, Podčetrtek 8,
Rudar 7, Lenart, Duplek 6, Du-
plek5,Žalec, Ruše 4.
Polzela: v 1. krogu savinjske
košarkarske lige Prebold-Griže
45:65, Velenje-Gomilsko 96:42,
Gornji Grad-Vrbovec 49:36,
Mozirje-Celje 67:59, RB Polze-
la-Laško 41:84, Garant prost; v
2. krogu.Celje-RB polzela
77.40, Vrbovec-Mozirje 43:78,
Gomilsko-Gornji Grad 49:74,
Griže-Velenje 50:95, Garant-
Prebold 70:65, Laško prosto.
Rogla: v 6. krogu L A ženske
odbojkarske lige Zg. Savinjska-
Branikl:3 (10,-10,-8,-8), Lju-
tomer-N. mesto 0:3, Koper-
Krim 3:1, Bled prost. Vrstni
red: Branik, N. mesto 10, Koper
8, Bled, Ljutomer 6, Krim 2, Zg.
Savinjska 0.
Topolšica: v 7. krogu l.B
moške odbojkarske lige Topol-
šica-Kamnik 3:0 (13, 10, 7),
Žužemberk-Lubnik 3:2, Gra-
nit-Žirovnica 3:0, Ljutomer-Čr-
nuče 3:0. Vrstni red: Topolšica
14, Kamnik 12, Žužemberk 18,
Granit 8, Ljutomer 6, Lubnik4,
Žirovnica 2, Črnuče 0.
Šempeter: v 4. krogu 11. od-
bojkarske lige za moške Vuze-
nica-Šempeter 3:2 (-8,10, -8,3,
14), Domžale-Portorož 1:3, Ho-
če-Brezovica 2:3, Kovinar-Bled
11 3:0, Prvačina-Triglav 3:2, In-
tes-Salonit 11 0:3. Vrstni red:
Kovinar, Brezovica 8, Vuzenica
6, Šempeter, Salonit 11, Hoče,
Bled 11 4, Portorož, Triglav, Pr-
vačina, Domžale, Inter 2.
Celje: v 4. krogu 111. odboj-
karske lige za moške Kurent-
Braslovče 0:3 (-3, -3, -6), Savi-
nja in Topolšica 11 prosta. Vrst-
ni red: Braslovče, Beltinci 6,
Fužinar 11, Mežica 4, Mislinja,
Savinja, Kurent 2, Lenart, Čr-
na, Topolšica 110.
Celje: v 4. krogu 111. odboj-
karske lige za ženske Step-Vi-
tanc 2:3 (-4, -6, 14, 14, -13),
Dobje-Črna 0:3 (-1, -6, -2).
Vrstni red: Branik 111, Črna 8,
Prevalje 11, Vitanc 6, Benedikt,
Granit, Step, Dravograd 4, Boč
2, Puconci, Dobje, Radenci 0.
Celje: v 2. krogu 11. strelske
lige s pištolo Ptuj 11-Poženel 11
1604:1627, Mrož 11-Postojna
1544:1493, Kopačevina 11-Ma-
rok 1586:1599, Trzin-Olimpija
11 1566, 1668, Domžale.-Breži-
ce 1619:1622, 29. oktober-lva-
nuš 1561:1548. Vrstni red: Po-
ženel, Olimpija 11, Brežice, Ma-
rok6...Mrož 110.
Celje: v 2. krogu 11. strelske
lige s puško Radgona-Celje
1717:1698, Marok-Juteks 1730:
1709, Elektro-Kanja 1688:1727,
Domžale-FLV 1675:1655, TSO-
Ormož 1667:1656. Vrstni red:
Kanja 6... Celje, Juteks 3 itd.
Celje: v 2. krogu 111. strelske
lige s puško Konjice-Braslovče
1054:1639, Juteks 11-Rudnik
1632:1505, Lendava-Kovinar
1586:1675, Impol-Šlander 1631:
1490, 1. bataljon-TSO 11 1606:
1658. Vrstni red: Kovinar, Ju-
teks 11, TSO 11 6, Braslovče 3...
Šlander, Konjice 0.
Žalec: na drugi tekmi savinj-
ske orientacijske lige so v posa-
meznih kategorijah zmagale
ekipe Šoštanja, Žalca, Braslovč
in dvakrat Vinske Gore. V
skupnem seštevku vodi Žalec
pred Braslovčami, Zabukovico
in Šoštanjem.	(B.R)
PANORAMA
NOGOMET
I.liga
15. krog: Gorica-Publikum
3:3 (1:1); Mitič (37), Ulaga
(59), Kamberovič (90); Rudar-
Korotan 3:3 (1:2); Ekmečič
(26, 62), Vidovič (67); Mari-
bor-Koper4:l (1:0), OUmpija-
Mura 6:2 (3:2), Beltinci-Pri-
morje 2:1. Vrstni red: Wimor-
je 31, Maribor 26, Gorica, Ru-
dar 23, Publikum, Mura 20,
Beltinci 18, Olimpija (-), Koro-
tan (-) 14, Koper 11.
II.	liga
12. krog: Naklo-Šentjur 1:1
(1:1); Romih (7), Era Šmart-
no-Jadran 6:0 (4:0); Marinček
(3, 44), Kovačič (76, 79), Ir-
man (22), Radinovič (33); Ru-
dar-Ljubljana 0:0, Vevče-Dra-
vograd 4:0, Nafta-Črnuče 0:1,
Domžale-Piran 3:2, Drava-Za-
gorje 2:0, Železničar-G. ope-
karne 3:0. Vrstni red: Drava
28, Vevče, Nafta 22, Črnuče,
Šentjur 21, Dravograd 20, G.
opekarne 18, Domžale 17, Era
Šmartno, Rudar (T), Zagorje
15, Naklo 13, Železničar (Mb)
12, Jadran 9, Ljubljana 8, Pi-
ran 5.
m. liga-vihod
11. krog: Unior-Goričanka
1:0 (0:0); Pec (65); Steklar-
Pohorje 1:7 (0:2); Marguč
(74); Paloma-Dravinja 2:0
(2:0); Kovinar-Turnišče 0:2,
Brunšvik-Črenšovci 0:2,
Odrajici-Aluminij 0:2, Bakov-
ci-Kungota 5:0. Vrstni red:
Aluminij 28, Pohorje 25, Palo-
ma 22, Bakovci, Črenšovci 21,
Unior 20, Kovinar 16, Turnišče
15,	Steklar 10, Goričanka,
Kungota 9, Odranci, Dravinja
8, Brunšvik 6.
MNZ Celje
8. krog:Vransko-Brežice
3:0, Odred-Tim Laško 0:6, Ko-
vinar-Krško 2:2, Usnjar-Šmar-
je 10:0, M. Claudius prost.
Vrstni red pred zadnjim je-
senskim krogom: Vransko
16,	Usnjar (-), Tim Laško (-),
Brežice (-) 11, Krškp 10, Kovi-
nar 8, Šmarje (-I-) 6, M. Clau-
dius 4, Odred (-) 3.
ROKOMET
l.liga
ženske - 8.krog: Piran-Ve-
grad 24:21 (9:12); Semerdijeva
7, Vujovič 6, Hudej 3, Kranjc
2, Batinkova, Rodič, Stevano-
vič 1; Burja-Krim 10:35, Ko-
čevje-MHnotest 19:26, Branik-
Izola 27:16, Polje-Olimpija
14:40, Žalec prost. Vrstni red:
Krim, Olimpija 13, Žalec, Mli-
notest (-I-) 12, Branik (-), Piran
6, Vegrad, Kočevje 4, Burja,
Izola 2, Polje 0.
KOŠARKA
A-1 liga
Moški - 5.krog: KS Polzela-
Helios 88:84 (43:42); Petrano-
vič 30, Šamanič 22, Jagodnik
12, Kobale 10, Čmer 6, Zaletel
5, Rituper 3; Pivovarna Laško-
Republika 81:83 (41:44); To-
vornik 41, Dončič 14, G. Čop
12, Lisica, Vujovič 5, Jurak,
Šoštarič 2, D. Čop 1; Rogaška-
Litostroj 69:71 (44:36); Ivano-
vič 22, Novakovič 19, Mičuno-
vič 10, Jevtovič 9, Šiško 4,
Krivec 3, Kosovec 2; Olimpija-
K. zidar 113:43, Satex-lnterier
74:69, ldrija-BWC 77:72. Vrst-
ni red: Olimpija 10, Satex 9,
Interier, KS Polzela, Litostroj
8, Idrija, Pivovarna Laško, Re-
pubhka, Helios, K- ^zidar 7,
BWC, Rogaška 6.
Ženske - 7. krog: Ingrad-
Maribor 99:73 (50:40); Saviče-
vič 34, A. Vodopivec 20,
Obrovnik 19, Jurše 12, Polut-
nik 11, Pertinač 3; Sežana-Co-
met 97:79 (47:36); Račič 22,
Šporar 20, Groleger 11, Hren
8,	Brglez 7, Soderžnik 5, M.
Ribič 4, Slatenšek 2; Ježica-
Pomurje 113:49, Odeja-llirija
61:75; zaostali tekmi: Ježica-
Ingrad 92:74 (45:43); Savičevi-
č 28, Jurše 17, A. Vodopivec
14, Obrovnik 7, Polutnik 4,
Potočnik, Arbeiter 2; Odeja-
Comet 82:54 (38:31); Hren 14,
Groleger 12, Šporar 11, Brglez
9,	Slatenšek 6, M. Ribič 2.
Vrstni red: Ježica 14, Ingrad
13, Ilirija 12,10, Maribor, Ode-
ja, Sežana, Pomurje 9, Comet
8.
A-2 liga
Moški - 5.krog: Radovljica-
Kemoplast 67:70 (42:33); Ur-
banija 23, Zorko 16, Sušin 12,
Madžarac 9, Kahvedžič 7, Gaj-
šek 2, Knez 1; Zagorje-Comet
79:77 (43:38); Sivka 26, Ravni-
har 13, Plevnik 10, Nerat 8,
Novak 6, Matič, Železnikar 5,
Lušenc 3, Jesenek 1; Ježica-
Slivnica 71:61, Krka-Brežice
93:59, Triglav-Litija 87:70, lliri-
ja-Loka 69:72. Vrstni red: Lo-
ka 10, Krka 9, Comet, Ilirija,
Kemoplast, Triglav, Zagorje 8,
Litija 7, Ježica (-) 6, Radovlji-
ca, Brežice (-), Slivnica 5.
Bliga
Moški - 6.krog: Prebold-
Celje 68:81 (31:35), Hrastnik-
Rogla Atras 100:93, Kamnik-
Elektra 86:77 (40:47), Bistrica-
Janče 101:82, Radenska-Mari-
bor 89:80; 7. krog: Elektra-
Bistrica 92:81 (46:34), Janče-
Prebold 67:77 (38:33), Rogla
Atras-Radenska 74:76 (37:43),
Maribor-Kamnik 84:102. Vrst-
ni red: Radenska, Hrastnik
12, Kamnik, Prebold, Bistrica
11, Maribor, Rogla Atras, Elek-
tra, Janče 10, Celje 8.
ŠKL
Osnovne šole: 3. krog -
celjska liga: Podčetrtek-Hu-
dinja 59:96, Rogaška-Vransko
105:32, Šentjur-Celje 1195:43;
vrstni red: Rogaška, Hudinja
6, Celje 11, Šentjur, Vransko 4,
Podčetrtek 3; šaleško-koroš-
ka liga:Livada-Šoštanj
123:29, SI. Gradec-Gorica
25:91, Ravne-Mislinja 74:41;
vrstni red: Livada, Ravne 6,
Gorica 5, Mislinja 4, Šoštanj,
SI. Gradec 3.
KEGUANJE
i. liga
Moški - 5. krog: CP Celje-
Norik 2:6 (5299:5362; zmaga-
la: Sivka 974, Salobir 900, iz-
gubili: Vodeb 860, Brglez 851,
Cene 900, Lešnik 823), Iskra-
Proteus 7:1, Hidro-Gorica 7.1,
Brest-Hrastnik 1:7, Rudar-
Konstruktor preloženo. Vrst-
ni red: Iskra 10, Gorica, Norik
8, Konstruktor (-) 6, Hrastnik,
Rudar, Proteus 4, Hidro, CP
Celje 2, Brest 0.
Ženske - 5. krog: Miroteks-
Norik 6:2 (2547:2485; zmaga-
le: Tkalčič 436, Šeško 424,
Kardinar 426, Petak 454, izgu-
bih: Čeh 384, Zupane 423),
Izola-Adria 5:3, Rudar-i
struktor 5:3, Triglav-Pro
3:5, SI. Gradec-Gorica 7.1. \
ni red: Miroteks 10, Protei
Norik 7, Gorica 6, Adria, Ij
Rudar 4, SI. Gradec 3, Trij
Konstruktor 2.
Il.liga
Moški - vzhod, S. krog;
njice-Črnomelj 8:0 (5362:4
zmagali: Fideršek 906, Je
nak 911, Kompan 859, R
912,Tašler 855,Žnidarič9
Žalec-Rudarll6:2 (5026:48
Šoštanj-Litija 3:5 (5106:51
Radenska-Fužinar 1:7, Dr,
grad-Korotan 7:1. Vrstni
Dravograd, Litija, Konjici
Fužinar, Šoštanj 6, Rudar!
Črnomelj, Žalec, Korotan,
denska2.
Ženske - 5. krog: Šošt
Miroteks 2:6 (2276:2367;
zič-Ratajc 364:368, Mihali
Koštomaj 365:414, Drev-V
nik 393:414, Podbrežnik-S
Ijar 402:393, Prelog-Ra:
3781:398, Premelč-Lei
381:380), Kamnik-Norik
6:2, Brest-Miklavž 6.2, K(
tan-MTT 7:1. Vrstni red:
roteks 11 10, Norik 11 6, M
Šoštanj 5, Miklavž, Kami
Korotan 4, Brest 2, Goric
0.
Ill.liga-vzhod
Moški - 5- krog: Kov;
tehna-Miklavž
(5035:5077), Nafta-Petrol i
lje5:3 (5094:4883), Krilato :
lo-Konstruktor 11 1:7, MTl
Gradec 6:2, Hrastnik-LcI
motiva 5:3. Vrstni red: K:
struktor 11 10, Nafta, Mikk
MTT 6, Hrastnik, SI. Gra:
5:5, Kovinotehna, Lokom;
va 4, Petrol Celje 2, Kri
kolo 0.
Ženske - 3. krog: Mirot;
111-Krško 8:0 2334:2138; z;
gale: Ratajc 385, Gluvič :
Košir 399, Vučenovič 369,
neta 383, Špoljar 420), K(
cel-Črnomelj 7:1 (2425:221
zmagale: Vengust 412, Toi;
žin418,Filipčič410, Oblak ^
Jurše 417; izgubila: Jerai
358).
STREUANJE
l.liga
Pištola - 2. krog: Konj
Kopačevina 1669:1653, Ce
Krim 1655:1657, Ptuj-Pože
1670:1666, Olimpija-M
1693:1700, Kamnik-Kr
1650:1657. Vrstni red: Mr
Konjice, Krim 6, Poženel, P
Predoslje, Olimpija 11, Kc
nik, Kranj 3, Celje, Kopače
na, Olimpija 0.
AD Kladivar Četi
Celje
objavlja prosto delovno mesto
hišnika-koordinato
ja na objektih
vseh vzdrževalnih d('
v lasti ADKC.
Pogoji:
-končana poklicna šola III. ali'
stopnje
-aktivno znanje slovenskega je:
ka
-delovni čas je deljen
-zaželen je kraj bivanja v Celju
Delovno razmerje bomo sklenili
za določen čas s polnim
delovnim časom, določeno je
trimesečno poskusno delo.
Prijave z življenjepisom in dokaz
o izpolnjevanju pogojev pošljite \
5. dneh po objavi na naslov:
Upravni odbor AD Kladivar
Cetis Celje, Stritarjeva 24 a,
3000 Celje.
SPORI
Nedelja brez nogometa
Predsednik Združenja nogometnih provligašev Brane Florjanic o aktualni problematiki - Kmalu bojkot prvenstva?
^druženje prvoligašev je v novi zasedbi
fcpko razburkalo nogometno sceno z opo-
jrilom okrog finala pokala in poleti še z
ojiiotom žreba za novo sezono. Zdaj se
(jgovarjajo o še bolj radikalnih ukrepih in
g besedah predsednika Braneta Florjaniča
, Celja se lahko zgodi, da kakšno nedeljo v
(lik protesta ne bo prvenstvenih tekem.
»Februarja so v večih klubih ugotovili, da v
(jnosu NZS do prvo in tudi drugoligašev
)3njka določena kvaliteta. V vseh segmentih
tudi v sodniški in trenerski organizaciji
jebinsko nikjer niso omenjeni klubi, zelo
onkretno pa nas je združil pritisk T V Sloveni-
ja ki je prvoligašem v podpis ponujala različne
ogodbe,« je o vzrokih za revolt združenja
pregovoril Brane Florjanič.
Katera so osnovna vodila združenja?
predvsem želimo vzpostaviti enakopraven
ialog z NZS. Ne samo prvoligaši, marveč tudi
rugoligaši, katerim bomo pomagali ustanoviti
jihovo združenje. Nikakor ne želimo posegati
zadeve, ki so povsod domena nacionalnih
vez, marveč je eden poglavitnih ciljev voditi
rvenstvo. NZS očitno zavlačuje z odgovori na
aše predloge, še vedno deluje preveč birokrat-
1(0 in s samo enim predstav-
ikom v izvršnem odboru ne
loremo bistveno vplivati na
lolitiko vodenja zveze.
V zadnjem času je največ
irotislovij glede plačevanja
azni, ki se jim izogibate,
fcij predlagate?
Največ naših pripomb je na
disciplinski pravilnik, ki je ze-
b/iejasen. Kazni morajo biti,
ida denar se mora vračati v
ogomet. Naj gre za razvoj
ovih okolij, napredek mla-
ih, ureditev igrišč. Zdajšnji
ravilnik je neživljenjski, ja-
110 smo povedali kaj želimo
1 hočemo, toda zveza nas ne
pošteva.
Vroči temi sta tudi zavarova-
je reprezentantov in sredstva
d športne napovedi.
Zavarovalnine za reprezen-
mte so prenizke, čeprav NZS
atrjuje, da se > drži pravil
IFA. Naj bo zavarovalna pre-
bija tako visoka, kot je igral-
ev znesek za enoletno po-
godbo in vse bo v redu. Olim-
piji sta se na reprezentančni
tekmi poškodovala Novak in
Englaro, naš Goršek je moral
počivati kar osem mesecev in
škodo je utrpel samo klub.
Imamo zelo konkreten pred-
log: razlika v zavarovalnini
naj se pokrije iz naslova kazni
ali reprezentančnih reklam,
saj je v tujini povsem običaj-
no, da delež reprezentančne-
ga marketinga dobijo tudi
klubi.
Športna napoved?
NZS je z Loterijo brez kon-
senza klubov prve in druge
lige podpisala pogodbo. Tretji-
no prihodka so zadržali za
stroške administracije, ki ni-
ma pretiranega dela. Vsak te-
den mora določiti pare ŠN, jih
sporočiti na Loterijo in ob ne-
deljah še pravilne tipe.
Ali je združenje sprejelo
kakšen kodeks glede spreje-
ma sodnikov?
Določene stvari še postav-
ljamo in že na štartu smo se
dogovorili, da ne bomo vpli-
vali na sodnike. Dogovora se
vsi ne držijo in znotraj zdru-
ženja nas čaka huda borba
zoper klube, ki imajo očitno
drugačne pristope do sodni-
kov. '
Na televiziji ni našega no-
gometa. Kako dolgo še?
TV Slovenija nas je v prete-
klosti večkrat poskušala izi-
grati, zato smo za pogovore
pooblastili nemško agencijo
UFA, ki se je pokazala za zelo
trdega pogajalca. Nekatere
stvari bi morali slej ko prej
urediti in odločili smo se, da si
bomo že na štartu poskušah
izboriti najboljša izhodišča.
Pogajanja se zato vlečejo že
dlje časa; če se UFA ne more
dogovoriti v štirih mesecih in
ima v Evropi okrog 70 odstot-
kov pravic za športne prenose,
kako dolgo bi se pogovarjali
šele klubi?
Položaj napram NZS ste
dvakrat že zaostrili, mar ni
šlo drugače?
Vsak ima svoja orodja za
dosego ciljev. Pred finalom
pokala je NZS speljala Olimpi-
jo na tanek led in zato je tudi
Primorje moralo privoliti v po-
nudbo. Sčasoma so bili zneski
korigirani, Ajdovcem je bil
dolg zmanjšan in najbrž je
NZS uvidela svojo zmoto.
Kaj pa bojkot žreba?
NZS se ni odzvala na naše
predloge. Večkrat smo jih opo-
zorili na odprte zadeve in dali
vedeti, da obstajajo tudi dru-
gačne oblike komuniciranja.
Zreb smo bojkotirali in tekma
pokala Intertoto je bila edini
razlog, da smo predstavniki
klubov prišli v Maribor. Nato
se je začel konstruktiven dia-
log z zvezo, s katero niso za-
dovoljne niti posamezne me-
dobčinske zveze. Problem to-
rej ni v klubih ali združenju
prvoligašev, marveč v NZS, ki
je daleč nad vsemi in pretirava
z birokratizmom.
Kot partner se pojavlja tudi
sindikat igralcev. Kakšni so
odnosi?
Pri številnih problemih lah-
ko enotno nastopamo. Deni-
mo pri denarnih kaznih, ki so
pogruntavščina generalnega
sekretarja. Kazen je samo za
rumeni karton, za rdeči ne in
potemtakem se plačniku bolj
izplača, da je nogometaš iz-
ključen.
Lani v italijanskem pr-
venstvu v znak protesta ni
bilo tekem. Se kaj podobne-
ga lahko zgodi tudi v Slove-
niji?
Seveda. Prav kmalu. Klubi
smo zelo enotni, udeležba na
naših sestankih je pogosto
polnoštevilna in nikoli še ni
bilo zastopanih manj kot
osem klubov. Septembra smo
bili že zelo blizu bojkotu. Klu-
bi denarnih kazni ne plačuje-
mo, pred pokalnimi tekmami
pa je NZS določene namerava-
la suspendirati. Če bi se to
zgodilo, nihče ne bi igral te-
kem in takšno je stališče zdru-
ženja prvoligašev tudi za na-
slednje mesece.
ŽEUKO ZULE
Brane Florjanič
v
Šerif za divje lige
v šele četrtem domačem dvoboju s Korotanom so nogo-
metaši Rudarja osvojili prvo točko in ostali brez strelca
dveh golov Ismeta Ekmečiča, ki je v prekinitvi pred
sodnikom Mirtovičem s klasičnim direktom podrl svojega
tekmeca.
»Ekmečič je končno začel zabijati gole, toda s svojo
nešportno potezo je dokazal, da je šerif za divje lige,« je bil
besen kot ris Rudarjev trener Borut Jarc. »Zaradi napak
posameznikov smo bili ob zmago in na svojem igrišču morali
braniti neodločen rezultat. Dosegli smo tri gole, a nismo
zmagali. Usodni sta bili neinteligentna poteza Žilnika, ki je
po nepotrebnem preigravanju zakrivil enajstmetrovko, in
Ekmečičeva neumnost,« je dodal Jarc. Navijači so bili še bolj
jezni na sodnika Mitroviča, ki se je po njihovem mnenju v 72.
minuti prenaglil z enajstmetrovko za Korotan in se je iz
garderobe odpravil šele po posredovanju policistov.
Ž.Z.
Stranicam vstop prepovedan
Za nedeljsko kvalifiljiacijsko tekmo za SP proti Bosni in
Hercegovini sta med kandidati znova Mladen Dabanovič
(Rudar) in Simon Sešlar, na čakanju pa sta prvič Gregor
Blatnik in Andrej Goršek (vsi Publikum).
Za tekmo mladih reprezentanc kandidirajo tudi Gugmas,
Sivko (oba Publikum), Balagič, Pavlovič, Javornik (vsi Rudar),
Sraga, Šnofl (oba Dravinja) ter velenjski branilec Bulajič in
Drobne iz Štor. Mladi bodo v soboto igrali v Kranju, reprezen-
tanci A pa v Ljubljani.
FIFA v določilih svojega statuta najstrožje prepoveduje vsakr-
šno politično oglaševanje na nogometnih tekmah, česar niso
spoštovali pri drugoligašu Piranu. Na njihovi tekmi s Piranom je
bil izobešen reklamni pano ene izmed strank in zato je proti
Primorcem uveden disciplinski postopek.
MALI NOfcOMET
Zlatoreg prvak Laškega
Pokal Slovenije: v osmini-
finala bo podzvezni prvak
Štravs v gosteh igral pri prvoli-
gašu Železniki. Tekma bo 15.
novembra.
Laško: v 18. krogu Gren-
Lipov list 5:15, Breze-Gold-
horn 2:8, Strmca-Koln pobi
3:9, Aranžerji-ZidaniMost 4:1,
Zlatorog prost. Končni vrstni
red: Zlatorog, Goldhorn 43,
Koln pobi 29, Strmca 23, Z.
Most 19, Aranžerji 18, Breze
14, Lipov list 14, Gren 6. Nova
prvoligaša sta Gaj Lažiše in
Šajspoh.
Slovenske Konjice: v 12.
krogu Dobrava-Stranice 3:1,
Nirvana-Mineral 3:1, Draža
Vas-Vitanje II 12:4, Vitanje I-
DSV 4:2, Žiče-Bazar 7:4, Loče-
Kofijice 6.1, Galero-Konki
4:3.Vrstni red pred zadnjim
jesenskim krogom: DSV 28,
Vitanje 125, Dobrava 23, Loče,
D. Vas 22, Galero 21, Konjice
20,	Mineral 19, Bazar 18, Žiče,
Nirvana 16, Konki 6, Stranice
4, Vitanje II 3.
Šentjur: v 8. krogu Jakob-
Loka 2:6, Makrokom-Gremhni
2:1, Mlakar-Maratonik 4.:2,
Slivnica-Ronex 3.6, Dramlje-
Šentvid 1:3. Vrstni red: Loka
21,	Šentvid 19, Jakob 18,
Dramlje 15, Gremlini 10, Ro-
nex Š, Makrokom, Slivnica 6,
Maratonik 5.
Kriza tudi v Stelclarju
Nogometni tretjeligaš Ste-
;lar je znova na robu finanč-
'ega zloma. Takšna je ugoto-
itev peščice odbornikov, ki
^ vztrajajo v klubu z dolgo
f^dicijo in vse slabšimi re-
;iiltati. Po mnenju trenerja
^oražije so neuspehi poveza-
'i predvsem z denarjem, saj
^ od zadnjih izplačil minilo
mesecev.
^ klubu so želeli pripraviti
■^upen pogovor z odgovorni-
^^ v občini in pokrovitelji, ki
'odpirajo nogomet, a je vse
"lo zaman. Odzval se je le
■^Pan Branko Kidrič, ki je ja-
povedal, da v občinskem
'Poračunu ni več denarja za
Port. Steklarna Rogaška je bi-
^ dolgoletni pokrovitelj in je
^di za tekočo sezono obljubi-
^ finančno pomoč, toda ob
^zavah z likvidnostjo je nogo-
^t seveda postavljen na rob
, ^udi bistveni premiki se ne
"letajo.
I^ot kažejo besede pred-
^dnika Metličarja; klub po-
časi umira. Skupaj z drugimi
člane uprave je obljubil, da
bodo predvsem člansko moš-
tvo do konca jesenskega dela
obdržali, nato pa je zelo ver-
jeten kolektiven umik. Teža-
ve so se nakopičile ravno v
času, ko se je končno začela
gradnja novega štadiona in
mlajše selekcije nizajo uspe-
he. Denarja vseeno ni in zato
ne preseneča skrb trenerja
Koražije s kakšno ekipo bo
igral v zadnjih dveh jesen-
skih krogih. Sobotna kata-
strofa v Rogaški Slatini (1:7)
je agonijo še poglobila in za
rešitev Steklarja je vedno
manj upanja.
JANEZ TERBOVC
Delegat zagovarjal Biatniica
Publikum je na gostovanju pri državnem prvaku Gorici
ostal neporažen. Kamberovič je izenačil šele v zadnji
minuti, toda Celjanom je spet močno ponagajal sodnik, ki
je domače v 29. minuti častil z enajstmetrovko.
»Žoge se nisem niti dotaknil. Če ne verjamete, vprašajte
delegata Tomšiča, ki si je med polčasom ogledal televizijski
posnetek in se je z menoj v celoti strinjal,« se je po tekmi
pridušal Blatnik, ki je po mnenju sodnika Glažarja v kazen-
skem prostoru igral z roko in pri sporni situaciji dobil še
rumeni karton. Celjani so tekmo končali s samo desetimi
igralci, saj je Romih zaradi poškodbe glave moral predčasno
v zdravniško oskrbo, trener Tarbuk pa je dotlej že opravil vse
tri menjave. Prvenstveni premor bodo pri Publikumu izkori-
stili za tekmo pri zadnjeuvrščenem italijanskem prvoligašu
Reggiani.
Dobovec je prvak Šmarja in vodilni v ligi MNZ Celje: Šlamberger (podpredsednik). J.
Mordej, Z. Mordej, Bukšek, Močnik, Cesarec, Korez, Krklec (predsednik, stojijo), Cesarec,
Klasič Beloševič, Brečko, S. Mordej (čepijo).
16
REPORTAŽA
Tri veiiice ljubezni
za eno samo
Spomini dr. Herberta Zaveršnika v knjigi Iz mojega sveta
Morda ste ga imeli kdaj
priložnost spoznati ali pa se
srečati z njim. Morda celo
prijateljevati. Morda ga kdaj
srečate na ulicah Celja, sivo-
lasega moža z iskrivimi oč-
mi, majhne postave, a po-
končne drže, čvrstih kora-
kov, zagorelega obraza in
vselej optimistično razpolo-
ženega. Potem je to on! Dr.
Herbert Zaveršnik, prof. dr.
med., specialist internist -
gastroenterolog. Celo življe-
nje zvest sebi in svojim nače-
lom. Hari za prijatelje.
Svojih skoraj 79 let skrije v
vedrini visokega čela in v večni
pripravljenosti, da kakšno'vese-
lo »zarobi«, da pove katero od
zgod ali nezgod iz svojega sve-
ta, ki je tako poln skoraj never-
jetnih, a še kako resničnih
zgodb, da bi mu človek pripisal
sedem življenj. Na^srečo je te
spomine, Iz mojega sveta, kot
jih je poimenoval, zapisal in
opremil z bogatim, dragocenim
dokumentarističnim gradivom
in jih, tako zbrane v zajetji
knjigi, ki je izšla letos v samo-
založbi in s pomočjo sponzor-
jev, poklonil pokojni, ljubljeni
ženi Mariji, ki ga je tudi spod-
bujala, da se je lotil pisanja, ki je
potem, zaradi njenega odhoda
za dolgo časa ostalo nedotak-
njeno v predalu. 22. oktobra je
svoje delo dr. Herbert Zaver-
šnik v razgovoru z Jožetom
Volfandom, v organizaciji FIT
Medie in pred številnimi Celja-
ni, predstavil v zares imenitno
prenovljenem Celjskem domu,
ki kar kliče po takšnih in po-
dobnih kulturnih večerih prija-
teljstva in topline. Kot je bil ta
večer. S Harijem.
Med prijatelji
Prišlo jih je veliko. Kakšnih
sto. Morda več. »Stari« Celja-
ni, ki se ga spominjajo kot
moža v belem iz dolgih bolni-
šničnih hodnikov ali bolniš-
kih sob v celjski bolnišnici,
kjer je s svojim visokim stro-
kovnim znanjem reševal živ-
ljenja in ljudem pomagal, ali
pa iz Zdravilišča Rogaška Sla-
tina, kamor še vedno zahaja.
Prišli so pevci, pa ljubitelji
planin in gorski reševalci, ki
jim Hari prav tako pripada z
vsem srcem. Dr. Herbert Za-
veršnik je svoje razgibano živ-
ljenje zaznamoval s tremi ve-
likimi in večnimi ljubeznimi:
medicino, glasbo in planina-
mi; da bi vse to združil v eno
samo ljubezen: družino. To je
bilo čutiti tudi na tem večeru,
ki bo mnogim ostal za dolgo v
srcu. Gostu večera tudi.
Poslušalce v dvorani je na
moč očaral.
Na večer sem prišla, da bi
mu ponovno prisluhnila. Ko
sva se srečala prvič, je bila
trda zima. Bilo je letos januar-
ja ali v začetku februarja. Zu-
naj je bil sneg in mraz. Poledi-
ca. V hiši, na drugi strani gim-
nazije, v Trubarjevi ulici, je
bilo prijetno toplo. Sedela sva
v udobnih foteljih domače
dnevne sobe in se dogovarjala
za snemanje radijske oddaje
Nedeljski gost, v katero sem
ga bila povabila. ...Te podobe
so mi zdaj, v Celjskem domu,
hodile pred oči in se nizale
vzporedno z njegovim pripo-
vedovanjem v mojo zavest, da
imamo pred seboj res izjem-
nega človeka, sogovornika in
prijatelja. S prijateljico iz šol-
skih klopi, Ireno, sva sedeli
čisto zadaj in imeli priložnost
opazovati tako gosta kot šte-
vilne druge znane celjske
obraze, ki so bili v dvorani.
Imeli pa sva korak prednosti
pred njimi, ki niso vedeli, da
čakata gosta dve prijetni pre-
senečenji... Za tisti korak
prednosti pred ostalimi je bilo
ravno toliko priložnosti, da je
spomin lahko begal iz tokrat-
nega srečanja k prvemu, ko
sva pri njemu doma listala še
rokopis knjige, in ko je z veli-
ko ljubeznijo pokazal veliko
omaro v dnevni sobi, kjer je
bilo več sto gramofonskih
plošč in tudi zgoščenk s pri-
ljubljeno glasbo in seveda tu-
di Komornega moškega zbora
Celje, katerega član je bil 19
let... Pa fotografij, slik, spo-
minkov. Vmes je pri vratih
pocingljalo in vstopila je brh-
ka deklica. »Moja vnučkal« je
bil ponosen. Vsak dan pride
med odmorom iz bližnje gim-
nazije k dedku. Ta ji za malico
pripravi svežo žemljico s
koščkom šunke, ali kakšno
drugo dobroto. Dekle se je
poslovilo, midva pa sva se
spet zapletla o pogovor.
Ko sva kasneje snemalo od-
dajo na Radiu Celje in smo
vmes vrteli glasbo po njego-
vem izboru, tudi pesmi Ko-
mornega moškega zbora, mi
je seglo do srca, kako je vmes
Herbert, sprva tiho, potem pa
vse glasneje prepeval njemu
tako ljube in znane pesmi.
Tehnik, ki je snemal oddajo, je
pustil rdečo lučko v studiu
prižgano (znak, da je mikro-
fon vključen in da snema) in
tako se je njegov glas ujel z
zborovskim s plošče. Čutila
sem, kako nastaja nova zgod-
ba o dr. Herbertu Zaveršniku.
O pevcu
v Celjskem domu je pripo-
vedoval o štorijah s popotova-
.nja z zborom po svetu, pa o
tem, kako je sprva hotel po-
stati pevec, morda glasbeni
kritik na BBC London, kamor
je sicer s 40 funti v žepu odšel
na specializacijo. Sredi te pri-
povedi o študiju, obiskih ime-
nitnih opernih predstav v Lon-
donu, ki se jim kljub pičlim
sredstvom ni odpovedal in po
naključju se je tudi zgodilo, da
jih je nato ocenjeval in prebi-
ral za BBC London, se zasliši
pesem Komornega moškega
zbora pod vodstvom Cirila
Vertačnika, doktorjevih nekaj
najljubših pesmi. V dvorani je
bilo od presenečenja tako ti-
ho, da bi bilo slišati iglo pasti
na tla... Hari pa je, ko si je
opomogel od prijetnega prese-
nečenja, pritegnil s pevci. Bil
je to eden od vrhuncev večera.
Tedaj se gostu niti sanjalo ni,
da ga čaka še eno preseneče-
nje.
O medicini
Enega prvih izvodov knjige s
podpisom dr. Herberta Zaver-
šnika v spomin na pogovor in
oddajo, ki sva jo imela, pogo-
sto vzamem v roke kot zanimi-
vo in prijetno branje, v kate-
rem najde bralec znana imena
in podobe celjskih zdravnikov,
pa zgodbe iz specializacij v
tujini, spomine partizanskega
zdravnika in na študentska le-
ta ter na prve poklicne kolege,
s katerimi je Hari delal ali jih
srečal na študiju.
Te boste v knjigi raje prebrali
sami, da vam z razkritim ne
vzamem čara pripovedi o tem,
kako težko je bilo življenje ma-
lega Harija ob koncu prve sve-
tovne vojne, ko se je rodil v
Gradcu kot nezaželen in neza-
konski otrok še zelo mladi Jo-
sipini Zaveršnik in očetu Evge-
nu Martineku. »Očeta je moj
nenadni prihod na svet tako
pretresel,« pripoveduje zgod-
bo o svojem prihodu na svet,
»da se je iz obupa ustrelil.«
Hari je zrastel v skromnem, a
toplem domu pri starih starših
v Mariboru, boste brali na pr-
vih straneh. Kasneje sta šla z
mamo živet in životarit v me-
gleno Ljubljano, kjer se je že
odločil za študij medicine... in
med drugim se je znašel tudi
na študiju v Beogradu.
A vrnimo se spet v Celjski
dom.
»Se iz beograjskega obdobja
spomiruate, gospod doktor,
kakšnih prijateljev, s katerimi
ste si bili tedaj zelo blizu?« In
gost jih je v trenutku, ne da bi
se pri enem samem imenu ma-
lo zapletel ali zmedel, naštel
celo vrsto, s tedanjimi in ka-
snejšimi funkcijami vred. Še
posebej z ljubeznijo se iz Beo-
grada spomni dr. Marjana Ber-
varja, pozneje vodilnega kirur-
ga Vojne medicinske fakultete
v Beogradu... Že je začel nizati
zgodbe o njunem prijateljeva-
nju... In tisti hip, bilo je kot v
TV oddaji z Rudijem Carellom,
se pred Herbertom Zaveršni-
kom in občinstvom pojavi aka-
demski kolega - prof. dr. Mar-
jan Bervar. Snidenje po tolikih
letih je bilo ganljivo za vse. In
spet nepozabno presenečenje
dveh vrhunskih strokovnjakov
v medicini in prijateljev, ki se
nista videla od tistih dni.
O planinah
Takole vam bo pripovedoval
še o eni svoji ljubezni; plani-
nah. »Ko sem se zaposlil v
celjski bolnišnici, mi je takoj
prirasla k srcu pot do Celjske
koče... Kadar sem našel čas,
sem jo mahnil na sprehod tja
gor. In prav na tej poti so me v
svoje vrste povabili gorski re-
ševalci, ki so potrebovali v
svojih vrstah poleg dr. Jožeta
Četine še enega zdravnika.«
Ni mu bilo treba dvakrat reči,
že se je z dušo in srcem predal
planinam in reševanju ljudi,
ki so jim reševalci šli pomagat
v snegu, mrazu, nevihtah,
med plazove. Poleti in pozimi,
podnevi in ponoči. Pri tem pa
se je moral kot planinec in
reševalec izpopolnjevati še
sam, da je lahko pomagal dru-
gim. Največkrat tja nad Okre-
šelj in čez v Turški žleb, na
Korošico, Grintovec. Vedel je
za planinske pasti in na srečo
se je vedno vrnil zdrav in ne-
poškodovan z reševalnih ak-
cij. »Žena je vselej trepetala,
da se mi ne bi kaj zgodilo.
Razumel sem njeno stisko.
Najprej sta se je držali za
mali Neda in Eva, poten
pestovala še Jasno. Kako si
bi bala!« se danes tistih
spominja planinec Hari, i
več kot 35 let čvrsto sta
vrstah gorskih reševalce
slovenskih planinah. Ker
planine, tako kot ljudje, i
gova velika ljubezen.
Katera od teh treh ljubezr
večja, se še dr. Herbert sam
bi zlahka odločil. Vsekako
nad njimi še družina, Ic
okrog njega. Ker Hari ve
pravi: »Veste, ni hujšega sov
nika od samote. Samota ub
O pivu
Za konec pripovedi o čl(
ku, za katerega je zajetna 1
ga spominov premalo, da
popisal vse, si ne morem kaj
ne bi na kratko povzela nje^i
pripovedi o tem, kako je lai
pivo čudežno ozdravilo nj(
vega na smrt bolnega tasta :
na Kovača. Z rešilnim avtoi
bilom so ga iz celjske bolni
ce peljali domov, v Či
umret...
»Marijin oče je bil hudo
lan. Odkrili smo mu hude ž
ne kamne, potrebna je bila c
racija, po kateri pa ni hotelo
na bolje... Prišlo je do hu
komplikacij in dežurni kir
dr. Edo Lakner mi je spore
da je padel tast v globoko ko
in če ga hoče družina videt
živega, naj ga nemudoma \
peljemo v Črno. Spravili sme
v rešilni avto. Ker je bilo zu
vroče, sem vzel zase s se
steklenico laškega piva. Ta:
vo stanje je bilo brezup
Umiral je. Kri iz steklenice
ni več odtekala v žilo, ker so
takratni avtomobili prenizk
se je pretok ustavil. Oče je b
nezavesti, a si je nenehno o
zoval ustnice. Znak, da ga m
no žeja. Tedaj sem poiskal c
ko, odprl pivo, en konec ce
potopil do dna steklenice, d
gega pa dal umirajočemu n
ustnice... In glej čudež. Do i
venj Gradca je popil vse in kr
vitev v želodcu se je ustavila,
živega smo pripeljali v Čr
Tast je potem hitro okreval
kar naprej je zahteval mr
laško pivo. Strogo ga je ločil
unionskega. Vse te dni ni zai
niti ene žlice juhe. Po slamic
srkal le laško pivo.
Živel je še sedem let. Umr
zaradi popuščanja srca...«
To je samo ena vesela
šegava iz Harijevega roka
oziroma knjige, ki je zares \
jetno branje!
MATEJA PODJ:
Foto: SHER
Prijatelja za vedno: dr. Marjan Bervar in dr. Herbert Zaveršnik.
Moški komorni zbor je poskrbel za presenečenje in enega izmed vrhuncev večera.
KULTURA
17
Uspeh
rojakinje
pjaša rojakinja Marija Ar-
^ek iz Celja, višja medicin-
sestra v pokoju, je imela
2 oktobra otvoritev razsta-
g ki jo je organizirala Aka-
g^ie fur Altere v svoji ga-
v Heidelbergu.
Marija Artiček izhaja iz ve-
l^g družine pri Sv. Štefanu,
olga leta pa je delala v bolni-
0	v Heidelbergu. Na svojih
^ah upodablja kmečke mo-
^ in motive iz biblije, njeno
[jj^arstvo pa sodi v še vedno
filjubljeno skupino naivne
iTietnosti. Dogodek je zabe-
tudi tamkajšnji tisk in
oudaril izvirnost del ter
ložnost starejših ljudi za us-
^jalno delo. Razstava Mari-
, Artiček vsekakor pomeni
jdi svojevrsten prispevek k
redstavljanju Slovenije v
vetu.	DA
Dobre volje
med barve
jeseni
Konjiške Škalce so sončno
tobrsko soboto obiskali
karji. Pisane jesenske bar-
vinogradov so tokrat sku-
ličim bolje ujeti na nekoli-
1	manjše velikosti akvarel-
ga papirja, saj so organi-
torji kolonije vsakemu po-
idili le liste v velikosti 25
:at25 centimetrov.
Kljub manjšemu formatu pa
J umetniki svoja občutja
ojeino zarisali. Nekaj nasta-
'de\ so kasneje uokvirili in
razstavili v razstavišču Klo-
;ec. Tam bodo na ogled
"dvidoma do Martinovega.
Slikarsko kolonijo smo poi-
novali kar kolonija Dobre
je, saj se pri Zlatem griču
rajo ljudje, ki v srcu dobro
slijo,« je povedala Heda Vid-
ir, ki je skupaj z Arpadom
amonom in Cvetom Štefani-
H.na kolonijo povabila deset
biteljem slikarstva že znanih
letnikov V Škalcah so ustvar-
: Viktorija Meh,- Ivo Kolar,
kar Savinc, Ibro Džumhur,
pad Šalamon, Jože Hoh-
iut, Irena Guček, Martina Go-
Franci Skerbinek, Jelka Vi-
ir in likovni kritik, profesor
^koJuteršek.	B.Z.
Goran Trbuljaic v Celju
Zaostala dela, Omejena dela, Napredna dela
v četrtek, 7. novembra ob 18. uri, bodo v
prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje
odprli pregledno razstavo (1971-1996) hr-
vaškega umetnika Gorana Trbuljaka.
Spremno besedilo ob odprtju bo imela avto-
rica razstave Branka Stipančič. Razstavo so
pripravili v sodelovanju z Galerijo savreme-
ne umjetnosti iz Zagreba.
iULMiMiiLMii mmmmm^^i^^^jfffff^fff^^
Ustvarjalna pot Gorana Trbuljaka se priče-
nja v letu 1968, torej v času, ko so številni
družbeni-in politični dogodki pretresali Evro-
po, v času, ko je v umetnosti zaživel uporni
duh proti tradicionalnim estetskim vredno-
tam. Umetnost je bila kot fizični medij v svoji
največji preizkušnji, hkrati s tem pa so avtorji
nenehno postavljali vprašanja o njeni vlogi v
odnosu do gledalca in institucije. Temu vpra-
šanju se ni mogel ogniti niti Trbuljak, ki se je
odločil za radikalni izraz konceptualne smeri,
kontekst, ki ga je vedno znova postavljal v
status upornika.
V začetku sedemdesetih let (bivanje v Pari-
zu) se je osredotočil na koncept ideje o
Galerijah. Strategija upora proti galerijskemu
prostoru je zaznamovala tudi njegovo prvo
razstavo v Zagrebu, kjer je v praznem prosto-
ru razstavil plakat s tekstom »Ne želim poka-
zati ničesar novega in originalnega«. Izhaja-
joč iz Duchampove misli, da delo postane
umetnost, ko se vključi v umetnostne institu-
cije, naredi Trbuljak še korak naprej: trdi, da
je galerijski prostor močnejši od del, ki naj bi
jih razkazoval (iz kataloga g. Trbuljak). V
tem kontekstu je Trbuljak z »Retrospektivo«
v Beogradu leta 1981 dokončno definiral
dialog z galerijskim sistemom in izoblikoval
stališče, ki ga postavlja v in hkrati izven
njega.
Vsa svoja umetniška dejanja, večina njih
vezanih na eksterierni prostor, je skrbno zbi-
ral in fotodokumentiral in jih z izdajo katalo-
ga postavil iz realnega prostora v prostor
umetnosti ter jih s tem definiral kot umetniški
produkt.
Osemdeseta leta so obnovila zanimanje za
različne sHkarske poskuse, konceptualna
umetnost pa je v družbi funkcionirala kot
vzporednica in zanimanje zanjo se pojavi
ponovno v devetdesetih letih. Trbuljak se tudi
v tem času ni bistveno oddaljil od zastavljenih,
konceptov. Pričel je uporabljati tradicionalna
slikarska sredstva, a bolj kot dogodek kot pa
slikarsko dejanje. Golo slikarsko platno je
postavil v škatlast okvir, prednjo stran zaste-
klil in slikarska sredstva uporabil le toliko, da
je z njihovo pomočjo lahko vzpostavil dogo-
dek, ki se je odvijal za ali pred sliko. Na ta
način je ohranil distanco do slikarstva, ustva-
ril pa možnost slikarskemu sredstvu - barvi,
da si je sama iskala poti.
V zadnjem desetletju lahko ustvarjalnost
Trbuljaka do neke mere identificiramo s sli-
karstvom, vendar samo v okviru konceptual-
ne ravni, saj se je njegov čopič dejansko
dotaknil slikovne površine šele leta 1994. Idej-
no globok, konceptualno naravnan, nepredvi-
dljiv in zahteven v procesu nastajanja umet-
niškega dela »dosega mesto, kakršnega naša
umetniška scena ne pozna« (zapis iz kataloga:
Branka Stipančič).
■■■■■■■■■■■■■■■ALENKA DOMJAN
Brez naslova. 1984, slikano od zadaj po
enem delu površine in nakapljano skozi
luknjo z zadnje strani na desno; barva za
žige. platno, les, steklo.
ZAPISOVANJA
v meslu spet stavkajo
Piše: TADEJ CATER
Ja, res je. V mestu spet stav-
kajo. In to ne le na filmskem
platnu, kjer migotajo sličice
stavkajočih delavcev v eni naj-
večjih italijanskih tovarn ko-
les. Ne, stavkajo delavci še
enega izmed zavoženih sloven-
skih podjetij. Potem, ko jih bo-
do vendarle prepričali, da vse
skupaj nima nikakršnega smi-
sla oziroma, ko se bo vodstvo
stavkajočih dogovorilo s tisti-
mi, proti katerim je namenje-
na stavka, bodo taisti delavci
spet sedli za svoje delovne stro-
je. s tekočih trakov snemali
dele kmetijskih strojev, še na-
prej štancali pete kakšnih pe-
torazrednih čevljev... In na vr-
sti bo spet nova stavka. Ne
vem, mogoče bodo takrat na
svoj račun nekaj časa zaprli
sodniki. Ali pa se bodo zaba-
vali učenci in dijaki, ker bodo
v dnevno-informativnih odda-
jah katere od televizij prepoz-
nali svojega profesorja, kako
bodisi žuga z dežnikom v roki
tam nekam proti parlamentu
bodisi s sklonjeno glavo kora-
ka v vrsti s svojimi kolegi. Ne
vem. Morda se bodo pa za
kakšno temeljito stavko konč-
no odločile tudi prostitutke.
Da bi izsilile denimo zakon, ki
bi legaliziral prostitucijo. In
javne hiše.
Vse lepo in prav, dokler je
stavka cdi glasna ali tiha ali pa
kakršnakoli že. samo da ni
gladovna. Ker umirati za večjo
plačo ali pa podkrepitev svoje
službe z zakonskimi akti je
povsem nesmiselno. Tako kot
je nesmiselna stavka tistega
zasebnega hidroelektrarnarja,
ki se je pripravljen celo ubiti,
če mu država ne nakaže še
nekaj finančnih sredstev. Hej,
lepo vas prosim, vsak, ki nima
dovolj lastnih sredstev in mu
jih država ni pripravljena odo-
briti, se bo kar na lepem ubil,
ustrelil, izstradal, saj je vsee-
no, in odgovornost za lastno
smrt prenesel na ramena drža-
ve. Hja, potemtakem bi se mo-
ralo vsako leto na smrt izstra-
dati vsaj sto pesnikov in pisa-
teljev, ker jim država ni pri-
pravljena subvencionirati knji-
ge. Pa petdeset režiserjev, ki
jim država ne želi in/ali pa ne
more (so) financirati njihovih
predstav in filmov. Takih pri-
merov je neskončno. Pa ven-
darle se najde nekdo, ki je za
materialne dobrine priprav-
ljen celo umreti. Tudi prav. To-
da za svoja dejanja bo odgo-
varjal sam. Država pri njegovi
smrti, katere vzrok bi menda
naj bil gladovna stavka, nima
nikakršne odgovornosti. Daleč
od tega. Ker gladovna stavka
ni stvar materialnega, marveč
etičnega. Gladovna stavka je
kategorično podprta zgolj ta-
krat. kadar je v službi etike.
Materialne dobrine, pa četudi
neštetokrat obljubljene, za raz-
liko od ideje, niso stvar, ki bi
zdržala etične kriterije. In v
poplavi gladovnih stavk, ki
smo jim priča v zadnjih nekaj
letih, domala ni bilo stavke, ki
bi si zaslužila status gladovne
stavke. Seveda, tudi primera
izstradanosti do smrti med nji-
mi nismo zabeležili. Kar uteg-
ne pomeniti, da so se tisti, ki
so se šU nekaj izsiljevanja na
račun lastnega zdravja, tega
zavedali. In najbrž s svojimi
grožnjami, ki so bile konec
koncev naperjene zgolj proti
samemu sebi. niso mislili re-
sno. In tak je tudi primer hi-
droelektrarnarja. Za svojo mo-
rebitno smrt bo kriv povsem
sam. Prav tako za poškodova-
nje lastnega zdravja. Ker pre-
prosto. njegova gladovna stav-
ka. ni z ničemer etično podpr-
ta.
Torej, šele takrat, ko bo nek-
do svojo grožnjo tudi uresničil,
se bomo vsi skupaj zavedali,
kaj v resnici pomeni gladovna
stavka.
Do takrat pa tega žal ne
bomo nikoli izvedeli.
Razstava Franca Novinca
v Kulturnem centru Ivan
Napotnik v Velenju je odprta
razstava slikarja Franca No-
vinca.
Umetnik je bil rojen leta
1938 v Godešiču pri Škof j i Lo-
ki, v Ljubljani pa je obiskoval
Akademijo za likovno umet-
nost, kjer je diplomiral pri
Francetu Miheliču in Maksimu
Sedeju leta 1964, na tej ustano-
vi pa je sedaj izredni profesor.
Na likovnem prizorišču je pri-
soten vse od zaključka študija
z vrsto samostojnih razstav.
Prvotno je Novinc izšel iz
kroga figuralnih ekspresioni-
stov, pozneje se je preusmeril v
upodabljanje krajinskih moti-
vov - pri tem je najpogosteje
prikazoval posamezne prizore
iz gorenjske regije oziroma oko-
lice Škofje Loke. V teh delih
odmeva vrsta značilnosti, ki so
prisotne v tem prostoru, kot so
ravnine, prepletene z rekami,
gozdovi in jezeri, hkrati pa je v
ozadju v neposredni bližini mo-
numentalno alpsko gorovje. To-
vrstne krajinske izseke je No-
vinc slikal v različnih fazah svo-
jega ustvarjanja in jih še danes.
Od vsega začetka je v njegovem
opusu mogoče zaslediti znači-
len barvni spekter, jasno mode-
lacijo ter racionalno razporedi-
tev kompozicijskega prostora. V
drugi polovici sedemdesetih let
pride v njegovi konceptualni
shemi do preobrata, saj je iz-
ključil iz zasnove slik konkretne
podrobnosti, s čemer je prišlo
do abstrahirane podobe njego-
vih del.
Na razstavi v Velenju se av-
tor predstavlja z deli, ki so
nastala v tem oziroma prejš-
njem letu, tako da gre za pre-
sek najnovejše ustvarjalnosti.
Slike so logično nadaljevanje
njegovega dolgoletnega opu-
sa, z vsemi bistvenimi kompo-
nentami, značilnimi tudi za
starejša dela, hkrati pa je raz-
vidna večja intenzivnost barv-
ne zasnove.
Razstavljena dela Franca
Novinca si bo mogoče ogledati
do 20. novembra.
BORIS GORUPIČ
Uspešni Likovni svet
v slovenskem kulturnem
prostoru že dve leti izhaja revi-
ja oziroma informator za likov-
no dejavnost in slikarstvo Li-
kovni svet, ki jo izdaja Limit
Štore, ureja pa Mihajlo Lišanin.
Revija izhaja mesečno, razen v
času poletnih šolskih počitnic.
Na svojih straneh polovične-
ga A-4 formata prinaša največ
informacij o delu likovnih
krožkov in skupin v sloven-
skih osnovnih šolah, kar je
zelo dobrodošlo, saj so šole na
ta način dobro obveščene o
tem, kaj se dogaja pod njihovo
streho in si lahko izmenjujejo
izkušnje in likovno dogajanje
v slovenskem prostoru, delno
pa tudi v tujini. Redno pred-
stavlja likovne razstave iz ve-
čine slovenskih razstavišč. Na
Malem bitolskem Montmartru
so se dogovorili, da bo revija
Likovni svet središče za izme-
njavo otroških risb za ves svet,
zaenkrat pa bi začeli z Evropo.
Revija prinaša med bralce tudi
domače in mednarodne razpi-
se za razstave, simpozije in
natečaje. Na njenih straneh
najdemo tudi članke iz drugih
virov, ki so predvsem strokov-
ne narave in predstavljajo raz-
lične likovne tehnike.
Urednik Mihajlo Lišanin
načrtuje tudi dvojezično izda-
jo revijo, in sicer v slovenskem
in angleškem jeziku.
DRAGO MEDVED
Zaključen četrti letnik zbirke XX. stoletje
,^3nkarjeva založba že štiri leta izdaja zbirko romanov
stoletje, v katero so uvrščena dela najznačilnejših
^orjev sodobnega romana. Pravkar je izšel jesenski del
letnika, ki prinaša štiri nove romane v petih
Rezkih.
^^ji del romanov Doris Lessing, angleške pisateljice, je posve-
tematiki emancipirane ženske, soočene z različno problemati-
J^oman Zlata beležnica, ki je nastal v zgodnjih šestdesetih letih,
Pisuje pisateljico, ki po ločitvi ostane sama s hčerko, v beležko pa
opisuje različne dogodke, vtise in razmišljanja,
'^di D.M.Thomas je angleški literat, po mnenju kritikov je
|^)večjo zrelost dosegel prav z delom Beli hotel. V njem se
s psihoanalizo ter njenimi metodami in sicer na
primeru Freudove pacientke Lise Erdmann, preplet človeških
usod pa se odvija v idiličnem letovišču. Zlati sadeži je naslov
romana francoske pisateljice Nathalie Sarraute. Gre za pred-
hodnico in eno vidnejših osebnosti francoskega novega roma-
na. Klasično romaneskno strukturo je reducirala ter skozi
razvrednoteno individulnost prikazuje banalnost vsakdana.
Elfriede Jelinek je pisateljica iz sosednje Avstrije in tudi
sodi med avtorice, ki se osredotočajo na aktualno žensko
tematiko, takšen pa je tudi roman Ljubimki. V pripovedi imata
osrednje mesto intelektualka ter proletarka, Jelinekova pa z
vso ostrino prodira v njune predstave o življenju in pri tem
uporablja jezik komičnosti ter črnega humorja.
BORIS GORUPIČ
18
KULTURA
Najboljši citrarki Tanja in Katja Kokalj
Griže v žalski občini posta-
jajo središče slovenskega ci-
tranja. Vsakoletnemu sreča-
nju slovenskih citrarjev v
Grižah se je pred dvemi leti
pridružilo še uradno tekmo-
vanje za najboljšega citrarja,
ki ga prirejajo vsaki dve leti.
Letos so pripravili že šest pred-
tekmovanj, v prihodnje pa jih
bodo razširili še na področja,
kjer jih zaenkrat ni. Najboljši s
predtekmovanj so se uvrstili v
finale 2. državnega tekmovanja,
na katerem je petčlanska stro-
kovna žirija pod vodstvom Igor-
ja Sajeta podelila tri pisna priz-
nanja, pet bronastih in osem
srebrnih odličij ter tri zlata, ki so
jih dobili Dejan Raprotnik (91,5
točke), Nina Mandžuka (93) in
Tanja ter Katja Kokalj (96,5).
Državni prvakinji sta tako posta-
li sestri Kokalj s Podnarta pri
Brezjah na Gorenjskem, ki sta
bili na 1. državnem prvenstvu
pred dvema letoma drugi. Takrat
so podelili dve zlati medalji, ki
sta jih dobili Kokaljevi in Katari-
na Guzej iz Sedraža, ki je osvoji-
la več točk in je bila prva.
Strokovnjaki so letošnje dr-
žavno prvenstvo ugodno oce-
nili, saj je bila kvaliteta še
boljša, kot pred dvema le-
tima. Izredno dobro oceno pa
si zaslužijo tudi organizatorji
z Miranom Krajškom na čelu.
saj so prireditev pripravili
brez napak in v splošno zado-
voljstvo vseh nastopajočih in
poslušalcev.
V večernem revialnem delu
so še nastopili Kompolske
pevke iz Kompol nad Štorami,
prva državna prvakinja Katari-
na Guzej (ob ekonomiji v
Ljubljani študira citre v Celov-
cu) ter Mojstra citer 94 in 96
Alojz Lipnik iz Novega mesta
in Marko Barle iz Velenja.
TONE VRABL
Državni prvakinji v citranju - sestri Tanja in Katja Kokalj.
Slovenska fotografija leta 1996
Letos je bil že
drugi natečaj za fo-
tografijo leta in če-
prav je pritegnil
bistveno več foto-
grafov kot prvo leto,
še vedno veliko
profesionalcev na-
tečaj bojkotira.
Sodelovalo je 160
avtorjev s 3292 po-
snetki. Udeleženci
so iz vseh regij drža-
ve, pa tudi iz tujine.
Organizator An-
drej Jerovšek iz Ko-
dia, photo&graphis
je prepričan, da bo
ta prireditev postala
osrednja in največja
fotografska priredi-
tev v državi.
Priznanja so zma-
govalci v različnih
kategorijah prejeli v
torek, 29. oktobra, v
ljubljanski zgradbi TR3. Najvišje
priznanje, naziv fotografa leta, si
je prislužil Ljubljančan Bojan
Brecelj. Poleg same podelitve so
si udeleženci prireditve lahko
ogledali tudi razstavo nagrajenih
posnetkov in projekcijo vseh dia-
pozitivov, s katerimi so avtorji
sodelovali na natečaju.
SHERPA PRESS
Fotografija leta avtorja Bojana Breclja, s
katero je sodeloval v kategoriji ljudje -
reportaža.
Lanskoletni fotograf leta Aleš Fevžer tudi tokrat ni ostal
praznih rok. Po mnenju žirije je bil najboljši kar v dveh
kategorijah, športni reportaži in umetnosti. Priznanja je pode-
ljeval Borut Šuklje, direktor Urada vlade za informiranje.
Zmagovalna fotografija v kategoriji ljudje z naslovom
Belokranjske dobrote, avtorja Matevža Lenarčiča.
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo da-
nes ob 16.30, za Abonma 1.
Gimnazija 111 Celje in za izven,
uprizorili predstavo Smejči, v
soboto, 9. novembra ob 17. uri,
pa za Abonma Sobota popol-
dan in izven, predstavo Gor-
gonin dar. V nedeljo ob 20. uri
se bo na Odrupododrom pred-
stavil igralec Iztok Mlakar.
Predstavo Gorgonin dar bodo
v ponedeljek ob 11.30 uprizo-
rili tudi za Abonma združeni
mladinski in izven. V nedeljo,
17. novembra ob 16. uri, bodo
za izven premierno uprizorili
Trnuljčico.
V	Hermanovem gledališču
Muzeja novejše zgodovine v
Celju bodo danes in jutri ob
8.45,10. in 11. uri zaključene in
za izven predstave Vidkova sraj-
čica, v izvedbi Plesnega teatra
Igen, Studia za ples Celje.
V	Domu kulture v Velenju
bo v soboto ob 10. uri, za Pikin
abonma, gostovalo Mavrično
gledališče iz Ljubljane, z lut-
kovno predstavo Začarane ro-
žice čarovnice Zelene.
KONCERTI
V	Kulturnem centru Laško
bo v soboto, 9. novembra ob
18. uri, v čast patrona Sv. Mar-
tina v Laškem, večer vinskih
pesmi in napitnic, s prikazom
»ko je mošt vino postal«, ki ga
pripravljata Odbor za obujanje
in prikazovanje starih šeg in
opravil ter Turistično društvo
Laško.
V	Narodnem domu v Celju
bo v torek, 12. novembra, prvi
abonmajski koncert Celjskega
godalnega orkestra, pod vods-
tvom Nenada Firšta. Solisti
bodo kvartet Enzo Fabiani,
violinista Lidija Grkman in
Marko Kodelja, violistka Sonja
Vukovič in violončelist Pavle
Rakar.
V	Zdravilišču Laško bo v
ponedeljek ob 20. uri koncert
Moškega pevskega zbora iz
Laškega.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v
petek ob 20. uri, nastop vokal-
ne skupine Cvet, pod vods-
tvom Vide Bukovac.
V	Kulturnem domu v Šent-
jurju bo v soboto ob 20. uri
koncert Ženskega komornega
zbora Jirkov iz Češke in Žen-
skega pevskega zbora Sklada-
teljev Ipavcev iz Šentjurja.
V	Koncertni dvorani Glas-
bene šole Celje bo v sredo, 13.
novembra ob 18. uri, koncert
dijakov srednje stopnje Glas-
bene šole Celje.
RAZSTAVE
V Laškem dvorcu bodo da-
nes ob 17. uri odprli razstavo
likovnih del madžarsl
umetnika - keramika J^r
N^metha. Razstava bo na
led do 26. novembra.
V	Gimnaziji center Celj
organizaciji Limita Štore,
stavlja Jasmina Trajkoski-\
leski.
V	Pokrajinskem muzej
Celju je ponovno na ogled i
stava Rifnik in njegovi zakl
Na ogled bo do 15. rti;
1997.
V	Knjižnici v Šentjurji
odprta razstava slikarke Si
ne Kiraly-Moss.
V	Hermanovem brlogi
Celju je na ogled razstava
konjiček.
V	Mestni galeriji Rienu
Slovenskih Konjicah je od
nedelj ka odprta razsi
Punčke našega otroštva,
ogled bo do 15. novembra.
V	gostišču Firšt v Logai
dolini do konca novembra
stuje Pokrajinski muzej C;
z razstavo Lov na grafič
upodobitvah.
V	avli Razvojnega cer
Celje razstavlja Božo Rupči
V	menjalnici Eko pool
Celju do 5. decembra razsi
Ija Toni Mohar.
i OSTALO
V	Knjižnici Laško bo ji
v petek ob 18. uri, predava
dr. Jožeta Mačka o vinogr
niški preteklosti laške okoli
ter Jureta Krašovca o ljuds;
pesmih o vinu.
V	Domu kulture v Vele
bo drevi ob 19. uri kulti
večer s Tino Trampuš, ki bc
diapozitivih predavala o M(
ki.
V	Levstikovi sobi Osred
knjižnice v Celju bo v po
deljek ob 17. uri, predava
dipl. ing. pokr. arh. Alei
Kolšek z naslovom Stari g
ski parki in vrtovi, v okv
Univerze za III. življenjsko
dobje.
KINO
Union od 7. do 13.11. obii
18.30 in 21. uri-ameriški f::
Fenomen; Mali Union od 7.
13.11. ob 20. uri ameriški fi
Ne zaljubi se, ko si že mrti
Metropol od 7. do 13.11.
16.30 ameriški film Moj pr;
telj Flipper in ob 18.30
21.15 ameriški film Dan ne(
visnosti.
Kino Žalec 7.11. ob 20.
ameriški film Othello, 8.
10.11. ob 20. uri ameriški fi'
Zoe do groba, 9.11. ob 20. i
10.11. ob 18. uri pa ameri
film Poštar.
Kino Dobrna 9. ob 19. i
10.11. ob 17. uri ameriški fi'
V objemu s tujcem.
Kino Vojnik 10.11. ob 18.'
ameriški film Twister.
Kino Šentjur 8.11. ob 10.
ameriški film Alcatraz.
Knez v Šentjurju
v Ipavčevi hiši v Šentjurju bodo danes, v četrtek, -
novembra, odprli razstavo akademskega slikarja Jane^
Kneza. Gre za nagrajenca mednarodnega grafičnega bienal
v Ljubljani, dobitnika Župančičeve nagrade mesta Ljubljana
zlate medalje in diplome na Intartu v Vidmu-Udinah te
Beneškega orla v Benetkah. Prireditev bo ob 18. uri,
kulturnem programu pa bosta nastopili flavtistka Alenk
Goršič in violinistka Petra Arlati. Razstava bo na ogled do S
decembra.
AKTUALNO
19
Zakaj krave niso skleroticne?
»Kdor se zadnji smeje, se smeje najslajše.« Tako prehranjevalci s surovo hrano odgovarjajo tistim, ki se jim posmehujejo. Zgodbe o ozdravitvah in zdravju, ki dajejo misliti
2a vselej se odpovedati
jstnemu zrezku, krompirč-
^ v tej ali oni izpeljanki,
jječi goveji juhi z rezanci,
islemu zelju v družbi peče-
ice, špagetom, na debelo pre-
(jm s takšno in drugačno
mako, kosu torte, sladoledu,
jvi, dobremu vinu in vsej
jtali kulinarični druščini, ki
jio je vajeni vse življenje in
,vsak na svoj način čislamo
,r jo celo uvrščamo med po-
»bne vrste kulturo? Ne, to pa
.ne, saj nisem nor!
Takšne so še najbolj blage
ipombe absolutne večine Iju-
, ki jemo »normalno«, na pre-
:anjevalne navade tistih, ki je-
3 zgolj sadje z nekaj malega
.'lenjave in orehov, vse skupaj
a izključno v surovem stanju.
3 so presnojedci oziroma sad-
jedci, ki jih je sicer malo, toda
;leta v leto več, zlasti v zahod-
em delu Evrope. Po približni
:eni jih je v Sloveniji okoli
etsto, od tega na celjskem ob-
ločju dvesto. V Ljubljani delu-
i društvo za presno prehrano,
Celju pa so se pred kratkim
irali presnojedci s tega ob-
nofja in njih simpatizerji. V
joste so povabili posameznike
zraličnih delov Slovenije, ki so
f nekoč hudo bolni, danes pa
I zdravi ko dren in polni živ-
'njske energije. In predvsem
'aležni tistim, ki so jim poka-
ili pot naravnega, to je presne-
1 prehranjevanja in srečnega
vljenja.
Idejni vodja celjskih presno-
dcev je Marjan Videnšek iz
)jnika, ki želi na nek način
Iružiti prehransko enako mi-
eče ljudi z našega območja, ki
na tak način lažje premago-
ili številne prepreke, ki vsa-
)dnevno stojijo na poti njiho-
!ga bivanja v civilizaciji, ki
isega zgolj na kulturo »meš-
inskega« prehranjevanja. Žal
njihova drugačnost deležna
5 le neodobravanja in ostrih
itik, ampak tudi žaljivk in
3smehovanja ter označevanja
travojedci, travožeri in podob-
ami izrazi. Samo zato, ker so se
iločili jesti nekuhano, od ma-
re narave dano hrano. Tak-
sni ponavadi odgovorijo s sta-
' niodrostjo, da se tisti, ki se
'dnji smeje, najslajše smeje.
' človek bi jim celo verjel, ko
J^ne poslušati njihove življenj-
zgodbe in izkušnje s pre-
sni načinom prehranjevanja.
Nekoč hudo bolni, nekateri
■lo že odpisani, so danes zdra-
'• Nekateri so leta in leta s
'bletami zaman preganjali šte-
'ne bolezni, pa jih je uspela
^zdraviti edinole narava. Med
^^snojedci je neverjetno veliko
^ortnikov, -tudi maratonci so
'^d njimi, sploh pa so to ljudje,
' izžarevajo pozitivno energi-
!■ eno samo veselje do življe-
Med temi srečneži, zlasti
^^imi, ki se na tak način že dlje
^sa prehranjujejo, ni niti ene-
ki bi se mu bilo treba obre-
menjevati s prekomerno tele-
jo težo, ta se pri vsakomur
'^Ije okoli idealne. In na čem
^'oh temeljita filozofija in na-
^ prehranjevanja sadjejedcev?
Naravno in
»meščansko«
Izhajajoč iz dejstva, da je na-
rava naša najboljša učiteljica, ki
je obenem tudi nezmotljiva, tr-
dijo, da je sadje z manjšo količi-
no zelenjave in orehov temeljna
človeška hrana. »Saj vendar za-
došča, da se ozremo po rastli-
nojedih živalih. Iz česa pa volu
zraste zrezek, ki si si ga morda
prav danes s tolikšnim užitkom
privoščil! Ali tudi on je beljako-
vine, jajca, kuhano hrano, ka-
vo, čokolado itn? Samo iz eno-
stranske trave si živina dela svo-
je beljakovine in to najboljše
kakovosti. In če ti vol kot primer
ne zadošča, kaj potem meniš o
slonu in njegovi orjaški mišični
kostni masi, ki ob samih zele-
nih vejah živi dvesto let? Prav
čudno bi bilo, če bi človek, ta
krona stvarstva, ne bil prav tako
sposoben iz preprostih' živih
rastlin ustvariti svojih telesnih
beljakovin. Pravzaprav bi moral
to znati celo bolje, saj ima v
primerjavi z živalmi razum in si
torej zna sam izbirati hrano.
Toda njegov duh seže le do
kuhinjskega lonca, ob katerem
je degeneriral in ponorel... Člo-
veku so vtisnili pečat milijoni
let hranjenja s presno naravno
hrano, prilagojen je na takšne
surove molekule. Tudi njegovi
geni se kljub kuhani hrani niso
skoraj nič spremenili. Šele
ogenj in kuhinjska posoda, lo-
nec in orodje, so temeljito spre-
menili prvotne prehrambene
snovi, posledice pa so degene-
racija in bolezni... In kako dol-
gih je milijon let? Vzemimo za
primerjavo petdeset let starega
človeka. To pomeni, da je deve-
tinštirideset let in deset mese-
cev jedel rastline in šele dva
meseca tudi meso in kuhano
hrano. Dva meseca od petdese-
tih let! Prav gotovo boš ob tej
primerjavi spoznal, da smo po
svojih genih, svoji dedni zasno-
vi, še vedno povsem prirejeni za
svežo hrano. Sadje in zelenjava
v svoji nespremenjeni celostno-
sti nista nekakšna modna hra-
na, sprevrženost ali nenavadna
receptura, ki naj bi človeku po-
magala hujšati, temveč je to raj-
ska hrana, kateri smo se prila-
gajali štiri milijone in petsto
tisoč rodov. Če se torej držiš
izvirne prehrane, presne in sve-
že, nepredelanih sadežev in ze-
lenjave, se torej ne izpostavljaš
nikakršnemu tveganju. Nevar-
nost namreč preži nate v »meš-
čanski« prehrani s kuhinjskim
loncem, katerega vsebina je
razkuhana in močno spreme-
njena. Kuhanje popolnoma uni-
či življenje in vitalnost hrane,
praktično od nje ostane le pe-
pel, mrtva snov...« navaja avtor
knjige z naslovom Hočeš biti
zdrav? Proč s kuhinjskim lon-
cem! Helmut Wandmaker. Ta
njegova knjiga je v Nemčiji pov-
zročila pravo senzacijo in je po-
stala mejnik v zgodovini razi-
skovanja pravilne prehrane.
Bolni, odpisani,
zdravi
Na srečanju sadjejedcev v Ce-
lju, ki je potekalo pod pokrovi-
teljstvom podjetja Sadex d.o.o.
iz Celja, smo slišali številne
zgodbe, ki so jih privrženci tak-
šnega načina prehranjevanja pri-
povedovali v živo. Večina njih je
bila nekoč zelo bolnih in jim je
bila odločitev za presno hrano
samo še zadnja bilka, za katero
so se lahko oprijeli, ko so se leta
in leta brezuspešno zdravili z
medikamenti in najrazličnejši-
mi drugimi terapijami uradne
medicine in tim. alternativcev.
Med sadjejedci so tudi takšni, ki
so že vedeli, da je njihova bole-
zen neozdravljiva in da so jim
leta, meseci življenja šteti. V
močno skrajšani inačici navaja-
mo le nekaj teh pričevanj:
Tone (65) iz Celja, je eden
najstarejših vegetarijancev in
presnojedcev v Sloveniji: »Zdaj
je minilo že šestnajst let od
moje ozdravitve zgolj ob surovi
hrani, pred tem pa sem bil že-
lodčni bolnik s hudimi krvavi-
tvami. Potem sem zbolel še za
cirozo jeter, ki sem si jo pozdra-
vil zgolj z regratom, pa za levke-
mijo in imel sem izredno pove-
čano vranico. Za nameček sem
že od mladih let bolehal za
revmatizmom in putiko. V graš-
ki bolnišnici so mi kar lepo
povedali, da ozdravitve ne bo in
da naj se pri petdesetih letih
invalidsko upokojim. Nekega
dne pa sem na graškem knjiž-
nem sejmu zagledal knjigo z
naslovom Življenje brez bolez-
ni Ernsta Giinterja in začel žive-
ti drugače. Potem sem začel
iskati in prebirati še druge knji-
ge evropskih zdravilcev in na
koncu pristal pri popolnoma
surovi prehrani. In bolezni so,
ob nekajkratnem daljšem po-
stu, pričele druga za drugo po-
stopoma jenjavati in izginjati. V
času mnogih bolezni sem tudi
kar na hitro in mnogo prezgo-
daj osivel. Vidite, danes imam
spet svojo nekdanjo barvo las...«
Bojan (46) iz Kranja: »Po
štiridesetem letu so se mi začeli
majati in izpadati zobje, imel
sem pogoste glavobole, rdeče
izpuščaje po rokah, mučil me je
seneni nahod in še bi lahko
našteval. Po dveh letih uživanja
zgolj presne hrane, 80 odstot-
kov sadja, 10 odstotkov zelenja-
ve in 10 odstotkov semen, sem
zdaj zdrav, zdrava pa je tudi
moja žena Anita, ki se enako
prehranjuje in ki mi je pred
kratkim rodila zdravega in
krepkega sinka. Žena je pred
dvema letoma tehtala 95 kilo-
gramov, danes jih ima 57. Bila je
tudi skoraj vse življenje slabo-
krvna, težave je imela s krčnimi
žilami, zdaj pa je tudi to minilo.
Pri sebi sem naštel, da sem si v
teh dveh letih pozdravil oziro-
ma izboljšal devetnajst najraz-
ličnejših bolezni, hib in lažjih
zdravstvenih nadlog. Je bil pa
začetek res težak, ampak se je
splačalo vztrajati...«
Jože (65), Gameljne pri
Ljubljani: »Pred leti sem imel
stalne težave z želodcem in pre-
bavo, pa toplega sonca nisem
prenesel, vselej me je močno
pekla in skelela koža. Zaradi
tega z ženo sploh nisva več
hodila dopustovat na morje.
Nekega dne sem v reviji Aura
prebral članek o prehranjeva-
nju s surovo hrano in prečišče-
vanju organizma s postom pa
sem še sam poskusil. Zdaj pre-
bavnih in želodčnih težav ni
več, z ženo pa sva letos prvič
zares uživala dopust ob morju,
jaz pa sem na soncu celo uži-
val...«
Helena (39) iz Celja, ki ima
letos za sabo že štiri maraton-
ske teke doma in na tujem,
enega celo 100 kilometrov dol-
gega: »Bolehala sem za pogosti-
mi anginami, težave sem imela
s sinusi ter pogostimi prehladi,
in to kljub ukvarjanju z mnogi-
mi zdravimi športi. Ob presni
hrani sem zdaj spet popolnoma
zdrava. Za 45-kilometrski mara-
ton v Logarsko dolino sem po
prvem letu takšnega prehranje-
vanja potrebovala enajst ur, lani
sem ga pretekla v devetih urah,
letos, ko so bile vremenske raz-
mere zelo slabe, pa le sedem ur
in 12 minut...«
Igor (32) iz Ljubljane: »Na
presni hrani sem dve leti. Pred
tem sem bi kar naprej zaspan,
brez volje, lenoben, koncentra-
cija je bila zelo slaba, imel sem
bolečine v prsnem košu. Za-
pravljal sem najlepša leta življe-
nja brez koristi. Danes sem spet
živ, aktiven, za spanje mi za-
doščajo tri do štiri ure...«
Daniel (47) iz Zreč: »Bil sem
športnik, veliko sem se gibal, a'
rad tudi jedel, predvsem je bila
to mesna hrana, kot se to poda
tudi bogatim poslovnim kosi-
lom. In tako mi je holesterol
narasel do številke 14,7, ob tem
pa so me začeli dajati še glavo-
bol, artritis in hemeroidi. Naj-
prej sem šel na vegetarijanstvo,
potem na presno prehranjeva-
nje. Pd šestih mesecih so težave
začele izginjati. Vmes sem ves
čas hodil na kontrole krvne sli-
ke, kri pa je bila vedno boljše
kakovosti, le na začetku mi je
sladkor malo narasel...«
Vika iz Celja je pripovedova-
la, kako je s surovo hrano poz-
dravila svojo (zdaj) osemino-
semdeset let staro mater, ki je
sprva takšno hrano odklanjala:
»Moja mama je bila še pred
štirimi leti nepokretna, tako re-
koč na smrt bolna, sklerotična,
vodenična, tehtala je čez 80 ki-
logramov in vsak dan uživala za
pest najrazličnejših tablet. Da-
nes je spet zdrava, veliko bolj
bistra in vitalna s svojimi 48
kilogrami. Živi brez tablet in
spet dela...«
Jožica (59) iz Celja: »Za pre-
sno prehranjevanje sem se od-
ločila zaradi bolne ih boleče
hrbtenice ter glavobolov Odkar
se zdravo prehranjujem, me ni
še niti enkrat zabolela glava,
skoraj vsak dan pretečem osem
kilometrov in počutim se, kot bi
bila stara trideset let...«
Verjeti - ne verjeti, posnemati
- ne posnemati? Uradna medici-
na se ob teorijah in praksah
presnega prehranjevanja zgra-
ža, sadjejedci pa se ob tem le
namuznejo, misleč: Kdor se
zadnji smeje, se smeje najslajše.
mmmmmm marjela agrež
Marjan Videnšek, ki je ob surovi hrani pregnal marsikatero
svojo zdravstveno tegobo, si prizadeva ljudi eimkih misli in
dejanj združiti in pripraviti program, ki bo zajemal osvešče-
valni, obveščevalni, izobraževalni in družabno-zabavni del.
Prvi poskus na Celjskem mu je lepo uspel in zdaj gre dalje.
20
AKTUALNO
Potresi vedno presenetijo
Slovenijo je prvič treslo leta 792. Potresov še vedno ni mogoče napovedati.	^
Potresni sunki 4, oktobra v okolici Žalca in
kasneje Šempetra, so dodobra »prestrašili«
večino ljudi, ki živijo na omenjenem območ-
ju, pa tudi izven njega. Letošnji potresi v
Sloveniji so se sicer začeli že v začetku
septembra, žarišča potresov so se nenehno
selila in »pristala« v Savinjski dolini.
Začelo se je v okolici Horjula, nadaljevalo
pod Storžičem, v Zasavju in Litiji. Na vrsto je
prišel Žalec s smerjo proti Gotovljam in Sv.
Jederti, kasneje v smeri proti Šempetru, čutili
pa so ga tudi izven tega obroča. Govorice so
bile vedno hujše, ker se prvi, močnejši, potre-
sni sunki niso povsem umirili, temveč se v
mnogo manjših stresih še vedno občasno po-
javljajo. Preplah je bil še toliko večji zaradi
bobnenja, ki je spremljalo prve potresne sun-
ke, kar sicer za večino potresov ni značilno.
Takšni potresi, imenovani brontid (kombinaci-
ja tresenja in zamolklega bobnenja), so značil-
ni prav za območje okoli Žalca in Kočevja,
zabeležili pa so jih že tudi na Braču.
Milijon na leto
Vsako leto je na našem pla-
netu približno milijon potre-
snih sunkov, od katerih je na
našo srečo velika večina šib-
kih in brez posledic. 30 tisoč
potresov je takšnih, ki jih čuti-
mo, vsako leto pa je najmanj
dvajset katastrofalnih potre-
sov.
Slovenija leži na območju,
ki je v celoti potresno ogrože-
no. Prvi potres so na območju
današnje Slovenije zabeležili
že leta 792, vendar ni podat-
kov, kakšne so bile njegove
posledice. 26. marca 1511 ob
dveh popoldne je prišlo do
prvega rušilnega potresa v
Sloveniji na idrijsko-cerkljan-
skem območju, v katerem je
umrlo 12 tisoč ljudi. Do 4.
aprila 1877 so zabeležili 26
potresov z veliko škodo ali
poškodbami, na omenjeni dan
pa se je treslo Laško, kjer pa je
šlo za »plitev« potres. 14. apri-
la 1895 je bil znameniti rušilni
potres v Ljubljani, v katerem
je bilo porušenih 10 odstotkov
vseh hiš, umrlo pa je na srečo
samo deset ljudi. Rušilni su-
nek je bil ob 20.17, ponovitev
v milejši obliki pa tri ure ka-
sneje. Na današnjem Celjskem
so bili kasneje močnejši potre-
si 20. novembra 1908 na loka-
ciji Celje-Trnovlje, 28. oktobra
1916 Gornji grad-Ljubno in 20.
junija 1974 na Kozjanskem
(ob 17.08 in 22.26).
Spremljanje
potresov
Renato Vidrih je svetovalec
vlade Republike Slovenije na
Upravi RS za geofiziko, sicer
pa se s to problematiko ukvar-
ja od leta 1980: »Poznamo tri
vrste potresov: udarne, vul-
kanske in tektonske, ki jih je v
Sloveniji 90 odstotkov vseh
potresnih sunkov. Udarni po-
tresi so značilni predvsem za
področje Krasa, medtem ko
vulkanskih potresov pri nas
ni. Normalni potresi so z glo-
bino žarišča do 70 km, sred-
njegloboki potresi z globino
od 70 do 300 km in globoki z
globino do 730 km. V Sloveniji
je večina potresov plitvih od 5
do 10 km, medtem ko so bili
vsi znani potresi na Celjskem
do globine 5 km. Potrese loči-
mo tudi na lokalne, bližnje in
oddaljene. Moč potresov meri-
mo po Richterjevi (sproščena
energija) in Mercalijevi lestvi-
ci (kakšni so odzivi potresa na
ljudi, naravo itd.), slednjo pa
je nadomestila takoimenova-
na MSK lestvica.«
Slovenija je v celoti »nagnje-
na« k potresnim sunkom in na
Upravi RS za geofiziko to na-
tančno spremljajo: »Imamo
mrežo potresnih opazovalnic
za beleženje vseh potresov. Ob
centru na Golovcu v Ljubljani
imamo skupaj sedem opazo-
valnic, čeprav bi jih za dobro
pokrivanje potrebovali 25. Za-
radi boljšega spremljanja nada-
ljevanja potresnih sunkov v Sa-
vinjski dolini, kar lahko do po-
polne umiritve po dosedanjih
izkušnjah traja tudi do dva me-
seca, smo prenosno opazoval-
nico montirali tudi v kleti lov-
skega doma na Rinki nad Go-
tovljami pri Žalcu. Sicer- pa
smo lani postavili dve novi
opazovalnici v Krškem in Do-
brini pri Loki pri Žusmu. Ob
Golovcu v Ljubljani imamo
izredno močno in natančno
opazovalnico tudi v Bistriškem
grabnu v Braniku nad Muto.
Čeprav nimamo dovolj opazo-
valnic, pa smo z našim delom v
samem vrhu te dejavnosti na
svetu, med dvajsetimi najbolj-
šimi. Veliko naredimo z last-
nim delom in znanjem, kajti
oprema hitro zastari, denarja
za novo pa je vedno premalo.«
Avtoceste niso
krive
Potresov se bolj ali manj
vsi bojimo. Renatu Vidrihu
smo o njih zastavili nekaj
pogostih vprašanj.
Lahko napoveste potres?
»Težko je napovedati vreme,
kaj šele potres. To je praktično
nemogoče.«
Vendar ponekod to posku-
šajo?
»Kitajci so poskušali z žival-
mi, zlasti konji, vendar so bili
neuspešni. Rusi napovedujejo
potres na podlagi sproščanja
rodona v prelomnih conah,
najdlje pa so prišli v ZDA s
postavitvijo mrež potresnih
opazovalnic. To bi radi naredi-
li tudi pri nas. Navkljub vse-
mu pa napovedovanje časa po-
tresa ni možno. Sicer pa tega
tudi ne nameravamo delati.«
Kako je s preventivo pri
gradnji objektov?
»Zlasti pri privatnih grad-
njah ne dajo kaj dosti na po-
tresno varnost in to ni prav.
Žal ne upoštevajo mnenj seiz-
mologov. Poseben problem pa
predstavljajo zgradbe starejše-
ga datuma.«
Na kakšnem temelju leži
Celjska kotlina?
»Takšnih temeljev je v Slove-
niji veliko in pod njimi se rada
sprošča energija, ki pa ne bo
presegla sedme stopnje. Torej
ni bojazni za kaj hujšega.«
Ljudje povezujejo z zadnji-
mi potresi delo v kamnolomu
v Arji vasi, gradnjo avtoceste,
napeljevanje plinovodov...
»To so premajhni posegi v na-
ravo, da bi povzročili potrese.«
Tako Renato Vidrih, ki |e za-
poslen v Upravi RS za geofiziko,
ki so jo ustanovili natanko pred
štiridesetimi leti, medtem ko so
prvo opazovalnico postavili že
dve leti po katastrofalnem po-
tresu v Ljubljani leta 1897. Ta je
delala do leta 1919, znameniti
ljubljanski Observatorij pa so
začeli graditi leta 1956.
Pod. zemljo se stanje zdaj
umirja.
TONE VRABL
Renato Vidrih.
Jubilejni pohod
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje pripravlja org^i
zirani avtobusni prevoz na jubilejni 10. množični pohod
Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki bo v soboto,
novembra. Start pohoda bo med 6. in 9. uro na Valvasorjev,
trgu v Litiji. Stroški prevoza do Litije in nazaj znašajo K
tolarjev, prijave pa zbirajo pri ZŠAM Celje, Slomškov trg i.
Maratonci na 6.
Sciiwabisclie alb maraton
26. oktobra je bil v Schvva-
bische Gmundu 6. Alb mara-
ton, drugi maraton Evrocupa
supermaratona 96/97, v dol-
žini 44 km in z 1.040 m vi-
šinske razlike.
Poleg navedenega maratona
za Evrocup supermaraton šte-
jejo še 100 km-maraton Biel -
Švica, ki je bil 7 in 8. junija in
65-km Supermaraton Renn-
steiglauf - Nemčija, ki bo 25.
maja 1997 v Eisenashu.
Društvo maratoncev in po-
hodnikov Celje je preko Biela
vzpostavilo stike z organiza-
torji navedenega maratona, ta-
ko da so se ga člani društva
udeležih že drugič. Letos pr-
vič pa so se tudi udeležiU Ma-
ratonskega pohoda Celje-Lo-
garska dolina predstavniki
oziroma maratonci iz Schvva-
bischa Gmunda. S tem druš-
tvo postopoma uresničuje svo-
jo dolgoročne gilje, da bi se
Maratonski pohod Celje-Lo-
garska dolina vključil v Evro-
cup supermaratona. Člani
društva so bili zelo preseneče-
ni, ko so v športni hali, kjer je
bil osrednji prireditveni pro-
stor, zagledali plakate in o«;
propagandni material M
tonskega pohoda Celje-Lo
ska dolina, kar je dokaz, d
sodelovanje z organizat
Schwabische alb maratoni
na zelo visoki ravni.
Maratona so se udeh
Dragica Tratnik, Anica (
paruš, Ivan Valenčak, Fr
Tratnik, Milan Birsa in I,
Žaberl. Kljub temu, da je
raton zelo zahteven, saj itk
jo udeleženci v šestih ui
poleg dolžine 44 km, prei
gati še 1.040 m višinske tč
ke, so maraton vsi uspe
končali. Najhitrejši od ud
žencev iz Celja, je bil I,
Valenčak s časom 4 ure,
minut in 16 sekund.
NASI KRAJI IN UUDJE
Poletje v Celju,
knežjem mestu
organizatorji prireditev
»oletja v Celju, knežjem me-
tu so v ponedeljek na slove-
neni sprejemu v prostorih
ijenovljenega Celjskega do-
na več kot uspešen oceni-
i letošnji prvi poskus polet-
,ega festivala v mestu ob Sa-
,jnji. Hkrati so se za denar-
,0 podporo zahvalili tudi
tevilnim sponzorjem, saj
,rez njih v Celju letošnje po-
gtje zagotovo ne bi bilo toli-
ko prireditev.
^ I, - '
Nosilci letošnjega Poletja v
;elju, knežjem mestu so bili v
lodelovanju z mestno občino
n posebnim organizacijskim
)dborom v podjetju Fit-media,
a Poletje '97 pa je za koordina-
orja programov izbran Zavod
a kulturne prireditve Celje. V
avodu so s prvimi prireditva-
ni začeli konec osemdesetih
et, nadaljevali pa, odvisno od
lenarnih danosti, do predlani.
ko je poletno Celje za dve leti
zamrlo. Za prihodnje leto - ta-
ko je bilo slišati v ponedeljek -
se obeta še bogatejši in pestrej-
ši program poletnega festivala,
okvirne programe zanj pa so
predstavili v Fit-medii, Zavodu
za kulturne prireditve Celje in
Muzeju novejše zgodovine,
kjer bodo ponovno pripravili
otroški program poletnih prire-
ditev.
Za Poletje v Celju, knežjem
mestu '97 večjo denarno pod-
poro obljubljajo v Mestni ob-
čini Celje, po zagotovilih žu-
pana Jožeta Zimška naj bi iz
proračuna za poletni festival
odmerili vsaj 6 milijonov tolar-
jev. Letošnjih poletnih priredi-
tev v mestu ob Savinji ne bi
bilo moč izpeljati brez števil-
nih sponzorjev ter petih gene-
ralnih sponzorjev: Kovinoteh-
ne. Cestnega podjetja Celje,
Zavarovalnice Triglav, Ingra-
da in Centra Interspar.
IS
Nov telefonski imenik
Od ponedeljka, IL novembra, bo v prodaji Telefonski
imenik Slovenije 1996/97.
Nov telefonski imenik bo naprodaj v vseh trgovinali Telekoma'
Slovenije in v vseh slovenskih poštah, izšel bo v šestih knjigah
tema računalniških disketah in CD-romu. Vodstvo Telekoma
Slovenije bo nov imenik podrobneje predstavilo jutri, v petek.
Pohištvo Karo v otroških očeh
^ podjetju CRI Celje so v sodelovanju z Muzejem novejše
Zgodovine Celje v ponedeljek odprli razstavo »Pohištvo Karo
''očeh otrok«.
•Razstavljena dela, ki so v občasnih razstavnih prostorih
Muzeja novejše zgodovine Celje na ogled do petka, 8. novem-
med K), in 17. uro,-so prispevali otroci iz vse Slovenije. V
'^delovanju z otroško revijo Ciciban so namreč organizatorji
^Zstave slovenske malčke pozvali, naj narišejo, kakšno pohiš-
si želijo. Odziv otrok je bil precejšen, za razstavo pa so
^eveda izbrali najlepše risbice in ob zaključku razstave, jutri, v
^^^ek, bodo avtorji najboljših prejeli tudi lepe nagrade, izbrane
^Pohištvenega programa Karo.
občasnih razstavnih prostorov v Muzeju novejše zgodovi-
^^ je v teh dneh opremljen tudi z igrali podjetja CRI, tako da se
3nko najmlajši obiskovalci tudi poigrajo. Pokroviteljstvo nad
^2stavo je prevzel župan Mestne občine Celje Jože Zimšek, ki
jutri nagrajenim avtorjem tudi razdeUl praktične nagrade,
'Ponzor razstave pa je Kinopodjetje Celje.	IS, Foto: GK
Smoletovo veselje pred martinovim
V Smoletovi gorci na Sladki Gori, v pokrajini vinske trte
Lepoto Sladke Gore, enega
najlepših krajev na Šmar-
skem, opevajo pesniki. Vino-
gradnik Slavko Smole je tu-
kaj doma, tu živi in dela. Z
ženo Milko vabita goste v
Smoletovo gorco, na izletniš-
ko turistično kmetijo. Njuna
domačija je v Polžanski vasi,
dva kilometra proč, gosti pa
prihajajo v gorco, manj kot
kilometer nad znamenito ba-
ročno cerkvijo.
V	zaselku Sopot, kjer je gor-
ca, je v tem času najlepše.
Narava je odeta v vse mogoče
barve, povsod je slišati pesem
klopotcev. V dolini je najlepša
slovenska baročna cerkev, z
dvema zvonikoma, nad gorco
podružnica Sv. Mihel, v dalja-
vi Sv. Ema nad Atomskimi to-
plicami ter Hrvaško Zagorje.
Povsod so vinogradi. V cerkvi
je izjemno bogastvo sloven-
skega baroka, zunaj bogastvo
daleč slovitih sladkogorskih
vinogradov. Ljudje prihajajo
na Sladko Goro že stoletja,
najprej kot romarji, danes tudi
kot številni izletniki. Med nji-
mi so tujci, saj je baročni biser
zanimiv za goste bližnjih
zdravilišč.
V	davnem času sta prišla na
Sladko Goro, kjer sta kupila
kmetijo, stara starša Slavka
Smoleta, iz šentjurske okoHce.
Pri Ozimekovih, kot je hišno
ime, je začel z vinogradniš-
tvom stari oče, nadaljeval je
sin, danes pa priseljenčev
vnuk, Slavko Smole. Skupaj z
ženo Milko, ki se je primožila
s Planine nad Šumikom, s Po-
horja. Kdo od Smoletov sinov
bo nadaljeval? Najstarejši Mir-
ko je star 11 let, Mitja 9, Alen 7
let. Vsi so še osnovnošolci,
vendar radi pomagajo pri de-
lu.
»Nismo veliki vinogradni-
ki,« pravi gospodar. V doma-
čem vinogradu je 2500 trsov.
Tod je največ laškega rizlinga,
med novimi sortami imajo
sauvignon, beli pinot, franki-
njo... S srednjemajhno ali
srednjeveliko kmetijo kot je
Smoletova je težko preživeti,
zato se marsikdo ozira po do-
datnem zaslužku. Smoletovi,
ki so se povsem posvetili kme-
tijstvu, so se odločiH za turi-
zem, svoj pridelek prodajajo
doma, brez posrednikov. Pri
načrtovanju poslopja, turistič-
ne gorce, so upoštevali smer-
nice dr. Janeza Bogataja, zato
je lepo urejeno. Notranjščina
je v znamenju vinske preše,
nad mizami so fotografije iz
vinogradniške preteklosti. Do-
mače dobrote Smoletovih, ki
jih ponudijo na mize, tako še
bolj teknejo. Žal le za zaklju-
čene družbe (za največ 45 lju-
di), po naročilu, saj stalno ži-
vijo v Polžanski vasi. Gosti
praznujejo v Smoletovi gorci
družinske praznike, pa za-
ključke, se veselijo na izletih
ali romanjih. »Veseli smo, ker
se gosti vračajo, tisti, ki so že
bili pri nas, pripeljejo še dru-
ge. To je najboljša reklama.«
Vinogradniške površine na
Sladki Gori niso velike, le str-
me so. Tukajšnja vina hvalijo,
dobro so ocenjena. Slavko
Smole opozarja na napredek v
kletarstvu, zlasti v zadnjih
dveh letih, kar vodi k visoki
kakovosti vina. Letošnje mar-
tinovo pričakuje z zadovoljs-
tvom. »Srednje dobra letina.
nad pričakovanji,« ocenjuje
pridelek v vinogradu. Čez leto
je nagajalo slabo vreme, tisti,
ki so s trgatvijo potrpeh, se
veselijo dobrega pridelka.
Smoletovim so med letošnjo
trgatvijo pomagali prijatelji in
sorodniki, zaključili pa so z
dobro voljo. Slavko Smole pra-
vi, da je bila pozna trgatev
lepa. Trs in grozd postaneta
drugačna, grozdje sladko, na-
rava posebno lepo obarvana,
obiralci zelo veseli. Smoleto-
vim je vinograd v največje ve-
selje, čeprav delo ni lahko.
»Vinograd ima svoj čar. Potem
ko se z njim naučiš živeti, ga
vzljubiš. To vedo vsi vinograd-
niki, sicer te strme površine
ne bi bile obdelane.«
Smoletovi živijo torej v le-
pem, zanimivem kraju. Slavko
Smole ne pozabi omeniti da-
nes redkih, s slamo kritih
kmečkih hiš, ki goste posebej
zanimajo. Pa bližnji rotovž v
Lembergu seveda, kjer so bika
v turn vlekli. V gorci je povedal
šalo o Lemberžanih, kako so
cerkev širili: zunaj so določili
do kod jo bodo širili, na kole so
nataknili suknjiče. Potem sp se
v cerkvi porazdelili ter tiščali
zid navzven. Med vso to lem-
berško muko je tat zunaj po-
kradel suknjiče. Ko so se Lem-
beržani v cerkvi utrudili, so
poslali nekoga pogledat kako
daleč so s širitvijo cerkve. Do-
volj je, suknjiči so že pokriti,
jim je prišel povedat najpamet-
nejši Lemberžan.
BRANE JERANKO
Milka in Slavko Smole živita in delata v okolici Sladke Gore,
v vinogradniški pokrajini.
Drugačnost in zavarovanje
Center za socialno delo Celje in Društvo za lepše življenje z
epilepsijo v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravljajo
okroglo mizo z naslovom Drugačnost in nezgodno zavaro-
vanje.
V petek, 15. novembra ob 18. uri, se bodo v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju zbrali strokovnjaki s področja
epilepsije, medicine dela in drugih vej medicine ter predstav-
niki šestih najuglednejših zavarovalnic v Sloveniji. Cilj okro-
gle mize je enakopravna možnost zavarovanja vseh ljudi v
Sloveniji, tudi drugačnih, saj se sedaj pri ljudeh z »življenj-
sko hibo«, kot so na primer epilepsija, sladkorna bolezen ali
prizadetost na vidu, zlasti pri nezgodnih zavarovanjih pojav-
lja vrsta problemov.	MBP
Odprto prvenstvo v taroku
26. oktobra so v prostorih Celjskega sejma v Celju odigrali
II. zaporedni turnir v taroku za sezono 1996/97. Tekmovanje
so podprla podjetja Eurotrade Ljubljana, Celjski sejem Celje,
Pivovarna Laško in Tiskarna Koštomaj Celje.
Prvenstva so se udeležili igralci iz širšega štajerskega območ-
ja. Prvo mesto je osvojil Rajko Krajnc iz Celja, drugo Tone
Janič, prav tako iz Celja, tretje mesto pa Robi Gregorin iz
Laškega.
Naslednje tekmovanje bo predvidoma 23. novembra v Laš-
kem. Informacije dobite po telefonu (063) 484-200.	TO
Sklad stavbnih zemljišč občine Celje razpisuje na osnovi 52.
in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS,
številka 18/84)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo ene
poslovno stanovanjske hiše v zazidalni soseski Lava
(Uradni list RS, številka 49/95).
Zazidalni pogoji objekta so razvidni iz prostorsko izvedbenega
načrta, ki je interesentom na vpogled pri Zavodu občine Celje za
planiranje in izgradnjo, Trg Celjskih knezov 9, Celje.
Natečaja se lahko udeležijo pravne in fizične osebe.
1.	Pisne vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi natečaja.
2.	Ponudniki morajo vložiti pisno vlogo na naslov: Zavod občine
Celje za planiranje in izgradnjo, Trg Celjskih knezov 9, Celje.
V vlogi morajo nedvomno izjaviti, da sprejemajo vse razpisne pogoje
in priložiti potrdilo o plačani varščini, dokazilo o stanovanjskih
razmerah, številu družinskih članov, potrdilo o državljanstvu, o
opravljanju mirne dejavnosti.
Varščina znaša 10% od skupne vrednosti stavbne parcele,-vplača
pa se na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Celje, številka
50700-654-112.
Vplačana varščina se šteje kot delno plačilo cene stavbnega
zemljišča oziroma se ponudniku vrne, če mu parcela ni dodeljena.
3.	Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo obravnavala vse v
roku prispele vloge v 10. dneh po zaključku razpisa.
4.	Stavno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema {UI. SRS 2/
85) oddano tistemu ponudniku, ki bo po pogojih zbral največ točk.
5.	V ceni stavbne parcele je zajeta odškodnina za pravico uporabe
zemljišča, stroški priprave in opreme stavbnega zemljišča s sekun-
darnimi napravami vodovoda, kanalizacije, elektro in plinskega
omrežja ter ceste. Cena je izračunana na dan 30.9. 1996 in se
valorizira na dan sklenitve pogodbe s statističnimi indeksi - Proi-
zvodnja gradbenega materiala.
6.	V ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namembnosti
kmetijskega zemljišča niti davek na promet nepremičnin niti prispev-
ki za priključitev na vodovod, plin, kanalizacijo in elektroenergetsko
soglasje.
7.	Nastop posesti na razpisnih stavbnih zemljiščih oziroma primo
predaja parcele bo možna po podpisu pogodbe.
8.	Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 30 dni
po zaključku natečaja. O izidu natečaja bodo ponudniki pisno
obveščeni.
9.	Rok za plačilo stavbne parcele je 15 dni po podpisu pogodbe.
Plačilo je lahko izvršeno v gotovini ali z bančnim kreditom.
10.	Investitorji so dolžni zgraditi objekte do III. gradbene faze v roku
pet let po nastopu pravice uporabe. Po preteku tega roka lahko
upravljavec stavbnega zemljišča odvzame zemljišče ob enakih
pogojih, kot ga je dodelil. Vplačana varščina se v tem primeru vrne.
11.	Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnih
dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljene pravice po tem natečaju nosi
investitor
12.	Predmet tega natečaja je stavbno zemljišče,
parc.št.soseska površina cenazemlj. komunal.ureditev SIT
del 679/10
del 674/2 Uva pribl. 825 4.392.630,00 4.015.662,00
22
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Inšpekcija kriva
za nehumane
prevoze
V vsej zgodovini slovenske
televizije smo prvikrat gledali
dokumentarne filme o groz-
ljivem trpljenju živine na to-
vornjakih in vagonih. Hvala
voditelju Tednika in novinar-
ki, ki sta uvrstila to prepričlji-
vo oddajo.
Slišali smo republiškega ve-
terinarskega inšpektorja dr.
Jerneja Leniča, da nima nika-
kršnih sporočil o nehuma-
nem transportu živine. Nje-
gov ignorantski pogled, da tu-
di ljudje trpijo, če niso »nalo-
ženi« po predpisih, je vse ob-
sodbe vreden. Na Fernetičih
letno pogine do pol milijona
glav živine, kar ni nič čudno,
saj tam delata zgolj 2 veteri-
narja namesto 14.
Zgrozimo se potem lahko,
kaj se dogaja na prehodu Dol-
ga vas, kjer prestopi mejo let-
no 18 tisoč tovornjakov. G.
Lenič sploh govori zgolj o
tem, kako je živina naložena,
čeprav še kako dobro ve, da
traja pogreb živali po več dni,
ta čas pa se pohodijo, ranijo
itd. Leta 1994 so v vagonu
vlaka, ki je prišel iz Nemčije,
na Jesenicah ležale 4 mrtve
pohojene krave in jih niso
raztovorili, ampak pustili do
Kopra. Je to veterinarska eti-
ka, g. Lenič?
Prikazane prizore so torej
snemali s skrito kamero tuji
snemalci, ki jim ni vseeno, kaj
se godi med živinskimi trans-
porti tudi pri nas. Lahko si
mislimo, kako tujina gleda na
Slovenijo. Koristno bi bilo, da
bi taka komisija, kot je bila na
Fernetičih, Dolgi vasi in jeseni
v koprski luki, prišla v Slove-
nijo še enkrat in si ogledala
žalostno stanje brezdomih ži-
vali in posnela tudi revščino
Milene Močivnik in to, da ni-
ma Slovenija nobenih zave-
tišč za najdene živali.
Zato je nujno, da čimprej
Slovenija pride v Evropski
unijo, da bodo živali zaščite-
ne po predpisih, ki jih bo mo-
rala Slovenija sprejeti in spo-
štovati. Če bomo ostali na
Balkanu, se bo mučenje živali
nadaljevalo.
MELITA FURLANI,
Celje
Brez
umetnoshie
vzgoje
Nekaj vprašanj Predmetni
kurikularni komisiji, ki je ce-
lotno umetnostno področje
izrinila iz obveznih vsebin v 7.
in 8. razredu osnovne šole.
Ali se zavedate, da ima
vsak otrok pravico do urav-
notežene izobrazbe v času,-
ko se osebnost otroka šele
razvija? Šola je dolžna vzpod-
bujati učence, da se čim bolj
individualizirano razvijajo v
smislu intelektualnih in tele-
snih zmožnosti. Pri likovni
vzgoji je individualnost ena
najpogostejših obUk dela. Tu
je vsak otrok lahko uspešen.
saj ni ene same rešitve iste
naloge, ampak jih je toliko,
kot je učencev.
Pri pouku v 7. in 8. razredu
se učenec uči razumeti lepoto
(likovno teoretske zakonito-
sti). Ali se ne zavedate, da je to
znanje danes potrebno? Spo-
sobnost vizualnega komunici-
ranja se danes zaradi tempa
razvoja, potrebe po hitrem po-
sredovanju sporočil, postavlja
ob bok verbalnemu sporoča-
nju, industrija potrebuje celo
paleto novih poklicev, ki zah-
tevajo znanje s področja vi-
zualnih komunikacij. Kako jih
bodo spoznali, če ne bo tega
predmeta v obvezni OŠ?
Velik del industrije bi lahko
živel po zaslugi dobrega obli-
kovanja! Tako pa ugotavlja-
mo, da ni več mojstrov rez-
barjev, kovačev, premalo je
restavratorjev... Še stare kul-
turne dediščine ne zmoremo
negovati!
Zakaj izginjajo umetniški
predmeti iz naših cerkva? Saj
jih ne znamo ceniti in varova-
ti! Zakaj romajo naše starine
v Avstrijo in Nemčijo po čud-
nih poteh? Kako pa znajo sta-
rine obnoviti in jih negovati
drugod!
Ali res ne bomo smeli nau-
čiti mladega človeka spošto-
vati in varovati svojo kulturno
dediščino? Se bomo prepustili
industriji kiča, ki bo takoj za-
polnila prostor s svojo agre-
sivno, ceneno in umetniško
dvomljivo proizvodnjo, ker
ne bomo poznali pravih vred-
not umetnosti? Ali bomo na
izlete hodili le v razne Garda-
lande in Disneylande? Kakšna
bo evropska kultura, če vsak
narod ne bo znal ceniti in
varovati svoje lastne?
Ali ni že dovolj ena boleča
izkušnja, ko je umetniška de-
javnost izginila iz girnnazij?
Predmet zgodovine umetno-
sti je v gimnazijah le eden od
predmetov, ki se ga mora
srednješolec naučiti, pone-
kod tudi ob slabi slikovni do-
polnitvi, ne da bi pri tem tudi
sam odkril nekaj lepega.
Ugotavljajo, da je raven
pouka likovne vzgoje v Slove-
niji dosegla neko kvaliteto v
primerjavi z drugimi. Zahvala
velja permanentnemu izobra-
ževanju učiteljev s strani uni-
verz, požrtvovalnemu delu
učiteljev, ki v skupinah s 30
učenci še zmorejo voditi us-
tvarjalen proces, kjer učenci
radi ustvarjajo!
Kakšno strokovno razlago
bo podala PKK k vsemu temu,
ali je glas ljudstva res nepo-
memben? Ali nimajo člani
PKK tudi imena in priimka? Ali
se ne zavedate, da je večina
otrok povprečnih? Uvajanje še
enega tujega jezika kot obvez-
nega bo imelo za posledico, da
še tega, ki se ga uče, ne bodo
znali. Naj znajo vsaj enega ak-
tivno, drugega pa jim ponudi-
mo kot fakultativnega, za bi-
strejše. Ali mislite, da bo otrok
srečen, če se bo moral učiti še
več, kot se mora sedaj?
MARLENKA DREVENŠEK,
likovni pedagog,
Celje
POHVALE,
ZAHVALE
Mesec požarne
varnosti
V	mesecu požarne varnosti
so bila prostovoljna gasilska
društva zveze Zreče - Vitanje
zelo delovna.
Pripravili so dve vaji za člane
vseh društev v obeh občinah in
to v petek, 18. oktobra in v
soboto, 26. oktobra. Obeh vaj
so se udeležile desetine vseh
društev v obeh občinah. Vaji
sta po njihovih ocenah zelo
dobro uspeli, ogledalo si jih je
veliko ljudi.
V	društvih so organizirali
tudi tekmovanje mladih gasil-
cev.
Funkcionarji v gasilskih
društvih, ki so odgovorni za
mladino, predvsem pa Anton
Cvelfar in Bogdan Marinkovič,
so obiskali učence v vseh šo-
lah v občinah, pa tudi otroke v
vrtcih. Govorili so jim o pome-
nu požarne varnosti in jih pou-
čevali, kako se varujemo pred
požari, kako naj jih prepreču-
jejo doma. Otroci so o tem
pripovedovali doma in tako
širše preventivno delovali.
Ob tem pa niso pozabili go-
voriti tudi o ekologiji, o varo-
vanju okolja, o čistoči, o odla-
ganju odpadkov...
V	šolah so organizirali tudi
pisanje nagradnih nalog na
temo: »Preprečujmo požare -
varujmo okolje«. Najboljše
spise bodo nagradili, za kar
so ustanovili posebno ocenje-
valno komisijo.
Lepo so organizirali tudi
dan odprtih vrat v gasilskih
društvih, ki se je v Zrečah pa
tudi v Vitanju raztegnil kar v
teden odprtih vrat. Prišlo je
mnogo mladine, pa tudi starši
so spremljali in pripeljali
mlajše otroke, ki so si ogleda-
li osebno opremo ter tehniko,
s katero posamezna društva
razpolagajo. Povsod so jim
pripravili krajša predavanja o
pomenu tedna tedna požarne
varnosti in o razvoju gasilskih
društev. V Vitanju so mlade
udeleženke zvozili z gasilski-
mi vozili na nogometno igriš-
če, kjer so jim prikazali upo-
rabo in delovanje najnovejše
cisterne.
Gasilcem lahko samo česti-
tamo za skrbno opravljeno
zelo koristno in humano delo.
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje
Šahistina
Vranskem
šahovski krožek šole Vran-
sko v Savinjski dolini je v sode-
lovanju z društvom šahovskih
mentorjev celjske regije prev-
zel organizacijo 2. kroga kadet-
ske šah lige celjske regije.
Tekmovanje se je odvijalo v
petek popoldne, 25. oktobra,
v večnamenskem prostoru
šole Vransko. Na tem tekmo-
vanju je sodelovalo 77 učen-
cev in učenk iz 14 šol celjske
regije. Potek tekmovanja so
ves čas budno spremljali nji-
hovi mentorji in sodniki.
Savinjska trgovska družba
in pekarna Brglez Vransko
sta omogočila vsem udele-
žencem dobro malico in tako
po svoje prispevala še za pri-
jetnejše počutje med tekmo-
vanjem, ki je bilo zaključeno
v poznih večernih urah. Po
razglasitvi rezultatov so se vsi
šahisti razšli v prijetnem raz-
položenju in v upanju, da se
zopet srečajo za šahovskimi
deskami v enaki zasedbi v 3.
krogu lige, konec januarja pri-
hodnje leto na šoli Dobrna.
B.R
Upokojenci V
vrtu spominov
Društvo, upokojencev Dol-
go polje sestavi vsako leto
program izletov, ki jih tudi v
celoti izvede. Glavni organi-
zator izletov je gospod Jakob
Majcen. Za vsak izlet se teme-
ljito pripravi, tako da nas med
potjo seznanja z geografski-
mi, kulturno zgodovinskimi
in gospodarskimi posebnost-
mi pokrajin in krajev. Svoja
izvajanja podkrepi še z zani-
mivimi anekdotami ali od-
lomki iz del naših pesnikov in
pisateljev. Prav po njegovi za-
slugi je vedno dovolj prijav-
Ijencev.
Tokrat smo se podali v
Prekmurje in Prlekijo. Najprej
smo se ustavili v Petanjcih v
Vrtu spominov in prijateljs-
tva. Večina udeležencev je bi-
la v Vrtu spominov prvič. Pri-
jazno nas je sprejel zaslužni
profesor Univerze v Maribo-
ru dr. Vanek Šiftar. Na njemu
prepričljiv in zelo zanimiv na-
čin nam je predstavil ta Vrt
spominov in prijateljstva, ki je
24. novembra 1995 praznoval
svojo petdesetletnico. Pred
nekdanjo družinsko hišo Šif-
tarjevih so se zbrali sosedje,
sorodniki, prijatelji in znanci.
Ob tej priložnosti je Zveza
združenj borcev in udeležen-
cev NOB Slovenije izročila
spominsko medaljo. Kdor se
je že seznanil s tem edinstve-
nim spominskim Vrtom v
Sloveniji in morda tudi v
Evropi, je bil prijetno prese-
nečen.
Ko so se leta 1945 vračali
tisoči preživelih borcev, inter-
nirancev, zapornikov in izg-
nancev na svoje domove,
med njimi ni bilo Šiftarjevih
sinov Francija in Jožefa. Ker
je materi skopnelo upanje, da
bi se vrnila, je sklenila, da
jima ob vhodnih vratih v do-
mačijo zasadi v trajen spomin
vrbi žalujki. Tema dvema so
nato sledile rastline in drevni-
ne, ki so žive priče boja proti
nasilju vsake vrste. Ob nego-
vanem ostanku zidu nekda-
nje domačije opazimo na trati
zimzeleni bršljan, simbol zve-
stobe, darilo generalnega se-
kretarja OZN U Tanta. V raz-
košni družbi rastlinja in drev-
nin zavzema pomembno me-
sto Pančičeva omorika, sim-
bol vztrajnosti in upanja, dari-
lo J.B.Tita.
Poleg rastlin in drevnin
opozarjajo obiskovalca kam-
ni, opeke in drugi predmeti
na usode ljudi s prostorov
največjih krvavih spopadov,
koncentracijskih taborišč,
kaznilnic, fašističnih krema-
torijev, kjer so politični obso-
jenci in ujetniki umirali v neč-
loveških razmerah.
Zanimivi so vtisi, ki so jih
napisali različni obiskovalci.
Nekateri priporočajo šolam,
naj uporabljajo Vrt kot mesto
za pouk v naravi.
Drago Košmrlj, kulturni de-
lavec iz Ljubljane, je zapisal:
»Odkar sem ga spoznal, se
vedno rad vračam v ta izvirni
Vrt spominov, ki je najhujša
obsodba nasilja in najlepši
izraz spoštovanja žrtev nasi-
lja.«
Rudi Poredoš, Los Angeles,
izjavlja: »Od Moravec do Kali-
fornije nisem videl veliko, toda
vaš Park je naredil name vtis.
Vem, da bo služil svetu kot
velika šola, da bo enkrat mir -
ljubezen in svet miru zavladal
na tej naši mali zemlji.«
Naš izlet smo nato podalj-
ševali še v Mursko Soboto,
kjer smo si ogledali Pokrajin-
ski muzej. Do kosila v Ormo-
žu smo se ustavili še v Babiče-
vem mlinu na Muri pri Verže-
ju in v Jeruzalemu. Ves dan
nam je bilo naklonjeno lepo
sončno vreme, zaradi česar
so bile jesenske barve še po-
sebej lepe. Vsakemu udele-
žencu bo ostal ta izlet v prijet-
nem spominu.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Mame V
modrem
Vse prevečkrat sUšimo pri-
tožbe, ki letijo na neprijaz-
nost naših bolniških sester in
zdravnikov. Na žalost smo
ljudje takšni, da se nam glob-
je v srce vtisne neprijetnost.
Prav gotovo pa to ne velja
za pediatrični oddelek celjske
bolnišnice. Prijaznost, ljubez-
nivost in nežnost, ki jo te se-
stre dajejo našim še ne leto
dni starim malčkom, je več
kot vredna pohvale. Pri obilici
dela in obveznosti bodo ved-
no našle nežno besedo zanj,
ki tako žalostno kliče varen
objem svojih staršev. Kaj lah-
ko pomaga prestrašenemu
dojenčku v tujem okolju bolj
od nežne starševske besede?
In ko te ni, so tu mame v
modrem, razumljive in než-
ne. Le nekaj jih je, a otrok, ki
jih potrebujejo, je veliko.
Prav tako velja pohvala
zdravnikom, še posebno dr.
Alifu in dr. Mlakarju.
Želimo si lahke le to, da bi
slišali še kdaj pohvalo, name-
njeno drugim oddelkom celj-
ske bolnišnice.
MOJCA ŠKORJANCi^
Velika Pirešica
Prijaznost
pomaga k
ozdrcnritvi
Vsak človek ima v bolnišnici
svoj zidak. Tudi jaz sem svoje-
ga našla 30. septembra 1996 in
ga okušala do 23. oktobra 1996
na Ginekološkem oddelku II.
in III. Srečni smo, da imamo
bolnišnico, ki nas zdravi, am-
pak človek se hitreje pozdravi,
če živi v prijaznem okolju, če
ga obkrožajo zdravniki in se-
stre, ki jim je delo v veselje, ne
glede na plačilo, ki ga ob koncu
meseca dobijo.
Vse te. prijazne ljudi sem
spoznala v času svojega
zdravljenja. Rada bi poveda-
la, da sem bila prijetno prese-
nečena in srečna, da sem bila
deležna njihove pomoči. Tak-
šno mišljenje ni samo moje.
Tudi druge bolnice so imele.
enako mnenje. Prav je, da to
zvedo tudi drugi ljudje in bo-
do morda lažje odšli na
zdravljenje v bolnišnico Celje,
za katero se mi zdi, da včasih
ljudje vse preveč radi govo
negativne stvari.
Ob koncu svojega pisanj;
se rada zahvalila zdravnik
ki so me zdravili, posebe
dr. primariju Vebru in dr.'
cu. Prisrčna hvala vsem
stram, ki so skrbele za it,
zdravje, mi pomagale pre;
govati duševne stiske in b
čine. Vedno so nas razumel
neizmerno dobroto in ljub
nijo so stale ob naših po;
Ijah. Ko ležiš bolan v post:
takrat vidiš, da ti nasmeh
prijazen pogled teh sester
maga do ozdravitve. Post
vesela sem bila tudi pozor
sti drugega strežnega osebi
Vsem skupaj želim ve!
uspeha pri zdravljenju. Pre
čana sem, da se ne bodo s;
menili in bodo iz tega oddt
prihajale še naprej ozdrav
ne in zadovoljne pacientke
MARIJA V0(
Šeni
PRITOŽNI
' KNJIG J
Nemogoče
tlakovanje
Že dalj časa me moti ne
v samem mestu Celju in to
tlaki na ulicah našega »bf
ga« mesta Celja.
Sem invaUd in zelo tež
hodim, občasno sploh ne n
remo. Ko pa pridem v mes
sem prisiljen hoditi po tlak
kot jih je nekdaj imela st
Celeia. Mnogokrat se mi 2
ne noga, prenategne kaki
vez in mojega bivanja v r
stu je konec. Pri tem pa vedi
znova opažam predvsem s
rejše dame in može, kako j
klecajo noge ob tako nem
gočem tlaku na najbolj p
metnih uUcah. To so Stane
va, Prešernova in pa pi
Rimljanko. Pred leti, ko
nisem bil tako slab v nogi
sem obiskal prenekatero s
ro mesto v tujini. Tudi v A
nah sem bil in pa v Rin
nikjer pa nisem našel ta
nemogoče tlakovanih ulic 1
v našem mestu (razen ^
Apie v Rimu) in mislim, da
občinski možje lahko na ti
svojih sej malo obdelali ti
to problematiko!
Druga stvar, ki me zelo n:
ti, pa je predvajanje raznih r
vih popevk na Radiu Celi
Vem rekli boste: »Zopet
starec nekaj godrnja.« t
prav boste mislili. Res s£
star, nisem pa godrnjač! Ai
pak ob besedilih pesmi kot
»Ne bom več k tebi hodil sp
ker nisem pralni avtomat«
podobnih (še slabših), se spi
šujem, ali imate sploh kakši
politiko do predvajanja pesi
novih žanrov? Morda pred\
jate vse, kar se pojavi?
Slovenci smo v svetu zna
dobri pevci, naše narodne
zabavne pesmi imajo v se
vedno tudi naboj narodnos
nostalgije, ljubezni in svob
de. V teh novih »popevkah« 1
vsega tega ni. Preprosto kva
jo dušo naših otrok, ki dan
tudi že ne znajo brez tujk k
so: Cool, OK in podobno. R
zumem, mladi imajo svoj
gon«. Tudi mi smo ga imeli. 1
pa rečeno, da je naloga rad'
da takšne stvari podpira in Ši
FRANC KOŠI
cel
NASI KRAJI IN UUDJE
23
pri super babici in super dediču
Zlatoporocenka iz Kozjega se vozi z motorjem
v Kozjem so pred kratkim
jlavili zlato poroko. Zlatopo-
fočenca Tilčka in Franc Vovk
se odločila za praznik v
ji^jem družinskem krogu. Na
i^anjši kmetiji, blizu središča
Kozjega, se je veselilo petnajst
ljudi.
Tu sta seveda najrajši. Živita v
lepem kraju, razmeroma zdra-
ha sta, zelo sta zadovoljna s
ti-eini skrbnimi hčerkami, z zeti
in vnuki. V Kozjem sta se med
vojno spoznala, takoj po vojni
poročila, tukaj sta vsa ta skupna
2lata leta. Zlatoporočenec je bil
službi v Kmetijski zadrugi,
zlatoporočenka se je povsem
posvetila skrbi za veliko druži-
no in manjšo kmetijo. Včasih so
ljudje živeli bolj skromno, ven-
Jarbolj zadovoljni, ugotavljata.
Imela sta vsak svoje kolo, kar
je pomenilo več kot dandanaš-
nji avtomobil. Ob nedeljah sta
se s svojimi punčkami odpravi-
la peš k sorodnikom in prijate-
ljem, vse do Buč, uro daleč.
Vsako obdobje življenja je lepo
po svoje, pravita. Veselila sta se
svojih treh deklet, danes še nji-
hovih družin. Imata štiri vnuki-
nje ter enega pravnuka. Erna, ki
živi v Mariboru, in Slavica sta
irgovki, Sonja, ki je ostala na
domu, komercialistka v bližnji
steklarni. Radi se zberejo sku-
pij, ne le za zlatoporočno slav-
je. V jeseni pečejo kostanj, po-
skusijo mošt ter stresajo šalo za
šalo.
Zlatoporočenca se po svojih
močeh še vedno posvečata delu
na domači kmetiji. Hči Sonja in
zet Davorin, s katerima živijo v
skupnem gospodinjstvu, sta ze-
lo dobra in skrbna, se veselita.
Če nama bo vedno tako dobro,
še umreti ne bova mogla, sta se
pošalila. Kadar morejo, posedi-
jo skupaj, se pogovarjajo, vse tri
generacije. Tudi pred televizor-
jem, kjer zlatoporočenca naj-'
bolj zanimajo poročila, zlatopo-
ročenka pa ima rada tudi filme.
Hči in zet sta dopoldan v službi,
vnukinji Matejka in Alenka v
osnovni šoli. Zlatoporočenka z
veseljem pripravlja za vse sku-
paj kosilo. V toplejših mesecih
se z motorjem dnevno odpelje v
središče Kozjega, zato se doma
šalijo, da je kot filmska super
babica. Če pozabi na čelado, so
na motoristko s srebrnimi lasmi
pozorni tudi drugi Kozjani.
Tilčka in Franc Vovk sta še
povedala, da jima je vsak te-
den v veselje Novi tednik, ki
ga naročata dolga leta. Najprej
na njegovo, danes na njeno
ime. V Kozjem so kar trije, ki
se pišejo Franc Vovk, zato je
časopis včasih zamujal. Odkar
je na njeno ime, lahko vedno
berejo domače novice v četr-
tek. Zlatoporočenka nam je
pokazala danes že orumenele
časopisne izrezke iz celjskega
tednika, z reportažama o zlati,
nato pa še biserni poroki nje-
nih staršev, Marjete in Jerneja
Rezarja.
Ko je bila stara štiri leta, so se
vsi skupaj priselili v Kozje z
Ljubečne pri Celju. Oče je nato
delal pri graščaku v Kozjem, ko
sta starša ostarela, pa je zanju
lepo skrbela doma. Oče je umri,
ko je bil star 88 let, mama 92 let.
Še tri leta po biserni poroki sta
lahko bila skupaj, ljudje so upali
že na železno poroko.
Na svidenje na biserni poro-
ki, smo se med dobro voljo
poslovili od super babice in
super dedka. Pravita, da je do-
bra volja najbolja. Zato sta ta-
ko čila.
BRANE JERANKO
Zlatoporočenca iz Kozjega v družinskem krogu, kjer so radi dobre volje.
Gobja družina
Predpraznični obisk pri babici v Rakovljah pri Braslovčah se
2a brata Primoža in Tomaža Žnidar iz Podvina iztekel še bolj
Veselo kot ponavadi. Na sprehodu v bližnjem gozdu sta namreč
J3šla pravo dežnikarsko družino. Na enem kupčku so rasle kar
^^iri dežnikarice, ki so se ponašale z zavidljivimi merami,
^^jvečja, ki so ji rekli »oče«, je merila skoraj pol metra, »mama«
je segala do klobuka, medtem ko sta malčka že kazala, da bi
^hko zrasla v prava sinova svojih staršev, če jima usoda ne bi
'^^menila krožnika.	T. TAVČAR
PLANINSKI KOTIČEK
v novembru trije izleti
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v tem mesecu kar
tri pohode, čeprav se je sezona planinarjenja skoraj že končala.
Prvi pohod bo v soboto, 9. novembra, ob 6.23 uri z železniške
postaje v Celju, odpravili pa se bodo po Levstikovi poti od Litije
do Čateža.
Naslednji pohod bo v soboto, 23. novembra, z odhodom ob
6.23 uri z železniške postaje v Celju, v smeri proti zasavski Sv.
Gori - Slemenšek - Vače in Slivno.
Zadnjo novembrsko soboto, ob 6.23 uri z železniške postaje v
Celju, pa se bodo odpravili na Zagorico, Čičelj ter' Vrh Sv.
Miklavža.	M.M.
Darufle Icri!
v Rdečem križu Slovenije
pripravljajo novembra več
krvodajalskih akcij tudi na
celjskem območju. V Šem-
petru v Savinjski dolini bo
akcija 7. novembra, v Vele-
nju 12., 13., 14. in 15., v
Kozjem 14. in 21., na Dobr-
ni pa 28. novembra.
Osnovnošolsice
Icaraolce
Na Osnovni šoli Hudinja so
pripravili karaoke. Program
sta povezovala Aleš Kolšek in
učenka 8. razreda Sandra Ni-
količ. V prvem delu so nasto-
pili učenci do 4. razreda, v
drugem pa starejši šolarji.
Zmagovalka prvega dela je bi-
la Monika Cirkulan s pesmijo
Še si tu, v drugem delu pa je
zmagala Saša Smodej s pesmi-
jo Mlinar na Muri. Najboljši so
dobili bogate nagrade. NK
Lepo, kot še ob rojstnem
dnevu ne
Krajevna organizacija Rdečega križa Vitanje je pripravi-
la srečanje občanov, starih nad sedemdeset let.
V avli osnovne šole se je zbralo 86 ljudi, starih nad 70 let,
nekateri pa so že blizu devetdesetih. Med njimi je bilo samo
12 moških. Zapel jim je Moški pevski zbor Vitanje, vse
navzoče pa je pozdravila predsednica krajevne organizacije
Rdečega križa Adela Pačnik. Srečanje so omogočili občina
Vitanje, območna organizacija RK Slovenske Konjice in
krajevna organizacija RK Vitanje.
Starostnikom sta spregovorila še predstavnica območne
organizacije Rdečega križa Slovenske Konjice Mojca Jazbec
in župan občine Vitanje Slavko Krajnc.	l.J.
Planinska icarta
Pohorje
Planinska založba pri PZS
je izdala kot 159. publikacijo
planinsko karto Pohorje v
merilu 1:50000. To je prva
izdaja v tem obsegu, do sedaj
smo imeli dve, Pohorje
vzhod m zahod.
Karta obsega prostor na ju-
gu od Šoštanja na zahodu
prek Vitanja, Zreč, Oplotnice
do Slovenske Bistrice na vzho-
du. Zahodni rob gre na sever
čez Topolšico, Zavodnje, Zg.
Razbor, Poštarski dom pod
Plešivcem in nad Dravogra-
dom se vzpne še na Košenjak.
Severni rob pa je naša državna
meja do Jurija oziroma Zgor-
nje Kungote. Tu se gre na jug,
tako da zajame del Maribora
kot izhodišča za Pohorje, Raz-
vanje, Fram in Zgornjo Polska-
vo.
Na zadnji strani predstav-
ljajo Roglo, Terme Zreče,
Dom na Osankarici, Kočo na
Klopnem vrhu, Grmovškov
dom pod Veliko Kopo in Parri-
zanski dom s fotografijami,
vse planinske postojanke pa
so predstavljene s perorisba-
mi, najbližja je Dom na Paš-
kem Kozjaku, ki imajo zapi-
sane osnovne informacije -
dostopi, prehodi in vzponi na
vrhove kot tudi geografske
koordinate, da jih lahko naj-
demo s pomočjo GPS. Kot do-
datna informacija je kratek
opis izhodišč: Maribor (274
m). Slovenska Bistrica (274
m), Radlje ob Dravi (370 m),
Dravograd (362 m). Slovenj
Gradec (410 m) in Šoštanj
(360 m), prevod v angleški,
nemški in italijanski jezik.
Natisnjena je pregledna karta
obsega planinskih kart obeh
meril in še vsa literatura, ki jo
je izdala Planinska založba in
je še na zalogi.
Vsebinsko in oblikovno za-
snovo je pripravil Kartografski
oddelek Geodetskega zavoda
Slovenije. Redakcijo pa je
opravila PZS s svojimi sode-
lavci. Posebej je označena le
Slovenska planinska pot z »1«
in del evropske peš poti, ki naj
bi imela zapis E 6, ker imamo
tudi že E 7, vendar ne v tem
predelu. Označena so tudi av-
tobusna postajališča, pohod-
ne poti na Rogli, nista pa pose-
bej označeni Šaleška planin-
ska pot (Š) in Planinska pot
štirinajste divizije (XIV) kot
tudi ni vrisan del Trške poti
okoli Šoštanja. Pa rdeče črte ni
od Verzelaka mimo lovske ko-
če in Javorja čez najvišji vrh
Paškega Kozjaka - Basališče
1272 m s skrinjico in žigom,
čez planoto Ostrico, kjer PD
Vitanje pripravi konec maja
planinsko srečanje, do Sv. Jo-
šta. Karta se na zahodu pove-
že s karto Savinjskih in Kam-
niških Alp, na vzhodu pa se
nadaljuje z izletniško karto
Podravja.
B.J.
Vablivejši bonbončici
v Trgovskem podjetju Potrošnik Celje so pred dnevi prenovili še eno iz verige svojih
prodajaln.
Novo, prenovljeno podobo so tokrat nadeli Bonbonieri Potrošnik v Prešernovi ulici. Po besedah
direktorja Andreja Cvetka so v prenovo vložili približno poldrugi milijon tolarjev, novost v
ponudbi pa so bonbončki na tehtanje ter širši izbor poslovnih daril in bogatejša vinoteka. Konec
tedna bodo v Potrošniku začeli s prenavljanjem še enega svojega lokala, tokrat Fontane v
Stanetovi ulici sredi Celja.	IS, Foto: GK
24
ZA AVTOMOBILISTE
Ford KA in obnovljeni mondeo
Leta 1994 je na ženevskem
avtomobilskem salonu Ford
prvič postavil na ogled avto
z imenom KA. Nenavadna,
vendar prijetna in s tem tudi
drzna karoserijska podoba
je že tedaj zbujala precej
zanimanja, čeprav ni bilo ja-
sno, ali bo KA kdaj ugledala
luč dneva. Sedaj, tik pred
zimo, pa ameriška avtomo-
bilska hiša postavlja KA na
cesto in kmalu tudi na trg.
Ford KA je komaj 3620 mili-
metrov dolg avtomobil, s pro-
storom za štiri ljudi (kar omo-
goča 2448-milimetrska medo-
sna razdalja, največja v tem
avtomobilskem razredu), s ko-
maj 184 do 205-litrskim prt-
ljažnim prostorom (razlika
gre na račun preklopa naslo-
njala zadnje sedežne klopi) in
z ne tako ugodnim količnikom
zračnega upora (0,36). Zuna-
nja oblika tega avtomobila, ki
naj bi se poskusil v razredu, v
katerem evropski kupci v letu
dni pokupijo več kot tri milijo-
ne vozil, utegne biti po volji
tistim, ki hočejo vendarle ime-
ti v domači garaži nekaj bolj
neobičajnega. To velja za luči
nepravilnih oblik, zelo velike
plastične odbijače, kupolasto
zgradbo, ki se proti vrhu oži
ipd. Pri Fordu računajo, da se
jim bo letno posrečilo prodati
okoli 200 tisoč KA, ki jih sicer
izdelujejo v španski Valnecii.
Avtomobil v osnovi poganja
samo en motor in sicer ben-
cinski štirivaljnik nekaj starej-
še generacije endura E z gibno
prostornino 1,3-litra ter močjo
44 kW/60 KM. S tem motor-
jem mah KA, ki tehta malen-
kost manj kot 900 kilogramov,
pospeši do 100 km/h v 15,4
sekunde, najvišja hitrost pa je
155 km/h. Za nekatere trge,
denimo nemškega in avstrij-
skega, bodo avtomobil oprem-
ljali z enakim motorjem, ven-
dar manjšo močjo (37 kW/50
KM). Novi Fordov malček je
narejen na osnovi dokaj uspe-
šne fieste (vendar od nje krajši
za dobrih 120 milimetrov),
vendar bo, tako pravijo pri
tovarni, cenejši.
Takšna je tudi napoved za
slovenski trg, kjer naj bi se
novi ford pojavil v začetku
marca. Cena še ni znana, zgolj
za pokušino: v Nemčiji bo KA
na voljo za nekako 18.200
mark.
Hkrati s predstavitvijo no-
vega najmanjšega avtomobila
v floti je Ford temeljito preno-
vil svojo mondeo, prvi glo-
balni avtomobil (enako vozi-
lo za vse trge), ki je naprodaj
na več kot 60 trgih po svetu.
Obnovljeni mondeo, ki je na
voljo v treh karoserijskih iz-
vedenkah (kot limuzina, kot
kombilimuzina in kot kara-
van oziroma turnier) je očit-
no drugačen predvsem zaradi
karoserij skih sprememb.
Prednje luči skupaj z novo
okroglo masko tvorijo skla-
den prednji del, medtem, ko
so zadnje luči izjemno velike
in se zlasti pri limuzini zaje-
dajo globoko v prednja blat-
nika. Mondeo je nov tudi
znotraj: novi so prednji sede-
ži, zadaj so nameščeni trije
tritočkovni varnostni pasovi
in na sredi zadnje sedežne
klopi je tretji vzglavnik, pro-
stor za noge na zadnji klopi je
po novem večji za 23 milime-
trov (pri limuzini so pridobili
celo 40 milimetrov), potniška
celica je okrepljena ipd. Mon-
deo bo ob tem prvi ford, ki bo
od novega leta naprej na voljo
tudi s stransko zračno var-
nostno blazino (12 litrov) in
navigacijskim sistemom. Mo-
torjev je pet: 1,6-litrski (90
KM), 1,8-litrski (15 KM), pa
2,0-litrski (130 KM), turbodi-
zelski agregat pri gibni pro-
stornini 1,8-litra ponuja 90
KM, medtem, ko je najmoč-
nejši šestvaljnik z gibno pro-
stornino 2,5-litra in močjo
170 KM. Menjalnika sta dva
(petstopenjski ročni in štiri-
stopenjska prestavna avtoma-
tika), oprem veliko. Po napo-
vedih ljubljanskega Summit
Motorsa, ki zastopa Ford pri
nas, bo obnovljeni mondeo
na Slovenskem naprodaj že v
prvi polovici novembra, os-
novna izvedenka 1,8 CLX (z
dokaj bogato opremo) pa bo
na voljo že za manj kot 33
tisoč mark.
Ford KA.
Obnovljeni mondeo.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na proc
440 avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil, organizatorji pa .i
izdali tudr 50 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalci
na sejmu je bilo 1100.
Subaru impreza v dirkaški varianti.
Suzuki spredaj, Subaru v sredini
Japonske avtomobilske to-
varne na slovenskem trgu v
zadnjih letih niso izjemno
uspešne, kar je predvsem
posledica močnega jena. Se-
daj se stvari in okoliščine
malenkostno spreminjajo,
čeprav japonske avtomobil-
ske hiše zvečinoma ne dose-
gajo prodajnih številk, pri-
merljivih z evropskimi kon-
kurenčnimi tovarnami.
V letošnjih devetih mesecih
so japonske tovarne pri nas
zabeležile 13-odstotno rast,
kar pomeni, da so skupaj pro-
dale 3500 avtomobilov. To je,
upoštevaje letošnjo prodajo
avtomobilov (49.384), rela-
tivno skromna številka, ven-
dar kaže, da se povpraševanje
po japonskih avtomobilih
vendarle nekoliko vzpenja.
Precej pred vsemi je Suzuki,
nekje v sredini pa Subaru.
Obe tovarni sodelujeta, kajti
v programu imata povsem
enak avtomobil, pri čemer je
to pri Suzukiju swift, pri su-
baruju pa justy. Japonski Su-
baru, sicer pionir uvajanja šti-
rikolesnega pogona p?t oseb-
nih avtomobilih, v svojem
programu nima več niti enega
avtomobila brez 4x4 pogona.
kar pomeni, da so zaradi te^.
tudi cene nekaj višje. Za sli
venske kupce je po svoje z.
nimiva tudi impreza, ki je '
modelskem letu 1997 doživt
la nekaj manjših spremem
(na prednji maski, drugačn
sta prednji in zadnji odbijai
pa pokrov motorja, sprem(
njeni so žarometi, zračni bk
zini sta ameriške velikos
ipd.).
Čigav bo Lotus?
Lotus, pri nas malo znana,
sicer pa priznana avtomobil-
ska tovarna iz Velike Britani-
je, je že nekaj časa v hudih
težavah.
Pred časom oziroma 1993 je
britansko tovarno kupil itali-
janski podjetnik Romano Ar-
tioli in sicer od ameriškega
General Motorsa, pri čemer je
v tem času tovarna pridelala
še 50 milijonov dolarjev izgu-
be. Artioli je ob tem lastnik
znane družbe Bugatti Auto-
mobili, ki je izdelovala bugat-
tija EB 110, vendar avtomobil
ni šel dobro v promet, samo
podjetje pa je prav tako v veli-
kih dolgovih in nima posebej
svetle bodočnosti. Da bi si iz-
boljšal položaj, sedaj Artioli
prodaja Lotusa, pri tem pa bri-
tanska avtomobilistična jav-
nost reagira dokaj čustveno.
To je po svoje razumljivo, kajti
britanska avtomobilska indu-
strija praktično ni več v britan-
skih rokah. Po sedanjih vesteh
pa se za nakup Lotusa, ki je v
resnici nekaj večja delavnica
in manj tovarna, zanima male-
zijsko podjetje Proton, ki prav
tako izdeluje avtomobile. Po
vesteh v nekaterih malezijskih
časopisih naj bi Proton že ku-
pil 80 odstotkov Lotusa in za
to plačal 84 milijonov dolar-
jev, hkrati pa poravnal 20 mili-
jonov dolarjev dolga. V Lotusu
pa pravijo, da ne iščejo novega
lastnika, pač pa tovarno, ki bi
bila pripravljena z njimi sode-
lovati.
Tovarno oziroma delavnico
Lotus je leta 1952 ustanovil
znani Colin Chapman in se
nato odpravil tudi v svet for-
mule 1, kjer je bil dokaj uspe-
šen. Toda stara slava v seda-
njem avtomobilskem svetu ni
dovolj.
ZA AVTOMOBILISTE
25
Opel v ospredju
0	ugotovitvah in podatkih
ebne skupine angleške
lovne revije The Econo-
it je bil leta 1995 najučin-
itejši avtomobilski obrat
roma tovarna na stari ce-
1	Oplova tovarna v nekda-
m vzhodnonemškem Ei-
lachu.
—I ......... IIIIMIIIII IIM '"1.......
'tej tovarni so lani izdelali
9 avtomobila na zaposlene-
(leta 1994 pa komaj 59 av-
aobilov). Na drugem mestu
mana Fiatova tovarna Mel-
zatema pa nekatere japon-
stovarne na evropskih tleh,
papo teh ugotovitvah pre-
cej zaostajajo za tistim, kar
zmorejo pri Fiatu in Oplu.
Opel je v tovarno v Eisenachu,
kjer so nekdaj izdelovali wart-
burge, vložil približno milijar-
do mark, pri čemer je značilna
predvsem uporaba japonskih
proizvodnih idej oziroma za-
misli, kar pomeni, da sproti
dobavljajo rezervne dele, ima-
jo redne sestanke z zaposleni-
mi, delavci sami poročajo o
napakah in predlagajo izbolj-
šave ipd. V tej eisenaški avto-
mobilski tovarni, kjer izdelu-
jejo corse, za sedaj dela prib-
ližno dva tisoč delavcev, še
tisoč delovnih mest pa je od
tovarne tako ali tako odvisnih
na različne načine. Pomem-
bno je tudi to, da je bolniška
odsotnost z dela komaj 3 ali 4-
odstotna in to v okolju, kjer je
siceršnja brezposelnost veli-
ka. Pomemben je tudi poda-
tek, da so v povprečju plače
nižje od tistih v zahodnem
delu Nemčije; sicer pa je Opel
pri organizaciji proizvodnje
veliko dela namenil računalni-
kom, čeprav je po drugi strani
to zelo težko, kajti zaradi stal-
nih sporov s sindikati se oko-
liščine precej spreminjajo.
Vsekakor pa je Opel izkušnje
iz te tovarne uporabil v svojih
tovarnah na Poljskem in Taj-
skem. Na sliki: opel corsa.
ECEDA BREZSKRBNE VOŽNJE
: šola AMD »ŠLANDER« Celje
e že vrsto let v vrhu uspešnosti
ičenja vtorek, 12. novem-
aob 17. uri TEČAJ CES-
10 PROMETNIH PRED-
sov
3DNI PLAČILNI POGOJI, POPUST ZA
iNE 'AMD »ŠLANDER«, Ljubljanska
tel. 471-705. 'IZKORISIfrE UGOD-
STI ČLANSTVA V AMD »OBIŠČITE
DERNO AVTOPRALNICO IN SER-
TO DELAVNICO »PREUDARNI VOZNI-
<AS POZNAJO ŽE POL STOLETJA
Kupujejo predvsem Francozi
Medtem ko na slovenskem
trgu avtomobili ne gredo do-
bro v promet, pa je povsem
drugače v Evropi.
M - I M ■ ■ I ■
« Septembrska prodaja je bila
za 12,2 odstotka ugodnejša od
tiste v lanskem septembru,
medtem ko je bil posel z avto-
mobili v devetih mesecih za
6,7 odstotka boljši kot v ena-
kem lanskem obdobju.
Septembra so v petnajstih dr-
žavah članicah Evropske unije
in še v Švici, Liechtensteinu ter
na Norveškem prodali 971 ti-
soč, v devetih mesecih pa 10,06
milijona novih avtomobilov. K
ugodni prodaji je največ pripo-
mogla Francija, kajti posel z
avtomobili je bil letošnjega
septembra v prfmerjavi z lan-
skim kar za 85,7 odstotka
ugodnejši. To je po svoje ra-
zumljivo, kajti septembra se je
iztekel poseben odlok, s kate-
rirn je francoska vlada ob po-
moči tovarn spodbudila nakup
novih oziroma zamenjavo sta-
rih avtomobilov (vsakdo, ki je
bil pripravljen svoje osem ali
več let staro vozilo zamenjati z
novim, je dobil poseben po-
pust v višini od 140 do 200
tisoč tolarjev). Ob tako ugod-
nem septembru ni nič čudne-
ga, če so v devetih letošnjih
mesecih v Franciji prodali za
13,6 odstotka več avtomobilov
kot lani. Dobro so šli avtomobi-
li septembra v promet le še v
Španiji (plus 19,4 odstotka) in
še v nekaterih drugih državah
(na Finskem, Norveškem in
Portugalskem), medtem, ko je
bila prodaja v Nemčiji, najpo-
membnejšem avtomobilskem
trgu, večja le za odstotek.
Pač pa je bilo septembra
kupcev v Veliki Britaniji manj
za 1,4 odstotka, medtem ko
trgovci nikakor niso zadovoljni
v Italiji, kajti tam je bil septem-
berski minus kar 8,5-odstoten.
Vrstni red najuspešnejših avto-
mobilskih tovarn se tudi sep-
tembra in po devetih mesecih
ni bistveno spremenil. Največ-
ji tržni delež ima še vedno
koncem Volksvvagen (skupaj
17,1 odstotka), sledi evropski
del velikega General Motorsa
(12,6 odstotka), na tretjem me-
stu pa je francoski koncem
PSA (Peugeot, Citroen), ki ima
v rokah 12 odstotkov trga v
omenjenih državah.
Položaj japonskih avtomo-
bilskih hiš se ni bistveno spre-
menil. Njihov skupni tržni de-
lež je 10,8 odstotka.
Na osnovi 6. člena Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev
Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje objavlja
Sklad za razvoj obrti
in podjetništva Celje
Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje
RAZPIS
za subvencioniranje obrestne mere za
kredit, pridobljen pri poslovni banki.
Vsebina in pogoji razpisa:
1.	Namen sredstev: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev
poslovnih prostorov: nakup, graditev in adaptacija poslovnih prostorov;
nakup nove ali generalno obnovljene opreme zaradi odpiranja novih
delovnih mest, povečevanje izvoza, uvajanje ekološko čistih tehnologij,
predvsem pa oživljanje proizvodnih dejavnosti.
2.	Za subvencijo posojila lahko prosijo samostojni podjetniki in male
družbe, registrirani za opravljanje predvsem naslednjih dejavnosti:
predelovalne dejavnosti (D), druge storitvene dejavnosti (0/93) - obrt in
osebne storitve.
3.	Višina dodeljenih sredstev ne more presegati 30 % predračunske
vrednosti naložbe.
4.	Vlogi za subvencioniranje obrestne mere mora biti priložena doku-
mentacija, navedena v 6. členu Pravilnika o pridobivanju in porabi
sredstev Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje (investicijski
program, potrdilo o vpisi v register, odločba po 4. členu Zakona o
gospodarskih družbah, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, predra-
čun za naložbo, izjavo o zaposlitvi novih delavcev za nedoločen čas,
izjavo o načinu zavarovanja kredita).
5.	Sklad bo najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolne vloge poslal
prosilcu ustrezen sklep.
6.	Rok za vložitev prošenj je do 25.11.1996 na naslov: Mestna občina
Celje, Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje, Trg Celjskih knezov 9,
3000 Celje, telefon 484-822, interna 342.
26
INFORMACIJE-ROMAN
Tako je Tiiinil čas in prišel je dan, ko je mogla zopet v svoje
rodno mesto. S težkim srcem seje ločila od prostorov, ki soji ob
spominu na ljubljenega toliko pomenili. Trdna je morala biti in
ni smela kloniti. Sama hoče nositi svojo srčno bolečino, ostati
mora njena skrivnost in kot dragulj jo hoče negovati z vsemi
ljubimi spomini, kijih je vzela domov.
Njen oče je prišel iz Pulja ponjo. Zgodaj zjutraj sta se odpeljala
na 10 km oddaljeno postajo. Še enkrat je gledala Ita vse kraje
svojih ljubih spominov in je neprestano jokala. Oče jo je tolažil,
češ da življenje nanjo šele čaka, toda Ita gaje odklonilno prisilila,
naj jo pusti samo z njenimi mislimi.
Pred ovinkom, kiji je pogled na hišo njene žalostne ljubezni
zakril, se je še enkrat obrnila. Strme je obvisel njen pogled na
njej, njene misli pa sojo za vedno zarisale v ranjeno srce.
Za njima se je pripravljalo k nevihti. Zabliskalo se je in od
hriba jevotlo zadonelo. Gnnelo je v slovo od vsega tam zgoraj, od
vasi, v kateri je doživela največjo srečo v življenju, pa tudi
največjo bolečino.
Po triinpolletni odsotnosti je Ita zopet prestopila domači prag.
Vse je bilo kot prej - pa vendar tako drugače. To je občutila
posebno, ko je stopila v svojo sobo. Dolg vzdih iz dna duše je
spremljal njene misli. - Brezskrben otrok, ko sem te zapustila,
težko prizadeta, ko te zopet vidim! Kakšna sprememba od takrat
do danes! Kako zlahka je takrat šla na dozdevni dopust, kako
težka je bila vrnitev. Napela je vse sile. da seje obvladala. Na srečo
so prišli sosedje in prijatelji, ki so hoteli pozdraviti prišlece, in tako
je šiloma prišla na druge misli. Med temi je bil tudi novi znanec
njenega očeta, višji uradnik, vladni svetnik, ki ga bomo še srečali.
Ob majhni družinski slovesnosti je deklica vsaj za hip pozabi-
la na svoje gorje.
Čeprav je bila Ita iz premožnejše družine, vendar ni bila
razvajen otrok. Pri gospodinjstvu je morala vedno pridno poma-
gati. Sedaj pa še prav posebno, ko bi potrebovali deset rok, da bi
veliko hišo vsaj deloma spravili v red.
TYi dni po prihodu je stala Ita na lestvi in čistila stene neke
sobe. Da bi varovala svojo, v vojni že tako majhno garderobo, je
oblekla materino delovno haljo. Med čiščenjem je zaslišala iz
kuhinje veselo pozdravljanje. Matije nekoga prijazno pozdrav-
ljala in moški glas ji je odgovarjal. Slišala je tudi omeniti svoje
ime. Moški glas je vprašal po njej. Kdo bi utegnil biti? Prisluško-
vala je razgovoru. Radovednost jo je gnala, da je skočila z lestve
ter odšla v kuhinjo, da bi ugotovila, kdo pravzaprav tako zaupno
govori z materjo.
Ko je odprla kuhinjska vrata - o groza - bi bila najraje zginila s
prizorišča. - Bil je Vinko. Naslonila seje na vrata, pri tem pa ji je
celo ruta zdrsnila z glave. Zaprla je oči v smešnem mnenju, dajo
drugi ne vidijo, če jih ona ne vidi. Mati se je glasno zasmejala.
Prizor jo je izredno zabaval. Naposled ji je le vzela ruto z glave. V
tem trenutku seje že približal Vinko ter jo z žarečimi, široko
razprtimi očmi prijel za obe roki. Halja in ruta ga nista
zanimali. Topel prijem jo je opogumil, da je pogledala okrog
sebe. Njen pogled seje srečal z njegovim. Molče jo je ogledoval in
končno mu je pogled obvisel na njenih otožnih očeh. Njene
poteze, njena usta, vse mu je bilo tako drago. Nič se ni
spremenilo, samo izpopolnilo. Ta otožni izraz lepih oči pa mu je
bil nov in tuj. Kljub temu se mu je zdela še lepša, še bolj
zanimiva. Kar je bilo otroškega, je zginilo. Pred njim je stala
lepa, resna odrasla deklica. Njen videz je prekosil vsa njegova
pričakovanja. Odkar sta si zopet začela dopisovati, nista nikoli
spregovorila o srčnih zadevah. Vinko je zvedel od njene matere,
ki jo je med tem časom nekajkrat obiskal, daje Itin zaročenec
padel. V njem je vstalo novo upanje. Pri tem srečanju je spoznal,
kako zelo je morala ljubiti svojega zaročenca, saj so njene oči
izražale srčno bolečino. Razumel je občutljivo deklico in bila mu
je draga bolj kot kdajkoli. Kakšna sreča je ljubiti deklico s tako
globokimi čustvi! Jasno mu je pa tudi bilo, da se hoče zanjo
boriti, da je ne sme izgubiti.
S to mislijo je Vinko zapustil hišo ter sklenil, da bo vsak prosti
čas porabil za ponovni obisk. Upal je. da bo lahko kdaj na
samem govoril z njo, toda ta priložnost se muzlepa ni nudila. Če
bi se njegovo upanje izpolnilo, bi bilo morda obema prihranjenih
veliko neprijetnosti. Njegova ladja je bila namreč z vso posadko
premeščena v zaliv blizu Kotora. Vinko je komaj našel čas, daje
prišel po slovo.
VItini družini pa seje medtem marsikaj spremenilo. VI
svetnik se je zaljubil v Ito in je že govoril z materjo. Čepravg
ni marala, je bila mati vendar prepričana, da jo bo h
pregovorila. Ako deklica ni marala Frilhaufa, se boža svet
gotovo odločila. Tako je mislila mati. Itino srce pa je bilo še vi
nedostopno. Tega mati ni vedela in ni mogla razumeti, kei.
bili globlji občutki povsem tuji.
Kakorkoli je bilo v Itini notranjosti je po Vinkovem odt'
čutila praznoto. Včasih seji je celo zdelo, da ga pogreša. ^
ljubila, pač pa je to tovariško občutje trenutno izpolnilo n
notranjo praznoto. Nekaj pa ji je bilo jasno. Občutila je svoje
no veselje, kadar je dobila njegovo pismo. Njene misli so se/
tako kot prej mudile v Koprivnici, toda malo veselja ji je di
delo. in za to seje morala zahvaliti Vinku.
Gospa Schwarzerjeva je bila resnično zadovoljna, ko ;i
nazadnje le odšla. Ni bilo več nevarnosti, da bi jo videla ali
srečala. To je bilo pa tudi vse. Zaželenega miru ni i
Nasprotno, šele sedaj je prišla do spoznanja, kaj vse se je zgo>
-	Sprva vsega sploh ni mogla razumeti, misleč, da so bile let
sanje. Potem pa seje njeno zanimanje osredotočilo na obu
pisma sorodnikov z Dunaja. Tem je bilo treba odgovorit
mnogotera njihova vprašanja. Sprva je mislila, da jo bodo vz
sebi, da bi najtežji čas prebila zdaj pri enem, zdaj pri dras
Vse to bi jo odvrnilo od njenega bolečega razmišljanja ■
pomagalo lažje premagati udarce. Toda nič od vsega tega ni^'
Iz vsebine pisma je zvedela le misel, kije izražala žalost, c
izumrl njihov rod. In sedaj - po nekaj mesecih -je utihnilo '
Čutila je, da je svet, ki jo je obdajal, počasi, pa gotovo gineva
da je bila zopet na mestu, kot je bila pred sinovim rojstv
Vedno bolj se je zavedala, kaj je z njim izgubila. Vse, kar,
obdajalo s ponosom in častjo, se jez njim vred pogreznilo v§
-	Ostala je sama. - Z bolečino v srcu je mislila na čas, ko st
njeni najožji družinski člani pomrli in je kot mlado deklel'
imetja ostala sama. Sedaj je bila drugič tako sama, seveda
velepošestnica in s premoženjem. Posest, da posest je tolcd
toda kaj vse to pomaga? Samota in brezup ubijata. - Tako ve
in življenjska dama, je bila vsak dan bolj potrta. - Njena ino
narava pa je tudi to premagala.
Medtem je sprava med gospo in učiteljico dovedla do trdn
prijateljstva. Vedno bolj se je gospa Schwarzerjeva zavzemal
učiteljico. Z vso silo sejo je oprijela, jo imenovala edino duho
oporo in ji nudila ves prosti čas. Gospodična Dragutin se ječn
ob njej raznežena, v materinski skrbi kot že dolgo ne ters^
tem zelo dobro počutila. Gospa Schwarzerjevajije celo preda-
la, naj se preseli k njej. Vsekakor ji je dala dovolj časa
premislek.
INFORMACIJE
27
POROKE
'elje
,uročili so se: Boris KRAU
Tatjana BOVHA, oba iz Ce-
peter KUNEJ in Jolanda
oba iz Celja, Milovan
j^OPNlK in Darja STRAŠEK,
J iz Celja ter Miran FLIS in
gita SELČAN, oba iz Celja,
j^arje pri Jelšah
j^ročili so se: Roman MA-
in Romana KRIVEC,
2 iz Grosuplja, Peter PLA-
[^gEK iz Brecljevega in Na-
■gMAUER iz Šentjurja, Bo-
CVEK iz Turnišča na Hrvaš-
^ in Marjeta FINK iz Plate,
DROVENIK iz Tuncovca
Štefka DUCMAN iz Strmca
Sv. Florjanu, Šamir GRO-
Snježana ČOSIČ, oba iz
gaške Slatine, Srečko KO-
R iz Veternika in Ljiljana
IPANIČ iz Hrvaške, Branko
)VČE iz Lok in Mateja BRA-
IK iz Kozjega, Vinko VR-
)VŠEK iz Zibiške vasi in Lju-
;a LUGARIČ iz Vonarij, An-
iKRUMPAK iz Rogaške Sla-
e in Bernardka KRAJNC iz
;dela, Štefan GOBEC iz Sp.
jova in Olga KOREZ iz Ra-
iske vasi ter Aleš HOFMAN
Založ ter Višnja KUČIŠ iz
gatca.
l^elenje
Poročili so se: Saradjen AZ-
Riz Donjih Agičev in Nadja
)BN1K iz Velenja ter Gorazd
IHOVNIK in Maja ČREŠNIK,
la iz Velenja.
Žalec
Zakonsko zvezo je sklenil
par.
:: SMRTI
Celje
iJmrli so: Ladislav CMOK,
let iz Celja, Karolina ZOR-
I, 91 let iz Lahovne, Franc
ANČNIK, 69 let iz Skorne-
, Angela KOŠTOMAJ, 87 let
Leskovca, Peter ROZMAN,
let iz Dobrteše vasi, Franc
APŠAK, 85 let iz Jelc, Karla
HART, 72 let iz Velenja,
'rman DVORŠAK, 93 let iz
ija, Marija BEK, 82 let iz
Celja, Ivan PILIH, 68 let iz
Vojnika, Amalija GRABNER,
81 let iz Dobrteše vasi, Franc
MAJCEN, 54 let iz Lokovine,
Angela ŠUŠTERIČ, 91 let iz
Žalca, Franc ČAKŠ, 62 let iz
Korpul, Terezija BUKOŠEK, 82
let iz Svetlega Dola, Ivan GA-
ŠPARIČ, 71 let iz Celja, Zden-
ka PETKOVIČ, 45 let iz Celja,
Vincencij ŠOLINC, 76 let iz
Dol, Ana MUZEL, 60 let iz
Celja, Albin ZUPANC, 85 let iz
Slatine v Rožni dolini, Oton
ZAPUŠEK, 57 let iz Velenja,
Bogdan NERAT, 78 let iz Laš-
kega, Marjan KROŠL, 68 let iz
Celja. Rafael UREKAR, 71 let
iz Celja, Franc BLAZINŠEK,
80 let iz Črešnjevca, Štefanija
DOBOVIŠNIK, 75 let iz Loke
pri Dobrniku, Ivana RUPNIK,
68 let iz Zbelovske Gore, An-
gela ROT, 66 let iz Šmarjete pri
Celju, Jedert TURNŠEK, 70 let
iz Celja, Gabrijela KOMEL, 90
let iz Celja, Roman ZAJC, 38
let iz Zg. Pobrežja, Ana LO-
RENČAK, 81 let iz Celja, Kari
VREČER, 80 let iz Šentjurja,
Primož TEICHMEISTER, 22
let iz Kaple vasi, Alfred SCH-
NEIDER, 69 let iz Arclina, Vin-
ko ŠMID, 55 let iz Marijine
vasi, Jožefa MILHARČIČ, 94
let iz Zvodnega in Ivana ZOR-
KO, 71 let iz Laškega.
Šmarje pri Jelšah
Umrla sta: Aleksander LOR-
GAR, 42 let iz Šmarja pri Jel-
'šah, Silvo BERGHAUS, 44 let
iz Sp. Sečove, Alojzij GRM-
ŠEK, 89 let iz Vojskega, Alojz
FILIPANČIČ, 49 let iz Buč in
Ivan MLAKAR, 75 let iz Vren-
ske Gorce.
Velenje
Umrli so: Rafaela CEVSAR,
77 let iz Šenbrica, Anton MEŽ-
NAR, 76 let iz Mozirja, Mihael
ZAJC, 78 let iz Gaberk, Marija
TRUNKL, 74 let iz Višnje vasi
in Gizela VONČINA, 69 let iz
Velenja.
Žalec
UmrB sa Slavko KUKEC
HRAŠČIČKI, 55 let iz Gotovelj,
Marija ORŠOŠ, 58 let iz Prebol-
da, Julijana KOPRIVA, 80 let iz
Petrovč, Neža ZAGORIČNIK,
87 let iz Dolenje vasi, Jedert
VAJNCERL, 87 let iz Čepelj,
Alojzij PlLlH, 82 let iz Dobrte-
še vasi, Leopold LANDEKER,
60 let iz Griž, Marija PERNOV-
ŠEK, 71 let iz Velike Pirešice in
Bogdan PERE, 47 let iz Liboj.
pŽURSTVi^
ceue: Glavna lekarna na
inetovi ulici v Celju je od
'nedeljka do petka odprta
7. do 20. ure, ob sobotah od
do 13., od 13. ure dalje v
Doto, do ponedeljka do 7.
5 zjutraj pa je organizirano
•urno dežurstvo. Enako ve-
tudi za praznike.
šentjur: Od ponedeljka
'petka od 7. do 18. ure, ob
Jotah od 7. do 13. ure.
slovenske konjice:
tednom je odprta od 7.30
'13. ure in od 14. do 20., ob
ootah pa od 7.30 do 13. ure.
^ nedeljah imajo redno de-
jstvo od 9. do 12. ure.
^SKO: Od ponedeljka do
jKa od 7.30 do 18. ure, ob
fotah od 8. do 12 ure.
'MOZIRJE: Od ponedeljka
'Petka od 7. do 19. ure, ob
fotah od 7. do 12. ure.
,^lenje: Od ponedeljka do
je lekarna odprta od 7.
ure, ob sobotah od Z do
; ^re. Ob nedeljah in prazni-
^ imajo organizirano non-
P dežurstvo, z enourno pre-
Mo med 12. in 13. uro.
JMarje pri jelšah: Med
''Jom je odprta od 7.30 do
ure, ob sobotah od 7.30
ure.
Rešitve iz prejšnje številice
številčna izpolnjevanka »Radio Celje«
1.	lik: 1. Čuček, 2. Pregl, 3. izvin. 4. grdin, 5. Bešič, 6. Špik, Z
ščep, 8. glajt, 9. breme, 10. Melik, 11. puder, 12. oglje.
2,	lik : BRGLEZ, GERKEŠ, LEJIČ, MITIČ, PIŠEK, PODJED,
PUNGERČIČ, ŠPEGEL, UMNIK, VRABL.
Številčna izpolnjevanka »Agencija NT&RC«
1.	lik : 1. Bobri, 2. obzir, 3. Štebe, 4. grupa, 5. preča, 6. Šček,
7. harem, 8. jarec, 9. Blinc, 10. tanin, 11. Alban.
2.	lik : BOBINAC, GRABAR, HRIBERŠEK, LEBEN, MATJA-
ŠIČ, PANTELIČ, ROBER, ZUPANC.
ZDRAVSTVENI DOMOVI
zdravstveni dom ce-
lje: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinaci-
jah, prav tako imajo organi-
zirano neprekinjeno 24-urno
dežurstvo. Dežurna ambu-
lanta dela ob delavnikih od
13. do 7. ure naslednjega
dne, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa neprekinjeno
24 ur.
Zdravnika za obisk na do-
mu lahko naročite kadarkoli,
vendar bodo nenujni hišni
obiski ob delavnikih oprav-
ljeni po 13. uri.
V primeru življenjske
ogroženosti kličite telefon-
sko številko 94, sicer je tele-
fon 434-000 ah 434-211, za
nujne urgence pa 434-212.
zdravstveni dom la-
ško: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno de-
žurstvo je organizirano od
20. do 7. ure zjutraj od pone-
deljka do petka in sicer za
vso občino. Dežurstvo med
vikendom je organizirano od
petka od 20. do ponedeljka
do 7. ure zjutraj, vmes je v
soboto odprta redna ordina-
cija od 7. do 15. ure. Telefon
731-233.
zdravstveni dom mo-
zirje: Redno ambulantno
delo opravljajo od 7. do 13.
ure, popoldan od 13. do 20.
ure pa imata vsak dan redno
delo po dve ambulanti in si-
cer ob ponedeljkih Mozirje
in Ljubno, v torek Nazarje in
Gornji Grad, v sredo Luče in
Nazarje, četrtek Mozirje in
Nazarje, ob petkih pa le Mo-
zirje. Telefon v Mozirju 831-
421.
zdravstveni dom šen-
tjur: Redni delovni čas or-
dinacij med tednom je od 7.
od 19. ure, od 19. do 7.ure
zjutraj pa je organizirano ne-
prekinjeno dežurstvo. Tele-
fon 741-511.
zdravstveni dom
slovenske konjice: Red-
na zdravstvena služba je or-
ganizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zju-
traj pa je na voljo redno noč-
no dežurstvo. Telefon 754-
522.
zdravstveni dom ve-
lenje: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure,
od 20. ure do 7. ure zjutraj
naslednjega dne pa je orga-
nizirano dežurstvo. Telefon
856-711.
zdravstveni dom šma-
rje: Delovni čas med tednom
je čez dan od 7. ure do 21.,
zatem pa je od 21. ure dalje do
7. ure zjutraj organizirano
nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi v
Rogaški Slatini, izmenoma pa
je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem
in Podčetrtku. Telefon v Šmar-
ju je 821-021.
RADIO CELJE
OD 9. DO 15.11. 1996
Sobota, 9.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 9.30 Filmski
sprehodi, 11.00 Novice, 12.00
BBC novice, 13.00 Novice, 13.15
Študentski servis, 14.00 Napo-
vednik, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30
20 vročih, 20.00 Večerni šport-
no-zabavni program, 22.00 Re-
zervirano za vedeževanje, as-
trologijo 24.00 Zaključek pro-
grama in priključitev programu
Radia Slovenija.
Nedelja, lO.lL: 7.15 Začetek
programa, napovednik, 7.30 Ho-
roskop, 7.40 Na današnji dan,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.15 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.30
Volitve na Radiu Celje, 12.00
Novice, 12.05 Domača melodija
tedna, 12.10 Čestitke in pozdra-
vi poslušalcev ter volilno po-
poldne na Radiu Celje, 13.30
Športno popoldne, 15.30
nadaljevanje čestitk, 21.00 Pod
slovensko lipo, 22.00 Zaključek
programa in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Ponedeljek, 11.11.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Prva
jutranja kronika RaSlo, 6.00 Po-
ročilo OKC Celje, 6.15 Domača
melodija tedna, 6.30 Na današ-
nji dan, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
dnevnega tiska, 8.00 Poročila,
osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Na-
povednik, 9.30 Športno dopold-
ne (vmes ob 11.00 Novice),
12.00 BBC novice, 13.00 Novice,
13.10 Minute za zdravje, 14.00
Napovednik, 14.15 Jack pot,
14.30 Danes na ljubljanski bor-
zi, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSloj, 16.15
Rezervirano za reportažo 17.00
Kronika, 18.00 Podalpski pop
ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valč-
kov, 22.00 Zaključek programa
in priključitev programu Radia
Slovenija.
Torek, 12.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Pregled dnevnega
tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Napovednik,
9.30 Vi sprašujete, gostje v stu-
diu odgovarjajo - tokrat bo tema
Zimska služba 11.00 Novice,
11.15 Vedeževanje v živo 12.00
BBC novice, 13.00 Novice, 13.15
Pokličite in vprašajte, 14.00 Na-
povednik, 14.15 Jack pot, 14.30
Danes na ljubljanski borzi,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 17.00 Kronika, 18.00
Radi ste jih poslušali, 19.00 Slo-
venska estrada na Radiu Celje,
21.00 Da ne bi pozabili peti
(Jure Krašovec), 21.30 Iz glasbe-
ne skrinje, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev programu
Radia Slovenija.
Sreda, 13.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan,6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Napovednik, 9.30 Radio
Celje na terenu, 11.00 Novi-
ce,12.00 BBC novice, 13.00 No-
vice, 13.15 Mah O, 14.00 Napo-
vednik, 14.15 Jack pot, 14.30
Danes na ljubljanski borzi,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski
biser (melodija tedna), 15.30
Dogodki in odmevi (prenos Ra-
Slo), 16.15 Pop loto, 17.00 Kroni-
ka, 18.00 Full cool, 21.00 Glas-
beni ex-press, 22.00 Zaključek
programa in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Četrtek, 14.11.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Napovednik, 9.30 Gospo-
darska oddaja, 10.00 Glasbo iz-
bira... 11.00 Novice, 12.00 BBC
novice, 13.00 Novice, 14.00 Na-
povednik, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser
(melodija tedna), 15.30 Dogod-
ki in odmevi (prenos RaSlo),
16.15 Domače 4,17.00 Kronika,
19.15 Nokia hit parada, 20.00
Ročk blok z Alešom Oranj ekom,
21.00 Za lahko noč, 22.00 Za-
ključek programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Petek,15.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo,6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo,7.20 Te-
čajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Napovednik, 9.30 Malo
mešano, 11.00 Novice, 12.00
BBC novice, 13.00 Novice, 13.15
S knjižnega trga, 14.00 Napo-
vednik, 14.15 Jack pot,15.00 Ob-
vestila, 15.15 Podalpski biser
(melodija tedna), 15.3O Dogodki
in odmevi (prenos RaSlo), 17.00
Kronika, 19.15 Glasba je življe-
nje, 20.00 Hej, mister D.J., 21.00
DJ Time, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev programu
Radia Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure.
IZBOR IZ SPOREDA^
Volilna nedelja na Radiu Celje
Radio Celje bo v nedeljo, 10. novembra meril utrip na voliščih
celjske regije. Na terenu bodo tri ekipe, v studiu pa bodo
dežurne ekipe poslušalce seznanjale z volilnimi dogajanji. Zato
to nedeljo ne bo oddaje Nedeljski gost in oddaje SQ dance.
Torek, 12. november,
9.30: Zimska služba
v okviru kontaktnih oddaj, ki bodo odslej na sporedu v tem
času, boste v torek lahko izvedeli vse, kar bi vas utegnilo
zanimati v zvezi z delom zimske službe. Z gosti v studiu se bo
pogovarjala Nataša Gerkeš, vi pa se boste v pogovor lahko
vključili na studijski telefonski številki 441-510 in 441-310.
28
ZA RAZVEDRILO
GLASBA
29
Osem Helidonovih izdaj
'aložba Helidon je pred
razveselila ljubitelje
^ače glasbe z osmimi ka-
g^i in CD slovenskih an-
j^blov in vokalnih skupin.
^sainbel Jevšek, ki obstoja
ijset let in nastopa tudi v tuji-
je izdal kaseto z naslovom
jiiica tvoja me ne boli, na
gri sta poleg polk in valčkov
[i dve zabavni melodiji. An-
[ibel sodeluje z večimi avtorji,
več pa z Vinkom Studom.
)o 5. festivalu narodno zabav-
glasbe v Vurberku so izdali
;eto s finalisti tega festivala,
limiva pa je tudi kaseta s
^tekmovanja harmonikar-
V	Besnici na Gorenjskem za
ale Zlate harmonike na Lju-
iii. Na kaseti so posnetki pet-
stih najboljših harmonikar-
V	različnih starostnih katego-
h. Zanimivo je, da so lahko
sneli kaseto s predtekmova-
,niso pa uspeli posneti kasete
inala na Ljubečni, ki je prav
ovc mnogo kvalitetnejše.
'o daljšem času in vseh zaple-
je končno le izšla težko priča-
/ana nova kaseta ansambla
pan z Vranskega Zlati klas.
upina je skladbe zbrala po
čelu za vsakogar nekaj. Tekste
napisali Ivan Sivec, Toni Gaš-
rič in Ivan Malavašič, glasbo
Robi Zupan (devet) ter Jože
lič in Klaus Pelizaeus (2). V
samblu Zupan trenutno igrajo
flKrajnčan, Sonja Zupan, Ma-
ejVastnak, Matjaž Mrak, Rena-
'Mč, Dušan Polšak in Robert
pan. Ob kaseti je izšla tudi
hova prva CD.
Ansambel Rubin iz Novega
'Sta se predstavlja z novo ka-
0 Moja Mici. To je njihova
tja kaseta, ki so jo posneli v
diu Napoleon v Kamniku. V
iamblu Rubin igrajo Robert
pančič. Toni Šušteršič, Igor
uč, Drago Klobučar in Bojan
ar. Trikrat so nastopili na Ruj-
'm festivalu in vedno osvojili
brnega Orfeja.
Prijetno novost predstavlja
nonet Brda, ki obstoja deset let
in nadaljuje najžlalitnejšo zbo-
rovsko tradicijo v Brdih, Sloveni-
ji in tujini. Nonet je izdal CD z
naslovom Po vasj'h s'm se ustav-
Iju.
Joži Kališnik, nekoč odlična
pevka ansambla Avsenik in Mi-
lia Dovžan sta izdala kaseto na-
rodnih ob citrah. Decembra pri-
čakujemo njun nov projekt Gre-
gorčičevih pesmi, za katere je
vse priredbe za glas in citre pri-
pravil Vilko Ovsenik. Ob kaseti
bo izšla tudi knjiga prof. Ivana
Sivca ob 90 letnici velikega slo-
venskega pesnika Simona Gre-
gorčiča.
Rada me imej pa je naslov
najnovejše kasete ansambla Ni-
ka Zajca, ki ima svoj ansambel
že več kot 25 let. Vse skladbe je
ansambel posnel v studiu Zlati
zvoki. V skupini so Niko Zaje,
Ludvik Kos, Franc Pestotnik,
Majda Korošec in novi pevec, ki
je zamenjal Borisa Kopitarja,
Franc Brvar.
V Založbi Helidon obljubljajo
pred koncem leta še eno tako
zbirko novih kaset in CD doma-
če zabavne glasbe.
TONEVRABL

Vino in volitve
Bolj nori vikend, kot se nam obeta tokrat, si je pa že težko
zamisliti. Martin, ki mošt spreminja v vino in marsikomu
razveže jezik, bo letos v Sloveniji tudi priča volitvam.
Ne vem ali si bomo Slovenci privoščili vino preden bomo šli volit
ali kasneje. Kar nekaj jih poznam, ki bodo mlado vino degustirali
prej in kasneje. Včasih so nam ponudili volilni golaž, morda nas
bodo letos počastili s kozarčkom dobre kapljice, ki poleg vsega
pomaga tudi k dobremu razpoloženju, saj je znano, da začnemo
Slovenci prepevati šele, ko ga imamo nekaj pod kapo.
Pa še dve glasbeno-vinski
anekdoti
Operni tenorist Mario
Šimenc je sedel v družbi z
znanim vinskim bratcem.
»Poglej to grlo,« pravi
Šimenc, kije bil takrat na
vrhuncu svoje slave, »v
njem leži kapital«
»Tudi v mojem!« se odreže
veseli pivec in ga zvrne še
en kozarec.
V večernem prijetnem
razpoloženju so slovenski
novinarji - smučarji leta
1971 slišali slaven izrek in
nato še dva:
»Mehr Licht,« je rekel
Goethe.
»Mehr Luft,« je rekel Janez
Šuster
»Merlot,« je rekel Djuro
Šmicberger
Simona H2O
Geslo Kolinske za ta teden:
Z vodo EDINA, se naša družba lahko zabava
brez vina; tudi na dan sv. Martina.
Edita Aleš, Blejska Dobrava

'^alo je vokalnih skupin,
jih sestavljali sami brat-
l^l^ot je to v družini Gregorc
'•^ankolovega.
^ skupini, ki goji predvsem
^žinsko petje ob raznih
®2nikih, poje pet bratov, ki
strokovni vodja vodi
''f^lajši. Tone Gregorc (52).
Rafko (62). Franci (60)
(64) pojejo tudi v pev-
zboru Anton Bezenšek
' Prankolovem, Ivan (65) pa
^lan pevskega zbora na Lju-
bečni, poje pa tudi v cerkve-
nem zboru. Aktiven je tudi
Tone, ki je član Komornega
moškega zbora v Celju, pred
leti pa je bil član imenitne vo-
kalne skupine Frankolovčani.
Bratje prepevajo predvsem
stare slovenske ljudske pesmi
in jih tako ohranjajo pri življe-
nju. Veliko jim je pri tem po-
magala njihova mati. Prav sta-
rih pesmi imajo trenutno na-
študiranih dvanajst, sicer pa
zmorejo peti na eni ceh ohce-
ti! Vsako leto se pojavljajo tudi
na tradicionalnem srečanju
Družina poje v Andražu, letos
pa so dvakrat uspešno nasto-
pili v programu Radia Celje.
Prvič z javljanja s terena s
turistične kmetije Goršek v Li-
pi nad Frankolovim in drugič
ob dnevu Radia Celje na Glav-
nem trgu v Celju. Treba pa bo
storiti vse, da se bo njihova
prijetna pesem ohranila tudi
kasnejšim rodovom.
TONE VRABL
Interceptor vrača udarec
Interceptor so po letu dni blodenja in tava-
nja v temi končno le našli basista. Bendu se
je pred kratkim pridružil Fičo, manj pouče-
nim poznavalcem znan predvsem kot član
razpadlih Redhotčilipejpers.
Fičo je že naštudiral večino repertoarja, ki so
ga Interceptor obelodanili na njihovih prvih
dveh albumih, »Beginning« in »Fade«, njihov
tretji studijski izdelek pa bo izšel sredi pomladi
prihodnje leto. Frontman Grega Čulk obljublja,
da bodo njihove nove kovinarske kreacije še bolj
udarne, besedila pa v slovenskem jeziku, kom-
binacija obojega pa naj bi bila tudi zares prva
prava slo-metal plošča na sončni strani Alp.
Interceptor se bodo bo večmesečni koncertni
abstinenci v soboto, 9. novembra, spet vrnili na
odre, slišati in videti pa jih bo mogoče v
celjskem klubu KLjUB, kjer bodo savinjskim
trasherjem pomagali še primorski rockerji Re-
volver. Vsekakor koncert, ki je vreden ogleda,
seveda pa ne pozabite prinesti zaščitnih plaht,
saj je pobesneli in nepredvidljivi Čulk na prejš-
njem kljubskem koncertu svoje rjovenje začinil
še s pravim pristnim bruhanjem.	SŠ
Pocukrani ambicioznež
Peter Andre - novi najstniški idol
v začetku pomladi se je s
singlom »Only One« zavihtel
na 16. mesto britanske lestvi-
ce najbolje prodajanih single
plošč, mesec kasneje pa je že
nastopil v priljubljenem TV
shovvu Top Of The Pops.
Njegova druga uspešnica
»Mystrious Girl« se je skozi
celo poletje zadrževala tik pod
vrhom večine evropskih les-
tvic, pred nedavnim objavljen
single »Flava« je že teden dni
po izidu zavzel prvo mesto
angleške lestvice, podobno pa
se je godilo tudi njegovemu
LP-ju »Natural«. Govorimo se-
veda o novopečenem najstniš-
kem zvezdniku Petru An-
dreu, ki pa naj bi bil, vsaj po
napovedih sicer precej zmotlji-
vih »poznavalcev«, več kot le
muha enodnevnica na evrop-
ski glasbeni sceni, njegov
obraz pa naj bi redno srečevali
še vsaj do konca tega tisočletja.
23-letni Peter Andre se je
pred tremi leti iz Avstralije,
kjer je živel med letoma 1986
in 1993, vrnil v Anglijo. S to
vrnitvijo je Andre veliko tve-
gal, saj je bil v Avstraliji in
Novi Zelandiji kot najstnik že
uveljavljen zvezdnik, svoj de-
bitanski izdelek pa je v teh,
nam tako oddaljenih deželah,
prodal v večkratni zlati nakla-
di. Nadvse ambiciozni Andre
je seveda hotel več. Skupaj z
založbo je več kot dve leti
pripravljal skladbe in image,
ki je pri mladoletnih ljubitelji-
cah lahkotne pop godbe veli-
kokrat še bolj pomemben kot
glasba sama. Ves mišičast, po-
likan in pocukran je konec
lanskega leta s prvima dvema
singloma le za las zgrešil uvr-
stitev na angleški Top 45's, kar
pa njemu in založbi ni vzelo
poguma. S pomočjo bleščeče
in dobro premišljene medijske
kampanije, v katero je Mus-
hroom Records vložila kar ne-
kaj sto tisoč funtov, se v je
rahlo obarvanega lepotca za-
ljubilo toliko sanjavih mlado-
letnic, da tipični najstniški po-
cukrani pop pesmici »Only
One« nikakor ni moglo spod-
leteli.
Vse omenjene pesmi so, po-
leg še desetih drugih, seveda
uvrščene tudi na Petrov evrop-
ski LP prvenec »Natural«. Tri-
najst skladb se prepleta v do-
bro premišljenem vrstnem re-
du - umirjene s soulom obar-
vane balade se izmenjujejo z
lahkotnimi plesnimi poskoč-
nicami, v katerih Andre kar
sohdno imitira svojega vzorni-
ka Michael Jacksona. Slednje-
ga in še nekaj drugih znanih
ameriških hit-makerjev (Baby-
face, Dupri...) založba že no-
vači, da bi oblikovali naslednji
album Petra Andrea. Do takrat
pa bodo najstnice zagotovo
uživale ob njegovem aktual-
nem izdelku, s katerega je v
diskotekah trenutno največ-
krat slišati priredbo disko
himne »Get Down On It« sku-
pine Kool & The Gang iz začet-
ka osemdesetih.
' = ^ STANE ŠPEGEL
FULt COOL PEMOiC®
v rubriki Full Cool Demotop je zmagala Polona Podovac z
demo posnetkom skladbe S teboj. Med prejetimi kupončki pa
smo izžrebali tudi nagrajenko, ki prejme nagrado otroške
trgovine Najdihojca. To je Ana Simončič, Dobrteša vas 105,
Šempeter. Danes objavljamo imena novih mladih nadobudnih
deklet, ki si želijo uspeti na glasbeni sceni. Izrežite kupončke in
jih pošljite na naslov: Novi Tednik - Radio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje.
© PETRA MESARIČ - MOJ OČKA
@ SANDRAREICH-ODPRI SE SRCE
KUPON
Glasujem za........predlog.
Ime in priimek:..................
Naslov:.............................
30
GLASBA
GLASBENI EX-PRESŠ
Konec prejšnjega meseca je
založba One Little Indian na
trg lansirala že četrti single z
drugega solo albuma »Post« is-
landske pop zvezdnice
BJORK. Gre za skladbo »Pos-
sibly Maybe«, ki je izšla na treh
različnih CD formatih, na vsa-
kem izmed njih pa bo podprta
z remixi znanih britanskih pro-
ducentov in DJ. Sicer pa Bjork
že pripravlja material za svoj
tretji solo podvig, ki naj bi se
na policah trgovin znašel v prvi
polovici prihodnjega leta.
Taista založba je pred krat-
kim objavila tudi drugi album
trenutno najbolj vroče angleš-
ke novorockovske zasedbe
SKUNK ANANSIE (na sliki).
Politično nastrojen kvartet z
odlično temnopolto pevko
Skin na čelu, je za svoj izdelek
»Stoosh« požel najvišje ocene
glasbenih kritikov, odlično pa
so ga sprejeli tudi ljubitelji z
energijo nabitega sodobnega
ročka, ki se ne brani vplivov
drugih glasbenih zvrsti - sou-
la, hip-hopa in pa tudi moder-
ne akustične godbe.
Čeprav se prva uspešnica
»Wannabe« novopečenih pop
zvezdnic SPICE GILRS še ni
poslovila z lestvic, je prejšnji
teden drugi single teh norča-
vih in simpatičnih deklet spet
zavzel vrh britanske lestvice
malih plošč. Melanie B, Geri,
Melanie C, Victoria in Emma
so sovražno nastrojene glasbe-
ne kritike tokrat »šokirale« s
funky pesmico »Say You'll Be
There«, kateri naj bi kmalu
sledil tudi debitanstski LP iz-
delek, ki bo brez dvoma pro-
dajna uspešnica.
Novi upi britanskega teen
popa, škotski trio BIS, je pri-
stopil k ameriški založbi
Grand Royal, ki je v lasti belih
rap zvezdnikov BEASTIE
BOYS. Omenjena založba je
poleg šestmestne dolarske
vsote skupini BIS obljubila še
popolnoma proste roke pri us-
tvarjanju glasbe, za začetek pa
bo na kompilacijski kompakt-
ni plošči zbrala vse njihove v
Angliji že objavljene single
plošče.
Oktobra je minilo natanko
leto dni od izida drugega stu-
dijskega izdelka angleških
megazvezdnikov OASIS. Bra-
ta Gallagher sta se skupaj s
preostalo trojico z albumom
»Morning Glory« uspela na
angleški letvici najbolje pro-
dajanih LP-jev zadržati med
prvih deset več kot leto dni, v
tem času pa so Oasis samo na
otoku prodali več kot 3 in pol
milijona izvodov omenjene
plošče. Oasis kljub številnim
nesoglasjem med šefom sku-
pine Noelom Gallagherjem in
preostalimi člani benda že pri-
pravljajo skladbe za nov al-
bum, na katerega bo skoraj
zagotovo uvrščena tudi njiho-
va koncertna uspešnica »My
Big Mouth«.
' NICK CAVE, avstralski alter
ročk zvezdnik in star znanec
slovenskih odrov, bo svojo na-
slednjo ploščo posnel v zna-
menitem londonskem studiu
Abbey Road. Še pred tem pa
bo skupaj s svojima dolgolet-
nima sodelavcema Blixom
Bargeldom in Mickom Harve-
yem posnel glasbo za film »To
Have And To Hold« kultnega
avstralskega režiserja Johna
Hillcoata.
Dobra tri leta po odličnem
otroškem albumu »Od mravlji-
ce do dinozavra« se na sloven-
sko glasbeno prizorišče spet
vrača ROMANA KRANJČAN.
Tokrat s pesmico »AEIOU«, ki
že najavlja skorajšnji izid is-
toimenske kasete in kompakt-
ne plošče, ki jo bo tudi tokrat
nika. Pri nastanku albuma po-
leg Romaninega soproga Loj-
zeta Kranjčana sodeluje še cel
kup znanih slovenskih glasbe-
nikov in tekstopiscev, med ka-
terimi velja še posebej omeniti
Adija Smolarja, sicer tudi av-
torja priljubljene otroške knji-
ge Pujsa in Andrej Migec.
Sredi tega meseca bo izšel
tretji solo izdelek ZORANA
PREDINA. Po optimistični
zgoščenki »Gate na glavo« in
nekoliko bolj umirjeni »Napad
vo ustanovljeni založbi Etno-
karavan objavil kaseto in CD z
naslovom »Mentol bombon«,
ki bo zapolnjena s cigansko
obarvano godbo. Poleg neka-
terih novih skladb, ki jih je
Predin ob asistenci skupine
Šukar posnel v novogoriškem
studiu Rose, bo na albumu
moč slišati tudi nekaj »cigan-
skih« priredb Predinovih
skladb iz repertoarja skupine
Lačni Franz.
Celjski ročk klub Barfly bo
danes, v četrtek, 7. novembra,
gostil kamniški bend ARCHE,
v soboto, 9.11., pa bodo Kosti-
no rezidenco do zadnjega ko-
tička zagotovo spet napolnili
ŠANK ROČK.
V okviru promocijske turne-
je LP »Cuts« po slovenskih
klubih turajo californijski
punkerji BATTALION OP
SAINTS. V ponedeljek, 11. no-
vembra, bodo žagali v velenj-
Ijubljanskem klubu K4.
Na taisti dan se bo z]
tudi eden izmed viškov 1
nje jesenske koncertne
nudbe. V organizaciji ŠK
ROPOTA bodo v torek v
Tivoli nastopili ameriški
metalci DOC EAT DOC, k
do v Ljubljani predstavili
(pred nedavnim objavljer
bum »Play Games«. Pred
pina na tem ročk spektakl
najbolj udarna slovenska
tal zasedba SKYTOWER.
V petek, 15. novembra
bo v velenjski Rdeči dve
koncert odsluženih
zvezdnikov SMOKIE, ki i
drugi polovici sedemdes
in zgodnjih osemdeseti:
nemško govorečih dežela!
nizali več kot dvajset u
šnic, izredno priljubljeni p
bili tudi pri slovenskih lju
Ijih pocukranega pop ročk
STANE ŠPE;
Dobri dve leti po izidu več kot uspešnega albuma »Over The Hump«, je prejšnji ponedi
trenutno najpopularnejša glasbena družina na planetu THE KELLV FAMILV, pri svoji h
založbi objavila nov album. Na LP »Almost Heaven« se je poleg uspešnice »I Can't
Myself« znašlo še trinajst novih skladb, ki pa v ničemer ne odstopajo od glasbene usmei
začrtane na že omenjenem »Over The Hump«. Kot ponavadi so tudi tokrat vse skl,
napisali člani družine Kelly sami, poskrbeli pa so tudi za aranžmaje in produkcijo,
založila kranjska založba Pa- ljubezni« bo Predin pri na no- skem MKC, dan kasneje
Kmalu pa bo izšel tudi novi album »Pikapolonica« VLADA
KRESLINA. Kot ponavadi so Vladu tudi tokrat pomagali Mali
bogovi in Beltinška banda, produkcija pa je bila v rokah Janez
Križaja.
20VW3ČIHRC
VRTILJAK POLK IN
Nastop Alke Vujice
v zabavišču Tarantela v
Slovenskih Konjicah je prejš-
njo sredo zvečer nastopila
hrvaška pevka Alka Vujica.
Ena najpopularnejših pevk
pri naših sosedih je posnela že
več uspešnic, ki jih poznajo tudi
mnogi naši poslušdci. Je zani-
miva in kreativna avtorska
osebnost, saj tudi sama sodelu-
je pri nastanku pesmi, katere
izvaja in to predvsem pri pisa--
nju besedil, ki so s poudarkom
na ljubezenski tematiki. To
spremlja melodična glasba in
plesni ritmi, ki so ogreli tudi
obiskovalce v Taranteli, in ti so,
kot je ob tovrstnih dogodkih
značilno, dodobra nape
ambient.
Poleg vsakodnevnega prc
ma pripravljajo v Taranteli
nekaj odmevnejših konce
Že jutri bodo nastopali roc
Prijavo kazalište, ki prav
prihajajo iz sosednje Hrva
naslednji petek pa bo kor
Vlada Kreslina in nje|
spremljevalne skupine. Me(
nimivejšimi večeri bo tudi
kov, 22. novembra, ko b
gostili skupino Kontrabant,
terih glasba je opredeljena
preplet ročka in ciganskih
mentov, hkrati pa bo bruc
nje.	BORIS GORU
LESTVICE - TUJINA |
INFORMACIJE
31
DRAGE VOLILKE, DRAGI VOLILCI!
Vaš kandidat za poslanca v državnem zboru je
prof. JANEZ KRAJNC v 8. volilnem okraju
za občini LAŠKO in RADEČE.
Kaj želim uresničiti:
-pošten gospodarski red in socialno državo
-uveljavljanje lokalnih interesov v državnem
zboru
-učinkovito zakonodajo na področju socialnega
in zdravstvenega varstva ostarelih, bolnih in
invalidov
-dostopnost mladini do izobrazbe
-takojšnja oživitev Zdravilišča Rimske Toplice.
Na glasovnici je kandidat prof. JANEZ
KRAJNC pod št. 16
Hvala za Vaš glas!
Nova prodaialna Palmers
Pred dnevi so na Gosposki 30 v Celju odprli vrata nove
prodajalne Palmers.
Lepo urejena prodajalna je že osma trgovina z izdelki Palmers
v Sloveniji. Kupci lahko izbirajo med ženskim, moškim in
otroškim spodnjim perilom, nogavicami ter oblačili za prosti
čas. Blagovna znamka Palmers je stara preko 100 let, kvalitetni
izdelki z blagovno znamko Palmers pa se povsod prodajajo
samo v trgovinah Palmers. V prvem mesecu poslovanja so v
prodajalni Palmers pripravili kar do 50-odstotni otvoritveni
popust. Generalni zastopnik, uvoznik in distributer za Slovenijo
je podjetje Krokodil d.o.o. Ljubljana.	EP
Prenovljen urarski lokal v Žalcu
'red dnevi je na Šlandrovem trgu v Žalcu odprl prenovljen lokal urar Marjan Polajžer. Sodobno
izredno lepo urejen prodajni salon večine svetovno znanih ur je ob 20-letnici delovanja
ratovalnice ob priložnostni slovesnosti predal namenu župan občine Žalec prof. Milan Dobnik.
Darilo Birobita
Podjetje Birobit iz Celja je podarilo in razveselilo učence Osnovne šole Jurklošter z novim
fotokopirnim strojem Canon. Učenci so se s prisrčnim kulturnim programom zahvalili predstav-
nikoma Birobita in gostom Občine Laško za nadvse dragoceno darilo. Prispevek Birobita
učencem Osnovne šole Jurklošter je sad dolgoletnega sodelovanja z Občino Laško oddelkom za
družbene dejavnosti, ki ga zastopa g. Kraševec.
32
KRONIKA
Poskus likvidacije?
V prostoru Republikanske zveze Slovenije v Velenju je v ponedeljek okrog pol dveh zjutraj
odjeknila bomba. Prvak in aktivist stranke sta se nesreči izognila zgolj po naključju.
Na redni novinarski konfe-
renci, ki je bila minuli ponede-
ljek dopoldne, je načelnik UNZ
Celje Stane Veniger predočil
nekaj osnovnih dejstev ter oko-
liščin v zvezi z eksplozijo v
pisarni stranke Republikanske
zveze Slovenije na Šaleški cesti
št. 19 a v Velenju, več pa sta o
dogodku na novinarski konfe-
renci, ki je bila istega dne do-
poldne, povedala vodja stranke
Adolf Štorman in strankin ak-
tivist Darko Zupane, ki sta bila
v času eksplozije v objektu, a
na srečo izven prostora, kamor
je padla bomba.
Po zagotovilu načelnika UNZ
Celje bodo policisti in kriminali-
sti storili vse, da se do potankosti
razjasni in razkrije ta primer,
zlasti pa storilci. Povedal je še,
da je v operativno komunikacij-
ski center po telefonu poklici
Adolf Štorman sam in povedal,
kaj seje zgodilo. Nekaj minut po
sporočilu so bili na kraju eksplo-
zije velenjski policisti, kmalu za
njimi pa še kriminalisti urada
kriminalistične službe in stro-
kovnjaki za eksploziva z Mini-
strstva za notranje zadeve R Slo-
venije. V objektu, kamor je prile-
tela bomba, ni stanovanj oziro-
ma stanovalcev, poleg Republi-
kanske zveze Slovenije pa imajo
tam svoj sedež tudi nekatere
druge politične stranke in orga-
nizacije.
Po besedah Adolfa Štormana,
sta se s sodelavcem Darkom Zu-
panom okoli enih ponoči vrnila
s terena, ko sta po Šaleški dolini
lepila strankine predvolilne pla-
kate, nekaj pa sta jih nazadnje
nalepila tudi v velenjskem mest-
nem središču. Ko sta vstopila v
objekt na Šaleški št. 19a, je bil ta
ves v temi. Ob vstopu v pisarno
stranke v prvem nadstropju sta
prižgala luč, se tam pomudila le
nekaj minut, potem pa oba odš-
la v sanitarije, kjer sta pomivala
posodo, v kateri je bilo še nekaj
ostankov lepila. Takrat pa sta
zaslišala žvenket stekla in takoj
za tem močno eksplozijo, ki je
vznemirila tudi stanovalce v so-
seščini. V pisarni sta potem naš-
la koščke stekla, ki so ležali po-
vsod po tleh, v pohištvu so bile
majhne luknje, poškodovan pa
je bil tudi radiator, iz katerega je
na več mestih iztekala voda. Po
telefonu (aparat je bil tudi precej
poškodovan) je Štorman pokli-
cal na policijo in preiskava je
zelo hitro stekla. Adolf Štorman
je odšel domov k počitku okoli
pol petih, Darko Zupan pa je
ostal na voljo preiskovalcem.
Štorman je prepričan, da pri
tem dogodku, ki se je zgolj po
naključju končal brez hujših po-
sledic, ni šlo za zastraševanje,
ampak za načrtovan napad nanj
z namenom likvidacije, kot je
izjavil. Torej ga je nekdo hotel
umoriti. So bili to tisti pripadniki
raznih velenjskih kriminalnih
združb, ki jim je stranka RZS
napoti, ker je nedavno tega zav-
zela odločno stališče do tistih
tujcev, ki po Velenju mečejo
bombe ali se streljajo po Ljublja-
ni, razmišlja prvak stranke, ko se
sprašuje o motivih storilcev za
napad nanj in njegovega sode-
lavca.
MARJELAAGREŽ
Gojil, posušil,
nic prodal
šmarski policisti so se
minuli ponedeljek srečali s
30-letnim Miranom M. s
Šniarskega, ki se je ukvarjal
z donosno proizvodnjo in-
dijske konoplje in prodajo
mamila marihuana. Potem
ko je Miran letošnji pride-
lek posadil, ga vzgojil, po-
žel in posušil, so mu ga
policisti v ponedeljek zase-
gli. Ko so marihuano steh-
tali, se je na številčnici po-
javila številka 6580 gramov.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Trčenje na
avtocesti
Na avtomobilski cesti Arja
vas-Hoče, zunaj naselja Lo-
pata, se je v četrtek, 31. okto-
bra popol4ne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena
oseba huje telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa zna-
ša okoli milijon in pol tolar-
jev.
Marija Š. (44) iz Žalca je
vozila osebni avtomobil po av-
tomobilski cesti iz smeri Arje
vasi proti Celju. Blizu nadvoza
v Lopati je nenadoma pred
seboj zagledala dva osebna av-
tomobila, ki sta se ustavila
pred oviro pa cesti. Kljub zavi-
ranju je s sprednjim delom
trčila v vozilo 26-letnega Dani-
la G. iz Plitvičkega vrha. Zara-
di trčenja je vozilo Danila G.
odbilo naprej po vozišču, tako
da je trčilo v zadnji del stoječe-
ga osebnega avtomobila z voz-
nikom Andrejem P. (42) iz
Ljubljane. V silovitem trčenju
se je huje telesno poškodovala
voznica Marija Š.
Na bankino in v
drevo
Na magistralni cesti zunaj
naselja Tepanje se je v sobo-
to, 2. novembra zarana, pri-
petila nesreča, v kateri je bil
huje ranjen voznik osebnega
vozila.
Mitja R. (22) iz Zgornje Pol-
skave je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Slovenskih Konjic
proti Tepanju. Ko je zunaj na-
selja Tepanje pripeljal v oster
levi ovinek, je zapeljal na de-
sno bankino. vozil po njej
okoli 50 metrov ter nazadnje
trčil v drevo ob cesti.
V hišno steno
Na Mariborski cesti v Celju
se je v četrtek, 31. oktobra
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri se je hudo telesno
poškodovala voznica oseb-
nega avtomobila.
Marija B. (53) iz Trnovelj pri
Celju je vozila osebni avtomo-
bil po Mariborski cesti iz smeri
središča mesta proti Vojniku.
Ko je bila blizu križišča s Kidri-
čevo cesto, je polkrožno obrni-
la in pri tem izgubila oblast
nad vozilom. Zapeljala je pre-
ko nasprotnega voznega pasu,
kolesarske steze in pločnika ter
se zaletela v steno zgradbe na
Mariborski cesti 42.
Povozila pešca
Na magistralni cesti v Voj-
niku se je minuli četrtek po-
poldne pripetila nezgoda, v
kateri sta se poškodovali dve
osebi, ena huje in ena lažje.
Silva G. (38) iz Celja je vozi-
la osebni avtomobil iz smeri
Vojnika proti Celju. Zunaj na-
selja Vojnik ji je z leve strani
(zunaj prehoda) nenadoma
prečkal vozišče 60-letni Domi-
nik O. iz Zadobrove. Kljub za-
viranju je voznica trčila vanj,
sama pa je utrpela lažje tele-
sne poškodbe.
V betonski nosilec
Na lokalni cesti v naselju
Bukovžlak se je v petek, 1.
novembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poš-
kodovana.
Zafer G. (20), državljan BiH,
ki začasno biva na Teharju, je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Proseniškega proti domu. Ko je
pripeljal v oster nepregledni
ovinek, je izgubil oblast nad
vozilom. To je začelo bočno
drseti proti desnemu robu, kjer
je trčilo v betonski nosilec
vhodnih vrat stanovanjske hi-
še. V nesreči se je hudo poško-
doval voznik Zafer G.
M.A.
Vlomilec \e bil domačin
Septembra letos je na poli-
cijsko postajo v Šmarju po-
klicalo več občanov z ob-
močja Babne Gore in od dru-
god, ki jim je neznani vlomi-
lec ukradel del imetja.
Tako je 14. septembra na PP
v Šmarju prišla R.E. iz Ljublja-
ne, ki ima svojo vikend hišico
v Bukovju na Babni Gori. Po-
vedala je, da je nekdo vlomil v
ta objekt in ukradel telefonski
aparat panasonic s tajnico.
Čez štiri dni se je oglasil Ce-
ljan M.A., ki ima prav tako
vikend na območju Babne Go-
re. Naznanil je vlom in krajo
zračne puške. Koncem mese-
ca pa sta se na PP zglasila še
L.A. z Babne Gore in M.Z. iz
Babnih Brd. Prvemu,je nekdo
vlomil v osebni avtomobil in
ukradel zadnjo poUco z zvoč-
nikoma, drugi pa je pogrešal
moško bundo in avtoradio
znamke Blaupunkt, oboje je
pustil čez noč v svojem vozilu
na domačem dvorišču.
Z zbiranjem obvestil so šmar-
ski policisti te dni prišli do sto-
rilca. Gre za 20-letnega A.K. z
Babne Gore, ki je sicer že dober
znanec policije. Po opravljenem
razgovoru z osumljencem, je
bila večina ukradenih predme-
tov vrnjena lastnikom. Zračno
puško in telefonski aparat je
A.K. že prodal, zvočnike pa je
skril v grmovje na bližnjem
travniku.	M.A.
Goljuf v Elektroniki
v podjetju Gorenje Elektronika v Velenju so se pred
kratkim morali soočiti s primerom goljufije in ponareja-
nja listin.
To se je zgodilo potem, ko je neznan moški prišel v podjetje in
je na podlagi ponarejenih dokumentov nabavil ter odpeljal kar 68
barvnih televizijskih sprejemnikov! S tem je Gorenjevi Elektroni-
ki povzročil za okoli 3 milijone 300 tisoč tolarjev škode.
Dejanja je osumljen moški, star od 27 do 30 let, visok
približno 180 cm, vitke postave in svetlejših kratkih las.
Televizorje je odpeljal v starejšem kombiju svetlo rjave
barve, znamke Mercedes.	M.A.
Skozi to okno je priletelo eksplozivno telo. Okno je sicer opremljeno z nalepko RepublU
cev, za katero Štorman pravi, da je prilepljena že dlje časa
Ni, da bi se z|okai
Za ponedeljek je bila že
prej sklicana redna konfe-
renca za novinarje, na kate-
ri naj bi Republikanska
zveza Slovenije predstavila
svoj program in stališča do
nekaterih aktualnih vpra-
šanj, spregovorili pa naj bi
tudi o problematiki spolne-
ga nadlegovanja na delov-
nem mestu. »Izgleda, da bo
morala večkrat počit bom-
ba, da bo več novinarjev
tu,« je komentiral štorman
številno udeležbo ter poja-
snil, da nima nobenih do-
kumentov in papirjev, saj je
od druge ure ponoči one-
mogočen vstop v prostore
stranke. Med drugim je
Štorman govoril še:
...o grožnjah...
»Ne, groženj in grozilnih pi-
sem nisem dobil že več kot
leto dni. V zadnjem času so
sicer tu pisma z nesramno vse-
bino, vendar takšna in drugač-
na mišljenja političnih nas-
protnikov niso grozilna pi-
sma. Če nekdo spodaj napiše
smrt fašizmu, to še ni grozilno
pismo...Vsekakor pa to ne bo
vplivalo na našo nadaljnjo der
javnost, čeprav se človek malo
nerodno počuti. Pač ne prileti
vsak dan kakšno eksplozivno
telo skozi okno, vendar ni, da
bi se zjokal.«
... o možnem storilcu
»V parih primerih se je izka-
zalo, da je država stala za temi
dejanji, čeprav sedaj ne mi-
slim obtoževati države. Upam
in želim, da tudi za tem deja-
njem ne stoji. Storilec ni po-
skušal zastraševati, saj je eks-
plozivno telo vrgel v okno po-
tem, ko se je prižgala luč in ko
je pričakoval, da bova v pisar-
ni. Od zunaj se namreč vidi
samo luč, ne vidi pa se, če je
kdo noter. Tako storilec ni
mogel vedeti, ali sva noter dli
ne.
Ne poznam človeka, ki bi
mu jaz naredil tako krivico, da
bi šel in vrgel ročno bombo,
ne poznam človeka, da bi mi
lahko rekel celo žal besedo.
Glede na močno izraženo sta-
lišče do tujcev, ki mečejo roč-
ne bombe v Velenju, se strelja-
jo v Ljubljani... Ne gled
imajo slovensko držav
tvo, so njihovi ljudje: n
membno je ali so krim i
ali delajo zdraho po drža)
so njihovi Kdorkoli
reče, je to napad na nji:
ljudi... Ne bi rada rekla |:
man in Zupan, op. US), n
to naredili oni, sva pa s:
prepričana, da je to v oz i
Če ni, potem ne vem k(
bil.«
... o škodi
»Stene so lesene, mogo
voda stekla v kakšno d;
pisarno. Treba bo zamr
pode in stekla. Težko je ^:
riti o neki ceni, uničeni sc
papirji, marsikaj pa se d,
praviti. Katastrofa, no ja
kor za koga, bi bila, če bi
midva v tistem trenutku
sarni. V pisarni ni zago
vendar je špricala voda i:
diatorjev, tako da je grd
pogledati. Ni pa tako uni
pisarna, da bi lahko reki
bo stranka zaradi tega pro
la. To bi bilo smešno!«
URŠKA SELIJ
Foto:
MINI KRIMIČI
Z vlomom do ur
v četrtek, 31. oktobra ob
1.50 uri je neznani storilec
razbil izložbeno okno urars-
tva Terglavčnik na Stanetovi
ulici v Celju. Iz vitrine je ukra-
del šest ročnih ur znamke
Roamer ter s tem lastnico Ma-
rijo Karmen T. oškodoval za
540 tisoč tolarjev.
iskal, našel
devize
Na prvega novembra dan je
nekdo izkoristil odsotnost sta-
novalcev in vlomil v stano-
vanjsko hišo v Gorenju pri
Zrečah. Znotraj hiše je iskal
ter našel ter odnesel večjo vso-
to deviz in tolarjev. Lastnik
Drago P. je oškodovan za več
kot milijon tolarjev.
Poskus ni uspel
v noči na 31. oktober je
nekdo vlomil v garažo v hiši
na Jurčičevi ulici v Celju in
poskušal ukrasti tam parki-
ran osebni avtomobil znamke
Fiat Uno. Na avtomobilu je
najprej razbil »sončno« stre-
ho in tako vstopil v notra-
njost. Tam je najprej pol
kontaktne kable in tako l
skušal spraviti vozilo v ;
gon. Ker pri tem ni bil u 1
šen, ga je pograbila tako h i
jeza, da je ob odhodu s pi ^
rišča razbil zadnje luči m '
zilu in lastniku Janezu P. 1
zročil za okoli 100 tisoč t(
jev gmotne škode.
Dve roparski
Antun M. (52) je minuli
trtek velenjskim policis '
sporočil, da sta ga zgodaj
traj na parkirišču na Foi
ulici v Velenju obstopila
neznanca, ga podrla na ti
mu iz hlačnega žepa vze
tisočakov gotovine ter pol
nila neznano kam.
Naslednjega dne v do,
danskem času pa je Velenj
Milivoj T. policiste obvestil
ga je v minuli noči okoli
ure na parkirišču na Stai
trgu v Velenju napadlo
neznancev. Ti so ga z ud
zbili na tla in mu iz žepa v
denarnico z 2 tisoč tolarji'
zadnji informaciji so poli*^
storilcem, ki so pri obeh ro
iste osebe, že na sledi.
KRONIKA
33
NOČNE
CVETKE
^^ dvorišču stanovanjske
,ia Tovarniški ulici je 29.
,t)ra popoldne Sandro S. ob-
[[sjedeljkaŽ.
Aškerčevi ulici je 30. ok-
^ popoldne pod alkoholno
, omagal Šentjurčan Matija,
, očividce zelo prestrašil, saj
^slili, da je človek mrtev. Ko
kraj nesrečnega počitka
peli policisti, je ta človek že
j k sebi. Posebnost tega
odka je, da je od alkohola
einogli človek star komaj
najst let!
Ma vseh mrtvih dan je bilo
, mirno, je bil pa pri gasil-
;n domu na Ljubečiii prav
m Mirko K., ki je naladal
laG.
V	soboto sta se bilateralno
lerjala soseda Silvo Č. in Jože
ože je bil pri tem zmerjanju
ida nekoliko bolj aktiven, ja-
<0 spora med sosedoma pa je
a, ki ju loči bolj, kot bi bilo to
B.
V	Kolodvorski restavraciji
bila v nedeljo dopoldne dva
irijazna gosta. Znana gostil-
(a estradnika, Friderik L. in
rtin K., sta se v lokalu prav
irno drla in zmerjala tamkajš-
občestvo.
V	nedeljo zvečer je Boris K.
tepel svojo Leo. Poboljšaj se,
[is, sicer...	M. A.
Lanski sneg še ni pozabljen
Od sredine novembra do sredine marca cas zimske službe - V Celju je bila lanska zima »težka« približno 100
milijonov tolarjev, toliko denarja tudi za letos
v Celju so predstavili pro-
gram dela letošnje zimske
službe oziroma ob analizi la-
ni opravljenega dela podrob-
neje pojasnili, kako se na
sneg pripravljajo v času med
koncem prihodnjega tedna
in sredino marca. Lanska, po
večletnem obdobju spet s
snegom bogata zima je izva-
jalcem zimske službe pov-
zročila kar nekaj težav - veli-
ko manj pa bi jih bilo, če bi
se vsi udeleženci v prometu
prilagodili razmeram na ce-
sti in bi v dneh, ko sami ne
morejo brez toplih oblačil,
obuval in pokrival, tudi svo-
jim vozilom privoščili zim-
sko opremo.
Izvajalca zimske službe na
območju Mestne občine Celje
sta podjetji Ceste-kanalizacije
in Podjetje za vzdrževanje in
varstvo cest, ki dobro sodelu-
jeta, odpravljanje poledice in
odstranjevanje snega na ce-
stah ter drugih javnih promet-
nih površinah pa si delita gle-
de na rang cestišč. V CE-KA
skrbijo za 80 km cest, 40 km
pločnikov ter 25 tisoč m^ par-
kirišč, prehodov za pešce in
avtobusnih postajališč, v
PVVC pa za 111 km cest. Ceste
oziroma javne prometne povr-
šine so razdeljene v 3 priorite-
te, ta razvrstitev pa tudi dolo-
ča, kdaj in kako temeljito jih je
treba čistiti.
V	CE-KA ugotavljajo, da so
glede na programe zadovolji-
vo opremljeni, res pa je, da je
vsa njihova mehanizacija v
zimskih mesecih vsaj 30-od-
stotno preobremenjena, po-
trebovali pa bi tudi nekaj no-
vih, sodobnih strojev, za kar
bi bilo treba odšteti najmanj
50 tisoč DEM. Glede mehani-
zacije so veliko na boljšem v
PVVC, kjer so zadnja leta na-
črtno posodabljali svojo opre-
mo.
Trajno rešitev, kam odla-
gati odvečen sneg, v Celju
iščejo že poldrugo desetletje,
vendar bo tudi za letos velja-
lo, da bodo izvajalci zimske
službe sneg odlagali na avto-
port ob Kidričevi. Sneg bodo
odvažali seveda le, če bo to
potrebno, sicer pa v Celju
velja režim, da ob pluženju
sneg odrivajo na kolesarsice
steze, saj v času belih zim v
mestu tudi ni videti veliko
kolesarjev.
V	1. prioriteto sodijo ceste v
mestnem središču, glavne do-
stopne ceste do mestnega sre-
dišča, ceste, po katerih vozijo
avtobusi, ter pločniki in parki-
rišča, na vseh teh površinah
pa začnejo čistiti in odstranje-
vati sneg takoj, ne glede na
praznike ali nočni čas, ko za-
pade 7 cm in še sneži. Za
cestišča v 2. prioriteti velja, da
delavci zimske službe začnejo
čistiti sneg med delavniki in
podnevi takoj, ko zapade 15
cm snega. Vendarle pa izvajal-
ci pravijo, da v primeru moč-
nega sneženja na to mejo ne
čakajo, saj s pravočasnim in
hitrim delom v veliki meri iz-
boljšajo razmere na cestah.
V Celju tudi pred začetkom
letošnje zime opozarjajo, da
so lastniki stavb dolžni sami
čistiti pločnike in ostale javne
površine pred svojimi objekti.
Posebno opozorilo so letos na-
slovili tudi na voznike, saj le-ti
z neprimerno opremo svojih
vozil velikokrat po nepotreb-
nem povzročajo težave. Poli-
cijsko postajo Celje pa so po-
zvali, naj v primeru, da se
bodo tudi letos ponovila moč-
na in dolgotrajna sneženja,
odredi nekaj odvozov vozil, ki
so parkirana na takšnih me-
stih, da ovirajo odstranjevanje
snega.
i	I. STAMEJČIČ
Da nas vreme ne
preseneti
Letošnje vreme nam je že
dalo vedeti, da se nanj ne
kaže zanesti, saj nam je po-
streglo z oblico presene-
čenj. Zato se prav lahko
zgodi, da nam jo bo zagodla
tudi zima s kakšnim nena-
javljenim in prezgodnjim
prihodom. Tu mislimo
predvsem na sneg, ki je v
prometu ena največjih nad-
log, če smo brez zimske
opreme za vozila, s kateri-
mi se podajamo v promet.
v Inšpektoratu policije UNZ
Celje so za nas pripravili na-
slednjo informacijo, ki bo naj-
brž marsikoga spodbudila, da
bo pravočasno poskrbel za ti-
sto, česar še nima aH zamenjal
dotrajano z novim.
V zimsko opremo motornih
in priklopnih vozil sodijo:
pnevmatike za zimsko rabo
(M in S) na pogonskih kolesih
oziroma radialne pnevmatike
na vseh kolesih, pa pnevmati-
ke s poletnim profilom, če ima
vozilo pogon na vsa štiri kole-
sa ali v priboru verige za po-
gonska kolesa. Zimska opre-
ma avtobusov in tovornih vo-
zil je tudi lopata.
Zakaj so za vožnjo po snegu
in snežni plundri potrebne
prave in dobre pnevmatike?
Odgovor je večini poznan, pa
vendar: zimske pnevmatike
imajo zelo grob in globok pro-
fil, kar zagotavlja boljše opri-
jemanje v snegu, po voznih
lastnostih pa ne dosegajo let-
nih pnevmatik. Pri zimskih
pnevmatikah morajo biti žle-
bovi tekalne plasti po obsegu
in širini globoki najmanj 4
mm, če ne, ne veljajo kot zim-
ska oprema.
Ker je zima pred vrati, bo
treba kar kmalu letne pnev-
matike nadomestiti z dobrimi
zimskimi, če ne na vseh, pa
vsaj na pogonskih kolesih vo-
zila, za vsak primer pa v prt-
ljažnik položimo snežne veri-
ge. Zakaj tudi te? Zato, ker nas
te še vedno najpogosteje rešijo
iz objema snežne odeje, če jih
le znamo namestiti na pogon-
ska kolesa. Da bi nam to opra-
vilo pred samo vožnjo ali na
poti nekje v snegu ne vzelo
preveč časa, bi si bilo dobro
nekaj spretnosti pridobiti že
prej, s krajšim urjenjem v do-
mači garaži ali na dvorišču. Če
verig ne namestimo pravilno,
bodo med vožnjo »opletale« in
nam s tem poškodovale vozi-
lo. Danes je mogoče kupiti že
celo vrsto nadomestkov za ve-
rige, njihova prednost pa je
predvsem v hitri in preprosti
namestitvi.	M.A.
fožig policistovega avtomobila
/^ponedeljek, 4. novembra ob 00.55 uri, je bilo osebno
ožilo znamke Renault 19, ki je stalo na parkirišču pred
lanovanjskim blokom na Čopovi ulici v Žalcu, nenadoma
plamenih. Preiskovalci so ugotovili, da je bil požar
odtaknjen.
Zadeva dobi takoj drugačno dimenzijo, če se ugotovi, da je
3zilo last policista PP Žalec oziroma tamkajšnjega stanovalca
?rda J., ki velik del svojega prostega časa namenja tudi
rejanju zadev, problemov pa tudi odnosov v številni skupnosti
imkajšnjih stanovalcev. Ker pa je to že drugi primer požiga, ki
? je zgodil v zadnjih dvajsetih dneh in ko je bil oškodovanec
elavec policije, je stvar še bolj zaskrbljujoča. Za osvežitev
)omina; 24. oktobra smo poročali o podtaloijenem požaru na
rtomobilu policista Rajka G. v Florjanu pri Šoštanju.
V požaru je zgorel sprednji del vozila, gmotna škoda pa
naša okoli milijon tolarjev. Požar je uspel lokalizirati Ferdo
sam, na pomoč pa so mu priskočili tudi gasilci. Preiskava
iskanjem storilca se nadaljuje.	M.A.
Pri hišnih preiskavah zaseženi vršički indijske konoplje.	Foto: UNZ
Domača konopl|a za prodaio
l^olicisti mejne policijske postaje v Rogaški Slatini so 29. oktobra, na osnovi sodne
/fdbe, opravili dve hišni preiskavi zaradi suma, da gre za kazniva dejanja nedovoljene
^•zvodnje in prometa z mamili.
^išni preiskavi so opravili pri Jožetu K. ter Stanislavu A. in Alešu A. S tem, ko so skupno našli
'^l^ot 2 kilograma vršičkov indijske konoplje, je bil njihov sum potrjen. Osumljenci so konopljo
vzgojili z namenom, da pridelek prodajo uživalcem mamil. Povpraševanje na tržišču je ta
Ugodno, želja po hitrem in razmeroma lahkem zaslužku pa je tudi velika.	M.A.
IJKM3ENI AVTOMOBILI
v noči na 29. oktober je
nekdo ukradel osebni avtomo-
bil znamke Fiat Uno, ki je stal
na dvorišču stanovanjske hiše
na Stranicah. Vozilo je kovin-
ske zelene barve, z registrsko
oznako CE 12-12M, lastnik Bo-
rut K. pa je oškodovan za oko-
li 400 tisoč tolarjev.
V	noči na sredo, 30. okto-
bra, je nekdo neznano kam
odpeljal terensko vozilo jeep
cherokee turbo diesel bordo
rdeče barve. Vozilo, registrira-
no pod št. CE B4-717, je bilo
parkirano na dvorišču pred
stanovanjsko hišo v Medlogu
v Celju, lastnik Franc Z. pa je
oškodovan za okoli 2 milijona
250 tisoč tolarjev.
V	noči na 31. oktober je bilo
na parkirišču na Ulici bratov
Vošnjakov v Celju ukradeno
osebno vozilo znamke Audi
80 2,0 E, rumene barve, z
registrsko oznako CE 24-82S.
Lastnik Nedeljko K. je oškodo-
van za približno 2 milijona
350 tisoč tolarjev.
Izpred stanovanjske hiše v
Zrečah je bilo v noči na 31.
oktober ukradeno osebno vo-
zilo znamke Volksvvagen Golf
tip JXD, bele barve, z reg.
tablicami CE K9-432. Lastnica
Martina I. je oškodovana za
okoli 600 tisoč tolarjev.
V	noči na 2. november je
nekdo ukradel osebno vozilo
znamke R-4, ki je stalo na dvo-
rišču stanovanjske hiše v Mesti-
nju. Vozilo ima registrsko ozna-
ko LJ 30-26E, lastnica Ana Š. iz
Ljubljane pa je oškodovana za
približno 300 tisoč tolarjev.
V	noči na 31. oktober je nek-
do odpeljal osebno vozilo
znamke Fiat Uno DS, parkira-
no na dvorišču stanovanjske
hiše na Ostrožnem v Celju. Vo-
zilo, ki je kovinske mišje sive
barve, z registrsko oznako CE
80-43V in ki je last Cvetke Š., je
vredno okoli 550 tisoč tolarjev.
Smrt v objemu
gora
Svojci osemindvajsetlet-
nega Mateja Užmaha iz Go-
rice pri Slivnici so 1. novem-
bra zjutraj obvestili mozir-
ske policiste, da ga že nekaj
dni zaman pričakujejo, da
se vrne z gora.
Povedali so, da se je odpra-
vil v gore na območju Logar-
ske doline, akcija iskanja po-
grešanega in zbiranja obvestil
pa je potem nemudoma ste-
kla. Okoli poldneva so bili
policisti obveščeni, da so Ma-
teja našli v bližini planinske
koče na Klemenči jami, toda
žal mrtvega.
Gorski reševalci in policisti
so tudi ugotovili, da je pone-
srečenemu Mateju na ozki
gorski stezi na mokrem od-
padlem listju zdrsnilo, tako
da je padel preko previsa v
100 metrov globok prepad.
Zdravnik, ki je pregledal tru-
plo, je ugotovil, da je nesrečni
planinec umri že v nedeljo,
27. oktobra.	M.A.
Padla s konja
Med ježo in skoki čez ovire
na športno jahalnem poligonu
v Velenju je sedemindvajset-
letna Velenjčanka Simona P.
padla s konja. V bolnišnici v
Slovenj Gradcu, kamor so jo z
reševalnim vozilom pripeljali
na zdravljenje, so ugotovili, da
je Simona P. utrpela hude tele-
sne poškodbe.
AVfOVLOMI
v sredo, 30. oktobra zgodaj
zjutraj, je neznani storilec vlo-
mil v osebni avtomobil znam-
ke Cimos Citroen GS, parkiran
pred stanovanjskim blokom v
Kokarjah. Ukradel je avtora-
dio Roadvvig in notranje ogle-
dalo.
V	petek, 1. novembra okoU
3.30 ure, je nekdo vlomil v
osebni avtomobil Zastava jugo
45, parkiran na Cesti Kozjan-
skega odreda v Štorah. Ukra-
del je avtoradio kasetofon
znamke Sonyang.
V	noči na 1. november je
nekdo vlomil v osebni avto-
mobil VW Golf, ki je bil parki-
ran v odprti garaži pri stano-
vanjski hiši v Harju. Ukradel je
avtoradio znamke Pioneer in
lastnika Martina S. oškodoval
za okoli 120 tisoč tolarjev.
V	noči na 3. november je bilo
na parkirišču v Gledališki ulici
v Celju vlomljeno v osebni av-
tomobil znamke Zastava Yugo.
Neznani storilec je iz vozila
ukradel polico z zvočnikoma
in zavorno luč. Lastnik Matjaž
C. je oškodovan za približno 30
tisoč tolarjev.	M.A.
34
MODA-NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Ponovimo nagrajence naše
oktobrske radijske oddaje V
modnem vrtincu.
Ročno poslikan svileni šal
bo prihodnji teden v uredniš-
tvu NT&RC lahko dvignila
Marija Pompe iz Brezove 2 v
Celju. Prestižno dišavo Opium
for men, ki prihaja iz eminent-
ne modne hiše Yves Saint Lau-
rent in jo podarja podjetje
Weitnauer iz Ljubljane, je že
lahko preizkusil Brane Be-
zenšek iz Celja, tudi darilni
bon podjetja z metražnim bla-
gom Papillon iz Celja je že
prispel na naslov Damjana
Gračnerja oziroma njegove
mamice iz Planine pri Sevnici.
Pa še obvestilo vsem mladim
modnim navdušencem, ki nam
pridno pošiljate svoje skice z
modo za mlade v sezoni jesen/
zima 1996/97: natečaj, ki ga
pripravljamo Novi tednik. Ra-
dio Celje in revija za kulturo
oblačenja Moda IN, bo trajal le
še do 20. novembra, torej pohi-
tite! Če lepo rišete, imate radi
modo in ste stari oziroma mla-
di med 15 in 25 let, pošljite na
enega izmed navedenih naslo-
vov svojo modno vizijo za mla-
de v sezoni jesen/zima 1996/
97. Najmanj tri barvne skice v
poljubni tehniki bodo zadosto-
vale, da se še zadnji hip uvrsti-
te med finaliste, med katerimi
bomo izbrali tri najboljše. Ski-
ce bomo objavili v Novem ted-
niku, reviji Moda IN, povablje-
ni boste tudi v eno izmed oddaj
V modnem vrtincu na Radiu
Celje. In še prva nagrada -
potovanje v svetovno modno
prestolnico - Pariz!
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Moški v črtah
že v enem izmed septembr-
skih sprehodov med moškimi
modnimi novostmi smo ugo-
tovili, da se o kakšnih revolu-
cionarnih provokacijah letos
na tem področju kar ne da
govoriti. Jih pač ni. Vsaj v tisti
elegantni, poslovni modi, ki
po zaslugi široke uporabe kva-
litetnih strech materialov
(kašmir, alpaka, brušena vol-
na, vse z dodatkom lycre) ob-
likuje ozko moško silhueto.
Pravzaprav so slednji, ki
pripomorejo največ k nove-
mu, večjemu samozavedanju
moškega telesa, še največja
novost letošnje jesensko-zim-
ske moške modne ponudbe.
Modi je skoraj vseeno, ali se
suknjiči začno zapenjati viso-
ko nad prsmf ali že nad pa-
som. Tudi se ne more odloči-
ti, ali so ji bolj všeč našiti
veliki žepi ali manjši všiti z
žepnimi poklopci, včasih celo
drug nad drugim. Prepričana
pa je, da so ta hip najbolj »in«
ozke hlače s prav takšnimi
hlačnicami, ki delujejo strogo
militaristično' in obvladano
elegantno.
In tisto najbolj opazno?
Vzorci, ki predstavljajo v le-
tošnji hladni sezoni zapoved -
to je karo v raznih kockastih
variantah, drobni podeželski
kvadratki in - navpične ter vo-
doravne črte.
Pojavljajo se v vseh rjavih in
sivo-modrih tonih, poleg ka-
mel barve pa so na »poslovni«
barvni lestvici še temno mo-
dra, petrol-zelena in klasične
črno-bele kombinacije.
Črte in kvadratki se seveda
niso zadovoljili le z lastninje-
njem oblek, tudi srajce, telov-
niki in - najbolj tipičen moški
modni dodatek kravata, so se
uklonili njihovemu črtastemu
pohodu.
Anketno nagradno vprašanje novembra:
KATERO OBLAČILO BOSTE TO ZIMO NAJPOGOSTEJE
NOSILI?
a)	klasičen, dolg ali kratek plašč;
b)	krzneno oziroma usnjeno jakno;
c)	nepremočljivo vetrovko (parko) s kapuco.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:..................................
Točen naslov:...................................
............................................Tel. št.
Starost:..............Najljubše barve:....
ZDRAVILNE RASTLINE
Piše: BORIS JAGODIČ
Krvavi mlecelc
Krvavi mleček (Chelido-
nium majus L.) spada v dru-
žino makovk, ki zajema
približno 650 vrst razdelje-
nih v 45 rodov. To so zelnate
rastline, redkeje grmi, ki
imajo včasih v steblih ali li-
stih mleček ali pa prozorno
ali obarvano tekočino. Mle-
ček nastaja v posebnih zapo-
rednih celicah.
Krvavi mleček je trajna zelj-
ka. V zemlji ima krepko, za
prst debelo korenino, iz kate-
re poženejo razvejana stebla
do 100 cm visoko. Stebla nosi-
jo premenjalno nameščene
modrikasto zelene liste, ki so
spodaj pernati, više zgoraj pa
le pernato nacepljeni. Zlato
rumeni cvetovi so zbrani v
kobulastih socvetjih, iz kate-
rih se razvijejo ozki plodovi -
luski. Gladka semena ovija
mesnat izrastek, ki ga rade
jedo mravlje. V vseh delih
rastline, tudi v korenini, je
oranžno rumen mleček, ki
neprijetno diši in je jedkega,
ostrega okusa.
Krvavi mleček raste v bližini
človeških bivališč, ob zidovih,
ob poteh in ograjah ter vrtovih
in njivah, kamor mravlje zane-
sejo njegove plodiče. Cveti vse
leto, od marca do novembra,
vendar največ poleti. Tedaj
rastlino tudi nabiramo in na-
brano moramo na hitro posu-
šiti v sušilniku ali na soncu. V
jeseni izkopavamo korenine,
ki jih previdno očistimo zem-
lje in jih uporabljamo za pri-
pravo izvlečkov.
Rumenkasto oranžen mle-
ček vsebuje 1 odstotek močno
delujočih snovi - alkaloidov in
do danes jih poznamo več kot
20 različnih. Med njimi je naj-
več helidonina, sanarina in
heleritina. Količina alkaloidov
niha in jih je največ v koreni-
nah. Poleg tega so v rastlini
prisotne še razne organske ki-
sline, saponini, betakarotin,
flavonoidi, proteolitični enci-
mi, sluzi, itd.
Vse te snovi delujejo kom-
pleksno in pomirjajo boleči-
ne in krče žolčnika, spodbu-
jajo delovanje jeter, tako, da
se izloči več žolča. Glavni no-
silec delovanja je alkaloid he-
lidonin, ki ima podoben uči-
nek kot opiat papaverin ter v
glavnem pomirja gladko miši-
čevje. Saponini blago deluje-
jo na ledvici, tako, da bolje
delajo, kar se pozna v bolj-
šem čiščenju človeškega orga-
nizma.
Zelo zanimiva je uporaba
svežega mlečka. Če ga naka-
pamo na bradavico in pusti-
mo, da se posuši, bradavica
kmalu izgine, ne da bi za njo
ostala brazgotina. Bradavico
moramo mazati vsak dan 14
dni. Sok uničuje tudi glivice.
Pri nas ceni krvavi mleček
ljudsko zdravilstvo pri težavah
z žolčnimi kamni, zamašče-
nih jetrih, ledvičnih boleznih
in boleznih mehurja. Iz posu-
šene rastline; ki smo jo razre-
zali na drobne koščke, pri-
pravljamo -čaj tako, da vzame-
mo eno kavino žličko droge in
jo poparimo s 3 del vrele vode,
pokrijemo in pustimo, da se
nekoliko ohladi. Pri krčih in
bolečinah v prebavilih pijemo
nesladkan čaj večkrat na dan
po požirkih.
Iz sveže rastline, zlasti pa iz
korenine pripravljamo alko-
holni izvleček tako, da en del
drobno zrezane rastline na-
močimo v devetih delih 70
odstotnega alkohola in pusti-
mo 14 dni, da se namaka. Nato
precedimo in spravimo v tem-
no steklenico. Pri vseh zgoraj
navedenih težavah vzamemo
trikrat na dan po 15 kapljic na
kozarec vode. Napitek pijemo
vsaj 10 minut pred jedjo. S to
tinkturo lahko zdravimo raz-
ne kožne lišaje, izpuščaje, gli-
vična vnetja kože, mehčamo
trdo kožo in odstranjujemo
kurja očesa.
Šifra: juice
Ali ste se kdaj vprašali, če je
vzrok za (pre) hitro končana
razmerja pri vas samih? Veste,
v zvezi, ki traja dolgo časa,
moramo kdaj tudi narediti
kompromise in v kakšni stvari
popustiti. Premislite o tem.
Zadnje razmerje ima vse po-
goje, da se nadaljuje, zato še ni
vzroka, da bi obupali. Službo
boste zamenjali, saj boste hi-
tro našli mnogo boljše delov-
no mesto. Pri zdravju pa naj-
bolj pazite na srce in rodila.
Srečno, pa oglasite se še kaj.
Šifra: dvojcelc
Težav s preveliko telesno
težo ne vidim, to je le neka
muha, kajne? Sicer pa si še
mnogo premlada za shujše-
valne kure in le te ti lahko
pustijo posledice za vse živ-
ljenje.
Tisti »v redu« fant bo vse-
kakor prišel, toda nikar ne
prehitevaj časa in ne rini z
glavo skozi zid. Za dve dodat-
ni leti šolanja pa ne vidim
nobenih problemov, zato le
pogumno naprej v življenje.
Usoda ima zate veliko lepega,
izkoristi to!
RECEPTI TETE
KATARINE
Sirova juha
Zajčji ragu s širokimi rezanci
Pašteta presenečenja z omako iz šampinjom.
Sirova juha
Veliko naribanega parmeza-
na namočimo v mleku in do-
bro prežvrkljamo. Nato ga
previdno vmešamo v vrelo ju-
ho (mesno), juho odstavimo
in vanjo vtepemo rumenjak.
Zajčji ragu
Velikega, mladega, lepo
odrtega zajca razkosamo na
srednje velike porcije. V koži-
ci raztopimo 125 g na kocke
narezane mesnate slanine, v
njej kose mesa z vseh strani
opečemo, dodamo jetrca, ne-
kaj šalotk, na drobno sese-
kljano čebulo in strt strok če-
sna. Brž ko začne lepo rjaveti,
potresemo z moko, dobro
premešamo in počasi doli je-
mo pol litra vrele vode ali
juhe. Začinimo s soljo, po-
prom, zrnatimi začimbami,
brinovimi jagodami in limoni-
no lupino ter prilijemo 1/4 1
rdečega vina. Jed dušimo pri
slabi vročini, dokler se meso
ne zmehča popolnoma, nato
dolijemo ostanek rdečega vi-
na in še malo podušimo.
Zraven ponudimo široke
rezance, ki smo jih skuhali v
slani vodi, odcedili in zabelili
z maslom.
Pašteta
presenečenja
Vzemimo telečji, svinjski in
goveji file, vsakega toliko, ko-
likor pač potrebujemo glede
na število oseb, kosi naj bodo
po dolžini enaki polmeru veli-
kega modla za torto. Odstrani-
mo kožice in kite, potem pa
meso z vseh strani rahlo opeče-
mo, osolimo in popopramo.
Dno in rob modla obložimo z
listnatim testom in ohlajene
kose mesa tako naložimo, da
so z ozkimi konci obrnjeni
proti sredini. Vsaka tretjina naj
bo po možnosti prekrita s svo-
jo vrsto mesa. Zgoraj na robu
testa zaznamujemo, kje se
konča prva vrsta mesa in za-
čenja druga in oznake prene-
semo tudi na pokrov, ki ga
napravimo iz listnatega testa.
Od tistih točk na robu položi-
mo proti sredini okraske iz
testa tako, da pašteto tudi na
zunaj razdelimo na 3 dele.
Nato iz testa oblikujemo
prašička, telička in kravico in
z njimi okrasimo* 1/3 (ustrez-
no). Tako, da vemo, k
meso je spodaj. Pašteto
mažemo z rumenjakom
pečemo pri srednji vrc'
dokler ne dobi lepe zlate
ve. Zraven ponudimo on
iz šampinjonov, ki jo pri
vimo takole:
Na drobno sesekljane i
ke nekoliko podušimo na
slu, nato pa dodamo velil<
liste narezanih šampinjon
jih prepražimo. Pomoki
dobro pomešamo in doliji
juho. Dušimo pri slabi vn
dokler se gobe ne zmel
(omaka mora ostati svetla)
damo smetano, začinimo
Ijo, poprom in z nekaj lin
nega soka in vtepemo še ri
njak. Po želji lahko dolij:
nekaj žlic vina.
KOLEIJAil
Svet javnega zavoda Knjižnice Šentjur
razpisuje delovno mesto
ravnatelja knjižnice
Za ravnatelja knjižnice je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje
splošne, z zakonom določene pogoje, ter posebne:
-da je bibliotekar, višji knjižničar ali knjižničar
-da ima opravljen strokovni izpit
-da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokov-
nem izpitu v knjižničarski dejavnosti
-da ima organizacijske in strokovne sposobnosti
-da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih j6
razvidno, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge strokovne-
ga vodje zavoda
Ravnatelj zavoda bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi potrebnimi dokazili na
naslov: Knjižnica Šentjur, ulica Dušana Kvedra 15, Šentjur.
Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbin
obvestili v 30. dneh od dneva objave razpisa.
INFORMACIJE
35
36
INFORMACIJE - MALI OGLASI
MALI OGLASI - INFORMACIJE
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Zmagoviti Mariin
Vsi se sprenevedajo! Resnični
zmagovalec slovenskih nedelj-
skih parlamentarnih volitev je
dobro znan že odkar so objavili
datum volitev. To bo zagotovo
stari, dobri sveti Martin, ki bo
številne Slovence osrečil z mla-
dim vinom. Pri vsem skupaj je
treba računati, da bodo Sloven-
ci tokrat volih z mačkom oziro-
ma volitve prespali.
Dvakrai na cesffo
Kot volivci naj bi v nedeljo šli
množično na volitve, v krat-
kem pa morda še na ceste.
Delavskemu razredu zaradi
enostranske odpovedi splošne
kolektivne pogodbe že nekaj
časa grozi splošna stavka, ki
po vsej verjetnosti ni predvolil-
no ali povolilno obarvana.
Kar fahko narediš
sant»9»
»Stojimo za svojimi deja-
nji. .. in sami lepimo predvolil-
ne plakate!« bi lahko predvo-
lilno geslo dopolnil kandidat
SKD v Celju Boris Jagodič, ki
je pred časom lastnoročno po-
stavljal na ogled svojo podobo.
Verjetno je tako bolj zanesljivo,
pa še ceneje.
Nesporni
zmagovalci
v Slovenskih Konjicah so ko-
njiške Novice pripravile priredi-
tev Skupaj za jutri, na kateri so
se predstavili skoraj vsi kandi-
dati. ki se bodo potegovali za
nedeljske glasove konjiških vo-
livcev. Ti so se v sredo že odloči-
li. Največ navdušenja je bil de-
ležen - ansambel Štajerskih 7.
Kraiun pred vrati
če se lahko najnovejši zuna-
nji minister države Slovenije
Davorin Kračun pohvaU s tem.
da so mu v tujini vrata bolj ali
manj vsepovsod prijazno odpr-
ta. smo v uredništvu Tračnic
izvedeli, da mu jih znajo Celja-
ni trdno zapirati tik pred no-
som. Čeprav je na Charter
night Lions kluba Celje prišel v
spremstvu enega glavnih celj-
skih levčkov Jureta Cekute, mu
v prireditveni prostor Celjskega
sejma varnostniki vendarle ni-
so pustili. Vse pohvale varnost-
nikom, ki so delali natančno
po navodilih, manj pa seveda
gostitelju Cekuti. kije ministru
Kračunu pozabil izročiti vabilo.
No. vsa zadeva se je le dobro
iztekla, saj so se gostitelji na
Kračuna spomnili še pred kon-
cem večera.
Roman Spa
če se bodo uresničile vse
predvolilne napovedi. Rimskih
Toplic že čez nekaj let ne bo več
mogoče prepoznati. Spremeni-
le naj bi se namreč v pravi
(mondeni?) zdraviliški kraj.
saj kandidat(i) in stranka(e)
poleg ponovno odprtega topliš-
kega kompleksa obljubljajo še
nov most. ceste, križišča in
črpalko, motel, banko, obrtni
center, gasilski dom, oh-in-
sploh-turistično-rekreacijsko-
cono, cvetličarno in še in še.
Pozabili so le na eno čisto
majhno podrobnost: kdo bo
vse to plačal?!
Boljši od originala
Predvolilni plakati kar sami
vabijo, da bi jim kaj malega
dopisal ali »polepšal« smejoče
obraze, ki nas prepričujejo, da
so naj... Mnogi se tej skušnjavi
ne morejo upreti in včasih so
popravki boljši od originala -
ali pa vsaj bolj zabavni za mi-
moidoče. pa čeprav strankarski
veljaki zaradi tega besnijo.
Če pa imate slučajno obču-
tek. da se bo kateri od smejo-
čih obrazov zdaj-zdaj znašel
tudi na vašem kopalniškem
oknu. se potolažite - vsak čas
bo minilo.
Ne gre in ne gre
v Upravni enoti Mozirje se še
vedno pritožujejo, ker ljudje
mešajo upravno enoto in obči-
no. Če razlikovanje ne gre tudi
ljubenskemu svetniku in rav-
natelju OŠ Rajku Pintarju,
potem navadnim ljudem tega
pač ne gre zameriti. No, plus
za Pintarja je, da je skoraj še
pravi čas popravil občino v
Zgornjo Savinjsko dolino. Am-
pak slišano pa je bilo!
Šole za vse
Minister Slavko Gabe
menda sila uspešen. To se
sklepati po tem, ker že si
predsednik dr. Janez Dr/ii
šek ugotavlja, da bo miel kh
lu vsak slovenski učenec sr
šolo. če bo šlo v tem tem
naprej. Žal moramo Drnov
popraviti: prepričani smo,
bi bili v Zgornji Savinjski d
ni zadovoljni z dvema in \
novima šolama ter spodol
telovadnico. Drobiž v prin
javi s številom učencev.
STRANKA ŠAUIVCEV
Marinka Bukovič se tokrat veseli izleta za šalo
tedna, Emica Sivka iz Slak 8, Podčetrtek, ki smo
jo izžrebali med kuponi, pa ji bo delala družbo.
Stranka šaljivcev pa obvešča vse, ki ste kan-
didirali v kakšni stranki in ste odpadli, da
nepismenih prišlekov ne sprejema. Šalo je
namreč potrebno čitljivo napisati (ne prepisa-
ti), opremiti s svojim naslovom (kaj pa, če se
vam nasmehne sreča in vas povabimo na izlet)
in jo poslati na naslov Novega tednika.
SALA TEDNA
1——III llll llllllIMBMMMMMMMMaMMMMlMMMMMiMi ll«l»«ll>ilWII
Kviz
V nekem kvizu se eden izmed kandidatov z
odličnim znanjem prebije v finale in voditelj
mu reče: »Če pravilno odgovorite na dodatno
vprašanje, si lahko priborjeno vsoto podvojite
ali pa vse izgubite.«
Vsestransko razgledan in o sebi prepričan
kandidat se strinja. Voditelj prebere vpraša-
nje:
»Kaj je rekel Adam. ko je prvič videl Evo?«
Čas za premislek teče in kandidat, ki odgo-
vora ne zna, v obupa sam zase zašepeta:
»Zdaj pa imam vraga!«
Voditelj, ki stoji v njegovi bližini in to sliši,
navdušeno reče: »Odlično! Ponovite še enkrat
glasneje, kajti odgovor je pravilen.«
Meni
Pride Slave v restavracijo k Jožici in jo vpraša:
»Kaj bo danes dobrega?«
Jožica mu odvrne: »Prvi me-ni, drugi me-ni
in tretji me-ni.«
Slave vzroji in ji reče: »Kaj me briga, kdo vas
še ni. Tudi jaz vas ne bom. Raje mi povejte, kaj
jeza kosilo.«
Rana
Janez je imel papagaja, ki je zmerjal njegovo
teto vsakič, ko je prišla na obisk. Ko se teta
nekega dne spet najavi, Janez papagaju zagrozi:
»Samo eno zini, pa ti bom prerezal vrat!«
Komaj stopi teta čez prag, se papagaj zadere:
»Kje si, vešča stara?«
Janez ga zagrabi, mu prereže vrat in ga vrže v
straniščno školjko. Kmalu teto nekam prime.
Lepo se namesti na školjko, papagaj z zadnjimi
močmi pogleda gor in reče: »Če se bo pa tebi
rana zacelila, se bo tudi meni vrat.«
Pusina obleka
Janez in Francelj se pogovarjata o pustni preob-
leki. Janez hoče na vsak način na ples popolnoma
nag in imenuje svoj kostum - krompir
»Ta obleka je zate res zelo primerna,« se
strinja Francelj. »Umazan in zguban si že,
kalček pa tudi imaš.«
Nova hiša
Gorenjec Miha prijatelju razkazuje novo hišo.
»To je spalnica, to je otroška soba, dnevna soba,
jedilnica.« Potem stopita v sobo brez stropa.
»Kaj je pa to? Zakaj pa tu nimaš strehe?«
»To je pa kopalnica s tušem!«
Predvolilna
Pri vsakih volitvah je bil Francelj med najak-
tivnejšimi, tako je tudi tokrat, sedaj kot upoko-
jenec, pomagal svoji stranki s tem, da je delil
letake in obešal plakate, na katerih je bila tudi
slika njegovega kandidata.
Pri tem poslu je naletel na simpatično sosedo,
ki je v svojem sadovnjaku ob cesti grabila
jesensko listje.
»Gospa,« je vljudno nagovoril Francelj sose-
do: »Ali smem na vašo češpljo obesiti svojega
kandidata?« ■
»Lahko, lahko, samo predlagam, da greva
malo globlje v sadovnjak. Tu mimo bodo ljudje
hodili volit...« je pristala vprašana, ki se na
politiko ni dosti spoznala.
Ta mlada pri hiši
Tašča ta mladi prvi dan razloži, kako se mora
od sedaj obnašati. »Pri hiši je taka navada, da
če imam prečo na levo, pomeni, da sem slabe
volje in se me rajši izogibaj. Če bom imela po
sredini, nisem tako slabe volje in mogoče ne
bom opazila, če bo kaj narobe. Ko pa je preča
na desno, sem pa dobre volje in bom kakšno
stvar tudi spregledala. »Dobro,« pravi ta mla-
da. »Sedaj bom pa še jaz povedala, kako sem
navajena. Zjutraj imam rada, če mi prinesete
štamprl šnopsa kar v posteljo. Potem pa zajtrku-
jem tudi v postelji, pa pol ded šnopsa zraven.
Ko pa vstanem, spijem še ene pol ded šnopsa,
potem se pa jaz sploh ne sekiram več. kam
imate vi prečo obrnjeno.«
Šale so prispevali: Slavica SEKRBIŠ iz Rim-
skih Toplic, Stane ŠUMEJ iz Šentjurja, Justina
GOSTEČNIK iz Braslovč, Marinka BUKOVIČ iz
Rimskih Toplic, Marička MAVEC iz Kranja in
Ivan LEBEN - Slave iz Celja.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
ZANIMIVOSTI
Mnogim podobno srečo
»Na težkj zemlji je zrasel lep runkl,« je ugotavljal li
Majcen iz Šentjurja, ki je tudi nam pokazal 11-kilograms
krmilno peso, zraslo iz kupljenega semena.
Sicer ne bi bili radi nesramni, ampak glede na števil
razprave, mnenja, prepire in vse, kar še spada v ta histerič
čas, je šentjurski »runkl« ena najbolj otipljivih stvari v zadn i
dneh. Kljub vsemu ali ravno zato pa podobno srečo privoščil i
vsem kandidatom za parlament. Verjetno jo bodo potreboval
Foto: GREGOR KAT