'jtCVa 3« V Trtim ¥ pfh. d** •» l-marli 1915. Letnik II. Irhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. UeaoiStvo: LTlca S*. FrtitfiSk« AsiSkeg"«- 20L — Vd drrtfl nj se ^cfJjaJo ure leto.......K 24— ra pol ....................f£ m tri iresece. • .......... Zb "edeljsko iidtjo la celo leto ' ' • 522 zm pol leta - večerna Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastirele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........R 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi iista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trsta Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSkl AsiSkega it 20.. — Poštnohranilnični račun št 841.652 Ruske operacije v Karpatih in v Bukovini. - TurM prodiralo v Perzijo Položaj na severnem boJKfu. DUNAJ, 7. (Cenzurirano). Osma ruska armada, ki je Sla proti armadi generala Bo-roeviča, se je pred već nego enim tednom obrnila z glavno silo proti ozemlju na o-beh straneh Gorlic. Kakor pa je znano, SO se izjalovili njeni poizkusi, da bi predrla iu in objela naše južno krilo. Slabejše ruske sile, ki so ostale proti Vzhodnim Bes k i dom, so se ustavile v okopanih pozicijah nasproti naslm postojankam na vrhovih prelazov. Tu v zadnjih dneh ni prišlo do nikakršnih večjih akcij. Tudi v okolici Gorile, ob Dunajcu In Biali vlada mir, izvzemšl tupatam kake strele s topovi Kakor se zdi, primanjkuje ruski pehoti municije. Municijskl treni najbrž ne morejo zaradi slabega vremena pravočasno prihajati na fronto. Na severnem Poljskem nadaljujejo Nemci ofenzivo. Rusi so poslali proti koncu decembra 100.000 z Berdanovimi puškami oboroženih vojakov na severno- in srednjepoljsko fronto. Iz tega je razvidno, da je pričelo v ruski armadi že močno primanjkovati modernih infanterijskih pušek. — (»Tages-poste). BEROLIN, 7. (Cenz.) Posebni poročevalec Berliner Tageblatta« poroča iz avstrijskega vojnega tiskovnega stana: Do-čim se ie novi močni posunek Rusov v smeri proti Novemu Sonču izjalovil pri Oorlicah, se je na drug* strani ustavila tudi avstro-ogrska ofenziva na ruskem Poljskem ob levi strani Visle. Vendar pa je bila tu bolj metodajna sila krajevnih razmer nego pa sovražna moč. Avstro-ogrsko prodiranje se je pričelo z občudovanja vredno silo iz okolice K rakovega ter je porinilo umikajoče se Ruse vse v porečje reke Nide, kjer so se pripravile avstro-o-grske čete, da prodro čez reko. Rusi so se v tem utrdili na levem, vzhodnem bregu Nide, kjer so Jim precej visoka obrežna pobočja in zaseke nudile močno, naravno zaščito in pospeševale zakrito namestitev baterij. Poleg tega pa se je mraz izpremenil v deževje, ki je že itak močvirno obrežje ter tudi oddaljenejši svet z vsemi dovoznimi cestami vred izpremenilo v močvirje, ki se je raztezalo kakor morje daleč naokoli. Tako so postali fizično skoraj popolnoma nemogoči pohodi, vsa nado-bava in zlasti odprema težke artiljerije. Avstro-ogrske čete so se potemtakem morale vkopati ob Črti reke Nide, vodeči od iiiga proti severu, in dalje v loku proti se-verozapadu proti reki Pilici, in to posebno še zato, ker se je obenem tudi ustavilo prodiranje sosednje nemške armade. Av-stro-ogrski vojaki so se brez nejevolje vži-vili v neprijetno, a neizogibno situacijo, skušajoč svoje pred šrapneli varne zako-pe urediti kolikor mogoče suho in zdravo. Boj se omejuje, če dopušča megla, na nereden topovski ogenj in tupatam lokalno obstreljevanje pehote. Ta položaj najbrž ostane neizpremenjen, dokler ne prinese izpremembe učinek dogodkov pri Varšavi in pa zimski mraz. Nji v Kurpotlta in BnkovinL BUDIMPEŠTA, 7. (Cenz.) Rusi so se n-mekniii iz doline reke Lfnga. Položaj, ki se ni izpremenil zadnjih 24 ur, je znatno boljši. Naše prodiranje zelo otežujejo močni nalivi. Ceste je samo blato, tako da ljudje in živina le komaj in komaj morejo hoditi po njej. Iz istega vzroka so tudi Rusi ustavili svoje operacije. BU DIMPEŠTA, 7. (Cenz.) »Az EsU poroča iz Klmpolunga: Po kratkem premoru so Rusi zopet pričeli svoje operacije v Bukovini. Del ruskih Čet se pomika proti romunski meji, drugi pa proti ogrski. Nase čete, ki branijo mejo, niso sprejele boja, temveč so zasedle predpisane obrambne pozicije. Duet nskift aeroptanov izgubljenu. BASEL 7. (Kor.) „Baseler Nachrichten" priobčujejo vest »Ruskega Slova", po kateri so Rusi v bojih pri Lodžu in Loviču Izgubili deset aeropianov. IperdM avstro-ogrsklh vajam uietnlkN no Rukn. SOFI,A, 7. (Cenz.) Kakor se poroča iz Rusije, so že začeli pošiljati ujete av-stro-ogrske vojake na železniška dela v Sibirijo. Ujetniki se bodo odkazovali tudi pod vojaškim nadzorstvom velikim posest-nikom,_ki bodo morali skrbeti za njih obleko, stanovanje in hrano. Poleg tega bodo imeli pravico do 15 rubljev (48 kron) mesečne plače. _ Vojna i zraku. LONDON 7. (K.) „Times" javljajo: Nemški letalci so se opetovano pojavili nad Dimkirchnom. Prišli so petkrat na vidik, ali niso vsikdar leteli preko mesta. Neka granata v Firminy nastavljenega topa je eksplodirala v razdalji 50 črevljev od nekega nemškega letala in je motila njega ravnotežje, tako da se je moral pilot v svojo varnost naglo spustiti doli. Dvakrat sta vzletela letalca zaveznikov, najprej en Francos, potem angleški kapitan Sampson, ter sta pregnala nemške letalce. Neki nemški letalec je vrgel dve bombi na Diinkirchen, ki pa nista provzročili ni-kake škode. Z ozirom na težke izgube na življenjih, ki so jih v zadnji čas provzročili nemški napadi iz zraka, je mestni poveljnik v neki proklamaciji priporočil prebivalcem, na se ob pojavu kakega sovražnega letala spravijo na varno. V znak, da grozi nevarnost iz zraka, so na cerkvenih stolpih zasadili modro-belo zastavo. Skoro so bile uiice izpraznjene. Zračni nnnoi! no Crctsnven. BASEL 7. (Kor.) „Baseler Nachrichten" poroča iz Londona, da zračnega napada na Cuxhaven ni izvršilo sedem, temveč deve* letal, od katerih jih je bilo po izpovedbi v Amsterdamu se nahajajočega letalca Hawletat uničenih šest. _ Žrtve nemške pomožne križarke »Kron-prinz VVilhelm«. LONDON 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Las Palmasa: Ladje, ki jih je potopila nemška pomožna križarka »Kron-prinz NVilhelm* so: francoska parnika »Bellevue« in »Montagel« in jadrenici »Union« in »Anne de Bretagne«. Uojno s Turčijo. CARIGRAD, 7. (K.) Glavni stan Javlja: Rusko brodovje je danes, v nasprotstvu z mednarodnim pravom, obstreljevalo odprto mesto Sinope, pri čemer sta bili dve hiši lahko poškodovani. Nikdo pa ni prišel ob življenje. Štiri barke so se potopile. Pač pa so otomanske vojne ladje z uspehom obstreljevale ruske čete, ki so stale v Makrajali in severno od tega kraja ca ruskem obrežju. Dne 5. januarja je poizkusila neka angleška križarka, da bi od Mersina spravili čete na kopno. Streljanje naših obrežnih Straž )e prbllUo sovražnika k umeknitvi. ki je ostavil štiri mrtve na licu mesta. CARIGRAD, 6. (K.) Prodiranje turških čet v perzijski Aserbejdžan se smatra kot posebno znamenito, kajti na ta način se otomanska armada oiačuje s tisoči kur-dijskih hi perzijskih dobrovoljcev. Rusi so že izgubili najvažneje točke po njih zasedenega ozemlja in so se umeknili v Me-rahe po cesti v Tebris. CARIGRAD, 6. (K.) V prvih dneh vojne med Turčijo in trosporazumom od turške strani izvršene zaplene ladij sovražnih vlasti je sodišče potrdilo; istotako zaplenite v paketne ladje ruske trgovske in pa-roplovne družbe »Korojeva Olga«, potem v Črnem morju zajete, z ogljem obložene ladje »Ida«, in slednjič več ruskih vlačilcev. BEROLIN, 7. (Cenz.) »Tagliche Rundschau« poroča iz Petrograda: Oficijelna poročila priznavajo sedaj, v nekoliko prikriti obliki, različne vojne uspehe Turkov in tudi to, da so Rusi morali po krvavih bojih opustiti svoje pozicije pri Sarikami-šu. Obramba mesta Karsa da iz strategič-nih ozirov ni na mestu. Ker so ruske Čete skupaj z armadnim zborom, ki operi- ra pri Ardaghanu, leo so popolnoma uničile deveti turški armadni zbor ter zajele ves turški štab, zavzele nove pozicije v bližini Celdirskega jezera, je bilo poslanih velik del garnizij iz Kutaisa in Tiflisa na fronto ter se je za obrambo teh mest sklicalo črnovojništvo. kseriadk med MUskiml Muni. DUNAJ a. (Kor.) Kakor javlja »Terdžu-man Hahikaf, nadaljujejo desertacije med indijskimi četami, ki jim je poverjena obram ba sueškega prekopa. Te dni je vse moštvo 4 mitraljez prešlo z njih materijalom vred k turški armadi. Baje se pripravljajo tudi druga številna moštva, da store istotako. Nova tortki poroplovno uprava. CARIGRAD, 6, (K.) Uradni list objav-ja pravilnik novo ustanovljene, neposredno pod nadzorstvom vlade stoječe turške paroplovne uprave, ki jej je — poleg paroplovne službe — podeljena izključna pravica pilotske in vlačilne službe v Marmarskem morju, kakor tudi v morskih ožinah Dardanel in Bospora — službe torej, ki so jo doslej opravljali privatni ljudje, največ tuji državljani. . Preiskovanja blaga aa ladjah in nakupovanje ladij v Ameriki. LONDON, 7. (K.) »Times« javljajo iz VVashingtona: Po amerikanski-vesti izdane odredbe glede preiskovanja tovorov na ladjah po carinskih uradnikih ni seveda nikakor smatrati za popolno odredbo. Tudi če bi uveli preiskavanje v vseh pristaniščih, bo le prostovoljno in ne bo pome-njalo nikake obveznosti. Zato bo težko uvesti jo obligatorično. Vendar se smatra ta odredba kot spreten korak v dobri smeri. To zboljšanje v vprašanju kontreban-de nastopi pogodbeno v trenotku, ko je znakov za to, da se na poljiijrgovine pojavljajo druge težave. Tako je na primer nakup nemških ladij zopet postavljen na dnevni red, morda z namenom, da se principijelno ugotovi, ali so amerikanski državljani upravičeni do nakupa takih ladij. Vlada je nekaj Amerikancev pooblastila, naj nakupijo parnik »Dacia«, Hapage, ki leži v Port-Arturju (Texas). Namerujejo baje naložiti bombaževine za Bremen. Pričakuje so z i^petostjo, ali bo Anglija prigovarjala. Tudi vprašanje nakupa ladij po državi je po nekem parlamentaričnem coupu postalo pereče. Senatorja Lodge in Root sta se ostro vzprotivila. Vendar se je političnim prijateljem predsednika Wilsona posrečilo pridobiti senat za ta načrt, ki se tiče nakupa ladij. Misli se, da bo angleška vlada, ako bi bil ta načrt sprejet, ostro oporekala. Odmevi nemirov v Petrograda t JulUa 19J4. KODANJ 7. (K.) Glasom poročila v pe-trograjski „Rieči* od 29. decembra se je vršila dan poprej pred pristojnim okrajnim sodiščem razprava v stvari delavskih nemirov v ruskem glavnem mestu v Juliju 1914 Predsednik Je opetovano stavil obtožencem vprašanje^ ali so za svojo udeležbo na nemirih dobili kako plačilo. Končno so porotniki oprostili vse obtožence. Vpnfinje oprovlzucDe. DUNAJ, 8. (Kor.) „Fremdenblatt" piše včerajšnjega dne: Včeraj ob 8. uri zvečer se je vršilo — kakor čujemo — ministrsko posvetovanje o vprašanju aprovizacije. Konference so se udeležili minister za notranje stvari baron Heinold, finančni minister pl. Engel, železniški minister Forster, trgovinski minister Schuster in poljedelski minister Zenker. Domnevati si smemo, da je vprašanje najvišjih cen za žito zavzemalo široko mesto na tem posvetovanju. ofenzive, ki so jo pričeli s toliko silo. Ko so bili Rusi po neugodni odločitvi bitke pri Li-manowi prisiljeni umakniti svoje južne čete ob Visli, so pripeljali iz .Kijeva močna oja-čenja, ki so obstojala sicer večidel iz opol-čenja (črne vojske), ki pa so vendar zadostovala, da so podprla Ruse, ogrožene v Karpatih in v zahednji Galiciji. Ruska armada v Galiciji je vsled tega držala Tarnov in dolnji Dunajec, pri čemer se je naslanjala na kot med Dunajcem in Bialo. Ruska armada je potem udarila ob zgornjem toku Wisloke in ob železniški zopet preko Krosna-jasla v smeri na Nov1 Sandec očividno z namenom prebiti zvezo med avstro-ogrskimi armadami v Galiciji in armado v Karpatih ter nato obiti desno krilo prve armade. Roko v roki s tem je šlo rusko prodiranje proti naši armadi v Karpatih, k1 vsled svoje sestave in svojega majhnega števila ni mogla več vzdržati energičnega pritiska. Pri tem novem sunku v pustih, globoko zasneženih Karpatih Rusi to pot niso raztrosili svoje sile, marveč so se omejili na južnovzhodne prelaze, pri čemer so s posebno silo forsirali prehod iz gališke doline reke Stryja v ogrsko dolino Ung preko prelaza Uzsok. S tem za sedaj za Ruse Še uspešnim forsiranjem prelaza Uzsok se je Rusom posrečilo kriti važne petrolejske vrelce, kjer se čutijo popolnoma kot gospodarji. Tu so i-menovali obratnega vodjo tovarne za kolesa Premier za nadzornika ter so mu ukazali, da strogo pazi na petrolejske vrelce, pri katerih je udeležen francoski, angleški, belgijski ali nevtralni kapital. Nasprotno pa so izpustili društvu pruducentov v Boryslawi 200 cistern sirovega petroleja. Glavni vzrok za obnovljeno rusko ofenzivo pa je poleg težnje, da se jim že dva meseca oblegani Przemvsl ne izmuzne več, ta, da si hočejo ohraniti pot v južno Rusijo iz strategičnih in političih vzrokov. Ruski sunek proti Novemu Sandecu in Novemu Targu, ki je imel očividno namen prebiti zvezo med vojsko v Karpatih in armado v Galiciji, se je vsled spretne razpo-redbe sil in novih ojačenj ustavil. Verjetno je, da Rusi ta poskus obnove, ker se morajo bati, da pridejo med dva ognja. Čutiti pa je tudi močnejši pritisk v smeri na Krakov. Tudi tu, kakor v Karpatih je pripravljeno vse, da se naše čete krepko ustavijo tej ofenzivi tako dolgo, da se pokaže učinek prodiranja zaveznikov na ruskem Poljskem. vznkl hi dm nove raste ofenzive. „Berliner Tageblatt" poroča iz vojnega poročevalskega stana: Boji v zapadni GaHci|i so prišli sedaj v stadij, U daje spoznati vzroke to cilje ruske izKustoa dosedanlefta vojskovanja. Srbsko In francosko bojišče. Naše vrhno vojskino vodstvo je bilo prisiljeno poslati svoje glavne sile na severno bojišče proti močnemu nasprotniku. Kar je ostajalo, naj bi vezalo sovražne sile v Srbiji — naloga, ki se je dala ofenzivno ali defenzivno rešiti. Izdatnejl način je ofenziva. Takoj ob začetku se je pokazal južni nasprotnik jako podjeten. To se je še bolj pokazalo pozneje z njegovimi vpadi v Srem in v Bosno. Mi smo seveda nasproti takemu nasprotniku stremeli 7J* t*m h« ------- vojno na njegovo ozemlje. Na ofenzivi v Srbiji je imela tehnika vojsko vodstva, umetnost v vodstvu operacij rešiti najtežje naloge. Razmere v deželi, ki jih treba posebno uvaževati, bojna sila za svojo ek-zlstenco borečega se naroda, so v visoki meri vplivale na izvajanje omejene ofenzivne naloge naše vojske. Neznansko težavno je bilo, držati se meje med nalogo vezanja sovražnika in med nalogo za premagance njegove vojne sile. — Ker je občinstvo precej v nejasnem, bo morda umestno, akc v ilustracijo militaričnih vprašanj, tičočih se Srbije, opozorimo na izkustva ob okupaciji Besne in Hercegovine v letu 1878. Toda, zgodi naj se to z izrecno pripombo, da vsebuje okupacija nalogo, k> seza za korak dalje, nego naloga vezanja in premaganja sovražnih čet. Tu našteva avtor bojne sile, ki so bile generalu Fili-poviču ob začetku operacij na razpolago, v naslednjih izvajanjih pa operacije na francoskem bojišču, pri čemer pa izrecno na-glaša, da dela to le, v kolikor je mogel slediti dogodkom po vesteh v časopisih. Posebno interesantna karakteristika — pravi — sedaj nastopivšega oblegovalnega postopanja je n. pr. da si sovražnika na mnogih krajih stojita nasproti le v razdalji 30—40 korakov. Nemci se poslužujejo za nadaljno postopanje podkopa — to je: zakopavajo se čim najbolje do sovražne fronte. V časih poizkušajo celo, da bi sovražni strelski jarek z mino razpršili v zrak. Na podporo artilerije Nemci večinoma ne morejo računati, ker obstoji nevarnost, da bi zadevali svoje lastne Čete. Vendar pa imajo Nemci bližnje sovražne jarke vedno pod artilerijskim ognjem. Francozi postopajo baje nasprotno: pri nočnih napadih In protisunkih puščajo svoje ljudi preko odprtega polja, kar je spojeno z velikanskimi izgubami. Predrzno bi bilo, ako bi hoteli sedaj napovedovati rezultat bitke, ki vihra sedaj na Francoskem. Toliko pa je gotovo, da se zapadni del fronte zdi prijatelju in sovražniku važneji, nego pa vzhodni del. Sredini fronte se sedaj — kakor se zdi — posveča manja pažnja. Kako da je prišlo do tega, moremo sklepati iz razmerja med bojnimi silami na kopnem in na morju. Angleži delajo vse napore, da bi od morske strani Belgije povzročali Nemčiji skrbi za njene zveze. — Često so podpirali od morske strani napade in boje Čet na kopnem in so se celo oglašali z grožnjami, da eventuvelno izkrcajo v Belgiji svoje čete. V Nemčiji poznajo prav dobro občutljivost Anglije proti podjetjem v njeno ozemlje. Podjetja podvodnih čolnov v angleška pristanišča In proti angleškim ladjam, podjetje proti Scarborough-Hartlepol dne 16. m. m. — Je menda večinoma pisati na ta račun. Obilica izkustev in zaključkov je, ki iz vojne leta 1914. svetijo tja črez v novo leto. Tičejo se organizacije, izpopolnjevanja, na-domeščevanja vseh vrsti, toliko vzdrževanja vojske in načina in vodstva operacij v vill-kem in malem, njihovega trajanja in razvoja, kakor tudi načina boje, ki nastajajo iz celote. Ko bodo nekoč šteti v vojni zgodovini število bojevnih dni vojne leta 1914., bo treba pač vojne dni multiplicirati s tremi, ker so se bojevali na treh bojiščih In brez prenehanja, celo med marši naprej in nazaj. O nenavadno veliki vlogi, ki Jo igrajo železnice v tej vojni bodo morala po-zneje — ko bomo smeli več vedeti o tem — poročati posebna poglavja. Podmaršal Cvitković zaklj čuje: Ena beseda iz leksikona jezikovnega izraza najbolj žge na jeziku: beseda ta je — odločitev. Še se ta beseda ne razumeva popolnoma. Kake odločitve na malem delu c rja-ške fronte občuti ta poslednja le malo ali nič. Le svota odločitev druge tik za drugo bi mogla dovesti končno do zaželjenega cilja. Ta svota pa se, žal, — ker sta fronti tako žilavi, tako trdovratni — da laglje dosezate le na oddaljenih krilih. Dokler ne dozori, se .udno ^fMT^ISb^trfir^1^ — preostaja le.... čakanje. NProsto!« in letalo se je dvignilo in zapelo svojo običajno jutranjo pesem. Klicali so nam vsi srečno svidenje, nakar sva kmalu izginila v višavah. Po zaletu 200 metrov se je težki dvokrovnik dvignil lahko v mrzli jutranji zrak. Hitro kakor blisk smo splezali v višine. Nikomur se ni niti od daleč sanjalo, da postane ta polet še usodepoln. Kmalu smo dosegli višino tisoč metrov. V tej višini smo zapustili naš park. Krasen je bil pogled z višin na spečo zemljo. Leteli smo hitro v jugozapadni smeri in kmalu smo dosegli višino 1900 metrov. Sedaj se je pričelo moje delo. Tudi sovražnik ni miroval, ampak nas je sprejel s hudim artiljerijskim ognjem. Parkrat so se razpočili Šrapneli tik pod nami, tako da se je nagibal dvokrovnik močno sedaj sem sedaj tja in to vsled silnega zračnega pritiska. Kljub temu smo Reims obkrožili kar trikrat Sedaj sem našel tudi težko baterijo, ki je prizadejala naši artiljeriji tako veliko Ikodo. Mislil sem si: Le počakaj, saj ne boš dolgo nagajala in sem si zaznamoval pozicijo na karti. Opisali smo oster lok na levo, pri čemer sem vrgel za poslovi-tev še eno bombo. Toda glej vraga! Tu se pojavi pred mano sovražen enokrovnik. Sedaj je bilo treba paziti! Pregledal sem z daljnogledom, če se ne nahajajo morda v zraku še kaki drugi aparati in res jih ni bilo več. Sovražno letalo je silno pritiskalo na nas in nas neprestano zasledovalo. Pozdravilo nas je konečno s strojno puš-^o. Jaz sem streljal s svojo karabinko. Zasledovanje ni prenehalo. Leteli smo po liniji Reims-Arras navzgor. Ko je »golob« po približno pol ure izginil, sem to naznanil svojemu voditelju. Oddahnila sva se oba. Kljub silnemu streljanju artiljerije sva letela proti cilju. Toda pri Amiensu zapazim nenadoma dve francoski in eno angleško letalo. Eno je bilo nad našim, drugo desni, tretje na levi strani. Prišla so, tor-da bi padla z neba. Pričel se je joj v zraku. Najprej so nas sovražniki pozdravili z ognjem od strani. Odgovarjal sem s svojim samokresom. Čudil sem se, da se je moj voditelj dvigal, toda v tem trenotku sem zapazil, da streljajo na nas tudi od spodaj. Neki šrapnel je padel na angleškega letalca, ki je takoj padel z letalom vred na zemljo. Pričelo se je zopet streljanje od strani. Začutil sem močne bolečine v desnem stegnu. Toda rane obvezati nisem imel časa, ker se je pojavila tudi v našem letalu močna luknja, ki je postajala vedno večja. Naš dvokrovnik se je močno nagnil na desno stran in zdrčal v globino. Ko smo padli tisoč metrov globoko. je spravil moj voditelj stroj zopet v normalni položaj. A ni ostalo dolgo tako. V višini 150 metrov se je dvokrovnik zopet nagnil, nakar sva padla v globočino. Aparat se je seveda popolnoma razbil. Ko sem prišel k zavesti, sem se nahajal v nekem avtomobilu na potu v lazaret. Ogledal sem si natančno svoje spremljevalce. Bili so, hvala bogu, nemški sa-nitejci. Prepeljali so me v vojaški lazaret v Vmellonu, kjer sem bil operiran. Nato sem prišel v toplo posteljo. Razven strela, sem dobil tudi razširjenje srca in oslabljenje živcev. Za polet sva bila oba Odlikovana z železnim križcem drugega razreda. Moj voditelj je žalibog dva dni po katastrofi umrl za težkimi poškodbami. Razne politične vestL Dohodki na davkih mesta Budimpešta. Ogrska brzojavna korespondenčna pisarna javlja: Mestna uprava budimpeštanska objavlja izkaz, glasom katerega so dohod-Ki na davkih v letu 1914 iznašali 70.9 milijonov kron in so se torej vzlic vojni zmanjšali le za okroglo 1,700.000 kron. Pripuščanje bosensko-bercegovskih črno vojnik ov k dopolnilnemu izpite. Vojni minister je v sporazumljenju z ministrstvom za deželno brambo ter c. in kr. ogrskim ministrstvom za deželno brambo ter t. in kr. skupnim finančnim ministrstvom V stvari Bosne in Hercegovine dovolil, da morejo črnovoiniški obvezanci, pripadajoči rojstnim letom 1892, 1893, 1894 in 1895, ki so bili imperativno pritegnjeni v črno-Vojniško službo (službo z orožjem), izjemoma zaprositi, da se jih pripusti k dopolnilnemu izpitu, ako stoje dejanski v aktivni službi in ako so bili pred vpoklicem V črnovojniško službo v onih letnikih, vpi- sani kot javni učenci na kakem onih zavodov, ki jih označa § 21-1. odstavek z vojnega zakona, in katerih absolviranje o-pravičuje k pripustitvi k dopolnilnemu izpitu. Uvoz bombaževin v Nemčijo. Iz Berlina javljajo: Tukajšnje amerikansko veleposlaništvo je bilo od njega vlade obveščeno, da ste dali angleška in francoska vlada zagotovilo, da ne boste stavljali bom-baževino na listo predmetov, označenih za kontrebando ter da ne boste zaplenjali tovorov bombaževine. Potemtakem se more bombažno blago na nevtralnih ladjah uvaževati v Nemčijo. Nove izkopanine v Pompejih. V ulici delF Abondanza v Pompejih so našli celo vrsto novih izkopanin velike vrednosti. Sedanje izkopanine so najdragocenejše, kar so jih našli dosedaj v tem mrtvem mestu. Posebno pozornost vzbuja neki balkon, kjer je fasada še popolnoma ohranjena in nepoškodovana. Dalje fasada neke hiše z velikimi kipi bogov in neka druga hiša, na kateri se nahaja na stotine naznanil na volilce in o raznih igrah. Najbolj zanimiva pa je velika pralnica, kjer stoji vse na svojem mestu in neka hiša, kjer so v spalnici postelje še popolnoma ohranjene in se odlikuje kapela po krasnem kinču. Na belem reliefu na modrem polju je vpodobljen boj med Hektorjem in Ahi-Iom in pa prihod Priiama po Hektorjevo truplo. Dela najbolj izbrane umetnosti. Zraven te hiše in zanjo so velikanski podzemski prostori, kjer se nahajajo hiše in vrtovi, kar vzbudi gotovo občudovanje vsega sveta. Na neki hiši se nahajajo krasne freske in prizori iz trojanske vojne. Med vsemi izkopaninami so našli tudi novo skupino trupeK katerih pozicija priča o njihovi strašni usodi. Devet oseb je bilo, ki so se skrile najprej v teh podzemskih prostorih in šle nato na prosto, ker so se bale, da bi bile zakopane tu žive kakor v kakem grobu. Na višini visečega vrta so padle, se zgrudile v pepelnati dež, ki je pokopal celo mesto in se zadušile. Eno truplo je neke deklice; njeno telo sloni proti prsim neke starejše dame, kakor da bi hotelo iskati tamkaj pomoči. Bogate izkopanine so napravile po vsej Italiji velikanski vtis. Povest lz mrMIce. Slike x gališkega bojišča. - Piše Fran Prešeren Dne 15. oktobra, bilo je popoldne ob 3, smo se ustavili ob robu gozda, dobro uro od Novega Mjasta, tik nad vasjo Ovco dolno. V Novem Mjastu smo ostali mimogrede samo malo časa. Upali smo, da se snidemo tam z našimi kuhinjami, toda up je šel po vodi, ko smo začuli povelje: Naprej! Žalostni smo odkorakali in se tolažili, da nam poiščejo morda boljši in pri-pravnejši prostor za skupno kosilo. Toda zmotili smo se. Ob gozdu je zbral polkovnik častnike in jim razložil načrt za — napad. Odšli so častniki k svojim oddelkom in zašumelo je po gozdu. Zašuinelo je listje pod nogami, trgale in lomile so se vejice in v tihi šepet med raztegujočimi se vrstami so se vpletala tiha povelja častnikov in podčastnikov. Postavil se je polk v bojno črto. Pred, med in za črto so stali častniki, za njimi globokeje v gozdu pa polkova rezerva. Takrat smo se vedeli, kakšno kosilo nas čaka. Tiho smo stali drug poleg drugega in se pomembno pogledovali. Tuintam si videl, kako sta si stisnila dva tovariša desnico in se spomnila dogovora glede medsebojne pomoči; več jih je poljubilo drage jim spomine in se nemo poslavljalo od njih, nekateri pa so stali — osameli —, topi in nemi med grmovjem in stiskali orožje. Pred prvo bitko si videl marsikako solzo, in nt- tu so stali možje — možje, ki so bili že vajeni trdega boja, možje, ki mi že čuli neštete strele sovražnih topov in pušk pri Gologori, okrog Lvova, katerega so tako nerado zapustili, pred Grodkom i. t. d., možje, ki so pozabili na jok, možje mehkih sočutnih src, toda možje — brez solz. Točno ob treh je izdal polkovnik usodno povelje: »Angriff durchfuhren!« Ponovilo se je povelje ob črti, razgrnilo se je grmovje in na planem pred gozdom je stal 17. polk pred sovražnikom. Tiho se je pomikala mogočna črta v najlepšem redu proti sovražnemu ognju. Bil je divje krasen pogled. Držali so se junaki kot na vežbališču, niti eden ni zaostajal, omahoval ali se obotavljal. Sam brigadir, ki je opazoval napad polka, je izjavil, da še ni videl lepšega napada, lepše bojne črte kot le bila ta. Komaj je napravila črta dobrih 50 korakov, že se je začulo strahovito grmenje na sovražnikovi strani. Zašumelo je nad nami, zažvižgalo in zagrmelo. Po silnih treskih se je vsul na vrste smrtonosni dež sovražnih krogeU. Toda niti zmajale se niso vrste, nekaj jih je omahnilo, dva sta obstala, nekaj pa se jih je pobralo in takoj so bili zopet v vrsti svojih tovarišev. Niso nas zadržale sovražne kroglje in v kratkem smo prekoračili v dolini ležečo vas in prodrli na višine na nasprotni strani vasi. Tam smo obstali in se zakopali v za silo napravljene strelske jarke, kjer smo ostali dva dni. Polkovno poveljništvo se je nastanilo na položno viseči njivi pod višino na levo od pokopališča, ki je bilo ograjeno ob višini z drevjem ob ozki poti, ob pobočju pa z gostim grmovjem in grmičevjem. Pokopališče je bilo podobno drugim gališkim pokopališčem. Sem in tja kak spomenik s ciriliškimi napisi, brez vrste in reda, grobovi večji in manjši, s travo in trnjem gosto zaraščeni, semintja kaka cvetlica, napol ovela in obletela — taka pač so nam pustili gališka pokopališča. Pusta in prazna, divja in grozna in niti za zavetišče nam jih niso privoščili, dasi se njihovih mrličev nismo več bali. — Na spodnjem koncu proti vasi pa je stala lična, lesena, belo pobeljena — mrtvašnica — popolnoma prazna. Ko je potihnilo pogubonosno streljanje, ko so se pomirili grobovi in nas je zavila noč v svoj temni plašč, smo se splazili štirje prijatelji drug za drugim skozi gosto grmovje na pokopališče. Prešli smo grobe in vstopili v mrtvašnico. Vsak je vrgel v svoj kot otep slame, zleknili smo se po njej, prižgali smo si cigarete in spregovoril je prvi: Utihnilo je grmenje, zaspala je smrt. Do rana smo varni, smrt spi, jaz pa ne morem spati. Ne mučijo me spomini, ker sem zanje skoro že otopel, tudi skoraj nimam več koga, da bi se ga še spominjal. Nekaj pa vam povem, fantje. Staršev nimam. Izgubil sem jih še kot mlad dečko in od takrat sem živel med tujimi ljudmi. Odgajali so me dobro, skrbno in ni se mi godilo hudo. Toda bolj ko sem odraščal, bolj sem pogrešal nekaj — sladkih besedi matere, ki božajo nežno dečkovo srce, in blagohotnih opominov, ki ga odvračajo od slabih potov. Zahotelo je srce ljubezni, in ker ni dobilo materine, je iskalo drugo, pri drugem, tujem nežnem srcu. Toda tudi tu je ni našlo. Usoda se je igrala z mano in trpel sem, dokler nisem tudi tega utrpel. Od takrat sem živel samo še za delo, jed in pijačo. Tak sem odšel, tak prišel med vas in tak ostal in prestaf z vami vse, kar vam je znano. Morda mi je bilo lažje kot vam, ker sem — človek brez spominov. Dobil pa sem nekaj tu med vami, kar me gane do srca. Dobre, zveste in vdane tovariše. Prijatelj, in obrnil se je do mene, tu imarn vse, kar sem prinesel od doma. Denarnica je, precej polna in nabita. Vzel sem jo s sabo, ker je tujcem nisem hotel dati, in prav sem storil. Dobil sem tu v vojni sorodna srca in prijatelji v tihi noči, ko je utihnilo grmenje, ko je zaspala smrt, v tej tuji gališki mrtvašnici vam podajam desnico, pravo pošteno desnico. Če padem, vas prosim, vzemite to od mene za spomin in razdelite si prijateljsko med sabo. Ni to nečastno, ker zvestoba do tovariša in prijatelja vam to ukazuje na moje besede. Utihnil je in dalje časa smo vsi molčali Nato je potegnil čutaro, napravil globok požirek in jo oddal naprej. Pili smo vsi molče, vrnili mu steklenico in zopet umolknili ____Vsak je razmišljal in nihče si ni upal motiti svečane tišine v tihi gališki mrtvašnici. Po kratkem molku je čutara zopet za-krožila in spregovoril je drugi: Večkrat ste me že izpraševali, zakaj sem postal po zadnji bitki tam pri Grodku tako žalosten in otožen. Poprej vesel in dobre volje celo v najhujšem ognju, skoro bi rekel, celo ob mrtvecih m ranjencih — ob razbitih slovenskih truplih. — Od narave iiuin i/roLj£ek sem zadušil v srcu tugo in bol, ki se me je lotevala ob groznih pogledih na poljane in pistinje gališke, na obsežna naša pokopališča, na katerih pa ni mirne in tihe mrtvašnice. Zlomil sem želo tuge, še preden me je ranilo in si mislil: Živimo Živi, mrtvi so prestali in ne moremo si pomagati. Zapel sem slovensko pesem, dal s tem zadostilo žalostnim slovenskim srcem in otresli smo polagoma tugo, bol in strah in postali zopet vojaki, možje brez src in spominov. Zavriskal sem končno in prepodil in src temne oblake kot jih prepode iznad naSih glav grom, bobnenje, šum, žvižg in vrišč krogeij, bomb, šrapnelov ki granat. Toda zašel sem že skoro predaleč. Zakaj sem postal otožen? — Znan vam je gotovo oni gozd tam pri Grocttcu in niste ga le pozabili, kjer smo se bili več dni kot levi v najhujšem sovražnem ognju. Zmage nI brez žrtve. Tam smo držati nate postojanke in zavzemali druge, ne ocirafe se na levo in desna V ta gozd me je poM poveljnik s važnim poročilom, sem. fcjdH, plazil se in leteL Kaj sem videl na takem bojišču, veste vsi. Videli ste dovolj in ni vam treba na dolgo in široko razkladati. Rečem le, da takega še nisem videl. Večkrat mi je gomazelo okrog srca in večkrat sem obstal in gledal v bleda lica, v neme obraze. Toda šel sem naprej. Ko pridem približno do srede razoranega in razkopanega gozda, potresenega s trupli in vejevjem in polomljenim drevjem in prepojenega z jnu-čeniško krvjo, zagledam med drevjenrne-kaj, česar še nisem videl. Nad potnim jarkom, tik globokega zakopa je ležal, glavo stisnjeno med dvema smrekama, ranjenec popolnoma — nag. Ležal je na trebuhu in nisem videl obleke na njem. Le strgane cunje so štrlele izpod golega hrbta, noge pa je imel zapletene v ostanke čevljev in raztrganih hlač. Po hrbtu ravno po sredi se je vil krvav curek sveže krvi. To me je pretreslo. Kljub temu, da sem bil na nevarnem mestu, sem stopil k nesrečniku in. ga ogledoval. Poizkušal sem mu pogledati v obraz, toda nemogoče. Hotel pa sem ga videti. Pokleknil sem tik smrek, pograbil ga z obema rokama za glavo in dvignil. Težko je šlo, toda šlo je, dvignila se je glava in pogledal sem mu v obraz. In veste prijatelji, kdo je bil? — Mo| brat Zapiakal je prijatelj, ko je to izgovoril, zašumela je slama pod njim, udaril je z roko in nogo ob steno mrtvašnice in obležal. In zopet je nastala svečana tišina v tihi, turobni gališki mrtvašnici, nad katero je utihnilo grmenje topov in poleg katere je spala smrt. (Konec prihodnjič.) Karel Belaml p« visokem c. kr. Mmestniiteii loncesij oni rani zobotehnik Trst, ulica Belvedera SI. 4. IH. n. ORDINACIJA od 9 do 1 fn od 3 do Specijalist za sifUistlčne in kožne bolezni J Ima svoj ambufiatorij t ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1, j ♦ — (Palazzo Diana) — ♦ + Za eerkrijo Sv. Antona novega. ♦ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. 2cnske od 5 do 6 popoldne. linBERTO COMICI zalogu Minskega materijala. Tovarna cementnih plošč m cevi. TRST, Cimpo S. Glocomo 11 In V. Ctncortiia 1 (Zadaj ctrkv« Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. □□□□□□□□ §'— □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ um Cafre Ifuouo (NOVA KAVARNA) Trst, Piflzza Barriera-Setiefsniane Prva udobnost. Bogata izbora časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert, TELEFON 15-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUPFGT, kjer se prodajajo mrzla jedila. vino in Dr«jherje»o pivo, Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani Franjo Ahram, lastnik. □□□□□□□□ 1 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Ivan E€rie Trst, Plazza S. Glovannl 1 T-ii^n kmh i frakih in kleUraaili potreb- Ia3l09a tttn od lasa In pUtmin, flkafor v rent, tobror in kad, sodčakov, lopat redat, sit in bsako vrstnih k ode v, jerbasev in metal dragih t to n tro ko apftoajočih predmetov. _ svojo trgovino s kuhinjsko posodo*vsaka vrsta bo< od porozan a, zemlje entaila, ko«taija ali cinka, nadalje' paaamantoije, kletke itd. Za gostilniCaij« pipa, aroglje, sesalja in stakleno posado xa vino. ter mnogo nnnrmnn DPDDODP Predmeti za planince! Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweatery planinske hlače, gamaše, čepice Iz Čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovfce. Za člane Športnih in planinskih društev Pf* POSEBNE CENE. "JM Športna trgovina Struke! na s. umi 12) usma im. mm Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via dalle Acque št. 6 (Nasproti Cafffc Centrale). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux. Burgunder, renskih vin. Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovcc slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo In franko. Razprodaja od pol litra naprej. LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo 2« gostilno .Brioni (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delf Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. MILJAVflC AlTCOtl zolostt vina na Prošeku Steo. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilni^ Čarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vraara (Orsera), Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od '/t hektolitra naprej* FrateIBi Hauber Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih k©ž Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebiiin za sedlarje. rs ■ ic^ai ■ ■ a j 'ftT.aj a c imaniiDCsn Tošne ure prodaja [Emili® MCillir i I ~ —. " " najuglednejša in naj sta- I i ri>Ua nrnHalalnlra ur n I najuglednejša in najstarejša prodajainica ur v ^ Trstu, ulica S. Antonio m (vogal ulice S. Nlcolo) ■ verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi sterokih ur vsake vrste i. t. d. Ustanovljena I. mmmmna ■ ■ mm I* Ara tržfl&fl tovarno brusnih kamnov, smlrRa I in „corondum" G. Pllottl-Trsf Kan: Biva Pnotiri 14, Tel. 15-25 IGNAZI0 POTOCNIG TRST ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccharla v trtici Barrtara vacchla Stv. 33) Velika izbera moSkita In deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in ntfavlh barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenlc (maj). Rumene In modre obleke za delavce. Isbora Mag« za molke obleke. Sprejemajo m naroČil« po meri Veliki ziloio in tovarno pohištva e TRST ii vla Fabbr! 10. »1 in^S k wo8ml as