Stev. 39. Trst, v soboto 8. februarja 1913 IZHAJA VSAK DAN sb rede'jah In praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj. f ?»amICue Stev. so prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih • »bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petra, '» oetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvć. (10 stot.) »-3LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE V širokosti 1 ..-Jone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. m '-smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 30 K, vsaka -»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-«*nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Jedinosti". — Plačuje t>e izključno le upravi »Edinosti*. Plačljivo In toŽIJivo v Trstu. Glasilo politifrneg p mar Tečaj XXXVIII. NAROČNINA ZNAŠA m celo leto 24 k, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; u ta rodhe br»»* do poslane naročnine, se uprav* ne o sira. ■uvtalm* m ne«*ljak« utuj« „JESIIOITI" »f. I mm ••le Uto Krvn Ml, u p#i uta Krca l «0. dopisi naj m podajo na oredmidtvo listo. Nifav^ vana pinaa u M sprejeaa|e [» rskspltl m m vraAaje. Faročniao, oglas* in reklamacije je pofcljati aa upravo Lat* UREDNIŠTVO t sttos Bor«* flalstd 29 (MaroM ion), ladajateij ta odgovora! urednik STKFIS GODIHiL Lvtoft ko&aoreij Usta n Edinost*. - Natisni U Tiskana „Edii-*rt* vpioaaa aadraga a omejenim poroštvom v Trsta, alioa Oiorgio Galatti fttav. 28. Pofteo-krseflaRnl ritan Stev. S41-652. TELfFOH St 11-9. BRZOJAVNE VESTI. ^^iM.80 nasvetovali PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovita časov. Spisal Aleksander Dumas. — Prevel F. P. Vsa cesta je bila onega dne oživljena z radovedneži, ki so prišli po Lucija; nekateri so stali v Škrlatnih oklepih na krasnih vozovih, ki so j'h vlekle španske mule; drugi so počivali v aosilnicah, ki jih je nosilo osmero razkošno oblečenih sužnjev in ki so jih spremljali tekači v kratkih, pri-vihaaih oblekah. Pred prvimi so jahali numldski jezdeci, ki so vzdigali prah za seboj in rinili množico s poti, drugi so podili pred seboj čredo moloških psov,, ki so icneli za vratom srebrne obroče. Čim so prvi uzrli zmagovalca, se je njihovo vpitje razlegalo od ust do ust, tja do mestnih zidov. Obenem so se šetafci na ukaz jezdeca, ki je dirjal skokoma, postavili na obe strani ceste, ki je bila dovol| široka za čve-terovprežni voz zmagovalčev. Približno miljo pred mestnimi vrati (e pričakovala izprevod četa peterih sto konjikov in se je postaviia na Čelo. Čim so bili napredovali za petdeset korakov, je Akta opazila, da so biii konji okovani s srebrom in da so se le t-labo pritrjeni okovi odločili in padli po Predstoječa kriza v turškem kabinetu. DUNAJ 7. (Izv.) „Politische Korrespon-denz" poroča iz Carigrada: V najkrajšem času je pričakovati važnih izprememb v turškem kabinetu. Več ministrov se brani prevzeti odgovornost za korake, katere bo morala vlada napraviti v najkrajši bodočnosti. Vrh tega od dne do dne narašča slrah pred protirevolucijo. Vlada je odredila obširne varnostne odredbe. Žandarmerija je podvojena in vse straže pomnožene. Veliki vezir Mahmud Štfket paša se je vrnil ves potrt z inšpekcijskega potovanja na Čataldži, ker je videl, da {e turška armada desorga-rizirana in nesposobna za odpor. Kljub de-mentijem, se še vedno vzdržujejo vesti, da hoče veliki vezir podati svojo demisijo. Boj za galipolski polotok. SOFIJA 7. (Kor.) »Agence Telegraphique Bulgare" poroča še sledeče podrobnosti: Včerajšnje bitke južno od reke Kavak, se je udeležilo tudi turško brodovje. Brodovje je izstrelilo več krogel), ki pa niso prizadejale Bolgarom nobene Škode. PARIZ 7. (Izv.) Francoska javnost z velikim zanimanjem zasleduje bolgarske operacije na galipolsfcem polotoku in ne prikriva veselja. Oficijozni krogi izjavljajo, da ni čisto nobenega razloga za to, da bi velesile odsvetovale Grkom in Bolgarom napad na Dardanele. Priznava se pa, da nastane lahko vsled dogodkov na galipol-skera polotoku evropsko vprašanje zopet zelo akutno. CARIGRAD 7. (Kor.) Turška topni-čarka „Zohaf" je včeraj bambardirala tudi mesto Miriofito, katero so Bolgari malo poprej zasedli. Bolgarska artiterija je energično odgovarjala. Bolgari so zasedli tudi SarkOj. Turški uradniki v Miriofitu in Šarkoju so se s topničarko „Zohaf" odpeljali v Ga-Upoli. CARIGRAD 7. (Kor.) Potniki, ki prihajajo iz Dardanel, pripovedujejo, da so skušali grški transportni parniki na obali nasproti Galipola izkrcati srbske Čete. Čete so dospele v Solun s pretvezo, da so namenjene za Drač. Iz mesta Galipoli je prišlo v Carigrad z Lloydovim parnikom »Bukovina", veliko število beguncev. Bombardiranje Drinopolja. DUNAJ 7. (Kor.) „Neue Freie Presse« poroča iz Carigrada: Bolgari so s svojimi oblegovalnimi topovi merili posebno na znamenito Selimovo mošejo v Drinopolju. Več kot 60 privatnih hiš je bilo dosedaj vsled bombardiranja razrušenih. Na štirih krajih mesta je izbruhnil ogenj. Okolu 80 ljudij je bilo ubitih oziroma ranjenih. CARIGRAD 7. (Izv.) Po poročilih iz Drinopolja, je slavnoznana Solimanova rao-šeja jako poškodovana. Mošejo je sezidal v 16. stoletju Soliman II. in velja za eno izmed največjih turških narodnih svetinj. Bolgari so sumili, da se nahaja na tej mo-šeji brezžična postaja in so zato mošejo z vso silo obstreljevali, da preruŠijo zvezo med trdnjavo in Carigradom. Na mošejo je padlo več krogel j. Dva minareta sta popolnoma porušena. CARIGRAD 7. (Kor.) Uradno se de-mentirajo vesti, da so Turki obesili grškega in armenskega Škofa in več drugih krŠčan- Turškl poraz pri Čataldži. SOFIJA 7. (Kor.) Uradno se poroča: Več turških bataljonov je pod zaščito trd-njavskih topov, prodiralo proti vasi Izzedin in poskusilo dospeti na desni breg reke Karasu. Vnela se je huda bitka z bolgarskimi predstražami, tekom katere so bili Turki popolnoma premagani in so se morali umakniti z občutnimi izgubami na svoje prejšnje pozicije. LONDON 7. (Izv.) Iz Carigrada se poroča, da se je Enver beju v resnici posrečilo izkrcati pod zaščito vojnih ladij v bližini Rodosta za hrbtom bolgarske armade, 20.000 mož broječo armado. Da ne bi biii obkoljeni, so se Bolgari umaknili in zapustili južne pozicije pri Čataldži. V tukajšnjih vojaških krogih tem vestem nihče ne verjame. Ni sicer popolnoma izključeno, da so se Bolgari umaknili izpred Čataldže, a najbrže le vsled tega, ker se pripravljajo na dalekosežno akcijo na galipolskem polotoku. Bolgari hočejo zavzeti Dardanele, pripraviti grškemu brodovju prosto pot v Marmarsko morje in nato s pomočjo grškega brodovja izkrcati svojo armado naravnost pred Carigradom. Če se jim to posreči, Je cela turška čataldska armada izgubljena. Italija proti avstrijskemu protektoratu nad albanskimi katoličani. RIM 7. (Izv.) Poročila oflcijoznih dunajskih listov, da namerava Avstrija še nadalje obdržati protektorat nad katoličani v Albaniji, so vzbudila v Rimu veliko nevoljo. Listi naglašajo, da je bil protektorat samo toliko časa utemeljen, dokler je bila Albanija pod turško oblastjo in so bili katoličani izpostavljeni nasilstvom. Ker sedaj to odpade, je avstrijski protektoiat nepotreben in tudi nemogoč, ker pride Albanija tako pod skupno varstvo velesil, kar izključuje specijalni protektorat kake posamezne velesile. Italijanska vlada že sedaj izjavlja, da pod nobenim pogojem ne privoli v to, da bi bili njeni katoliški podaniki v Albaniji pod kakim tujim nadzorstvom. Konferenca petrograjskega turškega in nemškega poslanika. PETROGRAD 7. (Izv.) Tukajšnji turški poslanik je imel že ponovno konferenco z nemškim poslanikom. Zatrjuje se, da sta oba diplomata razpravljala o položaju, ki je nastal vsled bolgarskih uspehov na polotoku Galipolu. Govori se, da namerava Rusija porabiti to priliko in zopet spraviti na površje dardanelsko vprašanje. Konkordat med Srbijo in Vatikanom. BELGRAD 7. (Izv.) Ministrski svet je sklenil odposlati v Rim posebno delegacijo, ki naj razpravlja z Vatikanom o stališču rimsko-katoliške cerkve v Srbiji in novo-osvojenem ozemlju. Komisiji je dovoljeno 25.000 K kredita. Turške kronske dragocenosti. PARIZ 7. (Izv.) Turška vlada se je odločila, zastaviti kronske dragocenosti, ker drugače nikjer ne more dobiti posojila. Intervencija velevlasti v prilog miru. DUNAJ 7. (Kor.) Z ozirom na vesti, da nameravajo velevlasti v kratkem intervenirati pri balkanskih državah v prilog miru, tlaku. Ljudstvo je planilo pod konjske noge, da bi se po'astilo srebra, četudi bi bili konji lahko marsikoga poteptali. Voz se je pregibal skoz mestna vrata med navdušenim vzklikanjem množice. Akta ni mogla umeti tega navdušenja in vendar se mu je pridružila tudi ona. Čula je, kako se meša Lucijevo ime s cesarjevim, šla je skoz slavoloke po ulicah, posutih s cvetlicami in napolnjenih z vonjem kadil. Na vsakem križišču so upravljali daritve domovinskim bogovom. Prehodila je najlepše dele Rima Šla je mimo velikega cirkusa z njega tremi stebrišči, z cjega velabrom in forom. Slednjič je dospel izprevod na sveto cesto, pomikal se proti kapitoiu in se je šele ustavil pred Jupitrovim templjem. Lucij je skočil z in stopal po stopnicah, ki so vodile v svetišče. Na pragu so ga pričakovali svečeniki in so ga spremili do svetega kipa. Tam je položil trofeje v božje naročje in je napisal s klinčkom ca zlato ploščo sledeče besede : Lucij-DomiciJ-KlavdiJ Ne-ron, zmagovalec pri borenju, dirkanju in v petju, Je posvetil te tri vence Jupitru, najvišjemu in najdobrotljivejšemu." Sredi navdušenega vzklikanja, ki je jelo odmevati od vseh strani, se je začul vzklik, izražajoč grozo: Akta je spoznala, da j e ubogi pevec, kimu fe sledila kot ljubica, sam cesar NeronI (Dalje.) izjavlja „Neues Wiener Abendblatt", da se dosedaj tozadevno sploh še niso vršila nobena pogajanja in tudi ni podala nobena velesila kako inicijativo. Pogajanja glede kapitulacije Skadra. CETINJE 7. (Kor.) Privatno se poroča: Včeraj sta došla v Lješ d?a turška oficirja, da se pogajata s srbskim poveljnikom glede kapitulacije mesta. Na kapitulacijo pred Črnogorci Turki niti ne mislijo. Kakor se zatrjuje, je bil odgovor srbskega poveljnika negativen, vendar pa manjkajo podrobna poročila. Vest, da so oficirji umorili poveljnika Hasan Rizzo beja, ker je bil proti kapitulaciji mesta, se Še vedno vzdržuje. Paroplovni promet Belgrad—Zemun— Pančova. BELGRAD 7. (Izv.) Po dolgem premoru je sedaj zopet otvorjen lokalni paroplovni promet med Belgradom—Zemunom in Pan-Čovo. Separatna pogajanja med Bolgarsko in Turčijo. CARIGRAD 7. (Kor.) Tukajšnji listi odločno dementirajo vesti, da so, oziroma da bodo bolgarski delegati v kratkem dospeli v svrho mirovnih pogajanj v Carigrad. Venlzelos v Sofiji. SOFIJA 7. (Kor.) Merodajni krogi smatrajo obisk grškega ministrskega predsednika Venizelosa v Sofiji le za uljudnost. Venizelosov prihod v Sofijo nima nobene politične podlage, vendar sodijo politični krogi, da bosta kljub temu Venizelos in GeŠov razpravljala o sedanjem vojnem položaju in raznih vprašanjih, ki se tičejo zaveznikov. Cesarjevo lastnoročno pismo ruskemu carju. KOLN 7. (Izv.) „Kdlnische Zeitung" poroča iz diplomatičnih virov, da so vesti, da tvori cesarjevo lastnoročno pismo na ruskega carja nekak zaključek daljših diplomatičnih pogajanj, brez vsake podlage. Taka pogajanja se sploh niso vršila. DRŽAVNI ZBOR. Zborovanje odsekov. DUNAJ 7. (Kor.) Proračunski odsek je danes nadaljeval debato o predlogi glede ustanovitve italijanske pravne fakultete. Poslanec P i 11 o n i je polemiziral z izvajanji naučnega ministra in konstatiral, da postaja vedno bolj jasno, da vlada sama nasprotuje rešitvi vprašanja. Izgovor sedanje vlade, da je vlada iz pedagoškega stališča proti Trstu, je v odločnem nasprotju z jasno izjavo prejšnje vlade, po kateri so le politični pomisleki proti Trstu. Govornik se je nato odločno izrekel proti predlogu vlade, naj dobe Italijani kot nadomestilo za fakulteto trgovsko visoko šolo v Trstu. Poslanec dr. Ellenbogen izjavlja, da bodo socijalni demokrati glasovali za Trst kot sedež fakultete. Poslanec Treš i ć-Pa v i š i ć jeizjavil v imenu dalmatinskega kluba, da Hrvati in Srbi ne marajo spravljati vprašanje hrvaškega vseučilišča v zvezo z vprašanjem italijanske fakultete, ker bi to lahko vzbudilo sum, da so proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Oni so pripravljeni podpirati vse one narode, ki zahtevajo univerzo. Vprašanje hrvaškega vseučilišča se Jako lahko reši. Hrvati namreč ne zahtevajo novega vseučilišča, ampak le priznanje študij na zagrebški univerzi. Hrvati in Srbi tudi nimajo ničesar proti Trstu kot sedežu italijanske fakultete, seveda pod pogojem, da dobe tržaški Slovenci primerne kompenzaciji. Poslanec dr. D n i s t r i a n s k y j je govoril za Trst in razpravljal nato o rusln-skem vseučiliškem vprašanju. Poslanec dr. B u g a 11 o je dokazoval, da v pododseku nikakor ni demonstriral za Trieste o nulla". Predlog o ustanovitvi trgovske visoke šole je bil, kljub temu, da nudi več ugodnosti kot fakulteta, odklonjen samo zato, ker ne dosega mtaima italijanskih zahtev in ne vsebuje „restitutio in in-tegrum". Italijani hočejo že enkrat odločitev o tem vprašanju in zato naj odsek sprejme sklep pododseka. Poslanec Masaryk je govoril za italijansko vseučilišče kot kulturni zavod. Tudi nima ničesar proti Trstu kot sedežu. Opravičena pa ni samo italijanska, ampak tudi Jugoslovanska in rusinska vseučiliška zahteva. Dolžnost vlade je, da podpira kulturna stremljenja narodov. — Prihodnja seja proračunskega odseka se vrši v četrtek. DUNAJ 7. (Kor.) Finančni odsek Je na današnji seji sprejel spreminjevalni predlog glede lzmere osebno-dohodninskega davka In vladno predlogo o uvedbi samskega davka. Sprejet je bil tudi § 155 vladne pred-dloge (1200 kronski davka prosti eksistenčni minimum), odklonjeni pa vsi nadaljni predlogi. Predlog, naj se samski davek uvede šele pri dohodkih 4000 ali 2400 K Je bil odklonjen. Sprejet Je bil spreminjevalni predlog poslanca Bauchingerja, na| se družinske glavarje z več kot dvema družinskima članoma do 4800 K dohodkov, oprosti davka. — Prih. seja se naznani pismeno. Ogrska volilna reforma. BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Odsek za volilno reformo (e imel danns dopoldne pod predsedstvom grofa Khuena-Hedervaryja sejo, kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik Lukacs. Poslanec Ivan Czabo je iz-javll, da Je Jako zadovol|en s tem, da je predloga sezidana na inteligenčnem cenzusu, vendar pa se mu zdi zahteva absolvirania šestih ljudskih Šol jako nevarna, ker nastane lahko iz te določbe v kratkem splošna volilna pravica, proti kateri ima principijelne pomisleke. Grof Bercktold v avdijenci pri cesarju. DUNAJ 7. (Kor.) Zunanji minister grof Berchtold je bil danes dopoldne eno uro pri cesarju v avdijenci. Napadi na avstrijsko mornariško upravo in poveljnika. DUNAJ 7. (Izv.) Oficijozni „Freraden-blatt* prinaša danes senzacijonalen uvodni članek, v katerem vehementno napada mornariško upravo in mornariškega poveljnika Montecuccolija, ter ga dolži, da je protizakonito in v veliko škodo države in avstrijskega narodnega gospodarstva naročil v inozemstvu za 23 milijonov K raznih mornariških potrebščin, tako podmorske čolne in plavajočo ladjenico, s Čimer ni prizadel samo silnega udarca avstrijski industriji, marveč odjedel tudi delavcem kruh. Svoj Članek konča „Fremdenblatt* z besedami: Ladje bodo morale pripluti v avstrijska pristanišča okrog cele Evrope, iz avstrijskih pristanišč pa bodo ladje vodile delavce v Ameriko. .Fremdenblatt" nt le oficijozni organ avstrijske vlade, marveč tudi železniškega kartela in je izšel ta članek najbrže iz vrst kartelistov. Ta kartel je Časih močnejši, kakor vse državne instance ter |e smatrati članek kot napoved neposredno predstojećega padca mornariškega poveljnika Montecuccolija. Novi avstrijski podmorski čolni. KIEL 7. (Izv.) Avstrijska mornariška uprava je naroČila pri tukajšnji ladjedelnici 5 podmorskih čofnov. Občinske volitve v Splitu. SPLIT 7. (Izv.) Včeraj Je volil II. razred. Izvoljeni so bili soglasno zopet vsi bivši občinski svetniki tega razreda, med n|fmi tudi bivši župan Katalinić, ki se nahaja redi veleizdaje in razžaljenja Veličanstva v preiskavi. Palača Hlavka v Pragi v plamenu. PRAGA 7. (Izv.) Ob sedmih zvečer Je začela goreti krasna in velika Hlavkova palača, ustanovitelja in prvega predsednika češke akademije znanosti in umetnosti. Palača stoji sredi mesta. Knjigmržcu Kobru je zgorela vsa zaloga knjig. Še-Ie ob 11. uri ponoči se Je posrečilo ognjegascem ogenj lokalizirati, palače same pa sp^oh ni mogoče rešiti. Poslanec Krejček umrl. PRAGA 7. (Kor.) Včerai je tu umrl poslanec Krejček v starosti 57 let. Bolezen nadvojvode Jožefa. BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Nadvojvoda Jožef Je precej težko obolel. Vendar izja7l|ajo zdravniki, da se nI bati kake neposredne nevarnosti. Zdravniki upajo, da preboli nadvojvoda tudi sedanjo bolezen, ker je tudi pred več :eti prebtlel težko vnetje prsne mrene. Bolniku streže njegova soproga nadvojvo-dina Avgusta. Splavljenje križarke „Novara". DUNAJ 7. (Kor.) Kakor poroča „Mill-tarische Korrespondenz", se vrši splavljenje nove križarke „Novara" dne 15. t. m. v ladjedelnici „Danubius" v Reki. Kuraica novi ladiji bo soproga poveljnika avstrijske mornarice, admirala grcfa Montecuccoli. Bilinski v avdijenci. — Poljsko-rusinskl spor. DUNAJ 7. (Kor.) C. kr. brz. kor. urad izjavlja, da so vse vesti, po katerih je baje cesar na včerajšnji avdijenci naročil skupnemu finančnemu ministru Bilinskemu, naj intervenira v poljsko-rusinskem sporu, popolnoma izmišljene. Angleško-nemški odnošaji. BEROLIN 7. (Izv.) V državnem zboru se nadaljuje debata o mornariških potrebščinah. Razprava se Je sukala zlasti okolu angleško-nemških odnošajev. Radi tega se je seje udeležil tudi državni tajnik Jagow, S^ran IL .EDINOST1' št. 39. V Trstu, d-ie 8 februarja 1913 k! je prvič nastopil v zbornici. Se|a je bila strogo zaupna in so bili poslanci Še posebej opozoritai, da ja strogo varujejo tajnost. Poslanci niso smeli napraviti niti nobenih beležk. V javnost so prodrla radi tega le poročila, katera prinašajo oficiiozni Usti. Polom v Puli. Pula 6. 2. 1913. Po mestu kroži vest, da hočejo ta veliki proces proti občinskim tatovom z i s tira t i. In to iz razloga, ker se širijo glasovi, da namerujejo porotniki — ki so po večini pristaši itall|ansko-liberalne stranke —oprostiti to bando od vsake krivde. Povod tem glasovom je dala okolnost, da so vsem pričam, ki so bile pozvane na včerajšnjo razpravo, zopet odvzeli dotične pozive in zaslišanje sistTali. Je-li in koliko je resnice na teh vesteh, to se pokaže v malo dneh. Seveda bi bilo veliko bolje, da so za ta senzacijonelni proces, delegirali kako drugo porotno sodnl|o, kakor se Je za Časa preiskave tudi nameravalo, a se je ta namera opustila iz poznanih razlogov. Na včerajšnji razpravi — peti dan — je zaslišavanje pričelo Še le ob 2. uri po-poludne. Nadaljevali so z zaslišavanjem obtoženca Bfgatto. Dočim Je na zadnji razpravi že vse priznal, je pa včeraj zopet vse tajil. Edino, kar je priznaval, je, da |e zaračunaval prevelike dijete na škodo občine. ludi včeraj je moral Galante poseči vmes, da je Bigattu nekoliko — osvežil spomin. Galante jo porabil zopet priliko za izjavo, da je tiskarna Boccasinljeva (lastnika »Glornaletta*) založila občino s tolikimi tiskovinami, da jih poslednja ne porabi niti v 100 letih. Tudi ta izjava je zelo značilna za korupcijo, k! je vladala na občini v Puli. Galante utegne povedati še marsikaj zanimivega. Kolikor je dokazano dokazano doslej, |e ta banda pokradla, oziroma poneverila občini svoto 213.112 kron. Izvedenci v računski stroki, računski svetnik Girometta in cesarski svetnik Fa-vetti, sta izjavila pred sodnim dvorom, da mora svota pokradenega in poneverjenega denarja znašati najmanje milijon kron!! Ali, kakor rečeno, vsega se ne more dokazati, ker je mnogo kn|ig in računov — izginilo ne ve se kam. Tudi to, kar je ugotovljenega, je dovolj, da se nam morajo zdeti one vesti o zistiranju razprave enostavno neverjetne. Naf bo že pravorek porotnikov tak ali tak, v interesu justice je Želeti, da se ne zgodi kaj tacega. Za svoj pravorek porotnikov so odgovorni oni sami pred svojo vestjo. To razume tudi najpri-prosteji razum. Ne bi pa mogel razumeti zaustavi jenja in trpelo bi zaupanje v državno |ustico, trpelo bi zaupanje vanje, trpela bi vera v enako pravico, ako ne bi Šle sodne oblasti do skrajnega v namen, da pride resnica na dan in da dobi užaljeno pravo zadoščenje. Za svoj pravorek so odgovorni porotniki sami in državna sodna uprava bi ostala nedotaknena, na svoji višini, sistira-nje pa bi na vsak način škodovalo njenemu ugledu in ne bi bilo zameriti, če bi kdo začel misliti na kake — više ozire. Kolikokrat kaže potek razprave, da porotniki oproste obtoženca, vendar pa vstraja državni pravdnik do zadnjega. Te misli se vsiljujejo vsakomur. Seja mestnega sveta. Socijalisti in Lega Naz. ter Ciril-Meto-dova družba. O seji mestnega sveta, ki se je vršila predsinočnjira, smo že včeraj na kratko poročali. Danes naj slede važnejši podatki o razpravi. Predsedoval je II. podžupan Brocchi, ki je najprej sporočil zahvalo cesarja in vdove po pok. nadvojvodi Rajnerju na sožalje župana. Svet. Č ejr n i v e c je nujno predlagal, naj se naloži društvu za mala stanovanja (občinske ustanove), da izposluje od c. kr. naraestništva povspešeno rešitev naredbe, s katero naj se Tresto 24. avgusta uvedejo 4 odpovedni rosi v letu in naj se sestavi uzorna najemninska pogodba, ki naj bi jo hišni posestniki in upravitelji sprejeli in uveljavljali. Svet. B a s i l i o hoče podpirati predlog pri trgovski zbornici. Po sprejetju nujnosti predlaga svet. Mrak, naj se stvar odstopi ko-siji za mala stanovanja v pretres. Sprejeto. Pri sledeči razpravi o šolstvu se je Javil najprej za besedo svet. F i a m i n, ki priporoča ustanovitev mesta upravitelja pri šolski sekciji na magistratu. Svet. P u e c h e r priporoča, da] bi se vse šole radikalno čistile vsak dan. Pri postavki „večerne šole", za katere )e v proračunu stavljen znesek K 13.600 za mesto (kakor lani) ia znesek K 1200 za okolico (lani K 3000), izjavi svet. W i I f a n svoje obžalovanje nad tem, da se ta postavka letos zmanjša. Ker te šole v okolici, kakor tudi v mestu, ne vspevajo ravno najbolje, priporoča šolskemu odseku, naj preštudira reformo večernih šol, da bi bolj odgovarjale svojemu namenu. Tajnik dr. Novak čita nato predlog šolske komisije za ustanovitev 2 voditeljskih mest za likreatoriie v starem mestu in v ulici sedmih studencev. Predlog Je sprejet. — Nato čita dr. Novak predlog iste komisije za ustanovitev rlkreatorlja za dečke v novih delavskih hišah na Vrdelci del Gobbo) z ustanovitvenim stroškom K 4000 in z letnim uzdrževalnim zneskom 9000 kron. Svet. Wilfan omenja, da v Trstu obstoja par rikreatorijev, ki imajo vsi Italijanski poučevalni Jezik. Z ozlrom na dele mesta, v katerih so ti rikreatoriji ustanovljeni, je |asno, da ti nimajo le vzgojevalen, ampak tudi politično-nacijonalen pomen in namen. Italijani namreč |ih ustanovljajo v takih krajih, da se v njih z lahkoto privablja slovenske otroke, ki se lih tako potuičuje; zato se Je ustanovilo rikreatorij pri Sv. Jakobu, kjer je mnogo Slovencev-delavcev, v ulici sedmih studencev, kjer le blizu Rocola, misli se Jih ustanoviti na Belvederju in na Vrdelci. Na Vrdelci posebno je prebivalstvo mešano, če ne po večini slovensko; pa v predlogu šolske komisije ni rečeno, v katerem jeziku se bo delil pouk; govornik je prepričan, da le v italijanskem. Toda potrebe slovenskega prebivalstva na Vrdelci so ravno tako velike, kakor italijanskega. Če mesto ustanavlja le italijanski rikreatorij je to znamenje, da hoče le loviti in odtuje-vati slovensko deco. Zato bodo Slovenci glasovali proti temu predlogu. — Sicer govornik ne smatra potrebe po rikreatoriju na Vrdelci kot neobhodno in zato opozar|a vlado na to dejstvo, ker le vlada iz|avila, da bo odobrila le postavke za neobhodne potrebe. Svet. D' O s m o seveda trdi, da se v rikreatorljih ne poitali|ančuJe. Na Vrdelci se ustanovija rikreatorij za otroke onih 270 družin, ki bodo živele v delavskih hišah, med te pa se ne bo itak vsprejemalo več ko k večjem eno ali dve slovenski družini. Če pa bodo hoteli slovenski otroci priti v ta rikreatorij, da se Jih bo rado sprejelo! (Verjamemo! Zato da Jih poitalijančijo; brez poturic bi tržaško italijanstvo že itak moralo zdavnal crkniti 1 Op. ur ). Svet. Wilfan zahvali predgovornika na priznanju, da v delavskih hišicah pride na 270 družin ena ali dve slovenski: to do kazuje, da se tudi tu uganja od strani ital. lib. stranke nacijonalno politiko. Ka|ti taz-merju med Slovenci in Italijani v Trstu ne odgovarja razmerju 1:270; in to posebno ne v nižjih slojih. Občina ne bi smela z Im-portirani mi renjikoli ker ti so večinoma v delavskih hišah delati politike proti Slo ven -cem-domačinom. Ker so potrebe Slovencev enake potrebam Italijanom in ker Italijani nočejo smatrati jednake slovenske potrebe za neobhodno potrebno upa in poziva vlado, da te postavke kot tudi ne neobhodno potrebne ne potrdi. Svet. Cernivcu Je politika Slovencev, ki zavračajo dobro ustanovo rikreatorijev, ne da bi stavili predlogov,... (Svet. dr. Pertot: „Zato, da so odbiti...« Svet. Cernivec (nadaljuje:) naravnost antipatična. Svet. W i 1 f a n: Manj antipatična nego vaša politika izgovorov. Svet. Cernivec izjavi, da bo glasoval za rikreatorij. Po sklepni besedi poročevalca Archa, ki se pridruži predlogu dr. Wiifana, pa le za to, ker občina nima denarja, je predlog komisije glede ustanovitve rikreatorija na Vrdelci sprejet. Vsprejeta je bila tudi skupna postavka za stroške za vse rikreatorije v znesku K 49000. Pri postavki „Muzeji in umetnost" omenja svet. Pincherle da je kuratorij Muzeja sklenil nastaviti vse predmete, ki se tičejo domače tržaške zgodovine v vili, katero je podaril pok. Basegi mestu, ki naj sčasoma postane sploh „muzej mesta Trsta". Svet. B u d i n i c h priporoča povspeše-nje nove zgradbe za trgovsko in navtično šolo, katerih posebno zadn|a zelo raste. Skoro 90% učencev Je Tržačanov, torej bi se morala tržaška občina kaj bolj zanimati za to šolo. Skrbelo naj bi se tudi, da se ustanovi šola za mornariške strojnike čimprej, to je vsaj sept. meseca t. I. Svet. Černivec se pridruži Budini-čevemu priporočilu zlasti glede šole za mornariške strojnike, ki je tako krvavo potrebna, pa je ni v celi Avstriji nobene. Nato se je pričelo čitanje „raznih doneskov v poučne in vzgojevalne namene". Kot prva točka je v proračunu postavljena podpora za „Societa agrarla" v znesku K 14470, ki je bila seveda vsprejeta. Kot druga točka je postavljena v proračunu podpora Legi Nazionale. Svet. dr. W i I! a n izvaja : Večina mi itak ne bo sledila, zato bom govoril za zapisnik. Zadostovalo bi lahko, ko bi ponovil, kar sem že dejal: izjava vlade, da bo potrdila ie to, kar bo smatralo neobhodno potrebnim, je zame kakor svetilnik. In vas, tovariši, ki boste glasovali za podporo Legi v znesku K 15000, kličem za priče, da ta izdelek za našo občino ni neobhodno potreben. Najpre| hočem odgovoriti svet. Cernivcu, ki mi Je očital, da smo glasovali proti rikreatoriju n3 Vrdelci in da nismo stavili konkretnih predlogov. Toda Černivec pozablja, da smo mi ie manišira, ki moremo uveljavljati svoje stališče le v protestu, v opoziciji. Če smo glasovali proti rikreatoriju na Vrdelci, se iz tega ne sme sklepati, da smo nasprotni ital. kulturnim potrebam; in svet. Cernivec bi bolie storil, ko se ne bi bavil z našo taktiko, ampak z našim programom; v tem pa ne najde, da smo nasprotni italijanskim kulturnim težnjam. Če mi vkljub temu glasujemo proti podpori za Lego Nazionale, delamo to ker je krivično podpirati to društvo Iz skupne občin ske blagajne, v kateri so tudi slovenski denarji. — Sfcer pa ta izdelek za občino ni neobhodno potreben, ker Lega bo svoje dobro ali slabo delo opravljala tudi brez te podpore. — Če ravno hočete dati Legi to izredno podporo, vstanovite med sabo ma gari eno nadpodružnico — ampak občinski svet ni samo svet ital. lib. večine! To nam dokazuje sestava tega sveta sama in prebi vahtvo mesta l Svel. Liebmann: Pa vlada daje podpore vaši družbi sv. C;rila in Metoda. Svet. W i I f a n: Tovariš svet. Liebmann oozablja, da vlada s tem, da podpira našo šoisko družbo, opravija le delo, koje bi mo raia odpravljati občina; ker občina bi morala vzdržavati vse ljudske šole v mestu, tudi slovenske l Svet. Arch: Saj jih imate deset v okolici. Svet. W i 1! a n: To nam ne zadoSČa ; mi ne potrebujemo Šol le v okolici, ampak tudi v mestu. I ljudsko štetje i volitve so dovolj jasno dokazale, da nas je obilo tudi v mestu ! Sicer sem to že tolikokrat omen|al, da bi bilo pod mojo častjo, če bi hotel še ponavljati. Nato odgovarja Wiifan svet. Mraku, ki je v prejšnji seji trdil, da hodi mnogo otrok v Ciril-Metodove šole iz okolice, s statistiko v roki, ki dokazuje, da je v Ciril-Metodovih Šolah pri Sv. Jakobu od 531 deklic 14 takih, ki bivajo v Rocolu ali Skednju, od 776 dečkov pa 48; v vodovodni ulici je od 449 učencev 73 iz Rojana, 35 iz Sv. Ivana, 7 iz BarkovelJ in 3 od drugod. Svet. Mrak: Koliko od teh je rojenih v Trstu? Svet. Wi I f a n : Od teh 440 jih je 352 rojenih v Trstu. (Nadaljuje.) * * * V sinočnji seji mestnega sveta se je dokončalo 4 poglavje proračuna (pouk) in pričelo peto (zdravstvo). Pri razpravi o mestni bolnišnici se je vnela obširna debata, katere se je z daljšim, posrečenim govorom vdeležil naš zastopik dr. Just Pertot. Natančneje poročilo jutri. Prihodnja seja v ponedeljek zvečer ob 7 in pol. _ Domače vesti. Poroka. V ponedeljek se je poročil v Dobrovem v Brdlh g. Anton Juša, veleposestnik iz Drnovka, z gosplco Milko O b-1 j u b k o v o , hčerko veleposestnika in župana v Kojskem. Mlademu paru želimo obilo sreče! Ob tej priliki so nabrali za družbo sv. CM 23 K. ki |e bil odposlan v Ljubljano. Denuncijanti — osramočeni! Kakor smo že javili, se je predminole nedelje vršila glavna skupščina tukajšnje pravoslavne cerkvene občine, v kateri so vladali doslej tisti Srbi žalostnega kova, ki }im je zamrl vsak narodni čut in so ostali Srbi samo še — v cerkvi. Sicer pa so Italijani najčisteje vode. Umevno je, da ti ljudje nimajo nika-kega stika z drugimi tukajšnjimi slovanskimi krogi in da nimajo tudi nikakega smisla za borbo, ki jo bije tukajšnje Slovanstvo, da si pribori primerno pozicijo v tem mestu, ki je tolike važnosti za vse Slovanstvo toliko kolikor glavni trgovski empori| države, kolikor po narodnostni strukturi prebivalstva in po svoji geografični legi. To desinteresiranje srbskih vodilnih krogov za naše delo iti naše borbe je biio veliko zlo, ki smo io grenko občutili in globoko obžalovali. To — sramoto so občutili tudi tuka|šnji narodno-zavedni Srbi. Zato so se odločili za energično akcijo, da se odpravi to nezdravo in nenaravno stanje. In akcija je vspeta povsem. Predminole nedelje je prešla uprava v narodno zavedne roke. V vrstah Srbov — Italijanov je zavr-šelo od jeze in da dado duška tej jezi, so posegli po sredstvu, ki je v nas avstrijskih Slovanih postalo prava — sramota. Neizmerno žalosten pojav v našem življen|u je tisti nagon do „— denuncijacije na Škodo lastnega brata. Čim se kaka stranka ne more drugače maščevati nad drugomišljenikom, pa hodi — denuncirat. Ta sramotni po|av opažamo na Kranjskem, ga vidimo na Hrvatskem in v Dalmaciji, in doživeli smo ga sedaj tudi v Trstu. Tudi propali Srbi-Itaiijani so si hoteli ohladiti dušo s* tem, da so šli svoje lastne brate denuncirat državni oblasti radi — veleizdaje. Izzvati so hoteli mučno preiskavo. Stvar je tudi znani graški žurna-Hstični kloaki dobro došla kakor prilika za denuncijacije. V Trstu pa je tista žurna-listična pok veka pod imenom „Corriere Adriatico" — tiskana sicer na velikem papirju, ali vendar pokveka, ki ne opušča nobene prilike, da ne bi kazala svojega sovraštva do tržaškega Slovanstva — udarila na veliki boben o razkritju velike veleizdaje v Trstu. V svojem izdanju od minole srede pa Je morala — pckveka priobčiti poprave* te-le vsebine: „Z ozirom na članek pod naslovom .Cose della Comunita serbo-orientale", pri-občeni v današnjem izdanju Vašega cenjenega lista, poživljamo to slavno uredništvo v smliiu zakona, da priobčite naslednji popravek: „Ni res, da se |e na sedežu srbskega pravoslavnega udruženja vršila pretiskava in torej tudi ni res, da bi bil funkcijo -nar, ki |e dobil ta nalrg, sekvestriral marsikaj in vzel v svojo pohrano. Z vsem spoštovanjem, za pravoslavno občino srbsko: Lazar A n i č i č, Matej Gojkovlč". Ta popravek Je napravil konec vse| gloriji z veleizdajstvora. Pokveka se namreč ni omejila samo na priobčenje popravka. Kakor vse podle du§e, ki so vo|evite, dokler Imajo nade, da bodo mogle Škoditi svojemu bližnjemu, ki pa lezejo s paslo ponižnostjo pod klop, čim se jim zdi, da se Je začela stvar neprijetno sukati, tako je tudi .Corriere Adriatico* dodal k gori navedenemu popravku dodattk, ki izreka v vsej formi — pater peccavi! Izrecno izjavlja, da se je uveril, da je vse res tako, kakor pravi popravek. Iz tega dodatka je razvidno, da se je vsa „preiskava* omejiia na to, da |e prišel po nalogu oblasti okrajni šoIsm nadzornik g. Nekerman, ki si Je dal predložiti tekst govorov, poezij In pesmi, ki so tvorile program inkriminirane — zabave. Saj bi mi to izpoved radi smatrali kakor čin žurnalistične honetnosti in lojalnosti, da nimamo že toliko precedenčnih slučajev, ki pričajo, da se ves „patrijotičui-program tega lista izcrplja v animoznosti proti tržaškemu Slovanstvu, ki nas uverjajo, da Je bil tudi v tem slučaju namen zloben, ter da so gospoda postali „io|alni" le zato, ker Je ta patrijotična akcija tako temeljito ponesrečila. O. nadzornik Nekerman si je ogledal besedilo in — denuncijaati so osramočeni!! Odi kovanje. Cesar |e podelil inšpektorju policijskih agentov pri tukajšnjem policijskem ravnateljstvu, Karolu Titzu, srebrni zaslužni križec s krono. Trgovinska obrtna zbornica tržaška. Trgovinsko ministrstvo Je potrdilo Izvolite? Edmunda pl. Richettija za predsednika in Ivana vit. Scaramanga za podpredsednika tržaške trgovinske ia obrtne zbornice za leto 1913. „11 Bel Paese". tako imenujejo tako silno radi Italijani svojo domovino in imajo tudi prav v marsikaterem oziru, le žal, da so na v3ej oni lepoti, ki jo nudi Italija svojemu prebivalstvu in tujcu, ki prihaja mednje, današnji Italijani zelo, zelo nedolžni, kajti kar ima lepot Italija, |ih jej je dala ali narava ali pa oni rodovi, katerih senca so koma| še današnji Italijani, posebno pa oni, ki bivajo tostran meje italijanskega kraljestva. Ali vendar silno, silno so ponosni vsi na svoj »Bel Paese" In gorje si ga onemu, ki bi se drznil le količkaj dirniti v to njihovo svetinjo. Zgodilo pa se je to pred kratkim in sicer s strani, s katere bi Italijani ne bih pričakovali kaj takega. V Parizu je namreč izšla v založbi znane založne tvrdke šolskih knjig Hachette če Co. neka šolska knjiga z:: pouk v zemljepisju, ki je pobudila med Italijani velikansko razburjenje, kajti završelo je po italijanskem časopisju jeze in ogorčenja. Pisec da Je ali največji nevednež ali oa zlobnež, češ ker bi drugače ne bil mo gel spustiti v svet takih neresnic in laži. In kaj je mož pisal v Italiji. Evo: »Italija je mislila, da je dovolj močna za lastno politiko in se je spustila v evropski metež, zavzevši menlnlč tebi nič svoje stališče, imajoč svoje zaveznice in svoje sovražnice. Ta velikopotezna politika bi bila pač lahko nekoliko manj vratolomna. Toliko težav, kolikor si Jih je zaenkrat naložila v svoji naglici, je mogla prenesti le tako, da si je naprtila težko finančno breme in pa dolg, ki preseza 12 milijard frankov, vsekakor izredna številka za deželo, ki ima le borne kapitalije in še skromne vire dohodkov. Tudi sodobna Italija podlega pod tež > svojih bremen. Uradna statistika kaže za vso Italijo skrajno bedo. Povsod se prebivalstvo nedostatno preživlja in stanu|e ^ nezdravih stanovanjih, kar ie pač revno in bedno žitje. Nesrečni deželan mora iz domovine : odtod vedno naraščajoče izseljevalno gibanje. Oni pa, ki ostajajo doma, pa postajajo zlikovci. Že večkrat od leta 1885. sera je bilo videti, kako so se dvignile ceie pokrajine in so trume ljudstva napadle pristave bogatašev, moreč in pleneč.* Je pač res nekoliko hud poper, ki ga je nasui pisec onega francoskega „Zemljepisa" v nos na svo| „Bel Paese" tako ponosnim Italijanom. Zato pa je tudi zakihal neki italijanski list na račun pisca prece. neukusno: „Per cento diavali, che pezzo d' asino", toda mež, ki Je pisal oni „Zemljevid" Je imel končno menda le prav, kajti saj še vendar ni tako dolgo, kar smo čita v italijanskem časopisju samem, kake blažene razmere vladajo tam doli v presrečni Kalabriji, zlasti če izbruhne, kar se dogajn leto za letom, kaka nalezlliva bolezen, kolera, ali ka] podobnega. Sa| so šli s sekirami tedaj nad zdravnike in abruški „ro-manticizem" menda tudi še ni izginil, saj se le prepogosto dogaja, da v tistih srečni i krajih — bel paese — izpraznijo komu žepe in proslavljajo potem vodjo roparjev kot slavnega narodnega junaka. V Trstu, dne 8. februarja 1913. „EDINOST4 št. 39. ^irt a 111. Francoski pisec |e pač povedal resnico, resnica pa bode v oči in tisti, ki najbolj vpije, se čuti najbolj prizadet. Če italijansko časopisje sedaj kliče celo francoskega nauč-nega ministra na pomoč, čeg naj prepove uporabo te knjige v šolah, je to Ie znamenje, da Je resnica, kar je pisano v knjigi in da se Italijani boje — resnice I Dijaško podporno društvo v Trstu vabi ponovno na občni zbor, ki se vrši danes v soboto dne 8. t. m. zvečer ob 8 v pisarni prost. g. dr. J. Abrama ul. Cam-panllle 11 po uže naznanjenem dnevnem redu. Z ozirom na prevažno nalogo, ki Jo vrši to dobrodelno društvo, upamo, da bode naše občinstvo pokazalo svoje zanimanje z udeležbo, ki mora biti častna. Našim dopisnikom prav toplo priporočamo, naj vendar zadostno frankirajo po-šlllatve, naslovljene na naše uredništvo, oziroma upravništvo. Dogaja se namreč danzadnera, da |e treba plačevati globe pri sprejemanju poštnih poŠiljatev, česar ne bi bilo, ko bi odpošiljale! nekoliko pazili na težo pisem, ki jih odpošiljajo na naš naslov. Prosimo torej, da bi se tore| pošiljatve fran-kirale zadostno, kajti sicer bomo prisiljeni izvrševati načelo, zabeleženo na čelu lista, in zavračati nedovoljno frankirane pošiljatve. Iz krogov sodavičarjev so nam poročali, da sta na predvčerajšnjem občnem zboru novoustanovljene sodavičarske zadruge zakrivila g. Hribar z Opčin in Oberdank iz Gorice, da niso zmagali slovenski sodavi-čarji pri voiitvi odbora. G. Hribar nas je naprosil, da popravimo ono poročilo v toliko, da ni resnica, da bi bili zmagali Slovenci, če bi bil tudi on volil slovenske kandidate, ker Slovencev, ki niso vsi dobili vabila itak ni bilo dosti. Navzoči da so bili samo štirje Slovenci, med njimi tudi on, ki pa so vsi oddali prazne glasovnice. Smrtna kosa. Včeraj je umrl v tukajšnji bolnišnici, po mučni bolezni gosp. Rudolf B a v c o n , znan posebno med tukajšnjimi delavskimi krogi kakor dober pevec in bivši dober telovadec .Sokola". Bodi mu zemlja lahka 1 — Pogreb bo Jutri ob 11 predpoldne iz mestne bolnišnice. Drobtinarji ! Prvih po drobtinarskem sistemu nabranih K 146 60 se Je izročilo naravnost blagajniku tukajšnje moške podružnice Družbe sv. C. In M. Od aprila meseca 1911. 1. naprej pa so se prispevki vlagali, kakor znano, na vložne knjižice Trž. Posojilnice in Hranilnice. Te knjižice, s podrobnimi izkazi prispevkov In z imeni vseh drobtinarjev, so vsakomur na vpogled pri gčni. kasirki kavarne „Balkan". Sedaj je vloženih skupno K 1013 86, brez obresti. Ta vsota je z večjim delom, namreč K 843 80, proizvod onih malih drobtinic, katere so se v obliki vinarskih dvajsetic polagale vsakega pol meseca v roke nadležnega nabiralca, kot „mali dar domovini na altar". Majhen del navedene vsote, namreč K 40 06, tvorijo razni, več|l ali manjši izredni prispevki. Ostanek, K 130, je 13 mesečnih prispevkov Protidrobtinarja, idealnega rodoljuba, ki, dasi sam drobtinar, hoče z večjimi žrtvami trajno dokazovati pomanjkljivost drobtinarskega sistema. Nabiralo se je „za novo Družbino Šolo pri Sv. Jakobu". Šola že stoji, nabrani denar pa, razun omenjenih prvih K 146 60, leži še neporabljen. Vendar, četudi je šolsko poslopje že dograjeno ia izročeno svojemu namenu, manjkajo v nJem Še učila v zelo občutni meri. Ta okolnost Je podpisanega nabiralca napotila, da sproži predlog, naj bi se od gornje vsote porabil primeren znesek za nabavo učil „za novo Družbino Šolo pri Sv. Jakobu". Predlog Je bil od interesira-nega učiteijstva veselo pozdravljen in nestrpno se že pričakuje, da bi sledilo ' dejanje. Podpisani nabiralec naznanja vsled tega cenj. Drobtinarjem, Če ne prejme prigovora ali bol|šega nasveta od njihove strani najpozneje do 15. t. m. opoldne, da dvigne iz prej omenjenih vložnih knjižnic, ki so vin-kullrane na njegov in vsakokratnega podružničnega blagajnika skupni podpis, znesek K 1000 (kron tisoč) in ga izroči tukajšnji moški podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani, z naročilom, da se s tem denarfem čim prej nabavijo učila za Družbino Šolo pri Sv. Jakobu, in pri tem sporazumno s šolskim vodstvom primerno upoštevajo potrebe toliko deškega kolikor ženskega oddelka. Nabiranje se Da nadaljuje I Trst, dne 6. februarja 1913, Dr. Josip Wilfan, v Trstu, Nova ulica 11. Sla bikova večerja v Slov. Čitalnici Sodeč po dosedaj došllh izredno mnogih priglasih, obeta postati programni večer, spojen s slanifcovo večerjo, v resnici animiran. Z ozirom na vedno nanovo došle priglase je naročil združeni odbor, da se rezervira omejeno število kuverov. Kdor še eventualno reflektira na udeležbo pri večerji, naj se na vsak način prijavi najkasneje do danes ob 3 popoldne na poli, ki Je razgrnjena v društvenih prostorih. Opozarja se še enkrat, da obsega ta prireditev večerjo, spored in ples z vojaškim orkestrom. Začetek je točno ob 8 zvečer (danes, v soboto). . . Zimski šport v Bohinja. Le malo časa Še bo trajala zima. Tu na jugu, posebno v Trstu, imamo letos ljubljansko meglo; kako dobro bi delo vam, ljubiteljem narave in zimskega Športa, ko bi se bolj pridno posluževali zdravega zimskega razvedrila v jravi zimski naravi: na snegu. Zadnje čase e udeležencev v Bohinju pri zimskem Športu le pičlo število Slovencev. Večinoma so le Lahi in Nemci, a Slovenci so le redki. Pokažite tudi na tem polju, da smo Slovenci tudi tu! Z Bohinjske Bistrice nam brzojavljalo, dn so zelo ugodne vremenske in snežne razmere za zimski šport Dvignite se, san-cači, smukači in drugI vozači, in hajd v Bohinj. — Danes, v soboto, se že odpelje družbica slov. planincev z vlakom ob 3*20 popoldne na Boh. Bistrico, od tam odkoraka seŠ skozi zasneženi gozd, po dobro izvoženi >oti, z acetilensko svetilko gor na Koprlvnlk, cjer je pastiroval kot prvi župnik naš pesnik Vodnik. Prihod tja gor ob 10 zvečer. Dobra gostilna, zakurjena soba in dobro prenočišče. V nedeljo s Koprivnlka ob 8 zjutraj 8 smuči ali peš naza| na Boh. Bistrico na sankališče. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem. Prvo primorsko vojaško veteransko društvo Cesar Fran Josip I. priredi dne 3. februarja v dvorani društva „Austria", S. Martiri, velik društveni ples, ki ga bo vodil gospod plesni profesor Ivan Umek, in i katereremu bo sviral društveni orkester rod vodstvom kapelnika gospoda F. Majcena. Vstopnina 2 K, dame in društveniki v uniformi 1 K. Ker Je čisti dobiček namenjen v podporo ubožnih udov, so društveniki vabljeni, na obilno udeležbo z njihovimi rodbinami prijatelji in znanci. Društveniki, ki zaradi pomanjkanja naslovov niso sprejeli vabila in stopnic, naj se blagovole obrniti do društvene pisarne, ulica Gelsi Št. 12, I. nadstropje. Zamenjal Je nekdo v nedeljo zjutraj po CM plesa v kavarni „Minerva" zimsko suknjo. Naj prinese zamenjano suknjo v omenjeno kavarno, kjer dobi zanjo svojo. „Edinost", St. 295 od 22. oktobra 1912 — kdor bi ]o lahko pogrešal, nal Jo blagovoli oddati v našem upravnlštvu. Slovensko gledališče. Jutri popoldne se uprizori kot popoldanska predstava ob 3*30 ob znižanih cenah „ČEONOSTNA SUZANA«. Zvečer ob 8 pa se vrši premijera slovenske opere „KSENIJA«, ti Jo fe uglasbll naš vrli skladatelj Viktor 3arma. Pred opero se igra efektna in senzacionalna drama »PRI TELEFONU«. Predstava se vrši v abonementu A. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni. Tržaška mala kronika. Trst, 7. februarja. Bolen nasilnik, kl je ušel iz zapora. — Pred par dnevi smo javili, da so zaprli Jožefa Majevića, v ulici Media št. 38 stanu-očega delavca, ki se je bil hudo pregrešil pri šestnajstletni Olgi D. Majevića so bili takoj vtaknili v bolnišnico, ker Je zdravnik izjavil, da )e zelo bolen, sedaj pa se mu je posrečilo uiti. A že včeraj ga Je policija zopet zasledila in ga |e spravila v lavno bolnišnico. Skesan tat. — Brezposelni knjigovez Carlo Veneziani, 42 let star Benečan, ki prebiva v ljudskem prenočišču v ulici Pon-dares, se je oglasil preteklo noč v zaporih v ulici Tigor in je izjavil, da je ukradel 31. anuaija neki Adeli Schwarzerlevi 5 kron. Tata, ki mu je odkritosrčnost nad vse, so si kar pridržali, ker takega poštenjaka ne dobe vsak dan. Adam na Velikem trgu. Včeraj popoldne ob pol štirih se je neki vojni pomorščak na Veli tem trgu začel na enkrat slačiti in je Čisto nag na mah splezal do srede fontane. Lahko si je mislit!, koliko Ijudij se je zbralo in kak škandai se Je zgcdil. Neki stražnik je opozoril ognjegasce, kojih sta šla dva na studenec po nagega pomorščaka, ki sta ga pokrila z odejo in ga spravila na komisarijat v ulico Muda vecchla. Tja pa |e prišel v Tre ves in ga je vzes v svejo zaščito. — Že prej nekoč se je Julio Meinl Jfovcr filijalket Corso 30 - Jrst - Corso 30 Dobroznana tvrdka Vittorlo Piscm\ Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Patojev, UlSterjev, kožunuv kupljenih pri prvih tovarnah, za prihodnjo jesensko in zirnuko sezijo. Prodala se po tako ni 'klh cenah, kairor že nfkje- In n'koll :: Nizke cene :: Gualtiero Cozzio Pum Bab SUtiikI i 1» TtrrMte 1» (tupr«tl Chl«»l> Trat PRVA brusarska :: DELAVNICA :: u električni motor. Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. Alojzij Pouh slovenski urar in zlatar V TRSTU ulica del Rivo St. 26 (na trga pri Sv. Jakoba) UMETNI ZOBJE mamlinnj« zobov Izdiranje zeb@v hm = vsake bolečine = Dr. J. Čtrmdk V. Tuschsr lObozčravBlk kcace*. zobni tafc&r — TRST ——i yfloa dali« Caatrma itsv. 13, II. * l)Ps Peenik £rst, m S. Citerina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i 8—9 In 2—3 in špecijalist za kožne Ia vodne (spolne) bolezni: IVI*—l in 7—71'.. Proti kašlju, grlobolu, katarju, hripa-vosti, upadanju glasu itd. itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, propsvedni-kih, učiteljih itd. — Dobivajo se v škatljkah v Prendinljevi lekarni v Trata, Via Tiziano Vecellio št 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tadi po celi Evropi. - Škatljica stane 60 stotlnk. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Sherk - trst Krojačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I n Priporoča se c. občinstvu ra vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah iD najnovejšem kroju. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaŠĆiče se izdelujejo s higijeni ćnim elektjainim tf Slavija" ■ uzaL zavoro«, bankooProsi Rezervni fondi K 53,758^6-24. izplačane odškodnine in kapttnli)c Kros 115^90 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2^n.06K8S. P* velikosti druga vzajemna urar. nato države s vseskozi slov.-narodne uprav«. Sprejema zavarovanja člove&ega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogop, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno za var. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vpla&IL Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnifjOt cenah. Škode cenj uje takoj in aaj-kulantneje. Uživa najbolji! slove«, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trsta v. CE6HAR, ulica casenno 12, TELEFON tt. 21-47. f — Ako hočete imeti - zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka IiIiOIi zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu ita Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: lekarna „6 AL ENO", VIA S. CILINO - TRST. Eilogi ta- Ia laazoia. vin iplrlta Hur]«v b razprodaja na drobno In dabala JAKOB PERHAUC Trst, Vis deli* Acqu« it. 6, Trst (Nasproti Oafft Centrale) ▼•lik laboi francoskega Šampanjca _ Bih Italijanskih in avstro • ogrskih vi a. Bordennfl Bnrgunder, renskih vin, Mesella In Chtanti. Boa« k os jak, iui Žganja ter posebni pristni tropinorec, llivovee In brinjevee. Isdelkl L Trste, dofli is dotičnih krajev. Vsak* naročba se Ukoj isviO. falja m po povestjo. Ceniki na sahteTO Ia tanko. Rszprtdaja sd pel Htm iiprsj. ca, penečih Stran IV.' ,EDIN08T" St. 39. V Trstu, dne 8. februarja 1913. bil ravno ta pomoršak skušal sleči na velikem trgu. Zmedeni mož je Tižačar, a za ime se mu ni moglo doznati. Prvi vojaSki dvokrovnik v Gorici. Na tukajšnem vojaškem avlatiškem polju delajo poizskuse z novim dvokrovnikom. Razne tatvine. Kajetan Gazon, vratar Poizkusi so prav dobro vspeli. S tem dvo-hiše št. 17 v ulici deU'Olmo je zalotil vče-1 krovnikom se preje dviga v zrak, nego z ......... — * enokrovnim »Etrihom«. Tudi v hitrosti prekaša prvi posljednjega. Čeravno se je z novim dvokrovnikom šlo že parkrat v precejšno višino, ga veliko meščanov ni spoznalo za takega, ker ta novi aeroplan je v zraku podoben .Etrichu«, le da peruti na