itev. 189 hitiiu platua i grtnhi (tali onatt m U
V Trstu, v tetrtak ti. avgusta 1921
Posamezna številka 20 stotink
letnik XIV!
Izhaja - izvzcmši ponedeljek — vsak din zjutraj. — Uredništvo: ulica rr. FrančiSka AslSkcga Stev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pc&ljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zdajatclj in odgovorni urednik Štefan O od I na. — Lastnik konsorcij lista 'Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost- — Naročnina znaša na mesec t 7.—, pol le;a L 32.__in ceo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trsta In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila pa L 1.—, oglasi deaa.nlh zavoia* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Boji se nadalluieio
Ministrski predsednik Bonomi in pred* sednik italijanske zbornice De Niicola sta morala zastaviti ves svoj vpliv in ves svoj ugled, da je prišlo med fašisti in njihovimi nasprotniki do znanega spo« razuma. Sporazum, ki so ga skleniK, naj bi pomenil, če ne trajnega miru, vsaj premirje.
Duhovi naj se »razorožijo«! to je biio geslo. — Vsakdanji dogodki pa, ki se kljub »sporazumu« odigravajo v kra* ljestvu in pri nas, pričajo, kako prav je imela »Emancipazione«, ko je rekla, da do razorožitve duhov ne more priti, do* kler se ne razorožijo ljudje. V soboto zvečer so pokale bombe po tržaških uli* cah. V ponedeljek zvečer so fašisti raz« dejali komunistični »izobraževalni kro« žek« v Skednju. Predsinočnjim so zopet pokale bombe. In to kljub temu, da je ministrski predsednik razposlal prefek« tom — in menda tudi generalnemu civil« nemu komisarju v Trstu — okrožnico, naj neizprosno uduše vsak r ~kus naši« lja. Do pomirjen j a ne more priti in ne bo prišlo, dokler ne bo vsa teža — ka« ženskega zakona padala na tiste, ki sta jim bomba in samokres edino orožje v političnem boju. Dokler se to ne zgodi, pada odgovornost za dogodke, ki bi mo« rali bit: izključeni v civilizirani deželi, na tiste, ki so dolžni čuvati zakon. To tre* ba govoriti prizadetim činiteljem na ves glas in povedati jim je treba, da so oni v prvi vrsti odgovorni za dogodke, ki so v sramoto celi deželi. Doslej jih je raz« bremen j alo, četudi ne opravičevalo splošno prepričanje, da imajo posebna navodila iz Rima, kateri smatra faši« zem za neizogibno, potrebno zlo. Danes je stvar drugačna. Osrednja vlada je izdala stroge odredbe proti nasilstvom, ker vidi, da so povzročila skoro državljan« sko vojno. Na nasilje odgovarja nasilje. Koljejo se med seboj pripadniki iste dr« zave in ljudje itsega plemena.
Niso pa edini krivci tisti, ki so doslej
dajali potuho metalcem bomb. Krivi so vsi tisti, ki imajo nalogo vzgajati javnost. V prvi vrsti prihaja v poštev italijansko časopisje. Kakar«koli se je dogodilo ka* ko nasilje, ki je zahtevalo težke žrtve in globoko razburilo prebivalstvo, so poro« čila v časopisju vedno opravičevala, in branila krivce. Prikazovali so jih za pre« ganjana jagnjeta. Nepoučeni čitatelj je moral misliti, da so bili) krivci izzvani in da so se, sirote, le branili. V ulico Madon« nino so prišli na pr. fašisti k komunistom in jih tam izzvali. Vendar so komunisti bili tisti, k so izzvali žalostne dogodke.
V poročilih italijanskih listov ni nik« dar stvarnosti in ljubezni do resnice. Za« to ni čudo, če tak način poročanja le vzpodbuja resnično krivce. Prepričani so, da vrše s takim načinom političnega boja ne le dopuščeno marveč visoko pa* triotično delo! — Oni rešujejo domovi« no! Če bodo poklicani čuvarji zakona in činitelji javne vzgoje tako postopali, ne bo prišlo nikdar do pravega pomirjen j a in do razorožitve duhov! Pred vsem je treba neizprosne pravičnosti in stroge nepristranosti pri oblastviih in v javnih glasilih. Oblastva morajo zagrabiti za vrat vsakogar, ki nasilno moti mir in red, in sicer brez ozira na to, kateri politični struji pripadata. Javna glasila pa so dolž« na, odkrito obsojati vse, kar je obsod« be vredno, pa naj je tisti, ki je grešil, fa« šist ali komunist!
Le tedaj, ko bodo veljali zakoni za vse enako, in se bo vsakdo zavedal, da mora odgovarjati za svoje čine, le tedaj moremo priti do političnega življe« nj a, ki je dostojno civilizirane države. Dokler se predstavniki državne avtori« tete in javne vzgoje ne zavejo svojih dolžnosti, tudi noben Nicola — z vsem' svojimi dobrimi nameni — ne more de« želi pomagati.
Tako nas uče dogodki, ki jih vidimo in opazujemo na vseh koncih in krajih kraljestva.
Jugoslavija
Radićev razgovor s Protičem
BELGRAD, 10. »Pravda« priobčuje velezanimiv razgovor svojega zagrebške« ga dopisnika z Radićem o zadnjem Ra« dič-vem sestanku s Protićem. Dopisnik ugotavlja, da je trajal razgovor med obema politikoma dve in pol ure, Radič je Protiču obširno razložil svoje politič« no stališče in izjavil, da on zastopa svoja dosedanja politična načela že od leta 1899. V svojem razgovoru je Radič da« lje naglaševal, da so Srbi, Hrvati in Slo« venci samo etnografsko en narod, ki se pa po svojih socialnih odnošajih, po svoji zgodovini in kulturi drug od dru« gega razlikujejo. Zato zastopa on mne« nje, da bi bila za upravno ureditev dr« žave SHS najlepši vzor Švica. Na koncu Tazgovora je Protič izrazil željo, da se z Radićem še enkrat sestane.
Protićev povratek v Belgrad
BELGRAD, 10. Še pred koncem tega meseca se vrne g. Stojan M. Protič v Belgrad. Politični krogi pričakujejo, da bo takoj po svojem povratku začel od« i očno politično akcijo. Začetkom sep« tembra začne Stojan M. Protič v Bel^ra« du izdajati svoj lastni list.
Cehoslovaška
Minister Beneš odpotoval v Avstrijo
PRAGA, 10. Včeraj je odpotoval če* hoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš v Avstrijo, da se udeleži se« stanka med Masarykom in Hainischem.
Poljska
Poljska vlada in vprašanje Gornje Šleziie
VARŠAVA, 9. Poljski minister za zu« nanje zadeve Skirmunt je fdal listom sledeča pojasnila o stališču noljske vla« de napram vprašanju Gornje Šlezije: »Prisiljen sem najodločneje protestirati proti glasovom, češ da bo Poljska zado« voljna z vsako rešitvijo šlezijskega vprašanja, samo če se to vprašan?e takoj reši. Smo proti odlaganju tega vprašanja in želimo, da pride čim prej do rešitve, toda rešitev mora biti obenem v skladu z mirovno konferenco in z izidom ljud« skega glasovanja.
Nemški listi — je rekel dalje minister Skirmunt — lažejo proti meni, da bi ško* dili poljski stvari. Pravijo, da sem pri* pravljen se pobotati glede Gornje Šle« zije. Nasoroti tem trditvam smo mi n^ glasili, da bi pobotanje ne zadovoljilo ne Poljske ne Nemčije.« Nato je mini« ster opovrgel glasove nemških listov, da so se odnošaji med Poljsko in Francijo v zadnjem času poslabšali. »Moje stali* šče — je rekel tozadevno minister Skir« munt — se prav nič ne razlikuje od np ziranja mojih prednikov. Mislim, da je tesna zveza med Poljsko in Francijo bisiven činitelj, proti kateremu ne sme nihče imeti nobenih pomislekov. Kot prvi pogoj za obnovitev diplomatskih odnosa j ev med Poljsko in Nemčijo sem postavil zahtevo, da mora nemška vlada priznati francosko«poljsko zvezo na po* dlagi vcrsailleske mirovne pogodbe «
Poljski protestni shodi v Gornji Šleziji
VARŠAVA, 10. Iz Gornje Šlezije pri« hajajo vesti, ki pravijo, da je bilo mno« go protestnih shodov proti morebitnemu odcepljenju okrajev Gleiwitz in Hin« denburg od ozemlja^ ki pripade Poljski. Prilikom teh shodov se mir ni motil, to* da naglašajo, da je prebivalstvo zelo vznemirjeno, ker kopičijo Nemci v okra« ju Neisse ob nemški meji mnogo orož« j a in streliva.
Odnošaji med Poljsko in Rusijo
VARŠAVA, 10. Poljski minister za zunanje zadeve Skirmunt je sprejel za« s topnika ruske vlade Karakana £n je imel z njim dolg pogovor. Uradi ruske« ga poslaništva so začeli poslovati.
Pr o tir uska zveza med baltiškimi drža* vami in Poljsko
VARŠAVA, 10. Podminister Domb« ski, ki se je udeležil konference baltiških držav v Helsingsforsu, se je povrni-] v Varšavo. Zastopnikom listov je dal sledečo izjavo: »Glavni cilj te konferen« ce je bil, da utrdi mir na vzhodu, kate« rega glavno jamstvo je popolnoma neod« visnost baltiških držav. Zveza baltiških držav ni naperjena proti nobeni drugi državi. Nobena država te zveze, a še najmanj Poljska, se ne želi mešati v no« tranje zadeve Rusije po sklepu miru.« Dombski je nato izjavil, da so glasovi o mobilizaciji v Rusiji neresnični in je povedal, da so zvezne države sklenile re« solucijo, v kateri izjavljajo, da so pri« pravljene sodelovati pri akciji za po« moč Rusi j L Glede Litovske, ki ni pristo> pila k zvezi, je rekel, da se je na konfe« renči ugotovilo, da ni nobena baltiška država sklenila z njo nikake vojaš« ke zveze.
Konferenca v Helsingsforsu je skleni« la, da se bodo vršile od časa do časa redne konference. Prihodnji sestanek bo v Varšavi najbrže koncem meseca novembra.
Rusija
Proglas IH internacionale za pomoč Rusiji
Izvršilni odbor III. internacionale je iz« dal sledeči proglas v prilog žrtvam slabe letine in lakote v nekaterih delili Rusije: Delavci in delavke vseh dežel!
Sovjetsko Rusijo je zadela kakor 1. 1891. nesreča, ki so jo povzročili narav« ni pojavi. Velika suša, ki je trajala od marca do junija, je prinesla lakoto in pomankanje v gubernijah ob Volgi, ki so navadno pridelale 30% vse ruske le* tine. Bati se je celo, da ne bo setmena za prihodnjo setev. Dvajset miljondov lju« di je v nevarnosti, da bodo umrE od las kote. K lakoti se bodo pridružile naletz« Ijive, bolezni in bodo kosile oslabele ljudske množice. Ta okrutni udarec je padel na Rusijo v hipu, ko se še maja in je oslabljena vsled sedemletne impe* rialistične in državljanske vojne in ko še ni v stanu dati gospodarskemu življe« nju novih moči ne popraviti vso pretrp« Ijeno škodo. Sovjetska Rusija se je bo« rila in je trpela za ves mednarodni pco* letariat. Svoje rane, ki ji krvavijo, je do« bila v borbi, katero bije svetovni kapi«
tal ne samo proti ruskemu revolucionar« nemu proletariatu, temveč proti prole* tariatu vsega sveta. Kapitalisti vseh de« žel so pomagali ruski buržuaziji sejati v Rusiji nesrečo in ruševine, ne samo za to, da bi iztrgali ruskemu proletariatu iz rok gmotni dobiček, temveč tudi za to, da bi razdejali državo, ki je prva med vsemi razobesila zastavo proletarske re« volucije in postala tako svitla luč, ki vo= di proletarske množice vseh dežeL Ka« pit a lis ti čne države in kapitalistične vlade so bile premagane od rdeče armade, ka* tero je podpiral evropejski proletariat s svojo borbo zoper njihovo ofenzivo proti Rusiji, in skušajo vsled tega izko« ristiti lakot, da bi mogli pod plaščem u* smiljenja obnoviti svoj napad. En del kapitalističnih listov izjavlja odkrito in cinično, da je treba prepustiti množice na milost in nemilost lakoti, daj se bodo te množice morale vzdigniti proti so« vjetski vladi. Francoska imperialistična vlada pošilja čete in strelivo na Poljsko, da bi od tu zagnala nov napad proti so* vjetski Rusiji, ko bo njena beda naj« večja. Francoska diplomacija skuša združiti Romunsko, Mali sporazum in baltiške države za ta zločinski načrt. An« gleška vlada in vlada Z edin j enih držav, ki imata navadno polna usta človeko« ljubnih besed, se delata sedaj, kakor bi ne bili obveščeni o bedi ruskega ljud* stva. Obljubljata pa po ovinkih pomoč sovjetski Rusiji, toda namigujeta ob« enem, da se bodo njune obljube izpol« nile, ako se njunim diplomatom in ruski protirevolucionarni buržuaziji dovoli po« polna svoboda. To pomeni, da stavita ti dve državi ruski delavski sloj pred iz= bero: ali dovoliti da svetovni kapitali« zem"organizira v Rusiji protirevolucijo ali se odpovedati pomoči, ki se mu nudi. Upajo, da se bodo lačne množice, ako Rusija odkloni kruh, ki ji ga nudijo, vzdignile proti vladi.
Delavci in delavke vsega sveta! Ne zabite, da je kri ruskih delavcev in kme« tov tekla za vas. Ne zabite, da so ruske delavske množice trpele tri leta lakot itn neizmerno pomankanje za skupno stvar. Ne zabite, da so protirevolucionarni napadi proti sovjetski Rusiji naperje« ni tudi proti vam. Onemogočite načrt svetovnega kapitalizma, zadušite ga v kali. Komunistična internacionala zahte« va, naj ne samo vse komunistične stran« ke, sindikati in rdeče delavske organi« zaci je, temveč tudi sploh vsi pošteni proletarči dajo razumeti svojim vladam, da ne bodo držali križem roke spričo novih priprav za vojno kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji in da ne bo« do trpeli, da bi vlade pri ponudbi svoje pomoči stavile Rusiji kakršnihkoli po? gojev. Sovjetska vlada je že poklicala k pomožni akciji gotove kroge poštenih meščanov, pri katerih so bila 'človeko« ljubna čustva močnejša od strankarskih strasti. S tem je sovjetska vlada doka« zala, da hoče podpirati vse tiste, 'ki tr« pij o, brez razlike in da hoče sodelovat; z vsemi poštenimi ljudmi pri borbi proti lakoti. Toda ne gre samo za to, da se pre« prečijo manevri protirevolucije. Gre za resnično pomoč, ki jo svetovni proleta« riat mora dati ruskim ljudskim množi« cam. Vemo, da naše reserve kruha niso obilne, toda vemo tudi, da je naljvečji revež med nami v stanu dati, kadar ra^ saj a nesreča v delavski družini, boljšo in izdatnejšo pomoč kakor bogataši, ki de« lajo dela usmiljenja na račun ljudskih množic. Pozivamo vse komunistične stranke, vse rdeče sindikate, vse delavske organizacije im stranke, naj pridejo na pomoč sovjetski Rusiji. Naj se takoj napravijo na delo za organizacijo po=» možne akcije! Prišel je čas, ko se bodo spoznali tisti, za katere je proletarska vzajemnost le prazna beseda, med tisti« mi, za katere ta beseda pomeni delo in re= snico. Prosimo komunistične stranke vseh dežel, naj stopijo v zvezo z vsemi delavskimi organizacijami radi ustanav« ljanja odborov za pomoč, katerih nalo« ga bo, da bodo delali propagando pri vseh delavcih in bodo zbirali denar- za nakup žita in zdravil. Vsak vagon žita, ki ga delavske organizacije pošljejo ru« skim delavcem kot pomoč za pobijanje lakote, bo dokazoval trpečim množicam, da niso same v borbi s svetovnim kapi« taKzmom, ki si hoče kovati dobiček iz njihove nesreče, temveč da je tu velika delavska družina, vzajemna in priprav* ljena razdeliti z bratom, ki trpi, zadnji košček svojega kruha. Na delo, delavci in delavke vseh dežel! Dokažite vašo mednarodno proletareko vzajemnost. Živela sovjetska Rusija!
Moskva, 30. julija 1921.
Izvršilni odbor. HI. iifternacionale
MOSKVA, 8. Izvršilni odbor in. in« ternacionale, ki je bil imenovan na zad« njem shodu, je tako«le sestavljen: Zi* novjev, predsednik; odborniki: Buharin, Radek, Lenin, Trockij za Rusijo, He« ckert in Frolieh za Nemčijo, Souvarine za Francijo, Terracini in Gennari za Ita« lijo, Burian in Kreibich za Čehoslovaško, šumški za Ukrajino, Slinski za Poljsko, Popov za Bolgarsko, Markovič za Jugo« slavijo, Schefflo za Norveško, Bell za Anglijo, Baldwin za ameriške Z edin je« ne države, Merino Garcia za Špansko, Sirola za Finsko, Janson za Nizozemsko, Van Overstraeten za Belgijo, Killboom za Švedsko, Bodulescu za Romunijo,
Stučka za Avstrijo, Bela Kuhn za Ogr« sko in Vujovič za internacionalo komu« nistične mladine. Rusija ima v odboru 5 glasov, Nemlčija, Francija, Italija, Čeho* slovaška in internacionala komunistične mladine po 2 glasa in vse druge dežele, ki so zastopane v Izvršilnem odboru, po en glas. Druge dežele, ki niso zastopane, pa imajo le posvetovalni glas. V ožjem izvršilnem odboru so Zinovjev, Buharin, Radek, Heckert, Souvarine, Gennari in Bela Kuhn. V tajništvu izvršilnega od« bora so Rakovski, Humbert Droz in Kouzinnen.
Krasin o posledicah slabe letine za rusko trgovino
MOSKVA, 8. Trgovski zastopnik so« vjetske vlade na Angleškem, ki se se* daj mudi v Rusiji, je dal dopisnemu uradu »Rosta« sledeče zanimive izjave o posledicah letošnje slabe letine za rusko trgovino z inozemstvom in o položaju ruske zunanje trgovine sploh: »Vsled sla« be letine v vzhodnih ruskih pokrajinah — je rekel Krasin — smo morali spre« meniti naš načrt za nakupovanje blaga v inozemstvu. Za sedaj smatramo, da je najpotrebnejše, da kupimo v inozemstvu žito za moko in za seme «
Inozemski industrialci so nam ponuja« li že večkrat blago na upanje. Mogoče je, da se nam v najkrajšem času posreči dobiti posojilo v zlatu na Francoskem (!). V zadnjem času je prejela sovjetska vla« da iz inozemstva več prošenj za izkori« ščanje gozdov, za ustanavljanje tvornic papirja m raznih drugih podjetij, ki bi se osnovala na Uralu in v Sibiriji. Vpra« šanje takšnih dovoljenj je zvezano s celo vrsto vprašanj tehnične narave. Vendar pa bodo pogajanja, ki so se začela z raz« nimi inozemskimi tvrdkami, končana do konca 1. 1921. Tekom meseca avgusta nam pride 500 lokomotiv, ki smo jih ku« pili v Nemčiji, in 100, ki smo jih kupili na Švedskem. Do konca tega leta bomo dobili vse lokomotive, ki smo jih naročili
v	inozemstvu. Naši trgovski stiki z ino« zemstvom se razvijajo vedno bolj. S Finsko smo sklenili sporazum o izmenja« vanju blaga. Finska računa predvsem na naš petrolej in naša mineralna olja. Naši zadnji nakupi v inozemstvu so bili skle« njeni po znatno nižjih cenah kot prej* šnji. Zadnja naročila< bomo plačali mno? go ceneje, kot smo morali plačati v Ko« penhagenu in na Angleškem premog in blago za obleke, ki smo ga bili naročili za rdečo armado.
Lotviiika in pomoč Rusiji
RIGA, 10. Ministrski svet se je bavil z vprašanjem pomoči Rusiji. V Rigi de« luje v ta namen posebni mednarodni odbor sporazumno z zastopniki medna rodnega Rdečega križa. Lotvinsko po« slaništvo v Moskvi je že poskrbelo za pomoč gotovemu številu ruskih otrok.
Konferenca med baltiškimi državami in Rusijo
RIGA, 10. Koncem tega meseca se bo vršila v Rigi konferenca med baltiškimi državami in Rusijo. Konferenca se bo bavila z gospodarskimi vprašanji, pred« vsem pa z vprašanjem prostih luk.
Bolgarska
Razgovor z bolgarskim ministrskim predsednikem
Bolgarski ministrski predsednik gosp. Aleksander Stambolijski, ki biva sedaj na Bledu, je imel razgovor z urednikom »Slov. Naroda«, kateremu je med drugim izjavil:
»Tri četrtine bolgarkega naroda so za združenje z narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ogromna večina bolgarske* ga naroda dela odkritosrčno in z zaupa« njem za zbKžanje, kateremu mora slediti končno ujedinjenje. Ako bi se vršil v Bolgariji plebiscit za rešitev tega vpra« sanja, bi se izrekla velika večina za združenje v veliko Jugoslavijo. Poedini jugoslovenski krogi še vedno nočejo uvideti, da se je izvršila v Bolgariji veli« ka izprememba v principu in v upravnih metodah. V Bolgariji ni več osebnega režima bivšega carja Ferdinanda. Vse bolgarske politično šovinistčne stranke so doživele velik poraz, ker so bile stranke, ki so služile carju. Vi ste sedaj največji slovanski narod na Balkanu in
vi	morete ponuditi roko v spravo in zbližanje. V Bolgariji se ne dela nobena razlika med Srbi, Hrvati in Slovenci To bi bil veKk greh. Vi ste enoten narod. Oficijozna Bolgarija je proti vsakemu separatizmu, ona pozna le jugosloven« stvo.«	4
Romunska
Odnošaji med Romunsko in Rusijo BUKAREŠT, 10. Romunska vlada je povečala svoje policijske in vojaške straže ob romunsko«turški meji.
Uradni list »Moniteur Officiel« je ob« javil pred kratkim odlok romunske vla^ de, s katerim se kličejo pod orožje vsi reservni častniki radi vojaških vaj, ki se bodo vršile v jeseni. K orožnim vajam so poklicani tudi nekateri letniki in biv« ši vojni ujetniki. Odlok pooblašča glavni štab, da te odredbe lahko razširi. Vsak dan prihajajo vlaki, ki dovažaijo strelivo iz Francije.
Francija
Vrhovni Svet — Vprašanje Gornje^
Šlezije vrnjeno komisiji strokovnj akov" sPARIZ, 10. Druga seja vrhovnega sve« ta je bila jotvorjena včeraj ob 11'15 pod pre dse d ni š t v o m francoskega ministrske« ga predsednika Brianda. General Lerond je v svojem govoru dokazoval, da je tre« ba v Gornjo Šlezijo poslati pojačenja, da bi se preprečili neredi, ko bo objav« ljen sklep vrhovnega sveta. Prebivalstvo Gornje Šlezije ni razoroženo in Nemci in Poljaki skupaj zberejo lahko 100.000 mož. General Stuart je pobijal izvajanja generala Leronda in je izjavil, da ni nika* kor treba poslati nove čete v Gornjo Šlezijo. Priznal je, da je res, da je prebi« valstvo oboroženo, toda — je dostavil — prebivalstvo bo ostalo mirno, ako Po? Ijaki ne izzovejo neredov. Ob zaključku se je Stuart izrazil v prilog takojšnji re* šitvi tega vprašanja in za ohranitev edi« nosti med zavezniki. General Demarinis je priznal, da so sedanje čete v Gornji Šleziji nezadostne in je povdarjal potre* bo, da se vprašanje Gornje Šlezije reši čim prej in tako, da dobita Nemčija in Poljska tiste kraje, ki jima pritičejo. Na« to je govoril Llovd George in je obraz« ložil stališče angleške vlade. Industrijski trikot — je rekel — naj se priključi k Nemčiji. LIoyd George pa je dostavil, da je angleška vlada pripravljena popu« ščati in da ne odklanja rešitve potom sporazuma.
Ob koncu predpcldanske seje je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Vrhov« ni svet je seslišal generale Leronda, Stuarta in Demarinisa. Nato je LJoyd George obrazložil angleško stališče glede celokupnega šlezijskega vprašanja. Vr« hovni svet je pozval komisijo strokov« njakov, naj^ začne zopet proučevati vprašanje. Vrhovni svet se sestane zo« pet ob 15.
Na popoldanski seji so govorili Briand, Bonomi in Hajaši. Zastopnik Zedinjemih držav se ni udeležil razprave. Glede Gor« nje Šlezije je bil na teij seji sprejet slede« či Lloyd Georgev predlog: Ker se v src« dini gornješlezijskega ozemlja na tako« imenovanem industrijskem ozemlju, na« hajajo mesta, ki so dala večino Nemčiji, in vasi, ki, so dael večino Poljski, in ker je treba spraviti ta položaj v sklad z na« čeli versailleske mirovne pogodbe, se bo komisija strokovnjakov sestala z zavez« niškimi velikimi komisarii, bo zopet pro« učila vprašanje in bo predložila poročilo, iz katerega bo razvidno, katere občxae se radi gospodarskih in krajevnih ozirov ne morejo ločiti od velikih mestnih ob« čin. V tem poročilu naj bo tudi navede« no, katere železnice so potrebne za go« spodarski razvoj tega kraja.
Po sprejetju tega sklepa je bila seja prekinjena. Ko se je zopet sestala, sc je začela razprava o vzhodnem vprašanju, v prvi vrsti o vojaškem položaju v Mali Aziji. Maršal Foch in angleški polkovnik Heywood sta dala pojasnila o vojaški moči obeh nasprotnikov v Mali Aziji. Po seji je izdal vrhovni svet sledeče urad« no poročilo: Vrhovni svet se je sestal ob 16 v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve. Briand je obrazložil francosko stališče glede vprašanja Gornje Šlezije. Nato sta govorila ministrski predsednik Bonomi in japonski zastopnik. Seja je bila za kratek hip prekinjena, nakar se je vrhovni svet zopet sestal. Francoski in angleški odposlanci so sporočat obve* stila o operacijah med Grki iii/furki v Mali Aziji. Komisija strokovnjakov, ki ji je bilo naloženo, naj prouči mejno črto v Gornji Šleziji, je skupaj z veliki« mi komisarji nadaljevala svoje delo tudi popoldne.
Anglija
Angleži postavili Lloydu Georgeu spomenik
LONDON, 10. V prisostvu avstral* skega ministrskega predsednika je bil v Carnarvonu v Walesu odkrit spomenik sedanjemu in že dolgoletnemu angleške* mu ministrskemu predsedniku Lloydii Georgeu. Odkritju spomenika je priso« stvovala tudi LIoyd Georgeva žena v spremstvu nekaterih drugih članov Lloyd Georgeve družine. Kip je napravljen iz brona, meri 2'70 m, je postavljen na granitni podstavek in predstavlja Lioy« da Georgea z rokami povzdignjenimi proti nebu, t. j. v njegovi najznačilnejši gestikulaciji, ki jo ima navado delati v razpravah o posebno važnih političnih vprašanjih.
Avstralski ministrski predsednik je imel pri odkritju spomenika govor, v ka« terem je rekel med drugim: »V tem ki* pu največjega svojega sinu vidi WaJes samo dušo in duh svojega plemena, svo« jo zgodovino, svoje žrtve in svoje zrna« ge. Težkoče, s katerimi se je vlada mo« rala boriti v preteklosti, so znane. Tudi sedaj ima vlada mnogo težkoč, toda ' kljub temu se lahko reče, da se je Llo*'d George od premirja sem kakor tudi ob času vojne pokazal za vrednega pogla« var j a velike države v najnevarnejših letih njene zgodovine. Seveda ima na« sprotnike. ki mu bodo skušali vzeti pra« vico do» prilastka »velik^^ državnika«, toda pri tem bodo le delali isto, kar so njihovi predniki delali naprajn Pit tu, Gladstane*u, Disracli«ju in Lincolnu.«
Stran H
»EDINOST«
NemCIla
Nemčija in pomoč Rusiji. — Gorki j v Berlinu
BERLIN, 10. Predsednik nemškega Rdečega križa Von Winterfeld je spre* jel poziv predsednika Adorja za konfe* renco, ki se bo vršila v Ženevi 15. t. m. Von Wmterfeld je izjavil, da je spričo veličine ruskega vprašanja potrebna mednarodna organizacija na najširši po= dlagi. Nemški Rdeči križ je že začel po* šiljati pomoč v zdravilih.	_ _ _
Listi pravijo, da je Maksim Gorkij prišel v Berlin, da se sporazume glede pošiljanja pomoči._
Grška
Položaj turške armade
ATENE, 10. List »Embros« trdi, da je bil od merodajnih krogov obveščen, da je Kemal paša izgubil v zadnjih bojih
dobro polovico svojih vojakov m več kot 50 topov od 160, ki jih je imel na malo» azijskem bojišču. Ujetih je bilo 6*7000 Turkov, ubitih in ranjenih jih je bilo 7-8tkX) in število vojnih beguncev znaša okoli 10.000. »Embros« dostavlja, da je bojna moč armade Kemal paše padla predvsem vsled tega, ker je izgubila že* leznico Eskišehr s Karahisar, zaloge hra* ne v Eskišehru in veliko tvornico v istem mestu. Dalje je padlo tudi navdušenje v vrstah turške vojske in častniki so iz* gubili oblast nad svojimi vojaki.
Turflia
Turška narodna skupščina zapustila Angoro
ANGORA, 9. Vsled sklepa, da se ima Angora izprazniti, so bili arhivi narodne skupščine prenešeni iz Angore v Kai* sarie.
Vpr&frnle luKe Baroš In resKa avtonomno stranka
Izjave stranknega predsednika Zanelle.
ZAGREB, 9. »Riječ« objavlja pogo* vor svojega belgrajskega dopisnika s predsednikom reške avtonomaške stran* ke Zanello, ki je pred kratkim prišel v Belgrad, da se pogaja z jugoslovensko vlado o o ureditvi reškega vprašanja.
Pozdravili smo z veseljem rapalllsko pogodbo — je izjavil Zanella — ker je po dolgem sporu ustvarila potrebno podlago za intimno prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, t. j. med dvema sosednima zemljama, ki sta poklicani, da sodelujeta v pravni funkciji obširnega in važnega dela centralne in vzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Spre? jeli smo z veseljem to pogodbo tudi zato, ker je končno naredila konec j a* dranskemu vprašanju in dala Reki svo* bodo in neodvisnost. Toda ni rože brez trnja. Tudi rapallska pogodba ima svoj važni in nevarni ton v majhnem in taj* nem členu, ki je ušel kontroli in potrdit* vi italijanskega parlamenta. Po tem čle* nu se je Italija baje obvezala, ne da bi bila obvestila o tem Reko, da bo predala Jugoslaviji Delto in pristanišče Baroš, ki sta integralna dela ozemlja reške države, in razen tetfa še celo del samostojne? ga ozemlja, ki pripada v zmislu točke D čl. IV. rapallske nagodbe v nesporno o* zemlje nove majhne države.
Sedaj Reka ne more dovoliti, da se lo* či od nje pristanišče in da se zmanjša njeno bistveno ozemlje. Treba je tudi vpoštevati, da bi Italija, hGteč izročiti to reško ozemlje Jugoslaviji — če je ob* veza grofa Sforze absolutna in izvršljiva — morala rabiti orožje in z orožjem od* vzeti Reki to ozemlje in to pristanišče ter tako poteptati prvo točko IV. člena rapallske pogodbe, potrjene od ialijan* ske krone in parlamenta. Očividno je, da bi Italija tega ne mogla narediti, ker tega ne bi dovolil niti sam italijanski narod. Ne bi mogla, tega storiti tudi iz razlogov visoke politične moralnosti in zaradi pravilnosti in solidarnosti na* sproti mučeniškc«mu mestu, ki je že to* liko trpelo in bi bilo, če se mu naredi to nasilje, vsled pomanjkanja dela in pro* meta obsojeno v prepast.
Vsled tega naletava popolna izvršitev rapallske pogodbe ali bolje njene tajne klavzule na Reki in v Italiji na ogromne in nepremagljive ovire. Ta nesrečna klavzula zna postati nevarna kapsula dinamita, ki bi mogla pognati vsak hip v zrak vse blagodati narodnega in med* narodnega značaja, ki jih ta pogodba obsega. Tajna klavzula Tapallske pogod* be je zategnila izpraznitev vseh krajev, ki pripadajo Jugoslaviji, je vrgla Giolit* tijevo vlado, je preprečila Giolittiju re» konstrukcijo njegove vlade in grozi, da bo dvignila v italijanskem javnem mne* nju »kampanjo za Reko«. To so vidne posledice. Dotlej pa Reka umira vsled brezposelnosti. Njeno ljudstvo trpi la* koto, je izčrpano in vidi, da more Reka v borbi z Jugoslavijo samo izgubiti, ker za Jugoslavijo mora biti Reka glavno in največje pristanišče. Vsled tega zahteva in prosi Reka, kL je pri tem vprašanju najbolj prizadeta in ki vidi, kako je o* grozen njen lastni obstanek, rešitev, ki bi zadovoljila vse koristi prizadetih. Ta* ka rešitev je mogoča in zaradi tega upam, da se bo z dobro voljo tudi dose* gla. Tako se bo odpravil vzrok, da po* stane Reka vir in povod novih, težkih
nespor azumlj en j, sporov in neupravičen nega nezaupanja med dvema vladama, ki ju nova usoda neprenehoma bliža in veže.
Kar se tiče notranjega položaja na Res ki, moram pripomniti, da je sedaj zelo težaven in mučen. Vendar sem prepri* čan, da mu bo italijanska vlada naredi* la konec in da bo s svojo energijo omo* gočila mirno in redno poslovanje ustavo* daj ne skupščine in zakonite vlade na Reki.
S slovanskim elementom Reke želimo in hočemo živeti v najboljših odnošajih in v iskrenem prijateljstvu. Po padcu avstro*ogrske monarhije so izginili vzro* ki za narodnostno borbo med Jugoslo* veni in Italijani. Odslej Reka ne sme biti jabolko razdora, temveč zdrava in močna vez za italijansko^jugoslovensko prijateljstvo.«
»Riječ« je napisala k tem izjavam to* le pripombo:
»Italijanska vlada je sprejela stališče naše vlade, da se moremo pogajati o od* nošajih med Jugoslavijo in Reko samo z Reko in ne prej nego se ustanovi na Reki legalna vlada in vzpostavi Ted in. mir. Očividno ni mogla prezreti tega pnp vilnega stališča in izjave italijanskih li* stov kakor tudi merodajnih oseb v Ita^ liji kažejo, da se bodo stvari rešile, čim se ustanovi vlada na Reki, ker italijan* ska vlada ne bo odločala nič o Reki brez Reke. Ali da izigra našo lojalnost naspro* ti Reki, je pozvala v naglici v Rim g. Zanello ter ga poučila, naj se v vpraŠ3^ nju luke Barcš postavi na nacionalistično stališče in se s tem postavi proti stališču naše vlade. Morda je bil to tudi pogoj, da more g. Zanella ustanoviti na Reki vlado in zopet izdajati list »Voce del Po* polocc, ki je jugoslovenskemu elementu sploh v slabem spominu. G. Zanella^ je prišel, preoblečen v tako nacionalistično obleko, v Belgrad in sedaj prepričuje našo javnost, kako bi mogla »tajna« klavzula — oziroma sporazum Sforze in Trumbiča — vreči vsak hip v zrak vse blagodati narodnega in med* narodnega značaja, ki jih obljublja ra-pallska pogodba. Obenem pa mu je ušlo dragoceno priznanje, da se zaradi te tajne klavzule ni še izpraznilo naše ozem* lje, da je ta klavzula vrgla Giolittija, a sedaj da izpodkopava tla tudi — Bono* miju. G. Zanella je seveda proti odsto* pitvi luke Baroš in Delte, ker da je vse to reško, in sicer reško tudi po rapallski pogodbi sami, ki določa za Reko meje, kakršne je nekdaj imelo »samostojno ozemlje«.
G. Zanella stoji na napačnem stališču. Delta in Baroš nista nikdar pripadala »samostojnemu ozemlju«. Čemu greši proti zgodovini? Če smatra, da bo na ta način koristil Reki, se vara. Delta in Ba* roš sta bila vedno naša — saj g. Zanella ve iz časov, ko so se njegovi pristaši bo* rili proti Sokolom, prav dobro, da teda* nji »junaki italijanstva« niso mogli na Delto in v Baroš — naša sta tudi danes po rapallski pogodbi. Ta se ne more iz* preminjati, če se noče ogrožati celo po* šlopje, ki ga je zgradila- Smatramo, da to ni v interesu ne Reke ne Italije. Stali* šče našega naroda in naše vlade ne mo* re biti drugačno, nego da se mora rapall* ska pogodba izvršiti lojalno z obeh stra* ni in v tem nas ne bo prisililo na popu* ščanje vprašanje izpraznitve Dalmacije
in Sušaka kakor tudi ne grožnje z razni* mi krizami**v Italiji. Še le ko se pogodba izvrši« nas bo mogel Zanella vprašati, kaj zahtevamo in kakšno ureditev naših odnosa je v želimo. Italija tukaj ne priha* j a v poštev, ker ni zaščitnica in ne po* sestnica Reke.
To je kratek odgovor g. ZanelH, pre* oblečenemu v italijansko nacionalistično obleko, katero izpremembo so oni naši Rečani, ki so mu pomagali do večine pri volitvah, že zdravnaj zapazili.
lijanski socialisti po tej poti ne morejo slediti
Seveda si je Serrati popolnoma krivo tolmačil Leninovo tezo o narodnem vprašanju. Osnovna misel Leninova je namreč ta, da morajo komunisti gospo* dujočih narodov podpirati iredentistične težnje potlačenih narodov in se boriti proti nacionalizmu svoje lastne buržua*
V Trstu, dne 11. avgusta 1921. i
----■---
Domače vesti
Vprašanje italijanske srednje šole na Voloskem. O vprašanju otvoritve srednjih šol za nad pol miljona Jugoslovenov, novih italijanskih državljanov je bilo doslej zastonj govoriti? ker naša nova, kulturna država je doslej pokazala nasproti nam svojo visoko kulturo s tem, da je zaprla ne samo vse naše srednji šole razen ene, temveč tudi ogromno število
Mno upAle o
Morskem Mi
V začetku sistematičnega proletarske* ga gibanja, kateremu sta položila temelj Marx in Engels v »Komunističnem mžu nifestu«, narodno vprašanje ni. igralo posebne uloge im je stalo bolj v ozadju. Teoretiki socializma se v začetku niso posebno zanimali za to vprašanje, ker so bili prepričani, da bo socialistična ideja v razmeroma kratkem času povlekla ve? soljni proletariat v razredno borbo, k a? tera bo t ako rekoč avtomatično izpod* rinila narodne borbe.
Poznejši razvoj socializma pa je do* kazal, da je narodna ideja že preglobo* ko zašla v narodne mase, da bi mogli preko nje preiti na dnevni red. Sociali* stični teoretiki so kmalu prišli do pre* pričanja, da narodna ideja odvaja proie? tarske množice od pravilnega razume* vanja razredne borbe in da je nasproti njej treba zavzeti določno stališče.
Eni so bili mnenja, da je treba na* rodno idejo teoretično pobijati ter do* kazovati proletariatu, da škoduje njih razrednim koristim ter da mora vsled tega proletariat stopiti v neizprosno bor* bo proti nacionalizmu. Drugi so pa biH ravno nasprotnega mnenja, da treba namreč narodna vprašanja pozitivno re* siti, t. j. da je treba ugoditi narodnim zahtevam potlačenih narodov, zato da se narodne borbe odpravijo ter tako na* pravi svobodna pot razrednim borbam.
Med poslednje spada tudi Engels sam, ki je to idejo popolnoma jasno izrazil vi predgovoru k italijanskemu prevodu' »Komunističnega manifesta« iz L 1893. DotLeni stavek o narodnem vprašanju se glasi takole:
»Ako se vsakemu narodu ne povrne njegova avtonomija in njegovo edin* stvo, se ne more izpolniti niti mednarod* no zedinjenje proletariata niti mirno in sporazumno sodelovanje teh narodov za skupne cilje.« Vsekakor je treba pri* pomniti, da je Engels te besede napisal po Marxovi smrti, vsled česar je nemo? goče soditi o tem, da4i bi jih bil tudi Marx podpisaL
Najizrazitejši sedanji predstavitelj in praktični izvrševalec te Engelsove teze o narodnem vprašanju je vodja ruske revolucije, Lenin. On se sicer do ruske revolucije ni skoraj nič bavil z narod* nim vprašanjem in le v enem članku, pisanem v ruskem socialističnem časopis su »Iskra«, ki jo izhajal v Švici, se je na kratko in površno dotaknil tega vpra> sanja. Pač pa je Lenin prakti&no zelo dosledno in radikalno rešil to vprašanje s tem, da je v ruski revoluciji proglasil in izvršil načelo narodne samoodločbe. Pod njegovim vplivom je namreč so* vjetska vlada prepustila neruskim na* rodom, ki so v času carizma pripadali ruski državi, pravico, da sami rešijo vprašanje o svoji pripadnosti in da lah* ko osnujejo svoje narodno neodvisne države, ako nočejo ostati v zvezi z Ru* si j o.
To načelo je Lenin zastopal in ž njim tudi prodrl na aTugem kongresu komu* nistične internacionale, ki se je vršil lan* skega leta v Moskvi. Kongres je namreč sprejel tozadevno Leninovo tezo, ki v glavnem proglaša načelo, da morajo ko* munisti podpirati borbo narodne osvo* boditve azv jats'kih in kolonialnih naro* dov, posebno z ozirccn na to, ker te bor* be vežejo imperialističnim državam ro® ke, da se ne morejo z vso silo vreči v boj proti proletariatu.
Ta sklep komunističnega kongresa je zelo ogorčil voditelje italijanske socia* listične stranke, in v prvi vrsti glavarja centristov Serratija, ki je v neštevilnih člankih napadal to načelo in Očital Le» ninu in komunistični inteniacionaii, da sta zašla v nacionalizem in da jim ita*
zije. Pobijati morajo njene težnje po (ljudskih šol. Naši učitelj; in profesorji sena, raznarodovanju potlaičenih narodov, kar na vse zadnje ni v nikakem nasprotstvu s pojmom internacionalizma.
Ako bi hotel Serrati iskreno pobijati nacionalizem v socializmu, imel bi za to dovolj prilike v svoji lastni stranki, kjer Turati in kompanija prav često prevra* čaj o jako zabavne nacionalistične ko* zolce.
Obširno sta. se bavila z narodnim vprašanjem avstrijska socialista Kari Kautsky in dr. Otto Bauer, in ako se ne motimo, tudi dr. Kari Renner. Žal da nimamo dotičnih knjig pri rokah, da bi mogli točnejše poročati o njih teorijah. Zelo umljivo je, da so se ravno avstrij* ski voditelji socializma najbolj zanimali za narodno vprašanje, ker so ravno v pokojni avstrosogrski monarhiji najbolj besneli narodni boji in delali nepre* magljive zapreke pravilnemu razvoju razredne borbe.
Dr. Otto Bauer je priporočal v svoji knjigi narodno avtonomijo v okviru stare države, pozabil pa je na dejstvo, da je bila Hrvatska, vkljub svoji narodni avtonomiji v neprestanih narodnih bojih z Maždari, ki so jo gospodarsko dušihl Hrvatski slučaj nam torej dokazuje, da narodna avtonomija, v smislu jezikovne in upravne svobode še nikakor ne more rešiti celotnega narodnega vprašania, ki vsled tega še nadalje ovira razredni boj.
Bauer zavzema torej v svoji knjigil z ozirom na narodno vprašanje nekako središče med stališčem Lenina in sta* liščem onih socialističnih teoretikov, ki priporočajo odkrit boj nacionalizmu.
Ker pa marksistična teorija uči1, da iz* virajo narodna nasprotstva in zato tudi narodni boji iz gospodarskih nasprot* stev, zato je stališče onih teoretikov, ki načelno pobijajo nacionalizerrT nevzdrž* ljivo. Vsa ta teorija se vrti v večnem ko* lobarju: razredna, gospodarska borba1 proletariata ne more priti v pravi tir, ker ji stoji na poti narodno vprašanje, narodno vprašanje pa se ne da odpraviti z dnevnega reda, dokler se ne odpravijo gospodarska nasprotstva.
OMnI zbor akad. mm „Miile".
Dne 24. m. m. se je vzbudila »Adrija« k novemu življenju. Veliko število aka* demrkov in srednješolcev se je udeležilo občnega zbora. Bil je tudi prisoten poslanec Šček, ki je v temperamentnem govoru naslikal položaj Primorja. Veliki pomen občnega zbora »Adrije« obstaja v tem, da je prišlo na njem do združe* nj a vsega primorskega dijaštva. Po za* n:mivi debati se je sklenilo, da sme vsa* ka kulturna struja osnovati v okviru društva svoj lastni klub in da mora vla* dati za vse člane popolna svoboda mi* šljenja. Ustanovil se je že »Klub kršean* skih socialistov«, ki so se vsled vztopa v »Adrijo« odpovedali lastnemu društvu.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči od* bor: predsednik: stud. iur. Pavlin Jože, podpredsednik: stud. phil. Bednarik Rado; tajnik: stud. phil. Nemec Rast? ko; blagajnik: stud. iur. Prinčič Ivan;, knjižničar: stud. eksp. Doljak Anton; gospodar: stud. eksp. Viller Albert; od* bor nam.: stud. art. Cargo Janko; I. re* vizor: stud. iur. Kralj Janko; II. revizor: stud. eksp. Brešan Franc. Naši akademi* ki so hodili pred vojno različna pota. Različna kulturna, socialna in verska na* čela, so ustanovila, različne visokošolske organizacije s svojimi več ali manj jasno dolooenimii kulturnimi programi. Na tem občnem zboru se je napravil poskus spraviti vse te različne kulturne struje v skupen organizacijski okvir. Ta poskus se je obnesel. Ker društvo ni politično, temveč kulturno, združitev ni bila tako lahka stvar.
0 slovenski družini slovenski Jezik!!
vse načine šikanirajo, naši dijaki morajo iskatf duševne hrane v inozemstvu, naši otroci so> ostali brez pouka in njihove šole so bile izpre-menjene v vojašnice ali pa poučujejo v njih-učitelji, katerih naši otroci ne razumejo ... O izboljšanju našega šolskega vprašanja torej doslej ni govora, ker je v interesu naših novih gopodarjev, da postanemo analfabeti. Drugače je seveda za naše sodržavljane italijanske na-' rodnosti, kateri niso dobili v novi državi kakor mi mačeho temveč mater. Njim so se odprle poleg starih tudi nove šole, ponekod celo toliko, da sami italijanski listi protestirajo proti prevelikemu števlu šot po nekaterih k. a jih, njim se dajejo na razpolago šole ki so bile prej naše in katerim je edini namen, da potuj, jjejo naše otroke in jih vzgajajo v mržnji do svojega naroda, jezika in imena. Najbolj žalostne šolske razmere vladajo v Istri.
Kakor bi ne bilo zadosti, da je bilo že toliko ljudskih šol po čisto hrvastkih vaseh zaprtih ali izpremenjenih v italijanske, se pripravljajo načrti, da se naše učiteljstvo še bolj šikanira nego doslej, se izdelujejo programi za postopno in sistematično odpravo hrvatskih Šol! O zopetni otvoritvi dveh naših srednjih šol — v Pazinu in na Voloskem — naša država — od; katere smo pričakovali boljše bodočnosti na. kulturnem polju, nego smo jo imeli pod Avstrijo — doslej ni hotela slišati vkljub vsem nušim prošnjam in protestom. Nasprotno! Z žalostjo V srcu moramo ugotoviti, da je bilo v kratkir treh letih italijanskega vladanja nad našimi deželami zaprtih 139 (reci: sto devetintrideset!) naših šol. Denimo, da obiskuje poprečno vsako šolo 100 otrok: v pičlih treh letih življe« nja v nesporno bolj kulturni državi, nego je bila Avstrija, je bilo torej 13.909 naših otrok obsojenih, da postanejo — analfabeti!... Medtem ko se je nam krajila taka pravica, se je dajala našim sodržavljanom italijanske narodnosti — katerim smo na papirju enakopravni v dolžnostih in pravicah, v praksi pa samo v dolžnostih — toliko, da celo protestirajo zara-.di prevelike radodarnosti. Kakor čitamo v italijanskih listih, je prišla pred mesec dni v Opatijo komisija, poslana od ministrstva za uk, z nalogo, da pregleda poslopje za otvoritev — italijanske srednje šole. Vprašanje otvoritve tc šole doslej še ni rešeno in italijanski listi — med njimi «Idea nazionale» — pripisuje to dejstvu, da je naš poslanec Šček ravno v hipu, ko bi se kilo moralo vprašanje rešiti, predložil protizahtevo po otvoritvi treh hrvatskih šol na Voloskem in v Lovranu. «Idea nazionaic* se grozno razburja nad to vladno «ncraaruo-stjo» in pravi med drugim: < Rečeno nam je bilo, da se ne namerava dovoliti otvoritev tehnične šole v Opatiji, ker ima Italija že veliko srednjih Šol. To more biti res, vsebuje pa priznanje napake: da se zadovolji nekatere ambicije, so se odprle srednje šole v zapadni Is.rl po nekaterih mestih, ki jih niso nikakor potre-jiovala in ki bi bila lahko še nadalje pošlijala svoje dijake v Koper, Fulo In Pazin, kakor so delala pred vojno.» Argumenti, ki vcljaio jnesta zapadne Istre, pa ne veljajo za vzhcdnc Istro: »Napaka narejena na zapadni obali -.nadaljuje list - se ne sme plačati na vzh. obali Otvoritev srednje Šole v Opatiji (italijanske seveda, ker Jugosloveni, ki tvorijo ogromne večino domačega prebivalstva, pošiljajo lahke
svoje otroke v___London! Pr. ur. «E.») je po
/treba in do!žnost.» — Dokler tako naši italijanski sodržvljani ne vedo, kaj bi počeli s toliko srednjimi šolami, čakajo tisoči naših otrok že tri leta zastonj pred vrati zaprtih ljudskih šol... Res sijajna usoda nas je zadela!
Službeni jezik češko-slovaškega konzulata.
Prejeli smo: Že od več strani sem slišal pritožbo, in tudi meni se je doslej vedno prigodilo, da dopisuje češko-slovaški konzulat v Trstu ? duh. uradi (ko gre za matične podatke) v itaL jeziku. V dopisih nam kvari celo naša krajevna imena. Ali nimajo v uradu nobenega Slovenca? Cemu si ne nabavijo seznamka naših slov. krajevnih imen? Ali ne vedo, kje Sloven ci bivajo? Bilo bi dobro, v «Edinosti» opom niti sledeče: ko se mi borimo za vsako drob tino pravice, naj bi nam naši bratje nc kvarili tega dela.	H.
Vojaški nabori v anekteriranih pokrajinaL se bodo začeli aprila 1922. Vojni minister Ga-sparotto je izjavil nekemu časnikarju glede vojaških naborov v anektiranih pokrajinah med drugim to le: «V soboto popol. sem se pogovarjal v Montecitoriju s tridentinskimi, tržaškimi in istrskimi poslanci o vpeljavi italijan-i skih zakonov o vojaških naborih v nove pokrajine in o načinu, kako naj bi se izvršili prvi nabori letnikov 1901—1902. Poslanci (gre samo za italijanske poslance. Pr. ur.) so priznali potrebo vpeljave teh zakonov in so formulirali nekoliko predlogov, ki jih bom proučil. Ravno sedaj sem dobil brzojavko od bol-canskega političnega zastopstva, ki želi govoriti z menoj o tem predmetu. Določil sem za ta pogovor četrtek ob 12. Izjavil sem že poslancem novih pokrajin, da sem pripravljen proučevati z njimi vsa vprašanja, ki se tičejo
liekaj mim iitoa rudnika
Iz Dunaja je prišlo dovoljenje za cesto. A deželni oskrbnik in visj t cestni -ravnaš tel j Anton grof Auersperg je ugovarjal in zgradba se je opustila. Enako so raz« pravljali leta 1772 o tem načrtu a zopet breuspešno.
Ni kazalo sedaj drugače, kakor razši* riti in popraviti edino cesto čez Dole na Vrhniko. Pospešilo se je delo že radi tega, ker je bilo napovedano, da pojde po tej poti soprog Marije Terezije, ko se bo vrnila na Dunaj. To se sicer ni zgodilo, ker je cesar Fran prej v Inom cm stu umrl. A kar se je enkrat začelo, se izvršilo. Za 8000. sežnjev dolgo cesto so bili stroški ogromni. Vodil je delo za* četkoma predstojnik Sartori, ni^ov na« slednik Ingaghi g* j« dokončal Vse stro* Ske je plačal rudnik, saj od podanikov svojega okraja ni mogel tikati prispev* kov, še manj \pa od Vrhnike. Ko so se leta 1841 občine oprostile gospodstva, so postale vse drugačne iaxmere. Sedaj bi morale občine prevzeti tudi stvoike
za okrajne ceste, a rudnik je ceste tudi na-prej sam vzdrževal.
Sneg je velikokrat oviral promet na tej cesti. Najhujše je bilo 1829. Od 15. do 26. decembra je vedno snežilo in v teh 11 dneh je toliko snega naneslo, da so še le 5. januarja zamogH po njej vos žiti. 8. januarja je zopet začel podati sneg in cesta je bila zaprta do 19. janu* ar j a. Snežilo je še dalje, vendar ne s tako silo; vsaj sproti so zaanogli čistiti not. Take hude zime ni bilo že 50 let.
Druga zveze z Idrijo se je napravila za silo leta 1675, ko se je odprla široka steza čez Črnivrh na Vipavsko, Vendar se je radi tihotapstva tako zanemarila, da piše o njej leta 1817 baron Odeleben, ki je iz Idrije na Italijansko potoval, da ni vredna imena ta cesta. Najtežavnejše je — piše baron — od Podroteje naprej, pa naj bo sa pešce aH m tovorne konje. Sem ter tja se zapazi kaka očka kotanii ca, meda le napravljena od malih po6 nih vozičkov, a katerimi so voeili lee v Idrijo. Ta praga se je pa leta 1828 teme* liito popravila. Rudnik |e tudi prispeval; dal je 5800 gl is blagajne craittne gostil* ne. Zadnjič je rudnik dal večji
leta 1889. Sedaj je tam cesta lepo spelja* na, se tudi dobro za njo skrbi iz Vipave čez Črnivrh gre ves promet do Idrije. Po tej cesti so zaraščeni gozdovi rudnika in privatnikov.
Tretja in do novejšega Časa najbolj rabljena cesta je ona čez Zalo, Godovič, Iiotedršica^Logatec. Po njej so se vozile skoraj vse potrebščine za Idrijo, po njej izpeljalo vse živo srebro. Kakor Že ome* njeno so delovali že pred 100 leti na to, da se z državno cesto, ki pe^e čez Logatec, Idrija zveže s svetom. A bile so vedno kake zapreke*
Leta 1851. pa so "interesirane občine pri trgovinskem ministrstvu vložile prošnjo, naj bi se določil poseben rožomr, ki bi od železniške poetaje Logatec do Idrije trasfral cesto. Ko je 19. septembra 1856 dežafai predsednik grof Chpnn* sky z rudniškim preditojnikom Hdm* icich*oin m z župani to okoHoe projektirano in h mfrsno progo obšel se je dne 37. 4 1857 določila poaobna fcomaiia in t začetku mm* 1857. te jeroaprifelo z delom. Rucfafltu se je ▼ ZaH nsksiala 1015 aežnerv dolga prag« in na nje) je
delalo 160 rudarjev. Na nekterih krajih je bilo treba vrtati in sekati na več me; tro v globoko v skale, da se je v strmini dobila složna pot. Se sedaj se vidijo, kako globoko so svedri vrtaH, in približno koliko smodnika se je porabilo.
Bratovski skladnici se ^e določila 8 sežnjev dolga proga, na hišne posestnike pa je prišel primeroma le neznaten del.
V sedaj ni vojni je cesta grozno tr* pela. Za bitko pri Kobaridu so po njej šli težki topovi in drug material, ker se je po vijugasti cesti in med lesov jem vse lažje zakrivalo, kakor na ravni progi in odprtem polju.
Po rapalski pogodbi pripade Logatec s Hoterdriico Jugoslaviji, torej je cesta na polovico razdeljena. Ker gre sedaj akoraj ves promet iz Idrije na Sv. Lucijo, ae je bati, da se bo 60 let stara cesta zanemarila.
Četrta in sedaj naj bolj rabljena cesta je ona, ki vodi na Primorsko do Cerkna ali Sv. Lucije. Napravljena je zadnjih 50 lat, prej je bila le steza ob Idrijci, po kateri so s koftem hoditi okoličani v m* sto, prinesli kaj oa prodaj, ati se pa preskrbeli za dom«
Gozdne ceste si je gradilo gozdno o-sk-bništvo samo, da je lažje opravljalo lesovja. iz svojih zaraščenih šum. Pri; vatnikom so le kaj malega služile, saj jih tudi za to niso napravili.
Pošta in brzojav.
Poštni urad je bil v Idriji vpeljan s 1. oktobrom 1847. Prej je pa rudnik sam o* skrboval zvezo med Idrijo in Vrhniko ter Ljubljano. Slo je vse le bolj počasi. Listina iz leta 1713. pravi, da je pismo iz Gradca v Idrijo hodilo 12 dni. Iz Idri* je je takrat le enkrat na teden vozil po* Star v Ljubljano. Ta poštar pa je bil rud* niški uradnik z naslovom »Postbeforde* rer«, ki je imel hlapce, dekle m konje za svoje poslovanje. Kot tak se omenja leta 1787 Josip Rejc, za njim Ivan Kri* stof Schrotter, pozneje Hacin «i Brus. Službeno navodilo je določalo, da je pisma uradnikov in rudarjev brezplačno iz Idrije in v Idrijo dostavljaL Od zabojev pa je dobil 1 sold od funta, od 1. maja 1805. naprej pa po en krajcar. Zasebniki so pa plačevali po 5 krajcarje za doatavo in oddajo pisem.
(Dalje prih.)
V Trsiti, "dne 11. avgusta 1921-
»EDINOST«
Stran m.
naborov, kakor na primer vprašanje ali bi bilo primerno poklicati pod orožje mladeniče, ki so te služili v avstroogrski vojski .vprašanje izbire sedežev za armadne zbore, v katerih bi morali služiti vojaki iz novih pokrajin itd. Do poklica pod orožje ne bo moglo na vsak način priti pred aprilom prihodnjega leta.»
Prireditev otroškega vrtca pri sv. Ivanu Trsta. Ne bi bilo lepo, če bi se prezrla ta skromna prireditev svetoivanskih otrok, ki se je vršila v nedeljo v dvorani Nar. dema.
Kljub veliki vročini je bila dvorana nabito polna, kar dokazuje veliko ljubezen našega ljudstva do naših otrok- Saj stavi v nje vse naše upe fn nade. In malčki so z veseljem nastopali: vrstili so se pridno na odru, ta s pesmijo, drugi z deklamacijo, vršili so se prizor-čki, ki so bili prav lepi. To je zelo pohvalno za gospodično vrtnarico. Res se trudi, da lepo vzgoji naše otroke. V zadoščenje naj ji bo nabito polna dvorana, ki je odmevala od odobravanja. Z žalostjo moramo pa ugotoviti, da je mnogo starišev letos radi revnega kosilca pošiljajo svojo deco v laško mučilnico. — Druga leta, posebno pred vojno, je bil ob sličnih nastopih oder skoro premajhen. Upajmo, da bo drugo leto boljše v tem oziru!
Letos so prvič poskusili uvesti v spored o-troške veselice tudi nekaj točk za odrasle. Nastopil je naš klavirski naraščaj. To so bili odrasli dečki in deklice (skoro že gospodične in gospodje). Ne morem se sicer spuščati v podrobno kritiko, a mislim, da so precizno in ubrano izvajali klavirske točke; posebno pozornost je vzbujalo sviranje slepe deklice, ki je izvršila svojo nalogo nad vse častno. Ta poskus se je obnesel.
Prireditev se je zaključila z malo trodejanko »Vanda«, v kateri so nastopali naši malčki v družbi odraslih. Igrali so precej dobro in, če bi bil oder nekoliko bolje razsvetljen, bi bila prišla igrica gotovo do popolne veljave. Pripo ročam pa, da bi nekateri glasneje govorili!
Ker prisostvuje takim veselicam tudi mnogoštevilni mali svet, naj se prihodnjič določijo v dvorani reditelji. Nekateri paglavci niso bili zadovoljni, da stoje pred prvimi sedeži; silili so kar na oder. To treba drugič preprečiti.
J. K.
Prosek. Pred vojno smo imeli tu razna dru-šva, ki so tekmovala na kulturnem polju. Sedaj pa spijo vsa razen Sokola in knjižnice. Ta-,koj po novem letu je zaspal klub dram. dilc-tantov in to po krivdi nekaterih odbornikov. Ti mislijo, da so odborniška mesta le Čast. — Pevsko društvo «Hajdrih» spi že 7 let ter pričakuje svojo smrt Čas bi bil, da se napravi temu brezdelju konec. Zatorej pozivam oba odbora, da skličeta svoja redna občna zbora.
Vaščan.
Hudi spopadi med fašisti in ljudskimi arditi pri Sv. Jakobu
Pred včerajšnjim popoldne je pridrvel urah je umrl v X. oddelku tukajšnje mestne bolnišnice 23*letni komunist Ivan De Marchi, iz Milj. De Marchi je bil težko ranjen med nekim spopadom, ki je izbruhnil med fašisti in ljudskimi ar? diti. Takoj po njegovi smrti je šla depu* tacija ljudskih arditov na policijo ter tam vložila prošnjo za dovoljenje, da bi jim dovolili slovesno pokopati De Marchija. Policija jim ni dala dovoljenje. Ljudski arditi niso bili s tem nič kaj zadovoljni in so sklenili, da bodo odpeljali De Marchija brez dovoljenja policije v Mi« Ije, kjer se je imel vršiti slavnostni pogreb.
Pred včerajšnjih popoldne je pridrvel pred mrtvašnico mestne bolnišnice to? verni avtomobil, iz katerega je izstopilo kakih 30 ljudskih arditov. Nekaj jih je šlo v mrtvašnico, drugi so pa stražili pred vrati. Tisti, ki so šli v mrtvašnico*, so zahtevali od uslužbenega čuvaja, naj jim izreči krsto z De Marchijevim truplom, (.uvaj je vedno vztrajal pri svojem, da ne izreči krste. Ko so videli ljudski ar* diti, da ne odpravijo s čuvajem z lepa, so začeli z grda: meni nič tebi nič so za^ grabili krsto, jo naložili na avtomobil in jo odkurili proti Miljam. Vso stvar so i-zrv ršili tako hitro, da ni bilo, še ptedno, ko je prišla v mrtv ašnico patrulja straža nikov, o arditih ne duha ne sluha. Kmalu potem je bilo odposlanih k Sv. Jakobu več stražnikov, ki so aretirali dva Ijud^ ska ardita ker so našli pri njiju 2 bombi »Sipe«. Odpeljana sta bila na policijski komisariat v ulici Amerigo Vespucci, kjer sta izjavila, da se pišeta: Ivan Lucah, stanujoč v Skednju št. 901, in Karel Sta* nič, tudi iz Skednja št. 990.
Okoli 7. ure zvečer so se vrnili ljudski
tomobilom rešilne postaje je bila odpe* ljana v bolnišnico.
Spopad, ki je trajal kakih 10 minut, so preprečili stražniki, ki so razgnali ljudske ardite in fašiste.
Od Sv. Jakoba so se odpravili ljudski arditi v sedež fašistov, ki se nahaja ulici S. Vito. Pred sedežem so spustili nekaj strelov v zrak ter kmalu potem planili v prostore, kjer so iazbili vse po hištvo, raztrgali razne fašistovske srajce in potrgali iz zidov več sEk Gabrijela D'Annunzija in kralja Viktorja Emanu ela III. Pred odhodom so vrgli še eno petardo. Tudi pri tem naskoku je bil ra njen neki 24*letni Tomba, kateri je se» del v bližnji gostilni »Natale«.
Po šentjakobskih ulicah in kakor tudi
po ulici S. Vito so krožili pozneje večji
oddelki stražnikov in fašistov, ki so vsa*
kogar preiskali. Pri tej preiskavi je bilo
aretiranih več oseb, ker se je našel pri
tem ali onem samokres brez orožnega
lista ali pa kako bodalo.
* » m
Včeraj zjutraj okoli 1. ure je šel v dru gič večji oddelek fašistov v komunistični krožek v Skednju, kjer je vse razdejal Tudi hišo so hoteli zažgati. O pravem času so še prišli ognjegasci, ki so požar pogasili. Prišlo je tudi do spopadov mec katerimi je bil ranjen 224etni Rafae Sancin.
Iz tržaSkega življenja
Poizkttšen samomor. Včeraj dopoldne je bila pripeljana v mestno bolnišnico 25 letna Frančiška Vekjet, stanujoča v Istrski ulici št. 67 Zastrupila se je bila radi družinskih razmer precejšnjo dozo jodija.
Aretiran žepar. Pred snočnjim je bil aretiran na trgu Vittorio Veneto dobroznani žepar Renat Schurer, stanujoč pri Sv. Mariji Magd zg. št 72. To človeče ikna namreč na vesti več tatvin, za katere bo še dajal odgovor.
Nesreča. 49 letnemu delavcu Juriju Lonzari-niju, stanujočemu v ulici Conti Št. 5, je padlo včeraj med delom več vreč na desno roko. Prvo pomoč mu je dal zdravnik rešilne postaje.
Požar. Včeraj zjutraj okoli 10. ure je izbruhnil na nekem travniku pri Čedasu velik ogenj, ki je uničil nad 40C0 m= trave. Ogenj so po dolgem in neumornem delu pogasili ognjegasci pod poveljem stotnika Bugliovaza. Škoda znaša več sto lir.
Po pomoti so ga izpustili iz zapora. Pred ne« dolgim časom so izpustili iz koprskega zapora 33 letnega Ivana Oldanija, ki je prestal v zaporu dolgo kazen, ker je naskakoval tovorne vlake ter kradel kar mu je pač prišlo pod roko. Iz zapora bi ga ne bili smeli še izpustiti, kajti moral bi bil odsedeti še 2 leti. Stvar je bila namreč taka: Ko je prišla amnestija, so med drugim po pomOlTfzpuStitir "Aidamija. Toda «tt-ček» ni užival dolgo zlate svobode. V zaporu so «zmoto» kmalu spoznali. Obveščena je bila policija, ki je včeraj aretirala «tička» in ga odpeljala nazaj v zapor.
se
Vesti iz Goriške
arditi iz Milj v Trst. Bilo jih je kakih 270. V vrsti po štiri in štiri so korakali po ulici Sv. Marka proti Sv. Jakobu. Ko so dospeli pred sedež šentjakobskih fa* šistov, so jih ti zmerjali z raznimi psov* kami. Pri tej priliki je bila tudi vržena bomba, ki pa ni nikogar ranila in tudi ne napravila druge škode. Istreljenih je bilo več strelov iz samokresa. Ena kroglja je zadela Stoletno Josipino Fortinijevo, stanujočo v ulici S. Zemone št. 7. Z av*
Roparji med Gorjanskim in Nabrežino. Ob
belem dnevu okoli pete ure pop. sta dne 3. t. m. napadla dva roparja posestnika Jožefa Rudeža iz Tomaževice št, 31. Nastavila sta mu revolver na prsi in zaklicala »Daj denar, če ne te ubijev^«., Ker je. .cesta samotna i'n ni bilo nikogar blizu, si je moral mož odkupiti življenje s 500 L, katere je imel s seboj. O-rožnikf iščejo roparja.
Iz Goč pri Vipavi nič ne poročajo o nekem dogodku, ki se je tam dogodil. To je že stara navada naših ljudi, da lepo trpdjo in molče, da bi vendar nihče ne izvedel, da se jim slabo godi. Kot smo izvedeli i!z poročil ljudi, so se pred kratkim (pretekli teden menda) stepli kosci, med katerimi sta bala tudi dva Gočana, ki pa pri pretepu — bil je eden fantov ranjen s koso v trebuh — nista bila vdeležena. Zato sta molčala in nista omenila dogodka nikomur. Orožniki, ki so zadevo izvedeli, so takoj osumili omenjena dva fanta, da sta zato molčala, ker se čutita kriva. Prišli so ponju zvečer, a ljudsEvo ju ni pustilo odpeljati in je dejalo, da naj jih pridejo podnevu iskat, ker vedo, da jih po noči tepejo. Res so prišli drugi dan, a suvali so ju kljub temu s puškinimi kopiti. Enemu so pri tem baje zlomili rebro. Ljudstvo je bilo razjarjeno, da so morali orožniki oditi. No, prišla pa je potem cela četa — 25 — orožnikov, ki so aretirali 15 ljudi, ki jih drže v ječi ob slabi postrežbi, da o drugem ravnanju ne govorimo. To je potek dogodkov samo na debelo. Ali je treba takih prizorov v naši deželi? Naše ljudstvo je vajeno reda in človeškega postopanja, vse drugo ga silno razburja. Manj krivičnih aretacij, manj pretepanja, pa ne bo treba celih armad orožnikov za vsako vas. Ne v številni moči, v modrosti postopanja izmeri vsaka vlada svojo sposobnost.
Lepo slavnost bodo priredili v Cerknem dne 21. avgusta. Igrali bodo igro »Lovski tat«, ki bo gotovo privabita mnogo ljudstva od blizu in daleč, pele se bodo lepe slovenske pesmi. Tudi druge točke so na ta dan na sporedu. Lepe društvene prireditve po naši deželi se množe! Na delo za vstajenje naših sil!
Služba je sfažb«, klobasa pa klobasa, pravijo ljudje. Tudi finančni stražniki dobro vedo to. Će se hočei peljati recimo iz Cerkna v Gorico in zavuješ v kos papirja prevelik kos kruha poleg polovice klobase, boš koj okusil to. rredno stopiš na avtomobil, te že gleda par oči presumfjivo. Tođa če jo srečno popihaš, že vstopi na 2elinu par stražnikov, ki se peljejo do Reke. Tam te preiščejo, če ne neseš morda vrag vedi. kaj, saj nihče ne naznani, kaj se v naši državi ne sme nositi s seboj. Zdaj misliš, da si prost. Ah, kaj še. Na Slapu ob Idriji te pretiplje drug stražnik in te poleg tega še ozmerja. Pri Sv. Luciji na postaji, kjer se ti po sreči po dolgem čakanju dobiti listek, stopi za teboj v vagon tretji stražnik in te sramežljivo vpraša, kaj nosiš s seboj? Potem se moraš varovati še v Gorici, dokler ne poješ tega, kar neseš s seboj v skrivnem kotu kake gostilne pri vrčku piva. Tako je s tistim »služba p služba«. Ali ni dovolj, da se ljudje enkrat pre iščejo in se ne nadlegujejo vso pot?
Goriški trgovci so morali ob priliki slavnosti v ponedeljek in torek opoldne zapreti svoje lokale.
Umrlo je v Gorici od 24. - 30. julija 11 ljudi, rojenih pa je bilo 17.
Ustje aa Vipavskem. Vojna je bila tudi pri nas uničila nekdaj cvetoče izobraževalno društvo. Letos se je šele vzbudilo iz spanja, zlasti po prizadevanju nadarjenega mladeniča Antona Remca in je priredilo dne 24. julija prvikrat veselico z igro in petjem. Nastopile so skoraj same nove moči in so pohvalno rešile svojo nalogo. Ta uspeh je dal poguma društvu, da je sklenilo prirediti dne 11. septembra, oziroma v slučaju neugodnega vremena naslednjo nedeljo, vekko narodno veselico s sodelovanjem tamburaškega društva »Danica* iz Štu-rij in drugih pevskih društev. Iz obširnega sporeda omenjamo za danes samo igro »Domen« Podrobnejši spored objavimo pravočasno. Toliko v vednost sosednim društvom na Vipavskem, da ne bi isti dan imela kake prireditve. V zavednih in naprednih krajih mladina hoče sama izobrazbe in sili na oder, doČim vedno bolj studijo pogubni plesi.
Iz Vipavskega. Odlok za odlokom, breme za bremenom. Vinorejec sme obdržati za 1 h] vina na osebo za domače potrebe, ako si obdrži več, mora plačati 15 lir od vsakega na-daljncga hektolitra. Živeli gospodje, ki odloke tako imenitno sestavljajo. V Rimu so po truda polnem raziskovanju našli ta vrelec dohodkov, da bi rešil goriški odbor iz finančne stiske. Prepričan sem, da je kak gospod iz Gorice oni, ki je milostno pustil našemu vinorejcu hektoliterček vina prost davka; to kaže, da ti ljudje niti od daleč ne poznajo življenja na šega kmeta. Ali vedo ti gospodje, koliko truda stane pri nas vsaka vinska kapljica? Mar mislijo, da naš delavec pije vino kakor liker? Mar ti gospodje ne vedo, da rabi srednji vinorejec samo za delavce letno kakih 10 hI vina; njemu samemu mislim, da smemo tudi privoščiti kak kozarček. Nesreča za nas, da pri nas ne uspeva trta brez neprestanega negovanja. Žalibog, da tega dejstva ne moremo izpreme-nTti.
K sklepu rečem le sledeče: mislim da ne bi bilo škodljivo stvari sami, ko bi gospodje prej vprašali za svet n. pr. Zvezo slov. županstev.
Pisal sem to radi načela. Kajti za letos je vsa zadeva skoro rešena. Kakor namreč kaže, se nam ni treba bati davka na vino, ker suša deluje vzajemno s temi odredbami.
Mila mi Vipavska (tlačila te je vojna, mesto belih hiš te pokrivajo razdrte barake; obetajo ti davke mesto vojne odškodnine. Videl sem starko z bremenom na hrbtu, kako se je opotekala proti vovodovu, kako je pomolila izpito roko s čašo,'da bi si natočila vode; a groza! Vode ni bilo.
Vipavska! Neznosna sopara te mori, ti ne da duška. Kaj bo s Tvojim vinom? Rapallo, Ra-pallo, ti nesrečni Rapallo! — Vinorejec.
Santa Gorizia, Te dni slavnotsi je bilo mesto car prepravljeno s plakati, na katerih se je >lestel napis: Santa Gorizia. Nekateri so razumeli stvar dobesedno, a v vse drugačnem pomenu besede kot slavitelji svetega mesta. Zato se je dogodil nekemu duhovniku tale slučaj: V cerkvi se mu je približal postaren človek, očividno tujec-romar in ga zaprosil, naj mu da tak spomin, a ti kakor pravijo naši romarski judje, kak odpustek na sveto Gorico. Duhovnik, ki še ni slutil, v kakšni zmoti Hči pobožni romar, ga je napotil v prodajalno, kjer prodajajo razglednice. Toda romar je povedal, da je že gledal povsodi, a nT zapazil nikjer nobene podobice ali svetinjiice «svete Gorice», ki jo Je smatral tuj romar za novo veliko, njemu nepoznano svetnico. Seveda je bilo razočaranemu možu težko povedati, kako je z imenovano svetnico® in njeno svetostjo. Nazadnje je vendarle razumel in odšel s trdnim sklepom, da na taka božja pota ne kaže romati več.
zopet zgodil v Podmelcu v baški dolin! žalosten slučaj, da je granata razmesarila 22 letnega Jož. Kosa v njegovi spalnici. Rad se je igral s tem, da je razdiral nerazpočene granate. Pri tem pa zadnjič ni imel sreče. Granata je v hipu eksplodirala in ga tako razmesarila, da je bil na mestu mrtev. Žalostno je posebno to, da je bil imenovani edina opora svojih starišev, ki so z njim izgubili vse. — Ob tej priliki še enkrat opominjamo vse, naj se ne igrajo s takimt stvarmi. Granate, ki so neraztreljene v zemlji ali ki leže že par let, niso v normalnem stanju in so še za izvežbane ljudi v tem oziru nevarne. Koliko življenj smo že na ta način zaigrali.
Za istrske žrtve določena velika ljudska veselica na prostem v Matenjivasi, ki se bi morala vršiti 14. t. m. je preložena vsled oblastvenih zaprek, nepreklicno na nedeljo, dne 28. t m. — Prireditelji: Mladina in starina pivške doline vseh treh spolov, tako, da- je drugi spol prvi, prvi drugi in tretji zadnji. — Tako je bilo namreč sklenjeno pri zadnji odborovi seji, katere sem se vdeležil «in cognito» — skrit za pečjo. Do sedaj je prijavilo udeležbo: Eden več kakor nas je na Pivki, cel «pod Nanos», triče-trt Vipavske doline, polovica Krasa, boljši del .Trsta in *lt Bistriške doline. Da ne bo primanjkovalo prostora tega usodnega dne, je odbor preskrbel, da bo okoli Matenjevasi celi svet na razpolago. Za to se brigajo tudi naša polit, in druga oblastva, ter so vsi potni listi vkinjenl. Pridejo Gorenjci, Gorenjke, Dolenjci, Dolenjke itd. vse v narodnih nošah. O programu, prihodnjič! Ugodne železniške zveze. Od kolodvora Prestranek do veseličnega prostora 10 minut peš.
Vesti iz Notranjske
Malo pojasnila s Prema. V kratkem dopisu pod naslovom »Kje je zavednost«, nam je dopisnik očital, da smo nezavedni, ker slika cerkev Italijan - fašist. Tudi mi smo toliko zavedni, da bi imeli raje slovenskega slikarja. Priča naj nam bo g. Jebačin, ki slika menda še v sv. Križu. Po dolgem iskanju nam je bil priporočil današnjega slikarja Slovenec - strokovnjak s Krasa. Na zunaj se našemu slikarju ne pozna, je-li fašist ali zmeren Italijan. Kar se pa tiče slikanja samega, rečemo le toliko, da dopisnik skoro gotovo ni bal ne v trnovski in ne v premski cerkvi. Njegova kritika je namreč skrajno površna.
Kn|i2evnost in umetnost
PODLISTEK
Rene Thevenin.
Železni malik
_— Torej, gospica, — je odgovoril veselo —, vi me hočete pregovoriti, da ne bi izvršil svoje misije ter pridružujete svoje napore onim svojega očeta? In res bi moglo prepričevanje, ki prihaja iz vase ljubeznivosti, bolj vplivati name, nego njegova prisrčna simpatija ... Ali, ne dam se pregovoriti. Obljubljam vam samo, da se radi vas povrnem kot zmagovalec nad mrzlico, kačami in vsemi puščavami sveta.
—	Ne šalite se — je odgovorila težkim glasom — ne mislim na nevarnost, ki ste jih vf omenjali, ker razumem, da mož, kakofŠen ste vi, jih mora nadvladati — Ali — je pridodala« pridu šivši glas, kakor da se boji, da bi se jo sliialo — je neka druga stvar.
—	Druga stvar, gospica? Strainejia stvar? Za kaj gre torej?
—	Poslušajte met je rekla.	_ *
POGLAVJE Vt
Mavricij Tamler je gledal njeno. Sedel je polog nje ia aa ahrsru sa mm je odražala nemirnost, skoro strah, kakor d* H*skuje kako |n%s
— Kaj hočete reči s tem? ■— je vprašal Mavri cij Tamier. — Ali ste zasledlili kakega novega sovražnika?
jo je gledal, tem bolj se mn je razkrivala njena lepota in čudil se je, da je ni opazil ie v prvem trenotku. No, opazujoč jo, je razumel tajni razlog, da se sedaj ta lepota razkriva njegovemu očesu. Ljubkost Tereze Desroches je bila nenavadna, nepričakovana, povsem osebna, in je prihajala gotovo iz samotnega življenja v srcu puščave, oddaljenega od mest Ljubeznivosti, milini, pravilnosti Črt (svojstvom, ki bi jih go* tovo imela tudi, če bi živela v družbi) me je pii-druževal neki izraz, ki je bil nekoliko divji, nekoliko viharen — nekaj nerazložljivega, ki je privabljalo in vznemirjala ob *u*tm Ia to je begalo v prvem trenotlra, kakor bega vse, kar je nenavadnega. Ali, ko si privadil temu, da koče« prodreti v tajiastvcnost toga obraza, si ga gledal z večjim zadovoljstvom ia so se polagoma razkrivale vse lepote in slednjič si aa čudil.
Profesor Tarnier je torej dalje, da bi mladenka začela govoriti ali, adelo as je. da si na
Xveč. Gledala je okoK sebe k nastavljala kakor človek, Id se bojL da bi ga kdo paafl ali *uL Slednjič je rahla
V polčasi fi neka druga stvar, l#vai*
Radeckijeva koračnica. Nekateri trdijo z .vso resnostjo, da so slišali te dni, da je igrala vojaška godba Radeckijevo koračnico. Nekateri tega ne verjamejo, češ da je pretežka. Tisti, ki trdijo, da so jo slišali, pa pravijo,' da so fašisti kaj dobro korakali ob njenih zvokih, ker je niso poznali. Šele pozneje so izvedeli ta avstrijakantski napad vojaške godbe na njih čuvstvovanje in so ogorčeni dali duška svoj! jievolji. Če so proti netaktni godbi pod-vzeli kake korake, nam nd znano.
Monruptno. Kaj je to? To je Repentabor, ki ga železniški uradniki ne poznajo. V Prvačini se je pred kraticam vršil med slovenskim kmetom in med uradnikom, ki ve za Repenatabor toliko kot za Omsk v Sibiriji, tale pogovor* •Prosim vozni listek za Repentabor.» — «Jo no konoši Repentabor.* (Ne poznam Repenta-bra.) — «Prosim vozni listek za Repentabor.« — «Ma dove ie kvel Repentabor?* (Toda kje je ta Repentabor?) — «Če greste z menoj, ga boste videli prej kot v tričetrt ure.» — «Koša, koša?* — «Nič kofa, Kstek za Repentabor
erosim.* Pride drugi uradnik, ki pojasni, da je
epentabor Monrupino in mož je dobil listek. Take so razmere pri nas, da kmalu ne bomo več mogli priti v sosednjo vas.
Umrla jo svakinja našega slavnega zgodovi narja Simona Rutarja gospa Uriula Ratar v Krnu, stara 60 let. Mož J je bil umrl že preje. Mnogo je prestala v begunstvu ia se je ie ob .zadnph hipih s hvaležnostjo spominjala ljudi, ki so ji bffi v težkih dneh begunstva naklonjeni ter m želela, da bi se jim ie enkrat zahvalila. Blaga iona »pij ▼ minil
. K ilugia« w Vrtojbi moramo resnici na lju-oo pripomnili, da je zdravnik ugotovil pri Dominiku Gorluču skrajno napeto bolestno stanje. ki ftt jo amfiilo U ves teden. Pogreb m ba lop. rdSuOa se ga je ogroaano itevflo občinstva.

Zemljepisni pregled Jugoslavije. Profesor Anton Melik je napisal knjigo pod naslovom »Jugoslavija«, ki jo je izdala »Tiskovna Zadru«-ga« v Ljubljani. Delo je za vsakega razumnika velike zanimivosti. Tu imamo prvič pred seboj celotno sliko, jugoslovenske države. Tu šelw lahko vidimo, kako bogata je in kakšne razvojne možnosti so ji na stežaj odprte.
Velika večina ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pripada po svoji legi Balkanskemu polotoku. Zabavno je zvedeti, da je ime Balkanskega polotoka neupravičeno fin napačno. Zakaj ime Balkan je dobilo gorovje Haemus šele 1. 1808. po turški besedi, ki po-menja gorovje. S tem splošnim imenom pa označujejo Turki vsako gorovje, ki mu ne vedo posebnega imena. Slovani imenujejo stari Haemus Stara Planina, tako da bi bilo Balkance torej pravilno nazivati le planince.
Dolžina Jugoslavije znaša na najdaljšem mestu 950 km, a Širina na najširši črti od Subo-tice do Dubrovnika 430 km. Geometrično središče države je Srebrenica v vzhodni Bosni Najsevernejša državna točka je severna meja Prekmurja, najjužnejša pod Bitoljem; najvzhod-nejša pa na Rateškem razvodju zahodno Kranjske gore. Časovna razlika med skrajnim vzhodom in zahodom naše kraljevine znaša nekaj nad 36 minut.
Državna meja poteka v dolžini 965 km na morju, a na kopnem v dolžini 3020 km. Jugoslavija meji na sedmero (z Reko na osmero) držav. Celokupna državna površina znaša o-koli 250.000 km», od teh okoli 13.000 km2 t. j. 17%, na nižine, a celih 310.000 km2, t. j. 83%, na visoki svet. Torej smo Jugosloveni zares planinci! Najnižje točke so ob izlivu Ti-moka v Donavo (35 m) in na Vardarju pri Djevdjeliji (52 m). A najvišja gora v državi je "e Triglav (2863 m).
V	hidrografskem oziru pripada ogromna večina države k donavskemu rečju (74%), k A-driji (24%), k Egejskemu morju pa najmanj 2%). Prestolica Belgrad leži v križišču vodnih
cest ter ima po Cvijiću neprimerno ugodnejšo "ego nego Dunaj in Pešta.
V	začetku današnje kraljevine je obsegala po Caradjordju, Črnem Jurju, iz turškega suženjstva v borbah L 1804-13 osvobojena in po Vlilošu Obrenoviću branjena državica le 24.440
km3; L 1833 se je razširila do 37.740 km2, 1878 po Berlinskem kongresu je narasla na 48.300 kma, po bukareškem miru 1. 1913 na 87.800 km2, po osvodilni vojni l. 1914 - 1918 pa na okroglo 250.000 km*. V sto letih se je torej njena površina več kakor podesetorila.
Prebivalstvo države znaša okoli 12,616.093 duš. Srbija s Črno goro (238.423) ima 6,252.584, Bosna in Hercegovina 1,931.802, Dalmacija 621.503, Hrvatska in Slavonija 2,621.954, Meajimurje 93.283, Istra (Kastav ih Krk) 30.121, Slovenija pa 1,064.846 duš.
Jugosloveni (s Čehoslovald 125.000, Malorusi 28.000 in Poljaki 15.000) tvorijo 85%, torej velikansko večino prebiValstva; ostalih 15% odpada na neslovanske narodnosti: na Nemce 4'4%, na Madžare 3'3%, na Turke in Arnavte 4*4%, na Rumune in Kucovlahe ali Cincarje 1'1% ter na maloštevilne Italijane, Žide, Cigane i. dr. pa 1%.
Najstarejše prebivalstvo ozemlja so bili Ilirci; njih zadnji ostanek so današnji Albanci. V prvi polovici IV. veka pred Kr. so Kelti podjarmila Ilirce ter se naselili med njimi. V dobi 1. 229 pred Kr. do 9. po Kr. so zavzeli Rimljani vse IKrsko-keltsko ozemlje. Koncem VI. in začetkom VII. stoletja so se naselili Slovenl v ozemlju od izvirov Drave, Mure in Aniže tja do Soluna in čez Tesalijo globoko v Pelo-ponez. Romani so se deloma umaknili k morju, deloma v planine. Večina pa se je poslovenila. Poleg Albancev (Arnavtov) so kot potomci nekdanjih Rimljanov ostaH še Rumuni in Ku-covlaki (v Makedoniji, Epiru in Tesaliji); ne*, kaj Ruasuaov živi ie med Čiči v Istri in Bosni.
Med Slovence so prodirali Nemci ter jih ger-maniziralt po miiljenju in čustvovanju, v običajih, nošah, gradnjah in govoricL Zahodni Slovenci, najbolj beneški, so v kulturnem ozira podlegali in podlegli italijanskemu vplivu, Prekmurci pa madžarskemu.
Med Hrvati se je po L 1102 začela madža-rizacija in tudi gemonizacija. Z nastopom turske zmagoslavne dobe pa se je med Hrvati nastanilo trajno ogromno srbskih prebegov aH u-skokov, kasneje pa tod* nesaiki vojaiki priseljenci, nemški obrtnftft in trgovci (Švabi).
Med Srbe «o sa nasaljali Bolgari, kasnog pa
poleg slovenske krvi dovolj romanske, ger« manske, semitske in mongolske.
Po veri je Jugoslovenov okoli 47% pravd« slavnih, 39'6% katoliških, 11% muslimanskih (mohamedanske), 1*9% evangeljskih (prote-stantovskih) in 0'6% židovskih. V Prekmurjtf je okoli 27*6%, t. j. 25.000 Slovencev prote* stantov. Imamo pa tudi katoliške Srbe in pravoslavne Hrvate, a tudi hrvatske aH srbske muslimane in pravoslavne Rumune in Cincarje.
Narečja imamo Jugosloveni tri: kajkavska' (ki se vprašuje z vprašalnikom »kaj?«) v Sloveniji, v severnozahodni Hrvatski med Kolpo in Muro (županije zagrebška, varaždinska irr belovarska); čakavsko (z vprašalnikom »ča?« = kaj?) v severni in otočanski Dalmaciji, v; hrvatskem Primorju, na Kvarnerskih otokih, v; večini Istre in v malem delu beneških Slovencev; štokavsko, najbolj razširjeno, ker se u^ porablja kot književni jezik srbski in hrvatski po vsej Srbiji, Črni gori, Bosni, Hercegovini, po večini Dalmacije, jugovzhodni Hrvatski* Slavoniji in v Vojvodini.
Druga delitev narečij pa jemlje za podlaga različni izgovor glasu »e« v besedah.
Po tem izgovoru razločujemo ijekavsko ali jekavsko (mlijeko, dijete liepo, blijed itd.) ter ekavsko narečje (mleko, dete, lepo, bledo). E-kaved so večinoma vsi Srbi' in vsi Slovenci; toda tudi ijekavci so nekateri Srbi, Črnogorci« Bosanci in Hercegovci, južni Dalmatinci in Hrvatje s Slavonci. Ekavščina je vpeljana v srO* skem in slovenskem književnem jeziku, medtem ko se uporablja ijekavščina v hrvatski ir celo v prečanski srbski književnosti. Cirilica je srbska, latinica slovenska in hrvatska pisava in tisk. Večino imata vsekakor ekavščina in latinica.
K nesreči pa imamo še tretje, ikavsko narečje, ki pa se vsaj v knjigah ne uporablja, razen pri nekaterih krajevnih imenih.
Vsi ti razločki so tako majhni, da bi se Jugosloveni brez najmanjše težave med sabo razumeli, ako bi ne delale ovir tujke ali izposojene besede. Tako imajo Srbi kopo turških, grških, albanskih in francoskih besed, Hrvatje pa turških, madžarskih in laških, ki jih Slovenci ne razumemo in ki jih često niti v srb-sko-hrvatskih slovnikih ne najdemo. No tudi Slovenci imamo dovolj nemških, furlanskih. Čeških, turških, madžarskih in laških besed, ki jih zopet Srbi in Hrvatje ne razumejo.
Šolstvo je najbolje razvito med Slovenci in Hrvati. Nepismenih ljudi je med Slovenci še okoli 20%, v Hrvatski in Slavoniji še 50%, v Dalmaciji nad 70%, v Bosni in Hercegovini nekaj manj ko 88%, a v Srbiji še 85%. Toda nepismenost ni povsod zvezana z nekulturno* stjo. Človek je lahko analfabet, a srčno kulturen!
Dom in Svet, št.*4-6. Po dolgem času imamo vendarle 4-6 štev. pred seboj. Dr. Pregelj nas zopet pelje v skrivnost duhovniškega življenja z lepo črtico »Gospoda Matije zadnji gost« in nadaljuje svojo žalostno igro »Azazel«, Ksaver Meško nam je podal svojo trodejanka »Pri Hrastovih«, Stanko Majcen pa dve intimni črtici, dva brušena kamna. Med pesmimi nadaljuje Lovrenčičev «Trentarski študent« svojo pot, Antona Vodnika vidimo* In novo pesnico Vido Taufer s tremi poiskusi. Med znanstvenim delom sta dr. Pregelj z razpravo o Finžgarju in dr. Izidor Cankar: «Presb:terij sv. Katarine» nad Medvodami, ki ge izvršen v modernem slogu od g. Vurnika, ^Tudi slike v tem zvezku se razen Kraljevih ilustracij nanašajo na ta presbiterij. Med >Za-piski!» je mnogo dragocenega. — Ta list ima eno napako, in to, da preredko izhaja, in je kot list začel izgubljati svoj veliki pomen, ki ga je imel.
»odarstvo.
mh Trnki m ASkmmd ter m tidie. Tako le *
Slovenska Industrija vlitega /eleza, jekla in železnin. V Sloveniji obstoje trije obrati za vlito železo in izdelavo jekleno stvari: tovarna Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, grofa Thurna livarnsica jekla v Ravnah in tovarna vlitega železa pri Celju. Te tovarne morejo ob polnem obratu izdelati letno do 50.000 vagonov jekla in železa. V zadnjem času so se radi pomanjkanja oglja in surovega železa izdelovale le manjše množine. Poprej se je dobivalo sirovo železo v glavnem iz Skednja. Ali ta plavž je sedaj skoro izčrpan in se surovo železo zopet uvaža iz Nemčije, Avstrije in Če-Ško-Slovaške.
Izmenjava črnogorskih perperjev. Jugo slovenski ministrski svet je sklenil, da se Črnogorski perperji izmenjajo z dinarji, in sicer v zneskih do 5000 perperjev al pari, nad 5000 pa v razmerju 2:1.
Nova podjetja v Jugoslaviji. Tovarna špirit in čistilnica v Osijeku (delniška glavnica 30 miljonov kron); Vesna, plovbena delniška družba na Sušaku (delniška glavnica 15 miljonov kron).
Provizorična trgovska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo. Začasna trgovska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo se je podaljšala do konca avgusta. Kontingent uvoza, dovoljen Avstriji, se je zvišal. Tako bodo uvažali: jeklo, žreblje, spojne dele za cevi, tiskovni, pisni in ovojni papir, karte, vžigalice, smelo in smolnate izdelke, zdravila, kemične in zmeljenc barve — v skupni vrednosti 600 miljonov jugo-slovenskih kron.
Jugoslovenske izvozne carine. Izvozna carina za dalmatinski cement je določena na dva dinarja za 100 kg, za ostali cement pa se je znižala od 10 na 5 dinarjev za 100 kg.
Trasiranje proge Kočevje - Brod - Moravice. Po naredbi ministrstva za promet se je pričelo trasiranje proge Kočevje - Brod - Moravice. S to progo bo dobila Slovenija direktno zvezo z Reko.
Posojilo za Maribor. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila mestni občini mariborski, da sme najeti pri Mestm hranilnici v Mrtrib^'u proti običajnemu obrestovanju in amortizaciji v največ 55 letiii posojilo v skupnem znesku 314 miljonov kron, in sicer 2,000.000 kron za izpolnitev elektriškega omrežja in 1 miijon 500.000 K za preuredbo mestne plinarne v Mariboru.
Prva gozdarska Šola v Jugoslaviji. Iz Bel-grada poročajo, da se ustanovi v Novem Sadu prva gozdarska iola.
Cokoslovaiko - jugoskvvenski trgovski promet, Češko časopisje se pritožuje radi carinskega nadlegovanja, vsled katerega se ovtra trgovski promet s Jugoslavijo. Razun tega za* h te vajo čeiki listi, naj bi se direktna zveza vlakov, ki je do sedaj mogoča le do Maribora, podaljšala do Belg?ada.
ja aa življenje v Jugoslaviji« Jugoslovenski minister za trgovino in obrt Ia poohiaičea. da stopi v pogajanja z inozemskimi zavarovalnicami, ki so na podlagi srfasldfc, avstrijskih ki ogrskih zakonov skic-
'm jogoslovenskimi
/
Stran IV.
»EDINOST«
V Trstu, dne Ti. avgusta V9Z\.
Jugoslovensko - ogrska železniška zveza.
Redni jugoslovensko - ogrski železniški promet na progi Zagreb - Koprivnica - Gyekenyes je izopet vzpostavljen-
Kronski boni. Jugoslovenski finančni mini' ister je izdal sledečo naredbo glede izplačevanja bbresti kronskih bonov: Od kronskih bono\, podpisanih od 15. maja do 15. junija 1919. L se v bodoče izplačujejo obresti le, ako imajo kronski boni glasom spiska generalnega ravna teljstva pravico do obresti. Od že izplačanih kronskih b^nov se naknadno plačajo obresti !e v slučaju, ako posestniki dotičnih dokažejo, da so biH 'boni vplačani v dobi od 15. maja do 15. junija 1919. L
Zavarovanja proti nezgodam prevzame od tržaške »Assicurazioni Generali« češkoslovaška dražba. Iz Prage poročajo: Ministrstvo za notranje stvari je sporazumno s finančnim in pravosodnim ministrstvom odobrilo pogoje za prevzet je zavar ovalnih pogodb družbe »Assicurazioni Generafi« po zavarovalni družbi »Moldavia - Generali« v Pragi.
Trgovska zbornica v Splitu. Jugosl. ministr-jstrstvo trgovine in industrije je osnovalo v Splitu trgovsko zbornico.
Gospodarske razmere v združenih državah
po po poročilih datiranih sredi julija še vedno jako slabe in vsled padca cen in zastoja trgovine so več ali manj prizadeti tudi bančni zavodi. Nekatere manjše banke so celo ustavile izplačila in bančni ček na Newyork, ki ga je človek še pred kratkim brez vsakih sitnosti kjerkoli v Evropi lahko zamenjal za gotov denar, danes ne nudi več iste sigurnosti, če je izdan od manj znanih zavodov. Zunanja trgovina vedno bolj zastaja. Za 12 mesecev končanih 30. junija je znašal »izvoz 6 in pol miljona dolai-,|ev v primeri s približno 8 miljoni dolarjev v prejšnjem letu, uvoz pa 3 in pol miljona delar-jev v primeri s 5 in četrt miljona dolarjev za prejšnjih 12 mesecev. Posebno je trgovina padla še zadnjih 6 mesecev in kot vse kaže, bodo v drugi polovica leta v tem oziru » nastale . še islabše razmere. To je za/ Ameriko naravnost katastrofalno, kajti kpt^ieapred kratkim po\-"darjal trgovski tajnik H^pver, zavisi v Združenih državah zaslužgfefl^Miljonov ljudi, zaposlenih v induštriM^^^^Haega razvoja sve. |ovne trgovine. Zl^^^^HK da kljub kratkemu času, ki ga je Am<9H^prv vojni, obresti ameriških vojnih dolgov ^refeajo toliko kot j>red vojsko vsi	Davki morajo
torej biti najmanj dvakril~t$ko veliki kot prej, in ker jih kot drugod m&rajo navsezadnje indirektno nositi široke ljudske mase, se življenski stroški ne morejo znižafi na predvojni nivo. Tovarnarji in delodajalci pa hočejo plače tudi znižati na predvojni nivo, a to bo propisanih razmerah takorekoč neizvedljivo. Če se pa" 12-vede, bo življenski standard amerikanškega delavca padel na nivo evropejskega. Celo visoki protekcijonističm tarif kot ga namerava vpeljati sedanja republikanska administracija, tem razmeram ne bo odpomogel.
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, uL XXX. Ottobre 14. 137
ŠOFER, spoaobea, Hčc službe v mestu ali na deželL R. Jerkič, Via Porta 373.	1409
UHRALEC in popr&vijalec glasoviriev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad.
POZORI Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita« Via Madonsina 10, L	38
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg^ delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zim* •ke obleke in letne plaiče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mar* molja Rieger, sBcs Coustrdak X	586
ZLATO in srebrne krone plača m več kot drugi kupci. Albert Pcvh. urar, Mazzini 46 (v bližini drv enega trga).	25
IZKUŠENA BABICA sprejema noseče na dom. Via Chiozza Št- 50, prit.	1412
SREBRNE KRONE in goldinarje plačuje po najvišjih cenah Salonicchio, Trst, Piazza S. Caterina 3, III.	1413
MALS OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—■. Debele črke 49 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo- plača polovično ceno.
ILIRIJA, lesna trgovska inindustrijalna družba z o z. Ljubljana, Kralja Petra trg 8, eks-portira vse vrste rezanega in tesanega lesa, spreejma komisijska naročila in jih točno izvršuje. Zahtevajte oferte!	1338
POHIŠTVO za sobo in kuhinjo se proda. Istočasno se da v najem stanovanje. Pojasnila v Via Tiziano Vecellio 13.	1419
RADI družinskih razmer se proda hiša s 4 sobami, 2 kletmi, svinjakom, vrtom s sadnim drevjem in obširno njivo ob državni cesti in postaji v Sloveniji. Naslov: Jos. Huber, Opatija.	1382
ZA MALO svoto se proda vila z vrtom med , Tomajem in Dutovljami. Pojasnila daje Anton Cefutar, Tomaj.	1389
KUPUJEM umetne zobe cele in zlomljene kakor tudi stare ure ter jih plačujem po najvišjih cenah samo še 8 dni. Via Mazzini 47, II. od 8—11 in 17—20.	1414
PRODA se lovska puška Kal, 12 «Central», po ceni. Scala Santa 171, Rojan.	1415
ŽENSKO pisarniško moč rabi lesna trgovina na deželi, z znanjem slov. in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Nastop takoj plača po dogovoru- Ponudbe pod ^Zmožnost 205« poštno ležeče Ajdvščina.	1192
SOBICO išče ženska z dojenko. Gre tudi v družbo in pomoč gospe ali gospodu, ali pa vratarica- Ponudbe na Edinost pod «Boljša bodočnost*.	1417
PRODA SE hiša, pripravna za trgovino ali gostilno, 5 minut oddaljena od postaje Sv. Peter na Krasu. Naslov pove upravništvo »Edinosti*.	1418
FIANO & Co. OPČINE. Deske, remiji, latice, tramov je za stavbne svrhe, jesenov, brestov, hrastov les (slavonski) bukove doge za sode po nizkih cenah. Pojasnila v gostilni Mala-lan II nadstr.	1416
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 128©
PRODA SE radi družinskih razmer dobroido-. Ča urarska obrt v kraju, kjer se nahaja tudi več tovarn. Naslov pove upravništvo. 1400
MESTNO županstvo v Postojni proda, vsled razpusta aprovizacije, večjo množino vreč od sladkorja, moke, testenin in riža. Vreče so 100 in 80 kg. Ponudbe z navedbo cene, naj se pošljejo do 25. t. m. na županstvo.
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
nlito Udlne it 49
(prej Belvedere)
Priporoča se
(27)	F* CINK
3BBE
ZoMovnlskl Mbulatorij
Cr. BILEK - STANKO PERBflVEC, dentist
Ilirska Bistrica, (gostilna pri Žefi)
□ □ a
Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela po znižanih cenah. Sprejema se vsak dan izvzemši nedelje, pon-
deljke in praznike.
BB
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
mm na uigi da Mesnin it 4, l
sprejema hranilne Me
od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po
== 4
II •
2
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila
po najugodnejših p&gojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na sastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
Velecenjena gospa!
Dober nadomestek kave mora biti zdrav in okusen, mora vsebovati re-dilne snovi, mora dati lepo barvo kavi in mora biti po ceni. — Vsem tem zahtevam odgovarja bolje nego vsak dragi izdelek :
FIGOVA KAVU „LEVANTE"
Prodaja se povsod v zavojih po 250 gr.	Pczor na znamko*
PZva tržaška tovarna figove kavo „LEVA^TE" Le ser 6 Lulta, Via Carpison 10-12 — Trst
Matii iiosH Irslo
izvršuje vso tiskarska dela točno in solidno
Mori li Mi se nahajajo v iti Sv. Fraitla Mm 120
ETERNIT
se dobi v poljubnih množinah v zalogi
K.KAHALC
>v | St. Peter na Krasu
Samo na debelo za preprodajalce.
Trakov!, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Eda, Lift različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t d. po dnevnih cenah.
S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. Nicolo 19

(18)
Mineralna voda
:: RADEIN ::
neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t. d.
Glavni založnik za vso Italijo
COLON1AE.E OLANĐESE
Druiba za uvoz In izvoz
TRST- via Pfer Luisrl da Poiestrioa št. 2.
200.000 buk. žel. PRA600 200 vas. 99 OGLJA 300 m „ DRO Z parni !AGI 3Z.000 kOS.bUk.DOG 50.000 „ kolov za trte 300 vas. tramov, 600 vas. desk
raznih sortimentov se proda.
Prva JdoosIot. PosredovalniiazaLes-Manlior
u
ii
BI
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29
Pfezza Garibaldi 3 (prej Stiriui)
Ker potrebujem večjo množino srebra, je plačam po najvišjih cenah.
lil lil
lil lil
— TVRĐKA —
i DEBIJISIO & D0HEH1S i
Trst, ul. Coroneo 13, tel, 12-34
priporoča svojo zalogo
§ ČEŠKE CTEKLENME \
Cj	Prodaja na debelo.
U	Porcelan, Iončevina, raznovrstna steklenina. —
aa	Najrazličnejše vrste korazarcev za pivo, vino,
g	likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri, šipe
g	IV2—2 mm debele za stavbo v zabojih, na ■A željo tudi po natančnih merah.
ESejjSSBIlKSSmi iasx£ss§£
III
III
je pristnost in kakovost
ZNANKA
FENDERL
izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi.
Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna.
Trst —
j--■. ■•m^
Zaloga železnln in kuhinjskih potrebščin — Izbsra ročnih strojev za drobljenje mesa — Tehtnice, šape, lopate, vile, Skropilniki, krtače za konje in Vole itd.
; po zmernih cenah	=
m
&
a s> m
©j s?
iSJ

ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo Čast našemu nadvse dobremu očetu, staremu očetu, bratu in stricu gosp.
JAKOBU ¥ALiNČIČU
izrekamo tem potom globoko in iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za zdravn. pomoč v času bolehanja gg, dr. Gregoriču in dr. Bileku, nadalje preč. gg. duhovnikoma in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili preblagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
NADANJE SELO-STRUŽN1K, 8. avgusta 1921.
ŽALUJOČI OSTALI.

Prepričajte se!
III
A. Fenderl & C., Trst, Tovarna mila
Telefon št 430 — Via del Ghirlandaio št 1
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi oče, tast, stari oče, gospod
Ivan Plrjevec
rac. ravnatelj v pok.
danes ob 15. uri nenadoma preminul.
Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v sredo, 10. t m. ob 1015 iz hiše žalosti, via Petrarca št. 5. GORICA, 8. avgusta 1921.
Žalujoči ostali.
HAM) II feJ C11A D A M H H ■ I Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljuft-
1^3 J M DHNIVH ■ f liana, Maribor. Metković. Opatija, Sarajevo,
i, sprejema vloge na Hranilne knjižice, žiro in Me vlose pod najusodnejšimi pogon ! Šibenik, Zadar, ZaW, Trs*, ©len.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji	) Posloone zoEzezoseml oečjiml Kraji o ta-!n Inozemnu
nm