platen* v
uto uera, še 19a
r
24. januarja laso
Ctaa Din i.-
in praznile«. —
iiiisjmJi
od 100 do 300 vnt « Din 8, vecjl
do 80
potit potit
Iztutja   vsaJt   dan popoldne vrat a Din 2. do 100 vrst a Dla 2.50.
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »SiovssuurJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.«-% ta inoiemitvo Din 26.—. Rokopisi m na vratejo.
UKEDNlftTVO Df Ur*AVNIsTVO LlUBUaNl, KnaUJova suVa štev. 5 Telefon: Sl-H 81-23, Sl-H U-25 m H-28
Podrutnlct : MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — GBLJB, oorjsko uredništvo: Stiosamaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podrutnlca upravo: Kocenova uL 1 telefon ŠL 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomikov trg 5. —  Poitna hranilnica v Ljubljani it 10.351
Pred odločitvijo v Španiji:
V Parizu in Londona postajajo nervozni
Med tem, ko firaneovci vedno bolj ogrožalo kaj naj storita spričo vedno hujšega pritisk in Anglije — Napeto pričakovanje izjav Bo
javnosti« ki ta in Daladiera
in
tra, da
vlada posvetujeta« ogroženi interesi Francije
PARIZ, 24. Jan. br. Z naraščajočim vznemirjenjem spremlja javnost razvoj dogodkov v Španiji. Najnovejša poročila s Španskih bojišč kažejo, da se je pričela odločilna bitka za Barcelono. Republikanci izčrpani iz dolgotrajnih bojev s silno premočjo sovražnika, se umikajo na zadnjo obrambno linijo, ki jo z vso naglico grade na hribih pred Barcelono Barcelona sama se mrzlično pripravlja na obrambo in republikanci napovedujejo, da bodo branili vsako posamezno hišo.
Španska intervencija v Parizu
Španski zunanji minister Del Vajo se mudi v Parizu, kjer skuša prepričati mero-dajne francoske kroge, da je v lastnem interesu Francije nujno potrebno, da priskoči na pomoč republikanski Španiji in to takoj, ker bo sicer prepozno. Včeraj je imel Del Vajo dolg razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. kateremu je podrobno opisal dejanski položaj v Španiji, in ponovno prosil, naj Francija priskoči republikanski Španiji na pomoč. Republikanska Španija ne zahteva, da bi Francija sama neposredno intervenirala, pač pa naj bi omogočila republikancem nabavo orožja in municije.
Stališče francoske vlade
Bonnet je o vsem tem obširno poročal ministrskemu predsedniku Daladieru, s katerim sta imela sinoči pozno v noč trajajoča posvetovanja. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, sta obširno proučevala mednarodni položaj v zvezi s Španijo in v glavnih obrisih določila izjavo, ki jo bo najbrže Se danes podal zunanji minister na seji poslanske zbornice. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo Bonnet v svoji izjavi, ki jo bo izpopolnil še Daladier, podčrtal mirovno voljo Francije ter obenem naglasil. da je sedaj konec francoskega popuščanja. Mirovna politika, ki jo zasleduje Francija, izključuje sicer vsako pustolovščino in Francija želi ostati zvesta politiki nevme^avan.ia. ki je tudi temelj politike angleške vlade, toda na drugi strani je francoska vlada trdno odločena, da ne popusti več nobene francoske pozicije ter bo z vsemi sredstvi varovala svobodno zvezo Francije s kolonijami. Francija hoče voditi politiko sedanjosti, vpoštevajoč pri tem dogodke v srednji in južni-vzhodni Evropi.
Posvetovati?* med Londonom in Parizom
Na drugi strani pa zatrjujejo dobro poučeni diplomatski krogi, da se vodijo med Londonom in Parizom živahni razgovori * bodoči politiki Anglije in Francije v Sna-niji. Tako v Londonu, kakor v Parizu smat rajo, da bo treba iz temeljev spremeniti smer dosedanje politike napram Španiji, če bi se generalu Francu posrečilo zavzeti Barcelono. Slej ko prej je žel*a angleške in francoske vlade, da zavzameta popolnoma enotno stališče ter da tudi nadalje vodita skladno politiko.
Pred glasovanjem v francoski zbornici
Z veliko napetostjo pričakujejo v vseh političnih krogih izid glasovanja v francoski poslanski zbornici. Vlada bo postavila v zvezi s svojo špansko politiko vprašanje zaupnice. Kljub nasprotnemu zatrjevanju vlade v parlamentarnih krogih resno dvomijo, ali bo v sedanjem trenutku in spričo dogodkov v Španiji vlada dobila prepričujočo večino. Za resolucijo socialistov in komunistov, ki zahtevajo takojšnjo otvoritev meje napram Španiji in izdatno podporo republikancem, se zavzema tudi velik del   radikalnih socialistov,
katoliških demokratov in socialistične unije.
Preokret tudi v Angliji?
Prav tako se bo v angleški spodnji zbornici pričela velika debata o Španiji Otvo-ril jo bo predsednik vlade Chamberlain s eks poze jem o svojih razgovorih v Rimo. Tudi v angleških političnih krogih je opažati zadnje dni pomemben preokret in zdi se, da v gotovih okoliščinah ni izključena popolna preorijentacija Anglije in Francije v španskem problema.
Poročila z bojišč
PARIZ, 24. Jan. br. Po krvavih bojih, v katerih je bilo na obeh straneh mnogo izgub, so Francove čete sinoči obkolile Man-reso in proti polnoči so prvi frankovski tanki vdrli v predmestja, koder se sedaj razvijajo krvave ulične borbe. Frankovci so se s tem približali Barceloni že na 24 km Republikanci nudijo žilav odpor. Francovo letalstvo skoraj neprestano bombardira Barcelono. Včeraj so se ves dan vrstili letalski napadi. Od ranega jutra do
polnoči so Francova letala sipala nad mesto težke bombe, ki so porušile cele okraje. Krasni nasadi ob sloviti Cvetni promenadi s številnimi monumentalni mi stavbami so popolnoma razdejani. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo včeraj pri trinajstih letalskih napadih ubitih v Barceloni 162 ljudi, več sto pa ranjenih. Mesto je brez električnega toka. Tudi letališče je razdejano. Vsa predmestja so že evakuirali, sedaj pa se sele tudi vsi uradi v varnejše kraje. V barcelonsko luko je prišlo tudi več tujih ladij.
Federacija arabskih držav?!
Arabski predlogi za konferenco v Londonu
JERUZALEM, 24. jan. e. V arabskih krogih predvidevajo, da se bodo na konferenci okrogle mize, ki se prične 27. t. m., bavili z naslednjimi vprašanji:
1. Ustanovitev velike federativne drŽave, ki naj bi obsegala Sirijo, Palestino In Trans Jordanijo pod upravo sedanjega poglavarja Transjordanije Emirja Abdulaha. Prestolnica bi bila v Damasku.
2. Da ostane mandat Anglije nad Palestino še 10 let in bi se medtem ustanovila židovska država v južnem deln v puščavi Negjev. V tem času bi se začelo priseljevanje omejevati na 36% celokupnega števila prebivalstva v drugih delih države.
3. Libanonska republika naj bi ostala pod francoskim mandatom.
4. Turčiji naj se priznajo pravice v starem vilajetu Alepu.
Mislijo, da bodo egiptski predstavniki Igrali važno vlogo na tej konferenci zlasti kot posredovalci v važnih vprašanjih, ki direktno zanimajo Anglijo in Arabce. Židovski krogi z nezaupanjem gledajo na to konferenco in na arabske predloge. Zrfa-čilno je, da 2idje še niso zavzeli svojega stališče glede programa konference okrogle mize, čeprav ta prične s svojim delom že 27. t- m.
Tudi V Podkarpatski Rusiji samo ena kandidatna lista
Potrjena je samo vladna Bsta, vse druge politične skupine so razpuičene
PRAGA, 24. jan. e. Policija v Chustu je aretirala funkcionarje bivše češkoslovaške agrarne stranke v Podkarpatski Rusiji, ki so pripravljali svojo kandidatno listo za volitve, češ, da se niso pokorili naredbi o prepovedi zborovanj. Rok, določen za izročitev kandidatnih list, je potekel včeraj dopoldne. Prijavljene so bile tri kandidatne liste in sicer sporazumna lista karpat-sko-ukrajinske stranke narodnega edin-stva, na kateri kandidirajo tudi po en predstavnik Cehov, Madžarov, Nemcev in Rumunov, lista poslancev dr Kosaja In dr. Štefana, ki sta zastopnika prebivalstva ruske orientacije in naposled lista pravoslavnih meščanov iz mesta Iza, ki je, kakor
znano,, središče pravoslavja v Podkarpatski Rusiji. Glede na volilne odredbe o razpustu političnih strank sta bili slednji dve kandidatni listi razveljavljeni. Verjetno je, da bodo zastopniki ruske smeri kandidirali kot predstavniki svoje skupine na vladni Usti.
VARŠAVA, 24. jan. e. Na včerajšnji plenarni seji Sejma, prvi v letošnjem letu, je izjavil predsednik vlade, da poljska vlada ne bo stavila češkoslovaški vladi nobenih teritorialnih zahtev, da pa bo pozorno spremljala razvoj dogodkov na severu Po d karpatske Rusije Ce bi bili ogroženi interesi Poljske, potem bo storila primerne korake.
Grof Ciano se je vrnil v Rim
RIM, 24. jan. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je vrnil ponoči iz Beograda v Rim. Grofa Ciana so na postaji sprejeli tajnik fašistične stranke, minister za nacionalno kulturo, več državnih podtajnikov, madžarski poslanik v Rimu in drugi visoki funkcionarji.
morju
BREST, 24. jan. AA. Ob obali Atlantskega oceana že 24 ur vlada strahovito neurje. Veliko število parni kov se nahaja v kritičnem položaju. Reševalni remorkerji so morali priti v pomoč angleški tovorni ladji »Melsros«. kateri je pretila nevarnost, da nasede v bližini otoka Rond. Dalje so morali remorkerji reševati grško ladjo *Avra«, ki se ji je pokvarilo krmilo. Na pomoč je klical dalje čilski parnik »Acon-sagua«, ki se nahaja na poti v Irsko, grški parniki »Turkia«, »Stramos« in »Ika-rionc ter danski parnik »Swemp« in angleški »Bramhill«.
Mussolini o nasprotnikih fašizma
Aluzije na francosko-italijanske odnoiaje
RIM. 24. jan. br. V gledališču »Argentina« je Mussolini včeraj razdelil nagrade za najboljše uspehe v »žitni bitki«. Po govoru, ki ga je imel kmetijski minister o agrarni politiki fašističnega režima, je povzel besedo Mussolini sam, ki je najprvo | obrazloži] pomen in namen vsakoletne žitne bitke, nato pa se je dotaknil tudi mednarodnega političnega položaja Med drugim je naglasil, da se je v preteklem letu zopet zelo razbohotila protifašistična propaganda, zlasti v takozvanih demokratičnih državah Ko sem septembra lanskega leta govoril, sem izjavil, da so nasprotniki fašizma mnogo preneumnl da bi nam bili nevarni To svojo trditev sedaj zopet javno ponavljam. Cs bi vam prečita! razne go-
vore in članke, polne smešnih nad, s katerimi se tolažijo nasprotniki fašizma in ki jih širijo o naših idejah in naših ljudeh, bi se vsi na glas krohotali, tako da bi bil vaš krohot tako močan, da bi kljub visokim Alpam popokale šipe na vseh oknih mnogih prestolnic onstran naših meja. Ali hočete slišati eno takih najnovejših izmišljotin? Neki francoski cerkveni dostojanstvenik je nasvetoval Franciji, naj se krepko drži Prepričan sem, da je to le šala. Kaj pa, če se jutri znajde nekdo, ki bo Italijanom nasvetoval, naj se drže še krepkeje? Kaj pa bo potem? Antifašizem v tujini je strahovito neinformiran. Nam to nič ne škoduje, kajti bolje je, da nas manj poznajo, mi po bomo že sami delali.
Dve toni dinamita zleteli v zrak
lo mrtvili, SO ranjenih
LONDON, 24. jan. g. Po poročilih Is Bo-gote (Kolumbija) je v nekem tamošnjem rudniku eksplodirala vsa zaloga dinamita, ki ga je bilo v skladišču blizu dve toni. Eksplozija je povzročila strahovito razdejanje. Deset delavcev je dobesedno raztrgalo na drobne kosce, okrog SO pa je bodo ranjenih. Do nesreče je prišlo po neprevidnosti nekega delavca.
Vlom v dvorec praškega nadikofa
PRAGA, 24. jan. g. V pretekli no« je bilo vlomljeno v dvorec prasTrc-ga nadškofa v Bresani pri Pragi Nesssani vlomilci so prebrskali vse prvo in d nago nadstropje, ne da bi bili kaj odnesli. Domnevajo, da to stikali si
Parnik v plamenih
NEW TORK, 24. jan. AA. Včeraj se je v Broocklinu pojavil na angleškem tovornem parniku »Silver^As« nenadoma požar, ki je trajal celi dan. Na stotine gasilcev se je borilo zaman proti plamenu. Na kraju je začel, goreti tudi tovor ter se širiti strupeni plin ciapogen. Veliko število gasilcev je bilo ranjenih, nekateri zelo nevarno.
Rim, 2'. jan. AA. Izšel je komunike, da je spričo velikega Števila predlogov za imenovanje senatorjev sklenil Mussolini predlagati kralju samo kandidate, ki so že izpolnili 60. leto življenja. Italijanski senat šteje danes 100 članov. Senatorji se imenujejo
Chamberlain povabljen v Tokio?
TOKIO, 24. jan. g. Japonska vlada je po poročilih tokijskih listov sklenila povabiti Chamberlaina na obisk v Tokio. Ce sam ne bi mogel priti, naj bi poslal kakega drugega vodilnega angleškega državnika. Posebno bi bil saželjen obisk zunanjega ministra lorda Halifaz*.
Zaloga orožja irskih teroristov
Hišne preiskave v Londonu
LONDON, 24. jan g. Seottland Vard mrzlično nadaljuje preiskavo v zvezi s bombnimi atentati, ki so jm zagrešili Irski teroristi Včeraj so bile v Londonu Izvršene številne hišne preiskave pri raznih sumljivih ljudeh, po večini Ircih. Policija je pri tem odkrila cele zaloge orožja, municije in eksploziv. Samo v londonskih predmestjih so zaplenili 1500 pušk. mnogo tiso* nabojev blizu 200 kg eksploziv In mnogo drugih priprav za sestavo bomb In peklenskih strojev. V zvezi s tem je bilo aretiranih okrog 100 ljudi
Anglija snuje narodno milico
LONDON, 24. jan. e. Z včerajšnjim velikim govorom predsednika Chamberlaina na radiu je bila otvorjena propaganda za ustanovitev narodne milice. Propaganda bo presegala vse. kar se je doslej v tem pogledu storilo v Angliji Namen te velike akcije je pridobiti vse civilno prebivalstvo, moške in ženske, za službo vojaške obrambe. Prebivalstvo je vabljeno k sodelovanju v vseh obrambnih akcijah od gasilstva do letalstva. V sredo bo razdeljeno med prebivalstvom 20 milijonov letakov z navodili, kako je treba služiti v narodni milici.
Vključitev nemške vojske v stranko
DtlSSELDORF, 24. jan. Sef štaba napadalnih oddelkov SA Lutze je imel včeraj pred 3.500 voditelji napadalnih oddelkov govor, v katerem je izjavil, da bo v četrtek obširneje govoril o odredbi kancelar ja Hitlerja glede novih nalog napadalnih oddelkov. Najvažnejše v omenjeni odredbi je čim ožja spojitev stranke z vojsko. Napadalni oddelki bodo imeli nalogo, da to spojitev stranke z vojsko Izvrše,
Pcilkarpatske ljubeznivosti
CHTJST, 24. jan. Podkarpatska vlada je danes razrešila 60 čeških policijskih uradnikov in jih stavila na razpolago praški vladi. Na njihov« mesta so biM postavljeni domačini.
Vlada je prepovedala nošnjo vseh znakov, razen ukrajinskih nacionalnih barv (modro-rumena). Ta ukrep je naperjen predvsem proti češkim uradnikom, ki so često nosali v gumbnicsh češkoslovaško t robo j -ko.
Nemiki letalski general Udet v Umu
RDI 24. jan. AA. Nemški letalski general Udet je včeraj na povabilo maršala Balba prispel v Rim Maršal Balbo in general Udet se bosta udeležila lova v Tri-polisu.
Inozemske borzo Curih, 24. januarja. Beograd 10, Pariz 11.70, London 20.71, New York 442.875, Bruselj 74.87, Milan 23.30, Amsterdam 230.00, Berlin 177-25, Praga 15.16, Varšava S&50, Bukarešta 3.40. ■
potitleni o6$o\ni6
,Jiaia misel"
Izšla je % itevilka 4. letnika kulturno-političnega 'ista »Naie n?>r/t«. ki ga izdaja nata akademska mladina Po <y uvodnika, *i je posveten čva;*eiiettnei naše države, je zerti portv \en člmel *\tiu specifično** i tde<il:+, ki pa je napi%6 2. Cvetko vid. Vso drugo stran fof* \remu poročilo o jubne,nt številki revije »fil-f-el in delom — »Oh dvajst;t!ctnci  1 j^nsisvije«.
Prav zanimiv in poučen je referat o •Kočevskem zboin ku*. ki žal v naši javnosti ni vzbudil tiste pozornosti, ki bi jo zaslužil. Ne samo široki sloji, temveč celo pretežna veČina naše inteligence je prav malo ali nič poučena o tako zvanem kočevskem nemškem jezikovnem otoku, zato bi bilo samo želeti, da bi prišel »Kočevski zbornik* v roke ne samo vsakemu slovenskemu razumniku* temveč tudi našemu preprostemu človeku. Nadaljnji Članki in sestavki so: »Uspešno delo Družbe sv. Cirila in Metoda«, »Za večjo aktivnost nacionalnih visokoio!ce\ «, »Danski prosvetni minister in danska prosvetna politika* in »Politična morala »Slovenske besede«. Ta članek priporočamo našim ljudem, da ga prečit a jo. — Naročnina za vse leto znaša 18 Din. List toplo priporočamo nacionalni javnosti, da ga podpre gmotno in moralno. Predvsem gmotnol
Odložili so napadalno orožje!
Praška »Samostatnost«. glasilo bivše deške državnopravne stranke in bivšega poslanca dr. Antonina Hajna, je v svoji zadnji številki objavila uvodnik »Na drugih potih«. V članku razpravlja o sedanjih odnosa ji h med Nemčijo in novo Češkoslovaško, Tu čitamo med drugim: »Nedavno je nekdo napisal* da sta bila v dneh, ko je bila vojna na pragu, samo dva naroda, ki sta bila pripravljena in odločena braniti svoje zahteve, če treba, tudi za najvišjo ceno: češkoslovaški in nemški. To spoznanje mora oetati kot temelj sporazuma in miru med Nemčijo in nami. Nauk nemškega nacionalnega socializma, ki počiva na veri v čudotvorno silo narodne skupnosti, zavedajoče se vseh svojih dolžnosti, ne more neupoštevan tega življenjskega zakona nasproti drugemu narodu. V knjigi, ki je sv. pismo današnje Nemčije, čitamo stavek: »Ako se v kakem narodu ne Javlja več niti obrambena reakcija, je on Že zrel. da postane narod sužnjev«. Dobro bi bilo, da bi si mi to resnico zapisali globoko v svoj spomini Zbližanja z nemškim rajhom, katerega potrebo so naši odgovorni činitelji že tolikokrat javno podčrtali, ne smemo srna* trati kakor da bi se morali odpovedati lastnemu narodnemu življenju Nemčija od nas gotovo ne pričakuje, da bi z razvitimi zastavami prešli v njen tabor in ti ponudili svoje dobre službe. Pričakuje pa gotovo od nas. da se ne udeležimo nobene zarote proti njej in da sami ne bomo snovali zarot ni šk i h načrtov. Težišče naših odnoiajev fe v tem, da se ptotistransko ne proglašamo več za sovražnike, marveč za sosede, ki si žele dobrega sosedstva in vzajemnega spoštovanja svojih narodnih čustev in interesov. Odložili smo napadalno orožje, ne odložimo pa seveda orožja* ki je v obrambo naše narodne samobitnosti...« — Trezno stališče, ki je v danih razmerah edino mogočet
Latinica In cirilica
Pred sto leti — leta 1840 je izdal v Zagrebu, kjer je bilo taktat središče jugosfo-venskega gibanja, Dragutin Set jan knjigo •Početak, napredak t vrednost literature ilirske«. V tej knjigi je napisat med drugim: »Vsak Izobraženec mora pri nas znati cirilsko azbuko kot našo pravo starinsko posebnost, ki so se je v starih časih posluževali naši od ene in druge cerkve pradedje in ki so Jo Ilirci (tako so se takrat imenovati Jugosloveni) vzhodne cerkve pod slavnim in posebnim imenom srbskim neokrnjeno očuvali ne samo zase, marveč tudi za nas. Abeceda je lasi vse Evrope, torej tudi naša, azbuka (ćirilska abeceda) pa je prav in izključno našal Nič nam torej ni na potU da bi se ne posluževali ene m druge, ko nam bo za vse čase ostala ena in druga neobhodno potrebna: ena bližja srcu radi našinstva, druga radi obUrnega inozemstva. Vsakomur izmed nas naj bo pri' imek Slovan, a ime Ilir (Jugostoven), takisto pa tudi vsakomur izmed naših bratov v se občni priimek Slovan, a ime Rus, čeht Poljak sveto vsikdar in vselej. Ostala imena naj vsak, kolikor mu Je drago, neguje sam doma, ali naj Jih ne nosi preko praga svoje hiše, da bi se j al seme sovraštva In zavisti, iz česar se izcimi m rase kot praprot nesloga. A komur »e ni že do sedaj pri s t u d 11 a nmia razcepljenost, xa njegov mosek nI /o« ka do vekov vekaf In kdor nače spoznati In priznati brata za brata, ia bo Imel tujca za gospodarja...«
Spominjajte so v mrsli
»SCOVSNBKI HKBOIH,
M.
19
Seđetovatije ljubljanskega in mariborskega gledališča
Ljubl}anski drw—■■■ snm—m mm go*wrai v 10. februarja, narikarsld pm ▼ Lfubl)aal 7.
Maribor, 23. januarja Neštetokrat se je v zadnjih letih v mariborskih krogih, ki sc naklonjeni odrski umetnosti, sprožila misel rednega vsakoletnega, izmeničnega gostovanja ljubljanske in mariborske drame oziroma mariborskega in ljubljanskega gledališkega ansambla.
Pred tremi leti so bila dolgotrajna pogajanja, ki so potekala v vzdušju neštetih tezkoč, uspešno zaključena. Tudi datum je bil že dokončno določen, prav tako odrsko delo, ki naj bi se uprizorilo v Mariboru oziroma v Ljubljani ob izmeničnem gostovanju. Izkazalo pa se je, da je bilo tedanje vezanje gostovanja z dovoljno vnaprejšnjo razprodajo vstopnic povsem zgrešena stvar. Mariborčani bi že napolnili svoje gledališče, če bi bilo gotovo, da Ljubljančani pridejo. Dvomimo, da bi tudi Ljubljana ne storila svoje dolžnosti in da bi se ne odzvala vabilu mariborske drame. Poizkus v Mariboru se je ponesrečil, prav tako se je končalo tudi v Ljubljani to vezanje s pogojem vnaprejšnje zadovoljive razprodaje vstopnic s popolnim neuspehom.
Zdelo se je. da je konec teh poizkusov tesnejše kulturne in odrsko umetniške kolaboracije med ljubljansko in mariborsko dramo, četudi so kazali nekateri ljubljanski režiserji mnogo smisla za uresničenje te zamisli in četudi so bili mariborski gledališki krogi tej hvalevredni pobudi slej ko prej zelo naklonjeni.
Končno pa je stara misel o izmeničnem gostovanju ljubljanskega in mariborskega gledališča vendar zmagala. Te dni se je mu d i! v Ljubljani, pooblaščen po upravniku dr. Brončičo, naš prvi režiser Jože Kovic, ki se mu je posrečilo, da je ljubljanske vodimo gledališke kroge spričo potrebe o bo jeatr&nske primerne proslave 20-letnice največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja pridobil za izmenično gostovanje. Dne 5. februarja bo namreč v ljubljanskem dramskem gledališču slovesno odkritje Can karjevega spomenika. Ob tej priliki uprizori ljubljanska drama Cankarjeve »Hlap-ce<% s katerimi bo gostovala ljubljanska drama v Mariboru 10. februarja. Mariborska drama pa bo gostovala v Ljubljani dne 7. februarja s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«, ki je kvalitetno izredno prepričevalno uspel in ki bo nedvomno tudi ljubljanske gledališke ljubitelje prijetno presenetil.
Prav je. da sedaj, ko je ideja o izmeničnem gostovanju vendarle prodrla, izražamo željo mariborske kulturne javnosti, da se misel izmeničnih obojestranskih odrskih gostovanj Ljubljane in Maribora postavi na Sirilo osnovo rodnih vsakoletnih, morebiti
I
enotedenskih Imisnlftiili  gaatamaaj s reprezentativnimi, kvalitetno stavami. Dogovor, ki je bil 20-letnici Cankarjeve smrti, naj čvrat temelj nadaljnjim tnansJHm atfkom med obema atmisjiatkin "*r Taktna
izmenična svetovanja naj M bOa vsako leto v marcu ali aprilu, ko je kvalitetnejši del repertoarja že odigran. Mariborska drama naj bi predstavila ljubljanski gledališki publiki svoje najuspelejše interpretacije, ljubljanska drama pa, Mariboru svoja izbrana dela. vsakoletne sezone.
Koristi takšnih izmeničnih gostovanj so tako jasne, da ne kaže podrobneje o njih razpravljati. Ljubljana naj spozna odrsko umetniško prizadevnost Maribora ter kvalitetno stopnjo uspešnega odrskega prikazovanja mariborskih igralcev. Maribor naj bi bil v svojem narodno kulturnem in odrsko umetniškem poslanstvu po vzdignjen po vsakoletnem rednem gostovanju ljubljanskega ansambla.
Takšna gostovanja pa bi omogočila tudi objektivno tehtanje umetnostnih prizadevanj ter ustvarjajočih vrlin posameznih igralcev. Tudi spoznavanje kvalitetnih odlik obeh ansamblov bi bilo a tem omogočeno. Danes se v slovenskih gledaliških in gledališču blizu stoječih krogih mnogo razpravlja o globoki rak-rani, ki zeva na organizmu slovenske Talije. Ta rak-rana je v tem, ker je spričo rnaJoatevtkioeti slovenskih poklicnih odrov premalo poskrbljeno za redno, sistematično, obojestransko izmenjavanje ter spopoinjevanje naših gledaliških ansamblov v Ljubljani in Mariboru. Uvedba rednih vsakoletnih izmeničnih gostovanj bi prinesla v tem oziru vsaj neko zasilno rešitev v nemali stiski, ki precej moti umetniško rast in pogon naših igralcev ter igralk.
S takšnim tesnim sodelovanjem gledališke Ljubljane in Maribora pa bi se krep-keje in manifestantneje izpričala odrsko umetnostna tvornost in uspešnost slovenskih poklicnih odrov. Prav gotovo bi ta ob tem izcimHe številne hvalevredne pobude, ki bi izdatno oplajale delavnost, prožno podjetnost in neugnano prizadevnost ljubljanskega ter mariborskega gledališča.
Iz teh In tudi drugih razlogov nam je misel obojestranskih izmeničnih gostovanj zelo pri srcu. K vsemu temu se pridružuje še okolnost, da potrebuje Maribor spričo znanih prednosti tujih gledališč onstran meja sočne okrepitve in umetnostne afirmacije. Gostovanje ljubljanske drame toplo pozdravljamo in smo prepričani, da bo kulturni Maribor naš Talijin hram ob tej  priliki napolnil do zadnjega kotička.
Odmev likvidacije mariborske .Naprednosti'
Danes se ]e moral ponovno zagovarjati pred sodiSSem
sadni trgovec Josip Rože
Maribor, 24. januarja V Mariboru <so so v zadnjih 10 letih ustanavljale številne zavarovalne zadruge, od katerih pa obstojajo dane9 le nekatere, ki so si s svojim solidnim poslovanjem ustvarile zdrav temelj in ki se iz leta v leto razvijajo v močne gospodarsko socialne ustanove. Vse drugo tako zvane pomožne blagajne, ustanovljene zgolj iz špekulacije, pa so propadle. Rekord v tem pogledu je dosegla Zunkovič - Kendova »Kmetijska eksportna zadruga«i pri kater: so zavarovanci izgubili nad 4 milijone din. Toda »Kmetijska eksportna zadruga« je bila vzor poznejšim sličnim ustanovam, kakor sta bili »Naprednost« m »Privredna zadruga«, ki sta bili oblastveno likvidirani.
Pomožna blagajna »Naprednost« se je svoječaeno tudi lepo razvijala. Toda razvoju je napravila konec banska uprava. Po njeni odredbi je morala zadruga dne 31. januarja 1936 likvidirati. Pri likvidaciji so prižli likvidatorji na sled nekim neredno-stim, tako da je državni tožilec obtožil društvenega funkcionarja 51Ietnega sadnega trgovca Josipa Rože ta in sicer radi suma, da je ponaredil mrtvaški list, na podlagi katerega, je društvena blagajna »NTa-prednosti« izplačala 9225 din. Proti Rozetu je tekla preiskava in se je končala s tem, da je bil Rože 15. aprila 1938 pred mariborskim malim kazenskim senatom obsojen na 14 mesecev strogega zapora in 1200 din globe, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let in na plačilo povzročene škode v znesku 9225 din. Proti tej razsodbi malega kazenskega senata mariborskega okrožnega sodišča, ki je temeljila na izjavi graioloScih izvedencev gg. Rakuse in Ravnikarja, ki sta izrazila prepričanje, da je podpis na mrtvaškem listu identičen 9 pisavo g. Josipa Rozeta, je g. Rože potom svojega odvetnika g. dr. M. šnuderla vložil priziv in revizijo pri stolu sedmorice kot kasačijskem sodišču v Zagrebu. Stol sedmorice je a svojim odtokom z dne 5. septembra 1938 ugodil reviziji in tako se je oadeva danes dopoldne ponovno obravnavala pred tremi sodniki mariborskega sodišča.
Državni tožilec dr. Dev je tudi pri današnji razpmvi vztrajal na obtožbi, obširno obtožnica, iz katero posnemamo naslednje pockobnoati: Registrirana pomožna blagajna »Naprod-r Mariboru jo poslovala po vzoru gospodarskih organizmov tako, da jat banaka uprava v Ljubljani dne 31. jamarja 1936 morak odlediti likvidacijo. Ta Magijm je imek svoje nadzorstvo in svoje načoletro toda niti dani nečelsrea niti ajsjš^oratan niso vodili društvenih po-▼ tehničnem oziru, marveč je to spa-■v delokrog neeSavljencev. Od teh je eniti predvsem Friderika Bojka, ki j» hA ravnatelj, in pa osumljenca Josipe ki je imel pri   društvu različne
0o dne 26. septembra 1934 je bil namreč Josip Rože pri društvu tehnični ravnatelj, dne 26. avgusta 1936 pa ga je občni zbor imenoval za častnega podpredsednika. To fcmfceUo je obdržal tudi Še potem, ko je prenehal biti tehnični ravnatelj. V tem avojatm je imel osumljene« vsak čas pri-s*op t društvene poslovne prostore in pa
možnost vpogleda v vse društveno poslovanje. Razen tega pa je bil Rože likvidator »Splošnega podpornega in kreditnega društva r. z. z o. z. v Mariboru«, katerega zavarovance je deloma bila prevzela »Naprednost«. Tudi v tem svojstvu je imel osumljenec stalne stike z »Naprednostjo«. Dejstvo je vsekakor, da se je Rože rudi potem, ko ni bil več tebnični ravnatelj, zelo pogostoma mudil v poslovnih prostorih »Naprednosti«.
Likvidator »Naprednosti«, ki je bil postavljen od banske uprave, je našel v društvenem poslovanju razne nepravilnosti, ki so bile vzrok, da je sledila likvidacija. Tako se je zlasti ugotovilo, da se posmrtni ne niso izplačevale tako, kakor so to določala društvena pravila, in da sc zlasti ni upošteval potek karenčne dobe. Pri pregledovanju knjigovodstvene tvarine sta se našli tudi zavarovalni polici po 5000 din na ime Marije Obersnel, posestnice v Središču. Našlo se je nadalje potrdilo, iz katerega je razvidno, da je bilo na ime Marije Obersnel dne 6. oktobra 1934 plačanih na račun pristojbin in dajatev za obe polici 936 din. Našla pa se je tudi prošnja Marije Obersnel z dne 12. oktobra 1934, s katero zahteva Obersnelova, da se ji izplača posmrt-
nina za njeno zavarovanko Gero Meznari-čevo, ki da je umrla 9. oktobra. Ta prošnja je bila podpisana z imenom Marije Obersnelove. Prošnji je bil priložen tudi mrtvaški list župnijskega urada v Dram-ljah z dne 11. oktobra 1934, v katerem se | potrjuje, da je Gera Meznaričcva dne 9. oktobra 1934 umrla. Končno je tu še pobotnica Marije Obersnelove na znesek din 9225, ki ga je dobila po odbitku raznih pristojbin kot posmrtni no za Gero Meznari-čevo v znesku 10.000 din. Pobotnica je podpisana z imenom Obersnel Marije. Opremljena je z datumom 10. oktobra 1934. Ker je prošnja za posmrtninsko podporo opremljena Z datumom 12. oktobra 1934. je bila torej pobotnica izdana, še predno je bila prošnja vložena.
Vse te okolnosti so spodbudile likvidatorja, da je ta zavarovalni primer skušal nekoliko bolj pojasniti. Pri tem pa se je predvsem ugotovilo, da mrtvaški list župnoga urada v Dramijah ni pristen. V Dram-Ijah sploh ni bilo kakega župnika Bar buča, kaplanija pa ie več iet ni zasedena župnik v Dramijah g. Alojz Pirš pa je sporočil, da v njegovi fari dne 9. oktobra 1934 Meznarič Gera ni umrla m da ni izdal župni urad nikakega mrtvaškega lista. Pri natančnejšem pregledu mrtvaškega lista se je ugotovilo, da je tekst tega lista pisan z istim pisalnim strojem, kakor prošnja Obersnelove za posmrtninsko podporo, pobotnica o sprejeti posmrtnini, obe njeni zavarovalni polici in pa druge listine »Naprednosti«. To pa je stroj znamke »AEG«, ki je bil pisalni stroj »Naprednosti«. Iskali so tudi Marijo Obersnel v Središču, ki je pa niso mogli najti. Tudi ni ni kdo vedel, kdo je Meznarič Gera. Nihče od oastav-ljencev »Naprednosti« ni mogel tega pojasniti. Na ta način se torej zagonetka ni dala resiti. Rešil pa jo je izvedenec gra-foiog. Ugotovil je namreč, da je podpis župnika Barbuča na mrtvaškem listu ponarejen, podpis pa da je v smislu obtožnice ponaredil osumljenec Josip Rože, ki je
do
uen
▼
Je
ne mote b*si več da je tudi podtakni Bojka ime Obetane« v poitpia. Obda je 1* voega tega sklepa-prošnjo aa
i«
pobotnico o prejemu poanirUiine Obsjmlove na teh dveh listinah pa verjetno ne isvisa od Roietovo roke, pač pa se je Rože pri tem poslusi! kake druge, doslej ie oeanene osebe.
Rasprava ob času poročila ie traja.
ZbofWvan]e rejcev malih živali
mm lepo razvija tat ie rto««g1« ie ras-▼eeeljive uspehe
r. 13. januarja Snoči so zborovali T fiatavraejpUn prostorih g. Sanice v Tattenbacbovi ulici člani »Združenih rejcev malih živali«. Zbor je otvorll in vodil dolgoletni in zaslužni pieitnilalk Frane trasae, ki je po* zgravll kmetijskega referenta g. Martina Znpanoa m, vsa zbrane. V svojem izčrpnem poročilu je predsednik Kenič prikazal napredek In razvoj društva, ki se lepo razvija in ki beleži doslej že prav lepe uspehe. Tajnik Pirš je poročal o administrativnem delu organizacije, katere članstvo je v zadnji poslovni dobi naraslo za preko 100%. Blagajnik Roman Tomazič je poročal: Društvo je imelo v pretekli poslovni dobi nad 18.000 din poslovnega prometa. O stanju društvena Imovine, katere vrednost je med tem presegla din 15 ttooč, je poročal g. Beri«. Raareinlco, ki je bila aoglaano sprejeta je predlagal g. ftmML Po poročilih društvenih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova upra« va: predsednik Franc Kenič, podpredsednik pire, tajnik Pirš, blagajnik Tomatič, gospodar Berič, odborniki Choc, Seifrie-dova, Sklenar, Nipič, Sernc in šmid. V nadzorni odbor sta izvoljena gg. Adelstein in Vidmar.
Pred zaključkom lepo uspelega občnega zbora so bile med člane razdeljene lične diplome. Društveni tajnik A. Pirš in tajnik golobarskega odseka g. Grmek sta prejela aa izredne zasluge zlati spominski
kolajna. Na letošnjem obenem zboru je bilo sklenjeno,da pristopi društvo k zvezi,
ki jo ustanavlja kr. banska uprava dravske banovine.
★
Mariborsko društvo »Združenih rejcev malih živali« ima svojo podružnico v Ru-šah.ki je imela dne 16. t. m. prvi letni občni zbor.
V Mulejevi gostilni v Rušah se je zbralo lepo število društvenih članov, ki so sklepali o ustanovitvi farme malih živali v Rušah. Končna odločitev je bila preložena z ozirom na občni zbor matičnega društva v Mariboru, ki so se ga tudi Ru-šani udeležili v prav lepem številu.
Predsednik ruške podružnice je poročal o dobičkanosni reji kokoši, ki bi bila lahko znaten vir dohodkov našemu malemu človeku. Ce se bodo načrti o ustanovitvi farme malih živali v Rušah vsaj v do-glednem času uresničili, tedaj se bodo iz Ruš odpremljale vagonske pošiljke kokoši štajerske pasme pred vse mv južne predele naše države. Za uspešen razvoj tega načrta so dam vsi predpogoji in je zadeva samo še vprašanje organizatorjev.
Pri volitvah so si Rušani izvolili nov odbor: predsednik Stanko Sernc, tajnik Alojz Toplak, blagajnik Karel Angel j, gospodar Ivan Stupan, odborniki Hape Ludvik, Rankl Konrad, šebenik Alojz in Ma-gerl Srečko.
Mariborske in okoliške novice
•.— Cene na mariborskem trgu. Mestno tržno nadzorstvo objavlja v svojem tržnem poročilu z dne 21. t. m. sledeče cene,
veljavne za mariborski trg: Zelenjava: krompir 0.75 do 1.25, merica po 6 do 7, čebula 3 do 4, česen 9 do 10, zelje (komad) 0.50 do 3. kislo zelje 3. repa komad) 0 25 do l klala repa 2, karfiola (komad) 3 do 10, kg 8 do 10, ohrovt (komad) 0.50 do 2, hren 8 do 9, selena (komad) 0.50 do 3. šopek peteršUja 0.50 do 1. endivija (komad) 0.50 do 2, dalmatinska 8 do 12. motovileč (kup) 1, radič (kup) i, špinača (kup) 1, por (komad) 0.25 do 1, vrtno korenje (kup) 0.5O do 1, ko J era ba (komad) 0.25 do 1, redke v (komad) 0.25 do 1. Sadni trg: jabolka 3 do 7. suhe slive 8 do -12, orehi 10, lusčenl orehi 30 do 32, limone 050 do 1, pomaranče 0.75 do 3. Meso: govedina 6 do 12, teletina 8 do 14. svinjsko meso s kostmi 11 do 12. svinjsko meso izluščeno 12 do 13, riba 15 do 16, zajec 12 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča 7 do 8, jetra 7 do 9, rebrca 10 do 12, glava z jezikom 7 do 8, ledvice 2 do 3 (komad), noge (komad) 1 do 2. žito: za liter: pšenica 1.50 do I.75. rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50, koruza 1 do 1.50 ,oves 1, proso 1.50, ajda 1.25 proseno pšeno 4, ajdovo pšeao 3.50 do 4.50. Fižoi 2 do 3. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2. surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10. jajca 0.70 do 1.25, konzervirana jajca 0-85 do 1. Perutnina: kokoši 20 do 28, par piščancev 24 do 60, purani 40 do 65, race 20 do 24, domači zajci 5 do 20. Krma: Sladko seno 70 do 80 din za 100 kg, kislo seno 60 do o5.
_ Priznanja vredna je agilnost mariborskih }Naših kril«. V četrtek 26. t. m. ob 20. se zbero v Jadranu vneti prijatelji letalskega sporta, da sklepajo o nadalj-nem delovanju.
— Mariborski biljardisti pomerijo v nedeljo v kavarni JadrRn svoje spretnosti z ljubljanskimi biljardisti. še pred tem se sestanejo jutri igralci prve in druge skupine mariborskih biljardistov.
— Drobne novice. 2a 1000 din nageljnov ]e izginilo iz stanovanja prodajalcu cvetlic Ivanu Bartljukovu. Policija poizveduje za drznim tatom. — Ponarejeni kovanci so se pojavili na Vodnikovem trgu. Z?.sebnica Jožefa Adamič z Vodnikovega trga je kupila namreč pri nekem kmetu blago ter izmenjala stotaka. Med kovanci je bil tudi ponarejen 10 dinarski kovanec, ki ga je izročila policiji. Sedaj skušajo dognati, kdo je razpsčaval ponarejeni denar- — Po nožu je segel brezposelni Martin Neuvirt iz Mlinske ulice 31. Hctel je navaliti na Friderika Trstenjaka, stanujočega v Studencih, Kralja Matjaža cesta 20. Zadeva se je pripetila v neki gostilni na Meljski cesti. Toda Friderik je bil spreten in je preprečil udarec. Skočila sta si v lase in ae krepko spoprijela. V .gostimi je nastala ra-buka. ki ji je napravil konec stražnik, ki je bojaželjnega Martina pripeljal na
stražnico, kjer je moral Martinek obljubiti, da se bo poboljšal.
— Učitelj*** vest. G. Josip Velikonja iz Pragerskega je premeščen na Kebel.
— Mali harmonikarji so uspešno na-stopili v nedeljo v nabito polni dvorani novega Sokolskega doma v Marenbergu. Mali harmonikarji, ki so se odzvali vabilu Sokola Marenberg-Vuhred, so želi lep uspeh.
— Grob pri grobu. Na Meljskem hribu 21 je preminila bivša viničarka Marija Ledič, stara 69 let. žalujočim nase globoko sozalje!
— čigavo je kolo? Hišnik hranilnice dravske banovine je našel pred zavodo-vim poslopjem kolo znamke »Walkilre<: z ev. št. 2-24545. Kolo se nahaja sedaj na policiji, kjer ga lastnik lahko dobi.
_ Delavska predstava. »Kralja na Be-
tajnovi«, ki jo je uprizorilo tukajšnje Narodno gledališče na prošnjo tukajšnje »Vzajeoinceti« v soboto 21. t. m., je zelo lepo uspela. Uvodno kleno besedo je spregovoril o Cankarju pesnik g. Božo Vodu-šek. S to predstavo, ki je privabila številno delavstvo, je naše mariborsko delavstvo najlepše proslavilo spomin 201et-nioe smrti Ivana Cankarja.
— Radvanjcane zaslišujejo. Ob priliki zasliševanja Radvanjčanov, ki so pobirali podpise občanov proti ustanovitvi posebne župnije za Radvanje, so zaslišane! izpovedali, da so pobirali podpise na prošnjo onih Radvanjeanov, ki ne zmorejo stroškov za novo župnijo. Na bansko upravo se niso obrnili, ker so menili, da spričo ustave in odločbe upravnega, sodišča ni potrebno za pobiranje podpisov posebno dovoljenje banske uprave. Zaslišani Radvanjčani so ob tej priliki izrazili sreskemu načelniku svojo prošnjo, da bi se akcija za ustanovitev župnije v Rad van j u ustavila, ker bi gmotno rad-vanjske občane ta reč preveč prizadela.
_ »Vse za Salo« v sprerosnjenl zasedbi.
Zaradi obolelosti g. Harastovlča je prevzel vlogo Muhe g. Edo Verdonfflc, vlogo konzula Svedra pa Crnobori. Predstavo bodo ponovili v četrtek za red A.
_ Dve nezgodi. Pri sekanju   drv ja
Cdletelo 2?letnemu kmečkemu dninarju Avgustu Bukovicu iz Skal poleno s tako silo v levo oko, da se mu je zlilo in je
nanj oslepel. — Na spolnih tleh je padla 26letna Ivana Fritzova iz Slov. Konjic tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo.
— Zveza Maistrovih borcev poziva SV0-
je elane zlasti one, ki stanujejo v Mariboru in bližnji okolici, da poravnajo se pred občnim zborom vso članarino do leta 1930 in sicer v tajništvu naše Zveze v Mariboru, Kopališka ul. štev. 17 — Narodni dom, ki uraduje dnevno od 8. do VZ. ure dopoldne in od S. do 6. ure popoldne.
M**?f*nrsko gledališče
Torek, 24. januarja ob 20. uri: »Matura«. Red B.
Novice z Murskega polja
_ Sadjarski tečaj in sicer Štirinajstdnevni za praktično izobrazbo sadjarskih pomočnikov priredi banska uprava na naši kmetijski šoli v Rakičanu blizu Murske Sobote. Ta tečaj, ki bo teoretičen m praktičen, bo nudil udeležencem vse, kar je koristnega na polju sadjarstva in jih usposobil za sadjarske rxanoCnike. Taki sadjarski pomočniki, ki bi se bavili izrecno s sadjarstvom, so posebno v Prekmurju potrebni.
_Invalidsko sodišče. Glasom nove uredbe o invalidih In vojrrfh žrtvah bo tudi pri novoustanovljenem okrožnem sodišču v Murski Soboti ustanovljeno invalidsko sodišče. Dočim je bOo tako sodišče do sedaj le v Ljubljani bodo uatanovijena sedaj pri vseh okrožnih aodJKSh, kar bodo naši borci za svobodo sigurno z veseljem sprejeli.
— Domačija ubogega sezonskega delavca pogorela. V pri jasni vasi Krog; pri Murski Soboti, je pred dnevi pričela, nekako okrog poldneva goreti domačija ubogega sezonskega delavca in pogorela je skoraj do tal. S krvavimi žulji prialuženi denar v tujini je lastnik vtaknil v hišo, ki je sedaj postala žrtev plamenov, škoda je tem občutnejaa, ker Idam ni bala zavarovana. Domači gaattci so bili takoj na mestu m so preprečili, da se ogenj ni raasirfl na bližnjo a slamo krito streho._________
— Razmere na naših poštah. Ljudje, po-sebno pa gospodarski krogi, se stalno pritožujejo nad razmerami na nekaterih naših poštah. Radi pomanjkanja osebja silno irjpi dostava poste in tudi telefonski promet, kljub temu, da osobje skuša z vso energijo nadomestiti svoje kolege, ki iz enega ali drugega varuha ne morejo v službo. V Dolnji Lendavi n. pr. manjkata dve moči. Eden je umri, drugI pa je bil premeščen, obe mesti pa se nista zasedeni Tudi po nekaterih drugih krajih, posebno tam, kjer so veliki rajoni, je prilično ista slika.
— Sol ni sladkor, v ljutomerskem sodnem okraju je bilo lansko leto rjotroseno 215.527 kg soli v vrednosti 538.817 din, 19.350 kg živinske soli v vrednosti 29.025 din in okrog 5 vagonov sladkorja v vrednosti nad tri če trt milijona dinarjev. Tudi to so ogromne številke, Če rjomislimo, da ljutomerski sodni okraj ni tako veMk.
ANTIČNI IMPERIALIZEM Stara anektoda pripoveduje, da je Aleksander Veliki odgovoril na vprašanje, zakaj se hoče poiaatiU Egipta, ko je vendar zanj politično m gospodarsko brez pomena tako, da je radovedneža potegnil m brke, rekoč:
— Glej, ti brki ti tudi ne prinašajo nobene koristi In vendar ta *
Mllifon za siromake
Maribor, 23. januarja 3pmt aa Slovenjegorleani spominjamo vrlasja, dobroti jivega moža, ki je mnogo storil za ravne in siromašne slove nje go-riaies rojaka. Znano je ime pokojnega veleposestnika milijonarja Mesareca. S krom no ja Uvel na svojem posestvu pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Doma je bil vedno bos. aavino je sam pasel. Bil je daleč naokoli znan kot pameten, skrben in vzoren gospodar. Doma je imel'svojo pisarno, kjer je z očetovsko vnemo dajal nasveta vsakomur, ki se je obrnil nanj s prošnjo za pomoč. S pametnim, razumnim gospodarstvom si je lahko mnogo prihra nil. Ko je odhajal po opravkih v Maribor, Gradec in drugam, je imel kuhan fižol v žepu, ki mu je zadoščal za prehrano. Ko je prišel ob neki priliki z večjo vsoto denarja v neko graško banko, je radi svoje skromnosti zbudil pozornost. Radi suma so ga zaprli, dokler ga ni rešil s svojo intervencijo odvetnik dr. M. GoriSek iz Sv. Lenarta.
Po smrti milijonarja Mesareca pa se je izkazalo, da je zapustil milijon dinarjev za slovenjegoriške siromake. Ta denar je sedaj varno naložen v glavni hranilnici pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah. Zavod izplačuje od tega zneska odmerjene obresti. Ta denar se potem vsako leto razdeli med revnejše prebivalce občin svotolenar-škega sodnega okraja. Tako bo te dni razdeljenih okoli -10.000 din med siromašne slovenjegoriške lojake. Od te vsote bo deležna izdatne podpore predvsem občina Velka. Slovenjegoričani se ob tej priliki ponovno spominjamo s hvaležnostjo v sr« cu velikega dobrotnika-milijonarj;i, ki ni pozabil v svoji oporoki na reveže svoje ožje domovine.
Iz Celta
—c Znani karikotuiist Ladislav Kondor
bo otvoril v sredo 2o. t. m. razstavo .'svojih karikatur v mali dvorani CeJjsk.^n. doma. Kondor, ki je prekmurski rojak, nu razstavil okrog 300 karikatur, med njimi tiudi karikature številnih državnikov, umetnikov itd. iz vseh delov sveta, ki :h je napravil na svojih potovanjih po evropskih in izvenevropskih državah. Razstava bo trajala do vštetega četrtka 2. februarja in bo odprta vsak dan od !>. do 19.30. Razstava bo zelo pestra in zanimiva ter bo prva svoje vrste v Celju.
—c Ustanovitev Celj»kfea kulturnega društva. Pripravi jalni odbor, izvoljen na likvidacijski seji Celjskega kulturnega druištva, je predlcžil banski upravi pravila novega Celjskega kulturnega d i uštva, ki jih je banska uprava sedaj odobrila. Novo društvo se bo bavilo z raznimi panogami kulturnega udejstvovanja in bo tudi organiziralo slične prireditve, kakor je bil Celjski kulturni teden. Ustanovni občni zbor novega društva bo v torek 31. t. m. ob 20. v sejni dvorani mestnega poglavarstva.
—c RSaanere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 60 brezposelnih, delo js bilo ponujeno za 16 oseb. posredovanj je bilo samo dvoje, odpotovalo je 13, odpadlo pa 9 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 1052 brezposelnih (908 meškrh in 144 žensk) nasproti 1016 (879 moškim in 137 ženskam), dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 čevljar, kovač in mizarski vajenec, 2 hlapca. 8 kuharic, 5 kmečkih dekel, 4 služkinje, 3 natakarice, 2 sobarici in 1 px*trežnica.
—c Umrla jo v nedeljo na Ost rožnem 33 pri Celju 5JJetna poesestnica Marija Knezova. V ponedeljek je umrla na Bahnem 19 pri Celju 661etna preužitkarica Terezija Turnškova. v celjski bolnici je umrl v nedeljo 281etni rx>seetnikov sin Marko Jug iz Pečja pri Blanci, v ponedeljek pa (triletni sinček mizarskega pomočnika Edgar VVleg-ele iz Gaberja pri Celju.
—c Dve nesreči. V nedeljo okrog 19. js skočil 321etni brezposelni vrtnar Ferdinand Kumer iz Celja na cesti blizu Vranskega pod avtobus, ki vood na progi Ljubljana—Celje. Avtobus je zadel v Kum-ra ter ga močno poškodoval po glavi in desni roki. V Gabrovljah pri Konjicah je padla 871etna dninarica Elizabeta Grmova tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
—c Drevl bo zopet gostovala ljubljanska drama v celjskem gledališču in u p ri-2x>rila  s pričetkom  ob  osmih učinkovito
komedijo >Hoilywoodc. Predstava je za abonma.
—C R*ra*a društva, so ponovno zaprosila, mestno občino celjsko asa dovoljenje uporabe cel jok ega mestnega grba pri raoatovah, na dnistvenih objavah itd. Mestni svet, ki se je z zadevo bavil na seji dne 23. decembra, je sklenit, da se uporaba mestnega, grba v splošnem načelno ne dovoli več. Zato naj drudtva ne vlagajo več prošenj na mestno poglavarstvo za dovolitev uporabe mestnega grba pri so jih prireditvah odnosno publikacijah, kar bo mestno poglavarstvo vsako tako proftnjo odklonilo.
Iz Slovenjgradca
— Trgovski tečaj. Gremij trgovcev v Slo-venjgradcu prireja trgovski tečaj, katerega se udeležujejo polnostevilno vsi slo-venjgiaiki trgovski nameščenci. Tečaj se vrli Vtsak ponedeljek in četrtek zvečer v meSčanski soM. Na tečaju predavajo okrajni sodnik g. Lojze Smid, učiteljici gdč. Kotnik m Scheithauer ter učitelj g. Kotnik. Tacaj je brezplačen.
— Za revne otroke. Ob priliki praznovanja godu gg. Vinka Cajnka m Vinka CUenska so slovenjgraski Omladinci JNR zbrali aa sJovenjgraake revne otroke 100 din.
— Smrt kost V zadnjem tednu so umrli v slovenjgraeM bolnici 54-letni dninar Fr. Nagode iz Kotel j, 22-lefcni strojnik Franc
Kaatnflc te Velenja, SOJetni dninar Filip Gabrijel iz Les. dninar Janez Vabnik iz Sv, Antona ki občinska reva Amalija Hirschmugi iz Sloven jgradca. Naj v miru počivajo!
— Številne nesreče. Pri Muti se je pone-15-letni Stanko Gros, ko je šel k
attadencu po vodo in al nalomi 1 roko. Kotni Stanko, akt koči ježa iz Topolsčice, se je igral z otroškim orožjem in si težje poškodoval levo roko. Pri žaganju drv pa si je 11 ■lomil nogo Stanko Laznik. sin posestnika iz Pameč. Vsi ponesrečenci so bil prepeljani v slovenjgraSko bolnico.
PIJANCEV A SMOLA Pijanec kolovrati pozno ponoči domov. Zaleti ae v kandelaber, ga objame in potoži! Vražja strela, kako to, da mi /edno zastavi pot sloko in hladno dekle!