LETO XVIII — številka 38 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Lok« in Tržič. Izdaja CP »Gorenjski ^»k«. Urejuj« uredniški odbor — •/govorni urednik KAREL MAKUC KRANJ, DNE 22. MAJA 1%3 CENA 30 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Dd 1. jamnrja 1958 kot poltednik. )d 1. januaiia 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, In sicer ob sredah in sobotah •/govorni urednik KAREL MAKUC V . _ r •LASILO -nrI-...-rw<>MW ZVEZE DELOVNEG LJUDSTVA ZA GORENJSKO Novi delavski sveti Velika pridobitev za Tržič Posam 6 delavskin svetov so v glavnem za nami. Samo dolžno*^!16' Ve^moma manjše, organizacije še niso opravile te tl,di sS t i^ na^ve^ Primerih so se ti samoupravni organi že komi fj na Prvi" sejah ter izvolili predsednika, razne ko- Pi'e2leri|raV V okv'ru občin še niso izdelane analize oziroma nove o ° tem'.kakšnl proizvajalci so tokrat prišli v te n°stih rfane D°disi po spolu, starosti, po strokovnih sposob-naPrav*in podoDno' Pa Je že znano, da so letošnje volitve železarn dokajšen Premik tudi v tem pogledu. Iz jeseniške •"ige v I8' *Z v Tržiču, iz Škofjeloške predilnice, iz Ve- vjii, d "esca,i in iz nekaterih kranjskih podjetij smo ugoto-trneje 80 bi,e že same priprave na ta dogodek letos smo-tako t oprav*jene- Marsikje so pred samimi volitvami izvedli nih kanie1novano anketiranje, se pravi javne diskusije o mož-loge r atih- Prav tako so se ob letošnjih volitvah te na-ganizire1ne^e lotile sindikalne organizacije v kolektivih. Or-"alogah B S° sestanke in pogovore z delavci in ob splošnih skušaj • ?amouPravnih organov v delovnih organizacijah danjj & lz'uSčiti konkretne dobre in tudi slabe strani v dose-rijj Q praksi- Ob takih razpravah so se razjasnili tudi krite-je bn posa,neznikih, ki naj bi prišli v poštev za volitve. Zato iniena ma,o primerov, da so volivci na glasovnicah našli Ta'k° V*terin niso že prej govorili in se zanje potegovali. Ntvah. 7\' i 1 fe v sP'ošnem ugotavlja, je ob sedanjih vo-jtiesta ^ Prišlo v delavske svete in tudi na predsedniška boljša, mIadih ljudi. Hkrati pa se je v večini primerov iz-vendar kvaliflkacijska struktura. To ni sicer bistveno, bii0 in *u dokaj važno, kajti pred temi organi so (a to je k°lekti h iVfdno^ ze,° važne naloge. V času, ko po vseh jevanla s,lšimo o težavah zaradi zastarelega načina nagra-radi u'»Za.rad" Pomanjkanja reprodukcijskega materiala, za-D°do v"eor!entaciJe na izvoz in podobno, prav v tem času se nJh urhi U °rganl še z večjo odgovornostjo lotevati ključ-dev £hoblem°v v svojem kolektivu. Sem sodi tudi vrsta za- VSekn?ve,n zakonu o delovnih razmerjih. . Problemi £F' PFed temi orSanl so delovne seje s številnimi Podpisih • S° SC dem° nakopičili v času volitev, ob novih teh or<» m sPremer»Tbah v gospodarskem razvoju. Sestava ganov pa zagotavlja tudi -uspešno delo. — K. M. danes in jutri za »nagrado loke« V sredo dopoldne so odprli v Bistrici pri Tržiču novo moderno restavracijo. Gradnjo zgradbe in njeno opremo je finansiralo podjetje »Petrol« iz Ljubljane. Zmogljivost kuhinje je 200 obrokov dnevno. Notranjih sedežev za goste je 48, zunaj na terasi pa za 100 obiskovalcev. Vendar je možno po potrebi notranji prostor razširiti. Poleg nove restavracije »Deteljica« je urejen parkirni prostor za 100 osebnih avtomobilov. To je za Tržič velika pridobitev posebno za turizem. V restavraciji je tudi menjalnica de« narja. — J. J. Več medsebojnega sodelovanja Nagrajevanje izboljšati v okviru produktivnosti Problemi in težave v raznih delovnih skupnostih so zelo raz- ne dohodke ne glec - Aaa» v taki ali drugačni obliki 11 -- .111,1 čim »• ■ . t_kJ -u drugačni obliki, lični. Ponekod so prišli na dan v UM 8 dm_ ponekod so se z nj mi odločneje spopadli In j ^ ^ god niso uspeli, se jih nfco lotil dd. £ q medsebojnega sodelovanja več lh orga„ov, ka- tr^^ * S^.— v delovnih skup-nostih. V Škofji Loki so zdaj obrani že skoraj vsi mojstri Jeklenih konj za jutrišnje XVI. mednarodne moto dirke za Nagrado Loke. V nedeljo od ir», ure dalje bo na sporedu na povsem z asfaltom Prenovljeni progi 133 startov »koli 90 dirkačev iz 15 držav oziroma iz 4 celin (Evrope, A*rike, Amerike in Avstralije). Danes — uradni trening na 4500 m dolgi progi bo danes od 9. do 11. ure. ob 15. uri popoldan pa se bo začel uradni trening. Nedeljska dirka bo pod pokroviteljstvom Transturista iz škofje Loke. - J. Javornik Taka jo bila ena izmed zaključnih ugotovitev na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta, ki je bil v Kranju v torek. Značilnost tega plenuma je bila, o razpravljali o nekate-najvažnejših nerešenih težavah, ki so danes pred delovnimi organizacijami te občine in seveda tudi drugod.^, Tako so med drugim analizirali gibanje gospodarstva v lanskem letu. Ugotovili so, da da rih se je lani povečal delež dohodka v delovnih organizacijah od 12,4 odstotka predlanskim na 20,4. Taka ugodnejša delitev seveda pomeni za podjetja večjo samostojnost in tudi odgovornost. Precej so govorili tudi o oblikah nagrajevanja, ki v večini primerov zaostajajo in v nekaterih primerih povzročajo notranje težave in nezadovoljstvo. Toda hkrati so tudi ugotavljali, da nagrajevanje ne sme preko meja produktivnosti. Lani je večina kolektivov močno dvignila oseb- ne dohodke ne glede na ekonomsko utemeljenost oziroma produktivnost, kar pa so maščuje. Tako je eno izmed velikih podjetij dvignilo osebne dohodke za polnih 46 odstotkov, produktivnost pa samo za 4 odstotke in s tem hudo porušilo normalna razmerja. V razpravi so udeleženci prav tako govorili o težavah zaradi trenutnega pomanjkanja reprodukcijskega materiala (io velja za Iskro, Tck-stilindus in druge), kjer se pred organe samoupravljanja postavljajo rosni problemi kako zagotoviti delo zaposlenim članom kolektiva.' Prav ob tem so ugotavljali; da je treba dosedanjo široko politiko sprejemanja in zaposlovanja delavstva iz drugih krajev čimprej proučiti in ustrezno omejili. — K. M. dne dirkal bodo nih v soboto — dopol-tehnični pregledi strojev, prvi ne- Dohra letina? l>ež, ki je v sredo pričel Padati po vseh krajih Slovenije, je prinesel našemu kmetijstvu in sadjarstvu veliko korist. Ce v nekaj dneh ne »l bilo dežja, hi bili zlasti nekateri poljski pridelki očitno prizadeti. Na splošno *o kmetje do sedaj z vremenom >— ■ niie s« . — "■»•»jih diuvc tiistv.. pnnesel našemu kme I ; - sGuaj z vreme -ram« kmetlJ»Mmi kultu-kakšJhadTolini te ne bo ttaio? jemo dokaj dobro le- Prazna stanovanja, a ljudje ,.. Na tekmovalni stezi za »Nag^ Jg£ ^^»^ —Uivln trenutkov Nestrpni priČakovalci, ki so imeli dodeljena stanova-n/u v novi stolpnici v Stari Loki, so bili obveščeni, da bodo zanje ti srečni dnevi vselitve že pred prvomajskimi prazniki. Toda sledilo je razočaranje. Obljube za 10. maj, potem za 15. maj, in nihče več ne ve in ne verjame. Takšno odlašanje bi bilo sicer moč razumeti, če bi stolpnica v Stari Loki še ne bila zgrajena. Toda ta stoji dokončana že od prvega maja. Vzrok, da se družine ne morejo vseliti, je napeljava vode. Kaže, da so projektanti in izvajalci del spoznali to že nja šele sedaj, ko bi 7noral biti blok že vseljiv. Človek se nehote vpraša, zakaj so bili napravljeni vsi urba)nstični na? Črti, zazidalni načrti mesta, sprejet odlok o zazidavi tega območja itd. Ali se ni dalo naprej predvideti, kako bo treba rešiti napeljavo vode in to stvar pravočasno reševati. Sedaj, ko je stolpnica gotova že skoraj tri tedne, so koma! pričeli kopati jarke za vodovod. Stanovanja so tako zgrajena, vendar prazna. Ljudje, mnogi v slabih stanovanjskih razmerah, čakajo na vselitev. Kdo je odgovoren za vse to? NOV POSKUS DRŽAVNEGA UDARA SAIGON — Agencija FP sporoča iz Saigona, da je bil predsi not- njim izvršen nov poskus državnega udara, ki pa ni uspel. SO oiieirjev so zaradi tega zaprli. Med njimi jih je več, ki so bili v odsotnosti obsojeni kot udeleženci državnega udara 10. februarja letos. Reuler pa javlja, da so pri aretacijah ubili eno osebo, ki je hotela pobegniti. Med aretiranimi je (udi bral polkovnika Pham Ngok Taka, ki je bil na čelu icb^iarske zarote. Udar se je ponesrečil po zaslugi letalskega generala Kija. NOV NAPAD AMERIŠKIH LETAL SAIGON — Ameriška letala so napadla dve ladji na reki Lač Troung v pokrajini Tan Hoa, 130 kilometrov južno od Ilanoja. Na ladji so odvrgli bombe. Ena ladja se je pri tem vnela. Predsinočnjim pa so ameriška letala bombardirala pomorsko oporišče Fouk Loi Napad je izvršilo 70 ameriških letal. IZGUBE V MALEZIJSKO-INDONEZIJSKEM SPORU KUALA LUMPUR — Predstavnik malezijskega obrambnega ministrstva je sporočil, da so v borbah z indonezijskimi oboroženimi filami pretrpele sile Commenweal-tha precejšnje izgube. V bojih je bilo ubitih 111 vojakov, 126 je bilo ranjenih, 4 vojake pa so ujeli. Podatki veljajo za obdobje od decembra 1962. DOLGA SEJA BONNSKE VLADE BONN — Erhardova vlada je na zadnji seji razpravljala o položaju, ki je nastal v odnosih z arabskimi državami. Kot jo znano, je 10 arabskih držav pretrgalo diplomatske odnose z Zah. Nemčijo, ker je bonnska vlada priznala Izrael. Seja vlade jo trajala več ur. Na seji ko zunanjemu ministru Srhro-d'rju naložili, da izdela načrt o odnosih z arabskimi državami. Štirje zahodno-nemški veleposlaniki so se že vrnili v Bonn. Gramofonske plošče za izseljence Slovenska izseljenska mati-ee je poslala kolekcijo 15 gramofonskih plošč s slovensko narodno glasbo slovenskim izseljenskim društvom v Argentino. Društva so prosila predvsem za manjše posnetke, ker jih potrebujejo pri radijskih oddajah za iz-sdie-ic < ■ i - : .••"."-ih pri- re".' Ameriška C Podrobnosti ameriške politike pesti so dobro znane: geografsko in po razsežnosti. Čeprav je geografsko v/.porejanje morda neprikladno, ima ta politika svoja najvažnejša pola v Vietnamu na vzhodni zemeljski polobli in v Dominikanski republiki na zahodni polobli, povsod pa z resnim vključevanjem ameriških vojaških sil. Zadnje dni se vedno bolj pogosto slišijo glasovi o množičnem vstopu ameriških kopnenih sil v vietnamsko vojno, da o letalski vojni nad Severnim Vietnamom ne govorimo. Resne so tudi grožnje o uporabi atomskega orožja, da bi ZDA na tem področju pokazale svojo moč. V Dominikanski republiki je sicer ameriško vojaško vmešavanje manj napadalno in se za sedaj zadovoljuje z vzdrževanjem varnostnega koridorja v San Domin gu, vendar je prav tako na dlani, da ameriška vojska s svojo prisotnostjo izsiljuje takšen razplet dogodkov v Dominikanski re- V_ publiki, ki bi bil VVashing-tonu všeč. Novi postopki v ameriški politiki nujno zahtevajo opredeljevanje in zavzemanje stališč. Ne moremo reči, da so Johnsonove poteze na mestu. Zanesljivo lahko trdimo, da so napačne in da je zoper njih vedno več ugovorov in graj. Na zadnjih sestankih, ko so z latinskoameriškimi državami razpravljali o položaju v Dominikanski republiki, so ZDA dobile samo en glas odobravanja — svojega lastnega. Za nazadovanje ameriškega ugleda ni zadoščal Vietnam. V Wa-shingtonu so potrebovali še drugo fronto, ki so jo našli v Dominikanski republiki. Posledice Vietnam in San Dominga pa so porazne. Z vietnamsko vojno je bil porušen most. ki so ga vlade »tretjega sveta-" gradile s politiko miroljubne pest koeksislenec, z dominikanskim izkrcavanjem pa je začela razpadati »Zveza za napredek-, politična zamisel sodelovanja z latinskoameriškimi državami, od katere si je pokojni predsednik Krmu Hy veliko obetal. * To pa nista edini bojišči, na katerih je Kenncdvjev naslednik ameriško politiko popolnoma i/malici!. ( o so Kennedvju zaradi časti in spoštovanja v Latinski Ameriki verjeli, da ima poštene namene in da bo stopil na prste ameriškim trustom, ki so s korupcijo imeli glavno besedo v la-tinskoameriških državah, strnioglavljali vlade in postavljali na prestol navadne diktatorje, potem se je Johnson pod pritiskom teh trusfov ustrašil, da bi takšno politiko nadaljeval. — Johnson je razen tega zavrgel tudi orodje, s kate- rim je njegov predhodnik oblikoval ameriško polili* ko. Po razumniku, ki je vsako politično odločitev predelal z »možganskim trustom« je črne dni v ameriški politiki prvi napovedal Goldvvatcr s svojim volilnim nastopom. Po njegovi polilični logiki, ni treba Američanom nikogar poslušati, ničesar trpeti in z nikomur se sporazumevati« Zadostuje, če samo pokažejo svojo moč in voljo. Pojmi, ki jih je v ameriški politični slovar vnesel Goldater, postajajo na žalost vedno bolj uporabni ludi za Jghnsona. To sm« lahko zapazili pri prebiranju zadnjih predsednikovih govorov. »»Mi smo najmočnejša država na svetu,-« J* dejal Johnson pred ameriškim kongresom, ko SO razpravljali o obrambi ZDA. Ce postane vojaška moč edino politično sredstvo vlade svetovne velesile, je to znak, da je nevarnost pred vrati. ,Umetniki' v inozemstvu V letošnjem letu je predvidenih več gostovanj kulturno umetniških skupin v inozemstvu. Nekatere skupine bodo imele v okviru svojih gostovanj tudi prireditve za izseljence. Konec maja bo gostoval v Holandiji in Belgiji ansambel »Veseli planšarji«, ki bo nastopil za izseljence v Eis-denu, Genku, Heerlenu . in Waubachu. Mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja bo šel v prvi polovici junija na sedemdnevno turnejo po Nizozemski. Poleg nastopov v Amsterdamu, Brunssumu in Mastrichlu, bo nastopil tudi za izseljence. Zbor učencev ŠKOFJA LOKA, 21. maja — Danes dopoldne se je na Stanem gradu nad škof jo Loko zbralo kakih 400 učencev poklicnih sol iz Gorenjske in Ljubljane. Po govoru 4» pomenu teh Sol oziroma šolanja mladega človeka ter o nalogah in dolžnostih teh mladih ob vstopu v samostojno delo in življenje, je sledil prijeten kulturen program, ki so ga izvajali sami učenci. Notranji prostori tega nekdanjega gradu so bili prijetno urejeni in organizacija je preskrbela vse potrebno za dobro počutje in razpoloženje, žal pa je to zadnje pokvarilo slabo vreme. — P. C. Partizanski invalidski pevski zbor bo sodeloval v drugi polovici junija na slovesnosti ob osvoboditvi Holandije. Na vse koncerte bodo povabljeni tudi naši rojaki. Prav tako odhaja junija v Erbach v Zahodno Nemčijo folklorna skupina »France Marolt«, ki bo verjetno nastopila za izseljence v okolici Stultgarta in Miinchna. Manj deviz v turizmu V prvem tromesečju je devizni priliv na Gorenjskem za 43,906.495 din manjši od priliva v istem obdobju v lanskem letu. V prvem tromesečju leta 1964 je bil priliv 159,507.702, a v letošnjem 115,601.217 din. Na Gorenjski turistični zvezi so mnenja, da je priliv deviz manjši predvsem zaradi tega, ker turisti menjajo tudi v drugih mestih. Poleg tega vpliva tudi maloobmejni promet. Turisti lahko dobe dinarje že v svoji državi. Precejšen vpliv pa je tudi v lem, ker sta bili v zimskem Kanalizacija ii« * i vasi V Novi vasi pri Preddvoru so že lansko leto priče j i z urejanjem vaške kanalizacije. Začeta dela pa bodo sedaj nadaljevali in kanalizacijo vasi tudi v letošnjem letu končali. Taka dela so bila zelo potrebna, kajti talna in odpadna voda se jo vedno razlivala po poteh in vrtovih, pa tudi v gospodarska poslopja je silila in jo bila stalna nevarnost za nalezljivo bolezni. Razen Riadhenoga materiala bodo prebivalci dola sami opravili. —- R. času zaprti menjalnici na obmejnih prehodih v Ratečah in na Korenskem sedlu, a zaradi neurejenosti ceste na avstrijski strani je bil ljubeljski prehod dalj časa neprehoden. Posamezne občine na Gorenjskem so imele v prvem tromesečju naslednji devizni priliv: Jesenice 87,©46ii35 din, Kranj 3,770.711 din, Radovljica 21,615.20« din, škofja Loka 29.942 din, Tržič 3,138.321 din. Mladost in partizanstvo Sto gojencev in gojen k dijaškega doma iz Kranja je v počastitev 20-Ietnice osvoboditve in dneva mladosti preteklo nedeljo Šlo na pohod »Po poteh Prešernove brigade«, šli so preko čepu!j, na Mohor in se po drugi strani spustili v Nemilje ter se ob Bosnki vračali v Kranj. Tovariš Franjo Klojčnik je mladini tolmačil razne dogodke iz časa osvobodilne vojne v teh krajih, ki so bili prizorišče RmOgih bojev in središča raznih organizacij odpora. Med udelecnei je bilo veliko mladine iz ekonomske, admi-n;str?,tivT.e, ♦-»ikstikie jn dru-g;h šol. IZREDNI PRORAČUN V ŠKOCJANU Občinski svet občine cijan je pred kratkim skl^P3 o izrednem proračunu . leto 1965, ki bo obsegal * milijona šilingov. Več kot polovico teh sri stev bo porabljenih za ^ gradnjo nove ceste na ju Klopinjskega je/era. . ostalega zneska izredaj proračuna pa so dcHo*' cGO.OOO šil ingov za vodovov Št. Primožu in Belin ji 450 000 šilingovVa zakljjjg, dela pri škocijanskem vodu, 154.000 šilingov )C °r, čina rezervirala za razvoj^ rizma ob svojih treh ^ A-150.000 šilingov pa bodo P*, spevali za gradnjo otro** vrtca. PODRAŽITEV GOVEf1^ •h w Evropski pojav zadnji" je, da cene govedu hitro . raščajo. Ta pojav se V3^ tudi v Avstriji. «, V letu 1962 je bila po^jlC na cena klavnih bikov med 10,20 in 11,96, cena *' $ nih volov pa med -•»" V 12,19 šilingov za kil ograji letu 1964 pa se je cena P" jI pri klavnih bikih med in 16,17, pri klavnih tejJJ. med 13,11 in 15,74, * jii nih volih pa med tfrl 1534 šilingov. j. V proizvodnji mesa ie rM sel čas, ko pričenja trg ^ čevati po sodobnih sir°^' proizvodnje. Od krave a^>, mo v enem letu le e»° ^j-katerega moramo pitati manj 6 mesecev, da £a vuno na težo 500 kg. 22. Maj 1965 * GLAS* GOSPODARSTVO r Gospodarske novice PROIZVODNJA - sifr t,0datk»h Zavoda za stališ .ko je bila ce,otna »nuustrijska proizvodnja v ".»loveniji v aprilu za Dovn -Sl0tka vegJa kot v W leta, oziroma za K 0dslotka večja kot »i ioto«I!?-v prvi trctji" đ,,«/ nje*a lota je in-gu&t"jska proizvodnja za J ^stotkov večja kot v "akem razdobju lani. CENE V GOSTINSTVU ene v gostinstvu očit- an-si ° 2amrznile. Tudi Pnla so se viša,e y ena_ ^LTlk0ivse letoš- novn - P«merjavi s Poprečjem 1964 so bile ori^ .odstolk°v višje, v **n?V Z lanSkim aPd-a Pa kar za 21 odst. JELIKA ŠKODA šknrt Prvih ocer»ah znaša Srbht Zaradi p°Plav v SR rb'J> približno 47 mili-'£«-dinarjev. Največ ško-striii • kmel»jstvu, indu-na J" na cestah- »amo ie šSembneJŠih Cestah vaj0 dlnarjev. Predvidevava!;,. ?đ° trajaIa po" s«c A 81 VCŽ kot 3 me" moč« m°bi,Ska cesta »a od" . JC poškodovana rtVim , u "^d Svetoza- ^ Škofjeloški kolektivi do konca aprila Neizpolnjeno pričakovanje Analiza proizvodnje in realizacije v loški industriji žal letos ni pokazala tistega, kar je bilo običajno za prejšnja leta, ko je bil v aprilu navadno nadoknađen zastoj proizvodnje v prejšnjih treh mesecih. Kljub relativno naglemu dvigu proizvodnje v mesecu marcu, ko je bilo pričakovati, da se bo takšen tempo proizvodnje vsaj nadaljeval, če ne še povečal, je bilo v aprilu doseženo komaj 7.8 odstotkov letnega plana proizvodnje. J Tako se je v mesecu aprilu izpad proizvodnje iz preteklih treh mesecev še povečal in je v celoti za 2 odstotka pod letnim planom. Težko je pričakovati, da bi kolektivi v maju nadoknadili ta izpad, ker je bila vrsta praznikov. V marcu je industrija na škofjeloškem področju ustvarila za 51,9 odstotkov več kot v istem obdobju lami, v aprilu pa komaj za 12,7 odstotka več. Največji porast proizvodnje v aprilu, v primerjavi z aprilom lani, je bil v Gostišče na Podreči Na Podreči so znova odprli gostinski lokal. V tem kraju so ga morali prd letom dni zapreti, ker notranja ureditev ni več ustrezala za poslovanje takega lokala. Sedaj so prostore temeljito adaptirali. Gostišče je na Podreči zelo potrebno, čeprav so bili nekateri za to, da bi te prostore namenili za kaj drugega. Vse od Orehka do Zbil j, se pravi po vsej desni strani Save, ni bilo nobenega gostinskega lokala. "«»-nm Uf sKozi hrib pri Ljubnem. Na sliki most pred Iskri Železniki (povečanje za .59,2 odstotka), v LIP Cešn.ji-ca (35,6 %), in v Odeji {11,2 %), medtem ko je v treh podjetjih proizvodnja celo pod proizvodnjo lanskega aprila. Seveda pa je treba priznati, da se je celokupna proizvodnja v letošnjih prvih štirih mesecih povečala od lanske za polnih 27 odstotkov. Izvoz je v primerjava s proizvodnjo in realizacijo ugodnejši, saj je v aprilu kar za 37,6 odstotkov večji kot v istem obdobju lani; letni plan izvoza pa je bil v štirih mesecih izpolnjen s 27,3 odstotki. — Z. P. Dvorana na Trsteniku Prebivalci Trstenika in okoliških vasi imajo za vse krajevne potrebe, to je. za sestanke, tečaje in drugo, le en prostor v tamkajšnjem gasilskem domu. V njem je tudi nekaki klubski prostor mladine. Prostor postaja pretesen, zato je prisililo ljudi, da so pričeli misliti na razširitev. Ta pa je zelo ugodna, ker je pred tem prostorom še kuhinj«. Porušili bodo vmesne stene in tako pridobili kar majhno dvoranico, saj bo velika kar 4X8 metrov. — R. Za enake pogoje Razvoj nikoli ni premočrten. Zato tudi ni idealnih rešitev. Gre torej le za to, da na vseh področjih človekove de-javnosti skušamo doseči tisto, kar je v določenem trenutku možno. Na to pravilo v vsakdanjem življenju pogosto pozabljamo in zalo smo venomer pripravljeni tarnati o tem, kako gre* mo iz ene skrajnosti v drugo. Ker bi vse radi napravili čez noč, storiti več kot zmoremo, se pogosto res odločamo za skrajnosti, ki pa nikoli niso dobre. Toda to ni pravilo razvoja, to so izjeme, ki jih sam razvoj ovrže. Vzemimo za\ primer obrtništvo. Še do pred kratkim smo bili do privatnega obrtnika precej trdi. Žal niti ne povsod m do vseh enako. Privatnik je težko dobil obrtno dovoljenje, če pa ga je imel je bil — zlasti tisti, ki je opravljal zgolj usluge — močno obremenjen. Zato niso slučajno mnogi usluž-nostni obrtniki zaprli svoje delavnice in se zaposlili v družbenem sektorju gospodarstva, kar ni bilo posebno težko. Seda) ti ljudje bolj ali manj dobro opravljajo svoje delo *>a rednem delovnem mestu in v rednem delovnem času — popoldne pa šušmarijo, kar smo legalizirali. In danes so ljudje, kar zadeva drobne usluge, žal, vse bolj navezani le na te ljudi. Servisi, ki so (dokler so lahko poslovali pod starimi, ugodnejšimi pogoji) vsaj delno opravljali tudi usluge, se v novih pogojih ozirajo po večjih, donosnejših poslih — aH pa propadajo. Nekaj novih privatnih obrtnikov je spričo ugodnejših pogojev po novih predpisih, , odprlo svoje delavnice, vendar se tudi oni ozirajo predvsem po večjih poslih. Mnogi obrtniki, ki so v času »pogroma« našli varno zatočišče v delovnih organizacijah, pa tega zavetja nočejo zapustiti, ker jim je ugodnejše tako kot so si postlali. Večja družbena obrtna podjetja opozarjajo na še eno novo nevarnost v tem »novem valu« v obrtništvu. Pravijo, da jim privatniki zaradi ugodnejšili pogojev — pa morda tudi zaradi drugih razlogov — odvzemajo večja dela. Ta logika nas lahko pripelje tako daleč, da bodo privatniki opravljali serijska obrtniška dela, družbeni obrati, ki so za to urejeni in opremljeni, pa (drage) usluge občanom. Seveda nihče ne namerava ščititi družbenih obratov, ki niso sposobni organizirati delo in z ustreznimi kalkulacijami osvojiti trg. Moramo pa pritrditi tistim, ki dokazujejo, da družbeni obrati v tej tekmi niso v povsem enakopravnem položaju. Vzemimo za primer samo računovodsko dokumentacijo. Družbeni obrati morajo — tako kot vse delovne organizacije — voditi vso dokumentacijo do zadnjega vijaka, medtem ko so privatniki v precej ugodnejšem položaju. Verjetno bi se dalo prav tu precej poenostaviti v družbeni obrti — ne obratno. Saj je to pot do cenejših uslug. Predvsem pa bi morale občinske skupščine še bolj spodbuditi — tudi materialno — razvoj drobne, uslužnostne obrti, hkrati pa bi morale enako obremeniti vse, ki se pehajo le — ali predvsem — za velikimi deli. — S. BEŽNI K Novi ukrepi in manjša podjetja ELRA: brez sredstev Elektrotehnično podjetje Elra v škofji Loki je tipičen primer podjetja, ki se je v nekaj letih razvilo iz majhne obrtne delavnice v industrijsko podjetje, še pred sedmimi leti je imelo podjetje le 20 zaposlenih, leta 1963 pa že 290, ki so ustvarili milijardo dinarjev celotnega dohodka. Lani je 320 zaposlenih ustvarilo 1.4 milijarde dinarjev celotnega dohodka, po prvotnem planu za letošnje leto pa so predvideli že 1.8 milijarde din celotnega dohodka. Pozneje so letni plan znižali na 1.5 milijarde din. bo duktt Vsekakor Lilr J.'a-e avtomobil«! i-2 v delu več via- V pogojih, kakršni so bili zadnja leta bi letošnji plan tudi dosegli. Kljub stalnim težavam z reprodukcijskim materialom, organizacijo dela in pomanjkanje strokovnjakov, s prodajo njihovih proizvodov ni bilo večjih težav. Edino resnejše vprašanje v vseh letih razvoja je bilo stalno pomanjkanje obratnih sredstev. Pri 1,4 milijarde din prometa lani so namreč imeli samo 250 milijonov din stalnih obratnih sredstev. Zato so si pomagali z začasnimi krediti. Zadnji ukrepi pa so Elro postavili ob zid. Celo sklad skupne porabe je v celoti blokiran za poravnavo sodnih sklepov. Povrhu pa niti banka niti občinska skupščina nimata sredstev za kratkoročna posojila. Zato se v podjetju ukvarjajo z vprašanjem, kako dobiti potrebna sredstva za osebne dohodke. Jedro vseh težav je v neenakomernem razvoju pod- jetja. Razvijalo se je samo na področju proizvodnje, ni pa hkrati pazilo na lastna stalna sredstva. Del krivde jo tudi v položaju Elre, ki una kot največjega odjemalca prav Iskro, ki je sama v podobnem položaju. »l«kra« dolguje Etri več kot znašajo vsa njena obratna sredstva. Razen tega Elra v letošnjem letu še ni poravnala nobenih družbenih dajatev. Za nujno rešitev tega kritičnega problema bi potrebovali vsaj 100 milijonov dinarjev. Ker sredstev ni, bo verjetno edina rešitev zmanjšam obseg poslovanja. To pa pomeni zmanjšati število zaposlenih, od proda t i stroje in zgradbo v Ratečah. S tem pa se že postavi vprašanje rentabilnosti poslovanja podjetja. — V. P. SAMOUPRAVLJANJE 12. MAJ 1965 * GLAS ---- Iz dela naših občinskih skupščin Pomoč nepreskrbljenim kmetom Kol je predvideno, bo občinska skupščina Tržič v ponedeljek, 24. maja, razpravljala o oblikah ustrezne pomoči starejšim, dela nezmožnim in nepreskebljenim kmetom. Predvsem so v Izdelanem predlogu povišali dosedanjo najvišjo stalno mesečno pomoč od 10.000 na 13.000 dinarjev. Prav tako so povišali višino rejnine za nepreskrbljene otroke, ki jih dajejo v varstvo določenim družinam. * Za kmetovalce je poleg drugega predvideno dajanje brezobrestnega posojila proti zemljiškoknjižnemu zavarovanju, česar doslej ni bilo. Zato je prihajalo do protislovij in celo do izkoriščanja. Bili so primeri, *da se dediči niso dosti zmenili za osamljenega starejšega človeka ,na domačiji in je bil prepuščen socialnemu skrbstvu. Toda ob smrti takega človeka so se dediči pojavili in terjali svoje, sicer po za- Za večja središča V Kranju je bilo v zadnjem času več predavanj in drugih oblik javne razjprave o našem gospodarskem sistemu, o zunanji politiki itd. Toda občani v oddaljenejših krajih niso imeli te priložnosti. To je ugotovil občinski odbor SZDL in skupno z delavsko univerzo Toma Brejca pripravil predavanja o teh vprašanjih za večja središča na območju občine. Tako so predvidena taka predavanja v Naklem. Cerkljah, Preddvoru, na Jezerskem, v Stra-žišču, na Golniku, v Dupljah, na Kokrici, v Šenčurju in v Zabnici. Predavanja so predvidoma v mesecu juniju. K. M. k onu upravičene deleže. Sedaj pa bo lahko tak lastnik nepremičnin (zemlje) dobil ustrezno posojilo za svoje tV o potrebe, kar je povsem pravilno. Prav tako je predvideno brezobrestno posojilo za pomoč dijakom srednjih šol. • Na dnevnem redu je ludi predlog za povišanje premij za mleko, predlog o izvajanju urbanistične dokumentacije in razna soglasja za finančne obveznosti nekaterim ustanovam in organizacijam. Z zmernejšim korakom Organi občinske skupščine Radovljica so izdelali dokončni predlog letošnjega družbenega načrta te občine, ki ga bodo dali odbornikom v potrditev 26. maja. Osnovna ugotovitev tega dokumenta je zmernejši korak v predvidenem gospodarskem razvoju. Tako je predvideno, da se bo višina dru/benega proizvoda in narodnega dohodka povečala Jetos le za 8 odstotkov. Najvišje povečanje, in sicer za 18 odstotkov je predvideno v trgovini in turizmu, za 15 odstotkov v gostinstvu ter za 13 odstotkov večji družbeni proizvod v obrtništvu. Tako predvidevanje ocenjujejo kot realno, zlasti ob sedanjih težavah pri oskrbi z reprodukcijskim materialom v nekaterih dejavnostih gospodarstva. Na dnevnem redu, ki so ga odborniki prejeli, je prav tako razprava o sanaciji opekarne Dvorska vas, predlog reorganizacije medobčinskih inšpekcijskih služb in druge zadeve. — KAM PA? — NA SEJO . Za zaščito potrošnika Dvomljivih Večina problemov, ki so. jih člani občinske skupščine Škofja Loka pretresali na seji v sredo, je bila usmerjena k zaščiti potrošnika — občana. To je bila razprava o cenah in inšpekcijskih službah, o javnem redu in miru, o nekontrolirani prodaji kosti poleg mesa in tudi o zagotovitvi zadestnih količin mleka potrošnikom. Precej so govorili o javnem redu in miru. V sprejetih zaključkih ugotavljajo, da je treba nekatera gostišča posebej opozoriti da ne točijo alkoholnih pijač vinjenim osebam, kar velja za Krono, Turist, gostišče v Vincari h in pri kolodvoru. Število teh prekrškov narašča in lani je bilo vloženih 293 prijav ozi- Razgovor z direktorom KZSZ na Jesenicah PREVELIKI IZDATKI Podatki kažejo, da finančni položaj komunalnega zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah ni rožnat! Finančni načrt zavoda zares predvideva 3 milijarde 29 milijonov 778 tisoč dinarjev dohodka, vendar je bilo v prvem četrtletju od tega porabljenih 892,662,839 dinarjev ali 29,41 odstotkov. To pa je precej, zlasti če upoštevamo, da bodo glavni izdatki zavoda v naslednjih mesecih ieie sledili. O vzrokih za takšno stanje smo vprašali direktorja komunalnega zavoda za soc. zavarovanje na Jesenicah tov. IVANA SAKSIDA. Ali je pričakovati v naslednjih mesecih bistvene spremembe finančnega stanja skladov vašega zavoda? »Nasprotno, vse kaže, da bo v prvem polletju zaključil sklad poslovanje z občutnim primanjkljajem. To pa predvsem zaradi izredno visokih stroškov zdravniške oskrbe. Izdatki zdravljenja v naravnih zdraviliščih nas prav tako bremenijo. V prvem četrtletju 1963. leta smo na primer porabili za tovrstno zdravljenje 4 milijone dinarjev, naslednje leto že 6 mi- lijonov, letos pa celo 32 milijonov dinarjev. Za te namene pa je letos predvidenih 73 milijonov dinarjev.*« Kje so po vašem mnenju osnovni razlogi za tolikšen porast izdatkov za zdravljenje v zdraviliščih In bolnišnicah? »Prejšnja leta je zdravniška komisija pošiljala bolnike na zdravljenje in je bil izbor pacientov vsekakor kvalitetnejši. Sedaj jih pošiljajo lečeči zdravniki sami. Vsekakor bi morali zdravniki bolj upoštevati zmogljivost sklada in pošiljati v zdravilišča samo nujno po-, trebne paciente. 7a zdravljenje v bolnicah pa smo od Dredvidenih R45 milijonov dinarjev porabili že 265 milijonov dinarjev. Močno je prekoračena tudi postavka nadomestil za osebne dohodke v primeru nesposobnosti za delo nad 30 dni bolovanja. V načrtu je določenih 230 milijonov dinarjev, v štirih mesecih pa je bilo porabljenih že 87;5 milijonov dinarjev.- Kaj boste ukrenili, če bo sklad za zdravstveno zavarovanje zaključil poslovanje s primanjkljajem? »Občinski skupščini bosta morali predpisati izredni dodatni prispevek, ki ga plačujejo zavarovanci od svojih noto osebnih dohodkov. Tak ukrep bi povzročil negodovanje pri zavarovancih. Zato skupščina komunalne skupnosti socialnega zavaro-' vanja delavcev občine Jesenice in Radovljica in komunalni zavod stalno pozivata zdravstvene ustanove k racionalnemu trošeniu sredstev sklada.- — D. K. roma pritožb zaradi nemira in vinjenosti, posebno v nočnih urah, Tudi način prodaje mesa z dodajanjem kosti so občani nemalokrat kritizirali. Odborniki so sprejeli odlok, s kalerim ni dovoljeno več dodajanje kosti k normalnemu nlesu. Ostale kosti pa bodo po določeni ceni lahko potrošniki poljubno kupovali lahko posebej. Tako upajo, da bodo preprečili morebitno okoriščanje prodajalcev in nezadovoljstvo potrošnikov. Kmetovalce oziroma pridelovalce mleka pa bo zanimalo, da je s 1. majem povišana odkupna cena mleku za novih 5 dinarjev. Skupno premijo so namreč dvignili od dosedanjih 73 dinarjev na 12,5 dinarjev za liter prodanega mleka, namenjenega javni preskrbi. Premiia velja za kmetijske organ:za'.~iie kakor tudi za zasebne kmetovalce. 0 otroškem varstvu Kranj, 21. maja — V delavskem domu Franca Vodopiv-ca v Kranju končujejo priprave za posebno razstavo pod naslovom »Neguj mo oL-okovo ustvarjalnost«, ki jo bodo odprli v ponueljek 24. maja ob 10. uri in o kateri smo že poročali. Gradivo je zbrano iz vseh otroškovarst-venih uslavo Gorenjske In prikazuje kako je treba otroka zaposlili v določeni starosti In kako je možno razvijali otrokovo ustvarjalnost. Razstava je del širčepa obračuna o tem .kaj smo in kaj še nismo uspeli storiti za varstvo In. vzgojo naših malčkov. Tako je v ponedeljek predvideno v Kranju tudi posebno posvetovanje predstavnikov vseh vzgojno varstvenih ustanov gorenjskih občin, na katerem bodo izmenlali doseda-nle izkušnje In skušali najti najustreznejšo rci!:'vc iz različnih težav in ovir. 70 minut ali zlorabljeno zaupanje Nedvomno uživa patro'1^ na sestra pri ijudeh ve'** zaupanje. Njeno delo je s'( naporno in odgovorno, je hkrati hvaležno. Marsikaj socialni problem so doslej f£ šili s posredovanjem P***l[ nan/e sestre, će pa je to "P upanje zlorabljeno, pa *j ljudje seveda tembolj raz*^ ram. Spoznanje take re^1* je vselej boleče, zlasti & ^ prizadet ogled človeka. Januarja so prihajali na ^ munalni zavod za socialno ^ varovanje Jesenice dolgi • znam i patronanžih obiskd*> dokaj čudni računi. " ,j »opravljen« ob;s.k je tr*l točno 70 minut! To je dilo pozornost. Zavod je jjL poslala na teren kontrolo* j, da ugotovi kako in kaj! Yso skal je okoli 20 družin, k* sez-n*< se*" bi!e napisane na Ponekod patronažne sploh ni bilo, drugod Je.?^t, svet trajal le nekaj vas i'v sestra je celo hodila v v mleko, pa je to vpis seznam obiskov. Take so žal ugotovitve kontrolo'^ Komunalni zavod za *°C'\X{\C zavarovanje pa letos P*2rfl za vsak obisk 2.200 din«« . rti'"' 16. februarja je koinu-n*^. zavod imel z vsemi Patr^(1ji nimi sestrami posveto?'.^ zaradi te zadeve. ZakijP^. s posvetovanja so P°*1^2■! Morda bodo prizadeti ^ užaljeni, ali pa bodo r;u teh vrstic vsaj ne* zardeli... — D. K. 22. maj 1965 * glas ODGOVORI BRALCEM 5 vprašanj - 5 odgovorov Pozornost gostinstva in tarizmu fcniPlUSANJE: V naši ob-j„ t J* 2a razvoj gostinstva mevanIZIna preceJšnJe razu-da <^JC* Mt»enja pa sem, v«],, P°trebe po lem raz-»norlr. Presegle meje »>e, »l-V0Stl ob*'ne- Zanima mi n, '.vbo m»žno z davčni- Čati 2i aml toliko P°vc" iim bT?de teh podjetij, da »adap » omo^0c«,i hitrejši Prie,^n•!, r*zvoj? Kaj lahko vc„ t11'""10 kol pomoč iz-fcđera,*8*, °Wine (republika, J" V k°,ik° S° v „ft . za razvoj turizma tc,ta ,njesavski d0»rti brez đplka °V0R: Načelnik od-občinskfa ,g0sP°darstvo pri tov k-a skuPščini Jesenice, je • L FRANCESKIN, POiasnil naslednjo: braion "Javlja že sam nicarv T10 V skladu s smer_ čino družbcnega plana ob- 2orno,tOSVCtiIi Posebno po-mu ~ gostinstvu in turiz-ske' a razv«j te gospodarita vTa"°8C je biI° zadnJa do đin 0nih preko milijar-sko f,uarJev za nove gost i n-motol n Je le"ta iem splošnim razvo- ji smo, ,SCg,a gospodarstva. • a 70 m m s dobili P°s°-l2gradnin V°nov carjev za ^ran ° .trGovskega centra 0 že 26 R°ri' ob,Jubili pa *a ^ičari mihJ°n°v dinarjev 2tlav« vsoV d°m- Zvcza P"-f0stinstvi, ki v krizmu in A P°«ebneUSnVarja'0 devlzc-. U 37 oh ,PremiJc v zne- ^^rjen; tf,°tkov za vsak jeni dolar. Gradnja hiš d^^o?JE- ljudje se JUa,«Uh ? *»dnjo indivi-*° je D„laiu>vanjskih hiš. mnenju sPova »radnja, ki pri- re^itvi stanovanj- skega problema. Plan našega sklada le delno krije potrebe, podjetja pa določajo premalo sredstev za tovrstno gradnjo. Čeravno so letos nekoliko ugodnejši pogoji za gradnjo hiš, vendar ljudje oklevajo zaradi prevelikega komunalnega prispevka, obrestne mere in odplačilne dobe. Ker tu nastaja tudi problem zemljišč, bi bilo zanimivo podati primeren pregled o zazidljivosti v naši občini. AH se razmišlja o reviziji pogojev za kreditiranje stanovanjskih hiš iz sklada in kdaj se namerava to uredili? ODGOVOR: Direktor sklada za stanovanjsko izgradnjo tov. ALEKSANDER KOVAČ nam je odgovoril, da je bilo letos odobrenih 82 milijonov dinarjev za dograditev stanovanjskih hiš. Za obnovo ter večja popravila hiš pa je bilo prav tako odobrenih 57 milijonov dinarjev. Posojilo so dobili tisti prosilci, ki so imeli dograjene hiše do III. stopnje oziroma že nabavljen material za hišo. Razen tega je bil objavljen razpis za udeležence NOV. V ta namen je odobrenih 40 milijonov dinarjev, z odplačilnim rokom 50 let in z 1-odstotno obrestno mero. Razpis za najetje posojila bo trajal do konca junija. Društveno življenje slabi VPRAŠANJE: Na Jesenicah pogrešam pravo društveno življenje. Razumem, da so se razmere v marsičem spremenile, vendar to ni opravičilo, da se ne bi mogli v širšem krogu pogovoriti, čeravno je domačinov vedno manj. Delo v društvih sloni na malem krogu požrtvovalnih delavcev, prireditve so več ali manj slabo obiskane. Mladih ljudi pa je polna cesta. Zavedam se, da je vzgoja dolg proces, pa vendar vprašujem, ali smo storili vse, da vključimo mladino v društveno življe- nje? Profesionalno delo v društvih po mojem ni rešitev. Kako bomo uspeli povezati prebivalstvo in ga kot celoto vključiti v društveno življenje? ODGOVOR: Povezanost prebivalstva in njegova kulturna zavest ni odvisna zgolj od dela društev in malega kroga požrtvovalnih delavcev, temveč od vrste činite-ljev, ki se začenjajo pri vzgoji doma in v šoli ter končajo pri materialnih možnostih in pogojih. Razvoj Jesenic je doslej sicer do neke mere razumljiv, vendar je preveč puščal ob strani omenjene činitelje in določeni »rezultati« tega razvoja so, žal, neizogibni. Kljub temu pa je delo društev vendarle vezano na ljudi, kraj in okolje, kar dokazuje porast obiskovalcev na prireditvah. Tudi številna mladina se je vključila v delo društev. Minula skupščina Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij občine Jesenice je ugotovila, da so bili kljub težavam doseženi na tem področju lepi uspehi. Recepta za to, kako naj bi dosegli večjo povezanost prebivalstva in s tem tudi enotnejšo kulturno zavest, ni. To je odvisno od vsakega posameznika. Odgovor nam je posredoval BOJAN CEBULJ, predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice. Pisarne za poslance VPRAŠANJE: Ko smo volili nove poslance v naše predstavniške organe je bilo govora, kako bomo uspeli obdržati stik s svojimi poslanci. Ali ne bi bilo prav, da ustanovimo za naše poslance posebne pisarne, kot smo jih svoj dan že predlagali? ODGOVOR: Obrnili smo se do predsednika občinskega odbora SZDL tov. PAVLA LOTRICA, ki je pojasnil: »Vprašanje je nedvomno zelo aktualno, vendar opisani problem ni samo v naši občini, temveč tudi drugod. S tem pa ne trdim, da stikov s poslanci, predvsem republiškimi, v preteklosti ni bilo. Poslanci so bili seznanjeni z vsemi občinskimi problemi. Z njimi smo v preteklem letu imeli razne posvete in tudi sej občinskih skupščin so se poslanci udeleževali. Seveda nastane pri tem vprašanje stika z volivci. Ce bi bili zbori volivcev dobro obiskani, bi bil ta problem preprost. Na eni prihodnjih sej izvršnega odbora občinskega odbora SZDL bomo posvetili temu vprašanju posebno pozornost. Mi namreč vidimo rešitev v tribunah, kjer bi poslanci neposredno odgovarjali volivcem na vprašanja ali pa bi volivci dostavljali vprašanja na občinski odbor SZDL oziroma na lokalno radijsko postajo, ki bi posredovala odgovore. Menim, da bi ta oblika bolj ustrezala kot pa ustanovitev posebnih pisarn za poslance. Občinska skupščina pa bo še nadalje obdržala stike s poslanci, ki bodo tudi v bodoče prisostvovali sejam občin in bodo tako Seznanjeni s širšimi problemi v občini.« Vpliv tujih podjetij VPRAŠANJE: Znano je, da imajo močan vpliv na stanje v občini tudi tuje enote raznih podjetij. Na drugi strani pa vemo, da imajo velike koristi od naše industrijske proizvodnje razna podjetja, ki imajo sedež izven občine. Kako gledajo na ta pojav naši občinski in gospodarski krogi? ODGOVOR: Oddelek za gospodarstvo pri obč. skupščini nam je poslal naslednji odgovor: »Dohodek raznih grosistov s prodajo proizvodov Železarne predstavlja le provizijo, ki jo zahteva trgovina za stroške prodaje. S pripojitvijo trg. podjetja »Universal« z Jesenic h grosistu »Kovi-notehni« iz Celja je ustvarjena možnost, da del proda- Obmejni prehod na Podkorenskem sedlu so lani lepo preuredili in omogočili gostom prijetnejši vtis ob vstopu na naša tla LOJZE BOZfC, iz Tomšičeve ulice 51 na Jesenicah*' je pred tremi leti stopil v zaslužen pokoj. Prej pa je polnih 43 let služboval v železarni in bil asistent za vzdrževanje v jeklarni. Zlasti starejši domačini ga poznajo kol človeka, ki se je vselej potegoval za pravico. Sodeloval je tudi v veliki stavki železarjev leta 1933. S 5 vprašanji, ki jih je poslal, pa je postal sodelavec naše nove rubrike. je prevzame naša poslovna enota. Tako bo samo malo-prometni davek, ki se je do sedaj odlival drugam, pora-stel za približno 100 milijonov dinarjev in bo odslej ostal občini. Razni obrati, trgovine in gradilišča, ki imajo Mdef izven občine, vlagajo zadnja leta znatno več sredstev za gradnjo stanovanj za svoje zaposlene, grade nove poslovne stavbe in poleg raznih dajatev občasno prispevajo določena sredstva za komunalne potrebe občine.« J j Priredil: . DRAGO KAŠTELI C Več obrtnikov Čeprav je letos stekla nova avtomobilska ljubeljska cesta mimo Tržiča, pa je v tem mestu in okolici še mnogo neurejenih komunalnih naprav. Tudi na avtobusni postaji ni bilo urejen odtok vode in so šele te dni začeli urejati kanalizacijo, kot kaže naša slika. Prav tako bodo na novo asfaltirali cesto na železniško postajo, ki je trenutno hudo slaba Proste sobote v ZLIT V jeseniški občimi je letos prijavljenih 32 obrtnikov več kot lani. V glavnem gre za nove obrtnike v oddaljenih naseljih izven občinskega središča, kjer posamezniki opravljajo obrtne storitve kot svoj postranski poklic. Ta pojav se usklajuje s potrebami. Prav v teh krajih so se ljudje vsa zadnja leta zelo pritoževali zaradi pomanjkanja obrtnih storitev. Niso vedeli kam za najna-vadnejša popravilo čevljev, otroške oblekce, za popravi- lo na žlebu pod hišnimi ka* pom in podobno. Ta premik k reševanji raznovrstnih drobnih potre* občanov je precej pospešil* tudi spremenjena politika d° teh obrtnikov, ki so jim delno znižali davek, in sicer p°" vprečno za 900 dinarjev n3 posameznika. Skupno bo Mi tos 176 obrtnikov plačalo 10,600.000 dinarjev davka, medtem ko je lani 144 posameznikov plačalo 8 mili)0* nov 800.000 din davčnih obveznosti. Cesta zaprta Komisija za skrajšanje delovnega časa kolektiva Združene lesne industrije (ZLIT) v "|ržiču je predložila dokončno izdelane programe za Fiuorografiranje na Jesenicah Ta teden je bilo v občini Jesenice izvedeno slikanje pljuč vseh nad 24 let starih prebivalcev. Fluorografiranje je izvedel Institut za pljučno TBC z Golnika. Slikanje so izvršili z dvema aparatoma, ki zmoreta vsak po 130 posnetkov na uro. Ce bo pri pregledu slik ugotovljeno tudi najmanjše zasenčenje pljuč, ali kakršnekoli motnje na srcu ali ožilju, bodo vsi taki ppsamezniki klicani na kontrolni in še natančnejši pregled. Vseh onih, pri katerih bodo slike čiste in jasne, ne bodo klicali niti obveščali o izvidih. — B. B. Po delu na iz!et Jesenice, 21. maja — Vsako leto na obeh jeseniških osemletkah prirede akcijo za zbiranje starega papirja. Zbcro ga na tone. Tako so včeraj in danes zbirali papir učenci šole »Toneta Cufar-ja«. Danes in jutri pa so na vrsti učenci osnovne šole »Preži hovega Voranca«. Ko bodo papir zbrali, ga bodo lepo pregledali, razdelili po kvaliteti, zvezali in odpeljali na Odpad. Količino vsakega razreda stehtajo, tako da dobi vsak svoj denar. Uporabijo ga za izlete in ekskurzije. S takimi akcijami se učenci uče varčevanja in dela. ŠIVILJSKI TEČAJ Lahko se vpišete v začetni šiviljski tečaj, ki se bo pričel v ponedel jek, 24. maja ob 15. uri v šivalnici na Cesti Staneta Žagarja l/II, poleg stoflipmrice. Delavska univerza, Kranj skrajšanje delovnega časa od sedanjih 48 na 45 ur na teden. Kolektiv je sprejel predlog, da bodo delali po 8 ur, dve soboti v mesecu pa bodo imeli prosti. Tak razpored delovnega časa je narekovala potreba: urejevanje žag in tudi že podobno uvedena praksa kolektiva GG Kranj, s katerim ZLIT sodeluje. Zanimiva je dokumentacija za ta korak. Predvidevajo namreč, da bodo kljub skrajšanju delovnega časa dosegli večji uspeh kot je bil predviden v normalnem 48 ur. delovnem tednu. Tako predvidevajo, da bodo letos povečali čisti dohodek za okroglo 8 milijonov dinarjev, osebne dohodke za 4 in tudi sklade za okroglo 2 milijona dinarjev več kot predvideva letoš- nji plan. Njihova utemeljitev omenja boljšo organizacijo in pripravo dela in povečano delovno disciplino kolektiva, ki kaže ob tem veliko zadovoljstvo in pripravljenost, da v krajšem času doseže večji uspeh. Ne pomnijo še, da bi bilo v hribih toliko snega kot letos. Pravijo, da je pozimi padal v takih zaporedjih, da se je sprijel tako, da nima plasti in da tvori celoto. Zato tudi še na nekaterih krajih ni bilo talnih plazov. To stanje je ugotovila pred 14 dnevi komisija zastopnikov reševalne službe in cestnega podjetja Kranj, ki je nameravala odpreti cesto preko Vr- Zapoznele narcise Na Planini pod Golico, kjer so poleg drugih prireditev preteklo nedeljo izvolili tudi »Miss harcis 1965«, bo v nedeljo, 23. maja, zaključna prireditev. Turistično društvo Planina pod Golico je z mesecem narcis tudi letos uspelo, le da so bile prireditve prezgodaj, kajti narcisne poljane šele postajajo bele. Komisija za prireditve Na terenu Huje-Planina imajo posebno komisijo za prireditve, sestavljajo jo pa predstavniki sveta krajevne skupnosti in družbeno-poli-tičnih organizacij. Ta komisija skrbi za vse prireditve in proslave na terenu. Letos je ta komisija še posebno delavna, ker je na programu vrsta prireditev in proslav, združenih z 20-letnico osvoboditve, prav v tem času pa organizira številne prireditve in tekmovanja v počastitev Dneva mladosti. Tekmovanja so namenjena predšolski in šolski mladini. Do sedaj so že izvedli strelsko tekmovanje, košarkarsko, tekmovanje s skiroji in šahovsko tekmovanje. Šahovskega tekmovanja se je udeležila tudi osnovna šola France Prešeren in ekipno osvojila drugo mesto, prvo mesto pa I. ekipa osnovne šole Stane Žagar. R. Odsek Gorske straže Pri Planinskem društvu na Jezerskem bodo ustanovili odsek gorske straže, ki bo vključen v postajo za varstvo prirode in gorsko stražo Kranj. Ce pa bo v kraju zadosti članov gorske straže, bodo kasneje ustanovili lastno postajo GS. Jezersko je na alpskem območju z bogato floro in favno, vuto ie delo GS več kot potrebno in nujno. Zanimanje za ohranitev lepega videza kraja in zaščito gorskega cvetja je med prebivalstvom veliko, kar je pokazalo tudi zadnje predavanje z barvnimi diapozitivi, ki so ga imeli načelnik postaje za varstvo narave in GS Kranj Uroš Premrou in predstavniki PD Krani. — R. Zaključek podobne prireditve, seveda v manjšem obsegu, pa bo v nedeljo tudi na Pristavi v javorniških rovtih, kjer je bil letos prvič teden narcis. Na tamkajšnji zaključni prireditvi bo koncert godbe na pihala Svobode Javornik, koncert komornega zbora Svoboda Jesenice in izvolitev »Najprikupnejše-ga dekleta«. Ker so se narcise šele razcvetele, pričakujejo to nedeljo tako na Planino pod Golico, kot na Pristavo številne ljubitelje naše planinske Hore. — P. U. PREDDVOR: krajevni praznik v avgustu Krajevna organizacija ZB NOV Preddvor je na svoji zadnji seji med drugim obravnavala tudi praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Vsako leto ga namreč praznujejo v prvih dneh oktobra, t. j. v času, ko je bil ustanovljen med vojno prvi NOO. Ta čas pa je za taka praznovanja zelo neugoden, ker najraje dežuje in je za prireditve na prostem že hladno. Sklenili so, predlagati svetu krajevne skupnosti in drugim družbcno-poli-tičnim organizacijam, da bi določili za krajevni praznik 15. avgust, to je čas, ko se je na tem območju začelo množično organizirano delo za NOV. — R. šiča. To doslej še ni bilo tnos no, ter so ponovni ogled pre"' videli čez 14 dni, po prvcfll juniju. Sedaj je na cesti o<* koče na Gozdu dalje po^e' kod še nad 7 metrov sneg*" Ce bi ga presekali za širi*10 ceste, bi obstojala nevarno^1 premika gornje snežne tn^ na cesto in tudi preko tile> Izračunali so, da bi za Prf kop potrebovali okoli 6 nU\ jonov din, pa še niso pr^Prt' čani, da bi bila vožnja varrln skozi reže. Tresenje vozil 71 cesti bi moglo sprožiti P^ Odločili so se, da počakat0' da bo sneg skopnel in da t,el' redijo cesto, ko bo vam0*1 zanesljiva. — B. B. Tečaj na Kanina Komisija za gorsko r' valno službo pri Plani" zvezi Slovenije je od četrt* dalje organizirala na Kam11 enotedenski tečaj za re^eVa, nje v gorah. Opremo in hf no so iz letališča v Ajdovi ni zvozili z letali in jo s P dali spustili na predviden^ kraju. Tečaja se udeležuj^ člani gorsko reševalnih P, staj v Trenti, Bovcu in * minu. Tečaj vodijo člani i skih reševalnih služb z JeS ne tu predviden nov bc ski most, po katerem bo ^ di avtomobilskik promet' g bo grajen v nivoju s ct'c^ na Podmcžakljo in platoJ^ železarne. Most za pcšcc ^ Savo za tohvarniškimi jekti vzporedno z železni5 ^ mostom Bohinjske proge< j| bodo v kratkem prcple^ in na njem zamenjali s železne plošče. 22. MAJ 1965 * GLAS KRONIKA Vzrok nesreč — nepazljivost! . . pripetilo nad V /adnjlh dneh se je na področju Gore"js ^ dvajset težjih in lažjih nesreč. ^ajveC* Xcic poškodovanih vala« nepazljivost voznika aH vinjenosi. škod5am podle-je bilo deset ljudi in lažje 5 eden paje v ^ M tri gel v bolnišnici. Materialna škoda znaša ne milijone dinarjev. PREVELIKA HITROST Ponoči okoli 01.05 je 19-lel-ni V. Dobnikar vozil osebni avtomobil LJ 342-39 Iz Cer-keij proti vasi Zgornji Brnik s hitrostjo 50 km na uro. Na ostrem desnei srečaval s prikolico hitrosti *m ovinku se je w. Zaradi prevelike osebni ln "pazljivosti je SnS de{°mobiI 7-anes,° v rialnj Ma topo ne-oceni približno arjev. — j. j. prikolice ia škoda znaša strokovni < 100 tisoč din NEZNANI VZROK Pred dnevi je vozil iz škofje Loke proti Jeprcl mopedist Rudolf Pavletlč iz LJubljane. "700 m pred križiščem na J* Prci Je iz neznanega vzroka zapeljal na »krajni desni rob ceste ln padel z mopedom Pod cesto. Pri nesreči je Pav- letlč dobil močan pretres možganov ter manjše odrgnine po obrazu. — J. J. ZARADI VINJENOSTI SE JE ZALETEL V Lescah pred hišo št. 121 je mopedist 21-letni Stanko Meglic zaradi vinjenosti zapeljal naravnost v osebni avtomobil LJ 344-98. Voznik osebnega avtomobila se je nesreči izogibal, vendar ni uspel. Pri nesreči se je Meglic telesno poškodoval. J. J. Z RAMO JE ZADEL PEŠCA Z motornim kolesom BVIVV se je peljal Janez štros lz Stare Fužine proti Bohinjskemu jezeru. Ma blagem preglednem ovinku je prehiteval štiri pešce. Hodili so pravilno po desni strani cestišča. S svojo desno ramo je zadel enega izmed njih in tako sta zaradi tega dva padla po cesti. Utrpela sta lažje telesne poškodbe. Zdrav nik je ugotovil, da je bil vinjen in so mu organi notranje uprave odvzeli vozniško dovoljenje. — J. J. ZARADI NEPRAVILNE VOŽNJE Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo na cesti Križe— Go'Ac do trčenja med mopedom in osebnim avtomobilom. Avtomobilist je peljal po prednostni cesti. Iz stranske ceste pa mu je pripeljal mopedist A. Primožič in izsiljeval prednost. — J. NI SE PREPRIČAL Težka prometna nesreča se je pred dnevi pripetila na križišču ceste Kranj—Brnik s cesto Voklo—Šenčur. Voznik osebnega avtomobila U 182-33 Vinko Nazl iz Homca pri Radomljah )e pripeljal iz smeri Kranja k ~~ k^h ctr-meh ceste. Bili sta zelo po Krovna skupnost v Naklem je uredila ^^^T^dtee; vozi v razne kranjske in 2?' s*i ie med dmgi.nl potniki tam tudi mnogo mladine, ki ljubljanske šole Ponesrečen pobeg v Kranju Kje je Pelričeva žena? V sred« dopoldne so se pred kranjskim okrožnim sodiščem ISar]ali V,ado Novak, Franc Zaletelj in Vinko Petrič Ob-toinlca jih je bremen„ ' da so nasllno pobegnili lz kranjske- Snit^L8- Pole* te8a P« *° Prl tem hudo ranlU Pazn,kam1' vs ?e v sred! 0bto*«»Ci, ki so k]^7ou^Vl "zatožni i°^ga te2 V Z**tku le" ?m zapon, .V Dreiskoval-^ranju aU v Priporu v Petriča . ?s>ili daS° med drugim 2 hote?i ^Ct",co- sočasno W„retr'*eva ž.cna NJjo so "amreč v •Cle 4.rnatJei-d°biIi odgovor rič' iQ PtetriJ^Jf«• Vse dotle odločno trdil ve i kje u~r*lu lra". da £ da je i. Ze'na- Ve saim° Ja da gf >la slabih živcev Mte ..^rja letos ^Bniij , da bodo po- lnili' *a^ov v Kranju. 50 da bodo na- padli paznika, mu odvzeli ključe od vhodnih vrat in tako prišli na »svobodo«. Svoj načrt so izvedli na ta na6in, da/ga je v času, ko jih je paznik peljal v kopalnico, Zaletelj udaril, Novak ga je zagrabil za roke, Petrič pa ga je udarjal s polenom. Vsi frije so uspeli, da so mu odvzeli ključe od vrat Ln ga zaprli v prostor ter pobegnili. Ker je paznik Brešar vpil, je to slišal miličnik Kavčič. Takrat sta .Zaletelj in Novak že pobegnila, Pet rič pa se je skril za skladovnico drv in čakal. V pomoč so priskočili tudi vojaki. Miličnik je nato odipii Brešar ju, ki je bil tez-ko ranjen. Zdravniki so kasneje Ugotovili, da ima poče- no lobanjo in druge poškodbe po telesu. Vojaki so Kavčiča opozorili, da se na dvorišču nekaj premika. Vendar v mraku nI ničesar opazil vse dotlej, dokler ni stopil na Petriča. Zaletelj in Novak pa sta prihodnji dan prispela že v bližino Rakeka. Tu sta napravila novo kaznivo dejanje — tatvino." V Voščah pri Radovljici so na Petričevi domačiji ponovno pregledali dvorišče m našli okoli 200 metrov od hiše truplo Petričeve žene. Pri ponovnem zaslišanju je Petrič priznal, da je on kriv za njeno smrt. To dejanje in okoliščine, kako je do dogodka prišlo, še preiskujejo. Zaradi teh dejanj so bili obsojeni Novak na >tri leta strogega zapora, Zaletelj na dve leti in šest mesecev strogega zapora Ln Petrič na dve leti in pet mesecev strogega zapora. — J.JARC proti Brniku. V tem času pa je pripeljal po stranski cesti voznik osebnega avtomobila LJ 343-11 Rajko Štempihar. Ta se ni prepričla, če je cesta prosta In je zapeljal v križišče. Pri tem je prišlo do trčenja ln osebni avtomobil LJ 182-33 se je prevrnil na streho. Pri nesreči so bili težje poškodovani voznik osebnega avtomobila LJ 182-33 in obe sopotnici. Dobili so pretres možganov In druge poškodbe po obrat&u ln rokah. Odpeljali so jih v ZD Kranj in nato v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda znaša na avtomobilu IM 343-11 približno 1,200.000 dinarjev in na drugem avtomobilu LJ 182-33 okoli 800.000 dinarjev*. — J. J. OTROK PADEL IZ AVTOMOBILA Pod vasjo Dovje pri Mojstrani se je pred dnevi pripetila huda prometna nesreča. Z Jesenic proti Kranjski gori je peljal osebni avtomobil LJ 408-58 voznik Franc Zarobec. Poleg njega je na sedežu sedel tudi 13-letni otrok Ivan Šanca iz Kranjske gore. Ko je voznik pripeljal pod vas Dovje, je otrok hotel odpreti stransko okno, pomotoma pa je prijel za kljuk vrat in tako odprl vrata. Zaradi tega je padel iz avtomobila v obcestni jarek. Kljub temu, da je bilo v avtomobilu še 7 ljudi, ni nihče videl kaj dela otrok. Otrok je pri tem dobil te/.ko telesno poškodbo — zlom lobanje in so ga odpeljali v jeseniško bolnico. J. J. KDO JE KRIV? V torek zvečer ob 22.20 se je pripetila pri Tržiču težja prometna nezgoda. Voznik poltovornega avtomobila 31 letni Miroslav Hladnik je peljal nekoliko vinjen od gost Ime na Ravnah v Tržiču po cesti IV. reda skozi pot na Zali rovt. Iz nasprotne strani pa sta se pripeljala dva kolesarja. Voznik poltovornega avtomobila je vozil pravilno po desni strani cestišča. Kolesarja sta vozila skoraj vzporedno. Zato je kolesar Rudolf Mlinar pri srečavanju z motornim vozilom izgubil orientacijo in zavil na levo stran cestišča. Tu se je zadel z glavo v zadnjo stranico avtomobila. Pri nesreči je dobil težji pretres možganov ter večje poškodbe na lobanji. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — J. J. \ NEPAZLJIVOST VOZNICE Voznica Ana Benedik iz Mežice je peljala v torek zvečer po Zupančičevi ulici v Kranju iz smeri Ceste talcev. Pred hišo št. 25 je zavijala na desno. Pri tem je zadela ob rob pločnika in jo je vrglo čez rob v drevo, poleg kate- rega so bila zložena drva. škoda na avtomobilu znaša okoli 80 tisoč dinarjev. — J, i NESREČNI PRIMER V PODLJUBELJU Huda prometna nesreča, ki se je končala s smrtnim izidom, se je pripetila pred dnevi na cesti med Tržičem in Ljubeljem. Voznica osebnega avtomobila Opel-Admiral K 79-00 it Avstrije je peljala lz Ljubelja proti Tržiču. Približno 1 km pred gostilno »Ankele« v Pod I j ii be Iju so se na levi strani ceste igrali otroci. Ko je voznica pripeljala v neposredno bližino teh otrok, in jih opozorila z močnim signalom, sta dva od otroJi stekla preko ceste tik pred avtomobil. Prvi je uspel pro teči, drugega — 8-letnega An« dreja Klemenčiča — pa j* voznica zadela s sprednjim levim blatnikom avtomobila Otrok je po nesreči oble žal v močni nezavesti. Dobtf je hud pretres možganov, Drugi dan zjutraj pa je za radi hudih poškodb umrl. J. J. ttodivu V TnpaUčali pri Preddvoru pa so jrti pokazali na avto busni postaji postavljena ogrodje za klopi. Samo desi ni in ni. Ljudje se nimajo kam v sesti. Pa se jezijo! Ni majo prav. Sodobni svet gre v marsikaterih primerih v smet;, da se glavna stvar sa mo nakaže. To lahko opazite v marsikateri restavraciji z zrezski, v modernem slikarstvu in podobno. Tam so tudi klopi zelo nazorno nakazane, ostalo pa je odvisno od spo-sobnsti domišljije posamezni* kov. Iz Strališča pa so prišli kar na stanovanje in me z dovoljenjem Marjane vlekli tjakaj. Giiojnica jim je zalila stavbo njihovega kina krog in krog. Zlasti pri izhodni ii v t a* tih zvečer marsikdo čofne v smrdečo snov in ... Seveda, ko gledajo samo z mestnimi očali na to in ne spremljajo naših naporov za razvoj kmetijstva. Res je, da so vse naokrog že same alge in ob tem znak življenja. Ce si pa kdo ob tem duhu viha nos, si še jaz ne bom lomil bodic. Bolj pa me je iznenadila druga iz Stražišča. Na njihovi avtobusni postaji je bil dober teden (do pred dnevi) pokvarjen vodovod in luža je bila vse naokrog, voda je tekla preko ceste dan in no& Vendar pa v primerjrvi s Čačkom in drugimi kraji to ni bilo nič. Končno pa je že po dobrem tednu prišel vodovodni instalater in stvar uredil. Lepo Vas pozdravlja Vaš BODICAH 20 let pevskega zbora France Prešeren" Glasba in potrebe 99 V soboto, 22. maja ob 20. uri, bo v dvorani kina Center velika proslava posvečena 20-letnici osvoboditve in 20-letnici ustanovitve pev-skega zbora »France Prešeren*. Ob tej priložnosti bo mid drugim imel pevski zbor celovečerni koncert narodnih, partizanskih in umetnih pesmi, največ jugoslovanskih avtorjev. Moški pevski zbor »France Prešeren« jc bil ustanovljen 20. maja 1945. leta. Zamisel o ustanovitvi tega zbora je \znikla iz pevcev pevskin /borov predvojne generacije, kajti v Kranju jc bilo kar pet zborov. Prvikrat so zapeli skupaj na pokopališču žrtvam fašističnega terorja. Ob ustanovitvi je zbor štči 40 pevcev, njegov prvi in še sedanji dirigent pa je bil Peter Lipar. Se danes je v zboru 14 pevcev, ki pojejo že od osvoboditve. Žrtvovati so morali marsikateri večer, prihajati na vaje v mrazu in ob lepih večerih, kajti bile so včasih tudi petkrat na teden. Ženski pevski zbor je bil ustanovljen v letu 1952 in in je štel 20 pevk. Mešnni pevski zbor je bil ustanovljen v letu 1052 in je prvikrat nastopil ob odkritju spomenika Franceta Prešerna, ki stoji pred gledališčem. V času dvajsetletnega delovanja so imeli vsi trije Bro&ra o „prešernovcih" V počastitev 20-letnice delovanja pevskega zbora Franceta Prešerna iz Kranja, bo v teh dneh izšla posebna brošura, ki bo prikazovala razvoj tega zbora skozi dve desetletji, zlasti pa njegov delež v kulturnem življenju Kranja. Brošura dokazuje uspelo poslanstvo pevcev iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja na številnih gostovanjih in turnejah po naši domovini in v inozemstvu. zbori preko 1200 nastopov širom naše domovine in od tega preko 500 koncertov. Zbor je trikrat nastopil v Avstriji, dvakrat v Italiji in enkrat v Franciji. Bil je gost številnih gledaliških hiš in kulturno-prosvetnih dvoran, saj je nastopal na vseh pomembnejših festivalih, koncertih, tekmovanjih in drugod. Povsod je imel lepe uspehe in se uvrščal med prve celo takrat, ko so peli v konkurenci s profesionalci. Zato so bili tudi gostje radijskih in televizijskih hiš v Ljubljani, Beogradu, Kopru, Trstu, Celovcu in Morite Carlu. Trenutno zbor šteje 75 pevcev od tega 45 moških in 30 žensk. Zbor si prizadeva, da se pomladi. Za letošnje jubilejno leto ima bogat program dela. Med drugim bo sredi junija odpotoval za teden dni v Holandijo. kjer bo nastopil v nekaterih večjih središčih Holandije. Bo pa tudi gost tamkajšnjega radia in televizije. R. C. Vzgoja kadrov za društva Glasbena šola na Jesenicah posveča posebno skrb vzgoji kadrov za potrebe kulturnih društev. V šolskem letu 1964-1965 obiskuje pouk za razne instrumente in nauk o glasbi 24 gojencev DPD Svoboda Žirovnica — Breznica, 22 gojencev Svobode Hrušica, 15 z Ja-' vornika in 9 gojencev Svobode Jesenice. Gojenci in pedagogi sodelujejo pri vseh amaterskih prireditvah, proslavah, koncertih in akademijah. Sola je doslej pripravila 123 javnih in 282 internih nastopov, s »SVETNIKI« na Breznici Dramska družina Svobodo »France Prešeren« Žirovnica, ki je dosegla v letošnji sezoni zelo lep. uspeh z naštudiranim Finžgarjevim »Divjim lovcem«, je že na-študirala novo delo. S staro veseloigro »Trije vaški svetniki« so se predstavili v soboto večer, ponovili pa so jo v nedeljo zvečer. Dvorana doma na Breznici je bila obakrat polno zasedena, kajti tamošnji prebivalci si žele ljudskih in veselih iger. Delo je kot gost zrežiral Ciril VI-ster z Jesenic. — P. U. Delovni doma. druge d dobrodošli Kulmrna društva jeseniške občine sodelujejo z društvi drugih občin iz vse republike. V zadnjih dveh letih so imeli precej uspešnih gostovanj drugod, pa tudi pri njih so z uspehom nastopale kulturne skupine iz sosednjih občin. Jeseniška Svoboda je navezala stike s kulturno-prosvetnimi organizacijami iz Beograda. V poletni sezoni ima pogodbo o rednem nastopanji v festivalni dvorani ali Karini T? Bledu. Ansambel narodnih plesov in pesmi je gostoval na Bledu, v Kranju, v Tržiču, v Bohinju, v Ljubljani in v Beogradu. Tudi komorni zbor in pihalni orkester nista poznana samo doma. Sekcija DOLI K je imela razstave v Celju, na Bledu in v Trbovljah. Zelo pomebna pa so gostovanja gledališča »Tone Čutar«, ki si je s svojimi nastopi pridobilo ugied, enak poklicnim gledališčem. Posebno priznanje pa je bilo poštovanje gledališča v ljubljanski Drami. svojimi pedagogi pa je poleg tega sodelovala še na 274 prireditvah. Kot poseben uspeh njene dejavnosti je vsekakor simfonični koncert. Naštudi-ral ga je veliki orkester glasbene šole, ki ga sestavljajo gojenci, predavatelji ter člani jeseniške in javorniške Svobode. Več t sTovenske ljubezenske poezije Kranj, 21. maja — Klub kulturnih delavcev v Kranju je za nocojšnji kulturni večer pripravil zanimiv izbor pesmi slovenske ljubezenske poezije. Predstavili nam bodo nekaj najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi od ljudskih. Vodnikovih, Jenkovih, Prešernovih, Levstikovih, Gregorčičevih, potem vseh predstavnikov moderne, povojne generacije in generacije, ki še vedno ustvarja. Pesmi sta izbrala Jože Kovačič in Bojan Pisk, recitirali pa bodo člani Prc-: trnovega gledališča. V razvoju našega šolstva je bilo v minulih letih precej storjenega. Bore malo pa je bilo narejenega za reformo glasbenih šol. Jeseniška glasbena šola, ki je bila ustanovljena na predlog nekaterih jeseniških glasbenikov kmalu po osvoboditvi, ni pri-lagojcvala sistema dela potrebam družbe, ker tega niti-obstoječi zakoni in predpisi niso predvidevali. Obstoječi sistem pa je kazal iz leta v leto več -protislovij in pomanjkljivosti. Te so dale vzpodbudo za mnoge razprave in končno za izdelavo predloga o reorganizaciji šole. O tem predlogu sta na zadnjem skupnem zasedanju razpravljala svet za šolstvo in svet za kulturo in prosveto skupščine občine Jesenice. Strinjala sta se s predlogom, po katerem naj bi se glasbena šola preimenovala v »Center za gla«beno in estetsko vzgojo ter izobraže- Pevci v Mavčičah Pri prosvetnem društvu ► Simon Jenko« v Mavčičah so pred mesecem ustanovili mešani pevski zbor, ki šteje 40 članov. Zbor, ki ga vodi domačin Ivan Pišler, ima že redne vaje, da bo nastopil na proslavi, ki bo v Mavčičah ob krajevnem prazniku, 20-letnici osvoboditve in 130-letnici rojstva pesnika Simona Jenka. Balelni naslop v Kranju V četrtek je bila v Kranju javna produkcija baletne šole, ki že nekaj časa dela s pre6e}Snjim uspehom. Predstavili so se gojenci vseh letnikov, ki so pokazali že nekaj pravih mojstrovin. — Vendar pa je zelo slab obisk prireditve dokaz, da je premalo zanimanja odraslih in mladine za to zvrst umetnosti. vanje«. Ta center naj bi zajemal glasbeno šolo, baletno šolo, simfonični orkester, pihalni orkester in mladinski pevski zbor. Delovni program vseh oddelkov centra pa naj bi bil tako prilagojen* da bi ustrezal potrebam glasbene kulture na področju občine. Z reformo jeseniške glasbene šole naj bi pričeli postopno s šolskim letom 1965/66. O tem predlogu bo razpravljala skupščina občine Jesenice na eni izmed pri-: hodnjih sej. — P. U. »0DE0\« snem ji Vsako nedeljo se zbere ob jezeru ob Završnici pri Žirovnici skupina filmskih amaterjev »Odeon« z Jesenic. Film bo prikazoval pustolovščine mladih fantov. Režiser je Avguštin, a glavna igralca Ta nt Ravnik ln Vinko Lapa j ne. Precej filma je že posnetega. Nekatere epizode bodo posneli še na Rečici pri Ble du. Pričakujejo, da bode končali delo do 10. julija. Slane Kumar razstavlja Likovna sekcija DOLlK DPD Svobode, Tone Cufar xs» Jesenicah načrtno prireja razstave domačih ln tujih slikarjev. Pretekli teden je V mali dvorani pri Jelenu razstavljal svoja dela akademski slikar Stane Kumar. Prt' kazan i h je bilo 27 del z raz-, lično motiviko. Otvoritvi *° učenci in profesorji Glasbene šole z Jesenic s svojim glasbenim nastopom dali svečan poudarek. Prve češnje Na jeseniški tržnici so i* pred dnevi prodajali prve češnje. Čeravno so jih prodajalci držali po 300 dinarjev za kilogram in so bilfi kisle in vodene, so šle dobro v promet. Zlasti so jih velik0 kupovali otroci. Adaptacija Smledniškega gradu, ki jc letos dobila resnejše oblike, bo velikega pomena le za ohranitev tega dokumenta zgodovine, marveč tudi za razvoj turizma v tem kraj* 5^ 1965 * glas GLAS PIONIRJEV Zakaj so žuželke močne Pesem mladosti PESEM MLADOSTI Mrak je padel na zemljo, hladna sapica priklanja žito, murenčki pozdravljajo večer, kres svoj plamen dviga zmagovito. Zapoj, mladina, pesmico veselo, izraz veselja in mladosti, za pojmo Titu in svobodni domovini, naj čuje pesem v nočni se modrini! Branko Grobovšek, osnovna šola Preddvor t5e h\.od vsake *e vzeli —- vrste žužel- Kado hi i Se vec>u ar" »Cimer C'uko zbrali> & bi metuljev J\^kS''° Vrsto da b,hc je tolik°> Postanc}0 v nekaterih dr- žavah prava nadloga. Uničujejo travnike in njive tako, da se bojujejo ljudje proti njim celo z letali. Vprašujemo se, v čem je moč teh malih živalic? Če pogledamo koliko jajčec iz.ležejo posamezne samice, se kmalu **£?Š£ v Brit . jih >J te/av jc prišla ne more- ■ofu. Tu je Audi v naši hiši Da '• V k]et Pa bili '»"SSL" ' avtoano. v sobe. lm z obutvijo iv,al 8°vinn^avm° Ie mesarijo 5 Cnko"t LZml1 Za vsako iT * dnem ramo v Kra"')-Hs^^Usf mc£amo čakati t?Vce. na Naslav»K smo mi Po se ni ujela. .> .divjajo S'^o, ?aj0 Prah obleko ll80Vl ne tr pa avto-je preveč . Ko •« Koučuo pride Obetaj nsm trgovino ™»e<>m. v načrtu so wQ lw? tovara Oljarica bo de-bloke za svoje delavce. £Ta4u\ bodo v južnem deta Markti Lebar O^.šola Predoslje z tudi našem kraju Po vojni se je začela Zgornja Bela preobraževati v napredno vas. Ljudje so popri-jeli za delo. Kar je bilo uničenega so popravile pridne kmečke in delavske roke. Vasica brez elektrike, vodovoda in prometnih zvez je dobila vse, kar je želela. Najprej je zagorela luč, zapel je radijski sprejemnik. Potem je pritekla voda prav v vsako hišo. Letos smo dobili telefon. Kadar je sila nam ni več treba teči v Preddvor, da bi poklicali zdravnika, zdaj dvignemo srfmo telefonsko slušalko. V Zgornji Beli dela tudi mladinska organizacija, ki prireja zabavne in druge kulturne prireditve. Peter Sodnik Osn. šola Preddvor prepričamo, da je njihova moč prav v njihovem velikem številu — v njihovi rodovitnosti. Med posameznimi vrstami pa je zelo velika razlika. Samica rjavega hrošča zleze v enem letu okoli 60 jajčec, samica metulja gobavca 600, samica koloradskega hrošča v dveh letih 1600, t ravnica pa tudi do 10.000 jajčec. Vse te Številke pa ne pomenijo ničesar v primer javi z maticami čebel in termitov. Matice skoraj celo življenje ne delajo drugega, kot ležejo jajčeca. Čebelna matica jih zleze na dan tudi po 2500. Ker živi 5 let, jih v vsem življenju zleze okoli milijona. Plodnost terminskih samic pa je še večja. Vsaki dve sekundi zlezejo eno jajčece! To znese v enem letu 10 milijonov. Ker živijo 10 let, poskrbijo v svojem življenju za 100 milijonov novih termitov. Ni pa- pomembno samo to, koliko jajčec izležejo posamezne samice. Važnejše je, kdaj bodo nove mlade samice lahko legle nova jajčeca — kakšna je hitrost razmnoževanja. Pri hišnih mahali še iz. jajčec že v 14 dneh ravijejo nove muhe. Vsaka muha v življenju izleže 10 krat po 100 jajčec. Če bi iako računali množenje listnih ušic ene samice, bi v enem letu dobili 31-mestno število potomcev. Vse te uši ne bi mogli spraviti, če bi jih polnili v vagone, ki- jih imamo v državi. K sreči pa so računi le računi! Cela vrsta sovražnikov preži na zarod. Živi in neživi sovražniki skrbe, da je v naravi vedno ohranjeno ravnotežje. Pohod okoli Ljubljane Vsako leto je v Ljubljani »Pohod po poteh partizanske Ljubljane. Tak pohod je bil tudi letos !). maja na Dan zmage. Pohoda se je udeležilo okoli 7000 mladincev, tabornikov in pionirjev. Iz naše šole je tekmovalo 25 ekip. Jaz sem sodeloval v pionirski ekipi na IS km. Start je bil v Tolstojevi ulici, cilj pa na Trgu revolucije. Na poti smo videli hišo, v kateri je bila partizan- ska tiskarna Podmornica. V njej so tiskali partizanske časopise. Na pohodu smo se večkrat ustavili in pili vodo. Pred ciljem se je vsaka ekipa fotografirala. Na Trgu revolucije, kjer je bil cilj, je dobil vsak udeleženec pohoda spominsko značko. Tudi naslednjer leto se bom udeležil pohoda. SREČKO PERNE, Kranj, osn. šola France Prešeren Zvezde v jelenovih očeh (ruska pripovedka) Ded Petrovan je bil gozdar. Živel je v mali gozdni kočici. Marinka je pri njem preživljala šolske počitnice. Nekoč pa je pred njegovo hišico zašel jelen. Imel je velike razvejane rogove, podobne vejam dreves pozimi. Marinka še nikoli ni videla jelena. Hotela ga je pogledati čim bolje. Ko je zaslišal Marinkine korake, jc jelen nekoliko trznil, toda od strahu ni pobegnil. Bil je velik, Marinka majhna. Malo je postal, mahnil s svojo rogato glavo in, kot da se pozdravlja z Marinko, počasi odšel v gozd. — Ded, o ded, videla sem živega jelena, — je za vpila Marinka, ko je pritekla v hišo. — Videla sem ga čisto živega. Veš, zvezde ima v očeh. Zakaj ima zvezde v očeh? — Kakšne zvezde, otrok. Nekaj si vendar zamešala. — Toda videla sem zvezde, prav take kot so na nočnem nebu. — No, seveda, dogajajo se res čudne stvari, toda tega res nisi mogla videti. — Toda ded, resnično vem! je trdoglavo trdila Marinka. — Dobro, dobro. Torej si videla — je končno popustil ded. Ded je vzel Marinko s seboj v tajgo. Pustil jo je sedeti v kolibi, sam pa je odšel nastavljat pasti. Ded se je v gozdu zadržal dolgo in Marinki je bilo zelo dolgčas, ko je tako sama sedela v gozdni hišici. Stopila je ven, se spustila do potoka in sedla na kamen. Bil je večer. V črni vodi so odsevale zvezde. Izgledalo je, kot da je nekdo posul v potok zlate in srebrne kovance. „ S*. Clas P',wl,if1cv Di°>lirje- da rubrika iz»oe vsako soboto. Vabimo vse a«!V 0 vseh "V* P°ši,iajo svoje prispevke. Pišete lahko iw erH bhir rch- Poš»lajte tudi manjše risbe. Foto-th 0 k vse pošilJaJo svoje najboljše posnetke. Zani-Dh °8°divš« pravlJfc, ki jih slišite, opisov naših krajev, bi'Spevke oa«iVd° pesmic **» vaših šoortnih doživetij. Vse n|*iev v 1,le na naslov: Uredništvo »Glasa«, za Glas la"j. Cesta Staneta Žagarja 27. so ondan pokazali pred mnogimi gledalci 10 SPORT 22. MAJ 1965 * Zanikrnost Atleti za jugoslovanski pokal §Q\e jn telesna kuHll^ a« laj? Slaba steza Do konca tekmovanj v republiški rokometni ligi sta le še dve koli. V mesecu oktobru lani (v jesenskem delu prvenstva) ni bila odigrana ženska tekma med Slovanom iz Ljubljane in ekipo Kranja. Vodstvo Slovana ni obvestilo RK Kranj ob kateri uri bo tekma, kot to predpisujejo propozicije. Ekipa Kranja zato ni odpotovala v Ljubljano. Po vseh pravilih bi glede na to morala biti tekma registrirana s 5:0 vv. o. za Kranj, vendar pa rokometna zveza Slovenije še do danes ni rešila tega primera. Vprašujemo se, kam vodi tako malomarno in zanikrno delo tekmovalnega odbora. Liga odbor se že več kot pol leta ni sestal in je na zvezi še več drugih nerešenih vprašanj. Prav bi bilo, da bi vsaj na današnji seji izvršnega odbora K/S zbudili pristojni organ za tekmovanja v republiškem merilu iz večmesečnega spanja. — J. J. V soboto in nedeljo je bil blejski stadion prizorišče gorenjskega prvenstva v atletiki za jugoslovanski pokal. Med udeleženci smo pogrešali tekmovalce Jesenic in najboljše atlete kranjskega Triglava. Slaba steza, ki nikakor ne ustreza pogojem tekmovanja je bila največja ovira, da bi bili doseženi boljši rezulTati pri tekih. V ostalih disciplinah pa so bili doseženi povprečni rezultati. V bodoče bi bilo treba bolje premisliti, kje naj bi bilo tako tekmovanje, kjer gre za dosego boljših rezultatov in za boljšo uvrstitev ekip v slovenskem merilu. REZULTATI: moški — 100 metrov — 1. Zupančič (Gorje) 12,4; 200 m — 1. Ferjan (Tr) 25.5; 400 m — 1. Pangerc (Tr) 58,5; 800 m — 1. Grašič (Križe) 2:14,8; 1.500 m — 1. Dobre (Križe) 4:47,0; 3.000 m — 1.—2. Filip Sitar in Janez Sitar (Kamna gorica); 5.000 m — 1. Janez Šilar (K. gorica); Odlični kranjski kegljači Na kegljišču v Kranju je bilo v soboto in nedeljo keg-ljaško tekmovanje z udeležbo najboljših moških ekip Slovenije in Hrvatske v počastitev 20-»letnice osvoboditve. Hkrati pa je bilo to tekmovanje v okviru hrv.-slov. lige in so ista moštva nastopila tudi v Ljubljani (prav tako v soboto in nedeljo). Največ uspeha so imeli Kranjčani, ki so zmagali s precejšnjo prednostjo pred Branikom. Med posamezniki je bil najboljSl Marihorean Mlakar, ki je podrl 939 kegljev, od KranjaČnov je bil najboljši Turk | 913, Marte-lanc pa je podrl 908 kegjev. Tekmovanje se bo v soboto in nedeljo nadaljevalo v Zagrebu in bodo Kranjčani zaradi precejšnje prendosti po vsej priliki osvojili- prvo mesto po vseh štirih nastopih. Rezultati: L Triglav 13.799, 2. Branik 13.341, 3. Medveščak 13.403, 4. Grmoščlca 13.326 itd. J. J. daljina: 1. Ferjan (Tr) 584 cm; višina — 1. Suštaršič (Tr) 165 cm; troskok — Rozman (K. gorica) 12,45; krogla — Vari 12,30 m; disk — Konc (Tr) 36,31, kopje — Mežek 53,12; 4 krat 100 metrov — K. gorica 51.0; 4 krat 400 metrov — Triglav 3:59,8 — Žensko: 1.-2. Jakopič (Gorje) in Kurnik (Olševek) 15,8; 200 m —'Kokot (Gorje) 21.5; 400 m — Kokot: 1:16,6; 800 m — Kokot 3:25,0; višina — Strel (Tr) 124 cm; daljina — Franko 410 em; disk — Turk (Tr) 20,91. — J. JUSTIN Letos tekstiliada v Kranju Danes se bo v Kranju začela letošnja Tekst iliada, na kateri bodo sodelovali v raznih športnih panogah dijaki in dijakinje vseh srednjih tekstilnih šol Jugoslavijo. Prireditelji računajo, da bo lotos v Kranju tekmovalo okoli 300 tekstilcev. Za to tekmovanje so so dijaki in dijakinjo Srednje tekstilne šole iz Kranja dalj časa pripravljali in upamo, da bo ta prireditev tako v tekmovalnem kot tudi v organizacijskem pogledu dobro uspela. R. Obvezna šolska telesna vzgoja je eden najvažnejših članov naše telesne ^kulture,' saj zajema vso mlaabio od 7. do 14. leta in skoraj vso še v starosti od 15. do 17. leta. V rednih šolah kranjske občine je 15 odstotkov vsega prebivalstva. Tu naj bi učencem po veljavnih učnih načrtih poleg umskega dela, izobrazbe, zagotovili tudi osnovno telesnokulturno razgledanost, praktično znanje in normalen telesni razvoj, minimalno telesno izobrazbo in pozitiven odnos do svojega zdravja. V sklopu splošnih pedagoških načel ima telesna vzgoja v šolah zato poseben pmen, a zaradi svoje specifičnosti tudi poseben položaj. Menimo, da je to predago-ško področje v našem šol- Dve zmagi V tekmovanju druge republiške nogometne lige sta do konca prvenstva še dve koli. Oba gorenjska zastopnika se v glavnom dobro držita in bosta zasedla dokaj dobri mesti. V nodoljo sta oba zmagala, Tržič je premagal Primorje iz Ajdovščine s 4:1, Ločan iz Skcljo Loke pa je v Duplici odpravil Svobodo s 6:1. Lestvica: Koper 16 10 3 3 34:17 23 Slavija 16 10 2 4 40:27 22 Kamnik 16 7 5 4 34:25 19 Tržič m 16 9 1 6 42:37 19 Primorje" 16 9 0 7 35:25 18 Ločan 16 7 1 8 52:43 15 Sava 16 4 6 6 22:23 14 Domžale 16 5 3 8 25:28 13 Litija 16 4 3 9 26:52 11 Svoboda 16 2 2 12 23:59 6 Športne prireditve V soboto KRANJ — ob 15. uri šolski telovadni nastop v počastitev 20-letnice osvoboditve in dneva mladosti v Športnem parku popoldne: začetek Tekstili-ade Ob 18. uri rokometna tekma gorenjske lige SAVICA : KRANJSKA GORA v Savski Loki ŽELEZNIKI — ob 17.30 rokometna tekma gorenjske lige SELCA : RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA — ob 15. uri uradni trening moto dirk za »NAGRADO LOKE 65« V nedeljo ŠKOFJA LOKA — ob 15. uri mednarodne moto dirke za »NAGRADO LOKE 65« ob 8. uri gorenjsko mladinsko prvenstvo v rokometu na igrišču v Puštalu ob 10. uri nogometna tekma gorenjske lige LOĆAN : PREDOSLJE (pionirji) KRANJ — ob 10. uri rokometna tekma republiške lige ŠENTVID : KRANJ (moški) v Stražišču • ob 11. uri rokometna tekma republiške lige KRANJ : BREŽICE (ženske) v Stražišču ob 14. uri prvenstvo Gorenjske za mladinke v Stražišču ob 10. uri odbojkarska tekma republiške lige TRIGLAV : MARIBOR dopolne in popoldne nadaljevanje Tekstiliade v Športnem parku ob 10. uri nogometna tekma za pokal Jugoslavije TRIGLAV B : PREDDVOR, pred-tekma pionirjev TRIGLAV B : SVOBODA ob 9. uri v Športnem parku ob 10. uri nogometna tekma za jug. pokal KRANJ : PREŠEREN v Stražišču ŽELEZNIKI — ob 9.15 nogometna tekma za jug. pokal ŽELEZNIKI : JESENICE ob 8.30 nogometna tekma ŽELEZNIKI : PREDDVOR (pionirji) NAKLO — ob 10. uri nogometna tekma za jug. pokal NAKLO:TRBOJE stvu še vedno premalo vito in da za razvojeirtJa lih učnovzgojnih podroCH^-lo zaostaja. Materialni j drovski in drugi probit napredek zavirajo, se ne pravijajo dovolj energ^^ in načrtno, zato ostaja ["j ta v leto le pri ugotavlja slabosti, ob katerih se rm ha globoko zamisliti, & a zaradi drugega, potein i zaradi zaskrbljujočega 5 ^ ga zdravstvenega stani11 ske mladine. Šolski telesni vzgoji to potrebno posvetiti ve j zornosti in zagotovili n° (| nejše delovne pogoje. ' * smeri bo potrebna jj družbena aktivnost, ska vlaganja v ntatey^ osnovo, kakor tudi veti11 J trola nad izvrševanje'"M veznosti. Spričo P. J zdravstvenega stanja "J * razvitosti šolske mlad'nh( naj bi tudi zavod za zavarovanje iz ustrezni' dov financiral šolsko » vzgojo. — J. Javornik Turnir slepil1 Okroglo pri Kranj"' f — Danes so tu prispcl jr udeleženci republišk**^ i hovskega turnirja s^.$f bo pričel jutri v tukaJ^ Domu oddiha slepih f nije in bo nadaljeval a f 31. maja. Na turnirji1 ^ delovalo 17 najbolji jrf stov iz vrst slepih -l . '■ ljano, Celja, Marib°r ji Kopra. To je že of1\j hovska prireditev, ki > \i ganizirajo vsaki ^ Vsklajono z državnim " s4 stvom, ki je prav tflK \ ko drugo leto. ob 9. uri nogometn^i-gorenj. lige NAKLO: (pionirji) Al PODBREZJE — 00 nogometna tekma Jige PODBREZJE : (pionirji) -n H TRBOJE — ob metna tekma g°reOLi0l>9 TRBOJE : VISOKO (P. f JESENICE metna tekma go^iiF JESENICE : PRt (pionirji) .,,-rsPJ ob 10. uri odboik^St' ma republiške ligc CE : HOČE M ŽIROVNICA — °br/| odbojkarska tekmuj) ške lige KROPA : lP A ŠENČUR — ob }%>•] bojkarska tekma l^j; i SVOBODA : JEL§A 1 ^ |J KRIŽE — ob 10-. *sm metna tekma ljubJJ3^] ske lige KRIŽE : J j RADOVLJICA prvenstvo Gorenji I metu za mladince ob 10. uri košarK' ^ ma II. rep. lige * rep. TOLMIN ti VRATA - dop^f. M "ni mednarodni, IV VEL£Sl>u ciona ROGOV VEL / INFORMACIJE - OBJAVE Obvestilo Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da bo tretje obvezno cepljenje kaši! °troŠki Para'«zl, davlcl, tetanusu in oslovskemu vei h 23 otroke rojene 1. decemebra 1963 do 30. no-a 1964 ter vse starejše, ki še niso bili popolno cepljeni. S Seb°j prinesite vabilo in izkaznico o cepljenju. Vsa cepljenja so brezplačna. jre Krajevni urad Zabnica 26. 5. 1965 ob 8. uri Otroška posvetovalnica Straiišče 26. 5. 1965 od 9. — 11. Ul Zdravstvena postaja Cerklje 27. 5. 1965 od 7.30 — 12. ure Osnovna šola šenturška gora 27. 5. 1965 ob 15. uri Osnovna šola Zalog 27 . 5. 1965 ob 16.45 Zadružni dom Velesovo 27 . 5. 1965 ob 17.30 Osnovna šola Besnlca 28. 5 icku - Osnovna šola Trstenlk 29. 5. 1965 ob 9. uri Zdravstvena postaja Preddvor 29. 5. 1965 ob 9.45 Fužine — zdrav, postaja 29. 5. 1965 ob 11.15 Pomožna zdrav, postaja Jezersko 29. 5. 1965 ob 12. uri Gasilski dom Hrast jc 31. 5. 1965 ob 7.30 Osnovna šola Trboje 31. 5. 1965 ob 8.15 Osnovna šola Voklo 31. 5.1965 ob 8.45 Otroška posvetovalnica Šenčur 5. 1965 ob 9.45 31 r%b"ob 7.30 Gostilna Nemil je 28. 5. 1965 ob 8. uri Osnovna šola Podbllca 28 . 5. 1965 ob 8.30 Osnovna šola Pševo 28. 5. 1965 ob 10. uri 'Zadrunzi dom *akl° Otroška posvetovalnica -u š 1065 ob 14. u Osnovna šola Duplje 31. 5. 1965 ob 11.15 Osnovna šola Podbrezje 31. 5. 1965 ob 12. ur Mavčiče * 5- 19^5 ob 10.45 Mladinska knjižnica zasavska 10 J 5- 1965 ob 11 Otroški 30 vrtec Golnik 2£ 5. 1965 ob 7.30 'roška posvetovalnica Gorice 9' 5- 1965 ob 8.30 31. 5. 1965 ob 14. uri Zadružni dom Kokrlca 31. 5. 1965 ob 15. uri Osnovna šola Predoslje 31. 5. 1965 ob 16.30 Zadružni dom Visoko 31. 5. 1965 ob 18. uri Otroški dispanzer 1. 6. od 8. — 12. ure od 14. — 18. ure ZDRAVSTVENI DOM KRANJ GOSTINSKA ŠOLA V LJUBLJANI, ^ POLJANSKA CESTA 28 a bo sprejemala učence )lskem letu 1965/66 ZA POKLIC KUHAR IN ZA POKLIC NATAKAR. šolanje traja tri šolska leta. POGOJI ZA SPREJEM V ŠOLO SO NASLEDNJI: 1. starost od 15. do 18. leta, 2. dovršenih 8. razredov osnovne šole, 3. telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oziroma natakarja. Za sprejem v šolo se morajo kandidati pismeno prijaviti najkasneje do 26. junija, v primeru naknadnega sprejema pa do 20. avgusta. K prijavi je treba priložiti: a) potrdilo o rojstvu, b) zdravniško spričevalo, c) spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole. Učenci, ki nimajo stanovanja v Ljubljani ali v okolici, se lahko obrnejo na Dom mladine v trgovini in gostinstvu v Ljubljani, Poljanska cesta 28. Za vse ostale informacije se obračajte na v uvodu označeni naslov, telefon 310-862 in 314-225. Turistične informacije PREDDVOR. Prenočišča: gostilna grad »Hrib«, 70 ležišč, gostilna Bizjak - Bela, 12 ležišč, v privatnih sobah 126 ležišč. Cena: pen/ion v gradu »Hrib« 2800 do 3100 din, izven sezone 2200 do 2600 din (za domače goste popust). Gostilna Bizjak - Bela pen-zion v sezoni 1800 do 2000 din, izven sezone 1600 do 1700 d'n. Cena ležišča v privatnih sobah 400 do 500 din, cena prehrane (doba bivanja nad tri dni) v sezoni 1200 do 1300 din, i/v on sezone 1100 do 1200 din V gradu »Hrib«, gostilni Bizjak - Bela, gostilni Majč -Preddvor in gostilni Gorjanc• Hotemože. Izleti: Možjanca (1 uro), Jakob (1 uro), Mače (pol ure) Lovrenc (2 uri), Golnik (2 uri), Zaplata (2 uri) in okoliške planine Kališe (2 uri), Krvavec, Storič in Grintavec. Informacije: TD Preddvor in grad »Hrib«. TURISTIČNO DRUŠTVO POLJANE OPRAVLJA in POSREDUJE vse vrste uslug: 0 prijava in odjava turistov £ organizira prevoze £ oddaja sobe £ prodaja spominke daje vse informacije POSREDUJE: 0 večje izlete z avtobusi 0 potne liste in vizc £ menjalno službo. Vse s sodelovanjem Trans- turista iz škofje Loke DOMAČI GOSTJE, IZLETNIKI IN TURISTI: Poslužujte se naših uslug in zadovoljni boste! Priporoča se Turistično društvo Poljane nad škofjo Loko SGP »Novogradnje« Tri i prisilni likvidaciji razpisuje razprodajo gradbenega materiala, rabljenega gradbenega orodja in opreme ter osebnih zaščitih sredstev Razprodajo bo v Kranju Partizanska cesta 29 A, v času od 26. 5. do vključno 31. 5. 1965 vsak dan od 8. do 16. ure. Kupci družbenega sektorja morajo ob prevzemu kupljenega blaga predložiti barirani ček, privatni interesenti pa morajo kupljano blago plačati takoj ob prevzemu. Prod amo mehanično stiskalnico ZVEZAN LES 1 STREZNIM ELEKTROMOTORJEM VeHkost stiskalne plošče 2500 x 1200 mm. °đed je možen na obratu LIK Kranj LESNA INDUSTRIJA KRANJ Zahvala Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame, tašče in tete JOSIPINE NOVAK upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalja, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom dr. Janezu Bajžiju, dr. Bogdanu Dolencu, dr. Pavlinu in zdravniškemu osebju Golniške boinice in dr. Hriberniku za požrtvovalno skrb in nego med njeno težko in dolgo boleznijo. Zahvala č. duhovščini za spremstvo, društvu upokojencev in pevskemu zboru »France Prešeren« za ganljive pesmi. Posebna zahvala vsem sosedom za vsestransko pomoč in oporo v težkih dneh. Vsem iskrena hvala! Žalujoči sinovi: Jože, Miran, Zore in Pavle z družinami in ostalo sorodstvo Kranj, dne 20. maja 1965 PRODAMO karambolirani osebni avtomobil ZASTAVA 750 leto izdelave 1962 s prevoženimi 56.000 km, Izklicna cena 350.000 dinarjev Ogled vozila jc možen vsak dan od 7. — 14. ure pred Zavarovalnico Kranj, Kidričeva 40. Pismena ponudbe spre jema Zavarovalnica Kranj do torka 25 . 5. 1965 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj 12 SPOREDI — OBJAVE ELEKTRO KRANJ, distributivna enota Kranj razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJA Pogoj: dipl ekonomist s 5-letno prakso, ali ESŠ 2 10-lelno prakso; Osebni dohodki: po pravilniku o delitvi OD; Nastop službe: po dogovoru. Prijave sprejemamo do 28. 5 1965, cesta JLA 6/II. Časopisno podjetje GORENJSKI TISK - Kranj razpisuje štipendije za učence Industrijske grafične šole pri šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani: Za obrat Kranj 4 tiskarje v strojnici 4 ročne stavce 1 kemigrafa 1 knjigoveza Za obrat Jesenice 1 tiskarja v strojnici 1 ročnega stavca šolanje traja tri leta. Štipendije bodo določene s pogodbami, po pravilniku o delitvi OD. štipendije se izplačujejo mesečno vnaprej. Stroške za prevoz v šolo in nazaj plača podjetje. Pogoj za dodelitev štipendije je dovršena osemletka. Prošnje za štipendije se vložijo v tajništvu podjetja do 15 junija letos. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ GOZDNI OBRAT PREDDVOR OBVESTILO Vse gozdne posestnike obveščamo, da bo priglasitev za sečnjo za leto 1966 po naslednjem razporedu: 1. ZA PROIZVODNI OKOLIŠ JEZERSKO dne 1. 6. 1965 od 7.—14. ure v pisarni proizvodnega okoliša na Jezerskem; 2. ZA PROIZVODNI OKOLIŠ PREDDVOR dne 30. 5. 1965 od 8.—12. ure v Kokri v šoli dne 31. 5. 1965 od 7—14. ure v Preddvoru v pisarni gozdnega obrata dne 1. 6. 1965 od 7.—14. ure v Goricah v področni pisarni dne 7. 6. 1965 od 7.—14. ure za z a m u d n i k e v pisarni gozdnega obrata v Preddvoru; 3. ZA PROIZVODNI OKOLIŠ LEVI BREG SAVE (NAKLO) dne 24 . 5. 1965 od 7.—14. ure v pisarni proizvodnega okoliša na Gozdnem gospoda*' stvu Kranj dne 25. 5. 1965 od 7.—14. ure v Naklem v pisarni na skladišču dne 26. 5. 1965 od 7.—14. ure v Podbrezju v zadružnem domu dne 27. 5. 1965 rxf 7.—14. ure v Dupljah v gostilni pri Klemenčku dne 23. 5. 1965 od 7.—14. ure v Voklem v zadružni pisarni dne 31. 5. 1965 od 7.—14. ure Za zamudnike v pisarni proizvodnega okoliš* na Gozdnem gospodarstvu Kranj dne i .6. 1965 od 7.—14. ure v Naklem v pisarni na skladišču dne 28. 5. 1965 od 7.—14. ure v Predosljah v pisarni krajevnega urada 4. ZA PROIZVODNI OKOLIŠ DESNI BREG SAVE (BESNICA) dne 31. 5. 1965 od 7.—14. ure v Besnici v pisarni v zadružnem domu dne 1. 6. 1965 od 7.—14. ure v Podblici v šoli dne 26. 5. 1965 od 7.—14. ure v Sr. Bitnjah v gostilni »Slrahinc« dne 28. 5. 1965 od 7.—14. ure v Mavčičah v zadružnem domu dne 7. 6. 1965 od 7.—14. ure za zamudnike v pisarni proizvodnega okoliša na Gozdnem gospodarstvu Kranj; 5. ZA PROIZVODNI OKOLIŠ CERKLJE dne 25. 5. 1965 od 7.—14. ure v Cerkljah v pisarni proizvodnega okoliša dne 26. 5. 1965 od 7.—14. ure v Cerkljah v pisarni proizvodnega okoliša dne 27. 5. 1965 od 7.—14. ure v Šenčurju v pisarni gozdnega okoliša dne 28. 5. 1965 od 7.—14. ure v Šenčurju v pisarni gozdnega okoliša dne 29. 5. 1965 od 7.—14. ure v Zalogu v gostilni »Bolka'< dne I. 6. 1965 od 7.—14. ure v Cerkljah za zamudnike v pisarni proizvodne^* okoliša. Preddvor, dne 17. maja 1965 Vodja obrata Ing. Mihael Kancilija L r* KINO Kranj »CEMTER« 22. maja — angleški barvni CS film BECKET ob 17. uri, premiera angl. CS filma LAŽNIVI BILLY ob 22. uri 23. maja — jap. barvni CS film YOJIMBO - TELESNA STRAŽA ob 10. uri, angl. CS film LAZNJIVI BILLY ob 13.46 uri, angl. barvni CS film BECKET ob 15.40 in 18. uri, premiera i tal. barv. filma SULEJMAN VELIČASTNI ob 21. uri 24. maja — angl. CS film LAŽNIVI BILLY ob 16., 1& in 20. uri 25. maja — angl. CS film LAŽNIVI BILLY ob 16., 181 in 2n. uri 26. maja — angl. CS film LAŽNIVI BILLY ob 16., 1& in 20. uri 27. maja — i tal. barvni CS film SULEJMAN VELIČASTNI ob 16., 18. in 20. uri Kranj -STORZlC« 22. maja — angl. barv. CS film BECKET oh 20. uri 24. maja — angl. barv. CS film BECKET ob 17. in 19.40 uri 25. maja — amer. barv. CS film DOBER DAN 2ALOST ob 16. in 20. uri, francoski barvni CS film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 18. uri 26. maja — angleški barv. ni film OBOROŽENI BOP ob 16., 18. in 20. uri 27. maja — amer. barvni VV film POROČNA ClPKA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče -.SVOBODA« 23. maja — angl. CS film LAŽNIVI BILLY ob 18. in 20. uri 26. maja — i tal. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI ob 20. uri Cerklje -KRVAVEC« 22. maja — amer. barvni film RAZBITA LADJA M. DEARE ob 20. uri 23. maja — amer. barvni CS film RAZBITA LADJA M. DEARE ob 16. uri, amer. barvni CS film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA ob 18. in 20. uri, amer. barv. CS film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA ob 1& in 20. uri Kropa 22. maja — amer. barvni film VIKINGI ob 20. uri 23. maja — amer. barvni CS film STRELJANJE V DODGE CITTY ob 16. in 20. uri, amer. barvni CS film VIKINGI ob 18. uri Naklo 23. maja — franc. barvni CS film OBLEGANJE SI-RAKUZE ob 17. in 19.30 uri Jesenice -RADIO« 22. do 23. maja — italijan-sko-francoski barvni film BOKACO 70 24. maja — ameriški film CtfDODELKA 25. in 26. maja — avstr.-franc. VV film OBOŽEVALA JULIJA Jesenice »PLAVŽ« 22, do 23. maja — avstr.-franc. VV film OBOŽEVANA JULIJA 24. do 25. maja — italijan-sko-franc. film BOKACO 70 27. do 28. maja — italijanski film UČITELJ IZ VIGO-VANE Žirovnica 26. maja — italijansko-fr. barvni film BOKACO 70 Dovje-iVIojstrana 22. maja — italijan. film OSEM IN POL 23. maja — nem. CS film GOL MED VOLKOVI 27. maja — i tal. francoski barvni film BOKACO 70 Koroška Bela 22. maja — Italijan, film UČITELJ IZ' VIGOVANE 23. maja — amer. barvni film SLADKA PTICA MLADOSTI 24. maja — avstr.-franc. film OBOŽEVANA JULIJA Kranjska gora 22. maja — amer. barvni film SLADKA PTICA MLADOSTI 23. maja — italijan. film UČITELJ IZ VIGOVANE 27. maja — avstr.-frane. film OBOŽEVANA JULIJA 28. maja — italijan.-franc. film BOKACO 70 Pod na rt ^ 22. maja — francosk' y VOJNA GUMBOV ob fVf 23. maja — švedski *jjJ film ALI SO ŠE t-1*. CKI obu 17. in 19- uf 4 27. maja — ameri**L(j|f PRIVAJANJE NA z^g i-SKO ŽIVLJENJE ob 1 ' Radovljica 22. maja — švedski film ALI SO SE ANU CKI ob 20. uri . ((j 22. maja — franCOS** ( DOBRI DUH PARl^ 18. uri 23. maja — tram—^ VOJNA GUMBOV °~t> „3 23. maja — ameriški* francos^ film DORI DUH ob 18. in 20. uri 25. maja — amcr^( PRIVAJANJE NA Z^fl, j SKO ŽIVLJENJE ob | 26. maja — ameri-*^ PRIVAJANJE NA J^jfl. SKO ŽIVLJENJE ob 20. uri . (/' 27. maja — ameriSjJ film PTICI ob 20. Ui/j (ij 28. maja — nem* ^> GOL MED VOLKOV^ uri ., 9. 22Jv!AJ 1965 * GLAS OBJAVE 13 VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA V MARIBORU objavlja po 84. členu statuta RAZPIS V PRVI LETNIK šolskega leta 1965/66 v naslednje oddelke: ODDELEK ZA STROJNIŠTVO ODDELEK ZA ELEKTROTEHNIKO ODDELEK ZA GRADBENIŠTVO IN KOMUNALO ODDELEK ZA KEMIJO ODDELEK ZA TEKSTIL °ddelkoU*'e^1 'Ctu *tuc"ia izberejo študenti posameznih stroke V 000 °^ usmeritev na specialna področja Pogoji* vpisa Na šolo se lahko vpišejo: 1. brez sprejemnega izpita "* tisti, ki so z uspehom zaključili šolanje na ustrezni srednji strokovni šoli ali gimnaziji; 2. s sprejemnim izpitom * tisti, ki so z uspehom zaključili šolanje na srednji soli, kjer učni program i/, matematike, lizike »Kemije ne ustreza programu srednje strokovne sole a1' gimnazije; r b r — tisti, ki so končali ustrezno industrijsko ah kako drugo strokovno šolo s praktičnim poukom ali ustrezno vojaško šolo za aktivne podoficirje ali vojaške uslužbence na katerih je trajalo šolanje vsaj tri šolska leta; ' -tisri ki niso končali ustreznih šol, če so bih vsni Žtiri leta zaposleni v gospodarski ali drugi dgJJ*" organizaciji, kjer so uspešno opravljah praktično deio, ki ustreza smeri študija. ,. Ustrezne so tiste šole in stroke, ki so enake stioki enega od oddelkov te šole. Sprejemni izpit Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod točko 2 mo-[aio opraviti sprejemni izpit iz matematike, lizike m »arife Ce študijski program šole, ki so jo končali, nc ustreza programu srednje strokovne šole ali |im-na'-ije samo iz enega ali dveh v 2. točki navedenih predmetov, se opravlja izpit samo iz predmeta ali predmetov, katerega program ne ustreza. Izpiti iz vseh tren Predmetov so pismeni in ustni. , . Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod tretjo alinejo točke 2 prejšnjega poglavja, morajo opravili pismeni m. ustni sprejemni izpit iz matematike, fizike in ke-™Ue in še splošni del sprejemnega izpita. Ta obsega P'smcno nalogo o splošni temi ali temi iz stroke, ki JO /e,i kandidat'študirati. • » sprejemni izpiti bodo v začetku septembra. O času opravljanja sprejemnega izpita bodo kandidati posebej °ovcščeni. Vložitev prošnje ■** drž-. no "Msani prošnji, kolkovani's 50 dinar- I. zadniwei''!ksc'' rnoraJo kandidati priložiti: 2- i/nuit ° sPriCevak) - diplomo v originalu; I ži^enjepirs°JStnC ***** knJigC; tisti ki c«'ui- trai^,-, 11 uposleni, še potrdilo delodajalca o janju, vrsti in uspehu zaposlitve. V nt OBLETNICA h"c 23. iPvSl z Pečino v srcih se spominjava ra8' ljubeči t' . je brcz besed «»e1 v JttDeći rnoz, skrbni ata neznano, moj Iahkt> LOJZE BEŠTER Kar •- • Zg' Besnica 8* t^zurnTi! je zdr,-,"lo, je ločila smrt. Bolečino 28. BesnTaTrSš'kd°r J° SkUsL Zena Marija, hčerka Mojca Listine morajo biti — razen spričevala — kolkovanc s kolkom za 30 din državne takse. Kandidati za izredni študij priložijo še: 5. potrdilo delodajalca, da so v stalnem delovnem razmerju ali uradno potrdilo, da obstojajo upravičene okoliščine, zaradi katerih ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti; 6. i/javo, s katero se zavežejo, da bodo kot izredni študenti plačali določene stroške za študij ali da bo te stroške plačal delodajalec. V prošnji morajo zlasti biti navedeni naslednji podatki: točen naslov kandidata, v kateri oddelek se želi vpisati in ali namerava študirati redno ali izredno. Kandidati, ki sc želijo vpisati na šolo kot redni študenti, morajo v prošnji navesti, če že imajo oz. če si bodo sami priskrbeli stanovanje ali štipendijo. K prošnji priložite tudi prazno dopisnico s čitljivo izpisanim naslovom. S priloženo dopisnico bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa,oziroma pozvan k sprejemnemu izpitu Razpis bo zaključen 15. avgusta 1965. Prošnje z zahtevanimi listinami pošljite po pošti na naslov: Višja tehniška šola, Maribor, poštni predal 148, ali jih predajte tajništvu šole v Smetanovi ulici 17/1 dnevno od 10. do 12. ure. Pojasnila Višja tehniška šola v Mariboru je visokošolski zavod, ki usposablja svoje študente za mnogoštevilne inženirske službe, ki ne zahtevajo celotne visokošolske izobrazbe Razen tega daje tudi potrebno podlago za nadaljevanje študija na ustreznih fakultetah. Redni študij na šoli traja dve leti. Kc opravi študent vse izpite in druge študijske obveznosti ter uspešno i/.dela diplomsko nalogo dobi diplomo, s katero se mu priznava zaključena prva stopnja visokošolske izobrazbe in strokovni našlo / inženirja ustrezne stroke. Predavanja se bodo v šolskem letu 1965/66 začela dne 1. oktobra 1965. V septembru bo šola priredila enomesečni kombinirani pripravljalni tečaj /a maturante gimnazij in drugih srednjih šol neustrezne' stroke ter tečaj iz matematike za tiste študente, ki sc bili pred vpisom dalje časa zaposlen:. , Na Izrecno željo študentov bo šola poskušala neobvezno posredovati stanovanja in štipendije. Izredni študij šola ima organiziran izredni študij v naslednjih centrih SR Slovenije: Celje — Združenje študijskih centrov višjih in visokih Sol, Trg svobode 9 Kranj — Delavska univerza, Staneta Žagarja 1 Maribor —- Višja tehniška šola Murska Sobota — Ljudska univerza, Titova 18 Nova Gorica — Delavska univerza, Vojkova 103 Piran — Delavska univerza, Tartinijev trg 1 Ptuj — Delavska univerza, Trg. mlad. brigad 4 Vsa nadaljnja pojasnila in informacije o razpisu daje tajništvo šole. VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR Trgovsko podjetje »AGRARIA«, Kranj potrebuje več prodajalk za svoje prodajalne v Kranju Pogoj: kvalificiran trgovski delavec. Interesenti naj pošljejo svoje vloge na upravo podjetja, Kranj, Savska cesta 28 Obiščite gorske hitrostne avto-moto dirke za republiško prvenstvo JEZERSKO nedelja 6. junija 1965 ob 10 uri dopoldan »Na območju mesta Kranja KUPIMO dvo ali trosobno STANOVANJE oz. eno ali več STANOVANJSKO HIŠO pod pogojem, da so stanovanja takoj vseljiva. Ponudbe pošljite na Zavod za izgradnjo Kranja, Kranj, Cesta JLA 6/V.« NOVOPOROCENCI! Hotel Grad Hrib v Preddvoru vam pripravi slovesno kosilo po vaši želji — tudi v posebni sobi Dobro zaposlitev dobijo RAZNAŠALKE za dostavo jutranjika DELO za teren HUJE in STRAŽIŠČE v Kranju ter za mesto TRŽIČ Ponudbe sprejema CP DELO Kranj 14 OGLASI — OBIAVE 27. MAJ 1965 * MOTORNA VOZILA Prodam fiat 600 italijanske proizvodnje za 850.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 2195 Prodam volksvvagen 1952 letnik. Hrastje 21, Kranj 2268 Prodam dobro ohranjen fiat 750. Smlednik 58 2307 Prodam fiat 1100 E 1962 brezhiben. Naslov v oglasnem oddelku 2308 Prodam fiat 1100 lepo ohranjen. Naslov v ogl. oddelku 2309 Ugodno prodam VW letnik 1952. Eržen, Planina 16, Kranj 2310 Prodam volksvvagen starejši letnik v brezhibnem stanju. Dražgoše 37, Železniki 2311 Prodam fiat 750. Martin Do-linar. Voglje 50, Šenčur 2312 Volksvvagen s prikolico aH brez prodam, Vopovlje 13, Cerklje 2313 Prodam dobro ohranjen moped. Radovljica, Kopališka 4 2314 Odstopim vrstni red za fiat 750, dobava maj-junij. Naslov v oglasnem oddelku 2315 Prodam mercedes »Kiper«. Naslov v oglasnem odd. 2288 Prodam motorno kolo Puch 175 cem ali zamenjam za dvosedežni moped. Olševek 5, Predjdvor 2354 Avto BMVV 700 z radijem in rezervnimi deli, zelo dobro ohranjen, prodam. Anton Repovž, krojač, Vodopivče-va 2, Kranj 2355 Odstopim AMI 6, dobava februar 1966. Gotovina — Triler Valentin, Kranj, Straži-ška 2 ' 2356 Oddam vrstni red za spačka — avgust 1966. Ponudbe poslati pod »850« 2357 Prodam dobro ohranjen fiat 750, Strahinj 84, Naklo 2358 Prodam motorno kolo Puch 125 ccm. C. na Klanec 19, Kranj 2359 ZAHVALA Ob izgubi mojega moža, očeta, brata, strica BURGAR MATIJA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh in ki so mu poklonili vence, ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Notarjevi in g. župniku. Zahvaljujemo se tudi »Tehniku« škofja Loka. Vsem iskrena hvala. žalujoča: žena Marija, hčerka Brigita, sin Lado, Rudi in Matija z družinama. Podreča, dne 20.5.65 mmiiii nrcrr.BHfn atammmmmm Prodam moped Collbrl — Šenčur 202 2360 Fiat 750, nov, prodam za gotovino. Naslov v oglasnem oddelku 2361 VVV starejši v zelo dobrem stanju prodam. Ogled popoldne — Kranj, Zagarjeva št. 18 2385 Avto fiat 750 in opel rekord letnik 1958 - ugodno prodam. Ogled 23. maja 1965 cd 8. do 10. ure gostišče Po-savc 2388 Poceni prodam kuhinjsko opravo in dve sobni omari. Titova 31/1, Jesenice ali oglasni oddelek Glasa Jesenice 2316 Ugodno prodam dobro ohranjenj gostilniške mize Ln stole, biljard, točilno mizo z dvema pipama in sesalko za pivo, steklcnino: kozarci, litri, pollitri, vrčki itd. Poizve se pri Pajer — Bizjak, Hru-šica 7, Jesenice 2317 Prodam kravo, ki bo v juniju teletila in vzidljiv štedilnik desni. Kropa 78 2318 Mlado kravo s teletom prodam. Aljančič, Hudo 2 pri Kovorju 2319 Prodam kravo po teletu. Zg. Brnik 76, Cerklje 2320 Prodam dve črpalki za vodnjak. Ena za lesene cevi, druga kompletna železna. Bališ, Vodice 2321 Prodam razno strešno opeko ln clzo skoraj novo. Bališ — Vodice 2322 Prodam svinjo za pleme 70-80 kg težko. Dvorje 43, Cerklje 2323 Prodam rabljeno pohištvo ln šivalni stroj z dolgim čol-ničkom po ugodni ceni. Ogled od 15. ure dalje. Zl. polje, Gradnikova 3 stan. ll/III, Kranj 2324 Prodam kuhinjsko opravo po nizki ceni. Nasl. v ogl. oddelku 2325 Prodam nov šivalni stroj znamke »Veritas«. Strahinj 34, Naklo 2326 Prodam 300 kom. votle opeke BH/4. Puhar, Breg pri Preddvoru 2327 Prodam kravo s teletom. Jarc Jože, Preska 12, Medvode 2323 Pralni stroj AEG zelo poceni prodam. Kranj, Partizanska 19/a 2329 Prodam novo dvodelno okno na roleto 130 x 98 cm. Kranj, žanova 9 2330 Prodam barako z op^ko krito. Bašelj 9, Preddvor 2331 Prodam mladiče nemške ovčarje z rodovnikom, pri Kolman Stanetu, Bled, Gregorčičeva ul. 2332 9 družin AŽ čebel prodam. Ogled: Duplje (želez, postaja) informacije Kranj, Delavska C. 57 2333 Prodam 1000 kg pšenične slame. Sp. Brnik 23 2334 Prodam klavirsko harmoniko s tremi registri 48 basno novo. Naslov v oglasnem oddelku 2335 Prodam bika 9 mesecev staroga. Praprotna polica 29, Cerklje 2336 Prodam zračno puško. Kranj. Jezerska c. 92 2337 Prodam kombiniran Italijanski otroški voziček. Nasl. v ogl. odd. 2338 Prodam dobro ohranjeno kosilnico »Rapid«. Naslov v ogl. odd. 2339 Prodam, suhe smrekove in borove plohe, ter vprežno kosilnico »Derling«. Naslov v oglasnem oddelku 2340 Prodam nov nerjaveč štedilnik levi. Medno 12, Št. Vid pri Ljubljani 2341 Prodam 1000 kg, krmilne pese. Zg. Duplje 42 2269 Prodam NSU primo cena 100.000 din tudi na preizkušnjo. Naslov v oglasnem oddelku 2270 Prodam več Az panjev, vhodna vrata — enokrilna in gostilniški biljard vse novo po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 2277 Prodam radio aparat z gramofonom in moped. Franc Kuhar, Grad 2, Cerklje 2362 Prodam motorno slamorez-nico v dobrem stanju po ugodni ceni. Voklo 68, Šenčur 2363 2j-odam 2000 kom zidne opeke. Naslov v ogl. oddelku 2364 Prodam dva otroška koška, eden za dvojčke, in divan. Kranj, Tomažičeva 6 2365 Prodam kravo. Voglje 44, Šenčur 2366 Prodam mizo, 2 stola, 2 fotelja, zofo. Ogled Vodopivče-va 11, Kranj — torek in sredo od 9. do 11. ure. 2367 Prodam kravo s teletom, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 2368 Prodam kravo, dobro mlekarico. Kokrica 52, Kranj 5369 Prodam italijanski športni voziček. Kranj, Jurčičeva 1 (iz Partizanske) 2370 Prodam ročno motorno kosilnico znamke »Galep« v zelo dobrem stanju. Trste-nik 2. Golnik 2371 Prodam mlade prašičke, stare 6 tednov. Luče 9, Šenčur 2372 Prodam razno pohištvo. Naglic, Kranj, Luznarjeva 5 2373 Prodam kravo, ki bo junija teletila. Britof 68, Kranj 2374 Ugodno prodam nov specialni stroj za varjenje polivinila in ostalih plastičnih mas. Naslov v oglasnem oddelku * 2375 Prodam rabi jeno strešno opeko (špičake). Prebače-vo 17, Kranj 2376 Kauč, knjižno omaro in športni voziček poceni prodam — Kranj, Zagarjeva 18 2384 Ugodno prodam dobro ohranjen fiat 600. Ogled v popoldanskem času — Naslov v oglasnem odd. 2386 Stanovanje vseljivo v novi stavbi v Kranju - ugodno prodam takoj — Naslov v oglasnem oddelku 2387 Prodam kravo, ki bo drugič teletila junija. BodeŠič 9 pri Bledu Kupim kjerkoli na Gorenjskem hišo z vrtom. Ponudbe poslati pod »2 — 3 milijone« 2342 Kupim novo hišo ali dvosobno stanovanje v Kranju. Plačljivo: nov opel rekord ali gotovina. Ponudbe poslati pod »REKORD« 2343 Enostanovanjsko hišo v Kranju ali bližnji okolici kupim. Ovin Marjan, rKanj, Se-ljakova 9 2344 Kupim namizni štedilnik vzidljiv desni nerjaveč. Naslov v oglasnem oddelku 2345 Hišo ali stanovanje kupim, najraje v Lescah ali okolici. Ponudbe poslati pod »Hišica za gotovino 2203 Kupim črne jarčke od dveh mesecev naprej. Naslov v oglasnem oddelku 2377 Kupim zarddljivo parcelo v bližini Kranja. Plačam v gotovini. David Pajk, Kranj, Ljubljanska l/a 2378 Kupim moško kolo na ročne zavore. Franc Smole j, Kovor 43, Križe 2379 Iščem družabnika za novo odprto obrt, vodne instalacije in centralne kurjave. Gotovina 600.000 din. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Takoj« 2285 Gasilsko društvo Breg ob Savi priredi v nedeljo 23. 5. 1965 tradicionalno vrtno veselico. V slučaju slabega vremena se preloži na prihodno nedeljo. VABLJENI! 2297 Dam kravo po teletu v rejo. Gole, Višelnica 15, Gorje 2346 Izjavljam, da so vesti, ki sem jih raznašala o Primožič Milanu in Anici, Poljane 67 iin Mrak Jožefi, Poljane 69 povsem neresnične in neosnovane. Zahvaljujem se jim, da so odstopili od tožbe. Kos Marija, Poljane 67 2347 Opremljeno sobo oddam poštenemu dekletu ali starejši osebi. Naslov v ogl. oddelku 2348 Iščem poIkvalificlran°ga ali kvalificiranega zidarja. Krapše Janez, zid. mojster, Luže 45, Šenčur 2349 Enodružinsko hišo skoraj novo za drugo v okolici Kranja. Stružcvo 29, Kranj 2350 Oddam sobo dvema fantoma, Kranj, Koroški breg 2 * 2351 Opremljeno sobo dam v najem moškemu; ki mi posoda 250.000 din. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2352 Varuhinjo k triletnemu fantku v dopoldanskih urah iščem. Lahko tudi deklica nad 12 let. Plačam dobro. Lak-ner — Kokrica, Kranj 2353 Zamenjam betonsko železo prof. 12 za tanjšega. Naslov v oglasnem oddelku 2380 Hrano im stanovanje dam fantu aH dekletu za pomoč na kmetiji. Kranj, Stareto-va 21 2381 Dvosobno stanovanje, sončno, v Kranju, zamenjam za večje, v Kranju ali okolici. Nudim zelo visoko nagrado. Naslov v ogl. oddelku 2382 ZMS — KOKRICA prireja vsako soboto ob 19. uri Mladinski ples v KD Franca Mraka. VABLJENI! Sprejemam razna ■ stavbena dela v podu"8 p kakor tudi v popravit0, ^ nudbe poslati na naslo^ Mirca 9, Jesenice ŠOLSTVO: šola za zdravstven« lavce Jesenice, Titova 113, razpisuje v p is v I. razred v šolske01 1965/66. V I. razred odseka & s0 bomo sprejeli 26 učencev. Pogoji za sprejem uspešno dokončana 06 ka, ustrezno zdravje« ^ preveri na zdravniške^ „ gledu in ga organizi'"3 . Kandidati vložijo za sprejem (na obr. D* .jf' kol kovane z 50.—. Pr°^# loži jo: rojstni list» tf. šolsko spričevalo, , osnovne osle, življe'1^ t potrdilo o vzdrževanj štipendiji v času šola™ » Sprejemni izpit Je y venskega jezika in ^L-f ke (snov osemletke) d hološko testiranje, za vse prijavljene k bo 22. junija ob 8. m štorih šole. ,, Prednost imajo ka^1 občine Jesenice. Na podlagi sklepi lavskega sveta, ki ' , sprejet na zasedanj C. maja 1965 razpisuj8 ĆP Gorenjski f Kranj ponovno JAVNO LICITACIJO ^ za prodajo osnovfl*'1 stev, in sicer: 1. osebni avto Zastava 1100 B 2. poltovorni Zastava 110 1. l»5f Oba avtomobil3 dobrem stanju. Licitacija bo v Vi prostorih CP tisk v Kranju, *-°b9-dne 26. maja 1965 °v J Interesenti đrfyd torja morajo P'c ..(ji [ jo predložiti k°mV'KS oblaslila, barirane M 100.000 dinarjev »n' j# la službe družbe^ govodstva, da i«luJ fg položi j iva denarnsil/^ stva za nabavo | sredstev. -.o h Zasebniki rT1°r^jj> ^ licitacijo pri ko"1 ^ ( žiti 100.000 din V Ogled vozil jc ^ V> dan licitacije °d 19 19 20 20. 21. 22. io.c •MAJ 1965 * GLAS RADIO - TV radijski spored VELJA OD 22. DO 28. MAJA 1965 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski o> 24. url ter radijski dnevnik ob 19JO- 22 23 Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12-> 15' '' SOBOTA — 22. maja ,., 7., 8., 10., 12., 13-. dnevnik ob 1930. — in 8.05 20 minut oktet s Slovenskim ,om — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za goste - 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski a«***' pele-mele — 12.30 virtuoza — 1330 vam — Nedeljski koncert lahke glasbe _ 11 00 Turistični napotki za tuje goste - ska reportaža — 1203 Nasl vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izbrali smo za vas — 21.00 Drugi koncert v Viteški dvorani — 22.10 Lepe melodije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo ti domači Dva češka - Priporočajo vam —14.05 Pajkova pojedi- NašP ^ suita -Na*i poslušalci 14.35 Poslušalci čestitajo in Pozdravljajo - 15.30 Nasto-ski zbor Svobode iz -ga trga in zbor Slave : Maribora — 16.00 za vas — 17.05 Gre- aviJ<*jo — L>.30 Nas P«a pevski zbor Svobode otarega troa ;„ ,i— «. Klavora i Vsak dan *a iz°Maribo'n7- plesiV fer"3. PeTmT'in poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij — 15.05 Melodije za razvedrilo — 16.00 Nedeljsko šport, popoldne — 19.05Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu z orkestri — 23.05 Nekdaj jc bil... . . —»» — ".jj i imiii ni Sio iUJSoslovanskih narodov i-—« _rv 1X 18.00 Aktualnosti doma in PONEDELJEK - 24. maja v svetu _ _ m 18.15 Odlomki iz — 18.45 S knjižnega 19.05 Glasbene razgled-£ ->rJm v ^oto zvečer J^A) Zaplešite &per trg 4, z nami — Oddaja za naše izseljen- prijeten konec Pot? Dobro i*1™ — 6.30 Navor . Za luriste - Pogo-dinsk PosluSalci — 8.00 Mla- a w,ra5 Kmetijski nasveti — 12.15 Kvintet Avse-nik s pevcema Emo Prodnik in Francem Korenom — 12.30 I/, oper Antonina Dvoraka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, — 14.35 Komorni ansambel s flavto — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Koroške narodne pesmi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu—18.15 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40. Radio in glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Leo-nard Bernstein predstavlja sodobno ameriško glasbo maja 15.00 llS&ia , opsko prvenstvo v poksu kV ^ubijana &ki v gibanju 18.25 Ji uLjublJana sPor?da°rnik in napOVCd TELEVIZIJA 1845 S« Zagreb _ s*°. v katerem živim Mladinska igra 20.00 TvO^rad ^ RTudnevnik —juoijana "e^et minut z orglicami JJ40 Sprehod skozi čas te8a plat medal*e fc.OOu- L3ubljana w H^chcock vam predstavlja ^•50 TV obzornik 10.45 Na črko, na črko RTV Ljubljana 11.30 Gozdni čuvaji športno popoldne RTV Zagreb 18.00 V nedeljo ob šestih «— mladinska oddaja RTV Ljubljana 19.00 Dr. Kildare RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Vabilo na quiz RTV Beograd 22.00 Poročila PONEDELJEK — 24. maja 23. maja < 9.3o ^'ubijana 'Jukec — .^greb jska lutke RTA/^Ska oddaja Beograd RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli 1520 Ponovitev 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma RTV Zagreb 18.10 Risanke 18.45 Kuharski nasveti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Višja gospodinjska šola v Grobljah RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Glasbena oddaja studia Skopje RTV Ljubljana 20.40 John VValker piše materi — T V drama 21.40 Naš teleobjektiv 22.05 T V obzornik TOREK — 25. maja RTV Ljubljana 1825 Poročila 18.30 Moja punčka in jaz 19. Mladinski TV klub RTV Beograd 20.00 Podelitev štafete RTV Ljubljana 20.30 Prenos športnega dogodka SREDA — 26. maja RTV Zagreb 16 50 Govorimo rusko . 17.10 Učimo hc angleščine RTV Ljubljana 17.40 Film za otroke RTV Beograd 18.00 Slike sveta RTV Ljubljana 1825 Napoved in TV obzornik 18.45 Reportaža studia Skopje 19.00 Kalejdoskop 19.15 Opera skozi stoletja 19.45 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Lirika 20.40 Deset zadetkov 21.55 Kulturna panorama 22.35 TV obzornik ČETRTEK — 27. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško RTV Zagreb 17.40 Mendov spored RTV Ljubljana 1825 Napoved in TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Reportaža studia Skopje 19.15 Glasbene marginalije RTV Ljubljana 19.45 četrti četrtek — satira RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Narodna glasba 20.40 Ekran na ekranu RTV Ljubljana S« 21.40 TV obzornik PETEK — 28. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.50 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine 17.40 TV v šoli 18.10 Skrinjica, ,ki pripoveduje RTV Ljubljana 1825 Napoved in TV obzornil 18.45 TV tribuna RTV Beograd 19.15 Narodna glasba RTV Ljubljana 19.45 TV akcija RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 20 "V) Izdajalec . — amerii'.. celovečerni film 22 00 TV\cbzorr.: 22. MAT m! * fftfet Nov daljnovod za dolino Za razdeljevanje elektro-energije skrbi v jeseniški občini distribucijska enota Žirovnica, katere matično podjetje je Elektro Kranj. Po Gornjesavski dolini je napeljan vod jakosti 10 KV, ki pa ne zadošča več potrebam. Vedno večji potrošnik so zla; sti kranjskogorske žičnice, ki jih je iz leta v leto več. Tudi gospodinjstva potrebujejo vse več elektrike za peči, hladilnike, čistilne naprave, televizorje itd. Pred vojno je majhna elektrarna v Kranjski gori krila potrebe za razsvetljavo naselja, danes pa komaj zadostuje za pogon ene same žičnice. Po dolini se je razvila mreža trafopostaj, saj ima vsako manjše naselje vsaj eno, večja pa jih imajo razumljivo več. Z nadaljnjim razvijanjem gornjesavske doline pa bo poraba električnega toka še porasla. Poleg sedanjih potreb bo treba misliti še na nove potrošnike kot so novo predvidene žičnice na Vršiču, hoteli, trgovski paviljon v Kranjski gori in Triglav na Jesenicah Letos poteka 70 let, kar stoji na vrhu Triglava Aljažev stolp. Planinsko društvo Jesenice se je odločilo počastiti ta jubilej s postavitvijo duplikata Aljaževega stolpa na Jesenicah. Jeseniški želežarji so stolp že izdelali v enaki velikosti in obliki. Trenutno urejajo na prostoru pred jeseniško železniško postajo Triglavu podoben hribček, na katerega bodo postavili stolp. Kakor Aljažev stolp na Triglavu, bo Imel tudi jeseniški dvojnik duplikat štampiljke, ki se je bodo posluževali predvsem tujci, ki ne morejo na Triglav. Jeseniški dvojnik Aljaževega stolpa ne bo posavljen le za letošnje planinsko jubilejno leto, marveč bo ostal kot trajna, posebna zanimivost. P. U. nove stanovanjske zgradbe ter drugi objekti v dolini. Zato je v načrtu, da bi v prihodnjih dveh letih po vsej dolini potegnili poleg obstoječega še en daljnovod jakosti 35 kilovatov. S tem bo omogočeno kritje potreb. In ne samo to! Ob popravilih ne bo izpadov, ali pa bodo minimalni, ker bo možnost preklapljanja iz enega na drug daljnovod. VESELJE IN MIAD0S Telovadni nastopi na Gorenjskem V letošnjem letu bodo v vseh gorenjskih občinah telovadni nastopi v počastitev 20. obletnice osvoboditve in dneva mladosti. Povsod bo mladina proslavila svoj praznik. V Kranju, skot ji Loki, Radovljici, na Jesenicah in na Bledu bodo večji telovadni nastopi. V srcu mladih bo le ena misel, povsod enake iskrene želje svojemu največjemu prijatelju — Titu. Veliko truda in odpovedovanja je bilo potrebno, da so uvežbali program. Potrebno je bilo premagati veliko pre-prek. Večkrat so mladi izva- Obisk v kmetijski šoli Poljče Težave kmetij cev Pred dnevi smo obiskali Kmetijsko šolo v Poljčah pri Begunjah. Šola je bila ustanovljena že leta 1936. Pred leti so imeli tu tudi svoje šolske posestvo, kjer so učenci praktično delali. V tej šoli, ki traja dve leti, je sedaj v prvem letniku 10 deklet in 9 fantov, v drugem letniku pa 10 fantov in 2 dekleti. V zadnjem času je opaziti v tovrstnih šolah večje število mladih deklet, ki se odločajo za ta poklic. Kljub temu, da dosegajo v šoli lepe uspehe, pa imajo velike težave pni strokovni vzgoji učencev. Do leta 1961 so imeli svoje šolsko posestvo, ki je bilo zelo dobro premi jemo. Zal pa so tedaj tol posestvo priključili KZ »Jelovica« v Radovljici. Zdaj učenci izvajajo praktični pouk na posestvu KZ »Jelovica«. Vendar pa pri tem nastajajo nekatere težave. Učence je pri takem načinu dela težko nadzirati, ker delajo na istem mestu kot delavci KZ. Težave pa nastanejo tudi pri ocenjevanju dela učencev. Kajti delo v kmetijstvu je tako, da se posameznikovo, delo težko oceni. Vodstvo šole je zelo zadovoljno z živinorejskim oddelkom. Tu učenci opravljajo kompleksno delo od čiščenja in krmljenja živine do porodnišnice in manipulacije z mlekom. Prakso v strojništvu m poljedelstvu učenci izvajajo pet dni v tednu, razen v živinorejskem oddelku, kjer je praksa vsakodnevna. V času letnih počitnic imajo učenci obvezno enomesečno prakso na posestvu tiste zadruge ali ustanove, ki učenca štipendira. Učenec se ob koncu šolanja pred zaključnim izpitom lahko odloči ali bo živinorejec ali poljedelec. Večkrat se dogodi, da se nekatera posestva potem pritožujejo, da so se učenci naučili premalo strokovnega dela. Vendar je to vsekakor posledica tega, ker nimajo svojega lastnega posestva in strojne mehanizacije. J. JARC jalci, s svojimi voditelji, zapadli v malodušje, vendar sta vodno zmagala nijhova volja in po>Iet. V Tržiču je bil telovadni nastop pred enim tednom. V dvournem programu je nastopilo 849 učencev. Pred 600 gledalci so učenci osnovnih šol na rokometnem igrišču ob sodelovanju godbe na pihala izvedli 9 točk programa. Sedaj so vsi zadovoljni. Uspešen zaključek krasi njihovo delo. V ostalih gorenjskih občinah je bilo v zadnjem tednu nemirno vzdušje na vrhuncu. Ali bo nastop uspel? Kako bodo gledalci ocenili njihovo delo? Na Jesenicah se bo nastop pričel v nedeljo s parado pri gledališču. Povorka mladih se bo pomikala mimo železniške postaje, hotela Pošta, v park športnega igrišča. Okoli 600 nastopajočih bo nudilo izredno doživetje. Predvidevajo, da se bo nastop pričel ob 15. uri. Neizkoriščena znamenitost 1 nielna jezera v dolini Kokre V Kranju je več znamenitosti, ki bi jih lahko s pridom izkoristili za turizem. Med nje prav gotovo sodi kokrški kanjon, ki je edinstvena naravna znamenitost in vzbuja pozornost domačih in tujih turistov. Omogočiti bi bilo potrebno dostop in možnost sprehoda v kanjonu. Sicer pa je Vodna skupnost Gorenjske izdelala zanimiv načrt o izkoriščanju kanjona za turistične namene. Celotni ambient kanjona predstavlja površino 16,5 hektarov, ki jo je možno preurediti za rekreacijske namene. Ureditev prirodoslov-nega muzeja na prostem bi bila zanimiva. V varovalne zidove je možno vgraditi ob promenadnih stezah obstoj- Po itčetiju in delu s~ gojencem ln giojenkam v Poljčah kar prilezejo proste ure ne izkopanine, detajle porušenih zgradb ali okamenine. Obnova trdnjavskega obzidja in stražnih stolpov bi še povečala vrednost kanjona. Višino vode v Kokri je možno dvigniti s povišanjem jezu pri Standardu, kar bi še povečalo učinek obstoječe hidroelektrarne. Hkrati pa bi sc ustvarilo umetno jezero, ki bi služilo zlasti za čolnarjenje in ribolov. In če bi zgradili še več zelenic, na katerih bi bila igrišča, letno gledališče ali kino, na primernih krajih pa odprli manjše gostinske lokale, ribjo restavracijo in podobno, bi potem zares dobro izkoristili kanjon Kokre. Vse to pa seveda terja sredstva, ki jih pa za sedaj ni. Vsekakor pa ne bi kazalo v nedogled odlašati ln zanemarjati edinstveno naravno znamenitost pri nas. Vložena sredstva v te namene bi se prav gotovo bogato obrestovala. D. K. V Radovljici bo šola A. T. Linharta nedeljo ob 15.30 tJJJjl akademijo na Pt0J%? {$ kopališču. Okoli žen cev bo prikazalo r j rosti, ritmične vaje» kola itd. Nastop bo P^150 mladim siki pevski Osnovna šola v šk°fj^ bo imela svoj nastop ^ lovadišču v Puštalo. / { to, 29. maja ob 17.*J na telovadišču zvrsti'0 400 učencev. Največjo priredij pravijajo v Kranju. y v soboto — ob 1°-u^ športnem parku okoli 3000 učencev. obsega poleg piosU1^.^ prikaz rokometa, vaje, kola, tekmov* fet, ter še mnoge p noterosti. Napeto Pr nje je na višku! Do sedaj je vsak P. na j; veliko gledalcev! - i^n vsaj enkrat vide' v mladosti na igrisčru, . nastop vedno uspe! ta samo v skladu1'1 (, Garancija nastopa 3 Ji šenje, ki kipi i/. uixfL '•> veselje nad obvlada . go, trud, ki je bil -j delo. Manjši spodrs". ^ svečanosti prisrčneJ5' Vremenska nap°v j za danes in Pr"' ,,„ij« Danes bo izboU^' deloma sončnega r, V nedeljo precej s toplo vreme. Naji^ g temperature od 9 ^ m višje dnevne oko'1 ,Q f Celzija, v nedeljo pinj Celzija. V g<>r^ / tu so popoldne kratkotrajne plohe- Izdaja in tiska jjjrf renjski tisk. / ška cesta 8. ništva: Kranj. \ neta Žagarja 27 1 ^ Kranj, Koroška jgj Tekoči račun ' rekoči racu" • ,5, jj Kranju 607-1 l-l'1 M foni: redakcija & Jj uprava in ^'ir^J 24-75, 28-97. „ letno 1300, <^eseL^CJ narjev. Cena P°