*jm ^ÇS*" iVezfl Cuinar, Anžkova Neza iz Rateč: ' "Ženska komanda - vse doftro" Vračanje premoženja agrarnih skupnosti Zaslužek le za advokate in notarje - št. 47 - CENA 120 SIT Gorenjska^ Banka Banka i nitvah zakona o družbi za zavarovanj financiranje izvoza, predlog zakona o tW M vi sredstev za odpravo posledic zaanL{j]ú (sprejem zakona predlaga državni r^m ----it— —i—— „------™w.oVi in d0Pu predlog zakona o spremembah in o F zakona o prispevkih za socialno varn STRANKARSKE NOVICE STRANKARS Hvala in opozorila pred Evropo Večina slovenskih političnih strank se je pozitivno odzvala na podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Združena lista socialnih demokratov soglaša z evropsko usmeritvijo Slovenije, saj je tudi sama stranka proevropsko usmerjena, seveda pa vključevanje v evropske integracije ne sme biti brezglavo. Socialdemokratska stranka Slovenije pozdravlja podpis evropskega sporazuma, vendar poudarja, da kas-nimo in da smo morali pristati na več pogojev kot druge države. Tujina je spoznala, da smo zaradi notranjih napetosti ranljivi, Italija je zahteve stopnjevala in šele pod pritiskom ZDA in Nemčije popustila in pristala na španski kompromis. Vlada naj čimprej seznani javnost z dvema pismoma, ki sta del sporazuma. Parlament bo moral pred ratifikacijo sporazuma dobiti celotno gradivo. Slovenski krščanski demokrati menijo, da je podpis sporazuma uspeh, in da imajo tudi oni pri tem veliko zaslug, saj so evropsko usmerjena stranka. Slovenska nacionalna desnica pozdravlja podpis sporazuma in ima to dejanje tudi za dokončno ločitev od Balkana. Odločitev in glasovi SND so bili odločilni, da se je slovenski voz premaknil proti Evropi. Tudi glede delitve premoženja imamo sedaj boljšo pozicijo. Lastnino moramo zavarovati (15 km ob meji tujci ne bi smeli kupovati zemlje), o vstopu v Unijo pa naj odloča referendum. Liberalna stranka ne podpira votlih parol o Evropi, saj je Slovenija že od nekdaj del Evrope, žal pa zaradi zgodovinski razlogov evropski standardi niso bili uveljavljeni. Stranka naro^ è zavrača hitenje v na ,0 tere Evrope, i lahtnmiselnirni SM r ■■ y z lahkomiselnimi« nega zbora o Pr;/ zemlje prodaj' p; venske zemlje nakupa bodo upra^ M okupatorski vojaKi v iz diuge svetovne *J ; lostno pa je, da vrata tujcem .,nr.rnmiAninSl času vrata tujcem v -nepremičninskih cej j/ Stranka graja pre®J! vlade, ki je podpis*V zume, ki jih ni vtf/ državni zbor, kaj še'6 »J ka javnost. Zahteva sp1 y bo sklepov državna* • J.K. yjOT GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob j"^^ d3v' Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku, "to imajo M odstotkov popusta, stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT Ljubo doma, kdor. Kje se bomo to poletje fajn imeli sotične dežele so za večino gorenjskih veljakov očitno predaleč. Za z delom zasute politike pomeni dopust že dan, preživet z družino. Fajn se imamo lahko tudi doma. In lepo. vSj.14- Junija - Kdo bi v tej pasji Čem H sP'on lahko premišljeval o hrüjjjP^pin kot o dopustih, morju, ten, C . sotÍÇnih deželah... Mi smo o polet!?''kan'j° početi med letošnjimi kaj """'.Počitnicami, povprašali ne-bilj „ nJsk«h županov in tistih, ki so »iihrivf 2adnJ'h lokalnih volitvah rnisiii1 P.rotiHandidati- In> kdo bi si ne ta.'|.nJ,novi odgovori se skorajda i 2nav!puJeJo- Večina jih bo, v skladu ostal« i 0 gorenjsko preudarnostjo, je^ r' e kak dan v hribih' ob P°čitnice s'ovensk' oba'' J'm Pomen' ÇoÍSh ' kdo so Potem tisti sec nJCl' k' s' lahko privoščijo me- BSe!nue eksotike? imel } župan Franc Kramar je dovolj j ,Pr?teklo poletje povsem to, fj^ • aeJa in kot kaže, bo glede na nei§ih I6 0mnJ ena od najpomemb-turjstixn."aiD°lj obiskanih slovenskih Dopust* t0Čk' tudi tokrat tako" Franc Kramar Ivo Cundrič Miran Zadnikar Bojan Starman Anton Poklukar Zer'u "V6 zanJ OD Bohinjskem je-sporrlni rugačnega- pravi, se tudi vnodnevn-·,S soProgo načrtujeta ^ïuí«? 12 et v portorož. da vidita imela fa - n drugače pa se bosta Pa . a]n kar v Bohiniu. ^andifjaT1 _Vo Cundrič, njegov proti Počivaj ."azadnjih volitvah, ne bo trie di tokrat sem si za pole- Irena Jan dela, h?* na &lavo nakopal veliko Vitomir Pretnar Janez Osojnik Vojteh Budinek Vitomir Gros Stanislav Žagar , preurejamo, tako da bo n,c komr Je iaj za kakšen bilo lani, ko teden. smo se «fer ^ We h 23 nekaJ dni na Koroško S' Privoï^ran na morJe> easi» ko smo 80 mirnodol8° P°čitnice' Pa so že ka^rprav°r^ki žuPan> Miran Zadni' Pos,°Vne* Si zaradi dela ■ Je tudi Privoščil " že kakin Pet let ni Ni letosPraVu8a doPusta- "Verjetno ni je hiine nič s počitnicami. Že Stn° od.k sreči imam pisarno v v pisarno, kjer ;'e>teno hU, ln hladu še nekaj časa e^P0vsernla^LetošnJe Poletje bo n2k°tDre?xODlčaJno- Ker je dela kai rfii oh ' se bomo z družino za PrefcHKV hribe,ali Pa V uvsem bi se rad vsaj v tistem času bolj posvetil otrokom. Županovanje in zasebna dejavnost pa mi zaenkrat kakšnega daljšega dopusta ne dopuščata. Kje bo preživel poletje župan Medvod Stanislav Žagar? "Nekje na hladnem," zavzdihne s takšno vdanostjo v vročo usodo, da je jasno, da namerava tudi on večino poletja preživeti v pisarni. "Zadnja leta z družino poleti odhajam za kakšen teden v Bohinj, nato pa, predvsem zaradi otrok, še za kakšen teden na slovensko obalo. Vsega skupaj, pravi, bo torej le kakšnih štirinajst dni dopusta, pa šc tega bo kot ponavadi izkoristil v več kosih. Na prvega letošnjega se odpravlja že ta ponedeljek. Z družino odhaja v Bohinj. "Pa še Bohinj je preblizu Medvod, ker se mi redno dogaja, da moram tudi od tam, z dopusta, kdaj pa kdaj za kakšen dan nazaj v pisarno." Še manj oddiha si bo to poletje privoščil Bojan Starman. Še dobro, TRŽiC TRG SVOBODE 18, 64290 TR2IČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJE 30 LET POBRATENJA S FRANCOSKO OBČINO STE MARIE AUX MINES. TESNO PRIJATELJSTVO MED MESTOMA SE JE OBDRŽALO TUDI ZARADI ŠTEVILNIH SKUPNIH ZNAČILNOSTI OBEH MEST. V mesecu juniju vam bomo z osmimi vprašanji predstavili nekaj značilnosti, ki nas povezujejo. Irve črke pravilnih odgovorov vam bodo dale geslo, kl je hkrati tudi odgovor na zadnje vprašanje, ki vam ga bomo zastavili konec meseca. Med pravilnimi odgovori na vsako od vprašanj bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel priložnostno nagrado. Izmed vseh prispelih pravilnih odgovorov pa bomo izžrebali srečneža, ki bo v družbi sebi drage osebe, preživel teden dni v Alzaciji. Nagrajenci bodo izžrebani na veselici v Tržiču, 6. julija 1996. Vsako leto je maja na ogled v Bistrici pri Tržiču Mednarodna razstava mineralov in fosilov. ldW zanjo je prišla iz Ste Marie aux Minesa, kjer bodo letos konec junija organizirali že mednarodno razstavo mineralov in fosilov. Kako se imenuje mineral, ki nas očara s svojo obliko in izrazito vijolično barvo? Dopisnice z odgovorom in vašim naslovom Pošljite najkasneje do 19. junija 1996 na naslov: Vbčina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič. da je v Žireh lepo in že življenje v mirnem kraju samem včasih predstavlja nekakšen oddih. "Služba v Planiki zahteva od mene veliko, županovanje pa je stvar, s katero se ukvarjam popoldan, zvečer, ko pridem domov. O dopustu sploh še nisem razmišljal, saj sem bil zadnjič zasebno teden dni od doma pred dvema letoma, ko smo šli z družino na morje. Smo pa zato lani pred hišo postavili majhen bazen, tako da bomo lahko kakšen dan skupaj kar doma. Pa se včasih sprašujem, ali je pametno takole garati od jutra do večera in zanemarjati družino, otroke. Zaradi zahtevne slučbe in še županovanja povrh se zares preredko vidimo. " Anton Poklukar pravi, da tudi letos spet ne bo pravih počitnic. "Mogoče se bomo za kakšen teden odpravili na slovensko primorje, več pa ne bo šlo, ker moram biti gledena trenutne gospodarske razmere vsak trenutek na razpolago v svojem podjetju. Na zadnje prave počitnice smo smo se skupaj z vso družino odpravili pred tremi leti. Prijatelji so nas povabili v Francijo, ki smo si jo v tednu potovanja dodobra ogledali. Menda smo bili takrat zadnjič tako dolgo skupaj. Sam sem 2elo zaposlen, otroka pa odraščata in začenjata hoditi po svoje... Če bi imel možnost, bi se nekoč rad podal v Skandinavijo, a kaj, ko nič ne kaže, da se bo kaj takega kmalu zgodilo..." Je življenje uslužbencev v javni upravi kaj manj naporno, si privoščijo več počitka? Komajda. Tudi pri njih Ažurna obala v večini primerov odpade. Irena Jan, načelnica upravne enote Radovljica, nam je povedala, da odhaja na dopust takoj po koncu pouka v šolah, za dva tedna. "Kam dalj kot do hrvaškega primorja se v zadnjih letih ne odpravimo, zaradi otrok, ki so še majhni. Sicer pa bomo poleti delali krajše izlete po domovini." Tako bo lažje prenašati poletno vročino, ki že zdaj, kot pravi Janova, pesti vse njene uslužbence. Vitomir Pretnar, načelnik upravne enote Jesenice, se bo poleti hladil na Bledu, in kot pravi, bo tudi letos, tako kot vsa leta, trimčkal. V začetku julija bo že tradicionalno premagoval sam sebe na teku treh dežel, letni dopust pa bo skupaj z družino preživel v termah Zreče. "Lani smo bili v Moravskih Toplicah in mimogrede spoznavali Prekmurje, ki se nam je vsem prijetno vtisnilo v spomin. Sicer pa bo to poletje tudi zelo delavno, saj se bomo na upravni enoti ukvarjali z adaptacijo prostorov in le upam lahko, da bom takrat, ko bo najbolj vroče, v vodi." Janez Osojnik, vodja kranjskih poklicnih gasilcev, pravic da bo kot stari tabornik tudi letos taboril. "Enkrat samkrat v življenju sem preživel deset dni v hotelu s sedmimi zvezdicami in že tredji dan sem spraševal, če gremo domov. Sicer pa smo dolga leta taborili na otoku Murter pri Šibeniku in žal mi je, ker so ti časi zdaj minili. Ne vem še, kam se bom odpravil na dopust to poletje, morda bomo taborili ob Kolpi, morda kje na Slovenskem primorju. Hrvaška mi ni preveč všeč, lani smo bili v Medulinu, kjer smo bili zadnjič pred skoraj tridesetimi leti in nič ni več tako kot včasih. Na dopust grem julija, za tri tedne. Včasih smo počitnikovali kar po ves mesec, zdaj pa smo vse skupaj skrajšali, ker nas je manj. Na dopust grem samo enkrat na leto, in ker sem že toliko star, ga imam vedno preveč. Ta hip imam na zalogi še triindvajset prostih dni iz lanskega leta, ki mi bodo ob koncu meseca zapadli... Je že tako, ko sem vedel, kam bi šel in kako bi do-pustoval, sem imel le bornih osemnajst dni..." Vojteh Budinek je sicer upokojenec, pa predsednik Turističnega društva Kranjska Gora, kar pomeni, da bo poletje, napolnjeno s številnimi prireditvami v tistem koncu, zanj naporno. "Samo za kakšen teden bom odšel na morje. Na Hrvaško, kjer je morje najlepše. Lani sem šel z družino za dva tedna na Hvar in bilo je čudovito. Bil sem tako rekoč povsod po svetu, pa lahko z gotovostjo trdim, da tako lepega morja, kot je v tem delu Jadrana, nimajo nikjer. Tako bom izkoristil prednost bližine hrvaškega primorja, doma bo kup dela, poletno vročino pa bom preživljal, kolikor se bo pač dalo, v hribih, v Karavankah." Župan mestne občine Kranj, Vitomir Gros, pravi, da o zasebnem življenju pač ne daje izjav, sicer pa bo tudi med počitnicami, tako kot vedno počel same pametne stvari. M.A. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Iz Tehnične baze AMZS so sporočili, da so od torka do danes po gorenjskih cestah opravili 19 vlek vozil, 10-krat pa so nudili pomoč pri okvarah. Najdlje so se tokrat peljali v Salzburg. GASILCI Kranjski gasilci so pogasiti goreče osebno vozilo v Savski Loki, pitno vodo pa so še enkrat morali prepeljati v Struževo. Begunjskim gasilcem je veliko dela in stroškov povzročil turist, ki je odvrgel cigaretni ogorek in tako zanetil gozdni požar nad Begunjami. V intervenciji je z odmetom vode sta sodelovala letalo ALC Lesce in heli-kopter Slovenske vojske, ki je v večernih urah opravil 7 naletov z odmetom vode na požar. Gasilci so lopatami prekopavali ogroženo območje. Jeseniški gasilci so i-krat uporabili njihov rešilni avtomobil, ko so prevoz opravili za zdravstveni dom, imeli so gasilsko stražo v gledališču in na prireditvi ob 50-letnici DU Slovenija v Planici. Poklical jih je tudi neki občan, ki jih je obvestil, da je nad Hrušico našej eksplozivno mino. Pirotehnik jeseniških gasilcev je neravno telo prepeljal v za to namenjeno skladišče. Škofjeloški gasilci so čistili kanalizacijo v Franko-vem naselju. GORENJSKI NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici se je od torka do danes rodilo skupai 8 otrok, od tega 5 dečkov in 3 deklice. Najtežji je bil deček s 3.700 grami, najlažja pa deklica z 2.650 grami. Na Jesenicah so se v teh dneh rodile 4 deklice in 3 dečki, izmed katerih je najtežji ob rojstvu tehtal 4.340 gramov, najlažji pa 3.140 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli zelo veliko urgentnih primerov na Kirurgiji« kar 216, na internem oddelku je bilo v teh dneh 53 bolnikov, ki so ur-gentno potrebovali pomoč, na pediatriji 19 in na ginekološko-porod-nišpkem oddelku poleg 7 porodnic še 13 bolnic. Opravičilo V petkovi številki Gorenjskega glasa, 7. junija, smo ravnatelja osnovne šole na Lipnici po pomoti preimenovali iz Staneta v Franca Miheliča. Gospodu Miheliču in bralcem se za neljubo napako opravičujemo. M.Ahačič POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 V soboto . srečanje društva Vita Preddvor, 14. junija - Društvo Vita, ki združuje otroke in mladostnike po poškodbi možganov, njihove starše, sorodnike in strokovnjake, vabi na že tradicionalni piknik ob jezeru Črnava v Preddvoru. Pokrovitelji srečanja, ki se bo začelo jutri dopoldne ob 11. uri, so preddvorski župan Miran Zadnikar in nekateri podjetniki. Društvo Vita ima danes že kakih tristo Članov, to je več kot sto družin z otroki in mladostniki s poškodbo možganov po nesrečah, združuje pa tudi strokovnjake in simpati-zarje. Vsi delajo s skupnim ciljem pomagati ljudem, ki so se rodili zdravi, potem pa je nesreča prekrižala njihov mladostni polet in življenjske načrte. Možganska poškodba povzroči težave v motor-lki, govoru, sposobnosti učenja in drugih sposobnosti. V društvu skušajo tako prizadetim mladim ljudem zagotoviti nor-malnejše življenje, zaradi česar se ukvarjajo z različnimi interesnimi dejavnostmi. Prirejajo tudi tabore in letovanja, pri čemer pa potrebujejo pomoč prostovoljcev -spremljevalcev. Zato ob tej priložnosti vabijo vse, ki bi se radi avgusta kot spremljevalci pridružili na letovanju v Božičih nad Ankaranom (od 8. do 18. avgusta), da se oglasijo Zdravku Polajnarju po telefonu (064) 45-271 od 20. do 21. ure. Sobotno srečanje bo Člane društva Vita spet združilo v velikem številu. Obljubljajo dobro zabavo, na kateri bo igral duet Vandrovček. D.Ž. Septembra občinski praznik Vodice, 13. junija - V nadaljevanju prekinjene seje občinskega sveta občine Vodice so konec minulega tedna razpravljali o grafični podobi simbolov občine Vodice. Komisija ni sprejela nobenega od štirih osnutkov, opredelila pa se je, naj grboslo-vec dr. Otorepec bolj razdela predloženo idejo za občinski grb oziroma celostno podobo. Na županov predlog pa so sklenili, da bodo občinski praznik v občini 9. septembra. To je datum, ko so je v občini Vodice začel veljati občinski statut. • A. Ž. Jezersko praznuje Jezersko, 14. junija - Svoj krajevni praznik te dni slavi krajevna skupnost Jezersko. Osrednja prireditev v počastitev praznika bo jutri zvečer ob 19.30 v kulturnem domu Korotan, ko bodo podelili tudi krajevno priznanje. Pripravljajo pa tudi druge prireditve. Tako bo ob 19. uri gasilska vaja mladinske skupine PGD Jezersko, ob 20. uri pa se začenja nočni odbojkarski turnir za krajevni pokal. IZ GORENJSKIH OBČIN V občini Cerklje urejajo več cest V hribih intenzivneje kot v dolini Občina Cerklje obnavlja in asfaltira ceste po hribih, v dolini pa... Cerklje, 14. junija - Tudi sam župan priznava, da sedanje urejanje cesta v hribovskih krajih poteka na račun doline, ob tem pa dodaja, da so bili hribovski kraji v preteklosti zapostavljeni. Največji zalogaj je ta čas cesta Ravne - Ambrož. Pol je že asfaltirane, kar je veljalo 30 milijonov občinskega denarja. Znani so zapleti s financiranjem te ceste, za katero je občina Cerklje skušala dobiti denar tudi od dveh "mogotcev", RTC Krvavec in Letališča Brnik, od prvega 21 in slej niso uspeli nabrati več kot milijon. Doslej je asfaltirane 3,5 kilometra te ceste, manjkata še slaba dva kilometra. Hkrati urejajo tudi del ceste, ki prek Sidraža in Tunjic povezuje občini Cerklje in Kamnik. Kamniški del ceste je daljši (2 kilometra), vendar je cerkljanskih 500 metrov zahtevnejših. V občini Cerklje so že pred časom tudi predlagali, da bi to cesto prekategorizirali v regionalno, saj povezuje občini, veliko ljudi s Šenturške Da ne mislijo le na hribe, dokazujejo tudi cestna dela v Vopovljah, zgrajeni most v Šmartnem, v kratkem pa bodo začeli urejati precej razdejano cesto Dvor je - Češnjevek Polovica ceste proti Ambrožu je asfaltirana, zdaj urejajo bankine. od drugega 10 milijonov tolarjev. Za 25 milijonov so zaprosili tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (za demografsko ogrožene), vendar jim je bil v telefonskem pogovoru obljubljen le poldrugi milijon. Prispevek pričakujejo (in ga tudi pobirajo) od 382 lastnikov počitniških hišic, depandans in apartmajev (po 500 nemških mark na hišico), vendar do- Gore in Sidraža pa se po njej dnevno vozi na delo v Kamnik. Tretja hribovska cesta, ki jo ta čas pospešeno urejajo, je nekaj manj kot dva kilometra dolg odsek do "Jagoscev", zaselka z dvema kmetijama, kjer gospodarijo Jagodici iin Roglji. Cesto utrjujejo, da je ne bi ogrožali hudourniki, mimo obeh kmetij pa bi jo nemara lahko celo asfaltirali. Urejajo tudi nadaljnji poldru- gi kilometer do naravnega melišča, ki bi ga občina Cerklje rada v prihodnje izkoriščala kot peskokop, saj narava po vsaki zimi v dolino nasuje ogromno peska, ki bi jim lahko služil za posipanje cest. In še četrta cesta v hribih: asfaltirali bodo tudi del ceste od Štefanje Gore do Mežnarja. Če so prebivalci hribovskih vasi cerkljanske občine z dinamiko del na cestah zadovoljni, pa za "dolince" tega ni moč trditi. Cesta skozi središče občine je še vedno strahovito razdrapana. Kdaj bo ta učakala obnovo? "Cesta je državna in naj bi jo država tudi sofinancirala," pravi župan Franc Čebulj. "Prvi sporazum ministrstv aza promet in zveze, ki je bil za občino ugodnejši, sem bil pripravljen podpisati, drugega pa ne, ker od občine terja prevelik finančni zalogaj. Že prav, da občina financira vse, kar je treba urediti ob cesti, toda kar zahtevajo na ministrstvu, je le preveč. Hočejo namreč, da bi v občina celoti plačala prestavitev in zaščito komunalnih vodov (od vodovoda, elektrike, PIT vodov in kanalizacije) ter nan novo izgradila javno razvestljavo. Po tej logiki bi za cesto skozi Cerklje potrebovali 400 milijonov." • D.Ž. Gorenjci na državnem prvenstvu Kranj, 13. junija - Na nedavnem gasilskem državnem prvenstvu je sodelovalo tudi več ekip gorenjskih gasilskih društev. Najbolj številčna je bila vsekakor ekipa PGD Sinkov Turn iz občine Vodice. Ekipe iz PGD Sinkov Turn so se uvrstile takole: članice A 17. mesto (imele so veliko smolo), člani A 7. mesto, članice B 1. mesto, člani B 9. mesto in veterani 2. mesto. Iz PGD Begunje so članice A osvojile 2. mesto in prav tako tudi člani A. Člani B iz Topol (občina Mengeš) so osvojili 1. mesto, med veterankami pa so osvojile 2. mesto veteranke iz Mengša. Člani in članice B iz PGD Bukovica Utik so se uvrstili na 8. mesto, člani B iz PGD Zgornji Brnik na 11., Člani B iz PGD Smokuč pa na 13. mesto. Veterani iz PGD Smokuč so se uvrstili na 20. mesto. Na državnem prvenstvu v Hrastniku minulo soboto pa so bile mladinke in PGD Sinkov Turn sedme, pionirke pa 20. Ekipe mladih iz drugih gorenjskih PGD tudi niso osvojile boljših mest. Sicer pa je sedem ekip iz PGD Sinkov Turn letos na državnem prvenstvu tekmovalo v majicah Gorenjskega glasa. A. Ž. 70 let PGD Suha Suha, 14. junija - Prostovoljno gasilsko društvo Suha v mestni občini Kranj bo konec tedna proslavilo 70-letnico delovanja. Pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav, d.d., Kranj bo danes (petek) ob 20.30 v prostorih gasilskega doma na Suhi slavnostna seia, pred tem pa bo ob 18. uri mokra vaja skupaj s sosednjimi društvi. Jutri (sobota) zvečer ob 20. uri bo kresna noč z vrtno veselico, na kateri bo igral ansambel Monroe. Osrednje svečanosti pa bodo v nedeljo, ko bodo razvili nov prapor in prevzeli nov gasilski avtomobil. Botra praporu bosta Mojca Kos in Marjan Kovač s Suhe, botra avtomobilu pa Protokolarni objekt Brdo in Hranilnica Lon. Prapor in avtomobil bo blagoslovil župnik iz Predoselj. Slovesen mimohod gasilcev bo v nedeljo ob 16. uri, na svečanosti pa bodo podelili tudi priznanja. Po tem pa bo veselica, na kateri bo igral ansambel Gamsi. Lovska razstava in veselica Laze, 13. junija - Lovska družina Tuhinj, ki letos praznuje 50-letnico obstoja, je minulo soboto v dvorani Kulturnega doma na Lazah v Tuhinju pripravila lovsko razstavo divjadi in trofej z Menine planine. Ob otvoritvi so program pripravili učenci osnovne šole v Tuhinju. Odprl jo jc Rudi Baloh, ki je že 40 let član družine in je med najbolj prizadevnimi v njej. Sicer pa je razstavo s prek 300 lovskimi trofejami pripravil organizacijski odbor pod vodstvom Jožeta Hribarja in scenariju Ivana Hribarja. Razstavo, ki bo odprta do vključno nedelje, 16. junija, si je že prvi dan ob otvoritiv ogledalo več kot sto obiskovalcev. Jutri, 15. junija, ob 18. uri pa bo na športnem igrišču v Zgornjem Tuhinju najprej proslava ob 50-letni Lovske družine Tuhinj, po njej pa veselica z bogatim srecelovom. Igral pa bo ansambel Ekart s Ptuja. • A. Z. V Preddvoru se pripravljajo na praznovanje Podoknica, Gašperji, folklora... V Preddvoru je že vse pripravljeno za prireditev "Preddvor praznuje", ki bo potekala prihodnji konec tedna. Preddvor, 14. junija - Od prihodnjega petka do nedelje bo v Preddvoru živahno: v petek zvečer bodo mentorici tamkajšnje folklorne skupine priredili po-doknico, v soboto bo koncert ansambla Gašperji, v nedeljo pa bo ob 45-letnici Folklorne skupine Preddvor povorka narodnih noš in nastop domače in gostujočih folklornih skupin. V petek, 21. junija, bodo na dvorišču vaške gostilne MajČ ob 20. uri uresničili že staro zamisel o podoknii. Turistično društvo Preddvor jo poklanja mentorici folklorne skupine Marinki Lombar, ki uspešno nadaljuje folklorno tradicijo v Preddvoru. Za program bodo poskrbeli Podokničar in ansambel Nagelj, ki bo Marinski in domačinom igral še pozno v noč. V soboto, 22. junija, bo ob 20.30 v središču Preddvora koncert ansambla Gašperji. Celovečerni koncert, ki bo hkrati predstavitev njihove nove kasete, bodo poživili zanimivi gostje, program pa bosta povezovala Betka Šuhel in Janez Dolinar. Družabna sobota se bo nadaljevala * veselico, na kateri bo igi* domači trio Storžič. Vrhunec praznovanja, »! sicer Še ni preddvors*1 občinski praznik, lahko Pa to postane, bo v nedelja 23. junija, popoldne. Začfj* lo se bo s povorko narodn"1 noš od šole do prireditve nega prostora v srediS^ vasi ob 15.30. Zbrane b° nagovoril preddvorski pan, nato pa se bo ob W uri začel nastop folklorni*1 skupin: veteranov dom^* folklorne skupine, otroška folklore pastirček iz Kr*8" ja, FS KUD Matija Valoveč Preddvor Cirl«5' otroške skupina TD Pre' ddvor in folkloristov Savag Nastop bodo obogatili & domači upokojenski pev*^ zbor, nonet Jezersko in igralska skupina KUD P*** ddvor. Ob koncu boo? podelili občinska in Mar°Jj tova priznanja. Ob 18. ^ bo za vse, ki jim tridnevna ga praznovanja še ne & dovolj, v središču Pr*L' ddvora veselica s tn0,p Storžič. • D.Ž. Tržič, junija - Malčki iz tržiških vrtcev se tudi letos ' .-^ pohvalijo, da so se marsičesa naučili in to pokazal' ? wj//)' staršem. Zadnji majski dan so otroci skupaj z vzgo}i{e^n fií ' nu, K " prireditvi z naslovom "Sijaj, sijaj sončece!" prikal»",n y razveselili množico obiskovalcev v tržiškem kinu, kjejj°'^l ljudskega izročila. Obiskali so tudi Kekčevo deí ^ Kranjski Gori, na srečanju s Špelo Pretnar so dobil ^ športne značke, mladi planinci so s starši odS ^ orientacijski pohod na Veliko Polano, priznanja za cX Q$ planince pa je na Bistriški planini podelil tržili reševalec Marjan Salberger. Na sliki: nastop v tržišk&^rftf S. Saje, foto: arhiv VVZ Florjanovi običaji Šmartno, 14. junija - Prostovoljno gasilsk0 pO Šmartno v Tuhinju bo jutri, 15. junija, ob 20. uri V sçoò$ nekatere običaje na sv. Florijana, ki sicer kot g • ^qm ognja in zaščitnik gasilcev goduje 4. maja. Gasu \& ki ima sicer okrog 200 članov in bo čez P praznovalo 90-letnico, so minulo soboto na £en. $taf| jutrišnjo prireditev prikazali črno kuhinjo % jajf kovačijo ter nošenje žegnanega ognja, postrez g£) m in vinom. Pokazali so tudi, kako so gasilci tiste, oSpodi"j delu zaradi preobilne postrežbe gospodarjev m £j0gjti " omagali in so jih gasilci morali pobrati ter n lojtrski voz s konjsko vprego. • A. Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN e Komunala uresničila "skrajno resne" grožnje... V enem mesecu bodo ob hiše 0jvj°vfliška Komunala je nekaterim Črnivčanom zagrozila, da jih bo tožila za Rad ^nme na dan, ^e ne D°do ukinili zapore na dovozni poti. htft w? " Nekateri Črniv- li, da bodo proti podpisnikom opozorilno pismo, v katerega na$pro!e!Í?tno najbolj vneti pogodbe, po kateri naj bi 31. je odvetnik Komunale zapiranja !ül_ n,a(ialjnjega odla- maja prenehali voziti odpadke sal: "Pozivam vas, da takoj Črni 10.000 mark :«'nive^·*)aí"íov na dePOIUJ' na Črnivec, vložili tožbo, še odstranite cestno zaporo, si livui" OH1*1 tUdi naJbo,J "ak' PreJ Pa Jin bodo na sPošto' cer bom poleg tožbe zarad na (jen .?aPoru dovozne poti vanje pogodbe ponovno opo Pismo 80 v torek PreJe,i zori,i-Hala n V kalerem j>h Komu-skode « arJa' da J'h bo zaradi zaradi je že za 10.000 murk CrJe na dan' če ne žap0re p u.raft ukinili cestne že v reJemniki pisma so Predstavniki blejske in radovljiške občine, javnega podjetja Komunala Radovljica in krajevne skupnosti Brezje so se v torek do-'i v "adali •CUna,i' da bodo ob Poldne sestali v Radovljici, Pori i iS* VztraJanju P" za- da bi se dogovorili o možnosti ohtrideselin dneh a,i še tih nadalJnJega odlaganja odpre^? syoje hiše (in ostalo padkov na deponijo Črnivec. "skrají*11^' *e bo Komuna,a JakoD Langus, predsednik Uresni"? resne" grožnje tudi sveta KS Brezje, je sestanek rtostj B • ^ krajevni skup- zapustil, ko je po telefonu re*je so že napoveda- zvedel, da ga doma čaka ^aznovanja tudi v Naklem vam**Vak' Naklega bodo z več več priredit-|et -1 do konca junija zaznamovali 755-ICo kraja in 725-letnico naklanske fare. °boL ln,ce resda niso vseeno *J° se v Naklem sporen odločl»' za pester tev, J1 Paničnih priredi-Wr.fi pedala Mara Črni-Nakl0 plstlcnega društva b° že v xa od Prireditev 1996 l·l ,četrtek, 20. junija ?a póïL 0 dan odprtih vrat karSg6^kmetijsko mle- J- uri v nakelskem v Strahinju. •*uQlll hin" ?aslovoÏÏWÜ[e Prireditev z Uncem,m Naklanci Nak-LastODaii med katero bodo koristiPeVCi' Rlasbeniki- Tu glasbeniki, ,r>. mladi člani ní&e|a društva. V po gasil«?..*' *4. luniio ta,silskirr! a JUnlJa' bo pred [olklorS ímom stopila *°vega 2vskuPma s Prims- St' ,0n«,Za dan S 1 PravliaL JUn,Ja 1996, v°80n»eS h p°P°ldan ob > iPrSh 58rah ***** òt V Četrtek' 27' zo- bodo v domu kulture prikazali film o gradnji doma pred pol stoletja in diapozitive o gradnji avtomobilske ceste mimo Naklega. V nakelski šoli bodo 28. junija ob 19. uri odprli razstavo izdelkov obrtnikov in podjetnikov, kmečkih žena, turističnih delavcev in amaterskih umetnikov, ki bo na ogled še v soboto in nedeljo, ob 20. uri pa bo pred gasilskim domom koncert Pihalnega orkestra Tržič, pevskega zbora Dobrava iz Naklega in gostov. V soboto, 29. junija, se bo začel prodajni sejem na stojnicah, dogajanja pa bodo popestrila tudi Športna tekmovanja, gasilska vaja in nastop kinologov na igrišču pod Štucljem. Nedeljo, 30. junija, bo ob 16. uri polepšal sprevod z narodnimi nošami po Naklem, uro pozneje pa se bo začel "Naklanski s'men". S. Saje poleg motenja posesti, ki vložena, vložil še tožbo za škodo, ki jo s tem povzročate moji stranki. Tožbo imam že pripravljeno za znesek 10.000 DEM za vsak dan, ko bo zapora trajala. Pridržal pa si bom pravico, da zahtevek Še razširim, Če bo zapora trajala dalj časa, saj se bodo s tem pojavile nove škode (bolezni, gospodarska škoda v turizmu in industriji). Tožbe bodo uperjene direktno zoper vas osebno, kar bo pomenilo, da bo v primeru vztrajanja na blokadi ogroženo vaše osebno premoženje, bremenili pa vas bodo tudi znatni pravdni stroški. Prosim vas, da to opozorilo vzamete skrajno resno. Če v roku 24 ur ne bom prejel obvestila, da ste zaporo prekinili, bo tožba vložena. Moja stranka je doslej ravnala zelo korektno in tudi od vas pričakujem, da se za dosego svojih ciljev ne boste posluževali protipravnih metod." Na Črnivcu zatrjujejo, da že od ponedeljka dopoldne dalje na deponiji ni nobene zapore več in da tovornjaki Komunale lahko normalno vozijo smeti. Krajevna skupnost Brezje je že prejšnji teden urbanističnemu inšpektorju prijavila tri "sporne" gradnje na deponiji, in sicer gradnjo začasne dovozne poti, nove gozdne poti na območju požarnega varnostnega pasu in odtočno kanalizacijo izcednih voda. C. Z. Tržič, 14. junija - Na prizorišču Tržiških poletnih prireditev stoji baročna cerkev sv. Jožefa, ki letos dobiva novo podobo. Tržiška župnija se je namreč lotila prenovitve, med katero so najprej zamenjali kritino na strehi, sedaj pa je na vrsti izdelava fasade. Kot je obljubilo občinsko vodstvo, bo občina podarila nove klopi za cerkev, saj nekatere prireditve potekajo tudi v njej. Grič pri sv. Jožefu s starodavno cerkvijo pa ni zanimiv za obisk le med prireditvami, ampak je kratek vzpon nad mesto vreden truda tako zaradi zanimivega razgleda na okolico kot zaradi morebitnega ogleda sakralne znamenitosti. • S. Saje Clnska n r\ ^ pomoč za proslavo ob občinskem prazniku ^inkasta pot do borčevskih tisočakov da je prošnja poniževanje za borce in svetnike. "Župan ima toliko pooblastil, da lahko odloči sam. uPan ni Pr°No "amri°geI sam odločiti o 300.000 tolarjih, ampak je borce s lUíqyMj "enarno pomoč napotil na občinski svet. víyPnÍka Prazn^k»ad0V,jiški občini imaJ° <še vedno> dva °b|Pt Va|ikarievp 5. avgusta, ob obletnici ustano- fo^^Wv«^t„ïalOM^ta dru8e8a 1L decembra, ob a,n° enaknv? 1 na T°maza Linharta. Praznika sta vsaj oČesodimokOVredna'VpraksiPa... Z??,so°moral,m''k°uko Jiškega žuPana Vladimirja <*n ^vljiški borcrenh0" Černeta ?a„da lahk„ prazn'ku, bi ÏS» da°jcce° rekli S d, ''awvzcricn Praznik 5djS nc hi drugi. A oS|a?k Polil C„,Zf ncsl° »a fc°ru!P.Radovlji„OB ob- 4r)a da bodo ob 5. avgustu pripravili ob Partizanskem domu na VodiŠki planini proslavo, s katero bodo proslavili občinski praznik ter 55-letnico ustanovitve OF slovenskega naroda in Cankarjevega bataljona. Župan je sicer z naklonjenostjo sprejel njihove načrte, a ko so ga zaprosili za denarno podporo, jih je napotil na občinski svet. Ko je svet pred kratkim razpravljal o borčevski prošnji, je eden od svetnikov predlagal umik točke z dnevnega reda, češ Verjetno je doslej že večkrat podpisal račun z večjim zneskom, kot je 300.000 tolarjev, pa o tem ni spraševal občinskega sveta," je bil prepričljiv svetnik. Ostali svetniki so soglašali s predlogom svojega kolega, borčevsko prošnjo umaknili z dnevnega reda, a da borci le ne bi ostali brez denarne pomoči, so pri sklepanju o letošnjem občinskem proračunu podprli dopolnilo, s katerim so županu "odvzeli" 300.000 tolarjev pri sredstvih za njegova pokroviteljstva nad prireditvami in jih namenili borčevski organizaciji. • CZ. Stoletnica turističnega društva Radovljica - Turistično društvo Radovljica praznuje letos stoletnico obstoja in delovanja. Jubilej bo proslavilo z različnimi prireditvami. V nedeljo zvečer (ob 19. uri) bodo v avli občine Radovljica odprli razstavo, na kateri bodo predstavili prva društvena pravila iz 1896. leta, razglednice, prospekte, cenike in vse drugo, kar prikazuje razvoj društva od začetkov do danes. Osrednja prireditev bo v soboto, 22. junija, na Linhartovem trgu v Radovljici. Postavili bodo stojnice s ponudbo etnoloških spominkov, predstavili videokaseto o Radovljici, popestrili program l gledališko predstavo Županova Micka, nastopila bosta Kranjski dixieland ansambel in folklorna skupina, pripravljajo tudi modno revijo. V nedeljo, 23. junija, bo na Linhartovem trgu še veselica. CZ. ZRCALCE, ZRCALCE Tudi o ravnatelju šole naj odloča občina? Cerkljanski župan ima vselej veliko povedati o centralizaciji oblasti, namesto da bi o za občino pomembnih stvareh odločali v občini. Ta tema je spet prišla na površje na zadnji seji občinskega sveta, ko so svetniki prispevali mnenje k imenovanju ravnatelja tamkajšnje osnovne Šole. Občina pri tem namreč nima večje moči, saj navsezadnje ravnatelja imenuje minister Gaber. Vseeno pa so o obeh kandidatih, dosedanjem ravnatelju Jerneju Zajcu in njegovem tekmecu Jožefu Močniku, izglasovali svoje. Tehtnica se je pri tajnem glasovanju za dva glasova nagnila na Zajčevo stran, kar pa pri končni odločitvi tako ali tako ni imelo večje teže. Jernej Zaje je zdaj že imenovan za ravnatelja, o čemer so se povsem samostojno odločile šolske oblasti. Če pa bi veljalo županovo prepričanje, naj ga imenuje občina, očitno ne bi bilo dosti drugače. Kuj se torej pritožujejo nad centralizacijo, če je občinska oblast tudi na šolskem področju povsem uglašena z državno? Spodbudna županova obljuba Duplje - Vas z 270 hišami in 1010 prebivalci, ki letos praznuje 750-letnico prve omembe v pisnih virih, ima vrsto zanimivih znamenitosti, so se pohvalili ponosni Dupljami na nedavni tiskovni konferenci o prazničnih prireditvah. Zvedave novinarje pa je zanimalo tudi tisto, česar nimajo. Že dolgo je namreč znano, da je vaško pokopališče postalo pretesno, zato bi ga bilo potrebno razširiti. Glede uresničitve te potrebe so izrekli nemalo besed že v krajevni skupnosti, zadnje leto pa jim je priskočilo na pomoč tudi vodstvo nakelske občine. Kot je povedal župan Ivan Štular, dogovori z lastnikom zemljišča na severni strani pokopališča o prodaji ali zamenjavi zemlje niso bili uspešni, zato pa upajo, da bo več sreče pri sporazumevanju z župnikom o zemlji na južni strani. Večno optimistično razpoloženi župan je Dupljancem izrekel obete, da jim bo že med praznovanjem lahko oznanil novico o širitvi pokopališča. No, če se bo to res zgodilo, bodo krajani Dupelj lahko spet umirali vsaj do 800-letnice kraja! Pet reševalnih terenskih vozil za GRS Uspeh reševalne akcije je odvisen od hitrosti reševanja Lesce, 14. junija - Minister za obrambo Jelko Kacin je slovenski Gorski reševalni službi predal še zadnjih pet reševalnih terenskih vozil znamke Nissan Terano. Vozila, cena posameznega je skoraj štiri milijone tolarjev, bodo poslej uporabljali tudi gorski reševalci iz Rateč - Planice, Jezerskega, Jesenic, Radovjice in Ljubljane. Kot je povedal Danilo Škerbinek, načelnik GRS Slovenije, so prva od skupaj štirinajstih sodobnih reševalnih terenskih vozil dobili pred dvema letoma gorski reševalci v Bohinju in Mojstrani. Do tedaj so v te tako, da je na vožnji proti ponesrečencu v kabini prostora za sedem reševalcev, oprema za dajanje kisika in infuzije, pa radijska postaja za popolno komunikacijo. Na strehi je velik prtljažnik, ter sirena in utripajoča luč namene uporabljali predvsem stara, odpisana vozila policije. Ker pa je hitrost transporta ponesrečenca do bolniške oskrbe ena od temeljnih zahtev njihovega dela, so tudi do petindvajset let stara vozila predstavljala veliko oviro. "Za vrsto vozil smo se odločili skupaj s strokovnjaki s tega področja, tudi finančni vidik ni bil nepomemben. Pripravili smo kriterije, po katerih so gorske reševalne službe dobivale nova vozila in izkušnje zadnjih dveh let kažejo, da igra lastno kvalitetno transportno sredstvo zelo veliko vlogo pri reševanju ponesrečencev v gorah." Vozila so opremljena za vožnjo med običajnim prometom. V vozilu, kamor na so na poti proti bolnišnici nameščena nosila, je tudi nahrbtnik z zdravniško opremo, tako da je mogoče v vozilu opravljati tudi manjše posege.« In ne nazadnje, nova vozila omogočajo hitrejši dostop na zahtevnejše predele, kar v veliki olajša tudi pregledovanje terena. Merilo kvalitetne reševalne akcije je, kot pravi Danilo Skcrbinek, čas med klicem na pomoč, prihodom do mesta nesreče in predajo ponesrečenca zdravniški negi." Podatki naših raziskav kažejo, da se je prav ta čas v preteklih desetih letih skrajšal kar za dve tretjini." • M.A., foto: Tina Doki REPORTAŽA 50 let slovenskih upokojenskih društev Upokojensko srečanje pod Poncami Ob 50-letnici slovenskih upokojenskih društev je bilo jubilejno srečanje pod Poncami. Okoli 17 tisoč upokojencev se je v Planico pripeljalo z več kot 300 avtobusi. Častna plaketa Milanu Kučanu, ki je bil tudi slavnostni govornik. prvo častno plaketo njihove organ1' zacije, ki letos slavi 50 let obstoja^ Predsednik Milan Kučan se je z Rateče, 13. junija - V sredo dopoldne se je v Planici, prelepi dolini pod Poncami, zbralo - po ocenah organizatorjev - od 17 do 18 tisoč slovenskih upokojencev, ki so slovenska vlada občutno zmanjšuje pravice upokojencev. Vinko Gobec je upokojence tudi pozval, naj se množično udeležijo volitev in volijo "prave" . Tiste stranke, ki se prišli iz vseh krajev Slovenije. Ob zavzemajo za pravice upokojencev 50-letnici organizacije Zveze društev Slovenije so letošnje srečanje vseh slovenskih upokojencev organizirala upokojenska društva iz kranjskogorske občine: društvo upokojencev iz Kranjske Gore, Mojstrane in Rateč. Na srečanje se je prijavilo 16 tisoč upokojencev, ki so se v dolino pod Poncami pripeljali z več kot 300 avtobusi. Organizatorji so postavili več velikih šotorov, pod katerimi so tisoči in tisoči iskali senco v soparni vročini, ki ni prizanesla niti alpskemu svetu pod Poncami. Najprej je spregovoril predsednik Zveze društev upokojencev Vinko Gobec, ki je med drugim dejal, daje bilo leta 1947 včlanjenih v zvezo upokojencev 19 tisoč članov, danes jih pa je že več kot 400 tisoč. Po besedah Vinka Gobca se upokojenska problematika kaže predvsem v nezadostni in pomanjkljivi zdravstveni in socialni zaščiti, saj in tiste, ki zahtevajo, da morajo biti upokojenci v središču dogajanju in ne na robu družbe. Največ aplavza in največ odobravanja pa je požel slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je tisočim upokojencem najprej čestital za njihov jubilej, nato pa se jim je zahvalil za vse, kar so storili v preteklih letih za skupno dobro. Poudaril je, da ni prav, da je za pokojninsko in invalidsko blagajno premalo sredstev, in da to čutijo tudi upokojenci, ki so vlagali v pokojninske sklade v dobri veri, da nekoč ne bodo podpiranci in reveži. Upokojenci so pričakovali, da bo država dober gospodar, vendar so se po besedah Milana Kučana ta pričakovanja izjalovila. Predsednik Republike je tudi poudaril, da je vsekakor najtežje mladim, ki ščejo svojo prvo zaposlitev. Spomnil je tudi na nedavni protest upokojencev, ki je bil po njegovem mnenju Milan Kučan - med upokojenci vedno zaželen gost... prostest zaradi življenjske prizade- župan Jože Kotnik. Predsednik tosti in omajanega zaupanja v Zveze društev upokojencev Slove- državo. Upokojence pod Poncami nije je na srečanju izročil predsed- je pozdravil tudi kranjskogorski niku države Milanu Kučanu tudi plaketo na svojevrsten način zahya' hI, češ, da jo sprejema kot vstopnic0 v upokojenske vrste. Pod Ponce s° se potrudili tudi nekateri naš' politiki: Zmago Jelinčič, Danic3 Simčič, Marjan Podobnik... Vzdušje pod Poncami je bil° kljub hudi vročini - izjemna Opoldne so začele pihati osveŽU' joče sape, nebo so prekrili oblak1' tako, da so tisoči lahko vzdržali na prireditvenem prostoru. Ali P°. šotorom ali na prostem - povsCr pa so gostinci poskrbeli za počen' jedačo in pijačo, amatersko gle^3' lišče Tone Čufar z Jesenic prijetni program, zapeli so združen1 pevski upokojenski zbori. Najbolj oddaljeni udeleženci sre* čanja upokojencev so po drugi &\ začeli odhajati, nekateri so se zbral pri maši v Tamarju. Bilo je prijetnOj azna veselo, razigrano - srečali so se pogovorili. Planica je bila prija ^ gostiteljica tisočih upokojencev, so prišli na letošnje, jubilejno ' čanje... • D. Sedej sre- v Ce te bo kdo kamenjal, mu daj kruha Vlastja Simončič je eden izmed začetnikov naše novinarske, gledališke in eksperimentalne fotografije. Obenem pa sodi med najbolj prizadevne fotografske pedagoge. Muzej novejše zgodovine v Ljubljani hrani več kot 2400 reportaž s 70000 posnetki, okrog 50000 posnetkov pa je podaril Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju. Bil je prvi, ki se je posvečal medicinsko-dokumentarni fotografiji. Od leta 1955 predava tudi v tujini. Največji uspeh je doživela njegova brošura z naslovom OTROŠKO FOTOGRAFIRANJE BREZ KAMERE, ki je izšla v nemškem in angleškem jeziku. Ob njegovi 85-letnici so mu predstavniki FIAPA (Federation internatio-nale de 1'art photographigue) iz Ženeve prinesli najvišje možno priznanje s področja umetnostne fotografije. Kdor slučajno ali pomotoma zaide v Mihevk pri Gorenji vasi, obstane pred mostičkom in se začne začudeno ozirati proti hišici, ki se skriva za drevjem. Kot bi prišel v neki povsem drug, čaroben svet. Oglašajo se ptice, s katerimi se Vlastja pogovarja, ko jih hrani. Mir in Čarobnost prevzameta vsakega, ki vstopi v Vlastjev svet, mu stisne roko in se prepusti njegovemu pripovedovanju. Kajti Vlastja zna na svoj mirni in tihi način razgrniti številne poti, po katerih je hodil skozi življenje. Ker ni bil zmerja samo fotograf in umetnik. Bil je tudi človek, ki se je srečeval s smrtjo, se z njo rokoval in sklepal kompromise. "Odraščal sem v Bohinju. Dostikrat se spompim, da mi je rekla mama, ti trma trmasta, jaz pa sem ji odvrnil, naj se nikar ne pritožuje, ker sem njen sin. Vse življenje sem vedel, kaj je prav in kaj ne. Tudi ded mi je nekoč položil na srce: fant, pošten bod', pa se nobenega ne boj, in če te bo kdo kamenjal, mu daj kruha. Že kot majhen fantič sem se navduševal za bane. ." Kje ste nadaljevali šolanje? "Najprej sem kandidiral na slikarski akademiji v Beogradu. Vendar nisem bil dovolj iznajdljiv. Prošnji sem "pozabil" priložiti modro kuverto, zato sem bil zavrnjen. Strt in razočaran se že nameravam vrniti domov, ko srečam znanca, ki me pregovori, da se vpiševa na vojno akademijo. Uniformo sem potem nosil vse do leta 1941, ko sem jo v Novem mestu demonstrativno slekel in vrgel v Krko. Tedaj sem se tudi zaklel, da nikoli, res nikoli več ne bom vojak." V tistih dneh ste se prvič srečali s smrtjo? "V Novem mestu sem doživel vojni krst. Začelo se je bombardiranje, vse naokrog so kosili rafali. Tekel sem, kolikor sem imel moči. Nenadoma je tik zraven mene pošastno zabobnelo, sesula se je opeka in omet. Kot v sanjah sem zagledal belo gospo, ki mi je rekla: tokrat naj ti bo, toda vedi, midva se bova še pogosto srečevala..." Potemtakem so bila vojna leta težka in kruta? "Zame se je začela ilegala. Nadel sem si drugo ime - Mirko Coklič. Nekaj časa sem preživel na Dolenjskem pri znanem slikarju Ferdu Veselu, dokler me ne aretirajo Italijani. Iz drvečega avtomobila sem jim poskušal uiti, vendar mi ni uspelo. Neki vojak me potolče s puškinim kopitom. Posledice so bile pošastne: zdravniki so pozneje ugotovili, da bom ostal hrom. Toda nisem se dal. Trmasto sem vztrajal in posku- šal hoditi, dokler mi ni uspelo. Nenadoma sem se znašel v novi nevarnosti. Zaradi Kardeljevega ukaza mi je grozilo, da me bodo likvidirali lastni ljudje. Ni mi kazalo drugega, kot da sem zbežal v Trst..." Vam je še kaj ostalo v spominu? "Nikoli ne bom pozabil trenutkov, ko sem videl bingljati Musollinija. Bilo je grozljivo! Ogromne množice so se zgrinjale in pljuvale po njem. Spominjam se neke žene, ki je dvignila pištolo in izstrelila vanj pet nabojev. Za vsakega izmed sinov enega. Bilo je noro. Narod ni več mogel krotiti svojih čustev, in če bi le mogli, bi ga raztrgali na koščke." Prišla pa je svoboda... "Ne vem, če bi temu lahko tako rekel. Takrat nisem vedel, kaj me čaka. Ko sem okreval, so me zaposlili na Ambasadi v Rimu, kjer sem vodil Urad za repatriacijo. Srečen sem bil, ker sem številnim Jugoslovanom pomagal, da so se vrnili v domovino. Dokler mi ni neki angleški narednik prišepnil, naj tega ne počnem več. Ker tam čez vse postrelijo.. Bil sem zgrožen in prizadet. Nisem mogel verjeti. V domovino sem se vrnil na avionu, ki je prevažal bencin. Imel sem tudi resne težave s srcem. Toda ko so me na Ozni v Beogradu vprašali, ali bi bil pripravljen Še naprej ostati v vojaški službi, sem odklonil. In to me je stalo 45 let šikaniranj.. Fotografija je postala vaša stalna spremljevalka? "Že leta 1946 je revija Tovariš objavila mojo prvo reportažo o amaterskem gledališču. Toda odločil sem se, da se raje umaknem. Za medicinsko fakulteto sem posnel prvi medicinski film. Menda sem edini na svetu, ki je posnel več kot 74 tovrstnih filmov. Za moje fotografije so se začele vrstiti nagrade, ki so prihajale z vsega sveta. Prva nagrada za fotografijo Mladi letalci pa je prišla iz Londona." Potem ga je fotografija zasvojila za vse življenje. • M.M. Primer Miroslave Gros s C. 1. avgusta v Kranju Na licitacijo za občinsko stanovanje? Miroslava Gros, ki se ji izteka najemna pogodba za občinsko neprofitno stanovanje, na kranjski občini dobiva "čudne4 odgovore. spet srečala z županovim p«niočnik0|Jj Mojo prošnjo je sprejel, spet pa m}e^ vedeti, da ne morem kar večno ostati v ^ stanovanju, da se moram P°">r'Saí'vjnfl drugo, ko ga bom spraznila, ga bo ooc ^ prodala na licitaciji, denar pa da bo še nakup novih socialnih stanovanj." Miroslava Gros pravi, da je ^ ^ zvedeti, kakšni so pogoji in cena nJ ga" stanovanja, saj bi ga bila po P°& L kakršne je občina določila 27 uvod omenjenim najemnikom (30-odstotm V ■ log, ostalo kredit na petnajst let po ^f11^ obrestni meri plus štiri odstotke) tudi s pripravljena odkupiti, če ne bi šlo ^V^o "Nisem socialni problem, ne pa *u .^go premožna, da bi lahko na trgu kupil* o ^ stanovanje. No, za prodajne pogoje ^ zvedela nič konkretnega, očitno "^jni ostane drugega, kot da se vendarle og^ ^ Kranj, 14. junija - Ko je Peter Orehar, prejšnji predsednik kranjske vlade, kot svetnik na predzadnji seji sveta mestne občine Kranj župana Vitomirja Grosa pobaral (šlo je za nameravano prodajo 27 občinskih stanovanj), kakšna je sploh njegova "stanovanjska politika", ni dobil konkretnega odgovora. No, svetniki so tedaj 27 najemnikov občinskih stanovanj sicer rešili pred izselitvijo (kdor hoče in more, stanovanje lahko odkupi, drugi smejo ostati v njih), o kranjski stanovanjski politiki pa se sprašuje tudi Miroslava Gros s C. 1. avgusta v Kranju. Zakaj? "Leta 1991. sem se ločila ter začela iskati stanovanje zase in za otroka šolarja, saj smo prej živeli v taščini hiši. Na Centru za socialno delo v Kranju so nam pomagali, junija naslednje leto sem dobila ključe občinskega neprofitnega stanovanja na C. 1. avgusta, namenjeno za t.i. nujne primere. Stanovanje je enosobno, veliko nekaj manj kot 40 kv. metrov. Najemna pogodba je bila sklenjena za določen čas, in sicer za dve leti, po dveh letih so mi jo podaljšali. Spet za dve leti. Ta mesec so se iztekla tudi ta," pripoveduje Miroslava Gros, sicer zaposlena v Iskri Emeco. Miroslava je spet napisala prošnjo za podaljšanje najemne pogodbe, približno hkrati pa dobila povabilo iz Centra za socialno delo, naj se oglasi. Tam so ji povedali, da na zahtevo občine potrebujejo nekatere podatke, predvsem o socialnem statusu njene tričlanske družine, ter ji rahlo nakazali, naj razmišlja o morebitnem odkupu stanovanja. "Več mi niso znali povedati, sama pa sem šele po tem pogovoru začela spraševati naprej. Šla sem na občino k županovemu pomočniku Francu Goloreju. Rekel mi je, naj povem svoje pogoje za odkup stanovanja, ker da občina namerava stanovanje prodati na licitaciji, kjer bo zmagal tisti, ki bo ponudil več. To me je povsem zmedlo. Oglasila sem se pri socialni delavki v podjetju, ta se je povezala s Centrom za socialno delo, vendar tam niso vedeli nič več. Svetovali so mi, naj grem na pogovor k županu Grosu ter oddani prošnjo za podaljšanje najemne pogodbe. Z Dompla-na so me napotili na občino, tako sem se pri županu Grosu, mogoče m' $o povedal kaj več. Upam, da bom Pr,s njega Najemna pogodba Miroslavi Gros re -no dovoljuje omejeno bivanje v občins ^ stanovanju, vendar pa tudi določa, "a „ji najemnica v primeru prodaje stanov ^ predkupno pravico po določilih stan°'Veeg3 kega zakona. To pa je povsem nekaj dru? $ od "obljubljene" licitacije, na kate ^ prejkone ostala praznih rok, pa tua tržne cene stanovanja. jati Da kranjski župan poskuša Pr ^ občinska stanovanja, kupnine zaflJ no-nameniti za nakup novih socialnih namenili za nanup nuvni awv j. aflieil vanj, je razumljiva in gotovo tudi p poteza, saj se je mnogim naJer\,:ainip' občinskih neprofitnih (in tudi ^^njl' poteza, saj se je mnogim najem občinskih neprofitnih (in tudi s< stanovanj socialni status z leti $fT ^fi] Kdor torej zmore, naj bi sta n j odkupil, da bo občina lahko Pj\jnier6' novih za nove resnično socialne p ^ ^ Dejstvo pa je, da vseh najemnikov ^ ^ meriti z enakim metrom in jih - ne ~oStav'" njihove premoženjske /možnosti - P pred zid, češ, kupi ali spokaj, ^otforii»^e prakticira v občinski upravi. aIjOvJ svetnika Oreharja, kakšna je zj*f stanovanjska politika, je umestno. • H. Jelovčan torej Ml h, bil ob en od tu, ak na elf Ije H pri lj. 1 Živ la, koi sjc sta sti5 ni. se ne Ml *Ui 8o na ste sm uk ecj: vo ZANIMIVOSTI Prva povojna generacija maturantov je slavila Gaudeamus po petih desetletjih Celimo se mladosti... je po petdesetih letih spet zazvenelo iz nekaj manj kot tridesetih grl prvih povojnih maturantov kranjske gimnazije. •»rani i a ____ so J'*4, Junija - Petdesetletnico Pra/rf antJe iz ,et 1945 in 1946 ,StražrU V 8°sti,ni Benedik v mi |e^u' kJer so imeli pred mnogi-Gener ..tud' svojo prvo valeto. ni j ac,J° je zaznamoval neizpros-mati,,S' vendar so se nekdanji boli . n-Je k,Jub sivim glavam in deseti |1'rJcnemu koraku kot Pred seb0; |i vendarle prepoznali med Vsakih JD0'J zvesti namreč na sP°min Pet let prihajajo osvežit 2e|0 ob118 ob'etnico, na letošnjo povabir pa 80 Prireditelji ante !' £rav vse se živeče matur- mat ki s« le*« 1945 popravljali kot "tečajniki". hodilo -JI0 ,.nas Je v 8> gimnaziJ° l945/46 Jakov in v šolskem letu Saturn "Sm° °Pravin tucn redno in pet' ^ta povedala Igor Slavec levji def ^ n'kar' k> sta opravila tletnjpp P" organizaciji petdese-bil De mature. "Naš razrednik je ostalih tesor Anton Opeka, od P°Učev ?rofesorJev, ki so nas tedaj Anton p"'.?3 so živi ,e še triJe- To so Marijan °(lenec ter zakonca Sonja in Matura nt er^e- Iz naše generacije sorjey j * J? zrasla množica profe-m° tul? Jev' zdravnikov, ima-*nanostl 1 duhovnika, doktorje a|(adem\nekateri so dosegli tudi sam i2 p e nas|ove. Menda ima en generacije narejeno le gim- Spominske fotografije s petdesetletnice prve povojne mature je naš fotoreporter še tople razdelil med udeležence. nazijo, vsi ostali smo segli višje... Maturo smo prvo leto po vojni opravljali iz štirih predmetov, slovenskega jezika, matematike, zgodovine in zemljepisa. Maturantskega plesa ni bilo, na "maturants- ki izlet" pa smo šli samo do Pševa." Čeprav je vojna zaznamovala njihovo mladost, so spomini nanjo lepi, o čemer priča tudi spominska knjiga iz leta 1946, ki jo maturantje prinesejo na obletnico mature vsakič, ko se srečajo. Tudi ob letošnji okrogli obletnici, ki se je je udeležilo 28 nekdanjih maturantov, so vanjo zapisali svoje misli in vtise. Ko so se še zbirali, ponovno prepoznavali, se rokovali in obujali skupne spomine, so bili prepričani, da ne znajo več zapeti maturantske \ himne, da so že pozabili besedilo v latinščini, ki so se je tedaj učili kot obvezni predmet. Ko pa so sedli za | mizo, je na spodbudo kolegov s kranjske televizije Gaudeamus igi-tur spontano zazvenel iz nekaj manj kot tridesetih grl. Res so bili glasovi \ zrelejši kot toliko desetletij nazaj, f melodijo in besedilo pa so čisto \ pravilno ujeli. Ljudje, ki so v sredo pri Benediku | v Stražišču obudili spomin na maturo pred petimi desetletji, so bili tedaj še nepopisani listi z dolgo in j obetov polno prihodnostjo. Danes I so sedemdesetletniki, od katerih vsak po svoje izpolnjuje svoj list v knjigi življenja. O tem je vrstnikom j pred slavnostnim kosilom govoril i akademik prof. dr. Boris Paternu. Pa ne le o starosti (vrstnikom je \ zaželel čim znosnejše staranje), j temveč zlasti o uspehih, ki jih je \ generacija doživela v življenju, saj je j prve povojne maturante s kranjske f gimnazije najti na številnih področ-jih. Akademik prof, dr. Boris Pater-nu je prepričan, da je vir moči, s katero so si prislužili življenjske uspehe, v trdih vojnih preizkušnjah. Vojna je bila zanje prvi zrelostni | izpit. • D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik 82-letni Albini Kokalj bodo napeljali vodo in elektriko Na Mlaki so dobri sosedje s°sedov je, ki jim ni vseeno, kako živi bližnji. Namesto za Slovence tako značilne sosedske nevoščljivosti, so se odločili za pomoč. S nad S> PrÏÏden in Pohvale :>ske«a' 8 2adnJi seJi ortJav«s^rtaobčine Gor-luHSVei»iik^ane'koJe eden k?°Ca n Predlagal, da 5g Prebil prisPeva k 82a,Icev M,ake, da leí!'i«jò v"'^ sovaščanki &h ■ h,so a*2 vodo in -?j^CavJ\°,aíSaJ° živ K ?e ODČina D°lj simbolični -jonk-v sn,o Kona;jb,scemo. li ?evek, *uT* sinM>oiičn 1 aanePrA "KalJ.je prvi vtis ^VÍJ&,«a, tako n?'' §e nLSkofJeloško ognjena, Si Ugasli \hJev hlev, kjer edi> s i* blnp, ki se fdin0 *:* kravo za r°mred>- Nad sopis se 11 jo kot Pogo-bila bila zdoma, saj je delala v Topolščici ter dekliškem domu v Tržiču. Na tiste čase ima lepe spomine, ko pa je mati zbolela in pri njenih 25 letih umrla, so jo poklicali mleka nc porabi sama, ga nekaj vzamejo tudi sosedje, ki pa ji precej pomagajo, zlasti pri košnji in spravilu. Za prizadevanja vaščanov, da dobi elektriko in vodo ve, lorumeni trak, s kakršnim so nedavno pozdravljali papeža na obisku v Sloveniji, jo povprašamo, ali ga je šla pozdraviti, nam pove, da je gledala obisk svetega očeta domov. Poslej je skrbela za vendar jo je vsega tega kar pri sosedih le na televiziji. očeta, brata in sestro (ki je bila duševno prizadeta). Z leti so se počasi eden za drugim poslavljali, in ko je lani jeseni umrl brat, je ostala pri 82 letih sama. Dobi nekaj zelo skromne pokojnine, socialna ji vsak mesec kupi nekaj živeža, nekaj pa pridela tudi doma. Ker vsega malo strah. Skrbi jo zlasti elektrika, saj se boji, da ne bi se v stari bajti kaj vnelo. Predvsem pa je zelo očitno, da se z osamljenostjo, ki jo je doletela, še ni sprijaznila. Sicer pravi, da jo vsak dan pridejo pogledati, prinesejo kaj za pod zob. Ko na razpelu v kotu opazimo be- Kar nekako žarečih oči doda, da je bilo to prelepo. Pri 82 letih težav z zdravjem nima nobenih, in upa, kljub včasih zaradi osamljenosti z malo manj volje do življenja, da bo še dolgo tako. Tej volji bo sosedska pomoč zagotovo kar precej prispevala. • Š. Žargi iceJ ïr Le in vode v Mlaki vodi Anton ln^deiSorodstvu v ■ istemu PrHmku z Albino le v Veljal ^dnr'J(:KPa na?hn\\n,električni kabel iz vasi do hiše> s°ČQk0vredračl'ni 7fl Hektro Kranj napravili priključek. unai a naPeliavi sicer presegajo 400 Ji ]°' da se bo z udarniškim delom in P,nsPev°ki lend^ todal,kI°bčk • "«/o » uc'ne, ray,.\J e Do z udarniškim delom in Í °bčinaPr^ ^?eZT% Elektro Kraw' vse ^orenja V„J }„.e v uvodu smo omenili, da se T^SodS*; p°ljane odločila^rispevaVlOO pnosti Javorje in novi poti, tudi ' je Albino Kokalj pred nekaj omoč pa so in Območni Že "v " KrndUpan,Joie Bogataj, pomoč pa so lektrikn* RdečegaJlVnt pnosti Javorje h re,eCuV^o£ *7i» j' Škofji Loki K ,. Cne* P°SovaUrjnJ % godali tudi telefon, saj so se na se to dalo napraviti nekoliko je bil odločen Anton Kokalj! posebno navdušena, vendar, ko ji razložimo, da je le prav, da se sliši, kako ji nameravajo pomagati, le popusti. Napotiva se v hišo od zadaj, skozi pravo črno kuhinjo v hišo, vse je sicer zelo skromno, vendar pospravljeno in urejeno. Na komaj nekaj več kot hektarju veliki domačiji je bilo nekoč ob očetu in materi kar osem otrok, zato je bilo potrebno že zgodaj na delo drugam. Pri hiši so včasih imeli tri govedi, nekaj njiv za najnujnejše, sicer pa so kosili. Albina je kot dekle S Pivovarno Union, Mesarijo Arvaj in Gorenjskim glasom Vabljeni na Veliki Klele ali na Koroško! Jutri, v soboto, 15. junija, bo pravi gorenjski Glasov izlet z Gorenjskim muzejem in Gorenjskim glasom. Izletniška ka Bi :eie rajža:Kranj - Radovljica ■ Bohinjska Bistrica z ogledom dela kulturne dediščine Bohinja, s Zoisovo kavko, Vodnikovim gosposkim kosilom, pokušino sirov. Ce za jutri še niste odločeni, kam • potem nas lahko danes (v petek) do 15. ure pokličete na 064/223 - 444 ali 223 • 111 in vam bomo povedali, kje in kdaj se dobimo. Ker prejšnji četrtek nismo zmogli ustreči vsem, ki bi se z vodičem Francem Šenkom in Gorenjskim glasom leleli povzpeti na 2571 m pod Veliki Klek, bo "tja gor" izlet na praznični torek, 25. junija, na dan driavnosti. Potek izleta: zjutraj ob 5.20 uri iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico, Jesenice, v Avstrijo skozi Karavanški predor in po alpski cesti na Veliki Klek (ki je pod tem imenom skoraj neznan, zato velja pripisati GROSSGLOCKNER). Na Gorenjsko se bomo 25. junija vrnili pozno zvečer. Prispevek k stroškom izleta: 4.300.- tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane je cena tisoč tolarjev nitja! Za izlet bomo organizirali le en avtobus. Pojutrišnjem se začne ie druga polovica junija in skrajni čas je, da napovemo Glasov avtobusno - ladijski izlet prvo soboto v juliju (6. 7.) na avstrijsko Koroško z ogledom delčka kulturne dediščine Celovca, "sveta v malem" ob Vrbskem jezeru - Minimundusa, z ladjo po Vrbskem jezeru in z "zgodovinsko uro" v zibelki slovenskega krščanstva na Otoku. Nekaj časa bo tudi za nakupe - lahko te na Deteljici pri Trtiču, aliv Celovcu, ali v prostocarinski prodajalni Kompasa MTS na Ljubelju. Glasovi avtobusi bodo zjutraj odpeljali: iz Škofje Loke skozi Žabnico in Kranj; z Jesenic skozi Lesce, Radovljico in Kranj, zatem čez Ljubelj. Prispevek k stroškom izleta: 3.800.- SIT na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in drutinske člane samo 3.100.-tolaijev; naročnikom s plačano celoletno naročnino omogočamo še 400.- tolarjev nitjo ceno. Za najmlajše do 8 let zgolj 1.500.- SIT) za otroke od 8. do 15. leta 2.100.-SIT. Za vse, ki boste 6. julija na avstrijsko Koroško rajtali z Gorenjskim glasom, bomo pripravili dober sendvič za zajtrk in še velik bogato obloten Arvajev sendvič za popotnico; osveiilne pijače Pivovarne Union; vstopnico za Minimundus; ladijsko vozovnico in odlične klimatizirane lntegralove avtobuse. Vse dodatne informacije in prijave za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 -444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/223 -111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi motnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi leleli počakati Glasov avtobus! PIVOVARNA UNION (M^iM©MGLAS KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Miki Muster - strip in animirani film. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del likovne šole CKD. V kavarni Rekar razstavlja vitraže Lena Šajn. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenija in Dunaj. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo učenci osnovnih šol Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora. V kulturnem domu na Javorniku so na ogled risbe Marjana Židaneka. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavljata Bernarda Šalamon in Jelena Robič. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug. V Vili Bled je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike Bojan Bensa. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Božiča Radinovič. BLED - V hotelu Astoria je na ogled stalna razstava Fotokluba Triglavskega narodnega parka. Do 19. junija razstavlja fotografije Marko Pogačnik BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja Martin Avsenik ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja najnovejše slike akad. slikar Franc Novinc. V galeriji Loškega gradu so na ogled dela nastala na Mali Groharjevi koloniji. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Loškega gradu razstavljajo udeleženci Male Groharjeve kolonije Škofja Loka '96. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Jože Peternelj-Mausar slike na temo Motivi iz moje mladosti. V galeriji Fara razstavlja fotografije Benjamin Vrankar. Janez /Vpanrazstavlja fotozapise na temo Mladosti v Gostilni Lontrg, v avli gasilskega doma na Trati, v Nami - Foto Bobnar in na domačiji Par Gwolesn'k v Gorenji vasi. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije. RADOLSKO POLETJE Radovljica - Tudi letos se bo večina prireditev v okviru Radolškega poletja 1996 odvijala v radovljiški graščini. Tako bo danes, v petek, ob 20. uri že drugi koncert, na katerem bosta nastopila Ženski pevski zbor Lipa in Mešani komorni pevski zbor Hozana. Prireditve pa bodo tudi drugje. Jutri ob 20. uri bosta oba zbora nastopila tudi na Blejskem otoku. Naslednji teden bodo kar tri prireditve: v četrtek bo v graščinski avli koncert harmonikars-kega orkestra Glasbene šole Radovljica, v kampu Šobec pa bo koncert Godbe na pihala Lesce, v avli graščine pa bo letni koncert Moškega pevskega zbora Podnart. V Ribnem pa bodo nastopile lutkovne skupine - GM Jesenice, iz Italije in Mehike. Koncert Mešanega pevskega zbora A.T. Linhart in koncert Mešanega komornega zbora Hozana v nedeljo, 23. junija, sodi tudi v okvir praznovanja dneva državnosti. Junijske prireditve se bodo iztekle s koncertom Mešanega pevskega zbora Odmev Bled. Takrat bodo odprli tudi fotografsko razstavo v galeriji Pasaža. Nekatere prireditve bodo tudi med tednom kot na primer koncert v cerkvi na Otoku 24. junija, ko bosta nastopila Moški pevski zbor Kropa in Moški pevski zbor Koledva, v graščinski avli pa bo istega dne koncert Okteta LIP Bled. Radolško poletje se bo v juliju nadaljevalo s koncertom v Kropi, nastopom Trobilnega kvarteta Gallus v radovljiški graščini, lutkovnimi predstavami v okviru festivala Lutke brez meja, uprizoritvijo Županove Micke na Boh. Beli in v Srednji vasi, koncertom v Kropi - flavtist Bušič in pianistka Kovačičeva, koncertom trobentača Stanka Arnolda in orglavke Ljerke Očoč-Trkulin v radovljiški cerkvi, koncertom harfistke Mojce Zlobko v radovljiški graščini. Julijske prireditve bo sklenil Linhartov oder z uprizoritvijo Alenčice in kralja Matjaža ter fotografsko razstavo Radovljica z okolico. • L.M. Knjižne novosti V SLOVENŠČINI TUDI DRUGI DEL FAUSTA Ljubljana - Založba Mladinska knjiga je pretekli teden predstavila štiri nove knjižne izdaje iz zbirke Klasiki Kondorja: izbrane pesmi Daneta Zajca Kepa pepela in Josipa Murna Topol samujoč ter odlomke iz prvega in prvič v slovenščini tudi odlomke iz drugega dela Goethe-jevega Fausta. Prvi del Goethejeve dramske pesnitve vsebuje ponatis odlomkov iz leta 1808, ko je pod naslovom Faust, Eine Tragoedie izšel kot osmi zvezek avtorjevih zbranih del. Odlomki so vzeti iz prevoda Boža Voduška, ki je napisal tudi spremno besedo in opombe. Goethe je delo nadaljeval in ga dopolnil z drugim delom tragedije, natisnjenim leta 1932. Drugi del, ki ga je prevedla, izbrala ter povzela vsebino izpuščenih odlomkov Erika Vouk, izhaja v slovenščini prvič. Zanimivo spremno besedo k prevodu je napisala Irena Smide, dopolnjena je še z letnicami pomembnih dogodkov iz Goethejevega življenja in dela, zaznamki let, ki so temeljna pri šestdesetletnem nastajanju pesnitve o Faustu, legendarnem alkimistu, potujočem zdravniku, vedeževalcu in astrologu. Knjiga se zaključje s podatki o knjižnih objavah Goetheja pri nas in uprizoritvah Fausta na slovenskih odrih. Ker je zbirka klasiki Kondorja, nekakšna podzbirka Kondorja, namenjena predvsem ponatisom, jo je založba tokrat dopolnila še z dvema temeljnima zbirkama slovenske poezije izbrane pesmi Daneta Zajca pod naslovom Kepa Pepela (izbral, uredil in spremno besedo napisal Boris A. Novak), napisane v razponu petintridesetih let, so dopolnjene z natančno bibliografijo in dvema proznima odlomkoma. Pesmi Josipa Murna je izbral, uredil in napisal spremno besedo Dušan Pirjevec. Knjiga je zaokrožena z uvodnim esejem Ivana Prijatelja. • M.A. Stiska kranjskega knjižničarstva KAM S KNJIGAMI, KAM Z BRALCI Kranj - Če so pred več kot desetimi leti v študijskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj knjige zlagali po hodnikih ij1 ijj stopnicah, bi danes celo mislili, da prostorske stiske v tako veliki knjižnici sploh ne poznajo več, saj knjig ni več na hodn' Pa je ravno narobe. O.teh in drugih težavah Osrednje knjižnice Kranj je več v pogovoru povedal njen direktor Anatol * Kam pa Osrednja knjižnica Kranj, ki že vrsto let opozarja na svojo stisko s prostorom, sploh lahko še spravlja knjige. Menda jih vendar ne odpisujete bolj kot je potrebno? "Seveda ne. Zadnja leta smo predvsem v študijskem oddelku v Tavčarjevi ulici, kjer smo lani imeli kar 136.000 knjižnih enot, knjižnim policam dodali nove v višino, tja do stropa, saj drugam knjig ni mogoče več odlagati. Knjižni fond se povečuje vsako leto za okoli 10.000 enot, kar 5000 manj, kot je določeno s strokovnimi standardi, pa nam kljub temu na leto zmanjka za 200 tekočih metrov polic za knjige. Gre za znan problem, da ni dovolj denarja za toliko izvodov knjig, kot zahteva normativ in seveda potrebe bralcev. Po eni strani se sliši skoraj paradoksalno, da našo (in ne samo našo) stisko s prostorom pravzaprav olajšuje prav pomanjkanje denarja za nakup knjig. Stiska s prostorom je zadnje čase tolikšna, da smo prav ta teden sklenili določeno število knjig uskladiščiti tudi v depoju Osrednje knjižnice v Delavskem domu, kjer pa že spet zmanjkuje prostora. To seveda pomeni, da se za knjige, če so na drugih lokacijah, izposoja otežuje. Bralec bo zato iskano knjigo lahko dobil šele naslednji dan." Čas, potreben, da knjiga pride do bralca, se torej povečuje. To je danes, ko imate sicer sodobno računalniško opremo, komaj razumljivo. Za kakšen problem gre? "Medtem ko so bili drugi oddelki osrednje knjižnice pred desetimi in več leti adaptirani in celo povečani, pa je študijski oddelek že desetletja enak. No, stiska s prostorom je zdaj tudi v vseh teh pred leti preurejenih oddelkih znova postala problem, še posebej tam, kjer bralec lahko neposredno pride do polic, to je v obeh oddelkih v Delavskem domu. V študijskem oddelku pa si prostega dostopa do knjig v takih pogojih ne moremo niti zamisliti." Prepolna skladišča, pomanjkanje prostora za knjige, čakalna doba • ali niso to težave, ki jih tako pomembna knjižnica niti ne bi smela imeti. Je s tem kaj ogrožena matičnost knjižnice? "Na žalost je tako, da Osrednja knjižnica že desetletja čaka na ureditev svojega položaja; verjeli ali ne, formalno nikoli ni bila imenovana za matično knjižnico, le začasno. Že desetletja caplja za normativi, ki smo jih v Sloveniji glede prostora in vseh drugih pogojev, določili že v sedemdesetih in sprejeli v osemdesetih letih. S takimi pogoji dela, na leto izposodimo kar okoli 500.000 knjižnih enot, se stanje seveda Anatol Štern ne izboljšuje, bolj se bliža nekakšnemu kolapsu, v katerem se utegne znajti. Zmanjševanje možnosti izposoje knjig in drugih informacij zaradi zatrpanosti s knjižnim gradivom, vse večja preobremenjenost zaposlenih - to pa ni podoba knjižnice, kakršna bi na prelomu tisočletja vsekakor morala biti. Da ne govorim tudi o tem, kako bi morali ponujati tudi drugo gradivo, plošče, kasete, kar nekatere knjižnice pri nas že imajo, pri nas pa si v sedanjih razmerah kakšne glasbene sobe seveda niti ne predstavljamo. Te vrste sodobno bo moralo kar počakati, dokler ne bomo mogli v primernih {»rostorih in z ustreznim števi-om knjižničarjev to gradivo servisirati." Ali teh težave ne more zmanjšati niti računalniška oprema, s katero ste kot tudi vse knjižnice pri nas, kar dobro opremljeni? "Seveda ne. Tehnično smo kar dobro opremljeni, vključeni smo v vzajemni katalog, imamo računalniške osnove za celotno avtomatizirano podporo knjižničnega poslovanja. Po drugi strani pa imamo velike težave z vnašanjem gradiva v računalniško bazo: v zadnjih letih nam je uspelo vnesti približno dvajset odstotkov gradiva, kar pa je še premalo za uvedbo avto- Knjige, po katerih ni več povpraševanja ali pa so tudi sicer dotrajale, gredo v tako imenovani odpis, v skladišče v Delavskem domu. Lani je takšna usoda doletela okoli 3600 knjig, knjižnica pa ocenjuje, da je to veliko premalo glede na standard, možnosti in potrebe - odpis naj bi bil vsaj trikrat večji. Odpisana knjiga seveda še ni za odpad, pač pa so prav letos v mesecu knjige le te ponudili bralcem zastonj, še prej pa tudi ostalim gorenjskim knjižnicam. Podobne akcije, kot je bila ob svetovnem dnevu knjige, bodo ponavljali približno na tri mesece." ZBORNIK O JOSIPU ŽONTARJU Kranj - Po simpoziju o življenju in delu zgodovinarja dr. Josipa Žontarja februarja letos v Kranju je te dni izšel tudi zbornik referatov. Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Mestna občina Kranj sta založila zbornik, ki je izšel ob stoletnici rojstva dr. Josipa Žontarja, avtorja zgodovinske monografije o Kranju. V zborniku so objavljeni prispevki, ki so jih na simpoziju predstavili slovenski zgodovinarji: Jože Žontar, Darja Mihelič, Sergij Vilfan, Ferdo Gestrin in Franc Rozman. Predgovor k zborniku je napisal župan Mestne občine Kranj dipl ing. Vitomir Gros. Zbornik z naslovom Življenje in delo Josipa Žontarja prinaša tudi bibliografijo Josipa Žontarja in povzetek prispevkov v nemškem jeziku. • L.M. matske izposoje. Da bi ta čas vnašanja skrajšali, smo zadnje poldrugo leto spreminjali in krajšali odpiralni čas knjižnic, saj z enakim številom zaposle-nin vsega ne zmoremo. Preobremenjenost se kaže tudi v tem, da nekatera strokovna opravila začasno opravljamo v minimalnem obsegu. Samo izposoja knjig in sprejemanje gradiva pač ne predstavlja vsega knjižničarskega dela. Če smo od leta 1988 do letos v računalniško bazo vnesli 42.000 zapisov (za vse oddelke knjižnice), potem se ve, da vseh 350.000 knjižnih enot sploh ne bo mogoče vnesti do leta 2000. Res pa je, da ne bomo čakali do dokončnega vnosa, pač pa bo poslovanje s pomočjo računalnika za nekatere segmente steklo že prej." Mesto, ki se je vedno štelo tudi za regionalno središče, pač ne bi smelo dopustiti, da njegovo knjižnico povozi čas. Problem pa najbrž ni nastal včeraj. Kako ste iskali izhod iz težav? "Ko je bila leta 1986 knjižnici pogojno dodeljena matičnost, se je začelo razmišljati o novi stavbi za vse knjižnične oddelke. Tudi izven knjižnice. Dlje kot do idejnega načrta za knjižnico v Delavskem domu pa doslej ni prišlo. Podobno je bilo tudi z zamislijo o knjižnici v nekdanjem Domu JLA, ki bi glede lokacije ustrezal, po veli- kosti pa sploh ne. Knj^ namreč potrebuje vsaj kvadratnih metrov p°vr dvakrat več kot pa ima V razvitem svetu, temu * hočemo približati, se knjižni prostori gradijo U slednjih trideset let. Prav'.Jl časa pa se že zdaj v K-fanj jrj, ustrezna rešitev za knji*1?1. Ji bi lahko z vsemi odde 1K 'ri eno streho tudi posodof^(| poenostavila svoje pos 1° ,a|j! predvsem izposojo, P0*.^! dostopnost do knjig in inI v $f cij; že samo nadomestili! danjih treh evidenčnih * $ eno samo bi bil velik naPW Ustanovitev Osrednje knj ■ • pred šestintridesetimi združitvijo ŠtudijsKiflij Ljudske knjižnice tega.or' marsikaj drugega vseka prinesla." V zadnjem desetletju'* izposoja knjižnih eno t A rednji knjižnici Kr noč, binarni> J da veliko J < če bi vedeli,d a gradnja ij^j eno leto aüy let. Od tega > visne tudi Jloi. strokovne ° p, ® o našem i JM nem rtfVfljU pÇfj slednjih 1 % f tegajeodv*y JI J nabavna P d,va ' V.'Te. Mk" Knjig je do stropa FOLKLORA PRAZNUJE Tržič - V tržiški kinodvorani bo danes, v pete*-, naStw„ Folklorna skupina Karavanke s celovečernim j s0j proslavila tridesetletnico svojega delovanja. Pnre pe^\a naslov Praznično leto Slovencev s plesorn ^ jn 13 , Prireditev sta si zamislila koreografa Ljuba Nadis ^m, Knific, glasbena priredba je delo Mirka Slibarj • bodo tudi člani Pihalnega orkestra Tržič, Brajje ti v mojster domače obrti Jernej Kosmač. Ob tej pr»° folkloristom podelili tudi jubilejna priznanja Bled - Sinoči Je bila v hotelu Toplice slovesnost^j««1 so počastili bližnji življenjski jubilej - 89. le»n A slikarja Lojzeta Spacala. Prim^V SLIKARJEV JUBILEJ Umetnik, slikarski upesnjevalec Krasa in ri»»j- fcf dni v organizaciji Galerije Bevisa v hote ^ razstavlja svoje grafike. Slikarju, ki pravi, V\ y ptf^ življenje naklonilo uspešna ustvarjalna leta ^c^'J starosti, so ob jubileju pripravili tudi krajši ^ ^ katerem sta nastopila violinist Črtomir $išk0. ,u harfistka Simona Malozzi. O jubilantovem d« dr. Nace Šumi. • L.M. petek, 14. junija 1996 5» mílX©lM@f^líW 11. STRAN • GORENJSKI GLAS CISTIČNA AGENCIJA ODISEJ •j*. Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija U: °64/221-103, 221-139, 221-146, FAX: 064/211-790 P kataloga mmoje poletje"; 7 jjj BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD 185 DEM Vk^Pen2ionovžeod285dem / i V VRQ?nV'GRADU 260 DEM< POREČU DEM Bra7JU269 DEM, NA KRKU 324 DEM- KACu219dem,hvaru215dem... ^ANIZIRaNI PREVOZI S HIDROÇUSERJEM «ris v dalmacuo in prodaja ^uskjh vozovnic jadrounije. 7-dnevno križarjenje po dalmacui399dem n^JSKA 12 DNI OD 1.385 DEM LANKA 8 DNI OD 1.39» DEM RDEČE MORJE 8 DNI 999 DEM Ritnice v Španiji, grčiji, nUjI, PORTUGALSKI, NA MALTI... MECA SPEKTAKEL. FESTIVAL BAR, rw ■* 22.6.96V PUUSKIARENI. j^^JoíkEros Ramazzoti, Kelly Family, Gina G... Tudi letos potekala poletna akcija Sobotna sreča, ki jo pripravljajo: Turistična agencija Odisej, Gorenjski glas in Gorenjska televizija TELE-TV Kranj. Prva javna prireditev Sobotna sreča bo na sporedu v soboto, 22. junija, ob 10. uri, prav tako na Maistrovem trgu. Glavnino programa oblikujeta dve tričlanski ekipi osnovnih šol iz Tržiča in Simon Jenko iz Kranja. Ekipi se bosta med seboj pomerili v kvizu in spretnostnih igrah. Obljubljamo, da bo zabavno. Vse prisotne pa čaka veliko presenečenj v obliki dodatnih nagrad. Pravilno izpolnjen kupon prilepite na dopisnico ter najkasneje do petka, 21. junija, pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj ali oddajte na turističnih društvih Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržiča ali turističnih agencijah Meridian Jesenice ter Tik-tak Preddvor. Kupone z odgovori lahko oddate tudi v Turistični agenciji Odisej oz. vržete v stekleno kocko, ki stoji pred agencijo. Tokrat vas nagrajujejo: 1. nagrada - Turistična agencija Odisej - potepanje po Španiji 2. nagrada - Turistična agencija Odisej - vikend paket KUPON * KUPON * KUPON ljubljanska 8$, TEM * Domžale TOURS 061/71MÍ9 -mm NAGRADNO VPRAŠANJE Noitej tri lanfihi poti Odiiejeuega kataloga "NOJE POLETJE" X •••••••••••••••t········t••t······••••••••• MAGNY COURS 27.6. ■ 1.7. (cena 329 DEM) HOCKENHEIM SREDNJEDALMAT1NSKI 26.7. 28.7. (cena 209 DEM) om[ ^ Hvaf ,„ ^, BUDIMPEŠTA JSSSSSÍ 9.7. - ii.7. (cena 139 DEM) Odhodi iz Ljubljano in Maribora ITC-DTM: NORISRING 22.6. - 23.6. (cena 169 DEM) IZREDNO UGODNE CENE - OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAHTEVAJO NAŠE KATALOGE • POŠLJEMO VAM JIH PO POŠTI H! moçfdAA E'* POČITEK ✓ SPROSTITEV lASKO Spoštovani! Vabimo Vas na •o So?dprti dan Zdravilišča Laško °to, 22. junija 1996 ob 9.30 uri in zvečer n&ples ob novem bazenu z ansamblom KRISTALI. \nf Prisrčno vabljeni! ori*acije po tel.: 063/713-336, 713-312 Med gledalci bomo izžrebali nagrade sponzorjev: Podjetje SECOM d.o.o. iz Ljubljane - podarja JUMPERJE Foto Bobnar - fotoaparat Trgovina Sonček Kranj - modne kopalke iz svojega programa Via terapija Kranj - fit ball žoga in še kakšno presenečenje. Zmagovalna ekipa bo obiskala safari, za poražence pa je Kranjski kolaček prispeval sladko tolažbo v obliki torte. Celo leto sem čakal na dopust In potem se dopust končno prikaže na koledarju. Hja, s tem pa tudi problemček. Kam oditi? Pha, pa kaj še, boste rekli. Ja, pa vendar ni tako. Ozrite se recimo po tejle strani. Že smo na zgoraj omenjenih naslovih zagotovo najdete tisoč in eno možnost za rajski dpoust. "iitelc nedotaknjene narave iS^/NSKE POČITNICE ZA ilN VELIKE ŠKRATE dr^b^0^eP°^"ka večerja ali piknik - pohodniške ture (ROGLA - Lovrenška jezera) za oh-ftt V8 *0PanJe«n v Terme Zreče (Rogla) - neomejeno kopanje v Termah 0Ke brwplačni TOBOGAN (Terme Zreče) - turistična taksa in zavarovanje • športne aktivnosti........ »odat Ho: ted« Paketi od 29.600 tolarjev naprej ^ï^kih go2dreba^e nagrad- iskanJe zaklada, pohodniški izleti v hladu UCrjiTr^^—_f^^nbolov, obisk pravljičarja, lovca, tabornikov........ n,£Učilni pogo7 }>N| IN POLETNI POPUSTI ZA OTROKE^ Predstavništvo LJubljana 061/329-264 061/315-389 Pa vendar, kot običajno, vse ni tako črno. Ljudje smo si pač različni, ene vleče ob morje, druge v toplice, vse to pa v svojem kvalitetnem programu nudi kranjska turistična agencija ODISEJ. Poleg klasičnih letovanj pa so v ODISEJU za vas pripravili kar nekaj atraktivnih potovanj na druge kontinente. Naj pa vas opomnimo na našo in njihovo skupno akcijo Sobotna sreča, kjer boste v svoj počitniški paradiž odšli morda s kančkom sreče. Gorenjci imamo radi dirke za Veliko nagrado Formule 1. Prav zato je za vse gorenjske oboževalce Šumija, pa Hilla ter seveda ostalih mož hitrosti domžalska turistična agencija TEN TOURS pripravila obiske nekaterih dirk. Poleg tega pa še klasična letovanja in križarjenja po Jadranu. Če vas morda zamika morje... Če pa vam ni za morje, se še vedno lahko odločite za obisk toplic. Izbira je pestra. Užitek nedotaknjene narave boste v najbolj polni meri zagotovo doživeli na Rogli. V Termah Zreče vam nudijo družinske počitnice za male in velike Škrate. Prav tako polne bodo tudi vaše počitnice v Laškem, točneje v tamkajšnjih termah. Ob hladnem pivu ni boljšega od njihove tople vode. In nenazadnje v Kranju domuje tudi turistična agencija PELIKAN. V svoji turistični agenciji vas bodo usmerili na letovanja ob jadransko obalo. Od Istre do Kvarnerja ter Srednje in Južne Dalmacije. Torej, mar vam nisem rekel. Izbira je pestra, za vsakega nekaj, odločitev pa ne lahka. Prav zato bo najbolje, a se čim preje odpravite do zgoraj omenjenih naslovo. Saj veste, čas neusmiljeno mineva, dopusti pa so že pred durmi. PHJK/rJh TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 4000 KRANJ - SLOVENIJA tel./fax ++386 64 223 285, 221 554 KATALOG POLETJE 96 SLOVENSKA OBALA 7 dni polpenzion Ankaran 286 DEM, Simonov zaliv 290 DEM, Izola 268 DEM; Piran 250 DEM, Portorož 249 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji Portorož, Piran, Izola, Simonov zaliv 80 DEM Í6TRA 7 dni polpenzion Umag 240 DEM; Pula 240 DEM, Opatija 260 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji v Istri 80 DEM 7 dni polpenzion Mali Lošinj 244 DEM, Krk 249 DEM, Cres 296 DEM; Pag 245 DEM; Rab 229 DEM; Crikvenica 227 DEM SREDNJA IN JUŽNA DALMA' 7 dni polpenzion Silba, Dugi otok, robinzonski oddih na Komatih že od 88 DEM/osebo Najemi hiš z lastno plažo in privezom za čoln Brač, Hvar, Korčula, Vis, Pelješac že od 200 DEM dalje Dubrovnik z letalskim prevozom že od 350 DEM dalje ORGANIZIRANE POČITNICE V TUJINI Z LETALSKIMI PREVOZI (Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Grčija, Turčija,...) UGODNI PLAČILNI POGOJU Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj - tel.: 064 223 285 ali 221 554 Občina Šenčur razpisuje JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE STORITEV PREVOZA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI ŠENČUR ZA ŠOLSKO LETO 1996/97 1. Naročnik je OBČINA ŠENČUR, 4208 ŠENČUR, Kranjska 2 ?. Predmet razpisa je izvajanje celovi-'ega prevoza osnovnošolskih otrok na območju OBČINE ŠENČUR v šolskem letu 1996/97. 3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - s svojimi ali najetimi vozili morajo dnevno prepeljati v šole in domov okoli 350 šoloobveznih otrok iz OBČINE ŠENČUR od novembra do konca marca in okoli 240 otrok preostale mesece šolskega leta, razen julija in avgusta. Ta dva meseca poteka le prevoz za trenutno 8 otrok oddelka za delovno usposabljanje OŠ s prilagojenim programom Helena Puhar. Razpre-denost šolske mreže je razvidna iz sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol (Uradni vestnik Gorenjske št. 1/88), v nadaljevanju pa za lažje odločanje o obsegu delokroga za prevoze navajamo, katere centralne šole in njihove podružnice delujejo v OBČINI ŠENČUR: OŠ ŠENČUR s podružnico VOKLO Podružnica TRBOJE, DE OŠ Stane Žagar (Mestna občina Kranj) Podružnica OLŠEVEK, DE OŠ Matija Valjavec (Občina Preddvor) Seznam zaselkov slovenskih občin po reorganizaciji 01/01/95 je objavljen v Uradnem listu RS št. 60/94. - storitve morajo biti opravljene kvalitetno in v skladu z obstoječo cestno-prometno zakonodajo: - cena storitve mera biti v okviru zakonskih določil. 4. Informacije lahko ponudniki dobijo na OBČINI ŠENČUR. 5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, s priloženimi dokumenti o imenu in nazivu ponudnika, podatki iz registracijskega sodišča o registraciji podjetja in dejavnosti ter ustrezne reference, pošljejo na naslov: OBČINA ŠENČUR, 4208 ŠENČUR, 10 dni po objavi razpisa. 6. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok". 7. Odpiranje ponudb bo 12. dan po izteku roka. 8. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 9. Predstavniki ponudnikov, ki bodo navzoči pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. 10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 30 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 11. Z izbranim ponudnikom za celoviti prevoz na območju OBČINE ŠENČUR bo sklenjena pogodba. V Šenčurju, 11.6.1996 OBČINA ŠENČUR Župan: Franc KERN, ing. Na podlagi 2. člena Odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Radovljica (Ur. v. Gorenjske, št. 20/96) in proračuna občine Radovljica za leto 1996 (Ur. v. Gorenjske, št. 21/96), ter sklepa o nadaljevanju dela na področju stanovanjskega gospodarstva v Občini Radovljica (Ur. v. Gorenjske, št. 21/96), objavlja župan občine Radovljica RAZPIS STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE RADOVUICA I. NAMEN, ZA KATERA SE DELIJO STANOVANJSKA POSOJILA Stanovanjska posojila občine Radovljica so namenjena fizičnim osebam za: - nakup stanovanja - individualno stanovanjsko gradnjo, - prenovo ali obsežnejša vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda. POSOJILA NISO NAMENJENA: - lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih stanovanjskega zakona, - najemnikom v stanovanjih, ki jih je bilo mogoče odkupiti po določilih stanovanjskega zakona, - državljanom, ki kupujejo stanovanje od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorke, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, zakonskega in izvenzakonskega partnerja, - pravnim osebam. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek je 35.000.000,00 SITs tem, da globalno razdelitev za namene določi župan glede na ugotovljene potrebe na predlog komisije. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče v občini Radovljica, - da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Radovljica, - da prosilec ali ožji družinski člani niso lastniki ustreznega standardnega stanovanja, oz. nepremičnine, ki predstavlja več kot 60 % vrednosti primernega stanovanja, - da imajo prekupno ali kupoprodajno pogodob o nakupu stanovanja, - da imajo gradbeno dovoljenje izdano po 1.1.1992 oz. novogradnjo izdelano do zaključnih tlakov, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo za odobritev posojila, - da imajo veljavno priglasitev del, izdano po 1.1.1996, - da so s soplačniki kreditno sposobni, - da je zaradi spremenjenih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno, - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem primernem stanovanju, ali so sami ali kdo drug od ožjih družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega primernega stanovanja. Za prenovo stanovanja se šteje izvršitev vseh tistih del, ki so potrebna za ureditev stanovanj po sodobnih sanitarno-tehničnih predpisih, in tistih del, ki zagotavljajo povečanje stanovanjskega standarda oziroma prilagoditev sodobnim pogojem bivanja (modernizacija). Za obsežnejša vzdrževanja se štejejo izvršitve tistih del, ki so potrebna na dotrajanih gradbenih konstrukcijah, inštalacijah, sanitarni opremi in vgrajeni drugi opremi in delih stavbe, ki jim je potekla normalna doba trajanja in so iz tehničnih, sanitarnih, varnostnih oziroma drugih vidikov dotrajane. Glede števila družinskih članov kvadratura stanovanja za nakup stanovanj, individualno stanovanjsko gradnjo, prenovo ali obsežnejša vzdrževanja, ob upoštevanju 5. in 6. čl. stanovanjskega zakona ne sme presegati naslednjih površin: Število družinskih članov kvadratura primer, stan. za nakup stanovanja kvadratura primer, stan. za stan. posojila za 1 člana 2 člana 3 člane 4 člane 5 članov 35 m2 45 m2 55 m2 65 m2 75 m2 50 m2 65 m2 75 m2 85 m2 95 m2 za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna revalorizirana stanovanjska posojila. Osnova za izračun višine posojila je: - za nakupe stanovanj 1500 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - za novogradnje stanovanjskih hiš 1.200 DEM/m2) v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - za obsežnejša vzdrževalna dela (600 DEM/m2) v tolarski protivrednosti . po srednjem tečaju Banke Slovenije - za prenovo (400 DEM/m2) v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije Obrestna mera za odobreno posojilo po tem razpisu je T+4 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od povprečne mesečne neprofitne najemnine za povprečno stanovanje v Občini Radovljica. Odplačilna doba je največ 15 let, odvisno od višine dohodkov družine in višine dodeljenega posojila. V primeru, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje možne višine odobrenega posojila, bo komisija sorazmerno znižala višino odobrenih posojil. Odobreno posojilo posojilojemalec obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali dovoli vknjižbo zastavne pravice. IV. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. načina reševanja stanovanjskega vprašanja, 2. primernost in kvalitete dosedanjega stanovanja, 3. premoženjskega, socialnega in zdravstvenega stanja prosilca in njegove družine, ki so državljani RŠ, 4. prosilci z daljšim bivanjem v občini Radovljica, 5. višine lastnih sredstev za gradnjo stanovanja, 6. prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, 7. višje faze gradnje in s tem hitrejše rešitve stanovanjskega vprašanja, 8. višine doslej prejetih sredstev, 9. ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednosti in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila: a) mlade družine, z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen, b) družine s tremi ali več otroki, c) družine, v katerih je zaposlen samo prosilec, d) mladi, to je samske osebe, mlajše od 30 let, e) invalidi in družine z invalidnim članom, pri čemer se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v telesnem razvoju, težja in težka duševna prizadetost in trajna nesposobnost za delo, f) prosilci z daljšo delovno dobo (najmanj tretjina delovne dobe), g) razširjene družine, to je družine, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v 30 dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščena organizacija potrjuje na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojit k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu (fotokopija) prosilca, - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemna pogodba, podnajemna pogodba, kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, zemljiško-knjižni izpisek), - veljavno gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - veljavno potrdilo o priglasitvi gradbenih del (v primeru prenove ali obsežnejših vzdrževalnih del), - zemljiško-knjižni izpisek (ki ne sme biti starejši od 6 mesecev), - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, - potrdilo o stalnem prebivališču prosilca in ožjih družinskih članov v občini Radovljica, z navedbo časa stalnega bivanja, - potrdilo delodajalca prosilca o zaposlitvi in izplačanem neto osebnem dohodku v mesecu aprilu 1996, - potrdilo delodajalca ožjih družinskih članov prosilca o zaposlitvi in izplačanem neto osebnem dohodku v mesecu aprilu 1996, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada RS o višini že odobrenega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo, - predračun stroškov za novogradnjo, prenovo ali obsežnejša vzdrževalna dela. VSA NAVEDENA IN V OBRAZCU ZAHTEVANA POTRDILA MORAJO BITI PREDLOŽENA V ORIGINALU, RAZEN GRADBENEGA DOVOLJENJA, POTRDILA O PRIGLASITVI DEL IN POTRDILA O DRŽAVLJANSTVU. POTRDILA NE SMEJO BITI STAREJŠA OD ENEGA MESECA IN JIH PO ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO VRAČALI. Obrazec vloge za posojila lahko kandidati kupijo v podjetju ALPDOM, Inženiring p.o. RADOVLJICA, Cankarjeva ul. 1, Radovljica vsak delavnik od 8. do 12. ure, v sredo od 14. do 16. ure. Vloge s prilogami se oddajo samo osebno v podjetju ALPDOM, Inženiring p.o., RADOVLJICA, Cankarjeva 1, Radovljica vsak delavnik od 8. do 12. ure, v sredo od 14. do 16. ure v roku 30 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu. PO POŠTI POSLANE VLOGE TER VLOGE ODDANE NA GORNJI NASLOV PO ZAKLJUČKU RAZPISA, SE NE BODO UPOŠTEVALE. Prosilci, ki oddajo nepopolne vloge, morajo le-te dopolniti v roku 8 dni od dneva nepopolno vložene vloge. Po zaključku razzpisa bo Komisija za stanovanjske zadeve pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predlogom višine dodeljenega posojila. Za predhodno preverbo stanja na terenu po potrebi komisija imenuje posebne delovne skupine. Sklep o dodelitvi posojila bodo upravičenci prejeli po dokončanju roka razpisa. Črpanje posojila bo možno najkasneje v roku 30 dni po sprejetju sklepa o dodelitvi posojila in sklenitvi posojilne pogodbe. Rok porabe odobrenega posojila je šest mesecev. V tem času tečejo na že porabljena sredstva interkalarne obresti, ki se po dokončni porabi posojila odštejejo od odobrenega posojila. Štev.: 362-8/96 ŽUPAN Radovljica, dne 5. 6.1996 Vladimir Čeme, dipl. ing., I.r. ASTRA PE KRANJ PREŠERNOVA 10, TEL: 223-770 OB JUBILEJU 10% POPUST na vse artikle ob gotovinskem nakup11 od 3. do 30. junija 1996 Obiščite nas - izkoristite ugodnost. ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d/ NAKLO, Cesta na Okroglo 3 Če imate poklic prodajalec ali komercialni tehnik oZ'íjo5t mesar, kuhar ali tehnik kuharstva, potem imate rr,o2nfia zaposlitve v enem izmed naših nakupovalnih centrov delovnih mestih PRODAJALEC BLAGAJNIK aH MESAR PRODAJALEC Napravite prvi korak - pošljite nam pisno prošnjo na ^ naslov: ŽIVILA KRANJ, d.d., kadrovska služba, Cesta Okroglo 3, 4202 Naklo. m mm olik s PODJETJE LAHKE OBUTVE P.O. ŽIRI - V STEČAJU STROJARSKA UL. 12 4226 ŽIRI • nhia^ Poliks, podjetje lahke obutve, p.o., Žiri - v stečaju odj po sklepu Okrožnega sodišča v Kranju St. 14/94-1 J' JAVNO DRAŽBO osnovnih sredstev, inventarja, materiala in ostalega za 21. 6. 1996 ob 16. uri v Žireh, Strojarska ul. 12. Ogled stvari bo jutri, v soboto, dne 15. 6. 1996, od 9< 15. ure in uro pred začetkom dražbe. „ Interesenti morajo plačati 10 % varščino od izklico pj vsake stvari na žiro račun ali najkasneje uro pred dra* blagajni. ^ Prodaja bo opravljena po načelu videno - kuplj0^^ odgovornosti za stvarne napake. Prometni dave* e yi kupec. Kupec stvar prevzame po plačilu ku{Jj,0za. prometnega davka ter nosi stroške prevzema in oo oP SREDNJA LESARSKA ŠOLA Kidričeva ulica 59 Škofja Loka objavlja naslednja delovna mesta 1. učitelja umetnosti za polovični in določen čas 2. učitelja nemškega in angleškega Je za polni in nedoločen čas ^ 3. učitelja računalništva in infortf3 za polovični in nedoločen čas 4. treh učiteljev matematike za polni in nedoločen čas 5. učitelja fizike za polni in nedoločen čas 6. učitelja strokovnoteoretičnih za polni in določen čas visoka Za vsa objavljena delovna mesta je pogoj ustrezne smeri. Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi do na naš naslov v 8 dneh po objavi. Nastop dela 1. septembra 1996. Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v končanem razpisnem roku. jZoDr kaziliP0* ZANIMIVOSTI Medvoška afera ima ime Volitve ali: Odgovor na interpelacijo je interpelacija ^daj imajo tudi v občini Medvode zelo pomembno 19. sejo. Na njej so v začetku meseca na predlog skupine šestih svetnikov razrešili le predsednika komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Odgovor skupine sedmih svetnikov in nadzornega odbora o izločitvi župana pa šele bo v obravnavi na nadaljevanju prekinjene seje. So ^v?de, 13. junija - Ta trenutek glasovanje o predlagani razrešitvi bodo, kot je napovedal predsednik stvari sicer že precej bolj umir- predsednika občinskega sveta pa sveta Mitja Ljubeljšek najbrž nadalje«*« kot so bile pred desetimi dnevi, tajno. Očitno je potem očitke šestih jevali čez štirinajst dni, je bila potem sv t^e na 19. redni seji občinskega članov občinskega sveta predsednik pozna ura (23.25). Taktično in ke skuP'na šestih članov občins- Mitja Ljubeljšek tako argumentira- politično, saj je pri celotnem zaple-ga sveta občine Medvode (Matjaž no in hkrati prepričljivo umirjeno tanju, očitkih, obtožbah in na tren-tr?ï2n*an> Peter Militarov, Emil Luš- zavrnil, da predlog o njegovi razre- utke tudi nizkih udarcih ves čas in À, . ksan°er Mrak, Franc Burja šitvi na tajnem glasovanju ni bil tev Izlakar) predlagala razreši- sprejet. Morda je na neki način jyjj ,Predsednika občinskega sveta vplival tudi na izid glasovanja dru-' 1 gega predloga in sicer o razrešitvi sekretarja Janeza Brezovca, saj so sprejeli odločitev, da v prihodnjih za ciane sveta razlage in obtožbe zoper predsednika komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Ljuba Jamnika, saj je bil na tajnem glasovanju razrešen. Razlog, da je bila potem seja občinskega sveta prekinjena in jo kep'6 •iu",e'jška, sekretarja občins PreH SVe*a Jflneza Brezovca in ime ika komisiJe za volitve, devn(lv.anJa 'n administrativne za- treh mesecih zadevo preučijo. Preučiti* ^^J8 Jaminka* Takratni pričljivo dovolj očitne in sporne za kar °* se Je nenadoma izkazalo, nadaljnjo predsednikovanje pa so SDs2°^e? pripadnike stranke bile za člane sveta razlage ' p0|.' So imeli očitno tako močno 0 mtonacijo, da je še pred reak w 0nia ODravnavo sprožila i2a m zanimivo politično polar-tre.'J0; Skupina sedmih svetnikov in l'Mir c!anov nadzornega odbora ka i • be,Jaka' Jožeta Duhovni Miti e t Jamnika> Antona Laha J»ne fU]*e'J^a' Jerneja Petača pet l*I Sušteršiča in Milana Jeraja ta) j Pod8°rška ter Štefana Hrova mu s namreč predlagala občinske Žu„ Vetu sprejem sklepa o izločitvi ga 6?a na P°dlagi tako imenovane vode °lena statuta občine Med Iz' UsklafreCe^ vro^e8a in polemičnega Pfed jVanJ.a dnevnega reda na seji spre: j Sehmi dnevi je potem bila J la odločitev, da bo seja javna, izstopala politična intonacija, pa je bila prekinitev poteza, ki naj bi jo zdaj zaradi časa, ki bo na voljo, izkoristila tako ena kot druga stran. Župan, ki ima nad sabo "interpelacijo" sedmih svetnikov in treh članov nadzornega odbora, je to časovno možnost razumljivo takoj vnočil in je sklical novinarsko konferenco. Na njej je po eni strani ugotovil, da na seji ni posegal v razpravo in v stališča ter trditve proti njemu (bil pa je na seji do konca), hkrati pa je razgrnil celotno dogajanje, zavrnil očitke kot ab- Skupina sedmih svetnikov je predlog sklepa o izločitvi župana utemeljila z zaščito podatkov in vplivov na zaposlene, dokler traja postopek računskega sodišča oziroma do njegove odločitve. V tem času pa naj se razišče tudi odgovornost delavcev občinske uprave pri nenamenski uporabi sredstev za nakup svetlobne opreme. Ugotovi naj se upravičenost izplačila plače in nadorKestil županu, ki bi jih moral sprejeti občinski svet. Razišče naj se tudi podtikanje zaupnega gradiva in onemogočanje normalnega dela sekretarju občinskega sveta. Očitana mu je neudeležba strokovnih delavcev uprave na seji organov in teles občinskega sveta in zahteva se revizija poslovanja za leto 1996. Očitke in ugotovitve je na novinarski konferenci župan prav tako zanikal, jih ocenil kot naperjeno politično diskvalifikacijo proti njemu, predlagano ukrepanje z izločitvijo in prepovedjo uradovanja pa kot kršitev zakona, saj je kot župan neposredno odgovoren volilcem, ki ga edini lahko razrešijo na način, kot določa zakon o lokalnih volitvah. Predsedniku občinskega sveta je skupina šestih svetnikov očitala, da ne usklajuje na primer predlogov dnevnega reda s podpredsednikoma, in da zadnje pol leta ne usklajuje dela z županom. Očitali so mu, da je dve seji sklical, čeprav je vedel, da bo župan odsoten. Nasprotoval da je sprejemu osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja za Goričane, Zbilje in Medvode. Očitali so mu tudi dovoljenje nekorektnega obnašanja posameznim svetnikom in zadrževanje celovitega gradiva. Zato, ker je Ljubo Jamnik njegov strankarski kolega, naj tudi ne bi reagiral glede imenovanja sekretarja, čeprav je bil obveščen, da bo zadeva dobila epilog na sodišču. Mitja Ljubeljšek je vse očitke odločno zavrnil in argumantirano poudaril, da ne držijo in so neutemlejeni in nekateri tudi zlonamerni. surdne, sklep o izločitvi župana pa kot nezakonit. Epilog afere, ki so ji nekateri že nadeli ime Volitve, in najbrž se prav nič ne motijo, je očitno še precej daleč. Zadeva bo namreč, odvisno od političnega razmerja in temperature v nekem trenutku, pač še naprej bolj ali manj akutalna. Po drugi strani pa je za zdaj stanje takšno, da očitno ni niti še na pol pota. Da bi na strani, kjer so do zdaj že uspeli vnočiti točke, popustili in v prid pomirjevanja skušali zgladiti spor, ni verjeti. Ali pa, če ne bi to prineslo dodatnih dragocenih predvolilnih in političnih točk. Ker pa bo zadeva tako glede sekretarja aktualna šele v začetku jeseni, ker bo zdaj aktualno imenovanje novega predsednika komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in ker bo na nadaljevanju seje prišel na vrsto drugi del tako imenovane interpelacije oziroma nezaupnice (tokrat županu), se tudi po poletnem premoru v občini obeta vroča, predvolilna jesen. Koliko bo tovrstno politično razhajanje in razgaljanje, kjer se lahko kaj hitro zgodijo tudi zelo nizki udarci, koristno in v prid letošnjemu občinskemu razvoju, se ta trenutek najbrž ni še nihče pripravljen resno vprašati. Zagotovo pa se tistemu, ki se bo prvi odločil, da potegne takšno potezo, obeta, da bo le-to tudi najbolje (tudi politično) vnovčil. • A. Žalar Skupno urjenje ameriških marincev in slovenskih vojakov To se John je dober, a Janez je še boljši Je ukazalo tudi med četrtkovo tekmo v plezanju v naravni steni. Američani so navdušeni k' J« Sa°8rama Vojska vojs-Sadi 23UrJenju v sorski gorski marin- ?V'kibod ameriških l n°v«mi £,IZvS,ovenije odšli INzïii^fnJami in tudi ^0vnepa" 0le8 spoznavanja »^rg^ega programa B* HaÍ°jM tako spuš-i>iglav Jamo kot a*eri^; pnem spus-vzpon na urjenju se in slovenski en ^ nr? Pma 12 Amer" l?Ske enoteT?nikc naše rl3- ,e*a Tol?3 kraJ§i čas že dlPnsPeli vli mar>ncev,ki Su?-maia oHi°VeniJ° zadnji Junija. - odšl, pa bodo 17 nad prizadevnostjo slovenskih vojakov. Soči in ogledu vojnega muzeja v Kobaridu se je začelo urjenje v orientaciji na Pokljuki z daljšimi pohodi. Med prvim so se minuli ponedeljek podali do jame Govic, kjer so ob pomoči jamarjev pokukali v skrivnosti podzemnega sveta. Medtem ko se je ena skupina spuščala v jamo, je druga vadila postopke reševanja v gorah. Cilj drugega pohoda je bil najvišji slovenski vrh, Triglav. Nanj se je 12. Poveljnik ameriških marincev Robert Sikkink "V v°jski okviru k0J.Kl UsDn,ou.:aiv sloven prograr ski Pripadni-° PokraiS,nce Je zasno go>odcastíika aJ° Pa ga vo-Ooie brigade V" časfn'ki 32. ^re ,Ce ^ello-T ?nPadniki 8orsklasPoZnavaniPnske V0Jske-smn ,?8a prOPra J 0sn°vnega i dejav-in mente alpinizma, od tehnike in opreme, do plezanja v steni.« Pri tem so priskočili na pomoč tudi znani slovenski alpinisti Janez Jeglič, Silvo Karo in Marko Prezelj iz športne enote Slovenske vojske. Po spustu z gumijastim čolnom na 2anim enije. Pose- gu-j^? |iun ^jen Vi v Poti osnovne ele- Povelinik alpsko-izvidniške-ga oddelka David Justin Alpinist Jeglič je prepričan, John v plezanju ne bo ujel Janeza. junija povzpela večina marincev, le štirim pa so to preprečili žulji. Po stari slovenski navadi so gostom pripravili krst s planinsko vrvjo, na vrhu pa so jim čestitali tudi obrambni minister Jelko Kacin, načelnik generalštaba Albin Gutman, poveljnik pokrajinskega poveljstva SV Gorenjske Fedja Vraničar in ameriški vojaški ataše Mike Vrosh. "V Alpah sicer še nismo bili, a marinci se znajdemo na vseh terenih. Po vzponu na Triglav so nam gore še bližje, čeprav je kdo tudi potarnal, kdaj bomo že na vrhu. Nasploh smo zadovoljni s programom usposabljanja, navdušeni pa smo tudi nad profesionalnim odnosom slovenskih starešin in prizadevnostjo vaših vojakov. Se posebej so nam všeč lepote vaše dežele, zato upamo na ponovno snidenje," je povedal poveljnik enote ameriških marincev Robert Sik-kink."Za naše vojake je skupno usposabljanje z Američani prijetna popestritev, obenem pa dodatna motivacija za delo. Čeprav so oni profesionalci, raven našega urjenja ne zaostaja za njihovo. Dobro je, da se vojske raznih držav povezujejo in izmenjujejo izkušnje, pri čemer smo se tudi tokrat pokazali v dobri luči," je ocenil David Justin, poveljnik alpsko-izvid-niškega oddelka 32. brigade Slovenske vojske. Posebno v četrkovi tekmi v treh plezalnih smereh na steni.nad Bohinjsko Belo so Janezi dokazali svojo premoč. Kot je presodil alpinist Jeglič, so Johnyji vsaj pri tem še korak za Slovenci. Vseeno bo po petkovi in sobotni vaji s helikoptrs-kim desantom v okolici Jezerskega med nedeljskim piknikom vsak ameriški mar-mec prejel priznanje za opravljen gorski tečaj. Posebna nagrada bo tudi ponedeljkov ogled Ljubljane, s katerim bodo gostje končali bivanje pri nas. • Stojan Saje IVI POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. _PC PRESKRBA TRŽIČ Salon pohištva In talnih oblog, Balos 1, TRŽIČ tel.:50-898 S^CMICIo 180 m2 dodatnih razstavnih površin vse za opremo vašega bivalnega prostora na 600 m2 UGODNI PLAČILNI POGOJI: - do 30% popusta za gotovino - 5 mesečni brezobrestni kredit brez pologa - do 48 mesečni kredit brez pologa - pri nakupu na kredit vam priznamo tovarniški gotovinski popust Osnovna šola Prešernove brigade Otoki 13, 4228 Železniki Tel.: 064/66-250, fax: 064/66-159 razpisuje prosta delovna mesta 1. KNJIŽNIČARKE 2. KNJIŽNIČARKE 3. UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA 4. DVEH POMOČNIC VZGOJITELJICE 5. ENE POMOČNICE VZGOJITELJICE - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu 6. KV KUHARJA 7. ČISTILKE 8. PERICE Začetek dela je 1. september 1996. Pod 1., 2. in 3. je pogoj višja ali visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri, pod 4. In 5. pa srednja ali višja šola za vzgojiteljice. Pod 2. In 8. ponujamo zaposlitvi s polovičnim delovnim časom, ostale pa s polnim. Zaposlitve pod 1., 2., 6. in 7. bodo sklenjene za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu, 3., 4. in 8. pa za 1 leto. Trajanje poskusnega dela pod 1., 2., 3. in 4. je šest mesecev, pod 6. tri mesece, pod 7. in 8. pa en mesec. Pisne prijave z dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v roku 10 dni od objave razpisa na gornji naslov. Obvestila o izbiri Vam bomo poslali v 15 dneh po koncu razpisnega roka. Na cesti: Citroen Saxó Koprski Cimos Commerce je v začetku meseca začel s prodajo novega Citroenovega avtomobila saxo. Gre za 3,72 metra dolg avtomobil v karo-serijski izvedbi s tremi ali petimi vrati in kar petimi različnimi bencinskimi ter enim dizelskim motorjem. Pri Citroenu niso predolgo odlašali s prodajo, čeprav v tovarni priznavajo, da število naročil trenutno presega proizvodne možnosti. Saxojevo ime je v vsakem primeru povezano s saksofonom. Začetek motorne palete predstavljata 1,0-in 1,1 -litrska štirivaljnika z zmogljivostjo 50 oziroma 60 KM, sredinski je 1,4-litrski motor s 75 KM, na vrhu pa sta še dva 1,6-litrska motorja s 90 oziroma 120 KM, slednji je opremljen s po štirimi ventili na valj. V ponudbi bo tudi 1,5-litrski dizelski motor. Saxojeva notranjost je zasnovana povsem na novo, na ostale Citroenove avtomobile pa spominjajo samo merilniki na armaturni plošči ter nekatera stikala in ročice, razveseljuje pa notranja prostornost in udobni sedeži. Paketov opreme je pet, nosijo* pa oznake X, SX, VSX VTL AVTOCENTER Kranj, Skalica 1, d.o.o. tel.: 064/324-734 VW GOLF 1.81 GL, 90 KM, 5 VRAT, 1.96 29.800 DEM metalik, klima, servo volan, alarm, radio + 8 zvočnikov, odbijači v barvi karoserije, obratomer, platišča R14, zadnji spojler s 3 zavorno lučjo, temna stekla - VOZILA SO TOVARNIŠKO NOVA OPEL VECTRA 1.6i CONFORT, 4V, I.95 24.490 DEM klima, airbag, servo volan, centralno zakl, el. dvig stekel, deljiva klop, po višini nastavljiv sedež, obratomer, prevoženih od 8000 do 12000 km FORD ESCORT 1.6i EXPLORER 16V, I. 95 23.990 DEM airbag, klima, servo volan, centralno zaklepanje, el. dvig stekel, temna stekla, deljiva klop, prevoženih od 5500 - 12000 km, več barv FORD ESCORT 1.61 BOSTON, 16V, I. 94 21.290 DEM airbag, klima, servo volan, centralno zaklepanje, el. dvig stekel, prevoženih od 10000 - 21000 km, več barv Plačljivo v SIT, po prodajnem tečaju NLB, d.d., za podjetja. Voyager los ^ dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 1 10.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova lil. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015i faks 064/ 715 015 * dod.it na oprema HJHONDA ] ŽIBERT NOVI MODEU BINGO že za 21.900 DEM Britof 173,4000 Kranj, tel.: 064/242-167 in VTS, zadnja dva sta namenjena samo saxojem z 1,6-litrskima motorjema. Pri nas so trenutno na voljo samo modeli s tremi vrati t 1,1 X in 1,6 VTL , že prihodnji mesec ali pa najkasneje do začetka septembra pri Cimos Commer-ceu pričakujejo še prve dobave petvratnih izvedenk in dopolnitev motorne palete. Zanimivo je, da tudi model z najbogatejšo opremo nima nobene od zračnih varnostnih vreč, so pa pri vseh modelih na doplačilnem seznamu. Opreme, ki jo je mogoče naročiti posebej je sicer veliko, tudi pri osnovnem modelu je na voljo klimatska naprava, skoraj pri vseh različicah pa volanski servoojačevalnik, elektrika za odpiranje prednjih stekel in drugi dodatki. Pri Cimos Commerceu so do konca letošnjega leta v prodajne načrte zapisali številko 1000, celotna že prispela prva količina saxov je že razprodana, dobave pa so vsaj v začetku tako kot tudi na drugih trgih, nekoliko manjše. Kljub temu da bo pri Citroenu po novem glavno vlogo igral saxo, se tudi model Ax še ne bo povsem umaknil iz proizvodnje in prodaje. Tri- ali petvratna karo-serijska izvedba bosta še naprej naprodaj z 1,0-litrskim bencins- AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Plpanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 kim ali 1,5-litrskim dizelskim motorjem, cenovno pa bo AX nekoliko dostopnejši. • M.G. AVTO MOČNIK NISSAN ■ Britof 162, Kranj, tel.:064/242 277 POSEBNA PONUDBA PRIMERA 1.6, 16V, 102 KM STANDARDNA OPREM* *AIR BAG * CENTRALNO ZAKLEPANJE *ABS * MEGLEN^ •ELEKTRIČNA ZAŠČITA PRED KRAjO • SPOJLER CENA: 33.990 DEM DARILO: KllM* I SUZUKI ko je varnost trdno v vaših rokah PREUDARNOST IN VARČNOST: 'è'mA ■ dvojni airbag Dianthuí$^ ■servovolan od 19.990 DEM naprej 1L» Smn i^i ^fiufljF TRI KVALITETE V ENEM: • dvojni airbag + servo volan ÉI .s«, • centralno zaklepanje T i t j»| I • HI - R avtoradio - kasetofon I [I f°lp[ï) od ao-990 DEM "OP"! ZMAGOVALEC "3 ECO TO UR OF EVROPE" ° *d 15·OQ0 DEM SPECIALNA od 24.990 DEM naprej od 24.490 DEM naprej PONUDBA SUZUKI Odar li j Prodaja in servis JÉ| pri pooblaščenih trgovcih Specialne cene za lastnike kartice mofi"0 V tem razkošju ni nič potratnega KiAHMdUH j Razkošen, družinski A: Električni pomik vseh stekel B: Ceritralno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Servo volan lahko dobite Aitbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore ; Prostoren prtljažnik naprej! H: Garancija: 3 leta ali 100 000 km In 5 let proti prerjavenju Končno ima vsakdo lahko dober avto! AVTO CAPHIS'd o.o., Koper. 066 33 143 • AVTOHIŠA MIKLAVC s.p. Radlje ob Dravi, 0602 72! 98»" £ gujJJptf AVTOMEHANIKA M AMBR0ŽIČ. Bled. 064 741 784 • AVT0M0T0R (Id, Celje, 063 441 752 *^ t»e&° AK TRADE d o 0.. Novo mesto, 068 342 444 • AVT0-R Cven d o o., Ljutomer 069 81 988 MIKOLlC s p. Trbovlje, 0601 27 829 »AVTOCENTER T0MSE s p. Krška vas, 0608 59 095 . ........ OSI 12311 41 • AVT05AL0N PRIMSH0P, Nova Gorica. 065 28 337 • AVT0SAL0N ŠK0RJANEC, Celje. 063 412 245 • BRANSBERGER E sp Murska Sobota 06921 238 • ČREŠNIK d.0 o, . ^ fl Q 612 250 • F0RI do o „ Velenje 063 893 884 • F0RI d o o Slovenj Gradec 0602 42 986 • JAN AVTO d.o.o.. Mengeš 061 722 509 • MULLER d o o Črnomelj 068 51 059 • NAbWt ^ Bi 064 223 857 • PAAM AVTO do o Zavre 062 760 104. 761 116 • PS ZA AVTO Ljubljana 061 557 166. 557 021 • P&D d o o Maribor 062 221 596 • TEHN0AVT0 d o.o.. Sevnic» petek, 14. junija 1996 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Kranjska Iskratei vse večji izvoznik l Iskratelom zadovoljni tudi lastniki ^atika se pri prenosu dobička, saj država poleg 25-odstotnega davka na dobiček želi P°orati tudi 15-odstotno takso na prenos. prenos. 'anslc'' JunVa * Kranjska Lskratei je uspešno zaključila ua£rt° .to> saj so dosegli več prometa in dobička kot so nOVo°Va''' *udi letos promet hitro narašča. Tržiti začenjajo s0 vi ^J!eracÜ° telekomunikacijskega sistema SI 2000, vanj de|0v°2 . ^ milijonov mark. Država naj ne pri reševanju d0(j i10 lnienzivnih tovarn ne pozabi na industrijo z visoko lovi ° lrednostjo, pravijo v Iskratelu, saj ugotavljajo, da jim jeiQi: Ve*enJ gospodarskih ukrepov ne prinaša nič, celo nekaj V ^azvojno enoto bodo jeseni odprli v Mariboru. doSnJSika Iskratcl Je lani pr0m„f !38'2 milijona mark kov". in tako za 17 odstot presegla načrt, obseg podanih pogodb pa obeta, da oodo letos prodali kar za l»u "»»»Jonov mark opreme in britev. Izvoz je imel lani 6/-^stotni delež, vse kaže, da ga oodo letos povečali na 75-°Qstotnega in lskratei postaja yse bolj izvozno usmerjena kvarna. Dobiček kljub padanju cen Čisti dobiček je lani znašal približno 3 milijone mark, s čimer so prav tako povečali načrt in Iskratei je bila za trgovskim Merkurjem po dobičku prva tovarna na Gorenjskem. Telekomunikacijski opremi so lani cen padla, tudi na domačem trgu, približno za desetino, zato je razlog uspešnosti v večji prodajni ekspanziji, zlasti v izvozu, pravi glavni direktor Andrej Polenec. Prodajo usmerjajo predvsem v države v razvoju, zlasti v Rusijo, Belorusijo in Turčijo, širijo tudi Kazahstan, Uzbekistan, pa tudi v Malezijo in druge daljnoazijske države. Po besedah direktorja marketinga Boruta Ošabnika tržijo predvsem s pomočjo mešanih družb. Zelo uspešno tovarno imajo v Jekaterinburgu na Uralu, ki je v večinski ruski lasti. Slovenska politika zamuja v bilateralnih odnosih z Ukrajino, Belorusijo in drugimi državami, zato imajo višje carine, kot bi bile lahko. Ki* • w^nnško-depotna hiša uredila centralni register vv Registru 126 izdajateljev ljubj?^i.u stolpnice na Trgu republike 3 v kniaJan* (bivša Iskrina stolpnica) bodo Ljub,jan °^Prii informativno okence za občane. hjpni j!!?' junija - Pred nostnih papirjev iz depotne d D Cent i ustan°vljena hiše SKB Aurum (19 serij ?lotna dr *k • k,irin^ko" delnic in 22 serij obveznic) v i 0vnikonf ^ na Prv* njihove centralni register, so ,!)SyoJo dei enc' Predstavi" začeli opravljati tudi denarni i, J Polno ,vílost» saj je šele del poravnalnih poslov, ki ,je i? JUniia :ia2,ve,a- V začet- doslej potekal v okviru Ljubl- 5?;ster vki,v,?ianireč v sv°j ianske borze Ko KDD dobi de e v«"edno t Vse Pnnos" podatke o prodajah in nakupih Potne hiše sin paP'rJe w vrednostnih papirjev na borzi, "a]-Se. '»ko prid Aurum» ki preknjiži vrednostni papir z Cp ,r»nim :,rtrUH,i demater- računa prodajalca na račun pralnem te **m v nienem kupca. Opravi tudi izplačilo ie CentralnpmIStru' dividend pn delnicah in obres- iz,i ako zdai JePistru KDD li ter anuitet Pri obveznicah, jev^Jev vrJSž_e,mh m po nalogu izdajatelja pa d< Mrate/ bo letos le tretjič ^Plačal dividende, zanje Sü namenili 60 odstotkov dobička. Nemški Siemens lf 47,3-odstotni lastnik "krate/a in z njegovi ponovnimi rezultati je zado-v°'jen, saj je donos na n°mina!m kapital 7- od-sl°ten. Zataknilo pa se je Pri prenosu dobička, saj je P° zadnji razlagi finančna ministrstva prenos a°oička obremenjen s 15 odstotno takso. Če to prištejemo k 25-odstotni ob-davčuvi dobička torej dajatve niso tako majhne. "» denar izdal tega so nJ5tmh PaPir- nakaže na bančni račun lastni- ^tiriS^nostne nan-12^81^1 ka vrednostnc?a PaPirJa- ni nT llZlraniohlvP, Je v de_ v kratkem bodo v pritličju nem?.niSo tiskal? 1,arP°me" stolpnice na Trgu republike 3 venik rializiranr. 1a,papir- Prv'e odprli informativno okence za dru*kra lani 7h . lce Je n°- občane, tam bodo lahko dobili *5Bh -^nounion i ■ °i?i8ka inf<>rmaciie in Predali vloee za V i 2daipaiev JublJana' iZPis slanJ oziroma za spre- je vH^lnem r„ S-e več' membe na računu vrednost- ^Sl^lju?e^"niKDD nih papirjev. Pomočnik )eCdl?ih Papirjev nH fdj direktorja Peter Premk je cna i,,eln,cin52«u d te8a povedal, da bodo vzpostavili SklJDnaaja nakun^r?IC ter sistem vpoglednega članstva, "daj n n°mi.naln" ,,~.?nov: ki bo izdajateljem omogočal »-•i ns nostnihCniateriaHzin Vfednost sproten vpogled v delniško fegistn,PapirJev v ffiSJEiŽ: knÍi8° in sicer prek nepos- . v centralnem ***** prenosom gem prek znaša 464 milijard *Ve WRC ^ ioào zaCeU *jev. KDD pa vodi račune ggSS Jesem tuie ime«^e. ^ vet kot 205 tisoč imetnikov teletan 2B tuje d vrednostmh papirjev, na kater- v°°J*osltuh P^Srt orvo Wjo * 1* doslej oprav la več kot 50 vtednos ^ ^ pr preLjvžb. V klirinški svo,eCW ^v ^funalmški1 svstem (KIS) je b^°wj6n «\£eULmcm, da ^iučenilv 146 uporabnikov. P?tnaW^ ^aT pom ^ ^rektor KDD Boris T. Snu- cj*» raSa delnic pričakuje, da se bo število bodo W tajte^ tct postnih papirjev, vključe- v okvuu pt,vauzac YA v njihov register, do konca podjeu.1 ^a podvojilo. Odkar - Nova generacija SI 2000 Lani so kar 14 odstotkov prihodka namenili za razvoj, saj morajo biti razvojna vlaganja v telekomunikacijski branži vsaj 10-odstotna, sicer Naši izračuni kažejo, da nam najnovejši gospodarski ukrepi ne bodo prinesli nič, celo negativne učinke. Davčna bremena niso enakomerno razporejena, med 1037 zaposlenimi je 38 odsot-kov inženirjev, zato smo z dohodnino nadpovprečno obremenjeni, za 23 odstotkov bolj, kot znaša slovensko povprečje, pravijo v Iskratelu. ne ohranijo konkurenčnosti. Razvili so novo generacijo telekomunikacijskega sistema, vanj so vložili 13 milijonov mark, do konca letošnjega leta bo v celoti nared nova generacija telefonskih cental, ki jih bodo pospešeno tržili. Direktor razvoja Frenk Dolenc pravi, da se pripravljajo tudi celotno paleto rešitev za pristop do Interneta, ki po izumu telefona predstavlja prvi resen tehnološki korak. Dobre stike imajo z obema slovenskima univerzama, jeseni bodo odprli razvojno enoto v Mariboru, saj tam s fakultet prihaja vse več dobrih sto-kovnjakov. Prvih 20 Mariborčanov je že na polletnem šolanju v Kranju. • M. Volčjak Tovama naprodaj, proizvodnja tece V torek bodo z dražbo na kranjskem sodišču drugič poizkusili s prodajo tržiške Lepenke. Tržič, 14. junija - Po oklicu stečaja in neupešnem poskusu prodaje premoženja tržiške tovarne Lepenka je za torek, 18. junija 1996, ob 12. uri napovedana druga javna dražba. Stečajni senat je določil izklicno ceno 1 milijardo tolarjev. V domači valuti gre sicer za enako ceno, vendar je glede na tečajne razlike vrednost le nekaj nižja. Kot smo izvedeli v vodstvu podjetja KORA C, ki ima tovarno z opremo v najemu za pol leta, je napovedana cena za njih še previsoka, zato v tem roku ne bodo pristopili k dražbi. Od 15. januarja, ko so podpisali najemno pogodbo, so zagnali večino strojev v tovarni. V njej dela 60 delavcev, največ pri proizvodnji papirne konfekcije. Samo avtomat za sivo lepenko dela le po potrebi. Uspelo jim je razviti tudi nekaj novih izdelkov, med njimi papirje iz bele celuloze in dvoslojni higienski papir. Glavna težava je velika konkurenca na domačem trgu, kjer je ob finančni nedisciplini tudi težko poravnavati redne stroške poslovanja. Še težji je izvoz izdelkov zaradi velikih transportnih stroškov. Zaradi takih okoliščin je odločitev o morebitnem ponovnem najemu proizvodnih prostorov in naprav Lepenke še vedno negotova, nanjo bo vsekakor vplival tudi izid skorajšnje dražbe. • S. Saje Kombinacija fiksne in mobilne telefonije za ruralna območja Telefon v vsako družino izvajali aktivnosti pri prevzemih, spe" podjetij. StanJ Prinosnikih vrfjf sP°Jitvah in pripojitvah M.V. Čakajočih na telefonski priključek je veliko, stroški infrastrukturnih povezav pa rastejo. Gorenjska nad slovenskim povprečjem Ljubljana, 14. junija - V Sloveniji je ta trenutek 30 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, do leta 2.000 naj bi jih bilo štirideset, kar pomeni, da bi ga imela vsaka družina. Na novinarski konferenci ministrstva za promet in zveze so govorili o razvoju naše telefonije, predvsem glede na dejstvo, da zdaj na telefonske priključke čakajo predvsem naročniki v odročnejših krajih. Okoli 70 tisoč naročnikov od 151tisoč, kolikor naj bi jih vključil Telekom do leta 1998, je namreč z ruralnih območij, kjer so stroši gradnje višji in se od običajnih 1.500 dolarjev povzpenjajo na štiri tisoč. Kot je poudaril Adolf Zupan, direktor Telekoma, jim še vedno ne uspeva dovolj hitro zadostiti velikemu povpraševanju. Vzrok za takšno stanje je tudi v tem, da so v preteklih dveh desetletjih, do leta 91, velik del priključkov zgradili s tako imenovanim združevanjem sredstev. Po prerazporeditvi v proračun so tako ostali brez 13 milijard tolarjev in Zupan je prepričan, da bi s tem denarjem lahko zadostili prav vsem potrebam po novih telefonskih priključkih. Problem bodo po novem reševali tudi s sistemom fiksne mobilne telefonije, kar pomeni, da bodo ob sodelovanju Mobitela in Telekoma čakajoči v oddaljenejših področjih lahko dobili priključek s fiksnim telefonom in mobitelovo infrastrukturo. Telefonska naročnina in impulz (letos naj bi s takšno kombinacijo rešili problem kar 2 tisočih priključkov) bosta za te naročnike petnajst odstotkov dražja kot pri običajnih, cena priključka pa enaka. Doslej so evidentirali okoli 7 tisoč možnih lokacij za tovrstno kombinacijo priključka, kriterij zanj pa predstavljajo stroški in čas predvidene izgradnje običajnega telefonskega omrežja. Največje povpraševanje po tej novosti je v Ljubljani z okolico, v Kranju, je dejal Zupan, pa imajo že skoraj težave s prodajo telefonov, saj je čakajočih nanj le 260, od tega 110 v najodročnejših predelih. • M.A. Merkurjeve težave v Zagrebu Plačali dodatnih 650 tisoč mark Prodajalec se je premislil in po podpisu pogodbe zahteval dodatno plačilo, pri tem ga je podprlo hrvaško sodišče. Kranj, 13. junija - Kranjski Merkur je lani odprl prodajni center v Zagrebu, poslopje so kupili od zagrebške zasebne firme Zebra Com, d.o.o., ki je letos zahtevala dodatno plačilo, češ da gaje prodala prepoceni. Zgodba je zanimiva, ker je Zebro zelo hitro podprlo zagrebško trgovsko sodišče, gre pa za tipičen primer nepravne države, saj je naknadno posegla v pogodbeno razmerje. Pred kratkim smo že pisali, kakšne težave ima kranjski Merkur v Zagrebu, zdaj pa je zgodba že dobila svoj epilog. V Merkurju so se namreč odločili, da spor končajo s plačilom dodatnih 650 tisoč mark, saj so ocenili, da je sporazumna rešitev ugodnejša od obresti, ki bi se nabrale za blokiranih 1,8 milijona mark. Merkurje v zagrebškem predmestju Sesvete kupil poslopje, ki ga je prodala zagrebška zasebna firma Zebra Com in že lani v preurejenem poslopju odprl sodoben prodajni center. Pravzaprav je naprej kupil le polovico poslopja, drugo polovico pa vzel v najem. Ko so bila ureditvena dela v teku, se je prodajalec premislil in izsilil še prodajo drugega dela poslopja, saj bi sicer morali ustaviti gradbena dela. Merkurjev center v Zagrebu so nato lani odprli in s prodajo so pri Merkurju zadovoljni. Toda zapletov s tem Še ni bilo konec, saj se je prodajalec ponovno premislil, čeprav je bila pogodba že zdavnaj podpisana in kupnina plačana. Zahteval je namreč dodatnih 500 tisoč mark, češ da je poslopje prodal prepoceni, se jezil in grozil s tožbo. Posvetovali smo se z odvetniki, vsi po vrsti so dejali, da za tožbo ni nikakršne pravne osnove, je povedal direktor Merkurja Jakob Piskernik. Toda na Hrvaškem so se stvari odvile drugače, kot so pričakovali odvetniki. Podjetje Zebra Corn je najelo sodnega cenilca, ki je ugotovil, da je objekt vreden 1,8 milijona mark več, kot je zanj dobil prodajalec. Na osnovi cenitve je hitro reagiralo Trgovsko sodišče v Zagrebu, ki je sredi letošnjega aprila za ta znesek blokiralo žiro račun podjetja Merkur International Zagreb. V Merkurju so bile seveda nemalo presenečeni nad odločitvijo sodišča, saj je naknadno poseglo v pogodbeno pravno razmerje. V tržnem gospodarstvu je normalno, da je sodna cenitev lahko drugačna od tržne vrednosti, za katero se dogovorita kupec in prodajalec. Gre torej za tipični primer nepravrte države in Hrvaška se je v tem primeru pokazala v zelo slabi luči. Ko so v Merkurju tehtali, kaj naj storijo, so se odločili za sporazumno rešitev, ki je po njihovi oceni še vedno cenejša, kot če bi se nekaj let pravdah. Pri prvi grenki i/kušnji s hrvaškim sodiščem so lahko pričakovali dolgotrajno tožbo, v nekajletnem pravdanju pa bi zaradi blokiranega denarja veliko izgubili na račun obresti. Zato so se raje sporazumeli s firmo Zebra Com in ji plačali dodatnih 650 tisoč mark. Podpisali so dodatni sporazum, s katerim se je prodajalec obvezal, da ne bo več imel dodatnih zahtev, kar seveda glede na dosedanje izkušnje ni kdove kakšna garancija. Kranjski Merkur je tako za zagrebški center Zebri Com namesto 3 milijone mark plačal 3.650 tisoč mark, kar po Piskernikovih besedah ni neugodno, seveda pa se bo dodatno plačilo odrazilo v poslovnih rezultatih njihovega zagrebškega podjetja. Kljub dodatnemu plačilu kupčija torej ni bila tako slaba, grenka pa je izkušnja s pravno varnostjo na Hrvaškem. Sodišče je namreč reagiralo zelo hitro, pri tem pa ni pretehtalo argumentov. • M.V. Medi Medicinski in ortopedskip ripomočki Kidričeva 47 n , 4000 Kranj, • ORTOPEDSKI PMP0AÍ0O1 • NOGAVICE PROTI KRČNIM tlL\M • PROGRAM 1NKÜTÍNÍNCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA tri.: 0h4/ 21 87 S7 NEGA STOPAL IN ODPRAVLJANJE TEŽAV Z OTIŠCANO, GLJIVIČNIMI OBOLENJI BOLEČIMI STOPALI... berkemann za glivična osolenia NOČNA OPORA 7A HALUX Delovni čas: 8-19, sobota: 8-12 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Nov sveženj davčnih zakonov po zgledu EU Davek na dodano vrednost in trošarine Z zakoni o davku na dodano vrednost, trošarinah in davkih na premoženje bo bo končana naša davčna reforma. Davčna uprava bo za kontrolo plačevanja davka na dodano vrednost potrebovala veliko več inšpektorjev, nekateri bodo kar v dnevnih stikih z največjimi podjetji. Sedaj imajo približno 500 inšpektorjev, 230 naj bi jih dobili po razdelitvi agencije za plačilni promet, kar naj bi zadoščalo, saj ocenjujejo, da bodo potrebovali 700 do 800 inšpektorjev. Kranj, 14. junija - Trije davčni zakoni, ki naj bi začeli veljati z letom 1998, bodo zaključili davčno reformo, ki se je začela pred šestimi leti. Gre za izrazito evropsko naravnane davčne zakoni, ki se medsebojno ujemajo, čeprav je njihova ekonomska logika različna. Veliko spremembo predstavlja zlasti davek na dodano vrednost, ki bo nadomestil sedanji prometni davek, največ težav pa je moč pričakovati pri premoženjskih davkih, saj bodo morali najprej urediti potrebne evidence, marsikomu pa ti davki ne bodo pogodu. Davek na dodano vrednost se je v Evropi uveljavil že sredi šestdesetih let in danes je obvezna davčna oblika v državah Evropske unije. V svetu ga je uvedlo že več kot 80 držav, med razvitimi ga še niso uvedli v ZDA in v Avstraliji, v zadnjih letih pa so uvedle tudi že številne države srednje in vzhodne Evrope. Skratka, za Slovenijo je nujen pri vključevanju v Evropo. Davek na dodano vrednost bo zamenjal prometni davek Tako kot drugod po Evropi bo tudi pri nas davek na dodano vrednost zamenjal prometni davek. Največja razlika med njima je v tem, da je prometni davek enofazni, ki je obračunan in plačan v končni potrošnji. Zato ima veliko Število stopenj, progresiven je in nepregleden, zato je možnost izmikanja večja. Davek na dodano vrednost pa je večfazni, pobira se torej od začetka do konca reprodukcijske verige, v vsaki fazi pa seveda samo tisto, kar je v proizvodnji ali storitvi dodano k že kupljeni vrednosti. Davčni zavezanec je s tem razbremenjen dajatve, ki jo je pred njim plačal že nekdo drug. Davčne obveznosti se torej ne nakladajo, temveč gre za vhodne in izhodne obdavčitve. Davčni zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost naj bi bili vsi, ki v Sloveniji opravljajo pridobitno dejavnost, razen tisth, ki nimajo več kot 2 milijona letnega prometa. Davek na dodano vrednost pozna tri metode, tako kot drugod po Evropi naj bi se tudi pri nas odločili za potroš-no metodo. Ker so stroški pri pobiranju tega davka večji, bo tako kot drugod verjetno tudi nas izločena podjetja do določene velikosti letnega prometa. Po besedah finančnega ministra Mitja Gasparija naj bi obstajala možnost, da se tudi podjetja, ki ne dosegajo tega praga odločijo, da so zavezanci davka na dodano vrednost, vendar bo njihova odločitev morala obveljati pet Kako se bo uvedba davka na dodano vrednost odrazila v cenah? Glede na izkušnje drugih držav je najboljša možnost enkratno povečanje cen, lahko pa se nadaljuje s pospešitvijo inflacije, celo z njenim nadaljnjim povečevanjem. Vse tri posledice so občutili na Norveškem, večinoma pa je prišlo do enkratnega povečanja cen, kar finančni minister Gaspari pričakuje tudi pri nas. Skok cen naj bi bil 10- do 12-odstoten, kar pa ne bi smelo vplivati na indeksacijo plač in socialnih trans-ferov. Skok cen pa naj bi ublažilo ukinjanje carin, kar naj bi prispevalo k 7-odstotnemu znižanju cen. let. Prednost takšne odločitve je v tem, da davčni zavezanci ob prodaji blaga ali storitev lahko poračunavajo v prejšnjih fazah plačan davek na dodano vrednost, v nasprotnem primeru pa ne. Verjetno se bo zaradi tega za status davčnega zavezanca za plačilo davka na dodano vrednost odločilo veliko majhnih podjetij in podjetnikov, ki ne bodo dosegli praga, ki naj bi določen v •višini dveh milijonov letnega prometa. Enotna, 20-odstotna stopnja Predvidena je enotna in sicer 20-odstotna davčna stopnja, saj je davek z več stopnjami administrativno veliko bolj zahteven za davkarje, za davčne zavezance pa dražji. Države, ki imajo davek na dodano vrednost že dalj časa, krčijo število stopenj in sicer tako, da ukinjajo višje in nižje stošnje. Države, ki so ga uvedle v zadnjih letih pa se večinoma odločajo za enotno stopnjo ali za največ dve stopnji. Danska, ki ga je uvedla med zadnjimi, se je denimo odločila za enotno, 25-odstotno stopnjo. Po smernicah EU naj bi ve države postopoma prešle na osnovno stopnjo z največ dvema znižanima stopnjama. Iz plačila davka na dodano vrednost naj bi bile izvzete dejavnosti, pri katerih ni moč ugotavljati ustrezne dodane vrednosti, kar velja zlast za bančne in zavarovalniške storitve ter igre na srečo, ki bodo obdavčene drugače, vendar hkrati z uvedbo davka na dodano vrednost. Izvzete naj bi bile dejavnosti posebnega pomena, kot so kulturne storitve, obvezne zdravstvene in izobraževalne storitve, karita-tativne storitve, poštne storitve v javnem sektorju, znanstvene storitve. Ničelna stopnja za izvoz Izvoz bo obdavčen z ničelno stopnjo, kar pomeni, da bodo imeli izvozniki blaga in storitev pravico do povračila vseh prej plačanih davkov, vračilo pa naj bi dobili v osmih dneh Predvidena je torej takšna ureditev kot chugod po Evropi, kjer prav tako velja ničelna stopnja za izdelke in storitve, pri katerih je izvoz končna stopnja porabe. Po uvedbi davka na dodano vrednost so v nekaterih evropskih državah nepravilnosti ugotavljali prav pri vračanju davka izvoznikom, saj so pod- jetja navidezno prikazala izvoz in tako neupravičeno prišla do povračila davka. Zato bodo naši davkarji na to še posebej pozorni in izvozniki bodo morali s carinsko deklaracijo dokazati, da so blago in storitve resnično izvozili. Tujci, ki bodo pri nas nakupili blabo nad določeno vrednostjo, bo država v šestih mesecih povrnila v ceno blaga vračunan davek. Rešitev bo torej takšna, na kakršno smo že navajeni pri nakupih v sosednji Avstriji. Pomembno pa je tudi to, da potrošna metoda davka na dodano vrednost, kakršna naj bi bila sprejeta pri nas, ne obdavčuje opreme. Če oprema v Sloveniji ne bo obdavče-na, bo kar pomembna razbremenitev za precejšen del izvoza. Mesečno plačevanje davka Davčni zavezanci bodo davek na dodano vrednost plačevali mesečno, obračun bodo dolžni oddati v 30 dneh pa pretekli mesec. Z obračunom bodo ugotovili, koliko davka morajo plačati oziroma kolikšno je vračilo, kar se bo pojavilo seveda pri izvozu blaga in storitev. Davkarji bodo ugotavljali, če je njihov izračun pravilen, in če je bil davek plačan pravočasno ter seveda, če morda ne gre za navidezne obračune, s pomočjo katerih bi podjetja skušali zajemati denar iz državnega proračuna. Če davek ne bo plačan, bo izterjava zelo hitra, že prvi dan bodo davkarji zasegli denar na žiro računu, če ga tam ne bo, bodo zelo hitro zasegli zaloge, opremo itd. Davek na dodano vrednost se ne bo moč izogniti, 20-odstotna stopnja bo veljala tako za blago kot za storitev, potemtakem tudi za leasing. Prostocar-inske prodajalne pa naj bi bile samo še na mednarodnih letališčih in pristaniščih, drugod naj bi jih do srede leta 1998 zaprli. Trošarine na alkohol, tobak in bencin Poleg davka na dodano vrednost bodo nekateri zavezanci plačevali še trošarino in sicer proizvajalci in uvozniki naftnih derivatov, tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač V smernicah EU je natančno določeno, na katere izdelke se nanašajo trošarine, obveznost pa nastane takoj, ko je izdelek proizveden oziroma uvožen. Zavezanci pa bodo pri davčni upravi lahko dobili posebno davčno pooblastilo in trošarino plačali šele, ko bo blago prodano. Določena bodo tudi trošarinska skladišča, denimo pivovarne. Ker je sedanji prometni davek pod evropsko ravnjo trošarin, lahko pričakujemo podražitve. Obdavčitev osvin-čenega in neosvinčenega bencina ter plinskega olja naj bi se V 22 državah z davkov na dodano vrednost je splošna stopnja v povprečju 16,9-odstotna. Po posameznih državah pa je naslednja: Avstrija 20-odstotna, Belgija 20,5-odstotna, Kanada 7-odstotna, Danska 25-odstotna, Finska 22-odstotna, Francija 18,6-odstotna, Nemčija 15-odstotna, Grčija 18-od-stotna, Islandija 24,5-od-stotna, Irska 21-odstotna, Italija 19-odstotna, Japonska 3-odstotna, Luk-semburg 15-odstotna, Nizozemska 17,5-odstot-na, Nova Zelandija 12,5-odstotna, Norveška 22-odstotna, Portugalska 16-od-s to t na, Španija 15-odstotna. Švedska 25-odstotna, Švica 6,5-odstotna, Turčija 12-odstotna, Velika Britanija 17,5-odstotna. s sedanjih 250 povečala na 337 ekujev za tisoč litrov, kar pomeni, da se bo bencin podražil približno za desetino. Pri alkoholnih pijačah bodo maloprodajne cene lahko ostale nespremenjene, podražili pa se bodo vsekakor tobačni izdelki. Po Evropi je zdaj trošarina na cigarete vsaj 57-odstotna v maloprodajni ceni, pri nas pa je trenutno obdavčitev cigaret 44,22-odstotna. V dveh letih naj bi doseglo evropsko raven trošarin na tobačne izdelke. Prijavljati bo potrebno tudi žganjekuho, določeno pa bo, koliko se šteje za lastno porabo. Pri določanju te meje so po besedah finančnega ministra Gaspari na kmetijskem ministrstvu zelo širokogrudni. Davke na premoženje bodo dobile občine Za premoženjske davke so pripravljena šele izhodišča, saj zaradi priprava zakona zamuja, ker so zanj strokovne osnove pomanjkljive. Da bi zagotovili pravično in hkrati učinkovito obdavčitev zemljišč in stavb, bo potrebno urediti zemljiško knjigo in kataster, merila za vrednotenje stanovanjskih nepremičnin itd. Davčna stopnja naj bi bila največ 1-odstotna, premoženjski davki pa naj bi bili izvirni prihodek občin. Uvedli naj bi jih najprej na nepremično in nato na premično premoženje (avtomobili, plovila, helikopterji itd.) Težave je moč pričakovati, ker so socialne razmere pri nas drugačne, saj so mnogi zelo poceni prišli do stanovanja, zdaj pa bodo težko plačevali davek, posebej pa velja za tiste, ki so "s svojimi žulji" zgradili hišo in imajo zdaj zelo skromne plače. Neobdavčeni del stanovanske površine zdaj denimo znaša 160 površinskih metrov na štiričlansko družino, po novem pa bo to verjetno le 80 površinskih metrov. • M. Volčjak RD, d.d., ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Union 7000 SIT, Pivovarna Laško 1500 SIT, Droga 10500 SIT. Lek 6500 SIT, Krka 4500 SIT, Kovinotehna 300 SIT, Sava 2700 SIT, Mitol 900 SIT, Radenska 500 SIT, Mercator, Etol... RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel.: 126 31 98, 125 70 56 ODKUP v Kranju: Infico, d.o.o., Maistrov trg 7, tel.: 212 167 in 211 680 MESETAR Slabe pšenice ne bodo odkupovali Slovenska vlada je na zadnji majski seji sprejela sklep'' vzpostavitvi tržnega reda za pšenico in rž 1996/97, pred kratkirn gaje objavila že tudi v uradnem listu, veljal pa bo od letošnjega julija do 30. junija prihodnje leto. Kot je razvidno iz sklepa, trž* red izhaja iz ocene letne porabe pšenice, rži in izdelkov iz pšeni** (moka, zdrob). Ocene kažejo, da bo mlinska industrija do naslednj žetve in odkupa potrebovala 230.000 ton pšenice in rži, od tega r>aJ bi jo doma odkupila okoli 100.000 ton, ostalo pa naj bi uvozil , Odkupna cena za pšenico primerne kakovosti (največ 1 odstotkov vlage, 2 odstotka primesi, najmanj 11,5 odstop beljakovin in s hektolitrsko težo 76 kilogramov na 100 litrov)] 28,93 tolarja za kilogram, odkupna cena rži primerne kakovos (13 odstotkov vlage, 5 odstotkov primesi in s hektolitrsko 72 kilogramov na 100 litrov) pa 24 tolarjev. Ceno bodo » povečali z 80 odstotki ugotovljene rasti drobnoprodajnih cen obdobju od aprila do junija. Dejansko ceno, ki bo odvisna deleža vlage in surovih beljakovin, hektolitrske mase in koli*1? primesi, bodo določili na podlagi meril, ki so del tržnega reda. bo pšenica, na primer, vsebovala kar 14 odstotkov beljakovin-končna cena za 17,5 odstotka višja od izhodiščne. ,g Vse ponujene količine doma pridelane pšenice in rži, ki bo ustrezale kakovostnim zahtevam, bo odkupil Zavod R-S { blagovne rezerve. Pšenice neprimerne kakovosti načeloma bo odkupoval; če pa bo slabo kakovost ugotovil šele P prevzemu, jo bo plačal po 19 tolarjev za kilogram. Odkupne cene lesa oV V blejskem gozdnem gospodarstvu velja od 1. junija dalJ?Aa nik za odkup gozdnih sortimentov. Poglejmo cene (v tolarji"1^ neolupljen les iglavcev, dostavljen cenik kubični meter) za kamionske ceste! vrsta lesa B hlodi smreke in jelke 15.300 11.800 hlodi macesna 15.300 11.800 hlodi bora, debelejši od 25 cm -hlodi ostalih iglavcev 10.000 8.000 drobni tehnični les iglavcev (premera od 12 do 20 cm celulozni les smreke in jelke: I. 2.500 . \ 8.800 6.C 9.000 J| 7.000 6iC 4.000 1.000 celulozni les bora in macesna: I. 2.000 1.000 Prometni davek od lesa P GOSTIINA IN PIVNICA MarinšeK NAKLO Tel.: 064/48-220 Poleg bogate izbire jedi nudi tudi jedi z zara, pečene na kamnu, odojka in jagenjčka, v petkih in sobotah pa ples ob avi glasbi. GG, za dostavo lesa na dišče Rečica ali Bohinj P1^ še (skupaj z davkom) ^ tolarjev za kubični inetej Plačilo za prodani les }f 1 dni po koncu obračunskeg obdobja, ki traja do en te« (od ponedeljka do petka)-nujnih primerih za že pose*8 les dajejo akontacije. STARI DVOR Škofja Lok«7kidrteeva 26, tel.; 634-600 AKCIJSKA PRODAIA Roqovih koks, svetu iz uvoza I>eIe TEhNikE PHILCO iN GORENJE' vrtimih kosihic, REZAlivikov Gorenj6"' ŠE TRAJA Ob zaključku prodajne V NEDELJO, 16. junija med 9. in W% < PO NAJNIŽJIH CENAH .c - NAJMANJ 10% POPUSTA ZA VSE ART'KL * obROČNO odpUČEVANJE il\ IVUVUDI MJVUJI ivz. Prí NAkupu na odloq bo (Jatum 1 • ENOMESEČNIM ZAMIKOM NEMOGOČE*' MOGOČEMU kovinOtehna £etek, 14. junija 1996 GORENJSKI GLAS VREME I ^n-oslovci nam za danes napovedujejo pretežno ned°i S íemPeraíuramí od 20 do 25- v soboto in aeyo bo precej Jasno in hladneje. Ujnine SPREMEMBE Here da bo dobra, za koreografijo Mojca Sp0iW dnitume Vesna Škodnik Gabrovec... Začetek pa je, kot se za Tofa ^i^^ nič ne poje, ne >»na nič ne poje, hrjeZT nič ne poje? Pevec*? res neP°)e'svet Pa Je s svojim petjem začaral italijanski ^8 knh100 Ca™so. f.fyno y^9ni^m 8°stovanjem po Ameriki so Carusa povabili, naj pride točno l t V nekega miljarderja. Caruso je sprejel povabilo in lCer ni bilo °* ^ níe$ova navada. Poleg milijarderja je bil v vili še pes; °ftattco, £e ZlVe duše. Caruso se ni zmenil za to in je zapel slovito ^'iarder i/n pr?m zvokih je začel pes lajati in tenorist je nehal peti. .HejŠitiiH St°^ n Carusu, mu dal dogovorjeno plačilo in rekel z 'Hvaia> 0asmeikom: °Í Pes lami^J í-aruso· Lthko greste. Hotel sem samo ugotoviti, ali bo ko bo slišal najslavnejšega tenorista sveta." ~SKODA Volkswagen Group Misl'm, a sploh dvomite, kateri pir je najboljši on the whole wide world. Jasno gre za tekočino, ki p'rtece iz tiste tazelene piksne ali pa flaše s tazeleno nalepko, sej je useen. Laško pivo je seveda veliko boljše od unega ljubljanskega (ne bomo pisali katerega, d' ne bi direktor taiste firme zaradi tega odjavil Gorenjskega glasa -ker bi bil tako prikrajšan za množico odličnih tekstov, ki jih recimo piše Igor K. - glej v Veliko knjigo pregovorov, str. 192 "Dobro blago se samo hvali"). No, da ne bomo preveč razlagali, pro-bajte pa boste videli. Še tole okrog piva. Sem že prepričeval eno Blejčanko, ampak una frklja raje pije une flaše s tardečo nalepko in še naprej živi v zmoti. Moram pa reči, da blazno zavidam Jožetu, ki je napisal takole: V Šank ročk bandu pijejo nobeno drugo pire ne, kot Laško pivo!!! Tudi jaz ga sedaj že cel dan pijem in zato ne znam več prav lepo pisat. Tu v Portorožu je zelo vroče, zato še toliko bolj paše! Živjo - še eno pivo prosim. Jože, ti si čisto lepo napisal, sem te še kako dobro razumel. Mimogrede, mogoče bomo pa na Gorenjskem celo ustanovili Društvo ljubiteljev Laškega piva. In da ne bo zgledalo, da tlele eno propagando delamo za "kozla..." Roko na srce, jest nimam nič proti, če pijete tudi tistega s tardečo nalepko, ali pa pira sploh ne pijete, to je pač vaš izbor. In prav je tako. In da zaključim to pivsko storijo, vsi tisti, ki pijete "kozla", pijete pir iz najine pivovarne, namreč v Pivovarni Laško imava delnice tudi midva z Aligatorjem (dividende so bile tudi letos). Kva se smejite tudi 0,0000001 % je nekaj, a ne. Aja, še to, Šank ročk bodo v bližnji prihodnosti igrali tudi v Kranju, seveda pod pokroviteljstvom.... saj veste. Žreb pa je rekel takole: Jože Galin (misl'm to pa je naključje), Drnovškova pot 6, 1240 Kamnik. Pride dopis, pol pa le brž k Aligatorju v Kran. NOVOSTI Motorhead kao odpade. Vstopnice za koncert Bryana Adamsa in Melisse Etheridge v Kopru 7.7. so že v prodaji ( prevoz lasten - inf. za Boži), pol so pa tu še karte za Sex Pistols, ki bodo 9.7 v Ljubljani. Pa še nova muzika: poleg tanove Metallice seveda še Biohazard, pol je tu cedejka Anje Rupel "Življenje je kot igra", pa nova kaseta Ivana Hudnika "Dom si moj Slovenija", pa Tomaž Pengov "Biti tu" in Džordže Balaševič "Na posletku" in končno, tisto, kar je jeseniški rocker Riko obljubljal že kar nekaj cajta. Riko in Piloti "Rockdrom". O tem bomo bržkone pisali še kaj več, za začetek pa samo to, da pri Pilotih bobne spila nihče drug kot Mare iz Aligator Music Shopa. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 220: Torej, tolko od pira zaenkrat, pa pojdimo k brezalkoholnihm pijačam, v svetu sta dve najbolj znani Coli, ena je .... Cola, druga pa .... Cola. Napišite celo ime tiste, ki ima sedež korporacije v Atlanti, kjer bodo letos olimpijske igre, in je malček bolj uspešna (kar se tiče posla pa to) od one druge. Nagrada je tokrat potovanje na olimpijske igre v Atlanto (seveda s prstom po zemljevidu), klasična kaseta po želji pa je čist zares. Dopisnice čakamo do srede, 19. junija, seveda na Gorenjski glas, pripis "Jodlalwaysgator". Še to, okrog slike za Bled še malo počakat, sem v gužvi (služimo desetke pa to). Nick Cave je še vsako leto prišel v Lj. in bo bržkone tudi letos, Metallica pa bo zagotovo jeseni enkrat na Dunaju. Čav.... K '—~~~—————— T^'TnTu naSa Poročila, hijena* krava^ z^adi fa^10**™ Evropa, 7S h' dc^Ve'kaJbisimislii. C n 0dkriU bolezen Z-Van-šePn°Sseh tropskih t>°» D°°dkrilik°r dvajset I" ni> so [naS,pa- prinas i87'^olazkali prist°)ni L da snio ° no?l™rp odkri- ^tZ^Jibil°-Nič. bo^vaTWnQvnost' kai Ptlni»oïhtl!,ko Primerov 4lt> ' Po smo lin °]e nor in %°Praws°na °ončni strani H> > temo kŠen ek°log Pe„ °V°. 06 „b Preide, ob foïff SloveniL lkdar niso Kot ?0Ve<* Od/ ' vrefnens-doJa nas je5dr;nesdomri. S^u4lr 5eto Zr.t^Ui PUnov v 'Zfra Prej sJnani-.kaJlani, SS ne otrmo°kePT V te a if]e nevarnn J na s°nce, "reLaVstrijski rLPlSali Sfno, C'Wporo^^' vseh C '°«tnS?n*lh °menja nalivih očalZamost: ne ne hodr^stralijiTf' ostanite d°&}eniodZi, m Plalo: 'okaTg*plačili! ^"obveznim pokrivalom na glavi. Da seveda ne omenjamo sončnih očal.. V teh dneh, ko je bila sončna pripeka naravnost neznosna, smo pri naših vremenskih napovedih pač izvolili slišati tudi to: varujte se ozonske luknje, ne na sonce, če pa že, se zavarujte. Zavest, da je ta naš onesnaženi planet tudi nevaren, počasi pricurlja tudi v naše medije. Kakšen neznanski napredek! Na udarnih straneh poročil vedno slišimo dan na radijskih poročilih omenjeno, da nekateri naši uvozniki uvažajo zemljo za rože, ki da je radiaoaktivna. Poročajo: inšpektorji so odkrili, da je zemlja, ki jo za maloprodajo namenjajo nekateri zasebni uvozniki in prodajalci - radioaktivna. Seveda je šlo za gorenjskega prodajalca in uvoznika. Pa kaj? Slišali smo in pričakovali, da se bo novinarska srenja zapičila v omenjenega zasebnika uvoznika, da bo kar Tema tedna Glosa Radioaktivna vrtna prst Zasebnik z Gorenjskega je uvažal radioaktivno vrtno prst. Tako kot smo to slišali mimogrede, tako je vest, ki bi vzdignila pol Evrope, pri nas poniknila v pozabo. in beremo, kaj si o kakšnem referendumu misli ta ali oni politik - nikoli pa ne začnemo poročil s tem, kaj je dobro za zdravje naroda. Kje pa! To pride pod post festum, pod in tako dalje, pod mimogrede. Vzemimo najnovejši primer. Nekako sramežljivo je bilo oni grmelo! Malo morgen! Nič se ni zgodilo. Naslednji dan nismo mogli prebrati niti črke o tem, kaj je pravzaprav na stvari. Ali zasebni uvoznik res uvaža radioaktivno zemljo iz Poljske ali Rusije, kaj so pokazale meritve, kaj je kupcem storiti. Nič. Nismo izolirani - tudi nam se dogajajo droge, tudi nam se dogaja aids, nore krave, ozon, preko mere onesnaženo ozračje in radioaktivna vrtičkars-ka zemlja. Le čemu nočemo priznati, da je vse to tu, med nami, bolj strašljivo in grozljivo, kot si sploh upamo priznati! Ko bomo politike in strankarskih razprtij res do grla siti, ko bodo strankarske prvake in politiko začeli ignorirati tudi novinarji in ko se bomo začeli ukvarjati z bolj posvetnimi in za življenje pomembnejšimi rečmi - bo vse drugače. Zakaj ne priznati, da je vsaj možnost uvoza bolezni norih krav tudi pri nas? Zakaj ne priznati, da je ozonska luknja tudi nad našimi kraji strašljiva? Zakaj ne na debelo oznanjati, kdo uvaža radioaktivno vrtno prst? Ne zato, da bi ga zdaj nevoščljivo prijeli za vrat, ampak predvsem preventivno. Da bo gospodinja, ki občuduje svoje rože na kuhinjskem oknu, vedela, zakaj imajo njene rože neverjetno veliko poganjkov in se razraščajo preko vse razumne meje! Saj tisti, ki še pomnijo nesrečo v Černobilu, vedo, kako je nenadoma pognalo drevje in vse rastlinstvo.. Z lučjo pri belem dnevu iščeš članke o tem, kako se zastrupljamo. Škoda. Z lučjo pri belem dnevu bi morali iskati članke, kaj se je oni dan sanjalo nekemu politiku, kajti preplavljati nas bi morali članki o tem, kaj lahko preventivno storimo ob škodljivih vplivih, ki so veliko bolj resni kot politika. Ne gre za nas, gre za otroke in vnuke... • D. Sedej 'in UR OOfíQE GUMBE!!! OD 17. 6. - 22. 6. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJSIH 30 1. GIMME 5 - KO UGASNEJO LUČI 2. POWER DANCERS - VŠEČ SI Ml 3. CUPIDO - HISTORIAS Dl AMOR 4. GINA G. - OOH AHH... JUSTA LITTLE BIT 5. TINNY TOT - LA BAMBOLIN 6. NAPOLEON - NAPOLEON 7. ICE MC - GIVE ME THE LIGHT 8. ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 9. FOXTER - LEMON TREE 10. IMPERIO - CYBERDREAM 11. V 96 - HEAVEN 12. NEW/ SCOOTER - REBBEL YELL 13. THE SOUNDLOVERS - RUN AWAY 14. ETTA BEA J. - ON THE ROAD 15. OSCAR - CHILDREN /VOYAGE VOYAGE 16. NEW/ ROBERT MILES - FABLE 17. NEW/ JAMIE DEE - U 18. CT GROOVE FEAT. MANN - MAD 19. NEW7 KLUBHEADS - KLUBHOPPING 20. NEW/ 24th STREET - GET DOWN ON IT 21. LOS DEL RIO - MACARENA 22. TRANCE ÀNGELS - LONG TRAIN RUNNING 23. 7T fat KOOL AND THE GANG - LADIES NIGHT 24. NEW/ DA VINCI - GOING ALL THE WAY 25. NEW/ PERPLEXER - KUNG FU FIGHTING 26. CUBAN ÀNGELS - EVERY TIME EVERY DAY 27. THE BIMP'S - FEAT VINENZO - LADY BUG 28. MZ HEKTOR - DANES JE MAXIMALNO DOBER DAN 29. NEW/ GIAN PIERO - POWER TO THE PEOPLE 30. NW/ RF. SOUND - I STILL HEAVENT FOUND.. LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. VIU RESNIK- IŠČEM TE 2. ČUKI - SONCE 3. FUN FACTORY - DON'T GO AWAY 4. CELINE DION - BECAUSE YOU LOVED ME 5. EROS RAMAZZOTTI - PIU BELLA COSA 6. TINATURNER - ON SILENT WINGS 7. NEW/ CALIFÒRNIA - HREPENENJE 8. BACKSTREET BOYS - GET DOWN 9. GIANLUCA GRIGNANI - LA FABRICA Dl PLASTIKA 10. DAZ - OPROSTI M 11. NEW/ NEW/ DANA DAWSON - SHOW ME 12. NEW/ SONIC DREAM COLLECTIVE - I WONDER WHY 13. NEW/ MICHAEL BOLTON - I FOUND SOMEONE 14. MR. PRESIDENT - COCO JAMBO 15. NEW/ BIG SOOUL - HIPPY HIPPY SMAKE TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. NAGRAJENCI ponedeljkove oddaje so: nagrado AVTA LESCE prejme Mojca Smolej iz Kovorja, Cvetka Gartnar; Kranj pa prejme nagrado TAVERNE MLIN iz Tržiča. Sotrpinka v studiu bo Ana. čestitava!!! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Sonce-ČUKI (2) 2. On silent wings - TINATURNER (15) 3. Always be my baby - MARIAH CAREY (3) 4. Ne laži - 4 FUN (novo) 5. Don't go away - FUN FACTORY (6) 6. Iščem te - VIU RESNIK (7) 7. Ooh aah... just a little bit - GINA G. (10) 8. Sexy eyes - WHIGFIELD (1) .—c 9. Atlantida - GIMME 5 (5) /ííS^v 10. Oh baby all - SONIC DREAM COLLECTIVE (novo) '/>MS^N 11. Children/Yoyage yoyage - OSCAR (10) 12. Všeč si mi - THE POWER DANCERS (4) 13. Drill instructor - CAPTAIN JACK (12) 14. You and I -SCORPIONS (novo) 15. Rame - SNAP (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite nafladio Tržič, Balos 4, Tržič, do 17. junija. KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. Miss Slovenije za Miss sveta 96 - lepota se začenja • Janjo Zupan, miss Slovenije 94, verjetno poznate, za drugo lepotičko pa smo prepričani, da jo boste še spoznali. Če ne prej, morda konec septembra na finalu izbora za MISS SLOVENIJE 96. Sicer se bodo letos izbori začeli junija, skupaj jih bo sedem, za vsako področje po eno. Po tri najlepše Z vsakega od teh tekmovanj se bodo udeležile polfinalnega tekmovanja konec avgusta, dvanajst najlepših pa se bo za laskavi naziv potegovalo konec septembra, te ste do 1. aprila 1996 dopolnile 17 let in niste starejše od 24 let, ste državljanke Slovenije, neporočene in brez otrok, pa zraven seveda še lepe, se še vedno lahko prijavite. TVS 1 7.30 Videostrani 7.40 Otroški program 7.40 Radovedni Taček: Veter 7.55 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 8.10 Pod klobukom 8.55 Zgodbe iz školjke 9.40 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 9.50 Metuzalem, kanadski film 11.40 Veliki dosežki slovenske kirurgije, ponovitev 21., zadnje oddaje 12.10 Potovanje v Benetke: Interpreti Veneziani 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.40 Kenguruji: Obrazi v množici, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 14.40 Tednik, ponovitev 15.30 Christy, ameriška nadaljevanka 16.20 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.55 Alper Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.05 EPP 21.15 Dežela bod, dokumentarna oddaja 22.10 Turistična oddaja 22.25 Napovedniki 22.30 Včeraj, danes, jutri 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.10 Tuljenje, ameriški film 0.40 Poročila 0.45 Tv jutri, videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.30 Poglej in zadeni, ponovitev 12.00 Ciklus filmov Billyja Wilderja: Pet grobnic do Kaira, ameriški film (čb) 13.40 Podoba podobe, ponovitev 14.30 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 15.55 EP v nogometu: Škotska - Anglija, prenos 17.50 Karaoke, razvedrilna oddaja 18.55 Francija - Španija, prenos 20.50 črni seznam, francoski film 22.20 Sobotna noč KANALA 8.55 Spot tedna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Risanka 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev izdelkov 12.45 Videostrani 14.40 Spot tedna 14.45 Chicaške zgodbe, ponovitev 16.00 Življenje z očetom, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe 19.00 Kajak - kanu, posnetek iz Landecka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Ladja s steklenim dnom, ameriški barvni film 23.00 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.30 S kamero na potepu 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 9.30 Brisco County, ml., ponovitev nanizanke 10.30 Srečni Luka, ponovitev nanizanke 11.30 Highlander, ponovitev nanizanke 12.30 Vr. 5, ameriška nanizanka 13.30 ITC ma-gazin, ponovitev 14.00 Obraz tedna, ponovitev 14.30 Babica gre na jug, slovenski film 16.00 Argument, ponovitev 16.30 Show dance, evropsko prvenstvo 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Polnočni beg, ameriSki barvni film 22.00 Formula 1, posnetek treninga 23.30 Razprtije, ameriška nanizanka 0.30 Kariera preko trupel 3, nemški film 2.00 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 Otroški in mladinski program 12.00 Vera in čas 13.00 T-force, ponovitev filma 14.40 Družinski studio - 24 ur La Mansa 15.00 24 ur La Mansa 16.00 Družinski studio - 24 u8r La Mansa 18.00 Rastline, dokumentarec 19.00 Dnevnik 19.30 24 ur La Mansa 20.00 Izposojevalec otrok, film 21.45 24 ur La Mansa 23.45 TV prodaja 23.00 Lovec na glave, film HTV 1 13.20 Žumberak, cestastvo tišine 14.20 Briljantina 15.10 Vsi poročevalci sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi viharjev 18.00 Turbo Limach show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Par excellence, zabavna odda-'jn 21.35 Nad zakonom, ameriški barvni film 23.05 Dnevnik 23.25 Politikova žena, ameriška nadaljevanka HTV 2 12.30 Video strani 12.50 TV Koledar 13.00 Nenavadna pokrajina, dokumentarna serija 13.55 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 14.45 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 15.30 EP v nogometu: Škotska -Anglija, prenos 17.50 Hrvaški operni pevci, dokumentarna serija 18.30 EP v nogometu, iz studia 18.55 EP v nogometu: Francija - Španija, prenos iz Leedsa 20.50 EP v nogometu, iz studia 21.00 Pitomača 96, prenos festivala 22.55 Atletika, posnetek s hrvapkega državnega prvenstva 23.10 Vidikon 23.55 Od duha k duhu, dokumentarna serija 0.20 Hr Top 20 AVSTRIJA 1 11.10 8. evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov 1996, posnetek prireditev v Lizboni 12.55 Klic v sili Kalifornija 13.35 Čudovita leta 14.00 Blossom 14.55 Nick Foley 16.00 EP v nogometu: Anglija - škotska, prenos iz Londona; Kolesarstvo, 48. mednarodna dirka po Avstriji 18.00 Nogomet 18.30 Tohuwabohu, TV zmešnjava 19.00 EP v nogometu '96: Francija - Španija, prenos 21.30 šport v soboto 22.05 Dragon -zgodba o Bruceu Leeju, ameriška filmska bografija 0.00 Nema pošast, ameriška grozljivka 1.35 Klic v sili, Kalifornija 2.20 Darkm.an, ponovitev ameriške srhljivke 4.00 Kačja koža, ponovitev ameriške fimske drame AVSTRIJA 2 11.30 Zmaga ljubezni, ponovitev italijanske melodrame 13.00 Čas v sliki 13.10 Predmestni variete, av-strijsko-nemški romantični film 14.35 Mandoline in mesečina, nemška glasbena komedija 16.10 Avstrijska kulinarika, recepti 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Kos govedine, avstrijsko-nemška komedija 21.50 čas v sliki 22.00 Vse je komedija: Koncert, veseloigra 0.05 Čas v sliki 0.10 Kčaja koža, ameriška filmska drama 2.05 Pogledi od strani 2.00 Šport v soboto, ponovitev 2.45 EP v nogometu 96, dogajanje današnjega dne TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet -otroška glasbena lestvica 19.40 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.08 EPP blok - 2 20.10 Poročila 244. (ponovitev) 20.25 1. sobotna sreča 96 (ponovitev) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Odprti ekran (ponovitev) 21.40 Kamera presenečenja: Jože Skubic 21.55 Koncert Alpskega kvinteta na srečanju harmonikarjev v Besnici (produkcija: Andej Zalar) 23.20 Videoboom 40 (prva sloven-sak video lestvica zabavne glasbe) -93. oddaja 00.20 Erotični film (Distribucija: ALTEKA d.o.o. Kranj) 1.50 Z vami smo bili... nasvidenje 1.51 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.52 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! _ LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film' ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Aconcagua 18.55 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno KINO medicino - ponovitev 22.00 OSHO otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sproeda za nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerja, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko-Mako 9.50 EPP 10.00 Kviz: Z znanjem do izleta 10.50 EPP 11.20 Kviz: Z znanjem do izleta 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjs ka danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjs ka danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Juretom Frankom 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Program bomo začeli ob 13.30, govorili pa bomo o tekmovanju za Martina Krpana 96. Sledila bo, ob 14.30, oddaja Ta dobrih 10 Radia Tržič. Nato bodo na vrsti aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo sledila obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbeni gost: MZ HEKTOR 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Ansambel Krček 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja z gosti: Zasavci 18.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 BBC - Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Rick dees -ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. srhlj. POROTNICA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. kom. PTIČJA KLETKA ob 17. in 19. uri, amer. drama ZADNJI PLES ob 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. POSNEMOVALEC ob 18.30 uri, amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 20.45 uri TRŽIČ amer. fant. kom. JUMANJI ob 18. in 20. uri BLED amer. ris. SVET IGRAČ ob 18. uri, amer. ljub. kom. SABRINA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ČENČE ob 18.30 in 20.30 uri CERKLJE amer. smešna prigoda BABE ob 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. trill. ZADNJI DNEVI ob 20.30 uri NEDELJA, 16. JUNIJA 1996 TVS 1 7.30 Videostrani 8.40 Tedenski izbor 8.40 Živ žav 9.25 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Moj prvi video o..., izobraževalna oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje, 3. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Hugo, TV igrica 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capodistria 14.40 Dlan v dlani 14.55 Varšava, poljsko-nemško-fran- coski film 17.00 Tv dnevnik 1 17.10 Po domače 18.45 Za TV kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.51 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Piratke, angleška nadaljevanka 22.10 Napovedniki 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 22.45 Ciklus filmov Orsona Wellsa: Othello, ameriško-francoski film 0.15 Poročila 0.20 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.55 Tedenski izbor 10.45 Angleška glasbena lestvica 11.35 Videošpon 12.20 V vrtincu 13.05 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 13.50 Poglej me!, ponovitev 14.40 Lahkih nog naokrog 15.25 Na vrtu 15.55 EP v nogometu: Rusija - Nemčija, prenos 17.50 Kajak kanu: Svetovni pokal v spustu, posnetek 18.55 EP v nogometu: Hrvaška -Danska, prenos 20.50 Intervju 21.50 France Kranj, oddaja o slovenskem likovniku 22.35 Zadnja preizkušnja, francoski športni film 0.10 Športni pregled 0.40 Konjeništvo: Svetovni pokal v dresuri, posnetek iz Lipice 1.20 Videostrani KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Risanka 11.00 ŠKL, ponovitev 12.30 TV prodaja 14.30 Spot tedna 14.35 Ladja s steklenim dnom, ponovitev ameriškega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 12. del sinhronizirane risane serije 18.00 Big Foot, mladinski film 19.00 Kajak - kanu, posnetek iz Landecka 20.00 Jessie, ameriška nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 23.00 Unpato, pogovor v studiu 0.05 Spot tedna 0.10 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuharjmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narod-no-zabavni glasbi 13.00 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Formula 1, posnetek treninga 14.30 Polnočni beg, ponovitev filma 16.30 Razprtije, ponovitev nanizanke 19.30 Lois & Clark: Nove Superma-nove dogodivščine, nanizanka 18.30 Formula 1, prenos iz Montreala 19.30 24 ur 19.53 Formula 1, prenos iz Montreala 21.00 24 ur 21.30 Na sever, nanizanka 22.30 Blue City, ameriški barvni film 0.00 Grdi Raček, nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 1.40 24 ur La Mansa 2.30 Demokratični terorist, film 4.10 24 ur La Mansa 5.30 Nulta točka, film 7.10 24 ur La Mansa 9.00 Otroški in mladinski program 10.30 Oliver Twist, risani film 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Izposojevalec otrok, ponovitev filma 14.45 Družinski studio 18.00 Vera in čas, ponovitev 19.00 Dnevnik 19.30 Angelus, ponovitev 20.00 Ženska brez zgodbe, film 21.45 Zdrava video glava, vodi Tomaž Domicelj 22.45 TV prodaja 23.00 Allan Quaterman in izgubljeno mesto, film HTV 1 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Winfrey Show 17.05 Poročila 17.15 May-flower; Romarjeva pustolovščina, angleški barvni film 18.50 Kremenčkovi, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravo! 22.15 Dnevnik 22.35 Poročena in z otroki, ameriška humoristična serija 23.05 Holly-woodski policisti, dokumentarna serija 0.00 Poročila HTV 2 10.20 TV koledar 10.30 Briljantina, ponovitev 11.15 Vidikon, ponovitev 12.00 Športna nedelja: Tenis, prenos finala turnirja ATP iz Zagreba 14.05 Peta hitrost 14.35 Jet ski, reportaža z odprtega prvenstva Hrvaške14.50 NBA pregled 15.30 EP v nogometu, oddaja iz studia 15.55 EP v nogometu: Rusija - Nemčija, prenos 18.20 EP v nogometu, iz studia 18.55 EP v nogometu: Hrvaška - Danska, prenos 21/15 Baja Oklahoma, ameriški barvni film 23.15 Šport, reportaža AVSTRIJA 1 12.00 Up 12.55 L.I.S.A. - čista norost, ameriška komedija 14.20 Formula 1, za VN Kanade, ogrevanje 15.05 Thomas Muster: Najboljši udarci, največji uspehi 15.50 EP v nogometu 96: Rusija - Nemčija, prenos 18.00 Mister Bean, angleška humoristična oddaja 18.25 Kuharski mojstri 18.35 Formula 1, dirka za VN Kanade, prenos iz Montreala; EP v nogometu: Hrvaška - Danska, prenos 22.00 K stvari 23.15 Vizije 23.20 Apsopos film, filmske novice 23.50 Ladybird, Ladybird, angleški film 1.35 Dragon -zgodba o Bruceu Leeju, ponovitev ameriške filmske biografije 3.30 Tetovirana vrtnica, ameriški rtomantični film 5.30 Princ z Bel-Aira AVSTRIJA 2 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Britanski kraljevski vrtovi, dokumentarna serija 15.00 Dvojčici z Immenhofa, nemški film 16.30 Wild-life: Strmoglavci - ptiči v viharju, dokumentarni film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorie 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Prečastiti podeduje raj, nemški TV film 21.50 Šport 22.00 Čolumbo: Umri zase, ameriška kriminalka 23.35 Čas v sliki 23.40 Upor v jami, ameriška TV drama 1.10 Pogledi od strani 1.20 EP v nogometu, pregled današnjega dne 4.40 Kultura, ponovitev 5.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni spot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Helikopter S5 HCB za stroja 10.55 EPP blok - 3 11.00 Poročila 244. (ponovitev) 11.15 Top spot 11.20 Duhovna misel - 3. oddaja 11.30 Vroča kolesa - 5. oddaja (ponovitev) 12.10 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 93. oddaja 13.10 Z vami smo bili... nasvidenje 13.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Glasbeni koncert v Železnikih ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved spor eda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, ' GREMO, zabavno glasbena oddaja ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabav no nedeljsko popoldne 18.40 Mini i KINO 19.00 Telemarket 19.10 Niffl sporeda za ponedeljek 10." deostrni RA KRANJ 5.30 Začetek programa, ^"jl napoved 5.50 EPP 6.50 EPK 'pf Pregled dnevnega tiska 7.50 1^ 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne domov 8.50 EPP 9.20 ^FVf prispevek 9.50 EPP 10-5°> 11.00 Po domače na kranj^j, čila 14.50 EPP 15.25 EPP Dogodki in odmevi RS 16.20 H"» Gorenjska - Sveti duh 16-5°. ep' 17.20 Hitro, daleč, visoko I?-60.» 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj ^ EPP 19.30 Večerni program - «5 po izboru Igorja Rozmana * Zaključek programa Radia Kran' m R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.3J> ji UKV stereo 88,9 Mhz Iz K«^ 95 Mhz iz Tržiča. ^ tf> Pozdravu iz studia ob 1°;°*^ pogovor z enim izmed starih 'j* nov. Klepetulje bodo namreč Zf\ daleč od Tržiča. Ob 11.40 se y potepali s potovalno agencijo^ tour. Opoldne bo na vrsti teoy mozaik, sleid Nedeljska ol%^ misel, nato pa podrobnosti iz n*Jjj( vsakdanjika. V njih bomo 9°*tf>. folklorni skupini Karavanke. Of> bodo na sporedu obvestila, °v f pa glasbene čestitke. Nedelj,/ poldne bomo zaključili s Kolo* ^ domačih, ki se bo zavrtel ob R TRIGLAV jutro 7.50 Nočna * a I Mirin vrtiljak »-T^ lijski sejerj^i* > 13-00 *fiíj 5.00 Dobro (OKC) 8.00 Pančur 11.00 Radij Osmrtnice, voščila . klepet 14.00 Osebna vos»» ^ Poročila BBC, STA. vrern? Osebna voščila 17.00 Poklic^ petaj in poslušaj 18.30 ljubitelje resne glasbe RŽIRI 8.00 Napoved programa o- ^ zgodovinski spomin 0.00 m tema 10.00 Kmetijska Od^M Minute za narodnozabavn0 J | 11.00 Škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna ^KJr. Čestitke 13.30 Nedeljsko P^JJ 16.00 Škofjeloških 6 17.30 r*> y srečanje 18.30 Lestvica * 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-šAN<& MHz-LJUBLJANA: 105,1 " ckJpf, kop 11.00 Duhovna 7.00 C d z glasbneo d« 7.30 Kaličopkova druščina * Ç naj pesem tedna 9.15 Nov frffl Kam danes v Ljubljani 10."? m kop 11.00 Duhovna m«* M Koncilija 12.00 BBC-n°vig «* Nedeljska reportaža 1> radio 14.00 Potapljanje la« * Vodeni program 15.15 NoviC-fc Vreme 17.15 Hollywood ; 1f\j filmu 18.15 Vreme v *'v ji« Športni pregled 19.20 Prenos p ja LOTO 20.00 Vedeževa" Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji maše 10.00 Reportaža l^|cev;i0i Duhovna misel, svetnik, Dop. inf. oddaj maše 10.00 Ref in pozdravi nai Slovencem po misijonska odi oddaja 19.40 Za vm šalce 19.50 Verska Pjjjfcafi V postaj 20.15 Radif V? #jfij Naši svetniški kandidati^ M ralna glasba 22.00 -glasbeni program in pozdravi naših P°s^%^ Slovencem po svetu in ° ^ misijonska oddaja "l^S«J&rt nHHoio i o An Za najm * L lov nt ?( k í/í Iftj Pc i« to (l, nQ U to dr *Q Si Bt 'e. Pc h 1| C, 19 bc Ha ofc Kranj ,j v..k dan od 19.00 d°2^ obr^ll-hodjfOd^ CENTER amer. srhlj. POROTNICA ob 17., 19. in 21. ^J?i?plísírf kom. PTIČJA KLETKA ob 17. in 19. uri, amer. drama ZA^i arrt0';, oP l uri ŽELEZAR amer. thril. POSNEMOVALEC ob 18.30 u. Afjji" £ mMA^'V TRŽIČ amer. fant. kom. JUJ uri ŽELEZAR amer. thril. POSNEMOVALEC ob ZADNJI SPREHOD ob 20.45 uri in 20. uri BLED amer. ris. SVET wr» «« i— «, SABRINA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film čENC|od otJ ™ uri ŽELEZNIKI amer. avant. akc. SMRTONOSNI SPUfT ^.tr DOVJE amer. film CASINO ob 19.30 uri ŽIRI amer. znan. t» DNEVI ob 18. in 20.30 uri Ho Aj in Odprte strani- ■f Petrič iz Rateč STRAN 20 Elica Svrzikapa iz Podkorena STRAN 21 Ratečani zemlje ne prodajamo Zapisi na Čošeljnovi hiši Neža Cuznar, Anzkova Neža iz Rateč pripoveduje: "Ženska komanda - vse dobro" POGLEDI GORENJSKEGA JUGA nas tlllrfnenska in Rapalska pogodba sta ncim je ence po vojni kruto zadeli. Prva let*ilj0 Q^tr8ala od živega telesa s sveto t0Skih v8 80 000 kompaktno naseljenih QVQ*k w- lovencev na severu onkraj Kar-"rani »Pa h t li iuV-fa nam ie odrezala na prisojni rirtlorskl}S AlP s šolnino Goriško, ^ih r0iai!n Notranjsko približno 600.000 Poz*biii,„ï Teh krivic nikdar ne bomo n • «wi Krivic niKaar ne oomo Qfrio 0s"d Julijskih Alp nam je ostala hebena n!!10! plat kratkega vzhodnega n 62 rn).y alovca (2643 m) do Blegaša i oridka Zlmsk°športnem pogledu je za lere> Sv. vPïedvsem izguba doline Zaje-*kih iezeririi' Trbiža> Predela, Man-AQePra\; frente> Krna in Porezna." £nitniV0 y> zvenijo še danes prizadeto in Peniji (,q!*,so iz Zimskega vodnika po re ikrQ- Kri ki ga ie sPisal RudoV Po He °° m VlCe' ki nam ie bila Padeta po prvi svetovni vojni, VPravuJnoSoce nikoli nmnhiti tfinmv ip bila no drusi močno alpske sentimentalnosti" in ohranili "pra-slovansko dušo v jeziku in šegah" ter "prirodno slovansko mehkost"... (Misli o slovenskem človeku, 1991.) Ratečani so vrh tega eni zadnjih, ki v svojem vsakdanjem žitju in bitju občutijo zgodovinsko krivico, o kateri so pisali Badjura in njemu podobni. Rapalska meja je namreč od njihovih kmetij odrezala velik del njihovega obdelovalnega sveta in pašnikov. Ko sem dve leti nazaj prespal v bivaku Nogara pod Mangartom, sem listal po vpisni knjigi in postal pozoren ob pogostem vpisu: "Bil pri ovcah. Ta in ta." Šele pozneje, ko sem se pozanimal, kdo bi bili ti slovenski pastirji, sem izvedel, da so to Ratečani, ki pasejo v tistih lepih krajih. n i i • • i • i * Ratečani, ki pasejo v ÒeVCWZUnOUni VldlKl Wf*«* vas W °b razvodnici med Savo in Dravo (Ziljico) in njihovo življenje je bilo od nekdaj razpeto med obema dolinama. ------j„ „„„ y, „ Tako kot oni vztrajajo na svoji zemlji v tuji državi, se tudi Italijani nikoli pozabiti, čeprav je bila po drugi močno ne morejo sprijazniti s tistim, kar je na njihovi strani še slovenskega. Zato so lani pregnali slovenske duhovnike s Sv. Višarij, nedavno pa so se poskušali rateške zemlje polastiti tako, da bi jo razglasili za nacionalni park! Ob tem se kaže zamisliti. Vprašanje je namreč, kako bo po podpisu pridruženega članstva v Evropski uniji, od tega tedna naprej, s slovensko zemljo tostran meje. Čez štiri leta jo bodo lahko Italijani ni Avstrijci kupovali, kakor da bi bila njihova. Ratečani in Korenčani jim je gotovo ne bodo prodajali, vprašanje pa je, kako bo s tistimi med nami, ki ne vedo, kaj pomeni imeti tujca za mejaša. Po drugi strani bi lahko odtlej mi kupovali zemljo po Koroškem in v zahodnih Julijcih. Načelno; v praksi do tega zlepa ne bo prišlo, ker bo za nas predraga. Naša pa zna biti za njih prav ugodne cehe. Tako bi najbrž ne bilo odveč, če bi tudi naša država čimveč zemlje blizu meja razglasila za nacionalni park! "Resnično, ne poznam veličastnejšega pogleda ko to verigo kranjskih in noriških /koroških/ planin, in ni jih lepših rek od Save in Soče, ki iz ,ozabiti, čeprav je Oda po drugi močno -^^^ J<ÏT- lrento> Kr»i» Porezen smo dobili nazaj, Zahodnih ^^.^ zemlie volasüü tako, da bi jo n «brikV0n* Gornji odlomek je vrh tega kot naročen za našo 3o*i£*. J PomiQ neko vez med skrajnim severozahodom 994 feKet n« eni in njenim skrajnim jugom na drugi strani Poleti )0t4otlrazmerie ^ razdaljo po svoje "osmislila skupina 10 * Z w°,V in Planincev z gorenjskega juga, ki seje peš podala Stro» ]nudol8° Pot iz Žir™> «- Reportaža . Z laàl ; ' « prQv na teh straneh: Čez nebeški most, 26. avgusta 1994 odlo™ sem v -■ • «i/ebjtfi -je TQpenaPravnnP,°La*a ° tem svojevrstnem podvigu je bila fO' Ser* v hstraneh: Čez nebeški most, 26. avgusta 1994. in spo7V0}e pisanJe vpletel tudi nekaj spominskih i iebildohnTi lFod peresa S- Josipa Lavtižarja (1851-jenos] S50SednjimP> 1 pnik v Ratečah- slu^bo v tem kraju, kije V sPo£Pil ravn0 nr ?dkorenom predmet naše tokratne obravnave, km temu svoi St° kti' 1896- Naj bo zato to skromno Pis™)* fyeCaÜL pa k PotomrTemU IW zanimivemu pisatelju in popotni P° k :U}eVrstnemu ^ zanimivemu pisatelju in popotni- in noriških /koroSKin/ panin in ni jin ^r^uu gvrm ---- - - CČQnov in Kmorn^rn njegovih nekdanjih faranov. Posebnost njih izvirata", je zapisal Sir Humphry Davy (1778-1829), sloviti angleški donTCev soJrmenCeV >e v da so koroškega rodu. Predniki naravoslovec, ki seje v začetku prejšnjega stoletja tako rad zadrževal v lokolice Bel)aka in Jteferateški pa iz Zil>ske OorQ °d tiste S£ZadnJe *e danes priča njih govorica, kije močno ~. ' *"iero sovori in \j tfin**A»tíi krnnivki Clnri nli nižie. prejšnjega stoletja svojem starem gnezdu", v Podkorenu. Ko mu dve stoletji pozneje pritrjujemo, ne smemo pozabiti na prav tu storjene zgodovinske krivice in na prefinjene namere "evropskih" sosedov, da se te lepote polastijo na nove, informacijski dobi primerne načine. Miha Naglic ?Ící* naj bi razodevali največ "pristne Spoštljivi poklon domači tradiciji Gorenjci pravimo, smo trdni in trmasti tudi tedaj, ko nas novi časi in z njimi novi običaji hočejo iztrgati iz korenin in nam vzeti stara izročila naših prednikov. A čeprav smo se branili pred vdorom modnega in niče-vega potrošništva, je bila puhla novodobna "kultura" močnejša: pozabili smo na izročila, popačili smo svoje narečje, se ob praznikih oblekli v imitacije narodnih noš, na vaški veseli' ci ne znamo več zapeti slovenske narodne pesmi in kaj bi še govorili • saj še zavriskati ne znamo več. Kjer pa še negujejo tradicijo, je včasih tako nebogljena in domačijsko revna potvor-ba, da je v resnici kaj žalostno. V veselje nam je bilo zato obiskati dve gorenjski vasici, Podkoren in Rateče, kjer so za vnanji svet doma ~ "čudaki". Zunanji svet so pri tem ie tisti, ki živijo le streljaj od njih, že v Kranjski Gori, recimo; "čudaki" pa niso zato, ker bi bili čudnih postav in obnašanja, ampak zato, ker krčevito ohranjajo izročilo svojih prednikov. In kar je najvažnejše: Karenke in Karenci, Ratečani in Ratešce svoje prednike in svojo tradicijo ne le negujejo, ampak še danes neizmerno - spoštujejo. Čeprav sta vasici le nekaj kilometrov oddaljeni ena od druge, ljubosumno čuvata svoje posebnosti, saj je celo govorica je popolnoma različna. Če se Karenka primoži v Rateče, je pritepen-ka in obratno. Resnični zunanji svet, ki bi jim hotel vzeti to, kar je njihovo, pa naj sploh opusti vse upe. Z zavidanjem, občudovanjem in spoštovanjem gledamo na te ljudi, ki so jih trpke zgodovinske izkušnje prisilile, da sami branijo vse, kar imajo. Zemljo, svoje izročilo, svoje prednike... Kaj bi bilo sploh zgovorno kot dejstvo, da Ratečani, v nasprotju z drugimi nikoli niso prodali niti pedi svoje zemlje. Nikomur - ne našim vikendašem, ne Italijanom. Nenehno so, tam na meji, na prepihu. Oblasti se jim menjavajo, zdaj cesarji in kralji, komunisti in demokrati, Rate čani in Karenci pa ohranjajo prav vse posvetne in verske običaje. Da so malce oddaljeni in zato obvarovani? Komaj. Bolj bi njihovo zvestobo koreninam in in sposobnostim, da mislijo z lastno glavo, pripisali njihovi bridki zgodovinski izkušnji, ki se prenaša iz roda v rod Nak. Ne zaupaj nobeni oblasti! Ta modrost jim ni prinesla bogastva, velike škode pa tudi ne. Za tujca torej ostajajo še vedno taki, kot jih je opisal angleški akademik Sir Humpry Davy: "Ljudje so prikupni, raznoliki v svojih šegah in navadah, odlikuje jih ljubezen do domovine in čistost vere, poštenost in velika vljudnost do tujcev." Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N E R V U N E R V U Neža Cuznar, Anžkova Neža iz Rateč: v "Zmska komanda - vse dobro" Eno najstarejših Ratešc, Nežo Cuznarjevo, smo povprašali za eno zanimivih rateških posebnosti: je bil res nekdaj v Ratečah matriarhat? So res "komandirale" ženske? Moški poznavalci rateške zgodovine so nam vsi odločno zanikali, da bi "babe komandirale", Neža pa je rekla: "Saj je moralo biti tako, drugače ni šlo, če je bila vsa družina in posestvo na ženskih ramenih." Ena najstarejših Ratešc - ženske v Ratečah niso Ratečanke, ampak Ratešce - je 85-letna Neža Cuznar, Anžkova Neža, ki izredno bistro in slikovito pripoveduje o življenju v Ratečah nekdaj in seveda o odnosih med vaščani. Revščina, da se ne da povedat! Kako se, Neža, spominjate nekdanjega življenja na vasi? "Povedati vam ne morem, kako revni in lačni so bili včasih v Ratečah! Živeli so samo tako rekoč iz miloščine, ki so so jo dajali kmetje, ki so jim Ratečani in Ratešce garali od dneva do noči. Moj oče je v "rajbl" hodil, v Italijo, pet ur daleč in pet ur nazaj domov. V coklah. Po hišah je bilo osem pa tudi dvanajst lačnih ust, otroci so bili strgani, bosi in -večkrat kot ne lačni. Sama sem prvič okusila kruh, ko sem bila stara dvajset let - če je pri hiši že bil, ga nisem smela vzeti. Opoldne smo jedli žgance ali ričet pa kakšne krape, preprosto domačo rihto... Domačini so v hudi revs'ni trkali na vrata kmetov, da so dobili kakšen liter mleka in če so kmetje imeli, so dali. Najbolj razumevajoč med njimi je bil bogat kmet pri Pintvah, ki je prehranil največ revežev." Najbrž ste vse, kar ste imeli, pridelali doma, doma izdelali tudi oblačila. "Obleka? Kje pa! Ena za vsakogar, stokrat prešita. Ni bilo nikjer zaslužka, vas se je sama preživljala, kot se je. Da vam samo ponazorim, kako je bilo. Nikdar namreč ne bom pozabila, kako sem jokala, ko sem bila stara komaj deset let. Domači so odšli v gozd grabit listje, sama pa sem morala napreči dve kravi, da sem odšla po steljo v gozd. Ena kravca je imela en rog ves dol vržen, krvavela je, jaz pa sem solzami v očeh z veliko muko tisti dve domači kravi spravila v gozd. S kravami, celo samo z eno v vpregi, smo vozili "ta revni"." Medsebojna pomoč Vas, Neža, nenehno snemajo in prosijo za pripovedi o nekdanjem življenju v Ratečah. Kaj pa se vam osebno zdi največja posebnost Rateč? "Od vseh zanimivosti, ki sem jih o Ratečah pripovedovala že številnim zapisovalcem narodnega izročila, se mi zdi zelo zanimivo prav tisto, kar je o še bolj davni preteklosti Rateč ugotovil neki profesor. Ko sem mu morala pripovedovati o tem, kakšna so stara imena za predele Rateč, kot so Kravnjak, Zatrebiža, v Strajfendorfu (kjer so se babe kregale vsako jutro), na Žaljeh, na Gradu, na Pristavi, je spoznal, da se območje Gradu, Pristave in Žaljeh ujema z domnevo, da je bil na tem predelu nekoč graščak z gradičem, pod njim pokopališče, na Pristavi pa njegov oskrbnik. Pa še predel Kozovci, kjer so morali domačini na vsakih deset snopov izročiti tlako enega snopa gospodarju. In zato so to desetinski kozolci. A to obstaja le v legendah in domnevah, sama lahko pripovedujem le o tem, kaj so mi pravili moji stari starši in moji starši." Kakšni pa so bili odnosi med domačini? So bili po stari slovenski navadi nevoščljivi, nagajivi, hudobni, zlobni? "Kje pa! Nič od tega! Vsi domačini so bili nekdaj več ali manj v sorodu. Kot ena velika družina in taki so bili tudi medsebojni odnosi. Žlahta si je med seboj pomagala. Vedno, vsak dan in ne le v nesreči, ob kakšnem hudem ognju ali naravni katastrofi. Drugače sploh ne bi šlo, kajti ob tako težkem življenju, kot je bilo nekdaj v tej vasi, ni bilo druge izbire kot medsebojna pomoč." Vse je bilo na ramenih žensk Danes se tudi Rateče spreminjajo. Kako jih doživljate? "Danes je seveda vse drugače. Nas, stare Ratcčane in Ratešce, še druži stara rateška, koroška govorica. Ta je samo malo podobna kranjskogorski, bližnji podkorenški pa sploh ne. Če začnemo med seboj po rateško govoriti, nas pač nihče ne razume. Mi ne rečemo, recimo, "govorim", pravimo: "marn-jam". Ne rečemo: kje pa si bila, ampak: "če pasva...". Zdaj prava stara govorica počasi izginja in le upam lahko, da se ne bo nekoč popolnoma pozabila. Včasih smo bili tu doma sami sorodniki, danes je v vsaki hiši kakšen tujec ali tujka, vendar se dobro vključujo v življenje na vasi. Razumemo se in mislim, da se imamo Ratečani še vedno radi kot nekoč..." Poglejte, Neža: sprašujem Ratečane, ali je bil res nekdaj v Ratečah matriarhat. Da so namreč komandirale ženske. Tako stoji zapisano v nekih starih zapiskih pisatelja in župnika Lavtižarja, ki je med drugim zapisal neko zanimivo prigodo in posebnost Rateč. Ko so bile nekoč v Ratečah volitve, moški niso volili tako, kot so jim zaukazale ženske. Odločne Ratešce so potlej dosegle, da so morale volitve gladko ponoviti. Moški so morali nazaj na volitve in voliti tako, kot se je zdelo prav ženskam. Vsi moški, tudi poznavalci rateške zgodovine, zanikajo, češ, to pa ni res. Kaj pravite vi? "Popolnoma verjamem, da je bilo to res. Drugače sploh ni moglo biti. Saj so moški trdo delali, a trdo so delale tudi ženske, ki so vse gospodinjstvo pa delo in družino ter posestvo morale voditi. Vseje bilo na ramenih ženske, to pa že vem. Ce j£ bila dobra ženska komanda, je bilo pri hiši vse v redu, če ne, pa ni bilo kaj prida. Zato je tudi tisto o volitvah zelo verjetno." Vladimir Petrič iz Rateč Ratečani zemlje ne prodajamo Ratečani so bili vedno prepuščeni sami sebi: v prejšnji držav* st oblast zanje ni kaj prida zanimala, zato jim tudi kaksij1 investicij ni poklonila, na drugi strani pa so bili kmetje sta*11 pod pritiskom italijanskih oblasti, naj prodajo svojo zemljo * italijanski strani. Ratečani je niso prodali: ne Italijanom , Slovencem, ki so jo na naši strani želeli za vikende in apartma Težko bi našteli vse posebnosti, ki so značilne samo za Rateče: od imenitnih zgodovinskih spomenikov, fresk, pojoče rateške govorice, do narodnih noš, ki jo hrani vsaka rateška hiša. Narodne noše, recimo, vaščani še posebej čuvajo in bolj kot kjerkoli v Sloveniji - spoštujejo. Njihove posebnosti so se ohranile ne le zaradi odmaknjenosti vasi od ostalega sveta, temveč predvsem zaradi spoštovanja vaščanov do prednikov in njihovih običajev. A odmaknjenih vasi je veliko in tudi drugje vaščani spoštujejo svoje prednike. Zakaj torej prav Ratečani do dandanašnjih dni na vseh področjih ohranjajo svojo identiteto, svoje izročilo in se tako uspešno upirajo vsem zunanjim vplivom? O tem, kakšni so Ratečani, kaj vse so morali pretrpeti in kaj vse so že preživeli, kaj bo z identiteto v prihodnje, smo poskušali ugotoviti skupaj z domačinom Vladimirjem Petričem." Ah, ti Ratečani Kakšni so Ratečani? "V očeh tistih, ki niso iz Rateč, vsekakor neki posebneži, neki čudaki. Marsikdo, ki ni domačin, z nasmehom zamahne z roko: ah, ti Ratečani! Mislim, da v nekem smislu tak, če hočete posebnež, čudak, tudi moraš biti, če se hočeš ohraniti. Škodljivo je takoj priti pod vpliv zunanjega sveta in zavreči vse domače vrednote in izročila. Po mojem so drugje pač preveč prilagodljivi, Ratečani pa vztrajamo." Vaša govorica je zares nekaj posebnega, saj ne boš razumel niti besedice, če Ratečani začnete govoriti v svojem narečju. "Govorica je koroška, nekaj je v njej tudi rezijanskega. Sam še znam, čeprav pristno rateško govorico ohranjajo le še najstarejši Ratečani. Bojim se pa, da moji vnuki ne bodo več govorili po domače, še posebej, ker menda v osnovni šoli ne želijo, da se naši otroci pogovarjajo na šoli v narečju. Doma še govorimo po rateško, marsikje pa z vnuki nič več. Škoda bo, če bo govorica izginila." Ni lahko svojih korenin ohraniti tako trdno, kot ste jih vi. Še posebej, ker živite v neposredni bližini italijanske meje in ste tako neposredno tudi pod italijanskim vplivom. Za povrh vsega pa vam kot dvolastnikom italijanske oblasti kar naprej pretijo z odvzemom zemlje na italijanski strani. "Tako kot se upiramo vsem novodobnim vplivom na slovenski strani, tako se nenehno upiramo italijanskim oblastem. Kaj vse so že poskusili, da bi nam odvzeli zemljo! Zdaj zemlje, ki jo imamo kot dvolastniki na italijanski strani, niti sosed sosedu ne sme prodati, saj se po italijanskih zakonih proda samo - Italijanom. Tega pa ne bo storil noben Kranjska Sibirija Kot piše Magda Petrič v Zbirki vodnikov Rateče, je za ime vasi Rateče več razlag. Po prvi naj bi se vas imenovala po pastirju s Koroškega, prvem prebivalcu Rateč, imenovanem Ratej. Po drugi po razvodnici med savskim in dravskim vodovjem, raztečju, po tretji razlagi pa gre za mnolinsko ime, podobno kot nemška končnica "ach" v Ratschach, zu Ratschach, ki prav tako kaže na mnotino. V prvi listini, ki govori o Ratečah, oglejski patriarh Janez kar petkrat uporablja obliko Rantschach. Kraj ima zelo mrzle zime, zato je pisatelj Josip Lavtiiar kraj šaljivo imenoval kar Kranjska Sibirija. Rojstna in mrliška knjiga za vas se začenjata Z oktobrom 1787, poročna pa z letom 1788. Ustno izročilo govori, da so bili prvi prebivalci vasi pastirji s Koroškega. Na povezanost Rateč s Koroško govori narečje ter tudi to, da so Rateče pripadale cerkvenou-pravno dolgo župniji Marija na Zilji pri Beljaku, kar je sorazmerno daleč. Šele z ustanovitvijo lupnije v Kranjski Gori so pripadle Rateče Kranjski Gori. Kmečki živelj na Koroškem je bil tako močan, da je pošiljal ljudi koloniste drugam in tako naj bi le - ti najskasneje v 12. stoletju naselili onkraj Karavank tudi Rateče. Vendar še prej, ko je Karel Veliki določil meje cerkvene uprave med salzburško nadš-kofijo in oglejskim patriarhom po reki Dravi, je Dolina pripadla oglejskemu patriarhu in prafari Rodine. Nastanek rodinske prazupnije se postavlja v drugo polovico 10. stoletja. Ljudsko izročilo govori, da so Ratečane pokopavali na Rodine. Rodine so oddaljen in pripoveduje se, da je mož pokojno ženo spremil na Rodine, nazaj grede pa se je otenil in pripeljal domov novo gospodinjo. To so bili prvotni prebivalci Rateč, pred naselitvenim valom s Koroškega. Vladimir Petrič ■ \M Ratečan! Še nobeden ni prodal zemlje m J A ne bo. Če smo bili eni redkih, ki smo on ■ agrarno skupnost tudi v jugoslovanski 0 ^ nacionalizirali so nam zemljo v Rateče je pa že morali biti zelo odločni. Vendar K # resnica obenem tudi ta, da se država za ^ v prejšnji državi ni kaj prida zanimala i ^ nikoli ni naklonila denarja - kar pustiU ,,j da smo se znašli sami. To je po ^rU^),0t f\ tudi dobro, saj je vas ostala taka, K e|íí nimamo velikih hotelov in še vikend malo na nerodovitnem področju." , m poseÚ è Ne prodajamo svoje ze Res ste tudi v tem pravj Čeprav imate prečudovito okolje^} nih problemov z vikendi ali apjEÍS^^ "Saj vam pravim - Ratečani ne P.r0 'n^ svoje zemlje. Vas so predniki zgradili n ^ koncu, zelo varčno in noben objeK ^ $o sezidan sto metrov pod vasjo. Tedaj' ^ Rateče gradili, ni bilo nobenega pros^ ^ akta, pa so presneto dobro vedeli, kaj J , V in kaj ni. Res pa je tudi, da tista orneji top občine same ne morejo razpolagati s/oSnie om, obupna. Zato, ker niti domačini n graditi na lastnem zemljišču." ^ jf Kako taki, tako rekoč va£J&^j' zazrti, z zgodovinsko izkusnJQjJií^^, večinoma sami zase, saj steJd!Bl>^^l tudi odvisni, sprejemate prišlek^J^ ence po domače? "Po mojem mnenju ni nobenih Pj0^^! Saj se je precej žensk primožilo a^effl°J priženilo od drugod, pa se radi o ^ 'M rateške narodne noše in vključujej življenje. Mislim, da domačini nepraV'|( vedeti, da so "pritepenci", .k°hodi Poglejte: na vasi živi in v Italíj0 ^ kar nekaj delavcev, ki so se v Rate 5e nekdanjih jugoslovanskih republik^^o. cesti lepo pozdravimo in ni nobene ^ jenosti s strani domačinov. Tudi svetu kraj' državi, ko smo imeli v ^v'Hližnj6 "rí skupnosti tudi vodnika JLA z 70rfl° vi avle, je bilo z vojaki sodelovanje vz so mogli, so za vas mirno tudi ^V^jj sa"1 Ratečani nismo še nikogar napo1 miru želimo živeti, to je vse. ,r*jjo, ^ Bolj zase se ti delavci res dT L^o-pridejo med nas, jih ne odkia skratka, nobenih težav." "Tudi sam prvič slišim, da b' sk3 P i ukazovale ženske. Sicer pa: ce . da gj komandira, naj pa. Vendar rrus« n , Ratečah že kar na silo venomer ^ ^ navzven govoriti in nekaj noV^f jn pr*1 J izmisliti. Takšni smo, kakršni srm> ,fl ^ si ni o nas treba kar naPr^v in 6 izmišljevati novotarij, pregovo slic, ki ne držijo." N rji R V U N R V U Pavla Maršič iz Podkorena Elica Svrzikapa iz Podkorena hlica streklafca varuje vas Zapisi na Čoseljnovi hisi Pot ik vtnlvtin finKplinnvn hiša v Podkorenu ie bila zanimiva tudi jT°f cez Koren je odprl že Julij Cezar, saj se je do srede 18. stoletja "fo-nil v Ziljski dolini v skalo vklesan napis: Gaj Julij Cezarje opravil po lastnem načrtu in na svoje stroške to neporabno pot porQ°no. V Podkorenu je bilo več kmetij kot v Kranjski Gori, pre<* cestnimi tatovi pa so se varovali vaščani sami. Podi ^ar^' upokojena učiteljica iz vse ena> Je vedno rada prisluhnila ni«. ' kar Je bilo povezano z zgodovino njene vasi. hrar^° zamirnvin pisnih virov, ki jih še n0ni-.°.V domači hiši, Pavla zna imenit-"Vllnimi ohranjenimi znamenitostmi in slikovito predstaviti svojo vas, s $te P°sebnosl T^SLjenastala vas Podkoren? Podk \ Vas P°Pravila: vas se imenuje veliw°ien in ne podk6ren, kot se danes >mo K SUŠL Prebivalci Podkorena pa je l . 0renci. Stara pripovedka pravi, da Wk PFVi Človek v Podkorenu pod širiti °V0 korenino m od tam se Je začela PoimJlaS' P™«* spet pravijo, da se je knjjgf po senožeti nad vasjo. V nastal °pPodkorenu Pa je zapisano, da je K0r ^°dkoren po gori prelaza, to je Korošl' k* nas povezuje s sosednjo K0re Samo področje, kjer se prelaz so §eHnana^a pa se imenuje Poljana, kjer aanes prostrani pašniki." ^fcLjg Prišli prvi naseljenci? la, d "i^i kanonika Volca sem zasledi-Koroak So. Prvotni naseljenci prišli nianj y Xz °kolice Beljaka in Roža, je ^ *" Pa nič pa iz Ziljske doline, ki Kor-*- zateče. Govorica Korencev in daru «s^. !z žuPniJe St. Lenart se še d preP°?eDno ne loči in tudi običaji so K0ro§Cej podobni- Med Korenci in Vezi) DCl S° Še.d°lgo obstajale prijateljske so Kor°VeZani pa so Diu tudi trgovsko, saj semen]tnci Vsak°krat, ko je bil v Beljaku Pfedv •a s. seboJ ostanke papeža 5relaz Kort )Uni^a 1561 Je Potoval čez w en>ki niJl. ranski Predikat in prvi vraía, n H«jatelj Primož Trubar, ko se je 1Nemčijeu prošnJo deželnih stanov iz B '^va^flgagig nova cesta? h dila v L! 3 ^KoTen se je nato šiT^ievali nVladanJa Marije Terezije, ^ozip^sojo tudi Francozi, ki so kl5l0 Pove Prvič leta 1797- Ustno n!!ča,i s svoL ,S° Korenci tisti dan Francoz1 družinami ob cesti ter Dir-V So ieznn- pnzanašanja. Toda tuji fe1' Francozi daUe in brez zadržka Po^reninlSS° nato še Prišli skozi P?SkriH dZ,ljUdJe so v strahu ored niimi Pranc^1 družina™ s° ?ezd2irPrizanašanJa- Toda tuji fe1' Franc0zi daUe in brez zadržka Po^0reninlhZHS° nato še Prišli skozi denaUdn%SOVStrahuP-d njimi tlat mete. Dom x lno ter vse vredne dežl?času8raTnlni SO opravliali tudi j^\^ed800SvPodarjem so morali dajati o a\° ^ ? ^ariJe ^režije. Ta SkoraJ PonS m,h,a' cesar Jožef pa 1 pop°lno odpravil." Pavla Maršič Vse predmete na "garice" Kulturno • prosvetno društvo Podkoren, ki praznuje 50-letnico, prizadevno ohranja stare običaje. Tako Miklavievanje, tudi v tistem obodbju, ko je bil ta običaj prepovedan. Obleke za Miklavia in parkeljne so Korenci sešili sami, posebnost pa je parkelj Trentar - najbolj hud, z 12 kozorogo-vimi rogovi. Nekdaj so imeli tudi Pehtro babo, Tri kralje, Šapanje in zbiranje hlebcev. Vsako zadnjo nedeljo pa je v Podkorenu semenj. Nič posebnega, če ne bi še danes ohranili zanimivega običaja. Noč pred semnjem se zberejo fantje iz vasi in gredo od hiše do hiše ter pobirajo stvari, ki jih gospodar še ni pospravil. Vse te predmete prineso na sredo vasi pod vaško lipo. Zjutraj je na vasi, oziroma na "garice", kot pravijo domačini središču vasi, polno različnih predmetov: vozovi, klopice, lestve, orodja. Lastniki odnesejo predmete domov. Do te navade je prišlo zato, ker župnik nekoč iz protesta, ker so Korenci napovedovali veselico za semenj, ni hotel maševati v Podkorenu. Pa so Korenci uvedli to navado.. Več kmetij kot v Kranjski Gori Kakšni ljudje so bili Korenci? "Korenci so bili trdni in pridni ljudje, obdelovali so polja, imeli so drobnico in govedo. Tudi vas se je širila in v tej majhni vasici je bilo kar 12 kmetij - več kot v Kranjski Gori. Potrebno je bilo tudi poskrbeti za varnost, saj so čez Koren večkrat potovali sumljivi ljudje, a tudi cestnih razbojnikov je bilo veliko, takih, ki so prežah na ljudi, ko so se vračali iz Beljaka, kjer so na sejmu prodajali živino. Prav zaradi takih nepridipravov in tudi zaradi varnosti pred požari so v Podkorenu določili, da mora vsako noč prevzeti varstvo nad vasjo ena od hiš. Tista hiša, ki je bila določena za varuha vasi - vsako noč druga - je imela pri sebi palico, imenovano Strekjar'ca. Kasneje so zaposlili nočnega čuvaja, ki je hodil po vasi -tudi vasovalce je rad nadzoroval. Fantje so hodili pod okno k dekletom, nočni čuvaj pa ni nikoli nikomur povedal, kdo se pri kateri dečvi moži..." Čošeljnova hiša v Podkorenu je bila zanimiva tudi zato, ker so vsako leto geometri na hiši zarisali količino zapadlega snega. V zimi 1869 in 1870je padlo kar sedem metrov snega ali 23 čevljev in 8 col, kot je bilo zapisano v listinah in označeno na hiši. Označb ni več, kajti zavod za spomeniško varstvo ni imel denarja, da bi prispeval k obnovi pročelja.. Elica Svrzikapa, Podkorenčanka mlajše generacije, z navdušenjem sodeluje pri kulturnem društvu in si skupaj z ostalimi prizadeva, da bi Podkoren ohranil kar največ svojih posebnosti, zanimivosti in znamenitosti. Med zanimivostmi je vsekakor Čošeljnova hiša in njena zgodovina. "Ajlbogen" v Podkorenu Danes se razmeroma malo ve, da je bila poštna postaja in gostilna v Podkorenu je v času Marije Terezije. "Rasingerjeva hiša ali po domače Pri Čošeljnu je bila zelo pomembna hiša. Avstrija je bila v času vladanja Marije Terezije in njenega sina cesarja Jožefa II. že precej prepredena z dobrimi poštnimi cestami. Velika poštna cesta je potekala od Vranskega preko Ljubljane in Kranja do Podkorena in čez Korenski prelaz v Beljak. Pošto so prenašali konjeniki na hitrih konjih ter z vozili in vprego. Če pa je nekdo želel, da pošta hitro potuje, je naročil štafeto. Za štafeto pa je bilo treba imeti hitre konje in dobre vozove. Zato je župnijska matica imenovala leta 1815 Lorenca Rasingerja za poštarja, ki je imel še dva pomočnika. Od leta 1818 do 1857 je vodil to pošto Alojzij Rasinger, nato pa njegov sin Miha vse do leta 1878, ko je v dolino prvič prisopihal vlak." Kako je tedaj potekala ta poštna cesta? "Poštni voz, ki so mu domačini rekli "ajlbogen", iz nemške besede "eilwagen" (hitri voz), je zvečer odšel iz Ljubljane, zjutraj pa je že stal pred Čošeljnom v Podkorenu. Po kratkem postanku je nato nadaljeval pot čez prelaz na Koroško. Zgodilo pa se je včasih v zimskem času, da je moral voz čakati tudi dva dni, dokler niso delavci odmetali snega s cest. Seveda so imeli pri Čošeljnu v hlevu tudi konje za vprego. Tako so imeli stalno v hlevu deset do petnajst konj. Poštni vozovi pa so bili zavarovani in so imeli poleg postiljona, voznika, tudi kondukterja. Temu pa je bilo zaupano varovanje denarja in pošiljk." Angleški akademik odkrije lepote Čošeljnovo hišo menda turisti, ki obiščejo Podkoren, veliko bolj kot po tej zanimivosti poznajo po enem največji angleških naravoslovcev in kemikov. "Čošeljnova hiša nosi spominsko ploščo, posvečeno siru Humpryju Davyju, angleškem naravoslovcu in kemiku, ki je bil ustanovitelj elektrokemije ter med drugim iznašel tudi znano svetilko za rudarje. Za tedanji čas je bil velik učenjak. Leta 1820 je postal predsednik angleške akademije znanosti in umetnosti. Kar sedemkrat zapored je bil izvoljen na to mesto. Bil je tudi pesnik, lovec, ribič - prav v ribištvu je iznašel umetno muho kot vabo. Dr. Albin Belar je poimenoval svoj observatorij v Gorjah nad Radovno Davy observatory." Kdaj je prišel v Podkoren? "V naše kraje je prišel leta 1819 kot raziskovalec - naravoslovec. Prav on je tujini odkril naše lepote. S toplino naravoslovca in poeta je opisal našo deželo ob Savi Dolinki. Njegove izjave in zapisi o našem gorskem svetu so privabljali in še privabljajo številne angleške turiste. Sir Humpry Davy je zapisal: "Ne poznam veličastnejšega pogleda, kot je to pogorje Kranjskih in Noriških Alp in tudi lepših rek ne kot ti dve, ki iz teh pogorij izvirata. Savo in Sočo. Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. Ne poznam v Evropi nič lepšega." In kaj je menil o Podkorenu? "Za Podkoren pa je Sir Humpry Davy zapisal: "Zopet sem v svojem starem gnezdu v Podkorenu, ki je zares vzvišeno v svojem veličanstvu sredi čudovitega gorskega okolja." Zelo rad je imel tudi ljudi, saj je zapisal, da so ljudje prikupni, raznoliki v svojih navadah in šegah, kažejo preprostost značaj, odlikuje jih ljubezen do domovine in čistost vere, poštenost ter velika vljudnost nasproti tujcem." Angleži ga še danes zelo spoštujejo, saj so leta 1993 z oldtimerji obiskali tudi našo vas prav zaradi svojega rojaka." Čošelj nova hiša je torej prav posebna hiša... "Čošeljnova hiša je imela do nedavnega še eno zanimivost. Vsako leto so geometri na hiši zarisali količino zapadlega snega. V zimi 1869 in 1870 je zapadlo kar sedem metrov snega ali 23 čevljev in 8 col, kot je bilo zapisano v listinah in označeno na hiši." In zakaj ni več tega napisa na hiši. Korenci so nam povedali, da so lastniki ob obnovi hiše sicer želeli, da se zariši ohranijo, vendar tedaj zavod za spomeniško varstvo ni imel denarja, da bi sofinanciral dela! Pa smo spet tam, kjer smo bili že stokrat. Domačini pri obnovi hiše ne zmorejo dragih investicij, da bi obnovili pročelja tako, da se zgodovinske posebnosti ohranijo, država pa nima denarja. Škoda! ran / Kranj, 14 jnnüja 1996 Počen temf Ko se popotnik povzpne na pobočje Vitranca se mu odpre čudovit razgled. Pred njim leži dolina, za Karavankami na severni strani je Dobrač, levo v daljavi Karenske Alpe. Tik pod seboj vidi Savo Dolinko in ob njej močvirje. Zelenci, smaragdno jezero, izvir Save Dolinke. Voda iz Tamarja, ko prvič izvira kot Nadiža, večkrat ponikne in skrita teče do Zelencev. Voda priteče na dan v mnogo izvirih ali moreni ali pa med grmovjem na vršaju. Izvira pa tudi iz samega dna Zelencev in v močvirju ob Zelencih. Ti kotli ali tumfi, kot jim pravijo domačini, so globoki tudi meter ali dva. Največjemu tumfu domačini pravijo Počen temf.. Voda, ki izvira v Zelencih, je zelo mrzla in njena temperatura se med letom skoraj ne spreminja. Tako znaša temperatura 5 stopinj Celzija pozimi, poleti pa le za dobro stopinjo več. To jezero se imenuje tudi Korensko jezero in je bilo včasih večje, vse od rateške Železniške postaje do Podkorena. gorenjski glas *22. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 14.junija!?* EJGA Čeprav se kole-darsko poletje začne šele prihodnji petek, 21. junija, ob 04. uri in 24 minut, pa je Gorenjska ^popolnoma poletna. \<fi\ Najo-čitnejši pokazatelj poletja so gasilske veselice, ki so Živahno izbruhnile. TStfíTA Jutri in pojutrišnjem na Suhi, teden dni kasneje na Lužah bosta ''veselici na kvadrat". HtlHlA Tak naziv so dobiledvodnevne veselice. Na gor- enjskih gasihkih veselicah ne "spila" kdorsibodi, pač pa za dobre honorarje igrajo ansambli z vrha slovenske zabavne in narodno zabav ne estrade. lSHLtfi\ Zato je temu primeren tudi ogromen naval na te prireditve. f5tTiE\ Tudi v Dupljah je Lojze Slak minulo nedeljo povzročil pravcato okupacijo, saj se je zaradi veselice - ki sicer ni bila gasilska -nagnetlo v vasi s tričetrt tisočletno zgodovino na stotine Slakovih oboževalk in oboževalcev od blizu in daleč. ISKltWA Takoj potem, ko so v Dupljah obelodanili bogat program slovesnosti ob 750-letnici Dupelj (Zgornjih in Spodnjih skupaj), so v Naklem napovedali feštoob 755-letnici Nakla. IStptfA Fara v Naklem je malce mlajša, Zgolj 725 let šteje. Wtfífa V sosednjem Tržiču je zavla-dala panika: šele prihodnje leto bo Tržič praznoval 505 let trških Pravic. T0fptK\ Dilemo o tem, ali je Naklo nastalo prej kot Duplje, so dodatno zapletli v Zejah in v Strahinju, ki ležita med krajema sčastitljivo zgodovino. JífíSrK] Govori se o najdbi zgodovinske listine, da je na tem delu Gorenjske pred 783 leti šel lulat znan vitez. WMTA Žal pa je težko določiti, ali se je olajšal v dandanaŠnjihZejah ali v Strahinju. ESEM Na jum-bo plakatih, ki jih je po gorenjskih krajih kot listja m trave, smo deležni dveh jezikovnih krasot: Center za promocijo turizma nas je osrečil z geslom "Imejmo se fajn!", Lisca iz Sevnice pa z "Ajsf". Kva je to ful kul tajf Fivo uiiior. Fivo union Pivo laško ü nn' , La hk o 1 a š k o XX XX Lik-rment. hruška Kivi,čok,beldejur Stock V e c. h i p , \; pijače-razne Zgane Whisky,vi1jam ovkf DomaČi sadjevec o.,3I oo o,5L 00 o,5L 00 ot5L 15o, 00 o, o3L 0 , 0 % loo','oo 13oV 00 15o,oo 18o, oo 15o,oo lSo, 00 oo loo,oo 13o, 00 25o,oo 35o, oo loo,00 12o, 00 V oglasu s kuponom, vrednim 6,50 DEM, ki smo ga objavili prejšnji petek v sodelovanju z Alpetourjem Potovalno agencijo Kranj za izlet na Reisseck, se nam je vrinilo napačno zapisano Millstattsko jezero. Naš bralec g. Jože Košuta nas je na to opozoril in za napako se vljudno opravičujemo, g. Košuti pa zahvaljujemo za dobronamerne napotke, kako preprečiti balkanizme v časopisu. Hkrati mu predlagamo, da se na prvem izletu po Dolenjski oglasi v Žužemberku v Gostilni Zupančič, kjer bo na ceniku pijač našel - med drugim - Savinjon, beldejur, vechio, džus, šveps, činar... Tudi pri nas je že kar nekaj časa v alternativni medicini zelo popularna kiropraktika. Zato imajo kiropraktični ma-sažni centri in saloni dela čez glavo, kiropraktikom in osebju pa med znamenito tritedensko zdravniško stavko zato niti slučajno ni prišlo na misel, ida bi stavkali. Celo več - zaradi zasedenosti z delom se je doktor kiropraktike g. dr. Todo, ki ima masažni kiropraktični center v Ljubljani, v katerem uporablja tudi metode japonskega naravnega zdravljenja, ob prvi obletnici poslovanja vljudno opravičil zaradi enomesečne čakalne dobe! Njegov opravi-čilni listek je prejelo tudi nekaj naših bralcev v poštnih nabiralnikih in na njihov predlog "reklamno opravičilni" letak tudi objavljamo. "S skromno željo", je dodala bralka in Medvod, ki je prinesla listič, "da bi se po dr. Todu kdaj pa kdaj zgledovali tudi naši zdravniki, pri katerih je čakalna doba desetkrat daljša!" ^9r HVALA VAM EKIPA DR. TODA. GAŠPERJI IZDALI DRUGO KASETO Včeraj (v četrtek, 13. junija) so člani ansambla Gašpen'^ Preddvoru predstavili svojo drugo glasbeno kaseto z naslov0"^ "Veter nosi pesem mojo". Skladbe so pripravili v sodelovanj Slavkom Avsenikom, kaseto je izdal Helidon Maribor. Do konc» junija bo na trgu tudi zgoščenka. « Gašperji so bili "Glasbeniki meseca januarja" v skupni aKC) Gorenjske TELE-TV in Gorenjskega glasa. Zato bodo bralka" in bralcem Gašperji razdelili 10 (deset) svojih glasbenih kase1 natančneje, z žrebom jih bomo razdelili med vse, ki bos^ pravilno odgovorili na nagradno vprašanje ter kupo1?, odgovorom poslali do srede, 19. junija, na naš nasio • Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. KUPON Naslov prve kasete ansambla Gašperji: Moj naslov: Najvažnejše: Celovečerni koncert Gašperjev bo prihod i soboto, 22. junija, ob 20.30 uri v Preddvoru. Vstopnice so v prodaji: Gorenjski glas - mali oglasi, TD Cerklje, Trgov Vencelj Preddvor. Sodelavec Radia Žiri Jure Svoljšak, po poklicu pedagog, je zelo priljubljen zaradi žametnega glasu in odličnih govornih prispevkov. Zato ni čudno, da ima veliko obože Odgovorni urednik programa gorenjske TELETV Drago Papler je tržiški občan. In za Tržičanke ter Tržičane velja, da so nadvse trmasti ter "firbčni". Drago je s kamero spremljal Glasov jubilejni izlet prvo junijsko soboto v Celovec in iz objektivnih razlogov obtičal na slovenski strani mejnega prehoda Ljubelj, avtobusi pa so medtem že odpeljali. Nakar valk; o tem, s čim je nasmejal je Drago LASTNONOŽNO - torej peš - skozi ljubeljski citrašico iz Šenčurja Karmen predor prisopihal v Evropo, natančneje na avstrijsko stran Bonča, niti EJGA ni mogel Ljubelja. Tam ga je z glasbo pričakal Pihalni orkester Tržič pod vodstvom kapelnika Francija Podlipnika mL, z gromkim aplavzom pa preostalih 165 udeleženk in udeležencev jubilejnega izleta Gorenjskega glasa na avstrijsko Koroško. P.S.: Dober teden zatem je Slovenija podpisala asociacijski sporazum z Evropsko unijo. izvedeti. Vsekakor je učinkovalo! Kje: NA BLEDU v Športni dvorani Kaj: Koncert PARNI VALJAK Kdaj: v petek, 21. junija, ob 21. uri v Kaj še? Vstopnice so že v predprodaji na Bledo v Radovljici ja In: NAGRADNO VPRAŠANJE (za 10 nagrad ' vstopnic za Parni valjak na Bledu): .ç KATERI GORENJSKI ODBOJKARSKI KLUB & NAJUSPEŠNEJŠI? 1g, Odgovore pošljite čimprej, vsekakor do srede, junija, na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. radio zin Bitka z odvečno telesno težo Kilog kilog rami gor, rami dol Toplo sonce vabi v naravo in v lahka oblačila, veselimo se zadovoljni sami s seboj. Postopki, s katerimi vas v Studiu Ma pripeljejo do poletnega navdušenja, so: PRESSO TERAPIJA, MIŠIČNA KONTRAKCIJA, POSTOPKI Z ALGAMI, A ROMA T ERA PUA, BODY WRAPP, SPREMLJANJE TELESNE TEŽE, USTREZNI PREHRAMBENI PROGRAM, DOBRA VOLJA in DEJSTVO, DA NEKDO MISLI NA VAS IN VAM POMAGA. Nagrajenka, gospa Darinka, je navdušena. Kilogrami veselo kopnijo, zadovoljstvo je vedno večje, s tem pa raste tudi volja. Ne samo spomladi, vse leto je primeren čas, da se oglasite v Studiu Ma, Bleiweisova 6, IV. nadstropje v nebotičniku, od 9. d o 19. ure. Naš telefon je 064/ 218-785. SPOMLADI JE NAJLAŽJE. STUDIO ZA NEGC OBRAZA IN TELESA Sil IK ^ TEL: 218-785 POIŠČITE NAS V NEBOTIČNIKU! V juniju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA MAJA 1996 Štefan Horvat je v vodstvu Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka glasujemo za Gorenjke in Gorenjce meseca. Danes je drugi petek v juniju in z njim začetek drugega kroga glasovanja za GORENJKO ali GORENJCA MESECA MAJA 1996. Možnost glasovanja je vsak petek na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; ter vsak torek na LOKA TV Škofja Loka. Vse do sobote, 29. junija, lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični agneciji Meridian na Jesenicah ali v Tik-Taku Preddvor. Možnosti in časa za to, da 1996, smo prvič predstavili prejšnji petek: V NADA RABIČ z Dovjega pri Mojstrani - pri Brolhovih, kot se po domače reče družinski kmetiji, so po Nadini ga in požtvovalnega^J je I sredo, 22. maja,*Vf(£ mrzle, globoke i» po? Kokre rešil šestletnega na. gostoljubnosti, itd.; in tudi namenili Štefanu\ , «rcr letos je Nada Rabič poskrbe- 23 Nadi Rabič. ^^Jgrttjf^ NADA RABIČ namenite Vaš glas enemu ali obema predlaganima kandidatoma za GORENJKO oz. GORENJCA MESECA MAJA 1996, je do konca junija še veliko: lahko glasujete danes in še dva petka v radijskih oddajah in na TELE-TV; v torek in še enkrat, na praznični 25. junij, na LOKA TV; kadarkoli z dopisnico. Sodelujte v največji gorenjski akciji izbiranja najbolj popularnih med popularnimi! Naša predloga, kdo bi lahko bil GORENJKA ali GORENJEC MESECA JUNIJA la, da so okna in balkoni mi glasovnicami so' JrtlB bogato okrašeni z živobarv- ci prvega S^icŠjC \l> nim cvetjem kroga: DAMIR V^i/jA * ,\ vortka3, Tržič) Pf^fOfÀ 21 ŠTEFAN HORVAT iz MAN, Kropa £ 7ít Ofü Kranja, zaposlen v Savi, d.d. Kranj, zaradi človekoljubne- MAN, Kropa *>/gt Ofc ALEÍ ALBREH%%m 10 a, Radovljica^ of INOVIČG" 0 KRISTINOVi\>~U W 18, Kranj; ^TMÍl PAČ, Po/v S% *red< prejmejo nagrade » po 1.000SIT. Glaso^uM tokrat prejmejo-ČATER,Praše4?,gt% NEŽA FLORIR. M. ŠTEFAN HORVAT Izletniška 18, Bj^^U KARUN, Slojensk"i JM Cerklje. Tudi v SPr &j valnih krogih v< f'}0 § vseh, ki gla*fie flO%'. radijskih posejali kabelskih teleffa ^ dopisnicami najaino f vsak teden l^rZnce^ rat po pet nagrV1 Petek, 14. junija 1996 * * paNORaMa * * 23. STRAN • GORENJSKI GLAS 10.35 ftt' Program zička rav,)lce iz lutkarjevega vo- 5^aikabe'a se vrača, češka na- ?t5l0Ci'Us filmov Orsona Wellsa: fl|rna (e'b) novitev koprodukcijskega ^ovitevVlCe iz sveta razvedrila, 15.20 KgS1« reportaža 17.10 n! d,nevnik 1 17.10 &nški Program n7-25 2fiTdniTaček: Šola Ovibu vaiske pravljice: Snežni bik 18- 00 Rim Zanka """Ponovi, ameriška nani-JpOv&'IP.·rViorlca 19- 30Tv5anie3x3 llf5 |PortneVnik2' ^eme Zanka 0stanovalke, angleška nani- W^renca tar?dniega veLPOkra'ina: Osvetlitev serija ' an9'eška dokumen- ^?ytp»ikJ 22.30 Tv^i. danes, jutri ^&vnik3,vreme !3°° Ševk 0ais2anka23nA °b»rja, ameriška o2?°«*S Svet poroča *- '^ideostrani £k0^AnaTe\?-35 Učim° se **h C&a iffi6^3,9-50 Tusitična ifjft ïe žarišču 10.20 totnadal,evanka noJlT. sPortni r> , 0 Sobotna noč SSŽ anSe?kea9led 1555 s°sta-l7r£naob2ori» a nan|zanka 16.20 nemi M^&ameriška nanizanka & ka nadali!6®"8 v Hamburgu, n7Ta sriSeevSmi gorami 21.1 W R°rtčel b ameIlški Wm 23.0 fe uLp>nstvPovn°v'tev 18.00 Sve- *a'a ^SviSÏÏ poroča 19-30 >i2anlkleta. ameHn4t9auSveta 20-00 Niï* ^-30 F &hum°ristična Sska , arneriški £Ska uspešnica: «40 Grlica am^TJ fllm 22-30 oa!be"a omdSka nanizanka ^rOca0-°5 TV D°rddala 0.00 Spot Prodaia 0.30 CNN 10.0o «5 ^'i^ank«3 8arbara K torv*,u K6 11.00 Gost v studiu župan občine Preddvor 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo sovje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Drugačen pogled: Razmišljanje Helene Bizjak 22.00 Glasbena oddaja Old timer shop 24.00 Zaključek programa RadiaKranj R TRŽIČ Najprej bomo zavrteli in predstavili nekaj novosti iz fonoteke, nato pa bo na sporedu oddaja Storite nekaj zase. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvesstila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche Welle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila (BBC STA, vreme) 15.15 Občinski tednik : občina KRANJSKA GORA 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE. 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. srhlj. POPOTNICA ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. drama ZADNJI PLES ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. POSNEMOVALEC ob 18.30 in 20.45 uri TVS 1 10.00 Videostrani 10.25 Otroški program 10.25 Japonske pravljice: Mlinček, ki melje sol 10.40 Otroška oddaja 11.10 Metuzalem, kanadski film 13.00 Poročika 13.05 ABC - ITD, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 15.20 Tedenski izbor 15.20 Izobraževalna oddaja 15.50 Obzorja duha 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 17.25 Portret Načeta Simončiča 17.45 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Brez žensk ne gre, angleška nanizanka 20.40 Mednarodna obzorja: Kosovo 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.55 Poročila 0.00 Tv jutri, napovedniki se in snemam, dokumentarna oddaja 21.00 Tv parlament 22.15 TV dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Zgodovina spopadov na Irskem, angleška dokumentarna oddaja HTV 2 15.35 TV koledar 15.45 Koraki, glasbena oddaja 16.30 Trenutki spoznanja 17.00 EP v nogometu iz studia 20.25 EP v nogometu: Španija -Romunija, prenos iz Leedsa 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 EOP v nogometu, iz studia 20.25 EP v nogometu: Anglija - Nizozemska, prenos 22.20 EP v nogometu, iz studia 22.30 Urgenca, ameriška nanizanka 23.20 Črno-belo v barvah TVS 2 9.00 Euronews 11.15 Tedenski izbor 11.15 Sedma steza 11.45 Osmi dan 12.15 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 12.45 Alpe Jadran 13.15 TV avtomagazin 13.45 Analitična mehanika 14.15 Brez žensk ne gre, angleška nanizanka 14.45 Nedeljskih 60 15.50 Severna obzorja, ameriška nanizanka 16.40 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 17.25 EP v nogometu: Francija - Anglija, prenos 19.20 Videošpon 20.10 V žarišču 20.25 EP v nogometu: Nizozemska -Anglija, premos 22.20 Oči kritike 23.10 EP v nogometu: Romunija -Španija, posnetek iz Leedsa 23.20 EP v nogometu: Škotska - Švica, posnetek iz Birminghama 1.10 Videostrani KANALA 15.05 Spot tedna 15.10 TV prodaja 15.30 Hokej za Stanleyjev pokal 18.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Jeleni z zahoda, nanizanka 21.30 Sirene, nanizanka 22.30 Elizije: Kanaliziranje 23.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Špot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Morska deklica, ponovitev otroške serije 13.30 Športna scena, ponovitev 14.00 Viva Maria, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 Krila, nanizanka 17.00 Dangerfield, nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Acapulco Heat, nanizanka 2.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Av-todrom, oddaja o avtomobilizmu 23. 00 Magnum, nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Salve smeha 9.10 Alf, ponovitev 9.35 Kdo je šef? 10.00 Knight Rider 10.45 Lois in Clark: Supermanove dogodivščine 11.30 Nežni povzročitelj zmede, ponovitev nemške komedije 13.00 Otroški program: Mila Superstar, risana serija 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am Dam Des 14.20 Uganke 14.30 Tom in Jerry 14.55 Artefix 15.05 Animaniacs 15.30 Mini čas v sliki 15.35 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška serija 16.15 A-team 17.00 Katts & Dog 17.25 EP v. nogometu: Francija - Solgarija; Romunija - Španija 19.30 as v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 EP v nogometu 96: Nizozemska - Anglija; Škotska -Švica 23.00 Čas v sliki 23.05 Lover-boy, ameriška komedija 0.40 Homer in Eddie, ameriški film 2.15 Čas v sliki 2.45 Schiejok, ponovitev 3.45 Dobrodošli v Avstriji 5.35 Dvoboj v labirintu, nemški kratki film TV 3 9.00 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Vdihni globoko, izbor 13.30 Družinski studio, izbor 16.00 Zdravje na tri, ponovitev 17.00 Otroški in mladinski program: A.. Ab...Abcčih, ponovitev 18.00 Medical center, 15. del 19.00 Poročila 19.10 Tv prodaja 19.30 Marijana, 2. del 20.00 Boston pops 21.00 John and Wayne, ponovitev 21.45 TV dnevnik 22.15 TV prodaja 22.30 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno 24.00 Radio FM, 5. del 0.30 TV prodaja AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.35 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Spori, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Universum: Jaguarjevo leto 21.05 Home sweet home 21.10 Poročilo 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Gary Larson's Tales from far side, ameriški animirani film 23.30 Falling cats, avstrijski animirani film 1.00 Pogledi od strani 1.05 Santa Barbara - Kalifornijski klan 1.50 EP v nogometu 96, pregled današnjega dogajanja TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 246. 19.25 Iz izbora 19.47 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 19.59 Torkov večerni družabni program 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Gorska avto moto dirka veteranov - Šmarjet-na gora '96 (reportaža) 21.10 Poročila 246. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Iz vasi v vas: 750 let Dupelj 22.10 Retro-perspektiva filmov dupljanskih kinoa-materjev ob 20-letnici: Uporni sinovi (filmska povest o dupljanskih rokovn-jačih, Super 8, 1976, Produkcija: Zvoen Balantič, KINO KLUB DUPLJE) 22.40 Glasbeni videospot 22.45 Poročila 246. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani TV ŽELEZNIKI HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 10.25 Sedanjost v prihodnosti 10.55 Ogrožena naravna dediščina 11.25 Gost 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dvojna odškodnina, ameriški barvni film 14.35 Otroški program: Gusarji, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 ŠOS tera 15.40 Organsko biološko pridelovanje hrane 16.15 Otroški program: Majhen veliki svet 16.45 Angel Falls, nadaljevanka 17.45 EPP 17.50 Kolo sreče 18.50 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Poitepam KINO TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Pred tečajem meditacije v Kranju 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.10 Nagradni kviz 11.20 Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Igorjem Stefančičem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca (v živo) 20.25 EPP blok 20.30 Športni pregled (ponovitev) ... Videostrani R TRŽIČ Za začetek programa bo na vrsti ena izmed zanimivih tem. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregi z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche Welle. Ob 16.30 lahko prisluhnete oddaji S"m Tržičan, ob 17.40 pa se z nami lahko učite nemščine. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se začne ob 18.00. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.00 Nočna kronika (OKC) 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.00 Aktualno 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC novice 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za country glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Radijev sindikat 17.00 Novice 17.20 Politične stranke se predstavljajo 18.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Maegeri - oddaja o karateju 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 19.00 Prihaja poletje 20.00 Povabljen pred kamero - intervju ob 50-letnici kovinarstva v Železnikih 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz CENTER amer. srhlj. POROTNICA ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. drama ZADNJI PLES ob 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. SABRINA ob 20.30 uri NAGRADNA KRIŽANKA Na obrežju Zbiljskega jezera je že šest let Bistro DOTIK. Pri mizah na urejenem delu obrežja ob čolnarni je prostora za okrog sto obiskovalcev, v prihodnjih dneh pa bo število sedežev Uroš Cegnar povečal še za kakšnih petdeset. Bistro je odprt vsak dan od 10. do 23. ure, v njem pa vam postrežejo z osvežilnimi pijačami, sladoledi, sadnimi sokovi in različnimi frapeji. Priljubljen lokal poznajo se posebej dobro Ljubljančani, pa tudi Gorenjcem postaja lokal ob jezeru vedno bolj priljubljen. Bistro DOTIK, Zbilje 30a, Telefon: 0617611-078 Za današnjo Križanko smo pripravili 6 nagrad. /. nagrada - šampanjec z jagodami za 4 osebe 2. nagrada - vroča ljubezen Dotik za 2 osebi 3. nagrada - ananas tropic in melona suprice za 2 osebi 4., 5., 6. nagrada -prispeva Gorenjski glas Pravilno izpolnite kupon nagradne križanke in ga prilepite na dopisnico ter najkasneje do ponedeljka, 24. junija, do 12. ure pošljite na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 ali oddajte na turističnih društvih Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje-Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka Tržič ali turističnih agencijah Meridian Jesenice ter Tik - tak Preddvor do vključno petka, 21. junija. V ponedeljek, 24. junija, ob 19. uri pa vabimo vse, ki vas zanima, na žrebanje na obrežje Zbiljskega jezera k Bistroju Dotik. Ce bo slabo vreme pa v Bistro Dotik v Zbilje. ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE PIZZERIJE & RESTAVRACIJE KOT v Mojstrani na javnem komisijskem žrebanju, v sredo, 12. 6., so bili izmed 1278 prispelih rešitev izžrebani: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT prejme: MARJAN GRAJ Z AR, Sajovčevo nas. 9, 4208 Šenčur 2. nagrado bon v vrednosti 5.000 SIT prejme: ANICA POGAČ AR, Slašičeva 2, Kranj 3. nagrado bon v vrednosti 3.000 SIT prejme: MARINKA CUFAR, Tavčarjeva 3b, Jesenice 4., 5. in 6. nagrado majico Gorenjskega glasa prejmejo: MILAN GRDEN, VI. XXXI. divizije 3a, Kranj, JOŽICA DRAKSLER, Golnik 163, Golnik in FRENK ŠUŠTERŠ1Č, Kidričeva c. 6/a, Kranj J* s P0NAVLJ. BSED NA ZAČETKU STAVČNIH CI.ENQV DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI JAP. PIS. K0B0 DEL CELOTE UROŠ TAVČAR MOČ BOG RIŽA V ŠINT0-IZMU ZDRAVILO PROTI MALARIJI SKAND. POZDRAV ANTIČNO RAČUNALO 13 PEČEN KROMPIR GRŠKA ČRKA STOLPNICA 14 MESTO NA JUGU FRANCIJE TROPSKA 0VIJALKA 15 DANSKI OTOK GRŠKA ČRKA VRTNA CVETLICA KEM. ELEMENT OBŽALOVANJE POMLADNI MESEC 11 SLOG POTOMEC SLOV LITERAT ŽIGA RIMSKI KRALJ RTV NOVINARKA IDA PERGAMSKI KRALJ VILKO AVSENIK GR. MIT. OSEBA SESTAVIL F.KALAN IGRALEC RAVN0HRIB RIMSKA ŠTIRI SOGLASJE, UBRANOST TOMAŽ TERČEK JADRAN. LUKA ŽIV DEL TELESA RAHEL VETRC INDUSTR. DEL ZUERICHA REKA V AVSTRIJI ZAGOVARJANJE 0ŠABN0ST MOŠKO IME VRSTA SKLADBE 21 NOTNA ČRTA PAPEŽEVA PALAČA V RIMU GLAVNI ŠTEVNIK VELET0K V BURMI DEL ČELJUSTI 17 LITIJ AZIJSKO VLEČNO VOZILO IVO BAN GOROVJE V AZIJI ST. GRŠKI JUNAK 20 MAK. PIS. DIMITAR REKA V GRUZIJI HRV. POKRAJINA PASJA PASMA LANTAN SAMORASLI VZPENJAVI GRM 22 VZKLIK NA BIK0B0RBI M0ST0VŽ AVSTR. POLITIK MOCK TENIŠRT IGRALEC COURIER LINDA EVANS 18 VIKTOR OMERZEL MARJAN INKRET PRIP. ZA SEKANJE DRV EG0N RAUSH VODNI VRTINEC KEM. ELEMENT 12 VERGILOVA PESNITEV 16 KRALJ ŽIVALI 19 GORA V TURČIJI JAPONSKI DROBIŽ SPREMU. BOGA AMORJA SLOV. REVIJA REKA V NEMČIJI JANEŽ ŽENSKO IME 10 VOJAŠKI ČIN L4 Ï!*LÍ* JunÜa 1996 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 25. STRAN • GORENJSKI GLAS jBrminsko trgovanje z delnicami Terminski borzi v Ljubljani se je v sredo, 12. Ma ' *ace'° terminsko trgovanje z delnicami. terinjnsi^rnn'nski borzi Ljubljana trgovanje z valutnimi jiiverjij * 1 P°g°dbami poteka že tretji mesec, zdaj pa so Junija te terrninsko trgovanje z delnicami. Začelo se je 12. Proba'nkerr^nsko so začeli trgovati z delnicami SKB banke, ZaPadlos?"' m Čatež in Kolinske Ljubljana, na voljo so bile kvartaj 1 Pogodb za prvi naslednji mesec ter prva dva Pri tr a meseca cikla marec/junij in september/december, je ena do Va(?^u s terrninskimi pogodbami za delnice velja, da ena pQ Sk ena delnica, najmanjša enota trgovanja pa je ^Inico k Cena pogodbe je izražena v tolarjih za eno kjer je koj^ dotacije pa je deset tolarjev, razen pri Kolinski, en tolar. Dad adas na zatožni klopi Hi. 11 • .. Ï3Ü A£. junija Yiui.ii »Jt jjwnui/jív L Yatizacij0 Zč Pridobitev drugega soglasja agencije za llnt a' ie n ,n^ana je namreč tudi druga revizija lastnin-Po in t0r ° ala' da Je Dadas za gotovino kupil 6 tisoč K ezanih. ^ n' Posegel meje v višini milijon mark. Prek Vl°rcialnai k ^ pa sta t0 'naPravili SKB banka in *e vrnili ^r'g'av> ooema so znesek nad milijonom ^Sovnica Kranj, 13. junija - Ljubljanska borza je z 19. junijem na odprti trg uvrstila redne delnice trgovksega podjetja Loka iz Škofje Loke. Osnovni kapital Loke znaša 1,5 milijarde tolarjev, kapital sestavlja 1.527.641 navadnh imenskih delnic, nominalno so vredno po tisoč tolarjev. Pri trgovanju s temi delnicami ni nobenih omejitev, ena delnica je en lot. Delnice Loke so bile 26. aprial vkljižene v centralni register vrednostnih papirjev KDD, s tem so izdane v nematerializirani obliki. Antončič v klubu Dvor Kranj, junij - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor v Preddvoru bodo v četrtek, 20. junija, gostili predsednika računskega sodišča dr. Vojka Antončiča. Računsko sodišče je pri nas nova institucija, ustanovljena z namenom, da spremlja in nadzira finančne aktivnosti državnih organov. Že ob nastajanju računskega sodišča so se porajale dileme, ki so postale še bolj izrazite v prvem letu njegovega delovanja, saj je računsko sodišče pri vsakem organu, ki ga je vzelo pod drobnogled, ugotovilo številne nepravilnosti. Dr. Antončič bo tako lahko marsikaj povedal o pravnem (ne)redu in težavah, ki jim ima računsko sodišče, zanimiva bo tudi primerjava s sosednjimi državami. Pogovor se bo začel ob 18. uri. KOLIKO JE VREDEN TOLAR mtUWWtODAÍM iNACUfWRODAlNl |NAKlffNVWtODAW MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA {Triič, Jesenic«) ÜÜ 89,70 12,40 12,74 8,58 906 AVAL Bled 88,40 88,90 12,50 12,67 8,60 9,00 AVAL Kranjska gora 88,10 89,10 12,48 12,57 8,55 890 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 88,80 8910 12,50 12,70 8,60 9.00 EFrOS^Starí Mayr). Kranj 88,40 88,80 12,50 12J0 8,65 8,80 GEOSS Medvode 88,40 88,80 12,50 12,60 8,65 8,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87J0 89,90 12,15 12,77 8,46 9,24 HRANILNICA LON, d d.Kranj 88,85 89,10 12,50 12,60 8,70 890 HKSVigrod Medvode 88,70 89,50 12,30 12,70 850 8,90 HIDA-tržnica Ljubljana 88,80 88,90 12,52 12,58 8,75 8,85 HRAM ROŽICE Mengeš 88,80 89,10 12,56 12,66 8,78 898 LIRIKA Jesenice 88,30 89,60 12,42 12,70 8,60 9,00 WVEST àkdja Loka 88,50 88J5 12,5$ 12,60 870 892 LEMA, Kranj 88,40 88,80 12,50 12,58 8,65 8,85 MtKELStraiièce 88.X 89M 12,50 12fl> 870 890 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 88,70 88,85 12,50 12,55 8,80 8,90 NOVA LB Kamnik, Medvode, Sk. Loka 88,00 89#0 12,38 12,77 863 9,21 PBS d.d. (na vwh poétah) 88,40 88,90 11,20 12,60 8,10 8,90 ROBSONMengel 88,50 89,90 12,55 12Č5 8,75 8,95 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 88J0 88,80 12,50 12,60 8,70 8,80 SKB (Kranj, Radovfea, Sk. Loka) 87,70 90fi0 12J5 12,82 858 9,00 SLOVENIJATURIST Boh Bistrica 87J0 12,15 8,46 SLOVENUATTJRIST Jesenice 87» 89fi0 12,42 12,70 8,60 9.00 SZKB Blag mesto Žiri 87» 89,75 12,10 12,60 8,50 8,99 ŠUM Kranj 11 MM TALON Ž^x*t*Tntt>Ld«.Zc«8,75 88,99 12,50 12,60 8,75 8,89 TENTOURS Domžale 87,80 89J0 12,40 12,85 870 9,00 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 88,50 88,90 12,51 12,58 8,75 8,85 UKB Šk. loka 88,40 90,00 12,45 12,30 8,60 m WILFAN Kranj 160-260 Wilfan Radovljica, Grajski dvor 714-011 WILFAN Triič S3-Í16 POVPREČNI TEČAJ 88,21 89& 12,42 12,66 8,62 8,94 Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ŠT.: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 I BRDO PRI KRANJU SAVNA SOLABU 064/22-11-33 ■ FITNES AEROBIKA Ml GORENC Jonska ul.2, KRANJ (bivše VINO-PIVO), teL:064/222-455 ?.Vso dn,*: modna, pisana in zabavna oblačila poletne garderobe j^Ženi trorv^' ^ b°ste ra(^ nosili, čakajo na vaS obisk v največji in najbolj ajP^o z oblačili na Gorenjskem, v blagovnici GORENC v Kranju. ^Jd| S. ODD^^U NnJV€ČJn IZBIRR MOŠKIH HLfiČ. l0^l?^^l^^ hlQČ' srQjc' moJlc ltd> MOŠKE SRAJCE 100% rx>mbaž 10 barv MOŠKE SRAJCE-kf.rokav 100%viskoa* 1HOA 10 barv ItFtfV KAROkr.rokav 990, I^Ors/u&BA ZA. VROČE POLETJE ^0 KVALITET IN BARV, ZA OTROKE IN ODRASLE, N SFw ^uda'hhV , SKANE' S KRATKIMI ROKAVI IN BREZ KOMPLETI , - A V$E«To ^^^A PONUDBA NA POSEBNEM ODDELKU MA 1 .ÇARANTIRA KVALITETO IN DOSTOPNO CENO ^0 MAJIC «IRT Majica Ido $90. ^í: \ sk\~ MAJiCf x ^urnbi L« ŽKNSKfc MAJICE brez rokav 100% bomba/ atOlI - atlet majice "T"^ brez rokavov J00".. l>ombj/ t^tfV« OTRCJ>ŠKF T SCHIRT in ATLE1 MAJICE /gQgk _ 100'K, ly>mlM/ ^tllvo" Zdaj gre za les! GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE OD 18. - 22. 6. 199«. 22.mednarodni bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav, materiala in gozdarstva KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Lastninjenje ŽVZG Kranj Olastninili bodo tudi preostanek Kranj - Ker je delavcem Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske (ŽVZG) po izločitvi prostorov in opreme za potrebe veterinarskega zavoda ter kmetijske in sclckcijske službe ostalo za lastninjenje vsega deset odstotkov premoženja, vrednega okoli 700.000 tolarjev, so se odločili, da tudi preostanek prepustijo veterinarskemu zavodu in ga potlej od zavoda vzamejo v najem. Odločitve jim v praksi ni uspelo izpeljati, v pravni službi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so namreč ocenili, da morajo sicer tudi za skromen preostanek izpeljati lastninski postopek. V' zavodu so z njim že začeli, pri tem pa potrebujejo tudi sklepe občin kot ustanoviteljic zavoda, da do premoženja nimajo lastninskih zahtevkov. V ŽVZG so prepričani, da občine niso upravčene do kakršnihkoli deležev. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske je nastal pred 22 leti z združitvijo tedanjih občinskih veterinarskih postaj na Gorenjskem. Čeprav so soglasje za združitev dale tudi tedanje občine, ki so formalno ustanoviteljice zavoda, nobena pri tem ni sodelovala s finančnimi sredstvi. Kot navaja v.d. direktorja ŽVZG Kranj mag. Andrej Pipp, so veterinarske postaje same združile denar in s posojilom zavarovalnice Triglav v znesku 35 milijonov dinarjev od družine Lenardič odkupile stavbo, v kateri je zavod še zdaj, pa tudi potlej so se razvijale z lastnimi sredstvi. Sredstva, ki so jih bile občine po zakonu primorane zagotavljati za delovanje veterinarsko higienske službe, so bila ob reorganizaciji prenesena na državni Veterinarski zavod Slovenije, prav tako tudi določena sredstva za laboratorijsko opremo. • C.Z. Inšpektorat zavrnil trditve Zelenih Šota ni bila radioaktivna Bled - Zeleni Slovenije so po Sloveniji razširili govorice, da je baltska šota, ki jo je z območja nekdanje Sovjetske zveze uvozilo blejsko zasebno podjetje Humko, radioaktivna. Zdravstveni inšpektorat je reagiral, pri uvozniku odvzel vzorce šote in jih dal v analizo. Iz meritev, ki jih je opravil Inštitut Josef Štefan, je razvidno, da šota ni bila radioaktivna oz. da je vsebovala celo manj radioaktivnih izotopov, kot jih opažajo pri domači zemlji. • C.Z. Država dobiva resnega "sogovornika" Rejci drobnice ustanovili zvezo Kranj - Predstavniki društev rejcev drobnice so v ponedeljek v Ilirski Bistrici (ob odprtju razstave izdelkov iz ovčjega in kozjega mleka) podpisali pogodbo o ustanovitvi Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, ki bo imela sedež na Biotehniški fakulteti na Rodicah pri Domžalah. Zveza se bo v imenu rejcev drobnice pogajala s predstavniki države oz. ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o odkup* nih pogojih, uvozu in izvozu mesa, mleka in izdelkov in še o drugih aktualnih vprašanjih, sicer pa se bo prizadevala tudi za izgradnjo pralnice za volno, za ureditev še ene klavnice za drobnico, za odpravo težav pri prodaji ovčje volne... Kot navaja mag. Drago Kompan z Biotehniške fakultete, oddelka za zootehniko, je bilo pred 122 leti na ozemlju današnje Slovenije desetkrat več ovc in kot, kot jih redijo danes. Stalež je najbolj upadel v času med 1950. in 1980. letom (na vsega 30.000 glav), potlej je naraščal in dosegel v zadnjih letih število 50.000 glav. Reja drobnice ima po mnenju nekaterih kmetijskih strokovnjakov celo boljšo prihodnost, kot kažejo trenutni izgledi. Slovenija še vedno sodi med države, ki porabijo najmanj mesa drobnice na svetu, in če bi jih hotela dohiteti, bi morala več kot desetkrat povečati prirejo mesa. Ob tem, da je opuščanje reje drobnice je tudi precej prispevalo k temu, da se je vzadnjih petih letih že zaraslo ali pa se še zarašča približno 240.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, dobiva drobnica v iskanju rezerv in alternativnih rešitev v kmetijstvu tudi vse večjo podporo. • C.Z. KRANJ, C. Na Klanec 9 Tel.: 064/331-375 O prodaja rezervnih delov za traktorje IlfT, Tomo Vinkoviv. letor, IniverzaU Fiat. Torpedo O kardani (domači, uvoženi), rezervni deli za kurdune in popravilo kardanov 0 akumulatorji, olja, jermeni O popravilo vseh tipov traktorjev (generalna popravila motorjev, menjalnikov...) tudi na vašem domu O rezervni deli SIP Vračanje premoženja agrarnih skupnosti Zaslužek le za advokate in notarje vra ijat Predstavniki agrarnih skupnosti zahtevajo spremembo zakona o agrarnih skupnosti)1' >J0arJ predvsem ponovno podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov, poenostavitev postopkov $ N0 prepustitev prostih deležev agrarnim skupnostim. ^ 'lov pftDj Vipava - Zveza agrarnih skupnosti Slovenije je v nedeljo pripravila v Vipavi drugi vseslovenski shod, na katerem so predsednik zveze Rudi Šimac in predstavniki agrarnih skupnosti iz vseh koncev Slovenije povedali svoje mnenje o uresničevanju zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Mnenje razlaščencev vasi je bilo dokaj enotno: vračanje poteka zelo počasi in bistveno počasneje, kot so pričakovali, postopki so dragi in do skrajnosti zapleteni, državna birokracija doslej ni storila ničesar, da bi jih poenostavila, kmetijsko ministrstvo pa očitno bolj kot usoda vasi "skrbi" to, da imajo advokati in notarji dovolj dela. Predstavniki agrarnih skupnosti so že na prvem shodu marca lani v Tolminu zahtevali podaljšanje zakonskega roka za vlaganje zahtevkov za vrnitev zemlje, poenostavitev in pocenitev postopkov ter večjo vlogo vasi pri podeljevanju koncesij za izkoriščanje naravnega bogastva ter pri sprejemanju in uresničevanju zakonov, ki zadevajo skupno in zasebno posest slovenskih vasi. Vlada jim je prisluhnila le toliko, da je za dve leti podaljšala rok za vlaganje zahtevkov, sicer pa je vračanje zemlje agrarnim skupnostim še bolj zapletla, ko je v postopek vključila tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki zahteva nove dokaze. Pa ne le to! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je šele pred kratkim izdalo "dokončna" navodila, ki po oceni agrarnih skupnosti ne prenesejo resnejše strokovne presoje. kmetijskih zemljišč in gozdov, ni sa zapletla postopkov in oškodovala a# J D ~ nih skupnosti, ampak je škodljiva tU;^jtice širšo slovensko politiko do ohranj^foj slovenskih vasi in podeželja. Pn^L . in tudi nekateri domačini ostajajo"* N deležev, ki bi jih ob drugačnem kon^J JCe tu zakona lahko dobili. NajlaZJ^g»? razumemo na kočevskem pi 'imerUjjVj iW so se nemški kolonisti odselili, je k ° na njihovo mesto naselila nove venske prebivalce. Dala jim je %(n'( zadržala pa je pripadajoče njive. »L nike in deleže v skupni lastnin'; j^fdom strijski cesarji, jugoslovanski kralj ^ t dravske banovine so zmogli širšei * mevanje, da ljudje v takih kraji" morejo živeti brez zemlje in gozda.1 država tega spoznanja ne pre111 Pr Takih vasi, žal, nimamo Kočevskem, ampak tudi na kem in Primorskem." GoreflF Ne stranka, ampak gibanje Udeleženci vipavskega shoda so se dogovorili, da bo Zveza agrarnih skupnosti Slovenije kljub predlogom, da naj bi se organizirala kot politična stranka, tudi \ prihodnje J ostala vseslovensko gibanje. Dokončno so potrdili ime (Zveza agrarnih skupnosti Slovenije) in sklenili, da bodo nov shod pripravili konec septembra oz. pred držav-nozborskimi volitvami. Če bi se tudi državna kolesa vrtela tako hitro, kot se vodna... Porste deleže naj dobijo agrarne skupnosti "Predlog zakona, ki ga je na osnovi predloga razlaščencev slovenskih vasi pripravil dr. France Bučar, je predvideval vračanje na način, kot je bilo premoženje odvzeto, vlada ali bolje rečeno ministrstvo za kmetijstvo pa je vsililo vračanje po deležih, kar je postopek zelo zapletlo in otežilo. Razlaščenci vasi smo tudi predlagali, da bi vsa posest, tudi deleži že umrlih ali po svetu razseljenih družin, pripadla agrarnim skupnostim, ministrstvo pa je zahtevalo, da deleže dobi država oz. njen sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Vračanje po deležih posameznikom in izkazovanje pravnega nasledstva pomeni v resni pravni državi zapuščinski postopek, ki se v spornih zadevah ne konča v dveh letih (zakonski rok) niti ne v treh," v uvodnem nagovoru članom zveze dejal predsednik Rudi Šimac in poudaril: "Zakonska rešitev, da prosti deleži agrarnih skupnosti dobi sklad Državno vmešavanje v "običajno pravo" Agrarne skupnosti naj svoja nad* j vena vprašanja rešujejo tako, kot ffl nekdaj, po starem običajnem praVM' ni motil ne cesarja ne kralja in ne£ je bilo slišati na shodu. Delež Jf vedno neodvojljiv od glavnine P° ^ "župan" je le zapisal v seznam g'aV * dediča, ki je ostal pri hiši. Z zakon« ponovni vzpostavitvi agrarnih skuP^ j ter vrnitvi njihovega premoženj pravic se je država z načeli sodo]* prava brez potrebe vmešala v tisoč običajno pravo. S tem ni povZ\ samo motenj v dedovanju, anlP|,!-izbrisala*enega zadnjih ostankov y celo zadnji ostanek tisočletnega slo ^ kega običajnega prava, ki ga ' štejemo za slovensko posebno J zgodovinsko kulturno dediščino- *A le to! Ministrstvo je po oceni ag ^ skupnosti vsililo tudi nekatera Pr jA tavna načela. Značilen primer ^Fp** ločbi, da agrarne skupnosti ne "Vj biti pravne osebe in da za raZPrW| ^ premoženje nimajo pravice do nine po zakopnu o denaciona) a-fy 8 ampak le po splošnem odškodn' i^-postopku. • C. Zaplotnik Občinske podpore kmetijstvu Za kmetijstvo sedem milijonov tolarjfí V občini Gorenja vas - Poljane bodo letos za pospeševanje kmetijstva namenili iz pr° skoraj sedem milijonov tolarjev. Gorenja vas • Največ denarja bodo porabili za zavarovanje živine, regresiranje nakupa telet in hladilnih naprav za mleko, za izobraževanje in za obnovo travne ruše. Ker je v občini veliko travnatega sveta, bodo z različnimi ukrepi spodbujali boljšo izrabo travinja. Za ureditev govejih pašnikov bodo prispevali 16.000 tolarjev na hektar, za ureditev pašnikov za drobnico pa 30.000 tolarjev. Obnovo travne ruše bodo sofinancirali s 30.000 tolarji na hektar, razpleveljanje ruše pa s 15.000 tolarji. Ker želijo ohraniti tržno prirejo mleko vsaj na dosedanji ravni, bodo tudi letos pomagali kmetom pri nakupu hladilnikov za mleko. Na hribovitem območju občine bodo za to prispevali 25 odstotkov sredstev, na višinskem pa 35 odstotkov. Kmetijam, ki oddajajo mleko, bodo vsako prvo osemenitev krav z uvoženim semenom elitnih bikov regresirali z 2.000 tolarji. Za prevoz mleka s kmetij, ki so od zbiralnice oddaljene štiri kilometre ali še več, bodo prispevali 0,70 tolarja za liter. Ker se število mlečnih kmetij zmanjšuje, povečuje pa se število kmetij, ki se ukvarjajo s pitanjem govedi, kmetom primanjkuje telet za nadaljnjo rejo. Občina bo nakupe telet na ravninskem območju škofjeloške upravne enote ali zunanj njenih meja regresirala s 15.000 tolarji. Za zavarovanje krav, ki sodijo v najbolj rizično ln.P< r,re 538 k°dü S ol skupino goved, t»° j^jV la po 800 tolarjev na c de' Občina bo letos stev namenila tudi sevanje konjereje , grame v gove čebelarstvu, za anje analiz krme ^ za izobraževanje, f, poskuse in tehnj^ tijS> lede nekaterih * strojev. • C.Z. le Trgovina GoKtNJESAVskA 1 5, Kranj Til.: 225-820, 225-8 JO Servis KAlftfNikovA 26, Kranj TeL 241-592 KWRCKER Vlada dopolnila "gobarska pravila" Štorovke - do pet kilogramov na A tehtati skupno več kot dva k»!jj*jj| Novo je še to, da je odkup »VJ navadne lisičke (Cantharellu? ^ \ Fr.) dovoljen le od 15. jumja avgusta. Spremembe in dopolnitve začele, veljati 8. junija. • C.Z Gobarji bodo po novem namesto dveh kilogramov lahko kar pet kilogramov štorovk na dan. spš Ljubljana • Slovenska vlada je pred dvema (jurčkov ali lisičk, na prim^r^ fflj! letoma sprejela uredbo o zavarovanju dnevna količina ne sme pres«Cl ^Ct samoniklih gliv, ki jo je na podlagi dobrih kilogramov, pri tem pa ostale g^g in slabih izkušenj doslej dopolnila že je sicer dovoljeno nabirati, ^gi^j dvakrat • prvič lani, drugič pred dnevi. Dopolnjena uredba, ki bi jo lahko imenovali tudi pravila za nabiranje gob, določa, da posameznik lahko nabere na dan največ pet kilogramov gob štorovk (Armillaria mellea s.l.). In če v istem dnevu nabere tudi še kaj drugih gob G % Jür tuc <«rt 80! leti jG jJ^H^unya 1996 UREJA: Vilma Stanovnik ski klub Triglav Kranj letos praznuje 50 let uspešnega dela jjAR 24-KRAT NAJBOLJŠI V SLOVENIJI anjski skakalni klub že vrsto let vzgaja slovenske skakalne upe in vedno so v njihovih vrstah tudi reprezentantje *akalci 7' £Upl,'a " l*etdeseto obletnico SK Triglav so kranjski 'Uniči or806* ,^e'ovno) praznovati že 9. in 10. marca, ko so v l0rdijski £aniz'.ra'' tekmo in finale alpskega pokala v skokih in ejo uprav °mbinaciji. Nato so aprila najprej sklicali razširjeno Jubg s neJ>a odbora SK Triglav in pripravili letno skupščino ^novai0 4° PriznanJ za sezono 1995/96. Prvi del lov(.j,jje J 80 končali kot gostitelji skupščine Smučarske zveze Inici 20. uri nrA ho v un pa bo v ^rPrcintíoittu sreča"£ bivših Cntantov in državnih prvakov kluba v domu na Joštu. Jutri, v soboto, bodo teden skokov zaključili člani in mladinci, ki se bodo ob 16. uri pomerili na 62-metrski skakalnici. Prireditve se bodo nadaljevale prihodnji teden, ko bo v petek, 21. junija, ob 17. uri VI. Memorial Marjana Kroparja (absolutna kategorija - z udeležbo vseh najboljših skakalcev na čelu z "domačima" repre-zentantoma Primožem Peterko in Urbanom Francem) na 62- GOLF Ü^tlZ CIRMAN IN KRALJIČEVA Bled, junija - Konec tedna je bil na blejskem igrišču za golf Peugeot Challenge Class turnir, na katerem je nastopilo v soboto 45, v nedeljo pa 80 tekmovalcev iz 5 držav. Na koncu je prvo mesto med moškimi zasedel član Ljubljanskega golf kluba Tomaž Cirman (66), ki se je tako uvrstil na Peugeot challenge open v Parizu letos poleti. Poleg njega bo v Pariz potovala še Katarina Kraljic (Arboretum), ki je zmagala med ženskami. V brutto razvrstitvi (HCP 18) je med moškimi zmagal Aleš GregoriČ (Bled), med ženskami (HCP 24) pa Draga Ryulin - Coursat iz Pariza. Najbližje zastavici je udaril Marko Vovk (2,50 m), najdaljši udarec pa so organizatorji, Bled golf&country club, zapisali Mihu Ažmanu, kar 24b metrov. V tekmovanju gostov sta bila najboljša Boštjan Dobrovoljc med moškimi in Alenka Kopina med ženskami, na Bledu bogat tekmovalni golf amatersko prvenstvo Ljubljane, . nagrada, 6. julija pa bo BMW golf cup Pkannalled. • V.S., fotk G.Šinik ^S^h tednih bo, rj fc^*sKO KOLESARJENJE ,SRSTIVal LJUBELJ 96 7 rirediítriSnJem o/8" ^1TB klub KranJin Koren sPorts bosta Jutri i ÚTh\V-Se bo zaeiniZatoria tako imenovanega Bike festivala, b' oo i?1 P°kal Tv s tekmovanjem v spustu z gorskimi kolesi L^RlaJ art Prve ,,*ln8 gorskih kolesarjev bo ob 10. uri, ob 15. carjev = Je' ob 17- ' atov uri pa bo start druge vožnje. 4d8°rskirn-,lke festivli wanterd in Pasji kartel z Juretom ■2% vrvi1 ■ 0lesi v v, SC boxnadaljeval v nedeljo s tekmovanjem i 0 ob j52nJe ob 13 upo"u- Start prve vožnje bo ob 10. uri, start Vse1?- un. Jubeijüse b« Uri (zasledovalno), razglasitev rezultatov pa '"IfelSJ S v oSírí0 pred Mladinskim hotelom Karavla na K)£?* Pre; ,-925 ali „A ?njave za tekmovalce pa sprejemajo po I^S,VeSeh »nedaliS • aXU 53-°70- Najboljši v vsaki kategoriji ^ Skokol8a k°lesarianiPraktične nagrade, nagrada za najbolj 0 ^iant. • y^seštevek časov spusta in vzpona) pa je G°ksítt£ ^OVENSKIH »iS1 VODNIKOV tuH^aciSi^« vodnike d ob,ctnico Prvega slovenskega oü8irni J0 s ffiS^V. Trenti, kjer bodo predstavili ^ani2iraif0rmacijarn? pVOdmkov' tanfnim pravilnikom in ,^^0Slov{fnïn ^ tečaJ za vodni^ j« leta 1906 ^dejavn^,k°vse emPanulnsko društvo. Nekaj deset ^lJ.°.podlL?!d obema vojnama celo preživljalo Ž"a,5Klh vnnlJ0, Po druài'e," yoema vojnama celo preživljale 3&* v3i'k0v Prevgzene^^ ÜStar celovit ie»„ ^lann,-,-- ^ovit; „ Prostovoljni vodniki pri PZS. Prl°S S8K?*SSiH?ft *0r8kga turizma so maja kn^haf^nih 73 SfiSM! vodnikov Slovenije, ki ima >,,USlca. sti0rskim VnT Inih č,an°v, 37 članov, ki so že 0r!JePasinraj poteka StV?m- Pa ustnega člana, Janeza !VzaciiSrnadeva^tudiíraZevanJe 16 Pripravnikov, zdru-^^JU UIAGM. • s s3"eJCm V mednarodno vodniško Kranjski skakalci so tudi dobri nogometaši - To so dokazali na prijateljskem srečanju pretekli konec tedna, ko so v Reit im Winklu proslavili kar tri jubileje: 75-letnico WSV Reit im Winkl, 50-letnico SK Triglav in 30 let sodelovanja med kluboma. Na nogometni tekmi so Kranjčani zmagali 5:3 (3:2), gole za SK Triglav pa so dosegli: Matjaž Zupan dva, Peterka, Melin in Vrh pa po enega. Sicer pa je ekipa Triglava v Reit im Winklu nastopila v postavi: Kne, Čebulj, Rihtar, Peterka, Norčič, Cuznar, Zupan, Melin, Grilc, Dolenc, Bogataj, Vrh in Belšak. metrski skakalnici. Isti dan bo nato ob 20. uri v Smučarsko skakalnem centru na Gorenji Savi jubilejna skupščina z osrednjo proslavo ob 50. letnici kluba. S temi tekmovanji pa proslavljanje jubileja še ne bo končano, saj bodo na Gorenji Savi v avgustu pripravili še nočne tekme, ki bodo v različnih kategorijah potekale vse avgustovske sobote. Začele se bodo s tekmo v absolutni kategoriji 3. avgusta, se nadaljevale s tekmami dečkov do 15 in 13 let, dečkov do 11 let in dečkov do 9 let, ter končale 31. avgusta s tekmo veteranov in veterank. Kranjski skakalni klub je s Številnimi dobrimi rezultati v zadnjih petdesetih letih, ko je bil kar 24-krat razglašen za najboljši skakalni klub v Sloveniji, pa tudi z uspehi Primoža Peterke in Urbana Franca v zadnji sezoni dokazal, da mu dobrih trenerjev, strokovnega dela, zagnanosti in odličnih tekmovalcev ne manjka. Manjka pa jim prepotrebna 90-metrska poletna skakalnica, za gradnjo katere pa še vedno čakajo denar iz republiške blagajne. Občina Kranj je skakalcem z denarjem že priznala, da ceni njihovo delo in uspehe, na to, da jih končno "vidi" država še čakajo..... • V. Stanovnik VABILA, PRIREDITVE Finale košarkarske lige SOLA - To nedeljo, 16. junija, bo v dvorani na Planini potekalo finale košarkarske lige SOLA za dečke letnika 1983. Ligo, ki se je odigrala v mesecu aprilu in maju, so pripravili prizadevni Člani KK Triglav - pionirska selekcija. Kljub finančnim težavam jim je uspelo pridobiti nekaj sponzorjev, zaradi česar bo tekmovalni spored še bolj zanimiv, vstopnine na prireditev pa ne bo. Tekma za 3. in 4. mesto se bo začela ob 8.uri, tekma za 1. oz. drugo mesto pa ob lO.uri. Predstavili se bodo učenci OŠ France Prešeren, OŠ Stane Žagar, KK Triglav in KK Šenčur. • V.S. Kolesarska dirka v Davčo - V Dolenji vasi pri Železnikih bo jutri, 15. junija, ob 10. uri start 4. kolesarske dirke v Davčo za rekreativce. Proga je dolga 21 kilometrov, ob tega je 11 kilometrov ravnine, v zadnjih desetih kilometrih pa bodo morali kolesarji premagati 400 metrov višinske razlike. Vmes bo v Železnikih tudi leteči cilj, ki bo zmagovalcu prinesel posebno nagrado. Če bo slabo vreme, bo dirka 29. junija ob isti uri. • V.S. Memorialni košarkarski turnir in dan košarke v Cerkljah -Danes, z začetkom ob 18.30 uri, bo na košarkarskem igrišču v Cerkljah potekal memorialni košarkarski turnir v spomin Mateja Rebernika. Nastopile bodo mlade ekipe Smelta Olimpije, Triglava in Krvavca iz Cerkelj. Na istem igrišču bo nato jutri še "Dan košarke". Ob 17. uri bo tekma ekip Šolske košarkarske lige med vzhodom in zahodom, ob 19. uri pa bosta nastopili še članski ekipi vzhoda in zahoda Cerkelj. • J.K. 3. tekma v športnem plezanju - Jutri, v soboto, bo na umetni plezalni steni pri osnovni šoli v Pivki, 3. tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Kvalifikacije se bodo začele ob 10. uri, finale pa ob 21. uri. • T.Č. Smučarski piknik SK Alpetour - SK Alpetour iz Škofje Loke pripravlja jutri, v soboto, 15. junija, tradicionalni smučarski piknik za člane in simpatizerje Smučarskega kluba Alpetour. Piknik se bo ob 15. uri začel na strelišču v Crngrobu. • V.S. Mednarodni nogometni turnir Megamilk - Na glavnem nogometnem štadionu v Kranju in na igrišču na Primskovem bo jutri in v nedeljo potekal mednarodni nogometni turnir za mlajše dečke. Nastopile bodo ekipe Varteksa, Tirol Innsbrucka, Wasser-burga in domačega Triglav - Creine. Uvod v turnir bo že danes zvečer ob 20.30 ob mestnem vodnjaku v Kranju (predstavitev klubskega časopisa, tekmovanje v žongliranju), tekme pa se bodo začele jutri ob 9.uri. • V.S. Dnevno-nočni malonogometni turnir - KMN Marmor Hotavlje iz Škofje Loke ob jubileju organizira 10. tradicionalni dnevno -nočni turnir v malem nogometu, ki bo na igrišču za OŠ na Trati potekal v soboto, 22., in v nedeljo. 23. junija. Nagradni sklad na turnirju je 200 tisoč SIT, prijave pa sprejemajo vsak dan po telefonu 633-233(Franci Ahčin) ali na žrebanju, ki bo v sredo, 19. junija, ob 20. uri v gostilni Pri Godcu" pri Svetem Duhu. Prijavnina je 9 tisoč tolarjev, organizatorji pa pripravljajo tudi bogat srečelov. • V.S. Balinarski spored - Balinarji v super ligi bodo jutri, 15. junija, odigrali VI. krog. Ekipa Trate bo doma gostila Jadran. Tekma se bo začela ob 15. uri. V I. ligi ekipa Huj gostuje pri Slogi v Ljubljani, Virtus doma gosti Planine Topole, Radovljica Alpetour gostuje pri Svobodi v Ljubljani, Jesnice pa pri Hrastu. V II. ligi - vzhod ekipa Bistrice jutri v Tržiču gosti Plešivico, Trata mladi doma gosti Zarjo, Tržič odhaja v Trbovlje, Primskovo pa doma gosti Blagajano. Vse tekme v I. in II. ligi se začenjajo ob 9. uri. • V.S. ZABAVNA PRIREDITEV DAN KOŠARKE V ŠKOFJI LOKI Danes, 14. in jutri, 15. junija, prireja KK Odeja - Marmor " Loka kava turistično zabavno prireditev v starem mestu Škofja Loka. Petek, 14. junija, pred Gasilskim domom v Jegorovem predmestju (Sp. trg) ob 17. uri - tekmovanje prosto prijavljenih ekip v igri trojk. Sobota, 15. junija, na Mestnem trgu ob 9. uri - tekmovanje najmlajših članov kluba, modna revija Gorenjske predilnice in plesni nastop šole Urška. Ob 17. uri sledijo zabavne tekme znanih Ločanov, Slovencev, športnikov, novinarjev, hokejistov in drugih. Prireditev bo popestrila folklorna skupina Tehnik in plesni nastopi skupine Saše Tomat in skupine Dynamite. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo ter dobro voljo - zatorej vabljeni, ne bo vam žal. V primeru dežja bo prireditev v ŠD Poden. 27. STRAN • GORENJSKI GLAS KONJENIŠTVO V nedeljo bodo na Brdu kasaške dirke V ENI TOČKI LE ŽENSKE VOZNICE Konjeniški klub Brdo že petnajst let zapovrstjo organizira kasaške dirke, s čimer preverjajo tudi lastno rejsko delo Brdo, 14. junija - Servis za protokolarne storitve Brdu skupaj s svojim Kejskim centrom in Konjeniškim klubom to nedeljo, 16. junija, z začetkom ob 15. uri organizira kasaške dirke. Tovrstne prireditve na Brdu neprekinjeno potekajo že petnajst let. Vzreja plemenskih konj, ameriških kasačev, je osnovna dejavnost rejskega centra na Brdu, tako da je organizacija kasaških dirk in nastop lastnih kasačev na njih zanje gomemben del preverjanja rejskega dela. Zaenkrat se na rdu pri tem lahko pohvalijo z vrsto uspehov, saj konji, vzrejeni na Brdu, predstavljajo že nad 15-odstotni delež tekmovalnih konj na kasaških dirkah po Sloveniji. Kasaške predstave na Brdu pa so vselej tudi poslastica za ljubitelje lepih in hitrih konj, saj se na dirkah večinoma zberejo najboljši slovenski, domači in uvoženi kasači. Kot so pred prireditvijo povedali organizatorji, letos prav vse elite v nedeljo na Brdu ne bo, vsekakor pa se ljubiteljem kasaštva obeta sedem atraktivnih tekmovalnih točk, med katerimi bo kot zanimivost letos ponovno dirka za 3- do 12-letne kasače, na kateri se bodo med seboj pomerile zgolj tekmovalke. Sicer pa se bo nedeljski tekmovalni spored začel ob 15. uri z dirko dveletnih kasačev (nagradi sklad 100 tisoč SIT), ob 15.30 bodo nastopili triletni kasači (nagradi sklad 100 tisoč SIT), ob 16. uri pa 3 - 12-letni kasači (nagradni sklad 100 SIT). Ob 16.25 bo prvi tek dirke za tako imenovani Pokal Brda, ob 16.45 uri bodo nastopili 3 - 12 -letni kasači (nagradi sklad 125 tisoč SIT), ob 17. uri pa bo še drugi tek dirke za Pokal Brda s skupnim nagradnim skladom 425 tisoč SIT. Zadnja dirka na prireditvi bo ob 17.45 un, ko se bodo v dirki 3 - 12-letnih kasačev pomerile le tekmovalke, dirka pa bo imela 125 tisoč SIT "težak" nagradni sklad. Posamezne dirke na nedeljski prireditvi se bodo imenovale po njihovih sponzorjih, to pa so: Zavarovalnica Triglav Kranj, SPZ d.o.o, Emona Merkur, Brdo in Krka, p.o., Novo mesto. • V.Stanovnik JAHAČI V LIPICI Kranj, 14. junija - Od danes do nedelje bo v Lipici bogat tekmovalni in predstavitveni konjeniški program. Tam bo namreč potekal svetovni pokal (tako imenovani Volvo world cup), v katerem bo nastopdo sedem domačih jahačev z osmimi konji, ter devetindvajset tujih jahačev (iz Avstrije, Belorusije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske, Švice, USA) s šestinštiridesetimi konji. Današnji program se bo začel ob 9. uri z nalogo Prix St. Georges, ob 14.30 bo predstava lipiške klasične šole jahanja, ob 15. uri pa bodo tekmovalci nastopili z nalogo Intermediate II. Jutri, v soboto, ob 15. uri tekmovalce čaka naloga Grand Prix. V nedeljo ob 10. uri bo še nastop v nalogi Intermediate L, ob 15. uri pa bo gala predstava lipiške klasične šole jahanja. Zaključek tridnevnega programa v Lipici bo v nedeljo ob 15.30 uri, ko bo tekma za svetovni pokal Volvo world cup - "Prosti program z glasbo". Slovenijo bodo v Lipici zastopali tekmovalci: Alojz Lah, Uljaana Ozbič, Ladislav Fabris, Boris Placer, Stojan Modrec, Anica Roječ in Evgen Bubnič. • V.S. LOKOSTRELSTVO PREPRIČLJIVA ZMAGA MEDVEDA V ANKARANU Kranj, 14. junija - Minulo nedeljo je bilo v Ankaranu Lokostrelsko tekmovanje v disciplini 2 x 70 metrov, ta konec tedna pa se na Brdu pri Kranju začenja evropsko prvenstvo v lokostrelstvu. Lokostrelski klub Ankaran je v nedeljo prvič v Sloveniji priredil tekmovanje v streljanju 2 x 70 metrov, ki bo na sporedu tudi na poletnih olimpijskih igrah v Atlanti. Na tekmovanju je poleg slovenskih in hrvaških lokostrelcev nastopila tudi naša olimpijska reprezentanca - Samo Medved, Peter Koprivnikar in Matej Krumpestar. Kljub vetrovnemu in izredno vročemu vremenu so olimpijci nastopili zelo dobro. Samo Medved je v prvi polovici s 332 krogi dosegel tudi letošnji najboljši rezultat na 70-metrski razdalji pri nas, s 652 krogi pa je znova dosegel normo olimpijskega komiteja potrebno za nastop v Atlanti. Lokostrelski klub Ankaran je naše olimpijce gostil na 3-dnevnih pripravah na obali. Koprivnikar, Medved in Krumpestar so pod budnim očesom trenerja prof. Vengusta pilili individualno tehniko streljanja in taktiko ekipnega nastopa, od katerega na EP na Brdu pri Kranju prihodnji teden in v Atlanti tudi največ pričakujemo. Od ponedeljka naprej pa bo velika predstava lokostrelstvav olimpijskem slogu na evropskem prvenstvu na Brdu in še teden dni kasneje na svetovnem prvenstvu v compound slogu v Martuljku. * M. Vozlič TE IM IS NAJBOLJŠI V AFRIKO Domžale, junija - V začetku junija je bil v Domžalah peti "BMW tennis cup Slovenije", ki ga je organiziralo podjetje Tehnounion. Na njem je nastopilo več kot 120 igralcev in igralk, med katerimi je bilo največ lastnikov BMW vozil, novinarjev in drugih "pomembnežev", vendar po pravilniku BMW tennis cupa le neregistrirani igralci in igralke starejši od 21 let Med damami je v mlajši kategoriji zmagala Mateja Brandar, starejši pa Irena Šnabl, med gospodi pa v mlajši David Hrt 5i k v starejši pa Davor Žnidar. Ti štirje bodo Slovenijo zastopal finalnem turnirju "BMW tennis cup internacional", ki bo letus med 19. in 24. novembrom v mestu George v Južnoafriški republiki. • V.S. Šampanjec in zakasneli glavobol Alar k o Jenšterle, z. 14ntinji sodelavec Slavje, ki so si ga slovenski politični veljaki pri-voščili ob podpisu sporazuma o pridruženem članstvu, je seveda povsem na mestu, Če samo pomislimo, koliko časa smo zaradi naših želja po približevanju Evropi obremenjevali notranjepolitično življenje. Evropa je zdaj bližje, kot je bila pred dnevi, toda Slovenija ni zaradi tega prav nič bolj mirna. Bolj od dejanskega vstopa v Evropsko skupnost je bilo namreč za tukajšnje politično Življenje pomembno merjenje strankarskih moči na hrbtu Evrope same. Zdaj so stranke v Sloveniji izgubile precejšen del terena, politične bitke pa se bodo morale preseliti na kakšna druga vroča področja. Podpis sporazuma je bil seveda najlepše darilo za premierja dr. Janeza Drnovška, ki ga je na očeh vse domače in svetovne javnosti tudi podpisal, kar v času predvolilnih bitk sploh ni zanemarljivo dejanje. Dr. Drnovšek je tako postal tisti naš politik, ki naj bi Slovenijo odpeljal iz balkanskega kotla in jo pripeljal v naročje varne Evrope. Takšno je pač razmišljanje večine volivcev, ki se nimajo časa ukvarjati s podrobnostmi strankarskih spopadov, njihov glavni stik s slovensko realnostjo pa ostaja predvsem televizijski medij. Že na zadnjih volitvah se je izkazalo, da je slovenska volilna baza precej drugačna, kot so predvidevale nekatere stranke. Tedanji Demokrati so recimo prvi začeli Z vsesplošno propagandno akcijo, z velikimi plakati, reklamami in reklamnimi spoti. Naša mesta so dobesedno prekrili s svojimi strankarskimi simboli in podobami njhovih medijsko najbolj popularnih politikov, na koncu pa se je izkazalo, da so bolj od tega v Sloveniji pomembna recimo posredna priporočila kakšnega od vaških župnikov, ki je svoje farane ob nedeljski maši samo spomnil, naj pač pomislijo, preden bodo v volilno skrinjico oddali svoj glas. Podpis sporazuma o pridruženem članstvu je vsekakor pomemben dosežek naše zunanje politike. Toliko bolj, če vemo, s kakšnimi kadrovskimi težavami in zamenjavami na vrhu se le-ta neprestano ukvarja. Ravno ob podpisu pa se je znova pokazalo, da je na koncu Evropa tista, ki mora odpreti svoja vrata novim državam, seveda, če je njena združitev res iskrena. Vsako združevanje držav ima tudi drugo stran, javnosti pogosto prikrito. Ko je pred leti prišlo do "zgodovinskega sporazuma" Nafta o prosti trgovini med tremi ameriškimi državami - Kanado, ZDA in Mehiko - so ta dogodek najbolj proslavljali ravno v Mehiki, saj so bili prepričani, da končno vstopajo v prvi svet. Toda kaj se je zgodilo? ZDA so ob kasnejši hudi mehiški gospodarski krizi resda s finančno injekcijo pogasile ogenj, toda tamkajšnja vlada je morala v zahvalo hitro poslati vojsko nad nemirne Indijance v dražvi Chiapas. Meje so se resda sprostile za pretok kapitala, nikakor pa ne tudi za ljudi. Za Mehičane je meja na Rio Grande še vedno hermetično zaprta, pred kratkim pa se je zgodilo celo to, da sta se Mehika in Kanada skupaj zoperstavili ZDA, saj jima zaradi svojega "protikubanskega zakona" ne pusti vzpostaviti trgovskih stikov s Castrovo Kubo. Mehičanom in Kanadčanom je jasno, da bo Kuba že čez nekaj let odskočna deska za trgovino na Karibih, na ta skok pa se je treba pripraviti že zdaj, pa čeprav na otoku še vedno vlada Fidel Castro. Kaj torej Slovenija lahko pričakuje od Evrope? Prvi strah je vsekakor skrit že v tem, da pet let po samostojnosti formalno že izgubljamo svojo težko izborje-no državo, kar niti ni tako hudo, če pomislimo, da smo vedno znali preživeti brez nje. Evropa na preizkušnjo postavlja naš nacionalizem, ki lahko živi le v pogojih zaprtosti in strahu pred tujci. Glede na to, da smo v zadnjih letih opazno izgubili občutek za življenje v večjih državnih tvorbah, kot je geografsko majhna Slovenija, nas torej Evropa spet postavlja na realna tla. V okolici, kjer se vsi poznajo (in v Sloveniji to nedvomno velja), je lahko zelo hitro realizirati dobre projekte, toda enako hitro jih je mogoče tudi rušiti. V večjih družbah pa je za to potrebno veliko več energije, stvari se dogajajo počasneje, vendar z manjšimi pretresi. S temi stvarmi se soočamo že zdaj. Podpis sporazuma o pri-družitvenem članstvu mora zdaj ratificirati še 15 parlamentov držav članic Evropske zveze, evropski in slovenski parlament. Če pomislimo samo na razmere v našem parlamentu, potem nam je hitro lahko jasno, kaj vse nas še čaka. Naš parlament mora recimo sedaj sprostiti slovenski trg nepremičnin za tiste državljane Evropske zveze, ki so vsaj tri leta živeli na ozemlju Slovenije, štiri leta po ratifikaciji pa še za državljane vseh petnajstih držav, članic Evropske zveze. Politiki, ki s slovenskim šampanjcem pred kamerami zdaj nazdravljajo našemu vključevanju v Evropo, se bodo še zelo hitro soočili z vrsto konkretnih problemov, ki jih prinaša sporazum. Resda so zanje kamere v predvolilnem času pomembnejše, toda ko bodo po volitvah ugasnili reflektorji, bo marsikoga od sedanjega šampanjca bolela glava. Sonček sije, dezek gre (En župan afne gunca?) JPeter Čolnar, z.vtnanji sodelavec fBBfcj "Kakšna zima?" je vprašal voditelj radijske oddaje. "Dnevi bodo krajši in hladnejši, kot so," se je znašel vremenar. Navijač stranke kranjskega Župana mi je po telefonu zagrozil s psihoanalitično ekspertizo in me vprašal, kako dolgo mislim še ugibati ali kranjski župan resno dela ali pa v škodo mesta samo afne gunca. Nisem mogel odgovo -riti na kratko kot vremenar. Na eni strani zato, ker mi ni pustil do besede, na drugi pa, ker to prav zares ni in ne more biti odvisno od mene. Sestavni del vsakega novinarskega dela je tudi gledanje pod prste oblastniku. Zato ni pomembno, kako se podpisujeta eden ali drugi. Ce ne bo tega delal podpisani, bo kdo drug. Ko ne bo župan g. Vitomir Gros, se bo župan pisal pač drugače. Sedanji kranjski župan se je odločil, da bo ignoriral bralce Gorenjskega glasa in ne sprejme "kranjskega" novinarja. Zato si morajo novinarji izmišljati najrazličnejše prijeme, da pridejo do nekaterih za bralce zanimivih informacij. Gorenjski glas bo kot dober časopis vedno moral najti način poročanja o stvareh, ki ljudi najbolj neposredno prizadevajo. Poskusimo odgovoriti "po vremenarsko": Dokler bomo za kateregakoli župana lahko ugibali, če in kako afne gunca... Spoštovani! Pa ja ne mislite, da ne smete nič vedeti naprimer o tem, da ima mestni svet svojo komisijo, ki pripravlja slovesnosti ob Prešernovih jubilejih, in da je župan imenoval še svojo? Ali ni logično razumljivo, da bo tudi pri tem prej ali slej prišlo do zapletov, da se bomo zopet spraševali, kdo sedaj afne gunca? Ni dvoma, da bo g. Gros poskrbel, da gradiva ne bo kmalu zmanjkalo. Toliko ga že poznamo. V sedanjih pasjih dnevih, ko sonček sije in dežek ne gre, lahko sporočimo kranjskemu županu in Kranjčanom, da se že lahko kopajo na letnem kopališču. Kopalcev je veliko in preveč. Težko verjamemo, da se bo mednje pomešal tudi gospod župan. Brali smo, da je poskušal uprizoriti ob polnjenju bazena novo predstavo. Enostavno naj bi zaprli vodovodne ventile. Morda zato, ker gre za konkurenčni bazen Športne zveze? K sreči ga ni nihče jemal preveč resno. Sicer pa smo zapisali, da je kopalcev preveč. Morda pa je v ozadju te ugotovitve županovo ukrepanje, v katerega se je moralo vmešati tudi sodišče, ko mu je prepovedalo motenje posesti kranjske Športne zveze? Se gospod župan zaveda, da ima sedanje mesto z okoli 40.000 prebivalci enake kopalne možnosti, kot jih je imelo mesto pred vojno, ko je štelo slabih 5.000 duš? Kdo bi poznal pota županova?! Premeten in zvit kot je, poskuša morda na ta način izsiliti, da bo dobilo mesto -lil ki } t/ i več bazenov. Le zakaj bil bazen samo na W* ob vodovodnem stolp11 )fQ kaj ne bi imela tudi ?W " Stražišče svojega? Da* L·.. bi potem očital iupaT ' njegoviljubi politični $ da se zavzema saf1 nekatere, je najbolje, * vsak svoj bazen v Sil enega (zimskega) Že h £J župan, drugega ■ Športna zveza, naj ima. U ga še ta črni, pa ta . rdeči in ta zeleni... JeS\j., imamo nekaj več? H |ejjj samo pazijo, da ne o°\\»u barvo, ker bodo morali pogosto vodofi L· in seveda dobiti dovolf} 1» Č župana, da bodo o dovodni ventili... Še ena manj vodeni Mestni svet je menili j nikakršne pravne osfl zaračunavanje najela^ javne površine v cenijo da gre torej za ž^P samovoljo. Vpratt® samo, kdo bo to P j i0t} gospodu županu, Wj n,J pred tem skupaj z °™-A \ uslužbenci zapustil se) nega sveta. Svetnik1 ^ namreč po njegovem ^ ni, ker so hoteli vea lahko župan kar sam °j vrača nepremičnine p°J nikom, za katere se zakaj naj bi občW zagotavljala nado^j površine in ne v ustanovljeni državni J, ninski sklad, oziroma j> je pri tem sploh *f" politika? Kdo sedV gunca? Župan svetniki? j \ % ht f k ve l k H 0j:U "a Jesenicah, ki ga je v Hi n P 5- 6- 1996 ohiavil "e/oc '° Triglav, je več TrP°slušalca zavajajo! pri j.ev> da je Delavski dom km, u razglašen za kul- li$?menik> ie točna-ien; nik nekdanjega premo- khlç0 ^»venskih železarn Vre^ svojo lastnino proda. /°.s'' PQ naj se zdi komu $lko> ali malo. ^EjS€ svobodni sindikat le, ;e strinja s prodajo ali iJ^Sova stvar. OZ ikJe ^ti, ki odloča. ^o'' p.ditev, da "kupec ' je kulturni spome-%'qfae. b° smel podreti, ^"o« i. P° ie' kakšno de-s'qv0| / i° v tako dotrajani hQv hko opravljal." 6 mn*ato kupnina v višini veí ï l]0nov SIT najbrž ni %ni u8°dna". k irútn°ma zavajajoča pa t>r^ > da "se - 4> da "se delavsko tn)e občanov odpro- À *e i'al° Premoženje je bilo nPfoilfhijeno in zdaj ga k t novi lastnik. j/co r se občina v skladu z i rL'"flW * ° lokalni samou-\t yra obnašati kot do-; \aS?,sP°dar, ne opazuje benaem° in brezbrižno". n% la za takšne nakupe Če l. , !%i ile,sedanje dmibe ^llne' železarne res toliko y^bit bi bila možna nZQti?V selena" s kom- . '° ' nič sfalo. Stalo bi i^Qlaï10 toliko> kolikor bi S tnipnina, t.j. 16 mili- Jot rlev- 1 ?>»io er gospodar pa 0 6e%ve . Poskrbeti, da za 1° tfioBnitriimo nekaj, kjer f^tno . javljati kakšno UQh»~. ^javnost, kar bo f delovna mesta. \al se i " kc. h6°*i 7i^TzaPrav bori -r« hrt*Lndlkat SKE1? r^S Brudar, ,n8» ŽUPAN ^Medvodah Siv .'"zarili ZL, »54«, "> neodvisni! 5& kvanti VI sn^°č^hkadrJovvam ^' Prelit '* nff* ^strankarsko C delovan!e a,}tikomunis- KČ>Qva v čliOVen'P-k^oUi^PjJS dani Precei'^K' ,e v na>lih *>J Po%nZ?°na- Sedaj pa *\ "o. Posk^čJ°nasledniko odstraniti °- Župan, v vse Vas SDs mlSnikitenkd? so b^ 'oL ravno Z^znke proti *Z°VQli PriTmkl' ki so POfabi peüh mio G. Mrak (LDS) je vložil več truda v odstranitev sekretarja sveta, kot v vse ostale razprave v svojem mandatu skupaj. Zanima ga celo sekre-tarjeva strankarska pripadnost, in kot se zdi, ga najbolj moti njegova slovenska narodnost. Odigral je odlično vlogo advokata nesprejete kandidatke. Kar ne morem verjeti, da mu je pri tem delu pomagal svetnik SLS-a. Upam, da je bila to njegova solistična akcija, kajti vsaj dosedaj SLS na državni ravni ni počela takih neumnosti. Kako neodvisni pa so nestrankarski svetniki, je dokazal svetnik, ki do te seje še ni odprl ust. Zahteval je (seveda po nalogu svoje nalogoda-jalke) izločitev javnosti, kar pa ni tipično nestrankarstvo, temveč bolj totalitaristično. G. župan, takoj po objavi rezultatov na zadnjih volitvah nas je nekaj takoj hitelo k Vam, da bi Vam čestitali. Žal Vas ni bilo doma. Ste že takrat držali figo v žepu? Ker je moje navdušenje ob Vaši izvolitvi zaradi Vašega nedemokratičnega župano-vanja že zdavnaj splahnelo, sem kot član nadzornega odbora tudi podpisnik zahteve za Vašo izločitev. Po vseh teh poskusih odstranitve neposlušnih pričakujem, da se boste lotilli tudi nas podpisnikov. Zdrave sile, izvolite! Pralni stroj je vaš, ampak na žalost je vaše tudi umazano perilo. Štefan Hrovat, Medvode Odgovor Matijevi Neži Posegi, ki ne rešujejo ničesar. Ker sem bil tako javno ožigosan in nepošteno sem prisiljen odgovoriti tako, kot dejansko je. Pribižno pred tremi leti je bil na licu mesta republiški geometer, ki ga je naročila KS Vodice. Ko pa je geometer izmeril in pokazal, kje so meje, je Matijeva Neža in vsi njeni na ves glas vpili, da sem vse pogoljufal in preplačal, ni pa bilo nobene inšpekcije, kot je navedeno -3. 5. t.L, pač pa bi moral jaz poklicati inšpekcijo, ki so postavili skoraj na sredo ceste robnike brez vsakega dovoljenja. Včeraj, 5. 6., sem bil na KS Vodice in so mi povedali, da so že prispeli načrti iz Geodetskega zavoda, ki pa so jih dali občini, ta župan pa je rekel, da nas bo poklical na poravnalni svet, seveda malo upanja na uspešno rešitev, sicer bo občina tožila Nežo Rahne, ki pa jo bo stalo preko 400,000 SIT. Naj še povem, da smo imeli že veliko inšpekcij, ki jih je poslala Neža Rahne brezuspešnih, mislim, da bi bilo lepše, če bi bila doma in se držala gospodinjstva kot pa samo obrekovanje. Franc Špenko, Vodice Prodaja stanovanj - odgovor g. Branku Grimsu (Gorenjski glas, 31/5-1996) Na 9. seji dne 25. 10. 1995 ste predlagali: "Glede na obvestilo v sredstvih javnega ovbeš-čanja in nekaterih občanov o povišanju stanarin v neprofitnih stanovanjih občine Kranj (ocenjuje se dvig za cca 300 %), kar je nesorazmerno višje od sicer že visokega povišanja, sprašujem g. župana, zakaj je do takega povišanja prišlo." V odgovoru dne 15. 11. 1995 smo vam obrazložili, da se najemnine niso povečale za cca 300 %, ampak da se bodo v večini primerov sukcesivno v 12 mesecih povečale za 119 %, v stanovanjh zgrajenih po uveljavitvi stanovanjskega zakona (Ur. list S, štev. 19/91) pa za 186 %. Obrazložili smo vam tudi, da je zakonska podlaga za zaračunavanje najemnin v neprofitnih in socialnih stanovanjih Stanovanjski zakon. Ob tem smo vas tudi zaprosili, da obrazložite vašo trditev, "kar je nesorazmerno višje od že sicer visokega povišanja". Na 13. seji dne 28. 2. 1996, ste predlagali: "v zvezi s predčasno postavljenim vprašanjem glede stanovanj, ker so občani plačevali neprofit-no najemnino, ki pa se je po sprejetju določenega akta Vlade RS znatno povečala, podajam pobudo, da bi se zaradi prekvalifikacije nekaterih stanovanj, ker se namesto socialne stanarine, sedaj plačuje neprofitna višja stanarina, prouči možnost, da se v nekaterih primerih občanom odobri določene popuste, oziroma se jim višino stanarine zniža." V odgovoru, dne 8. 5. 1996, smo zapisali: "Očitno g. Grims predsednik Sveta Mestne občine Kranj ne pozna in ne razume Stanovanjskega zakona", saj Stanovanjski zakon ne pozna znižane socialne ali nepro-fitne višje stanarine. G. Grims tudi še ni podal obrazložitve svoje trditve, "da kar je nesorazmerno višje od sicer že visokega povišanja". Glede na tako formulirane pobude oziroma vprašanja je g. Grimsu težko podati primeren strokovni odgovor." Obrazložili smo vam tudi, da se pomoč pri plačilu najemnin za stanovanja dodeljuje po predpisih, ki urejajo socialne varstvene pravice, in da gre za celovito pomoč in ne samo za najemnino. Upravičenost te pomoči, na podlagi prošenj občanov, določa Center za socialno delo. Informirali smo vas tudi, da je Mestna občina Kranj nekaterim najemnikom, ki so se pritožili zaradi povečanja najemnin, ponudila možnost zamenjave s stanovanji slabše kvalitete, kjer je najemnina nižja, vendar odziva od občanov ni bilo. Vaše besedičenje, da si boste prizadevali, da bo politika kranjske občine občutljivejša za težave socialno ogroženih itd., upam, da boste v najkrajšem času ude-janili. Mestna občina Kranj namreč že sedaj, brez vašega besedičenja, letno namenja za področje socialnega varstva cca 75.000.000,- SIT in to 1.300.000,- SIT mesečno 12 humanitarnim organizacijam, 1.300.000,- SIT Centru za socialno delo in cca 4.200.000,- SIT 166 oskrbovancem v domovih za starejše občane, med drugim tudi od leta 1988 neki gospe Grims, ki je pred tem stanovala na Cesti Staneta Žagarja v Kranju. VITOMIR GROS, dipl. inž., župan Preveč so ježi žrtve prometa Tako redki so Članki v dnevnem ali periodičnem tisku, ki nas opozarjajo na brezštevilne štirinožne žrtve v prometu, ki vsako leto terja samo srnjadi krepko čez 3000 povoženih primerkov. Žabe so za letos že plačale svojo ceno. Na vrsti so ježi, ki so tudi v resnici "prometno" najbolj nerodni; če bi se z avtom skoraj že zaustavil, bi ti še prihlačal pod kolesa. Ne gre se sprijazniti s trditvijo ali skomigom odgovornih cestnih projektantov ali funkcionarjev, da se za štirinožne prebivalce Zemlje za prečkanje vedno promet-nejših cest ne da ničesar storiti. Prvi poklicani zaščit- Evropa, bleda mati Jože TWox'ak, z.iinatiji sodelavec Gledalci ponedeljkove od-\ daje Pro et contra so gotovo z zanimanjem spremljali dvoboj med Miroslavom Mozetičem in Borutom Pahorjem - na eni strani - in Janezom Podobnikom in Antonom Peršakom na drugi strani. Prva dva sta poudarjala prednosti sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji, medtem ko sta Podobnik in Peršak naštela kup argumentov, ki prepričljivo kažejo, da bo Slovenija plačala predrago ceno za vstop v pridruženo članstvo Evropske unije. Predstavnika Liberalne demokracije na omenjeni oddaji sploh ni bilo, kar pomeni, da jih je strah javnega soočenja s kritiki sporazuma. Dimitrij Rupel je v torek v Žarišču vse kritike rokohitrsko označil za "protievropsko usmerjene". Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek pa je šel celo korak dlje, saj je slovenske kritike sporazuma o pridruženem članstvu primerjal kar z italijanskimi fašisti. Zgodilo se je natančno tisto, kar smo v komentarjih opozarjali zadnji dve leti. S podpisom sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji bo Slovenija plačala preveliko ceno za vstop v Evropo. Slovenska vlada je namreč italijanskim državljanov, ki so kadarkoli neprekinjeno živeli v Sloveniji tri leta priznala predpravico do nakupa nepremičnin. S tem je, kot je opozoril Anton Peršak, za nazaj (torej retrogradno) dala Italijanom prednost in možnost, da bodo kupovali slovensko zemljo. V normalni pravni državi seveda zakoni ne morejo veljati za nazaj. Poleg tega pa ne bi smeli spregledati, da je Italija vsilila Evropski uniji, da se je slovenski problem vstopa v Evropsko unijo povezal z reševanjem odnosov z Italijo. Vse velike evropske države so pristale na takšno logiko, kar pomeni, da je nekdanjo Evropo načel, ki so veljala za vse, zamenjala realna politika pritiskov in izsiljevanj. S tem je izjema postala pravilo in Slovenija je v Evropo vstopila pod veliko težjimi pogoji kot naprimer sosednja Avstrija. Slovenija mora sedaj, ko je šele pridružena članica, prilagoditi zakonodajo za nakup nepremičnin za tujce. Avstrija pa ima, kot polnopravna članica, za to še nekaj let časa. Poleg tega ne smemo spregledati simbolnega pomena celotne zadeve. Italija ni nikoli Sloveniji plačala vojne odškodnine za okupacijo med drugo svetovno vojno. Sedaj pa je slovenska vlada popustila Italiji, kar simbolično pomeni, da je Italija po dobrih petdesetih letih od konca druge svetovne vojne praktično spet zmagovalka. Italija je s tem uspela odpreti priprta vrata in sedaj bo italijanska politika vedno lahko izsiljevala. Zato je razumljivo, da je v pogovoru tudi Borut Pahor počasi prestopal na nasprotno stran. In zato je značilno, da samo krščanski demokrati in Liberalna demokracija zagovarjata pri-družitveni sporazum, kajti krivdo za napake nosita predvsem Peterle in Drnovšek. V ponedeljek smo lahko tudi videli, kakšna je večina poslancev slovenskega parlamenta. Pred kratkim je 35 poslancev podpisalo zahtevo za poslanske privilegije, potem pa niso imeli toliko poguma, da bi jih zagovarjali na televiziji. Podpisniki so iz Liberalne demokracije, Združene liste, Slovenske nacionalne desnice, krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke in samostojne poslanske skupine. Med njimi je tudi veliko Gorenjcev. To so Dušan Bavdek, Sašo Lap, Irena Oman, Brane Eržen in Ivan Oman. Skrajni čas je, da takšni poslanci odidejo tja, kamor sodijo. (Jote Novak simpatizer SDS) niki so prav oni, projektanti cest, ki vse prevečkrat narišejo trase z gromozanskimi cestnimi useki ali nasipi in jim je čim večja zaposlitev gradbene mehanizacije večja skrb kot naravno ravnovesje in žrtve v živalskem svetu. Niti vprašajo se ne o živalskih prehodih, ki prečkajo ceste, ali kje v bližini so močvirja, ali kje so gre-benske poti, suha korita, gozdni zaključki in podobno. Z zakonskim ali podzakonskim aktom bo potrebno zavezati projektante, upravl-jalce cest, DARS-ovce in druge investitorje, da bodo morali za zaščito živali na cestnih trasah graditi predore namesto prevelikih usekov, mostove, podhode, prepuste, preusmeritvene ograje, zaščitne pregrade... Samo prometni znaki, ki pasivno opozarjajo najčešče na živalske prehode, ne bodo rešili ekološke zaščite divjadi. V Avstriji je na mnogih krajih ob magistralnih cestah opaziti nizke pritlehne ograde, ki Žabam preprečujejo prehode ali jih preusmerjajo na drugačne prehode ali drugam. Angleži so dolžni, kadar cesta seka tisočletne selitvene živalske poti, graditi funkcionalne cestne podhode. Takšnih idej pri nas ni opaziti. Ključ za boljšo zaščito divjadi in drobnih živali pa ni samo eden in ne samo pri cestarjih - tudi pri šoferjih. Zaradi hitrosti, nepazljivosti, raztresenosti ali brezčutnosti vse preradi zapeljejo z vozilom preko žužkojedov in dvoživk. Za zaščito malih štirinožnih prometnih žrtev bi bilo potrebno mnogo več opozarjanj v javnosti, mnogo več strokovnih in praktičnih cestarskih rešitev, strokovnih vključitev biologov in akcijskega dela "zelenih" ter še kaj. Ne vem sicer, kaj še bi bilo za zaščito možno storiti, vem pa, da bi živali pred prometom, ki je pri nas vedno gostejši, morali bolje zaščititi. Kjer je volja, je tudi pot. Janko Stušek, Lesce Protestno pismo prebivalcev vasi Peračica Ob nameravanem podaljšanju uporabe sedanje deponije smeti na Črnivcu Odziv na članek "Sme-tarska zgodba o neuspehu", objavljenem v Gorenjskem glasu dne 24. 5. 1996: Prebivalci vasi Peračica odločno protestiramo proti podaljšanju uporabe odlagališča smeti na deponiji Črni-v e c . Svoje stališče utemeljujemo z naslednjim: zaradi svoje lege in nedvomno nestrokovnega odlaganja vsakršnih odpadkov se v okolici smetišča širi neznosen smrad. V Peračico se ob nizkem zračnem tlaku in ponoči razširjajo s smetišča smrdeči, za zdravje ljudi in živali škodljivi plini. Smrad nas dobesedno duši in človek se počuti, kot bi bil v plinski celici, iz katere se ni moč umakniti. Zastavljamo javno vprašanje vsej demokratični javnosti, politikom, zdravnikom, službam, ki naj bi skrbele za zdravje in počutje ljudi: Kdo je za to odgovoren in kdo ima pravico povzročati trpljenje prebivalcev? V Gorenjskem glasu je prebrati, da se občinski možje nameravajo pogajati z lastniki zemljišč ob smetišču o odškodninah in najemninah, ki naj bi bile toliko vabljive, da bi prizadeti popustili in dovolili nadaljnjo uporabo smetišča. Opozarjamo, da niso samo lastniki parcel, na katerih in ob katerih je smetišče in prebivalci Črnivca, pristojni za sklepanje pogodb. Skrajno nemoralno in ponižujoče se nam zdi z Judeževim denarjem iz ljudi izvabljati pristanek na podaljšanje obratovanja prepolnega smetišča, ki leži na neprimernem kraju in se na njem nenadzorovano odlaga prav vse, kar se znajde v smetnjakih. To so odpadki od gospodinjstev, tovarn, stari avtomobili, avtomobilske gume, televizorji, akumulatorji, pralni stroji, odslužene jogi vzmetnice, odpadna olja itd. itd. O tem vodimo evidenco in imamo slikovno gradivo. Tako "strokovno" ravnanje obsojamo. V primeru neupoštevanja našega protesta bomo iskali pomoč pri odgovornih v vladi republike Slovenije in pri varuhu človekovih pravic. V Peračici, dne 26. 5. 1996 Podpisi v urednišvu Levi ovinek Šestdeseta leta, čas dekolo-nializacije in številnih Titovih državniških obiskov v Kranju, ko se je pripeljal z Modrim vlakom na železniško postajo in nato nadaljeval z državnimi mercedesi do Brda, je označila tudi OBVOZNICA preko Savskega mostu, ki je najbrž tudi zaradi osnovnega namena, zaradi katerega je bila zgrajena, takšna, kot je: čeprav gre za izjemno oster ovinek na zelo kratkem raz-težaju, le-ta ni z ničimer označen: noben hiperboličnih zrcal, nobenih posebnih opozoril, cesta pa je na najbolj izpostavljenem delu horizontalna, torej niti za stopinjo dvignjena, in gre le Čudežu pripisati, da tako MALO vozil tam trči ob ograjo. Zadnje bližnje srečanje tretje vrste je bilo že pred več meseci in dobiva se vtis, da je železna ograja pod spomeniškim varstvom: močno skrivl-jenega železja se nihče niti ne dotakne! Če gre za preizkus v živo ali bo naslednje vozilo zdrknilo SKOZI skrivljeni segment, ki še enega trčenja zagotovo ne bi zdržal, lahko Že vnaprej z laičnim izračunom povem, da ne bo: in da bo padlo na sejmišče in številne sejemske poletne goste tam spodaj. Morda imajo pa STROKOVNJAKI drugačne izračune?! Kranj, 25. 5. 1996 dr. med. Boris Ogrizek, Kranj, Koroška 16 Jutri, v soboto, 15. junija, 1996 od 9. do 14. ure DAN ODPRTIH VRAT ELAN - a OTROŠKI ŽIV ŽAV z ANDREJEM ŠIFRERJEM akrobatsko košarkarsko skupino ŽABE rolanje po sceni z rolerji Ultrawheels Sodelujejo: Droga Portorož Pivovarna Laško Vipi Brezje Degustacija in prodaja Zabavne in nagradne igre Nagradno žrebanje Gotovinski popusti Ogled proizvodnje Ne bodite sami, zabavajte se z nami. KOMUNALA CaMMcD JAVNO PODJETJE KOMUNALA Kranj, p.o. Mirka Vadnova 1 4101 KRANJ razpisuje 2 prosti delovni mesti MONTERJA VODOVODNIH NAPRAV Pogoji: - IV stopnja izobrazbe, smer monter in upravljalec energetskih naprav - 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B kat. Zaposlitev je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. DELAVSKA UNIVERZA VIKTORJA STRAŽIŠARJA JESENICE Titova 86, 4270 Jesenice Telefon, fax (064) 81-072 Telefon (064) 862-868 VPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1996/97 - EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA * 1., 2. 3. IN 4. LETNIK PROGRAM ZA PREKVALIFIKACIJO S SMERI TRGOVEC V EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK POGOJI ZA VPIS: * dokončana 3-letna trgovska šola * šolanje traja 2 leti - VERIFICIRANE PROGRAME USO * NATAKARSKI POMOČNIK * KUHARSKI POMOČNIK * šolanje traja 1 leto Sodexho Prehrana in storiti* Smo vodilna družba v Sloveniji na področju specializiranih prehranskih storitev (prehrana v podjetjih, bolnišnicah, šolah, domovih za ostarele ipd.). Ker se naš tržni delež hitro povečuje, vabimo k sodelovanju: • GOSTINSKE TEHNIKE • KUHARJE, KUHARSKE POMOČNIKE za območje Jesenic, Kranja in Škofje Loke Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh na naslov: SODEXHO, d.o.o., Kadrovska služba, Tržaška 40, Ljubljana (telefon: 123-30-32). JADRANOVI DNEVI skupaj z Ll>0/^0ïï[E[3iWDÍJ(A Kranj, Cesta 1. maja 5 Do konca junija ugoden nakup 15 artiklov iz JADRAN OVEGA prodajnega programa Posebej zanimivo: - hladilniki OCEAN - vgradni štedilniki NARDI - mali gospodinjski stroji KRUPS - mikrovalovne pečice SANYO DOMOTEHNIKA, tel.:331-552 JADRAN D.D* SEŽANA, Partizanska c.69, tel.:(067)31-841 V Cerkljah na Gorenjskem smo odprli kjer vam nudimo: žopke, aranžmaje, ikebane, vence, suho cvetje, okrajne posode, lončnice, enoletnice, zemljo za presajanje PRIDITE, POGLEJTE IN PREPRIČAJTE SE SAMI Cvetlični vrt Pot na Vovke 2, Cerklje na GORENJSKEM telefon: 064/422-127 Odprto: vsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE C. Toneta Tomšiča 5, 4270 Jesenice objavlja prosti delovni mesti: 1. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE (za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 15. 9. 1996) m 2. UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA (za določen čas - 1 leto s polnim delovnim časom) Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. QÒ&I91NA "SOM VAMM6VASHA %mw MOfístx m#Mfi PRIPOROČAMO SE ZA OBISKI BREK0V1CE 15, ŽIRI, TEL£RON:0647691-117 2A več/e &KWne pmpoboč/imo Re^emeuf Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS, št. 18/91, in 23/96 ter odločbe US v Ur. I. št. 9/94 in 24/96) ter na podlag**; člena Odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi St*ï vanjskega sklada občine Radovljica (Ur. v. Gorenjske, št. 20/*jj proračuna občine Radovljica za leto 1996 (Ur. v. Gorenjske, št. 2*p* ter sklepa o nadaljevanju dela na področju stanovanjskega g°s^ darstva v Občini Radovljica (Ur. v. Gorenjske, št. 21/96), «r| župan občine Radovljica RAZPIS ZA UVRSTITEV NA LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM I. PREDMET RAZPISA ^ Predmet tega razpisa je zbiranje vlog za oblikovanje občinske lis*6 dodelitev socialnih stanovanj v najem. ^ Občina Radovljica ima na podlagi sprejetega proračuna za leto predviden nakup treh socialnih stanovanj. II. SPLOŠNI POGOJI . Upravičenec do uvrstitve na prednostno listo za dodelitev social^ stanovanja v najem mora izpolnjevati naslednje pogoje: ^ 1. da je prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim prebivala v občini Radovljica, katerega skupni prihodek na člana družine. presega višine določene z Zakonom o socialnem varstvu, ki - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne o plače v državi, to je 34.860,00 SIT, tj - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta staro8 34 % povprečne bruto plače v državi, to je 40.870,00 SIJ, . ^ - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 4 bruto povprečne plače v državi, to je 50.487,00 SIT, - za odrasle osebe 52 % povprečne bruto plače v državi, to je 62.507,00 SIT. ^ Povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji za mesec marec 1996, H je objavil Zavod Republike Slovenije za statistiko znaša 120.206,0^ Za prosilce, ki so se zaposlili v aprilu 1996 in kasneje, se up01 bruto dohodek, ki so ga prejeli do dneva razpisa s tem, da9* potrebno preračunati na vrednost za obdobje marec 1996, za ka> uporablja zadnji znani statistični indeks nominalnih osebnih dorrç kov, ki ga objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko (defia ki*€ 2. da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim 8 p prebivajo ni najemnik oziroma lastnik stanovanja, ozirom najemnk ali lastnik neprimernega stanovanja, 3. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov dosM ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja ožin vrnil izpraznjeno ali zamenjal primerno stanovanje in zato Pre' % od vrednosti stanovanja, 4. da prosiec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, stalno prebivajo ni lastnik počitniške hiše ali počitm8 stanovanja oz. druge nepremičnine jjjj Upravičenci do pridobitve občinskega socialnega stanovanja v/j^a niso občani, ki so stanovanje odkupili po določbah Stanovanj zakona in ga na trgu odtujili. III. DOKUMENTACIJA, KI JO MORAJO PROSILCI PRILOŽITI VLOGI osi|ci Vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem, morajo Pr priložiti naslednje listine: - potrdilo o državljanstvu, . s^ - potrdilo o številu družinskih članov oziroma članov gospoduj od kdaj stalno prebivajo na območju občine Radovljica, - potrdilo o bruto dohodku vseh članov gospodinjstva za zafl J tri mesece (marec-maj 1996) pred objavo razpisa, - potrdilo o šolanju otrok (samo za srednje in visoke šole), .^w - potrdilo o premoženjskem stanju oz. podatke o denarnih Prej vseh članov gospodinjske skupnosti, nzi^ - podatke o dosedanjih stanovanjskih razmerah in najemno o podnajemno pogodbo. - poročni list oz. potrdilo pristojnega organa o izvenzakonski skupnosti, . Q - drugo dokumentacijo, s katero izkazujejo gmotne in sociair\ 9 zdravstvene razmere (potrdilo specialista, da ima obolenje posledice; odločbo o duševni prizadetosti; potrdilo o nezaposlenosti, ipd.) V dohodek prosilca ali njegove družine štejejo vsi dohodki ^r posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, hon°.Q^ pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike na oStoJn osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali & ^ga' poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojn"! invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih °<0f1ja 1 borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki prem preživinine. IV. RAZPISNI ROK e J Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis, oddajo svoje .jjpoO"' posebnem obrazcu. Obrazec vloge se kupi v podjetju * Inženiring p.o., Radovljica, Cankarjeva 2, soba št. 15. yj j0dd% oddati prosilci z vso zahtevano dokumentacijo v roku 30_dn ^0 objave v Gorenjskem glasu, samo osebno, v podjetj Radovljica, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. re$ni^ če se ugotovi, da je prosilec v vlogi za stanovanje navedel ^(sl\o& podatke oz. predložil neresnične dokumente, se vlog nadaljnje obravnave. .,, no . klavni*v Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so vsaK a*» do 12. ure, v sredo od 14. do 16. ure. tjčin3.^ Vsa doslej vložena dokumentacija pri Alpdomu ali Priflnavnain ^ upravnem organu pristojnem za stanovanjske zadeve ni v!e Lnov3n' ne upošteva. Prosilci, ki po dosedanjih razpisih niso dob m morajo svoje vloge obnoviti z vso zahtevano dokume Štev.: 362-9/96 Radovljica, dne 5. 6.1996 ŽUPAN „ | ing., Vladimir Čeme, dip'- 14. junija 1996 OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS ' S°renjsko prvenstvo harmonikarjev paznik frajtonarjev yjjj Pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in šte-Redr sPonzorJev se b° tekmovanje začelo v [ e'Jo, 16. junija, ob 14. uri pri šoli v Besnici. ki 50 * Kfr ?m 7! V0jk0 Polteh? 4226 firi Pnrti. 26 tiri, Parti- ?*0 "í? ,¥ilica Kalan> Loka, Po- OPTIKA VER VE G A Tavčarjeva 1, Kranj Tel/fax:064/222-890 Nudimo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami (ZEISS, ESSILORJ. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. ODPRTO: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure SOBOTA ZAPRTO Í Pa1Ck°nalno peto prvenst-%iti, v drugem delu ve okrog U JAKAPLATISA 13 KRANJ, Tel.:326-995 RADIO aO* 20 un oomi GUtsmui MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. SVETOVALEC/KA MINISTRICE za področje civilnega prava 2. SVETOVALEC/KA MINISTRICE za področje gospodarskega prava 3. SVETOVALEC/KA MINISTRICE za področje spremljanja izvajanja zakona o denacionalizaciji (višji/a upravni/a delavec/ka) Zahtevani pogoji: - visoka izobrazba pravne smeri - 8 let delovnih izkušenj - pravniški državni izpit - znanje tujega jezika - poznavanje osnov dela z osebnim računalnikom Prijave skupaj z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju v objavi zahtevanih pogojev kandidati posredujejo v desetih dneh na naslov Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana. Z izbranima kandidatoma bo Ministrstvo za pravosodje sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno, najkasneje v 30 dneh. PHILIPS GRUNDIG Panasonic VEDNO NOVI - VEDNO LEPI lil Vi RAŠICA BROKOV SONY »liiifiin h rl SlT 69.900 55 cm, TELETEKST AU 7x11.347 IZREDNO UGODNO DVODELNI HI-FI CD MINI SISTEM SIT 89.936 ALI 7x14.600 Panasonic CAMCORDER OD 108.944 DO SIT 384.900 CENE VELJAJO 08 TAKOJŠNJEM PLAČILU V PRODAJALNI "TEKSTIL" KRANJ, PREŠERNOVA 5, V PRITLIČJU NUDITA 20% POPUST od 17.06.1996do 22.06.1996 \ ZA VES POLETNI PROGRAM VSEH BARV IN VSEH ŠTEVILK!!! POLEG NAJVEČJE IZBIRE IZDELKOV RAŠICE V KRANJU VAM PONUJAMO 20% POPUST NA VES LOVSKI PROGRAM od 17.6.1996 - 22.6.1996 PRISRČNO VABIJENII VEDNO NOVI - VEDNO LEPI URINIMI Ovaden poslovne goljufije Kupoval s praznimi žepi Kranj - Kriminalisti UKS so kaznivega dejanja poslovne goljufije ovadili 39-letnega Vrhničana F. Z., direktorja zasebnega podjetja Clean metal, d.o.o., v Kranju. Sumijo ga, da je v letih 1993 in 1994 z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto več upnikov, ki jih je oškodoval za najmanj 950.000 tolarjev. Med upniki so predvsem nekatera večja ljubljanska podjetja. Kot direktor zasebne firme naj bi F. Z. od junija 1993 do aprila 1994 sklepal posle s trgovskimi podjetji, ki jim je prikril, da je podjetje Clean metal insolventno. Tudi po blokadi žiro računa je kot garancijo pri sklepanju poslov izdajal akceptne naloge, čeprav je vedel, da jih upniki ne bodo mogli vnovčiti. Popival na tuje čeke Škofja Loka - Kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnic so loški policisti ovadili 19-letnega domačina S. Č. Fant naj bi v začetku maja od starejšega mladoletnika iz Škofje Loke sprejel štiri prazne čekovne blankete, ki jih je le-ta vzel doma. Z njimi je začel zapravljati mesec kasneje. Tako je 7. junija v gostinskemj lokalu Sara s čekom za 15.000 tolarjev poravnal svoj dolg. Naslednjega dne je v lokalu spet popival, račun za 10.000 tolarjev je plačal s čekom za 15.000 tolarjev, gotovino v znesku 5.000 tolarjev pa spravil v žep. Kot so ugotovili policisti, je S. Č. nato v Sari nameraval vnovčiti še dva čeka, vendar mu ni uspelo. Zato je poskusil v Kleopatri. Z lastnikom je hotel zamenjati ček za 15.000 tolarjev v gotovini, vendar mu lastnik denarja ni izplačal. Ko je s pivskimi prijatelji zapravil 8000 tolarjev, je dobil preostalih 7000 tolarjev v gotovini. V tujo hišo na "vroči" telefon Radovljica - Kako je 22-letnemu J. D. več kot dva meseca uspevalo iz tuje hise klicati po "vročem" telefonu in zanj zapraviti 757.000 tolarjev, sicer ni povsem jasno, vendar gre verjeti radovljiškim policistom, ki so fanta slednjič prijeli. Osumljen je kaznivega dejanja velike tatvine. V začetku aprila naj bi prvič vlomil balkonska vrata v stanovanjsko hišo v Obrnah, izkoristil odsotnost domačih, in se razgovoru po "vročem" telefonu. Potem je hodil v njihovo hišo telefonirat še ves mesec, prav tako maja, v začetku junija pa je bilo njegovega veselja konec. • H. J. Otrok preživel nenavaden padec Kamnik, 14. junija - Ob bližajočem se koncu šolskega leta, ki ga učitelji sicer vse manj radi okronajo z zaključnimi izleti, govori v prid njihovemu otepanju pred veliko odgovornostjo, ki se ji reče pretirano razposajeni otroci, tudi primer devetletnega ljubljanskega drugošolcka D ami rja J. Nesreča, ki se je srečno iztekla, se je zgodila prejšnji teden v Kamniku. Tamkajšnji policisti o primeru sicer še zbirajo podatke, v grobem pa je dogodek Že pojasnjen. Ljubljanski drugošolčki so se med drugim podali na ogled Malega gradu v Kamniku. Otroci, radovedni in neodgovorni kot pač znajo biti samo oni, so se z gradu razgledovali po okolici, Damir J. pa je na južnem delu obzidja zlezel na zid, poraščen s travo. Zdrsnilo mu je in padel je 40 metrov v globino. Deček je pristal na stopnicah pred hišo Antona F., ki je poklical reševalce, da so ga odpeljali v Klinični center. Damir je imel veliko srečo; krošnje dreves so tako ublažile njegov 40-metrski padec, da si je "samo" izpahnil ramo, dobil pretres možganov, rane po glavi in nekaj prask po telesu. Z odra na betonski podest Kranj - Včeraj okrog treh popoldne smo z dežurnimi policisti v operativno-komunikacijskem centru UNZ Kranj komaj uspeli izmenjati nekaj besed; njihovi telefoni so zvonili vsevprek, delavnik se je že začel slabo, tako se bo tudi končal, so pesimistično napovedali. Vročina in bližajoči se mlaj škodita veliko ljudem, za nameček pa imajo še prometniki skupno popoldansko akcijo po vsej Gorenjski. Izmed nesreč, ki so se zgodile včeraj, je vodja dežurne izmene izdvojil delovno nezgodo 43-letnega delavca kranjskega Obrtnega podjetja Rajka J. iz Stražišča. Dopoldne je s sodelavcem zastekljeval okna na sosednjem novem objektu Oblča na Primskovem. Postavila sta improviziran oder iz dveh A lestev, med kateri sta položila ploh. Rajko J. je nameraval sestopiti na zgornjo ploščo objekta, vendar jo je zgrešil in padel tri metre globoko na vmesni betonski podest. Z glavo je udaril ob beton, se po padcu pobral in celo hodil, nato pa ga je sodelavec odpeljal v Zdravstveni dom. Ugotovili so zelo hude poškodbe glave in ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. Med včerajšnjimi številnimi manjšimi prometnimi trki kaže omeniti še neprostovoljno "kopanje" v Savi. Voznica je pri zimskem bazenu v Savski loki z avtom zapeljala v vodo, na srečo pa je iz nje tudi izplavala. • H. J. Prometne učne ure ZŠAM Kranj Pridite še v naš razred Predsednik ZŠAM Kranj Albin Zevnik je aprila in maja obiskal 1650 učencev tretjih in četrtih razredov osnovnih šol v mestni občini ter jim v učni uri o prometu govoril o skrbi za lastno varnost Šolarji so na temo pro> napisali tudi prek petw spisov ter narisali vfS^ domiselnih risbic. Koft1 h ja pri ZŠAM bo ustvarjalce nagradila- Kranj, 14. junija - Pobudo za učne ure o prometu je kranjsko združenje šoferjev in av-tomehanikov dobilo iz občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je v Sloveniji skorajda edino še aktivno m je pripravljen delo združenja tudi denarno podpreti. Albin Zevnik je nalogo prevzel sam, saj, kot pravi, kot že upokojeni šofer ni hotel obremenjevati drugih članov. Združenje ima sicer 380 članov, v glavnem poklicnih voznikov in avtomehanikov. V ZŠAM Kranj, ki ima pisarno v poslopju Remonta na Laboran (odprta je ob sredah med tretjo in peto popoldne), se na sploh največ posvečajo preventivni dejavnosti. Tako so z veseljem sprejeli pobudo SPV, naj tret-ješolce in četrtošolce iz kranjskih šol in njihovih podružnic v sliki in besedi opozorijo na nevarnosti, ki jim pretijo v prometu, predvsem pa na to, kako naj se izognejo prelivanju krvi na cestah. Učne ure o prometu imajo v Kranju že več kot dvajsetletno tradicijo. Pred leti so prireditelji otroke še z avtobusi vozili po cestah in križiščih ter jih seznanjali s prometnimi pravili in pastmi, zdaj denarja za akcije te vrste ni več, saj združenje (tako kot druga društva) ostaja brez občinske Učna ura v podružnični šoli na dotacije, članarina pa zadošča komaj za najemnino pisarne, telefon in pisarniški material. "Predavanja sem imel v šolskih učilnicah za učence tretjih in četrtih razredov. Otroci so me povsod zelo lepo sprejeli, predavanje so vzeli resno, še posebej mlajši, ki prav v tretjem razredu opravljajo kolesarski izpit. Vsem šolam smo ponudili tudi pregled koles. Pregledali smo okrog 600 koles. Večjidel so bila brezhibna in so dobila nalepke SPV, nekatera pa so imela manjše Comanjkljivosti; Franc Ahacič, i jih je pregledoval, je otroke povabil v svojo servisno delav- Kokrici. nico pod Jelenov klanec, kjer 1'im za majhen denar popravi uči, zavore ipd." Albin Zevnik pravi, da bi s podobnimi predavanji, kajpak na zahtevnejšem nivoju, radi zajeli tudi učence višjih razredov osnovne šole. "Učenci, ki so me srečevali med odmori na šolskih hodnikih, so me spraševali, zakaj ne pridem tudi k njim. Ne zato, da bi jim odpadla ura rednega pouka, začutil sem, da želijo o prometu vedeti več, ker se na cestah dostikrat ne znajdejo najbolje. Upam, da jih bom v naslednjem šolskem letu že lahko obiskal." O prometu se dejansko -j samo tretješolci, ko se prip'J jajo na kolesarski izpit, kasjïl se prometni vzgoji Sol^ J nihče več resno ne P°sVJ Zveza ZŠAM Slovenije je J prek šolskega inšpektora pobudo, da se prometna vZ»^ vnese v učni program, ^L· je doslej vse obstalo zg°'J' pobudi. "V svoja predavani« kom sem vključil več a»wj tem, kot so pešec na kolesar v prometu, otro*^, sopotnik v osebnem a^u'hj|ji ko leto v Sloveniji '^^L/r približno za en razred nošolcev in dijakov, najp°|fli teje so žrtve PrflV0( sopotniki. Otroke sem T bej opozoril, naj v avtu zadaj in se pripnejo z v«r^ nim pasom, gledajo Pa aj; kako se njihovi starši obníjtfí za volanom; ali vozijo Pre kako prehitevajo, so lre^ Če smo v združenju s, ^ predavanji ohranili v!iaJ $(( mlado življenje, v k«r prepričan, učne ure n's0j|[, zaman," pravi Albin Zevn V združenju so P"PraÍ priti tudi na povabila skupnosti. Doslej eno r<'d v prišlo s Primskovega, *• Ji jih je povabil župnik, z3^; jen za starejše krajane, bodisi kot pešci ali k°! zlasti na Jezerski cesti tavljeni številnim nevarnostim, ki se jih p izP niti ne znajo obvarovati- H. Jek>vC^ Po najrazličnejših pobudah usoda doma končno zapečatena Nekdanji dom JLA ima novega lastnika Namesto petletne sramote bo Kranj dobil poslovno-trgovski center Iskre commerce in težko pričakovano koncertno dvorano. Kranj, 14. junija - Natanko pred dvema mesecema smo v Gorenjskem glasu poročali, da sta ministrstvo za obrambo in mestna občina Kranj dosegli sporazum o dolgoročni namembnosti objektov nekdanje JLA na območju mestne občine. Tedaj je bila dogovorjena tudi usoda doma JLA v Kranju, ki je bila pred kratkim tudi udejanjena, in sicer s prodajo doma ljubljanski firmi Iskra commerce. Za kolikšno vsoto je obrambno ministrstvo Iskri dom prodalo, je očitno huda skrivnost, saj zneska, čeprav bo kapnil v javne finance (državni proračun) za zdaj nismo zvedeli. Govoricam, da je bila cena kompenzirana z nekimi minulimi uslugami Iskre commerce obrambnemu ministrstvu (tam je bil nekaj časa zaposlen tudi minister Jelko Kacin), pa seveda ne kaže nasedati. Zato čakamo na uradni odgovor ministrstva, za katero cena ni poslovna skrivnost. Kakorkoli že, prodaja nekdanjega doma JLA, ki je zapuščen pet let žalostno propadal, je bila usoglašena tudi s kranjskim županom Vitomir-jem Grosom (občinski svet o tem ni imel priložnosti debatirati), ki je na prodajo doma pristal pogojno. Ob stari stavbi bo zrasla tudi koncertna dvorana z 200 do 300 sedeži, ki je Kranj zdaj nima. Občina je namreč lastnica zemljišča, na katerem dom stoji. Kdaj bo s prodajo doma torej pridobil dvoje: urejen poslovno-trgovski center Iskre commerca in novo dvorano, ki bosta skrila nekajletno sramoto sredi Kranja. V javnost so pretekli teden pro-niknila tudi ugibanja, ali bo Iskra commerce dom obnavljala ali pa ga bo - kar bi bilo menda še bolj racionalno - porušila in na njegovem mestu zgradila povsem nov objekt. Kot so nam zaupali poznavalci, z rušenjem ne bo nič zaradi več razlogov; eden naj bi bil tudi ta, da bi se premeteni kranjski župan kot zastopnik lastnika zemljišča v tem primeru lahko premislil in podjetju odrekel privoljenje za novo gradnjo. Drugo vprašanje, ki se odpira, pa so parkirišča. Koncertna dvorana brez večjega števila parkirnih prostorov ne koristi. Mestna občina bo očitno morala odpreti projekt (podzemne) parkirne hiše na kompleksu med nebotičnikom, Gorenjskim tiskom, Domplanom in Zavarovalnico Triglav. Vprašanje pa je tudi, kako bodo na novo gradnjo, ki bo posegla na funkcionalna zemljišča, gledali sosedje iz bližnjih blokov. Skratka, projektanti ne bodo imeli lahkega posla. A glavno je, da je usoda nekdanjega doma JLA končno dorečena. Pogajanja so bila trda, pobud, kaj naj bi se v opuščeni stavbi po odhodu jugoslovanskih vojakov dogajalo, pa tudi cela vrsta: od osrednje knjižnice do družbenega centra v upravljanju Radia Kranj, ki naj bi združeval koncertno dvorano, gledališki oder, študentski prostor in seveda radijske studie. Zadnja kranjska vlada se je z obrambnim ministrstvom zaman pogajala za dom, ki ga je želela zamenjati s streliščem v Struževem, precej preglavic pa je na začetku povzročal tudi Vitomir Gros, tedaj predsednik skupščine občine Kranj, z vztrajanjem, da je dom občinska last. A to je že davna zgodovina, ki je ne kaže pogrevati... • H. Jelovčan Županstvo obšlo mnenje občinskih svetnikov Trgovci odhajajo iz Kranja t Čeprav občinski svet ni sprejel no^t Županovega pravilnika za dolo^L najemnin za občinske poslovne P^, nin prvi najemniki že odhajajo. Kranj, 14. junija - Primer zasebne tt%° . najemnice občinskega poslovnega P^uph Kranju, je resda eden prvih, vprašanj'U ali tudi zadnji Občinska uprava j** nasprotovanju svetnikov novemu Žup^ i11 mu pravilniku za določanje najem/*'1 občinske poslovne prostore očitno neka* ^jt tako navila cene, da se iz lokalo* umaknejo. Q$ O razlogih svojega umika zasebna t[% jo, za javnost ni ielela govoriti, prosila )e ^ naj je sploh ne omenjamo. Vendar je P $ tako obupno kričeč, spominjajoč naPrK f janja "nepravih" ljudi pred desetletja povsem le ne moremo obiti. ta/t**. Iz dobro obveščenih virov smo n ^ zvedeli, da je bila tako visoka nal mfl} (menda 3000 mark) trgovki P°st* predvsem zato, da bi odšla. Tudi Če t)t plačala, ji bojda ne bi koristilo. Da gre nekomu iz občinske uPr.fftft^f' bolj za prostor kot za samo najem frilf poznavalci sklepajo po tem, da )'f0w trgovka ie več mesecev deležna " y pritiskov iz županstva; torej ie ta, li predloga novega lupanovega PraVl ^lo^ določanje najemnin za občinske Pf,. P prostore svetniki sploh Še niso vl<* vofl$ tudi, če bi na aprilski seji sveta *fr ^ pravilnik potrdili, se po njem ne v flep] izračunati takšne cene najemnine za kvadratov trgovinice. 0$° s Trgovka se je torej naveličala in se ^ijP. za umik s klavrno tolažbo, da / palica dva konca. Ali imajo neura prav ali pa zgolj "natolcujejo", se b $ videlo. Županstvo kot dober gospo činskega premoženja lokala ne bo ^ po pustiti praznega-; bomo videli, *tf naselil v njem... • H. J. * HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 I GLASOV KAŽIPOT M I Razstave » Zo*!'**"* sa •*Movo »pre|emamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Do«,0,1." 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.3C mu*b v rubriki: Izredno ugodna. Qtsoyi l v Kranju òz. po poŠti -'do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in Vozniški izpit med počitnicami tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B 8 in B je AVTO ŠOLA, v kateri opravi izpit največ voznikov. yseh vrst motorji, novi osebni avtomobili, tovornjaki, avtobus, profesionalni učitelji vožnje,... AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Begunjski 1 O, tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 17. junija, dopoldne ob 9. in popoldne ob 18. uri. li&POVALNl LETI - GARDALAND Palmanova 18. in 25. 6., Madžarska Lenti 22.6., Trst 2.7., Gardaland ali Aqualand 29.6. Rozman, tel.: 064/715-249 {jfto ŠOLA IN<*. HUMAR l^OBUSOM "A IZLET ZfPjOLASTOP WEK PRED DRUGIMI olZ?JOLA STOP "VEK PRED DRUGIMI hovina VIDA v šenčurfa KT<,n^2,vamnudi ' ^'urantje, šole, aruštva, klubi... Čustvo in trgovina "CVETKA" TEL: 225-162 ^KVPOVALM foB^E GARNITURE u.;R0lZV0DNIH CENAH Ztr\RSTyO ZAKELJ TRr°" p0HIŠTVA LOBODE /, ŽIRI 1*23, 691-169 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 17.6. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Palmanova - Trst 25. 6. Drinovec, tel.: 731-050 ŠE BOLJŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL. POSTAJA). Tel.: 221-131 ŠE BOLJŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. TRŽIČ, PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 PERILO in ŠIVILJSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE, GUMBE! MAJICE potiskane po vaših željah, po ceni 690 SIT, AKCIJSKA PONUDBA. Tel.: 323-667 ali osebno v trgovini VIDA, Reševa 14, Kranj velika izbira majic brez rokava, otroških kompletov, ženskih hlač od 1.900 do 3.900, bermuda hlače vseh velikosti, ženske bluze 3.900. In še mnogo drugih oblačil za otroke in odrasle. Odprto: 9.-19. ure, sobota 9.-12. ure VABLJENI! Madžarska - Lenti 15. 6.; tel.: 242-356, Konrad Izdelava centralnih kurjav, kopalniške tehnike in polaganje keramičnih ploščic Od izdelave predračuna nakupa potrebnih materialov do končne izdelave. Iníormacije: 064/332-260; non - stop! Stilno pohištvo francoske postelje 53.530,00 Kotna grt. usnje 169.740.00 Kotna grt. blago uvoz 86.940.00 Kotna grt. tap. blago 82.455.00 Kotna grt z ležiščem + zaboj za post. 121.281.30 Mladinska grt. z ležiščem 46.320.00 Možnost izdelave po meri in izbiri blaga. Kot kooperanti z izdelovalcem sedežnih grt vam nudimo grt po proizvodnih cenah. Možnost plačila na več čekov! Del. čas: 8. -19., sob.: 8. -13. ure ZZ^ČM STUDIO 8 9l Cerklje l'Ítí»ÍJaob 21. uri za učence in dijake. Prof, Podlubnik 253, Škofja Loka Meta Konstantin, tel. 064/621-998, organizira tečaj iz CPP za A in B kat. v prostorih AMD Radovljica in v Gasilskem domu Bohinjska Bistrica. Prijave sprejemamo vsak dan po tel.: 712-338, Radovljica in 721-419, Boh. Bistrica Nudi vse kozmetične storitve. Predvsem vabi ženske, ki bi rade še pred dopustom preoblikovale svoje telo - POPUST pri shujševalni kuri. Telefon: 064/421-038 Informacije po tel.: 714-731 s teorijo in praktično vožnjo lahko začnete takoj. na Bledu v Športni dvorani celovečerni koncert skupine "Parni valjak" vabi vse tiste, ki pogrešajo "ŽIV-ŽAV", na veliko otroško rajanje, ki bo 22. junija od 9. ure dalje. Zabavali vas bodo Čuki, Kaličopko, Ferdo... in še, in še se bo dogajalo. Pridite vsi! vabi vsako soboto ob 20. uri na plese; "po domače" z živo glasbo dueta NIKO KRAIGER. Ob jedeh z žara in drugimi specialitetami -zaplešite z nami! JOC ŠENČUR ^Qnjska c. 3, nad ŽIVILA CENTROM Ženske viskozne bluze, tudi za najmočnejše postave po 1.999 SIT, T-' PRlMSKO VO shirt maJ'i:e· bele in .Darvn?",.izjemno pocentvZa skupine dodatni 25 /o Nudimo vam akcijsko prodajo zlatega nakita in stenskih ur s 15 % popustom. N9 s? i m i ii tuji v/w , wwiw ■ ■ • w«t » • ■ — i —j —.....— r popust, špagarice (espadrile) samo 199 SIT. Največja in najugodnejša ponudba metrskega blaga po tovarniških cenah v sodelovanju z industrijsko prodajalno tekstilne tovarne Tabor Maribor - Tripost. Prodajna akcija bo samo danes, v petek, 14. junija, in jutri, v soboto, 15. junija. Servis in montaža stavbnega pohištva, senčila, predelave stanovanj, talne, stropne in stenske obloge, elektroinstala-cije, montaža kuhinj in pohištva. Tel'f£ ^VRA^ d.o.o. /a*- 064/226-595 Trgovina z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo (Zetor, Sip, Tajfun, BCS itd.) Ugodna ponudba mot. žag Jonsered in druge gozdarske opreme v zalogi: mineralna gnojila - KAN = 24,70 SIT 'e/. * 6 x 30 x 18 = 35,80 " °34-80f) 8 x 24 x 24 = 35,70 t semenska koruza BC - 272, 278 = 454,00 2l-773 ÀoT°'°' DVODNEVNI IZLET NA BOROMEJSKE OTOKE • °*2-562 27. - 28. 6. 96, cena 150 DEM; ENODNEVNI IZLET NA "0RL0VO GNEZDO" 13. 7.1996; 17-dnevno Popotovanje po ANGLIJI, ŠKOTSKI in IRSKI od 26. 7. - 11. 8. 96. VABLJENI! Prireditve Preddvor praznuje Preddvor - Od petka, 21., do nedelje, 23. junija, bodo v Preddvoru ob občinskem prazniku potekale naslednje prireditve: v petek, 21. junija, bo ob 20. uri Podoknica Nedeljskega dnevnika s Podokm-čarjem in ansamblom Nagelj na dvorišču gostilne Majč. Ansambel Nagelj bo igral še pozno v noč. v soboto, 22. junija, bo ob 20.30 uri koncert ansambla GAŠPERJI. Koncert Gašperjev bo hkrati tudi predstavitev njihove nove kasete, povezovala ga bosta Betka Štuhel in Janez Dolmar, vse skupaj pa se bo dogajalo na dvorišču Vzgojnega zavoda Od 18. ure naprej, pa tudi po koncertu bo v centru Preddvora veselica s triom Storžič. V nedelji«. 23. juniji, bo ob 15.30 prireditev ob 45-letnici folklorne skupine v Preddvoru. Program se bo začel s povorko narodnih noš skozi Preddvor. Ob 16. un bo na vrtu Vzgojnega zavoda nastop vseh sodelujočih folklornih skupin. Program bodo popestrili upokojenski pevski zbor, nonet Jezersko in igralska skupina KUD Preddvor. Ob koncu prireditve bo podelitev občinskih in Maroltovih priznanj, ob 18. uri pa bo za vse, ki jim tridnevnega praznovanja občine Preddvor še ne bo dovolj, v centru Preddvora veselica s triom Storžič. Kranjski vrtci vabijo Kranj • Kranjski vrtci letos praznujejo 30-letnico in program prireditev bodo zaključili s svečanim praznovanjem danes, v petek, ob 19. uri v Prešernovem gledališču. Poleg nastopa otrok in pozdravnega govora ravnateljice bo Polona Vetrih nastopila s predstavo Alma. Bike festival Ljubelj - Jutri in v nedeljo bo na Ljubelju Bike festival z disciplinami uphill na stan ljubeljski prelaz m downhill z gorskimi kolesi. To bo že 2. tekmovanje na stari cesti na Ljublejnju v gorskem kolesarstvu. Tekmi bosta šteli za državni pokal. V organizaciji Koren sportsa bo po tekmovanju v mladinskem hotelu Karavla ob 18. uri funk koncert "Heavy Les VVanted" in "Pasji kartel" z Juretom Koširjem. Svečanost na Žalah Ob 15. juniju • dnevu krivde, odpuščanja in sprave Združeni ob Lipi sprave obveščajo, da se bodo s skupino veteranov druge svetovne vojne iz vrst partizanov, domobrancev, slovenskih četnikov in prisilnih vojakov pod zastavami sil Osi jutri, v soboto, zbrali na ljubljanskih Žalah in se spomnili največje nesreče v narodovi zgodovini, poboja 10.000 domobrancev in njihovih svojcev v junijskih dneh leta 1945. Žalna slovesnost se bo začela ob 17. uri. Razvitje prapora Podhom - Prostovoljno gasilsko društvo Podhom vabi na razvitje prapora ob 65-letnici društva, ki bo v nedeljo, 16. junija v Podhomu. Od 14 do 14.30 ure bo sprejem gostov, potem pa se bo začela proslava z razvitjem prapora, kjer bo sodelovala tudi Godba na pihala iz Gorij. Po proslavi bo vrtna veselica z bogatim srečolovom. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno, zabaval vas bo trio Karantanija. Vabljeni. Tekmovanje gasilskih zvez Koseze - Pri gasilskem domu PGD sinkov Turn v Kosezah bo jutri, 15. junija, dopoldne tekmovanje ekip gasilskih zvez Vodice in Medvode. Pomenil se bodo mladi, prejšnjo soboto pa se je prav tako v Kosezah na meddruštvenem tekmovanju pomerilo 15 ekip veteranov in veterank. Mednarodna razstava psov v Kranju Kranj - Na Gorenjskem sejmu v Kranju bo jutri in v nedeljo, 15. in 16. junija, velika 7. mednarodna razstava psov vseh pasem. Organizator razstave je tudi tokrat Kinološko društvo Naklo, kjer imajo prijavljenih za razstavo 1272 psov in 18 evropskih in ameriških držav. Janez Bartol iz Kinolškega društva Naklo nam je povedal, da bo na razstavi okrog 200 pasem. Kar dobra tretjina psov, ki se bodo oba dneva predstavili v Kranju, je bila že proglašenih za šampione. Jutri, 15. junija, bo na razstavi ocenjevanje lovskih psov terierjev, polarnih psov in hrtov, v nedeljo, 16. junija, pa bo okrog 30 mednarodnih sodnikov ocenjevalo vse ostale pasme psov. Ocenjevanje psov bo oba dneva trajalo od 9. do 15. ure, po tem pa bo tako jutri kot v nedeljo nastop šolanih psov, ob 16. uri pa potem tudi defile prvakov. Lovska razstava in veselica Laze, 13 junija - Lovska družina Tuhinj, ki letos praznuje 50-letnico obstoja, je minulo soboto v dvorani Kulturnega doma na Lazah v Tuhinju pripravila lovsko razstavo divjadi in trofej z Menine planine. Ob otvoritvi so program pripravili učenci osnovne šole v Tuhinju. Odprl jo je Rudi Baloh, ki je že 40 let član družine in je med najboli prizadevnimi v njej. Sicer pa je razstavo s več kot 300 lovskimi trofejami pripravil organizacijski odbor pod vodstvom Jožeta Hribarja in scenariju Ivana Hribarja. Razstavo, ki bo odprta do vključno nedelje, 16. junija, si je že prvi dan ob otvoritiv ogledalo več kot sto obiskovalcev. Jutri, 15. junija, ob 18. uri pa bo na športnem igrišču v Zgornjem Tuhinju najprej proslava ob 50-letni Lovske družine Tuhinj, po njej pa veselica z bogatim srečolovom. Igral pa bo ansambel Ekart s Ptuja. Na Veliki planini Na Veliki planini se bo na terasi Gostišča šimnovec jutri, v soboto, ob 10. uri začela prireditev ob začetku poletne sezone. Ob 10. uri bosta zbrane pozdravila župan občine Kamnik in direktor družbe Velika planina. Ob 10.30 un bo predstavitev gostincev in dogovori o ponudbi, ob 11.30 bo odhod v pastirsko naselje na Veliki planini, ob 13. uri bodo pogovori ob zelenem robu, ob 15. uri pa zabava ob glasbi z golažem na spodnji postaji nihalke. Večer avantgardnega filma škofja Loka • Klub škofjeloških študentov vabi danes, v petek, v Rdečo ostrigo (Partizanska 1 -kasarna) na večer avantgardnega filma. Sobotni večer Par Gvvolešnk Suša pri Gorenji vasi - V okviru Sobotnih večerov bo jutri, v soboto, ob 21. un na Domačiji Par Gwolesnk glasbeni večer, na katerem bosta nastopila osemletni Dejan Peternelj s harmoniko in petnajstletni Matej Mesec s klaviaturami. Henček v Bitnjah Bitnje • Jutri, v soboto, bo NK Bitnje na nogometnem igrišču v Sp. Bitnjah priredil super veselico, na katen bo ob svoji 30-letnici nastopil Henček. Pripravili so tudi srečelov, zabavne igre, kegljanje za odojka. Za naslov Martina Krpana Triiò - V okviru Tržiških poletnih prireditev bo v poletnem gledališču na griču pri sv. Jožefu jutn, v soboto, ob 16. uri tekmovanje za naslov Martina Krpana. Tekmovanja se bodo odvijala tudi po drugih krajih Slovenije, zmagovalci se bodo pomerili na finalni prireditvi v Portorožu. Veselica v Prebačevem Gasilsko društvo Prebačevo - Hrastje prireja v nedeljo, 16. junija, gasilsko veselico ob razvitju praporja. Veselica se bo začela ob 16. uri pri GD v Prebačevem. Igral bo ansambel Nagelj. Slovenska kulturna akcija 96 Slovenska kulturna akcija 96-11. spominski pohod partizanov, veteranov voine za Slovenijo, častnikov Slovenije in članov Sever bo od 18. do 20. julija, pred tem pa od 30. junija do 4. julija IV. Triglavsko slikarsko-kiparski tabor na Pokljuki Celotna prireditev je posvečena 5. obletnici slovenske osamosvojitve, 55. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte, vzponu treh partizanski patrulj na Triglav leta 1944 in pa Triglavu - slovenskemu simbolu. Organizacijski komite, ki ga sestavljajo člani Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije - Skupnost borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna ter Združenja veteranov vojne za Slovenijo, Združenje častnikov Slovenije in Združenje Sever vabi na zaključno prireditev 20. julija na Pokljuki, in sicer od 12. do 18. ure. Na ogled bo tudi razstava likovnih del slikarsko-kiparskega tabora. Folklora praznuje Tržič - V tržiški kinodvorani bo danes, v petek, ob 19. uri Folklorna skupina Karavanke s celovečernim nastopom proslavila tndesetletnico svojega delovanja. Prireditvi so dali naslov Praznično leto Slovencev s plesom in pesmijo. Prireditev sta si zamislila koreografa Ljuba Nadišar in Bojan Knific, glasbena priredba je delo Mirka Šlibarja. Nastopili bodo tudi člani Pihalnega orkestra Tržič. Bratje Zupan in mojster domače obrti Jernej Kosmač. Na prireditvi bodo članom FS Karavanke podelili jubilejna priznanja. Ob 100-letnici TD Radovljica Radovljica - Letos TD Radovljica praznuje 100-letnico delovanja. Prva izmed prireditev bo v nedeljo, 16. junija, ko bo ob 19. un v galenji Avle občine Radovljica otvoritev retrospektivne razstave. Nastopili bodo tudi učenci Glasbene šole Radovljica, sledil bo govor predsednika Turističnega društva. Povezovalka programa bo Alenka Bole - Vrabec. Izleti Po Posavskem gričevju Kranj - Sekcija za pohodmštvo pri Društvu upokoiencev Kranj organizira v soboto, 20. junija, pohod po Posavskem gričevju (Podkum - Borovak -Mali Kum - Javorje). Skupne hoje bo za slabe 4 ure. Pnjave z vplačilom sprejemajo v pisarni DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedenosti avtobusa. Pohod bo v vsakem vremenu. Na Pristovški Storžič Kranj • Planinsko društvo Kranj vabi na planinski izlet na Pnstovški Storžič v soboto, 22. junija, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za okrog 6 ur. Prijave spreiema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. Po Koroški v dolino Malte do Visokih Tur Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na izlet po Koroški v dolino Malte (Malta Tal) do Visokih Tur. Izlet bo v sredo, 26. junija, z odhodom avtobusa ob 6.30 izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačilom bodo sprejemali 19. junija med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Pohod na Blegoš Žirovnica • Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na pohod na Blegoš (1562 m) v torek, 18. junija, z odhodom avtobusa ob 6. uri s postaje Breg do Rodin. Hoje bo za 4 do 5 ur. Potrebna je planinska oprema. Prijave sprejema Mija Rajgelj, tel.: 802-193 do 17. junija do 17. ure. Obvestila 3 Srečanje članov Sožitja Kranj - Sožitje, Društvo za pomoč duševno prizadetim Kranj vabi člane društva na tradicionalno srečanje, ki bo v sredo, 19. junija, ob 15. uri pri Oš helene Puhar v Kranju. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Društvo invalidov obvešča Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za srečanje invalidov Kranja in Maribora, ki bo v soboto, 29. junija, v Manboru. Hkrati obvešča člane, da že sprejemajo prijave (braz vplačil) za 7-dnevno zdravljenje v Cateških in Moravskih toplicah v jesenskem terminu. Prijave sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure ali po tel.: 223-433. Ledine, Kališče, Krvavec Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo Planinski dom na Kališču začelo stalno oskrbovati 22. junija, Planinski dom na Ledinah pa 29. junija. Planinski dom na Krvavcu bo stalno odprt do konca septembra. Krekova koča na ratitovcu Železniki - Planinsko društvo za Selško dolino obvešča, da bo Krekova koča na Ratitovcu stalno oskrbovana od 21. junija do 22. septembra. Srečanje ONZ Maks Pere Kranj - Območni odbor Kluba upokojenih delavcev ONZ Maks Pere Kranj vabi na družabno srečanje članov kluba in družinskih članov v levski koči na Oangerščici pri Trsteniku in sicer v sredo, 19. junija, z začetkom ob 14. un (ob vsakem vremenu). Teniški tečaj Kranj • Teniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi upokojence, da se vključijo v teniški tečaj, ki se bo začel v torek, 18. junija, ob 7. uri na teniškem igrišču v Kranju. Pnjave sprejemajo na DU Kranj, tel.: 221-874 in sicer danes m v ponedeljek od 8. do 12. ure in pn g. Zinki šarabon po tel.: 224-143. Modeli loških kruhkov Radovljica - V čebelarskem muzeju bodo danes, v petek, ob 18. un odprli razstavo ročno rezljanih modelov za loški kruhek Petre Plestenjak-Podlogar. Na ogled bo tudi video Izdelovanje lesenega modela avtorja Matjaža Tomca. V glasbenem programu bosta na harfi in violini nastopila učenca Glasbene šole Radovljica. Stoletnica Hodnikovega rojstva Boh. Bistrica - V Domu Joža Ažmana bodo danes, v petek, ob 19. un odprli razstavo slik premalo znanega bohinjskega slikarja Valentina Hodnika (1896-1935). Ob 100-letnici TD Radovljica Radovljica - Ob 100-letnici Turističnega društva Radovljica bodo v nedeljo, 16 junija, ob 19. uri v avli občine Radovljica odprli retrospektivno razstavo. Slike Jožeta Primožiča Žiri - Muzejsko društvo Žin vabi na odprtje in ogled razstave slik Jožeta Primožiča, upokojenega čevljarja in slikarja, ki je letos dopolnil 90 let. Razstavo bosta danes, v petek, ob 20. un v galeriji Stare šole - žirovnskega muzeja odprla Stane Kosmač in Miha Naglic, zapel bo moški pevski zbor Alpina pod vodstvom Andreja Žaklja. Razstava bo do 30. junija odprta ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Koncerti Srečanje pihalnih orkestrov Jesenice - V športnem parku pod Mežaklo bo jutri, v soboto, ob 19. uri srečanje pihalnih orkestrov Avstnje, Italije in Slovenije. Koncert zbora Lubnik škofja Loka - Pevski zbor Lubnik vabi danes, v petek, ob 21. uri na večer slovenskih pesmi, ki jih bodo peli v atriju restavracije Metuljček v Trgovskem centru Podlubnik. Gost večera bo Kranjski kvintet. V Kosovi graščini Jesenice - V Kosovi graščini bo jutri, v soboto, ob 21. uri koncert Prima vista, na katerem bodod nastopili: Vida Mihelčič, sopran, Primož Kerštanj, bas, in Melita Jelen, alt. Rož, Podjuna, Žila Bled - V cerkvici na Blejskem otoku bo jutn, v soboto, ob 20. un koncert Mešanega pevskega zbora Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple pod vodstvom Slavka Mežka. Musica aeterna Kamnik - V okviru festivala Musica aeterna bo danes, v petek, ob 20.15 v frančiškanski cerkvi nastopil Simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Aleksandra Spasiča. Solista bosta Boštjan Lipovšek, rog, in Zoran Mrtev, fagot. MPZ Hozana in Lipa Radovljica - V počastitev 50-letnice Društva upokojencev Radovljica bo ženski pevski zbor Upa skupaj z Mešanim pevskim zborom Hozana nastopil na dveh celovečernih koncertih. Prvi bo danes, v petek, v avli radovljiške graščine, v nedeljo pa bodo nastopili v cerkvi na Blejskem otoku. Dobrodelni koncert Kranj - Mladinski veroučni skupini Kranj in Zlato polje vabita na dobrodelni koncert, ki bo v jutri, v soboto, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Kranju. Izkupiček je namenjen za misijon gospoda Janeza Krmelja na Madagaskarju. 31 let MZP Podnart Radovljica - V Radovljški graščini bo v petek, 21. junija, ob 20. uri Moški zbor iz Podnarta pod vodstvom Egidija Gašperšiča pel svoj 31-letni večerni koncert. Peli bodo slovenske umetne in narodne pesmi Slovencev po svetu. Predavanja >► Bahajska perspektiva življenja Kranj - Na Gimnazi|i Kranj bo danes, v petek, ob 18. uri predavanje Farideha Mahmoodija iz Kanade z naslovom Bahajska perspektiva življenja. Predavanje bo v učilnici 6. O Afriki Radovljica - Danes, v petek, ob 19.30 bo Klemen Ravnihar s sliko in besedo predstavil obisk študentov medicine pri slovenskih misionarjih v Zambiji. Gledališče To imamo v družini Kulturno društvo Miran Jarc škocjan pri Domžalah in Prešernovo gledališče Kranj vabita na vedno razprodano uspešnico, komedijo To imamo v družini. Predstava bo jutri, v soboto, ob 21. uri v Poletnem gledališču Studenec. r RADIO 104.5 fj\t[ 105.9 107.3 IMIIIJJ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fix. 1S2-I3-62 j tek, ] Petek, 14. junija # ^ GorenjskiTisk Na podlagi čl. 3 točka 4 Delniškega sporazuma s pravili programa notranjega odkupa družbe Gorenjski tisk, grafična dejavnost, d.d., Mirka Vadnova 6, Kranj SKLICUJEM sestanek udeležencev navedenega sporazuma, ki bo v petek, dne 21. 6. 1996, ob 8. uri v poslovnih prostorih (jedilnica) Gorenjskega tiska na Mirka Vadnova 6, Kranj, in sicer za zaposlena podjetja, ki delajo v dopoldanski izmeni, razen krovnega profitnega centra, ter za upokojence in bivše zaposlene podjetja in petek, dne 21. 6. 1996, ob 15. uri v poslovnih prostorih (jedilnica) Gorenjskega tiska na Mirka Vadnova 6, Kranj, in sicer za zaposlene podjetja, ki delajo v popoldanski izmeni in v krovnem profitnem centru. Dnevni red: 1. Otvoritev sestanka, izvolitev zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika in komisije za izvedbo glasovanja; 2. Izvolitev doje in namestnika vodje programa notranjega odkupa in delniškega sporazuma; 3. Ugotovitev izpolnitve zakonskih pogojev za izvajanje notranjega odkupa v skladu s programom; 4. Odkup delnic notranjega odkupa od Sklada; 5. Obravnava gradiva, ki ga bo obravnavala skupščina dne 18. 7.1996; 6. Izvolitev zastopnikov udeležencev Delniškega sporazuma za glasovanje na skupščini družbe dne 18. 7. 1996. Udeležba na sestanku: Sestanka se lahko udeležijo vsi delničarji družbe, ki so v okviru lastninskega preoblikovanja podjetja vpisali oziroma vplačali najmanj eno delnico oznake B (interna razdelitev) in najmanj eno delnico oznake C (notranji odkup) oziroma njihovi pooblaščenci. Navodila za glasovanje: 0 točkah dnevnega reda 1, 2, 5 in 6 glasujejo vsi prisotni delničarji oziroma pooblaščenci delničarjev, o točkah 3 in 4 pa le prisotni delničarji oziroma njihovi pooblaščenci, ki so vpisali in vplačali le delnice z oznako C (notranji odkup). Vsaka delnica predstavlja en glas. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov, razen v primerih dnevnega reda, kadar zahteva zakon drugačno večino. Pooblastila za glasovanje na sestanku oziroma prijavo svoje udeležbe na sestanku, prosim pisno pošljite v splošno kadrovsko področje do dne 19. 6. 1996. Gradivo za sestanek je na voljo v tajništvu splošno kadrovskega področja vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure. Vse, ki se boste sestanka udeležili, prosimo, da se navedenega dne, 15 minut pred uro sklica javite pred vhodom v jedilnico zaradi identifikacije z osebnim dokumentom in razdelitve glasovnic. Opozorilo: Ce sestanek ob uri sklica ne bo sklepčen, bo ponovno zasedanje istega dne, to je 21. 6. 1996 za udeležence pod točko 1 ob 9. uri in za udeležence pod točko 2 ob 16. uri v istem prostoru. V drugme sklicu bodo udeleženci sprejemali sklepe ne glede na število prisotnih delnic. Predsednica začasne uprave: Kristina Kobal, dipl. iur., I.r. DISCOTEKA RADOVLJICA Danes v petek PLES V PENI za dekleta prost vstop Jutri, v soboto: D. J. MAKX Prodam BULDOŽER TG 75, letnik 1986 v delovnem stanju. ©223-648 19530 Stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. KOZINA 328-238 19705 Prodam nov BTV in glasbeni STOLP SONY 2x110 W, RDS, vrhunska kvaliteta, zelo ugodno. ©332-332 19746 Prodam več KMETIJSKIH STROJEV IN PRIKLJUČKOV. ©245-108 19749 MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 18141 Zvočniki in ojačevalec 2x400 W prodam. Greqa »2311-266 18657 PARIS - Prešernova 5, Kranj. AVTORADIJI in ZVOČNIKI Švicarske firme Roadstar.B222-014 19924 PARIS - Prešernova 5, Kranj AV-TORADIJO Roadstar 4 X 20 W, samo 22.290,00 SIT - akcija.©222-014 19926 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO OMARO - skoraj novo, cena po dogovoru.»2310-222 19929 Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ Gorenje, lepo ohran-jen.Q57-695_ 19932 ZAMRZOVALNO OMARO s 5. predali, znamke Gorenje prodamo za 33 000 SIT.»2326-094_19940 Ugodno prodam ind. ŠIVALNI STROJ Tecstima. »2 66-418 19937 KOSILNICO BCS 127, smrekove deske in bankine ter jedilni krompir, prodam. »2682-643 2000B VEDEŽEVANJE I 090 44 09^l Prodam HI-FI GLASBENI STOLP Sony MHC 701 za 800 DEM. »2325-543 20015 TELEVIZOR Grunding SÚPER COLOR STEREO in avtoradio Blaupunkt Sanremo poceni prodam. »2325-543 20018 Poceni prodam trajnožarno KUP-PERSBUSCH PEČ, hladilno omaro, hladilnik. »2325-478, od 17. do 21. ure 20033 Prodam skoraj novo PEČ na petrolej turbo, za dvojno izgorevanje. ©327- 022 20054 MUŠIČ - MENGEŠ Tel.: (061) 738-619 PREDSETVENIKI z ježi in valjem, dvo ali trivrstni, širin od 120 do 300 cm, od 360 cm naprej pa hidravlični! AVT0S0LA I. HUMAR i Že peto Ifto zadoreg1 NAJBOLJŠA avio šok EdiNA šoU, ki je dosEqU EVROPSKO USPEŠNOST. Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h popoldne in ob 18 popoldne 311-0351 MALI OGLASI 223-444 APARATI STROJI RAČUNALNIŠKA OPREMA v trgovini MIŠKA v centru Kranja (na vrtu Stari Mavr). a 360-350 PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. »634-012 11799 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje. »2871-281 19626 Prodam nov AVTORADIO Goldstar, še v garanciji. »2061/824-385 19331 Gorenje pralni stroj, obnovljen z garancijo, prodam. 0332-350 19841 Prodam nove motorne kose na nitko cena 26000 SIT. »2241-242 19902 ROLAND E 86 s kovčkom, disketami, prodam 2200 DEM. Matjaž 718- 176 19788 ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL 20 prodam za 10.000 SIT. »2802-509 Prodam SAT ANTENO free-com-or 94-2. »2861-217, popoldan 19804 REFLEKTORJI, ugodna ponudba, dve velikosti: 1500-200 SIT. ©871- 301 19809 Prodam TAJNICO Panasonic KX T 1451 za 15.000 SIT. »2620-225, po 18. Uri 19817 ISKRA ERO, d.o.o., KRANJ Savska loka 2 4000 Kranj objavlja LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV 1. Avtomatski stroj za navijanje rotorjev s povratno zanko MICAFIL FA 391 F 2. Stroj za avtomatsko rezkanje kolektorjev COMMUTATOR UNDERCATER 14 3. Bobnasta naprava za skladiščenje rotorjev GLOBE A-3986 4. Programska stružnica za struženje rotorjev MAGDEBURG DH 31 5. Stroj za ročno balansiranje rotorjev SCHENK R16 6. Rezkalni stroj PRVOMAJSKA ALG 100 7. Ploskovni brusilni stroj MAJEVICA SRP 50.30 8. Velika stružnica z ročnim pomikom BOLEY LEINEN L 4 RS 9. Stroj za piljenje ELLIOT 10. Zamrzovalna skrinja LTH TP Z5-1530-/GFL 130 11. Zamrzovalna skrinja Gorenje 301 12. Mikročitalnik namizni 13. Tračna žaga standard art. TP 250 14. Fotokopirni stroj NASH U A 15. Naprava za pranje in razmaščevanje KARL ROLL RET 48/32/20/4 Licitacija bo v petek, dne 21. 6. 1996, ob 9. uri v sejni sobi podjetja v Kranju, Savska loka 2. Morebitni kupci si lahko osnovna sredstva ogledajo eno uro pred licitacijo. Opremo bomo prodajali po sistemu "videno-kupljeno". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Interesenti morajo pred začetkom javne dražbe vplačati 10 % varščino na blagajni podjetja. Preostalo kupnino mora plačati kupec takoj po končani licitaciji, ko mora prevzeti tudi vso kupljeno opremo. Kupec mora sam poskrbeti za odvoz kupljene opreme. Neuspelemu dražitelju bomo varščino vrnili takoj po končani licitaciji. Prometni davek ni vračunan v ceni. Za vsa dodatna pojasnila lahko pokličete tel. 064/221-321, int. 3445 g. Janez Perčič. in v. št. izklicna cena / SIT 39439 1.800.000,00 19805 45.000,00 53545 45.000,00 60686 90.000,00 05186 27.000,00 39202 1.080.000,00 33879 360.000,00 02557 90.000,00 17964 45.000,00 ' '■"">." 10.800,00 10.800,00 33146 9.000,00 60416 27.000,00 48548 27.000,00 52163 400.000,00 J&B COM, d.o.o. Kalinškova 5, 4000 KRANJ 064/242-513 in 326-990 PC RAČUNALNIKI 486/133 126.900 PENTIUM 100 149.900 PENTIUM 120 159.900 DO Trdi disk 1.2 GB EIDE 10 ms DO Gibki disk 1,44 MB 3,5" MITSUMI » Color monitor DAEWOO 14" DO Grafična kartica PCI 1 MB DO 8 MB RAM hitri pomnilnik DO Tipkovnica SLO znaki WIN 95 DO Miška 3 tipke s podlogo DO MS - DOS 6.22 TISKALNIKI EPSON FUJITSU Servis zagotovljen pri kupcu! VSE CENE SO S PROMETNIM DAVKOM! Prodam dobro ohranjeno HLADILNO SKRINJO ZS 380 I, cena 20.000 SIT. 048-728, zvečer med 19. in 22. uro TRAČNI OBRAČALNIK SIP za seno, prodam. »249-076 19685 Prodam KOSILNICO MUTA Gorenje in frezo. »2061/50-387_19701 Ugodno prodam KLIMO NAPRAVO, prosto stoječo, moči 3,5 KW, malo rabljena, po zelo ugodni ceni. 0331- 65 5 20059 Prodam barvni TV GORENJE ORBI-TER, ekran 55 cm. »2325-505, 0609/ 638-699 20081 Poceni prodam HLADILNIK in PODARIM trajnožarečo PEČ. 0214- 880 20093 Prodam KULTIVATOR z ježem. Dolinšek, Tupaliče 7, Preddvor 20131 Prodam KOMBAJN za pobiranje krompirja Grime. »2061/627-176 GR. MATERIAL BOJLERJE kombinirane rostfrei iz nerjaveče pločevine, 80, 100 in 300 I, prodam. Garancija 3 leta. ©806-069, 0609/635-262 16683 CISTERNO izdelamo v vašem prostoru po vaših merah. ©0609/635-262, 806-069_17152 SNEGOLOVILCE naročite ©725-319, možna montaža 19023 Prodajamo OKNA, NOTRANJA IN VHODNA VRATA, STREŠNA OKNA IN PODSTREŠNE STOPNICE. LE-KERO.d.o.o., c. na Rupo 45, Kranj Kokrica, »2245-124 ali 245-125 19160 Prodam PORTUGALSKO PLU-TO.©241-687 19288 Poceni prodam rabljeno cementno strešno opeko in nov (nerabljen) štedilnik, 4 plin in plinska pečica, šušteršič, Podreča 36, »2401-233 19658 PODARIM staro kritino. »2332-443 19688 Prodam ŠPIROVCE 12x15, in BO-BROVEC. »2326-526_19703 Prodam nerezane špirovce, bankine in punte ter električno gradbeno omarico. »2421-739 19704 Prodam betonski mešalec po polovični ceni. »2312-259 19781 Prodam dva rabljena kamina. ©66- 787 19805 Prodam novo zastekljeno okno, notranja mera 88x130. »2736-578 19807 Ugodno prodam zasteklena okenska krila. »2325-969 19977 Ugodno prodam rabljeno cementno strešno opeko (izdelava Rajgelj). »2323-163 19980 Prodam novo OPEKO modul blok BH 6, 5000 kosov, ceneje kot v trgovini. »245-542, po 19. uri 19998 Prodam 15 kom. hrastovih DESK 3 cm. »264-079 20039 20 novih pranih PLOŠČ 40x40 cm, ugodno prodam. »243-057 20041 Prodam kompletni les za ostrešje hiše 10x10 m, možnost plačila, na dva obroka. »2324-508 20065 Prodam smrekove PLOHE suhe. »2632-101 20073 Prodam OKNA in vrata različnih dimenzij Jelovica, popolnoma novo. »2681-320 20105 Prodam novo zastekljeno OKNO 120x120 za 16000 SIT. »243-495 20151 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. »2225-467, 56-095 19725_ Uspešno inštruiram angleški, nemški in francoski jezik. »251-291 Vesna 19782 Če želite popraviti oceno iz angleščine, pokličite. »2222-561 19789 Inštruiram matematiko, fiziko in statiko za srednje šole (tudi na domu). »2730-072, Gregor 19349 Kemijo in matematiko inštruiram. »2311-266, Petra 20172 Uspešno inštruiram matematiko, fiziko in mehaniko, pridem tudi na dom. »245-762 20197 GLASBILA Električno kitaro Fènix Stratocaster, 3 magneti, ojačevalec Yamaha 10 W prodam. »2623-175 19820 Prodam diatonično HARMONIKO BS AS domače izdelave. »2061/ 824-385 19829 Prodam SYNTHESIZER Keyboard, zelo ohranjen, cena po dogv. ©51-494 20010 LATE za kozolec, prodam. 0688- 063 19836 LES za ostrešje in deske 2 cm suh, prodam. 0312-385 19868 Prodam 4 m3 suhih smrekovih DESK 2,5 in 5 cm debele. 0323-799 19071 Prodam 2 m3 OPAŽA za oblaganje sten. 0421-117 19880 Prodam 900 kosov OPEKE PURO-LIT 40x24x6. 0403-357_19889 Prodam starejši ŠPIČAK po simbolični ceni.0738-064 19948 MEŠALEC za beton na trofazni tok, prodam. 0801-396 19900 HARMONIKO klavirsko 96 BAS, lepo ohranjeno ugodno, prodam. 0801- 154 20037 • Prodam novo FRAJTONARICO od Sitarja, duri so C,F,B. 0312-050 20052 IZGUBLJENO Zlato ZAPESTNICO, zelo drag spomin, sem izgubila od Bohinjske Bele do Radovljice. Široka cca 7 mm, pregibna, z dvojnim zapiranje. Pošteni najditelj, prosim, pokliči me na telefon 064/714-336. Naslov v oglasnem oddelku. 19854 KUPIM ___^^GEŠ Odkupujemo vse vrste STARI^ VUj. GA POHIŠTVA, ure, umetnine,^ o ali ^ kovance, razglednice... Nudirjl0^ kvalitetne RESTAVRATORSKA p LUGE. ANTIKA KIRKA, Tavfia^ ^am0 7, Kranj, 0221-037, ali ©211' % t 047-534, S^an --Hi HLODOVINO SMREKE večje čine, E.klasa, odkupujemo, -àlA'Jvr 15500, I. klasa cena 13500 jj^j: fco kamionska cesta. ©Oo1 071 ali 061/864-070 Kupim drva hlodovino 10 m3in ^ tlakovcev. ©43-292 Kupim stolpni poliesterski Sl^ Dorfarje 31, Žabnica, 633-297 Hlodovino bora, smreke tió, lahko tudi na panju. 19901 9lavr •485 Kupim ali najamem hlevs , skedenjski prostor za rejo ?°'. živali, perutnina, okoliš Kranja^ Ljubljani. Šifra: HLEV-SKEDEN^, ZEMLJIŠKI |h KOMPLEKS ■ ^ v bližini Kranja, 5 ha (njive, travni* gozd) KUPIM- Pisne ponudbe ^ Poslovni biro, d.o.o., Kranj, Maistrov trg ' • LOKALI Prodamo: na glavni ulici v rn ^ jedru Kranja prodamo več * ^ m2 poslovnega prostora. 221-353,221-785 ^ ODDAMO V NAJEM Sp. -\g m2 poslovnega prostora * parkirnim proste nerstva, odlična TA dlična lokacija. K 3 560 m2 221-785 K 3 221 -353, fax 221-785 PRODAMO poslovno stan°fl/5^>. objekt na Bledu, objekt Je^^ ——-ííí^ PRODAMO večnamensKO ^ k>. 353, fax 221-785 ODDAMO v najem y^JÍ^J živilsko trgovino ' obraS 9 NT m2 in bistro 50 m2. K 3 Ktp ifj ^ 353, fax 221-785 ŽELEZNIKI - POSLOVNMJJp 0 1323- 64 m2, ugodno prodam33^.33?y možna kompenzacija. ODDAMO PREDDVOR &J2tfiJ lokal, 1600 DEM/mes "n .^,||l^ 46000 DEM; KRANJ P|a"n,V$ $Üt 38 m2 primeren za trg. aH J V" dejavnost - tudi prodaj y h UOI trgovski lokal 90 m2 ini «^%ft nadstropju; Planina I 2° ^ skladiščnih in pisarniških^0pA W DOM NEPREMIČNINE, j5 Vj 16. Kranj, 22-33-00 ^^pj ?S V Kranju na dobri lokacj ^Cj ,W LOKAL 50 m2 z lastni"11 hC katerokoli dejavnost (r^fjJ* * va). Šifra: DOBRA LOKA<^>> ------------------ )o|$ &JE trgovino ali servis v PrfSL·l·lG f/ C{oi( cesti za 35000 DEM. STA* y \ 754 ^^SJ KRANJ-centerODDAMO>íSí NO - ŽIVILA, v obratovanj' í$ i A odkup inventarja in za!^rAV DEM mesečno + 6 FïïpPM dplačilo. AGENT Krani^^fl ODDAMO Tržič cen«*^ možne so različne deja* ctf»\ - Škofja Loka, ob gla^0.o- M 80m2. MIKE & ComP-u> V 544___ PRODAMO v Škofji Lok'. v pjt J poslovne prostore, 42oiavn05W primerne za različne de/ Q v 55.000 DEMJMAJA^^ prostor primeren za v _ pritličju in s Park'r!4 comp.,d.o.o., 216-54^ Kranj- center, Cankarje^ M no v najem trgovski '°Z0^e%r, n2v1. nadstropju po/><0. mo I7l2 v 1. nauou'-'Ki-/ o QWfl najemnina 30 DEM/m^rtii večje prostore za zfl podobno dejavnost v II. nad. MAKLER Bled. 461,77-026 IZOLA criZn%ffiffiA lokal v dveh etažah, ^ ^oo"l0^| «- nbroke z odlog1 g s, ., 224-21 *^!l>fon na obroke d.o.o V Radovljici ob g|aSdo3°V MO poslovne profor S$ STANING, 242-754^---jjj^, Kranj - mesto oddarjOtrgV; m2, na Planini LOK*u veČ V * servisno dejavnosi APRON ©331-29^ Si S "0r*a"tr oddamo v najem ^Sčem 9SYlno ali serv'S z velikim *^*^STANING 242-754 19922 H^íg KRANJA centru RA-.,,--"'">-'prostore za trgo-^'S- STANING, 242-754 «Jo'ji^íT'ieno TRGOVINO za ^anV'L pUGR,d.o.o., 0242- vfcL*^*»— 20063 -"T^iki 4^Í>Kam0 '0kal 23 neŽiviis- ivni m2, komplet urejen, ^Drr^estl za 35°00 DEM. J300 moamo 25 let star0 niš0 i*» ^Ijeno^. Parcele, popolnoma ^>^V78-412 19971 *hft^^.'- 90. odlično ^i^^^^zvečer 20001 JSltTACí5na igrišču NK W4 SviJ V j^-^L 19710 ; uh u^K LAHovAr-^rada í ííS^ ' Hrastje^8H(^ČE prejme >w>>°0, Kranj 20022 ,Ko Poročno obleko. fPRSÏAS^--,8928 18929 m 0 Srednjo posta- 19755 1,0 t te 4> vj»^n^—— od MINI STOLP PIONEER 76.990 SIT TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 SIT TV ISKRA 55 TTX 59.990 SIT SHERWOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH 103.680 SIT PHILIPS ENOJNI RADIOKASETOFON 6.300 SIT PHILIPS VIDEOREC.H 42.990 SIT PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W (POMP) 29.900 SIT SONY VHS E-180 590 SIT SONY AUDIO UX-S60 290 SIT KASETOFONI PIONEER -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALt POTROŠNIŠKI KREDIT - ! ' PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ , IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE ' CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 in bela tehnika na 331-301, od 9. do 17. ure 2405 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. Q422-193_11964 RAČUNALNIŠKE STORITVE v trgovini MIŠKA v centru Kranja (na vrtu Stari Mayr). 0 360-350 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop) ffi 49-416 < ČISTILNI SERVIS METOD,d.o.o., vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi), sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves. ..0326- 969 16302 BALONI. REKLAMNO DEKORATIVNI, POTISKANI PO VAŠEM NAROČILU! 0£KRBA,D.O.O., 0062/35- 304 16859 Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročilu. 0806-02617259 PROTON RTV SERVIS vam hitro in kvalitetno popravi vso zabavno elektroniko. MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN Bleiweisova 2, Kranj, 0 222-004 17510 STROJNO IZDELO VAM JE estrihov Klemene, tel.:47-813 S.p. ZIDAR: izvajamo novogradnje, adaptacije, obnovo dimnikov, tlakg-vanje dvorišč in poti ter kanalizacije in drenaže. 0061/614-221, po 18. ure 18011 Lamelne zavese f aluzije, rolete vam nudi ROLETARSTVO BERČAN, 0061/342-464. 0609/630-700 18024 Na zadovoljstvo strank opravljamo vsa zidarska dela. Kvalitetno, ugodno in poceni o čemer se seveda lahko prepričate sami. Vse informacije na Q218-779 okoli 21 h 17758 PARKETARSKE USLUGE - polaganje parketa, brušenje, lakiranje; POLAGANJE toplih podov, itisonov in tapisonov; OBLAGANJE sten in stropov. Hitro in kvalitetno, ugodna cena! 0 326 092 17739 ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja 94 pri Kranju tel.: 064/323-034 Vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro: • ženskih hlač za vse postave (tudi za bodoče mamice), tunike, bluze, hlače in komplete iz viskoze; - hlačna krila in majice za pomlad in poletje; - kratke in dolge pajkice Del. čas: NON-STOP! Priporočamo se za obisk. TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, do 30 % manjše toplotne izgube oz. prihranek pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več, zmanjšan hrup! 0061/813-553 18071 Dobava in montaža vseh vrst stropnih oblog, idelava mansard in predelnih sten, Knauf, Rigips, Armstrong. 0331-519 18443 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. 0213-218 18640 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! 0621-443, Škofja Loka po 20. uri 18796 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- Če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 0332-053 18973 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. 0331-450 19079 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi celoten program senčil in sicer -rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese, roloje, sereene, komarnike in markize. V naši trgovini pa dobite tudi vse sestavne dele za omenjena senčila. 0 061/651-247 19102 Dobavimo in montiramo ROLETE, ALU ŽALUZIJE. LEMELNE IN PLISSE ZAVESE. LEKERO.d.o.o., c. na Rupo 45, Kranj Kokrica, 0245-124 ali 245-125 19158 Prodajamo in polagamo LAMI-NATNE TALNE PLOŠČE, FOLIRIZIR-ANE STROPNE IN STENSKE OBLOGE, tudi za vlažne prostore. LEKERO.d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj Kokrica, 0245-124 ali 245-125 19159 KOMBI PREVOZI tovora. 0223-420, mobiltel 0609/631-776 19718 Studio VIDA - Ljubljana via Škofja Loka: Verzirana refleksologinja av-strijsko-italijanske šole vam nudi na vašem domu ali v studiu strokovno MASAŽO STOPAL in KONZULTACIJO vaših težav z nasveti za izboljšanje zdravja, prehrane in rekreacije. Informacije na 0 634-622 in 061/26- 74-74 19744 SERVIS IN POPRAVILO PRALNIH IN POM. STROJEV NA VAŠEM DOMU. 0332-350,325-917 19787 Potrebujete prevoz s transportnim kombijem. Pokličite 862-075 19335 Izvajanje sanacije, vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo 326-359 19937 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 19942 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. 0 736-327, od 19. do 21. ure 19850 RTV SERVIS Porenta - popravilo vseh vrst tv.0401-547 19856 Suha montaža, menjava starih vaših ali naših oken in vart. 058-854 19910 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja.057-695 19933 SNEGOLOVCE za vse vrste streh izdelujemo in montiramo. 0 324-468 19975 Tekste prepisujem računalniško obdelam. Administr. storitve, vnos podatkov. 0631-522 19988 KNAUF, ARMSTRONG, spuščeni stropovi, predelne stene, obloge sten. izdelava mansard, izolacije... SUMONT d.o.o. Kranj, tel./fax: 064/328-022, mobitel: 0609/ 629-765 in 629-736 Opravljam prevoz blaga, manjše selitve s kombije, nosilnost 1500 kg. 0331-724 20021 Izdelujem kovinska vrata, okna, ograje, stopnice in drugo. 0421-361 Vodenje posl. knjig za mala podjetja in samostojne podjetnike. 0 742-290 20055 POLAGAMO PARKET, KERAMIKO, KAMEN, LES, BRUSIMO INLAKIRA-MO PARKET. UGODEN POPUST PRI PREDNAROČILU. TARLE s.p. 0 323-585 20154 TAPECIRANJE sedežnih garnitur, stolov in kuhinjskih kotov, polaganje lesenih in tekstilnih oblog.0 874-076 20201 SERVIS ORODJA Iskra, BXD, Bosch, AEG, Makita, Metabo, Hilti. Pivka 20, Naklo 20213 Popravilo hladilne tehnike, gosp. aparatov, prevltje rotorjev, elektromotorjev. Pivka 20, Naklo 20214 [gMlilEX TRGOVINA • INŽENIRING • STORITVE Tel.: 061/152-10-67, Tel./fax: 51-476, Ljubljana, Celovška 492 • STREŠNE KRITINE (tegola, strešniki...) • GRADBENI LES • BAKRENA, ALUMINIJASTA... pločevina in kleparski izdelki • KNAUF PLOŠČE, PARKET. KERAMIKA, IZOLACIJE, STAVBNO POHIŠTVO, TERACO PLOŠČICE, ZIDNA OPEKA • IZVAJANJE KROVSKO KLEPARSKIH DEL SAMSUNG, GORENJE RTV SERVIS- popravila na domu Popravljamo vse vrste TV, RA in HI-FI aparatov, popravila računalniških monitorjev. Jezerska c. 22, del čas 9-12 in 14-16. ure., ©241-493 19166 OBLIKOVANJE IN PODMLAJE-VANJE ŽIVE MEjE, nasaditev in vzdrževanje cvetličnih korit, za pri-vatni In gostinski sektor. O 714-282 VODOVODNO INSTALACIJO V NOVI HIŠI ALI HLEVU, ADAPTACI-JUO KOPALNICE (MOŽNO KOMPLET Z ZIDAVO IN KERAMIKO), KOT TUDI DROBNA POPRAVILA (ZAMAKANJE, ČIŠČENJE BOJLER-JEV, POPRAVILA PIP ITD.) VAM NAREDIMO IZKUŠENI MOJSTRI PO SOLIDNI CENI. Q211-128 (kličite do 8. ure ali po 20. uri) 19602 Izdelava mansardnih STANOVANJ ter montaža stropov in sten iz opaža ali gipsa. 0 43-098 19559 Prodam VRTNE GARNITURE v celoti iz masivnega lesa, dbeline 5 cm, montažne ali fiksne. 0061/812-575, Kamnik 19689 SERVIS SONČNIH BOJLERJEV, oljnih gorilnikov, avtomatike, mer-itve. BETA-S.d.o o., tel., fax 874-059 SMET JAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom brezplačna. 0324-457 19801 Nudimo vam usluge ŠTEMANJA. 058-025 19803 SERVIS elek. roč. orodja Black& Decker, Iskra, orig rez. deli. Kodrič, Zg. Besnica 36, 0403-153 19811 STANOVANJA Prodamo v Kranju v mestnem |edru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o.. 221-353_iB49b Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju etažna CK, cena 105.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 fax 221-785_18497 Mlada slovenska družina (3 člani) NUJNO najame STANOVANJE od 40-50 m2 do 300 DEM/mesečno. 022-33-00 18918 JJ'ITtC TRGOVINA K3T7Ü» VŠK LOKI NA ŠOLSKI1 VAM NUDI: -PORCELAN * VAZE * RIŽEVE SERVISE 1 * ČAJNE IN KAVNE St** * OKRASNE LONCE - MEDENINA * SVEČNIKI * VAZE * LONCI - BIŽUTERIJA * SREBRNE VERIŽICE * USNJENE S KRIŽCI * ZAPESTNICE, UHANI POSTANE SREBRO * KRISTALI - TEKSTIL * SVILENI TOP m * HLAČNA KRILA - W (ZMEČKANKE) * * OBLEKE - BOMBAŽ VABLJENI! Prodamo Kranj Planin' atriisko 70 m2 in Planina ' 1, 75 m2, 2. nadstr.Q3gy* 2 SOBNO novejše korrrfo1] vanje na Planini, centr.kurjava, prodam, po 16. uri Prodamo na Bledu 1 s atrijem 74 m2, 4 s v I. nad.* KERN, 221-353, fax 221^^ gnj Menjamo Kranj 4 ^$0( atrijsko stanovanje na rtüdí?Ci? menjamo za 2 ss, lahko ti> TN^ ejše. K 3 KERN, 221 -353, ^| V Kranju oddam sot>° 5 9$ Kranj - okolica nih stanovanj za zí^xgf ^ možnosti takoj preP15" 223-485 r. 900 MHz bj^zg^ll ^ mÉFAI^r^CENTRALE -1ÍÓNTAZA' I*"* Najnovejši model KX-F 700 BX/S faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta ATESTI BREZP Dostava na naslov PE Ljubljanska lA (za hotelom Jelen), r—' *5° DpiCi *5r^ni garsonjero do \ 1 lahko brez CK. ODDA- .....ai DEM/ 8km), [3 üttí r*v hi4i"^° opremljeno stano-101 - op£.,400 DEM/mes.; 70 m2/ ^tjïïl? stanovanje v hiši, S^h 4Č30° DEM/mes; Hraše pri ' "m2vhišibrezCK " kri* " ",5>l ur«£ '-»'V 200 ^r|2e 2 sobi in kuhinja v m CK in tel. *l5i hi* f]'1 kota.?2 CK in tel- Potrebno Ï NEpfeSL 100 DEM/mes S 22 a? ČINE' Koroska < «m a niše S TAN O - 19765 'Pre m iT------_ Seli,?0 GARSONJERO ^1/667 06» Kraniu- oddan v ïnju, oddamo, v petek med 20. in 19780 UŽJ5»6e stanovanje v Upj^-^J? ^^P-327_19851 ^ifejE v Kranju, do i^T^_™ ^anja^onjere in enosobna branju. STANING, 242- U^*-«.^ 19915 tJ riišT0^0 stenovanje cca 70 <^-i65PrSmlieno- ROBSUS Prodamo Planina 1-3 sobno, 81 m2, CK, V. nad., Mike &Comp., 216-544 20156_ Stanovanja: Radovljica, 2 ss, 60 m2, visoko pritličje, balkon, KAB TV, tlefon, cena 89000 DEM, 2,5 sobno stanovanje, 63 m2, visoko pritlično, balkon, in vse ostalo, cena 89.000 DEM, BLED 3 sobno stanovanje v visokem pritličju alpskega bloka, 80m2 stan. površine, zahodna lega, telefon, balkon, CK, kab. TV, cena 136000 DEM. MAKLER BLED.d.o.o., 76- 461,77-026 20182 Boh. Bistrica, garsonjera v izmeri 21 m2 v mansardi, brez balkona, cena 42000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77- 026 20183 GARSONJERO PRODAMO V KRANJU, LESCAH IN ŠKOFJI LOKI, KRANJ Planina III prodamo komfortno 2 ss 62 m2, nizek blok, 99000 DEM, Kranj Planina III prodamo mansardno dvosobno stanovanje 73 m2, vsi priključki, 110.000 DEM, Kranj Planina prodmao takoj vslejivo 2 sobno stanovanje 63,4 m2, V. nadstropje, 89.200 DEM. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 20186 opremljeno 1 ss na ©713-222, 20020 KS? ^escah ali Radovljici P-016 BRAKO PRIKOLICO. k^^no mrežo, 09rJïan°ali"farmarko" piïï'' n sadovnjak, ^M&f Oglasite 2**, tel.:332-100. Kupim PODSTREŠNO STANOVANJE v Kranju. Plačilo v gotovini. Tel.: 323-067, 325-764 tnO| |3n 4'} AGENT Kranj, 223- l rL^amo 60 m2 stano-PEM pn2 vsemi priključki za Kram oP£'noma opremljeno. £23-485 20112 ^ie^ najamemo 2 sobno 71 '*jCS,i brarja^ga 'nteresena po é nas \ ^plačila (Trata ali % gent Krani'223- 1 kw %. _20118 iS'irfo^0 er,osobno stano-ftf^seSCternljeno. za zna-*^N^ AGENT Kranj, 223- 20119 ^ S> ï rS?.memo dvosobno Wi Si^Drei>°žnostjo predplačila. m ^no.Remije ^P QEM ^' Kranj, 223-485 KRANJ - oddamo 2 ss , opremljeno 550 DEM, predplačilo, KRANJ kupimo in najememo garsonjero, eno-sobno, dvosobno in trisobno stanovanje. POSING, 224-210, 222- 076 20189 Kranj - Planina II, 4 sobno stanovanje 98m2 atrijsko - prodamo za 140.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 20191 V Kranju na Zlatem Polju prodamo obnovljeno 3 ss, 84 m2 z lastno CK-olje, te., mirno okolje, v Radovljici v vila blokih 3 ss, 68 m2 in v Lescah alpski bloki 2 ss, 60 m2. APRON 13331 -355 in 331-292 20204 V Tržiču prodamo 12 let staro 1 ss, 43 m2, možna predelava v 1,5 ss. Na Jesenicah komfortno 3 ss in Hrušica 1 ss, 37 m2. APRON ©331-292 in 331-366 20205 Takoj kupimo garsonjero ali 1 ss stanovanje ter 2 in 3 ss v Kranju ter v Radovljici garsonjero ali 1 ss stanovanje. APRON ©331-292 in 331-366 Najamemo več stanovanj za znane stranke - Kranj, Škofja Loka, Tržič oz. po Gorenjski. Uredimo pogodbo, najemodajalcem ne zaračunavamo stroškov. AMBRAS Nepremičnine, tel.: 323-067, 325-764 z vsemi za znanega Kranj, 223-485 Ur? ^ Kranj, 223-485 Dre* CK 7eS POPolnoma '^'A^OS.&o75^z velikim %i> ^anovani,?3 m ,_nje za 82.000 DEM ^223 Prod VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD- rabljeni in novi rez. deli, odkup avtomobilov. ©064/692-194 19324 Prodam levi in desni BLATNIK za KADETT, 1.79 - novo! 0681-105 19663 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, cena po dogovoru. 049-014 19876 Prodam vlečno KLJUKO za z 101. m2 dvosobno »245-000_19903 485 AGENT 20126 ^Ca" MÍÏtg; CK. t 20155 --- Prodam JUGO 45 po delih, mašina v dobrem stanju. ©223-182 19950 Deie za JUGO 45/55 poceni prodam. ©731-350 19999 Prodam motor RITMO DIESEL z menjalnikom in dva miotorja FIAT 127 šport. ©061/5-863 20016 Prodam 4 malo rabljene GUME Barum 165x13, po 2000 SIT. ©631- 42 0 20027 Vzmeti zadnje, nove za OPEL REKORD zelo ugodno prodma. ©725-034 20030 Prodam nekaj rez. delov za Z 101, Z 750 in 126 P. ©53-176 20060 AVJ0 -ivdio -ahrm -mobitel -SVSTfAiS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 AVTO AKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaičer »ervi« za piodajo In montalo VOZILA Prodam NISSAN SUNNY 1,4 LX, 16 V, kot nov. AVTO AS.d.o.o., 47-340 19734 Prodam OPEL KADETT 1,3 GLS, 1.87 limuzina. AVTO AS, 47-340 19736 Prodam R 4 GTL, I. 90, rdeč. AVTO AS 47-340 19737 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 91, 5 v, kovinska barva. AVTO AS 47-340 19738 Prodam BMW 520 I 24 V, I. 91, kovinsko rdeč. AVTO AS, 47-340 Prodam JUGO SKALA 55, I. 89, Z 101 27.5.97, 800 DEM, letnik 1985. ©323-526 19693 Z 101 GT, LETNIK 1984, REG. 8.6.97, cena 750 DEM. ©327-575 19695 GOLF JGLD, I. 85, temno rdeč, reg. 30.4.97, prodam. ©327-575 19696 R 19, 16 V, I. 92, prodam ali menjam za R 5 ali GOLF. ©061/737-655 ^J^*UPia5tanoVa'?ro aH maniše !,S;9& 109S HS?"«*. MODENA p.o., v stečaju TRŽIČ, Usnjarska ul. 3, 4290 Tržič PRODAMO AVTO NA OSNOVI ZBIRANJA PISMENIH PONUDB A. ZASTAVA JUGO 55 SCALA POLY, letnik 91, registracija potekla, najnižja ponujena cena 80.000,00 SIT Ogled vozila je mogoč na dvorišču MODENE. Pismene ponudbe je potrebno poslati v zaprti ovojnici z oznako "Ponudba za nakup avtomobila" na naslov: MODENA P.O. TRŽIČ, v stečaju; Usnjarska ulica 3, 4290 Tržič do 21. 8. 1996. Javno odpiranje ponudb bo 22. 6. ob 10. uri v prostorih MODENE. Vozilo bo prodano kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Prodaja bo po načelu videno kupljeno. Varščino v višini 8.000,- SIT je potrebno plačati stečajnemu upravitelju eno uro pred javnim odpiranjem pismenih ponudb. Kupec mora plačati kupnino v roku 8 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe. Prodano vozilo bo izročeno kupcu po plačilu celotne kupnine. Prodam FORD ESCORT 1.6 CLX karavan, vsa oprema ter PEUGEOT karavan, I. 90. ©312-255 19773 Prodam FIAT UNO 1.0 SIE, rdeče kov. barve, I. 90, prvi lastnik, prodam. ©312-255 19774 Ugodno prodam RENAULT CLIO 1,2 RN, prvi lastnik, letnik 1993/dec, tem. zelen, 45000 km. ©242-505 19775 Prodam Z 128, letnik 1987, lastnik. ©59-008 prvi 19786 Prodam WV HROŠČ, reg. 12/96, cena 1300 DEM. ©725-202 19792 JUGO 45, letnik 1986, reg. cena 900 DEM. ©632-327 19794 R 5, letnik 1991, zelo ohranjen in otroški voziček, prodam. ©725-307 19795 Prodam z 128, letnik 1989, rdeče barve, prevoženih 55000 km. ©83- 581 19799 Prodam 126 P, starejši letnik, dobro ohranjen in poceni. ©061/824-385 19830 Prodam SAMARA 1,5, 3 vrata, letnik 94, reg. 4/97, dodatna oprema. ©736-338 19838 Prodam GOLF TURBO DIESEL 1.9, letnik 1993, reg. celo leto, 60.000 km, bele barve, zelo lepo ohranjen. ©0609/617-055 19839 GOLFJ JXB 1.3, I. 90, 46000 km, prodam za 12500 DEM. ©718-424 19845 Prodam dobro ohranjeno Z 101, I. 87, prevoženih 75000 km. Lukanc, ©51-315 a» 19847 LADA SAMARA, RIVA KARAVAN, MOSKVIČ ALEKO, takoj kupim.©061-1263-400 in 0609-614- 484 17143 ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL, STARO ZA STARO, PRENOS LASTNIŠTVA. ©325-981 18100 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk. ©061/344-929, 0609/614-013 18769 OPEL KADET C.l. 76, reg. 5/97, odlično ohranjen, prodam. ©061/ 627-761 18821 Prodam R 18, modre barve, reg. do 1/97, možna menjava. Mazreku, Jaka Platiše 9 18939 Prodam BMW 318 I, I. 11/86, 116000 km, drugi lastnik, cena po dogovoru. 0323-696 19439 R- 11 diesel, 1.88, lepo ohranjen, prodam za 7900 DEM.078-677i95O9 Prodam R 4 GTL, 60.000 km, I. 91, reg. celo leto do 5/97, servis. 0212- 062 19561 CITROEN AX 14 RD, letnik 90, reg. 4/97, prvi lastnik, prodam ali menjam za cenejše. 0327-369 19686 Prodam HYUNDAI PONY 1.3 L, letnik 90, metal rdeče barve, prevoženih 10600 km, garažiran. 0224- 248 19690 Ugodno prodam Z 101 SKALA 55, 1.89.0217-437 19692 Prodam PAJERO 2,5 TDI, I.90. AVTO AS 47-340 19740 Prodam PASSAT KARAVAN GT G 60, letnik 1990. AVTO AS.d.o.o., 047-340 19741 Prodam R 4 GTL, I.88. reg. do 5/97, garažiran, redno servisiran, lepo ohranjen.0312-137 19752 Prodam R 4 GTL, I. 12/89. ©51-533 Prodam JUGO 45, letnik 1987, za 1800 DEM. ©730-684_19714 AX 1.1 I, 5/95, 5 v, katalizator, odlično ohranjen, prvi lastnik, 11500 DEM. ©223-857, 325-077 19717 Prodam GOLF JGL, I. 80, reg. do 7/ 97. ©323-589_19719 Prodam R 5 FIVE, I. 94/11, cena po dogovoru. ©53-306. 18-20. urei9720 Prodam CITROEN AX, 11 TGE, I. 90, odlično ohranjen, za 7400 DEM. ©733-173 19723 R 18 TLJ, I.86, reg. do 1/97, odličen z avtoradiom, prodam za 3700 DEM. ©325-322 19724 Prodam ZASTAVO 55 SKALA JUGO, letnik 1989. AVTO AS, 47-340 19728 AVTO AS.d.o.o. odkup, prodaja, prepis, posredovanje vozil. ©47-340 AVTO AS.d.o.o. prodaja, prepis, možna menjava vozil. ©47-34019730 MARUTI 800, I. 95, kovinska bar-va.prodarno. AVTO AS, 47-340 19731 Prodam UNO 1.0 IE, I. 93, kovinsko rdeča barva. AVTO AS, 47-340 19732 Prodam HYUNDAI PONY 1,5 GLS, I. 90. AVTO AS.d.o.o., 47-340 19733 VOZNIK BOM! Bi radi opravljali poklic voznika ali ga že, pa ste sposobni še več? Želite povečati možnost zaposlitve in boljšega zaslužka? BinB- POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE je prva verificirana zasebna srednja šola na Gorenjskem. Vpisujemo v program srednjega strokovnega izbraievanja za poklic VOZNIK Pogoj za vpis je končana osnovna šola, za program prekvalifikacije pa končana katerakoli poklicna ali srednji •dnja šola. d.o.o., Kranj Ručlgajeva 13,4000KRANJ TBSBF- AUDI 80 CCD, I. 84, ohranjen, za 7300 DEM in 126 P, I. 87, reg. na novo za 1400 DEM. ©312-076 19848 Prodam JUGO 45, ©421-313 letnik 12/88. 19852 UGODNO PRODAMO: R 5 Campus 3 v, I. 90, R 5 CAMPUS 3 v I. 93, R 5 EXPRESS I. 94, R 18 TLJ, I. 85, JUGO 45 I. 90, LAGUNA RT 1.8 I. 94. LAGUNA BREAK RT 2.0 I 95, ALFA 155 I. 81,1. 93, NISSAN SUNNY I. 92, TRÀFIC Furgon I. 89, FIAT TIPO I. 92, Za vsa vozila možen kredit brez pologa. ©422-522, RENAULT Preša Cerklje! 19853 Prodam Z GTL, I. 86, reg. do 1/97. ©46-522 19855 JUGO 55 SKALA, I.90, reg. do 2/97, bel, cena 2600 DEM.©45-170 19858 ASCONO, registrirano do marca, cena 2300 DEM.©218-929 ibb6q Prodam PEUGEOT 305 GR, I.82, 1. lastnik, 120 000 km, lepo ohranjen.©49-153 PO 21 h 19861 Prodam JUGO 45, I. 86. 19867 f403-106 Prodam JUGO 45 AX, I. 88, meksiko modri, reg. do 9/96, cena 1700 DEM. ©624-416 19818 Prodam AX IMAGE I. 93/4, garažiran, 5 vrat, ugodno. ©242-803 19019 VW KOMBI 1.6 bencin, zaprt, I. 82, še registriran, zelo dobro ohranjen, z okvaro na motorju, prodam za samo 2000 DEM. Pizzerija Alpe, Lesce, ©719-066 i««"« Prodam OPEL OMEGO 2.0 I karavan, letnik 91. ©83-631 i9«oo Ugodno prodam JUGO 45, I. 89, bele barve, prvi lastnik, reg. do 10/ 96, cena po dogovoru. Ogled v petek po 15. uri, motor od Z 101, prevoženih 60.000 km. ©733-987, po 15. uri 19802____ Prodam GOLF JXD, I. 89, bele barve, 5 vrat, reg. do 27.3.97. ©871-150 19806__ 88, 74000 km. 19810 Prodam R 4 GTL, ©331-326 Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka ietence 4a © 064/46-369 Ugodno prodam FIAT TIPO 1.6 SX, I. 93, 75000 km, prvi lastnik, garažiran, servisna knjižica, cena 14.500 DEM. 0 862-827, popoldan Prodam FORD SIERRO 1.6, I. 84/85. 19 332-373 Prodam lepo ohranjen GOLF JGL, 1 82. Vukobrat, Delavska 19, Kranj 19759 Prodam OPEL OMEGA 2.0 I, CD oprema, 1.91, izredno ohran-jen.©733-585 od 15-19 h ali 0609-628-616 19/60 Prodamo DOSTAVNO VOZILO ZASTAVA POLY, 1.89, rahlo zaleten, v voznem stanju. Informacije na tele-ton 211 -026 19761 Kupim ŠKODO od 91 letnika naprej. ©730-219, zvečer 19813 Prodamo več vozil: OPEL ASTRA 1.4, I. 92, OPEL VECTRA 1.8 I. 92, FORD ESCORT CARAVAN, I. 92, R 5 FIEVE, I. 94, CITROEN AX I. 88, CITROEN AX I. 90, CITROEN FIRST AX I.95, CITROEN VISA 1.1 RE I. 85, R EXPRÉS 5 I. 86, R 18 TL I. 83, GOLF JXD I.86, GOLF JXD 5 vrat I. 88, GOLF JXD 5 vrat I. 92, JX I. 86, MAZDA 323 L. 90, SEAT IBIZA 1.5 I. 90, JUGO 45 I.87, JUGO 55 I. 88, Z 101 I.90, Z 128 I. 89, IVECO TURBO DAILY 49-12 L. 94, JEEP KORANDO RS 5 4 WD 94, FIAT TIPO 1.6 95. ODKUP VOZIL LADA. AVTO -INTEX KRANJ, Savska c. 34, ©224-029 R 19, 1.8 RT, I. 12/93, 35000 km, kovinsko moder, zatemnjena stekla, elek. pomik stekel, servo volan. ©331-343 19875 Poceni prodam R 12 TL, v voznem stanju. ©422-507 19882 Prodam tovorno VOZILO MERCEDES 508 I. 81, z rednim delom. ©310-274 18883 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1990. ©323-267 19887 Prodam JUGO 38.Q57-115 45 KORAL. 19762 R 4 GTL, 1.84, reg. do 21.6.97, temna stekla, Pioneer 4 X 80 W.©422-642 19764 Prodam Z 128, letnik 1985, reg. do 7>'96, cena po dogovoru. ©45-192, zvečer 19766 Prodajam GTL 101, letnik 1984, v voznem stanju, neregistriran. ©332- 649 19767 DT>dam PEUGEOT 405 GR, letnik 1989/12, temno sive metalik barve. 0/10-501 19768 Prodam R 11 GTL. I. 87, prevoženih 92000 KM. dolične. Ahčin, llovka 14, Kranj 19769 Prodam R 5, letnik 1992, 5 v, metalna barva, reg. celo leto. ©325-543, v soboto wm Prodam R CLIO 1.2 RT, rdeč, prvi lastnik, ugodno, AX IMAGE letnik 93, 'deč ugodno. 0312-255 19771 Prodam OPEL KADETT 1.3 limzuzi-na, letnik 1989. lepo ohranjen, ugodno. 0312255 19772 NEMEČEK, d.o.o. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061) 611-851, fax: (061) 611-849 C. Kom. Staneta 8,1215 Medvode IZREDNO UGODNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA POZOR! AKCIJSKE CENE FIAT UNO 1.1 ie Fire, 3 V (93), model 94, omejena količina, v garanciji, cena 11.600 DEM FIAT UNO 1.0 ie Fire, 3 V (93), velika izbira barv, cena 9.900 DEM FIAT CINQUECENTO (94), garancija cena 10.800 DEM NOVI AVTOMOBILI! ALFA ROMEO 145 L, (95), nov cena 24.900 DEM PUNTO 55, PUNTO 75, BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996, dodatna oprema UGODNO DUCCATO MAXI, 2.5 TD Intercooier, pregradna stena, 3 sedeži, tonirana stekla cena 38.500 DEM RABLJENA VOZILA PORSCHE 944 (90), kovinsko rdeč. registriran, vsa oprema, kot nov, samo 30.500 DEM FORD M0NDE0 TD (94), rdeč, karavan, 30.000 km cena 30.500 DEM FORD SIERRA 1.8 CL TD (91), kov. siv, tonirana stekla, cena 14.500 DEM LANCIA Thema 3.0 V6 (91), kovinsko moder, 70.000 km, registriran celo leto, z vso opremo, električni pomik stekel, lita platišča, avtomatska klima, avtoradio, kot nov, cena 19.500 DEM OPEL CALIBRA 4x4 16 V (91), kovinsko siv, km, registriran celo leto, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, sončna streha cena 25.000 DEM OPEL IDA (88), moder, lita platišča, ohranjen, cena 10.500 DEM FIAT CROMA 1.6 (88), moder, reg. do 8/96, avtoradio, lepo ohranjen, cena 7.900 DEM FIAT UNO 45 Fire (85), bel, reg celo leto, lepo ohranjen, cena po dogovoru GOLF S paket (84), bel, 90.000 km, reg., 1. lastnik, cena 3.900 DEM AUDI 100 1.8 le (89), bel, 160.000 km, ton. stekia, avtoradio, sončna streha cena 11.700 DEM AUDI 80 1.8 S (87), kovinsko zelen, 120.000 km, registriran celo leto. tonirana stekla, sončna streha, centralno zaklepanje lita platišča, avtoradio cena 13.200 DEM ALFA ROMEO 75 (87), bel, km, twln spark spojlerji, nereg., cena 7.600 DEM CITROEN C 15 D (90), barva, km, registriran do konca leta, 5 sedežev cena 10.200 DEM JUGO 55 (90) moder, 76.000-km. registriran celo leto, avtoradio prvi lastnik cena 3.800 DEM NISSAN SUNNY 1.4 SLX, 16 V, I. 93, 60.000 km, 5 vrat, servo volan, centralno zaklepanje, elek. stekla, prodam. ©242-277 19890 NISSAN MICRA 1.0 LX, I.90, 80.000 km, 3 vrata, sonna streha, radio, črna, prodam. ©242-277 19891 OPEL KADETT CLUB 1.6 I, caravan, I. 88, kat., radio, tonirana stekla, prodam. ©242-2 7 7 19892 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX I.90, 5 D, servo volan, prodam. ©242-277. 19893 NISSAN SUNNY 1.4 LX, 1.91, črn, 4 v, 105.0Í0 km, reg. do 8/96, prodam. ©242-27 7 19894 SEAT IBIZA 1.2 1.88, HYUNDAI PONY 1.5 LS, SEDAN I.90, prodam. ©41-860 19895 HYUNDAI PONY 1.5 GS HB, I. 91, AX 1.1 AUREL 92, prodam. ©41-860 JUGO KORAL 45, I. 91, RENAULT R 5 FIVE 1,4 letnik 1994, prodam. 041-860 19897 FORD TAUNUS 1.6 zelo ohranjen, letnik 1978, reg. IX/96, 135.000 kmj, prodam za 2700 DEM. 047-628 19899 R 18 letnik 1979, svetlomoder, reg. IX/96, brezhiben, prodam za 950 DEM. 047-628 19900 OPEL VECTRA 1.8 I CD, I. 91-92, 5 vrat, rdeča dod. oprema, ohranjena naprodaj. 0217-580 19904 Prodam Z 101 JUGO SKALA letnik 1989, 2700 DEM. 0332-289 19905 Prodam GOLF letnik 1979, lepo ohranjen, 1200 DEM, reg. dec. 0332-289 19906 Prodam Z 101, 1.80, reg. eno leto.0324-457 19931 Prodam GOLF JXD, L.88, REG. DO 10.6.97.0323-914 19935 Prodam P 126,1.81, 30 000 km, cena 1000 DEM.047-655 19937 Prodam GOLF diesel, 1.84, cena 3300 DEM.0326-908 19938 GOLF JXD, I.85, svetlo rdeče barve, ohranjen prodam, cena 6000 DEM.©326-094_19941 SKALA 55, I.89, bele barve, 90 000 km, reg. do 5/97, prodam za 2700 DEM. ©331-668 19943 Prodam FIAT TIPO 1.7 D, DGT dobro ohranjen in moped TOMOS.©49- 362 19945 Prodam JUGO 45, dobro ohranjen, 1.83, reg. do 30. septembra 96. ©422-678 19945 Poceni prodam Z 101, 1.79, nedeja od 8-12 h na ©311-050 19947 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA « PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, dobro ohranjen. Češnjevek 30, Cerklje 19951 Ugodno prodam TOVORNO VOZILO Z POLY, dobro ohranjen, letnik 1986, reg. celo leto. ©323-03"! 19952 Z 101 GTL 55, I. 86, reg. celo leto 1350 DEM. Prača, Planina 34, Kranj 19955 Prodam HONDO CIVIC 1.4 16 V HB, rdeče barve, I. 88/89. ©311-362 19956 R 12 KARAVAN TS 1.4 stoji 3 leta, v voznem staju, z rezervami deli. ©061/51-863 19957 Prodam GOLF diesel, I. 83 in SCHIROCCO I. 82. ©310-537 19958 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1977, cena po dogovoru. ©58-354 19962 C AX ALLURE 92/10 brezhiben, ugodno prodam ali menjam. ©624-391,623-391 19963 Z 850, letnik 1982, reg. in lepo ohranjen, 50.000 SIT. ©56-564 19966 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. 5/ 97. Glavna cesta 12, Naklo 19957 R 18, letnik 1983, 130.000 km, težje karamboliran zadnji desni konec, prodam celega ali po delih. ©55-272 19968 Prodam R 5, I. 91, ohranjen, garažiran, 64000 km. ©725-307 19974 Prodam P FIAT 126, letnik 1989, reg. do 23.3.97, ugodno. ©51-494, po 14. Uri 19978 Prodam GOLF JXD, I. 89, reg. do 15.9.96. ©51-494, po 14. uri 199/9 PTFE TEFLONSKA MAZIVA Zakaj QMI...? * do 88% manjša obraba * povprečno 12% višja kompresija * povprečno 5% manjša poraba * povprečno 7.3% večja moč * lažji zagon * enostavno doziranje pri menjavi olja * manjša poraba olja * uporaba v avtomobilizmu, industriji in navtiki ...Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! Rnim - Riée UPORABA V BENCINSKIH MOTORJIH POPOLN SISTEM ZA ČIŠČENJE V TREH STOPNJAH očisti rezervoar in sistem dovoda goriva, obnovi motor, izboljša karakteristike, zmanjša porabo goriva, zmanjša emisije strupenih snovi v izpuhu POOBLAŠČENI PRODAJALCI: IAVT0C0MMERCE, 213-977; BOLTEZ; 331-639; FORD SERVIS TRILAR, 332-711; D0NK0, 241-298; PLESTENJAK, 326-238; PINTAR, 212-191; VOMBERGAR, 242-137; TRG0C0M, 222-388; ALPETOUR, 242-589; KM • Krvničar Milan, 422-221; CHEM0, 241-442; KAD I VE C, 41-573; KUNČTČ VOJKO, 47-169; VRTAČ, 43-019; VAUAVEC, 211-977; NBA, 719-099; GOLOB, 064/733-506; ČOP 84-366; ŽMIGOVC, 861-015; AVTO IN, 862-225; MAŠA, 861-20; M0NY, 78-600; MARENK, 741-213; BOGATAJ, 58-850, BENEDIČIČ, 58-771; JENKO, 632-346; PROFIL, 631-240; FAZER, 621-073; LUŠINA, 632-286; ^filíïil AVTOŠPORT, 611-450; TAPOS, 613-352; SIMAX 721-656; MIŠA, !lM 721-120; BENCINSKI SERVISI 0MV-ISTRA VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Šk. Loka, tel.: 624-228, fax: 623-Ç87 Prodam GOLF JXD, I. 87, za 8000 DEM ali zamenjam za cenejše vozilo z doplačilom. ©725-362 20075 Prodam R 4 letnik 1984. ©48-171, 48-050 20076 Prodam JUGO 45, I. 89/12, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©620-460 20077 Prodam R 18, letnik 1983, reg. celo leto, dobro ohranjen. ©422-882 20079 Prodam GOLF III 1600, letnik 1993. ©311-585 20086 Prodam PEUGEOT 405 GRI, I. 90, prev. 89000 km, dobro ohranjen. ©633-678 20090 OPEL CORSA 1.4 I JOY, lepo ohranjen, letnik 8/94, registriran prodam. ©718-363 20091 RENAULT 5 FIVE plus, letnik 1994, prodam. ©82-046 20094 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI Z 750 LE, letnik 1984, ohranjen, reg. do 19.12.96, druga lastnica prodam. ©41-294 19981 Z 101 GTL, letnik 1988, vredno ogleda, poceni prodam. ©51-547 19983 Prodam JUGO 45, letnik 11/87, reg. november 96. ©715-745 19984 Prodam GOLF letnik 1981, cena po dogovoru, reg. do oktobra. ©327- 562 19989 JUGO 65 I. 89. JUGO 45 I. 88. ADRIA AVTO 634-148_19992 GOLF D, I. 88, možna menjava G.D.I . 83. ADRIA AVTO 634-148 19993 HYUNDAI I. 90, Z 101 I. 86, OPEL KADETT I. 88, prodamo. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577 19994 VW TRANSPORTER 2.0 s stekli in sedeži, ugodno, možnost menjave. ©633-956, 0609/643-897 19995 ALFA ROMEO 1,5 IE, I. 92, 2 vozili po zelo ugodni ceni. ©633-956, 643-897 19996 JUGO 55 KORAL, I. 89 in I. 90, odlično ohranjena, reg. celo leto. AVTOGARANT 633-956, 0609/643- 897 19997 WARTBURG reg. do 5/97, odličen, prodam za 70.000 SIT. ©731-350 ZASTAVA 128 prodamo za simbolično ceno, I. 85 in Z 128 I. 87, po ugodni ceni ©633-956, 0609/643-897 20002 CLIO 1.4 RT 47000 km, I.93, metal zelena, nekaramb. prvi lastnik, možnost menjave ali kredita. ©633-956, 0609/643-897 20003 ŠKODA FAVORIT 1.91, FAVORIT I. 92, FORMAN I.94, vsi odlično ohranjeni in registrirani, ugodna menjava ali kredit. ©633-956, 0609/643-897 20004 ZASTAVA 128 I. 85 in 87 zelo ugodno. ©633-956, 0609/643-897 20006 Prodam JUGO 45 1/90, 48000 km, ohranjen, 3000 DEM. ©685-385 Prodam DAIHATSU SHARADE TS, 90, 49000 km. ©721-505 20009 FIAT 127 šport, model 1984, nov motor, poceni prodam. ©061/51-863 20017 Poceni prodam ŠKODO, reg. do marca. ©58-282 20025 JUGO 45,1. 86, reg. do 6/97, ugodno prodam. ©324-603 20028 TOYOTA COROLA I.90, R 5 FIVE l.94,ugodno. MEPAX.d.o.o., 323-298 20042 GOLF JXD.I. 87, ugodno, GOLF JXD 1.86, ugodno. Možnost kredita, ©323-298 2004.1 R 4 I. 91 kot nov, SAMBA TALBOT I. 86 2700 DEM. ©323-298, 0609/643- 202 20044 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV, prenos lastništva. ©323-298, 0609/643-202 20045 126 PGL, letnik 90/3, lepo ohranjen in garažiran. Cena 2300 DEM. ©324-968 20053 Prodam R 4 TL, I. 83. ©66-895 20056 Prodam GOLF I. ©218-495, po 16. Uri 20058 Prodam Z 850, I. 84, oranž, reg. do avgusta. ©46-829 20061 Odlično ohranjen DAIHATSU CHAR-ADE, I. 90, 51000 km, prodam. ©331-569 20064 Prodam ali menjam BMW 320, 1.77/ 78, reg. celo leto, lepo ohranjen. ©733-017 20066 Prodam OPEL VECTRA 2.0 I, letnik 1988, dodatna oprema, platišča, šibedah, servo volan. ©43-070 20057 Ugodno prodam 101, letnik 1980, OPEL KADETT B, 73, vozna, neregistrirana za dele. Kokol Toni, Tomšičeva 93, Jesenice 20068 Ugodno prodam FORD ESCORT 1972, dobro ohranjen, 101 I. 81, obra registrirana do novembra ter JUGO 55, I. 87, registriran do maja 97. Toni Kokal, Tomšičeva 93, Jesenice 20069 Prodam osebni avto ŠKODA FAVORIT, I. 93. ©622-379 20070 Prodam OPEL VECTRO, letnik 91, dobro ohranjeno, prvi lastnik. ©214- 23 2 20072 PEUGEOT 405 GLX, I. 93, prodam, rdeč, centr. zakl., ogrevanje sedežev, reg. do 4/97. ©76-247 20074 rm GfiNTflR BtSJ Bratov Praprotnik 10. NAKLO Telefon/fax:064M7 035 PRODAJA _ IN MONTAŽA .«SU^®-1-IZPUŠNIH SISTEMOV ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam ŠKODO 120 LS, L.7/81, garažirana, odličnmo ohranjena, dodatna oprema.©41-256 20130 Prodam JUGO 45, 1.89, prevoženih , 63 000 km.©731 -164 20132 Prodam FIAT TIPO 1.6 SX, letnik 1995 oktober. ©802-173 20134 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do 13. marca 97 ali menjam za 101. ©53-763 20135 JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 15.3.97, bele barve, prodam. ©52-072 20136 Prodam tovorni AVTO ZASTAVA 35 -8N, letnik 1986. ©47-301 20140 Prodam JUGO KORAL 55, I. 10/88, 74000 km, cena po dogovoru. ©213-322 20143 R 4 GTL, I. 91, 67000 km, bele barve, reg. do 1/97. ©311-172 20144 Prodam JUGO 45, letnik 1990, nove gume. ©213-854 int. 212 do 13.ure in ©41-524, po 13. uri v petek20i46 Prodam UNO 45 S,letnik 1985. ©46-451 20147 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, I. 8/ 90, 85000 km, 5 vrat, rdeče barve, garažiran. ©223-064 20149 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1991, lepo ohranjen. ©225-49120150 KORAL 45 letnik 1989, reg. april 1997, ohranjen, cena 2350 DEM. Stranska pot 8, Šenčur 20152 LADA d£> PRODAIA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPUETNO S€flVISIRANJ€ r^RMBOUfiRNIH VOZll PfiODfüfl fi€Z6fiVMH DOOV STARO ZA NOVO! tel. prodo|o:737 313 tel. servis; 737 041 fox737 313 Prodam TOYOTA COROLA DX, 1.87. 044-269 20097 R 5 GTL, 1.4, I. 90, francoski, prodam. ©214-235 20098 CITROEN AX, letnik 90, bele barve, prevoženih 84 000 km.©242-735 20099 Prodam CLIO 1.2 RN, letnik 1994, registriran 15.3.97, prevoženih 31000 km. ©731-255 20103 GOLF JXD, letnik 1989, ugodno prodam. ©325-637 20106 Prodam R 9 TL.Ietnik 1983, reg. do 3/97. ©311-532_20173 Prodam Y 45 KORAL, letnik 1988, 2300 DEM. ©422-770, popoldan 20174_ Prodam R 4, I. 90. ©51-621 20175 R 4 GTL, I. 89/11, reg. do 11/96, 70.000 km, rdeče barve, cena po dogovoru. ©422-777 20176 Prodam Z 101, letnik 1988, reg. do 14.4.97, cena 1900 DEM. ©733-958 20179_ Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 45 AX, letnik 1988. ©41-148 20180 Prodamo FIAT PANDA 93, ŠKODO I. 91, SUZUKI SAMURAI I. 90, možen kredit. ©331 -013 ali 325-659, zvečer 20192_ AUDI 80 TDI, I. 94, klima, air bag, ABS, 29900 DEM. ©714-592 20193 OPEL OMEGA 2.6 KARAVAN, model 92, klima, ABS, metalik, 53000 km, prodam. ©714-592 20194 e POSEBNA PONUDBA CORSA VIVA - oprema '96 17.990 ASTRA 1.4i 82KS-operna '96 24.200 DEM TIGRA 1.4Í16V-oprema '96 27.900 DEM RABLJENA VOZILA OMEGA 20i 16VCD KARAVAN model '95 38.500 DEM OMEGA 20i KARAVAN 11/93 22.500 DEM CORSA 1.5D SWING-oprema '94 15 000 DEM VRBA, (I.O.O., STRUŽEVO 4 TEL: 064/211-090 CALIBRA 2.0 letnik 1993, klima, ABS, bordcomputer, prvi lastnik, prodam. ©714-592 20195 Prodam R 18, 1.82, reg. celo leto.©211^642 20200 Prodam JUGO 45, I.85, al. platišča, reg. do 1/97.©326-881 20202 Prodam R 5 FIVE, 1.94, 3 V, prevoženih 17 000 km.©631-118 20203 R 5 FIVE plus, I.95, 11 500 km, 3 V, 1. lastnik, ugodno prodam.©245-021 20211 Na zalogi imamo vozila R CLIO 1.4 RT, 5 V, I.94, R 5 TOP FUN, 5 V, I.93, R 5 CAMPUS, 5 V, I.90 in FORD ESCORT 1.4 I, 1.90. HYUNDAI SALON Javornik, Janeza Finžgarja 5, Jesenice, ©83-389 od 9-12 in 14-17 20212 Proda, ŠKODO 120 L. prvi lastnik, I.89, 70 000 km.©47-084 20219 ZAPOSLITVE Če vas muči prazna denarnica, se nam pridružite. ©862-662, 0609/ 620-562 1/464 5000 DEM mesečno! Posl. priložnost za vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri našem projektu. ©061/1252-199 18633 Zaposlimo samostojno, kreativno, ambiciozno osebo s smislom za barve in oblikovanje, za delo z metražnim tekstilom pri opremi stanovanja. Šifra: KOMUNIKATIVNOST IN NATANČNOST_19327 Nudim redno delo v zgodnjih jutranjih urah mlajšim osebam z lastnim prevozom (kombi) za razvoz po trgovinah v Kranju in okolici. ©242-062 19347 Vodilno podjetje ponuja mlademu fantu iz Jesenic In okolice sposobnemu vodenja in motiviranja sodelavce, možnost vodenja, pokličite nas za sestanek na ©066/391-063 19348 100.000 SIT mesečnega plačila samostojnemu paru sodelavcev z možnostjo par večernih ur dela. Pokličite na ©066/391-063, Operativna cona Jesenice z okolico 19350 Tedensko plačilo + stroške ponujamo samostojnemu paru sodelavcev z možnostjo večernega dela, delovno področje: Jesenice z okolico. Pokličite nas na ©066/391-063, med 8. in 15. Uro 19351 V Lokalu v centru Kranja zaposlimo natakarico ali študentko. ©215-028 19402_ TRGOVINA CMOK takoj zaposli TRGOVKO ŽIVILSKE STROKE ZA NEDOLOČEN ČAS. Ponudbe pisno ali osebno na naslov Dabič Ljubica, Zasavska c. 1 A, Kranj.©332-028 19420 Za delo v strežbi zaposlimo dekle z izkušnjami. ©311-482, od 10-12. ure 19525 Iščemo direktorja knjižne terenske prodaje. Zaželjene izkušnje - visoka provizija. ©311-482, od 10.do 12. ure 19526 Izkušen akviziter dobi redno ali honorarno delo, najvišja provizija. ©311-482, od 10.do 12. ure 19527 Takoj zaposlimo KV ali PKV MIZARJA. Ostalo po dogovoru. ©213-558 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pc telefonu ali osebno 0 9 0 4 1-43 156 SIT/min Posebna direktna prodajna $ ^r se ukvarja z zbiranjem . feJ. dodatni šolski izobraževal"1, tistih gram, nudi delo vsem delo ni odveč. ©0609/637-634-064, 56-105 Izreden zaslužek nalbc^7fWj^> s program do sedaj pri f^Mo 410, 0609/634-584 ^\ T^- Honorarno ali redno zapG sli"1 kuverto z z'namko"pošljite Matoi Hoino 7ali Infl 4, * l^nt; kuvert na vašem domu. n* Matej Heine 4228 Zali log Delo nudim pridni in spretnl' Sprfi ©58-211, po 18. uri DIJAKINJI (ekonomska, °"pi «Ha šola) iščeta POČITNIŠKA , JBv| ©620-074 ^tf* Iščemo komercialiste. M' ' ^ janska 28, 4260 Bled šeno ŠIVILJO. ©715-077 Dodatni prihodek s V redno delovno sprejmemo 1 TRGOVSKI POSLOfn - POSLOVODKINJ0 z ustrezno izobrazbo vodenje večjega disk0 Kranju živilske stroke. 3 PRODAJALCE -PRODAJALKE - končana šola za p (lahko pripravnik) Ponudbe lahko poSW? 30. 6.1996 na Gorenjs*' pod šifro: AVGUST. ^ O izbiri kandidatov vas v obvestili! Iščem počitniško delo za ©57-808_^-^k n Vodilna avstrijska kozm^'^ ^ svetovalke za delo na domu. ©312-423 Na r Zaposlimo mlajšega kategorije z izkušnjami. ^ VODJO FITNESS CENTOV SLIMO. Ponudbe pod $ifr8' > 1968» _ Kdor dela, ta ima. ©06l/fi53Jf 19866 Redno zaposlimo KV DARJE ter nekvalificirane // delavce. STRATOS gradt^,' ing, d.o.o., ©736-435, P° 19872 Če želite dodatno zaslužit' « pokličite ©213-114 ^y ——____"ril Iščem ŠTUDENTKE s f degustacije. Šifra: VESjN^ ŠTUDENTKO za delo v V Kranju iščemo.©222-Olj^ ŠIVILJSTVO POLAJ konfekc. modelarko al[ posobljeno za vse^fa28 v j konfekciji.©323-034_ TRGOVINA GROZD, 3, Kranj zaposli trgovijg živilski trgovini.©213"°^- ivilski trgovini.i °~Z**^A\ Nudimo možnost honora JÏ služka. ©806-362 Prijazno TRGOVKO vftjjji l| redno zaposlimo v 5 Jj ©623-090 ^^<^ ----m 5f> h Zaposlimo zidarje ? delavce. ©41-208 Redno zaposlitev dob*^Ltfi E kat. za vožnjo v o^jl*. mednarodnem promet ___/ 20078 Koselj Duplje zapo5s|>^Pjgmo.Q32 7-155 19446 iK-3fbilje 57, 614-707 19672 Jam BIKCA .»66-323 starega 8 19697 ^*S£5o TELICO Hi d 0 Ú SvnikV0Y PUDLJE, samčke z ^SSdm ' Nunskih staršev, \ !Seviü.rena v tujini. Drvak Slove- iriČ. l?rV|eootr'laAV tuJ'ni- P™2* Sl0ve I?°*laS k -?e prvak ltal'ie v lePoti-^-Sja0 konec meseca. O in 19721 £° reoïaMAST|NO NAPOLETANO ^•$lovSh,Pasma v svetu ter ec ^ft*aSni a n,JI- 0dlični nišni Psi 1ZHS941 ČUVaJi in branilci. OO j TELETA simentalca. 0326- 19702 »45-457 BIKCE 19716 rezervacije za ter 061/ 19727 'večje PRAŠIČE prodam. 'je, Letališka 7 19743 ih^ z mladiči sanske 6 mlekarice. ©47-628 BIKCA simentalca, težkega 19756 mlade PAPIGE skob- 19757 ORJAKA za pleme. 19777 0rn t ah ———— vas i3pa?n dni starega TELIČKA R&í6?nKE 25-30 k9 in te,ičk0 tednov stare NEMŠKE g 59-008_19785 starega črnobelega 4 ^CS^KO z rodovnikom, $ j ^.ffi2lkov- staro 5 mesecev, Xíj 00r^^1-965 19808 V %33?-l4° ^lade črnobele MUCKE. OSVETILIM PRIHODNOST IN RAZJASNIM SANJE S tel.090 42 87 i Prodam TELETA 130 kg za rejo ali zakol. ©715-981 19827 Prodam visoko brejo TELICO simen-talko. Šenturška gora 3 19932 Ugodno prodam čistokrvne velike ŠNAVCARJE. 0422-220 19834 TELICO po izbiri prodam, 150-450 kg, A kontrola. 2iganja vas 17, ©58- 133 19857 Prodam ŽELVOVINASTE PERZIJSKE MUCKE, stare 2 meseca. O 421-437 19864 Podarimo 6 tednov starega črnega KOKERŠPANJELA. Q633-877 19869 Prodam KOŽICO + KOZLIČKA. 0 633-937 19870 Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov. 049-397 19873 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. 0688-105 19878 Prodam TELIČKO simentalko, BIKCA črnobelega, starost 18 dni. ©56- 001 19879 Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo. 0725-036 19885 Rjave in grahaste JARKICE različne starosti prodam. Stanonik, ©685- 546 19908 Prodam 100-120 kg prašiče in 7 tednov stare PRAŠIČE in KOZLIČKE. ©242-288 19911 30 do 40 kg težke PRAŠIČE prodam. Voglje 49-252 19954 Prodam 15 tednov stare JARKICE malo pred nesnostjo. 0631-507 19059 KOBILO NORIK avstrijski v 3. letu starosti, prodam. Q77-247 19965 Prodam KOZO in KOZLIČKE srnaste pasme. 078-412 19970 Prodam BIKA za nadaljno rejo ali zakol. 049-540 19973 Zlatorjave, rodovniške KOKER-ŠPANJELE. prodam. 0872-61119975 Prodam TELICO simentalko, brejo 5 mesecev. Pavlin, Grogova 6, Naklo 19985 KOZLA in KOZE prodam za 100 DEM komad. Q696-042 19991 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Ziherl, Sr. Bitnje 24 20005 Prodam 10 dni starega BIKCA frizijca. Zaloše 5, 0731-458 20013 Prodam 10 tednov starega BIKCA simentalca. 045-216 20014 Prodam več jančkov z jančki. 0686-244 20019 Prodam JARKICE 7 tednov in tik pred nesnostjo. Golniška 1, Kokrica £0047_ Kupim dva BIKCA simentalca 200 kg in prodam suhe butare. 0421-082 20050 Prodam BIKCA sim. težkega 150 kg. 0682-745 20062 Prodam 7 mes. brejo TELICO ali menjam za bikca. Velesovo 2, Šenčur 20071 Prodam eno leto stare KOKOŠI. O 242-672 20083 Prodam PRAŠIČE 20-100 kg. Kurirska pot 11, 0242-672 20085 Kupim TELIČKA en teden-14 dni starega, simentalca. 0696-039 20057 Prodam TELICO simentalko, staro 14 dni. Pivka 7, Naklo 20092 Oddam dva tigrasta MUCKA. 0802-083 20095 DOMAČE PIŠČANCE težke 2-3 kg, zaklane, manjša količina, naročite po 16 h na 046-009 20100 Prodam breje KRAVE po izbiri črnobele simetalke. visoko 31 20107 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. O631-542 20129 PURANE za zakol ali zaklane očiščene, ugodno prodam. ©241- 189 20137 ODDAMO belega dolgodlakega MAČKA, vajenega čistoče z opremo.Q327-664 20199 Prodam TELIČKO, težko 120 kg, simentalka, za rejo ali zakol.©47- 084 20218 jKi ZAHVALA Ob tragični izgubi očeta, sina, brata in strica LADISLAVA KRMCA iz Britofa 278 'skr '^ido*0 zanvaUuJemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebej njegovim v Društvu •Hercf Paraplegikov za izrečena ustna in pisna sožalja, ter za podarjeno cvetje in sveče lep0 e 8a v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Hvala tudi Navčku za °pravljen pogrebni obred, praporščakom in pevcem iz Predoselj za lepo zapete žalostnike. Še.enkrat vsem skupaj iskrena hvala. VSI NJEGOVI Britof, 8. junija 1996 Ob ZAHVALA lzgubi najine drage mame, stare mame, sestre, tašče, tete in svakinje MINKE VILFAN iskreno .°vali c2an.Va|Jujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, Píijate]iPVet.Je m sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, vaščanom, znancem, p *KofjaJ j™1 »n sodelavcem GORENJSKE BANKE PE ŠKOFJA LOKA in KROJA Vcerr1) S(T °Ha- Zahvala tudi župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, cerkvenim sedom za pomoč in osebju Doma oskrbovancev v akofji Loki. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Žalujoči hčerka Mirni z Gregorjem, Vera z družino, sestra z možem in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila ljubljena mama, babica in prababica ANICA ARH iz Kranja, Zoisova 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jelenu in ZB Vodovodni stolp za govor. Posebna zahvala celotnemu osebju UKC Golnik. ŽALUJOČI VSI NJENI Niča, Domžale, Medvode, Naklo, 10. junija 1996 ZAHVALA Ob smrti drage žene AMALIJE LAPAJNE roj. Jelovčan se zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujem se gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem iz Naklega, govornikoma od Zveze borcev in sostanovalcem. Žalujoči mož Zdravko in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče JOŽE OBLAK s Tre bije Iskreno in prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, gasilcem, govornikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sreče in pomoč v težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Trebija, sosedom, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in govornikom. Hvala vsem, ki ste mu zaželeli večni mir in pokoj. VSI NJEGOVI Trebija, 8. junija 1996 V SPOMIN Sonce prag domač obseva, larek išče tvoj obraz, a te leto dni mineva, kar odšel si ti od nas. Ob grobu tvojem postojimo, ti roie, svečke podarimo, naš dom pa prazen je in tih, ker tebe več med nami ni, da skupaj, kot včasih bi bili. 16. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, tast in stric FRANC BOHINC Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in obiskujete njegov prerani grob. VSI NJEGOVI Cerklje, 16. junija 1996 ZAHVALA Zaspal si tiho, mirno, » utrujen od boja in bolečin. Za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, tast, dedek in praded CIRIL LIKOZAR iz Predoselj Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi dr. Alenki Pegam, kolektivu Gorenjskega tiska Kranj, Iskraemeco Kranj, Dimnikarskega podjetja Kranj, Gasilskemu društvu Predoslje, govorniku g. Bitencu, pogrebni službi Navček, pevcem iz Predoselj in g. župniku Kokalju iz Predoselj. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Predoslje, Visoko, 7. junija 1996 ZAHVALA Nihče ne ve, kako hudo je, ker tebe, Rok, med nami več ni, naš dom brez tebe prazen je in pust, a v naših srcih, Rok, vedno ostal boš ti. Ob boleči izgubi dragega sina, vnuka, brata, strica, svaka in nečaka ROKA GALUNA iz Lahovč se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sodelavcem, sorodnikom, in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami, mu podarili cvetje in sveče ter izrazili pismeno in ustno sožalje in ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu iz Lahovč in gospodu župniku iz Cerkelj, za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala sodelavcem plementilnice IBI in govorniku Tomažu za poslovilne besede. Zahvala pogrebniku Jeriču, Lahovškim pevcem, kranjskim reševalcem in zdravstvenemu osebju KC Ljubljana za njihovo prizadevnost. Vsem še enkrat - iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Lahovče, 7. junija 1996 /NFORMACUSK/ S/STEM/ VABIMO VAS NA PREDSTAVITEV NOVOSTI . IZ PROGRAMA TISKALNIKOV HEWLETT PACKARD, EPSON, PRINTRONIX, LEXMARK, CANON, KI BO POTEKALA V PONEDELJEK 17.6., IN V TOREK 18.6.1996, NA RAZSTAVNEM PROSTORU PPC QORENJSKI SEJEM, STARA C.24, KRANJ, OD 10.00 DO 18.00 URE. POOBLAŠČENI ZASTOPNIK RAČUNALNIŠKE OPREME PROIZVAJALCEV: Gfl & 17 [S © K (D<&flO(S)ulJ AMP ósteroelch GosmbH HEWLETT oisno I " I BHKSOmL G.G. Zab'nski fantje ostali praznih rok v Ce ženin ne plača šrang* Sredi Žabnice, ob regionalni cesti Kranj - Škofja Loka* spomenik, poleg njega trije drogovi za zastave, z vrha drog0*1 smrečice in pod njimi napis "Roman za Bernardo nič", nic ^ podčrtano. "Kaj naj bi pomenili ti "prisekani vrhovi" in dve, napisati, prav lepi imeni," se je oglasil človeški lirbec. feu od h Taka, da je bila zgodba onih majskih dni, ko so v imeli ohcet. V soboto, 25. maja, se je poročila ena bogate žabniške družine. In tamkajšni fantje so se pfll. . na šrango, češ take mladenke pa že ne damo zastonj iz v • predvečer, da so še spraševali pri hiši, kje bo poroka,& kaj dali za tako imenovani "tolar". Da ne, fantje pa. % prav. Bodo pa drugi dan postavili šrango. In so jo, a kaj j zaman čakali nevesto, saj se je ta bojda iz vasi odpeli.{ zgodaj zjutraj, še preden je bila šranga nared. In )eZfLi} potem tolikšna, ceno za nevesto, ki je tudi po 60.000 tola J J Glasova anketa o (skoraj tropski) vročini Vročina, da te kap! Poletje prihaja. Živelo poletje! S poletjem pride tudi vročina. Živela senca. Tako nekako bi lahko povzeli odgovore nekaj Gorenjcev, ki smo jih minuli teden povprašali, kako prenašajo vročino. In vročina je bila v zadnjih nekaj letih tista prava Vročina. Na Hidrometeorološkem zavodu smo izvedeli, da v svoji evidenci, ki sega vse tja do leta 1901, za prvih deset junijskih dni še nimajo zabeleženih tako visokih temperatur. Živo srebro se je ob morju dvignilo tja do 34 stopinj celzija, 30 stopinj (in še kakšno čez) pa je temperatura zraka dosegla tudi na Gorenjskem. Že v prihodnjih dneh se bo vročina umaknila tja, kjer so je vajeni, Gorenjcem pa se nam obeta toplo sončno poletje. Govoriti o dokončni usodi poletnega vremena je, kot so nam zagotovili vremenoslovci, še prezgodaj, prav tako pa po njihovih trdnih zagotovilih ne gre verjeti raznim ključem, ki nam obetajo hladno poletje. Tomo Vukelj: "Če me moti vročina? Srednje. Veliko bolje se počutim^ ko je toplo in je zrak suh. Če je prevroče, kar da bili pripravljeni spustiti na "samo" 20.000 tolarjev, ""-M fantje odločili zadevo obesiti na veliki zvon. In so jo, z narj A "prisekanimi vrhovi", na oglasni deski pa je baje vis ■ 1 plakat z napisom "Razdiralec žabniške tradicije", z namreč doma iz vodiškega konca. -Nič takega boste rekli eni in običaj je običaj, če ima za F ( naj plača, boste rekli drugi. No, v Žabnici, kjer imajo vsa a nekaj šrang, lani so imeli štiri, se kaj takega ni zgodilo z* 25 let. In mimoidoči, ki ste se spraševali, kaj za vraga, da ^ Žabnici, sedaj veste, Roman ni plačal za Bernardo. Pa "yw pa je v zadnjih dneh tudi res bilo, pa me vročina kar nekoliko moti. Vročino je veliko lažje prenašati v kakšnih toplicah, žal pa upokojenci za kakšen tak oddih nimamo ravno veliko denarja." Ida Bergus: "Vročina je za nas gostince po eni strani prav dobrodošla, saj precej več ljudi išče osvežitev, pa naj bo ta v obliki osvežilnih pijač ali pa sladoleda. Druga manj svetla plat tega pa je, da nam je tako zaradi obilice dela še bolj vroče. Osebno mi bolj prijajo toplejši meseci, ko pa je prevroče, pa me vročina začne malo motiti." Marjan Zupan in njegov kuža Jaka: "Vročine ali pa mraza skorajda ne poznava. Slamnik pa senca ali pa izlet v hribe je najboljše orožje proti vročini. Višje greš, bolj hladno in prijetno postaja. Vreme zato zame kot za Jaka ni nobena ovira, zadnjih nekaj dni pa nisva posebej trpela." Katja Miklavčič in Matej Kos: "Kje pa, kakšnih posebnih težav z vročino nisva imela, saj sva bila na morju, kjer pač mora biti nekoliko bolj toplo. Obadva imava raje toplejše vreme, tista ekstrem-na vročina pa včasih lahko postane neznosna. Vsekakor poleti mora biti vroče in upava, da bo toplo tudi še naprej." U.Š. Tudi vrtec in šola za Mitjo Kranj, 14. junija - Naša dobrodelna akcija za Mitjo Čudna je že mimo, vendar bralcem še dolgujemo obvestilo o darovalcih, ki so za dečka nakazali svoj prispevek. Med drugim je za njegov stopnišni transporter nakazal 22.000 tolarjev kolektiv vrtca Najdihojca iz Kranja, učenci šole v Besnici pa so zbrali 16.000 tolarjev. Kot poročajo iz te šole, so akcijo vodili učenci tretjega razreda. Vsem, ki so pomagali, se zahvaljujemo družina Čuden, zavod Vid in Gorenjski glas. • D.Ž. potrditev ugotovitve, da so Žabničani škrti ali pa dejst^,||Ato (j, si žabniški fantje tokrat privoščili preveč. • I.K, foto: !• Jmtn, Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TEI> Malo drugače z Jožetom Skubiceifl Čepulje - Ne vem, koliko kuponov Kamere presenečenja smo prejeli, v katerih so naši bralci in gledalci Gorenjske televizije zapisali, da želijo svoje svojce ali prijatelji presenetiti z ansamblom Slapovi. Vseh želja pač nismo mogli izpolniti, zato je odločil žreb. Ta je bil naklonjen zakoncema Manci in Marjanu Jerman. Sila razmer je hotela, da je v akciji lahko sodeloval le pevec Slapov Jože Skubic. Z Jožem smo se odpravili na Čepulje, kjer imata Jermanova vikend. Tako kot vse dosedaj smo tudi njiju ujeli nepripravljena. Pa saj je spontanost pravzaprav največji čar Kamere presenečenja. In res je bilo tokrat vse precej spontano. Voditelj oddaje Drago Papler in Jože sta pogovor izpeljala kar s petjem. No, pel je samo Jože, Drago je (na srečo) raje ostal pri govorjeni besedi. Pa vendar je njun improviziran intervju dobro uspel. Kakor tudi intervju, ki sta ga Jermanova izpeljala z Jožetom Skubicem. Predvsem Marjan je svojo nalogo opravil, kot da mu je mikrofon vsakdanji sopotnik. Tehnike spraševanja se je verjetno naučil na svojem delovnem mestu - davkariji. i\e pu-"zrrafn , ne živi v večnem strahu, da ga bod povabili na davkarijo na razgovor, J^ofl^ je izpolnil svojo davčno napoved- K . jo* že, za odlično opravljeno delo )ïtnaJ0^ poklonil njihovo zadnjo kaseto P° lil« malo drugače. saifl Da bo eden izmed članov ai f j fe. Slapovi septembra skočil v zakon>,