Ubili viak fetrtek. Cena m« I« S K i, leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vfn » Ameriko io drufe to|t drfave 4 K itDiinu —...— JO »In ) - Poiitncsnc itevllke ae predajajo pO 10 VlB. - Slovenskemu ljudstva v pouk in zabavo. Splil Id doplil It poHI|llo: Uredništva ,Domol|nb«", LJubljana, Kopitarjeve alf ce it. 2. Naročnina, reklamacije In inieratl pa: Upravnlgtvn .Domoljuba", Llabllana, == Kopitarjeve ulice H. t. Itev. 13. V Uabllanl, dni l. aprila 1909. Leto xxii. Volivci l. L. S. vlPiivsKem in Idrijskem sodnem okraju! l'o svojih zaupnikih in na ■vojiii shodili Jo S. Ii. S. v popolnih si klasju z \ipavsko ,,Kmečko v«7,n" in s „Katoliškim pol*tičiiim rušlvum v Idriji" pojavila za luulidata. kmeta iflliira Mm iz Vipave. Liberalci Vam uUj zopet po-"M« Kar dva kandidata za de--1"1 ^»»r! Volivci S. L. 8.! Od- or it«* na to liberalno snubitev ila gotovo pridete v soboto u« 3-aprila 15)05) vsi na volišče, i''1' oddajte glasovnice, na katere •pišite razločim in natančno ime iU1(l|di!ta S. L, S, ki se glasi: Bogomir Perhavc kmet v Vipavi. Vodstvo S. L. S. Neko] naših ran. 1. Žganja se v Avstriji sploh vedno več popije. L. 190.3 je bilo davku podvrženih 962.65J hI, I. 1906 že 1.026.046, I. 1907 pa 1,041.091 hektolitrov. Pripomniti moramo. da se ga mnogo popije brez davka, in da se davek plačuje samo od čistega alkohola, da je torej žgan a najmanj trikrat toliko. V Avstriji je nekaj nad 26 milijonov ljudi, ki torej povprek popijo .312 hektolitrov žganja; na posamezno osebo pride dvanajst litrov. Davek od litra čistega alkohola jc 90 vinarjev, oziroma 1 K 10 vin. Ves davek na žganje jc nesel državi I. 1907 95,406.208 kron: torej blizu štiri krone na osebo. Cc odštejemo polovico ljudi (otroke, mnogo žensk), ki nc pijejo žganja, pride na pivce povprek po osem kron. Naj se blagohotno primerja ta. popolnoma izgubljeni davek z zavarovalnino za starost, ki bi jo vsak zase deva! na stran! 2. Na Kranjskem se popije po mojem računu najmanj 80.000 lil žganja, torej povprek po 16 litrov na osebo; ali čc odštejemo polovico ljudi, pride na pivce povprek po 32 litrov; davka pa po II kron. Zraven pride še pivo. Od piva je znašal državni davek I. 1907 75,260.983 K. Popije se ga povprek 18,700.000 hI na leto; po 72 litrov na osebo. Tudi na Kranjskem srno v tem oziru zelo napredni. Samo v kranjskih pivovarnah se ga iz-kulia krog 100.000 lil (no zadnjem uradnem štetju Kosler 31.600, v Senožečah krog 16.000 in v Mengšu krog 15.000 lil.) 3. Naša kranjska dežela ima razmer-no največ malih žganjaren. Velika, poljedelska je samo ena na Dolenjskem, ki iz krompirja dela špirit, po zadnji štetvi 1906 138-85 hI na leto. Domače žganjarnc, kjer se kuha za domačo porabo (56 litrov ga je pri nas prostega; v Dalmaciji in na Predarlskem pa 112 1), kuhajo seveda različno. Vseh skupaj je bilo 1. 1906 takih zganjam 5007; za vinsko žganje krog 1000, iz raznih jagod 1024, druge iz sadja. Vpoštevati moramo, da je to razmerno pomenljiva obrt. Ena šestina vseh malih zganjam v Avstriji je na Kranjskem. Na Koroškem j-.li imajo 920, v Istri 2325, na Goriškem 2266, v Trstu 99 in na Štajerskem 7943. Dokler se ne izpremene razmere, da se za sadje ne poskrbi boljša \ poraba, ne pomaga tu nobeno jadikova-nje. Kljub temu, da je žganjaren toliko, bi bilo pa vendar žganje brez večje nevarnosti, ko bi se pilo samo domače žganje. L. 1906 so vse kranjske žganjarne naku-liale samo krog 300.000 litrov žganja. Iz tega se 'asno vidi, da se ga uvozi krog sedem milj. 700.000 litrov od drugod, pred vsem špirita, ki ga potem vporabijo za ostudno in najbolj škodljivo pijačo. Kdor sc torej potegne za to, da se malim žga-njarnam ne delajo tolike sitnosti kot doslej, s tem še ne podpira pijanstva in nezmernosti. Iskreno sicer želim, da bi se sadje drugače spravilo v denar in veljavo, nego po žganju; danes pa to marsikje sploh ni mogoče. Najboljše bi bilo seveda, ko hi se tudi doma nakuhano žganje ne popilo doma, marveč prodalo iz dežele Tudi doma kuhano žganje bi se smelo namreč rabiti samo za zdravilo, ne pa za pijačo. 4. Čim več se zapravi, tem manj ostane, oziroma temveč je dolga. L. 1906 se je intabuliralo na 8163 kmečkih posestev 12,909,018 K novih dolgov; izbrisalo se je pa samo 7.696.876 K. Iz tega vidimo, da so kranjska posestva postala tega leta za okroglo pet milijonov 300.000 kron manj vredna. Koliko je pa neuknjiženih dolgov! Te številke nam v živo pridigu-jejo varčnost in zmernost. 5. Eksekutivnih prodaj smo imeli leta 1907 na Kranjskem 270, na Koroškem 115, na Štajerskem 382, na Goriškem 127, v Istri 223. Tudi te številke niso za nas Slovence nič prijazne in nas uče, da si moremo ohraniti svojo zemljo samo z marljivim delom in treznim življenjem. 0. Ze zdaj so med Slovenci grunti silno razbiti. Na Kranjskem jc 973.000 ha rodovitne zemlje. Na nji je 1,722.507 par cel. Znano je, kako so splošno zmešane in koliko se izgubi časa in pokvari orodja pri tej razkosanosti. Skupnega sveta seje pri nas že mnogo porazdelilo; komasacije, ki se ž njo zlagajo parcele, še nismo zvr-šili niti ene. Čaka nas dela. 7. Mali kmetič je pri nas v ogromni večini. Po zadnjem štetju jc na Kranjskem 0107 posestev, ki merijo samo do pol hektara, do 1 ha 6311. do 2 ha 8156, do 5 ha 14.709, do 10 ha H.914, do 20 ha 14.682, do 50 ha 6507, do K K) ha 747-, nad 100 ha 344 posestev. En ha je nekaj (za 15 arov in 9 kvadratnih metrov) več nego 2 orali, ali kakor pravimo dva joha. Potemtakem je pri nas ogromna večina posestnikov do dvajset oral zemlje. Naš kmet je po večini delavec, ki živi od tega. kar si sam s težavo izbije iz zemlje, ne pa od zemlje same Zato je pa nespametno iskati nasprotja med kmečkim in delavskim stanom. Kakor so zdaj razmere pri nas, je kmet marsikje na zadolženem gruntu mnogo na slabšem, nego delavec s svojimi rokami. Ta spravi vsaj sam, kar zasluži; kmetu pa vzame upnik, gosposka in razni oderuhi. Vse to me pa tembolj prepričuje, da more edino le skrajna nevednost, ali pa premišljena hudobija kmeta odvrače-vati, da ne vidi. kje mu je rešitev. Posestev, kjer se rabi po več poslov, .ic razmerno malo. Mali in srednji kmet, odpri oči in poglej, kdo najbolj kriči proti starostnemu zavarovanju! Liberalni nio-gočnik. ki je zase preskrbljen, ki pa ne privošči trohice svojemu bratu. Smrdi jim beseda o varčnosti iu zmernosti, ker hočejo imeti kmeta v odvisnosti; besne pa tudi, kadarkoli bi jim bilo treba šteti kak novčič drugemu v korist. Jaz pojdem mirno svojo pot. Razgrinjal bom naše rane in kazal naše napake ter klical k delu in bratovski ljubezni, brezobzirno pa bom tudi trga! krinke z lica lizunskim sebičnikom in brezvestnim lurskačem! Dr- k,-^ P lito pregled, DRŽAVNI ZBOR. Občinska hranilnica. Preteklo je že skoro pol leta, odkar je več kot dvajset kranjskih občin poslalo ministrstvu za notranje zadeve prošnjo da potrdi pravila nove »Občinske hranilnice«, toda notranje ministrstvo ni odgovorilo do sedaj ničesar. »Občinska hranilnica« pa je naši deželi nujno potrebna in prav zato je mogoče, da zavlačujejo rešitev prošnje tisti ljudje, ki se boje vsakega gospodarskega napredka na Slovenskem. Ker ne gre tako nujne stvari od-« lagati, sc jc dr. Krek obrnil na ministra) notranjih zadev iu ga pozval, naj poskrbi, da bo vloga o .Občinski hranilnici« kmalu in ugodno rešena. Delo v zbornlcL Pretekli teden je zbornica obravnavala vladino predlogo o podržavljenju severne železnice ter postavo o živinski kugi. Poročevavec o tej postavi je bil naš poslanec Povše. Pri razpravi je štajerski poslanec Pišck tožil o pomanjkanju ži-vinozdravnikov na Spodnjem Štajerskem in ic priporočil državi, naj osnuje ustanove za slovenske dijake, ki se hočejo posvetiti živinozdravništvu; obenem jc priporočal, naj država s podporami pripomore. da se ustanove vzgledni hlevi, ki so nujno potrebni, če hočemo povzdigniti živinorejo na Slovenskem. Potem je prišel na vrsto nujni predlog češkega poslanca Kramara, ki dolži vlado, da je brez dovoljenja parlamenta napravila 220 milijonov dolga. Kramar je hotel s tem predlogom doseči, da izreče večina zbornice sedanji vladi nezaupnico. A ta namera sc mu je ponesrečila. Predlog je bil znan že en teden prej, preden so ga obravnavali v zbornici, po vseh listih. ki so razbobnali, da hoče Kramar s tem predlogom vreči Binertovo ministr stvo. Tako je imela vlada priliko dobiti -:asc večino. Razen tega se mora priznati, da je vlada, ko je jemala posojilo, pametno ravnala, čeprav ne popolnoma postavno. Vlada je namreč denar nu'no potrebovala in ni mogla čakati dovoljenja državnega zbora. — Zato je umevno, da je imela vlada velikansko večino državne zbornice zase in da je bil nujni predlog poslanca Kramara odklonjen. Trgovske pogodbe. Vlada potrebuje od državnega zbora pooblastila, da sme sfceniti trgovske pogodbe s Srbijo. Bolgarijo, Rumunijo in Mehiko. Odsek predlaga, naj zbornica pooblasti vlado, dn sme skleniti pogodbe, če bodo za Avstrijo ravno tako ugodne kot za države, s katerimi se pogaja; sicer bi smela vlada pogodbe podaljšati le do konca leta. Poslanec dr. Benkovič .e predlagal: L Uravnavo službenih razmer železničarjev; 2. 36-urni nedeljski počitek v rudokopih; 3. proporčne volitve v i udniške zadruge, posebne odseke za rudarske nadzornike in čuva'c izmed delavcev; 4. preureditev žganjariue v smislu kmečkega prebivalstva; 5. spremembo osebne dohodarine in 6. odpravo posebnega davka od trgovine z žganjem. Živinorejska zadruga v Selški dolini je prevzela od države v na.em planino Pečano. ki je bila zadrugi nujno potrebna, če je hotela povzdK živinorejo v dolini. Zadruga plačuje drago najemnino, toda država ne stori ničesar da b, planino izboljšala; pastirska R tvo v Radomn "7; kr' Kozd»° "adzo" mvo \ hjadoljici zahteva od zadruge da -•o mora sama popraviti. Toda zadruga ima dosti bremen in nameria dvignit vinorejo Selške doline, ne pa izboiif državno last; zato je poslanec 1)7 ' pozval poljedelskega ministra naj ' skrbi, da se koča na Pečani poprav planina izboljša, ker le tako bo m()Sria druga izvrševati svojo nalogo. MIR! Začetkom preteklega tedna s0 bil vse niti visoke poiitikc tako zavozlan' da smo se resnično bali: samo sablja rešita ta vozel! Se nekaj trenutkov-uresničile bi se bile zopet besede stare naše pesmi: »Stoji, stoji tam Beli mil pod gradom teče rdeča kri . . .« i0(ia zadri em hipu se je zasukalo na Hoije in danes smerno že z veseljem iu i g0(0. vostjo reči, da vojske ne bo. " bo vesti naznanjajo, da se je Srbija pričela razoroževati in da je odpustila rezerviste S tem je povedala, da hoče z Avstrijo živeti v miru in da se ne poteguje več za Bosno. Kakor hitro se pa pokaže, da se Srbija resno razoborožuje, nima naša dr-žava nobenega vzroka začenjati vojsko, ker ni ves ta čas, ko ic vse pričakovali vojske, nič drugega zahtevala, kot da t Srbija razoroži in odstopi Bosno. Vojski ki bi nam in Srbiji neizmerno škodovali in prav nič ne koristila, ie sedaj -skoro nemogoča. Toda kako ie prišlo do mir«! Pogajanja. »Doiooljubovim« bravcein jc znano, da sta zlasti Angleška in Francoska šali vplivati, da se spor med Srbijo in Avstrijo mirno poravna. Avstrija ni želela vo ske in je jasno povedala svojo misel: Srbija naj se razoroži in pozabi na Bosno, pa bo mir. Zato se je veiesilain bilo treba obrniti na Srbijo in jo prepričati, da sc njeno upanje ne more izpolniti in da je torej zanjo najbolje, če se razoroži. T tu so nastale težave. Srbijo je podpirala Rusija, ki ni hotela priznati Bosne za avstrijsko posest. Angleška in francoska vlada sta skušali pridobiti Rusi!o, da bi potem vse tri države skupno zahtevale od Srbije, naj bo pri miru. A Rusija ni hotela z jasno besedo na dan. Govorila je, da neče vojske, obenem pa dajala Srbiji potuho. Avstrija je čakala in čakala, da se Angleži, Francozi in Rusi dogovore, kako ukrotiti Srbijo, če bi pa dogovori nc uspeli, tedaj bi Avstrija sama zahtevala od Srbije jasnega odgovora. Ako bi ga ne dobila, bi odločila — vojska. Tedaj pa ie naenkrat prinesel brzojav iz Belgrada skoro neverjetno vest, da je srbski prestolonaslednik odstopil. Vse je osupnilo. Prestolonaslednik -luri, ki je delal srbski vladi največje težave, ki je vedno hujskai na vojsko in I" svojih ljudeh vodil protiavstrijske demonstracije po belgrajskih ulicah, ki je bil naj' večja opora vojni stranki — on se Je ofl-l povedal prestolu. Nenadoma je pisal P1'. smo ministrskemu predsedniku, v katei rem vladi naznanja, da se odpovedni vsem oravicam, ki jih ima do prestola," da hoče služiti domovini kot navaden v* iak. Umcknil se je in z njim ie pafl,u' vvniiic stranke:; »>Hjeg®vii« .odjsto-bil mir že skocp zagotovljen. 'J oda t£,'je'prišlo. tega? o srbskem prestoloilaslvdni^u so -Jisji ' ,kVai Risali tako :čudfte~ reči, da so že ■SmpIomio dvomiti, ali Jq; prestolo-I I diiik Pri' zdravi' pameti. ^d.M!,čas I. i, raznesla vest. da je kraljevič ■ * • & I juri kriv smrti, svojega sluga, i O tein poročajo srbski tisti sledoče: |j,.cstot:oiiaslediiikov. slugu Štefan Kola-I()Vie Munovjfl- v prestolonasi-edtuktivi 1-il'iči njegova -dolžina pa. ki 'obstoja iz fcs-fc ri>ifedo fe 111 ill' O t rok' in žene,-s ye-.Ua-Kovahi v iiiestu.-Na^bti- svojr žčnije Ko-■Ifovič večkrat MrteftU Mifovosti presto-Knifsiediiik^ * iftlžbe< vfefccfer nMio*©hp*i-»j'l'i V- s redi v. diie'24.1'niarča.'i^onoči; ko m?]?- prestofoitastedrtifc razburjen vrnil- v ■a1ač().'odigral- se' 'e strašen prizdr.i Pre-l|rjb!i;ts,ediiik je pnbi-l slugo na tla. in ga K oftn/gaml suval v glavo iu trebuh. Nato »crikil "iii. zavestnega |>0 d veli vojakih pa-■Ičrfe7striiže" prenesti v stražnico palače, Mikddcr s<> nesrečmkn: z izvoščekoin prepeljali'v bolnišnico. Kijub velikemu'trudu Bfa\'iiikov je Kolakovie po strašilih bole-Biiitli umrl. ' r 1 Takn pišejo \ ladi in vojski nasprotni ijiliski tisti. Prestolonaslednik pa 'trdi, da Ki Kriv smrti ■ svojega sluga iir da se je ■Oilakovič pobij,..ko. je :padcl po temnili »cpnicali. Isto jc "baje izjavil tudi Kola-li'i>vič, ko so • ga zaslišali pred smrtjo ■'itstolouaMcdnik pa' iiicirf, da jc dolžan i;iradi svo'e časti odložiti'-vladarske pra-I;,'rt'; ker ga- boli o potem tožil' M sc bo IV'.;'V'! nedolžnost sktizala 1 pred' 'sodi-pčcii. Ministrski svet ni lfotel sprejeti fcrtstnlfinaslediiikove odpovedi," temveč Ir naprosil kralja, nrii prestolonaslednika lucKovori. da prekliče svojo izjavo. Tudi ! prebivalstvo mesta Belgrad'i jc Večinoma ! p strani prestolonaslednika' iiV ie prirc- I Rilo-obhode pred prestolonaslednikovini | piaiinvaiijetii; večji1 nemire pa jc vlada z | pjaštvom; preprečila., ( Kal vse to pomeni? '. r -Mogoče jc, da je : prestolonaslednik uri odstopil; ker ga jc časopisje po ne-|k;lžiteiii obrekovalo. Slišijo se pa tudi Irugačne vesti, ki so tudi precej ali morc-"" .ie bolj verjetne. Resnica je namreč, i« ie Rusija priznala priklopitev Bosne in leTcegovuic., ■Sedai tudi ruska vlada nc miteva več, da bi morala o priklopitvi avnavati mednarodna konferenca evropskih velesil. Rusija pa je bila Srbiji pija cpoia, iu ko le srbska vlada-spo-piaia. da se na Rusijo ne more več. zanašati,, je sprevidela, da bi bila vojska z brezupna. Ravno prestolona-r!nik P1' ie najbolj priganjal, srbsko vla-l K vojski ter pozival ljudstvo k orožju ; LK-t?Lrgi VKlcl- d;i vojske uc morp .'biti. II ip kazalo nič drugega 'kot odstopiti. iitM„nC)? licl-0, d;l je kralj sam prisilil pre-' naslednika, naj se odpove svojim l',i U"",\ Kh -c »amreč prišla srbski I,.;'111.!*, Metorburga brzojavka, da.se Sr-'•''• -'"^i«. Wc,ne ;sme,;z|uj.asati pa H v t i lilir rusko pomoč, se je baje sešel ministrski svet, v katerem je vojni minister Zivko-vič izjavil, da bi Srbija brez tuje pomoči bila v vojni uničena. Razni ministri so pri tej priliki ostro napadali prestolonaslednika, češ, da je s svojim hujskan em spravil deželo na rob propada. Ministrski svet je sklenil kralja Še enkrat nujno naprositi, naj vpliva irii svojega sina, -da opusti'svoje nevarno delovanje. Nato je kralj b,re poklical prestolonaslednika k sebi in ga prisilil, da se je odjiovcdai prestolu. Tako si nasprotujejo poročila. Ali ie prestolonaslednik res kriv Kolakovičeve smrti, aH je prostovohio odstopil ali prisiljen Vse to 'sc lic bo najbrže'In i koli zagotovo vedelo. To pa vemo. da je mir. in tega se veselimo iz vsega srca. Dr. Šusteršič o vojski l'n razpravi o vojaških novincih je •dne 10. marca govoril dr. Šusteršič v državnem zboru znamenit govor, ki je vzbudil vse|)Ovsod veliko zanimanje. Načelnik S. L. S. je izjavil, da Jugoslovani glasujejo za Voaške novince, ne zato, ker zaupajo viatti, temveč ker vedo, da mora država biti v sedanjem resnem času močna. Obenem je bratovsko, a vendar odločno posvaril Srbe pred nepremišljeno vojsko. »Izjavljam« — je govoril »in sicer odkrito in glasno brez vsakega pridržka. da bodo avstrijski narodi izpolnili svo'o dolžnost, ako pride do vojske, kar naj obvar e Bog. Sinovi našega ljudstva bodo, dasi bi sc moralo tudi iti proti Srbom. storili fivo o dolžnost, sicer s krvavečim srcem, a izpolnili-jo bodo v popolni meri, kakor so jo-vselej na- vselr bojiščih monarhije: junaško in vztrajno in zvesto in požrtvovalno. To bodi povedano, ker. žal, se nahajajo' nespametni ljudje v Bel-gradu. ki -r» kar se lahko povzame po srbskem časopisju,*ki razširja take novice verujc!o. kakor da bi. ne vem koliko milijonov Slovanov, osobito Jugoslovanov v AvstriM. vstalo in v slučaju vojske pomagalo Srbom. To je zmota. Ce postane stvar resna, se ne bo ganila v Avstriji nobena roka Srbom v korist. To bodi Srbom povedano, ker to jc resnica, to naj dobro premislijo, predno strmoglavijo v vojno pustolovstvo. Kličem Srbom: »Premišljujte. kai vas čaka. če dovedete stvari do skrajnosti! Pomislite, da vam nista morebiti odločeni velikost in slava, ako vpošte-vate realne činitelje moči. marveč da vam grozi naivečja nevarnost, da boste premagani in da bodo v vaši deželi gospodo-vali Madžari!« ' Olas dr. Šusteršiča se ic slišal tudi v Srbijo. Nas veseli, da so tudi Srbi spoznali. da bi bratomorni bo' škodoval njim in nam in da so v zadnjem trenutku odneha'i ter sprejeli našo prijateljsko desnico. - I SIJAJNA ZMAGA KOROŠKIH SLOVENCEV. Pri deželnozborsklih voitvah za kmečko skupino so zmagali koroški Slovenci sijajno v dveh okrajih, in siceii sta zmagala: državni poslanec Grafert-auer in na novo župan v GrebinUi, Ellers-dorfer. Vse je navdušeno. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema^ (LUCIJ FLAV). i Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J (Dalje.) Prve dni svojega jetništva Lucij ne mara kaj prida občevati s svojim docela nepoznanim sojetnikom. Zato. pa s tolik o večjo vnemo sestavlja pismo, namenjeno kraljici Bereniki, ki, naj bi še bolj podžgalo njeno častihlepnost, vrhutega pa seveda podvizalo njegovo rešitev iz ječe. Toda ko z Velikim trudom dovrši pismo , 'ga liiora takoj raztrgati; kako laliko zlorabi Tigriil te vrstice ter jih izroči Neroiiti kot iieovrgliv dokaz njegovih veleizdajalskih naklepov! In usoda Berenikina, ali bi nc bila s tem nesrečnim poizkusom zapeča-čeua za vselej? Sporoči ji torej z malimi in hladnimi besedami samo to, da se nahaja zdaj v Rimu v zaporu. »Ce ta novica ne gane njenega srca, se ne zmenim več za njeno pomoč,« misli tribun sani pri sebi. Ko ga morijo te in enake žalostne misli, odpre nekdo zunanja vrata jetniške celice ter pozdravi njegovega sojetnika z znanim glasom, rekoč: »Pozdravljen, stric, prosim tc blagoslova! Kako sem vesel, da se mi je zopet posrečilo podkupiti ječarja in te še enkrat obiskati! Toda la-komni Tigriti terja čim dalje višjo vsoto: ne vem, če jo še zmorem prihodnjič »Zato pa nikar ne raztresaj milojičji/e naših sobratov, da bi delal le sebi in meni veselje, dragi moj dečko!« prične karati jetn.k z ljubeznivimi besedami Pavlina oii je namreč prišlec, katerega je spoznal Lucij že pri njegovih prvih besedah. »Prosim te, ne bodi hud!« opravičuje se Pavlin. »Akvila mi je izročila denar izrecno v ta namen. Blagi izdelovalec šotorov iu njega žena Priscila kakor tudi vsi drugi ti pošiljajo po meni svoje najprisrč-nejše pozdrave. Vsa naša občina želi in jjotrebuje tvoje molitve. Lin je nameraval sit*er sam priti semkaj, toda verniki so ga preprosili, da je ostal doma pri svojih ov-čicali. Zdaj namreč 011 vodi krmilo Cerkve, odkar je Peter v ječi.« Peter v ječi?« vzklikne Pavel. »Gospod naj ga zopet reši iz verig, če je to v prid in blagor njegovi Cerkvi, kakor ga je nekoč Otel Herodovega nasilja! Povej mi. kdaj iu kako se je to zgodilo? Iu kje se nahaja zdaj?« »Žal, da še iie vemo nič zanesljivega! Nekateri mislijo, da zdihuje v mamertinski ječi. drugi pa domnevajo, da je najbrž tukaj. Zasačili so ga v hiši gospe Lucine in z njim vred vjeli in zaprli tudi onega tribuna, o katerem sem ti že zadnjič pripovedoval, dasiravno ni kristjan.« »Tribun Lucij? O, to je moj ljubi in dobrosrčni sojetnik!« se vzradosti Pavel. »Lucij, prijatelj moj, pridi vendar in poglej mojega stričnika, ki te je spremljal na potovanju!« Tribun bi bil rad že poprej, takoj ko je po prvih besedah spoznal Pavlina, pozdravil svojega mladega prijatelja in jc Docroiiao čakal samo še Pavlovega povabila. Radostno objame mladeniča ter ga izprašuje o usodi svoje matere in sestre. Zelo ga pomiri novica, da sta obe srečno ušli na varno. Nato se hoče takoj vrniti v svojo jetniško celico. Toda Pavel mu reče s prijaznim smehljanjem, naj ostane še nekaj časa pri njem, saj je tudi njega Bog izbral za pričo »vsem zarotam iti izdajalskim naklepom«, ki jih kujejo kristjani zoper cesarja in državo. Tribun torej posluša modre nasvete in bodrilne opomine, ki jih daje apostol narodov po svojem stričniku rimski krščanski občini. Pravzaprav ji ne naroča ničesar drugega kakor zaupanje v Boga. ki nikdar ne zapusti svoje Cerkve, in medsebojno bratsko ljubezen. Vse one obljube, ki jih je Gospod dal Petru, prvaku apostolov. veljajo tudi za njegove prave naslednike do konca sveta. Kajti on je skala, na katero je sezidal svojo Cerkev, katere ne bodo premagala niti peklenska vrata; nje- obljublja Pavlin tribunu, da hoče po svoj,h močeh delovati tudi za njegovo rešitev ter sporočiti njegove pozdrave v Sabinske K°rCS tem dnevom je nastalo med obema jetnikoma popolnoma drugačno razmerje. Lucij preživi skoro ves čas ob nogah 1 av-lovih ter pazljivo posluša njegove nauke. Razni dvomi, ki so ga tlačili od začetka, so se kmalu razpršili kakor ivje v žarkih pomladnega solnca. Njegoš bistri razum je bil že poprej na pol spoznal resnico, samo slepa strast je kakor temni oblak ovirala in zakrivala svetlo luč spoznanja. Z veliko zaupnostjo razkrije Lucij ap<> stolu svojo notranjščino in vsa svoja zmotna naziranja. katera je gojil v svojem srcu od tistega dneva, ko mu je sleparska vcdeževalka v Cezareji prorokovala cesarsko krotio. Morda s pomočjo zrcala in drugih naravnih sredstev, morda celo s pomočjo hudobnega duha, ki je vedno voljan v kal- Angleški kralj in kraljica. gova vzvišena pastirska služba mora trajati vse čase, dokler ne pride Gospod sodit vsega človeštva in sam ne loči kozlov od ovac.« Zaupno in udano naj slušajo Lina in vse njegove naslednike. Tisti, ki je nekoč pripeljal Petrov čolnič skozi vihar na genezareškem jezeru, bo tudi zdaj zvesto varoval svojega krmarja. Prav tako skrbno priporoča Pavel medsebojno ljubezen, ki jo imenuje z evangelistom Janezom »zapoved Gospodovo«. Pred Lucijem se začne razgrinjati in odkrivati dosihmal popolnoma nepoznan svet. Da. če se uresniči ta zapoved, mora zavladati na zemlji nova doba, doba sreče in miru, o kateri veliko rimsko ca-sarstvo nima niti slutnje! Le prezgodaj pride enooki ječar in opozarja Pavlina, da mora oditi. Mladi levit sprejme od apostola za slovo poljub miru, ki naj ga nese svojim sobratom, in pa njegov blagoslov, pred katerim celo Lucij, prvič v svojem življenju, globoko ginjen upogne svoje koleno. Pri odhodu nem ribariti,« odgovori Pavel. »Ampak, da si verjel takemu grozovitnežu, kakor je oni Herod — če je bil res on. ki je prišel iz peklenskega plamena — ne, to mi noče iti v glavo.« •Bi! jc videti tako grozonosno veličasten!« »Saj praviš sam, da ie imel na glavi zarečo krono in ognjen plašč okoli pleč' Kaj mu ni prijala strašna krona, ki jo bo nosil vso večnost?« »Gledal je tako mrko in čemerno- nemara zato. ker ga je čarovnica prisilila, da se nam je prikazal. Takrat sem spozna da je ogenj za duha nič manjša slast Kakor za močerada.« nrnv;Qp0:eti, b0 »'oral v njem, goreti,« ffntinn i? ■ 111 pripovecll|ie Zgodbo o bogatinu in njegovem trpljenju v peklu. »I, pa kako je vendar to mogoče?« ogenj ne mor*vpil breztvarenl«' 16 P° tV0,em "ailkl1 e«"° » Kakor je telo blaženih delež™ 1 vrlin, s katerimi je obdarjen duh i i namreč v svojem poveličanem stani,31 vzprejemljivo za bolečine, nesmrtno! kakor misel in gre lahko skozi zidov'! najtrje skalovje, tako trpinčijo duše I gubljen.h vse slabosti in nadloge teinl neprestano gore v strašnem ognju M vendar nikoli ne zgore, vedno nirjo a Jfl trpljenje ne mine niti za h:p - njji, "1 je večna. Kajti velik in nedotirnen je rl spod v plačilu in kazni! Zato nas ne «1 nikdar zapustiti strah božji! 1 Te besede so Lucija zelo pretresli Skesano prizna Pavlu, da se je dal nrl slepiti od svoje častihlepnosti. ter gi vLj ša, ali še sme upati odpuščenja, ker je bo« veroval goljufivim vražarskim podoba J kakor s trnjem kronanemu obličju QospJ dovemu. Pavel ga ljubeznivo pritisne M sebi, rekoč: »Ali si pomagal kamenjatipfl vega mučenca? Ali si preganjal Cerkev! divjo krvoločnostjo? Vidiš, tak sem ■ jaz, upiral in protivil sem se milosti vendar je zmagalo božje usmiljenje termi izbralo za oznanjevalca svetega imel božjega pred kralji in narodi sveta! Lepi gum, prijatelj moj! obžaluj svoj greli,1 Bog ti bo očistil dušo z močjo svoje drl gocene krvi v kopeli duševnega prerojtl nja.« Potem mu apostol pove in razlo« še priliko o izgubljenem sinu, tako da ol ide Luc j z docela skesanim srcem. 1 Odslej Pavel marljivo poučuje Luciji o krščanski veri, obenem pa ga uči tufl moliti. Nauči ga čudovito Gospodovo mol litev, v kateri že pri njenih prvih beseda! imenujemo Boga svojega očeta, vse Ijufl svoje brate, nebesa pa svojo domovi/«* Pokaže mu razliko med samopašnim insm bičnim poganstvom ter vero križa in zal tajevanja. Zato naj tribun nesrečo, ki m jc zadela in zoper katero sc zdaj upeiijB z. vsemi silami, prenaša izlahka, brez gol drnjanja, z notranjo potrpežljivostjo in jI sprejme kot voljo nebeškega Očeta, dal kot neko podobnost s trpečim Zveličam jem. V šoli tako slavnega učitelja, kakoii je bil Pavel, ki je mogel reči: Rane Kril stusove nosim na svojem telesu,« in nai tem nenavadnem kraju kaže njegov učel nec od dne do dne večji napredek. DosleB je Lucij z veseljem čakal onih dni, koso! se v cirkusu uprizarjale igre, in je neraoB stopil od okenca v svoji celici, kadar jena! sedežih, ki so se vrstili v velikanskih kr« gih tik nad njegovo glavo, vršela nešteta* množica veselih in kričečih gledalcev. Zdaj mu ni več do te zabave. Samo kada« na gladkem tekališču zažvižga bič in s* čuje peket urnih kopit, zamolklo drdramj vozov iu urnebesni vzkliki razburjen® množice, v takih trenotkih ne premaga P<® sebno lahko svoje radovednosti. I Pavel gleda z veseljem duševne bol« svojega učenca in mu za plačilo popisu« svoja mnogoštevilna potovanja in neva| "osti, ki so mu neprestano grozila 'ia.m°JI i'i in na suhem. In ko se Lucij prvič u»J dobra premaga, da se niti ne ozre za zoni. ki šine mimo njegovih oči. mu reui apostol: »Pripravi se na krst! Jutri se au liovno prerodiš v vodi in Sv. Duhu!« J Naslednjo noč prebedita jetnika v " J litvi in svetem premišljevanju precuo»l ivnosti Tribun se slovesno odpove sa-l„ vsemu njegovemu napuhu ter iz-n prizna in potrdi svojo vero v trojega Boga in Jezusa Kristusa, učlove-La Sina Očetovega, nato pa prejme vezanih rok Pavlovih sveti krst. Vštani. otrok božji, nova stvar, ki si I starega človeka \4 vodi in oblekel stnsa . • .« reče Pavel krščencu, ki ji pred njim zatopljen v svetem za-[iijeiiju, ter ga objame. Cel dan jima e v tolažbi in duhovnem veselju. In zdaj prične Pavel razlagati svojemu novemu sobratu tudi ono skrivnost, ki se je prvič izvršila pri zadnji večerji. »Tisto noč, ko je bil Jezus izdan, je vzel kruh, se zahvalil ter ga razlomil, rekoč: Vzemite in jejte; to je moje telo, katero bo za vas dano — to delajte v moj spomin!« Kako strmi Lucij nad tol.ko ljubeznijo in tolikim čudežem! Toda niti za hip ne vstane v njegovi duši dvom o tej resnici. Saj je rekla večna Resnica sama: »To je moje telo!« in to je zanj dovolj verodo- stojna priča. Pavel izvrši pred njegovimi očmi čudež izpremenjenja. Za to sveto opravilo mu zadoščuje košček kruha, ki so ga dobivali jetniki, in kupica vina, katero je kupil Lucij za svojo zadnjo drago-tino. Potem da zavžiti novokrščencu pre-čtidežno duhovno jed, ki mu napolni srce z najslajšo tolažbo in najbogatejšimi milostmi. »Živim, toda ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni!« vzklikne Lucij, novorojenec, s Pavlom, svojim očetom v Kristusu. (Dalje prih.) Razgled po domovini. Še nekaj za naše dopisnike ! Naša ija prošnja, naj bodo dopisi stvarni in ki, hvala Bogu, ni ostala neuslišana, v veliko dopisnikov se je potrudilo na ko in brez osebnih napadov povedati car imajo na srcu. Nekaterim pa še 10 roka ne more krotiti peresa: kakor a branjevka so gostobesedni in mahajo i sebe kot poreden konj! Pa se mora-idi ti iniesti, sicer pridejo med podob-Iruščiiio v brezno uredniškega koša! lekatei i pa dopise prepozno poši- za dotično številko! Zato zopet in t ponavljamo: Dopisi morajo biti v 11 urednika v soboto pred izidom nc številke, ali v nu nih slučajih i v ponedeljek ! Ce ie pa praz- v tednu, pa en dan prej! Kdor se ne bo držal, bo sam kriv, ako ne bo dopisa v »Domoljubu«. Volivne shode v vipavsko-idrijskem u je priredil kandidat Bogomir P e r-ee v Vipavi tri, potem 25. marca v m vrhu. 28. na Žirelt in na Dobračevi. »d je bila kandidatura g. Perhavca isiio sprejeta. Volivci S. L. S. pojdite aprila vsi na volišče in volite gosp. avea! Shodi »Kmečke zveze«. V nedeljo, arca sta se vršila shoda dopoldne na m, popoldne pa v Zelimljah. Poročala eželni poslanec Dimnik in dr. Rožič, ie bil tudi v Čatežu na Dolenjskem, odpore rodbinam pozvanih pod e. Ulasont naredbe vojnega min. ima-Ktlinic tistih pod orožje pozvanih ki so že dovršili redno prezenčno c. pravico do podpore od strani dr-•aka podpora gre soprogam, otro-stariscin, starim očetom in mate-"ratoin in sestram, ako so jih po ve-deju branili oni, ki so pozvani pod ■ I a podpora sestoji v prispevku za evanje in za one, ki ne bivajo v la-»si, marveč plačujejo najemščino, tu-11 za stanarino. Prispevek za iM-ino iznaša polovico prispevka za -evanje. Otroci izpod osem let imajo > do polovice te podpore. Skupne m., Uei'oni pozvanega pod orožje, Pridržanega v vojaški službi, ne r^egati zaslužka, ki ga je popreč- »bival v svojem bivališču. Pravice do l°,fv0d .strani države ne odpravlja a n I i okol»ost, da podpirane osebe ivatnn n xrug0 P°dPoro, občinsko tno' 1 ^šnje je predložiti politični oblasti, (na deželi dotičnim okrajnim glavarstvom) in so oproščene kolka in poštnine. Ali na ovitek je treba zapisati: »Zahteva podpore za potrebno rodbino pozvanega v vojaško službo. Na podlagi § 20. zakona od 13. juni;a 1880, št. 70, drž. zak. poštnine oproščeno«. Za one, ki so bili pridržani v vojaški službi (toliko za one, ki so dovršili redno vojaško službo s 30. septembra 1908, kolikor za one iz nadomestne rezerve, ki so bili pozvani pod orožje z dnem 1. oktobia, a niso bili odpuščeni z dnem 28. novembra) gre podpora od 1. januarja 1909 daijc. Za one pa, ki so bili zopet pozvani pod orožje, od dneva, ko so-zapustili svoje bivališče. Podpore se izplačujejo anticipando od 15 do 15 dni. Zaostale podpore se morajo zahtevati in likvidirati sedaj. Rodbine, ki imajo pravico do teli podpor, naj jih zahtevajo. Naši poslanci na delu. Dr. Korošec, Pogačnik in tovariši so vložili predlog za dveletno vojaško službo, dr. Šusteršič in tovariši pa za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubijani, dr. Žitnik za vipavsko železnico. Na delo za krščansko časopisje. Liberalci na vseh shodili in po listih priporočajo svojim somišljenikom, naj agitirajo na vso moč za liberalno časopisje. Z zeleno zavistjo naglašajo, koliko storimo mi za razširjenj dobrega časopisja. Liberalci pišejo, da zato »prodirajo pogubne ideje klerikaiizma v maso in vsak bralec se navžije tistega kruha, ki jim ga režejo dr. Lampe, dr. Krek itd. v Ljubljani«. Nato pa grajajo svoje, češ, da premalo storč za razširjenje liberalnega časopisja. Naroča se v »tedenskem povelju« glasila načelnika liberalcev, da mora;o agitirati liberalci, da se naroče in razširijo »Slovenski Narod«, »Gorenjec«, »Notranjec«, »Belo-kranjec« in »Naš List«, ker »ako se enkrat napredno časopisje vkorenini v narodu, potem tudi ni več daleč, da zavlada v masah kmečkega ljudstva napreden duh in zmaga napredna stranka«. Vzamemo na znanje, kar ukazuje svojim sedanji liberalni generalisimus. Nc vprašamo se, zakaj so prišli na indeks kranjskega liberalnega generalnega štaba »Edinost«, »Soča«, »Narodni Dnevnik« in »Korošec«. Nas malo zanima. Somišljenike »S. L. S.« opozarjamo, da razvijejo zda', ko so dobili najvišji ukaz, liberalci najživahnejšo agitacijo tudi med našimi ljudmi za liberalno časopisje. Naši somišljeniki naj odgovorč na liberalni napad tako, da razvijejo najširšo agitacijo za »Slovenca« in za drugo naše krščansko časopisje, zlasti za »Domoljuba«, ki je liberalcem trn v peti. Paziti na liberalno agitacijo za razširjanje liberalnega časopisja in še bolj razširiti naše časopisje med slovenskim krščanskim ljudstvom, bodi odgovor liberalnemu generalnemu štabu. Naše politiške, izobraževalne in stanovske organizacije, takoj na delo in še bolj razširiti naše časopisje, kakor je že razširjeno. V Križankah je bil na praznik Marijinega Oznanjenja slovesni sprejem v moško Marijino družbo. Sprejetih je bilo po premi!, f Q'"\škofu 12 oseb. Na veliko soboto se uu„;cžita ondotni Marijini družbi velikonočne procesije z zastavama in svečami. Spremembe med tržaško duhovščino. Vič. g. Zidarič, župnik v Keršanu, je imenovan za excurrendo upravitelja župnije Kozljak. č. g. Benacchio, duhovnik pado-vanske škofije, je sprejet v tržaško škofijo in nastavljen kot duhovni pomočnik v cerkvi M. božje Večje (Jezuiti) v Trstu. Občinske volitve v Spodnji Šiški so prinesle liberalcem popoln poraz. V III. razredu so zmagali rdečkarji, v prvem in drugem pa nasprotniki dosedanje liberalne stranke, ki je gospodovala mnogo let v občini, a ničesar koristnega storila. Prešičereja. Iz krškega okraja je zopet dovoljeno izvažati prešiče na Hrvaško, kar je bilo doslej radi kužnih bolezni prepovedano. Umrl je v Ljubljani zvest somišljenik S. L. S., vpokojeni železničar Anton Finž-gar. Pogreba se je udeležilo več krščan-sko-socialnih somišljenikov. »Zveza« mu je podarila lep venec. Naj počiva v miru! Mladeniškega sestanka v Mariboru se je udeležilo nad 200 mladeničev iz vseh krajev. Govorili so dr. Korošec, Pušenjak, Zebot in Jeločnik iz Ljubljane. V Savi so našli vtopljenca. Spoznali so v njem Antona Boštajna iz Polšnika pri Litiji. »Slovenska kmečka zveza« za Štajersko je sklenila na zaupnem shodu dne 24. marca, postaviti po vseh slovenskih volivnih okraiih lastne kandidate. Združeni mladi in stari liberalci Plojeve vrste so hoteli prekaniti »Kmečko zvezo« in so ji ponudili samo 6 kandidatov, sami bi jih imeli 7, torej večino. »Kmečka zveza« ki ima v svojem taboru skoro vse kmečko prebivalstvo, bi bila na ta način brez vsake moči v deželnem zboru. Takega kompromisa pa naše krščansko ljudstvo ne irara zato bomo šli pogumno v boj za pravice našega kmeta, ki bo tudi zmagal. Cestni odbor ljubljanske okolice ae izvolil soglasno g. župana Belca iz Sent Vida nad Liubliano za načelnika. Njego\ namestnik je g. deželni poslanec m župan Košak iz Grosuplja. ■ lz Tržiča nam poroča prijatelj našega lista o delovanju soe. demokracije med ondotnini delavstvom. V svojem dopisu opominja ondotne delavce, naj se postavijo v bran rdečemu navalu. Izobrazba in pošteno versko življene sta najboljše sredstvo zoper rdečo gardo, ker le brezbrižnost. nevednost in verska mlačnost odpirajo pot socialni demokraciji. Svoj dopis, katerega smo morali" radi pomanjkanja prostora na ta način okrajšati, konča z besedami: Bodimo pozorni, in Tržič ne bo ne nemški ne socialističen! Krščanskb-socialno delavstvo na Reki se je začeio zadnji čas lepo razvijati. Na praznik sv. Jožefa je bila blagoslovljena nova zastava tega društva. Lublanski protestantje nameravajo napraviti nemško protestantsko bolnišnico. katero bi oskrbovale strežnice, dija-konise imenovane. Priredili so v ta namen koncert v svoji cerkvici. Agitacijo za to je prevzela mati tukajšnjega zagrizenega pastorja Hegemana. o katerem se pripoveduje. da taji celo božanstvo Kristusovo. Krščansko-socialna zveza jc napovedala za torek. 23. t. m., predavanje dr. Lampeta o njegovem potovanju po Francoskem. Tudi v »Domoljubu« napovedano predavanje je radi nastalih zaprek moralo izostati. Iz Bosanske Dubice smo prejeli od naročnika našega lista daljši dopis, v katerem nam popisuje ondotne. baš ne ravno sijajne razmere. Tudi tam doii delajo, kakor povsod, liberalci zmešnjave, ljudstvo je udano alkoholu. Slovenci so napravili ondi mlin z bencinom. (Op. uredništva: Lepa hvala! Zal, da nismo mogli vsega prečkati, ker je pisava precej nečitljiva. Pozdravljeni!) %U0 tatov v Trstu. V Zadrti se je \ i šila pred tedni kazenska obravnava proti nekima Koren in Jedrejčiču, ki sta izvršila razne tatvine v Ljubljani. Trstu in Zadru in ki sta posebno trgovcu Jeba-čiiut iz Ljubljane prevrtala žeiezno blagajno, iz katere sta odnesla mnogo denarja. Pravda se je že končala. Porotniki so zanikali, da bi se zatoženca udeležila ropa pri Jebačinu v Ljubljani in so ju glede tega oprostili, za druge zločine sta bila primerno obsojena. Med pričami v tej pravdi se je nahajal tudi policijski oiieijal Titz iz Trsta, ki jc med drugim povedal, kakor poroča »Piccoio«, da -se nahaja v Trstu od'00 tatov, katere vse ima v pregledu tržaško policijsko ravnateljstvo. Kaj; ako bi •c tudi ta »stan« v Trstu organiziral ? ! Štajerska kmečka zveza je imelia linoli teden odborovo sejo, ki je sklenila, a .se odbornik Jakob Zemljič zaradi nje-ove politične nezanesljivosti in liežve-obe izključi. Ker je bilo tudi mesto'od-arnika po vrlem in poštenem rajnem g. Karoh. Robanu izpraznjeno, v^lasta-se izmed namestnikov v odbor gg. bran R doli v Konjicah in Martin Ceijak v Raj lieulinrgu. Jožeiovo je pri- re d i I Slov en s k Mo v sk i klub« v Mestnem domu v Ljubljani prvo razstavo rogovja divjačine, ubite na Kranjskem, m sicer ic-! gov e srnjakov, gamsov in jelenov. Udc-i iežba ie bila iako povoljna, tako kvalitativno kakor tudi kvantitativno. O preso-: janiit razstavljenega rogovja je odločala ' posebna komisija, ki se je sestavila iz sa- ; iiiih izkušenih lovcev. Družba sv. Mohorja v Celovcu bo prihodnje leto 1910. zopet izdala edeu ali celo 1 dva snopiča Zgodb sv. pisma. Prvi snopič ie prišel že pred 15 leti na svetlo; od tačas se je zgodilo precej sprememb med : udi naše družbe. Mnogo jih je pomrlo ali ! izstopilo. Vsako leto pa se vpiše po več tisoč novih udov. Koliko Mohorjanov je še. ki imajo vse doslej tiskane snopiče Zgodb sv. pisma? In vendar naj bi sc nahajala ta knjiga vseli knjig v vsaki slovenski hiši; in družba hoče pomagati svojim udom, da si nabavijo tiste snopiče Zgodb sv. pisma, ki jih nimajo; zato ponuja iz svoe zaloge snopiče Zgodb sv. pisma za polovico cene, namreč za 50 v. (in 41) vinarjev za odpravnino) za vsak snopič — dokler jih je še kaj. Kdor jih naroči. mu jih pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred. Zgoden tresk. »Gorica« poroča: Na Vojščici na Primorskem je v rfedel o zjutraj (14. marca) treščilo Bil je strašanski pok. Star možak je rekel, da se kaj takega ne spominja. Poslopja so se gibala. Treščilo je v zvonik. Odneslo jc strelovod m razbilo strelovodna železa. Nato se je streia razbila na vse strani ter Švigala okoli cerkve in okoli zraven stoječega fa-rovža. Udrla je v cerkev z veliko odprtijo, razsula več šip ter poškodovala žle"bek Od. tam šla je v farovž, odbila kos strehe, presekala žlebe ter je po žlebih udarila k Vodn akti. Tu je na kosce raznesla vretc-iio ter razbila in odvrgla stopnjice,'močile kamne. Zraven tega rušila je fu iu tam stene in razsula ši'pe. V notranjost poslopja ■ hvala Bogu! — ni vdrla. To je bilo strašno jutro, grozen strtih. In to prve dni marca! Cerkev iii farovž sta zavarovana. Zopetna izdaja dvekronskih srebrnih novcev. Radi opustitve izdaje dvekronskih novcev (goldinarjev) je v prometu primanjkovalo kron in novcev po pet kron vsled česar je "-^tro-ogrska banka izdala ukaz, da se zopet izdajajo in sprejemajo »goldinarji«. Tudi je obvestilo'finančno ministrstvo vse podrejene urade, da se sprejmejo goldinarji zopet v javen promet. • Prebivalstvo .Trsta. Po 'najnovejšem štetju šteje I rst 214 tisoč prebivalcev ■ Konec žganjepivca. 19-letni Franc Hvaia v St. Petru pod Sv. goraini se; ie zganja navlekel tako,, da je domov grede osmi v snegu. Ni li škoda mladega živ- Vinsko razstavo in vinski semeni v zvez. z vinsko pokušnjo in premočn em vm priredi kmetijska podružnica v Novem mestu dne 17., 1«. m 19: aprila. Nanieu tei prireditvi jc, pokazati kako dobra viiia s dobe na. Dolenjskem iu privabiti gostilni Carje in vinske 'trgovce h pokušnji m.' nakiipii dolenjskega-vina. V zvezi z raz stavo sc priredi premovanje vin,, da se i» ta način poveča zanimanje pri vinogradi/ kili kakor tudi'pri vinskih kupcih. Za naj, boljša vina je 'določenih več premij in ^ čer za rdeča iii bela Vina posebej. Za vi«! sko kupčijo in pokušnjo je razstava oj. prta na Belo nedeljo, IS. aprila, iu v.jj0* liedeljek- 19.' aprila. Vinske razstave jj Vinskega 'scrtillja se lahko udeleže le dn. lenjski vinogradniki. Vsak. kelor se žeji udeležiti razstave, se mora priglasiti pri kmetijski podružnici novomeški do diit Id. aprila t. I. hi mora povedati, koliko vrst vina želi razstaviti, iz katere vinskem, l ice in koliko ga ima od ene ali druge vrste fia prodaj-. Vino je ruzstaviti v vin-skih steklenicah (botelkah) in sicer belo vino visokih, rdeče vin.i in črni u /kili steklenicah, ki naj drže po :;i Utfi Potrebne steklenice preskrbi. treba, kmetijska podružnica. \ .vk \ inogradiiil liiora od vsake vrste vina poslati vsajj steklenice.' od katerih i. nain . njena wi za razsojcvalno komisijo, drogi dve ,ua pokušnjo. Vinski kupci dobe Posekie.i kazniCC,- ki jim dovoljujejo prosto , ki$ njo, sicer se imaju pa razstavljena pokušati proti plačilu / /.• nnkaini. li.iij. de k žt poktišn e sc porab /.i pokrj:k. režijskih stroškov. \'al:ii.* vsi d- iciij^t vinogradnike in vinske ku >ce. da sc«obrova najstarejša žena, Ana Dov-jak, rojena Suhadolc, stara 85 let, bivša posestnica po domače pri Bolan tinti hiš. štev. 17. g »Domoljub.« Vrli »Domoljub« ima letos pri nas skupaj 132 naročnikov; v skupnem zavitku dohaja le-sem po 130 odtisov, dva odt.sa pa vsak za-se. g »Naprej«, to je znani mokraški list, ki si na vso moč prizadeva med Dobrov-čani dobiti prostora. Zadnjič je prikrev-Ijalo semkaj 18 odtisov zadnje njegove številke; nekaj oštirjem, nekaj pa drugim strankam bolj dvomljivega značaja, nekaj pa tudi pravim poštenjakom, ki so ga takoj spravili tja, kamor spada — v peč, ali pa v stranišče. Neki J. in pa še ena druga spridena oseba si kaj prizadevata, da bi dobil ta ostudni listič tukaj naročnikov. Poštene žene in dekleta, spravite se nadenj, če še kedaj prileze v vašo hišo in mu pokažite tja, kamor spada. Najslabše znamenje bi bilo za vas same, če bi trpele to nesnago v svojih hišah. g Igra. Izobraževalno društvo, katero pa dobro kima, napravilo je bilo dne 7. februarja igro s tamburaujcm, petjem in predstavo »Vaški črevljar«, kar vse se je bilo ponovilo še dne 14. februarja. Spored se je dobro sponesel, gmotni dobiček je bil pa bolj kumern, ker pravijo, da je bilo med obilnimi poslušalci tudi precejšnje število kontrabantarjev. g Tridnevnica. Dne 22., 23. in 24. t. m. obhajala se je pri nas tridnevnica na jako slovesen način, ob kateri so opravili farani svojo versko dolžnost za velikonočni čas. g Občinske volitve se bodo pri nas v kratkem vršile Udje »Kmečke zveze« spomnite se, kaj ste obljubili dne 22. septembra 1907, kako bodete postopali ob vsakovrstnih volitvah in koga bodete vselej volili, t. j.; le prave pristaše in odločne može S L. S., ljudi pa, ki tej stranki ne pripadajo, ne. g Našim mlekarskim zadružnikom se je do letošnjega novega leta, to Je v teku 38 mesecev, izplačalo za mleko 83.756 K 69 vin. Da se je bila pri nas sploh mlekarna ustanovila, gre pred vsem zasluga energičnemu in odločnemu g. Francetu Oven iz Podsmreke h št. 16. Ali je še kdo mogel občini pripraviti boljši vir tako lepih dohodkov, kot ga je on? Čast mu pa tudi hvaležnost! Takega moža se ne sme nikjer Drezirati. Iz ljubljanske okolice. štepanja vas. Za naš vodovod se pre-ekamo že dolgo, ali bo ali ne bo, kakor 7,a vojsko. Nikar ne odlašajmo. Kadar bo Ljubljanica regulirana in Gruberjev kanal ponižan, bodo naši vodnjaki veliko vode izgubili. Posavci pravijo, da so se njihovi vodnjaki precej posušili, odkar je uravnana Sava. To se utegne tudi pri nas narediti po regulaciji Ljubljanice, in tačas ( bomo prisiljeni narediti vodovod, č^ ga prej ne bomo. Na delo koj! Tisti, ki bi radi nagajali in zavirali, ne bodo mogli. I lz Hrušice. Ne pišem rad, ali potreba | sili, da povem nekaj bridkih resnic. Nekdo ( je poslal v »Slovenski Narod« sporočilo i da naši ljudje nočejo dajati za šolo vode "i da jih g. župan nagovarja .emu. Po-izvedeu smo pri posestniku Zorcu, kaj jc na tem resnice. Zore je izjavil, da ni nikdar odpovedal šolski dekli vode. Ker je bilo pomanjkanje vode, je Zore dovolil jemati vodo iz svojega vodnjaka le za kuho drugo vodo za pranje in snaženje naj bi pa dekla dobivala v vaškem potoku. To je resnica. Dekla pa ni hotela več iti po vodo k Zorcu, ampak hodi k Vrhovcu ki je pet minut od šole, ne pa na Golovec pol ure daleč. Tudi je izjavil Zc c, da ga župan ni nikdar nagovarjal, naj ne da vode To priča tudi Zorčeva žena. Vemo natanko, kdo je spisal ta lažnjivi dopis in kdo je dopisu kumoval. Našli so se tudi sledovi tega nelepega dejanja. O priliki vse prav pride! Moste. Občinske volitve se bližajo S hitrico skijcujejo socialni demokrati shode, da se organizujejo. Prvi zaupni sestanek so menda imeli pri sedanjem županovem namestniku Zakotniku. Nato je bil shod v gostilni pri Peklaju v Vodmatu. Nekdo se je silno zarekaval, da morajo S L. S. spodkopati tla. Pravil je, da mu to m všeč ker duhovni v šoLh učijo krščanski nauk, ker so nastavljeni po samostanih m zavodih in imajo tako vpliv na ljudi I rihodnji župan moščanski Jaka Lavtar je nato s povzdignjenim glasom navduševal za socialnodemokraško organizacijo •S .«hod ie bil na Predovičevem selu pri Miškotu. Zraven je bil baje tudi Elija reuovic. I am so pa govorili o kaplanih fajinoštrih in škofih, kakšno modrost je pa razlagal prihodnji občinski predstojnik Jaka Lavtar, pa svet še ni zvedel. — Novo tovarno smo dobili v Mostah. Ni še dosti, da jo imamo na Selu, na pol prazno naredil je še eno Jaka Lavtar v svojeni zganjetoču. Tam »obla« in obtesava ljudi. — Resnico pa ljubijo socialni demokrati. Pr.povedujejo, da so iz shoda nekega moža ven vrgli. Menda se je Mavser iz Zelene jame hvalil, da sta dotičnega dva prijela za rame, eden pa za vrat, in hajd ven Ljudje, ki so bili zraven, pa potrjujejo, da ni nobeden nobenega vetr vrgel Kje je resnica, kje laž? 'i raznih kraie* Goreniske g Mošnje. Letošnji visoki sneg je delal voznikom siine težave. Gorje je bilo živini na cesti! Cestni nadzorovalni ljudje so menda nosili oči zavezane. Nadzornik državne ceste je neki cestarjem naravnost prepovedal najemati delavce in odkida-vati cesto. Naše okrajne ceste iz Radovljice se pa Bog usmili, cestni odbor se zanjo ne zmeni. Štiri dni srno bili čisto odtrgani od železnice; niti gazu nam niso napravili. Cez dolgo časa še-le so jeli od- kidavati v širokosti za slaba dva metra da se niti vozovi niso mogli srečavati; ii vendar ta cesta požre naši občini vsako leto nad 2000 kron. — Menda bi kazalo, da županstvo opozori okrajni cestni odbor na njegove dolžnosti. g Il Luž. Dne 13. t. m. bi se bila kmalu nesreča pripetila. Udri se je sneg raz »ŠDanovo hišo«; spodaj so stali štir.:e možje, katere je kar lepo pri nogah zasulo. Mirno so morali čakati, da sta jili dva fanta odkopala, kar je pozročilo mnogo veselja. — Pri nas imajo tudi uobro žganje; če se ga kdo napije, :lahko hodi bos po snegu cel dan. Smo na lastne <>či videli! g Iz Doba. Dne .'1. tega meseca smo imeli v svoji sredi, namreč \ Dobu pr: Domžalah, svojega poslanca deka u Ivana Lavrenčiča. Udeležilo sc ;..:> .c pričakovano veliko. Kdor je prišel, sc kesal. Lepo je bilo poslušati gosp Ja poslanca, lepo je bilo tudi to. da so Jc stopili nekateri posestniki in tam povcJa . kaj pričakujejo od poslancev, katere s volili kot pristaši S. L. S. Da jim pa vsestransko zaupajo, pričala je zahvala udeležencev g. poslancu in krepki Zivio«, s katerim so se razšli in vabili g. dekana, da nas še obišče. Njegovo Ijubezujivo, domače obnašanje do udeležencev ljudem ne bo prišlo hitro iz spomina. Kličemo gospodu poslancu: Lepa hvala za obisk na skorajšnjo svidenje! g Iz moravše doline. V predzadnjem -Domoljubu« je sprožil g. dopisnik iz Peč prevažno misel, naj se začne resno misliti na izpeljavo ceste od Moravč proti Pečem. Res je skrajni čas, da se v tem oziru kaj ukrene. Treba je resne volje, pa pojde. — V moravški dolini nam šc veliko manjka. Radi se pogovarjamo o napredku: kako bi zgradili elektrarno, postavili kmečki dom — a vse nam izpodleti. To pa zato, ker preradi pozabimo najboij važne stvari. Take važne stvari so ceste in poia. O teh vam bom danes povedal. Napotiva se po cesti iz Moravč v Krašnjo. Takoj morava navzgor, seveda potem pa v dolino. In tukai je včasih, da je groza: cesta vsa raztrgana, blata do kolen, po cesti luže. da bi človek mislil: to so ribniki za žabe. Proti Ncgastrnu pa tisti strašanski klanec, podoben kakemu koiovo-zu v kamniške planine. No, pa sva le dospela do vrha; sedaj pa hajdi zopet v dolino. In vendar bi se dala ta cesta tako lepo po ravnem izpeljati, kar bi bilo do-tični okoiici v preveliko korist. — Poglejmo šc drugam. Pojdiva po okrajni cesti na Vače. Paziti pa morava, da se ne spod-takneva ob kako skalo ali prevrneva v jarek, kjer bi si polomila zdrave kosti. Ah pa če greva na postajo na Laze ali Kresnice. Tu se pod nogami vrti kameire; proti Ormačem in navzdol na Preker pa imajo celo stopnjice iz skal in 'korenin katere poljubujejo časih prijatelji »kole-novca«. Pred vsem pa, kakšna so občinska pota! In vendar je drtijski odbor besnel proti g. županu, ker jc on modro in previdno poudarjal potrebo izboljšati občinska pota in napraviti mostova čez potok, kjer pelje občinska pot. — Torej slavna županstva! Čemu imate cestne odbore? Stresite, podrezajte jih! Brez dvo- ma bo tudi »kmečka zveza« stonlaktnui potreben korak. Pa tudi oni. k se n a o za napredne, naj mislijo na to. Res, nekaj imenitnega bi bila elektrarna, krasna bode moderna stavba, v kateri bo baje c. ki. pošta, orožniška postaja in kdo ve kaj sc vse m bo zato nosiia napis »kmeCKi dom-. In zahrepenel bo kdo v tujini, videti moravški napredek in njegov »kmečki C-") dom«, a ves truden od slabega pota bo prikolovratil v Moravče, kajti vsak nima denarja, da bi se vozil s pošto ali fiiakerji. ., x g Uboj. Antona Kurenta iz Crnuc. ključar.-kega vajenca pri Tenicsu v Ljub-i-.r::. je sovajenee z železno štango ubn. >::- >vina! .... „ 1/ medvodske okolice. Ker e ml pri v. h vili imenik za voiitve občinskega ,i žc razpoložen, se je nekaj naših li-... pod vodstvom znanega Jakoba » :>. ::a zbralo na l.adiji na posvetovanje kak bi občinske vajeti dobili zopet v roke. N pa upamo, da volivci medvodske . . :e vedo, kaj bi se reklo, tem ljudem izr ;.ti občinsko gospodarstvo! Smo radovedni. koliko kalinov bo šlo na liberalne limanice. g Šmartno pod Šmarno goro. Dne sušca sc jc našia čisto nova obleka; kdor jo je izgubil, naj sc oglasi pri cerkveniku v Šmartnein pod Šmarno goro. g Novice iz dražgoškega pogorja. Dražgošani si vsako zimo že žele snega, da potem morejo svoj les, katerega so pred zimo posekali v Jelovici, spraviti na žage. Pa letos se jim je ta njih želja šc v preobilni meri izpomila; to so čutili posebno tisti, ki so imeli v veliki množini pripravljenih hlodov za vožnjo in so si morali zadnje dneve z velikim naporom in stroški delati gaz po tri metre visokem snegu. Posebnih nesreč ni bilo; samo dvema je po strmi poti sani razbilo, sama pa se nista poškodovala. — Letošnja huda zima nam je vzela tudi najstaršo ženo v župniji, M. P., mater okrajnega sodnika, pobrala pred kratkim M. P., sestro dveh duhovnikov Sever. Neprijazna, pro-tivna zimska sapa ima tudi nekak vpliv celo v cerkvi; vse je nekako tihotno. Bližajoča vojskina nevarnost nam je od-poklicala enega najboljših domačinov v Dalmacijo. Na dražbi jc bila prodana hiša znanega .lakca, ki si je lansko leto tako nesrečno zastrupil roko in ua tem umrl. - Ni prav, da lovci tako blizu stanovanj potresajo strup lisicam, da je bilo žc več mačk s tem končanih, — nevarno .e tudi za druge živali. g V Kovorju in Podbrezjah mislimo skupno vodovod delati. To je pametna misel; samo gledati je treba, da si preveč stroškov ne napravimo. Res bomo podporo dobili, toda ker bo vodovod stal menda blizu 400.000 kron, bo tudi veiik del, okoli 120.000 kron. prišel na davkoplačevalce. Ce tudi bi se to plačevalo skozi 40 let, bi vendar tudi na eno leto precej zneslo. Naj se torej vsa stvar še enkrat temeljito premisli j,, vse tako ukrene, da ubog. davkoplačevalec nc bo preveč obremenjen. ' L g Iz. Zabnice. Od kapi zadet je nenadoma umrl na svojem vozu na cesti dne *2(>. marca dopoldne Janez I orenta, sestnik v Zabnici št. 2, po domače'tI ček, ključar žabniške župne cerkve in!!!' činski odbornik siaroloski. Pokojnik nm poštenjak, pristaš S. L. S., je bil i,rat Ž seca januarja umrlega župnika v V in natančno pred enim mesecem, nanire? 26. februarja, tudi za kapjo naiiaglonn preminulega posestnika Andrcia PoreJ iz Spod. Bitnja. Ivanka, hči tankega ie gojen ka učiteljišča gg. urSulink v ijubija-ni in bo letos po končanih študijah prc" oblečena. Bog tolaži številno družino po! kojuega Tončka! Svetila mu večna luji Slovesni pogreb jc bil v nedeljo, dne 28 marca dopoldne. g Cestno gospodarstvo v škofjeloškem cestnem okraju. Sledovi slabega gospodarstva v nekaterih javnih nastopili, kjer so gospodarili naši liberalci, nam bo^ | do pri našem gospodarstvu napoti vsaj i... stoletja. Na tak način pa ni bilo ljudstvo I nikjer osleparjeno kakor v škofjeloškem okraju. Visoke cestne doklade in slaba pota nam bodo pričala o tem gospodarstvu dolgo vrsto let. V drugih cestnih | okrajih imajo cestne naklade 15 do 251 odstotkov, pri nas pa 40 odstotkov in šel s tem ne bo mogoče izhajati, ker je svata starega dolga previsoka. Ne bil bi se spuščal v to vkljub raznim ncosnovaiiim napadom, ki so se vsuli na me zavoljo kidanja snega, ako bi ne bil razvidel iz zadnjega dopisa, da že pričenjajo liberalci zvračati krivdo slabega gospodarstva na | naše odbornike. V eni številki Slovenskega Naroda« stoji med drugim: da se je I okrajni cestni odbor zadolžil, tega nisoj krivi napredni, ampak klerikalni odborniki«. Kakšni so pa bili odborniki zadnjih ie!, I ko se je delal dolg? Ali ne liberalni? Koliko pa je v sedanjem cestnem odboru mož S. L. S.« med devetimi odborniki? Štirje! j Kako pa se jc gospodarilo v cestnih odborih prejšnja leta? Nato sem ja/. žc opozarjal v deželnem zboru pred štirimi leti. Liberalci so me zato zasmehovali, deželni odbor je pa imel gluha ušesa toliko časa. da je biio prepozno. Cesta je bila agita-cjsko sredstvo za liberalce. Cestni načelnik jc bil slepo orodje v rokah cestnih podjetnikov. Ti so pravzaprav pri cesti gospodarili. Visoke svote. ki so se ravno ob času katastrofe izplačale podjetnikom, nam osvetljujejo gospodarstvo. Gramoz je bil oddan kar pod roko. da bi ga ne mogel kdo kaj ceneje prevzeti. O delih na cesti ne govorim, saj je tako vsem znano, ki so po cesti hodili. Sedanji cestni odbor je res na moje pritiskanje, ker mi jc bilo cestno gospodarstvo prejšnjih let dobro znano, poskušal z leti vpeljati redno gospodarstvo. Pri cesti smo izvršili več del v lastni režiji, to se c dobro izkazalo. Li; beraIne podjetnike, ki so bili že navezam na letne dohodke pri cesti, jc to grozno razjarilo. Ti so svojo jezo razlivali skrito nad menoj .očito so pa to pokazali šele v zadnjih dopisih. Namen liberalcev je seda) jasen. Ti ljudje niso zato, da bi se pri ces" , dobro gospodarilo, ampak zato. da cesta, veliko stane. S tem so nameravali pokazati. da tudi sedanji cestni računi niso manjši in bi krivdo dolgov metali na cestne razmere ali na nas. Jaz sem svoj vp»v i,0(c| porabiti samo v korist davkoplače-n cev če sem ga toliko imel, da se mi je !Pdai % klonila celo liberalna večina. Sedi i iki ki so bili krivi tistega falitnega -ostVva srospodarstva ne smejo veliko Govoriti Sploh se mi čudno zdi, da nimajo ,olik(i čuta časti, da bi se bili cestnemu od-borništvu odpovedali. Po zadnjih snežnih zametih so liberalci zagnali šum in mislijo, da bodo s tem farbali naše može. Ravno vsled tega sem napisal te vrstice in bo u j,a še večkrat javno govoriti o tem gospodarstvu. Pri zadnjih liberalnih napadih se bode pa tudi marsikdo, ki je do danes še kaj da i na sladke liberalne besede, prepričal. koliko je liberalcem verjeti. Kjer liočeio velike naklade, naj v javne zastope volijo liberalce. Fr.-Demšar. Dolenjske novice. Iz Ribnice Shod pristašev S. L.. S. je bil preteklo nedeljo, dne 21. t. m., v Ribnici. Takega shoda ni i/lepa videla naša dvorana, ki je bila natlačena do zadnjega kotička; na odru, \ garderobi, po stopnjicah so mo-i stati ljudje, ker je bila sicer prostorna dvorana pretesna. Poročal je o svojem in deželnega zbora ter odbora delovanju naš dragi nam poslanec dr. Vlad. Pegan. Bilo je nekaj v srce segajočega, ko so možje, glava pri glavi, z nepopisnim navdušenjem odobravali delo S. L. S. za slovensko ljudstvo. Gospod poslanec je tudi markiral najnovejše klerikalce dr. Zerjavovega kalibra, ki zdaj po shodili na kmetih kažejo svojo veliko in ginljivo pobožnost. (iotovo pridejo tudi v Ribnico kazat svoje i/.preobrnjenje; takrat bo naše ljudstvo vedelo, s kom ima opraviti. Naj le pridejo, prebrisanega Ribničana ne bodo za nos vodili! Gospod poslanec nam je dal zadovoljivega pojasnila tudi glede tako potrebnega našega vodovoda. Bog daj, da bi se misel skoraj uresničila! Prav na trdo je gospod doktor prijel sodnijsko gosposko; čc se v Ribnici razmere kmalu "c izboljšajo, pravi, bo govoril drugače. Kako od srca je govoril našim ljudem, smo slišali Šele po shodu. Razložil je zbranim možem tudi razloček med posojilnicami Po Raiiajznovem sistemu, kakršna je naša krasno se razvijajoča Hranilnica in posojilnica, in pa med zavodi z omejeno zavezo, kakršna jc nam nasprotna JJosojM-a.ea I >a bi le tc besede padle na rodovit-11:1 tla. Z nepopisnim navdušenjem je bila sprejeta zaupnica gospodu poslancu. Hranilnica in posojilnica v Ribnici tazvija tudi v tekočem letu veliko živahnost. Ni še minulo četrt leta, pa ima že veliko nad pol milijona prometa. Samo /-adiiji uradni dan je bilo vloženih okrog ou.OOll kron. ki se dvignejo pri nam nasprotni posojilnici. Naj bi ljudstvo po cc-^ okraju spoznalo, kaj je njemu v ko- . Pogreb gospoda župnika Raktelja je 11 nnpozanten. Bilo je duhovnikov deset, ! Cl izobraževalnega društva so mu "lasno zapeli par žalostink, Marijina druž- ba se je pogreba udeležila z zastavo, ljudstva je bilo na stotine in stotine, samo naši ljubi liberalčki so ostali doma za pečjo: imajo ravno zdaj luido mrzlico. Med udeleženci pogreba smo z zadovoljstvom opazili dolenjevaškega župana g. Merhar-ja. Čast mu, da se ni zbal naših trških liberalcev! Elektriko imamo v Ribnici. Prav dobro že deluje. Pojdimo na roko gospodu podjetniku Oražmu; če se tuintam kdaj pokaže malenkostna hiba, treba potrpeti in ne klicati takoj vseh vragov nad gospoda Oražina, ki mu moramo biti za ugodnost električne luči vsi zelo hvaležni. Še Bog, da ima kak Slovenec kaj ko-rajže! Gospod Turnher jc bil v zadnji številki »Domoljuba« čisto po nepotrebnem napaden. Dopisnika žalibog ne poznamo, vemo pa za gotovo, da je g. Fric iz Hro-vače, ki se mu ta dopis očita, čisto nedolžen. Ima druzega posla dovolj! Tudi mi dopis obsojamo. Kdo more Turnherjevi družini oo.tati, da ni narodna? Otroci so narodno vzgojeni, g. Turnher sam je član narodnih društev! — NB. Uredništvo drage volje izjavlja, da dopisa ni pisal g. Fric i/ Hrovače. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Podzemlia. V »Belokranjcu« št. 5 t. I. zahteva neki dopisnik iz Semiča od gospoda poslanca Matjašiča, naj napravi kak shod in pove, kaj je s tistimi desetimi milijoni deželnega posojiia. To da .ako skrbi semiške kmete. Se vidi, da ta dopisnik ne bere drugega lista nego ubogega na duhu in žepu »Belokranjca«. Saj drugače bi pač vedel, kako je s tistimi milijoni. Veš, ljuba duša, tako nekako je. Prejšnji liberalni deželni odborniki (torej tvoji prijatelji, dragi dopisnik), ti so napravili deželi ogromno doiga, tako da so sedanji deželni odborniki, ki so res prijatelji ljudstva, v veliki stiski. Saj vsak gospodar ve, kako težko je gospodariti, če je ua gruntu star dolg. Zraven tega pa prihajajo na deželni odbor venomer prošnje za podpore, zdaj za vodovode, zdaj za ceste, zdaj za uravnavo voda, zdaj za zboljšanje n iv, travnikov, pašnikov, planin itd. Da deželni odbor zadosti vsem takim potrebam. mora imeti denarja. Odkod naj ga vzame? Dve poti sta: ali zvišati doklade, ali pa najeti posojilo in skrbeti, da dežela dobi novih virov dohodkov, da ta dolg polagoma pokrije. Poslanci in odborniki »S. L. S.« so izbrali drugo pot, da odpo-morejo ljudskim potrebam. Ker deželni odborniki tudi vedo, kako sc bo to posojilo odplačalo, tako da ne bo treba dreti kmetov, kar liberalci radi delajo, jim jc deželni, zbor dovolil to posojilo. Ce je pa deželni zbor to posojilo dovolil, s tem še ni dolg narejen. In v resnici, do zadnjega časa se ni še ua;elo niti vinarja posojia. Najelo se ga bo pa le, kolikor bo treba. Ce ne bo nič treba, ga ne bodo najeli nič. A vsak pameten človek ve, da vodovodi, ceste in drugo se ne dela s prazno kašo. Zaradi g. Matjašiča naj bo le brez skrbi semiški dopisnik. Pozimi se shodi navadno ne prirejajo. A ko bo čas za to, bo go- spod poslanec gotovo napravil shodov, da bo liberalcem vroče prihajalo. »Belokranjec«, »glasilo dolenjskih kmetov« (torej so sedaj vsi Dolenjci Belokranjci!) je pravi lažnjivi kljukec. Dejstva zavija prav po liberalno. Kar je zanj, klati prav na široko, kar ni zanj pa zamolči. Tako nikdar nc pove resnice. Pa mu le verjame nekaj kalinov! Ali so lahkoverni! d Šmarje - Sap. Ves trud je imel zastonj pretečeni teden dolgoprstnež pri kapelici pri »Treh Križih« v Šmarji. Z silo je odtrgal pri nabiralniku močno ključavnico in napravil štiri krone škode. Nabiralnik pa je bil samoglaven in se ni pust'1 odpreti. V notranji je še posebna zapora, v kateri je bilo 18 kron v gotovini. Ker je imel smolo in je moral brez plena odriniti, je pustil od jeze za spomin na mestu orodje: kladivo, klešče in dleto. d Dolenjci in drugi pozor! Iz Št. Petra pri Novem mestu se poroča, da ste se med denarjem, nabranem pri darovanju na Trški gori 9. marca dobili dve ponarejeni kroni, ena ogrska, ena avstrijska. So zelo svetle, in se jih lahko že s tipom pozna, da so nenavadne. Orožništvo že pridno zasleduje. — Hranilnica v Št. Petru je imela v prvih devetih mesecih 90.844 K prometa. Dober začetek. — Kdor želi dobrega in pristnega Dolenjca iz Trške gore, naj se obrne, če ne ve drugam, na Hranilnico, ali na župni urad v Šempetru pri Novem mestu. Srednja cena .36 vin., dobe se pa tudi dražja in ceneja. d Z Robarskega hribčka se nam poroča, da je tam dekliška Marijina družba na praznik M. B. priredila igro »Najdena hči«, ki sc je izvrstno obnesla! d Iz čateške občine ob Savi se nam piše, kako potrebna bi bila cesta za vasi Čeden, Kamenca, Globočica, Kraška vas in Stankovo. Sedaj je treba eninpol kilometra daleč po vodi voziti, kar je zlasti poleti škodljivo za živino, komora vsa razbeljena v vodo in sc prehladi; tudi če sc srečata dva voznika, morata po 200 metrov vozove nazaj vleči ali pa vse z voz zmetati. Tudi pešpot je tako ozka, da štirje pogrebci šc mrtvaške krste ne morejo nesti, ampak le po dva in dva. Zato ne razumemo našega župana, kako jc mogel na našo prošnjo, ki jo je deželna vlada poslala njemu v presojo, odgovoriti, da tem vasem ni treba ceste. d V Lešah pri Savi, okraj Litija, jc umrl gostilničar in črevljarski mojster Franc Hribar, ki je bil nad 20 let cerkveni ključar in ves čas naročnik »Domoljuba«. Nai v miru počiva! d Od Sv. Križa pri Kostanjevici sporočajo, da so veseli »Kmečke zveze« in »Izobraževalnega društva« ter hvaležni tistim, ki so ga ustanovili; vendar bi radi, da bi sc zganili tudi na zadružnem polju. Potrebna bi bila namreč mlekarna in sad-jerejska zadruga; tudi zimski kmetijski tečaj bi nam jako prav prišel. V današnjih časih je treba naprednega kmeti'stva, ako hočemo rešiti kmečki stan propada. Notranjske novice. Idrijske novice. II Ni se hotel odkriti pred sv. Rešnjlm Telesom. Sporočili smo že, Ja je bil krojaški pomočnik Sapla v Idriji naznanjen sodišču, ker je srečal nekega duhovnika s sv. popotnico, pa šel mimo, ne da bi ska-zal kako čast. Okrajno sodišče v Idriji je preiskalo stvar in jo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani, ker je to versko ino ten e in torej ziočin. Postavna kazen za tako dejanje je zapor od euega do šest mesecev. Sapla je bil obsojen na tri tedne in v povrnitev stroškov. n Pravda Julče - Zazula. Bivšega občinskega tajnika jezi, ker ga je gerent odslovil. Pritožil sc je na deželni odbor, pa ne potoni občinskega urada, ampak neposredno. Zato se mu je pritožba vrnila s pripombo, naj se drži inštanc. Tožil je g. gcrenta Zazulo tudi pri sodišču v Idriji, ki je izreklo, da mora biti Julij Novak odško-dovan. Bomo videli, kaj poreko druga sodišča. n Naprednjaki vneti za podporo reve-iev, Vincencijeva družba je naredila dne 25. marca veselico. Udeležencev je bilo polno in iz raznih strank, saj pri karita-tivnem deiu ne sme biti politike. A naši Sokolaši gredo v svoji zagrizenosti tako daleč, da prirejajo veselice, da hi tako odbili ljudi od Vincencijeve veselice. No, pa se. hvala Bogu, ni dosti poznalo. n Občinske volitve v Idriji so izpadle za S. L. S. neugodno. V 111. razredu smo dobili 158 glasov, združeni naprednjaki in socialisti pa 229. Dasi so zmagali nasprotniki,, se vendar vidi, da naša »strančica« (kakor jo imenujejo) ni najmanjša in nobena si ne upa sama iti v volivni boj iz nami. V odbor prvega razreda sta prišla nanovo gg. Dragotin Lapajne in Rudolf Pleskovič. Zdi se nam, da so rojenice spredie novemu odboru kratko nit življenja. n Iz Črnega vrha nad Idrijo. Brali smo po časopisih, koliko je bilo po svetu snega, tudi pri nas ga je bilo čez dva metra. Ljudje ne pomnijo ka) tacega; vrh tega se nam je v lanski suši studenec popolnoma posušil, tako da smo bili vso zimo brez vode, še-le sedaj se je zopet nekoliko oživel. Upamo pa, da se nam te nadloge, pomanjkanja vode namreč, ne bo treba več bati, ker se bo spomladi začel graditi vodovod, po katerem so ljudje toliko časa zastonj hrepeneli. — Od 1-4. do 21. marca smo obhajali sv. misijon ob vedno "-'iki udeležbi. Vodili so ga oo. lazaristi z vso vnetno. Hvala jim! — 25. marca, na praznik Oznanjenja I). M., je imel naš kandidat za deželni zbor, g. Bogomir Perhavc, zanj navdu-L. S. g. dr. volivni shod. Volivci so bih šeni. Oovoril je tudi tajnik s>. Rožič o dclovan u in uspehih naših poslancev v državnem in deželnem zboru m o političnem položaju. Mnogoštevilni pos.u-šalci so ■/. vidnim zanimanjem poslušali govornika in mu oh koncu navdušeno pri-trievali. Iz nznih krajev Notranjske. n Čudna novica sc je zgodila v Hra-stenicali pri Polhovem Gradcu dne 26. februar a. ko jc lisjak prinesel nekomu v hudi zimi zajca. Prinesel ga je v njegovo delavnico in ker ga slučajno ni biio doma, ga je zakopal v trske, tako da so se mu videle samo noge vun. Nato jc šel ua vas iskat kuretine ker je mislil, da mu jc premalo postregel. Ravno tako čudna novica se je zgodila v Dvoru pri Polhovem Gradcu dne Id. marca, ko jc radi glada prišla srna v Gradašeo iu letela dva kilometra daleč, dokler je niso fantje ujeli v Dvoru in so jo nato pripeljali Francu Jesenovcu. lovcu v Dolenji vasi št. 31. Kdor se hoče prepričati, naj pride k njemu, ki mu jo bo lad pokazal. n Od St. Vida nad Cerknico se pritožujejo, da niso dobili krmil, kakor drugod; kje je krivda? Občinske volitve že dolgo niso bile tako živahne kot to pot. Snega je padio na poldrugi meter in je povzročil v gozdih in vrtovih precej škode. Zajec pa je oglodal mlada drevesca do malega vse. Komaj čakamo že nove postave, ki bo varovala kmeta, a ne zajca. Tudi hi bilo želeti, da bi tukajšnji trgovci imeli vžigalice za »Obmejne Siovence-< namesto dosedanjih. n Vremščina in vinski semenj v St. Petru na Notran.skem, ki se je vršil včeraj v občinski hiši, je bil od strani pro-ducentov iz cele vremske doline prav dobro zastopan. Tudi kupci niso izostali, in zapazili smo celo gostilničarje iz ljubljanske okolice. Med ponudenimi vini, skoro sama vremščina, so bila nekatera, ako se upošteva kraj in lego, kjer so vinogradi vremske doline, naravnost izvrstna in ker je bila cena primerno nizka, sklenile so se povoljne kupčije. Semenj je otvoril šentpeterski župnik gospod Abrain, po-zdravivši vse producente in kupce ter državnega kletarskega nadzornika gospoda rr. Gombača, ki je imel na to strokovni poduk o kletarstvu ter o napredku vinstva v vremski dolini in o značaju vremskih vin. — Čeravno se je v zadnjih dveh mesecih precej vremščine poprodalo, je še vedno v nekaterih občinah, zlasti v Zg ni Sp. Vremah, v Bujah, Košani, Suhorju •itd. precej vina. Želeti bi bilo torej, da se vsa.' bližnji gostilničarji za nakup domačega m pristnega pridelka odločijo Za priredbo tega semnja se je posebno n0tP uila košanska občina in košanska ktner ska podružnica, zlasti pa gospod žuS Lenasi. ™K Iz Vipave. Izredni občni zbor in Vni shod »Kmečke zveze« za vipavski okra se jc v nedeljo 21. t. m. ob pol štirih v Vi I pavi v dvorani v Tabru prav sijajno izv" j šil. Udeležencev je bilo nad 500 in prosto-" : na dvorana je bila natlačeno polna. Neka" teri so odšli, ker niso dobili več prostora' Predsedoval je gospod župnik Kromar. Na shodu je viadala popolna govorniška pro stost. Na predlog gospoda dekana se k izvolil soglasno načelnikom zveze gospod Jožef Ferjančič st. iz Budanj. Potem je nastopil naš deželnozborski kandidat gospod Mi ro .Perhavc. Razvil jc svoj pro. gram, navedel nujne potrebe, za katere se mu bo, ako bo izvoijen, treba posebno potruditi ter zagotovil navzoče, da bo delal in se trudil, da bo za okraja, kaiera bo zastopal, kar največ mogoče dosegel. De-lal bo z Bogom za krščansko ljudstvo. Besedam je siedilo splošno odobravanje! Ko je dal gospod predsednik kandidaturo gospoda Perhavca na glasovanje, je bila ista z glasnim odobravanjem soglasno spre eta. Potem je pričel govoriti naš neumorno delavni državni poslanec dr. Žitnik. V 2inpol uri trajajočem govoru nam jc povedal mnogo poučnega in zanimivega. Najprvo je zahvalil zborovalce za zaupanje, katero so izrekli kandidatu »S. L. S.« Potem je omenil na kratko program »S. L. S.« in povdarjal posebno, da pristaši »S. L. S.« smo in ostanemo zvesti Avstrijci. Nato nam je poljudno pojasnil deželno gospodarstvo in finančno stanje, pomen in namen dovoljenega posojila, Razložil nam je, kako je z vravnavo Vipave in hudournikov, govoril nadalje o nameravani deželni banki in deželni zavarovalnici zoper ogenj, o spremembi lov-skega in šolskega zakona in o zakonu za zboljšanje pašnikov. Pojasnil nam jc tudi, kdo je povzročil napake pri delitvi krmil. Slednjič pa je prav poljudno razložil načrt zakona za starostno zavarovanje. Navzoči so se izrekli soglasno za to, da se tudi kmečki stan privzame starostnemu zavarovanju, a starostna doba naj se zniža na 60 let, in plačevanje naj se prične šele s 24. letom. Na predlo« gospoda Frančiška Habe iz (loč je izrekel shod delavnemu poslancu soglasno zaupnico. G. predsednik se je v imenu kmečke zveze poslancu zahvalil in ob pol sedmi uri shod zaključil. n Čebelarski shod v Št. Petru na Notranjskem se vrši v nedeljo 4. t. m. ob pol 4. tiri popoldne v šolskem poslopju za Knežak, Košano, Prem, Suhorje, Smiliti Zagorje iu Nadanje selo. Ker je stvar zelo važna, se pričakuje obile udeležbe. Smrtna kosa. V Gorici je umrl dne 24. marca ob 8. uri zvečer papežev hišni . prelat, častni kanonik stolne cerkve, profesor in ravnatelj študij na goriški bogo-slovnici, v,č. g. dr. Jožef Gabrievčič. Rojen je bil leta 1840. dne 30. januarja v Pla- GORIŠKA •veh pri Kanalu. V inašnika jc bil posvečen i ?, aprila leta 1863. Kaplanoval je v Prva I čin. in ■Rihemberku. Leta 1872 je postal 1 duhovni voditelj v bogoslovni napravi Jc doktorat, postal-profesor ter leta 1884 •vodja bogoslčvnice. Lani je odložil vod- . MVO zavoda radi starosti; ostal je še ravnatelj študij in profesor. Zadnji čas je začel bolehati na raku v želodcu. Bil je blagega srca in je podpiral reveže in dobrodelne zavode, posebno »Sirotišče« m »Alojzijevišče«. Bil Je globoko učen in v St 13 , • cnnštova.i. To je dokazal tudi nje-ob m, ge b v soboto, 27. marca, ki se ga I Id'■■ <» nad 4(1 redovnikov ter nad 90 S duhovnikov, ogromna množica Kis a. zastopniki razniJi škofij m oblasta/ni -šolski zavodi. »Šolski dom«, i, razredi realke in gimnazije itd. Pre-,Silni so ga na Sveto Goro, kjer naj počiva v miru ■ | )nc 1.1. marca pa jcuinrl ,..v; \ Miu • • „ ., v i L Ll,r0j ajdovski župnik v začasnem h i,, v Malovšah pri Crničali po dolgi | „di Me/ni. Dne I«, marca pa vikar vltor Kudcž. Naj v miru počivata! + Jožef Golob, kurat v Podgori, umrl j„č marca dopoldne. Sredi dela, iz Črede njegos ih vernih ovčic. ga je pobrala M:,rt Menda ga ni človeka v njegovi du- Lvuiii. i" hil tl!di socia,lls!; k,' ... || i < juioba ne bil spoštoval. Vsakdo ,',', št.ival in ljubil, kdor ga je poznal. Ii Golob je bil rojen dne 9. avgusta IM<> v Solkanu pri Gorici. V duhovnika i l,il posvečen v» Gorici od pokojnega i.adškoia Golnnaverja dne .11. avgusta i'n/3 Služboval je nato sedem let v Štanjelu ua Krasu kot kaplan iu učitelj; eno ičin v Temenici na Krasu kot vikar; nato zopet par let v Štaireiu kot vikar in od Id;; 1-sb. nadalje kot kurat v Podgori. Čeravno že precej star po letih, je bil svež in in ad po duhu. Od vsega početka je bila iijegova najiskrcnejša želja, da bi se v dobrem slovenskem ljudstvu na Goriškem izvršil preporod v smislu krščansko-so-eialnili idej. Tem idejam je služil vedno do /aunjega. Koliko se jc on trudil, da bi organiziral podgorsko deiavstvo na krščau-■m,cialiiein programu. Mnogo je imel wto prestati. Vendar je dosegel mnogo. Ko m dobil od nikoder zaslonibe, se ni iidal resignaciji; ampak čakal boljših časov. V novejšem času sc jc lepo začela razvijati krščanska delavska organizacija \ Podgori. To gibanje je njegovo delo. In ko bi bila ta mlada organizacija najbolj, potrebovala njegove vodilne roke in oo. lovskega sveta njegovega — ga je Izgubila. 1'ežak udarec! Pokojni Golob je bii, kakor smo že rekli, vedno vnet za krščansko socialno misel. V družbi pokojnega dr. Jožefa Pavlice in Mahniča ter •drugih, mož e pomagal ustanoviti »Primi,rski List-. Po dr. Pavličevi smrti je bil on voditelj konsorcija »Primorskega Li-mu , Hi| ie \ net zagovornik ter odbornik urno se simjočcga »Katoliškega tiskovnega društva«. Mnogo je žrtvoval za • Alojz ievišče«, kateremu je bil tudi odbornik. Vedno mlad. živahnega duha, ni !••' nikdar vsiljiv s svojimi nazori, mirnoi in treziio je sodil iu njegova sodba je ved-l" bila prava. Občevanje njegovo je bilo bieprosto in enako prijazno in ljubeznivo z deiaveein in gospodom. Š težkim srcem sc poslavljamo od zemeljskih ostankov hlagega pokojnika v trdnem prepričanju,., da njegova duša že uživa plačilo za delo^ j'i trud pri svojem Stvarniku. Pogreb je * '•"I Velesijajen. Na zadnji poti je blagega R« spoda spremljala velikanska množica j.urdstva in 40 duhovnikov, Vodil je pogreb loeniški dekan č. gosp. FilipiČ. Krstoso ' M'remjjnii oi) straneh po štirje telovadci, .oblečeni v uniforme. Med sprevodom in grobu so peli pevci slov. katol. izobra- ževalnega društva in »Marijine družbe«. Ljudstvo je glasno plakalo, posebno tned govorom dekana Filipiča v cerkvi in na grobu. Naj počiva v miru! Zmaga. Pri občinskih volitvah v Av-čah pri Kanalu so v vseli treh razredih zmagaii pristaši S. L. S. Pomedli so liberalce in dosedanjo liberalno večino. Liberalci so na prav neumen način agitirali in lagali. Toda tkivno njihove laži so jih pokopale. L udje jim ne verjamejo ničesar. Čast voiivcem! Novo izobraževalno društvo. Na-, iiiestništvo v Trstu jc vzelo na znanje pravila novega »Kat. slov. izobraževalnega društva« v Volčah pri Tominu. Novi. goriški brigadir, polkovnik Stiiger-Steiner pl. SteinstStter, je prišel v sobot i, 27. marca, v Gorico. Meseca ttiaj-nika postane generalmajor. Živinske kiižne bolezni. Na Goriškem so živinske kužne bolezni po vladnih podatkih v sledečih krajih: V Velikih Zabijali na Vipavskem imajo smrkavost; enako n laškem Tržiču in v Logu na Bovškem. V Libušiijali pa so med konji razširjene garje. Licencovanje bikov se vrši letos v goriški okolici po sledečem redu: dne 29. marca: Ozel an (1), Šempa,s (1), Osek (1), Cruiče (2), Kamnje (pri Rebku) (1), Sv. Križ-Cesta (2), Dol (3). Dne 30. marca: Zabije (1). Šmarje (2), Rihenberg (3), Dornberg (2), Voičjadraga, Renče (2), Bilje (I), Miren (1), Sovodnje (1), Štan-drež (1). Dne 2. aprila: Pevma, Št. Ferjan (1), Kojsko (2), Dobrovo, Medana, Vi-polže. Dne 6. aprila: Solkan (3), Plave, Deskle (1), Kanal (3). Ročinj (1). Dne 7. aprila: Avče (I). Kal (3), Banjšice (2), Bate (2), Grgar (2). Dne 14. aprila: Trnovo (2), Cepovan (2), Lokovec (3). Dne 15. aprila: Gor. Tribuša (2). — Številke, v oklepam značijo, koliko število bikov mora občina imeti. *i m $ ^___ f železnato J{ina-Ymo & m m m m m *> i * m m m $ m Hlg1Jeni*nft TRMtftv« na Dunnju 1908: Drfavno odi kovanj« l »Eli fluld" D v a n al M 11 c» ' F' l,r,ev ,luld J K franko. Naročile dh f P°«utii|o b.cl, El„ lr(f fi lm ih Fell,riu ' s°-•I Marlfin. Sušcev zrak In sušcev prah sta za vrat in pljuča enako nevarna in zlasti starejši ljudje, taki, ki mnogo defajo v zaprtih sobah in nazadnje otroci bi se morali varovati njih vpliva. Marsikateri bralec bo vesel, ako ga opozorimo na Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje, ki so tako preiskušene, da jim ni treba še posebnega priporočila.______ Pioti malokrvnosti uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-množuje kri in tvori hitro močno in zdravo meso. učinkuje istotako z- staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo Iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo 4n sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v pre- __teku 32 let. 2249 1 riiln« it ■ lo Tudi po leti se jemlje z najbolj-šim uspehom. er Wilhel|n II." - ..Kronprlnz Vllhelm" ..Kalser Wllhelm der GroBe". Podrobna pojasnila In potrebni pouk da vsakomar EOVMRD TAVČAR. Ljub j.c« Kolodvorske ulico ».36, noiprotl tUrl Tlllarjovl joitllnl. ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo b!a«a od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana. 1. aprila 1909. Pšenica, domača ......'7.50 Rž.......-.....-?0.- Oves...........19-' Ajda, črna.........19.50 Ajda, siva.........IS.— Proso, rumeno.......16-— Proso, belo.........19.— Ječmen..........— Fižol, koks.........28.— Fižol, mandalon.......26.— Fižol, ribenčan.......27.— ■---- LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 27. marca. 27. 52, 63, 14. 16. Line, 27. marca. 14, 42, 64, 19, 12. Sanalorii dr. Jaklin, Plzen za kline . peracije. Prospekt. H (69(1) Protln rcvtnalizem, trgan|e, celo najbolj zastarela bolezen •c naglo in zanesljivo odpravi a zavilvanjem iz rasti inovij pripravljen. Bemrnol • ore>ga olja protiprotinu in r*rmi. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6*—. Številna, sijajna priznanja. Puarm Laboratorlom KABL BEMMEL, L«nd,-hut 109. Bavarsko. <573 S6 10 SINGER Ovalne stroje kupujte le v mslh trgo-vinan, ki se vse poznajo po tem-U grbu : Ne dajte se zapeljati po naznanilih, ki Imajo namen , kazaje na ime Slnger, postaviti na prodaj že rabljene stroje ali p, take zastarelega ,'stema, kajti n, ii šivalni stroji se ne oddijaio pre-kupcem, marveč lih prodajamo naravnost 161 občinstvu. 15-1 Sing«p Co. ako. družba ?a šiv. stroie, Ljub Jana, Sv. Pe ra cesta it. 4 Praika vBiikonoC. Sunka K 1'84 Okrogla Sunka .... 2 20 Csrre. meso z vratu . 1 92 Trebuini del, pust . . 1'48 Goveji ali svinj, jezik. 2 60 Slanina, zmita .... 164 Pošilja po povzetju JHH KREČEK 880 izvoz mesnine t —t Praha-SmiGhov. Jakob trg 12- Zastopnlk se sprejme. Za kron!! 572 6-1 Puške! Lancaster . od K 26 — Flobertpuške . „ 8 50 Pištola . . „ . 2 -Samokresl . . „ 5'— Poprave ceno. lllustri-rani cenik franko. B 2370 F. Dušek, Dpočno 123, Češko. EflMfl ifiSlOlij La Iranko m v veliki ilostroThiii cenik z nad 3000 pod-bami ar,fl»i niae. arebrnin«? ivd Prva tovarna ur v BrQxu it. 936 (Ctiko) H«nn» Konrad e. lo kr. dvorni zaloinlk. S vi cat« ka nik ^nk.-remoi. ur», (istem Roško, f K 5'—, i komadi K 14'—. B*k.h Ka-C7',. "^'n t '"'"'■ e!'A";ln» »"»• turiltovskih .raje. -edaj ; ,„ 600 S'0", ,Mk h sPor,nih čep-c ia gospode n dečke "0d,'7V',1 P'a««v, kamel,n,dlaka" Ton do >*0 cm dolgi, pre|e K 18 -, sedai K U- , hOO metrov bar-v.st„P,»n,n ,i| kriJ.stih tkanin v ii, inl cd>je «ed.| >0 v i 200 metrov mod,ega platna za pred.,asn ke, z,l„ trpet,n in p ,stn. bi.ven, sedi| ,15 vin. n eter. 200 ko ov buteinlh gar l^nko* " P°;"MI ' n;r"Zm h0 d" in " en, Sfdai K 9-500 ko.ov vet puvesem plenlne vi In-, sedaj -Ovn 200 kos ,v močnih n hrbtalkov. sedaj K 1 ?. 8000 »ei. klopčlčev n ,u|ne volne, seda, 0 vin., v vseh barvah 600 iu a tov be ih i pn h rob,.ev z barvast m atlaso n. ronom «idai K i f. 500 tucatov barvastih i, pnit, Veda K 7n l \ ' 300 kosov barvnih namenih utov 'komp ' veli l ^e^ j K ' 0 250 kosov lepih polsvilnaiih rut „ na » ,»o s, l . 1» ,.1. K »-30, iste čisto svilnate, sedaj Ki-. UkoVovpalnh i za na glavo, vseh barv, sedaj 4, vin tančen nasiov. Naročila čez K - ,e poš°Ija|o s"o?kov pVoslo' „Kaufhaus zur Sudbahn" Gradec, nur Ann«nalra»ie 68. |;o (i_i) J;iz spodaj podpisana izjavljam, da ni resnično, kar sem govorila, da je Uišulii Žitnik iz Brezja po krivem prisegla. Preklicem tem potom vse dotične besede. HELENA JERE, Mali Lipoglav št. 13, Šmarje-Sap. tocur, itučkiCi looaii «1 V moji IckarolftkJ prsten, ki (svr&ajcni ic tez 25 let, posr; » ie ml )e, Iznajti najboljše treč -ra rast laa, to jt Knp .■•» it. II. Isti deluje, da postanti" laaje goatl dolgi In odi « nluje prhljaj (luskina) na r,w/f>c lepotilnih in drevorednih u/ ^ zlasti lepili divjih kostanjev, kroglastih akacij, Kristo-vejja trnja, javorjev, jesenov, hrastov; kos od I K naprej. Različna prekrasna žalobna drevesa, kos od K 1 50 naprej. Milijon sadnih dreves vseh rablji\ih in najbolj preizkušenih vrst. 100 visoko-debelnin jablan po naši izbiri 50 K. 2 mil jona diviakov jablan in hrušk, eno- in dveletnih. lOUO kosov od K 10'- do K 50- -. Ilustrovani glavni katalog pošlje na zahtevo zastonj grofa Žige Batthyanyja graščinska uprava Csendiak pr! Radgoni. 645 3 — 1 Milijon visokodebelnatih in poldebelnatih - sadnih dreves 1 Jabolka od 60 v napr.j, hruške, orehi, dmiač kostanj breskve, češplje marelice itd. od 1 K naprej. 2ii;'.000 kosov lepotnih in dievorcdnih dreves, k'>s od 80 v naprej. 2 milijona Kpotilnlh grmov, 10(1 kosov od K 15 naprej 20 mil jonov akacij, 1000 kosov od 2 K do f,5 K. 15 milij mov gozdnih sadik smrek, belega in črnega borovea. mecesna, hrasta itd 100» kosov od 3 K do 15 K. 2 milijona jablan in hrušk (divjakov) enoletnih in dveletnih, prve vrste. 1000 kosov od 10 K do 50 K — llustrovan cenovnik zast. nj in poštnine prosto 614 Grofa Žige Batthyanyja graščinska oprava Cscndlag pri Radgoni. Priložnostni nakupi Krasni žepni uri z verižico K 3-60 30.000 komadov kupljenih, zaradileea pošiljam l krasno 3« ut idočo (ne is ur) „Oloria" srebrno anker-rem uro, švlc kolesje z lepo gravlr. oklopjem, fi sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali M . ., pus ebr veriiico natančno laoču le za K 3*50 "aaai|e ponudim eno pravo pozlačeno 30 ur Idočo anker-rem Trii.. Svic«jko uro s pozlačeno veriiico za 5 K-»nieino pismeno jamslvo za vsako uro. Razpoiil|a proti povzetju t KOHANE, Schweizer-Utaren~ Exportboos. 836 KRAKOV št. 48. 1-1 Neilevllno priznanj ln donaročll - Za neugajajoč« denar nazaj MSaa^ «««11^ (odpadki) 11 vrst vonja, kot vijolično, HHIt Vnllfl vrtnlčnl, seneni, Spajkov ild. kg (12 I IIIU III I IU do 14 kosov) K 1-80 poštnino 90 vin. IU.I1V 5 )<(, brutto K 9,- po povzetju. Maatz, Dunaj IX fllserstrasse 6. Dlj. 765 3-1 Gospe oblačijo sebe in svoje otroke elegantno in zelo po ceni, ako na-roče poštni zavoj vsebujoč 40 m zbranih ostankov perilnega blaga in siccr la. keper, cefir, atlas-satin itd. za obleke, bluze, predpasnike itd., krasni moderni vzorci, zajamčeno perilni, vsak ostanek 5—10 m dolg, za samo K 19-40. Pošilja po povzetju. Neprimerno se radevolje vzame nazaj. V teh zbirkah dajem le izbrano, posebno lepo blago brez napake. 802 2-1 Ivana Ldwi, Arnov Sprejme se takoj krepkega za usnjarsko obrt, ki bi bil dobrih stariSev. 849 3-1 Valentin Rihar Polhovgradec. Kupim z zraven spa-dajočimi njivami in travniki na Spod Štajerskem ali pn na Spodnje Koroškem. Anton Janjiar posestnih PoWje $le». 8, p. Hrani. 850 1-1 Lurška Mati Božja * 1»; FRANC MlGLlC, organist pri sv. Križu pri Litjii. Dobijo se po 1'50 K pri skladatelju, in v ..Katoliški Bukvami". 838 2—1 SI. občinstvu, osobito poljedelcem, vinogradnikom in obrtnikom si uso-jam naznanjati, da izdelujem razne i, isirsiie brenle, brenlače, šhale, ter jih pošiljam iz svoje delavnice na drobno in debelo po poštnem povzetju. Natančne cene se izvedo na željo po dopisnici. Z odi. spoštovanjem Ivan Vintar, Velike Lašče 1, (Dolenjsko). 810 2-1 Trgovina na deželi z velikim prometom, z ma-nufakturo, špecerijo, in železnino, išče pridnega, krščansko vzgojenega 832 2—1 dečka za učenje - Kje, pove iz prijaznosti uprava. ===== vinom na debelo! |V Kaplji vasi 837 3-1 P. T. veleč, gostilničarjem in slav. občinstvu vljudno naznanjam, tla se mi je posrečilo nakupiti po najboljših vinorodnih krajih veliko množino različnih vrst vin kakor n. pr. dolenjska, goriška, briška rebulja. Cena zajamčeno pristnim vinom od 30 v naprej, Oddajam le nad 56 litr. Vso, zelo razširjeno trgovino vodim sam, zato oddajam dobro in zajamčeno pristno blago po nizki ceni. Za prijazna naročila se najvljud-- neje priporoča FERDINHND VODE posestnik in trgovec z vinom nn debelo v Kaplji vasi, pošta Komenda (Gor,) Ludovik Ševar na Rakeku prodaja jajca za valenje od velicih Plymouth Roks kokoši. Prednost teh kokoši obstoji v tem, da so izvrstne zimske jajča-rice, nedoseženo finega mesa, tehtajo 4—6 kg, so krotke, mirne živali, ki se pri tleh drže. Kontrola jajčaric po zaklopnih gnjezdih. Ducat jajc stane 4 K brez zaboja. Za 80°/° oploditbe se jamči. 811 1-1 20 mllijuno« afcacijevih sadik. Enoletne sadike 1000 kosov 15 cm v soke, 1 —2 mm debele . . K 2- - 15-5D „ „ 3 -7 , * . . , 8- 50 80 „ „ 4 - 10 , * . . , 14- ^0 —120 , , 6 -12 , . , „ 20-- Dveletne sadike 1000 kosov 50 cm visoke, 1 —5 mm debele . . K 14 - 50 81) , , 4 8 , v . . »16-- Triletne sadike 10: 0 kosov 50 100 cm vis ke, 3 8 mm debele . . K 22-- 100 150 „ „ 7 -14 , * . . . 30 - 150 200 „ „ 10 -18 „ v . . . 40 - 200—^50 „ , 15- -25 , . . . 50-- 2- in 3 letne, presajene. 10C0 kosov K 22--, 65'-. 5 mi ijonov gled čij, 1-, 2- in 3-letne sadike, 1000 kosov K 6- - do K 20 — ; 2- in 3-letne presajene, 1000 kosov K 22-- do K 65--. 2 miif-,ona divjakov jablan In hrušk, 1- in 2-letni, 100 kosov K 10 do K 50'- kakor tudi vs,- drugo gozdno in grmovno,sadno, iepotilno n drevo-redno drevje Ilustr glavni cenovnik na željo zastonj. Grofa Žige Batthyanyja graščinska uprava Csendiak pri Radgoni. 641 3-1 DOBER SVET ie denarja vreden, posebno če se gre zato z dravje si Izboljšati In si isto trajno ohraniti. Gotovo si vsak bolnik z vsemi mogočnimi sredstvi prizadeva zopet postati zdrav In čeprav ostane ta hrepeneča Zelja mnogih bolnikov vkljub vsakovrstnih žrtev neizpolnjena, je temu končno kriv nepravlnačin življenja. Zato naj bi vsak bolnik, predno se poda na brezuspešni poskus, premisli, kateri način uporabe bi najbolje služil njegovim bolečinam. Dragocen tozadevni svetovalec fe naša M strani obsegajoča ilustrovana Abhandlung flber moderne EleKtro - Therapi in priporočamo vsakemu bolniku, posebno takim ki trpe na nervoznostl, nevrastenljl, revmatizmu, bc lečinah v hrbtenici ln glavi, želodčnih ln črevesnih bolestih, srčni slabosti, ohromelosti ln vsakovrstni oslabelosti Itd., naj si nemudoma naroči to knj go. tembolj, ker se posije Ista zastonj in poštnine prosto' vsakemu, ki nam poSlje spodajSnii kupon s popolnim Imenom In naslovom ElektroterapevtiSka ordinacija. Dunaj, I. Schwangs. 1. I. nad. odd. 1.3's. 3 Kupon za brezplačno knjigo. 28. III. 1909. Na elektroterapevtiSko ordinacijo —— na Dunaju, I., —— Sclivvangasse 1, I. nadst., odd. 3|s Prosim pošljite mi knjigo „Elne Abhandlung flber moderne Elektro-Theraple" gratls in franko pod zaprto kuverto. Ime- Naslov: --853~ HAMBURG • AMERIKA • LINIE. z najnovejšimi leta 905 in 1906 Hm 01-j k a " zgrajenimi velikanskimi parniki „1111151 mu ton ..Kaiserin Augusta-Victoria" fZVZ Pojasnila daje zastopnik : z 8-12000 tonami 383 26-1 P P I !..LI!«m« Kolodvorskeul.St.280dhod Fr. Seno, L i p iyos» Steckenpferd- lilijno-^nlečno-milo 332 Dobiva sc povsod! 20-1 1 kg samo K 1-92, vedno sveže mleta, jako izdat a, zelo okusna in pristna, ter za primes z mle kom najbolj priporočljiva. Drobliiva ^ava! Fina, vedno sveže mleta 1 kg samo K HO ; izdatna, čista ter dobra v snovi in oknsn, priporoča I. graška kavožgalnlca tvrdke C. F. SCHUBERT Gradec. 766 Murplatz 10—12. 3-1 Žgano kavo = od K 2 80 in višje, franko, brez poštnine na vsako poštno postajo. Posillatve na vse strani! Za prekupce posebno ugodno ceno! Skupni raiarva tklepom 1907 5ez jtotlsot kron. Upravno premoženja sklepom 1907 3,600.000 kron. Zadružnika« 550. osoillnico reg. zaCr. z neom. zavezo v Ljubljani. pisarna nt Kongresnem trgu St 15 nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po t j. K 4 75 za vsadh 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot'gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo 3418 , Orodne ure od 8. do 12 ure doooldne In od 3 do 6. ure popoldne. Takočl račun v A»*tro-ogr»kl banki » LJubljani. Rtiun poitna hranilnice it. 49086. Ttlafon it. 138. I **wmm**####mm > »t. 13 Izborna priložnost za nakup 40—45 metrov ostankov K 15.— za trgovce manufakturnBoa blaga in za kroSiilarle. Razpošilja se tudi zasebnikom. .nrtirnno v barhentu za obleke, 78 cm Širok, krasni vzo d mod„eg» cefiria za hlSna ob aC.l^ ^lce n ' i.horno obe eno domače platno, kanaras, zu Dos"i|Je prevleke oksforda za srajce ln predpasnike Bo go t osPt.nkov6- »metrov. zajamčeno t>rez napak In veleprima kakovost, perilne barve, flko "e »S«'11' denar takoj nazaj. Najmanjše naroČilo zavoj za 00-skuSnjo. 40-45 m. event. po Zel|l sortir. K 5 poSil|a tkalnica R. Homer, Nachod. Češko, poštni predal. B 638 Pri večjem naročilu 3°,o popusta. 3-1 Teikofte v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico. zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jeve kapljice za želodec. Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zahraniujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico In škod Ijivo vretje in so priznano izbot no sredstvo. Izdeluje se samo v lek. ,Prl kralju Ogrskem', Dunaj I, Fleischmarkt 1/387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 Iranko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora "Imeti podpis 3019 3 AAliai! r - Ljubiteljem cvetici Ceno posteljno perje. i kg sivega skubljenega perja K l, polbelega K 2«n, belega K 4, finega K 6. najbol|Sega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 0, prsnega puha K 2, od-udalje pc" ' 5 kg ni : poitnine prosto. Dovršene postelje b?s"°napo1" . , . , ------»- njen«, iz zelo gostega ]ako trpežnega rdečega, modrega, belega aH rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel, 8u i >6 cm z 2 blazinama, velikost 8> 58, napolnjena z jako lepim mehkim periem K 6, s polpuhom K 2 , s puhom K 24; posamezne pernice K 12. 14. 16; blazine K 3, R 3-5U, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v DeSenlci St. 1011. ČcSkl les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. -Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem i-l 7 posteljnem blagu zastonj ln post. prosto 52-1 Za okno In vrt, po zimi In po letu cveti Redke In začudenje vzbujajoče velikocvetne vrste begoni), gloksinll, kan, zlato-In srebrno listnih koladl), kal, georgln, 1111), vrtnic, azalk, alpskih cvetic, fuksij, pelar-gonlj, palm. cvetic vzpenfalk, trajno grmičevje, lepotllno in plodonosno. Krasne novosti, prvovrstne, lelos cvetoče, kakor tudi Izredno krasni .Radij". Po-uebujejo ilovke, posebno dobro učinkuje razno gnojtvo. Vse nenavadno cenol Mraz rt Škoduje. Bogato ilastrovan cenik v barvah z navodilom o gojitvi zastonj I. SUZfl, PbtStun nad Ort. CeSko. G 382 10-1 Francoska prekomorska družba. Odliod iz Lin bljane vsak torek. Vozne liste ju pojasnila amo 383 26- obl. komes. potov pisarna Ljubljana Dunajska cesta 19 nasproti znane go-stilne pri .FiGOVCO*' Za bilne! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo- in »obobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trgani po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnotfli klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251 bolečine lajšajoči i{_| Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenaden! Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna, kepiitnl laboratorij ltkar|a S Edelmann-a v Boho- rodczany (via Lemberg) oddelek 26 Pranko se poiilja od 5 st.klenic nadalje proti vposlatvi 6K ali p. povzet'u za 20 h vrf 10 «iekl Iranko OK ».teki Ir.nkoJIK Na Viru pri Domžalah se odda v najem gostilna in trgovina Poizve se istotam v hiši št. 3 ali pa v Ljubljani, Marije Ter. cesta št. 1, v trgovini z železnino Fr. Stupica. 190 l Unlanovl|eno 1832. u^t oljnate barve zmlete 8 stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnottl, ki omogočajo z jako majhni, množino pobarvati veliko površino, razpošilja >»<1 in 4 po nizkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana firva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, aka in stekl kleja Zi.loea allkarakih In pleakaraklh predmetov. " istr ceniki se dobe brezplačno Pozor! SlocnsKc podjetje! pozor! — Slavnemu občinstvu se priporoča = H.fpbruarja 1Q09 na novo otvorjena = velika manufakturna trgovinam FRANC SOUVAN, SIN | V stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 I === v Liubljani. 1 U Josip Kordin Ljubljana, Pred Škofijo St. 3 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih kakor detelje, velikanske pese in korenja za krmo, vseh vrst trav, travniSnice, jesenske repe, solate, kuhinjskih zelišč in :: kmetijskih semen po nizkih cenah. :: Poštnim potom se izvršujejo na-:: ročila točno in solidno. :: 256 12-1 &cUni/rč dim&ri/ro Materi telijo rct po ceni in zurtiesljiiH*-potovali na/ se obrne/v cSunori^Mrtetetoza f Jfy'ubQani i/tblvdvorjA* uiie*20. VbkDurathaiApamiUt Jff Ana Csillag! \ ? % % i s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lorelej-•kiml lasmi! ki sem jih dobila po 14 mesešnl rabi pomade, ki sem |o iznašla aama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za oja&itev laiiila, pri moških krepko pospeAuje r ast brade in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osi« •enjem do najviije starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag iznajdene pomade ohrani svoje lase goste in dolge* Nobeno drugo sredstvo nima toliko redilnih snovi za lase, kakor pomada Csillag, ki si je po vsej pravici pridobila sveto.ni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo naj« boljši uspeh, ker izpadanje las poneha že' po nekaj dneh popolnoma in začno poganjati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč, iz vsega sveta dospelih priznalnih pisem, ker le resnioa venča uspeh. 519 (20—1) Lonček stane i 2 K, 4 K, 6 m 10 K Po poŠti se poSilla vsak dan po vpem svetu s poStnlm povzetjem ali denar naprej Iz tvornice Ana Csillag, Dunaj I , Graben štev. 14, kamor je naslavljati vsa naročila. ••••••• istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki. Ustanovljena 1.1831, C. kr. priv. občna zavarovalnica Ustanovljena 1.1831. Assicurazioni Generali v Trstu Glavni z Ljubljani: Marijin trg, Jamstveni zaklad rad 300 milijonov kron. Doslej izplačane Škode nad 850 milijonej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron. Zoper požare, tatinski vlom. Škode pri prevažanju, poškodbo zvonpv in zrcalnih oken. Sprejema tudi zavarovanja: Zoper telesne nezgode in točo. Pri tej družbi je zavarovan n* Življenje Njega svetost papež Pij X. In prevzvi&.eni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega. 700 21 Sv. Petra cesta 2y t lastni hiši. uuu^i m Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti Bw. 18 je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad ... K 65,000.000'— obrestuje hranilne vloge po 4f/2% — brez vsakega odbitka rsntneaa davka, katerega plač je posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vlogi ni tekoCl raSun v zvezi i Čekovnim prometom in jih obrestuj« od dne vloie do dni dvigi. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,000.000"-. Pesojuje na zemljMa po S'M/o z t Va°/o ni amortizacijo ali pa po 5v.% brez amortizacija: ia malce pa 1%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. In od 3. do 4. nre, Izven nedelj In praznikov. Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 _ 4 V Ameriko in varna Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ultonia 30. marca 1909. Pannonia 17. aprila, Carpatliia 20. aprila 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), dne 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909, AVauretania 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega. 2 hiši ne prodasta. Več se izve v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. 202 13-1 Kje st dobe najboljši poljedelski •troji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preie za sadje i. t. d ? 1703 Edinu le pri: 26- a FR. STUPICA « Ljubljani, Map. Terezije cestn Atev. I., Vttlvazorjev trg itet, 6. In 2 & k i j: zato, ker so dotični stroji: li najl olj .ib tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi lega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz. železniških lin In druge različne železnine In raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic ; m $ & ne s« S M m M Priporoča se slav. občinstvu slovenska trgovina pri „Češniku" :55t v Ljubljani 7 5 Stritarjeva ulica — L:ngarje>a ulica po celem svetu znana. Velika izbira jesenskega in >!in-škrga blaga za ženske in rr, 'ke obleke, kakor tudi zimske velike n :<■, žametaste, ženilaste, svilnate štrpe i • ie. Popolna oprava (ballit) za nevesle. ** ii S « $ * I 8 * * * * Strogo poStena postreiba. Cene najnižje. i rt 1 mm 10.000 kron nagrade golobradcem in plešastim. Pristni danski .Mos-balzam• jc pro-vzroCil. da je zrasia brada in lasje tekom S dni. Mladi in stari, gospodje in gospe uporabljajo .Mos-balzam', da jim r iste brada, obrvi in lasje ker je učenj. dohaz. da ]c ,Mos-batzam• edino sredstvo moderne znanosti, katero tekom H—14 dni vsled vplivanja na brbonfice provzrofi ca priCno las e takoj rasti. Ndkod:'i-vost je zajamtera. - 10.000 kron v gotovini _ plačamo i/olobradcu ali plešastemu ali imnjocemu redko lasovje, ki je bnzusptino uporubljal .Mos-balzam" sest tednov. Na?a tvrdka je edina, ki da tako amstvo. Zdravniški opisi in pr poro(iia. Svarimo nujno pred pona-■ ejanii. - Poizkus z VaSim ,.A\os-bal-zamom" se je obnesel. Tekom (s dni d. sob,,, svetli in mehkih bili dovoli trdm. Tekom ^'edLT^jeVaVJ^5 naVavn^bS brade ,„ seda, ,e bil viden učinek VaSega balz. 1 C. dr. Twcrg. Kodanj - Podpis urino rotam Bper.be pristn. neprekos jlv. danskega ..YWb.lz." vsakomur kdor iellSim« zn-steio novl las)c. Izpadali so ra. lasic. da so nastala gola mesta po 3 teden uporabi Vos »J*?'1 '»»I« rasti, postajali s0 gosti in težki. Gspdč. M C. Ande sen Nu J gade 5. Kodan,. - 1 zavoj ifos" veljalo1(.- Diskr. pošiljanje proti p?e|p laH.U pov«tju Naroča se pri največji spec. trgovini na svetu: M6 i_i IDopisnice frankirati z 10 vin. znamkami. pisma s 25 vin.| - st pn največji spec. t Mos-Maaasinet, Gopentajen 470. DanemarK. 6rjuh+15kron i55cm širok h. 2.30 cm dolgih čisto belih, obrobljenih, dobro trpežno blago, razpoš ljata franko brata Lechner v Gradcu, Železna hiša. 572 o i Orna obleka ostane vedno moderna. Veliko izbiro več nego 200 kakovosti lepega modernega blaga imata brata Lechner v Gradcu, železna hiša, in pošiljata brezplačno vzorce na izbero 572 6-1 za nadrobno Semenska trgovina MflKSO SEVER, Liubliana •obnoprodajo poleg frančiškanskega mostu priporoča vsako vrstnTzan^i"! T*"' "IH"«!«"11 719 vsakovrstna zanesljiva semena po 30 v, 60 v in K 1 20. r—-- n drevesni vosek v posodah li*aJti«U la i<|ofiMil 4sik: Di (,ai,t| tltalk - »ki , J,J jiit'<« «• "