Uredatttvox
Sehillerjeva cesta štev. S, na dvorišču, L nadstropje.
i' * M ;.
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razua nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob il. nri' dopoldne.
* *
Ne frank ira ni dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-"' iuj«jo.
NARODNI
DNEVNIK
(JpravniStvo:
Schilleijeva costa štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogeroke dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 630 "mesečno ... K 2'10, Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30*— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 22.
Celje, v četrtek, dne 28. januarja 1909.
Leto I.
Uredništvo in upravništvo „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Lista" imajo stalno telefonsko številko (Celje, interurban) 65
(Na isto številko kličite tudi „Iz-vrševalni odbor Narodne stranke" in „Zvezo narodnih društev".)
Zavarovanje samostojnih oseb na temelju vladnega načrta o socijalnem zavarovanju.
Zavarovanje samostojnih oseb v vladnem predlogu o socijalnem zavarovanju nam naznačuje pot, po kateri se je gibalo stremljenje za socijalnimi reformami od zadnjega vladnega predloga o razširjenju in spopolnjenjn delavskega zavarovanja od 1904. 1. Pri-siljeno-zavarovanje drobnih, gospodarski samostojnih eksistenc je bilo splošno priznano kot socialna nujnost ter sije tudi prebilo pot v sedanji vladni načrt vkljub vsemu upiranju raznih ministe-rijalnih uradov.
Vprašanje o zavarovanju samostojnih oseb je v vladnem načrtu rešeno v neločljivem združenju s starostnim in invaliditetnim zavarovanjem delavstva seveda tako, da se samostojnim priznava samo pravico na prisilno zavarovanje za slučaj starosti, nikakor pa ne tndi zavarovanje za slučaj onemoglosti.
Tu treba kar najodločnejše nastopiti proti vsem geslom, ki se širijo s najrazličnejših strani (po navadi z demagogičnim namenom) in ki vzbujajo v obrtnikih in kmetih čisto napačne predstave o ciljih socialnega zavarovanja za starost. Socialno zava-
rovanje za starost ni zavarovanje dohodka, katerega vživa obrtnik, kmet ali delavec za svoje delo, mariveč zavarovanje najnujnejšega preskrb-ljenja za starost, oziroma (pri delavcih) za onemoglost (i n v a 1 i d i t e t o). S tega stališča treba gledati na združenje oseb, podvrženih zavarovanju za starost in za onemoglost v enem samem zavarovalnem zavodu.
Zavarovanje samostojnih oseb za slnčaj starosti je v načrtu omejeno na določen krog oseb. Ta krog določata dva kriterija. Na eni strani najvišji letni dohodek v višini 2400 K, ki se da kontrolirati po odmeri osebnega davka z dohodkov, po drngi strani pa na ta način, da se ceni velikost zavoda ali podjetja po številu v njem zaposlenih delavcev. Razni starejši načrti o starostnem zavarovanju obrtnikov pred sedanjim vladnim načrtom so določali to velikost tako, da bi morali biti uvrščeni v zavarovanje lastniki takih obrtnih podjetij, v katerih je zaposlenih 2 do 5 oseb. Vladni načrt je ostal na številu 2 oseb, ne šteje pa za pomožne onih moči, ki zaradi nepopolne izvežbanosti ali še nedovršene vajenške dobe ne veljajo še za popolne delavce (vajenci, praktikanti itd.); tudi pomagajoči člani rodbine ne štejejo
med take delavce. — Tretji kiterij, ki mora biti odločilen pri uvrščenju samostojnih v isti zavarovalni zavod z delavci in drugiini nesamostojnimi osebami je ta, da mora biti socijalni položaj teh posameznih skopin zavarovancev kolikor mogoče enak. Ta kriterij je, seveda, čisto abstrakten in bi bilo treba natančnejše preiskovati, ali in v koliki meri navedena kriterija, t. j. višina dohodka na eni, najvišje število zaposlenih pomočnikov na drngi strani, pravično določata mejo, do katere sega pojem samostojnega podjetnika, katerega socijalni položaj je enak socijalnemu položaju 'delavca.
Načrt sam deli delavstvo na šest mezdnih razredov, od katerih se štirje dele zopet na podskupine. Najvišji mezdni razred VI. določa samo najnižjo mejo za dohodek in ta je 1800 K na leto; v socialno zavarovanje so uvrščeni torej tudi delavci, katerih letni dohodek presega 1800 K na leto. Najvišja meja tu sploh ni določena, dohodek sme torej presegati tudi 2400 K na leto. Dejansko stanje je seveda tako, da nerazmerno večje število delavstva spada v najnižje mezdne razrede. Načrt sam ceni razdelitev delavstva po dohodkih tako, da je največje število delavstva uvrščenega v II. in III. mezdni razred, v katerih znaša letni dohodek 240 do 720 kron. Število delavstva teh dveh razredov ceni načrt na 2,579.000. Na najvišji razred VI. spada po cenitvi v načrtu sknpaj 285.000 delavcev.
Klasifikacija po dohodkih onih samostojnih oseb, ki so uvrščene v so-cijalno zavarovanje, se bode v celoti od tega prav malo razlikovala. Vender bodo podvržene prisilnemu zavarovanju tndi osebe, katerih dohodki so v resnici nerazmerno višji, nego se bo dalo to določiti po eni strani s pomočjo ob-dačevalnega aparata, na drugi strani pa na temelju števila pomočnikov. O tem lahko sodimo že po dejstvu, da bo ostalo nezavarovanih oseb razmerno jako malo.
Načrt sam ceni zavarovance: v poljedelstvu	1,868.000
v industriji in rudarstvo 513100 v trgovini	319.400
v prostih poklicih	20.600
skupaj	2,721.100
Po štetju poklicov	iz 1. 1900 je bilo samostojnih:
v poljedelstvu	2,164.582
v industriji	593 429
v trgjvini	368.580
Ostane torej nezavarovanih:
v poljedelstvu	296.582
v industriji	80 329
v trgovini	49.180
LIS TEK.
Izlet gospoda Broučka v . 15. stoletje. 12
Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
"T " '
^trenutku, ko je gospod Bronček vratica popolnoma zaprl, se ga je polastil čuden občatek. V glavi se mu je vrtelo, zavest se je zastrla z meglo; bilo mu je kot bi ga odnesla nekaka burja z bliskovitim, omotnim letom v daljo. Toda to je trpelo samo nekaj časa.
Zamaknjenost se je izgubila in gospod Brouček je zamrmral, držeč se za glavo: „Kaj hudiča! Zdelo se mi je kot bi omedleval ali celo — bog obvaruj — kot bi me zadela kap... Ne bilo bi nič čudnega pri vsej tej razburjenosti. Toda nič ni, hvala bogu!"
Pogledal je znova na sliko, ki je
predstavljala nekakega kralja z velikim psom pri nogah, gotovo kralja Vaclava. Gospod Brouček je našel v tem jasno potrdilo svojega prejšnjega domnevanja. Čudil se je svežosti te slike, ki je bila skoro kakor nova. Tam na drugi strani vratic vse od črvov prevrtano in od rje snedeno, — tukaj pa barve tako sveže, kot bi bil slikar še nedavno dokončal sliko. In tndi vsi predmeti v zakladnici se leskečejo kot novi; obleke niso niti dosti pokvarjene, niti obledele. Kaj ko bi to ne bila zakladnica kralja Vaclava, ampak kakega sedanjega bogataša, kateremu pripada bivši kraljevi dom? Toda to mnenje ni obstalo. Čeprav je bilo tu vse kakor novo, vendar je imel ta lišp, orožje, obleke, vseskozi starodavno obliko, kroj in nošo, kakeršne nimajo sedaj nikjer taki izdelki; novoveška zakladnica to torej ni. In zbirka starine? Tu bi zopet ne mogle biti te stvari tako nepokvarjene, posebno še obleka.
Slednjič si je razložil čudapolno ohranjenost predmetov tako: soba je bila vedno zaprta in zidana na poseben način, — kajti slišal je nekoč, da ostanejo v takih prostorih tndi mrtveci po stoletjih ohranjeni.
Mogoče niso odprli te kleti od časov kralja Vaclava, je pomislil dalje in pri tej misli ga je lahno spreletel mraz. Kralja Vaclava je poznal zelo dobro iz kiijig in iz pripovedovanja drugih — seveda ne zgodovinskega kralja Vaclava, ampak onega lenega, z velikim črnim psom za seboj in z botrom rabljem ob strani. Predstavljal si ga je, kako je naposled korakal sem po podzemeljskem hodniku, da bi si razveselil oči s pogledom na tajni zaklad, kako je potem odšel skozi vratica, za sliko skrita in je obrnil od zunaj v ključavnici ključ, katerega se ni od te dobe dotaknila nobena človeška roka, in šele po stoletjih roka Broučkova. Nehote je odstopil, ko je pogledal sliko natančno; zdelo se mu
Nezavarovanih samostojnih oseb ostane torej skupaj 326.091 ali nekaj manj ko Z obzirom na to dejstvo, ki jasno priča o tem, da pridejo na vsak način v krog zavarovanih neizogibno tudi premožnejše osebe, je vprašanje o združenja rizika samostojnih in nesamostojnih posebne socijalne važnosti.
Ta socijalna važnost izhaja tndi že samo iz tega, da bode mogoče doseči določeno rento, seveda ne previsoko, po zvijači! Tako n. pr. na ta način, da si bode kdo prizadeval v poznejših letih neposredno pred dovršenim 65. letom zatajevati svoje dohodke ter se tako vtihotapiti v krog zavarovancev; ako se mu to posreči, bode plačeval svoje prispevke za čas minimalne garancijske dobe, to je 200 tednov ter si s tem pridobi pravico do starostne rente.
Z druge strani je tudi sigurno, da bode krog oseb širši ali ožji, kakor bodo davčni nadzorniki bolj ali manj strogi, ali kakor bode kdo znal bolj ali manj zatajevati svoje dohodke.
Ako se na take slučaje, katerih bode z ozirom na čedalje bolj popolno davčno tehniko vedno manj, ne oziramo, lahko rečemo, da sta bila kriterija, katera je načrt o socijalnem zavarovanja določil, več ali manj prava.
Politična kroniko.
o „Slovansko središče". Novice o konstituiranju predsedstva te nove parlamentarne skupine so še bile nekoliko prenagljene. Današnji „Slovenec" poroča, da še obravnave glede ustanovitve niso končane. Tudi vprašanje predsedstva še ni rešeno. „Slovenski klub" je baje le predlagal dr. Ivčeviča za predsednika. Konstituirati pa se misli „Slov. centrum" jutri. Slovenskim naprednim poslancem priporočamo, naj upoštevajo članke, ki jih je priobčil „Nar. Dn." o čeških klerikalcih, o novem „Češkem klubu" in konečno -s-Sternbergovo izjavo.
je namreč za hip, kot da bi stal sam grozni kralj s svojim strašnim psom živ in preteč pri odprtih vratih.
Toda nikakor ne! Vrata so bila zaprta in na njih le slika, ki je bila tam gotovo samo zato, da bi zakrivala odhod v tajni hodnik vsiljene^ ki bi se vkradel v zakladnico.
Tu se je šele ozrl gospod Bronček po drugem izhodu, kajti na to je vsled osuplosti nad odkritim zakladom popolnoma pozabil.	?
Lahko si je ogledal neveliki prostor, toda nikjer ni. zapazil vrat, da, niti okenca ne. Tu mu je obvisel pogled na sliki v zlatem, z dragocenimi kamni okinčanem okviru, predstavljajoče nekako kraljico in obešeno ravno nasproti kraljevi sliki v isti višini. Strinjala se je tudi po velikosti popolnoma s svojim vis-à-vis.
Dalje prih.
o Jezikovni zakon in zakon o uvedbi okrožne ustave za češko jego-~io sredo že na
*H«f
>»>•!• J' I
tov in
dnevni red državne zbornice. Baron Bienerth se je, kakor Narodni Listy poročajo, udal pritisk« nemško-nacijo-nalne zveze, katera je napovedala nujni predlog, v katerem zahteva, naj se jezikovne razmere na Češkem urede zakonitim potom ter tako napravi konec sedanjemu stauju pri državnih uradih kakor tudi nedelavnosti parlamenta. Nemci z vso odločnostjo zahtevajo uvedbo okrožne ustave in okrožnih zastopov na Češkem, ker hočejo s pomočjo te nove politične razdelitve dežele priti do davno zaželjenega cilja t. j. do razdelitve Češkega v nemški in češki del dežele ter tako končno zakonitim potom doseči tako-zvano „zaprto nemško ozemlje", v katerem bodo oni absolutni gospodarji in jim bodè mogoče češke manjšine brez pardona germanizirati, Čehi se temn upirajo in to po vsej pravici. Pričakovati je ostre opozicije proti novemu zakonskemu načrtu od češke strani, češke radikalne stranke groze z ob-strukcijo, zmerne stranke so pa za ostro pa stvarno opozicijo. Hkratn s predložitvijo teh zakonskih načrtov bode baron Bienerth posknsil sestaviti parlamentarni kabinet in ustvariti novo jkoalicijsko vlado. O zaključenju zasedanja ali o razpustitvi zbornice pa ni več govora.
o „Srbska veleizdaja" v ogrskem parlamentu. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo posi. Polita O pravdi proti srbskim „veleizdajcem" v Zagrebu. Wekerle odločno protestira proti dolžitvi, da bi ogrska vlada kakorkoli si bodi vplivala na to pravdo (?), protestira tudi proti temu, da bi bila aneksija Bosne in Hercegovine to pravdo povzročila. Wekerle pravi, da je ogrska vlada že davno prišla na sled dvem jugoslovanskim strujam, ki sta obe državni celoti ogrske države jednako nevarni in sicer: velikosrbsko in velikohrvatsko gibanje. Na to je ogrska v^a^a storila vse, da je aneksi j o " kar najbolj pospešila. Da je v tem imela prav, ji pričajo dogodki v sosednih državah. (Kakor se vidi, so torej v tem vprašanju postopali naši kršč. socijalci lepo zložno z Madžari 1) Wekerle taji, da bi se z obtoženci v zaporih kruto postopalo. Končno pravi, da pravda ni naperjena proti srbskemu narodu, ampak proti krivcem.
O uvedbi ustavnih razmer na Hrvatskem pravi Wekerle, da je to odvisno predvsem od postopanja hrvatskih poslancev samih (!). Nikdar še se ni postopalo Hrvatom nasproti s toliko prijaznostjo in naklonjenostjo, kakor sedaj (!). Hrvatska dobi zopet svojo ustavnost, kakor hitro bodo imeli Ogri jamstvo, da bo mogoče izvajati ustavne pravice tako, kako to odgovarja zakonitemu razmerju med Ogrsko in Hr-vatsko. (To se pravi, ko bodo Madžari napravili iz samostojne kraljevine Hrvatske madžarski komitat!). Poslanec Polit je izjavil, da ne jemlje Weker-lovega odgovora na znanje, ogromna večina je pa vse te izjave minister-skega predsednika vzela z velikim zadovoljstvom in odobravanjem na znanje.
v Železnica čez rottenmannske Ture. Poslanci planinskih dežel so imeli $?. tm. posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi posi. dr. Ploj in Roblek. Razpravljalo se je o novi progi čez rotemaunske Ture, katera bi sedanjo «vezo Draždane Prago-Trst skrajšala za 64 km ter bi tudi ne bila nikjer bolj strma nego sedanja. Sklenjeno je bilo vložiti predlog, ki bi naj vlado prisilil, da temu železniškemu načrtu nasproti precizira svoje stališče; vrhu teara je bilo sklenjeno začeti skupno akcijo
*W" teh
vseh poslancev iz Zgornje Avstrije, Štajerskega in Koroškega g}e<|e železniških vprašanj, tikaiocih dežel. Izvoljen je bil o^bor treh po-slancev, ki naj izdela železniški program za omenjene dežele. V tem odboru treh Č|anov so Dobernig, Pantz in Baumgartner. 'Ker je ta železniški program prav velikega pomena za gospodarski razvoj slovenskega dela Štajar-
da bodo
ske in Koroške se
nad jamo,
vse svoje moči v to, da ne .bodo nove železnico prinašle koristi samo Nemcem in nemškim krajem ampak tudi nam, ki smo v gospodarskem obzirn bili do-sedaj vedno zanemarjani in zapostavljanj. —
v Vinska kriza v Istri in Furlaniji.
Istrski in furlanski poslanci so sklenili zahtevati, naj se nekatere določbe nove vinske postave odpovejo ali popravijo, ker samo tem določbam pripisujejo mrtvilo, ki je navstalo v Istri, v Furlaniji in deloma tudi v Dalmaciji na vinskem trgu.
v Poljaki bodo le tedaj glasovali za podržavljenje železnic, ako jim da vlada zagotovilo, da se bodo tudi vodne ceste začele graditi.
v Bančno vprašanje. Stalni odbor treh centralnih industrijalnih zvez je v svoji zadnji seji sklenil resolucijo, v kateri v imenu avstrijske industrije izjavlja, da ne bodo avstrijski bančni krogi nikdar dovolili, da bi se osnovala kaka kartelna banka, ker bi to bilo na škodo avstrijskega narodnega gospodarstva in še posebno avstrijske produkcije. Banka ostani skupna, kakor dosedaj — ali pa naj se naša banka popolnoma loči in osamosvoji ód Ogrske.
v Nemci in aneksija. D.. Lecher je govoril dne 24. tm. na shodu svojih volilcev v Brnu o aneksiji Bosne in Hercegovine. Dejal je, da je nemogoče, da bi sedanje stanje trajalo še nadalje, da bi bili Srbo -.Hrvati razdeljeni na tri državne teritorije ter bili podrejeni trem raznim ministerstvom, kar jim škoduje v kulturnem in gospodarskem obziru. Vsled aneksije so se te razmere
"1 i še poslabšale in še bolj komplicirale.
Dr. Lecher vidi najbolj pametno rešitev v tem, da bi bili vsi Srb i in
». I ■•' -	i «	j
Hrvatje združeni v eno samo upravno ozemlje s katerim bi se sklenila na večne čase vojaška, trgovska in carinska pogodba na temelju carine prostih stikov za ta program, ki je na videz Ju' goslovanom tako ugoden, se skriva vsenemška nakana, odtrgati Slovence in njih ozemlje od ostalih Jugoslovanov ter je tako na večno podvrči pod nemški upliv. Vsenemški program se glasi: zdrnžiti Dalmacijo, Bosno in Hercegovino s Hrvatsko v posebno državno skupino 's svojim posebnim parlamentom, dati Galičiji popolno antonomijo, v tako okleščeni Avstriji bi potem imeli Nemci nad Čehi in Slovenci večino in bi storili z njimi kar bi sejjim zljubilo. Ta program jó tudi dr. Lecher zagovarjal v Brnu, t drugimi besedami seveda.
o Bojkot avstrijskega blaga na Turškem traja nespremenjeno dalje in se celo poostrnje. Kakor smo javili iz Belgrada, so res zadela pogajanja med Avstrijo iu Turčijo na neke težave Govori se o nekih novih zahtevah Turčije. Škoda, ki jo trpi avstrijska industrija, znaša že več sto milijonov kron.
Dnevna kronika.
d Ljubezen med Sternbergom in češkimi klerikalci ni trajala dolgo. Sedaj klerikalci grofa Sternberga ljuto napadajo, a ta jim v „Lid. listih" tako-le odgovarja: „Ljndje pravijo, kjer je dim, tam je tudi ogenj. D.m je to,
da klerikalna stranka v parlamentu še n| nikoli glasovala proti vladi in je tudi naravnost zato izstopila iz češkega kluba in splošne agrarne zveze, da bi mogla tudi nadalje za vlado glasovati. To je 4im, boben
ne more ljudstvu doi
n tudi nUgnjL."
»'!. d> fi
klerikale naj
za V rad o
r; ji al c i med lepšo priliko
'lad o	%
Jugòslovani asov||!
d „Izdajalci" slovenskega šolstva!
Na ustanovnem zboru Narodne stranke dne 8. decembra 1906 je govoril nepozabni pokojni Vekoslav Strmšek o Narodni stranki in šolstvu. Govoril je tudi o pouku nemščine v ljudski šoli in končal doslovno tako (glej „Narodni list" št. io i 1906): „Nikakor pa ne odklanjamo popolnoma pouka nemščine, ampak se naj ista poučuje na slovenskih šolah od slovenskih učiteljev,
vkolikor ni na kvar pouku v ostalih predmetih. Prepričanje prevladuje, da se da v okvirju obstoječega šolskega zakona na slovenskih šolah tudi glede pouka nemščine doseči popolnoma zadovoljive uspehe. A slovensko deco morajo učiti nemškega jezika samo slovenski učitelji, ki obenem vcepljajo deci narodno samozavest in narodni ponos." Kdo se še ne spominja, kako je padel na to „Slov. Gospodar" po „Narodni stranki"! Izdajalci slovenskega šolstva, nemškutarji itd. — to so bile še najmilejše psovke. A glej ga zlomka! „Straža" pifciaša 1. 1909 članke, ki se gibljejo popolnoma v toku Strmškovih izvajanj in tedaj pri-občenih člankov v „Narodnem listu" (pa ne da oi jih dotični člankar ne preplahkal!). V št. 10 čitamo celo v svoje veliko začudenje sledeče: „Nikdo ne bo odklanjal zahteve, da se naša deca v ljudski šoli uči tudi nemščine. To mnenje smo zastopali vedno (?) in ga tudi včasi prav močno p o-vdarjali (?), zlasti ker so nemški kričači in nemškutarji, love ljudstvo za nemške in nemškntarske šole, vedno in vedno trobili in lagali, da smo sovražniki nemškega jezika in deci v njeno škodo branimo, učiti se ga. Izjavljamo zato še enkrat: naša deca se mora učiti nemščine, ker ičivimo v takih razmerah, da se brez nje ne da lahko izhajati, in sioer si jo morapri-svojiti v ljndski šoli, ker drugod nima prilike." „Slov. Gospodar", ali ne bodeš sedaj lopnil po „Straži"? In to tembolj, ker je bilo stališče „Na-, stranke" kakor je razvidno iz obeh izjav, veliko bolj narodno kakor je stališče „Straže". Pa takrat je bilo treba ubiti neprijetnega nasprotnika z vsemi sredstvi; finis saneti-ficat medial Danes, ko se je pokazalo, da je stališče Nar. stranke pravo, pa so ga pobrali tudi klerikalci. Lepo zadoščenje za „Narodno stranko"! In objednem lepo' spričevalo klerikalne odkritosrčnosti, „načelnosti" in poštenosti. — To je sicer letos že drugi slučaj, da so klerikalci ubrali pot za naprednjaki; enkrat so namreč že izjavili, da je za uspešno narodno politiko na Spod. Štajerskem treba sodelovanja vseh stanov — kar je tudi stališče štaj. naprednjakov že od početka
Nar. str. sem. In to se bo še ponav-
t ,	. i ■ <A • r . -. f. -1 ■
ljalo — gotovo ne narodni m eo
l	(t . », I, i.
ipso napredni stvari na škodo.
r č 1 1 « i (T « ' ó > .
b Detelnojborske volitve jerskem. Graški Volksblatt" ~ pŠe danes: Kakor se nam poroča od dobro po^učene strani na temelju informacij v ministerstvu za notranje zadeve, m pričnejo volitve v štajerski deželni zbor i)ne 10. maja. Volitve se ne bodo vršile v vseh kurijah na jeden in isti dan, temveč v vsaki kuriji posebne dni, ki se pa bodo hitro vrstili drug za drugi».
a Občina celjske okolice nima na svoji novi hiši ob glavni cesti v Gaberju, kjer je nastanjena stražnica, nobenega napisa. Nemci bi jih že imeli pet! Upamo, da ugodi naši želji.
a Daviea se močno širi v šent-pavelskem šolskem okolišu. Nekaj otrok je že umr)o.
a Kdo je v Celju „poštenjak"! Ker napada zadnja „vahtarica" bivšega hotelirja Terscheka, dostavlja k tenia graški „Arbeitern." : „Isti „poštenjaki" (napadajo Terscheka), kateri so označili ravnokar iz zapora odpuščenega goljufa in 22 krat kaznovani indivi-duum za spoštovanja vredna Celjska (se razume „nemška") meščana.."
a Manifestaci shod v prilog slovenskemu šolstva v Celja. Od ugledne strani priobčujemo tale dopis: V pondeljkovi številki Vašega c. lista pišete obširneje o gimnazijskem vprašanju. Kakor čujemo, se misli prirediti tekom mesca februarja manifestačno zborovanje za višjo slov. gimnazijo v Celju. Ali še nujnejša je rešitev ljud-skošolskega vprašanja v Celju. Ne bodem našteval vseh v nebo vpijočih nedostatkov barake v Novih ulicah, ki se imenuje slov. šola — saj so itak znani. Ako se napravi manifestacijskó zborovanje za slov. gimnazij, naj se napravi objednem tudi za ljudsko šolo v Celju. Od vseh slov. poslancev pa se naj odločno zahteva pri vladi rešitev tega vprašanja — drugače bo pa res treba poseči po šolski stavki aU kakem ostrem sredstvu v drž. zjboru. Ni zlodej, da bi se ne uklonilo tilnika tem par nemškim hujskajočim advokatom in vsenemškim uradnikom v Celju. Samo dela je treba!
a Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju opozarja vse zadru|-nike, ki so dosedaj k istej pristopili in vplačali deleže, da se naj zglase pri istem našem zaupniku, kateremu só izročili pristopne liste in zneske za deleže v svrho, da prejmejo tozadevne zadrnžne knjižice in pravila. Ob enem se vabijo Vsi na zadrugi interesovani vinogradniki, da pristopijo pofnošte-vilno kot člani k zadrngi, kajti ugodnosti iste
bodo uživali le njeni člani ter se bode tudi samo od istih kupo-vaio vino. Zadruga ima sedaj že vse
Zadruga ima sedaj urejeno iu začne v najkrajšem časa s poslovanjem. Torej pozor!
a Pazite pri ugašanja svetilki Fotograf Alb. ßoth je v nedeljo zvečer v svojem potujočem vozu v Mariboru ugašal petroljejko s pihanjem. Pri tem se je svetilka razletela in Roth je dobil
na
rokah
m
tako'*
•v
na prsih je v torek, 26.
t. m. v
opekline, da mariborski bolnišnici umrl.
a Občni zbor okrajnega odbor» Nar. stranke za ljutomerski Okraj
se vrši nà Svečnico dne 2. ob 2. uri pop. pri Kukovcu v meru. Na dnevnem redu je med drugim 1. pregledbo poročilo o v alni h političnih dogodkih v'unii u I e ni letu, posebno takih', ki zadevajo naše kmeiijstvo in 2. preda-
vanje o povzdigi vins
ke k
Čije in vinarski zadrngi
up-
I* V
"l». * J •!	T (. . I- !.. 1
> m
Mariboru. — Somišljeniki, vsi polnoštevilno na občni zbor in povabite tudi prijatelje in znance. Zbó-rovanje je zaupno.
a Pomanjkanje narodne zavednosti. V uredništvo smo dobiji oìl Sv. Križ* na M. p. sledeče: „Vàbilo na dlesni Venček, ki ga prizedi Vojaško veteransko društvo pri sv. Križu na ■nurskein polju v nedeljo, dne 31. Januarja 1909 v Gostilni Gosp. Jureša V Borecih." Torej nič manj ko 7 grdih pomot v vabilu, kr je bilo tiskano v neki nemški tiskarni nk — Češkem. Ali se ne bi moglo temu odpomoči na Murskem polju, čegar narodni značaj je znan ?
a Iz Blzeljskega. f J. Malus. Po dolgi mučni bolezni je umrl Ivan Malus, veleposestnik in mesar na Bi-zeljskem. Bil je vedno boritelj za svobodo, samo žal, da mu je vedna bolezen pota v družabno življenje za-branila, kjer bi bil gotovo mnogo koristil za narodno probujo. Bodi mn žemljica lahka!
o Pogreb dr. Janka Serneea. — Maribor, dne 27. jan. Ob velikanski udeležbi mariborskih Slovencev smo izročili danes ob 4. uri popoldne trnplo slovenskega starejšine dr. Janka Serneea hladni zemlji. Sprevoda so se udeležili dostojanstveniki politične oblasti in zastopniki uradov, prihiteli pa so tndi številni prijatelji pokojnikovi iz daljnih krajev, da se poslove od moža, ki je bil dolga desetletja odločni vodja mariborskega Slovenstva. Pevski zbor „Slovanske Čitalnice" je zapel društven, ustanovniku in prvemu pokojniku nagrobni pesmi pred domačo hišo na cesarski cesti in pred grobom. Brez števila krasnih vencev večinoma 8 slovenskimi trakovi je spremljalo z nedogledno vrsto gospodov in dam k večnemu počitku moža, katerega se bo vedno spominjala slovenska politična in "kulturna zgodovina.
a Mariborska podružnica štaj. kmet. družbe je zborovala minulo nedeljo. Nas zanimata dve zadevi: gosp. Flacher je naznanil, da se je nakazalo podružnici 1400 mc rženih otrobi in nekaj sto mc pšeničnih Otrobi, katere bo dobiti po polovičnih cenah na mariborskem kolodvoru, g. Girstmayer je pa 'zahteval, da se naj deželna poskusna klet v Gradcu preseli iz sedanjih prostorov na mnogo bolj dostopen- prostor v Gosposki ulici in naj osrednji odbor štaj. kmet, družbe deluje na to, da se poneha pri zvezi nemškoštaj. kmet. zadrug z nakupovanjem vina šele po doposlanih vzorcih. Podružnica izkazuje lep promet in ima tudi veliko število članov. — Ali ne bi mogla začeti mariborska „Kmečka zveza" z gospodarsko organizacijo mariborske okolice? Gg. Pušenjak in VèrstovSek — na delo!
a „Prvnf společny sklad vina «eskfclì hostlnskych" (prva skupna zaloga vina čeških gostilničarjev) v fcragi (Kràl. Vinohrady, Jungmann tč.) se bo izpremenila v delniško družbo, ki bo še v večjem obsegu zalagala češke gostilničarje z vinom kakor do-pruštvo ima' Zalogo 100—120 jragotaoy vina. Slov. vinorejci in *za-uge, iščite si trgovskih zvez s Čehi!
b Lastno pošto dobi trg Zgornja idgona. Občina je kupila že lansko avpišče za novo poštno poslopje naproti Kürbu8ovi gostilni.
o BIzeljsko. Tukaj se je pojavila fcolexen škrlatica in davica; vsled česar |o šole	* fi^J n&u v.
iravas m
ree
o 1 pojasnilo. Italj: vinski trgo-Màjù?a, o katerem Smo javili, a se v Trstu ukvarj i sodnija ž njim, i seveda identičen in V nobeni zvezi : vinskim trgovcem g. Malu so m na iizèljskek'	"
p Y gornje grajskem okraju je sedaj iiet? gasilnih društev in sicer v Mozirju, na Bečici, pri Sv. Frančišku, ha Ljubnem in v Gornjem gradu. Letos nastopite na novo še dve požarni
brambi: v Bočni in v Šmartnem. Želeti bi fello, da Vi ie ustanovila še V Lučaji, v Solčavi in V Kokarjih gasilna društva. Vse požarne brambe v okraju naj bi se pa združile v okrajno gasilno zvezo. Taka združitev bi bila velike važnosti in je že po marsikaterih okrajih upeljana.
v Na slovenske trgovce in obrtnike nam prihaja iz Ljutomera poziv, naj opuste vbodoče oba najnovejša „Südmarko vska" lista „Stražo" in „SI. Gospodarja" zaradi oznanjevanja bojkota slov. trgovcem in obrtnikom. Naj se pà zgodi to solidarno. Bavno tako mora opnstiti vsak narodni trgovec in obrtnik inseriranje v omenj. „südmarkov-skih" listih. Dopis je pi3an tako ostro, da ga ne moremo niti v celoti priobčiti; kaže pa dovolj jasno, kako razburjenje je zavladalo vsled dobičkaželjne revolverske pisave mariborskih klerikalnih lističev.
v Okrajni šolski svet Šmarje je sklenil resolucijo proti ustanovitvi mesta okr. šol. nadzornika za nemške spodnje-štajerske ljudske šole.
v Ravnatelj. Izmed velezaslužnih in obče spoštovanih štajerskih slovenskih nadučiteljev je marsikateri pričakoval, da dobi častni naslov direktor. Odkar sta pa gg. Dreflak in Jurkovič ravnatelja, si nikdo ne zaželi več takega odlikovanja.
v Krajni šolski svet Lemberg je prosil, naj se ondotna dvorazrednica razširi v trirazrednico, da si v dobi 3 let ni povprečno število to šolo obisku-jočih otrok nad 160. V nekaterih naših trgih imamo nemške trirazrednice z manj nego 100 učencev. Deželni šolski svet jih rad vidi. Kaj bo glede lem-berške prošnje ukrenil, poročamo.
v Na Gornji Poljskavi je naSveč-nico po večernicah shod čebelarjev slovenjebistriškega okraja. Predaval bode gospov J. Jurančič, učitelj čebe-lartva.
v Kako pa to I Šoštanjska občina je odredila, da je moral vsak, v čegar rodbini se je pojavila škrlat.ca, plačati
obč. uradu 6 kron. Razume se, da so na ta način mnogi raje bolezen zamolčali, kar nikakor ne slaži za izboljšanje sanitetnih razmer. Kako je to? Prosimo slovenjgraško okr. glavarstvo pojasnila!
Hranjske novice.
v Slovensko planinsko društvo
priredi IV. planinski ples, v vseh prostorih „Narodnega Doma" v Ljubljani v ponedeljek dne 1. februarja 1909. V Sokolskih dvorani: planinska vešelica, v aljaževem domu I. orkester „Slovenske filharmonije". V vel. dvorani glavno plesišče, II. orkester „Slovenske filharmonije", paviljoni za okrepčila. V V mali dvorani: siesta, gostilna kavarna, ljubljanski sekstet. Obleka tu-
' r	• • •	f g :
ristovska, narodna ali promenadna. — Vstopnina za člane 1 krono, za nečlane 2 kroni. Začetek ob osmi Uri
k »' dtlP^Ts^i	HSW5J * ,
zvečer.
d Veteransko društvo v Kranju
je v nedeljo na občnem zbora 8 24 proti 18 glaisovoin sklenilo, da ostane hemški komando. Škandal! Nekaj
*	• ™ m i t- ■ « ! 4	*
članov je že izstopilo.
d Izjave proti starostnemu zavarovanju za kmetsko ljudstvo so sklenili nekateri občinski odbori na Kranjskem. ' ' ' ' « < - -d 2800 K državne podpore je do-voljeue za Razširjenje vodovoda v Vrbici v postojnskem okraja.
d Zi slovensko visoko šolo v Trstu in ne v Ljubljani se zavzema v „Rdečem Praporju" g. dr. Slane in sicer iz kulturnih in gospodarskih ozirov.
v Zaupnj ajiod uradno-napredne stranke za Kranjsko. V ponedeljek ob 2. tiri pop. se vrši v ljublj. Narodnem domu" zaupno zborovanje nar. napr. stranke za Kranjsko. — V torek se vrši shod iste stranke v Mestnem domu.
v „Smrt dr. Kapusa". Govorica o smrti dr. Kapusa je nastala, ker je bil previden z sakramenti za nmirajoče. Nekdo je rekel, da je že končano in občinstvo je biló mnenja, da je dr. Kapus umri.
Po svetu.
o V Rožnovu na Ogrskem je sodišče obsodilo slovaškega poslanca Ski-čaka na 2 mesca ječe in 400 K globe ker je — hujskal proti madžarski narodnosti.
o Angleški kralj in kraljica obiščeta španski kraljevski par dne 17. febr. o Abesinski cesar Menelik je na
smrtni postelji. Vsak čas pričakujejo katastrofo. Sedaj vlada kraljica. Po Me-nelikovi smrti se boje v Abesiniji velikih nemirov.
o Or. Derschatta — predsednik Lloyda? Nemški korespondenčni biro poroča, da bo Deršattovo imenovanje na to mesto v kratkem izvršeno.
o Umrl je na Punaju dne 21. t. m. g. Ljndevit J o št, c. kr. tajnik poštnega ravnateljstva na Dunaja, doma iz Hotemeža pri Radečah na Dolenjskem. Bil je do konca značajen Slovenec. ____
Najnovejša brzojavna in teiefnničnn poročila.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico na Kranjskem.
v Ljubljana, 28. jan. (Pos. brz. „Nar. Dn."). Danes popoldne je skru-tinij volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Hud boj med napredno in klerikalno stranko se je že dobojeval Samo tu pa tam je še videti kakega volilca. V III. razredu je zmaga zagovljena napredni stranki. Pred 6 leti so klerikalci zmagali v tem razredu z 1 članom, Kregarjem, pred 3 leti so zmagali na celi črti; a letos je narodno
napredna stranka vidno napredovala, ker je udeležba velikanska, med tem ko klerikalna stranka nazaduje.
Izjemno stanje v Hebu?
v Praga, 28. jan. (Br. „Nar. Dn.") Praški list „Union" poroča, da so se obrnili hebski Čehi brzojavno na ministrskega predsednika, češkega ministra rojaka in češki klub, da se naj proglasi zaradi izgredov hebskih Nemcev v Hebu izjemno stanje. Čehi utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da jè treba obrambe državni službi in nslaž-bencem. (Nemci v Hebu so v pondeljek zvečer pobili vsa okna na hotelu „Nem. dom", kjer stanujejo češki poštni nsluž-benci).
fetalna stroja za Črnogoro. d Petrograd, 28. jan. Tukajšnji list „§vet" jè razpisal nabiranje prostovoljnih daril za nakup dveh fetalnih strojev, ki bi se naj poslala Črnogorcem, di f>i mogli iz njih metati dinamitne bombe na Avstrijce (!). Baje se je nabralo že 200 rabljev.
Umor ali samomor? o Dunaj, 28. jan. (Brz. „N. Dn.J) Danes zjutraj so našli v mestnem vrtrt umorjenega visokošolca, Mustafo Kur-taziča iz Sarajeva. Bil jè ranjen 15-krat z nožem. Policija misli, da je to samomor.
Srbska komisija v Carigradu.
o Belgrad, 28. jan. (Brz. N. Dn.) Srbski mi jisterski svet je imel v ministerstvn zunanjih zadev pod predsedstvom kralja sejo, v kateri Se je govorilo o stanja avstrijsko-turških pogajanj in se sklenilo poslati v Carigrad posebno srbsko komisijo.
£Qn%e«ca o fc^nčne^ vp^ šanju.
d Budimpešta, 28. jan. (Brz. ,Nar. Dn.') Danes še je vršila tukaj v ■m-šutovem stanovanju, konferenca posi, neodvisne stranke o bančnem vprašanja.
Potres v Mesini.
.*■'"■■.	, : ■ V, f ; ;
d Mesina, 28. jan. (Brz. ,Nar. Dn.') Tukaj neprestano deži. Danes zjutraj ob 3. uri 40 minut je bil potres s podzemeljskim gromenjem.
Vladni jezikovni zakon.
b Praga, 28. jan. (Brz. „Nar. D.") Kakor poročajo listi, je naznanil češki minister rojak Žaček odličnim češkim poslancem Kramàfu, Pacakn, Udrfa|ü in dragim temelje novega jezikovnega zakona, katerega misli v kratkem vlada predložiti poslanski zbornici in kateri je že dobil; od cesarja predsankcijo. *
Narodni gospodar.
Tržni cim.
r
26. januarja.
Dunajska borza za kmetijske pridelke: Pšenica, rž, ječmen, oves in koruza: se drži. Vreme: mrzlo.
Kava: Santos Good Average za mare 3375, za maj 33*25, za september 32'—, za december 31*25. Tendenca stalna.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30 05, moka za'-ptö hodnji mesec 3010, moka za januar — april 30*70, moka za mare — junij 30*95, pšenica za tekoči mesec 22*95) pšenica za prihodnji mesec 23*15, pita* niča za januar — april 2375Ì pšenica za mare — junij 23 85, rž ža tekoči mesec 16*40, rž za prihodnji mesec 16*60, rž za januar — april 16*90, rž za mare — junij 16 90.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22*85, za oktober — december K 22*10. Tendenca mirna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/4 do 291/* ta januar —mare K 29 V2 do 30V2. Tendenca mirna.
Produktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12 73 pšenica zà oktober K 1085, rž za april K 10'Off,
rž za oktober K 908, oves za april
K 8*61, oves za oktober K —*—, turšica za maj K 7*30, ogrščica za avgust K 13*95. Promet 5.000 met. st.
Budimpešta, 19. jan. Svinj ad: ogrske Stare, težke — do — vin., mlade, težke 120 do 122 vin, mlade, srednje 120 do 124 vin., mlade, lahkè 122 do 124 vin.; zaloga 21.110 kom:
S vin jska mast 134—, namizna slanina 10*8'-—.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 26. jan. 1909. Jajca v zabojih h 17 V2 k po K 2*—
I-ma	jajca v sodčkih à 17 V2
II-da	„ „ „ à 19 „ Niž. in gor.-avstrij. à 20 „ I-ma štajerska jajca à 17 „
ìl da: „ „' «	* à 17V21 I ma moravska „ à 18 ir-da „ „ „ i 19 Sleska jajca à 20
Hrvaška jajca $18 Slovenska jajca S 19
Za zaboj à 14^0 kom.: I-ma bačka"jajčk **"w " ~ I-m banatska jajca	à
I-ma sedmograška sortirana 4 I-ma • • nesortirana à Bosanska jajca	&
I-ma	bolgarska jajca	k
II-da	''T1*' **	4 mal- srbska A à i-ma gališka jajca sortirana ä I-ma „ 5 ' „ nesortirana à
ì»? • •»'•<: ^
k
ma srednja jajc«	à
-ma Diala 4 '	ä
Vreme: mrzlo. Tendenca: trdna.
" ^f fi r '
2. 2 — 2 — 2 —
i — 2 — 2 — 2 — 2 —
-ma ruska
■ j
-da -
n n m
k K 16 4 n 151 l n 15Ò i - 1« 1
l?f
il
11
d V pomoč pri pomanjkanju krm«
Finančno miuisterstvo je odredilo, se ima na Štajerskem razdeliti 60(3 met. st. odpadkov kamene suli zastonj ua najbolj potrebne kmetovalce in
živinorejce in sicer do konca maja 1909. Ti odpadki morajo biti izključno za izboljšanje zavžitnosti slabe in pokvarjene krme. Štajerska namestnija je zato v sporazuma s.kmetijsko dražbo določila: za politični okraj Celje 330 met. st., za pol. ekspozituro v M o z i r j u 78, za pol. okraj Konjice 100, Ljutomer 172, Maribor 302, Ptuj 402, Radgona 236, Brežice 183, Slov. Gradec 227 met. st. Razdeljevanje na posameznike izvršuje pol. oblast I. inštance v sporazumu z okrajnimi in krajevnimi podpornimi komiteji in tudi z okrajnimi odbori.
Društvene vesti.
v Za plesni veaček Slov. trg. društva v Celju se poživlja vse narodne trgovce na Sp. Štajerskem, da se ne samo osebno udeleže, ampak da vsak v svoji bližnji okolici agitira za udeležbo ali sprejema vstopnino za to prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za našo prepotrebno trg. bolniško blagajno. Pri plesnem venčku svira godba c. kr. pešpolka št 17. v Celovcu.
a Moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Celju imata svoj občni zbor v četrtek, 4. svečana, ob
8.	uri zvečer v Čitalnici. Vspored: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora in preglednikov, 5. volitev zastopnikov za glavno skupščino, 6 slučajnosti. Občnega zbora se udeleži tudi družbin potovalni učitelj g. Prekoršek, zato prosi obilne udeležbe
odbor.
a Celjska moška Ciril-Metodova podružnica se iskreno zahvaljuje onim članom, ki so plačali več kakor letnino: gg. Baš 6 K, dr. Dolar 3'35 K, Diehl 2 Kj dr. Hrašovec 6 K, prof. Kožuh 2 K, dr. Kukovec 4 K, Leskošek 1 K, Lončar 1 K, Peter Majdič 18 K, Natek 90 vin., dr. Josip Sernec 4 K, dr. Janko Sernec 16 K, dr. Stiker 6 K, profesor Suhač 7 K, Štibler 1 K.
v „Rinka", planinska zavetiška zadruga v Gabrjih pri Celju, ima občni zbor v soboto dne 30. prosinca 1909 ob 6. uri v posojilnični dvorani v Celju. Dnevni red: 1. Letno poročilo ter sklepanje o letnem računu. 2. Odobrenje letnega računa in razdelitev eventualnega čistega dobička. 3. Poročilo o reviziji dne 10. tega meseca in sklepi vsled istega. 4. Sklepanje o zopetnem pristopu k „Zadružni zvezi". 5. Bazni nasveti'in predlogi.
v Savinske podružnice Slov. plan. dr. redni letni občni zbor se vrši prihodnjo soboto t. j. 30. tm. v Celju v rdeči sobi Narodnega doma. — Občni zbor je sklican na pol 8. uro zvečer. Ker pa ta občni zbor glede na pravila in na število vdeležencev gotovo ne bo mogel biti sklepčen, se vrši ob pol
9.	drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu udeležencev. Vzpored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanju v letu 1908, a) tajnikovo, b) bla^ajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Načrt nadaljnemu delovanju in proračun za 1.1909. 5. Slučajnosti. Posebna vabila se ne razpošiljajo in je «ploh vsak prijatelj planinstva dobro došel.. —
o Prostovoljna požarna bramba v Gotovljah ima svoj redni občni zbor v soboto dne 31. t. m. ob 6, zvečer v gostiln, prostorih Fr. Malgaja v Gotovljah. Redni in podporni udje in vsi prijatelji požarne brambe pridite mno-gobrojno.
o Pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah bo imelo v nedeljo dne 7. svečana 1909. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih g. J. Forteja na Vodi reden občni zbor. Vspored: poročilo o letnem delovanju, odobrenje letnega računa, volitev, razni nasveti.
o Slovenjgraška čitalnica priredi v soboto dne 13. februarja 1909. v prostorih Narodnega doma v Slovenj-gradcu plesno veselico. Svira polno-številna šoštanjska narodna godba pod vodstvom kapelnika I. Mazeja. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 K.
o Triglavanska veselica, ki bi se imela vršiti dne 1. svečana t. 1. v Maribora, se mora radi nepričakovanih ovir opustiti.
o Društvo za tujski promet v Raj-henburgu priredi v nedeljo dne 7. svečana 1909. ob pol 7. uri zvečer planinski in lovski ples v vseh prostorih restavracije „Unschuld". Vstopnina: za osebo 1 K, za obitelj (3 osebe) 2 K.
IV. izkaz prispevkov narodni zbirki.
Darovali so: Griže. 2 K gg. R. Wudler, A. Praznik, Lucija Lapajner, neimenovan; 1 K
"L. C< -----
L. Cerne, S. Piki, M. Pospeh. Žalec. 5Ko priliki godovanja Ligik. 3 K g- Ana Roblek. 2 K gg. M. Roblek, Gosak, 2.20 B. Kunej, Fain Dr. Bergmann, 1 K gg. E Kukec, Virant. F. Voh, nečitljiv, I. llarovt, A. Senica. A. Petriček, Gizela Šuklje, Žigan, Hodnik, Gnis, nečitljiv podpis. 60 vin. g. I. Kočner 40 vin. gg. F. Sitar, Minka Tratnik, Košir, Jug, Löbl, Fr. Korent, Fr. Jost. Fr. Kasesnik, nečitljiv 30 vin. M. Veber, neimenovan, 20 vin. nečitljiv. Marat, Tratnik. Piki, Vizovišek, nečitljiv, J. Meh. A. Korent, J. Zagode, I. Čredič, Pepi Hrastnik, neimenovan, neimenovan. 10 vin. Ivan Antloga. St.Peter v Sav.dolini. 10 K g. A. Cvenkel, 4 K g. Ivan Tavčar, 2 K gg. Klopčič. Franja Tajnik, Bej-ta Šr bar, 1 K gg. Jos. Žagar, I. Jelen, Fr Cretnikova, Leo Novak, V. Ločičnik, V. Sedminek, F. Vratnik, I. Serscben 1.20 K Peter Cetina, Jos. Saveržnik, Mici Pudgoršek, Fani Saveršnik, 60 vin. Matija Vipotnik, Joh. Urši«. 50 vin. Korun, 40 vin. Marija Sedminek, Franc Kossu, 20 vin. A. Werdev. Rečica na Pak i. 3 K gg. Mikuš Marija, Musi Jos. 2 K Ivan Steblovnik. Jos. Kranj«. Steblovnik V nko, Bogi Franc, Piano Jos., J. Škrabel, G. Jagodi«, Ta> čič, Kranjc Marija, Loj Jos., Mikuš Ignac, Luka Kožuh, 1 K gg. Jo<. Klančnik, Albert Anton, Ivan Laznik, Jer. Paradiž. A. Dolinšek, Vik. Pilih, Fr. Žagar, Jož. Brd lik. Urlep Jer., Jan. Sernec, Jak. Platner, BI. Železnik. A. Bizjak. Jos. Kodre, Jos. Skaza. Braz Minka, Bizjak Jul., Iv. Bizjak, Ivanka Klančnik, Iv. Goričnik. Iv. Steblovnik, Fr. Klančnik. Dr. I. Som, Dr. Viktor Tiller. 60 vin. Steblovnik Ivan, 50 vin. gg. Miha Dolinar. Martin Urlep. Fr. Klančnik, Drago Majer, 40 vin. gg. Bogi Franc, Janez Stampf, 10 vin. g. Jan. Prislan. Ljubno: 2 K obitelj Wudler. Bočna. 2 K nečitljiv, 1 K gg. Jož. Krefl, Srečko Trepl, M. Lovar, Ivan Glojek, Rančigaj, Iv. Zagožen, A. Žmavc, A. Tevž, Štiglic. Iv. Pevec. A. Manrič, 1.40 K M. Rop, Fr. Štiglic, Br. Ztmljič, Fr. Podbrežuik, Dr. Konečnik, A. Levar, A. Zavolovšek, Ivan Puruat Kos. Tončka Rop, 60 vin. Mat. Pumat,
50	vin. g. A. Podbregar, 40 vin. Ana Stigl'c, Fr. Matlačen, A. Maurič, 30 vin. A. Presečnik, znani, A. Cižek, 2 K gg. Jak. Blažon. Ma"j» Blažon, nečitljiv, Drnšk .vič, Brdnik, kvartavci Sarf marjaš, Ljudmila Pirnat, ravnatelj Barle, Jamnik, 1 K gg. J. Korže, Barle, Fric, Vladimir Vrečko, Letonja. g. Trobej. Podgorje pri
51	o venjgradcu. 2 K gg. Matija Šmid, Matilda Smid, Ljudmila Pirnat, Josef Vitko, Fr. Pečnik, 1 K gg. Jan Vačkovnik, Juri Korošec, L. Verčkovnik, Al. Werdnik, Ign. Verkovnik,
60. vin. gg. Fr. Lenart. A. Tniec, Fr. Greiner, 40 vin. gosp. Mihaela Smid, 20 vin. g. A. Vifler, 10 vin. g. Matija Smid. Šmartno pri Slo-venjgradcn 2 K gg, Sim. Šalan, nečitljiv, I. Kac, nečitljiv, Druškovič, Barle, I K gg. Za-vodnik, nečitljiv, Grobelnik, Pichler, M. Ivanšek, Miško, Podvinski, Vrnnč, Josip Haas, nečitljiv, M. Hodnik, Franc Golob, 60 vin. nečitljiv. Velenje. 6.40 K Omizje pri Špenku na Silvestrov večer, 3 K g. Ježovnik, 2 K gg. Dr. Podlesnik, velenjski dijaki pri veselem omizju, Slava Ježovnik, Var. 1.40 K velenjski dijaki, pri veselem omizju. L K gg. Skasa, V. Glaser, I. Senica. M. Kranjčič, Jos. Armič, A. Sergon, 50 vin. Antonija Obreza, neimenovana, skupaj 267.00 K.
Učenec
sin poštenih, kmečkih starišev, kateri je slovensko ljudsko šolo dovršil (z nemške šole ga ne maram)
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri
Maks Berlisgu, Žetale
pri Rogatcu. 69 6-6
Trgovci in obrtniki, in-serirajte v „Narodnem Dnevniku«. To, je najboljše priporočilo narodnemu občinstvu!

Razpisana je služba
občinskega tajnika
na Bizeljskem
z letno plačo 800 kron, katero je nastopiti 1. aprila 1909. — Prošnje opremljene s spričevali dosedanjega službovanja je vlagati do 20. svečana t. I. na županstvo* 81 1

Plača se za enkratno objavo , ....... ...........60 vin»
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat......... . 50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plaža za vsako na-
daljno vrsto ......................10 „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanja
znamka ali dopisnica za odgovor.
UpravniStvo „Narodnega Dnevnika".
Listnica uredništva.
Maribor: Jutri, hvala in pozdrave! — Gradec: Prisrčna I,vala. smo dobili že od dveh strani. Pozdrav! — Velikanedelja: Jutri! Pozdrav !
Hotel pri „Belem volu!"
Danes in jutri pojedina domačih klobas.
Kupim hišo
v prometnem kraju, pripravno i« malo trgovino, blizu dobrega studenca za izdelovanje sodovice. — Ponudbe na Jos. Stokavnik, Dol pri Hrastniku.	18 31
50 kron
«nemu (ali pa »arodftin-namenom). ki poišče mlademu oženjenemu možu kmetijske stroke in iz-vežbanemu v vseh pisarniških opravilih dobro službo. F. M., Gradec (Hauptpostlagernd.)
Cepljene trte
I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati:
I. štajerska trsničarska zadruga, p. JurŠinci pri Ptuju; Trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču; Trsničarska zadruga v Ljutomeru; Trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu,
Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
76 8-4
Zuezna trgouina m
Rotouška ulica 2 v Celju
Cek.rač. SI. 75.221
Svoji k svojim!
IRG OVINA 8 papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-
- celijskl, konceptni, pismeni, doku-
montili, ovltni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov In risank. Svinčniki, peresa, peresnikl, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, lu-anilnice in posojilnice, okraj, zastnpe, župnijske Brade, odvetnike, notarjef {.'rivatnike itd, Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v pòlusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in drutre. Zavitki za nrade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
_r
"L
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta št. 3.	Ček. račun št. 75.222.
l—rllSKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba \sakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine U—— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-SBlS čitane y koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamere vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru Izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinhom. ©©oeeeöoeosöoeo Zavod, ustrezajoč vsein zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotiskniini stroji najnovejše konstrukcije in zlairalnliul pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
. |TDOBNO urejena ter opremljena s \l najnovejšimi pomožnimi stroji, * —modernimi črkami In okraski se §§§ priporoča slav. občinstvu, korpo-racljam, društvom in uradom v Izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice 8 črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
r
"L
43 150—7