LETO XII 9
november 1986 glasilo SZDL občine logatec
Devetmesečni rezultati
Negativna gibanja nadaljujejo
V devetih mesecih letošnjega leta so logaške delovne organizacije ustvarile 22.824.823 tisoč dinarjev celotnega prihodka, kar je 76 % več kot v enakem lanskem obdobju. Za ta celotni prihodek so v gospodarstvu obračunali 16.747.362 tisoč dinarjev porabljenih sredstev. Rast teh je bila 10 indeksnih točk višja od rasti celotnega prihodka. Razkorak med celotnim prihodkom In porabljenimi sredstvi se veča že od zaključnega računa za leto 1985. Obračunana amortizacija je večja za 113 "/<». V obdobju devetih mesecev so naše delovne organizacije ustvarile 6.077.460 tisoč dinarjev dohodka. Ta je bil za 53 % višji glede na enako obdobje leta 1985. Nizka rast dohodka je v veliki meri posledica slabega položaja lesne Industrije. Vzroki za tak položaj, ki se kljub nenehnim opozorilom slovenskih lesarjev v republiških organih ne spreminja, so spremenjena devizna zakonodaja, ki ne deluje stimulativno na povečanje konvertibilnega izvoza, ampak ga celo zavira, neaktivna tečajna politika, visoka domača Inflacija in visoke obresti na kredite. Tako lanske devetmesečne ravni dohodka nista dosegla KLI-TOZD Žaga In KLI TOZD Drobno pohištvo.
Razporejeni dohodek je bil višji za 54 %, razporejena sredstva za skupno, splošno družbeno porabo in druge določene namene so bila višja za 110 %, razporejena sredstva za čiste OD za 93 %, razporejena sredstva za skupno porabo delavcev pa za 15 %. Sredstva akumulacije pa so bila za 8 % nižja kot v enakem lanskem obdobju, čeprav smo si z resolucijo zastavili drugačne cilje Delež akumulacije v dohodku je ob zaključnem računu za leto 1985 znašal 36,6%, ob prvem polletju letošnjega leta 26,3 %, po devetih mesecih pa 24,3 % Dve temeljni organizaciji združenega dela v KLI, in sicer Žaga in Stavbno pohištvo, sta imeli v tem obdobju izgubo v višini 49 215 tisoč dinarjev Največje čiste osebne dohodke so izplačali v TOZD Gozdarstvo - 114 590 dinarjev, najnižje pa v Konfekciji - 77.672. Povprečni čisti osebni dohodek v občini pa je v tem obdobju 94 476 dinarjev.
Vsi ti podatki so nanizani v analizi ki jo je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj in jih posredoval v obravnavo delegatski skupščini, izvršnemu svetu in predsedstvu OK SZDL
V razpravah so povsod namenili največ besed lesni industriji, saj je od njenega položaja odvisna pravzaprav tudi socialna varnost v občini, kot je bilo slišati v razpravi na seji predsedstva OK SZDL Lesarji bodo na republiški skupščini ponovno zahtevali obravnavo položaja celotnega slovenskega lesarstva, ki zapo-
sluje okoli 37 000 delavcev Spremenjeni pogoji gospodarjenja, posebno devizna zakonodaja, so namreč izredno hudo prizadeli lesno industrijo. Iz najboljših izvoznikov so tako rekoč v tem letu nastali največji izgubaši.
Ob tem so mnogi razpravljalci ugotavljali, da je nekaj težav tudi v samih organizacijah Kazalci fizičnega obsega proizvodnje namreč niso ugodni, saj znaša indeks fizičnega obsega 95 Kazalci res niso vse, čeprav prevečkrat gledamo le njih, vsebino pa zanemarjamo. Tako pavšalno gledanje pa ima tudi negativne posledice
Mnogo razprav je bilo tudi glede izgub TOZD Stavbno pohištvo je imel ob polletju skoraj 140 milijonov dinarjev izgube, čez tri mesece pa le še 8 milijonov dinarjev. Razpravljalci so menili, da so izgube prikazane računsko, stanje pa je v resnici drugačno. Veliko govora je bilo zato o umestnosti takih transakcij in v zvezi s tem o motiviranosti delavcev za doseganje boljših rezultatov V Stavbnem pohištvu so izdelali sanacijski program in ga predložili v obravnavo izvršnemu svetu. Ta ga bo obravnaval in sprejel ukrepe. Vprašanje pa je, če se bomo problemov lotili na pravem mestu, zato bo potrebna še dodatna analiza.
Vrtimo se torej v krogu. In že nekaj let se dogovarjamo o novih panogah, ki naj bi prinesle rešitev. Ta nova področja pa moramo najti sami, saj nam jih ne bo prinesel nihče. Tudi v novem letu ne?
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN SREČE
SO Logatec D PO Logatec in uredništvo Logaških novic
57 novih stanovanj v soseski S-1
V tem mesecu bo vseljivih 57 novih stanovanj s soseski Za Narodnim do mom Dokončan je namreč objekt E in G polovic, v gradnji pa je stolpič G polovic in F. Tega bodo delavci Gradnika pred zimo še zaprli, tako da bo možno nadaljevanje del tudi pozimi V zimskem času naj bi opraviti instala cijska dela, stolpič pa bo vseljiv leta 1987 Naslednje leto poleti bodo začeli graditi še zadnji objekt v soseski, to je stolpič A in B, tako da bo soseska dokončno urejena poleti 1988
Ob gradnji potekajo tudi dela pri urejanju telefonije, tako da bo možno pri ključevanje tudi z zahodne strani Postopoma se gradi tudi cesta, ki povzroča največ hude krvi Na Gradniku so povedali, da je bila taka postopna grad nja ceste tudi predvidena z načrtom
Po njem naj bi namreč gradnja potekala tako, da že vseljenih stanovalcev ne bi motila. Ker pa je dovozna cesta prekinjena, prihaja zdaj do hude krvi in kritik.
V soseski se gradi tudi zaklonišče, ki bo dokončno zgrajeno m opremljeno naslednje leto.
bn
Krajevna skupnost Hotedršica
Voda za praznik
Krajevna skupnost Naklo
Vprašalniki in zbori krajanov
Svet KS Naklo in vodstva družbenopolitičnih organizacij so oktobra začeli aktivnosti za sklic zborov krajanov, ki so bili v začetku novembra Ob tem so pripravili tudi vprašalnik, ki so ga poslali 1370 gospodinjstvom Z njim so hoteli pridobiti kar največ mnenj o potrebah v kraju ter poiskati vzroke za neuspel referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka Krajani so vrnili 667 vprašalnikov. (Kakšnega učenci OŠ tudi niso prišli iskat, vendar pa je bil ta način najcenejša pot, saj bi za znamke porabili mnogo več sredstev.) Čeprav je bil med vrnjenimi vprašalniki kakšen tudi neuporaben, saj je bil izpolnjen »za zabavo«, je večina krajanov s svojimi razmišljanji pripomogla k oblikovanju programov. Nekaj občanov je sicer izrazilo bojazen, da je pisanje zaman, saj ga tako ali tako nihče ne bo prebral Ti so se zmotili, kajti vprašalniki niso ostali v predalih Delovna skupina je pregledala vsakega posebej, ustavila se je pri vsakem še tako drobnem razmišljanju. Informacija o tem je bila podana potem na seji sveta krajevne skupnosti ter na vseh zborih krajanov. Kot je povedal tajnik KS Naklo, tovariš Ante Vladič, bo svet KS na podlagi pobud in razmišljanj na zborih občanov pripravil osnutek predloga programa, ki ga bodo potem ponudili v obravnavo na ponovnih zborih krajanov, ki bodo do konca leta 1986 sklicani še enkrat Šele potem se bodo organi krajevne skupnosti odločili za nadaljnje aktivnosti
Na vprašanje, kaj krajevna skupnost najbolj potrebuje, ste na prvo mesto postavili BAZEN, na drugo ŠPORTNE OBJEKTE, potem pa AVTOBUSNO POSTAJO, BOLJŠO PRESKRBO V TRGOVINAH, ASFALTIRANJE  CEST,  UREDITEV KUL-
TURNEGA DOMA, JAVNO RAZSVETLJAVO, UREDITEV PROSTOROV ZA MLADINSKO DEJAVNOST in UREDITEV STAREGA VRTCA.
Da bi prispevali sami za program v obliki samoprispevka, je odgovorilo 64 % krajanov
In kaj vas v kraju najbolj moti? Največkrat ste omenjali mrliško vežico, čistilno napravo, kanalizacijo, preskrbo v trgovinah, slabo informiranost v krajevni skupnosti, neorganizirano kulturno in družabno življenje, premajhno odgovornost funkcionarjev, neurejenost okolja, slabo planiranje, premalo različnih tečajev, slabo oskrbo z vodo, promet na Cankarjevi cesti, smeti, zobozdravstvo, neenakomeren razvoj vseh delov krajevne skupnosti in zimsko službo
Pripomb je veliko, razlikujejo se tudi glede na vaško skupnost Veliko pa je takih predlogov, ki bi jih z resnim pristopom lahko hitro rešili Iz majhnega raste veliko. Reševanje takih težav bo vzelo tudi manj časa, zato, kot pravi tajnik krajevne skupnosti, nameravajo najprej rešiti te majhne, a za krajane velike stvari.
Izgradnje 2400 m vodovoda v Novem svetu so najbolj veseli kmetje. Delo in življenje na kmetijah, pretežno usmerjenih v živinorejo, bo mnogo lažje. Tako bodo praznik republike dočakali z vodo Uspehu bodo gotovo nazdravili z vinom, kot se za take priložnosti spodobi
Kljub izredno težkemu terenu je izvajalec del, Gradnik Logatec, dela opravil po načrtu, sredstva v višini 60 milijonov dinarjev pa je prispevala območna vodna skupnost Razvita telefonija, elektrika, voda in razširjena cesta bodo gotovo nudili mnogo boljše pogoje življenja v tem odmaknjenem predelu logaške občine, pomembnem tudi z vidika splošne ljudske obrambe.
V neurju konec avgusta je bila hudo poškodovana tudi podružnična šola v Hotedršici. Škoda je bila oce-
njena v višini 80 milijonov dinarjev. Kljub izredno hitremu ukrepanju za sanacijo, so učenci do novembra obiskovali pouk v zasilnih učilnicah v hotenjski lovski koči in gasilskem domu
Izvajalec del pri sanaciji šole je bil Gradnik Logatec.
Dela so bila končana deset dni pred rokom in učenci se pridno učijo v pravi šoli že ves november
Del asfaltirane ceste na Jamnici v Logatcu.
Foto: M. TrSar
Lo&a*ke
NOVICE
Krajevna skupnost Trate
Prednostna naloga bodo ceste
Na Tratah so največji problem krajevne ceste, potrebne popravila. Letos so popravili cesto od gasilskega doma do Kobalovega griča, ki je bila skoraj neprevozna V program za to srednjeročno obdobje pa so zapisali še dokončno asfaltiranje ceste, ureditev telefonskih priključkov, adaptacijo stare mlekarne na Planinah, popravilo mostu v Pikal-cah in cest v Vasojah, dokončno ureditev ceste Planine-Žejna dolina
Krajevna skupnost VRH
ter obnovo opornega zidu pri Bren-čiču.
Za predsednika sveta krajevne skupnosti so izvolili tovariša Slavka Rupnika Na zboru krajanov so pojasnili tudi načrt za popravilo mrliške vežice na pokopališču na Medvedjem brdu. Krajani so se odločili tudi, da bodo povišali grobarino. O ceni naj bi se dogovorili na prvi seji sveta krajevne skupnosti.
Zadovoljni z novimi načrti
doseženimi in
Krajani Vrha so na zboru krajanov izrazili veliko zadovoljstvo nad doseženim v preteklem obdobju. Veliko problemov so rešili, z nekaterimi se bo potrebno še ukvarjati, da bi našli najboljšo rešitev. Tak primer je tudi poslovanje trgovine na Vrhu, ki so jo hoteli že zapreti, ker ima stalno izgubo. Ob posredovanju krajevne skupnosti je trgovina ostala, rešitev pa bo potrebno poiskati skupaj s KGZ Sora Žiri. V preteklem obdobju so največ aktivnosti posvetili urejanju cest. Tako zdaj na Vrh pelje asfaltirana cesta. Letos so namreč asfaltirali cesto Pil - osnovna šola VRH in še 200 m naprej do Jerebovega znamenja. Dela so potekala skupaj z ureditvijo večnamenskega prostora pred osnovno šolo, veliko večino sredstev pa je prispevala SKIS Logatec Veliko dela so opravili tudi sami krajani. Delovne akcije je vodila mladinska organizacija
Opravili so 3100 prostovoljnih in 820 strojnih ur.
Vsega pa še niso naredili. Predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso zgradili pokopališkega zidu v Hlevnem vrhu. Tudi ceste niso bile vedno najbolje vzdrževane.
Te naloge so vnesli v naslednji srednjeročni plan. Osrednja naloga tega obdobja pa bo ureditev šolske stavbe, za kar so uvedli tudi krajevni samoprispevek. Za novega predsednika sveta krajevne skupnosti so izvolili tovariša Valentina Jesenka, ml.
Na zboru krajanov so se skupaj s predstavniki planinskega društva pogovarjali tudi o gradnji planinskega zavetišča. Dogovorili so se, da planinsko zavetišče ostane na isti lokaciji, da pa je potrebno urediti odtoke sanitarne vode, saj je v bližini zajetje vode, in se dogovoriti za hišni red in obratovalni čas.
Krajevna skupnost Tabor
Manj prahu
Obložene police vabijo
Prava miniatura je bila pred adaptacijo trgovina v KS Tabor. Po investiciji, ki je Mercatorjev TOZD Dolomiti veljala skoraj 40 milijonov dinarjev, je podoba povsem drugačna. Povečan prostor in bogato založene police bodo morda pobrale kakšen tisočak več Iz denarnic, zato pa bo večje zadovoljstvo kupcev, saj lahko dobijo v svojem kraju veliko več kot prej. Zadovoljne so tudi prodajalke, čeprav so se našemu fotografu zmaknile iz objektiva.
Še nekaj: v trgovini poleg vseh prehrambenih in drugih artiklov za gospodinjstvo lahko kupujete tudi časopise in revije.
Krajevna skupnost Rovte
Kdaj bo cesta v Žiri asfaltirana?
V Rovtah so se na zboru krajanov pogovarjali o doseženem v prejšnjem obdobju. Rezultati prizadevanj krajevne samouprave in DPO so obrat Alpine, zgrajeni stolpič, povečana zmogljivost telefonske centrale, obnovitev dveh cestnih odsekov, razširitev pokopališča in ureditev mrliške vežice, nova bencinska črpalka, obnovljeno visokonapetostno in nizkonapetostno omrežje, asfaltirano športno igrišče na Kovku, zgrajeno novo vodno zajetje in del vodovodnega omrežja Vse te akcije so sofinancirali tudi krajani sami, veliko je bilo tudi vloženega prostovoljnega dela Seveda pa vsega tega ne bi zmogli brez pomoči širše družbenopolitične skupnosti. Na zboru krajanov so se pogovarjali tudi o razširitvi
obrata Alpine in obnovitvi dotrajanega vodovodnega omrežja Pred bližajočo se zimo so predvsem krajani Ložanske doline izpostavili problem zimske službe
Čeprav je bilo to v programu že večkrat, še do danes ni asfaltirana cesta Rovte-Žiri Krajani so menili, da bi morale pri izpeljavi te naloge pomagati tudi ustrezne občinske organizacije, saj je cesta izredno obremenjena Poleg osebnih avtomobilov namreč po tej makadamski cesti pelje 30 avtobusov dnevno
Še nekaj drugih nalog čaka novo vodstvo krajevne skupnosti
Za novega predsednika sveta krajevne skupnosti so izvolili tovariša Rudija Dolenca, za predsednico skupščine pa tovarišico Milko Kune
Asfaltirani del ceste proti Kališam bo olajšal tegobe s prahom prebivalcem ob tej cesti, ki je precej obremenjena s tovornim prometom.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Edvarda Kardelja Logatec razglaša prosta dela in naloge
2 snažilk
in
pomočnice v šolski kuhinji.
Za snažilke se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Za pomočnico v kuhinji se združuje delo za določen čas - eno leto - s polnim delovnim časom. Pričetek dela takoj.
Zahtevana izobrazba je praviloma zaključena osnovna šola, za kuharsko pomočnico po možnosti tudi tečaj za higienski minimum.
Poskusna doba 6 tednov.
Informacije dobite lahko tudi po telefonu 741-242 vsak dan od 7 do 14. ure.
Voda, čistilna naprava in še kaj nas žuli
Takole nekako smo začeli tudi pogovor z vodjem TOZD Komunala tovarišem Markom Vogričem Vrsto vprašanj ste namreč bralci naslovili na naše uredništvo, mnogo ste o komunalni dejavnosti spraševali tudi na zborih krajanov v KS Naklo Ravno zato smo se odločili za pogovor in poskušali najti odgovore na vaša vprašanja
Pogosto je bilo vprašanje v zvezi z vodo in gradnjo rezervoarja na Košu. Tovariš Vogrič je povedal, da je gradnja rezervoarja zaključena. Rezervoar ima dva prekata po 300 m' in dokončno še ni priključen na sistem Investicijo v višini 60 milijonov dinarjev sta pokrili komunalno cestna skupnost občine, območna vodna skupnost, del pa je pokrit s posojilom Rezervoar bo zagotavljal zadostne količine vode v višinski coni, zadostne tlake v višjih nadstropjih, hkrati pa je pomemben tudi z vidika požarne varnosti Po dokončni priključitvi bo dovolj vode tudi ob konicah, ko je poraba največja Hkrati je potekala tudi raziskava vodnih virov. Obstoječi vodni viri v Turkovi grapi namreč ne zadoščajo niti po kvaliteti niti po količini.
lize in s tem računali učinke čiščenja. Tovariš Vogrič je povedal, da imajo odpadne vode v vsakem naselju drugačno strukturo in zato šele vzorci pokažejo kakšne optimalne rezultate se lahko doseže. Šele na osnovi rezultatov poskusnega delovanja bo izdano uporabno dovoljenje. Največ občanov pa vseskozi zanima način plačevanja prispevkov za uporabo kanalizacije ter gradnjo in uporabo čistilne naprave. Tovariš Vogrič je povedal, da bo prispevek za gradnjo ostal še naprej, kljub temu da je čistilna naprava zgrajena. Ta prispevek je bil namreč sprejet z odlokom na občinski skupščini leta 1978 za dobo 10 let. Gradnik, kot upravitelj čistilne naprave, je namreč obremenjen s plačevanjem anuitet za najeta posojila za gradnjo čistilne naprave Samo v letošnjem letu znašajo te anuitete okoli 20 milijonov dinarjev. Tako bodo krajani plačevali ta prispevek do leta 1988.
Prispevek za obratovanje čistilne naprave pa bo šele izračunan na podlagi dejansko nastalih stroškov delovanja čistilne naprave. Ta strošek bo odvisen tudi od števila enot,
Zato bo potrebno raziskati vodne vire v Reški dolini, saj kaže, da bi iz teh virov bilo možno oskrbovati tudi rezervoar na Košu. Sredstva za poskusno vrtanje bo zagotovila območna vodna skupnost.
Velik žulj je prav gotovo tudi rumena hiša na Furlanovem Čistilna naprava že dolgo razburja naše duhove in obljubam, da bo kdaj zgrajena, že nismo verjeli več. Torej, novica je več kot spodbudna. Čistilna naprava deluje. Letos so delavci Gradnika opravili obnovitvena dela, ki so bila nujno potrebna, saj je gradnja stala kar nekaj let. Sredstva za ta dela je prispevala območna vodna skupnost Gradnik si je zagotovil tudi strokovno vodstvo s strani projektanta, ki bo spremljal delovanje čistilne naprave do končnega zagona Strokovna komisija, ki je pregledala napravo je izdala uporabno dovoljenje za eno leto. V tem času bodo opravljali strokovne ana-
priklopljenih na čistilno napravo. Zato bo sanitarna inšpekcija izdala odločbe o obveznem priklopu na javno kanalizacijo.
Za tiste občane, ki se ne bodo mogli priklopiti na čistilno napravo, bodo predlagali rešitev razširjenemu delavskemu svetu TOZD Komunala. Rešitev naj bi bila taka, da bodo enkrat letno tem občanom na račun prispevka za vodo in kanalizacijo čistili greznice in fekalije odvažali v čistilno napravo. Za to pa bo
potrebno kupiti cisterno in traktor, s katerim bodo odvažali tudi kosovne odpadke. Sredstva za nakup opreme bodo zagotovili z letnim planom TOZD.
Žuljev je še veliko: odvažanje smeti, pogrebna dejavnost, javna razsvetljava. O tem pa v naslednji številki Logaških novic.
Stanovanjska zadruga Logatec za vse občane
Na pobudo občinskih struktur je bila leta 1979 ustanovljena Stanovanjska zadruga Logatec Tedanje tolmačenje zakonodaje je bilo tako, da stanovanjska zadruga ne more graditi izven strnjenega kompleksa, v tako imenovani razpršeni gradnji Izvršni odbor stanovanjske zadruge je že dalj časa razmišljal, da bi zadrugo približal vsem občanom. Za tak korak pa smo nujno potrebovali podporo IS SO in družbenopolitičnih organizacij ter strokovno znanje. Izvršni svet SO je občane, ki so bili prizadeti ob letošnjem neurju, napotil v stanovanjsko zadrugo na Vrhniki, kjer bi lahko z manjšimi stroški nabavljali gradbeni material Na Vrhniki pa so predlagali, naj se razširi stanovanjska zadruga v Logatcu, da bo s tem rešeno tudi to, da je moralo kar 70 logaških graditeljev urejati nabavo materiala na Vrhniki. Pripravljeni so bili nuditi strokovno pomoč V zadrugi smo bili nad predlogom navdušeni in takoj smo začeli z aktivnostmi Spremenjen statut zadruge je v javni razprvi Na zboru zadružnikov ga bomo sprejeli novembra Od prvega oktobra pa že spre-
jemamo nove člane Tako se je s 1. novembrom število zadružnikov od 27 povečalo na 105 S tem imamo v zadrugi ogromno dela in potrebujemo strokovne sodelavce za nadzor in druga strokovna dela v popoldanskem času Vse Logačane vabimo k sodelovanju.
Zadružnike, kot tudi tiste, ki se želite včlaniti, obveščamo, da smo uradne ure spremenili zaradi prilagoditve urniku banke
URADNE URE SO V PONEDELJEK OD 13. DO 15. URE IN V SREDO OD 15. DO 17. URE.
Ponovno vas obveščamo, kako se lahko včlanite v zadrugo:
ZA VPIS POTREBUJETE gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del ter zemljiškoknjižni izpisek, če na potrdilu ni navedene parcele.
Za članarino plačate ob vpisu 10.000,00 din. Potek vpisa in sklenitve pogodbe ni dolg Material brez prometnega davka pa lahko kupujete takoj po sklenitvi pogodbe.
Oglasite se na Notranjski 14 v Logatcu!
Marjan Markelj
Lipa zelenela je...
Dolgo časa je zelenela lepo, bujno se je razrasla. Pa ne samo ena. Razrasel se je celoten drevored, ki smo ga Logačani vzljubili in si ga že skoraj vzeli za svoj simbol. Pa vendar ljubezen ni bila dovolj. Lipe so zelenele vsako leto bolj svetlo zeleno,
uničevali so jih viharji in neurja, žled in s soljo posipana asfaltna cesta. Drevored je postajal redkejši Potem so se mlini le zganili Občinska skupščina je sprejela odlok o zaščiti drevoreda, regionalni zavod za spomeniško varstvo je pripravil projekte za sanacijo starega drevoreda. Sanacija bo potekala celo srednjeroč no obdobje, sredstva za sanacijo pa prispevata v enakem deležu občinska in republiška kulturna skupnost. V začetku novembra so delavci GG - TOK Gozdarstvo Logatec opravili prva, najnujnejša dela po programu sanacije. Podrli so nekaj lip, ki jih je bilo nemogoče rešiti ter posadili nova, mlada drevesa
Ljubezen ni dovolj Vleče pa Lepo bi bilo, da bi reševanje drevoreda lip vzeli kot primer za reševanje mnogih, podobnih objektov, ki so prepuščeni na milost in nemilost viharjem časa.
bn
Odprta vrata v boljšo trgovsko ponudbo
S slovesnosti ob otvoritvi obnovljenih trgovskih prostorov Mercator Kmetijske zadruge Logatec
Praznično slovesno je bilo 26. septembra letos v logaški zadrugi. Kaj, da ne! Bilo je tistega dne, ko so se odprla vrata v prenovljene trgovinske prostore Na slovesnosti, ki se je zaradi deževnega vremena umaknila z dvorišča v trgovino, so se zbrali delavci zadruge, predstavniki družbenopolitične skupnosti, pa predstavniki SOZD Mercator in republiških kmetijskih institucij, predstavniki Biotehniške fakultete ter mnogi drugi gostje. Pomembnost vsestranske dejavnosti
Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril najprej Slavko Glinšek, podpredsednik poslovodnega organa SOZD Mercator, ki je med drugim dejal, da je slišati na račun zadrug več kritičnih kot pohvalnih besed Seveda, pa mnogi očitki izvirajo iz premajhne seznanjenosti s pomenom kmetijstva in delovanja zadrug. »Za logaško zadrugo lahko trdimo«, je dejal govornik Glinšek, »da je vraščena v svoj prostor. Ni samo organizator kmetijske proizvodnje, .organizira tudi druge dejavnosti, zanimive in potrebne za razvoj kraja. Sem nedvomno sodi tudi predelava različnih gozdnih odpadkov v eterična olja. Prav zadruge -med njimi tudi logaška, oskrbujejo občane v oddaljenih zaselkih z najpotrebnejšim, tam namreč, kjer je poslovanje bistveno dražje in kjer druge trgovske organizacije zapirajo prodajalne Vsestranska dejavnost zadruge v tem hribovitem okolju je pomembna za zadrževanje odseljevanja. Zato je pri organiziranju vseh gospodarskih dejavnosti, ne samo kmetijske proizvodnje, potrebna še bolj vsestranska pomoč družbe«
Direktor zadruge z govorniškega odra
Direktor zadruge Karel Šinkovec pa je takole predstavil zadrugo in
njena prizadevanja: »Razvijati in razviti želimo kmetsko zadružništvo, hkrati pa razvijati tudi vse tiste stranske učinke, ki to temeljno prizadevanje dopolnjujejo in omogočajo.
Trgovina z reprodukcijskim materialom
Ena takih dejavnosti je tudi trgovina z reprodukcijskim materialom, ki naj kmetijsko proizvodnjo oskrbuje z gnojili, semeni, rezervnimi deli, orodjem, gradbenim materialom in tako naprej, pa tudi z organizacijo odkupa pridelkov. V Logatcu imamo tovrstno prodajo in odkup osrediš-čeno zlasti v krajevni skupnosti Naklo in krajevni skupnosti Tabor, delna trgovska dejavnost pa se izvaja domala po vseh krajevnih skupnostih.
Investicijska odločitev
Spontane in preveč improvizirane rešitve iz preteklosti so postajale v neprimernih trgovinskih prostorih vse hujša zavora nadaljnjih razvojnih možnosti. Najhujše je bilo ves čas prav tu v Logatcu Razmere v pre-utesnjenih, nefunkcionalnih in skrajno izrabljenih prostorih so terjale korenite spremembe.
Leta in leta smo razmišljali o obnovitvenih delih, ki so kazala vse očitnejšo potrebo po investicijskih posegih. Ko smo se končno vse bolj bližali investicijski odločitvi, se je bilo treba z vso gospodarsko preudarnostjo lotiti finančne konstrukcije, saj je predračunska vrednost vseh del iz leta 1985 znašala kar 54.470.000- dinarjev.
Investicijska sredstva (skupaj s sredstvi investicijskega vzdrževanja) nam je pomagal oblikovati tudi SOZD Mercator v znesku 12.900.000- din, in sicer z naslova združenih investicijskih sredstev; hvala lepa za razumevanje
In odprla so se vrata
Fazna graditev
Finančne razmere so terjale dvofazno graditev Prva faza, ki je zajemala obnovo obstoječih trgovinskih prostorov in ureditev sejne sobe, se je izvajala od decembra 1985 do konca marca 1986; druga faza, ki je vsebovala razširitev trgovinskih prostorov, pridobitev novih skladiščnih prostorov ter gradnjo kanalizacije z novim vodovodnim priključkom in s protipožarnim hidrantom ter asfaltiranje dvorišča pa se je izvajala od junija do septembra letos.
Glede na to, da je celoten projekt zajel posege v staro gradnjo, rekonstrukcijo in obnovo, se razume, da investicijski elaborat ni mogel zaobjeti vseh del, ki so se kasneje kazala kot dodatna in več dela Vse spremembe smo sproti dopolnjevali in usklajevali s projektom. Računamo tako, da se je obseg investicije povečal za kakih 8 %. Posebno poglavje pa je oprema prostorov, za katero bi bilo treba oskrbeti denar mimo investicijskih sredstev, namenjenih za gradbena, instalacijska, obrtniška in zunanja ureditvena dela. Pri opremi je zato zaškripalo, pa bomo morali z novimi napori oskrbeti denar za dodatno opremo in finalizacijo nekaterih nadrobnosti.
Izvajalci investicijskih del
Pri realizaciji del so uspešno sodelovali:
- gradbena in komunalna dela je opravil Gradnik iz Logatca, - asfaltna dela SCT Ljubljana,
- elektroinstalacije Stane Petrov-čič iz Logatca,
- centralno ogrevanje Ciril Pezdir iz Brezovice,
- vodovodne instalacije Franc Se-liškar iz Logatca,
- kleparska in strelovodska dela Stane Šušteršič iz Logatca,
- slikarsko-pleskarska dela Franc Prepeluh iz Logatca,
- oprema trgovine so izdelki Alp-rem Kamnik,
- rušitvena, krovska, mizarska in keramična dela ter vsa urejanja in čiščenja smo pogodbeno z Gradnikom izvedli sami s svojimi delovnimi skupinami.
Vsa dela so bila opravljena v dogovorjenih rokih in v primerni kvaliteti, za kar se zahvaljujem prav vsem izvajalcem del. Namreč, spoštovati roke v razmerah, ko je bilo treba graditi in preurejati vzporedno s tekočimi dejavnostmi - trgovina je delala takorekoč brez prestanka - ni bilo lahko Dela so bila resnično motena, vendar spričo smotrno organiziranega dela in zgledno strpnega razumevanja smo vse moteče nevj' šečnosti prešli. Zato smo uspehov toliko bolj veseli
Investicijski učinek
Doslejšnji učinek investicijskih del je tak
- 330 m' obnovljenih in rekonstruiranih prodajnih prostorov s sanitarijami,
- 360 m' skladišč,
Pisana množica je prisostvovala odprtju nove trgovine
Kulturni delež so prispevali kmečki pevski zbor in kmetje-pesniki. Na sliki pred zborom recitira Franc Krmavnar
Lo^&Ske
NOVICE
m
Direktor kmetijske zadruge Karel Šinkovec: »Razvijati želimo zadružništvo, z njim pa tudi nujne in pomembne stranske učinke.«
- 800 m' komunalno urejenega in asfaltiranega dvorišča
Ustvarili smo možnosti za boljšo blagovno ponudbo, boljše pogoje dela v trgovini in za udobnejše delo samoupravnih organov in delo drugih organizacij v zadrugi.
Zavedajoč se številčnosti sestankov, konferenc, zborov in sej, katerih je precej tudi mimo naše volje in naših potreb, smo v teh naložbenih prizadevanjih na NOVO uredili tudi sejno sobo
Storili smo svojo dolžnost
Pa še zaradi nečesa drugega smo izjemno zadovoljni Kakor že neštetokrat se je tudi to pot izkazala popolna pripravljenost za delo in pomoč vseh v naši 60-članski delovni skupnosti Ko je šlo za akcije, se ni razlikoval delavec žage od delavca iz uprave, sekač ne od svojega vodje, delavec iz paletarne ne od delavca iz trgovine; nad 1.500 delovnih ur se je nabralo Delavci iz uprave, na primer, so opravili poleg svojega rednega dela še 6 delovnih dni, ko je šlo za urejanje, čiščenje in pospravljanje zgrajenih in obnovljenih prostorov Vse to je dajalo svojevrstni delovni elan in je ponovno potrdilo občutek pripadnosti zadružnim prizadevanjem Tu moram izreči vse priznanje za skrbno strokovno opravljeno delo trem našim delavcem: (zdaj že umrlemu) Alojzu Petkovšku, Leopoldu Rupniku in Ivanu Lukanu. Nočem s tem trditi, da je to recept za uspešno izvajanje kakršnekoli investicije. V naši specifiki je to nujno potrjena uspešnost. In če k temu dodamo še to, da smo se delavci zadruge v letu 1985 odpovedali delu sredstev za osebne dohodke v korist naložbe, čeprav nas letos ta okolnost dobrih gospodarjev tepe -žal, je resnica taka -, lahko zatrdimo, da smo storili, kar je bila naša dolžnost.
Do smotrnejše preskrbe
Morda je prav, da ob tej priložnosti povemo še nekaj besed o stalnih naložbenih obveznostih, ki jih ima Kmetijska zadruga z vzdrževanjem zadružnih domov po naših krajevnih skupnostih še iz časa ustanavljanja zadrug
V vseh teh domovih opravlja trgovsko dejavnost Mercator TOZD Dolomiti ob vseskozi prenizki najemnini Prav zdaj, na primer, teče obnova trgovine v KS Tabor, kamor odstopa Kmetijska zadruga 14 000 000 - din večletne najemnine, zavedajoč se dejstva, da je prepo-trebno podpreti ureditev preskrbe Ravno zato, da bi smotrneje uredili preskrbo, imamo v mislih ureditev trgovine s kmetijskim reprodukcij-, skim programom, železnino, belo tehniko in podobnim na enem mestu, tako da bi zaokrožili gospodarsko in poslovno usmeritev trgovine v okviru našega poslopnega in dvoriščnega sklopa - predvidoma že s 1. januarjem 1988
Da ne bi obšli temeljnega poslanstva
Če danes in tu podcrtavamo predvsem trgovino naše zadruge, nika kor ne želimo zaobiti temeljnega poslanstva v kmetijski proizvodnji:
pospeševanje kmetijstva, sestavni del česar je tudi vlaganje v agromelioracije;
zbiranje in kontrola mleka, za kar smo letos namenili prek 3 milj. dinarjev;
iz združenih sredstev pa je šlo 26000000 - din za naložbe v paš-
ništvo, pridobivanje in konzerviranje krme in urejanje zemljišč.
Posebno vprašanje, mimo katerega ne moremo in ne smemo, je prav naše hribovsko kmetijstvo Za oživljanje življenja in proizvodnje v hribih je bilo že marsikaj storjeno: elektrifikacija, cestna prenova, vodovod, telefonska povezava. Tu moramo izreči zahvalo vsem, ki ste razumevajoče podprli prizadevanja za reševanje življenjskih nujnosti, ki tako os-mišljajo življenje in delo v hribovskem svetu
Namesto plačila po delu____
Pri vseh naporih in kljub ugodnim rezultatom poslovanja v dohodkovnih pogledih pa nismo v zavidanja vrednih razmerah. Zaradi lanskega izjemnega dohodka, ki smo ga - kakor rečeno - usmerili v reprodukcijo, ne pa, kakor bi lahko storili - v osebne dohodke - in to nam hodi letos narobe, smo še ta hip z resolu-cijskih stališč obravnavani kot kršitelji
Namesto nagrade za dobro gos podarjenje smo deležni posebne družbene obravnave Seveda, povsem drugačna podoba bi se pokazala, če bi namesto primerjave poslovanja od leta do leta, primerjali, recimo poslovanje petletnega obdobja; pri tem bi ugotovili, daje rast akumulacije prav vseh naših dejavnosti od kmetijske proizvodnje prek gozdarstva, žage, proizvodnje v paletami, transportnih storitev in trgovine nad letno inflacijsko rastjo. In končno se zavedamo, da če bi bila izvozna prizadevanja učinkovitejša -tudi s strani SOZD Mercator, in bi zalogo eteričnih olj hitreje prodali, bi nam resolucijske usmeritve omogočile prikazovati izredno ugodne rezultate - tudi, če že ne prav na področju osebnih dohodkov
Morda so te besede in vsi pomisleki v njih nekoliko mimo tonov za slovesno priložnost, pa je prav, da jih imamo v zavesti, ko smo sicer veseli uspehov, ki smo jih dosegli skupaj za danes in jutri«
Pa vendar začetek ambicioznej-šega razmišljanja
V nadaljnjem je predsednik SO Logatec Andrej Logar v svojem na-
govoru izrazil zadovoljstvo, da so se letošnja občinska praznovanja končala prav z delovnim dosežkom kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. »Od nosilcev preskrbe bomo zahtevali ustrezno organiziranost in preskrbljenost. Odprtje novih prostorov naj predstavlja začetek akcije, saj v dolgem desetletju ni bilo nobene naložbe v trgovski dejavnosti A tudi sicer je zadruga tesno vpeta v okolje Zadovoljni smo zaradi storjenega, ne moremo pa biti zadovoljni s tem, da je v Logatcu premalo razvojnih ambicij Prav v trgovini, ki jo danes odpiramo, vidimo začetek ambicioznejšega razmišljanja o razvoju v Logatcu«, je menil Andrej Logar V nadaljnjem ni zaob-šel priznanja delavcem zadruge, ko je šlo za pomoč pri odpravi posledic avgustovske naravne katastrofe ali pa ko je šlo za priznanje delavcem za njihovo požrtvovalno udarniško delo pri zahtevni prenovi
Kulturni spored otvoritvene slovesnosti je bil tudi nekaj posebnega vsaj nevsakdanjega Nastopil je priložnostni »Kmečki pevski zbor« pod vodstvom Marcela Štefančiča in odpel troje pesmi Med posameznimi pesmimi sta nastopila kmeta-pesni-ka, ki sta recitirala svoje pesmi Franc Krmavnar pesem Stopinje časa, Jože Maček pa pesem Zadrugi Pesem Marice Tršar Kmetska elegija pa je recitirala Angela Menart
Ob koncu pa je Lei Jerman, ki je zvesta zadrugi vseh 37 let, pripadla čast, da je odprla vrata v resnično lepo prenovljene trgovinske prostore
Pripravil maš (Foto. M. Tršar)
Zdravica prazničnemu dnevu v planinskem domu v Novem svetu
STOPINJE ČASA
V življenje človek hitro zakoraka s himno burnega srca, že beseda v grlu išče zraka, melodije glasa struna več ne da.
Gozd teman pred hribom razpira v daljo nam pogled:; leteči ptici ni ovira, senca nje ne pušča sled
Na mehki mah se dlan naslanja z radostjo boža nežni sloj Srce ne čuti ostrega ravnanja, želi le blag užitek svoj
Mladost še ne načeta pospeši vsakomur korak Prehitro zlate čase si obeta, ne misli na večera mrak
Ni še rose mokre sonce vzelo s steze zaželenega polja; telo bi rahlo zadrhtelo, ko imelo bi spoznanja vsa
Nazaj stopinja časa ne premakne. Sanje hrepenenja megla zaduši Razigranost se prek ust umakne; tiho kakor sneg skopni.
Franc Krmavner
Vraščenost s krajem in z ljudmi
Z razgovora o logaškem kmetijstvu na okroglem dvorišču pri Tomincu v Žibršah (na katerem je bilo povedano veliko, skoraj vse; kdor je imel ušesa za poslušanje, je lahko slišal)
Na dvorišču zgledne kmetije pri Tomincu v Žibršah gotovo že dolgo in dolgo ni bilo, kot sicer tistega dne, ko so se tam zbrali kmetje, predstavniki družbenopolitične skupnosti iz Logatca, pa nekateri delavci Mercator - Kmetijske zadruge Logatec, pa gostje SOZD Mercator Ljubljana in mnogoteri predstavniki kmetijskih institucij iz naše republike in predstavniki Biotehniške fakultete iz Ljubljane. O razvoju kmetijstva in nadaljnjih možnostih so govorili kmetje Marjan Pišljar, Adolf Bogataj in Anton Merlak, dalje predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, predsednik poslovodnega organa SOZD Mercator Miran Goslar ter podpredsednik poslovodnega organa SOZD Mercator za področje kmetijstva Slavko Glin-šek, pa Jože Lužovec, vodja pospeševalne službe pri Kmetijskem zavodu v Ljubljani, Jože Ferčej iz Biotehniške fakultete, Andrej Logar predsednik SO Logatec, Zvonka Nagode tajnica zemljiške skupnosti Logatec, Karel Šinkovec, direktor M - KZ Logatec ter Mojca Šemrov, vodja pospeševalne službe pri M -KZ Logatec ter predsednik zadružnega sveta Franc Rupnlk, ki je tudi pozdravil vse prisotne in jih povabil k razgovoru.
Franc Rupnik: Danes smo goste namenoma popeljali med hribovske kmete, kjer naj bi tudi stekel razgovor o nadaljnjem razvoju kmetijstva pri nas, pa še o načinu pomoči, zlasti hribovskemu kmetu V hribovskem svetu je namreč razdrobljenost kmetijskih površin taka, da je težko oblikovati močne kmetije, ki so lahko edini obet za učinkovitejšo kmet-sko proizvodnjo. Možnosti razvoja so nedvomno v nadaljnjem uvajanju in združevanju pašnikov, v posodabljanju hlevov pa tudi v reševanju stanovanjskega standarda, ki poleg učinkovite mehanizacije sodi med temeljne pogoje, ki lahko navezujejo mlade ljudi na kmetijo, še posebej na hribovito, na katero moramo računati. Zato bomo veseli vsake vzpodbude pa tudi ocene naših usmeritev.
Mojca Šemrov: Naša zadruga se razprostira na 2800 ha kmetijskih zemljišč. Pretežno gre za hribovit svet, nekaj manjših ravninskih zemljišč pa je izpostavljenih poplavam Z zadrugo sodeluje okrog 300 kmečkih gospodarstev V okviru zadruge deluje pet zadružnih enot, v vsaki 'mamo trgovino za preskrbo kmetovalcev z reprodukcijskim materialom in blagajno za izplačilo odkupa pridelkov.
Naši kmetje so usmerjeni v živinorejo, v kombinirano mlečno-mesno proizvodnjo   Poljščine pridelujejo
kmetje le za domače potrebe, razen pšenice, ki je je bilo v zadnjih letih tudi nekaj za odkup, kljub razmero ma slabim pridelovalnim pogojem Pred tremi leti so kmetje, združeni v skupnosti, kupili celo žitni kombajn Odkup živine iz leta v leto narašča Lani smo odkupili, 293 ton mesa.
Leta 1975 smo zaceli z organizi ranim odkupom mleka za Kmetijsko zadrugo Vrhnika Sprva je oddajalo mleko le nekaj kmetij, že leta 1978 je odkup narasel na 750 I mleka; letos se bomo približali odkupu 1.000.000 I mleka, ki ga sedaj oddaja že 180 kmetij, na katerih redijo okrog 700 krav. Zadnja leta smo uredili tudi 5 zbiralnic mleka; mleko iz vrčev se pobira le še po Logaških Žibršah, Medvedjem brdu in Grča-revcu
Leta 1976 smo na 3 kmetijah vpeljali pašnokošni sistem Letos pasejo živino že na 32 kmetijah; čredin skih pašnikov je že 231 ha. S sredstvi Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti (ZKZS) smo uredili tudi 140 ha skupnih pašnikov V petih pašnih skupnostih je vključenih 13 kmetov V zadnjem času smo se lotili tudi izboljševanja zamočvirjenih zemljišč, tako tečejo ureditvena dela na Logaščici; pred nekaj dnevi so nam končno po kupu težav odobrili tudi projekt za hidromelioracijo zemljišč od Lokve proti Tični-ci. Priprave pa tečejo tudi za ureditev Marek
Leta 1975 so bili pri nas zgrajeni prvi silosi Letos silirajo travo in koruzo že na 55 kmetijah; posamezni kmetje pa imajo tudi po tri silose.
Od leta 1973 so banke začele kreditirati novogradnje in adaptacije hlevov ter nakup mehanizacije, tako so mnogi naši kmetje posodabljali hleve in si oskrbeli dovolj mehanizacije Zaradi previsokih obresti kmetje zadnja leta ne najemajo več bančnih kreditov, zato manjše naložbe rešujemo kar s sredstvi naše hranilno kreditne službe Pri vseh teh navedbah pa ne smem mimo pomembne vloge sklada za intervencije v kmetijstvu oz vloge širše druž be Z intervencijskimi sredstvi regresiramo krmila, gnojila, umetno osemenjevanje, zavarovanje, semena ipd Za uvedbo pašno košnega sistema, npr., dobi kmet 1050 kg gnojila na hektar Izrednega porpena pa so za nas tudi sredstva, ki še zbirajo tudi pri ZKZS in Zvezi vodnih skupnosti
V zadnjih letih smo kmetom razdelili za gnojila tudi nekaj sredstev iz ostanka dohodka zadruge. Zanimivo je, če povemo, da se je v zadnjih de setih letih povečala prodaja umetnih gnojil za 100 %
Še naprej, seveda, bomo težili k učinkovitejši izrabi travnatega sveta, k urejanju čredinskih in skupinskih pašnikov ter k boljšemu obdelovanju slabših zemljišč Trudili se bomo, da bo letna proizvodnja rasla za 2 do 3%.
Slavko Glinšek: Delo Kmetijske zadruge je vredno pohvale O paš-nokošnem sistemu lahko rečemo, da se je na Slovenskem uveljavil že pred 15 leti, vendar sprva v Logatcu stvari niso imele pravega odmeva Zadnja leta pa so se razmere ugodno spremenile, zato so tudi rezultati povsem razumljivi
Nadaljnji napredek proizvodnje je v mnogočem odvisen od zemljiških površin Kmetom primanjkuje zemlje, veliko pa je je v rokah posestnikov, ki zemlje ne obdelujejo ali pa jo obdelujejo preskromno. Zakonodaja, ki je sicer prepočasna, naj bi usmerjala zemljo v roke tistega, ki jo obdeluje, ki jo želi obdelovati Poleg zakonodaje pa je tu potrebno veliko volje kmetijskih zadrug, občinskih skupščin, zemljiških skupnosti in širše družbenopolitične skupnosti sploh Vsekakor pa bo kar prava naravnanost v tem, da Kmetijska zadruga podpira poleg usmerjenih tudi mešane kmetije, ki so že tako na Logaškem v večini
Jože Lužovec: Kaže se nujna potreba po zaokroževanju kmetij, tudi v hribovskem svetu. Na vsak način je treba okrepiti proizvodnjo tudi na slabšem travnatem svetu, ki ga je treba kajpak sodobno kultivirati Sicer pa vse kaže, da se gradi na rezultatih; proizvodnja očitno napreduje V zadnjih letih je izkazan prirastek telet na paši že 900 do 1100 g na dan Usmeritve so smiselne; zadrifgi gre za to vse priznanje.
Karel Šinkovec: Posebej želim opozoriti na potrebo po krepitvi kmetijstva v hribovitem svetu. Eno hujših in težje rešljivih vprašanj je prav gotovo pomanjkanje vode Kapnica je premalo zanesljiva, zlasti v daljših sušnih obdobjih Videli smo, kaj pomeni voda za hribovita gospodarstva, ko smo jo napeljali na Ravnik. Kraj in ljudje doživljajo tam prenovo Seveda, brez širše družbene pomoči pa navodnjavanje hribovitih kmetij ne bo šlo, čeprav so nekateri kmetje že sami zgradili posamezna zajetja To je eno. Drugo pa je: kmetijska proizvodnja v hribih je draga, odvisna od mnogo večjih stroškov kot ona v dolini, zato bo treba iskati možnosti podpiranja hribovske proizvodnje s posebnimi bonitetami, z dodatnimi regresi ipd, sicer ne bo šlo kljub najboljšim željam. Doslej smo pa hvaležni za dragoceno strokovno pomoč Biotehniški fakulteti iz Ljubljane, ki je z našo pospeševalno službo že dokazala na posameznih kmetijah, kaj zmore tudi hribovit travnati svet.
Andrej Logar: Naš skupni cilj mora biti dobra kmetija. Prav zato bo treba še nadalje razvijati infrastrukturo, še posebej v hribovitem svetu zaradi učinkovite proizvodnje danes in jutri, tudi z vidika SLO - kod drugod pa so bile partizanske baze?! Ta zavest nas mora spremljati, ko se bomo odločali za širjenje in modernizacijo električnega, telefonskega,
vodovodnega ali cestnega omrežja Potrebujemo pa več operativnih akcij brez preobsežnih papirjev in pečatov Soglašam, da ni malo storjenega Kmetje se morda še premalo hvalijo s svojimi dosežki
Franc Rupnik: Ne vem že, kolike rič opozarjam na nerazumljiv problem kmečkih žena, ki niso enakopravne v naši družbi Prvi kooperantje so se zavarovali, zavarovali so tudi svoje matere; ženam kmetov pa delovna doba ni bila priznana kot tistim, ki so se kasneje starostno zavarovale To je hudo boleča nepravica
Leo Frelih: Že dalj časa govorimo o diferenciranem pristopu k infrastrukturi v Sloveniji Tu je potrebna aktivnost zadrug Po vsem soglašam namreč s potrebo po oživljanju hribovskega sveta in posebej s potrebo po sanaciji travnatega sveta
Kar zadeva (ne)enakopravnost žena kmetov, je šla zahteva za spremembo zakonodaje k ustreznim republiškim organom, razprava se je vlekla skoraj leto dni, na koncu pa je naš predlog pogorel. Šli smo z novo pobudo; kako bomo uspeli, ne vemo Ne bomo pa popustili, ker se zavedamo, da gre za eksistenčna vprašanja kmečke družine. In dalje: odločno zagovarjamo materialno močno zadrugo. Da so potrebne dobre kadrovske rešitve, o tem ni dvoma Vendar spoznanja, vsaj pri nas niso več tuja, da je moč dosegati gospodarsko trdnost zadrug, kakršna je tudi logaška, prav z dopolnilnimi dejavnostmi. Sama kmečka proizvodnja ne zagotavlja uspešnega izvajanja vseh operativnih nalog današnje zadruge. Kom pletiranje dohodka je del osnovne aktivnosti, nanašajočih se na plan, finance, reprodukcijski material in družbeno funkcijo zadruge Prav tu se zrcali uspešno delo logaške zadruge
Zvonka Nagode: Morda je pravšnji trenutek, da predstavim delovanje zemljiške skupnosti, ki deluje v Logatcu enajsto leto Prek samoupravnih organov izvaja kmetijsko zemljiško politiko v občini Skupnost gospodari z 80 ha kmetijskih zemljišč, ki so dodeljena v zakup kmetom z dolgoročnimi pogodbami Okoli 25 ha zemljišč ima skupnost v začasnem upravljanju, hkrati pa upravlja s 6 ha zemljišč, ki jih je pridobila na podlagi zakona o preživninskem varstvu kmetov V logaški občini imamo 350 zaščitenih kmetij na 2400 ha od sicer vseh 4848 ha kme tijskih zemljišč Razvrstitev zemljišč je bila opravljena v letu 1984 Tedaj je skupnost tudi pridobila možnost odločanja o uporabi prostora
Prioritetna naloga skupnosti je prav gotovo v skrbi za obdelavo zemljišč in v izvajanju prostorsko ureditvenih operacij. Akcija intenzifikacije poteka prav od leta 1981 Delo teče koordinirano, pri čemer izvaja poglavitne naloge kmetijska pospeševalna služba V zadnjem petletnem obdobju so bile izvedene pomembne melioracije Sedaj se izvajajo hidromelioracije pod Sekrico na kompleksu 26 ha, h kraju pa gredo dela na vodotoku Rovtarica Na ZKZS imamo zahtevek za sredstva,
Obvezen pregled prašičevega mesa
ki bi jih uporabili pri čisti agromelio-rizacije 50 ha zemljišč. Načrtujemo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju usposobili 450 ha zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo Žal pa se skupnost srečuje z novimi finančnimi težavami, ki ji močno ovirajo uspešno delo. Zgolj zbiranje sredstev s samoupravnim sporazumevanjem ni zadostno; zdi se, mnogo uspešnejše finansiranje prek prispevne stopnje. Vse kaže, da prav zaradi pomanjkanja sredstev ne bo realiziran program del za leto 1986.
Marjan Pišljar: Spregovoriti moram v imenu kmetov iz ene najbolj pasivnih krajevnih skupnosti. Kmet na Medvedjem brdu se mora žilavo boriti na skopi zemlji Pomanjkanje vode še poudarja bornost kmetovanja. Zato je treba ustvariti vabljivejše pogoje dela, sicer bodo mladi še naprej odhajali v tovarne, kjer vidijo lažji zaslužek. Kakor rečeno, brez širše družbene pomoči pa vemo, da nam zadruga, s katero smo zadovoljni, ne more bolj pomagati pri reševanju zagatnih vprašanj.
Adolf Bogataj: Soglašam s Piš-Ijarjevimi ugotovitvami; je resnično težko na hribovskih kmetijah, kjer je vse en sam hrib v hribih. Mladi zapuščajo hribe tudi zato, ker spoznavajo, da starost, zasidrana v kmetijah, ni perspektivna.
Anton Merlak: Lani poleti sem se peljal po avstrijski deželi, kjer me je pozdravil napis: »Potujete skozi najlepšo pokrajino Avstrije«. Pri tem se mi je storilo jako otožno; spomnil sem se svojih Žibrš in si dejal: pa kaj niso morda tudi Žibrše najlepša pokrajina v Sloveniji? Vendar Žibršam manjka veliko do slovesa, morda prav zaradi neurejenosti. Sama narava pa ni dovolj. Zato nam tudi turizem odteka; nas v Žibršah se celo izmika.
Jože Ferčej: Resnično. Zunanji svet je že zdavnaj spoznal, da brez lepote - kulture tudi celotnega bogastva družbe ni. Zato moramo iz gospodarstva in kulture iskati pota našega razvoja.
Miran Goslar: Nesreča mnogih lepih krajev je, da niso bogati. Pa vendar Moramo priznati: na Logaškem - tudi tu v Žibršah - je viden napredek v kmetijstvu, za kar gre vse priznanje kmetom in pravšnje
Kmetska elegija
Komu, dragi mož, boš zemljo dal, ko boš obnemogel, ko bo utrujen tvoj korak postal, in ne boš dela zmogel?
Morda svoji hčeri?
Nikar ji tega ne zameri,
če kakor druge lepa biti hoče
in z zemljo rok si mazat noče.
Boš morda jo sinu dal, ki naj bi pač doma ostal? A kaj ko sin v tovarno hoče, kmetije delat noče ...
Počakaj, draga žena, mladost prav kmalu bo spoznala, da zemljo bo obdelat treba, da nam bo kruha dala.
Marica Tršar
čestitke Kmetijski zadrugi In vsem, ki ji pomagajo. Res, veliko je narejenega, in prava škoda bi bila, da ne bi bilo od zadaj mladih rodov Naša osnovna filozofija v kmetijstvu mora biti pomoč v boju za najbolj realne cene in odločna diferenciacija med hribom in dolino. To razliko mora družba dojeti in nato ostvariti pravšnjo uravnoteženost.
Pripravil maš
Zadrugi
Kmalu bo stoletje,
ko si se rodila,
pa še vedno si mladostna
klena sila!
Zbrali so nekdaj se umni gospodarji, kmetsko zadrugo ustanovili, da domačije svoje bi rešili.
Odtlej naprej, iz roda v rod gojiš poslanstvo: »Kogar sila zla, sila neba obteče, skoraj vsak se k tebi v zadrugo zateče!«
Dela se, gradi naprej,
gospodarno
v lepše dni!
Materinsko se razdajaš,
svetuješ,
delaš,
dajaš!
Danes taka si, kot bi bila nevesta; vsa si pomlajena, prenovljena, s trudom vseh: vodilnih, kmetov, delavcev -si z znojem prepojena!
Še naprej pogled ti smeli
v nove čase zre,
zre v nove zarje,
v nove dneve nam vsakdanje
z močnimi krmarji,
mi pa vsi - mornarji.
September 1986
Jože Maček
X Komisija za delovna raz-
X merja pri Osnovni šoli »8
x talcev«  Logatec objavlja
v', prosta dela in naloge
l SNAŽILKE
x Delo se združuje za nedolo-x čen čas s polnim delovnim x časom Nastop službe je možen takoj oziroma po x dogovoru x
Prijave naslovite na naslov:
y. Osnovna šola »8 talcev« x
•:• Logatec, Notranjska 3 - fi
X Komisija za delovna raz- :•:
x merja v 8 dneh po objavi v
tega oglasa
:■: O izbiri bodo kandidati ob- :■:
veščeni 30 dni po konča-x  nem zbiranju prijav. x
Trihineloza je nevarna zajedavska bolezen, ki napada človeka in mnoge domače ter divje živali Širi se pretežno v kužnem krogu človeka, domačega in divjega prašiča ter medveda, in to s slabo pečenim, kuhanim ali prekajenim mesom in klobasami. Bolezen povzroča trichinel-la spiralis, oz ličinke te gliste lasni-ce, ki s prostim očesom ni vidna. V zgodnjem stadiju bolezen spominja na zastrupitev s hrano, v kasnejšem pa prevladajo bolezenski znaki prizadetosti mišic, ki so otrdele in boleče, lahko pa tudi otekle
Zanimivo je, da je lansko leto ta zoonoza doživela večji razmah tudi v občinah jugoslovanskih republik, iz katerih se že tradicionalno - zaradi pomanjkanja lastnega podmladka prašičev, zlasti pitancev - oskrbujejo občine Idrija, Logatec in Vrhnika. Pristojni veterinarski službi ocenjujeta, da več kot polovica obstoječega staleža prašičev pri nas dejansko izvira prav iz rej problematičnih področij, kjer se je bolezen v nevarnem obsegu razširila tudi med ljudi. Zaskrbljujoča so predvsem predvidevanja, da je kupoprodaja prašičev po hišah, ki je sicer prepovedana, ker se izvaja mimo običajnih obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov, znatna. Trihinelozno meso vsekakor ni primerno za prehrano ljudi.
Navedena odredba odreja obvezen veterinarsko-sanitarni pregled prašičevega mesa vseh, tudi na domu, zaklanih živali, ki izvirajo s področij okuženih ali sumljivih za to bolezen, četudi je meso namenjeno zgolj lastni domači porabi ali krmljenju živali. Obvezno je treba pregledati tudi meso divjih prašičev in medvedov.
V odredbi so izčrpno zajeti vsi ukrepi, s katerimi se preprečuje, zatira in izkoreninja omenjena bolezen s strani rejcev prašičev, delavcev klavne in mesnopredelovalne industrije ter članov lovskih družin. V sklopu omenjenih treh dejavnosti se uporaba trihinoskopije v diagnostiki doslej nikakor še ni zadovoljivo uveljavila pri zasebnih rejcih prašičev, ki se jo, kljub letos prav zaskrbljujočim epizootiološkim razmeram, samo izjemoma poslužujejo.
Vsekakor morajo biti prašičerejci sedaj predvsem previdni pri nakupih živali. Prašiče lahko nabavljajo samo v rejah, ki so zdrave, živali ne smejo izvirati iz krajev ali rej z nejasno zdravstveno situacijo O tem naj se posvetujejo s krajevno veterinarsko službo. Pomije za krmljenje prešičev morajo biti prekuhane. Neizogibno je tudi sistematično uničevanje podgan in miši v nastambah za prašiče.
Janez Dolžan, dipl. vet.
Tudi na njivi raste denar
Zadnji dan oktobra je bil za učence OŠ 8 talcev nekaj posebnega. Na svoji skupščini so se zbrali varčevalci pionirske hranilnice in člani šolske zadruge. Dogodku so prisostvovali tudi predstavniki Kmetijske zadruge Logatec in predsednik skupščine občine.
Pionirska hranilnica na šoli ima že dolgoletno tradicijo. Pod vodstvom mentorjev opravljajo delo v hranilnici učenci sami. Na skupščini so med varčevalce sprejeli učence prvih razredov. Podelili so jim knjižice in hranilnike. Dogovorili so se, da bodo učenci varčevali prek hranilno kreditne službe pri Kmetijski zadrugi Logatec. Ta jim je za spodbudo podarila 250.000,00 dinarjev, ki jih je prispevala Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije.
Kako se da varčevati tudi na druge načine, so povedali na ustanovnem sestanku člani šolske zadruge. Ta še nima imena, zato pa ima toliko bolj razvejano dejavnost. Samo na šolski njivi so učenci prihranili okoli 300.000 dinarjev. Toliko je namreč vredna zelenjava, ki jo uporabljajo v šolski kuhinji. Že nekaj časa uspešno deluje tudi šolska trgovina. Tu učenci lahko kupijo skoraj vse, kar potrebujejo za šolo, pa še kakšen posladek povrhu. Še najdlje pa učenci osnovne šole skrbijo za zdravo in čisto okolje. Na očiščevalne akcije so pravzaprav že navajeni Zdaj so si v program zapisali tudi nekatere ekološke akcije. Ker letos na šoli deluje tudi krožek gojiteljev malih živali, so tudi tega vključili v dejavnost zadruge. Ne smemo pozabiti tudi na proizvodno delo. Vse, kar bodo učenci naredili, bo moč kupiti na novoletnih stojnicah V program za letošnje leto so si napisali tudi skrb za ptice pozimi, zbiranje zelišč in plodov, delo v sadovnjaku in skrb za čebelice, saj bodo tako nabrale več sladkega medu. Za vse to bodo poskrbeli skupaj z učenci tudi mentorji in prav njim velja čestitka za izpeljavo marsikatere koristne akcije.
Šolsko zadrugo so sredi novembra ustanovili tudi v OŠ Edvarda Kardelja.
France Popit obiskal      Kriteriji za dodelitev Žibrše družbene pomoči - otrokom
Slovenijales KLI je na SOV Logatec naslovil dopis glede kriterijev za upravičenost do družbene pomoči otrokom. Vprašanje smo odstopili v reševanje komisiji za usklajevanje programov socialnega varstva skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Komisija je vprašanje obravnavala na seji 7. 10. 1986, zavzela svoje stališče in oblikovala odgovor.
Zaradi aktualnosti vprašanja in odgovora, ki utegneta zanimati širši krog občanov, vam Ju posredujemo:
Konec prejšnjega meseca so logaško kmetijsko zadrugo obiskali predsednik predsedstva SRS France Popit, član predsedstva Andrej Marine, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Knežević in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. Namen obiska je bil seznaniti se z življenjem in delom na hribovitih kmetijah. Logaška zadruga namreč dosega lepe rezultate, čeprav na pretežno hribovitem področju, kjer je proizvodnja mnogo težja.
Gostje so si najprej ogledali obrat biotehnične fakultete v Logatcu, potem pa dve kmetiji v Žibršah Pri Ko-renčevih se je tovariš Popit pogovarjal z gospodarjem Vinkom in njegovo ženo Marijo. Oba sta pustila službo in se lotila kmetovanja na skoraj zapuščeni kmetiji. Po štirih letih imata v prenovljenem hlevu 18 glav živine in obdelujeta približno 16 ha zemlje. Zgradila sta tudi silos, nimata pa potrebne »strojne mehani zacije« Veliko poguma je bilo potrebno za ta korak,«, je povedala gospodinja Marija. »Prvo leto sem morala namreč kupiti tudi peteršilj za v juho. Volje sva imela veliko in
šlo je« Vinku največjo oviro predstavljajo velika oddaljenost in slabe cestne povezave. Tudi tu se stvar spreminja na bolje, pa vendar pravi Vinko, da se danes verjetno ne bi odločil tako kot pred leti, saj so razmere za kmetovanje mnogo bolj neugodne
S predstavniki družbenopolitičnega življenja občine si je tovariš Popit ogledal tudi kmetijo Gantarjevih in se pri njih zadržal na daljšem pogovoru.
Spregovoril je predvsem o odnosu med kmeti in zadrugo, o intenziviranju pridelave, kar je pomembnejše od prestrukturiranja. Zavzel se je za ohranitev hribovskih kmetij ter za uvajanje dopolnilnih dejavnosti, ki bi nudile nov vir dohodka. O teh programih pa bi se morale dogovoriti kmetijske organizacije in kmetom ponuditi konkretne programe.
Pri intenziviranju pridelave lahko veliko naredijo predvsem pospeševalne službe, zato jih je potrebno kadrovsko okrepiti, ne pa jih obremenjevati z raznimi deli v pisarnah Pospeševalci so potrebni zunaj, na kmetijah, v pisarnah pa naj delajo administratorji.
Vprašanje Slovenijales - KLI:
Ugotavljamo, da cenzus za otroški dodatek ne stimulira delavcev za boljše delo, ker v bojazni, da bi izgubili otroški dodatek, nočejo opravljati dela prek polnega delovnega časa. Tak položaj je absurden zlasti v sedanji gospodarski situaciji, ko se borimo za večji izvoz.
Sklenjene izvozne pogodbe za letošnje leto nas silijo v nadurno delo, predpisi oziroma samoupravni sporazumi interesnih skupnosti pa to zavirajo, ker se delavci boje, da bi izgubili otroški dodatek.
Prihaja do absurdnih situacij, ko delavec, ki opravlja »nadurno delo« prejme ravno toliko dohodkov kot delavec, ki sedi doma in prejema otroški dodatek Očitno gre za splošno jugoslovansko prakso, da plačujemo nedelo Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti prosimo, da proučijo problematiko in skušajo najti ustrezno rešitev
Odgovor komisije:
Merila za upravičenost do social-novarstvenih pomoči so v Sloveniji dogovorjena s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno-varstvenih pravic. Osnovno načelo pri tem je, da je do pomoči lahko upravičena le tista družina, ki si s svojim delom in sredstvi resnično ne more zagotavljati socialne varnosti.
Pristojne službe in skupnosti ugotavljajo stvarne socialne razmere delavcev na podlagi mnenj organizacij združenega dela, kjer člani družine delajo, in krajevnih skupnosti, kjer družina živi.
V 9. členu sporazuma je pristojnim organom, ki odločajo o posamezni pravici, dana možnost, da pomoč odklonijo ali jo dodelijo v nižjem znesku, kot bi občanu šla po določilih tega sporazuma, če je organiza-
cija združenega dela izkazala, da je delavcu omogočila doseči višji dohodek z delom, s čimer bi zagotovil sebi in svoji družini socialno varnost, pa delavec te možnosti ni izrabil
To pomeni, da delavec, ki prejema socialnovarstveno pomoč, le-to lahko izgubi, če neupravičeno odkloni delo, ki bi mu prineslo večji zaslužek Zlasti to velja v primerih, ko je nadurno delo nujno za uresničitev določenih proizvodnih programov
Glede na poznavanje stvarnih razmer ima torej tudi organizacija združenega dela vso možnost, pa tudi dolžnost, da celovito oceni socialne razmere in dejansko potrebo po pomoči za svojega delavca ter sporoči mnenje o upravičenosti do take pomoči Organizacija združenega dela ne bi smela dajati pozitivnih mnenj za socialnovarstveno pomoč, če za to ni pravega razloga Prav tako pa mora pravilno oceniti vpliv morebitnih občasnih povečanj osebnih dohodkov na stvarne socialne razmere. To velja tudi za pravico do družbene pomoči otrokom (otroški dodatek), za katero prav tako veljajo merila, ki jih sicer uporabljamo za vse vrste pomoči
Kadar pa se med letom pojavijo problemi, navedeni v vprašanju, ima organizacija združenega dela vso možnost, da po svoji presoji o tem obvesti skupnost, ki je delavcu odobrila pomoč in ji predlaga ustrezen ukrep
Menimo torej, da v dogovorjenem sistemu socialnovarstvenih pomoči, če ga dosledno izvajamo, ni podlage za trditev, da z njim podpiramo nedelo Pač pa bi morali vsi skupaj učinkovitejše delovati tudi v spreminjanju miselnosti ljudi, tako da bi delo in ustvarjanje dohodka dobilo višjo družbeno vrednost in ponovno postalo moralna vrednota.
Pojasnilo k članku »Življenje z multiplo sklerozo«
V zadnji številki Logaških novic je bil objavljen članek »Življenje z multiplo sklerozo«.
Pisec članka navaja, da nekatere delovne organizacije manj uspešno rešujejo probleme bolnikov z multiplo sklerozo in jih skušajo čimprej upokojiti Med njimi navaja primer delavke iz delovne organizacije KLI.
V zvezi s tem želimo pojasniti dve stvari, ki piscu članka očitno nista bili znani
1 O invalidski upokojitvi ne more odločati delovna organizacija, pač pa invalidska komisija oz. odbor za uveljavljanje pravic pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (po do sedaj veljavnih predpisih).
2. Delavka, ki je v tem članku omenjena, je bila na prvi stopnji spoznana za invalida II. kategorije - sposobna za lažje fizično delo s skrajšanim delovnim časom. Vendar pa se s tako odločitvijo invalidske komisije ni strinjala Zato je vložila pritožbo, s katero je uveljavljala I. kategorijo invalidnosti, to je invalidsko upokojitev.
Poudariti moramo, da je bila invalidska upokojitev želja delavke, saj se ni čutila več sposobno za kakršnokoli delo. Drugo ustrezno delo pa ji je bilo v delovni organizaciji zagotovljeno v skladu z omejitvami invalidske komisije
Pri reševanju delavkine invalidske zadeve je strokovna služba delovne organizacije KLI nudila pravno pomoč in vseskozi delala v interesu delavke.
Poleg tega je bilo delavki odobreno 14-dnevno klimatsko zdravljenje.
Nimamo se sicer namena hvaliti s tem, vendar pa le imamo tudi v naši organizaciji posluh za te bolnike Med drugim smo v okviru svojih možnosti nudili finančno pomoč pri organizaciji srečanja članov Društva multiple skleroze v letu 1985
Kar pa se tiče ustreznega zaposlovanja invalidov, se tudi v naši delovni organizaciji srečujemo z določenimi težavami, saj proizvodni programi pogojujejo fizično težje delo, velik ropot, prah in nevarnosti, ki jih povzročajo les-noobdelovalni stroji. Lažjih fizičnih del, ki so primerna za invalide, je malo Število invalidov v neki delovni organizaciji pa je v veliki meri odvisno tudi od proizvodnega programa ter delovnih pogojev, v katerih se delo opravlja.
Menimo, da je bila v navedenem primeru kritika neutemeljena in izrazito subjektivno obarvana.
»SLOVENIJALES« KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC
Komisija za delovna razmerja KONFEKCIJA Logatec objavlja prosta dela in naloge
ČUVAJA (varnostnika)
Pogoji
- osnovna šola in izpit za varnostnika,
- poskusno delo (en mesec)
Pred nastopom dela mora izbrani čuvaj opraviti preizkus znanja iz 6. člena pravilnika o varovanju (Ur list SRS št 41-1629/83).
Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v Logatcu.
Da bi tudi v Logatcu v tednu otroka priredili nekaj posebnega za naše ot roke, smo se zadnji hip z vso vnemo in navdušenostjo lotili organizacije prvega logaškega ŽIV-ŽAVA Vsi, ki so bili zaprošeni za sodelovanje, bilo pa jih je kar precej, so se brez obotavljanja odzvali in lotili dela, hkrati pa je vsak ponudil še kakšno novo zamisel za popestritev prireditve. Zaradi časovne stiske tokrat vseh idej nismo mogli uresničiti, zato pa smo jih skrbno »shranili« za naslednji ŽIV-ŽAV. Naslednji? Seveda! Led je prebit, odziv obiskovalcev je bil dober, preizkušnjo pa smo, upam, zadovoljivo prestali tudi. organizatorji.
Vse ni delovalo, kot smo pričakovali. Predvsem pokvarjeno in nepopolno ozvočenje, ki je sprva malo nagajalo, na koncu pa povsem odpovedalo, da prireditve niti »uradno« zaključiti nismo mogli, zaradi manjkajočih mikrofonov pa ni bil mogoč nastop dveh glasbenikov, ki naj bi igrala in pela za otroke in z otroki. Večina otrok se je vseeno lepo zabavala: trgovina na bolšjem trgu je cvetela; z baloni so imeli najmlajši obiskovalci precej opravka, žal pa so tekle tudi debele solze, saj je prenekateri balon počil ali pa odletel v nebo; sladkorna pena je bila sodeč po gneči okoli izdelovalca sladkega prediva zelo okusna; dvajset litrov svežega jabolčnika, iz jabolk, ki so jih tisto popoldne obrali šolarji je brez težav steklo po grlih, malo težav smo imeli z nekaterimi starši, ki jim ni šlo v račun, da je jabolčnik kar zastonj Pa še na ŽIV-ŽAVU smo ga naredili tisto popoldne!
Zastonj je bilo tudi sadje v košaricah, ki je bilo namenjeno otrokom, da bi si sami postregli z vitaminčki. Pa so košarice sprva ostajale kar polne Ko pa so ugotovili, da je sadje res kar »za pojest«, so spraznili prav vse košarice
Zelo so šli v slast tudi še topli rogljički in jabolčni zavitki iz Krpanove pečice. Tisti »ta veliki«, ki se jim ŽIV-ŽAV ni zdel dovolj živ, pa so se lahko poživili s kavo
Najbolj pogumni malčki so tudi zaplesali, še raje pa so vsi gledali nastopajoče plesalke, ki so s svojim programom prijetno popestrile dogajanje.
Ker marsikdo že nestrpno pričakuje naslednji ŽIV-ŽAV in boljšji trg, menim, da bi se lahko naslednjič srečali v maju.
Torej: nasvidenje na drugem logaškem ŽIV-ŽAVU!
Livija Peršl
MERCATOR - KZ LOGATEC
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE PROIZVODNJE NA ŽAGI
Pogoji: končana lesarska srednja šola oziroma druga lesarska izobrazba, najmanj tri leta delovnih izkušenj.
2. ADMINISTRATIVNO EVIDENČNE NALOGE
Pogoji: dvoletna administrativna šola oziroma daktilograf-ska usposobljenost, najmanj dve leti delovnih izkušenj.
3. VEČ DELAVCEV ZA DELA NA ŽAGI
Pogoji: usposobljenost po I ali II. programu srednjega izobraževanja oziroma ob delu pridobljene izkušnje. Prijavijo se lahko tudi začetniki.
Interesenti naj naslovijo vloge za sklenitev delovnega razmerja z ustreznimi dokazili o usposobljenosti na Mercator -KZ Logatec, komisiji za delovna razmerja do 5 12 1986.
»Slovenijales«
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE n. sol. o., LOGATEC
61 370 Logatec
Tovarniška 36
TOZD DROBNO POHIŠTVO
LESARJI!
Ali ste pripravljeni združiti svoje znanje, ambicije in pridnost s štiristo delavci, ki so v štiridesetih letih marljivega dela dosegli, da stole, delo svojih rok, praktično 100 %-no izvozijo izključno na konvertibilna tržišča? V tem času je zrasla tudi nova proizvodna hala, ki čaka, da se nam pridružite in pomagate pri izpolnitvi zahtev novih tržišč, ki čakajo na naše izdelke.
Kdor pozna Logatec, ve, da je to prijeten kraj, ki človeku nudi to, kar mu velika mesta ne morejo, zato smo prepričani, da se boste želeli tudi nastaniti pri nas. Pripravljeni smo ugoditi takim željam, saj se zavedamo, da je delavec s problemi le pol delavca. Še posebej si želimo znanja in novih izkušen j, zato se nam oglasite, če ste:
- lesarski delavec,
- obdelovalec lesa,
- lesar Širokega profila,
- lesarski tehnik,
- inženir lesarstva,
- diplomirani inženir lesarstva
Za vse bo dovolj dela, saj potrebujemo skoraj 30 »novih« iznajdljivih glav in šestdeset delovnih rok
Oglasite se kar osebno v Logatcu na Tovarniški 36, v kadrovski službi »KLI«, v tretjem nadstropju nove upravne stavbe
Če to ni možno, nam pišite na ta naslov in ne pozabite dodati poštne številke 61 370!
Za začetne (ali dodatne) informacije nas lahko pokličete na telefon številka 741-333 ali 741-711.
Za enkrat nasvidenje!    ' ■
LJUBITELJI FILMA* NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI!
10. 12. ob 20. uri (predstava bo izjemoma v sredo)
SI BOSTE LAHKO OGLEDALI NAJNOVEJŠI SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM
HERETIK
(PRIMOŽ TRUBAR)
Režija: Andrej Stojan
Glavne vloge: Polde Bibič, Bernarda Oman
Dopisniki iz osnovnih šol
Prvi delovni dan
V četrtek zjutraj smo vsi učenci pohiteli v šolo. Imeli smo zbiralno akcijo starega papirja, kar je bilo za nas najvažnejše. Upali smo, da bomo prvi. Dogovorili smo se, da bodo nekateri odšli nabirat želod Po malici, nekaj čez osmo uro, smo »želodarji« odšli v gozd. Po gosti megli in rosi smo le prišli do skupine hrastov. Z nami je bila tovarišica Bosiljka, ki nas je ves čas spodbujala. Nabrali smo kar precej želoda. Okoli poldneva so ga domačini pripeljali z vozičkom do kmetijske zadruge in ga prodali. Ko smo se vrnili v šolo, smo zvedeli, da smo bili PRVI v zbiranju papirja.
Helena Jemec, Barbara Peric, Mateja Ambrožič
V gozdu smo vsi stekli pod hraste in začeli pobirati želod. Ko smo pobirali, nas je zeblo v roke. Dolgo časa je bila megla Nazadnje se je le dvignila. Nekateri smo pridno pobirali. Tovarišica nas je pohvalila. Nenadoma smo zagledali učence iz OŠ 8 talcev. Nekateri so se prestrašili in zavpili: »Joj, kaj bo pa zdaj?!« Vsi smo tekli k vrečam, da bi vanje stresli želod. Ko smo se umirili, smo spet pridno nabirali. Želod smo odpeljali v kmetijsko zadrugo. Tam smo zanj dobili denar. Denar bomo hranili za na morje.
Bojana Jerina, Klavdija Tomazin, Irena Turk, Brigita Dolenc
Tovarišica nas je razdelila v skupine. Največ učencev je nabiralo želod Ostali smo nosili papir in čistili razred V razredu smo očistili klopi, omare in tla.
Benjamin Gantar
Z Matjažem sva pometala avlo, nekateri učenci pa so pomivali tla v razredu. Ostali učenci so nabirali želod in papir. Bili smo zelo zelo dobri pri zbiranju papirja, saj smo zbrali kar osemsto šest kilogramov.
Bogdan Žerjal
V razredu smo imeli veliko papirja. Vsak učenec je prišel v razred po papir in ga odnesel ven. Nekateri so papir tudi raztresli. Veliko papirja smo imeli tudi na podstrešju. Nosili smo ga h garaži. Tam ga je čuvala Maja. Čez nekaj časa smo imeli malico. Po malici smo šli po papir tudi k nekaterim na dom. Ko smo prišli nazaj, smo papir naložili na vozičke in ga peljali k tehtnici. Zbrali smo ga veliko.
Klara Lukan, Tjaša Obreza, Maja Černigoj, Boštjan Lampe
Aljoša, Boštjan, Tomaž in jaz smo vozili papir. Najprej smo šli ponj k Igorju, potem pa še k Tomažu. Potem smo ga peljali v šolo Nato smo šli v Blekovo vas. Pri Boštjanu smo naložili papir in spet odhiteli proti šoli. Med potjo so nam škatle padale z vozička. Pričakovali smo, da bomo zbrali veliko papirja. Uspelo nam je. Bili smo navdušeni, ker smo zmagali. Primož Mivšek, Boštjan Gostiša, Tomaž Habjan, Aljoša Turk vsi 4. a razred OŠ Edvarda Kardelja
Na športnem dnevu je bilo lepo
V četrtek smo se ob 8. uri s kolesi zbrali pred šolo. Po malici smo se odpeljali proti Gorenjemu Logatcu in zavili na makadamski cesti proti gozdu Nabirali smo želod. Prvič smo imeli petnajst minut časa za nabiranje. Lahko smo nabrali, kolikor smo hoteli Čim več, tem bolje. Vsi oddelki smo ves želod stresli v vre-
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA GRADNIK LOGATEC
objavlja prosta dela in naloge
1. inkaso komunalnih pristojbin (1 delavec)
Pogoji: izobrazba III. ali IV. stopnje splošne smeri, zaželene izkušnje z gotovinskim poslovanjem, 3-mesečno poskusno delo.
2. izvajanje zahtevnejših zidarskih del (več delavcev) Pogoji: izobrazba III. ali IV. stopnje zidarske smeri, 3 oziroma
1-letne izkušnje v zahtevnejših zidarskih delih, poskusno delo 3 mesece.
3. opravljanje ključavničarskih del (2 delavca)
Pogoji: izobrazba IV. stopnje kovinarske stroke, tečaj iz varilstva, 2-letne izkušnje, poskusno delo 3 mesece.
4. opravljanje mizarskih in tesarskih del (1 delavec) Pogoji: izobrazba IV. stopnje lesarske ali tesarske smeri, 1-
letne izkušnje, poskusno delo 3 mesece.
Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev sprejema splošno kadrovska služba Gradnik Logatec, Tržaška 27, 14 dni po objavi.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi
čo; mi smo vodili, c oddelek je bil zadnji. Na vrsti je bila igrica V eni minuti je bilo treba prinesti pest želoda Spet smo zmagali mi. Znova smo šli nabirat želod. Sošolci iz c oddelka so tako hiteli, da so ga prinesli največ in so nas premagali. Bilo je zelo lepo Še bomo šli.
Špela Ferjančič, 4. a OŠ 8 talcev
Sla sem na ZIV-ZAV
V soboto popoldne je bil v Logatcu ŽIV-ŽAV. Šla sem gledat Bilo je zanimivo. Veliko različnih stvari so prodajali Tudi mošt so delali, na pravi stiskalnici Majhni otroci so risali na asfalt. Z zanimanjem sem si ogledala risbe Moja sestrica je dobila balon zastonj. Najbrž zato, ker je še majhna
Anja Kovač, 3. a
OŠ 8 talcev
ŽIV-ŽAV je bil pred zdravstvenim domom. Stojnice so bile polne. Največ je bilo trok, ki so prodajali razne igrače, knjige, stripe, obleke in drugo. Naprodaj so bili tudi raznovrstni baloni in pena. Sadje in mošt so dajali zastonj Jaz sem bila letos samo gledalec Drugo leto bom sodelovala. Prodajala bom. Na podstrešju imam vse polno igrač, ki jih ne rabim več.
Staša Mesec, 3. a OŠ 8 talcev
Kako nam je ušla želva
Stric Francelj nam je prinesel želvo. Bil sem je zelo vesel Dva dni smo jo imeli zaprto, da bi se na nas navadila. Z veseljem sem jo hranil Včasih sem ji nastavil prst, ona je vanj ugriznila, jaz sem pa cvilil. Ati se je zato jezil.
Ko smo želvo dali ven, je postala trmoglava. Rad sem jo strašil, tedaj se je skrila v svoj oklep Pri hiši je bila tri dni, potem je izginila Nekaj dni sem jo iskal, a nisem našel niti najmanjše sledi za njo Naslednji dan je šla mami v trgovino in ji je tovariš Comino potožil, da jim nekdo krade jagode. Takoj sem pomislil na našo želvo. Nekaj časa smo jo iskali in res smo jo našli. Hitro sem jo dvignil, pa se je populala. Previdno sem jo položil v škatlo in ji dal obilo jagod z našega vrta. Naslednji dan sem jo izpustil Nesel sem jo tudi k sodu in preizkusil, če zna plavati Doma je bila še en teden. Vse je pokvaril dež, ker je želva takrat ušla in od tistega deževnega dne je ni več nazaj
Miha Špeh, 4. a OŠ 8 talcev Logatec
DOPISUJTE V
LOGAŠKE NOVICE
<3Ca^ dcyrr\iy\n/naS ^
%vmv f/ dooruyvt/r\eL- ~krtwvnnjMj ^ An-ama/, izvali/, MiaJla/) eliti/, Jpf&Jtij , crrjyf^u , havjuUj (Moki/ ^ K^nA, lodj^ . . .
Tj?whMcXxj , laUo/  jjni MmAjoJ.
3kmmH>ria/ jf,  raduka/ )mAMlmxv pmxXJ{kL ^ rr^au
1i dxirmoTK/ru.  rKutaje' ^tJ^u- $»OLkj da/n) ^Jh jjfj (W. %cyrrwrwnv     hxxj) kggf ic fmtSBa/, t^Aj^J vrv  (^Mitrvi.
Aavmtnlj Jtah^ji iWr;
NOVE KNJIGE V LOGAŠKI KNJIŽNICI
STROKOVNE KNJIGE:
Jerič: Svet akvaristike
RUSSELL: Knjiga o možganih
GABRIJELČIČ: Učimo se z miselnimi vzorci
BOSE: Vodovodne inštalacije
NOVAK Raziskovalci slovenskega življenja
STOPAR: Gradovi na Slovenskem
FISTER: Umetnost stavbarstva na Slovenskem
JERMAN: Greje naj sonce
FISKE: Srednja leta
KASTENBAUM: Staranje
SRUK: Morala in etika
RUS Odločanje in moč
TRSTENJAK: Človek in njegova pisava
KACIN: Sodobna letala in helikopterji
Notranjski listi III
HAUCK: Depresija
HAUCK: Kako se postaviš zase
HAUCK: Kako ljubiti in biti ljubljen
DAHLAUS Estetika glasbe
TRSTENJAK: Ko bi še enkrat živel
BRANDT Organizirana blaznost
PLETERSKI: Narodi, Jugoslavija, revolucija
GUSTINČIČ: Nadstropja Amerike
Demokratična družina - kaj je to?
PONIŽ: Molk in pisava
KNJIGE ZA OTROKE:
ZIDAR: Dražba sanj
DOLENC Morska dežela na železniški postaji SMULLYAN: Šahovske skrivnosti Sherlocka Holmesa ADAMIČ; Lucas, kralj Balukov RAVLJEN: Grajski vrabec Vdovin sin
DAUDET: Tratarin iz Tarascona
LEPOSLOVJE:
SEGAL: Oliverjeva zgodba
SIVEC: Beg pred senco
KLUN: Domovina je ena
LAINŠČEK: Cirkusanar
LASIČ: Kliče Vir, Vir, Vir. .
DANELLA: Pozabi, če hočeš živeti
EISENKOLB: Senator
HILSENRATH: Noč:
VVALIACE: Svet pravičnih
HČNN: Gozdovnik Pešendaš
TAYLOR: Glas srca
ASIMOV: Jeklene votline
VVELLS: Ljudje kot bogovi
VVELLS: Na zvezdah spočeti
VOJNOVIČ: Prestolonaslednik
FRANĆIČ: Domovina, bleda mati
JOKAI: Črni diamanti
KIRST: Dekleta v uniformi
SEVELA: Moški pomenek v ruski banji
JAKES: Sever in jug
MAILER: Nepremagljivi ne plešejo
VUĆO; Kako sem nehal sesati prst
BEAUVOIR: Najlepša leta
DOUTINE: Hit
LONDON: Klic divjine
JACOBSON: Niels Lyhne
LAXNESS: Islandski zvon
REMIZOV Ura
PREVERT: Barbara
STERENE Sentimentalno popotovanje BLIXEN: Spomin na Afriko VVILDER: Hišica v veliki hosti ŽIGON: Krt v sedlu
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi Izgubi dragega moža, očka In starega očka
ROLANDA LUXA
se iskreno zahvaljujemo dr. Vodopivcu in dr. Turkov! za Izkazano pomoč pri zdravljenju. Zahvaljujemo se KO ZZB NOB Hotedršica za cvetje in predsedniku Antonu Rudolfu za poslovilne besede.
Istočasno se zahvaljujemo sosedom za darovano cvetje In pomoč v teh težkih trenutkih.
Amalija LUX z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in sina
JANEZA PETKOVŠKA
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli soža-Ije.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni In nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA PETKOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo Mercator - KZ Logatec za tolažilno In nesebično pomoč. Hvala vsem govornikom, pihalnemu orkestru in gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga pospremili na njegovi zadnji poti In ga ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Tja. kjer visoke so ptanme. skrita sita vleče me..
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega sina in brata
ANDREJA TRPINA, ml.
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem prijateljem in sorodnikom, ki so se od njega poslovili v tako velikem številu in ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa Izrazili sožalje in nam pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala velja delavcem Iskre-TOZD Antene Vrhnika, Valkarto-na, Konfekcije In UKC -TOZD Travmatološka klinika Ljubljana.
Zahvaljujemo se tudi Planinskemu društvu Logatec - alpinističnemu odseku. Mešanemu pevskemu zboru Društva mladih glasbenikov Logatec, Postaji milice Logatec, govornikom ter gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki imate našega Andreja v lepem spominu.
Ata, mami in sestra
ZAHVALA
Srčno se zahvaljujeva vsem ki ste se s toplo mislijo poslovili od najinega ljubega moža In očeta
Janeza HODNIKA
Hvala za Izraze sožalja, za podarjeno cvetje in vence, za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izražava Moškemu pevskemu zboru Logatec, Logaškemu oktetu, godbi na pihala In gasilski četi za častno spremstvo.
V hvaležnem spominu nama bodo ostale besede, ki sta jih ob url slovesa izrekla govornika Ivan Černe in Marcel Štefan-čič. Hvaležni sva vsem sorodnikom, dobrim sosedom ter nečaku Silvu in družini Nartnik za nesebično pomoč. Vsem, ki so našemu Janezu v njegovem življenju storili kaj dobrega, prisrčna hvala. Žalujoči žena in hčerka
LagaSkr
NOVICE
Z raketami do zlata
Modelarsko maketarskl klub Logatec je oktobra pripravil zanimivo razstavo modelov in raket, ki so jih izdelali člani kluba. Hkrati so na ogled postavili tudi nagrade in priznanja, ki so jih za svoje dosežke prejeli na tekmovanjih.
Uspehi na tekmovanjih pa so bili tudi povod za naš pogovor s predsednikom kluba, Bogom Štempihar-jem, in 14-letnim članom kluba, Miho Gromom Z njima smo se pogovarjali o problemih in težavah, predvsem pa o uspehih Skromni so tile modelarji in če mi v roke slučajno nme bi prišla 39. številka FRONT-a, tudi sama ne bi vedela, da so člani logaškega kluba dosegli na 22 državnem prvenstvu raketnih modelarjev 2 mesto v spuščanju rakete s pada lom, 3 mesto v kategoriji raketopla-nov in 2. mesto v spuščanju rakete s trakom.
Modelarsko maketarski klub je bil ustanovljen leta 1983 in ima svoje klubske prostore v starem vrtcu na Notranjski 4 v Logatcu. Tam se zbere na sestankih okoli 30 članov.
»Naši prostori so za delo neprimerni. Ni prave razsvetljave, nimamo opreme, zato še vedno delamo doma. Klubske prostore imamo torej samo za srečanja in sestanke K sreči imamo dobro oporo pri našem pokrovitelju - delovni organizaciji KLI. Letos smo pravzaprav zelo zadovoljni, saj smo dobili finančna sredstva tudi iz drugih delovnih organizacij, tako da smo se lahko udeležili tekmovanj v slovenskem in državnem merilu. To »prosjačenje« sredstev pa nam vzame kar precej časa, ki bi ga lahko koristneje izrabili. Zato smo bili tudi pobudniki za ustanovitev zveze organizacij za tehnično kulturo. Akcijo za ustanovitev občinske zveze smo pripeljali že kar daleč in upamo, da do ustanovitve ne bo preteklo več veliko časa V zvezi bi namreč lahko reševali mnoga skupna vprašanja in težave s financiranjem.
Bogo je spregovoril tudi o dejavnosti kluba v letošnjem letu: »V klubu imamo tri sekcije: raketarsko, modelarsko in maketarsko. V rake-tarski sekciji delajo fantje rakete, s katerimi hodimo na tekmovanja. Ta sekcija ima največ članov. Tekmujemo v treh panogah, in sicer v spuščanju raket s padalom, spuščanju raketoplanov in spuščanju raket s trakom Vse rakete izdelamo sami. Za to pa je potrebno veliko spretnosti, natančnosti in znanja Od vsega tega je odvisno, kako bo raketa Poletela. V tej panogi dosegamo 'ePe uspehe, posebej veseli pa smo, da so prve uspehe dosegli tudi naši mladi tekmovalci. Tako je bil letošnje leto naš Matjaž Srakar peti na republiškem srečanju mladih tehnikov v Celju, zmagal pa je Marjan Kurent, ki se je kasneje udeležil tudi zveznega tekmovanja v Strugi in se domov vrnil z zlatim odličjem «
Letošnje leto so člani kluba sodelovali na skoraj vseh pomembnejših tekmovanjih. Prav je, da napišemo še uvrstitve:
Ekipno so dosegli tretje mesto v raketoplanih na zvezni ravni za po-
kal 25 maja Med posamezniki je bil Bogo Štempihar tretji. Na zvezni tekmi v Zemunu so ekipno osvojili dve drugi mesti, in sicer v raketoplanih in v spuščanju rakete s trakom Rezultate z državnega prvenstva smo že povedali, povejmo še to, da je zmagovalna ekipa dosegla 1007 sekund, logaška ekipa, ki je bila druga, pa 997 sekund. Razlika je bila torej silno majhna in mogoče je do zmage manjkal tudi košček sreče Na državnem prvenstvu so sodelovali Andrej Grom, Bogo Štempihar, Miha Grom in Mare Šen. Povejmo še to, da tekmovalci tudi posamično dosegajo odlične rezultate in se domov vedno vrnejo s kakim odličjem.
Fantje so zagnani, ni kaj. In njihove želje?
Drugo leto bi radi zmagali na državnem prvenstvu, želijo se udeležiti tudi tekmovanj v modelarstvu Bogo pa ima tudi svojo največjo željo, in sicer, da se uvrsti v državno reprezentanco in se z njo udeleži svetovnega prvenstva.
Radi bi tudi, da bi se čimveč mladih vključilo v njihove vrste. Zato člani kluba vodijo krožek na osnovni šoli 8 talcev, verjetno pa bi ta dejavnost zanimala tudi učence na OŠ Edvarda Kardelja. Na koncu se njihove želje ustavijo še pri sistemu financiranja, kjer bi veliko vlogo morala odigrati na novo ustanovljena zveza organizacij za tehnično kulturo, bn
Uspešen nastop
V okviru je bil v Kranju »Kros Dela«, ki se ga je sicer okrnjena -udeležila tudi reprezentanca občine Logatec, ki je bila izbrana na podlagi rezultatov občinskega jesenskega krosa
Med več kot 2000 tekmovalci, predvsem atleti, so logaški predstavniki občino zastopali več kot izvrstno Na koncu so v skupnem seštevku zasedli 17. mesto med 48 nastopajočimi občinami iz Slovenije, prehiteli so tudi vse sosednje občine - Vrhniko, Cerknico, Idrijo, Ljublja-no-Vič, Postojno - in še nekatere, ki sicer »atletsko« kotirajo precej višje kot Logatec Končna bera točk bi bila lahko še višja, vendar kar v nekaj kategorijah nismo imeli predstavnikov, kar pa je pomenilo precej negativnih točk Za razvrstitev sta se upoštevala rezultata dveh predstavnikov v kategoriji.
Vsi, ki so na tem tekmovanju zastopali logaško občino zaslužijo pohvalo za končni rezultat, še bolj pa za sam odnos do tekmovanja, zato lahko upamo, da bo morda na naslednjem nastopu, Krosu Dela 87 v Celju, rezultat še boljši
ml
Nekaterim krogom in posameznikom v Logatcu ni najbolj všeč, če v Logaških novicah objavljamo rezultate iz tekmovanj, vendar je le več takih, ki vseeno radi vidijo rezultate domačih tekmovalcev, saj jim pojavljanje logaških imen v širšem slovenskem prostoru pomeni uveljavljanje občine tudi na športnem področju. Zato bomo nadaljevali s sicer skromnim poročanjem s tekem, morda samo z datumom in krajem samega tekmovanja in pa z mesti, ki jih bodo dosegli naši tekmovalci.
Tek na Ulovkl - Že tradicionalen tek na Ulovki, na katerem pa so tudi naši tekmovalci - tradicionalno dobri.
cicibani: 1 Boštjan Gostiša -ml. pionirji: t Miha Gostiša, 2 Joško Petkovsek
at. pionirji: 3. Jure Smole, 5 Boris Zelene, 7 Tadej Musec
cicibanke 4 Darja Rupnik
ml. pionirko: 5 Simona Žibert
at. pionirko: 1 Urša Fečur. 2 Melita Malnar
V teku na 7 km so dekleta dosegla naslednja mesta 1 UrSa Fecur. 3 Mojca Usenik. 6 Melita Malnar
Tek na rolkah - Pokljuka - Novo tekmovanje, ki daje možnost priprav za zimski tek, so naši predstavniki kar dobro izkoristili.
ml. pionirji: 1 Miha GostiSa st. pionirji: 7 Musec Tadej. 8 Jure Smole ml. mladinci: 7 Marko Leskovec ml. mladinko: 2 Urša FeCur. 3 Melita Malnar
at. mladinko: 4 Mojca Usenik, 5 Irena Leskovec
Tek po ulicah Žiri - Ob krajevnem prazniku Žiri priredijo podoben tek po ulicah, kot ga imamo tudi v Logatcu. Naši predstavniki so bili z mesti, ki so jih dosegli, zadovoljni.
cicibani: 1. Boris Zelene, 2 Joško Petkov šek. 3 Miha Gostiša. 6 Boštjan Gostiša. 7 Vasja Rupnik
pionirji 73: 1 Jure Smole, 3 Tadej Musec
pionirji 72: 2 Marko Leskovec
pionirji 71: 3 Srečko Moroz
ml. pionirko: 2 Simona Žibert. 3 Mateja Ambrožič, 4 Darja Rupnik, 5 Vesna Dolenc
pionirke 72: 1 Urša Fečur
pionirko 71: 1 Melita Malnar
mladinke: 1 Irena Petkovsek 2 Mojca Use nik *
Tek na rolkah - Ulovka - Skoraj nekoliko pretežka proga, ki pa so vsi tekmovalci zmogli.
ml. pionirji: 1 Miha Gostisa. 2 Josko Pet
kovšek 4 Boštjan Gostiša at. pionirji: 3 Jure Smole. 6 Tadej Musec ml. mladinci: 8 Marko Leskovec ml. mladinke: 1 Urša Fečur. 2 Melita Mal
nar
at. mladinke: 1 Moica Usenik. 2 Irena Pet kovsek, 3 Irena Leskovec
Tek na rolkah - Logatec - Na
cesti Logatec-Rovte se je zbralo kar 90 tekmovalcev, vsi pa so progo pohvalili kot najboljšo.
ml. pionirji: 1 Miha Gostiša. 3 Boštjan GostiSa. 5 Joško Petkovsek at. pionirji: 3 Jure Smole. 7 Tadej Musec ml. mladinci: 9 Marko Leskovec mi. pionirke: 3 Darja Rupnik. 4 Mateja Am brožič
mladinke: 1 Urša FeCur. 2 Melita Malnar. 3 Mojca Usenik. 4 Irena Petkovsek, 5 Irena Les kovec
Tek na rolkah - Škofja Loka -
Še ena v seriji tekem na rolkah, kjer si tekači nabirajo moči in znanje za zimo
ml. pionirji: 1 Miha GostiSa. 4 Boštian Gostiša. 7 Joško Petkovsek at. pionirji: 1 Jure Smole. 2 Tadej Musec ml. mladinci: 5 Marko Leskovec ml. pionirka: 1 Darja Rupnik 3 Mateja Am-brožič
ml. mladinka: 1-2 Urša Fečur in Melita Malnar
at. mladinka: 1 Mojca Usenik. 2 Irena Les kovec
ZAHVALA
Ob tragični smrti moža in očeta
IVANA PETKOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Hotedrsica za organizacijo In Izvedbo pogreba ter sodelavcem TOZD Valkarton, ki so nam stali ob strani in nudili dragoceno pomoč. Lepa hvala tudi krajevni skupnosti In združenju borcev NOV Naklo. Zahvaljujemo se godbenikom in govornikom Jožetu Kuncu, Rad-ku Marusiču in Vojku Šemrovu za poslovilne besede. Iskrena hvala.
Žena Angela, sin Dragan in hči Vera
vabimo vas
Filmski spored za december
ameriška komedija VEDOŽELJNA RITA, režija L. Gilbert, glavne vloge J. VValters, M. Caine.
Zanimiva zgodba o dekletu, željnem znanja, ki vztraja in tudi doseže, kar si je izbrala za cilj. Imenitna vloga profesorja, ki ga igra Michael Caine.
ameriški pustolovski NINJA III., r. S. Firstenberg, gl. vi. L. Dickey, J. Bennet.
Igralka Lucinda Dickey, ki smo jo morda vzljubili v filmu BREAK-DANCE, se tokrat pojavlja kot oseba, obsedena od zla ninje. Tipičen karate film v ameriški preobleki.
ameriški spored risanih filmov TOM IN JERRY - os-karjevca.
Star, vendar vedno veder spored z oskarjem nagrajenih filmov večnih prijateljev mačke in miške.
ameriška kriminalka PAJČEVINA SMRTI, r. M. Cric-hton, gl. vi. T Selleck, C. Rhodes, G. Simmons.
Nekakšna fantastična zgodba o pokvarjenih robotih, ki pobijajo miroljubne prebivalce. Neustrašni Tom Selleck. trenutno eden na-jpritjubljenejših ameriških igralcev, se uspešno kosa z njimi. Film poln tehničnih efektov.
ameriška drama REKA, r. M Rydell, gl. vi S. Spaček, M. Gibson, S. Glenn
5-7.
6.-7. 9
12.-14.
13-14.
16.
19. -21.
20. -21.
23. 26.-28.
27 27-28.
»Nori Max« je tokrat v vlogi moža. ki se bori z naravo in proti njej. Pred mnogimi leti smo videli film JEZ, ki je govoril o podobnem. Ob Melu Gibsonu igra tudi priljubljena Sissv Spaček, ki se je morda spomnite iz TREH ŽENSK ali CARRIE.
ameriška komedija NEZVESTO TVOJA, r. H Zieff, gl. vi. D. Moore, N. Kinski.
Nasti igra mlado ženo precej starejšega dirigenta, ki pomotoma naroči detektivu, da jo zasleduje. Duddtev Moore. ki smo si ga morda zapomnili iz znamenitega filma DESETICA, igra odlično vlogo nerodnega dirigenta.
ameriški pustolovski SLEDNIKI, r. E. Hong, gl. vi. M. Tayer, S. Hoskins.
Film o modernih komandosih, ki bojda urejujejo »zadeve« v visoki družbi, kjer, menda, policija nič več ne uspeva. Film je nekakšna predhodnica Schwarzeneggerjevim filmom.
ameriški pustolovski ZADNJA VOJAKOVA NALOGA, r. C. Santiago, gl. vi. R. Young, J. Dresden.
Tipično ameriško maščevanje nad kriminalci, ko je celo mestni šerif tako skorumpiran, da je celo vodja tolpe.
ameriška kriminalka PLAČANEC, r. J. L. Thompson, gl. vi. p. Bronson, T. Seldana, J. Ferrer.
Nekakšen boj proti terorizmu, ki ga spet vodi posameznik, tokrat neustrašni Charles Bronson. Po dolgem času bomo spet videli starega dobrega Joseja Ferrerja.
Film je nekakšen manj posrečen RAMBO. ameriška drama ZLI FANTJE, r. R. Rosenthal, gl. vi. S Penn, R. Santoni, J. Moody.
Okrutna zgodba o fantu s ceste, ki zabrede v zločin, v poboljše-valnici pa se fant kaj malo poboljša. Film, v katerem je imenitno zaigral mladi Sean Penn, po priimku sodeč sin znamenitega režiserja.
ameriška grozljivka NEVV YORK, MESTO STRAHU, r. A. Ferrara, gl. vi. T. Berenger, B. D. VVilliams.
Film o mračni strani velemesta, o zločinu, ki gospodari v nočnem Življenju, in o pravici.
angleška komedija ZABAVA PRI LARRYJU, r. T. VVinsor, gl. vi. D. Peacock, K. Hovvman.
Mladi priredijo novoletno zabavo. Lahko si samo mislimo, kakšno je bilo stanovanje, ko so se vrnili domov starši. »Kakšna mladina«, bodo nekateri vzklikali po tem filmu. Sicer pa to ni vodilo, kako preživete novo leto, ki se bliža.
spored ameriških risank TOM HOP - JERRY SKOK.
Dedek Mraz je obljubil Še en sporčd starih risank o mački in miški. 8o držal besedo?
angleška grozljivka NEVIDNI MORILEC, r. B. Forbes, gl. vl. R. Moore, R. Steiger, E. Gould, A. Archer.
Slavnega psihiatra hočejo ubiti, pa tudi stari detektiv ima neke neporavnane račune. Dobra igralska zasedba in tipičen salonski angleški zaplet. Kdor ima rad take filme, bo gotovo zadovoljen z nekoliko ostarelim Jamesom Bondom.
ameriški erotični BOLERO, r. J. Derek, gl. vl. Bo De-rek, G Kennedv
Za zadnji film letošnjega leta naj nastopi Čudovita Bo Derek v filmu, kjer išče svojo idealno ljubezen. Mož in žena Derekova sta se lotila celo Ravelovega Bolera. Kako jima je to uspelo, pa si oglejte zadnji letošnji torek v kinu. Pa še SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIMO!!!
KULTURNA KRONIKA
Žalne slovesnosti; - Ob dnevu mrtvih se je korak za trenutek ustavil ob spomenikih. Prižgali smo drobne lučke Žalne slovesnosti so bile tudi ob pomnikih NOB Tako so v KS Tabor nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Tabor, Mladinskega pevskega zbora OŠ Edvarda Kardelja in recitatorji, pri spomeniku v KS Naklo pa so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Logatec in Mladinski pevski zbor OŠ 8 talcev
KRT V SEDLU je naslov druge zbirke pesmi našega logaškega pesnika Andreja Žigona, ki je oktobra izšla pri založbi Lipa. Iz zbirke, ki je izšla v 500 izvodih (pohitite z nakupom, če jo želite imeti), objavljamo tole pesem:
JESENSKI ČAS
Vse,
kar si prinesel iz neprehodne, tako skrvnostne dežele, je hruška naoljenega molka. Grlo se strese: hruška rumena po telesu spolzi. Naviti bo treba budilko, da bat ne zarjavi.
Avtorju ob izidu iskreno čestitamo!
Logaški oktet vas vabi na
KONCERT
ob 15-letnici delovanja in v počastitev dneva republike. Koncert bo v petek, 28. domu v Logatcu.
11. 1986, ob 20. uri v Narodnem
Vabimo vas na otvoritev razstave fotografij EX TEMPORE '86 v KLI Logatec«. Otvoritev bo v petek, 28. novembra 1986, ob 18. uri v Titovi dvorani Narodnega doma v Logatcu.
Razstavo sta pripravila Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec in Društvo fotografskih delavcev Slovenije. Razstava bo odprta do 5. decembra 1986.
■< Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izda- ijl; y.    jateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor Glavni in vj
odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, :|:    lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk !:•: •:•    Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za
informacije SR Slovenije št 421-1 /72 je glasilo oproščeno plačila ■:•    davka od prometa proizvodov ::':