Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: ,J* cel° !et0 Poplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr V administraciji prejeman velja: 2h celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za tetrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld, 20 kr. ved na leto. Posamne Številke po 7 kr. Ntev. 21)5 Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) vsprejema upravnlMvo ln ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. I Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vredniitva t e 1 a f 6 n - a t o tt ha Avstrijski patrijotizem. Sobotna »Wiener Abendpost«, priloga uradne »Wiener Zeitung« objavlja naslednjo vladno izjavo : »Nepričakovano in na odkrito obžalovanje vseh patrijotiški čutečih politikov razširja in nadaljuje se javna razprava o odgovora ministerskega predsednika grofa Thuna na interpelacijo posl. Engel a in Javvorskega, ne da bi sc doseglo ono popolno pomirjenje in razjasnjenje, katerega si je želeti in nadjati z ozirom jasnosti stvari same ter na tesno zvezno razmerje mej Avstro-Ogersko in nemško državo. Ze tedaj, ko se jo ta zadeva politiški razpravljala v tukajšnjih listih, izrazili smo svoje prepričanje, da se mo-e kaj takega dogajati le na podlagi napačnega tolmačenja in da se nasprotja čisto administrativnega značaja ne morejo in ne smejo dotikati tesnih razmer in za oba dela vele važnega zveznega razmerja. Tudi se je v onem jedino merodajnem delu avstro-ogerskega časopisja, katerega v tako vitalnih vprašanjih zunanje politike ne vodijo in ne obvladujejo strankarski instinkti, izrecno naglašalo, da so se izjave yrofa Thuna nanašale izključno le na administrativna vprašanja in na mejsebojnost v trgovinskih pogodbah utemeljenih pravic ter se jim ni mogel pripisovati noben neprijazen ali pretilen namen nasproti zvezani in sprijateljeni nemški državi. Vkljub temu se nadaljujejo razprave o tem dogodku v nemškem časopisju v smeri, iz katere je sklepati, da v sosedni državi še vedno niso popolnem na jasnem in pomirjeni glede smisla in razsežnosti omenjene ministerijelne izjave. Prisiljeni smo torej šo jedenkrat in posled-njič vrniti se k temu predmetu, ker nikakor ni želeti, da bi vladala nadalje le senca kakega ne-sporazumljenja mej prijatelji in zavezniki, katerih razmerje je tako eminentne važnosti ne samo za" LISTE Iz predalov suhoparnega številkarja*) (Dalje.) »To je pa že od sile!« bi mi dejal prijatelj, če bi bral številkarja. »Kaj vendar čakaš, da stvari ne spelješ do konca, no veš, da je sramota na pol pota ostati.« »No, no, saj ne bom ostal, ne huduj se nad menoj. Sploh pa, kaj se jeziš nad menoj, pojdi na pošto, s katero se tako rad voziš, jaz pa bom sanjal o železnici.« Da, železnica! koliko pomena ima ta beseda, koliko truda in znoja, predno se je povzdignila do sedanje popolnosti! če bi vstal iz groba kak potnik iz prejšnjih stoletij, gotovo bi mu prišle solze v oči, videč, kako lahko so dandanes potuje, pa tudi spomi-njajoč se, koliko je moral sam po- in pretrpeti na nekdanjih poštah, ko še ni bilo železnic. Bilo je potniku, kakor je rekel nekdo, kakor bi se dal bičati in potem še naklestiti, posebno, kjer je bila pot^ kamnita ali razmočena po dežju. Zato se ne *) Glej St. 59 letošnjega letnika. nje same, marveč tudi za mir in blagor celo Evrope. Vzroke vznemirjenja, katero še vedno kaže jeden del javnega mnenja v Nemčiji z ozirom na izjave grofa Thuna v zadevi iztiranja avstrijskih podanikov, jo mogoče iskati v tem, da je prvič ministetski predsednik govoril pretilno in da se je drugič po svojem mišljenju kakor tudi vsled svojega političnega stališča v notranjih vprašanjih pokazal kot politika, ki našemu razmerju do nemške države ni naklonjen s toliko odkritosrčnostjo in vnetostjo, kakoršno je dosedaj kazala Avstro-Ogerska. Temu nasproti moremo izjaviti, da je bila grofu Thunu, kar je samo ob sebi umevno, v oni parlamentarni izjavi tako tuja tendenca kakega neprijateljstva napram zvezani nemški vladi, kakor tudi sam s tem, da je v interpelaciji omenjal prakso iztiravanja, iz tega ni izvajal nikakega zvezi sovražnega ramena Nemčije. S tem pa, da je opozarjal na eventuvalno vporabo reci-procilete, ni mislil na ničesar druzega in tudi ni mogel — kakor je posneti iz sklicevanja na spo-razumljenje z vodstvom zunanjih zadev — imeti nobenega namena, kakor konštatovati, da v konkretnih vprašanjih jpristojajo jednake pravice obema vladama. Ako se ta izjava v nemških krogih drugače tolmači in se ji pripisuje širji pomen, je dokaz, da se ministerijalna izjava napačno umeva in sicer v takem smislu, ki se jej nikakor ne more pripisovati. Ravno tako je brez vsake podlage nadaljna trditev, češ da je politično mišljenje in stališče grofa Thuna dalo povod takemu tolmačenju njegovih besedij, ker je minister, kakor moremo naj-določneje izjaviti, uradno kakor tudi osebno ravno tako prepričan in zvest somišljenik ne samo našega pogodbenega razmerja, marveč tudi prijateljskih razmer mej obema državama, kakor kak drug merodajen faktor monarhije«. Zadnji čas nikakor nečejo obmolkniti glasovi, smemo čuditi, če stari in bolehni ljudje sploh niso hoteli ali celo ne mogli potovati. Zraven tega je bila pošta še neprimerno dražja, ako ravno se lahko reče, da so v današnjih razmerah tudi cene skoro na vseh železnicah previsoke. Samo v Ameriki se včasih na 2 sosednjih progah čudovito znižajo (1000 km te peljejo za 1 dolar), to pa le radi silnega tekmovanja njih lastnikov. Seveda velja tudi pri železnici, kakor povsod: če hočeš ugodnosti, — plačaj. Če hočeš mehko sedeti, — plačaj; hičeš biti sam, da si ogleduješ svet, — plačaj; hočeš, da te vlak počaka, — plačaj (no pa vsak Zemljan nima te časti) ; hočeš se hitreje voziti, — namigni o kaki nagradi, to je 3krat plačaj (tega tudi ne more vselej in vsak, kakor je nekoč naredil prejšnji ruski car). Hočeš, da ti bodo med potjo povsod prijazno postregli, — plačaj. Če vlak zamudiš — plačaj ali pa čakaj!> Ceterum censeo, čemu toliko besedij, če ti ni železnica všeč, če še nisi prepričan o njeni koristi, svetujem ti kakor prijatelju na pošto, potem se boš naučil ceniti železnico. Letnik XXVI, da je stališče grofa Thun-a omajano. Gorenja po vladi narekovana izjava nam pojasni, zakaj je Thunovo stališče omajano. Liberalni in nacijonalni Nemci v Avstriji so se po časopisju združili z listi iste barve v Prusiji ter izpodkopujejo tla Thuno-vemu ministerstvu. Stvar, katero zastopa grofThun, jo tako jednostavna, da pri razsodnih, poštenih ljudeh o tem ni potreba izgubljati nobene besede. Thun je ugovarjal iztiravanju avstrijskih podanikov, živečih v Prusiji, ter namignil, da ako to ne poneha, ima Avstrija iste pravice. Nemška vlada je to sama priznala, ker je dotičnega ministerskega uradnika kaznovala. To je bilo pošteno, a lopovsko je, kar so vprizorili liberalci in nemški nacijonalci v Avstriji. Ti patrioti so pustili grofa Thuna na cedilu ter ga najsurovejše napadali za njegovo eminentno patrijotiško delo. Kaj tako ne-čuvenega je mogoče le v Avstriji! »LTJnivers«, gotovo nepristranska priča, pravi, da bi v vsaki drugi državi take izdajalce s korobačem segnali čez mejo, njih glasila pa bi zatrli. Nobena država namreč, ki ima kaj ponosa za svojo neodvisnost, ne bo trpela, da bi njeni podaniki tako očitno podpirali koristi tuje vlade. Taki pojavi so dokaz skrajnega politiškega dekadentizma. Res lepo razmere v naši državi! Načelniku ministerstva je omajano stališče, ker je izvršil svojo dolžnost braneč mejnarodne pravice avstrijskih podanikov živečih v Prusiji, on ni storil nič druzega, kakor svojo patriotično dolžnost, in zato je na tem, da se mu spodmakne ministerski stol, tist; veleizdajski nemško - nacijonalni elementi pa, ki netijo to gorivo, so pa na tem, da se polak-nejo Thunove dedščine! Tak je avstrijski patriotizem in tako se plačuje! Goriški Šolski dom — izzivajoče! (Izvirni dopis.) Goriški lahonski »poslanci« so stavili v dunajskem državnem zboru dne 13. t. m. do ministerskega predsednika interpelacijo, v kateri na- To ime je ozko spojeno z njenim začetnikom Jurijem S t e p h e ns o n - o m, ki se po pravici imenuje »oče železnic«. Rojen je bil ta mož 9. julija 1781 v mali rudarski vasici Wylam blizo mesta Carlisle angl. grofije Northumberland. V revni koči tekla mu je zibelka. Njegov oče s številno družino bil je kurilec pri sesalki. Z osmim letom bil je naš Jurij že kravji pastir, ki je služil po 8 kr. na dan. Že kot deček je pokazal, kaj da ga veseli. V prostih urah delal je mašine iz ilovice, mline ob potokih in piščalke iz trsja in slame. S 14. letom postane pomožni kurilec pri očetu. Kmalo pa odkrijejo blizo doma nove jame in pri ondotnem stroju je bil on nastavljen za kurilca; navadil je psa, da mu je opoldne nosil kosilo! Utrjeval si je svoje telo s tem, da je metal v zrak kamenje in težka kladiva ter jih lovil v roko tako, da so kmalo rekali njegovi tovariši: ta je močan. Kot kurilec imel je priliko, da si natanko ogleda stroj in njega dele. Večkrat stroj razdene in zopet sestavi ter iz ilovice vse delo ponaredi in sestavlja modele. In tako je delal od zdaj vedno, kadarkoli jc videl nov stroj. S tem se je zivljajo Šolski dom — izzivalno in dražilno društvo. Ta interpelacija je stavljena v duhu in slogu, ki kaže vso nizkost naših nasprotnikov. V tej interpelaciji pravijo, da so Slovenci na Šolskem domu dne 2. decembra letos razobesili rusko zastavo in da je bilo vsled tega »izzivanja mirnega mestnega prebivalstva goriškega« pripisati le miroljubnemu mišljenju istega, da ni prišlo do obžalovanja vrednih dogodkov, kakoršnih bi bili izzivači v Šolskem domu zaslužili in kakoršnih so hoteli. Kakor znano, so goriški Slovenci zidali z lastnimi prispevki Šolski dom, da se v istem pod-učujejo slovenski otroci v svojem maternem jeziku, le radi tega, ker so goriški Lahoni, ki so s sleparstvom vedeli priti do krmila v mestu, hoteli na vsak način onemogočiti Slovencem kulturni razvoj na podlagi maternega jezika ter jih tako narodno popolnoma zatreti in izbrisati njih jezik iz dežele goriške. Slovenci so večina prebivalstva goriškega in imajo nara\no pravico razvijati se kulturno, ne da bi morali za to še koga vprašati. Ako so toraj goriški Slovenci kakor avstrijsko slovansko prebivalstvo razobesili na dan 2. decembra poleg avstrijske cesarske tudi zastavo svojega naroda, belo-modro-rudečo trobojnico, tedaj proti temu ni smel ziniti besedice nikdo, najmanje pa avstrijski državni uradnik. Zgodilo pa se je, kakor smo že poročali, nasprotno. Uprav goriško okrajno glavarstvo je med pobožno šolsko slovesnostjo ukazalo odstraniti slovensko zastavo, in to na način, ki bi delal čast še k večjemu — turškim oblastvoml Z odurnim nastopom je prišlo šest policistov v šolsko sobo, kjer je bilo zbranih 500 šolskih otrok, injeosorno pomagalo odstraniti zastavo! Interpelacija imenuje slovensko trobojnico rusko zastavo, zato, ker so v njej slučajno iste barve, kakor so v zastavi trgovinskega brodovja, če tudi drugače razvrščene. Jednake barve kakor slovenske in ruske pa imajo tudi zastave raznih drugih držav na svetu, pred vsem pa francoska. Toda Lahoni niso imenovali francoske zastave, to pa zato, ker je njih narodni srd v prvi vrsti obr-nen proti mogočnemu Slovanstvu, kateri jim leži v želodcu kakor težek svinec. Torej je to sovraštvo do Slovanstva tisti motiv, kateri je dal povod goriškim pruso-lahonom za mesarsko postopanje proti Šolskemu domu! Da je to tudi resnično tako, znači že v sovražnem tonu imenovano »rusko zastavo«, dasi je Rusija bila vsikdar prijateljica Avstrije. In Rusija je še danes Avstriji prijazna, a ne sovražna država, toraj že s tega stališča ni bilo povoda do tacega pojava od strani goriškega okrajnega glavarstva. Kar se tiče »obžalovanja vrednih dogodkov« in »motenja mestnega prebivalstva Gorice«, meni interpelacija med vrstami, da bi bili Slovenci s tem, da so razobesili na svojem, s svojim denarjem plačanem poslopju Šolskega doma, zaslužili, da jih poulična lahonska sodrga raztrga na drobne kose in pa, da v Gorici ni druzega mestnega prebivalstva, kakor lahonsko in židovsko. Staviti pa smemo, da bi Turki, ako bi bili sezidali v Gorici syoj Šolski dom in razobesili dne praktično izuril, da je bolj poznal stroje in njih posamezne dele, ko izučeni inženir. Praktično se je pač izobraževal in tudi hitro napredoval, toda teoretično se ni mogel, ker ni znal brati, čeravno je že spolnil 18. leto. Težko je pogrešal šolski pouk, stopivši v moška leta. Vedno višje hrepeneč, je stal sedaj pred temnim prepadom. Ali bi sedaj obstal in bil zadovoljen z najvišjo službo, katero more doseči navaden delavec? Ne, tega Stephenson ni mogel, moral bi zatajiti svojo naravo. Dasi ravno je bil po letih mož in si je pridobil s svojo službo že nekaj veljave, vendar se ni sramoval hoditi v šolo, kamor so pohajali otroci premogokopov in delavcev. Tu med malimi otroci učil se je Jurij po tri noči vsak teden abecedo in se kmalo naučil brati. Tudi v pisanju se je vadil in nekako ponosen je bil 201etni mož, ko je znal prvikrat zapisati svoje ime na papir. Kmalo nato se je učil pri nekem drugem učitelju računiti, seveda zopet po noči in čez več let ume tudi višje računstvo tako dobro, kakor njegov učitelj. S svojo trdno voljo, pridnostjo in vztrajnostjo premaga vse težave. (Dalje sleSdi.) 2. decembra letos svojo turško zastavo, smeli to storiti brez vsake ovire od strani goriške c. kr. politične oblasti. No, ako bi goriški iido-italijano- in germano-fili še do danes ne bili povedali celega svojega mnenja, povedali so ga v tej interpelaciji: povedali so, da jih grozno peče, da avstrijska vlada dopušča, da Slovenci prvič še obstoje in se celo razvijajo, dasi tudi brez vladne pomoči, v svojem kulturnem napredku ter da se tako samo ob sebi podira sleparsko poslopje »Schulvereina« in »Lega nazionale«, katera oba pa sta v naši domovini res izzivajoča 1 Politični pregled. V Ljubljani, 27. decembra. Kriza v Avstriji. O krili, ki preti baje nastati v našem Thunovem ministerstvu, se je pred prazniki tako vseobče govorilo, da je bilo pričakovati iznenadenja še pred koncem tekočega leta. Posebno mnogo se je pisalo o tem v nemško liberalnih in nacijonalnih časopisih, ki so se vedno z nova pečali z odgovorom ministerskega predsednika na znano interpelacijo češkega in poljskega kluba radi iztiravanja avstrijskih slovanskih podanikov iz Prusije. Ta gonja, seveda nalašč vprizorjena, je trajala tako dolgo, dokler se ni prepričal jeden del javne publicistike v Nem čiji in jel z vso silo udrihati po našem kabinetnem načelniku, češ da je sovražen obstoječi tro-zvezi, posebno pa prijateljskemu razmerju mej Nemčijo in Avstrijo. Avstrijski prusaški elementi so se seveda smijali v pest, ko so videli sad svojega truda in računali že z gotovim ©dstopom nadležnega jim ministerskega predsednika. Ta njih vroča želja se ni izpolnila, vender pa j« moral grof Thun vsled pritiska »višjih ozirov« v uradnem listu objaviti izjavo, katero prinašam© na uvodnem mestu. S to izjavo je seveda grof Thun prav občutno zmanjšal pomen prvotne izjave. Nemčiji, oziroma njenim ekstremnim elementom prijazni avstrijski krogi sicer niso povsem zadovoljni s tako rešitvijo, vender pa jim že t©> zadostuje, da je moral grof Thun omiliti izrečene besede. Z »višjimi oziri« se seveda ne moremo boriti, obžalovati pa moramo resno, da zmaguje pri nas tak element, ki bi bil radi izdajstva ki proti-avstrijskega mišljenja že davno zaslažil, da se ga iztira daleko preko avstrijske državne meje. Kriza na Ogerskem še ai rešena, ker ogerski parlament vkljub brezvernosti, ki jo kaže velik del njegovih članov, ni hotel zborovati minula dva dneva in je toraj praznoval. Mesto tega se je pa pripetilo nekaj druzega, kar je dalo precej novega gradiva javnim listom. Ministerski predsednik je v soboto zjutraj doposkd predsedniku narodne stranke, posl. Hoianszkemu, pismo, v katerem odgovarja na njegove osebne napade v petkovi seji poslanske zbornice ter mu v precej nedostojnih besedah očita nemožatosi in lopovstvo. To pismo, ki so je še isti dan objavili tudi ofici-jozni listi, je posl. Horanszkega kajpada napotilo, da je baronu Banffyju napovedal dvoboj, ki je napoved sprejel, a se v resnici boj ni vršil. Poslanec Horanszky je namreč po svojih pričah iz javil, da dvoboja ne smatra za resno poravnavo preporne stvari in si pridržuje pravico izvajati na-daljne posledice iz Banffyjevega pisma. Zadeva bo toraj dala povod zopet burnim prizorom v poslanski zbornici, ki vsled tega še dolgo ne bo izvolila svojega predsedstva. Opozicija bo šla v svojih zahtevah tako daleč, da bo preiskovala tudi vse trditve posl. Horanszkega ter zahtevala od Banffyja pojasnil. Mirovna konferenca, od katere se za sedaj ne pričakuje dosti več nego od protianarhi-stičnega shoda v Rimu, se vrši vendar le kmalu po novem letu. Listi objavljajo iz Petrograda, da se že prihodnje dni razpošlje povabilo in dnevni red konference vsem velesilam, kakor naglo se vrne car Nikolaj s potovanja. Car odobri dotični pismi še pred novim letom. Protianarhi stični sestanek se je završil brez vsakega pomembnega vspeha prav tako, kakor se je splošno pričakovalo. Sklenilo se je le to, da se nekoliko olajša občevanje posamnih policijskih oblastev mej seboj v posamnih državah. Dosedaj morala se je rešiti vsaka taka zadeva potom zunanjega ministerstva, kar je provzročalo seveda velike zamude. Tudi diplomaličnih in kon zularnih zastopstev se policijskim ofofastvom nadalje več ne bo treba posluževali v zadevah, ti-čočih se anarhistov. S tem menij** doseči vspeš-neje nadzorstvo nevarnih elementov, aicer pa se prepušča vsaki vladi, naj po svojem prevdarku in taktični potrebi in običaju odredi vselej korake, ki se jej zde primerni v odvrnitev pretečega zla. — Razven prvo omenjene malenkosti omejila se je toraj protianarhistična konferenca le na — dobre svete. Le škoda za čas in denar, ki so ga potrosili odposlani zastopniki Cerkveni letopis. Marijina družba za dekleta na Bledo. Lep dan je bil praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, dvakrat lep za Bled. Dopoldne je sicer gosta megla prikrivala celo »to podobo raja«, ali solnce jo je premagalo ter sijalo popoldne, ne medlo, ne zimsko, marveč s pomladno krasoto in gorkoto, prav kakor bi hotelo pokazati, da bo «žena s solncem obdana« popolnoma pregnala meglo verske mlačnosti in brezbrižnosti, deloma celo temo nevere, v katero so razni neslovenski uplivi zavili najlepši slovenski kraj. Da, premagala bo to meglo in temo »žena s solncem obdana«, Marija brez madeža spočeta, kateri v čast se je ustanovila na ta dan na blejskem otoku Marijina družba za dekleta. Sv. cerkev nas uči, da v Bogu nikdar ni bila ločena ideja Device Marije od ideje Gospoda Jezusa, ko obrača svetopisemska mesta o večni Modrosti na preblaženo Devico. Prav zato sv. cerkev sama nikdar ne loči pobožnosti do Device Marije od pobožnosti do Gospoda Jezusa, zlasti v Najsv. Zakramentu. Po njenem vzgledu smo obhajali tri-dnevnico v čast sv. Rešnjemu Telesu, ki je ukazana letos po vsej škofiji, ravno pred praznikom brezmadežnega spočetja, da smo se ž njo hkrati pripravljali na ta vselepi Marijin praznik in na pomenljivi dogodek, ki se je imel ta dan pri nas izvršiti v Čast Marijino. Hvala Bogu ! Kakih 700 vernikov je prejelo ob tej tridnevnici sv. zakramente in v praznik sam skupno vsa dekleta, ki so se ta dan hotela posebno posvetiti brezmadežni Kraljici. Po popoldanski službi božji smo se odpeljali v romarsko eerkev Matere Božje na Otoku. Lepa je vožnja po blejskem jezeru sploh; ali prelepa je bila vožnja ta. Ne bom pravil, kako je čolnič plaval, kako so vali igrali, kako dobrovoljen ples so ribce imele; zakaj to se ponaulja pri vsaki vožnji. Ali nova se mi je zdela pesem »Otok bleski«, ko je vrela bolj iz veselih src nego iz čistih grl petintrideset srečnih deklet, ki so komaj čakale trenotka, da pridejo h Kraljici nebes ne le telesno, marveč z vso dušo svojo, z vsem srcem svojim, z vsem svojim bitjem. Zato se mi je res zdelo, da »slišim kakor novo pesem«, ko so zopet in zopet hrepeneče ponavljale: »Lad'ja giblje Se in ziblje Nas h Kraljic' nebes«. Ko pridemo v cerkev, je bila že natlačeno polna — dokaz, da se jih je mnogo veselilo tega dogodka. Istinito je pri nas mnogo tem boljših, tem bolj gorečih, čim bolj so drugi mlačni in brezbrižni. — Slovesnost se je pričela s spevom »Veni, Creator Spiritus«. Potem so vsa dekleta jednoglasno zapeda: »O Marija, naša ljuba Mati, Sprejmi v milostno Srce . . .« Nato jih je nagovoril s preprostimi, a prav zato prelepimi besedami g. katehet Alojzij Stroj, ki je prišel iz Ljubljane, da izvrši prvi slovesni vsprejem. Pokazal je zbranim dekletom srečo in čast in dolžnost Marijinih hčera, pa tudi s koliko moralno močjo navda Marijanska kongregacija svoje ude. Po govoru je po prekrasno in res gin-ljivo sestavljenem obredu srečna dekleta posvetil v hčere Marijine. V petih litanijah smo potem prosili Devico Marijo, naj potrdi, kar je v nas storila. in z zahvalno pesmijo zahvalili jo za toliko milost, da je zapuščene Evine otroke vsprejela za svoje. Z otroško hvaležnostjo in srčno pobož-nostjo bo zapele nove Marijine hčere še par pesmic svoji Materi v slovo, in končana je bila ginljiva, a še bolj pomenljiva slovesnost. Da, pomenljiv je bil ta dogodek za Bled. Kača vsaj je precej spoznala njegov pomen ; čutila je, da ji je brezmadežna Kraljica s svojo družbo stopila naravnost na glavo, pa je zato si-kala prav po svoje, še predno je mlada družba stopila v življenje, zlasti pa v dan njenega rojstva. Ali ker je že poleglo to sikanje, zato ne poročam o njem natančneje. Brezmadežna Kraljica je torej zavladala tudi na Bledu. Kako pač ne! Saj je Marijin narod slovenski, pa da bi biser slovenski ne bil Marijin ? Z živo vero v besede Boga samega : »Ona ti bo glavo strla« in s polnim zaupanjem v njo, ki je uničila vsa krivoverstva, pa bo tudi uničila vso versko brezbrižnost in nevero, sklepam z besedami, s katerimi so nas prvič nagovorili naš pre-milostni nadpastir: »Kjer pa vlada Marija, noče vladati sama, ampak hoče, da ž njo in nad njo vlada gospod Jezus Kristus ... če pa g .spod Jezus po Mariji vlada v posameznih osebah, vladal bo po Mariji tudi v družinah, v državah, v narodih. Da. Po Mariji se bo povsod kraljestvo božje utrdilo, povsod bo Marija peklenski kači zatrla oholo in ošabno glavo«. (Prvi pastirski list knezoškofa Antona Bonaventure.) Povsod — torej t u d i p r i n a s! I. M. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. decembra. (Deželni zbor kranjski.) Jutri ob desetih je povodom otvoritve deželnega zbora v stolnici slovesna sv. maša ; ob jednajstih se prične prva seja na starem strelišču. (Diievni red) I. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 28. decembra 1898 1. ob 11. uri dopoldne. Volitev raznih odsekov. Poročilo deželnega odbora glede mnenja, ki ga ima oddati visoki deželni zbor o premestitvi uradnega sedeža okrajnega sodišča v Zatičini. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za vol.lni okraj mest Kranj, Skofjaloka. Poročilo deželnega odbora glede nadaljnega pobiranja dosedanje naklade od dohodkov najemščin v deželnem stolnem mestu Ljubljani. Poročilo deželnega odbora glede začasnega pobiranja deželnih priklad leta 1899. Poročilo deželnega odbora, zadevajoče v minulem zasedanju od visokega deželnega zbora dovoljenih zgradeb v deželni blaznici na Studencu- (»Naša straža«.) Poroča se nam, da je začasno vodstvo »Naše straže« vse odbornike na dan 4. januvarija 1899 popoludne ob '/s^. uri sklicalo v mestno dvorano na ljubljanskem magistratu v ta namen, da se konečno volijo in konstituirajo društveni odseki v smislu § 7. društvenih pravil. Upati je, da se vsi voljeni in oziroma imenovani odborniki tega sestanka polnoštevilno udeleže ter da se posamezni odseki tako sestavijo, da bo društvo zamoglo vsestranski dosegati svoj namen. Vse Slovence in Slovenke pa opetovano opozarjamo na »Našo stražo« ter jih prosimo, da temu prekoristnemu društvu čim preje pristopijo, zakaj le z združenimi močmi vseh zavednih Slovencev bo društvo zamoglo postati rasnična straža našim zatiranim obmejnim bratom. — Udnina za delo leto znaša samo 1 krono, ustanovnina pa 50 r>kron, ki se porazdele na 5 let a po 10 kron. (Za društvo »Naša slraža«) nam je vročil presvetli knez in škof ljubljanski dr. Anton Jeglič lep dar 100 gld. — Bog plačaj ! (Škof iz Kotora,) premil. Uccelini, je včeraj in danes gost našega presvetlega kneza in škofa. Biskup kotorski je bil na Dunaju ter je na potu v Rim. — Tudi krčki biskup dr. Anton Mahnič je bil nedavno v Rimu pri papežu. (Ljudski shod), na katerem je včeraj dopoludne v največjo zadovoljnost mnogoštevilnih poslušalcev temeljito poročal g. državni poslanec dr. Krek o delovanju državnega zbora in političnem položaju, se je izvršil popolno mirno in v najlepšem redu. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. Ziller. Obširneje poročilo objavimo jutri. (Iz Planine) se nam poroča, da so obhajali 23. decembra vsakoletno božičnico v gradu Haasberg. Plemenita gospa kneginja Matilda Win-dischgraetz je tudi letos kupila ubogim dečkom in deklicam planinske šole topla zimska oblačila. Obdarovanih je bilo skoro 70 otrok. V prostrani grajski veži pred okinčano smrečico in jaslicami z božjim detetom se je vršila bogata delitev. Domači župnik je najpreje otrokom razložil pomen praznika in je opominjal k hvaležnosti do Boga in visoke dobrotnice, potem pa le to zahvalil v imenu ubožne mladine ter voščil vesele praznike knežji rodbini. Svetla gospa kneginja je svoje ročno otročičem v naročje polagala darove in je tako ljubeznjivo božala in nagovarjala, da se je videlo, kako ji dobrotljivost prihaja iz srca, kako deli darove iz čiste ljubezni do Boga in do siromakov, samo da osrečuje in razveseljuje. Povrh oblačilic so dobili otroci tudi štruce, pa jabolk in sladčič z božičnega drevesca. Z litanijami in blagoslovom v grajski kapelici je bila končana bo-žičnica. — Bog ohrani preblago dobrotnico ubožcev in ji povrni z dušnimi milostmi ter večnim zveličanjem ! — O Božiču je bil v gradu kot gost ekscelenca gosp. dež. predsednik s svojo soprogo baronico. (Prizivna komisija za odmerjenje osebne do-hedariue) je v svojem drugem zasedanju od 19. do 22. t. m. rešila 457 prizivov iz petih cenilnih okrajev. Ugodilo se je popolnoma 81 prizivom, le deloma 161, 200 pa se jih je zavrnilo ter pet vrnilo v spopolnitev. (Trgovska in obrtniška zbornica) ima 28. decembra ob dveh popoludne v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu je: Poročilo o obsegu obrtnih pravic puškarjev in prodajalcev biciklov. Prošnja trgovskih uslužbencev v Litiji in Šmartnem pri Litiji za ureditev službenega časa. Razdelitev ustanov onemoglim obrtnikom. Vloga glede železniškega tarifa za les. Poročilo o obrtni nadaljevalni šoli, ki se bo ustanovila v Šmartnem pri Litiji. Poročilo o ustanovitvi klobučarske zadruge. (»Zora«) je ravnokar s 5. številko završila četrti letnik. Omenjali smo že na tem mestu, kako lepo napreduje »glasilo slovenskega katoliškega dijaštva«. O peti številki moramo le ponoviti rečeno hvalo. Poleg zanimive povesti »jednega iz množice«, poleg pesni moramo zopet posebno opozoriti na znanstveno in poučne članke. Bogdan K a zak je napisal za peti zvezek pod za-glavjem »To in ono« kratko, a zanimivo apologijo krščanstva in psihologijo brezverstva. J. Š., tudi že znan iz prejšnjih zvezkov, je napisal članek »Nova Nada« — simptom, ki v njem kaže, kako nevarno gibanje se je začelo med srednješolsko mladino, da se je že tudi nje lotila »moderna bolezen«. Želimo od srca, da bi visokošolci in dijaki, a tudi drugi izobraženci pridno prebirali »Zoro«. Prvi se bodo naučili mnogokaj, posebno ne bodo brali »Zore« brez zavesti, da je tudi katoliški dijak lahko inteligenten, naobražen, značajen mladenič, daleko nadkriljujoč tega in onega, ki se baha z materijalizmom in pozitivizmom, katerega naziranje pa se od bliže motreno pokaže kot gol zasnutek fraz. Drugi pa bodo spoznali, da imamo, sicer ne še mnogo, a hvala Bogu vendar le nekaj visokošolcev, na katere je naš katoliški narod po pravici ponosen. Bog daj, da bi se njih vrste razširile, da bi jih bilo več in več! »Zoro« torej zopet prav toplo priporočamo ! »Zora« stane 1 gld. Upravnik: Bogumil Remec, Dunaj XVIII., Theresiengasse 38. Priporočamo pa o tej priliki tudi slovensko katoliško akademično društvo »Danica«. Društvo ima mnogo stroškov, in kdor more kaj utrpeti, gotovo dobro stori, če podpira tako društvo! Doneski se lahko pošiljajo upravništvu »Zore«, toda z izrecno opombo, da so za društvo »Danica«. (Pri občinski volitvi) 22. t. m. v Dolu je bil občinskim županom izvoljen že v tretjič občespo štovani Jožet Kuhar. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 27. decembra. Listi poročajo, da je posl. dr. S t e i n w e n d e r izstopil iz nemške ljudske stranke. Dunaj, 27. decembra. Poslanec Stein-w en der je naznanil načelniku kluba nemške ljudske stranke, da izstopi iz imenovanega kluba, in sicer zato, ker noče, da bi graško vodstvo narekovalo klubu njegove sklepe. Z:i prihodnjo nedeljo je Steinwender sklical shod volilcev v Beljak. Dunaj, 27. decembra. Truplo soproge ministerskega predsednika grofa Thuna so j prepeljali danes v Tešin, kjer so je položili v rodbinsko rakev. Dunaj, 27. decembra. Pruska vlada je i ustavila iztiravanje avstrijskih podanikov. Trst, 27. decembra. (Uradno poročilo.) Številno obiskani shod „Associazione progres-si,sta" v Politeami je vsprejel včeraj resolucijo proti ustanovitvi hrvatske giruimiie v Pazinu. Udeležniki shoda so se na to v ve likih gručah podali po mestu mej eviva knci na italijansko narodnost. Nekaj oseb je bilo aretovanih. Praga, 27. decembra. Posl. Herold in tovariši bodo vložili v češkem deželnem zboru interpelacijo glede slabih denarnih razmer v deželnem gospodarstvu. BudimpeSta, 27. decembra. Današnja seja je bila mirna. Opozicija je poslanca Szi-lagy-ja pri vstopu v zbornico pozdravila z velikimi demonstracijami. BudimpeSta, 27. decembra. Priče Ho-ranskega in Banffy-ja so se sprlo mej seboj ter si tudi napovedalo dvoboj. Stvar postaja vedno bolj smešna. BudimpeSta, 27. decembra. Preporna zadeva mej Banffyjem in posl. Horanszkim je poravnana. Sedaj je poslednjemu napovedal dvoboj tudi domobranski minister Fe-jervary. BudimpeSta, 26. decembra. Na postaji Novi Zamki trčil je včeraj zjutraj z Dunaja došli osobni vlak s toliko silo ob vlak številka 11711., da se je popolno razbilo pet voz, ranjenih je petnajst oseb, mej temi dve nevarno. Petersburg, 27. decembra. Ker je Pru-sija izgnala tudi nekaj ruskih podanikov, sklenila je Rusija jednako postopati z nemškimi naseljenci na Ruskem in sicer ne le z revnimi, marveč tudi z bogatimi, ako Nemčija takoj svojih korakov ne poravna. Cetinje, 27. decembra. Vlada je naročila črnogorskim vojakom, ki so šli na Kreto, da bi tam vstopili v mej narodno orožništvo, naj se nemudoma vrnejo v domovino. Kaneja, 27. decembra. Evropski admirali so včeraj ostavili Kreto. Povodom odhoda je bil prirejen obed. katerega se je vdeležil princ Jurij z višjimi častniki in konzularnimi zastopniki. — Ruskim vojakom na Krimu, ki so vešči turškega in novogrškega jezika, je došel poziv, naj prevzemo mesta v krečanski upravi. Hi m rji mi- -. 23 decembra. Franc Šerc. bivši knnar, 88 let, Rožne ulice 27, oslarelost. — Frančiška Rajakovič, hranilničnega uradnika vdova, 50 let, Stari trg 24, jetika. 25 decembra. Ivana Roskovec, zasebniea, 90 let, Poljanska cesta 40, oslarelost. 26. decembra. Helena Krašovec, kratnarica, 78 let, lire nove ulice 6, oslarelost. V hiralnici: 25. decembra. Terezija Henke, zasebniea, 92 let, oslarelost. Meteorologidno porodilo. ViSina nad inorjem 30fi'2 m. « Cm opa-covanin Stanj* !>aroiuetr;i m n T. mpera-tura d Vetrovi Nebo " •S I •3 - * 241 9 zvečer f 7.- 0 1 -2-8 si. )vsh. !del. jasno 25 7 ijutia: 9. B0f>ol "50 2 48-8 —50 -3 2 si. zahjzah. si. jug oblačno del. oblač. 00 25 9 zvečer 747-9 - 5 6 si. jvzh. megla 26 i. zjutraj 2 popnl. 747-0 745 7 —7'4 —57 sr. jzah. si. iug megla 00 26 M i -V, 74 V8 -7 4 si. jvzh. j megla 27 7. zjutia 2 popol 46 1 "41-3 -9-5 -43 si. jzah. brezv. megla skoro jasno 0-0 Srednja temperatura sobote —1-9°, za 0'5° nad normalom. Sredi.ja temperatura nedelje —4-6°, za 2-l° pod normalom. Srednja iemperatu>a ponedeljka —6 8°. za 4-3° pod normal. Odprto pismo.*) Gospod Matko Arko tukaj. Uganili ste. Že blagopokojna urednika gg. Jurčič in Železnikar opominjala sta me blagohotno — kot nekdanjega novomeškega dopisnika, da moram »slovenski misliti«, manj ptujk rabiti in „6uIj kratek biti". Ako nisem slednje, kar mi v svojem svetovečernem »poslanem« očitate, prosim Vas uljudno, da pripišete kot vzrok nekoliko na rovaš mojima učiteljema slovenščine, znanima germanizatorjema patroma Sigismumlu v normalkah in Burkhardu v gimnaziji, od kojih je slednji tisti bori dve urici na teden (vse drugo podučevalo se je razven verouka v nemščini) mej drugim korigoval u, pr. »jaz. sem se potrudil« v »jaz sem se pomujal«. Dasi so moji Šolski prednjiki in zadnjiki imeli uprav izborne pro-fesorje-filologe, da celo slovenske pisatelje, kakor n. pr. gg. P. Lad. Hrovata in H Škrabec-a, kot učitelje slovenščine, ni bila nuni — mojim součeueem in meni — sreča v tem poiili-du tako mila Tudi ni«em nikdar v kaki odvetniški ali notarski pisarni delal in Vam je bila sreča bolj mila, da ste se jurističnemu slogu tako privadili. Ad vocem: »sveto-večernem poslanem«. — Tudi jaz naprosil sem 22. t. m. uiiravn štvo »Slovenca«, da mi pusti mojeposlano dne 24. t. m. natisniti. Mej nočjo sem se pa premislil. Boj preneha naj vsaj v svetodnevni številki. Upoštevajoč tedaj božični an-g Iski izrek: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! napros iSt-m prihodnji dan upravništvo, da priobči mojeposlano v »Slovencu« vže 28. t. m., kar hi Vi tudi lahko slorili, ako bi loli „blage volje '. — Na Vašo hudomušno opazko, kakor bi imel samo rojen in »od mladih nog vajen« Rib- ničan pravico »suho robo« prodajati, služi naj Vam istinitost kot odgovor, da je na Kranjskem, Štujerskem, Koroškem in Hrvatskem komaj — ako izvzamemo kroSnjarje, kar pa midva nisva — vsaj sedaj ne, morda bili ste Vi preje, ker pravite, da ste »od mladih no„' vajeni. — 5% pravih R bničanov — trgovcev. Tudi blagopokojni moj prednik g. Pakič (njegov oče ali celo stari oče bila sla Kibničana) ni bil Ribničan in sedaj še živeči g. Franc Jančar isto tako ne. lu ako bi prevzela gg. Anton Dečman ali Iran Kordik Pakičcvo trgovino — par mesecev po pievzetji zvedel sem namreč iz najbolj-šega vira. da sta se ta dva gospoda poleg Vas najbolje za to trgovino zanimala — bila bi ta dva gospoda prava Ribnlčana? To torej ni greh, kakor tudi i.i greh, da niste Vi »žajfar«, kakor se zanif-ljivo o »žajfi« izražate. — Res je da sem prevzet nekoliko kotanj od dedičev, pridobil sem si jih pa tudi že nekoliko sam. — Kdo se ne smeje, čitajoč o Vašem človekoljubji? Mož, ki mu služi kot pri:icip: >Što (ali kaj, ne znam li ste štokavec ah kajkavec) je narod? To je narod! (kazoč na svoj ventriculum), o kojem kapitelu Vam lahko sedajni operni pevec, — nekdanji knjigovodja g. Pakiča — g. Bučar kaj pove, stori kaj iz človekoljubja!?! — Ni treba biti parlamentarec Samo treba nekoliko čuta dostojnosti imeti in t posvetovalni dvorani ne hi bilo dotičnega videti, ki nekaj v sejo kot nujen predlog in causa sua spravi, koje pa ni bilo tako nujno, kakor se je pozneje prikazalo, kajli cela dva meseca stala je izgotovljena lesenjača, Vi ste pa še vedno v Spilalskih ulicah prodajali. Vaša trditev, da ste bili brez strehe, torej ni istinita. — Zakaj spravljale politiko v ta nepotrebni prepir? Ker ste me apostrofirali, dobro, hodi Vam odgovor! Vzrastel in izgoil sem se v istih nesrečnih Widmann-Vesteneckovih časih, ki so bili pa veiidarle srečni, ker nismo poznali ne klerikalca ne liberalca — bili smo vsi jedini — imeli smo le skupnega sovražnika, proti kojemu smo šli v boj. Torei v istih hudih časih, ko ni bilo treba le po dnevi, temveč večkrat tudi po noči delati. Takrat ni bila mladina še tako mačna in blazirana, kakor je danes. Slovenci poznali nismo še socijalnih demokratov, za koje ste si Vi lansko leto pri voltvah v V. kuriji tako pete brusili, tudi ne krščanskih socijalistov. Kakor rečeno, bili smo vsi jedini. In ako mi ie še nekoliko agilitete ostalo? Jeli to tak greh, da radi tega norca brijete? — Navedel sem že v svojem prvem poslanem, da se mi je baraka na merodajnem mestu obljubila, če se bo potreba pokazala. To pa mnogo preje, kakor sle Vi za njo prosili. Dolžuost dotičnega gospoda bila bi toraj nasvetovati: Oglasil se je takoj po potresu naslednik Pakičev pri meni in prosil za se in za druge v ,.našem" poslopju nastanjene trgovce in obrtnike prostore za zgradbo barok in sicer za škofijo. Naša „pro-kleta dolžnost- je, da v prvi vrsti skrbimo za .,naše" deložirance, ki so toliko let v , našo" blagajno že toliko tisočakov vplačali. Ako še kaj prost' ra ostane, potem naj pridejo trgovci iz drugih ulic ca vrsto, za koje je jia še itak dovolj prostora na ribjem ali pa na Vodnikovem trgu. To bil bi jedino pravilen odgovor na Vašo prošnjo. In tako zgodilo se bi tudi, če ne bi bili Vi zahrbtno Vašo prošnjo v sejo spravili! Jaz namreč pazno čitam dnevni red vsake seie. Ako bi bila Vaša baraka na istem, storil bi bil prihodnji dan pred sejo korake in dobil bi najmanj dvetret-jinsko večino in bil bi dokaj tisočakov na boljšem. Ker smo že pri Vaši baraki, navedem naj še sodbo nemškega trgovca, ki je uvideč, kaka krivica se mi je zgodila, mimo moje v stari podprti kresiji ležeče prodajalnice prišel, in mi nekako tako-le iz lastne inicijative dejal: rEinen schlechten Dank haben Sie geemtet v on den Ilerren, fiir die Sie sich immer echaiif/irten und schon so viele Kastanien aus dem Feuer geholt haben Sehen Sie, so eme — Handlungsweise gehort bei uns in den Bereich der Unmoglichkeit Vi pravite, da zaupate razsodnosti merodajnih gospodov. Pred tremi leti niste bili še teh mishj, kajti takrat dejal mi je — jeden istih — obrtnik, kojega izborni cbrt slej kakor prej. vsaki teden parkrat obiskujem: »Matko se grozno na mene jezi. Sedaj bom pa za navlašč fantu rekel, da naj gre z vozičkom z menoj in bom pri Vas prav veliko blaga nakupil in potem pustil peljati mimo njegove barake.. No, gospod je sicer pozabil to storiti, kar mu ne štejem v zlo. Vsaj veste, takrat je bila velikanska prekucija. Mordu se domisli sedaj, ko ni več vse tako »zmešano« v Ljubljani. — Vi pravite, da sem zgradil svojo barako na povsem vidnem (!) prostoru. Koliko je na tem istine, služi naj Vam dejstvo v odgovor, da je hlapec gosp. N, N. iz N z na mene, torej na Pakiča naslovljenim naročilom se zaletel v Vašo barako in da sta Vi ali Vaš hlapec (če je slednji, je Vaša krivda, ker imate take ljudi), za dobro spoznala, na mene naslovljeno naročilo efektuirati. Ker pa ni bilo isto blago, — recimo mu — železna mreža — po volji naroeitelju, pisal je meni, torej Pakiču, na dopisnici precej osorno, kako zatnoreni kaj druzega, kakor je stalo v naročilu, doposlati. Šel sem z dopisnico k svojemu trgovskemu pomočniku gosp. Petanu in ga vprašal, kako mi zamore delati take sitnosti? Odgovoril mi je : »Odkar sem v baraki, nisem prodal še nobene mreže. Gotovo je pomota.« Odgovoril sem navočitelju na dopisnici, da nisem zadnje mesce nobenemu mreže prodajal. Prišel je potem sam v Ljubljano iu takrat mu je njegov hlapec v navzočnosti g. Petana in mojega hlapca dejal: Saj nisem tukaj kupil mrežo, ampak tam v leseni baraki.« Gospod Arko! ali ne spada tak čin pod neki paragraf? Le moji miroljnbivosti se imate zahvaliti, da nisem storil korakov pri državnem pravdništvu! Kako drugačne pojme imam jaz v takih slučajih, navedem naj Vam suho dejstvo. Pred kakimi tremi mesci prejel je moj konkurent v vegetabilijah g. Vagt (firma Josip Leuz) precej debelo pismo od znane mi nemške tvrdke — torej gotovo kaj mikavnega za mene. Po naključji prišel je ta list v moj poštni predalček št. 48. Gospod poštni oficijal Kenk Vam potrdi, da sem mu list takoj vrnil, torej predno sem še zapustil poštno poslepje. — Da niste dobili nobene prodajalnice v palači meščanskega zaklada, kriva je temu le Vaša kaprica. Gospod župan in gospod mestni komisar Tomee. sta mi priči, da sem se Izjavil, da nimam nič proti temu, ako se naselite v tej palači v Lin-garjevih ulicah. Vi ste pa samo po tem težili, da bi se mi na rral vsedli iri to na istem prostoru, za kojega sem moral toliko težkih tisočakov odšteti. Vi, ki niste — kakor sem par mescev po prevzetji Pakičeve trgovine zvedel (takrat še nisein imel čast Vas poznati) hoteli niti beliča za tvrdko in prostor izplačati, temveč od g. Pakičevih dedičev 20°/0ni popust na blagu doseči, torej si celo malo premoženje, skupno malone 7000 gld. — pridobiti. 0, Vi človekoljub! Gospica Ivanka Porenta odgovorila je pred kakimi tremi tedni v moji navzočnosti gospodu, vprašajočemu jo, koliko Jagrovi dediči najemnine plačujejo: „Veliko preveč, to pa le zato, ker nas je Matko tako nagnalHoteli ste tedaj moj najbližji v dober" sosed postati. Hvala Vam topla na toliki ljubavi! Pozneje ste se pa seveda odločili za jedno najbližjih prodajalnic, nikakor pa se niste mogli odločiti za kako prodajalnico v Schreyerjevi hiši, s kojo bi svojo predpotresno posest varovali, alj pa, da bi se v najbližjo, Vaši prejšnji prodajalnici ležečo, sedaj jako frekventirano Lingarjevo ulico preselili. Ali ne diši taka kaprica po uničoželji? — Koliko krokodilovih solza tiči v Vašem zaključku! Ako mi resnično srečo želite in mi iste ne zavidate, zakaj ste pa začeli nepotrebno polemiko? V mojem vabilu vendar nisem niti z iiesedico Vaše trgovine omenjal, temveč samo suho dejstvo — slabo podstrešje — s prošnjo omenjal, da slavno občinstvo moj mučni položaj uvidi in me blagovoli obiskati v moji razprodajalnici. Brez povoda nisem še nikdar jadikoval. Le, ako me je kdo vprašal, kar se je v miuulem tednu štirikrat zgodilo, povedal sem odkrito svoje stališče. Tudi pri gosp. Lorber-ju — dokler nisem bil iz te gostilne radi znanega »malega« računa izkomplinientiran — zvedel sem semterlje o javkauji iz gostilne gosp. Štruklja in tudi ondot sem reagovai. Začel pa sam nisem nikdar v javnem lokalu debate o svojih težnjah, ker se mi vidi to najgrša človeška lastnost. Pač pa je nekdo drugi za-se vedno »štimungo« delal in nadlegoval druge goste s svojimi lamentacijami. Imam tudi jaz, livala Bogu. prijatelje. Navedlo se mi je, da ste prošli teden malone celo kavarno »Valvazor« radi svojih teženj alarmirali. Ni se le jokalo in stokalo, temveč tulilo se je, tako, da je bilo že vsem preveč. — Tudi jaz ne bom več polernizoval. In da se lahko prepričate, kako do grla sit sein že neplodne polemike, s kojo le denar razsipavava — kojo ste pa VI brez vsakega povoda začeli, kar bodi tukaj konstatl-rano in pribito, rodila se mi je v tem najsvetejšem božičnem času — morda rešilna misel za nu ji oba. — Ta je: Stavljam Vam tukaj javno slovesno ponudbo, da sem pripravljen Vam — »kot iz mladih nog suho robo prodajati vajenemu« pristnemu Ribničanu, —teren prepustiti (kot miroljuben človek vajen sem terene prepuščati, vprašajte še pri gg. Seemanu in Winklerju) in svoji od g. M. Pakičevih dedičev in gosp. Fr. Jančarja pred dobrimi devetimi leti prevzeti trgovini, ozir. obrti z vsem blagom po nabavni ceni z aktivi in pasivi. prodajalnicami in skladišči vred g: Vam v nakup ponuditi s pogojem, da rni ono 4000 gld., koje sem dedičem za tvrdko in prostor iu ono malenkost, kojo sem g. Jančarju kot odškodovanje izplačal, tako obrestovane vrnete, kakor bi jih n. pr. celi čas v mestni hranilnici naložene imel, in da mi stroške za novi prodajalnični opravi, vozove i. t. d. povrnete. J)a se ne boste prenaglili, imate čas za premišljevanje, danes od časa, ko ta list izide iu kojega vsak zaveden Slovenec čita, do pojutiajšnjem, t. j. do 29. t. m. osmih zjutraj. Takrat čakal vas bom v svoji prodajalnici za vodo. Šla bova h poljubnemu odvetniku ali notarju. Kot kupec moje trgovine položili boste ondot kot zadatje (aro) 1000 gid. — Potem bova z inventuro pričela, katero upam, da bova v treh dneh dognala. Nato šla bova zopet k notarju ali odvetniku. Vi bodete na pisarniško mizo novce položili. Jaz podpisal bom pogodbo, Vam ključe izročil in po potrebnem naznanilu pri obrtni oblasi in prolokolaciji gosp. Matko Arkota kot lastnika tvrdke M. Pakič nadaljevali bodete lahko Vaše človekoljubno delo. Da ne bodo moji uslužbenci sredi zime brez kruha na cesto postavljeni, zavezati se morate tudi, da jih boste najmanj tri mesece v službi obdržali. Ako se bo to srečno izvršilo, pozabiti hočem vse, kar sem minuli teden in preje doživel, zlasti insulte nekega gospoda »v zvezdi«, kojega sem, dasi je dokaj let mlajši, v ponedeljek, dn6 19. t. m. na Kongresnem trgu pozdravil, a on mi je v zahvalo jako fino (! ?) odzdravil, pa tudi ponočno plakatiranje na mojem >comptoir-u« nekojih inseratov in s svinčuikom v klasični (I?) nemščini pisanih »Randglossen« itd. itd. Na svidenje torej due 29. decembra t. 1. ob osmih zjutraj v moji prodajalnici za vodo I V Ljubljani, dne 26. decembra 1898. Lastnik tvrdke: M. Paleič, 2irvi kranjski lesni, koSarski in zimnositarski obrt. Va bilo na V 53 rn ,, ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje" v sredo, dne 28. decembra 1898 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih (starega strelišča). 1. Računsko poročilo. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo pregledovale,ev. 4. Volitev upravnega odseka. 5. Slučajni predlogi. Za upravni odbor: Avgust Drelse, 906 1—1 predsednika nam. Izurjen cerkvenik išče službo, 896 3 - 3 katero lahko takoj nastopi. — Naslov: Janez Trdina, p. Selce nad Školjo Loko. Vas Bukovšica Oznanilo. Na pristavi dedičev Janeza K. Kosler-ja (Karolinška zemlja, občina Tomišelj) bodo se dne 20. decembra t. /., pričenši ob 9. uri dopoldne, in če treba še naslednji dan, na prostovoljni dražbi T in sicer: 11 krav, 4 telice, 2 telika, 1 bik, 6 manjših in 6 starejših volov, 1 konj in 12 prašičev. Zivinčeta se ne bodo dala pod izklicno ceno. Plačati bo kupcu takoj in odpeljati kupljeno žival. 880 3-3 Št. 45367. 902 3—1 Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z doslavkom, da so razpei-avanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodj e trgovci Karol Karinger in Vaso Petrlčič na Mestnem trgu ter Albert Schaffe r J na Kongresnem trgu. Vrhu tega bode v zmislu obstoječega ukrepa občinskega svčta raznašai mostni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za itovo leto ali za god, je, kakor doslej, položiti 1 petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisani poli, poleg imena pristaviti tudi število Ivzetih listkov. — Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. decembra 1898. Župan: Iv. Hribar 1. r. 1 > n n a j s k a borz a. .One 27. decembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 25 » Avstrijska zlata renta 4°/0......120 » 75 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 > 75 » Ogerska zlata renta 4%.......120 » 35 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » 65 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 941 » — . Kreditne delnice, 160 gld.......362 » 50 » London vista...........120 » 65 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. di ž. velj. 59 » 021',. 20 mark............11 » 82 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 66'/2» Italijanski bankovci........44 » 35 » C. kr. cekini......................5 » 70 » Dne 24. decembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 2S0 gld. . . 5°/0 državne Brečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 186i, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4«/„, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/u .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem-kred.banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3"/0 . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 166 gld. 75 kr. 159 — 193 50 99 25 138 — 130 25 108 60 112 ' — 98 25 98 — 220 — 179 25 125 50 99 60 »v« m ViSs; Kreditne srečke, 10!) gld..............203 gld. — kr„ 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » — » Rudolfove srečke, 10 gld.......25 » — » Salmove srečke, 40 gld........86 » 60 » St. Genois srečke, 40 gld.......84 » 50 » Waldsteinove sreoke, 20 gld......60 » — » Ljubljanske srečke.........24 » 25 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 155 » 25 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3622 » — » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 424 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 » 50 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 » — > Montanska družba avstr. plan.....198 » 75 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178 » — > Papirnih rubljev 100 ................127 » 12 » Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih , pri izžrehanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Manjamičita d&lruška družba r: 9