plačana ▼ gotm'tul __
Leto ucm.. št. m
Do
V LJubljani, petek 18. Julija 1930
Cena Din L—
fahaja vsak dan popoMne. Izvzemsi oedelie ii prazafte.   —  Inserati do 30 peak i Din 2.«» *o 100 vrst Dm 2.50. od 100 do 300 vrat * Dru 3.—, večji inserati pet* vrsta Din 4— Poj>»st po dogovor«   leseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« vetja mesečno t Japoslaviji Djn 12, za inozemstvo Dia 25.—.   Rokopisi »e ae vračajo.
Uredništvo fn iipravnlštvo
LJubljana. Knaflova uL S
Telefon it. 3122. 3123. 3124. 3125 m 3126.
PODRUŽNICE;
MARIBOR.  Grajski  trg 8.-- CELJE, Kooenova nikra 2.
NOVOMESTO. LjiibUajiska cesta, tet it. 26. JESENICE. Ob kolodvoru
RačtM pri pošt. ček. zavoda v Ljubljani št. 10351
— Tel. 190, 101.---
ANGLIJA O EVROPSKI UNIJI
Evropska unija naj bi ne bila naperjena proti drugim kontinentom in naj bi bila v skladu z nameni Društva narodov
aw9H«oa, IS. julija. AA- Odgovor angleške vlaoe na spomenico francoske vlade o usta-aoviKi evropske zveze pravi, da so fran-coaki predlogi tako obširni in važni, da jih je treba skrbno proučiti v posvetovanju z arngimi državami britskega imperija. Čeprav je angleška vlada zahtevala, naj ji «k>minijoni odgovore do 16. julija, je kljub tec.u odposlala svoj odgovor, ker smatra francoske predloge za preliminarne. Kakor znani, jc glavni namen francoske spomenice odvrniti pozornost evropskih narodov od nvnulih sovražnosti in konfliktov interesov ter obrniti njihovo pozornost na važnejše probleme skupnega interesa, kar naj pospeši ožje sodelovanje med evropskimi narodi su vladami ter ojači varnost proti ponovni evropski vojni. Angleški odgovor izraža po-poli.o simpatijo do tega cilja in upanje, da bo francoska inicijativa uspela in pripomogla k boljšemu razumevanju med evropskim narodi, vodila k večjemu medsebojnemu zaupanju njihovih vlad in zmanjšala ovire v mednarodni trgovini ter v gospoda? si. eni sodelovanju. Odgovor naglasa tudi mnenje, da je tesnejše sodelovanje med evropskimi narodi iz gospodarskih ozirov nuj-'
TiO
Ker francoska vlada priznava, da bosta bcodvisnost in narodna suverenost vsake drŽave respektirana in da bodo priznane tudi posebne vezi, ki vežejo neke skupine narodov, morejo politične oblasti mnogo sto-liti za gospodarsko sodelovanje. Glede na politično akcijo se angleška vlada strinja • preologom spomenice, naj se združijo go-
spodarske in politične oblasti. Odgovor nadaljuje, da vidi angleška vlada v metodah, ki jih predlaga francoska vlada večje tež-koče za realizacijo omenjenega cilja.
Angleška vlada meni, da izčrpno prouče-vajafe ne bo pokazalo potrebe po ustanovitvi novih m neodvisnih mednarodnih ustanov. Francoska spomenica predlaga ustanovi lf v nove evropske konference in izvršnega odbora ter celo novega evropskega tajništva. Te ustanove ne bi v nikakem primeru črpale svoje avoritete iz statuta Društva narodov ali iz 13. člena versailleskc pogodbe. Angleška vlada meni, da bi ustanovitev neodvisne evropske zveze, ki jo predlaga francoska spomenica, ustvarila napetost in sovraštvo med raznimi kontinenti, kar je treba v splošnem interesu preprečiti in zmanjšati. Nadalje je mnenja, da je bistvenega pomena za tesnejše evropsko so" delovanje, če se pri tem prepreči zapostavljanje \sakega drugega kontinenta, ker se ne siiie spravljati v nevarnost Širših evropskih hi svetovnih interesov. V zvezi s tem bo francoski vladi jasno, da se mora angleška vlada, ki je Član britske skupnosti narodov, ozirati na ta izreden položaj. Po mnenju angleške vlade bi se dosegel cilj, ki ™a ima francoska vlada v mislih, s tem, da so spravijo predlogi francoske spomenice v popoln sklad s statutom Društva narodov. Varšavska zdravstvena konferenca L 1929, ter obnova Madžarske in Avstrije dokazujejo, da je Društvo narodov rešilo že dokaj zadev evropskega interesa. Angleška vlada je zalo prepričana, da je zmožna ustanovi-
tev evropskih odborov, skupščine in sveta za tesnejše sodelovanje evropskih narodov, ne da bi se pri tem ustvaril nov sistem, ki bi vseboval mnoge nevarnosti.
Angleški odgovor izraža končno mnenje, da je potrebna odkrita razprava o teh vprašanji h me J prizadetimi vladami, ker se H-čVjo ta vprašanja ne samo evropskih vlad, temveč vseh Članov Društva narodov. Naposled izraža angleški odgovor upanje, da bo francoska vlada privolila, naj se razpravlja o njeni spomenici na prihodnji sk.ipsčini D u šiva narodov.
Rim, 18. julija. AA. Angleški odgovor na Briandovo spomenico o federaciji evropskih držav je dokaj hladen, čeprav izjavlja angleška vlada, da simpatizira z načrtom. Odgovor angleške vlade smatra, da ni po-trebt.o ustanoviti nove mednarodne institute.
Portugalski odgovor na Briandovo spomenico
Lizbona, 18. julija. AA. Minister za zunanje zadeve je izjavil, da je portugalska vlada izročila poslaniku Francije svoj odgovor na Briandovo spomenico o evropski uniji 12. julija. Portugalska vlada sprejema načelo intimnega sodelovanja med evropskimi državami, vendar želi obenem naj bi veljava Društva narodov ne bila okrnjena. Težave bodo nadalje nastale v vprašanju kolonij. Pakt o uniji evropskih držav naposled ne sme motiti obstoječih odnošajev z Brazilijo in dosedanji pakti z drugimi državami morajo še nadalje obveljati.
iUdnjenje trgovinske pogodbe med Grajo
in Bolgarijo
Grški zunanji mhrister o vzrokih odpovedi trgovinske pogodbe z Bolgarijo — Grčija za tesno sodelovanje vseh balkanskih narodov
Atene. 18. julija. AA. Povodom prekinitve trgovske pogodbe med Bolgarijo m Grčijo je grški zunanji minister Mihalakopuloa sprejel dopisnika agencije A vale ter mu dal tele informacije:
Bolgarija je doslej uvažala na leto za 250 milijonov drahem, Grčija pa v Bolgarijo samo za 25 milijonov drahem. Razen tega je Bolgarija uvedla carino predvsem za predmete, ki jih je Grčija izvažala v Bolgarijo. Ker so se tako pokvarile grške trgovske zveze ni ostalo nič drugega, kakor odpoved trgovinske pogodbe. To ni prav nič strašnega; bil je samo odgovor na ukrepe, ki jih je storila Bolgarija. Grška politika do vseh sosedov je jasna in se ravna po prirodnih ozirih. Prijateljstvo mora biti duet in ne monolog. Vprašanje prepovedi uvoza grških vin v Francijo je zato povsem
drugačna, ker zavzema francoska vlada do Grčije docela drugo stališče, dočim je bil odločilen pri bolgarski vladi čisto drugi motiv, in sicer upornost.
Na dopisnikovo vprašanje, ali ti ukrepi ne bodo Škodili balkanski uniji je Mihalakopuloa odgovoril, da se v te stvari ne more vtikati, ker so zadeva celotne grške vlade. Grška vlada je tudi še nadalje za tesao sodelovanje vseh balkanskih narodov. Ni mi znano je rekel minister, kaj namerava Bolgarija glede na ta vprašanja, poznam samo pisanje bolgarskih listov v tem pogledu. Kar se tiče odnošajev do Turčije, so taki, kakršne je naslikal ministrski predsednik Venizelos pred odborom za zunanje zadeve. Moja politika se ne razlikuje od Venizelo-sove politike, ker bi drugače podal ostavko.
Za svetovni mir
Medpariarnentarna konferenca za splošno razorožitev — Nemški delegat pozdravlja Briandovo spomenico
Farii, 18. julija. AA. Na medparlamen-tarni konferenci je belgijski delegat Lafon-taine izjavil, da je vojaška razorožitev nemogoča, dokler se ne bodo narodi razorožili na moralnem in gospodarskem polju.
Nemški zastopnik Hehle je izjavil, da je optimistično razpoložen in da pozdravlja idejo Briandove spomenice, pristavil pa je tudi, da bi bilo nevarno ustvarjati nasprot-
stva med posameznimi kontinenti Svetovni mir je prav tako važen in potreben, kakor mir v Evropi sami. Ce vsebujejo pogodbe med posameznimi državami in ostalimi narodi krivice, jih je treba odstraniti. Ni si mogoče zamisliti evropske federacije brez Velike Britanije, ki bo dobrodošla s svojimi dominijoni, ker bo a tem postala važna prvina svetovnega miru.
Nemiri v Egiptu
Republikansko gibanje v Egiptu se nadaljuje — Ponovni izgredi v
Egiptu
London, 18. julija. V zvezi z zadnjimi nemiri v Al e k san d rij i je bilo doslej aretiranih 147 oseb. Italijanski poslanik je vložil protest proti zadržanju egiptske vlade. Posadka v Aleksandriji je bila ojačena z bataljonom egiptske vojske in oddelkom konjenice. Evropejci v Kairi so zaradi apatičnega zalržanja angleške vlade zelo razburjeni.
London, 18. julija. AA. »Daily Express« poroča, da je bilo pri izgredih v Alexan-drii' ubitih 25 oseb, ranjenih pa 101, teh je 13 inozemcev, večinoma Grkov in Italijanov
Kairo, 18. julija. SnoČi so bili v Aleksandriji ponovni izgredi. Velika množica je manifestirala po ulicah za Naras pašo. Ker
se ni hotela na ponovne pozive raziti, je vojaštvo vanjo streljalo, pri čemer je bil ranjen neki demonstrant Veliki mufti v Kairu in vodilni šejki so izdali manifest v katerem pozivajo prebivalstvo k lojalnosti do kralja Fuada.
Sovjetski defravdant
Dunaj, 18. julija O defravdaciji in begu likvidatorja rusko-avstrijske trgovinske in industrijske delniške družbe Samojlova, poročajo, da gre za vsoto 25.000 dolarjev, ki jih y Sattiojlov poneveril. Oškodovana je samo Unija socialističnih sovjetskih republik (treovska komisija). Avstrijske tvrdke nimajo nobene škode, a Samojlovom je bila izdana tiralica.
Nemška kriza
Berlin, 18. julija. Kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, so ae pogajanja nemških naeijona listov z državnim kance larjem izjalovila. Odločitev o na daljnem obstoju ali razpustu državnega zbora ae pričakuje za petek dopoldne. Parlamentarni kron smatrajo razpust državnega zbora za popolnoma gotov. Govori se tudi o tem, da se bo skupina 20 do 26 poslancev nemško nacijonalne stranke, med njimi grof We-starp, ki bodo glasovali proti predlogu o razpustu, odcepila od stranke ter ustanovila svojo lastno frakcijo.
Afere madžarske gosp
Budimpešta, 18. julija. Iz ponareieval-ske afere znani princ Ludvik Windisch» gratz je vložil pri policiji proti znanemu voditelju iz časa protirevolucije Ivanu Osterburgu in grofici Ivani Eszterhazvjevi prijavo zaradi goljufije. Očita jima, da sta po končani razpravi zaradi ponarejanja francoskih frankov predlagala princu Win» dmchgratzu, naj se udeleži kupčije s toba* kom. Windischgratz je pristal in dal 80.000 pengov na razpolago, ki naj bi se vknjižili na posestvo grofice Eszterhazv, če bi kup*
čiia ne uspela. Ko ao ae posli v resnici po* drli, je Windischgratz ugotovil, da zneska
zaradi prezadolžirve lastnice na posestvo sploh ni bilo mogoče intabulirati.
Podunavska agrarna konferenca
Bukarešta, IG. julija. Diplomatska pogajanja v Budimpešti, Bukarešti m Beogradu o določitvi termina in kraja agrarne konference, se vedno trajajo ter se bodo končala najbrže šele koncem tedna. Med tem je bil izvršen v Bukarešti diplomatski korak poljske vlade, ki se istotako izjavlja pripravljeno vstopiti v blok agrarnih držav. Kakor se doznava iz dobro poučenega vira, poljski predlog sedaj ne bo rešen, ker se hoče najprej počakati na rezultate prve konference agrarnih držav v Podunavju.
Zanimive izjave grofa Apponvja
Budimpešta, 18. julija. Kakor poroča »Pesti Hirlap«, je grof Appony izjavil, da bo tudi letos zastopal Madžarsko na zasedanju narodov Vesti, da ie bivša cesarica Žita poslala Članom habsburške rodbine okrožnico, so izmišljene. Poročevalec lista je omenil tudi pisanje italijanskih listov, no katerih brez revizije trianonske mirovne pogodbe ni mogoče, da bi ponehala napetost med Italijo in Francijo, grof Appony pa je pripomnil, da se to ne sme smatrati kot resno, ker ni verjetno, da Italija noče odstranitve nasprotstev s Francijo.
Za angleškim konzulom v Marseillu ni dedu
Marseille, 18. julija. Neki prijatelj angleškega generalnega konzula, ki je izginil prod desetimi dnevi, je izjavil, da je odpotoval konzul 5. julija v Toulon. Policija vodi sedaj preiskavo v tej smeri. Kakor ae izve, jf odpotoval konzul uradnim potom v neki zelo delikatni zadevi, o kateri varuje angleški konzulat najstrožjo tajnost
Pogajanja z Gandhijem
Indijski podkralj je poslal k Gandhij propagando za državlj
London, 18. julija. Indijski podkralj je dovolil Teju Sapriju in Jajakarju, da pose-tita Gandhija, Motil al a Nehruja in Java-harlala Nehruja, ki so v zaporu zaradi pro-tiangleške propagande. Oba bosta skušala pregovoriti Gandhija in njegove tovariše, naj se pomirijo z Anglijo in opuste nadalj-no propagando za državljansko neposlušnost.
Indijski podkralj je ponovno Izjavil, da želi angleška vlada priznati Indiji pod nekimi pogoji samoupravo.
Bt>mbay, 18. julija. Zaradi dovoljenja indijskega podkralja, da posetijo nekateri angleški politiki Gandhija in ga pregovore, naj opusti svoje sovražno stališče do Anglije, je nastal v indijskem političnem življenju zanimiv položaj.
Sir Frederick Sykes, ki je guverner bom-bajskega okraja, je izjavil, da je nesmiselno pogajati se z ljudmi, ki so izjavili, da je
u posredovalca, da bi opustil svojo ansko neposlušnost
njihov glavni cilj onemogočiti redno vlado. Končno je bombajski guverner pozval vse indijske stranke, naj se udeleže indijske konference v Londonu.
Bombay, 18. julija, če se gospodarski položaj ne bo izboljšal, bo ustavilo delo deset predilnic, ki zaposlujejo 20.000 delavcev.
London, 18. julija. AA. V spodnji zbornici sta bila poslanca Brockway in Beckett, člana skrajne levice, izključena iz seje parlamenta zaradi nediscipline. Poslanec Brockway je opetovano povdarjal, da Je položaj v Indiji težak, in da je v Indiji nad 5000 mož in žena zaprtih. Vsaka nada v mirno rešitev indijskega vprašanja je izgubljena. Macdonald je ugovarjal tej trditvi m vztrajal na izključitvi. Oba poslanca sta bila izključena z ogromno večino glasov. Proti je glasovalo samo kakih 20 poslancev delavcev skrajne levice, proti izključitvi posl. Becketta pa samo 4 poslana.
Svilenkaste bujne lase daje
ELIDASHSMPOO
Divjanje treh ponočnjakov v Šiški
Policija je morala streljati, da jih jc ukrotila
Ljubljana,- 18. julija Dajiee ponoči sta bili Jernejeva cesta ter sosedina Gasilska ulica prizorišče divjanja treh objestnih in pijanih ponočnjakov, ki so napadali in pretepali mirne pa-sante ter se tudi policiji niso pokorili, da se je morala celo poslužiti orožja.
Okoli pol 1. zjutraj sta višjega stražnika Zabukovca opozorila slušatelj tehnike Drago Obradovao in mizarski pomočnik Janko Lušin, da so ju na Jernejevi cesti napadli trije neznanci in ju začeli pretepati. Ko je stražnik odšel v Jernejevo cesto, je tam dobil hlapca Josipa Vahčica in Franceta češnja ter nekega Josipa R. Vsi trije so ddvje kričali. Ko so zagledali stražnika, so ga začeli izzivati, naj pride blizu, če si upa. Stražnik je zahteval od Vahčiča, naj se legitimira, Vahčič pa se je vanj zaletel, dočim ga je češenj naskočil od zadaj. Podrla sta ga na tla, začela udrihati po njem, Češenj pa je kričal: »Kar ubijva ga!<
Stražniku se je posrečilo, da se je napadalcev otresel. Oplazil je namreč vsakega par krat s pendrekom po glanri, nato pa je stekel po pomoč. Vahčič in ki je sicer borbo opazoval bolj od strani, sta namreč na dvorišču posestnice Bizjanove na Jernejevi cesti št 15 pograbila kol in lopato in se oborožila. V stražnikov! odsot-
nosti so divjaški ponočnjaki napadli ae posestnika Ivana Roj ino iz Šiške ki Josipa Ceraeta, k sreči pa jima je Cenne pobegnil.
Stražnik, ki je prosil za pomoč, ae je čez čas vrnil. Ko ga je Vahčič zagledal, Je začel viht«ti kol in kričati, naj pride blizu, če si upa. Ko je stražnik uvkiel nevarnost, je potegnil iz itspa. samokres in pozval Vahoiča, naj se uda, ker bo sicer streljal.
»Kar streljaj!« je kričal Vahčič. Stražnik je res ustrelH proti VahcJču, ne da bi meril nanj. Hotel ga je samo preplašiti. Vahčič se je nato umaknil v notranjost dvorišča, dočim sta njegova pajdaša česanj ki R. pobegnila, češnja sta kasneja prijela stražnika Mežek in Pavlovčbt, dočim je R. pobegnil. Vahčiča so zalotili pred Završanovim hlevom na Gasilski cesti. Sedel je s kolom in lopato v roki ter bal pripravljen za napad, stražniki pa so se mu tako neopaženo približali, da so ga lahko razorožili, še preden se je utegnil braniti. Prepeljali so ga na policijo, pa tudi tam se divjak ni pustil ugnati in je kričal proti višjemu stražniku Pavlovčiču, da ga bo »razrezal« na drobne kose, ko pride iz zapora. Davi je bila divjaška dvojica na policiji zaslišana, za Josipom R. pa policija še poizveduje.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 18. julija. Gostilničar Vinko Bavs, stanujoč na Krakovskem nasipu, je prijavu na policiji,
da je Zidar Josip Petek vso zimo jedel pri njem in mu ostal dolžan 2858 Din. Bavs mu je tudi posodil 300 Din za plačilo mesečne sobe. V marcu je Petek odšel, češ, da gre v Sarajevo, ker v Ljubljani premalo zasluži. Obljubil je da mu po poŠti poravna dolg, obenem pa mu je izročil ključe svoje sobe, češ, da je njegovo imetje zadostna garancija. Ko je Bavs po njegovem odhodu pregledal sobo, je opazil, da pravzaprav ni tam razen stare peči nobene stvari. Kljub temu je čakal do sedaj, toda Petek se iz Sarajeva Se ni oglasil in vse kaže, da se tudi ne bo. Sedaj poizveduje za njim policija.
Posestnica Ivanka Zechner, stanujoča v Linhartovi ulici 28 je prijavila na policiji, da neki Vinko J. vedno razsaja pred njeno vilo. Te dni ji je polomil vrtna vrata ter vrgel debel kamen v šipo. Povzročil je 260 Din škode. Polieija bo pač morala objestne-ža poučiti, da tako vedenje ni dopustno.
Jakob Kovač, oskrbnik, stanujoč na Stari poli 4, je prijavil, da je dne 17. okoli 11. nekdo iz njegovega stanovanja ukradel sve-rlosiv nov suknjič vreden 800 Din. V suknjiču je bila tudi cigaretna doza, v njej pa 200 Din in nikljasta ura znamke >Rosskopf<. Skupna' Škoda znaša 1200 Din.
Letalo »Ljubljana« v Krškem
Na nedeljski kmetski praznik v Kr* škem, ki bo velika manifestacija našega kmetskega prebivalstva, bo prispelo tudi letalo »Ljubljana«, ki bo ves dan prre* jalo polete z udeležniki prireditve.
Pokojnega Maleja pripeljejo v Ljubljano danes ob 19*36
Monakovo, 18. julija. Odhod krste s pokojnim Sokolom Tonetom Ma-lejem danes ob 8.15 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 19.36. Štukelj.
OTROŠKE NOGAVICE
ZlGOM
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.685. — Berlin 13.4475 — 13.4775 (13,4025). — Bruselj 7.8784. — Budimpešta 9.8822. — Curth 1095.9. - Dunaj 794.78 — 797.78 2062S). — London 274.25. — Newyork 56.265. — Pariz 221.90. — Praga 166.73 — 167-53 (167.13). — Trst 295.27.
Stran Z
aS L O VENSKI NAR OD«, dne 18. julija 1930
Zagreb ob deževne vremenu
Protialkoholna razstava v Umetniškem paviljonu — Strogi prometna
disciplina — I ta Rina in drugo
Zagreb, 14. julija. Dež!... do Sotle, od tam dalje pa... pada kiša. V Zagrebu seveda tudi. Kaj ga res še :ie bo konec? Zagrebški listi tolažijo svoje čitatelje z davno obrabljenimi Blaževimi >žegni*, tako n. pr., da se v juliju dežju vsi smehljamo, ker vemo, da pride Že morda čez dve uri, ali pa vsaj dan kasneje... za* pik!
Le en lisi se je ojuuačil in napovedal večdnevno deževno vreme. Bes ga lopi! Za popotnega Kranjca, čeprav z -verno legitimacijo planinskega Hrvata — niarelo — tako-le Čtivo ni nič kaj razveseljivo..
Oc' asfaltnega tlaka udarjajo deževne kapljice in škrope po svilenih nogavičkah Zagrfbčank, edino zapeljivost, ki jo vidiš sicer so do nosu zapete v površnikih, v kolikor- rib še ne pokriva dežnik.
Kavarne sem do grla sit. Hitim v — — drugo je zaprto, vse se je razbežalo po svetu. lu»etnicki paviljon... Joj! To sem nasedel! Z dežja pod kap. Tu je — oprostite, nisem jaz kriv! — protialkobolna razstava; vodeni vitezi praznujejo tu svoj pir. Sicer pa je prireditev res v stilu deževnega tedna in — zanimiva! Naj navedem, kar se me je prijelo?
Ob vhodu napis:
>Ko misli, taj ne pije, a ko pije, taj ne — misli..
Za alkohol izdamo v Jugoslaviji na leto 6 milijard. (Polovico našega državnega proračuna). Boj na nož napoveduje alkoholu ta razstava. Kaj neki poreko naši vinogradniki in pa ostirji. Imam strica, ki ni prodal še lanskega vina, a se mu letos obeta najlepši! trgatev. Tega manjka na tej razstavi, sigurno bi napravil kravat.
V drugih oddelkih hvali razstava sport, rhaboso. jogurt in mnoge druge brezalkoholne pijače, v oddelku za protialkoholno literaturo je mnogo propagandnih brošur, škrat" ka snovi, diagramov, slik itd. dovolj, zanimivi pa sta dve sobici: abstinenta in — alkoholika.
r>rrr! Tako me je stresla ta zadnja slika, v Ježevnen-. hladnem ozračju še bolj seveda, da sem se hitel pogret s čašico — konjaka ... * „
Zadnjic sem čital v sJutruc, da so pri-celi v Zagrebu 'teratir. strogo prometno disciplino. In res! Če se ne držiš strogo cestnih predpisov, te vestni P. R. (prometni redar) požene nazaj, čeprav si že skoro na drugi strani ceste.
>To bi zuaČilo, niita ne mi ali ti <, ja dejal energični redar z zalisci, ki prav virtuozno uporablja tvojo gumijevko na križišču Zrinjevca in je prestregel pot ljubki Za-grebčanki, in jo je popeljal • paradnim korakom po daljši poti okrog sebe in m kakor je hotela ona, kar švigniti čez sredo ceste.
Zagrebška publika živi zadnje dni pod vtisom strašne katastrofe v Pašmanskem prelivu. Za hrabro posadko >Karadjordja< stoje na mnogih mizah v uradih nabiralniki.
In sem videl, kako je boljša dama potisnila stodinarko skozi odprtino___
lto Rino nam zavidajo Zagrebčani prav od njenega prvega nastopa. S svojo štefico niso nič kaj zadovoljni. Ne čujejo nič o nji, namreč o njenem filmskem življenju. Kaj pa čujem po družbah, tega nočem napisati. Nerad bi si krajšal počitnice s poti na sodni jo. In končno... saj nič ne vem ... Za-grebčanke pa imajo tudi >£lebt< manire, zaradi katerih bi lahko nasedel kak Kranjec, kakor nas v hudomušnem tonu Še vedno nazivajo.
Pa da končam o Iti Rini. V mnogih izložbah sem videl njene srčkane fotografije — v enem oknu celo tri, seveda v raznih posnetkih — in povsod se pobahajo, da so v prijateljski spomin od lepe Rožnodolke.
Edini kraj, kjer nastrojenja ne kvari dež, so zagrebške tržnice, tako na Jelači-cevem trgu, Dolcu in Kaptolu. Zagrebčani so znani gurmani, zdaj so na jedilnem repertoarju >pi!ićic. Joj, nič, kolikko jih je tu. Menda jih pri nas v Sloveniji ne pojemo vse leto toliko, kakor tu en dan. Za pol dinarja se pričkajo zagrebške matrone, da je joj. Končno pa se le udajo in odkorakajo počasi skozi gnečo z dvema, tremi pari piščančkov ... Zagrebčani znajo... Zvečer pa so te dni polne kavarne. Stoli na vrtovih zamišljeno sanjajo, naslonjeni ob mize.
37, 42, 18... TombolaSi — v korist podjetnega zagrebškega Aerokluba krajšajo večere, ob natlačeno polnih omizjih črtajo iz-kiicane številke, računajo na tombolo, in se jeze, ko jim drugi pobere dobitke. Med mizam« se preriva malo dekletce v hrvatski narodni noši. Z otožnimi proseČimi očmi po-nuj& cillame...
Kaj je že res jesen tn ?...
Jože Župančič.
Zanimivosti iz domačega
sporta
Veslaška regata na Bledu — Pred
no in savezno
Ljubljana, IS. julija.
Kakor smo že poročali, se bodo vršile jutri in v nedeljo veslaške tekme za prvenstvo države ter mednarodne regate na Bledu. Zanimanje za te prireditve je zelo veliko. Na Bled prihaja vsak dan več gostov iz vseh krajev države, pa tudi tujcev je mnogo. Vsa stanovanja in sobe so večinoma zasedena. Številni gostje že pri treningih občudujejo vrle tekmovalce, ki švigajo s svojimi lahkimi čolni kakor blisk po vodi. Na Bled so prispeli že vsi tekmovalci: >Gusar< iz Splita, -Krka< iz Šibenika, >LSK< iz Ljubljane, >HVKt iz Zagreba, > Veslaški klube iz Beograda, >Dunav< iz Pančeva in -Gusare iz Zagreba. Prijavil se je tudi veslaški klub iz Angerna pri Dunaju. Drugi inozemci so odpovedali udeležbo. Krivi so uajbrž preveliki stroški, ki so v zvezi s tekmovanji. Za čolne je potreben kar cel vagon. Zanimivo je tudi, da se je prijavil tržaški vesla&ki klub, pa ga Italijani niso pustili startati.
Poleg veslaških bodo na Bledu tudi plavalne tekme, ki bodo izpopolnile celotni pro" gram prireditve. Med posameznimi veslaškimi tekmami je namreč nekoliko odmora
plavalnimi tekmami za podsavez-
prvenstvo
m v teh odmorih bodo plavalne tekme. Start in cilj za plavalne tekme ter skoke bo pred Kazino, kjer je v parku postavljena tudi tribuna z ložo za kraljevsko dvojico. Plavalni program je zelo obsežen, oa sporedu so tudi skoki. Ilirija se udeleži tekmovanja s svojo najboljšo ekipo, najbrž pa bo startalo tudi Primorje.
Ker smo že pri plavanju, naj omenimo, da se bodo prihodnji teden vrlile v Ljubljani plavalne tekme za podsavezno prvenstvo, v dneh 9. in IO. avg. pa juniorsko državno prvenstvo ter seniorsko prvenstvo v skokih.
Že za podsavezno prvenstvo vlada veliko zanimanje. Na startu bosta najbrž samo Ilirija in Primorje, mariborski klubi zaenkrat še ne pridejo v poštev. Plavalne tekme se letos vrše po drugačnem programu, namreč ločeno: juniorske posebej in senior-' ako posebej. Na juniorskih smejo startati sa-mG juuiorji in juniorke do 18. leta, na seniorskih pa starejši letniki Vsako tekmovanje se kvalificira zase, pa tudi skoki so ločeni. Kot rečeno, se pomerita pri plavalnih tekmah edino Primorje in Ilirija. Ilirija je pod vodstvom trenerja Deutza znatno na-
predovala, omogočen ]i je bil tudi zimski trening in zato ni verjetno, da bi Primorje zmagalo, dasi je zelo agilno in ambicijozno. V damskih-disciplinah ima Ilirija absolutno premoč, doc i m se bo Primorje v moških že bolje uveljavilo. Tam je favorit tamozui WiJfan, ki je letos pod vodstvom trenerja ASK Primorja, inž. Iva Medveda krafno napredoval in je siguren favorit v vseh disciplinah, v katerih bo startaL Plavač odlične kvalitete je tudi Šturm.
Juniorsko prvenstvo bo nedvomno pripadalo Iliriji, dočim se bo za seniorsko najbrž vršil hud boj. Tam so moči precej izenačene. Ilirija ima sicer nekaj prav dobrih sen i o r-jev, Primorje pa bo izenačilo ta plus s večjim številom seniorjev. Vsekakor obetajo pod savezne prvenstvene plavalne tekme, ki so pravzaprav samo nekaka revija pred predstojećim državnim prvenstvom, zanimiv sport
V državno prvenstvo gredo naši klubi s precejšnjimi izgledi. Vsaj Ilirija, ki fma s svojo damsko sekcijo nesporno veliko prednost pred vsemi klubi v državi in ji v tem pogledu ne more konkurirati niti državni prvak Jadran, niti dubrovniiki Jug, niti su-
»aška Viktorija. Skoro gotovo je, da si bo Ilirija, priborila damsko juniorsko prvenstvo, upati pa je, da ae bo tupa tam ugodno plasiral tudi kak junior. Primorje ima isto ta ko izglede, toda le v molkih disciplinah, kjer bo odlične morske p lava če nedvomno ogrožal talentirani vvilfam Vsaj v hrbtnem plavanja je po nalem mnenju siguren favorit, utegne pa se plasirati rodi v sprintu na dO in 100.
V skokih bodo domači klubi sigurno prevladovali V Ljubljani se vrti seniorsko prvenstvo ▼ skokih, kjer se bo boj vršil med s*-arima rivaloma Grilcem (KSU, Karlovac) in Kerdelićem Ljubljana, gotovo pa je, da jima bo zopet ogrožal prvenstvo lan?ki prvak Strnad. Za prvo mesto bo hud boj. v celoti pa bo Ilirija nedvomno prva. Isto vetja za juniorske skoke, kjer bo Ilirija absolutno prevladovala.
Seniorsko državno prvenstvo v plavanju
bo v Splitu. Tam naši izgledi niso preveč dobri, vendar pa utegneta Ilirija in Primorje zasesti 4., 5. ali 6. mesto. Upamo, da nas bodo naši  plavači   v   državnem prvenstvu
uspešno zastopali.
Sličice izpred sodišča
Daleč jo je prignal pohlep po tuji lastnini — Žrtev obešenega
Ljubljana, 18. julija. Ne samo vsa moravska dolina in od Ljubljane in iz Kamnika sem — s Sorskega polja pa še višje z Gorenjske, Dolenjci z onostran hribov in Save in tudi s Štajerske pritisnejo sejmarji na že od nekdaj po vsej deželi sloviti semenj v Moravčah v ponedeljek po cvetni nedelji. Ljudi se nabere in žensk iz vseh krajev in natepe se beračev z nadlogami in ranami, da jih je vredno pogledati. Prodati in kupiti se mora pred prazniki, pa je semenj, da ni prostora ne za ljudstvo ne za blago. Gneča kot pri polnoč-nici
Letos je prišla v Moravče Žena, drobna in dobro ter ponižno oblečena ženica, celo od madžarske strani. Daleč od nekod tam izza Mure pa je se pod našim kraljem. Tiha, pripravna ženica z belo rutico na glavi, prijazna in pobožna videti — kakor bi bila domača. Ali, boj se tujega človeka, so rekli stari ljudje.
de nikdar takega v Moravčah! Lenki iz Spodnje Javoršcice je zmanjkalo iz cek&rja čez 2000 kron ali 5bO Din, da, pet sto in šest kovačev, eden je bil zelen, drugi pa plavi. Pavla iz Kleč prav pri Ljubljani Je bila ob vse. Katra iz Negastrna — iz Doba se je primožila — je k sreči že po večjem nakupila: solne za 170 Din, mašno za moža za 28 Din, dva kovača je pa dala za nogavice — natanko 170 Din ji je bilo pa vzetih. Kako bi jo poznala mati Katra, saj je ni gledala, ko je jemala! Zali Minki iz Vrhpo-Ija je bilo izmaknjeno tudi vse: štirje po 400 kron, in Toni iz Krašnje, ki služi v Soteski, je bilo ukradenih tudi 257 Din, čisto natanko seštetih. Taki-le revi, sramota!
In pa stari dolgi in koščeni Brigiti, ki prenaša semena po vseh sejmih, da je že vsa v eno stran in je suha, da se ji glava trese same potrebe in pomanjkanja, taki pošteni revi je ukradla tatica 340 Dinl Ob pol 11. je Še preštela denar Brigita in zra-čunala, koliko je izkupila za semena, potem je pa izginilo vse in tudi patenta ni bilo več. Prav z Vinjega vrha na Dolenjskem je žeua in ob 2. po polnoči je morala vstati, da je prišla na vlak v Litijo in v Ljubljano k sodni ji. 25 Din je zaslužila 8 hojo in nič se ni zamudila, saj ni bilo nikjer sejma in tudi v Ljubljani se kaj opravi ob priložnosti, ko je pot plačana. Dež je bil re* in huda pot ponoči po blatu, ampak dobro pa le plačajo gospodje pri sodniji. Najraje bi jim ponudila semena, če bi le imeli vrtove, sedaj je Že zadnji Čas, da jih spravi v denar. Škoda, ker nima rož seboj. Nič prave barve nimajo gospodje, čeprav so reje ni, ampak debelost ne stori zdravja. Nak, ta prstena barva in lojeva ni zdrava — tudi tako rdeči so le zato, ker jim zaprtje žene kri v glavo. Samo večno sedenje in sedenje! Oren cel prinese vsem, tudi tistim, ki plašarje ven vlečejo, in ceneje jim jih da, saj so ji vrnili tudi skoraj ves ukradeni denar. A, grencele pomagajo, samo skuhati jib mora človek znati prav. če so kereaine v piskru obrnje-
ne navzdol, ženejo navzdol, če pa navzgor, pa poženo nazaj! Gotovo, kakor je bog v
nebesih.
Na obtožni klopi sedi nedolžno in tiho skromna ženica s sejma v Moravčah. Milo in po pravici vse pove, kar jo prašajo. Ne zagovarja se, ker ji nič nočejo verjeti, re-viei, in samo v boga in njegovo pravico vdana posluša.
Mož ima druge in ji da le po 30 Din, zato mora krasti. Tako pripoveduje, sodniki pa pravijo, da jim to pove vsaka žepna tatica. Prodala je šivalni stroj, da bi pohabljen! hčeri kupila leseno nogo. In Marija Palfv, ne grofica, temveč profesijonalna žepna tatica, se je odpravila iz domačih Pribislavcev tem nekje za Čakovcem, in se peljala skozi Celje do Ljubljane ter šla do Domžal, kjer je utrujena po dolgi vožnji prenočila, da Je bila pri moči na sejmu v Moravčah. Zakaj pa v Moravčah in ne drugod? I, ker so ji tako svetovale tovarišice v Begunjah na Gorenjskem, v tem zdravem kraju, ki ga Je zapustila pred mesecem. Pa bi kdo rekel, da kaznilnice ne delujejo vzgojno na kaznjence — poglejte, kako prav je, da so jo prijateljice napotile, kam naj se obrne, ko pride iz kaznilnice, da lahko prične novo življenje.
Vse ve in vse prizna, koliko je ukradla in kakšen denar in obe, samo dve namreč, okradeni ženi natanko opiše in tudi njuno toaleto, kakor rutiniran plesni poročevalec, sploh tako nazorno je orisala svoji žrtvi, da bi ju spoznal vsak ljubljanski policaj. Pa prav teh dveh nf med pričami in najti tudi niso mogli teh dveh kardinalnih prič.
Krivica se godi preganjani ženi, kakor 1. 1923. v Celju, ko je morala zaradi klobukov, odej, dežnikov in podobnih potrebščin v vrednosti 7000 kron. ki jih je brez denarja nakupila na sejmu v Šoštanju, 3 mesecev v težko ječo. Naučila se je, da s tako velikimi rečmi ne gre, zato je pa 2 leti pozneje na sejmu v Šoštanju, ko je prodajala semena, delala že z gotovino in si prislužila 10 mesecev teže ječe. Obrt je bila prav rentabilna, da je lahko razširila svoj delokrog. Marca meseca lanskega leta je počastila semenj v Kamniku, pa je imela 6uiolo, ker je dobila samo eno leto. Gospodje v Ljubljani so namreč njene zmožnosti podcenjevali, ker iz daljnega Novega mesta niso mogli zvedeti, da so jo tam že i 1926. nagradili za njeno gostovanje z gospodično sestro v Velikih Laščah na sejmu majmka meseca kar z 2 letoma.
Hitro so sodniki zračunali, da vsaka okradena žena dobi po 60 Din za sto tak, ker pri obtoženki orožniki niso več našli, za njo so pa ostala 3 leta robije in 2 leti poboijševalnice z običajnimi pritikiinaoii
Skromno je vzdibnila >Previšec, držav ui tožitelj Lavrenčak je pa dejal :Bo vsaj gmab!<
Ko sem šel pokadit cigareto na hodnik, mi je že padel v oči. Visok in postaven mlad mož, res zal plavolas fant —- fant vse-
tno, če je oženjen — odmerjenih »amozave telmii kretenj, glavo pokonci, v zagorelem, markantno rezanem obrazu pa miren pogled, vajen gledati v daljavo. Tip premožnega mladega gospodarja, enega tistih skromno ponosnn kraljev naših hribov in planin, ki so kamenit temelj nafiega naroda.
Zazeblo .ne je, ko je stopil pred obtožno klop« visoko vzravnan in miren, kakor da se ga ne tiče. Zraven njega manjši, skromnejši brat. bliskovito mi ja zdrvel film skozi možgane. Trideset ali več let star spomin. Tudi mlad kralj pred poroto — zaradi uboja, dvojnega ali trojnega.
Gori od Cerkljan je bil, mislim, in pri fari je :mel dekleta. Po veliki maši j« izpre-VCovoril z njo in domači fantje so zalajali na njega kakor psi, da mora teči. Režala je tolpa vanj in posvetili so ae noži — on pa sam pred tolpo in svojim dekletom in pred vso sosesko. Kamen mu je Švignil mimo ušes — on, da bi tekel, on — kralj! Za plot je zagrabil m zamahnil, pomignil je dekletu in šel. Kakor bi nič ne bilo.
Doktor Tavčar je imel svoj dan: eavalle-ria runticana, soglasna oprostilna sodba io iz soli vriskajoča nevesta. Fant pa je šel od porote — kakor bi nič ne bilo.
Pravi je! France Križnik, največji posestnik v Motniku, 10 glav živine in gozdovi, gozdovi...
Pa me je zazeblo še huje. Tatvina —
Nisem mogel več poslušati — on pa, kakor bi nič ne bilo.
To me je zadržala
Ni izpregovoril vso razpravo.
Bila je že druga in šlo je naglo, kakor bi opravljali sitno formalnost.
Hlapec je klepetal, da mu je France naročil na travniku pri Cenetovi žagi naložiti voz hlodov in peljati v Šent Peter. Tri kubike taj bi jih bilo, cenilci pa pravijo, da ji11 je na travniku ostalo vsaj toliko, kolikor jib je lastnik imeL Nekateri so cenili hlode celo na več kubikov kakor gospodar. In ta t'idi sam ne verjame, da bi Krilnika, ki sta na najboljšem glasu, mogla storiti kaj takega.
Prišlo je do ovadbe in oba Križnika s hlapcem so stali že pred malim senatom.
Hlapce je trdil svoje, drugih dokazov pa ni bilo in razpravo so preložili.
Akt: govore o tem hlapcu kot čudnem človeku. Na oni strani pišejo o omejenem, abnormalnem, v se zaprtem Človeku, na drugi pa o poštenem, a velikem flegmatiku.
Da, oboje je prav. Malo omejen, abnormalen, a pošten. Prenaglil se je omejeni hlapec in ubogal zlobnega duha. — 0, poštenjaki in kralji imajo mnogo sovražnikov — potem je pa zapekla vest poštenega hlapca in ee je obesil. Čisto flegmatično se je obsodil sam — —
Križnika sta šla iz dvorane oproščena — kakor bi mč ne bilo.
Milijon dolarjev
za zdravje
Najbogatejši mož na svetu John Rockefeller je izpolnil te dni 91. leto čil in zdrav. A vendar je že pred 30 leti slišal mrtvaški zvon, ki mu je zvonil k pogrebu. Takrat je ponujal Rockefel-ler milijon dolarjev tistemu zdravniku, ki bi mu dal »nov želodec«, to se pravi, ki bi mu vrnil zdravje. Milijonarja je mučila težka želodčna bolezen. Dobri je učinkovit zdravniški nasvet, ki je pa bil tako preprost, da najbrž ni plačal zdravniku obljubljenega milijona. Rok-kefeller se je ravnal po tem nasvetu. Opustil je trgovske in industrijske posle in se umaknil v zatišje s strogo dijeto, katere se je tako vestno držal, da ie res kmalu izlečil svojo želodčno bolezen. Dolsa leta je jedel samo mleko in prepečenec, čeprav bi si bil lahko privoščil najfinejše delikatese.
Rockefeller se je pa izkazal za okrevanje izredno hvaležnega. Mož, katerega kapitalistično brezobzirnost so prvotno mnogi delavci preklinjali, se je i zp remeni 1 v največjega dobrotnika sveta. Ustanovil je zavod za medicinska raziskavama, kar je bil samo začetek v dolgi vrsti njegovih znanstvenih in kulturnih ustanov. Doslej je potrošil Rockefeller v znanstvene in kulturne namene nad 1 milijardo dolarjev ali v naši valuti okrog 56 milijard dinarjev.
Galanten gosi
mu
V vlaku med Saint Germainom in Parizom je bira izvršena pred leti tatvina. Dogodek ni dvignil takrat mnogo prahu, tatvine v vlakih še niso bile moda in javnost je bila preveč zaposlena z važnimi gospodarskimi vprašanji. Navzlic temu je bilo priobčeno poročilo v jutranjih Ustih na vidnem mestu.
Baronica H . -. je zadremala v svojem kupeju, kjer je že sedel mlad parček, ko je v Saint Germakiu vstopila, pa se ni zmenila zanj. Ko je privozil vlak na kolodvor Saint Lazare, je bila v kupeju sama in njena ročna prtljaga je bila izginila. V ročnem kovčegu je imela zlasti bankovce in nakit. Istega dne, ko so poročale o tatvini novme, se je napovedala glavnemu blagajniku zavarovalnice »Hermes« baronica H ... Ko je mlada dama vstopila, je pokazala blagajniku članek v novinah, kjer je bila opisana njena nezgoda, obenem pa zavarovalno polico, izdano pred osmimi leti. Blagajnik je dejal, da po njegovem mnenju izplačilo zavarovalnine ne bo naletelo na nobeno oviro.
_ Da, toda kdaj mi bo izplačana?
S kovčegom mi ni bil ukraden samo nakit, temveč tudi bankovci, moj edini denar v gotovini. Včeraj sem ga dvignila v banki, danes pa odpotujem v Nizzo. V \rtaku imam rezerviran prostor.
— Denar pošljemo za vami, — je
menil blagajnik. — Storimo, kar bo v naših močeh. Saj je v interesu našega zavoda izplačati zavarovalnino čim prej, da razneso naši klijenti povsod vest o naši zanesljivosti in točnosti. Navzlic temu je pa treba urediti nekatere formalnosti, kar bo trajalo približno teden dni.
— Cel teden! — se je zgrozila dama, ki jo je spravila blagajnikova informacija očrvkmo v obup. — Kaj se ne da napraviti brez teh formalnosti?
— Verjemite mi, gospa baronica, da storimo vse, kar bo mogoče, da vam ustrežemo. ki če bo mogoče urediti vse formalnosti 46 ur prej...
— To je pa res neprijetno! Nobenega mojega sorodnika ni zdaj v Parizu. Aii bi mogla govoriti z ravnateljem?
— Gospod ravnatelj je v svoji pisarni. Lahko vas odvedem k njemu.
Ravnatelj je bil eleganten gospod, za svoje mesto skoro malo premlad. Crne lase je imel umetniško nakodrane nad čelom. Z osobjem je bil dokaj strog, s svojimi klijenti pa izredno prijazen. Poslušal je grofičino pripovedovanje in pregledal zavarovalno polico. Potrdil o premijah, ki so bile po blagajnikovom zatrdilu točno vplačane, baronica ni imela s seboj.
— Da vam dokažemo dobro voljo zavarovalnice, — je dejal ravnatelj prijazno, — vam pošljemo teh 45.000 frankov danes opoldne.
— Dobro, — je dejala baronica, —
telefoniram svojemu hišniku, naj odpre stanovanje, kajti moja služinčad se je že odpeljala v Nizzo. Pričakovala bom torej vašega blagajnika.
— Oprostite to nadlegovanje, — je dejal ravnatelj.
— Nič ne de, — je menila baronica. — Saj sem itak še imela opravke, opravim torej samo de! svojih poslov.
— No torej, kako bi vam mogli to olajšati? Gospod Mignon, — se je obrnil ravnatelj k blagajniku, — ali bi mogli dati gospe baronici to vsoto na razpolago?
Blagajnik je pomislil. — Cek lahko dam. Gospa baronica ima še dovolj časa vnovčiti ga pred poldnem, če ne pošlje raje v banko koga drugega.
— Sama pojdem po denar, — je izjavila.
— Nikar se ne trudite. Saj je samo pet minut od tod. Uradnika pošljem tja. Gospod Mignon pa lahko pripravi ta čas vaše potrdilo.
Baronica je ostala z ravnateljem sama v njegovi pisarni in pripovedovala mu je svojo nezgsdo. Kmalu po odhodu vlaka je zadremala in ravnatelj si lanko misli, kako se je prestrašila, ko je po prihodu na kolodvor Safnt Lazare opazila, da ji je nekdo ukradel ročno prtljago.
Komaj je zaključila svoje pripovedovanje, ie vstopil blagajn* z denarjem in potrdilom. Gospa de H., se je podpisala.
— Zdaj bom pa že bolj pazila, — je dejala, ko je mirno spravljala bankovce v ročno torbico. Potem se je gospodom prisrčno zahvalila ki odšla.
— Tako pridobimo  najboljše ljudi,
— je dejal ravnatelj blagajniku. — Takale elegantna gesta je zelo učinkovita.
Večerni listi so prinesli dopolnjena poročila o tatvini v vlaku. Ko je blagajnik razgrnil svoj list, ki so mu ga bili prinesli ob štirih popoldne v pisarno, je planil pokonci. Baronica je opisovala vse ukradeno — nakit, bankovce, mapo. V mapi je bila zavarovalna pola. Grofica je bila k sreči zavarovana proti tatvini.
— Kaj pa pomeni to? — se je vprašal Mignon. — Saj je nam davi predložila zavarovalno polo.
Odnesel je novine ravnatelju. Tudi ravnatelj se je vprašal, kaj to pomeni. Potem mu je pa postala stvar sumljiva.
— Gospod Mignon, ne povejte tega nikomur. Je zunaj moj avto.
— Mislim, da je.
V desetih minutah je bil ravnatelj v hiši, navedeni v naslovu zavarovalne police. _
— Je kdo pri gospe baronici?
_Da,_je odgovoril hišnik, — ma-
dame je zelo razburjena. Le pomislite, kaj se ji je včeraj pripetilo! Zdravnik je pri nji. Zelo slabo se je počutila.
— Saj je bila vendar danes dopoldne v mestu!
— Kaj pa mislite! Saj niti ne vem.
če še zdaj ne leži. Morda boste pa lahko sami govorili z njo.
Ravnatelj je govoril z njo in zdela se mu je zelo izpremenjena. Bila je najmanj deset let starejša, mnogo manjša in nobena poteza njenega obraza ni spominjala na dražestno damo, ki je bila pri njem dopoldne.
Zavarovalnica ni delala ovir in je znova izplačala zavarovalnino, to pot resnični žrtvi. Zdi se, da je plačal ravnatelj znaten del iz svojega žepa. Prosil je pa, naj se o tem ne govori. Pozneje se je včasi melanholično spomnil mlade zločinke, ki se ni zadovoljila samo z ukradenim nakitom in denarjem, temveč si je dala izplačati še zavarovalnino. Imela je lep nastop m s pravo gracijozno lahkoto je potrdila prejem zavarovalnine z enakim podpisom, kakor je bil na zavarovalni polici.
— O, zakaj nisem vztrajaj na tem, da ji pošljemo denar na dom! — je potožil blagajnik nekega dne.
— To je bila sijajna reklama, izplačati klijentki nemudoma vso zavarovalnino, — je menil ravnatelj, — zlasti če pomislimo, da nisrrio imeli od tega nobene koristi.
Izračunal je, da je veljala mlada dama njega osebno 25.000 frankov. To je bilo malo preveč za zabavo, ki je trajala komaj četrt ure. Ni bil dovolj dober filozof, da bi pomislil, da bi ga bila stala mnogo več, če bi ju bflo privedlo naključje življenja večkrat skupaj.
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 18. julija 1930
Stran 3
NAŠI SOKOLI - ZMAGOVALCI
ZOPET DOMA
Nasa vrsta se je davi vrnila — Kdaj prispe krsta z Matejem, še ni — Grof Zamoyski prispe v Ljubljano? — Nove podrobnosti o * Matejevi nesreči
18.
Nas; vsej Ljubljani usložni naoeVnik glavnega kolodvora g. Ludvik je davi teleforaično javil vsem, ki jih je dosegel, da pride z brzovlakora ob 9. zmagovita sokolska vrsta iz Luxembourga v Ljubljano.
Čeprav je le malokdo vedel za prihod, vendar so na kolodvoru pričakovali zmagovalce prvi podstarosta SKJ br. Gangl, starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, iz Ljubljane odsotnega starosto Sokola I. je zastopal br. Josip Turk, navzoč je bil tudi tajnik ljubljanske župe br. Flegar, eden najstarejših ljubljanskih Sokolov br. Viktor Rohr-man, svojci vračajoči« se in lepo število članic in članov vseh ljubljanskih društev ter precej občinstva, ki smo med njim opazili bana g. inž. Serneca v spremstvu ministra pravde g. Srskl-ća, ki je prišel k svoji družini na Bled. Pokioštevilno so bili zbrani telovadci Sokola I. pod vodstvom načelnika br. Podgornika.
Zaradi splošne žalosti je izostal svečan sprejem in niti vzklika ni biro čuti, ko je ob 9.02 privozil brzovlak, žalost je pa zadušila pozdravne besede. Tudi zmagovalci niso izpregovorili besedice in le nemo so podali roko svojcem in prijateljem ter takoj odšli domov.
Zaradi nezgode br. Mateja je naša vrsta odložila odhod iz Luxernbourga za ves dan, a ko so se zgodaj zjutraj prišli poslovit od njega, je bil Malej že na mrtvaškem odru v mrtvašnici bolnice, kjer je izdihnil. Ob njem sta ostafla brata Osvald in Štukelj, ki voda vse priprave za prevoz pokojnikovega trupla v domovino. Kdaj pripeljejo krsto v "Ljubljano, še ni znano, vendar pa po telegrafski vesti iz Luxembourga najbrž dre vi ali jutri dopoldne tako, da bo skoro gotovo pogreb v Ljubljani v nedeljo zjutraj na glavni kolodvor, popoldne pa v Bohinja.
Najbolj potrt je svetovni prvak Primožič, ki se ne more vživeti v strašno resnico. Ne more pozabiti, kako je smrtno ranjeni Malej še v zadnjih izdihih izpiuševal, ali bo Primožič prvi in s potopno zavestjo zmage se je prese»il na on: svet. Lalxembourške novine sa tako* brezplačno objavile Malejsv pa^ le in po vsem mestu je za vlada.o splošno žalovanje že pred Matejevo smrtjo, ker so jo listi prenaglo javfli. Na mrtvaški oder so prvi potožili venec Madžari in pa Belgijci, nato pa vse ostale vrste in zastopstva vseh v Lu-sembourgu zastopanih telovadnih organizacij. LuxembourŠka telovadna federacija je položila kondolacijsko listo z naslednjim besedilom:
»Telovadci stoje globoko potni ob mrtvaškem odru svojega ljubega tovariša Antona Mateja iz jugoslovanske vrste, ki jim ga je tragična usoda v Lu-xembourgu iztrgala in ga z zvestobo v mislih za slovo pozdravljajo.
Njegovo težko prizadeto mater zagotavljajo svojega odkritosrčnega m najprfcrčoejšega sožalja.«
Lista je bila v najkrajšem času polna najodličnejših imen.
Kondolirali so takoj razni ministri luxembourške vlade in telovadne zveze najrazličnejših narodov. Med prvimi je pa prišel pokropit Mateja nadškof lu-xemburški, ki ga je tudi biagosloviL Češka vrsta se je že pred Matejevo smrtjo odpeljala in prav tako tudi starosta poljske sokolske zveze grof Za-moyski, ki je odšel v Pariz. Brzojavili so za njim m s prvim vlakom se je grof Zamoyski s svojo hčerko zopet vrnil v Luxembourg ter odšel pokropit našega telovadca. Izgubo neprecenljive mlade sokolske site je sivolasega grofa tako pretresla, da namerava njegovo krsto spremljati do groba v Bohinju.
Ko so zvedeli za nesrečo slovenski delavci po tovarnah v okolici Luxem-bourga, so takoj pustili delo m prišli pokojnika kropit Lnxembonrški telovadci so pripravili na svoje stroške Mateju veličasten pogreb.
--x--
član naše tekmovalne vnete Ancoaiewiez nam je o tragični hixembour»ki nesreči povedal de tele podrobnosti:
Takoj po prostih vajah na stadionu se je vlila ploha, ki ni hotela pojenjati. Zato se je tekmovalni odbor sestal k setfi ki na nji sklenil, da vee tekmovalne vrste razdelimo v dve telovadnici ki tam nadaljujemo z orodnim tekmovanjem. Nasa in belgijska vrsta sta se s avtobusom odpeljali v šolsko telovadnico, ki je bila velika prtbl*žno 16X7 m. V njej je bflo do zadotfega kotička natrpano rjndl, arak pa je taM tako sotone!, da je nas vee glava bolela. Ker smo biti premraSeod, so t telovadnici zakurili peči. kar pa je Se poalabeafo Itak z-atofalo ozračje. Jas sem od čeea do časa hodil v garderobo, da sem pri odprtem oknu vdihaval svež zrak. Nada vrata je najprej nastopila z vajami na droga, medtem ko so Belgijci telovadni na krogih. Ker Lnzem-bouržarri za »lučaj slabega vremena telovadnic niso imeli primerno opremljenih, so za blazine pod orodjem s+uzile navadne preproge is kokosovega tkiva, kakor se pri nas uporablja za predpražnike. To je postalo usodno za štmklja in pozneje budi za Me-leja. Ko je pri podjobmi vaji pri odskoku iz salta priletel štukeJj na tla, mu je preproga na gladkem parketu zdrsnila tako, da je padel na hrbet m si stisnil prsni kos,
da mu je tsfcod otekel. Seveda zato štuke!j ni b« več sposoben za nadaijno tekmovanje in smo bili zaradi tega precej deprimirani. Odvedli smo ga v bolnico na rontgen, kjer je zdravnik dognal, da nima zlomljene nobene kosti in tudi nikakih notranjih poškodb. Zato je štukelj poskušal z vajami na različnih orodjih, vendar pa zaradi hudih boiečon ni mogel dalje. Ko smo po ko-sdhi nekako ob pol 4. prišli zopet nazaj v telovadnico, da nadaljujemo z vajami na krogih, je Malej pripomnil:
No zdaj smo pa priili zopet v klavnico. Dve nesreči «ta že bili, v tretje gre rado.
Ko je kot šesti nastopil na krogih, mu je skušal Primožič asistirati, vendar pa ga je sodnik dvakrat od tega odvrnil. Izključujem, da bi bil to povod Malejeve smrti, ker r»e glede na to,   da je sodnik    ravnal po
Ctovakia, ki mn je uprava Clinicme de Saint Therese, kjer je Malej ležal, dala na razpolago sobo, s čimer je bil Malej tudi zelo zadovoljen. Pri vratih pa nas je sprejela usmiljenka in nam na naše vprašanje o Maleju povedala, da je umrl. Molče nas je vodila v mrtvašnico, kjer je že ležal na katafalku v sokolskom kroju naš tovariš. Solze so nam stopile v oči, z nemo bolestjo smo stali pol ure pri mrtvem prijatelju. Da uredita vse zadeve glede prevoza trupla, sta oetaia v Luxembourgu štukelj in Ozvald.
Kot vzrok nesreče smatram zaradi menjavanja temperature iz štadiona v zatohlo telovadnico nastalo neraspoloženje in glavobol, ki nas je vse mučiL Bržkone Ma-lejeva nesreča ne bi bila smrtna, če bi padel v stadionu, kjer je bila pod orodjem
Tone Malej na imtvaškem odru v Luxembourgu
predpisih se je vse dogodilo v tako krat- ■ Kam času, da bi tudi asistiranje ne zadr- j
žalo silovitega sunka.
Seveda smo takoj vsi pristopili k njemu, ki je že po par trenutkih prišel k zavesti. Ker nismo vedeli, kako se je poškodoval, smo ga pustili ležati do prihoda zdravnika. Takoj je priskočil k njemu grof Zamovski s svojo snaho in mu s konjakom močil ueta. Malej je pa le tožil, da ga boli za tilnikom. Ker pa je imel mrtvo vse telo doli od prs, sem takoj vedel, da si je poškodoval hrbtenico. Odpeljali so ga z rešilnim avtom  v bolnico, mi pa smo pod dojmom
druge nesreče nadaljevali tekmovanje ob električni luči in neznosnem ozračju do 10. zvečer. V nedeljo je bil dan počitka in
smo zato večkrat obiskali v bolnici M aleja,
ki ni čutil nobenih bolečin, želel je le, da bi ga prepeljali domov, kjer bi se zdravil, kar pa je zdravnik odklonil, Ker ni bil sposoben za transport. V ponedeljek zvečer smo ga zopet  obiskali,  ker so medtem lu-
xembouTŠke novine pisale, da je že umrl. V bolnici pa smo zvedeli, da inu gre na bolje, da je temperatura padla na normalo in da že malo čuti, če smo ga prijeti za noge, kar je tudi zdravnik smatral za dober znak. Zato smo se hoteli v torek zjutraj odpeljati. Pred odhodom smo ga pa še enkrat hoteli obiskati, da se od njega poslovimo. Ker ni bil Malej vešč francoskega
jezika, smo nameravali pri njem ostaviti
mivka, ki bi silni udarec kolikor toliko omilila. Na tekmovanju so se istotako ponesrečili še en Luxembouržan in en Francoz, ki je padel v drugi telovadnica z orodja na betonska tla in si zlomil nogo.
--x--
— Vse podrobnosti Matejevega pogreba, ki bi bile sklenjene nocoj' po zaključku listov, objavi drevi ob 22. med dnevnimi poročili radio.
— Sokol i. poziva svoje članstvo, da se
polnoštevilno udeleži pogreba svojega prerano umrlega br. Toneta Maleja. Kdor ima kroj. v kroju, sicer pa v civilu z znakom. Cas pogreba objavimo pravočasno. — Zdravo!
— Poživljamo vse pevce ljubljanskih in
okoliških pevskih društev,   da se udeleže
pogreba tragično preminulega Sokola Maleja Antona Arhivarji naj prinesejo s seboj znane nagrobnice. Čas pogreba bo naznanjen v dnevnikih in v avlah Glasbene Matice ter Ljubljanskega Zvona. Zdravo! Uprava Hubadove župe JPS.
Sokol Jezica, kateremu je bil pokojni brat Tone Malej vedno dober prijatelj, prelaga z? 20. julija nameravano proslavo svoje desetletnice na 27. julij, da se v bolečini druži z ostalimi Sokoli v žalovanju za mtvini borcem.
I
Josip Ros
Včeraj ie v Prevojah preminul v visoki starosti 80 let tamošnji velezaslužni po-setnik in gostilničar, g. Josip Rus. Pokojni je velik del svojega plodonosnega življenja posveti1 občekorisrnim poslom; bil
je dolgo vrsto let načelnik obrtne in gostil-ničarske zadruge. Že pred vojno in med vojno je bil župan v domači občini. Pred 23 leti je ustanovil posojilnico in hranilnico v Prevojah in bil tej zadrugi vzoren načelnik od ustanovitve vso dolgo dobo do svoje smrti. Pred leti je slavil v krogu svojih dragih zlato poroko. Vzgojil je številno vrsto uglednih sinov in hčera: pokojni ie med drugim oče našega mestnega fizika g. dr. Mavricija Rusa. in ravnatelja Ljubljanske kreditne banke g. Frana Rusa.
Njegov pogreb bo jutri, v soboto ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Prevojah na pokopališče v Št. Vid pri Lukovici. Vsi. ki so poznati pokojnikov kremeniti značaj in njegovo do zadnjega neumorno delav-
nost, ga bodo ohranili v najboljšem spominu. Ugledni družini ob bridki izgubi naše
iskreno sožalje!
Prvi letošnji start „Ljubljane"
Ljubljana, 18. julija. Snoči je >Ljubljana«, prvo letalo ljubljanskega Aerokluba, zopet brnela nad Ljubljano po skoro enoletnem odmoru. Lani jeseni so namreč letalo razdrli, ga pregledali in motor poslali v Nemčijo. V berlinski iovarni Mercedes Benz so motor temeljito pogledali in osnažili ter nadomestili bate, ki so se nekoliko zatrli. Te dni so motor vrnili s certifikatom nemške komisije za pregledovanje motorjev in letal (Deutsche Versucbsanstalt fiir Luftfahrt), iz katerega je razvidno, da je letalo za leto dni zopet sposobno za letanje. Tak sistematični pregled letala je namreč potreben vsako leto.
Snoci ob 18. je >Ljubljana*: prvič startala. Start je šel gladko, >Ljubliana< se je lepo dvignila in kakih 20 minut krožila rad mestom. Pilotiral je g. Čolnar, izkušeni i»:Io» ljubljanskega Aerokluba.
Novo letalo ljubljanskega Aerokluba, ki je imelo lakoj po drugem startu malo nezgodo — pri pristajanju je zadelo ob obmej-ri kamen mestne občine in se poškodovalo — so že popravili in je sedaj zopet pripravljeno ra start. č*akajo samo še propeler. Acrokfub je naročil dva propelerja, enega v Nemčiji, drugega v Angliji, toda prišel ri se nobeden, čeprav sta bila naročena že pred 14 dnevi. Zato je bil Aeroklub prisili« n odpovedati udeležbo na mednarodnem 1etalsk**«j krožnem poletu po Evropi, za katerega je lani prijavil svoje letalo. Da-vs opoldne mora'o že namreč vsa letala bi»- i a letališču sTempelhof   v Berlinu.
V nedeljo se Aeroklub z ^Ljubljano« udeJei! kmečkega praznika na Krškem po-lin. Letak pristane na Krškem polju v nedeljo (opoldne in bo na razpolago vsem. ki bodo hoteli letati. Svečan krst novega letala Lh v Dedeljo 3. avgusta.
PRAVI
: FRANCK
vedno
odlična kakovost
Anton Kristan
Ljubljana, 18. julija. Izginil je iz vrst javnega življenja Anton hhfflna, predsednik Zadružne banke. Rojen je bil 31. januarja lbol na Viču pri LjatJjaii Dovršil je pet razredov realke in bil v drugem letniku trgovske akademije v Brnu, ko je 1. 1899. prišel kot tajnik trg. in obrtnega društva v Gorico. Kljub mladosti je z \eščo roko posegel v nastajajočo organizacijO obrti in trgovine na Goriškem in kazal že takrat izredno žilavost in energijo, ki sta ga dičila do konca. L. 1903 je prevzel vodstvo Konzumnega društva v Idriji. Bilo je takrat na robu propada. V kratkem Času je dvignil zadrugo tako, da je postala pač najmočnejše takratno kon-zunmo društvo socijalistične stranke. V Idriji je ustanovil tudi čipkarsko zadrugo ter je združil okoli nje skoraj 1500 delavk. L. 19(«8 je prišel v Ljubljano kot tajnik Zadružne centrale. Ko je ustanovil Konz. dr. za Ljubljano, je izstopil in se ves posvetil zadružnemu gibanju in je tekom svojega deia ustanovil preko 25 zadrug. Za časa vojne je bil predsednik vojne zveze za aprovizacijo dežele in je pridobil, kar se je sploh dalo, da se je ublažila beda onega Časa.
Po vojni je stal na čelu gibanja sociaL dem. delavstva ter je bil voljen v konstitu-
tivno skupščino v Beograd in pozneje poklican v centralno vlado, kjer je vodil ministrstvo za šume v dve kabinetih.
Ko se je državno veliko podjetje v Be-lju nahajalo v tesnem gospodarskem položaju, mu je vlada poverila vodstvo. Podjetje, ki je bilo pasivno, je tekom poldrugo" letnega njegovega vodstva uspelo tako, da j<3 izkazalo milijonski dobiček. Ko je pro-sto\olino odstopil, je Belje zopet postalo in je menda še pasivno. L. 1923 se je vrnil v Ljubljano ter posvetil vse svoje moči zadružnemu gibanju ter organiziral skupno delo zadrug, ki so stale na soc. dem. stališču. Ustanovil je Zadružno banko kot finančno središče gospodarskih podjetij.
Prepotoval je v interesu zadr. gibanja del Evrope in Sev. Ameriko in kot rezultat njegovib študij je bila po švicarskem vzoru ustanovitev zadruge >Stan in Domi, ki ima že dve koloniji.
Literarno je bil delaven od prvega početka najprej v političnem časopisju. Izdal je preko 20 brošur o zadružnem delu, celo vrsto zadr. koledarjev, urejeval je list >Kon-zumentv, pozneje beletristicni list >Pod Lipo« iti spisal več knjig, posebno o delavskem in soc. gibanju na Slovenskem od 184S—1896, o pečetkih zadružništva, o pijo-nirjih zadružništva itd.
Anton Kristan je bil od prve mladosti socijalist. Stal je vedno in dosledno na desnem krilu soc. dem. stranke pred vojno in poi€-m soc. stranke po vojni. Dasi je razumeval marksizem do dna in ga tudi teoretično zastopal, je v praktičnem življenju sledil posredovalni taktiki z namenom izkoristiti vse vire kjerkolisibodi v razvoj delavskega gibanja. Politika mu je bila sredstvo za dosego kolikor mogoče krepkega Gospodarskega stanja delavskih ustanov, ker je videl v nj'ih jedro noveea gospodarstva.
Bil je pa tudi prepričan, da tako delo jemlje ostrine političnemu gibanju, ker je bil obenem prepričan, da delavstvo ne pred vojno, ne po vonji ni bilo še zrelo revoluci-jo*tarnim polom polastiti se držav in izvesti marksistični program. Stal je vedno na stališču, da je podlaga vsemu delavskemu gibanju internacijonalna zveza konzumnih in strokovnih društev ,da se le potom take organizacije delavstvo izobrazi in dvigne na višjo nivd in da bo šele iz tega v stanu tudi brez nasilja izvesti gospodarski program, ki ga končno čaka nestrpno vse človeštvo. Saj čutijo danes vsi sloji zlorabo kapita-
lizma ,vsaj socijalno gibanje danes preveva vse kulturne države.
Teg] si je bil Anton Kristan vedno »vest, tud; takrat, ko je sodeloval s političnimi nasprotniki ali pa predstavitelji gospodarskega gibanja med nami. Antona Kristana so ce.-iile visoko tudi meščanske centrale gosp. gibanja, upoštevali so ga priznani na-cijonalni ekonomi. Njegova beseda je večino zalegla v Beogradu, kjer so ga poznali po njegovi energiji in znanju.
Bridko se spominjam mladega Kristana,
ko je prišel k nam v »Jorieo kot tajnik obrtnega društva. Že iz njegove ponudbe za mesto tajnika je vela vsa pristna samozavest Prišel je kot soc.revolucijonarec. Po dnevnem delu je zahajal v okolico in zanesel med kmečko ljudstvo novo gibanje. St> danes so možje, ki so ga kot mladeniči poslušali, steber soc. gibanja v goriški okolici Z neukroćeno odkritosrčnostjo je n;<stop.il že mladi Kristan in pozneje si s tem nakopal marsikaterega nasprotnika. V kratkem času svojega dela je do dna spoznal vodeče gospodarske kroge na Goriškem, uvidel vsi šibkost dela med meščani ter to jasno povedal, obenem je prišel do spoznanja, da je ravno gospodarsko delo jedro vsena človeškega dela.
Živo se spominjam njegovega Članka v >Soči< pri odhodu iz Gorice. Mlad Človek se izprehaja po dnevnem delu in razmišlja O rezultatih svojega dela. Uvideva, kako je vse revolucijonarno gibanje ideologično, kako je politično delo zašlo v malenkosti. Mladenič ičče novih idej in ko gre čez So« čin most, vrže raz sebe vse prazne ideologije m sam sebi ukazuje novo pot; pusti vse poetična in prazne ideologije, za rij ae v realno gospodarsko delo, s tem rešiš sebe in rešiš druge.
Po tem gesai je delal m re*rmfl imW rms.
K vočnenra počitka spremijo velikega pokojnika številni prijatelji in znanci v nedeljo popoldne ob S. od njegovega doma m Miklošičevi oesti H t3 na evangeljsko pokof>alisoe- Slava Kristanovemu spomina!
Dr. H. Tarna.
Afera s ponarejanjem grenčice
Afera s ponarejeno >Franc Jožef ovo< grenčico, ki je ▼ Zagrebu dvignila mnogo prahu, zavzema vedno večji obseg. Oblasti so namreč ugotovile, da so ponarejeno grenčico ra razne druge ponarejene mineralne vode prodajali po raznih zagrebških trgovinah, ponarejevalcem pa še niso prišli na sled. Trgovec iz MesniČke ulice je sicer priznal, da je lepil etikete >Frane Jožef ovec grenčice na steklenice z s-Marijino« vodo, toda pravemu ponarejevalcu mineralne vode še ni90 mogli do živega.
Trgovci, pri katerih je policija zaplenila steklenice s ponarejeno grenčico, so jo večinoma dobivali iz istega vira. Policija je ugotovila, da je ponarejeno vodo dobavljal neki trgovec iz Slovenske ulice. Lastnik je bil takoj pozvan na policijo in tudi pri njem so uvedli obširno preiskavo. Pri zaslišanju
je mož zatrjeval, da jo je naročal v Ljubljani in da niti pojma ni imel, da gre za po-narejcT o grenčico. Zagrebška policija je poslala v Ljubljano enega najspretnejših detektivov, ki je ugotovil, da je bila grenčica res dobavljena iz Ljubljane, pregledal je tudi skladišče ljubljanske tvrdke, toda našel ni nobene steklenice s ponarejeno etiketo.
Trgovec iz Slovenske ulice je bil ponovno zaslišan, vztraja pa odločno pri tem, da je kupil ponarejeno vodo v Ljubljani, ne da bi vedel za to. Zdi se pa, da mož očitno laže, kajti eden njegovih uslužbencev je na policiji izpovedal, da je trgovec imel večjo količino >Herkules< vode, katero je pretakal v prazne steklenice >Franc Jožefove< grenčice. Policija je ugotovila, da je imel res večjo -».alogo >Herkules< vode, ki je pa sedaj nima več. Trcovec seveda kategorično zanika krivdo in zatrjuje, da gre samo za zlobno osveto uslužbenca, ki je bil nedavno odpuščen.
Preiskava je sedaj na mrtvi točki. Zagrebška policija ne ve, kdo je ponarejal vodo. kdo je lepil ponarejene etikete in kdo je vodo razpošiljal. Preiskava se nadaljnje.
KOLEDAR.
Danes: Petek, 18. julija 1930, katoličani-Friderik, pravoslavni: 5. julija, Atanasije.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kipe Matica: Ljubavni valček. Kino Ideal: Žena v plamenu.
DEŽURNA LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg, Ramor, Miklošičevi, ceata.
Stran 4
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 18. julija 1930
Stev. 161
Dnevne vesti
— Naši trgovski akademiki v Pragi in Brnu. 18 slušateljev in slušateljic trgovske akademije v Osijeku je odpotovalo te dni pod vodstvom prof. Vasiljeviča na Češkoslovaško. V Pragi so si ogledali velesejem in druge gospodarske ustanove. V Brnu, kamor so prispeli v sredo, so jih pozdravili na kolodv. ravn. mestn. uradov Janik, naš konzul Viskovič in za Češkoslovaško - ju-goslovensko ligo prof. Filkuka. Izletniki ostanejo še danes v Brnu, da si ogledajo mesto, nekatere tovarne in slovito kaznilnico
_ Razpisana zdravniška služba. Razpisana je služba banovinskega zdravnika za zdravstveno okrožje Zgornja Polskava s sedežem v Framu. Temeljna plača 9000 Din. poleg tega pa ima pravico do petletnic, ki se odmerjajo po službenih letih, in do krajevne doklade 6000 Din letno. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. pri kr. banski upravi v Ljubljani.
— Razpisane službe banovinskih cestar-iev. Razpisane so naslednje službe banovinskih cestarjev: v območju krajevnega cestnega odbora v Celju 4 službena mesta in sicer za cestne proge 1 mesto na progi Petrovce - Crna - Velenje od km 0.00 do km 5.00; mesto na progi Celje - Laško od km 0.00 do km 3.400, l mesto na progi Re-Čica-Novi klošter od km 0.00 do km 0.127 in Letuš - Sv. Peter od km 0.00 do km 0.127 fn l mesto na progi Sv. Jurij - Planina od O.OO dO km 3.00 in Sv. Jurij - Kolodvor od km 0.00 da km 4.400; 3 službena mesta za proge: 1 mesto na cestni progi Maribor-Duplek - Sv. Martin od km O.OO do km 3.00. 1 mesto na cestni progi Bukov-ski Dol - Sv. Jakob - državna meja od km 3.892 do km 5.920 in od km 0.00 do 1.973 in 1 mesto na cestni progi Crešnjevec-Jodl - Puščava od km 2.800 do km 5.132 in Sv. Lovrenc-Sv. Lovrenc trg od km 0.02 do km 1.5S8 ter v območju okrajnega cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah eno službeno mesto in sicer na cestni progi Sv. Jurij - Sv. Urban - Kozje od km 3.000 do km 7.500. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. pri kr. banski upravi v Ljubljani.
— Razpust društva. Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani objavlja, da je razpustilo svojo podružnico v Mariboru, ker ni upoštevala društvenih pravil.
— Razid društva. Bivše »Društvo državnih vpokojencev in vpokojenk« v Mariboru se je po sklepu občnega zbora z dne 25. maja  1930. razšlo
— Razpisane službe. OUZD v Zagrebu razpisuje natečaj za pomožnega zdravnika v san ai on ju za pljučne bolezni na Bre* stovcu. Prošnje je treba vložiti do 9. av» gusta Poleg tega razpisuje OUZD v Za* grebu eno mesto pravnega referenta katego* rije A položaja 6. in eno mesto apotekar* akega referenta v pogodbenean svojstvu s prejemki uradnika kategorije A položaja 5. Prošnje je treba vložiti do 9. avgusta, Kr. banska uprava drinske banovine raz* pisuje natečaj za apotekarskega referenta pri banski upravi v Sarajevu. Prošnje je treba vložiti do 15. avgusta. Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za 16 sod* naških mest in sicer 2 mesti pri prvostop* nem sodišču za beograjsko okrožje in po 1 mesto pri prvostopnih sodiščih v Valje* vu, Gornjem Milanovcu Jagodinu, Kragu* jevcu, Kruševcu, Negotinu, Požarevcu, Smederevskj Palanki, Smederevu Užicu, Čačku, Šabcu, Arangjelovcu in Ohridu. Prošnje je treba vložiti do 3. avgusta.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo južno, nestanovitno in deloma deževno vreme. Včeraj je bilo lepo v Sarajevu, Skoplju in Splitu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 31, v Beogradu 30, v Sarajevu in Splitu 29, v Zagrebu 28, v Ljubljani in Mariboru 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.7 mm, temperatura je znašala 20 stopinj.
— Ttvrdka I. Perdan nasl. v Ljubljani je poslala Ciril Metodovi družbi 1000 Din kot prispevek od C. M. čaja. Iskrena hvala! 409-n
— Umor po naročilu. Pred šibeniškim sodiščem se je te dni vršila zanimiva razprava. Na obtožni klopi sta sedela 221etni Širne Mezić in njegova 701etna tašča Cvjeta Urema zaradi umora tasta, odnosno moža. Mejič je na prigovarjanje svoje tašče tasta umoril. Pri razpravi je mladenič umor priznal, trdil je pa, da je bil pod sugestivnim vplivom tašče, s katero je imel ljubavno razmerje. Tudi obtoženka je priznala, da je fanta res nagovarjala k zločinu, kajti svojega moža se je bila že naveličala. Ravnal je baje zelo surovo ž njo. Razprava
Mignel Zamaicos
Predavanje o ljubezni
Jakob Iiornol je stopil lahno h katedru in ko je že stal za njim, se je poklonil številnim izbranim poslušalcem v pozdrav. Sprejeli so ga z viharnim ploskanjem. Posebno nežne ročice v rokavicah so strastno ploskale, kajti moški sploh neradi ploskajo moškim, katerim je dala narava bodisi talent ali pa lepo zunanjost in so zato navezani skoro izključno na občudovanje in simpatije žensk.
Sicer pa moški spol v dvorani ni bil premočno zastopan, kar ni čudno, če pomislimo, da je bilo napovedano predavanje o ljubezni. Moški pa ljubezni v teoriji ne marajo. Jakob Hornol, romanopisec in govoraik, odličen v kon-traverzi in analizi čustvenih konfliktov, je bil v prvi vrsti ljubljenec svet-skih žensk.
Burno pozdravljanje se Je nadaljevalo. Odzdravil je večkrat zaporedoma, potem je pa potožil na mtzo svojo aktovko in sedel. Vzel je iz nje nekaj listov papirja, naiil v kozarec malo vode, katere pa ni hotel piti, ker se mu je zdelo, da že predolgo stoji in da je v nji neb roj mikrobov. Slednjič si je
je trajala več dni, končno je pa sodišče na zagovornikov predlog sklenilo, naj obtoženca pregledajo psihijatri, ker se zdi nekoliko slaboumen.
— Strela ubila 30 volov. Med Travnikom in Vakufom je te dni divjala strahovita nevihta. Na planini Vranica je strela udarila med Čredo volov in jih 30 ubila.
— Smrtua nesreča v Zagrebu. Včeraj dopoldne se je v Zagrebu pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 201etni delavec Josip Cuković. Padel je s stavbe Ivana Pecnika na MedvedŠčaku in priletel naravnost na glavo. Počila mu je lobanja in je bil takoj mrtev. Vzrok nesreče ni znan.
— Popovicki je bil irtev maiaeev. Poročali smo včeraj, da je v Despot Sv. Ivanu v Vojvodini podlegel posledicam zastrup-Jjenja in prevelike izgube krvi kovač Mika Popovicki. Državno pravdniStvo je odredilo obdukcijo trupla, pri kateri so ugotovili, da j p Popovicki izkrvavel. Na podlagi tega sta bila aretirana dva vaSka mazača, ki sta ga zdravila z raznimi zelišči in mu puščala kri.
— Krvav zločin t Neštinu. V nedeljo je bilo v Neštinu v Sremu žegnanje, ki sta se ga udeležila tudi brata Savo in Gavro Jo-vanovic in 221etni posestnik Jovo Vlahovič. Zadnji je precej popival in v pijanosti se je začel prepirati z Jovanovići. Med prepirom je nenadoriia potegnil nož in sunil Savo Jo-vanoviča v glavo. Gavra 6e je hotel takoj osvetiti, potegnil je iz žepa samokres in ustrelil na napadalca. Ranil je Vlahoviča na roki, k sreči samo lahko. Ves divji se je Vlabović z nožem v roki zaletel v mlajšega brata in ga sunil v trebuh. Nastala je strahovita panika, v9e je bežalo. Ko je prispela policija in zdravnik, sta bila oba brata že
Ker sem se udeležil 1. 1910 sokolskega zleta v Beogradu in Sofiji, me je — naravno — sedaj mikalo, da se udeležim tudi letošnjega.
Pred 20 leti se je vršila javna telovadba ob navzočnosti prestolonaslednika Aleksandra v Kalimegdanski trdnjavi, kamor smo prispeli od Slavije v sprevodu skozi starodavna, takrat zastražena trd-njavska vrata. Tega zleta so se udeležili Čehi, Hrvati, in Srbi v večjem številu, Slovencev pa le peščica, okrog 20, s staro zastavo Ljublj. Sokola, za katero sem skrbel in bil njen zastavonoša.
Kako Je zda] v Beogradu
Vožnja z brzovlakom je bila do Zagreba še dokaj udobna, tu pa se. je naš oddelek natipal z ne baš uljudnimi vojaki. Noč smo deloma prespali, zatorej ne vemo, kako ie bilo na Hrvatskem; pač pa, ko smo z dnevom dospeli v Rumo, je bila skoro ista slika, kot pred 20 leti, ko so nam postregli s slivovko. postala okraSena z zastavami in cvetjem. Prijazni obrazi so nas pozdravljali.
Od Rume naprej smo na vsaki postaji čutili, da smo bliže Beogradu. Zletsko razpoloženje se je čedalje bolj opazilo na potnikih, ker je tudi mnogo Sokolov že vstopalo.
V zemunu smo pozdravili staro znanko Savo, zdrčali preko nje in v najboljšem razpoloženju zapustil beograjski kolodvor. Po ogledu stanovanja v Študentskem domu, kjer smo plačevali 12 Din dnevno, smo odšli po obedu na zletišče blizu našega stanovanja.
Zletni prostor, zgrajen za tehniko z ogromnimi tribunami, oblačilnicami, god-benim paviljonom, restavracijskimi prostori, prodajalnami in poštnim uradom, je nas spominjal zletov v Ljubljani in Pragi. Ogromna stavba je napravila najboljši vtis, kakor tudi Beograd sam, ki se je v 20 letih, odkar sem bil tam, zelo izpremenil, kar se tiče obsega in stavb. Parlament, ministrstva, tehnika, bolnice in vojašnice so impozantne stavbe, katerim seveda prednjači dvor. Pa tudi mnogo privatnih zgradb je v okras mesta. Terazija, glavna ulica, je bila zvečer ob slavnostnih dneh čarobno razsvetljena, preprežena s troboj-nimi žarnicami. Gneča je bila ves dan, zlasti pa zvečer na promenadr in glavnih prometnih   cestah   taka,   da si se komaj
popravil z elegantno kretnjo modno kravato.
Še enkrat pred začetkom njegovega predavanja o ljubezni je spreletel poslušalce val navdušenja, katerega je znal zdramiti ta že nekoliko osiveli mož mirnih, modrih oči, lepo zvenečega melodičnega glasu in prepričevalnih besed, kadar je pravil z aristokratsko brezbrižnostjo o svojih psiholoških izkušnjah ... Treba je omeniti, da je bil mimo tega v očeh vseh žensk obdan z nekakšno legendarno aureolo. Vedelo se je o njem, da ga že več let tare nesreča v ljubezni. Žena, katero je oboževal, ga je nekega dne zapustila In odšla s svojim ljubčkom po svetu. Bilo je pred petimi leti. Znano je bio, da je storil vse, kar je bflo v njegovih močeh, da bi jo spravil nazaj, toda vse je bik) zaman. Odkar ga je zadel ta težki udarec, je zamišljen, potrt m skoro plah.
— Dame m gospodje, — je začel Jakob Ho mol svoje predavanje, — danes hočem govoriti o sorodstvu med ljubeznijo in sovraštvom. Ti dve čustvi, tako paradoksni na prvi pogled, sita si v resnici tako sorodni, kakor si segajo v nekaterih krajih v roke strme, puste planine ki zeleneče, cvetoče livade. Po
mrtva, ubijalcu pa se je v splošni zmešnjavi posrečilo pobegniti. Policija je za njim izdala tiralico in na podlagi te ga je im dan kasneje orožnik aretiral na deželni cesti, ki vodi v Palanko. Prijali so ga in caslilalL Fant je dejanje priznal, zagovarjal sa ja pm s pijanostjo.
Iz Ljubljane
—1| Avtopodjetje Adatnič-SušteršlČ naznanja, da odpelje jutri v soboto ob pol 9. uri dopoldne izpred Kmetske posojilnice udeležence k pogrebu g. Josipa Rusa v Št. Vid pri Lukovici
—U Sokol I. — Tabor. Odkritje spominske plošče pokojnemu bratu Vinku Habetu preloženo na nedeljo 27. tm.
—I) Gasilska slavnost, V nedeljo 20. tm. se vrši gasilska slavnost v Spod. Šiški ob vsakem vremenu z bogatim srečolo-vom. 408-n
Zobni zdravnik
Dr. PCHER
ne  ordinira  do 94. avgusta.
— Kolesarsko društvo »Zarja« Zg. Kašelj, priredi v nedeljo dne 20. t. m. kolesarsko dirko za društveno prvenstvo in društva včlanjena v koturaškem savezu na progi Vevče-Litija in obratno. Start in cilj, kakor tudi prireditev je pri gostilni g. Franc Anžur, Vevče. Začetek ob 14 uri popoldne.
— Kolesarsko društvo »Sava« vabi svoje Člane, da se udeleže dirke in prireditve
j kolesarskega društva »Zarja« v Vevče, ki se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob 14 uri po-! poldne.
prenl skozi. Polni tramvajski vozovi dr-drajo gori in doli. avtomobili švigajo kot blisk, da je treba dobro paziti na vse strani, če hočeš srečno preko ceste.
Ogledali smo si zvečer tudi prostor za ljudske veselice. Polno gostiln, kjer se toči izborno pivo in smederevsko vino, dobiš slastno pečenko in poslušaš razne godbe po paviljonih in ljubljansko sokolsko sredi zabavišča. Zbirališče Slovence je pri »Kranjskem kozolcu-«, kjer najdeš marsikaterega znanca: slovenska pesem se razlega, poslušaš pa tudi lahko otožno pesem narodnega guslarja — seveda po radiu.
Uvod v slavnostne dni
Drugi dan so se vršile tekme in skušnje naraščaja. Od vseh strani je prispela mladina, celo iz daljne Češke. Telovadišče je bilo polno, solnce je pripekalo, vrvenje kakor v mobilizacijskih dneh. Tekmovalcev ln tekmovalk nad pričakovanje, tako da so* sodniki komaj zmagovali svoj posel. Nedelja, glavni naraščajski dan, Je bil otvorjen s slavnostnim sporedom. To je bilo veselja in pozdravljanja, zlasti mimo dvora, ko se je mladina poklonila kralju. Že ta sprevod ie navdal vsakega z mislijo v najboljšo bodočnost našega Sokolstva. Povsod je vladal vzoren red; na snažnih ulicah in oknih veselo pozdravljajoči Beograjčani. Pri spomeniku pred Narodnim gledališčem se je mladina po govorih vsa razvneta radostno razšla.
Pri sprevodu je bil predmet posebnega oduševljenja češki naraščaj, ki se je v velikem številu udeležil slavnostnih dni.
22. junija v nedeljo se je vršila ob pol 4. pop. javna telovadba. Ko je ob prihodu Nj. Vel. kralja zaigrala vojaška godba, je vstalo vse občinstvo. Nato je nastopilo v treh oddelkih 740 moške in za tem 720 ženske dece  Oboji so izvajali proste vaje.
Deca je bila iz Beograda in okoliških društev. Sledeča točka je bil nastop 1792 moških naraščajnikov z dokaj težkimi prostimi vajami, v katerih so tudi tekmovali. Nastop, izvedba in odstop, vse je bilo dobro. Telovadišče je pokazalo sliko velikih sokolskih dni.
2e ko Je bil naš moški naraščaj pripravljen za odhod, ie prikorakal češki s praporom in vodniki. Čehoslovak je spregovoril v pozdrav in izročil naši mladini spominsko darilo. To je bil pomemben do-
veliki ljubezni je možno samo dvoje — apatičnost, katero morda omili nekoliko sočutje, če je bila kriva samo sebičnost, da se je ljubavno razmerje razdrlo, ali pa sovraštvo, ki je posledica spontane samoprevare in ki presega naše možnosti resignacije in odpuščanja ...
Poslušalke, ki so poznale gorje Jakoba Hornola, so napele ušesa ... Oči-vidno je govoril obupani bivši ljubimec o svojem ranjenem srcu in se je hotel tu osebno osvetiti. Vsi so podvojili pozornost.
... Kdor v ljubezni sramotno pogori, —- je nadaljeval Jakob Hornol, — bi moral v svojo korist želeti, da bi usmiljena usoda potolažila njegovo dušo in srce z balzamom sovraštva. Da, ponavljam — z balzamom sovraštva. Blagodejnega, neizprosnega sovraštva, zmagujočega nad ponižujočim obupom, ki ni nič drugega nego moralni razpad, sramota pravičnosti, slabosti ali še prej strahopemosti. Srečen tisti, ki lahko za nezasluženo, cinično, podlo izdajo sovraži z dna svoje duše, kajti tako sovraštvo je seme, iz katerega vzklije po-zabljenje ali sprava. V njem je skrita neprestano obnavljajoča se naslada, ki paralizira prve trenutke gorja in obupa.
godek, ki ga je občinstvo viharno odobravalo.
Niso še odkorakale zadnje vrste, že so se pojavile prve čete 1008 naraščajnic, ki so tudi pohvalno izvedle proste vaje.
Sledila je orodna telovadba Telovadišče je kazalo veselo lice. Mlada telesca so se okretno gibala na orodju. Celo vrhniške vaje je bilo videti. Mnogo zabave so nudili naraščajniki pred glavno tribuno s tekom čez zapreke.
Sledeče točke so bile proste vaje 192 čeških naraščajnikov. Nastop j s bil .sestavi in izvedbi izvrsten. Nič niso zaostajale češke sestrice, ki so, 132 po številu, v planinsko -:v»u.ih m idr i h oblekah zele za svoj nastop splošno onćudovaiue. Zakletvo Sokola je prednašalo društvo iz Gline prav smiselno.
Telovadbo je zaključilo 128 naraščajnikov župe Sušak - Rijeka z vajami s puškami. Že v sprevodu so bili živahno pozdravljeni, strumna izvedba vaj pa jim je prinesla še lepše priznanje.
Naraščajski dan je bil zaključen ter je bil najlepši uvod v slavnostne dni.
Glavni dnevi
Naslednje dni so se vršile tekme za slovansko prvenstvo. Udeležili so se je Ju-gosloveni, Čehi in Poljaki s člani in člani« cami.
O izidu se je že itak poročalo. Vsi so pokazali poleg predpisanih tudi vzorno Izvedene prostovoljne proste vale in na orodju. Občinstvo Je Imelo res užitek na taki vrhunski telovadbi.
Nič manj napeta je bila tekma jugo si. v višjem in srednjem oddelku. Ogromna pa je bila udeležba v nižjem oddelku.
V četrtek «večer so zopet zažarele Te-razije. Glavni dnevi so se pričeli. Društva so prihajala z godbami, občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Seljaki v narodnih nošah. 60 posebnih vlakov je pripeljalo udeležence vsesokolskega zleta v Beograd. V petek dopoldne so se vršile skušnle. Popoldne pa prva javna telovadba ob navzočnosti Nj. Vel. kralja.
Nastop k moškim prostim vajam se je Iz neznanega vzroka znatno zakasnil. Nestrpno občinstvo se je pa kmalu pomirilo, ko je prikorakalo članstva nad 2400 pri treh vhodih in se po nastopu ustavilo na značkah.
Izvedba, vaje živahne ln slikovite po spremembah, so napravile na občinstvo nepozaben vtis, tem bolj, ker so jih telovadci po kratki pavzi, katero ie zapolnila godba, še enkrat ponovili. Nastop je bil dober, če odštejem motnjo pri vzhodnem oddelku.
Piav tako so se odlikovale jugosl. članice, ki so prikorakale tik za telovadci, Številčno ne tako močne, vendar pa daleko nad 1000 ter častno nastopile s prostimi vajami in jih tudi ponovile.
Nastop ruskih Sokolov s sulicami je bil strumen. Na čelu s svojo zastavo so med petjem koračnic zamenjali prostor z Rumu-ni, ki so pokazali svojo telovadbo v prostih vajah, na bradlji in v skupinah.
Lužiški Srbi so nastopili s. telovadnim prizorom, ki se konča z nemo prošnjo: Rešite nas' : ■
TrubaČev glas »Hej Sloveni-«, je odjeknil po zletišču. članice v narodnih nošah so dvignjenih rok prošnjo podkrepile.
Nastop poljskih Sokolov in Sokolić je pričal o vestni pripravi in sporednem napredku z nami in Čehi.
Prav lepa točka je bil nastop vojakov iz Maribora. Vaje s puškami in skupine so bile mično sestavljene in točno izvedene.
Orodna telovadba članov in članic Je pokazala lep napredek, za marsikoga navzočih nove stvari; vendar je bila zasedba orodja za tako prostrano telovadišče pre-pičla.
Na Vidov dan popoldne se je telovadba ponovila v nekaterih točkah, v drugih pa se spored izpremenil. Bil je to tako rekoč glavni zletni dan, ko je ob prenapolnjenem zletišču izročil kralj nov jugoslovenski savezni prapor upravi. Slovesni akt se je izvršil pred izvedbo prostih vai članstva.
Našim članicam je sledil ples »Beseda«, katerega so Izvajali čehoslovaški Sokoli in Sokoliće v narodnih nošah z njim lastno vnemo.
Med »Besedo« so prinašali vojaki nizke zaboje, in jih razporedili v ravni črti zahodno po širini telovadišča.
Pri zaključku te točke so spustili iz zabojev več sto golobov pismonoš, ki so se hipoma dvignil ter po nagli orijentaciji ubrali smer domov proti Češkoslovaški nesoč pozdrave z zleta.
Sledeči poljski ples v narodnih nošah so Izvedli Člani in članice Polj. S. Z. ob
Jakob Hornol je z dosledno in neizprosno prepričevalnostjo razvijal svojo teorijo o sovraštvu kot o edinem to-lažniku. Rabil je najučinkovitejše in najbrezobziirnejše izraze. Kar se je komaj vMno zdrznil in njegova lica so izgubila prvotno rdečico. Tudi njegov po-jrled je izdajal nenadno depresijo, kakor da se je zakolebalo njegovo duševno ravnovesje. Komaj se je premagal, da ni omedlel. Kaj bi to pomenilo? Nedvomno mu je postalo slabo.
Napel je vse sile in nadaljeval predavanje, toda s pojemajočim, skoro drhtečim glasom.
— Da, sovraštvo je edini in najvišji spas po izdajstvu naše ljubezni, kajti samo ono nas lahko obvaruje brezplodnih muk onega ponižanja, ki pot ne mnoge v močvirje razuzdanosti, da v njem utonejo, zapelje jih v pohajkovanje, prijančevanje in razuzdane orgije, ali pa jim potisne naravnost revolver v roke. Toda če je ljubezen tako blizu sovraštvu, je v gotovih primerih prav tako blizu sovraštvo ljubezni kajti podlaga vseh skrajnih čustev In strasti je odpor proti ustaljenim zakonom razuma in pravilom logike. Pozno kesanje in očitki vesti, spomini in v mislih obrnjeni srečni trenutki ter čustveni in spiritualni podvigi omilijo pog<j-
temperamentni   godbi   z umevno iivahno-
stio.
Nastop naših mornarjev z vajami z vesli je zadivil občinstvo, enako so tudi akademiki vojne mornarice izzvali s turško koračnico burno pohvalo.
Članice Češke sokolske zveze so vzorno nastopile s prostimi vajami. Bilo jih j« okrog 2000. Velika je bfla požrtvovalnost severnih sester glede na daljavo potovanja. Vsekakor bo ta zgled mnogo pripomogel k napredku in povzdigi sokolske telovadbe.
Orodne telovadbe tega dne ni bilo. kar je le obžalovati, glede na številno občinstvo, kj bi gotovo z velikim zanimanjem občudovalo prvovrstne telovadce, zbrane v Beogradu.
Obhod po mestu
V nedeljo 29. junija -še te vršil izpred »Slavije* glavni sprevod Zbirali smo se ob pol 7 zjutraj. Bilo je solnčno jutro. Od vseh strani so prihajali oddelki. Zupe naše, češke, člani, članice, Poljaki. Rusi, Rumu-ni. Seljaške čete, narodne noše lz Črne gore, Vojvodine. Stare Srbije, Hrvatske. Slovenije, Slavonije in Dalmacije, celo od Ohridskega jezera. Kdo bi opisal ta blesk, to pestrost barv! Sprevod je otvorila sokolska konjenica, za njo načelstvo Slovanskega sokolskega saveza, za njim gostje, Čehi, člani in članice v ogromnem števlra. — Vsaka Češka župa Je Imela s seboj svojo sokolsko godbo. — Poljski Sokoli, kolesarji, ki so naredili dolgo pot preko Madžarske v Jugoslavijo, Rumuni, naš savez, seljačke čete In narodne noše.
Po vseh ulicah je v vzorem redu pričakovalo občinstvo sprevod in ga navdušeno pozdravljalo.
NajsvečanejŠi trenutek je bil, ko se je sprevod pomikal mirno parlamenta, pred katerim je bila postavljena okrašena tribuna, s katere so Nj. Vel. kralj in kraljica ter prestolonaslednik v kroju kot starešina JSS gledali sprevod ter prijazno odzdravljali oduševljenim sokolskim četam. Ohod po mestu je trajal 2 uri: od 9. ter bil ob 11. dop. na zletišču zaključen.
Zaključek zleta
Popoldne je bil nastop Čehov in vojaštva. Našega je pri eni točki nastopilo 2000 s puškami. Sodeč po skušnjah so gotovo izvrstno nastopili. Prost dopoldan sem porabil za izlet s parnikom po Dunavu v Pančevo.
V pristanišču so nam kazali malo jadrnico z napisom Maribor - Beograd, v kateri je nekaj Sokolov prispelo na ziet.
Zvečer sem poslušal na zlatišču monstre koncert 400 vojaških godbenikov. Pred začetkom je megafon naznanil, po koliko je posameznih instrumentov. Kancert je bil sijajen. Zlet je zaključila močna bojna scena. Žarometi, strojnice, ročne bombe, udari granat in prasketanje pušk je spremenilo ob 11 ponoči zletišče v bojno poljano. Gost dim je zakril ravan. Naposled Je vse utihnilo
»Scena je končana, s tem tudi zlet« je naznanil megafon, izrekel zahvalo savezne uprave Beograjčanom, gostom in vsem za poset ter omenil, da se glasom radiovestl monstre koncert v Zagrebu in LJubljani zelo dobro slišal ter nam sporočil pozdrave iz naše ožje domovine.
V prostih urah sem si ogledal Topčider, kamor smo tudi pred 20 leti napravili izlet in si ogledal vaje junaške srbske vojske.
Ogledal sem si Zemun, pred odhodom pa Kalimegdan. Čudil sem se izprememhi: le nekateri motivi so me spominjali na razmere 1. 1910. Sedaj prideš med senčnatimi parki ln spomeniki do končnih restavrlra-nlh utrb, od koder je diven razgled na živahna pristanišča.
Naša skupina ie bila večidel na hrani pri slovenskem rojaku g. Križnarju (restavracija Smederevo). Sploh smo bili v sloven. gostilnah za primerno ceno ves čas izvrstno postreženi.
Bojan Drenik
Bankir In slikar
Debeluhast židovski bankir je vprašal nekega dne po neprevidnosti slikarja Foraina, znanega po strupenem jeziku:
— Cujte, gospod Forain, zakaj pa nimate radi Židov?
— Zato, ker jih nimam rad.
— Saj vendar verujete?
— Da.
— Verujete v Jezusa Kristusa ?
— Da.
— No, torej, a Jezus Kristus je bil žid.
— Priznam, je dejal Forain dobrodušno, — toda to je bilo Lz ponižnosti.
-io sovraštvo, da preide slednjič v jd-. uščanje — kakor sledi nevihti poht*-ven dežek In večkrat se pripeti, 'ia ljubezen po taki nevihti znova vzplam-ti še z večjo silo, ker se je dolgo du-"rla pod debelo skorjo sovraštva.
Ko je prišel po svoji obrambi neizprosnega sovraštva do tako optimističnega aH recimo naravnost sentimentalno defetističnega zaključka, kar je vzbudilo med poslušalci splošno presenečenje, je pogledal Jakob Hornol skrivaj doli v šesto vrsto. Tam je sedela elegantna mlada dama v temni obleki in v njenih krasnih očeh so se lesketale solze. To je bila njegova žena, ki ga je bila izdala in zapustila.
Tistega dne Jakob Hornol ni ostal po svoji stari navadi med navdušenimi, klepetavimi občudovalkami. Smuknil je na ulico, namignil šoferju blizu stoječega avtotaksija, v katerega ie bila baš vstopila njegova žena v temni obleki, sedel k nji in povedal šoferju svoj naslov.
Avtomobil je izginil v temno zastrto zagonetnost, ki je postala kmalu novica med čitatelji m znanci romanopisca Jakoba Hornola: odpustil je svoji grešni ženi in po predavanju o sovraštvu jo je ljubil še strastneje.
Na vsesokolskem zle tu v Beogradu
Pripovedovanje udeleženca o Impozantni reviji sokolske moči in sloge
v naši p re stolici
Stev. 161
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 1*. jnliia 1930
Stran 5
Organizacija rdeče armade
PorocHo na XVI. kongresu ruske
armada izdaja
Za XVI. kongres ruske komunistične stranke so bila pripravljena poročila o vseh panogah življenja v sovjetski Rusiji. Eno poročilo se je nanašalo na življenje in razmere v rdeči armadi. Rdeča armada je dobila v bistvu svojo sedanjo organizatorično strukturo že po t 1924, ko so bili ustanovljeni temeljni kadri. Reforma iz 1. 1924 je dala edini-cam rdeče armade moderno obliko, kar je bila posledica izkušenj v svetovni m državljanski vojni. Pri tem so računali s socialno-političnimi in gmotnimi činitelji v bodočih vojnah. Obenem je bila pa posvečena velika pozornost tudi tehnični reorganizaciji.
Zadnji dve leti pomenita dobo odločnega preloma v strogo vojaških pripravah rdeče armade. Na mandžurskem bojišču so položile poedine čete rdeče armade izpit iz svoje vojaške zrelosti. Poročilo o delovanju rdeče armade ugotavlja, da je disciplina zadnje čase močno napredovala in da so se zelo zboljsale razmere tudi glede kakovosti častniškega zbora. Rdeča armada je dobila zadnja leta vse teoretične pripomočke. Lani je izšlo obširno strokovno delo, v katerem so konkretna navodila, kako je treba rabiti topništvo, tanke in letala in kako naj vse te vrste orožja na bojnem polju sodelujejo s konjenico in pehoto. Poročilo omenja tudi vojne priprave v zrakoplovstvu in mornarici. V zrakoplovstvu je šlo zadnje čase vse prizadevanje za tem, da dobi Rusija lastne tipe vojaških letal in da izdela domača industrija čimveč m čim močnejših motorjev.
V mornarici je treba omeniti kot najvažnejši dogodek preizkušnjo amur-ske flotile pri konfliktu na Daljnem vzhodu. To brodovje je dobro izpolnilo skupno z letalci in vojsko več vojaških nalog. Na nasprotni strani sovjetske Rusije sta pokazala sovjetska dreacmoughta   *Parižskaja komuna« in
— Rdeča
komunistične stranke svoje liste
, »Profintern« svetu svojo tehnično opremo in trpežnost. Plula sta iz Baltiškega v Črno morje. Zboljšanje tehnične opreme rdeče armade je tesno združeno z napredkom industrijalizacije sovjetske Rusije. Zato so problemi vojaške tehnike v neposredni zvezi z realizacijo in-dustrijalizacijskega načrta.
V armadi sami je posvečena velika pozornost njeni politični orijentaciji, posebno kar se tiče poveljnikov. Zadnje čase je v rdeči armadi močno naraslo število delavcev in organiziranih komunistov. 1. januarja 1928 je bilo v rdeči armadi 82.018 organiziranih komunistov, letos 1. januarja pa 129.360. Velika važnost se polaga na vsa vodilna mesta m na poedine polke, ki morajo biti trdna opora Stalinovega režima. Kulturno politično delo se vodi v rdeči armadi s pomočjo klubov in najrazličnejših krožkov. Zdaj je klubov $38, leninskih krožkov pa nad 6000. Pri klubih je 1074 političnih krožkov, 828 krožkov za vojaške vede, I6O5 športnih krožkov, 2025 krožkov za umetnostno propagando, 826 protiverskih krožkov, 1244 splošno izobraževalnih krožkov za studiranje tujih jezikov in še mnogo drugih organizacij. Rdeča armada izdaja 23 svojih listov, namenjenih vsem vojakom, poleg tega pa nad 9000 listov poedinih polkov, čet itd. Vsa ta literatura služi seveda propagandi komunističnih idej. Glavni namen je napraviti z rdeče armade vojaško politično silo, ki bi služila na eni strani obrambi države, na drugi pa realizaciji komunističnih političnih ciljev.
Soglasje.
— Praviš, da si vprašal v tej zadevi za svet kar dva advokata naenkrat. Ali sta se v sodbi strinjala?
— Strinjala sta se, toda samo v to liko, da sem moral plačati obema po 500 Din.
Rasputinov tajniK
pred sodiščem
V Parizu so imeli te dni zanimivo obravnavo. Na zatožni klopi je sedel bivši tajnik vsemogočnega Rasputina Aron Simanovic s svojim sinom. Oba sta bila obtožena ponarejanja červon-cev. Simanovic je hotel pred tremi leti menjati v neki pariški banki dva p on a rejena červonca, toda v banki so ponarejeni denar spoznali in ponarejalec je moral s svoarn sinom pred sodišče. Obtoženca sta se zagovarjala, da sta dobila denar od gruzinskih knezov Eri-stova in Čolokašvilija in da bi zaslužila z menjavanjem 15%. Preiskava prof SimanoviČu, njegovemu sinu in obema Gruzinoma je šla sporedno z berlinsko preiskavo proti ponarejalcem červon-cev. Gruzina sta bila zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena, proti SimanoviČu in njegovemu sinu je pa nastopila sovjetska državna banka kot civilni tožilec.
Vsa pozornost je bila obrnjena na Arona Simanoviča, bivšega Rasputino-vega tajnika. Pri očetu nizke postave in koničaste glave je sedel sin m se živahno pomenkoval s svojim pravnim zastopnikom. Med občinstvom je bila tudi številna Simanovičeva rodbina — hčerke, zetje in vnuki. Prvi je bil zaslišan knez Eristov, ki je zanikal vsako krivdo, pač je pa priznal, da Simanoviča pozna in da se je sestajal z njim. Knez Colokašvili je te dni v nekem sa-vojskem sanatoriju umrl. Predsednik gruzinske misije v Parizu je kot glavna priča trdovratno molčal. Ves čas ni črhnil niti besedice.
Obravnava je pokazala, da se ponarejeni červonci točno ujemajo z berlinskimi Červonci in da so bili izdelani v enaki delavnici. Berlinski proces je • kazal, da ie červonce ponarejala neka gruzinska organizacija. Šlo je za ugotovitev, če je Simanovic vedel, da so bankovci ponarejeni, ko jih je dobival od Gruzinov. Njegov zastopnik je svečano zatrjeval, da obtoženec tega ni vedel, češ, da kaj takega ni bil zmožen
mož, ki je igral med vojno v Rusiji zgodovinsko vlogo. Del občinstva je sprejel to izjavo z ironičnim smehom. Zagovornik je pa nadaljeval, da je vplival Simanovic kot Rasputinov tajnik ne samo na neizobraženega mužika - pacifista, temveč tudi neposredno na ruskega carja in zgodovino Rusije. Po njegovem mnenju se ima Francija zahvaliti temu vplivu, da Rusija 1. 1916 ni sklenila z Nemčijo separatnega miru. »Od-rešenik« Francije in Rusije se je pri tem zadovoljno smehljal. Zagovornik je zaključil svoj go"or s patetično izjavo, da je žid Simanovic preprečil separatni mir carske Rusije z Nemčijo, ker je bil prepričan, da bi bila zmaga Nemčije za židovski narod nesreča.
Simanovic in njegov sin sta bila oproščena toda ne po zagovornikovi zaslugi, temveč zato, ker se sodišče ni moglo prepričati o njuni krivdi. Sodne stroške bo morala plačati sovjetska narodna banka.
Morilec, ki teleš^nira žrtvi
Newyorška policija ima te dni obilo posla z morilcem, ki je pustil povsod, kjer je nastopal, vizitko, na kateri je bilo napisano namesto imena »3 X«. Mož je zadavil tri ženske v spanju. Mora biti dober akrobat, ker je splezal k vsem trem žrtvam po žlebu in prizidku. Zadnje čase se je specializiral na izsiljevanje. Javil se je telefo-nično nekemu veleindustrijcu pod imenom 3 X in mu sporočil ne preveč razveseljivo vest. da je zdaj na vrsti on, da ga umori. Lahko se pa odkupi, če položi 10.000 dolarjev v kuverto in jo skrije na določenem kraju v novi stavbi, da pride morilec čez osem dni po njo. Seveda je industrijalec obvestil policijo, ki je poslala na dotični kraj štiri detektive. Toda zločinec je zavohal nevarnost in ni prišel. V bližini novega poslopja so detektivi sicer aretirali tri sumljive potepuhe, toda dokazati jim niso mogli ničesar in zato so jih izpustili.
Moderni morilec je pa kmalu drugič telefoniral industrijalcu in mu očital, da mu je nastavil past. Dejal je. da ima to
za svojo dobroto, da ga ni hotel umoriti, čeprav je umor njemu igraća. Ce mu ne pošlje pravočasno denarja, mu je odbila zadnja ura. kajti poslopje, kjer ima stanovanje in pisarno, zleti v zrak. Slučajno so bili pri dotičnem industrijalcu detektivi, ki so takoj ugotovili, od kod morilec telefonira. Zvedeli >o, da je telefoniral iz neke parfume rije, ko" so pa prispeli tja. jim je lastnik povedal, da je telefoniral eden njegovih odjemalcev iz trgovine. Ni se pa mogel spomniti, kakšen je bil. Zdaj išče neznanega morilca SO detektivov in industrijalec, kateremu je telefonično zagrozil z umorom, plača 50.000 dolarjev onemu, ki morilca izsledi.
Stroj, ki žanje in mlati obenem
V zvezi z ublažitvijo poljedelske krize v vzhodni Prusiji so se napotili tja' berlinski novinarji. Med drugim so si ogledali veleposestvo Zoblin. ki je tipični primer racijonalizacije v poljedelstvu* s katero hočejo nekateri veleposestniki znatno dvigniti kapaciteto zemlje. Racijonalizacije je v tem. da na-domeste človeško delo stroji.
Na veleposestvu Z6bl.11 seje jO na 1200 oralih rodovitne zemlje pšenico, rž, ječmen in oves. Novinarjem so pokazali, kako žanjejo žito. V Nemčiji so izumili stroj, ki žito obenem požarne, omlati in preseje. Cisto zrno nalože takoj na tovorne avtomobile in odpeljejo bodisi na kolodvor v vagone ali pa v sušilnice. Sušilnica je trinadstropno poslopje ali bolje rečeno ogromen stroj, kamor stresajo žito, ki pride iz njega suho v vreče. Vsako uro posuši stroj do 150 kv. žita. K stroju, ki požanje, omlati in preseje žito, sta potrebna samo dva delavca. Avtomatično delo v sušilnici opravi en delavec. Če računamo še kuharico, so zaposlene na veleposestvu štiri delovne moči, ki opravijo vse delo tam, kjer so rabili prej BO do 100 delavcev.
Avgustus Muir:
50
Krog zločinov
Poman
»Bil sem odpuščen«
Ko se je MoUy Langtonova vrnila iz delavnice profesorja Caspiana, ni našla Georga v svoji sobd. Zaklenila je vrata in sedla za mizo, na kateri je opazila listek popisanega papirja. Bilo je Georgovo pisemce.
— Poskusim spregovoriti z vami danes popoldne. — G.
Molly je raztrgala listek na drobne koščke in ga vrgla v smeti. Georgo-vega poseta je bila neizrečeno vesela, pa sama ni vedela zakaj. Zdaj, ko ni več stanoval v profesorjevi hiši, ji je bil zelo prijeten občutek, da dela v profesorjevem laboratoriju in da ga je treba samo poklicati, pa pride.
A misel, da tudi ponoči ni daleč od nje, da stanuje na nasipu sv. Petra, jo je tolažila in bodrila. Zavest, da je George blizu, kadar hodi okrog nje preteča postava Marca Sternholda, jo je pomirila tako, da se ni bala nobene nevarnosti.
Njen pogovor s Caspianom je bil kratek. Izročil ji je daljšo znanstveno razpravo, češ, naj jo prepiše, potem jo je pa pustil čakati, ne da bi črhnil be-
sedico. Sedel je nekaj časa zatopljen v svoje misli, kakor da tehta besede, potem je pa namignil Molly, naj odide. Spomnila se je, da ji je George pravil, da se peča profesor s težkimi problemi.
Nezdrava bledica profesorjevega obraza in njegovi drhteči prsti, kadar je bil zamišljen, so napravili na njo neprijeten vtis, da se v tej skrivnostni hiši godi nekaj, kar mu gre na živce.
George je prišel popoldne k nji, kakor je bil obljubil.
— Vas ne bo motilo, če pokadim cigareto? — je vprašal. — Sicer bo pa bolje, da se premagam. Ta krilati lev bi mogel to zavohati in imeli bi sitnosti. Saj sploh nimam dovoljenja govoriti z vami.
— Kdo pa je ta krilati lev? — ]t
vprašala Molly.
— Gospa Torranceva, — je odgovoril George.
— Z menoj je bila zelo prijazna, — je dejala Molly. — Zdi se mi, da profesorjeva gospodinja ni napačna.
— Veseli me, da nimate o nji slabega mnenja, — je pripomnil George apatično. — Toda prišel sem, da se pomeniva o Sternholdu. To je podla duša, verjemite mL Prej sem samo slutil, da ni pošten, zdaj pa dobro vem.
Vprašujoče ga je pogledala. Ni izgovorila vprašanja, čeprav ga je že imela na jeziku. Zavedala se je dobro nevarnosti, ki bi ji pretila, če bi izdala več, nego je nameravala. Mislila je še vedno, da George nikoli ne sme zvedeti,   kaj ji je predlagal Sternhold.
še manj pa, da ji je grozil in jo šiloma objel.
— Odkril sem nekaj, kar se tiče mojega očeta, — je dejal tiho.
Mollv ie opazila, da je George zelo razburjen. Videla je, da ne sedi na robu mize, kakor običajno, temveč da stoji in zre zamišljeno predse.
— Kaj hočete reči s tem, da Sternhold ve, kako je vaš oče izginil odnosno u* rl? — je vprašala začudeno.
Gtorge je prikimal.
— Da. ta lopov ve, kako in kam je moj oče izginil. Kar se tiče smrti mojega očeta, je pa stvar drugačna. Nekaj se je zgodilo zadnje Saše, Molly. Težko se je zanesti na slutnje, vendar pa ne morem verjeti, da si je moj oce
končal življenje, čeprav govore za to
dokazi. — Pokazal je na diktafon v kotu. — Gode se čudne reči. Cujte, slišal sem davi njegov glas na enem tehle valjarjev.
Molly ga je presenečeno pogledala.
— Mislite, da je vaš oče še živ?
— Kaj drugega naj si mislim? Le poglejte. Zataknem onile valjar in sami boste slišali. Spoznali boste, da ni ne Caspianov, ne Sternholdov glas.
Mollv je zmajala z glavo.
Izbrisala sem stare beležke z Iika-lom. Valjarje pošljemo običajnim potom v laboratorij, da jih znova porabijo.
— Nič ne de, — je menil George. — Dejstvo je, da je Sternhold ob istem času narekoval del poskusa. On torej ve to. Molly. trdno sem prepričan, da mu je znana usoda mojega očeta. Ne
morem pa reči, kje je moj oče in če je sploh še živ. Kaj tiči za vsem tem, to je tudi zame skrivnost. Toda obupal Še nisem, ker se dobro zavedam, da ni daleč čas, ko bo vse pojasnjeno.
George je stiskal pesti in oči so se mu srdito iskrile. Ko se je pa Molly ozrla nanj, je nastala v potezah njegovega obraza nenadna izprememba. I/ žepa je potegnil sveženj ključev, med katerimi je poiskal pravega.
— Vzemite tale ključ in dobro ga spravite. — je dejal. — Ni izključeno, da ga boste prav kmalu potrebovali.
— Čemu mi pa bo? — je vprašala Molry.
— U gladi in olajša vam pot iz te hiše, — je odgovoril George. — Opazil
sem, da vezna vrata zaklenejo in spravijo ključ, čim zvečer odidem. S tem ključem lahko odprete vrata v laboratorij. Iz laboratorija pa pridete naravnost na vrt. Obljubite mi, da pridete k meni, če bi vam pretila nevarnost. Obljubite mi to, — je prosil. Obljubila mu je.
— Dobro — zelo lepo je od vas, da tako skrbite zame, toda čutim se varno in ničesar se ne bojim.
—Moja najiskrenejša želja je, da bi vam res ne pretila nobena nevarnost. — Iztegnil je roko in se dotaknil njene rame. — Nikar ne mislite, da delam iz muhe slona. Pretiravati nočem. Ne morem se pa sprijazniti z mislijo, da ste v tej hiši ponoči, ko je tudi ta lopov Sternhold tu. Pa ne samo to. Tu ie še nekaj drugega ...
Obrnil se je.
— Stopite k oknu, — je dejal nenadoma. — Pokažem vam bližnjico do hiše. v kateri zdaj stanujem. Pili East-\vood mi jo je pokazal.
Pokazal je na drevje na kraju vrta.
— Tam so vrata v steni —- vodijo v samotno ulico. Druga vrata na levo v tej ulici vodijo na stransko dvorišče pod mojim stanovanjem. Ste me razumeli? No torej, zdaj se mi ie odvalfl kamen od srca.
Ponovno se mu je zahvalila in prosila ga je, naj ji pojasni malo prej izgovorjeno trditev.
— Dejali ste, da je tu še nekaj drugega. Ne razumem vas. Morda ste hoteli reči. da se *rodi v tej hiši nekaj, kar bi...
Zdrznila se je in obmolknila. Za vrati so se začuli koraki. Oba sta jih slišala in spogledala sta se. Nekdo je na hodniku obstal. Nekaj časa je bik) vse tiho. potem so se pa vrata na stežaj odprla.
se škodoželjno režal. Geortfe in Mollv Marcus Sternhold je stal na pragu in se nista ganila od okna.
— Tole je privatna soba dame prav tako kakor delavnica, — ie dejal Ge* orge srdito. — Toliko takta bi pa are lahko imeli, da bi potrkali.
Sternhold ni odgovorila na to opazko.
Ali ste že naročeni na ilu-strovano tedensko r e v I i o -»ŽIVLJENJE IN SVET*4?
Razpis
Splošna malo železniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materijala za doljni ustroj:
ea 7500 m3 tolčenega gramoza,
ca  740 m3 finega gramoza, odnosno ea 4450 m3 lomljenega kamna in ea 3900 m3 tolčenega gramoza.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška meta it. 25.
Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930 isto tam.
Razpis
Splošna maloželemiška družba d. d. v LJubljani razpi-odvoz od ca 7600 m3 zemeljskega in zasipnega materijala ter različne vožnje za gradbeni materijal.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvi'. Zaloška eesta St. 25.
Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930.
Razpis
Splošna maloželezniška družba d. d. v i.-i prevoz materijala za gornji ustroj:
ea 10.380 q tračnic.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodti št. 25.
Ponudbe je vložiti do 25. julija 1930.
L Stjepušin um. mah v
priporoča
tam bare, lice, »kole, partiture i ostalo pO-
«rt glazbala. -Odlikoval ai pariškoj lzltft! Cjeuid franko
eaeasBBeatsBBEii
Vsa pleskarska in ličarska dela
izvršile točno, solidno in po konkurenčnih    cenab    pod garancijo
J. HLEBS
pleskarstvo in ttCarsfrvo Ljubljana,   Sv.    Petra   cesta 33.
/I?!-
oška i
Razpis
Splošna maiolelezniaaa družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materijala: telefonskega in te*egra£akega kabla ter razfičnih zvenih mul.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloika eesta št. 25.
Ponudbe je vložiti do 24. julija 1930. istotam.
L Mikuš
LJUBLJANA Mestn  rro 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni: palic
Popravila s? izvršuje je — točno in solidno —
KONZUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO K. Z. Z O. Z. V I*JUBL,JANI sporoča cenjenemu občinstvu pretresljivo vest, da je dne 17. julija t. 1. ob 23. uri preminul v polni svoji delavnosti gospod
Anton Kristan
predsednik nadzorstva Konzumnega društva za Slovenijo, minister Ho rM predsednik Zadružne banke, predsednik Zveze gospodarskih zadrug i. U d«, i. t. d*
Pokojnikov pogreb se vrši dne 20. julija ob 3. uri popoldne.
Vse njegovo življenje je bilo spomenik neutrudljivemu delu na zadružnem in socialnem polju.
Konztumno društvo za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani
+
Posojilnica in hranilnica, r. z. z n. z. na Prevojah naznanja tužno vest, da je njen ustanovitelj in načelnik, gospod
Josip Rus
posestnik in gostilničar
dne 17. t. m. preminul.
Dragemu pokojniku, ki je od ustanovitve bil naši zadrugi vzoren načelnik vseh 23 let, zasluženo častno priznanje in iskreno zahvalo za veliko požrtvovalnost. Naj počiva v miru!
Prevoje, dre 18. julija 1930.
NAČELNIŠTVO IN NADZORSTVO.
Bres posebnega naznanila.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
JOSIP RUS
posestnik, gostilničar ter načelnik Posojilnice in hranilnice na Prevojah
dne 17. t. m. po mukapolnem trpljenju previden s tolažili svete vere v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 19. t. m. ob pol 10. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Št. Vidu pri Lukovici.
V št. Vidu, dne 17. julija 1930.
MARIJA RUS, roj. STA JER, soproga; JOSIP, MAVRICIJ, VIKTOR, EDVARD, SREČKO, FRANC, sinovi; PAVLA, BERTA, IVANKA,
hčerke in ostali sorodniki.
V Maka besedo M par. Plačo se lahka čudi v snamkoh Za odgovor znamko t — No mproianjo brc* cnasnkm « •UM odQoiHit /nmo   -   Najmanjši ofla* *'---—
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6 do 9. ure zvečer Začetek 4 avgusta. Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6 do pol 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežban-ce. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Učna ura Din 4___ Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št 7-1. 2052
Za stavbe
vsakovrsten   sub   tesan   in ža-| gan  les, ladijska  tla ceno od-i daja   Fran Šuštar. Dolenjska cesta, telefon  2424. 60/T
Pletilni stroj
»Rašed«, komp-1. in več ploskih strojev, rasel blaga na kg, volnenega prediva ter umetne svile, Jaquard stroj za prebivanje itd. proda Fabrika trikotaže j-Morava«, Beograd, Vasi-na ulica 3. 2059
Fotograf, pomočnico
resno in pošteno, v snemanju in retuši v modnem stilu popolnoma veščo, za vodstvo delavnice sprejme Foto Berner, Dubrovnik. 2058
't i I iljuuljlh-bjl 03HEPEO
REVM ATIZEM
Ishias, zabrekle žile. bolečine v   Kosteh,    zobobol, glavobol
itd. zdravi najzanesliveje An-tirne u min , ki si je v kratkem času stekel nebroj priznanja Cena orig. steklenici 35, poskusni pa 18 Din.
Ferralbumin
je izredno sredstvo proti malokrvnosti, obči oslabelosti, pomanjkanju teka itd. Cena orig. steklenici 35 Din.
Obe zdravili se dobivata po lekarnah ali pri proizvajalcu: Mr. A. Mrkušič, lekarnar, Konjic, Hercegovina, ki pošlje franko po povzetju 3 orig. steklenice za 105, a 1 za 40 Din Poskusne 3 steklenice Antir-heumina   za €5. a 1 za 25 Din
1921
Trgovski pomočnik
(lagerist) išče službe v Ljul; Ijani.  Cenj.  ponudbe pod »Tr govski  pomočnik«    na upravo 2-Slov. Naroda«. 8063
Krojačica
z obrtno pravico dobi m^i' Ponudbe pod s-Vič« na uprav. »Slov. Naroda«. 2060
Železnato vino
lekarnarja  dr.  G. P!ccoli-)a
v LjubMan: krervća o-s!ahek. mak krvne. odrasle "n otrok«. 5S-T
II Mil Pilili
prodaja po nai u god ne i Si h cenah -amo na debeo
Premog
Jomačj n inozemski ca domaea tur;avc   'o   <ndustntsk» «vrhe
Kovaški premog
KA L c tivamiski plav " ■  &    *arski   o plinsfc?
Brikete
Prometni zavod za p.emogd.d v Ljubljani
vtiklošičev- cesta 4tev 15/.
Brat
Tone Malej
Tvoja smrt je zadela Sokola I v dno duše. Sokolski Tabor je zavit v črnino. Bratje in sestre v solzah mislijo na svojega najbolj priljubljenega brata, umrlega v junaški borbi v daljni zemlji za sokolske ideale, za čast naroda in države.
Za vedno te ohranimo v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 17. julija 1930.
Uprava Sokola I
Upravni in nadzorstveni svet ter ravnateljstvo Zadružne banke v Ljubljani naznanja tužno vest, da je velezaslužni in neumorni, delavni ustanovitelj in predsednik, gospod • "
Anton Kristan
minister na r., predsednik Zveze gosp. zadrug, itd. itd.
v četrtek, dne 17. t. m. ob 20. uri preminul.
Nenadomestljivega pokojnik« spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 20. julija 1930 ob 3. uri popoldne od njegovega doma, Miklošičeva cesla št. 13, na evangeljsko pokopališče.
Ohranimo mu trajno hvaležnost in časten spomin.
V Ljubljani, dne 18. julija 1930.
UreMe Josip ZopaociC — Z* -»Narodno t»sk*roo«: Fran Jcoeriek. — Za 9Qtm.ro in
O*oo
— Vsi t UnUjani.