Leto LXVI., št, 220 LJubljana, sreda 27. septembra 1933 Gena Din 1.-
1xžia> vaaJk dan popoldne, lsrsemAi nedelje ln praznike. — Inaer&tl do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podrnlnlce: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ltfubijanaka oertt,
a Din 2.—. dO 100 Vrst Din 2JH), Od 100 dO 300 TT8t & Din 5.—, T0ČJ1 lnseratl peUt - BAVTA   u^-m*^ -tu.       - telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: StroesmAverjeva ulica 1. telefon St. «6,
TTBta Din 4.—, Popust PO dOgororu, lnoeratnl davek poeebej. — >Slovenski Narod« UUBUANA, Knaiueva ooca se o podružnic* uprave: Kocenova ulic«. 2. telefon it 100 — JESENICE. Ob kolodvora ItL
velja meeeeno v Jugoslaviji Din 12.—, «a inosenuitvo Din 26.—. Rokopisi se ne vnaftajo. Telefon St. *1Z2. 3123, «124. 3125 SS SlM Saten pri postnem AskOTOSm SSTOdU T Ljubljani it 10.ML
Ofenziva proti Franciji
Pri zakulisnih pogajanjih v ženevi M radi zrušili Iran-coski razorožitveni načrt — Italija podpira Nemčijo
Koncentracijska taborišča
v Avstriji
Nemška sodba o Dollfussovi vladi — Oton Habsburški
proti hitlerizmu v Avstriji
Pariz, 27. septembra. Po sodbi pariškega tiska je delo diplomatov v ženevi osredotočeno na zakulisna pogajanja. >Pe-tit Parisien« piše, da so sedaj vsa prizadevanja d^'^matov v Ženevi usmerjena na to, da bi se prisililo Francijo k popuščanju v vprašanju razorožitve ln mednarodne oboroževalne kontrole. Zlasti Italijani si prisvajajo nekako posredovalno vlogo med Francijo in Nemčijo in so v celoti osvojili nemško stališče, zahtevajoč popolno enakopravnost Nemčije v pogledu oborožitve Prav tako se zavzemajo za to, da bi se skrajšala poizkusna doba razorožitve in omilila mednarodna kontrola v taki meri, da bi postala po sodbi pariških krogov iluzorna. List naglasa, da so Francozi v tem pogledu nepopustljivi. Pa tudi Anglija po zadnjih izkušnjah z Nemčijo ni nič kaj naklonjena tem zahtevam in se mnogo bolj nagiblje stališču Francije.
ženeva, 27. septembra. AA. Vsa delavnost tu zbranih delegatov in državnikov je
Pariz, 27. septembra. AA. Vsi današnji jutranjiki soglasno ugotavljajo, da je lip-ski proces rodil zelo oster spor med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Listi reproduciralo poročila iz Berlina in Moskve, po katerih je sovjetska vlada odpoklicala iz Nemčije vse dopisnike ruskih listov in pozvala nemške novinarje v Rusiji, da takoj zapuste sovjetska tla. Do spora je prišlo, ker so nemške oblasti, ki ne dovoljujejo dopisnikom komunističnih in socialističnih listov, da bi prisostvovali lipskim razpravam, aretirale v Lipskcm 22. t. m. dva sovjetska novinarja in ju zaprle za 6 ur, ker sta hotela vzlic prepovedi nemških oblasti prisostvovati razpravi.
Takoj po incidentu je sovjetski poslanik v Berlinu v imenu sovjetske vlade protestiral v nemškem zunanjem ministrstvu in zahteval pojasnil o aretaciji sovjetskih novinarjev. Ker pa nemško'zunanje ministrstvo dozdaj še ni odgovorilo na ta protest sovjetskega poslanika, le moskovska vlada včeraj sklenil« odpoklciati iz Nemčije vse dopisnike sovjetskih listov in pozvati nemške novinarje, da najkasneje v 3 dneh zapuste sovjetska tla.
Čeprav so ta sklep sovjetske vlade sporočili nemškemu zunanjemu ministrstvu že včeraj zjutraj, ni noben včerajšnji jutranjik o tem še ničesar poročal, pač pa so to vest sporočili snoči po radiju. V komentarju nemške vlade se naglasa želja nemške vlade, da se lipski incident v interesu prijateljskih odnosa iev med sovjetsko Rusijo in Nemčijo likvidira. Po drugi strani je pa po vesteh iz Moskve nemški
Valutni pakt med Anglijo in Ameriko
London, 27. septembra. Prvi gospodarski svetovalec angleške vlade lord Leth Rooe bo danes odpotoval v New York, kjer se bodo 5. oktobra začela pogajanja med Anglijo in Ameriko glede ureditve angleških vojnih dolgov. V angleških krogih pripisujejo tem pogajanjem največjo važnost in sodijo, da bodo tokrat uspela. Pogajanja se bodo raztegnila tudi na vprašanje stabilizacije dolarja in funta. Po londonskih informacijah Roosevelt v tem pogledu ni nasproten angleškim predlogom in je pripravljen skleniti poseben valutni pakt z Anglijo, ki bi jamčil stalno razmerje med dolarjem in funtom.
Napredovanje učiteljev
Beograd, 27. septembra. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra napredovali v višjo skupino naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Dolores Ukovič v Dolenji vasi, Fran Logar v Laporju, Pavla žumer v Dobrovi, Marija Vogrinc v Dobrni, Srečko Vittori v Središču, Edvard Zorko v Beltincih, Anton Senice v Novi Štifti, Bernarda Zupančič v Ljubljani, Julija špicer v Podlipi, Ljudmila Kristan v Gotovljah, Edvard Kocbek v Senovem, Angela Sabac na Gori, Frančiška Trdina v Celju, Neža Nad-ler v Dolenji vasi. Barbara Rus v Domžalah, Emil Rus v Kamniku, Marija Brežek v Podbrežju, Ana Mahulj v Kranju, Jožici Pevelin pri Sv. Barbari in Vera Petko pri Sv. Lovrencu.
Herriot ni zastrupljen
Pariz;, 27. septembra. Stanje obolelega lvonskega župana in bivšega ministrskega predsednika Herriota je še vedno zelo kritično. Temperatura je sicer padla, toda bolniku naglo pešajo moči. Zdravniki m zelo v skrbeh. Vesti, da bi bil baje Herriot zastrupljen, zdravniki odločno demanti mJo,
zaenkrat osredotočena na medsebojne po-sete In osebne razgovore. Paul Boneonr se je včeraj sestal z Bečkom, Simonom ln Dollfussom.
Italijanski delegati posredujejo med posameznimi strankami in stališči. Po poročilu listov hočejo italijanski delegati predložiti svoje posebne predloge o razorožitvi. Francoski krogi pa o tem ne vedo ničesar podrobnega. Poročevalci listov imajo o tem Informacije, ki si nasprotujejo.
Pariz, 27. septembra. AA. Iz Londona poročajo: Vlada USA je obvestila angleško vlado, da ne more več obvladati svojega novega pomorskega programa. Zato bo začela v najkrajšem času graditi štiri velike križarke.
Angleška vlada je glede na to sklenila, da zaradi tega ne bo zdaj sklicala mednarodne konference, temveč da bo to vprašanje pokreuila na prihodnji pomorski konferenci.
odpravnik poslov v Moskvi Twardowsky včeraj obiskal Litvinova in mu izročil verbalno noto, v kateri protestira zoper izgon nemških novinarjev iz Sovjetske Rusije ter prosi sovjetsko vlado, da ta sklep prekliče. V svojem odgovoru je sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, kakor poroča agencija Tas, naglasil, da je bila sovjetska vlada prisiljena izvesti represalije zoper nemške novinarje, ker v Nemčiji sistematično preganjajo sovjetske novinarje, ker se Nemčija agresivno drži nasproti Rusiji in pa zaradi socialnega režima v Nemčiji, ki onemogoča zastopnikom sovjetskih  listov vršiti njihovo službo.
Zaradi tega incidenta je nastalo po najnovejših vesteh iz Londona tudi v londonskem tisku veliko razburjenje in angleški listi ostro obsojajo ukrepe, ki jih izvajajo tako v Sovjetski Rusiji kakor v Nemčiji proti novinarjem. Tako n. pr. »News Chro-nicle« med drugim pravi, da bodo sedanji odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, če bodo še dolgo trajali, neizogibno privedli  do vojne med obema državama.
Berlin, 27. septembra. AA. Wolfov urad piše glede na nemške ukrepe proti dvema sovjetskima novinarjema v Lipskem. da sta se ta dva novinarja sumljivo vedla in prekršila predpis, ki prepoveduje socialističnim in komunističnim poročevalcem udeležbo pri lipskem procesu Wolfov urad pravi, da bi bilo v interesu prijateljskih odnošajev, ki jih hoče Nemčjia ohraniti s Sovjetsko Rusijo, želeti, da se ta ukrep prekliče.
Zaključna konferenca Mak antante
Sinaja, 27. septembra Danes dopoldne so se sestali ministri Male antante k svoji zaključni seji. V političnih, diplomatskih in novinarskih krogih je izzvalo največjo senzacijo dejstvo, da sta tej seji prisostvovala rudi rum unski in jugoslovenski kralj. Z današnje seje bo izdan komunike o vseh razpravah in sklepih tega zasedanj s Male antante, ki mu pripisujejo v diplomatskih krogih največjo važnost.
Poljaki o svojem pose tu v Jugoslaviji
Varšava, 27. septembra. AA. Poslane« Vajevai prinaša v listu »Kuriar Poranyc članek o vtisih z obiska poljskih parlamentarcev po Jugoslaviji. Pisec pravi, da so se parlamentarci ves čas, ko so se mudrfi v junaški jugoslovenski dri*vi počutrii, kakor bi bili doma. Zato se najprisrensf« zahvaljujejo za gostoljubje Jugoslovanov. »G a zet a Poljska« popisuje prisrčne manifestacije, ki so jih doživeli poljski parlamentarci v Južni Srbiji, ter riie značaj in duha tamkajšnjega prebivalstva. Pisec pravi, da zato ni čudo, da je tak narod otrese! s sebe tujčevo oblast.
Novi izgredi v Dublinu
~DubUn, 27. septembra." Po smoenem zborovanju republikanske strank«, na katerem so govorniki ostro Tinp^h«m vlado De Valere, je prišlo v poznih večernih urah do krvavih spopadov. Nahujskana množica je napadla s kamenjem policijo, ki je v obrambi posegla po orožju. V bitki, ki je trajala do polnoči, je bilo 15 demonstrantov hudo ranjenih. Sele no pomoči se je policiji posrečilo razgnati demonstrante in napraviti red.
Monakovo, 26. septembra. AA. Ha-bicht je imel spet govor v tukajšnjem radiu in je kritiziral novo Dollfussovo vlado. Ugotovil je, da nova Dollfussova vlada ne samo ni okrepljena, temveč celo oslabljena, ker se naslanja le še na krščanske socijaliste, to je komaj na petino prebivalstva Avstrije. Habicht vidi za Dollfus-sa samo dve možnosti: ali naj postane avstrijski general Schleicher in doživi isto usodo, ali naj pa utre pot novi dobi s tem. da se obrne na nacijonalne socijaliste. Habicht je prepričan, da je druga možnost danes bližja kakor je pa bila pred rekonstrukcijo vlade.
Dunaj, 26. septembra. AA. Vicekance-lar Fev je imel v St. Leonhardu na Spodnjem Avstrijskem govor pred heimwehrov-ci in je pri tej priliki povedal, da je včeraj podpisal novo uredbo o ustanovitvi »nadzorstvenih« taborišč.
Washimrton, 26. septembra. AA. Doslej so imele ameriške vojne ladje na Kubi povelje, da brez posebnega formalnega dovoljenja ameriške vlade ne smejo poseči v dogodke na Kubi. Zdaj pa je državni tajnik Hull izjavil, da je izdal poveljnikom ameriških vojnih ladij povelje, da lahko iz lastnega nagiba posežejo v dogodke na Kubi, če bi šlo za zaščito življenja ameriških državljanov. Hull je pristavil, da so ameriške čete pripravljene pomagati tudi tujim državljanom, če bi ti
Ljubljana, 27. septembra. Čeprav ne pripravljamo velikih narodnih slavnosti in je tudi velesejem že minil, vendar smo raztrgali in razkopali glavno in najbolj prometno križišče našega mesta, da zaostaja ves promet jn se zbirajo množice ljudstva na razvalinah, trgovci na Tvrševi cesti pa zabavljajo, da se tema dela, ker nihče ne more do njih. Letos smo se res hudo pregrešili proti svojim glavnim načelom, ker nismo Ajdovšcire razkopali že ob vele sej mu in smo popolnoma pozabilii, da ob velesejmu moramo tujcem pokazati, kako mnogo delamo in reguliramo. Res je, da smo v velesejmskih dneh imeli razkopano Masarvkovo ln Jegličevo cesto in da smo vtis delavne Ljubljane hoteli povečati i asfaltiranjem pred tromostovjem, da so kmetje lahko videli kaj novega, ampak sedaj je podrtija še mnogo lepša in veličast-nejša. Od Kersnikove ulice pa do Puharje-ve ulice in odtod do Masarvkove ceste »ta Tyrševa m Gosposvetska cesta skoraj po-poinoma zaprti, da ljudje morajo prestopati na obeh tramvajskih progah, v nevarnosti za toge skakati čez jarke in tračnice ter leztj čez kupe granitnih kock in prsti. Za sik> j« mogoč še promet z vozovi in avtomobili a avtobusi se nevernosti raj* izogibajo.
Pred dobrima dvema le*oma, ko so po-kladali drugi tir, še niso slutili, da bodo v tako kratkem času oba tjra preložiti na sredo Tvrseve ceste. Kdo bi računal za lato — dve naprej! Torej, sedaj polagajo oba tira. ki sta do sedaj teleta od Gospodarske zveze ob hodniku do »Evrope«, aa sredo ceste, da tira ne bosta več rezala ceste povpreko, ko sta bila na ovinku z Masarykove ceste na sredi vozišča, pri »Evropic pa tik trotoari a. Iz prometom ozi-rov je treba tira preložitj tudi na sredo ceste, da dobimo dvosmeren promet, ko bodo iz mesta proti kolodvora tramvaj, vozniki m kolesari vozili le po desni strani ter se vračah le po levi strani, da ae bo več nevarnosti Za voznike, torej za vozove in avtomobile bosta prav za prtv dve cesti, na sredi pa obe progi električne železnice. Tudi mulda za odtok vode je bila dosedaj pri »Evropi« ozka, pri Gospodarski zvezi pa Široka skoraj do sred: ceste, a sedaj bo povsod enako široka, da bo ceste lepša in porabnejša. Vozišče bo široko 12 m in omejeno z robniki, za njimi bo pa na vsaki strani blizu 5 m širok hodnik. Ob robnikih bo hodnik peščen, pred hišami
Dunaj, 26. septembra. AA. V Hainu na Spodnjem Avstrijskem se je vršilo včeraj zborovanje legitimistov v navzočnosti mnogih članov avstrijske aristokracije. Po službi božji je imel župnik Eder govor, v katerem je podčrtal, da ta manifestacija nima samo verskega značaja, temveč rudi političnega. Nato je izročil vojvoda Max Hohenberg. bratranec Otona Habsburškega, županom, ki so podelili habsburškemu princu častno meščanstvo, pismo Otona Habsburškega, v katerem se jim zahvaljuje in izjavlja, da so avstrijski revolucij-ski zakoni krivični ter da je on pravi naslednik avstrijskih cesarjev. Oton Habsburški zavzema nato stališče proti hitler-jevstvu v Avstriji. Če5. da hoče pod firmo nemške kulture upravičiti protiavstriisko politiko. Toda Avstrija, zaključuje Oton, se ne bo nikoli dala ponižati na stopnjo kolonije drugih držav.
prosili za pomoč.
Havanna, 26. septembra. AA. Položaj postaja zamotan. Dijaki odklanjajo vsako popuščanje in vztrajajo na svojem revolu-cijonarnem stališču. Včerajšnje nade, da bo predsednik San Martin sestavil koalicijsko vlado, so splavale po vodi. Opozicija vztraja na tem, da poda ostavko. Nihče pa ne ve. kdo naj bi mu bil naslednik. Vlada zaenkrat pripravlja ukaz o 90-dnevnem premirju za vse delovne spore.
pa asfaltiran. Cesta bo tlakovana z drobnim tlakom in le vzdolž tirov bodo velike regularne kocke.
Lokalen promet na TyrŠevi cest] je torej za silo še mogoč, vendar bo pa treba od časa do časa nekatere partije še popolnoma zapreti. Ljudje so seveda silno nezadovoljni in ugibajo, koliko časa bo preureditev ceste še trajala. Naj bi delali v partijah, svetujejo oškodovani trgovci !>n obrtniki, inženjerji pa pravijo, da ni mogoče, ker delavci vseh vrst na malem prostoru ne morejo delati obenem. Za vsa dela bi bilo namreč treba poldrag kilometer dolžine, da bi se delavci lahko razvrstili in ne ovirali prometa, v našem primeru imamo pa 1« tretjino potrebne dolžine. Najprej je potreben izkop, za njim polože temelj, nato temelj zvaljajo, ko je zvaljan, pokrito nanj tračnice, jih zvare, zasujejo, podbijejo in končno tlakujejo. Treba je pa tračnice jn tir tudi naravnati, da ni valovit, česar na kratki progi »i mogoče. Tudi to pot je bil tir it položen, pa so pod »jim na osmih mestih izkopali kanale. Poskusili so tudj, da bi železne nosilce ž*c električne železnice postavili bolj proti sredi in izkopali nekaj jam zanje, končno so jm pa postav* aa rob asfaltnega trotoerja, da so lepo v isti vrsti s plinskimi kandelabri. Polaganje tira je nagk> končano, a dolgo bo trajala ureditev ceste. Najmanj mesec dni bo gotovo Tvrseva cesta še raztrgana, a če bo vreme nagajajo, pa tudi še dva meseca. Mogoče zadržujejo naglo delo tudi sitnosti s krediti in morda zato ni btto vse potrebno ie prej pripravljeno.
Pri »Evropi« seka ogel nova proga prot: Gosposvetski cesti, da bodo vozovi s kolodvora lahko voziti naravnost v remiso v Šiški. Za sedaj bo ta proga služila le za instradiranje električnih voz, pozneje ko se cestna železnica še razširi in bodo stekle nove proge, bodo pa lahko po njej vozili tudi direktni vozovi iz Sent Vida n. pr. na kolodvor, v Moste in k Sv. Križu.
Na Gosposvetski cesti je proga razdrta le med Kersnikovo ulico in Figovcem. Ljudje prestopalo s tramvaja pred Severjevo trgovino in pred Stupico. Da bo več prostora, je premaknjen tadi tir pred Figov-cem. Tako je med tremi električnimi progami na Ajdovščini nastal trikot kjer pozneje zgrade otok zaradi varnosti pešcev. Za sedaj bo ta otok le naznačen z rdečo progo, da se preizkusi, kakšen bi bil najbolj primeren.
Delavci cestne Mesnice redno napredujejo in na Gosposvetski cesti ter pred »Evropo« bo cestna železnica gotova najbrž že čez teden dnj, dolgo bomo pa čakali še na Tyr$evo cesto, ki bo vsa na novo pretlakovana.
Po odcepitvi Hrastnika od Trbovelj
Hrastnik, 24. septembra.
Z uredbo o komasaciji občin v dravski banovini, so vsaj začasno končana potovanja številnih delegacij predstavnikov posameznih stanov in organizacij, ki so skušale doseči odcepitev Hrastnika od velike trboveljske občane in nasprotno. Borba se je vodila na obeh straneh, uredba pa je vsaj za enkrat, in najbrž za stalno odločila v korist onih, ki so se potegovali za odcepitev Hrastnika od Trbovelj. Danes že obstoji nova občina Hrastnik-Dol.
Hrastnik, večinoma industrijski kraj, ki je bdi od leta 1846* v sestavu trboveljske občine, je danes združen s kmečko občino Dol v skupno občino Hrastnlk-Dol. Nova občina, ki obsega katastralnt občini Dol in Hrastnik, ima v svojem območju naslednje vasi: Hrastnik, vzhodni del Ojertra, Plosko, Praprotno, nadalje Dol, Bruco, Sv. Jurij, Marno, Sv. Štefan in Kol. Združena občina šteje nad sedem thsoč prebivalcev ter ima ca 800.000 Din davčne osnove.
Ideja združitve Hrastnika m Dote. nI nova, temveč je padel sMčen predlog' se leta 1923 in so bili v ta namen napravljeni tudi vsi potrebni načrti s strani TPD. Vendar do združitve takrat ni prišlo pred vsem iz političnih razlogov. Dočim je bo predlog občinske uprave na Dohi glede pridružitve vasi Marno in Sv. Jurij s .strani oblastnega odbora, katerega veliki župan je bil Marko Natlačen iz >«tvarndh razlogov« odobren, je bil predlog, da se Hrastnik in Dol združitva, iz >gospodar-skih< razlogov o vržen oziroma, zavrnjen. Vsi ti razlogi pa so pomenili samo volilne kroglice, ker je bilo jasno, da v skupni občini Hrastnik-Dol klerikalci ne bi imeli nikdar potrebne večine.
Kot vsaka novost, je pa seveda tudi združitev teh dveh občin naletela na odpor prebivalstva, kar pa seveda opažamo tudi drugod po dravski banovini. Zal, da to gotovi ljudje izrabljajo in hočejo pod popolnoma strankarsko firmo izvesti nekak plebiscit za in proti, kar pa ne odgovarja resnici.
Novo občino, katero bodo na vsak načan dobili v roke trezni ljudje in dobri gospodarji, pa čakajo v bližnji bodočnosti zelo važni problemi in polne roke dela. Potrebno bo zgraditi novo ubožnico za Hrastnik-Dol, saj imamo danes samo v kemični tovarni 40 upokojenih delavcev, ki so obsojeni na prosjačenje in počasno umiranje, za katere se do danes ni nihče brigal. Vsem tem ljudem bo treba preskrbeti stanovanje in prehrano. Nadalje se bo moral novi občinski odbor pobrigati, da pride končno do elektrifikacije železniške postaje. To in še mnogo stvari čaka bodoči občinski odbor. Prepričani pa smo, da, če se bo pravilno ln pošteno gospodarilo, bo nova združena občina Hrastnik-Dol v nekaj letih najbolje urejena občina v laškem zu ki da bo tudi prebivalstvo uvidelo, da zamisel združitve Hrastnika in Dola ni bila nikomur v škodo, temveč samo v korist.
Poplave v Mehiki
Mexico, 27. septembra. AA. Ciklon Je poru&il nasip v Cardenasu v državi San Louisa. 30 oseb je utonilo. 20.000 rodbin je brez krova. Oblasti se boje, da v opustošenom ozemlju  ne  nastanejo epidemije.
Rusija premešča svoje čete z Daljnega vzhoda na zapad
Pariz, 26. septembra AA. Iz Tokija poročajo, da je japonska vlada prejela pred dnevi zanesljivo vest, da je glavni generalni štab sovjetske vojske izdal odlok, naj del ruskih čet v Sibiriji, okrog 140.000 mož, pošljejo v južno Rusijo. Japonski dobro poučeni krogi smatrajo, da so sovjeti izdali ta odlok zaradi napetosti, ki vlada med Rusijo 1n Nemčijo, m pa zaradi položaja v sami južni Rusiji.
Ban dr. MaruSič jutri ne bo sprejemal strank, ker je službeno odsoten.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:   Amsterdam  2308.44_2319.82
Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 798.02 do 801.96, Curlh 1108.35—1113.86. London 177.80_79.4O,    Newyork 3730.4fl-_3758.75
Pariz 223.93_225.06.  Praaa 169.56_170.42
Trst 3O0.74_3M.14 (premija 2S.596). Av-stri jeki šiling v privatnem klirinugn 8.80
INOZEMSKE BORZE Čarih. Pariz 20.206. London 16.675, New York 339.—. Bruselj 72.—. Milan 27.175, Madrid 43.10. Amsterdam 208.275, Berlin 123.20. Dunaj 56.25, Praga 15.30, Varšava 57.70. Bukarešta 3.08.
Izgon nemških novinarjev iz Rusije
Izredna poostritev odnošajev med Nemčijo in Rusijo
intervencija na Kubi
AmerlSke vojne ladje so dobile povelje, n«j takoj Intervenirajo, če bi bilo v nevarnosti imetje tujih držav
ljanov
Ajdovščino so temeljito razkopali
Pred »Evropo« bo cestna železnica gotova najbrž že čez teden dni, Tvrševa cesta pa še ne bo tako kmalu pretlakovana
6tev 2S0
/SLOVENSKI NAROD«, <Bt ZT. Mg—Bi jtpoo
Stinu ^
Shawova „Sveta Ivana44 na našem odru
Kratka vsebina znamenite drame slavnega angleikega pisatelja — Premiera bo dre vi
Ljubljana, 27. septembra. Naša agilna drama, ki nam je že v tem kratkem času dala kar štiri premijere, pravkar končuje z zadnjimi pripravami za Shawovo dramo »Sv. Ivana«. Deio zahteva veliko zasedbo in velik aparat
To delo je napisal Shaw pred desetimi leti, ko so Ivano iz Arca proglasih za svetnico. V nasprotju z raznimi drugimi pisatelji se je pri svoji obdelavi tega zanimivega zgodovinskega motiva držal kolikor mogoče zgodovine in resnice, le da ga Je prepojil s svojim duhom, njemu značilno ironijo in šegavostjo. To je prav gotovo ena izmed najpestrejsih dram svetovne literature. Elementi, komedije in tragedije prepletajo drug drugega skozi v&eh sedem slik. I>ramatična napetost vzdrži do konca gledalČevu zanimanje.
Prva slika nas popelje v grad Vauco-lerski, kjer gospodari stotnik Baudricourt-ski. Sem se je zateklo preprosto dekle Ivana, ki pravi, da so ji božje besede ukazale, da mora prebiti angleiko fronto in stopiti na čelo francoski vojski, ki je bila do zdaj vedno od Angležev poražena. Robert ji da peščico vojakov in ona res prodre skozi fronto in v drugi sliki je že pri D-ofenu v Chinonu. Tukaj vladsjo obupne razmere. Dofen nima nobene energije, nobenega smisla za težave francoskega ljudstva, ki ječi pod jarmom fevdalizma in dolgotrajne vojne. Ivana ga pregovori, da izroči poveljstvo njej. Vitezi Ji slede pred Orleans, kejr se priključi Du-noisu in zavzame Orleans. V 4. sliki spoznamo sile, ki na strani Angležev de.ajo proti njej. V 5. sliki je po velikih zmagan okronala Dofena. Zdaj hoče osvojiti še Pariz, toda dvor je noče več podpirati. Pohod se ji ponesreči. Sovražnik jo ujame in v šesti sliki jo vidimo kot čarovnico pred inkvizicijo. Brani se do ziinjega diha, dokler je omejenost sodnikov ne pahne v odločnost in brezkompromisarstvo. Raje sprejme strašno smrt v plamenih grmade, kakor večno ječo. Toda njena drama še ni končana. Z mojstrsko roko je nap sa! Sha\v še epilog, v katerem na kratko prikaže, kaj se je godilo z njo po smrti do naših časov, ko so jo proglasili za svetnico. Brez ironije seveda pri tein ne gre. Idejno osnovo tvori epilogu angleški vojak, ki ji je pri sežiganju dal dve prekrižani palici kot križ, da ga je v smrtaih mukah zadnjič poljubila.  Nihče drugi ji
te prošnje ni hotel uslišati. Za to edino dobro delo je napravil Shaw vojaka za svetnika, toda, ker je sicer njegova duša precej črna, se mora kljub temu pDkora-vati v peklu, le vsako leto dobi en dan dopusta in takrat hodi kot svetnik okrog in si popeva vojaške popevke. Ko vpraša Ivana v epilogu bivše, sedaj spokorjene svoje prijatelje in sodnike, kij bi rekli, če bi spet oživela in se povrnila med ljudi, jo vsi zapustijo in njeno vrnitev odklonijo. Ivana mora ostati sama. Vojak bi sicer rad ostal pri njej, toda njegov dopust je končan. Mora nazaj v pekel. Tako ostane Ivana povsem sama in sprašuje svojega Boga, kdaj bo svet pripravljen sprejemati njegove svetnike.
Načrte za inscenacijo je napravil inž. arh. Franz. V glavnem je vse v zastorih. Osnovo tvorijo štirje visoki plastični gotski stebri s tremi gotskimi oboki. Pestrost v barvah bodo prinesli kostumi in številni vitežki oklepi. Delo je zelo skrbno opremljeno.
Naslovno vlogo igra Mira Danilova, nebogljenega, smeh vzbujajočega dofena Karla pa Železnik. Premetena škofa sta Jerman in Kralj. Zvitega angleškega poveljnika, ki izvrši obsodbo nad Ivano, ima Skrbinšek. Inkvizitor je Ciril Debevec, lepi bastard Orleanski, Dunois, je Jan, stotnik Robert Baudricourtski, ki da Ivani peščico vojakov na razpolago, je Potokar in vitez Poulengev, ki ji sledi prvi in ji kupi povrhu tega še konja, je Sancin, hrabri, robustni a zelo simpatični vitez La Hire je Gregorin, vojvodski par Tremouille sta Bratina in Gabrijelčičeva. Fanatičnega angleškega kaplana Stogumberja, ki bi najraje z lastnimi rokami sežgal Ivano, igra Cesar, mladega dominikanca spet Sancin, kanonika D'Estivta in tožitelja Lipah, kanonika Courcellesa Potokar, smešnega oskrbnika, ki krade svojemu gospodarju perutnino, trdi pa pri tem, da kure nočejo nesti, ker so zacoprane, igra Murgelj, krvnika Bratina, angleškega vojaka Plut, pretkanega Gillesa de Raijsa, ki si barva brado na modro in Gospoda iz 1. 1920, ki prinese v epilogu listino o proglasitvi Ivane za svetnico, igra Drenovec, trije pazi so: V. Juvanova, Kukčeva in Slavčeva. Poleg tega nastopa številna komparzerija (vitezi v popolni vitežki opremi, duhovniki, d> minikanci, frančiškani, vojaki itd.
Premijera bo dre vi.
Iz slovenskih naselbin v Ameriki
Žrtve avtomobilskih nesreč — Pipano vi morilci izsledeni — Novi
^robovi
Avtomobilski promet od leta do leta narašča, obenem se pa seveda množe prometne nesreče, ki zahtevajo vsako leto na tisoče človeških žrtev. Med žrtvami je žal tudi mnogo naših rojakov. Več nesreč se je pripetilo zlasti v avgustu in septembru. Ko se je 12. septembra vračal z veselice v Glrardu, država Ohio, z avtomobilom v Cleveland Josip Prošek (Peru-šek), se je blizu Chagrin Fallsa zaletel v drug avtomobil Pri karambolu je bil Prošek težko ranjen in morali so ga prepeljan v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Pokojni je bil star šele 25 let, zapustil je ženo in otroka, za nj.im pa žalujejo tudi mati in dva brata.
V Clevelandu se je igral pred domačo hišo 12. septembra 41erni Rajko škufca. Tedaj je pnidrvei neznan avtomobilist in otroka povozil. Nesrečno dete je bilo takoj mrtvo. Poleg staršev žalujejo štirje bratje in sestra.
V bolnici leže nevarno poškodovani Josip 2nidaršič, Viktor Kocijančič in Rudo« Vidmar iz Cleveianda, ki so postali žrtev avtomobilske nesreče. Blizu Cake Ridgea je njihov avtomobil treščil v drugega, vsi trije so odleteli z voza, dočim je ostal četrti fant Viktor Meden nepoškodovan. — Slična nesreča se je pripefcHa rudi v Cle-velandu. Tam se je zobodravnik dr. Mali z avtomobilom zaletel v Josipa Erbežnika, ki se je vozil na motornem kolesu. Hudo pobitega Erbežnika so morali prepeljati v bolnico. — Blizu kraja Oshkosh. država Wisconsin,sta se 5. septembra z avtomebi* lom ponesrečila Marija Ambroževa jn Janez Čamernik. Oba ležita v bolnici.
V Johnstonn City, Ifflnois, se je v premogovniku smrtno ponesrečil 561 etm Janee Javornik. Utrgala se je plast kamenja in ga pokorara. Umrl je med prevozom v bolnico. ZapustJl Je ženo ln sina.
V Clevelandu je umrla po dolgi in mučni bolezni 201etna Sofija Turšič. ki je bila rojena v Clevelandu. Zapustila je starše in dve sestri. — V Clevelandu je umrl tudi Matija Struna, star 46 let, doma iz St. Vida nri Stični, od koder je prišel v Amenko pred 30 leti. V starem kraju žaluje* za njim žena in trije otroci. — Nadalje je umrle v Clevelandu Herena Cadež, rojena Jane, stara 79 let, doma iz Križa pri Tržen (v Ameriki Je bivala 50 let), in Angela Prijatelj, roj. Pape*, stara 39 let Pokojna ie bila doma ix Ambruia pri Žužemberku. Zapustila je Wri sinove, v starem kraju pa Salnje sa njo mati.
Slovensko naselbino v Roslynu, Wa* shington, je zadel hud udarec. Umri je eden ni enih pionirjev, 661etni Anton Janeoek, doma ix Otoka pri Podzemlju (v Beli Krajini). V Amerik* Je bival 34 k>t. — Po dolgem bolebanta 4© 8. septembra v kraju Forest City, PeoejlvaiiUa, timrl Josip Turstč, star 57 let ZapoKa *etx> ki tri hčerke. Doma ie bil z Vttnfea, — V Crawton«, Pensvlva-oija, j« sms* U** Mom e#roe, doma
hz Zagorja ob Sava. V Ameriki je bival 22 let. zapustil je ženo in sina.
31. julija so v Buenos Airesu v Argentini pokopali ooletnega Antona Misleja, doma iz St Vida nad Vipavo. Zapustil je Štiri sinove in hčerko. — Nagle smrti je v istem mestu umrl Alojzij Dan&u, ki je na stara leta prišel v Argentino, da bi zaton svojega življenja preživel pri svojcih.
Nedavno smo poročali, da je bil v Chi-cagu morjen Janez Pipan, doma 5z Trsta, ka je bil voditelj italijanske unije raznašal-cev kruha. PKolicija je aretirala 311etnega Toma Rossija in 271etnega Gusa Gaovenoo, ki sta Pipana ustrelUa. Izročili so jn sodišču in prideta pred poroto.
Akademiki novinci v Jadranove vrste!
LJubljana, 27. septembra.
Leto za letom prihajajo na naš najvliji kulturni zavod nove, sveže moči, da ae usposobijo za praktično delo v človeški in narodovi družbi, v srednješolskih letih pridobljene osnove in svobodni razmah, ki jim ga dopuščajo akademska tla, omogočajo slehernemu, da se poleg- strokovne vzgoje tudi idejno po svojem nagnenju in prepričanju kar najširše in najgloblje dogradi. Doba, v kateri živimo, zahteva, od nas, da vzrastemo v pozitivne sile in ne v inteligenčni balast naroda in države.
Najmočnejše akademsko društvo »Jadran« riše v zgodovini naše univerze vidno črto. Od svoje ustanovitve je en eden najpomembnejših vzgojnih faktorjev slovenske in obenem jugoslovanske mladine. Iz njegovih vrst so izšli in izhajajo močni praktični delavci. Val zlobni in aaplotnl-iki napadi J. n. a. <L »Jadranu« spričo globoke vere članstva v pravilnost njegove usmerjenosti niso mogli Škodovati, obratno se je on povzpel d—W ponovno na ono dostojno mesto, ki ga je aavnemal pred leti.
J. n. a, d. »Jadran« odklanja vsako uniformiranje ln dogmatično ueutajevanje duha. Pod naprednostjo razumemo stremljenje ln delovanje za svobodni duhovni razvoj, kakor tudi nujno uvaže van je vseh socialnih in gospodarskih zahtev, ki morejo koristiti napredku naroda in odgovarjajo novemu pojmovanju demokracije.
Jedro Jadranovega stremljenja tvori nacionalna ideja, ki jo pojmujemo kot kulturni program v okviru človečanstva. Konkretno ga izvajamo s svojo jugoslovansko usmerjenostjo. Jugo&lovenstvo pojmujemo sintetično, dopuščajoč zgolj evolucijski zakon, kateremu je narod kot prirodno djnatnjfiaa družabna tvorba, odnosno narodnostna ideja kot kulturno socialni pojav nujno podvržena. Nobena vrednota posameznih Jugoslovanov, Id doprinese, k pravi naši skupni ceni, ne sme biti žrtvovana, kakor se ne smejo graditi na Sotli in drugje umetni plotovi.
Jadran združuje v svojih vrstah mladino iz vseh delov prostrane domovine. Pri nas ni gostov, nego vsi amo al enakopravni bratje. Skupno se vzgajamo v duhu, ki nas kmalu zlije kljub malim razlikam v harmonično celoto.
Kot poznamo čast in pravice posameznika, tako poznamo tudi čast in pravice naroda. Naša nacionalna lastnina je razkosana! Proti krivicam in poniževanjem se hočemo boriti, dokler ne bo poslednji naš človek gospodar na svoji zemlji.
Jadran goji med članstvom socialni čut, ki bo znal odpraviti vse krivice, ki jih dopušča današnji sistem. Vzgojiti hočemo človeka, ki bo zmožen tvorno sodelovati pri socialno-gospodarskih reformah ln ki se ne bo udejstvoval samo kot politični agitator. Individualistični gospodarski liberalizem, ki je izgubil svoj eksploatacij-ski teren, ne odgovarja.
V akademskem življenju je »Jadran« dosledno ločil politične dlje od stanovskih, v katerih obrambo je vedno zagovarjal enotno akademsko fronto proti vsem onim, ki jim je vsaka stanovska zadeva hvaležen povod za politično izkoriščanje svobodnih akademskih tal.
Tovariše, ki po svojem čuvstvovanju in prepričanju spadajo v naše vrste, vabimo, da se nam pridružijo.
J. n. a. d. »Jadran«.
Uradne ure so od 10. do 12. v društvenih prostorih (Tomanova ulica 3 — Arena Narodnega doma), kjer dobi vsak novinec podrobnejše informacije o društvu, o studiju, socialni oskrbi itd.
V Atene, na balkanske igre
Ljubljanski  udeleženci odpotujejo danes popoldne.
Ljubljana,, 27. septembra. Stojimo tik pred pričetkom vsakoletnih balkanskih iger ki pomenijo za države na Balkanu nekakšno lahkoatletsko olimpijado, še vsako leto »o se pojavile neprilike in nikdar še ni jugoslovenska reprezentanca nastopila kompletna. Tako je tudi letos. Spet so odpovedali nekateri naši atleti in to takšni, ki so imeli najboljše izglede za dobro mesto. Iz Zagreba čujemo, da ne odpotujejo dr. Buratović, đr. Narančin m L. Kallav, od Ljubljančanov pa je še prej odpovedal metalec kladiva Zupan.
♦1» Ljubljane se popoldne odpelje številna ekipa, še nikdar ni bilo v državni reprezentanci toliko Slovencev. Ilirija postavi Sporna, Zupančiča, Bračana, Starmana in Stepinška, Primorje pa Krevea, F. žorgo, Gaberška, Cerarja in Kovačiča. Spora je že star Atenec, udeležil se je vseh dosedanjih iger, vedno je zastopal Jugoslavijo v maratonskem teku. Prav tako so že opetovano sodelovali na balkanskih igrah Zupančič, Krevs ln zorga, dočim vsi dragi potujejo prvič. V Atenah si bodo prvič pridobili reprezentančne ostroge.
Čeprav nastopi Jugoslavija oslabljena, vendar bo še vedno ohranila drugo mesto za Grčijo, pred Ramuni, Bolgari, Turki in Albanci, ki letos sodelujejo prvič. Ljubljanski atleti tekmujejo »koro na vseh točkah, Kovačič na 100 in 200 m, v štafetah 4 X 100 ln v balkanski štafeti, Zupančič na 400 m, 4 X 100, 4 X 400 m in v balkanski štafeti, Gaberšček na 800 m in najbrž tudi na 400 m, dalje na 4 X 400 D ln v balkanski štafeti, zorga na 800 m in na 1500 m ter skoro sigurno tudi v bal-kanaki štafeti, Krevs na 1500 In 5000 m, Starman na 5 in 10 km, Bračan na 10 km, Stepinšnik v disku, kladivu in najbrž tudi v skoku v daljavo, šporn v maratonskem teku in Cerar v štafeti 4 X 100 m.
Ljubljanski atleti se ustavijo v Zagrebu, kjer se Jim pridružijo ondotni repre-zentanti ln bodo skupno nadaljevali potovanje ob 23.25. Našim reprezentantom želimo srečno pot in obilo sreče na tekmovanju.
Trening turnir Šahovskega kluba
LŠK se marljivo pripravila za finalne tekme za državno prvenstvo.
Ljubljana, 27. septembra.
Kakor znano, se je Ljubljana plasirala v finale medmestnih dvobojev za prvenstvo Jugoslavije. Ljubljana je na glasu najmočnejšega Šahovskega centra v državi, kar je že opetovano dokazala rd medmestnih dvobojih. Tudi letos velja za favorita, čeprav bo borba težka. V svrho treninga In da olajša kapetanu izbiro ljubljanskih zastopnikov, je LŠK priredil šahovski turnir, kjer nastopajo domala vsi, ki bodo poklicani, da branijo šahovski prestiž Ljubljane. Turnir se ie pričel 19. septembra in bo trajal do 11. oktobra. Igra se po sa veznem pravil" mfcu 30 potez na uro, kontrola je po dveh urah. Za turnir so se prijavili Ciril Vidmar, Flck, Sikošek, Gabrovšek L., Preinfalk, Ka-večič, Kragelj, ŠSka, Cibic, Erker, Kranjec in Furlani in manjkajo od prominentnih edino MIlan Vjdtnar, šorli in J. Gabrovšek. Turnir se vrši trikrat tedensko.
Borba je zelo napeta. Takoj v začetku so te od ostalih odtrgali trije najresnejši pretendenti za prvo mesto: Turlani, Preinfalk ji L. Gabrovšek, ostali jim slede z večjo aii manjšo razliko. V L kolu je Vidmar kot beli podlegel Furlaniju, Fink je premagal Kranjca, Sikošek Erkerja, Gabrovšek Cibica, Preinfalk Šiško, dočim je partija Kavečlč - Kragelj končala remi. — V H. kolu so favoriti spet zmagali na vsej črti. Furlani je porazil Kraglja, Preinfalk Gibka, Gabrovšek pa Erkerja. Tudi v ostalih partijah je padla odločitev, niti ena igra ni bila remi. Kranjec je podlegel Sikošku. Vidmar pa je premagal Finka. — V HL kolo se ie trojica še bolj odmaknila od ostalih. Furlani je kot črni premagal Finka, Gabrovšek kot beli Kranjca, Preinfalk pa Erkerja, Cibic je dobil proti Kavečiču, Kragelj proti Siiki, dočim sta se Sikošek in Vidmar sedinila na remi.
Po DI. kom vodijo Furlani, Gabrovšek in Preinfalk s po 3 točkami.
Anton Miknž umrl
Ljubljana, 27. septembra.
Včeraj je smrt pobrala sa vse naše slov-svo zaslužnega in delavnega moža. Na idilični graščini feenkov Tura pri Vodicah, kamor je zadnja leta hodil na oddih, je včeraj popoldne po daljšem bole han j u umrl g. Anton M i k u ž, višji računski nadsvetnik v pokoju, star 76 let.
Pokojni Mikuz je bil ie v rani mladosti navdušen za slovenščino in primerjalno jezikoslovje ter je postal kmalu odličen slavist, navdušen in ugleden učenec Miklošičev. Najprej je služboval kot suplent na H. državni gimnaziji v Ljubljani, ker se je pa preveč eks poni ral za narodno stvar, se je moral umakniti s šole. Pozneje se je lotil obdelave Pleteršnikovega slovarja, potem ga je pa vzel deželni glavar Poklju-kar v službo deželnega odbora. In se je zgodilo, da so filologa, slavista dodelili — računskemu oddelku! čeprav ta poklic ni odgovarjal njegovemu razpoloženju, se ga je vseeno vestno oklenil in se povzpel do računskega nadsvetnika.
Zaradi svojega temeljitega jezikoslovnega znanja je prišel k »Ljubljanskemu Zvonu«, kjer je popravljal jezikovno stran in opravljal korekture, pozneje je bil tudi urednik te naše odlične mesečne revije. Bil je silno natančen, pedant za slovenščino. Pilil in krtačil je Jezik neprestano in zato se ga je prijelo ime >Pilat« ali >Kr-tačica«. Obenem je bil tudi vzoren urednik >Planinskega vestnika«, ki ga je urejal 14 let, odlično Je pa tudi sodeloval pri sestavljanju planinske terminologije. Jezikovno je pomagal tudi pri »Sokolskem in »Trgovskem Vestniku«, pri »Kmetovalcu« itd., skozi njegove roke je pa šlo tudi mnogo šolskih knjig, ki jih je temeljito opilil. Enako delo je opravljal tudi pri celi vrsti mladinskih in leposlovnih knjig, sodeloval je pri >Pravniku«, >Novicah«, »Sadjarstvu«, »Slovenskem čebelarju« itd.
Tudi v pokoju ni počival. Bil je stalni jezikovni preglednik pri »Čebelarju«, Ba-djurovih »Vodičih« ter je tudi napisal razpravi »Slovenščina pa naše časopisje« ter »Krajevna imena in krajevni imenik«.
Pogreb zaslužnega moža bo jutri ob 17. Izpred hiše žalosti. Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi vrlemu možu ohranjen časten spomin, užaloščeni soprogi vdovi ge. Elizi pa naše sožalje!
Vsa Ljubljana je očarana in zopet govori o nam že znani
Frančiški Gaal
in njenem izvrstnem filmu prisrčne zabave, smeha in petja:
Pozdravlja in poljublja Te —
VERONIKA
Hitite, da ne zamudite si ogledati ta res sijajni film!
Kot dopolnilo »Paramountov zvočni tednik«
Danes ob 4., %8. in %10. zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Sreda, 27.: Sv. Ivana, premijera. Red B. Četrtek, 28.: Pohujšanje v dolini šentflor-
janski. Red Četrtek. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, SO.: V agoniji. Red C. Nedelja, 1. oktobra: Sveta Ivana, izven.
Premijera 8vete Ivane (Devica Orleanska). Drevi ob 20. uri bo v ljubljanski drami premijera dramske legende v 6. slikah: Sveta Ivana. Na podlagi sgodovin-skih dogodkov iz življenja in delovanja Device Orleanske Je napisal to delo slavni B. Shaw. Prevod pa je napravil g. Oton Župančič. Naštudiral Je delo reiiser g. Bratko Kreft. V naslovni vlogi nastopi ga. Mira Danilova, v ostalih vlogah skoro ves naš dramski ansambel. Po sinočnjl generalki sodeč bo imelo to delo velik uspeh in izredno privlačnost. Premijera se vrši za red B.
Cankarjeva farsa: Pohujšanje v dolini šentflorjanskl t režiji g. prof. Šesta in v vsej odlični premijerski zasedbi se ponovi v četrtek dne 28. t. m. za stalni red četrtek.
Abonente reda C opozarjamo, da imajo prvo predstavo v soboto dne 80. t. m. V odlični režiji dr. Branka Gavelle se vprizori drama: V agoniji. Priglase za abonma C še vedno sprejema gledališka blagajna.
Na plakatu za nocojšnjo premijere Svete Ivane Je pomotoma izostal g. Jan. ki igra vlogo Dunoisa, poveljnika francoskih čet.
OPERA
Začetek od 20.
Sreda, 27.: Luiza. Red Sreda. Četrtek, 28.: Pikova dama.. Red A. Petek, 29.: Zaprto.
Sobota, SO.: Jim in Jlfl, opereta, Izven,
Znižane cene. Nedelja, 1. oktobra.: Mauno,
Opozarjamo na nocojšnje operno predstavo.   Poje se prekrasna francoska
opera Luiza z go. Zlato Gjungjenac, g. Gostičem, g. Betettom in go. spanovo v glavnih vlogah. Dirigira kapelnik Nefrfat. Režija je dr. Gavellova.
Pikova dama je ena najlepših oper ruske onerne literature, ki je prinesla Skladatelju čajkovskemu svetovno slavo. Letošnja premijera je imela izredno časten uspeh. V posameznih vlogah nastopijo ga. Thierrv - Kavčnikova, gdč. Verbi-čeva, ga, Golobova, ga. španova, ga. Ribičeva, ga. Ramškova ter gg. Marčec, Primožič, Janko, Marjan Rns, Dermota, Jel-nikar, Magollč in Skabar. Muzikalno vodstvo Ima ravnatelj Polič, rešijo prof. šest. Prva repriza se poje za red A.
Massenet: Manen. Vse prijatelje naše opere bo brezdvotma razveselila vest, da se poje ponovno v nedeljo dne 1. oktobra opera Masen, ki Je ena najboljših opernih predstav.   Na nedeljske   M se od
opozarjamo predvsem tudi vse naše prijatelje izven Ljubljane.
V soboto dne 30, t. m. ponovi ljubljanska opera ameriško opereto: Jim in Jiil, ki Je imela koncem minole sezone jako lep uspeh.
KOLEDAR Danes: Sreda 27. septembra, katoličani: Kozma in Damijan, Radomira; pravoslavni; 14. septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Pozdravlja in poljublja Vas — Veronika.
Kino Ideal: Vsemu jc ljubezen kriva.
Kino Šiška: Pred preiskavo.
Ustanovni občni zbor Društva ljubiteljev Slovenskih goric ob 20. v kletni dvorani hotela Miklič.
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Mr.  Ramor,  Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, Mestni trg 4.
3x,pod sita
in reseta
Umetnosti je mnogo. Če naslikai ali narišeš izieto limono ženskega spola in napišeš pod njo, da je Madona, je to umetnost. Umetnost je tudi, če stakneš skupaj dve kapitalni pesi in tikvo na dolgem vratu, pa uvrstiš svoj umotvor med kipe, godne za umetnostno razstavo. Taka umetnost je vidna in otipljiva, pa še kako!
So pa tudi umetnosti ali njihovi izdelki, ki jih ne moreš niti videti, niti otipati. Tako imamo umetnike, ki prežive vse svoje ižvljenje na kredit in so vedno elegantni, vedno siti in po potrebi tudi pijani, pa jim niti obresti od dolgov nt treba plačevati. Ali pa so taki umetniki, ki znajo vnovčiti svoje fizične vrline, svoj moški ponos, pa jim nikoli več ni treha skrbeti, kaj bodo jutri jedli.
Pravi umetniki med umetniki so pa tisti, ki imajo eno ali pa celo več mastnih služb, pa so navzlic temu 367 dni v letu na dopustu in se služba ali službe kar same opravljajo nekako avtomatično. Poiščeš Številko v telefonskem imeniku, pozvoniš in že zopet so gospod na lovu, na planinah, na izletu ali pa kar tako na dopustu. Kdo bi ti zameril, če ti zahrepeni srce po taki avtomatični službi? Pa kaj hočemo, vsi ne moremo biti umetniki, sicer bi umetnost nehala biti umetnost.
Brezposelnost v dravski banovini
Ljubljana, 27. septembra. Brezposelnost je še vedno občutna, zlasti za navadne delavce, dočim na drugi strani manjka Mučenih delavcev, po katerih je povpraševanje veliko. Dobrih profesi-jonistov je malo in zato prav naglo dobe službo.
V Ljubljani je brezposelnost največja. Od 10. do 20. septembra je število brezposelnih naraslo za 33, iz prejšnjega tedna pa je br&z siužbe še 2326 moških in 547 žensk. Na novo je bilo prijavljenih v 10 dneh 118 moških in 39 žensk. Delo je bilo na razpolago za 36 moških in 7 žensk. Borza dela je posredovala za 27 moških in 7 žensk, odpotovalo iz Ljubljane pa je 163 moških in 5 žensk.
V Mariboru je iskalo dela 938 moških in 296 žensk, na novo pa se je prijavilo še 56 moških in 62 žensk. Ponudb za delo je bJlo za 26 moških in za 52 žensk. Borza dola ie posredovala za 27 moških in za 53 žensk, odpotovalo pa je 6 moških in 40 žensk.
V Celju je brezposelnih iz prejšnjega tedna moških 270, žensk 16. na novo pa se je prijavilo 66 moških in 23 žensk. Dela je bilo na razpolago za 17 moških in 24 žensk, borza je posredovala za 14 moških in 18 žensk, odpotovali pa so 4 moški in 1 ženska.
V Murski Soboti je stanje mnogo boljše. Iz prejšnjega tedna je brez službe le 10 moških in 4 ženske, novo prijavljenih pa je 13 moških in 26 žensk. Ponudb je bilo za 4 moške in 22 žensk, prav za toliko je posredovala borza dela, dočim je odpotovalo 8 moških Ln 4 ženske.
Dan tragedi} in nesreč
Ljubljana, 27. septembra.
Včeraj je bil dan tragedij in nesreč. Poročali smo o tragični smrti služkinje Jorda-nove, ki jo je povozil vlak, o samomoru mladega mizarskega pomočnika Antona Peterima, v ljubljanski bolnici se pa borita s smrtjo dve žrtvi usodnih nesreč.
Včeraj popoldne je 521etni posestnik Anton Grum iz Spodnje Brezovice pri Preser-ju splezal na hruško in obiral sadje. Nenadoma je zahreščalo. šibka veja se je udala pod nošami in se odlomila. Nesreči se se je pa pridružila 5e druga: Grum je z rokami obvlsel na gornji veji. ki pa tudi ni vzdržala tcie, in nesrečnež je padel več metrov globoko, kjer je nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotoviti, da si je zlomil hrbtenico. Mož se bori s smrtjo in je njegovo stanje brezupno, če bo pa okreval, bo hrom za vse življenje. Tragedija je tem večla, ker je posestnik oče 8 represkrbljenih otrok.
V Zgornji Šiški 22 se je včeraj igral na oknu lletni sinček frizerke in manikerke Boris Pogačnik. Otrok ie bil menda brez nadzorstva, pa se je nagnil čez okno in padel iz prvega nadstropja. Se>eda se ie dete močno potolklo, zadobilo je pa tudi nevarno notranje poškodbe in je njegovo stanje resno.
V Kemični tovarni v Mostah se je včeraj popoldne v oddelku za sušenje rud zastrupil zaradi nabirajočega se ogljikovega plina 441etnl delavec Jože PericMorall so ga prepeljati v bolnico, kjer se ves večer ni zavedel. Davi se je njegovo stanje že iz-bolišalA in je upati, da bo okreval.
•Stran
>8LOVBN8KI NAROD«, dne 37. septembra 1G33
-tev 210
Dnevne vesti
— Iz dr/a\-ne službe. Za policijskega stražnika pripravnika pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru je imenovan AntoD Campa. Premeščena sta dnevničar-ka zvaničnica Marija Camlek iz državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolsčid k sreskemu načelstvu v Ljutomer in zvaničnica Josipina Kroll od sreskega načel-stva v Ljutomeru k banski upravi v Ljubljani.
— Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Velenje praktični zdravnik v Dev. Marija Polju g-. Roman Vidmar, za banovinsko zvaničnico pri banski upravi v Ljubljani bivša banovinska uslužbenka iz Ljubljane Marija Bren-čič, za ban o vinske ga cestnega nadzornika zvaničnika pri s reškem cestnem odboru v Kranju državni cestni nadzornik zvaničnik Andrej Rihtarslč in za državnega cestnega nadzornika zvaničniaa pri tehničnem razdelku s reškega načelstva v Novem mestu s sedežem v Kostanjevici banovinski cestni nadzornik Janko Troha.
_ Pisma, brzojavke   v mednarodnem
brzojavnem prometa. Prometno ministrstvo je odredilo, da pridejo s 1. oktobrom v promet pisma brzojavke v mednarodnem brzojavnem prometu z vsemi evropskimi državami, razen Albanije, Islanda, Irske, švedske, fipanije, Turčije in Kanadskih otokov, ki te vrste brzojavk niso odobrile. Pisma brzojavke se oddajajo v obliki brzojavke (z označbo ELT), toda naši ovij enče v naslov mora biti popolen (brzojavne kratice v naslovu niso dovoljene). Za te vrste brzojavke, ki se bodo lahko oddajale brzojavnim uradom ob vsakem času, se bo pobirala polovica one tarife, ki velja za navadne brzojavke, ln sicer od pisem brzojavk obsegajočih najmanj 25 besed. Ta vrsta brzojavne službe je posebno važna za naše izvoznike, ki imajo poslovne stike z raznimi evropskimi državami. S tem jim je omogočena poceni korespondenca brzojavnim potom. Princip nove vrste brzojavk je v tem, da brzojav odpošlje pisma brzojavke ob Času, ko Je manjši promet na progah, torej potem, ko je že odposlal navadne brzojavke.
— Pregled letnih davčnih računov. Finančni minister je izdal navodila glede sestavljanja in pregleda davčnih letnih računov. V navodilih določa način pregleda računov do konca 1928, od 1929 do konca 1982 in pregled računov za leto 1935 ter za bodoča leta. Račune pregledujejo finančne direkcije po avojSh računakih organih in sicer pri davčnih upravah, po potrebi pa tudi pri poeddnih davkoplačevalcih. Računi morajo biti pregledani do konca aprila vsakega leta in poslani glavni kontroli v odobritev.
— Iz »Shizbeoege Hs&uc. >Skižbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 76 z dne 27. t. m, objavlja uredbo o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov v pristojnosti za telesno vzgojo naroda, odločbo k tarifi št. 112/132 tarife skupnega davka, objavo o ukinitvi čl. 69 taksnega in prist. pravilnika, pravilnik o bolniških pristojbinah zdravljenja v banovinskih bolnicah in bol-ničnih ambuiancah v dravski banovini, razna pojasnila, popravke in razpise ter oujave iz ^Službenih Novin«.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini Od 1. do 7. t m. je bdio v dravski
banovini 75 primerov tifuznin bolezni, 115
davioe (smrtni 3), 52 SkrJatlnke, 21 šena, 6  krčevite  odrevenelosti     (smrten  1), 4
otročične vročice, 3 otrpnenja tilnika., 2 griže in 1 vnetja pri ušesne slinovke.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Ivan Krenker iz Go-lave buke pri Slovenjgradcu, ki je zadnjič pisal z ruskega bojišča 18. junija 1916.
— Obrestovanje vlog pri Zanatski banki. Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana objavlja, da obrestuje od 1. oktobra 1933 naprej dnevno razpoložljive vloge na tekoči račun po 4%, na hranilne knjižice pa po 5% brez odbitka rednega davka. Vezane vloge na odpovedni rok obrestuje do 6%.
— Razid društva. SK Svoboda v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšel.
— Prepovedana nemška knjiga. Notranje minstrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi nemško knjigo »Der Staat ohne Arebitslose«, delo Ernesta Glaserja in F C. Weisskopperja. Prepovedan je v naši državi tudi v Pragi izhajajoči list »Voljnoe kazačestvo« (Svobodno kozaštvo).
— Nove telefonske zveze z inozemstvom. Z inozemstvom smo dobili nekaj novih telefonskih zvez, med njimi zvezo črnomelj-Graz s takso 3.45 zlatih frankov.
— Živahen tujski promet v Dalmaciji. V Splitu je bil tujski promet letos zelo živahen. V aprilu, maju in juniju se je pripeljalo v Split s parniki 49.600 tujcev, po železnici pa 33.828. Letos je bil tujski promet za 80% večji od lanskega.
_S pšenico bodo plačevali davke. Kmalu bo tudi pri nas tako, kakor v Rusiji, kjer plačujejo kmetje davke kar s poljskimi pridelki. V Somboru je občinski svet sklenil, da lahko plačujejo davkoplačevalci zaostale mestne doklade s pšenico, ki jo bodo sprejemali po dnevnih tržnih cenah. Onim davkoplačevalcem, ki se bodo s plačevanjem davkov požurili, bo dovoljen večji popust. Malo čudno se pa sliši, da bodo plačevali s pšenico davke meščani, ki pšenice ne pridelujejo.
— Odvetnik v konkurzu. Znani subo-tiški odvetnik dr. Miloš Rafajlovič je prosil sodišče za posredovanje. Prijavil je 1,922.000 Din aktiv in nad 900.000 Din pasiv.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme lepo. Tudi včeraj je bilo skoraj po vseh krajih nase države lepo in za ta čas zelo toplo. Najvišja temperatura Je znašala v Splitu in Skoplju 27, v Zagrebu in Sarajevu 24, v LJubljani 20.8, v Mariboru in Beogradu 20.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.6. temperatura je znašala 12.2.
— Razpisana služba dimnikarskega mojstra. Mestno načelatvo v Mariboru razpisuje prosto mesto dimnikarskega mojstra, za n. dimnikarski ometalni okoliš v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 20. oktobra,
— Konkurz Je razglašen o imovini Gospodarske zadruge r. z. z o. s. v Mariboru. Konkurzni sodnik dr. Fran Kovča, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, upravnik mase odvetnik v Mariboru dr. Leopold Boet-janči. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba Št. 84 dne 9. oktobra ob 9; oglasitveni rok do 10. novembra, ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču 16. novembra ob 10. uri.
ga sporta so predočene   ▼  tam kramam
fUmakem dela: drsenje, smuoanje in sankanje. Jasno je, da kažejo v filmu svojo tehnično izvežhanost najboljši svetovni športniki. Tudi dejanje filma samega (e zelo zanimivo in zabavno. V slavnih vlogah filma se bodo predstavili Greti Theimer, Wer-ner Ffitterer, Willy SUfetnsr. Han Jua-kermann in drugi
_IJ Ljubljanska?« Sokola Je
pet težka isgvba; premimi je nJega dolgoletni in tresti dlan Anton Miku*. Bratje
in sestre! Ko vam Javljamo to ialostno vest, vas obe nam pozivamo, da se pridružite društvenemu odposlanstvu, ki bo bla-gopokojnika spremilo na njegovi poslednji poti. Žalni sprevod bo v četrtek ob 5. nri popoldne izpred mrtvalteo veJe, Vldovdan.
— Grozna smrt petletnega otroka. V
vasi Utolici blizu Kostajnice se je pripetila v ponedeljek težka nesreča. Petletni sinček kmeta Ivana Čvorka je pasel s svojim starejšim bratcem živino. Otroka sta odvezala kravi vrv od rogov in ji jo privezala za rep. Tako sta se nekaj časa igrala, potem je pa hotel starejši oviti kravi vrv okrog vratu. Tako je tudi storil, naenkrat je pa krava zbezljala in potegnila za seboj mlajšega otroka. Prihiteli so kmetje, toda bilo je že prepozno, otrok se je bil že zadušil, ker je imel vrv zadrgnjeno okrog vratu.
— Električni tok jo je ubil. V Zagrebu se je pripetila včeraj popoldne smrtna nesreča. Električni tok je ubil perico Ivano Čuringoj, ki je z mokrimi rokami prijela rs. električno žico.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčioe urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo. da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz J o sef ova« ^renčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Dobrodelna prireditev v korist bedni rudarski ded, ki jo priredi krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani z društvom vojnih invalidov in s sodelovanjem ljubljanskih narodnih društev v petek, 29. t m. v veliki unionski dvorani, bo nudila obiskovalcem mnogo lepega užitka. Predaval bo predsednik Združenja dobroveljcev, slepi invalid, podpolkovnik Lujo Lovrič, naj* večji junak l-z naših osvobodilnih bojev in izvrsten govornik, nadalje nas bo zadivila s svojim srebrnočistim sopranom operna pevka ga. Zlata Gjungienac - Gavella. kateri se bo pridružil naš priljubljen" operni tenor g. Josip Gostič. Priznani okt&t »Ljubljanskega Zvona«, ki je ravno letos absol-viral uspešno turnejo po slovenski Koroški, nam bo zapel naše najlepše pesmi in orkester narodnega železnlčarskega glasbenega društva »Sloge« nam bo pod umetniškim vodstvom svojega dirigenta g. Heri-berta Svetla zaigral nekaj prav lepih točk. Vsak obiskovalec bo prišel tedaj na svoj račun. Vstopnine nI. Rdeč križ bo pobiral le skromne prostovoljne prispevke. — Začetek točno ob 20. uri
_Jj Cerve  kruhu v  Ljubljani:    Dne 15.
t. m. se je znižala cena kruhu sledeče: 1 kg belega od 4.25 Din na Din 4, 1 kg polb. od 3.75 Din na Din 3.50, 1 kg čr-aga od
3.25 Din na Din 3. Občinstvo se opozarja, da morajo Imeti r>eki v prodajalnicah na vidnem kraju obešen cenik, na katerem so označene cene, teža in kakovost kruha.
—lj Dobrovoljci. Dolžnost vaša je, da se vsi udeležite dobrodelne akademije v Union u, ki bo 29. t m. ob 20. uri, na kateri bo govoril tudi naš predsednik Saveza Lujo Lovrić, podpolkovnik invalid. Vstopnine ni, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki. — Rezervni oficirji udeležite se polnost evilno dobrodelne akademije v Unionu dne 29. t. m. ob 20. uri. — Oblastni odbor Narodne odbrane vabi celokupno Članstvo k dobrodelni akademiji, ki se vrši 29. t. m. ob 20. uri v korist bedni rudarski ded. — Oblastni odbor Streljačke družine poziva svoje članstvo k dobrodelni akademiji v Unionu dne 20. t. m. ob 20. uri. Pridite vsi.
_I j  Vsem društvom  in organizacijam!
>Krka< prosi vsa društva in organizacije, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek v četrtek 28. t m. ob 8. zvečer v hotel Miklič (zborovalna dvorana, soba st. 44 v I. nadstropju). Dnevni red: Pomoč poplavile noem.
_I j Darila za po plavtjance. Pokrovitelj
>Krke< g. Totovič, direktor Kollnske tovarne, je daroval sa poplavljence večji seboj kollnske cikorije. >Krka< je že odposlala zaboj akcijskemu odbora na Strugah, v roke župnika g. Orehka. >Krka< prosi usmiljena srca, da pošljejo darove v naravi (živila in obleko) t hotel MikHč, pisarna Patnika, denarne podpore pa blagajniku >Krkec g. Slavku Rodiča v Zadmtni gospodarski banki aH na račun >Kr4sec poštni hranilnici st. 13.V« s pripombo: za poplavljene«.
—lj Dobrovoljcr! V Ljubljano je prišel nas tovariš in predsednik Saveza dobro-voljcev Lujo Lovrić. Njemu ne čast sklicujemo prijateljski sestanek dne 36. t. m. ob 20. pri Slamiču v kmečki sobi. Pridite vsi ter s tem počastite našega neumornega voditelja. Odbor.
—IJ Plesni odsek Sokola I. mm Taboru otvori v nedeljo dne 1. oktobre svojo neseno solo pod vodstvom plesnega mojstra S-Jožeta KoSička. Sodeluje The Fakstooe jaas Vstop samo proti vabilu. Kdor pomotoma ne bi prejel vabila, naj blagovoli reklamirati r društveni pisarni Sokola 1. na Taboru od 18. do 19. ure.
— Lep simskosporten Mu »Alpska simfonija« na program« ZKD. Prijatelje zimskega sporta in narave bo nedvomno razveselila vest. da bo predvajala ZKD od petka dalje krasen film belega sporta >Alpsko simfonijo« ali >Bob lSc Vse puno-
aka cesta 9, kjer se tnal zberemo. Obleka civilna    hi    znak.    Biasopojaiku časten
spomin. 488-n —IJ Teta j rueksga jestka. Ruska Matica je podaljšala vpisovanje v tečaj ruskega jezika za Slovence do C. oktobre t. 1. Ta tečaj s« deli v tri skupine: I. se začetnike, "II. ln III. za naprednejše. Za II. skupino so predvidene tudi vaje is ruske klasične literarne Puškinove dobe, zlasti Puškina >Bvgenlj Onegin< in Lermontova >Junak našega časa«. Za ni. skupino pa iz Iiteraturne dobe po Puškinu, zlasti Turgenjev. Ukovina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpisnina 10 Din. Podrobnejše informacije: Ljudska šola na Cojsovem grabnu. Torek, četrtek in petek od 18.30 do 20.30.
_lj Pouk jeaikov (iranvosčioe, angleščine, nemščine) za posameznike in v skupinah. Prijave v Beethovnovi ulici 7, pritličje od 18__-9. ure. 490-n
—lj Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v četrtek ob 15. ogled kapelice Co-dellijevega gradu, cerkve v Stepanji vasi in kapelice božjega groba. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Sestanek ob prehodu železnice na Zaloški cesti. Povabljeni vsi člani društva in prijatelji umetnosti.
—lj Vojaško pregledovanje koles za vse zamudnike, ki prebivajo v Ljubljani, je v četrtek in petek 28. in 2°. t. m. na Ambroževem trgu od pol 8. do 12. ure. Kdor še ni pripeljal svojega kolesa k pregledu, naj to gotovo stori, sicer bo kaznovan po voj. kazenskem zakonu.
Vprašajte naše stare odjemalce
ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili. Je nam v ponos. Tudi vam ustrežemo!
Jos. Roj ina, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 3
—lj Strokovna obrtna nadaljevalna Šola za stavbne obrte v Ljubljani »Graben«
ima naknadno vpisovanje učence v-vajencev v nedeljo, t. j. 1. oktobra 1933, v času od 8. do 12. Ob tej priliki se naj vpišejo še vsi oni. ki se dne 24. septembra 1033 niso vpisali. Upravitelj šole.
- lj Orala, daljnogledi, barometri loto aparati itd. najugodnejši nakup pri r*r. P. Zajca izprašane m optiku, Ljubljana, Stari irg 9. Cen?ki brezplačno.
Iz Celja
—c Izredna seja celjskega občinskega
sveta bo v četrtek 2. t_ m. ob 18. z dnevnim redom: Katastrofalna poplava v Celju in okolici.
—c Gradnja zasilnega mostu čez Savinjo. V ponedeljek popoldne je bil komisijski ogled giede vpostavitve nujno potrebnih prometnih zvez med Celjem in desnim bregom Savinje. Komisije so se udeležili zastopniki banske uprave, mestne in okoliške občine, sreskega načelstva, železniške uprave in sreskega cestnega odbora, sklenjeno je bilo, da se zgradi tik ob porušenem kapucinskem mostu štiri metre širok zasilni most. Mestna občina bo obnovila razdrto brv čez Savinjo pri mestnem parku ter uvedla med prvim železniškem in bivšim kapucinskim mostom prevažanje oseb s čolni. Občine bo določila kraj, kjer se naj zgradi nov, železo betonski most čez Savinjo in preskrbi denarna sredstva, kolikor bi odpadlo na njo pri stroških za gradnjo mostu. Načrte za novi most bo izdelala banska uprava. Železniška uprava je prepovedala pešcem na daljno uporabo drugega železniškega mostu in dovolila uporabo prvega železniškega mostu samo še nekaj dni, pripravljene pa je dovoliti namestitev hodnike za peece na vzhodni strani prvega železniškega mostu.
Iz Trbovelj
— Pokojnine bo tukajšnje krajevne Bre-tovska akiadnica v smislu sklepe zadnje od-borove seje od 1. oktobre naprej izplačevala vsem upokojencem potom poitnefla čekovnega urade. Oni upokojenci, ki ne bi pokojnine dobili nakazane točno 1. ali 2. vsakega mesece, naj ne bodo vznemirjeni, ker nastanejo včasih tudi težkoče s pribe-vo gotovine, v vsekam slučaju pa prejmejo vat upokojenci pokojnine neka rane ▼ prvih dneh vsakega meaacia
— Zadnji nadivi so tudi v Trbovljah napravili precej škode, daaisevno se te škoda ne mote primerjati z ono ▼ hudo pri-zadetih krajih. Potok Trboveljtcica je silno narasel, tako d* j* na mnogih krajih i« stopil iz struge. Vode je podpUviLa več opornih zidov, ne enem kraju, in sicer nasproti posestnika g. Antone Mrvarja, pe jm oporni zid v dolžini 6 metrov zru&la. Tudi potok Globuse k je mogoeno narasel ter ogrožal gospodarska poslopja v naselbini Njiva. V soboto zvečer se je udri is Bukove gore ne okrajno cesto pri Vebru velik plaz. Delavstvo okrajnega cestnega odbore je bilo celo noč zaposleno z odstranjevanjem materijala, da je bila zjutraj cesta zopet mm promet proste. Nalivi pa to napravite tudi velflto škodo kmetom, osobito ne cetteh, Id to vse razorene.
— Nedeljske nogometne tekme. Kljub slabemu terenu na igrišču SK Amaterje, ki je bilo od deževje vso premočeno in zmehčano, ste st v nedeljo popoldne ob 16. uri
nepovedela borbo ljubljanski SK Ilirije in domači SK Dobrne, ilirijsne, ki so vajeni zmag, je osupel borbeni nastop mladega delavskega klube, katerega so upeli v nekaj spretnih potezah prisiliti h kapitulaciji. Toda SK Dobrna ni le izvrstno branila, marveč tudi odlično napadala. Zato je v prvem polčasu ostala nepremagana v razmerju 0:0. Toda mlado, neizkušeno moštvo SK Dobrne ni računalo z dejstvom, da je SK Ilirije izvrstno treniran in odporen klub, h bo t H. polčasu zastavil vse sile, da bo tudi iz Trbovelj odnesel lovorike. Izmenjal je napadalca, ki je v prvem polčasu odpovedal in tako je SK Ilirija v II. polčasu šle s seveetjo zmage v boj. Opešani SK Dobrne temu navalu ni bil kos, zato je obramba jelš popuščati. Po prvih dveh golih pa je odpovedal še vratar, tako da je SK Ilirije z lahkoto zabila še 3 gole in s tem postavila rezultat 5:0 za Ilirijo. Publike je bilo izredno veliko, sodil je g. Lunder prav dobro. SK Dobrni priporočamo, da pogosteje trenira, da si tako utrdi moštvo.
Samo še danes poje, pleše in ljubi drašestna MARTHA EGGERTH v krasnem filmu
Vsemu je ljubezen kriva
Sodelujejo: Hermann Thlmijr, E. Verebes in Han s Junkermann.
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Zvočni kino Ideal
Iz Kranja
— športni dan SK Korotana v Kranju. V nedeljo 1. oktobra priredi nas priljubljeni športni klub Korotan svoj športni dan. ki nej pokaže njegovo resno stremljenje dvigniti različne panoge sporta in zlasti klubov razvoj in napredek. V soboto, na predvečer športnega praznika se vrii za diplome SK Korotana tekmovanje v table-tenisu in sicer single gospodov, single dam in mized-bouble. V nedeljo ob pol 8. zjutraj je najprej kolesarska dirka na progi Kranj - Naklo - Križe . Golnik - Ko-krica-Kranj. Start je pri gostilni >Beksl<, cilj pa pri vhodu klubovega igrišča. Za tuje udeležence (posameznike) je razpisanih dvoje častnih daril, domači kolesarji pa startajo za pokal in prvenstvo Kranja. Prijave za ti dve tekmi sprejema do petka zvečer klubov tajnik Ogorelec Ivan, Kranj, Kokr. predm. 3. Ob pol 9. se dalje vrši po mestu štafeta 4 X 100, ob pol 10. odigrata na klubovem igrišču prvenstveno b~»enako tekmo domača družina in družina podsaveznega prvaka Ilirije iz Ljubljane; ob pol 11. pa igra kombinirano moštvo SK Korotana   nogometno tekmo z
SK Marsom iz Ljubljane. _      Popoldne ob
14. igrajo domači juniorji z jujiorji Hermesa, ob 16. uri pa sledi glavna nogometna tekma med I. moštvom SK Korotana 'n I. moštvom SK Hermesa, ki je let -s prva* •II. razreda ljubljanskega podsaveza. Takoj po zaključku sportaiih ; rireditev se vrii v Nar. domu velika športna veselica in razdelitev daril.
_ Prijet tat Pred dnevi so časopisi poročali, da je neznanec vlomil in pokradel pri posestniku g. Sire Francu, podomače >Jurju« dve vozni plahti (odeji) in trem njegovim hlapcem razno obleko v skupai vrednosti 3000 Din. Včeraj pa so vrli kranjski orožniki že prijeli tatu v o št-v. M. Pavla iz Poljanske doline. Mož, ii je bil že parkrat predkaznovan baš zaradi tatvine, zakrknjeno molči ln taji tatvine. M Pavel je bil že včeraj takoj po zaslišanju odveden v ljubljanske zapore.
_ Predrzni tatovi sadja. V noči od ponedeljka na torek to neznani zlikovci ulrli ni obširen sadni vrt posedi k a g.
Cerneta, vulgo >Mimika< in mu obrali malodane vse pravkar dozorelo sadje. Dasi leži  posestvo g. Cerneta ob Pokopališki
cesti, ki je tudi ponoči zelo irekventirana. ker se tod mimo vračajo delavci z nočnih šihtov, vendar ni nihče ničesar opazil ln tudi domači pes ni lajal. Zlikovci so prišli
na vrt na ta način, da so vzeli iz stavbne lope g. Bidovca st. lestvo in z njeno pomočjo zlezli preko žive meje. Posestnik g. čeme trpi precejšnjo škodo.
Iz Metlike
— Osebna vest. Imenovan je za sodnika 8. položajne skupine pri okrajnem sodišču g. Stanko Cernič, doslej sodni pripravnik istega sodišča.
Metliki vodovod. V slučaju najmanjšega dežavja Metlika skoraj ntana reč pitne vode, ker postane nas Obrh moten. Med pomladanskim in Jesenskim deževjem imamo vedno te slabe skušnje in vedno moledujemo, da bi končno vendar že enkrat prišlo do uresničenja že davno zasnovanih načrtov, vendar pa brezuspešno. Prav tako, kakor potreba, zahteva tudi sodobna higijena kot prvi pogoj naseljenih mest zdravo pitno vodo, ki pa nam je primanjkuje. Merodajne gospode ponovno prosimo, da se zganejo in dodele potrebne kredite, da bi se načrt belokranjskega oziroma metliškega vodovoda pričel vsaj postopno Izvrševati, ker mislimo, da Je 70 let potrpljenja res dovolj.
_ Elementarne nesreče nam po zadnji
toči ponovno dokazujejo, kako prepotreb-no bi bilo prisilno zavarovanje proti istim, toda ne na tak način, da bi bil direktno zvišan zemljiški davek. Izvedljiv bi bil morda načrt, da banovina ustanovi svojo zavarovalnico za take nesreče, ker bi tako vedno ves čisti dobiček ostal baneki upravi na razpolago.
V okviru propagandnega tedna za porabo sadja bo ljubljansko društvo >Bela Krajina< skupaj z našim Tujsko prometnim društvom in drašičkim Županstvom priredilo izlet na grozdje k najlepši naši vinogradniški točki gv. Ani. Sicer pa ta teden za naše kraje ne pride toliko v pošte v, ker je sadjarstvo sorazmerno še na precej primitivni stopnji in bo o smotrni prodaji mogoče govoriti šele takrat, kadar bo ta gospodarska panoga v potrebni meri tudi v naših krajih racijonalizirana. Letos bo sadna letina itak skoraj povsod slabša od lanske.
_ Nove razglednice je izdalo naše Tujsko prometno društvo v izdelavi našega domaČega foto Maraž. te zadnjič smo omenili serijo novih razglednic lz Metlike in s kopališča, dočim smo sedaj dobili še nekatere iz najbližje okolice Metlike ln iz Radatovičev. Sčasoma bomo imeli fotografske razglednice vseh lepših naših točk, kar bo gotovo pripomoglo k pospeševanju letoviščarskega prometa, ki pa je bil že letos v naših krajih zadovoljiv.
— Nagradno keglanje je priredila na£a mestna godba od 14. avgusta do 17. septembra. Čisti dobiček je bil namenjen nabavi novih instrumentov. Keglanje se je vršilo skoraj vsak drugi dan na keglišču gostilne Jutraž, ves čas keglanja pa je seveda igrala godba pod vodstvom nadofi-cijala g. Drobnica, ki ima mnogo zaslug za prav dobro izvežbane godbenike. Nagrada je znašala 150 Din, uspehi pa so bili prav lepi. ker so nekateri s tremi kroglami podrli tudi po 17 in 18 keglov.
— Davki. Včasih je pri nas veljak) za največjo sramoto, če je bilo komu kaj zarubljeno, dočim so danes le še redki, ki tega še niso doživeli. Potrebno bi bilo omilii izterjevanje davkov m dovoliti manjše obročno odplačevanje: glede na bedo in nesreče, ki ao letos prizadele naš srez, pa z rubežnimi zaenkrat sploh nc nastopati. Dobra volja je odveč, če ni denarja, naš kmet ga pa danes res več nima niti za najnujnejše lastne potrebe, a vendar mu je kljub temu bik) vedno prvo plačevanje davkov.
Z Jesenic
_, Clanl kraj. organizacije JNS se ibe-
ro v četrtek 28. t. m., ob pol 20. uri v gostilni >Mesar<, kjer se bo obravnavala kandidatna lista sa predstojeće obč. volitve. Odbor.
ZAHVALA
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naiega ljubljenega soproga, skrbnega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda
vil« žel. uradnika v pokoju in hiinega
se tem potom najlepše zahvaljujemo.
Globoko zahvalo Izrekamo p reč. duhovščini, predvsem preč. g. župniku Janku Petriču, prof. dr. Gregorju žerjavu, opatu o. cist. dr. Avguštinu Kostelecu, priorju o. ciet. dr. Eugenu Fiedererju, inŠpekt. sal. dr. Franu Wallandu ter čč. gg. salezdjancem, g. dr. Vlad. Guzelju za požrtvovalno zdravljenje, g. Gustavu Erklavcu za njegovo usluž-nost ob bolezni in smrti blagega pokojnika, gg. zastopnikom dir. drž. žel. in njegovim stanovskim tovarišem, zastopnikom društva »Krka«, Sokolu »Moste«, godbi »Sloge« za odigrane žalostinke, združenim pevskim zborom društev »Cankar«, »Slavec« in »Sloga« za prekrasno petje, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki ste v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 28. t m.
ob 8. uri v cerkvi pri Božjem grobu v fttepan ji vasi.
I4aMjsAa~Mcete-Stlta, dne Jf. septembre 19«.
M INKA PEHKO, soproga Rodbini: DR. MILAN PERKO in DR. GREGOR FEDRAN
»SLOVENSKI NAROD«,
1088
atev. 220
A. D
181
(Ove siroti
— Se ne . . . Toda kaj naj počnem
tu?
— To je res . . . Nič vas ne zadržuje tu . . . Nič!
Poročnik je bil tako zamišljen v svoj odhod, da je šele zdaj opazil, kako čudno se svetijo Marjani oči. Njen obraz je pričal o globoki žalosti. In tudi iz njenih oči je odsevala težko zadrževana žalost
To je bilo neshiteno odkritje.
Vedel je sicer, da mu je Marjana hvaležna, ni pa slutil, da bi ga mogla vroče vzljubiti.
A Marjanin obraz tisti hip ni dopu" ščal nobenega dvoma o tem.
Poročnik je začutil v svojem srcu sdno radost, obenem pa bojazen. Ob vsaki drugi priliki bi bila prikipeda na dan komaj zadrževana ljubezen do Marjane, le zdaj ne.
Toda Marjana je naenkrat napela vse sile, da prikrije globoko žalost, ki jo je prešinila, ko ii je poročnik povedal, da namerava odpotovati. In po-srečilo se ji je spregovoriti, ne da bi se ji glas tresel:
— Razumem, da bi se radi vrniii v Francijo . . . Skrb za vašo bodočnost vas kliče tja . . . Prevzamete poveljstvo na drugi ladji in . . . kdo ve . . . nekega dne ... po dolgih letih
vas morda pot zopet privede na Loui-siano.
Solze so ii silile pri tem v oči, pa jih je zadržala. Trpela je silno pri misli na globok prepad, ki je deHl njo, osramočeno in zavrženo, od poštenega, tajno ljubljenega moža.
Poročnik je seveda opazil, kako težko se Marjana premaguje. Odkrila se mu je tajna, ki mu jo je izgnanka zaman skušala prikriti.
Pa mu niti na misel ni prišlo, da bi to tajno izkoristil. Nesrečno dekle ga je vzljubijo z iskreno, čisto ljubeznijo. Pa tudi on jo je ljubil čisto in iskreno. In tako je sklenil čim prej vrniti se v Francijo.
Marjana je prečula neslednjo noč v solzah. Silni napetosti sil je sledila huda utrujenost.
Da maio pomiri svoje krvaveče srce, se je morala nasrečnica spomniti mračnih dni, ki jih je preživela z Jakobom Frochardom.
In pomislila je, da žena, ki je ljubila takega lopova, ne more ostati nekaznovana, in da je brezupna ljubezen pravična kazen.
Mislila je tudi na Henriko Gerardo-vo, ki jo je mogel kot krepostno in ne" dolžno dekle vsakdo ljubiti, pa se je vendar branila plemiče ve ljubezni; in ne da bi bila kai zakrivila, jo je preganjala kruta usoda.
Ta misel jo je nekoliko potolažila v njenem obupu.
Ponoči, ko ni mogla zatisniti oči, je razmišljala Marjana tudi o drugih dogodkih iz svojega življenja.
Kakor prikazen je vstala pred njo uboga Madeleina BacheJinova tako, kakor jo je videJa v trenutku, ko je umirajoč priporočala svojim družicam delavkam, zbranim okrog njene smrtne postelje, svojega otroka, ki ga je zapuščala brez opore. In posebno nji je veljal nežni pogled, ki je umirajoča z
njim izražala hvaležnost za zaščito, obljubljeno ubogemu otročičku.
Vsi ti žalostni spomini so vstajali pred njo, znova je preživljala vso preteklost do groznega dogodka z nabiralnikom, kamor so metale delavke skromne darove za vzgojo uboge sirote.
Ko je napočil dan in pregnal njene mračne misK, je Marjana vstala in se naslonila z ročnim delom na steno, ki je delila njeno spalnico od poroč-nikove.
In tedaj je zašepetala molitev ljubezni, za vedno pokopane v njenem srcu, obšla jo je globoka žalost pri mi-sii, da se bosta za vedno ločila.
Potem je pa padla vsa izčrpana na kolena in obupno sklenila roke. In njene drhteče ustnice so zašepetale ljubljenemu možu zadnji »zbogom«.
Cez dobro uro je pa zbrala toliko moči, da je prikrila svoja čustva. In ko je stopil poročnik pred njo, je bila že vsa izpremenjena. Napela je vse sile in premagala se je.
Igrala je tako dobro svojo vlogo, da se je poročnik celo vprašal, da-li ga niso varale oči, ko je prejšnji dan mislil, da vidi v Marjaninih očeh ogenj, ki mu je bil tako zmešal glavo.
Dvomil je torej, da bi čutila Marjana do njega kaj več nego iskreno prija* teljstvo.
Toda kmahi je spoznal, da se moti. To spoznanje je močno zadelo njegovo samoljubje.
Tem boli si ie prizadeval izbiti si iz glave misel na Marjano, ki mu je neprestano staila pred očmi, oživljajoč v njegovem srcu ljubezen.
Tem trdnejši je bil njegov sklep zapustiti New Orleans in Louisiano, saj je dobro Čutil, da je to edina pot iz zagate, kamor ga je spravila ljubezen do Marjane.
Samo nepričakovani dogodki bi bili mogli zadržati njegov odhod. In to se je res kmalu zgodilo.
Prihod zaročenca gospodične Yvon-ne je bil velik dogodek. Obveščen o njegovem povratku se mu je guverner odpeljal naproti.
In prosil je poročnika d* Ouvellesa, naj ga spremi. Poročniku niti na misel ni prišlo ugovarjati, ker je videl v tem ugodno priliko obvestiti markiza o svojem namenu vrniti se v Francijo in nastopiti pot na korveti, pričakovani iz antillskega morja.
Po njegovem odhodu, ko se ji ni bilo treba več bati, da bi se izdala, je postala Marjana tako žalostna, da je Yvonna takoj opazila, da neka i ni v redu.
Takoj je obvestila o tem svojo mater. Markiza je bila tudi sama opazila izpremembo v Marjaninem vedenju in vprašala jo je, kaj to pomeni.
— Nič mi ni, gospa markiza, — je odgovorila Marjana, — nič hudega ni, verjemite mi.
— In vendar se zdi, da vam roje po giavi mračne misli, — je pripomnila markiza. — Morda mislite, ubogo dete, na tiste, ki ste jih zapustili vi Franciji.
— Saj nisem tam nikogar zapustila .. .
Te besede so ušle Marjani proti njeni volji. Prvič je bila pozabila na to, da se piše v izgnanstvu Henrika Ge-rardova.
Zardela je in povesila glavo.
Nova pot iz Evrope v Azijo
Ruski ledolomilec „Sibirjakov" je srečno priplul okrog Azije iz Atlantskega v Tihi ocean
Lani v septembru se je ruski ledolo-milec »Sibirjakov« arečno vrnil iz Ledenega morja v Beringovo ožino in Tihi ocean. Ledolomilec je bdi krenil v juliju iz Belega morja na severovzhodno pot iz Evrope v Azijo. Ta velika naloga je od nekdaj zanimala evropske pomorščake in široko evropsko javnost. Ze v najstarejših časih so si obetali ljudje od tega veliko skrajšanje vzhodno-azdj-ske poti. Ze Angleži so poskusili leta 1553 odkriti novo pot iz Evrope v Azijo, kar se jim pa ind posrečilo. Samo enkrat se je posrečilo do lanskega leta prepluti severovzhodno pot in sicer je dosegel ta uspeh Nordenskjdld na svoji ladji »Vega«. Na pot je krenil 4. junija 1878, vrnil se je pa v Stockhotm 24. aprila 1880. Njegova ladja je bila prva, ki je plula okrog obeh celin Evrope in Azije.
Nordenskjoldova vožnja je trajala tako dolgo zato, ker je ladja po srečni vožnji nepričakovano zamrznila 28. septembra 1878 nekaj ur pred prihodom v Beringovo ožino in je morala tam prezimovati. Tako je izgubil Nordenskjold 10 mesecev in šele 18. julija 1879 je lahko nadaljeval pot. Čeprav je bil njegov uspeh velik, ni imel praktične vrednosti za trgovsko pomorstvo. Pol stoletja je bila Evropa prepričana, da nihče več ne bo tvegal te nevarne vožnje. Šele ruski ledolomilec je dokazal, da je mogoče napraviti to pot v enem poletju.
Ze pred 25 leti je prorokoval to možnost najboljši poznavalec polarnih krajev general Vilkickv,   ki   je nekaj let
pred vojno izjavil, da lahko prispe vsak izkušeni kapitan ob koncu poletja in na jesen z dobro ladjo po severni poti okrog Azije iz Atlantskega v Tihi ocean. Teoretičen dokaz o tej trditvi je doprinesel ledolomilec »Sibirjakov« kljub mnogim manjšim nezgodam, ki so ga zadele na vožnji.
Zadnja leta stopa vprašanje severovzhodne morske poti zopet v ospredje, in sicer iz vidika mednarodnega prevoza blaga iz Evrope v Azijo, zlasti v Sibirijo. Ze pred dobrimi 25 leti so skušali priti po morju iz Evrope v Sibirijo v poznem poletju vsaj do izliva rek Ob in Jenisej. V začetku so naleteli na velike ovire, zdaj se pa že razvija promet tja do Oba in Jenisej a v najlepšem redu. To je seveda posledica pridobitev moderne tehnike, zlasti letala in radia, ki dobivajo z nujno pomočjo ladje točna poročila o stanju in premikanju ledu. Poskuse, uvesti reden tovorni promet po Ledenem morju, so delali že leta 1910 tudi ob izhodu iz Beringove ožine, in sicer z uspehom. Istega leta je plul prvič z ladjo in 2000 pudi tovora kontraadmiral Trajan iz Vladivostoka v Nižnji Kolinsk pri ustju Kolime v Ledeno morje. Isti parnik Kolvma, ki je pred 23 leti plul brez ledolomilca, je prevozil leta 1927 pot iz Vladivostoka tja do izliva reke Lene.
Zdaj bodo te poskuse nadaljevali in morda ni daleč čas, ko se izpolni prorokovan je generala Vilkickega. To bi pomenilo novo pot v severno Sibirijo, ki bi bila za promet velikega pomena.
Prijateljstvo
med ženskami
Na prijateljstvo med moškimi naletimo v literaturi vseh narodov že v starih časih. Po vojni smo dobili mnogo romanov, govorečih o prijateljstvu in tovarištvu med moškimi. Prijateljske vezi so se utrjevale med moškimi najbo-j baš v vojni, ko so skupaj prenašaj vse njene grozote. O prijateljstvu med ženskami se pa nikoli niso pisali romani, menda zato ne, ker ni bilo nikoli tako trdno, kakor moško prijateljstvo.
Zakaj je prijateljstvo med ženskami večinoma tako kratko, zakaj v šolskih letih sklenjene prijateljske vezi pozneje ne drže več? Vse kaže, da prijateljstvo med ženskami ne temeji na notranjih vezeh, na nesebičnosti in iskrenosti, kakor med moškimi, temveč na zunanjih stikih, na skupni usodi, na sorodstvu ali družabnem poo-žaju. Ženska prejšnjih časih je videla vedno v drugi ženski rivaiinjo v boju za moža in ta sovražnost traja pri ženskah v podzavesti še zdaj. Ženska naših dni stoji pred novim problemom — biti kolegica. Skoraj vsaka neporočena in tudi mnogo omoženih žensk ima svoj poklic. V prejšnjih časih si je ženska izbirala prijateljice v enakem razmerju, iz enakega družabnega položaja in po značaju, zdaj pa dobi kolegico, ki si je ne more izbrati po svojem
okusu. Ce ie videla prej žena v ženi riva.injo v borbi za moža, je zdaj izpostavljena v svojem pokicu konkurenci žensk in moških.
Tako nastaja med ženskami drugačno tekmovanje, prizadevanje prekositi v poklicu druge. Ženska v poklicu novinki nikoii ne gre na roko, kakor moški svojemu kolegi. Tega* podzavestnega sovraštva ne more premagati nobena ženska, pa naj bo še tako inteligentna. Zato raje daje prednost svojim moškim kolegom.
Grozna rodbinska
tragedija
38-letna žena vojaškega uradnika Ana Stepa nova je prerezala v ponedeljek vrat svoji 14-letni hčerki Ljudmili in 12-letnemu sinku Frančišku, potem pa še sebi. Moža ponoči ni bilo doma in ko se je zjutraj vrnil, je našel stanovanje zaklenjeno. Vlomil je vrata Li našel v kuhinji ženo in otroka v mlaki krvi. Pogled na žrtve strašne tragedije ga je tako pretresel, da je dobil hud živčni napad in so ga morali prepeljati v bolnico. Otroka sta bila že mrtva, težko ranjeno mater so pa prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Pred svojim obupnim dejanjem je napisala Stepanova pisma sodišču, možu in sorodnikom. V pismih pravi, da se je odločila za svojo in svojih otrok smrt zaradi moževe nezvestobe.   Otroka sta
hodila v šolo in deček je bil med najboljšimi učenci. Stepanova je bila znana kot marljiva in skrbna žena. Oba otroka sta imela prerezan vrat in roke v zapestju so bile obrezane, kar priča, da sta se branila. Vse stanovanje je bilo obrizgano s krvjo. Deklica je ležala na postelji pokrita s pernico, deček pri steni za posteljo, težko ranjena mati pa sredi kuhinje.
Rusi se ne dvignejo v stratosfero
Zaradi slabega vremena je bil sovjetski polet v stratosfero odgođen. Balon, ki naj bi se dvignil v stratosfero, bi moral startati v ponedeljek zjutraj. Od-goditev so porabili za ponoven pregled oboda in znanstvenih instrumentov. Ugotovili so, da je vse v najlepšem redu. V soboto je bilo zar>oslenih 400 pomožnih delavcev s pripravami. Na letališču je viadalo živahno vrvenje. Za polnitev balona so pripeljali 700 galo-nov vodika. Udeleženci, poveljnik in pilot Prokofjev, njegov pomočnik Bim-baum in konstrukter Godunov so počivali, da bi se pripravili za start, S seboj so hoteli vzeti toplo obleko in nekaj živil. V soboto ponoči so balon napolnili in pritrdili gondolo tako, da je bil balon pripravljen k startu.
Ruski poskus, prekositi svetovni rekord prof. Piccarda, se je izjalovil. Dve uri so delali poskuse, da bi se balon dvignil, toda gondola je stala vee čas na tleh. Končno so poskuse opustili in hoteli balon odpeljati, pri tem se je pa obod raztrgal, da je nastala v balonu velika luknja.
Iz Nov««« mesta
_ V korlet P. R. K. gostuje urednje-solsko društvo >Preporod< iz Ljubljane, b Cankarjevim >Jako>b Ruda<. v režiji g Skrbinska. igra. »e odigra v Sokolskom domu kot uvod v IX. kongres tupe SJSU, ki je letos kot sede* svoje&a kongres* na-še idilično mesto. Prišli bodo delegati i vseh gimnazij v dravski banovini, zato te-
katizno  mladim    naprednim delavcem _
Studentom j>ri*nanje z obifoio udeletfbo na njihovi prireditvi.
— Za člane Slovenske Matice v Novem mestu so prišle knjige SM. članom so na razpolago  pri  poverjeniku  prof.  Jarcu v
gimnaziji dopol-dne in popoldne od 15__17
ure.
_ Solnoe sije.   Kakor včeraj, tako je
tudi dane« sijalo   toplo jesensko solnce. Njive so zopet polne kmetov, ki pospravljajo koruzo in deloma žanjejo ajdo, nekaj pa Jih brska ob potokih in Krko za po vodi odnesenimi stvarmi. Ob bregovih Kr ke so pričeli s čiščenjem vrtov, kamor Je voda nanesla mnogo navlake,    škode je precej.    Zlasti našim hrežkim mamam je hudo, ko Jim je uničeno tako lepo sočiv je,  zlasti  solata,  da bi  jo človek surovo jedel.    Ljudje    praznijo    in  čistijo kleti Kmetje tudi    popravljajo   in prekopavaj« njive na obronkih nizkih gričev, ki Jih je voda odtrgala in spodneela na nižje leže če plasti.
— Opaža se,   da nekateri frkolini na
prav nesramen način obregujeio ob mimoidoče.   To se dogaja    predvsem na trgu .aj si more misliti    takem početju tujec ki pride v naše mesto? Zato priporočamo staršem, da vzamejo palico v roko in pouče otroke o lepem vedenju.
Pristopajte k „Jadranski st*—'"?
• 4\
-     ■ t    ■  ni1      • 1--
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PKESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra ceste 14. U/T
Na obroke!
Na hranilne knjižice! POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehove šperane
spalnice črešnjeve spalnice šperane spalnice pleskane spalnice omare postelje
kuhinjske oprave kuhinjske kredence
Sprejemamo vsa naročila m popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, Ljubljana* Kolodvorska 18   Miklošičeva 6 Telefon 2780
Din 7.000.-» 4.800.-3.000.-1.800.-400.-200.-850.-450.-
V neizmerni žalosti naznanjamo ljubljeni soprog, stric in svak, gospod
nseeaamo vest, da je nas nad
Anton iti i k n%
v pokoja
dne 26. t. m. po kratkem trpljenju mirno preminil
Truplo blagega pokojnika bo prepeljano s Senkovega turna v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 28. septembra 1983, ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Vldovdanaka cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. septembra 1MB.
ETJZA MjjllML soproga, in ostalo sorodstvo.
STAN3VMfl\
PO 50 PAK ENTLANJE
vezenje zaves, monogramov.
»Juljana« V ošn Jakova   ulica   (v bližini Slamiča) m Sv. Petra c. 55.
SMREKOVE STORŽE
kupim. — Stare, Mengeš. 3815
33
od
UGODEN NAKUP! Gostilno in trgovino 3 km Celja prodam z inventarjem za Din 160.000. — VidenSek, Teharje pri Celju. 3785
ENODRUŽINSKO HIŠO prodam za 70.000 Din. — Polše, Mala vas 40, Jezica. 3786
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejme Jos. Velkavrh, Ljubljana, Krakovska ulica 7. 3822
ZA KRANJSKE KLOBASE iščem specijalista. — Kreculo-vić, Beograd, Herceg Stepana br. 4. 3813
MOJSTRA ZA BONBONE sprejmem. — Plevna, tvornica bonbona, Novi Sad. 3799
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama, solnčno, s posebnim vhodom — oddam takoj ali s 1. oktobrom. Parket, elektrika. — Rožna dolina, Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom).
WBB£
VRTNA ZEMLJA humus naprodaj. — A. Trškan, Streliška ulica 33. 3823
Ia BRESKVE
svježe kg Din 3.50 do 4.—, Ia krnske 1 šljive kg Din 2.75 — franko kupčeva stanica — ra-zašilje brzo vozom po 35 kg — G. Drechsler, Tuzla. 3818
STAVBNE PARCELE-naprodaj. — Kregar, Vižmarje.
3817
PRVOVRSTNA VINA dobavlja Daruvarska vinogradarska zadruga, Daruvar, 3816
TRGOVSKO OPRAVO
proda šetina, Sevnica. 3814
HALOSKEGA VINA 45 hI naprodaj; 5—6 Din liter. — šmigoc. Mala Varnica, pošta Sv. Andraž. 3787
SADNO DREVJE ZA JESENSKO SADITEV! Lastniki vrtov in sadonosnikov se opozarjajo, da si čimpreje rezervirajo potrebno število dreves pri Kmetijski družbi iz nove drevesnice na Bokalcih. — Po sadnem izboru zajamčene vrste od visokodebeInih in pritličnih jablan in hrušk, češpelj, črešenj, visenj, breskev, mare-ilc, agrasa in ribeza po najnižjih cenah. Zahtevajte cenik pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg St. 3. 3792
Specijeini entel oblek
ažuriranje, predtisK, najhitrejša postrežba najfinejše delo pn
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih meoogramov, perua, zaves, pregrinjal jntlanje, Izdelovanje gum bruc Vsled najmooernejše ureditve podjetja — najnižje cene
Pred začetkom slabega vremena
se priporoča za izvršitev vseh strešnih popravil staroznana tvrdka TEODOR KORN, kleparstvo, krovstvo. vodovodne inštalacije ln centralne kurjave,  LJUBLJANA, POLJANSKA
CESTA ST. 8.
Strokovnjaško delo!
Solidne cene!
JsfldSa^^
si*®
Najnovejši modeli dvokolee, otroških in lgracmb vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira — Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B, L, tovarna dvokoiea in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
OBLEKE
plašči, zimske suknje iz pristnega angleškega blaga so najprijetnejša noša, skrajno trpežne in elegantne Blago nabavite najugodnei** v specialni trgovini
NOVAK, KONGRESNI TRG 1$
NASPROTI NUNSKI CERKVI
del Usta: Oton (Jhriatof — Vat v Ljubljani