L številka.
I mm, > ta*, Z. imvji 19IZ.
XLV. lito.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12-—
četrt leta    .......   6 —
na mesec   ......   . 2*—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta  ......  .   . 11*—
četrt leta.......5*50
na mesec...... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Iskafa vsak dan svecer Isssesail nedsll« ta prazmlke.
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih fnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to te administrativne stvari.
številka velja It vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 89.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 23*—
pol leta .... * .  .   . 13*—
četrt leta....... 6*50
na mesec.....• 2*30
.Slovenski Narod" velja po pošti.
za Nemčijo: celo leto.......K 28*—
za Ameriko m vse druge dežele: celo leto......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravniirvo: Knaflova nlloa it 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon «1.89
—t
Vabilo na naročbo.
Slavno p. d. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
T?
I
«4
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
▼se leto... K 24-— I Četrt leta. . . K
Pol leta . . . „ 12*— I En mesec » • . „ 2.— V npravništvn prejeman na mesec K la90. Spošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta  . . K 6-50 Pol leta ... „ 13*— j En mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
ga*gr* Naroča se lahko* z vsakim dnevom, a bratu se mora poslati rudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. list se ustavlja 10. dan po potekli naro
cnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpožlje o pravem časo.
(ipravniftvo ..Slovenskega Naroda"
Kriza v deželnem dvorcu.
Vojvodine kranjske dež. glavar Franc pl. Šuklje je končno storil, kar je bil dolžan svoji preteklosti in svoji politični reputaciji. Za novoletno darilo je vrgel klerikalni stranki svoj mandat pred noge in se umakne iz deželnega dvorca. Storil je to v frenotku, ko je bil na svojem mestu najbolj potreben. Deželni zbor. kateremu daje vlada vedno tako skrajno malo časa za delo, se je namreč pravkar sešel in ker je dež. glavarja namestnik hudo bolan, je dež. glavar v momentu nenadomestljiv. Tako izkušen parlamentarec kakor pl. Šuklje, ki ve bolje kakor marsikdo, kaka s k oda je za deželo vsaka izostala seja dež. zbora, ki ima razvit čnt za parlamentarizem in se tudi zaveda dolžnosti, ki jih ima napram vsi javnosti in napram tistemu faktorju, ki ga je poklical na mesto dež. glavarja, bi vsaj sedaj gotovo ne bil odstopil, da mu je bilo le količkaj mogoče vztrajati. Okoliščine, v katerih je dosedanji dež. glavar odstopil, pričajo glasno, da o kakih zaseb-^sasssmmssmsasssT-,----—— -------a^
nih nagibih za njegov korak še govora ne more biti, marveč da je šel, ker so nasprotja med njim in med klerikalno stranko zadobila tako ostrost in postala tako nepremostna, da jo pl. Šuklje smatral vztrajanje na mestu dež. glavarja za nezdružljivo s svojo osebno dostojnostjo.
Ne čudimo se, da je pl. Šuklje odstopil; čudimo se bolj, da je sploh toliko časa vztrajal.
Dejstvo je, da se pl. Šuklje v klerikalni stranki ni mogel nikoli udomačiti. Bil je v tej stranki vedno toj element in se ni m £rol vživeti v njej. A to je popolnoma naravno. Klerikalna stranka. namreč ni politična organizacija, pri kateri odločujejo za veljavo posamičnih oseb znanje, sposobnost in delavnost, marveč je to združitev, kjer imajo nekatere osebe vso moč v rokah, druge pa imajo le dolžnost izvrševati njih povelja. Bivši dež. glavar pa ni mož, da bi se dolgo časa zadovoljeval s tako vlogo in se pokoraval kadar je prepričan, da hodi stranka po slabih potih.
Kmalu potem,   ko je pl. Šuklje
vstopil v klorikalno stranko, e*e je pokazalo, da se ga gotovi možje v- tej stranki boje in ga nočejo pustiti na površje. Najprej en ie to pokazalo v državnem zboru. Tam so ga začeli klerikalci najprej pisano gledati. ŠukHe je bil že vse   dosegel,   kar je
mog?l dcMv". v tn&rctmli ra^nerah, ko je prišel v klerikalno stranko. Bil je d^bro man in dobro zap-san v odločilnih k^o^ih, bil je dvorni svetnik, znan parlamentarec, že odlikovan in narrvno je, da je njf gova osebnost zasenčila drn<re, ki so se krčevito Bapenjirii, da bi obrnili na^e pozornns* in se nnHniH naprej. Zato je mrral izginiti iz državnega zbora. Ljubosumnost in zav'st tovarišev je zahtevni*, da je moral odložiti svoj dr/avnozhorski mandat.
A tudi v deželnem odboru je pl. Sukije doživel bridko razočaranje. Hotel je biti kot deželni glavar to, kar naj bo deželni glavar v resnici, a klerikalci t» ora niso pustili. Tak parlamentarec kakor je Šuklje, tak temeljit poznavalec dož. razmer, dež. potreb in d^ž. gospodarstva, tak rutin iran politik je bil obse en, da je moral dostojanstvo dež. glavarja izvrševati kakor da bi to bila zgol paradna služba, medtem ko so delali dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Zajec kar se jim je ljubilo. Deželni crlavar pl. Šuklje v resnici ni imel v dež. odboru nobenega vpliva in njegova
be«eda ni ničesar zalegla. Šuklje, ki je igral v dez. zboru že veliko vlogo, ko so bili Lampe, Pegan in Zajec še negodni fantiči, ni imel kot dež. glavar niti najmanjše veljave. Tudi najpametnejših njegovih nasvetov ni klerikalna veČina upoštevala in vsa njegova svarila glede nesrečnega gospodarstva z dež. denarjem m bila bob ob steno. Prišlo je zaradi tega opetovano do konflikta med klerikalno stranko in med dež. glavarjem, napetost je ra-sla in končno je struna Sukljetove potrpežljivosti počila. Vrgel je klerikalcem vse skupaj pred noge in je šel.
Neposredni povod odstopa pl. Šukljota je sklep dež. odbora, naj dež. zbor razveljavi n^andata naprednih poslancev Reisnerja in Rihuikarja. Ta sklep, ki ne pomeni nič drugega, kakor navaden političen rop, je sodu i zbil dno, Šuklje je gotovo mnogo storil za klerikalno stranko, toda kot zaupnik krone ni mogel in ni ho^el sodelovati pri tako odurnem političnem zločinu.
Skoro štiri leta je bil Šuklje dež. glavar in narodno - napredna stranka je imela v tem času ž njim hude boje. A tudi kot nasprotniki nrn priznamo, da je imel glede dež. uprave in dež. gospodarstva dobre namene, ki jih pa ni mosrel izpolniti, ker se večina dež. odbora ni nanj ozirala in radi mu p-iznanio, da je fctorii zfcslaštio đelo ;>ovz ii?o javne morale v d'želi, ko je raja odstopil, kakor da bi poinag'1! izvršiti tako brutalno, v?°ki morali v obraz bijočo krivico, kakor bi bilo razveljavljen je dveh napredn!h mandatov.
Na vsrh ustnicah leži sedaj vprafrirje: kdo postane naslednik pl. Snkljeta, kako se bo imenoval novi dež. glavar. Zdi se nam, da je pl. Šuklje s svojina odstortom soravil klerikalno stranko in še bolj vlado v nekoliko neprijeten položaj.
Tradicija je, da izbere vlada dež. glavarja izmed konservativnej-šo skupine vcakekratne de'elnozbor-ske večine. Pri nas je to težko, kajti konservativno skupino v klerikalni strank' re prozen tu je sednj edini poslanec Povše. V drugih kronovinnh polaga vlada veliko važnost na to, da se v deželi ohrani konservativna stranka in navadno ji pri tem pomagajo škcfje; rH nas na Kranjskem je pa ravno Škof ubil konservativno frakcijo v klerikalni stranki in lokalna vlada mu jo šla pri tem na roko. Će izbere vlada posl. Povieta za dež. glavarja, no bo temu ugovar-
jala niti napredna, niti nemška stranka, sodimo pa, da bodo ravno klerikalci nasprotovali imenovanju posl. Povšeta. Poleg PovŠeta veljata kot kandidata tudi dr. Šusteršič in Pogačnik. Kar se tiče dr. Šusteršjča je naše mnenje, da ne bo hotel prevzeti t1 ga mesta, kajti to bi pomenilo popolno abdikacijo njegovih dosti višje letečih stremljenj, to bi bilo priznanje poloma vseh njegovih političnih aspiracij, sicer pa dvomimo, če bi ga hotela vlada predlagati v Imenovanje, kajti vlada si mora biti svesta, da bi z imenovanjem dr. Su-steršiča vprav do skrajnosti poostrila strankarska nasprotja v deželi. Pogačnik je osebno lojalen in častivreden politik, a kot deželni glavar bi bil samo marijoneta v rokah dežel nnodborniško večine tembolj, ker ni bil nikdar član dež. odbora in torej njegovih agend ne pozna, medtem ko je bil posl. Povše dolgo časa dež. odbornik in pozna natančno vse posle in naloge dež. odbora.
Narodno-napredna stranka gleda popolnoma hladno na krizo v deželnem dvorcu, in je le radovedna, kake pogoje bo vlada stavila bodočemu dež. glavarju, oziroma če ga bo imenovala brezpogojno. Zaveda se popolnoma, da bodo v deželnem odboru razmere ostale nespremenjene tako, kakor so sedaj, kor noben dož. glavar ne bo imel moč jih zboljš* ti, poslabšati se f-*i sploh ne dajo. Na-rodno-napredna stranka je pri osebi deželnega glavarja interesirana le v td'k^, kolikor je od niegove osebnosti odvisno, če bo laglje ali težj** ž njim občevati in kako bo uporabljal svojo diskrecijonarno oblast.
Občinski gerent Dražem v Mostah — obsojen.
Preteklo soboto se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem končna obravnava v tožbi klerikalnega ohčinskega gerenta v Mostah Josipa Oražma proti gostilničarju Černetu.
Sodnik dr. Pompe je najprvo preeital izpoved g. Ragazzija, ki je bil zaslišan na domu, ker je radi bolezni navezan na postelj. Ragazzi je izpovedal približno to - le:
»Oražem me je dal po Podobniku poklicati in mi je proti plačila naročil, naj sestavim občinske volilne imenike. Takrat mi je naročil, ker je Idi navzoč Podobnik in še nekdo drugi, naj pravilno   sestavim volilne
imenike in naj pri sestavi ne gledam na nobeno stran, ne na levo, ne na desno. Ko sem napravil davčne izpiske, sem vprašal Oražma, kako naj napravim imenike. Oražem mi je rekel, naj uvrstim v I. volilni razred prvo tretjino davkoplačevalcev, drago tretjino v II. razred, vse ostale pa v III. razred. Pri tej priliki mi je vročil od njega sestavljeni spisek volil cev III. razreda. Opazil sem, da so bili v tem spisku navedene osebe, ki niso imele volilne pravice. Opozoril sem ga, da to ne gre. Toda Oražem mi je rekel, naj le tako napravim, kakor mi je velel.
Za setavo volilnih imenikov sem dobil 90 K.
Pokojni občinski tajnik Stare mi je povedal, da je na Oražmov ukaz vpisal v imenik dve osebi, ko so bili volilni imeniki že razpoloženi, ne da bi se sestala reklamacijska komisija. Kasneje je Oražem poklical dva gospoda, da sta se pri glavarstvu pritožila proti veljavnosti volilnih imenikov. Eden izmed teh se je izrazil, da se morajo občinske volitve najmanj za pol leta zavleči. Po mojem mnenju je vzel Oražem v volilni imenik osebe, ki sploh ne eksistirajo, s.r mo da bi bili volilni imeniki neveljavni in da bi se volitve zavlekle.
Gospa Karolina S m o 1 j a n, gostilni čarka je izpovedala:
»Rajnki Stare je zahajal v mojo gostilno popoldne in je zapravil na dan k večjemu 1 K 60 vin. Izpil jo 3—7 četrt vina. Ako je čaj pil, ni pil vina. V tem slučaju je izpil 5—8 čajev. Caj sem računala 20 vin. (Ta priča je postavila na laž občinskega stražnika Jereba. Opomba poročevalca.)«
Kuharica in natakarica Terezija Kovačič je izpovedala:
»Jaz se nisem proti stražniku Jerebu izrazila, da popije Stare po 20 četrtink vina in pokadi po 40 sval-čic, ker bi taka trditev tudi ne odgovarjala resnici. On je izpil k večjemu 10 četrtink, navadno pa samo 4—5 četrtink, skadil pa po 4 cigarete ali 2 smo tki. Ko sem izvedela, kaj je trdil o meni Jereb, sem ga radi tega stavila na odgovor in mu rekla, da laže. Jereb je bil v zadregi in je končno rekel, da misli, da sem mu ono pravila pred 14. meseei. (Takrat pred 14. meseci pa še Jereba niti v Mostah ni bilo. (Opomba poročevalca.)
Gosp. Franc R e m š g a r je izpovedal :
»Jaz sem odbornik »Sokola« iu Ciril - Metodove   podružnice v Mo-
LISTEK.
i
tolik načrt.
Ker ni navada pri romančkih in novelicah, ki so le kratkega življenja in hitre sape, delati uvodov, ga opustim tudi jaz, čeprav bi to bilo zelo koristno iz več kakor enega vzroka. Prvič bi lahko omenil, da je dala snov mojim pričujočim in bodočim vrsticam živa in nepokvarjena realnost, ki jo srečate na vsak korak, edino s to razliko, da je zdaj zagrnjena v pliš, zdaj pa v plavo robačo. Nadalje bi prišle tudi do večje veljave misli in globokoumna razmotrivanja o krinoiinah in preozkih krilih, o njihovih koristih in nevarnostih z etičnega, estetičnega, moralnega in morda še katerega drugega stališča.
* Vse to bi opisal po svoji vesti in pameti, a ker takši:i dolgovezni uvodi niso v modi, se mora pisatelj pokoriti in zgrabiti kar naravnost in predrzno za sredino svoje snovi, porojene iz obilice in bogastva.
Pričujočemu načrtu bi dal lahko naslov, povse drugačen od sedanjega. »Povest o usodnih očeh« bi bil zelo primeren, zakaj videli bomo gospodično z modrimi očmi in črnimi lasmi.
Ime ji je bilo Brigita ter je bila v vsakem oziru zelo uvaževanja vredna in prisrčna dam i ca. Razen prej omenjenih lastnosti, ki jih nikakor ne moremo gospodični šteti v zlo, je imela zelo prikupna lica, z lično jamico na sredi. Imela je nadalje mično braflieo in nad vse mičen pod-bradek. Zobki so se ji svetili, nabru-šeni vsako jutro s kalodontom,in prijetna sapica je prihajala iz njenih ust. Njene prsi in vse drugo, kar spada k lopi in prijazni gospodični, je bilo izbrano, nepreležano blago, v resnici  - vseh odlik polno.
In ker je bila tako odlična in šarmantna gospodična, so jo tudi gospodje primerno uvaževali, to se pravi, jako so jo uvaževali,saj je bil njen smeh prisrčen, in nežna in mehka in bela je bi i a njena ročica, s katero je znala nebeški sladko pobožati, in gorke, in polne in sočne so bile njene ustnice, in poljubi teh ustnic so mamili, žgali in vzbujali ogenj in slast. Kaj je peklo v primeri z žarom črnih oči in rdečih usten, kaj so nebesa v primeri s sladkostjo nepopisnega objema!
In tako — je bila češčena in ljubljena kakor najlepša in najboljša svetnica, deležna je bila splošne ljubezni in obožavanja, zato pa se je zgodilo, da ni bilo tistega željno za-željenega srečnika, ki bi hotel za zmiraj ugrizniti to vabljivo jabolko,
ki bi pokleknil pred mično Brigitko in dejal:
»Ljubim vas, in meni ni pomoči, dokler vas ne venčam z mirto in vam ne snamem pajčolana z glave.«
Ženina ni bilo, in vendar je bil to vrhunec hrepenenja v njenem srcu, da bi jo ogrnila snežna hnlj:ca in bi ji zapeli angeli božji himno vseh himen.
In kako tudi? Zakaj naj bi se gospod Baltazar odločil, da sname venec devici Brigiti, ako jo je lahko ]K>ljubil vsak večer, ako so ga vsak dan božali njeni drobčkani prsti t In pravtako je mislil gospod Anton, in istih misli je bil gospod Marijan.
In ko je prišel znova mesec maj in pripeljal polne gaje in livarV, rož v deželo, se je gospodična Brigata zgrabila za Čelo:
»Moj Bog, moj Bog, skoro me je sram! Ah, kako sem že stara! Nihče ne sme izvedeti! Že dvaindvajset let! In jaz še ninam moža!«
Sedla je, pogledala skozi okno in se zamislila.
Oh, kam si sfrčala. Brigitica s kratkimi krili, lastovica, z jutranjo roso oškropljena. Rosa na poletni roži ne ugasne tako naglo, kakor lete, beže mlada leta! O Brigita!
Tiha in velika melanholija je ob jela mojo lepo devico, a petem se je porajal v njej velik načrt. Visoke so zvezde, čiste, mrzle noči, a kaj je vi-
seči na zvezd proti visokemu načrtu, kaj je najglobočja globočina morja proti globokemu načrtu gospodične Brigite! Jaz, ki sem se zamislil vanj, l>om pričal o njem z verno zavestjo, da delam veliko delo in pišem resnico.
Gospodična Brigita bi se rada omežila. Štela je svoje prijatelje, in glej, bilo jih je lepo število. Zato si je dejala:
»Dovolj jih je, in z njihovo pomočjo pridem naprej.Še vedeli ne bodo, kdaj in kako jim bo rasel nos.«
Ob'ekla se je v črnino in šla je interesantno in bleda in žalostna, v mesto.
»Ah, prijatelj, tolaži me,« je dejala gospodu Baltazarju in se razjokala,
»Zakaj, moja ljuba?« je vprašal gospod Baltazar sočntno in usmiljeno. »Zakaj, moja ljuba?«
»Oh, oh, misli si, umrla mi je teta. Umrla je nenadoma, in jaz ne vem, ako je napravila oporoko.Danes zjutraj sem dobila brzojavko, in jutri grem na pogreb. Pomisli si, in zadnjič, ko sem bila pri njej, mi je obljubila — o Božiču je bilo to — da zapusti vse meni. Pravijo, da je imela sto tisoč. Ah —«
Gospoda Baltazarja se je prijemal ogenj, gospod Baltazar je bil -Jelo naiven gospod. Vznemiril se je, zardel in vse žile so se mu napele.
»Moje sožalje, ljuba gospodična, jako te pomilujem, draga Brigitica. Seveda, to je zelo neprijetna stvar —«
Gospodična je pogledala od strani galantnega gospoda in s smehom v srcu je žalostno nadaljevala:
»Sicer sem malone prepričana, da je vse v redu, saj je bila teta tako vestna in skrbna gospodinja. Da, da* Zdaj se spominjam, da mi je že pri posetu namigavala na oporoko. —. Ali —«
»No, kaj je ljubica, sladko dete,«* je prenežno govoril gospod Baltazar, »Ah — saj ti je znano, dragi doktor, nekako težko mi je govoriti • tem — da mi je teta pošiljala vsak mesec denar —«
»Oh, brez skrbi, že razumem —• torej, ako hočeš, Ti jaz —«
»Ne, ne, morda bi Ti bilo neugodno. Stopila bi rajša v banko in bi vzela nekaj — ne za dolgo, samo za toliko časa, da se uredi vsa stvar, da bo končana zapuščinska obravnava* Ti mi daj samo svoj podpis!«
»Oh, ne veš, kako rad, najdražja moja, samo —«
»Saj si tajnik —« izpregovorila je z diskretnim, tihim nasmeškom, ia svetla solziea je visela na njenih temnih trepalnicah.
Stvar bi trajala predolgo. Stopiva rajša k prijatelju Antonu —« (Konec rjrthadafl&i
stab ter vem, da Stare za ti dve društvi nikoli ni dal 20—30 K in je tozadevna trditev stražnika Jereba neresnična. On je prispeval za Ciril-Metodovo podružnico 2 K na leto, za »Sokola« pa na mesec 60 vin. in je samo za neko veselico, ki se je ni udeležil, poslal 2 K. .laz to zato vem, ker so se pri odborovih sejah prečitali vsi dohodki in izdatki.«
Gosp. Ivan Stare, orožniški stražmešter, sin pokojnega občinskega tajnika, je izpovedal:
»Jaz sem v Ljubljani od 1. februarja in sem zahajal redno domov. Prihajal sem domov ob 7. in takrat je bil cče že v postelji, ker je bolehal že poldrugo leto. Moja stare,:š.i sestra je bila preskrbljena pred 8. leti, jaz pred 7. leti, sestra Kristina tudi že pred 7. leti, ena sestra je bila lani kot učiteljica nastavljena, ena pa je gospodinila doma. Dokler je mati živela, smo pošiljali podporo domov. Potem pa nismo pošiljali, ker smo mislili, da oče s svojo plačo lahko izhaja. Oče je imel 94 K pri občini, zaslužek v kemični tovarni in druge postranske dohodke kot občinski tajnik. Oče iffi je pravil, da je stražnik Jereb govoril, da jemlje Oražem denar iz občinske blagajne in da je on Jerebu rekel, da naj kaj takega ne govori, ako hoče obdržati službo. — Matija Dolniear je meni povedal, da je on sam slišal Jereba pripovedovati, da je vzel Oražcni iz občinske blagajne 40 K za tobak. Ko sani v »Slovenskem Narodu« bral, da je g. Oražem govoril, da je moj oče zapustil nered v blagajni, sem Oražma radi tega stavil na odgovor. Oražem je rekel, da tega ni govoril in da je tisti, ki je to pisal ono v »Slovenski Narod« podel človek. Prosit sem g. Oražma, naj v »Slovenskem Narodu« prekliče, na kar mi je odgovoril, da bodo itak revizorji pregledali račune, da bo potem seja in da bo on predlagal, da se naj o J mene zahtevana izjava vpcšlje v »Slovenski Narod«. Ko sem kasneje govoril z Oražmom, je rekel, da ni vse v redu z blagajno in pripomnil, da manjka mm go. Pismo, v katerem pravim, da bom vse poravnal, sem pisal, toda samo z namenom, da bi prišel v stiko z Or ž mom, katerega nisem mogel dobiti v pisarni, na vabilo pa tudi ni hotel priti k meni. Ko je bila polemika radi volilnih imenikov in je bil v »Slovencu« oče napaden, sem poiskal Oražma, da bi zahteval cd njega popravek, da so trditve glede očeta neresnične. Vse trditve, ki se tičejo mojega prigovarjanja Ivani Oražem, da bi ona vplivala na svojega moža, ne odgovarjajo resnici. Moj oče ni imel posla z volilnimi imeniki, pnedno niso bili razpoloženi na vpogled. Oražem je meni sam priznal, da je očetu ukazal, vpisati v razgrnjen volilni imerik dve osebi in je dotične osebe tudi imenoval.«
Gosp. Andrej P e k 1 j a j, užit-ninski paznik je izpovedal:
»Jaz sem posojal Oražmu večkrat denar, in sieer dvakrat po 1000 kron, katere mi je tudi v teh zn<skih vrnil. Posojeval pa sem mu tudi po •20, 30, 40, in 50 K. Odkod je on denar, ki mi ga je vrni!, dobival, ne vem. Nekoč sem mu tožil, da rabini denar, rekel ni i je Oražem, naj počakam, da gre v pisarno in mi prinese denar. Nato je šel v smeri proti občinski pisarni ter mi nato prinesel denar.
Manjše zneske mi je vračal še isti dan, čez par ur. Kje je denar dobil, ne vem.«
Gdč. Kristina Stare, hči pokojnega tajnika j? izpovedala:
»Orašem je nekoč prišel k mojemu očetu ob 7. zjutraj na dom ter ga vprašal: Kako bi se naredilo, ker je popoldne seja. Nato je moj oče odgovoril: »Bom pa jaz založil za ta čas,« Po Oražmovem odhoda ml je oee pripovedoval, da si je Oražem Izposodil iz občinske blagajne 100—200 K, da nima denarja in da bo on zanj založil. Oražem je rekel: Pa dajte, 6e ste tako dobri. Ko je moj oče posel občinskega tajnika oddal, sem mu jaz doma pomagala račune sklepati in sem ž njim nesla knjige v občinsko pisarno. Takrat mi je rekel oče: Oražem je dolžan v blagajno 200—300 K, in da je to njegova stvar, če hoče vrniti. Oče mi je večkrat pravil, da si Oražem izposojuje iz občinske blagajne denar in sem š3 očeta opozorila, kaj bi bilo, če bi Oražem umrl in krivda padla na očeta. Oče je odgovoril, da ima vpisano, koliko je Oražem dolžan. Oče mi je tudi pravil, da je moral za slučaj, da Oražem ni vrnil do seje njegovega posojila vknji-žlii kot kak drrgi izdatek. Da je moj OČe denar vložil v blagajno za Oražma, to je bilo letos proti koncu njegovega službovanja.«
Gosp. Tominc, uradnik, je izpovedal:
»Po smrti Siaretovi je Oraž m v moji in drugih navzočnosti priznal, da je dal vpisati sam v volilni imenik v dobi, ko so bili volilni imeniki razgrnjeni, dve osebi.«
Ostale priče niso izpovedale ničesar bistvenega.
Tožiteljev z: stopnik izvaja nato, da je obravnava dovolj ja^no pokazala očitke. To d< krzuji jo že izpovedne prič Karpeta Frana in Hočevar/a. Obtoženec je oč'tal tož'telju ne >aino. da je goljufal, marveč da je tudi tak človek, da bi Se nadalje goljufal. V nadaljnih izvajanjih skuša dokazati, da je bil Oražem dober gospodar, kar dokazuje tudi dejstvo, da je on sam zrhleval revizijo od strani deželnega odbora. Kriva je seveda večina občinskega sveta, ki bi bila morala nadzorovati obči t sko gospodarstvo. z:i kar so postavljeni tudi pregledovale! računov. Glede volilnih imenikov je kriv Stare, ki je samolastno vpisal one, ki so prišli reklamirat.IVleg tega pa prizna Oražem Fara, da je vpisni v v* lilni imenik dve imeni, da pa je to storil še prod reklansacijsko d< bo. Končno pravi zastopnik obtožite Ija, da bi so bil obtoženec še sadnji dan poravnal, da ni bilo drugih ozirov, ki so obtoženca Cerne*a silile v to pravdo. Priznava da je b'd Cerne »naščuvan« od Oražinovih političnih nasprotnikov, ker pa ie zasebni obtožili i Oražem rd vlade imenovan oh-činski geient in poleg tega tudi trgovec, kateremu je treba č'stegra Imena in dobrega glasu, predlaga primerno kazen.
Obtožencev zastopnik izvaja nato sledeče: Predvsem še nikakor ni dokazano, katere besede je rabil Cerne dr:e 23. oktobra. Eni so reki', da je rabil besede, da ne bo volil Oražma, ker *e je dosti goljufalo, druge oričp pa niti tega ne morejo izpovedati. Edini Fran Karpe pravi, da je mislil Cerne Oražma, ko je iz-pregovoril besede o goljufanju, potem pa pri ;e sam s seboj v protislovja in se popravlja, da se je dosti goljufalo Sam pa priznava, da je vprašal Cerne'a, koga ;e takrat mislil in končno Karpe pr'znava, da ne ve, ali so se glasile besede, da »se je« ali da »se bo« g »Ijofnlo. Droge nrire izpo-vedo samo. da je Cerno rekel, da ne bo volil, ker se je zapravljalo. S'abo gospodarstvo v občini pa je dokaza-
no — popolnoma jasno iz zapisnikov. Gospodarstva v Mostah ja bila tako slabo, kakor malokje na Kranjskem. Prav drastično to dokazujejo naravnost velikanski postavki za li-zol za občinsko pisarno. Oražem kot podžupan je vodil občinske posle že pod Zakotni kom in ja bil zato tudi odgovoren. Toda slišali smo od priča Predoviea, da je Oražem vedno zaključil sejo, kadar so občinski svetovalci zahtevali račune. Jasno je tedaj, da je zakrival s tem nerodnosti. Da pa je tudi sam Škodoval občini, je dokazal priča Ragazzi. Od začetka je Oražem tajniku res naročil, da naj sestavi imenik po svoji vesti, pozneje pa ga je glede razdelitve občanov po razredih napačno podučil, kljub temu, da ga je Bagazzi opozoril, da tako ne bo šlo. Storil pa je to, da bi zavlekel volitve in ostal še pol le*a delj gerent. Plačilo za sestavo tega imenika v znesku 90 K je bilo tedaj ven vržen denar. Sam je priznal tudi, da je v reklamacijski dobi vpisal v imenik dve imeni, s tem je popravljal javno listino in tudi to je goljufija. Stare je govoril po celi občini o neznosnih razmerah pod Oražmom, zlasti o denarnih stvareh in to je Oraž m tudi vedel, saj ima dobrega prijatelja, občinskega stražnika, vendar pa Oražem Stareta ni tožil. Šele ko je bil Stare mrtev, je Oražem zač d praviti, da je Stare vse zakrivil. Priča Jezeršek je izpovedal, ko je bilo 200 K primankljaja, da je Stare z Oražmovim dovoljenjem pripisal teh 2C0 kron na drugi strani. Priča Peklaj je potrdil, da je on posojeval Oražmu denar, ki je šel z njim potem naravnost v pisarno. Tudi to, da si je občinski denar izposodil in da so tekle obresti obtržitelju, je goljufija, podobna denarnim operacijam Jelineka, če tudi v manjši meri. Zato predlaga, da soliš'e oprosti obtoženega Cerneta krivde in kazni.
Sodba.
Sodnik razglasi nato razsodbo, glasom katere se Fran Cerne oprosti.
RaztOgi:
Sodno je dognano samo to. da je obtoženec Cerne rekel 23. oktobra, da ne bo volil Oražma, ker s° je dosti zapravilo. V ostalem pa se omejujejo izpovedbe prič na to, da govore, kar *-o sliš"l"> od drugih. Dokaz resnice je dovolilo sodišče samo z ozirom na drugo inctanco in dokazano postopanje je doannlo, da so bil? voiOni imeniki res slabo sestavljeni. Krivda na tem pa ne zadene uslužbenca, marveč župana, oziroma gerenta, ker je za pravilno sestavo odgovoren. Obdo?ž'tev zapravljanja pa se tudi ne nanaša na to, da bi tri Oražem sam zapravljal. Nadalje se je sodišče iz vsesra opazo.anja in zasli-! ševama preoralo, d* je b*l v občini res v-Pk nered in dn jo bPo v bla-frajnf do*ti primanjkljaja. V vprašanje, ali je Oražem to sam zakrivil, ce sodTšče ni spuš'alo. kQr zadostrj^ dejstvo, da je on prvi odsrovoren. ni pa treba, da bi bil on zakrivil pri-manklja j.
Tožiteljev zastopnik je prijavil vzklic. _
HajtoPBjšB cesarstvu republika.
S Kitajskega prihajajo poročila, ki si deloma nasprotujejo, vendar je to z^lo razumljivo, ker prihajajo poročila iz raznih taborov in od raznih strank,   ki se bore za nad-
vlado. Ta državljanski boj sam na sebi ne se za v naše javno življenje, ker so naši interesi, zlasti naši kup-čijski interesi na Kitajskem kaj majhni, vendar pa je zelo interesant-no/da borza že vedno računa s kitajskimi vrednostmi kot z zelo dobrimi papirji. To ima svoj vzrok v tem, da so kitajse uvozne carine tujim velesilam in njih podanikom zastavljene za državni dolg in je tako cesarska, kakor republikanska vlada garantirala, da prevzame jamstvo za te dolgove, v kolikor so bili napravljeni pred izbruhom sovri'žnosti. To pa sta storili obe veliki stranki zato, da bi tuje velesile ne imele povoda vmešavati se v težke notranje spore. Medtem se gode na Kitajskem čudne stvari. Tedne in tedne je tekla kri in zdaj je premirje, ki se bliža svojemu koncu. Mir, vsaj deloma, je zavladal po državi, naenkrat pa, ko so se zgla-sile v Mandžuriji japonske trobente, je prišlo nad cesarske in revolu-cijonarec razočaranje in sestala se je v Sangaju konferenca zastopnikov dinastije in republike, da se posvetujejo o načinu prihodnje vlade. Zgodijo se je v tej konferenci, da je ena najbolj absolutističnih dinastij iz bojazni, da bi tujec zavladal v državi, popustila toliko, da se hoče ukloniti sklepom narodne skupščine, ki bi se naj sklicala tekom treh mesecev. Med trm naj molče topovi. Je to egoistična politika vladajoče dinastije, toda razumljiva.
Tisočletna tradicija, okosteneli nazori, ki so še nekoliko bolj pretirani kakor nazori naše visoke aristokracije so bili odločilni. Duševni boj cesarice vdove, ki nima faktično niti vlade v rokah je moral biti velikanski, toda izgubiti prestol, je bilo stari cesarici prehud udarec, zato je pritisnila na princa vladarja, varuha mladoletnega cesarja, da je začel pogajanja z revolucijonarji. To je zelo prozorna politika. Cesarski se čutijo preslabe, da bi v državljanski vojni zmagali, ker so viri izčrpani in dinastija iz previdnos+i ne mara žrtvovati ogromnih svojih milijonov. Cas naj stori svojo dolžnost, od njega pričakuje dinastija rešitve, ne malo tudi od bojazni japonske intervencije in zelo verjetno je, da se je obrnila rodbina Mandžu sama do mikada za posredovanje. Dokaz za to so intrige, ki se pletejo v republikanskih krejgih. Na severu, v Mandžuriji, kamor so prodrle japonske čete, je mirno. Tam, kjer se je pred leti vršila najkrutejša vojna, ki jo pozna to in preteklo 6toletie se spominjajo ^seh grozot. Komaj je tudi končala kuga svojo uničujočo in s solzami posuto pot. Umevno je, da je tam ljudstvo konsternirano, izmučeno in si želi miru.»Naj ostane, kakor je bi-kv< je želja vseh in ta apatija nasproti razvoju je kriva, da v Mandžuriji ljudstva ni mogoče zavzeti za vs a jo. Na jugu se kažejo vplivi Francoske, deloma tudi Angleške. Velikanska razburjenost se širi zaradi preložitve rezidence budističnega napeža Da laj harne. V Mongoliji in Tibetu hrče Rusija dobiti več vpliva, da razširi svoje trgovske zveze in da po vzorcu Avstrije pripravi aneksijo. To je vzbndilo nezadovoljnost Severne Amerike, ki se pripravlja na to, da v slučaju, če pade odločitev na teh progah, poseže tudi sama vmes. Tako je prišlo novo leto, seveda po našem koledarju čez Kitajsko. Toda te novo leto ima pred seboj tako negotovost, da danes ni mogoče reči, pred kakim dejstvom bomo stali ob slovesu tega leta Siieptomatična v tem cziru je izjava Zedinjenib držav, da ne bo pri poznala Kitajske re-
publike, simptomatično pa je tudi, da so druge velesile odposlale na daljni vzhod svoje vojne ladje, baje da ščitijo svoje poslanike. Med tem so izvolili revolucijonarji svoje predsednike in tudi tu je opažati intrige in nesporazum ljenja. Juanšikaj, ki je bil pred leti zaradi njegovih revo-1 učijo nam i h idej prognan z dvora, igra sedaj dvojno vlogo. Na eni stnj. ni bi bil rad v vladnem taboru, na drugi strani pa bi se rad prikupil tudi revolucijonarjem. Tako je sedaj izvoljen za predsednika republike Li Hung Jang in dr. Sun Yat Sen. Kako se ho rivaliteta med obema končala, to še ni odločeno. Tako stopa naso novo leto na Kitajskem v novo negotovost. Premirje med cesarskimi io revolucijonarci se je končalo in zopet se je začel boj pred Hanbargom, začetek novih bojev za revolucijo-narne ideje.
Italijansko - imM vojna.
S tripolitanskega bojišči.
Iz Dehibada poročajo dne 29. decembra v Carigrad: Danes zjutraj je kakih 25.000 Italijanov napadlo turške čete. 7000 Arabcev in 600 regularnih turških vojakov je branilo pozicijo in jo po šestnajsturnem boju tudi obdržalo. Italijani so izgubili kakih 600 mož, dva topa, 73 pušk in 21 zabojev streljiva. Turki so imeli 72 mrtvih in 118 ranjenih, med temi dva častnika.
Italijanski vseučiliščniki v Tripolisu.
Italijanski vseučiliščniki, ki so prišli v Tripolis počastit generala Canevo, so obiskali tudi župana Hus-sin - pašo ter se mu zahvalili v imenu italijanske mladine za njegovo lojalno postopanje.
Nevarnost za  inozemske trgovske ladje.
Pristaniško poveljstvo v Smvrni je izdalo obvestilo, 6 katerim se e»po-zarjajo trgovinske parobrodne družbe, da smejo trgovske ladje samo na svojo lastno odgovornost obiskati smirnsko pristanišče, ker so Turki položili mine v obrambo pred italijanskimi vojnimi ladjami. Turčija nt: bo povrnila nobene škode, ki bi nastala vsled tega.
Turški denar v Tripolltaniji.
Italijanska vlada bo v par duoh izdala ukaz, da nima turški denar po dveh mesecih v Tripolitaniji nikako veljave več.
Štajersko.
Kako bi se od pomoglo pomanjkanju živinozdravnikov   na deželi?
Kakor čitamo v »Gospodarskem Glasniku«, je sprejel osrednji odbor štajerske kmetijske družbe predlog mariborske podružnice, naj se, ker pri manjkuje živinozdravnikov na dežo li, pripoznava opravičenost želje, da se naj sicer za uradne živinozdravnike nastavijo le absolventi visokih Sol, za zdravljenje bolne živine pa se naj rabijo tudi pomožni živinozdravniki pod vodstvom in nadzorstvom okrajnih živinozdravnikov.
K občinskim volitvam v Loki pri Zidanem mostu. Izid teh volitev po-menja za zidanmoške Nemce in nein-škutarje ter za klerikalce enako hud poraz. V I. razredu, kjer sta bila že dolgo vrsto let vedno voljena trgovec Moser in zdravnik dr. Friedrich, so bili tokrat izvoljeni sami Slovenci. Zmagali so res sijajno sTovenski kandidat je! V II. razredu sta bila izvo-
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) L
Na postaji Dol se je vročega julijskega popoldneva okoli petih ustavil vlak. Postaja je bila prazna, predno je prispel vlak tja in ostala je prazna, ko je takoj nato otlšel. Le en človek je skočil iz voza, a temu se je silno mudilo proč, kot bi ga ta praznota strašila.
PriŠlec je hitel skozi lesena vrata, zbita iz mečnih količev, kakršna je bila vsa ograja pri kolodvoru. Pri-šedši na cesto, se je oziral na vse strani, kot bi koga iskal, potem jo je pa mahnil z majhnim kovčekom v roki in površnikom Čez njo po senčnatem drevoredu, ki je vezal postaj > in glavno cesto, ki se je vila par sto korakov proč skozi prijazno vas Dol.
Ravno je bil naš znanec na ovinku, da bi prestopil iz drevoreda na prašno veliko cesto, ko mu pridr-vi nasproti koleselj, v katerega je bil vprežen črn vranec in na čegar kozlu je sedel hlapec, ki je venomer z bičem svrkal po konju, da bi bolj tekel. Vi deč, da je voznik zavil na cesto proti postaji, zavpije naš pešec nad njim:
»Ali niste vi Borcev?«
»Da, Borcev!« odvrne hlapec in ustavi konja. »Ali ste vi tisti gospod, ki gre k nam?«
Ko mu vprašanec potrdi in je bi-
lo s tem prvo medsebojno predstavljanje končano, vsedel se je oni na voz, ki ga je hlapec med tem obrnil ter se hudoval, da te ure nikdar pravne gredo. »Tri je kazala naša,« je dejal, »ko sem šel od doma. Vozil sem zmerno, ker je taka vročina in se mi konj smili. Po poti sem se samo enkrat ustavil — pri Trebušaku — tako da sem mislil, da bom čisto lahko Še pričel do vlaka. Pa sem ga zamudil! Koliko je zdaj ura, gospod?«
»Pet 1h> kmalu!«
»No, vidite, da bi bil moral priti o pravem času, ko bi šle ure prav. Pa ne gredo, potem sem pa jaz ozmerjan, kot bi bil jaz vzrok, da je tako.«
»Od mene že ne boste čuli nobene žal besede zaradi zamude,« pomiri hlapca došlec, dasi je u videl, da je voznik predolgo, oziroma prevečkrat gledal žganjski stekleničici na dno in 6e baš vsled tega zamudil.
»Kako vam je ime?« vpraša gospod voznika. »Peter.«
»Ali ste že dolgo pri Borce vin?« »Štiri leta.«
»Se vam dobro godi? Ste zadovoljni?«
»Gospod Borec je dober človek.«
»Verjamem.«
Videč prijaznost sicer gosposko oblečenega novega znanca, dobi hlapec Peter pogum, obrne se skoraj čisto okrog na svojem sedežu in pravi prav vljudno:
»Gospod, ali imate kakšno cigaro?«
Ta se je nam uza 1 zaupljivi prošnji, pobrskal po žepih in kmalu potegnil iz enega precejšen kos vir-žinke.
»Nekoliko je že osmojena,« je dejal in jo pomolil hlapcu, ki jo je sprejel z vidnim veseljem in jo takoj prižgal.
Molčala sta nekaj časa. Hlapec je žulil viržinko in se najbrž vglobil v učeno razmotri vanje, koliko in na kak način se bo še dalo tupatam z vljudnostjo in prijaznostjo kaj dobiti od prijaznega gospoda, ki ga vozi, ta pa se je naslonil v kot voza in ogledoval okolico, bližnjo in dalnjo, ki se mu je odpirala pred očmi in ki ga je na vsak korak zanimala.
Bil je ta gospod mladenič star kakih sedemindvajset let, srednje, skoraj visoke postave in prikupnega obraza. Ime mu je bilo Davorin Sedmič. Bil je visokošolec in sin mestnega trgovca. Očetov prijatelj, gospod Borec, ki je posedoval veliko posestvo, imenovano Golo, raztezajoče se nad vasjo Dobravo, ga je povabil v nekem pismu pred tremi meseci, naj se pride k njemu oddahnit in od poč i t in Sedmič se je vabilu zdaj šel odzvat. Gospoda Borca je poznal z doma, kamor je ta večkrat prišel na obisk, kot dobrodušnega moža. Kakor mu je pri odhodu pravil oče, se je Borec letošnjo spomlad v drugič oženil, česar stari Sedmič ni odo-
braval. »Kdor ni ene žene sit in se še v drugič spusti v zakon, ni vreden, da nosi hlače,« je pristavil, posloveč se od sina.
Ta se je torej peljal na Golo. Dasi je bil že razsoden človek, ki je s treznim očesom gledal v t,vet, v katerem je prebil že marsikaj nevsakdanjega, vendar se mu je zdelo, da se mu oprijemlje duše neka skrb. Cemu je ta skrb, ni vedel in tudi ni znal, odkod izvira. Nekaj ga je tiščalo v prsih, nekaj mu ni bilo prav, neKam siten je hotel postajati, a kaj je vzrok vsemu temu, ne bil bi mogel povedati svojemu najintimnejšemu prijatelju.
Hlapec Peter je med tem podarjeno mu viržinko deloma pokadil, deloma zzvečil; konec, ki mu je ostal, je očedil pepela, potem ga pa spravil za slabše čase.
»Soparno je, gospod,« menil je nato in se obrnil ljubeznivo nazaj, »le poglejte brenči je, kako so zoprni: najrajši bi se vjedli v konja. Dobro bi bilo, da bi si konj nekoliko oddahnil, žival res silno trpi.«
Sedmič je vedel, da tisto trpljenje občuti hlapec Peter mnogo bolj od konja, zato je vprašal:
»Koliko imamo še do Golega?«
»E, gospod, debelo uro,« je odvrnil Peter, ki je slutil notranjo zvezo med Sedmičevini vprr.š: njem in njegovo navedeno mislijo. »Ako pustimo konju pol ure počitka, bo stopal potem še enkrat hitreje, pa tudi vročina bo med tem ponehala.«
Sedmič se je udal in par minut nato je hlapec Peter že imel v veži obcestne gostilne pred seboj frakelj žganega. Sedmič si je hladil žejo v posebni sobi, kjer mu je delala družbo domača hči? prav brhka punca, ki je bila nad vse prijazna ž njim in se zanimala za njegovo bodočnost. Povedala mu je, da ji je ime Anica, kar si je Sedmič v njeno veliko zarlošeo-nje zapisal v žepni zapisnik z ostalim natančnim naslovom vred.
Kmalu nato je spet drdrai Borcev voz dalje po cesti. Hlapec Peter je kadil svežo cigaro na Sedmičev račun in bil naravnost zadovoljen, da vozi tako »golant« gospoda; in če ga je Sedmič vprašal, kako se imenuje ta ali oni hrib, ta ali ona vas, je odgovarjal toli ljubeznivo, kot bi se mu pretakala po ustih medica.
Peljala sta se tako žo pol ure. Hlapec je SedmiČu povedal, da za hribom na desno leži Golo. Ovinek okoli tega hriba, ki se zove Gorjuša, je tolik, da se pride čez hrib peš preje na Golo, kot pa z vozom okrog, pa če je konj še tako spočit.
Sedmič je bil vožnje uprav sit. Cuvši Petrove besede, katerih resničnosti je verjel, je skočil z voza, na katerem je pustil svoj površnik in kovček, velel hlapcu, naj pelje domov, sam jo je pa ubral peš čez Gorju Šo.
(Dalje rrlhodnjlc.)
I l jen a dva klerikalca in v TiX razredu
iva zastopnika socijalistov. Novi občinsko odbor šteje 20 uaprednjakov, 2 socijalista in 2 klerikalca. Dosedanji klerikalni župan in Benkovičev oprod« Blatnik niti v odbor ni prišel. Kako velika občina je Loga (h kateri spada tudi Zidani most), kaže to, da šteje v III. razredu 552, v II. razredu 142 in v I. razredu 23 volil-eev. Državnozborskih volileev je nad 600. V volilni komisiji sta sedela dva klerikalca, dva nemškutarja in 1 naprednjak. Iz klerikalnega in nenišku-tarskega tabora je nekaj slišati o pritožbi — notabene proti volitvam, katere so vodili sami.
Vuzenica. Dne 26. decembra 1911 je    sklicala    tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih narodnega župana gosp. A. Mravlja ka svoj letni občni zbor in obenem priredila veselico, katera je žali bog lani izostala — po nepotrebnem. Ob napovedani 3. uri so se vršile volitve za novi odbor, ki se je sestavil sledeče: predsednik g. Jakob Verdnik, postotni k v Dravčah; namestnik g. dr. Makso Pregl, zdravnik v Vuzenici; blagajnik g. Vekoslav Grubelnik, posestnik v St. Janžu nad Dravčami; namestnik g.  Emerik  Mravlja k, trgovec v Vuzenici; zapisnikar g.Zvonko Hren, nadučitelj družbine šole na Muti; namestnik g. Drago Volhneior, učitelj   v   Pernicah;  pregledniki: g. Ivan Krieej, posestnik v Št. Janžu, g. Anton Plemen, posestnik v Drav-eah, g. Jože Grace, posestnik v Št. Vidu. — Po volitvah je pozdravil navzoče potovalni učitelj g. Ivan Pre-koršek ter spregovoril    nekaj jako resnih in umestnih besed o nevarnosti šulferajuske sole, ki se je pred kratkim postavila v Vuzenici; kljub mnogoštevilnemu občinstvu, katero so tvorili po pretežni večini rodoljubni domačini, je vladala po dvorani grobna tišina, ko je govornik razvijal svoje   preresnične   misli o narodni obrambi. In ko je pončal z vzkHkoin, da se naj narodno   in gospodarsko osvobodimo od zakritih in hinavskih -'-vražnikov Nemcev,   mu je sledilo vsestransko   burno   odobravanje. — Ob 5. popoldne se je pričela šaloigra »Prepirljiva soseda«, ki je vsakemu gledalcu izsilila smeh, tako izborno r?o igrali diletanje svoje vloge; izreči se jim mora odkritosrčna zahvala za njihov trud. — Izredno zanimanje so vzbujali večinoma darovani dobitki, katere je jako okusno sestavila ne-imenovana gospa; v pol uro je bilo razprodanih nad 1500 srečk, in vsak je bil zadovoljen, katerega   je bila sreča oblairodarila saj z enim dobitkom. Med posameznimi točkami raznovrstnega sporeda je nastopal domači pevski kvartet, katerega je zlas; i pri prosto ljudstvo poslušalo s hvaležno pozornostjo.   Po razdelitvi dobitkov pa se je razvila   jako živahna prosta zabava s plesom, ki je trajala skoro do ranega jutra.   Posebno moramo zabeležiti, da je veselica srečno uspela v vsakem ozirn. Odzvalo se je vabilu nad 250 oseb. med katerimi so bili posebno častno zastopani domači kmetje; došlo jo sicer tudi mnogo gostov iz bližnje okolice, a ravno izmed inteligence smo pogrešali marsikoga: v našem narodno - ogroženem okraju bi pač kazalo nekoliko več požrtvovalnosti za narodno probu jo. V gmotnem oziru se je doseglo 160 K čistega dobička za družbo   sv. Cirila in M<-toda ter 21 K za božičnico farne dvojezične šole.    Vsem prisrčna zahvala, ki so pripomogli k temu krasnemu uspehu! /teleti bilo le.da se vsako leto najmanj enkrat priredi taka veselica; probudila se je med našim ljudstvom narodna misel; delajmo sedaj na to, da postane tudi poslednji )>onosen na svoj slovenski materni jezik.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je dne 14. decembra 1011 v okoliški šoli zborovalo. Pristop sta prijavila tovariša Mirko Lešnik, Ptujska
ra in Ivan Novak, Sv. Marjeta. — Obisk je bi! povoljeu. Od 76 udov je bilo navzočih 31. Eden je svojo odbojnost opravičil. Res ni bilo ravno
»ugodno vreme, a če je prišel iz
L j o i ii Stoperc tov. Kožuh, bi bila lahko bližnja šoia boljše zastopana. \i kogar ni bilo od Sv. Andraža, v Slomških goricah. Sv. Boltfenka, Cir-kovee, Dornave, Sv. Duha, Št. Janžu, Sv. Lovrenca v Slov. goricah, Nara-
j. Nove cerkve, Sele, Sv. Urbana in iz Zavroa. Stara pesem. Skoro ved-<riii in isti obrazi. So tovariši in tovarišiee, ki ne manjkajo pri nobe-aem zborovanju, ki vzlic sramotni plači žrtvujejo polog udnine vsakokrat še 5 K več za vozu ino, poleg tovarišev in tovarišie, ki gmotno mnogo bolje stoje, pa vedno izostajajo od zborovanj in še udnine ne plačajo. \!i bi ne bilo bolje, da bi dotični ud-je prijavili pravočasno svoj izstop? Ali pustimo to in vrnimo se k zborovanju. Po rešitvi društvenih zadev je tov. Vauhnik prav temeljito in zanimivo poročal o deželni konferenci, tov. Cernej iz Griž pa o poslovanju učiteljske zadruge v Celju. Tov. Kle-
menčič se zahvaljuje za dano mu zaupanje, da je bil izvoljen zastopnikom učiteljstva v okrajni šolski svet in obljubu je, se pri vsaki dani mu priliki potegovati se za tovariše in tovarišice. Razgovarjali smo se naposled še o nesramnem napadu kaplana Planinca na nad učitelja Zun-koviča pri Sv. Marjeti in sklenili, da dne 4. januarja zopet zborujemo. Bo li obisk takrat boljši? Saj ne bo nič posebnega. Kdo bi tudi šel poslušat dolgočasno poročilo o društvenem delovanju in še povrh se udeleževat volitev v društveni odbor. Saj prinese to enkrat »tovariš«. Prav je, da se drugi potegujejo za naš stan, a kaj je treba mene poleg. Saj bo to, kar dosežejo oni, tudi meni prav prišlo, vrhu tega si prihranim stroške^ za vožnjo.
Iz središča. Blagajničarki tukajšnje podružnice družbe sv. Cirila in Metoda je izročila gospa Najžer znesek 3 K, ki ga je nabrala v veseli lovski družbi in središki tamburaški zbor kot prebitek božićnice znesek 2 K. ■— Lepa hvala!
Z meje. — Več previdnosti. V neki obmejni fari je nemška podružnica in se je za njo vsak mesec bral nemsk} evangelij. Sedaj pa se je to opustilo; Nemci zahtevajo sedaj, da se podružnica izpremeni v samostojno faro in nemško šolo hočejo graditi. Prvo kot drugo bo pritegnilo mno-iro Slovencev in uam bo gotovo več škodovalo, kot ono čitanje evangelija.
Doslednost v narodni obrambi.
V mariborski okolici imamo sedaj več slovenskih občinskih odborov. Toda občinske table in slično je ostalo ali samouemško ali slovensko - nemško. Čemu ne samoslovensko, ko imajo nenemške občine \s* samonsnškot X. pr. Leiteršperk, Vukovski dol, Ploderšniea. Velka itd. Čemu je lena rčki okrajni zastop slovensko-nem-ški, ko .je mariborski samonemški.'
Iz Celja. »Slovenski Narod« je priobčil v božični številki članek »Občinsko gospodarstvo v mestu Celju«. Ta članek se je »Slovencu« tako dopadel, da ga je v svoji novoletni številki dobesedno ponatisnil — še celo z neko tiskovno pomoto, katero je pa »Slovenski Narod« tačas že popravil — a vira ni navedel. To dejstvo samo suho konstatiramo v vse-strunsko pojasnilo.
Nepoboljšljivi nemški nacijonal-ci. V »Grazer Tagblattu« mlati prazno slamo o razmerah v deželnem zboru poslance Pichler. Mož govori pri tem tako ošabno, kakor da bi bih) postlano njemu in naeijonalcem v deželnem zboru na rožicah. Tako se seveda ne deia za delazmožnost deželnega zbora. Vidi se pa iz vsega, da se nacijonalei tako boje obračuna o deželnem gospodarstvu, da bodo raje riskirali nove volitve. Zato opozarjamo svoje somišljenike, naj že sedaj resno mislijo nanje.
Iz Celja. (Sprememba pri gozdarskem uradu.) S 1. januarjem je stopil gozdarski svetnik Frane Donner na lastno prošnjo po ooietnem službovanju v pokoj. Na njegovo mesto je dešel začasno gozdarski svetnik Anton Zhuber pl. Okrog iz Maribora.
Za »izprijeno liberalno *olpo<c
nas psuje mariborska »Straža« zato. ker smo glede obstrukeije povedali pošteno in odločno svoje mnenje. »Straža« je menda čisto pozabila na to, da se je septembra meseca na skoro enah način izrazila proti opstrukciji kakor sedaj izvrševaln: odbor Narodne stranke. In kako bi vpila, ako bi si usodili naprednjak] takrat pisati o -^izprijeni klerikalni lolpi.« Takoj bi bilo užaljeno slovensko ljudstvo, duhovniki, kmetje in menda celo klerikalni posianei. Čudimo se, da >i drzne »Straža« imenovati baš sedaj one, ki si žele rednega dela v deželnem zboru, »izprijeno tolpo« —- ko lovi med njimi naročnike in Insorate. Kaj ko bi ta »izprijena tolpam vrgla »Stražo« iz vseh društev in lokalov, kjer ima kaj govoriti? Bil bi to jako zdrav in umesten odgovor, saj je listič itak za svoj obseg mnogo predrag in slabo urejevati, da so Bogn smili.
Iz Maribora. Da bi mogli nemški nacijonalei pri državnozborskih volitvah z uspehom nastopiti proti socijalistom, so ustanovili nekako delavsko podporno društvo po imenu »Arbeiterschutz«. Nastavili so pri društvu več uradnikov, seveda samih agitatorjev, med njimi socialističnega uskoka Lavala. V društvu se je slabo gospodarilo — »Arbeiterwille« piše tozadevno mnogo o Lavala — in zapravilo v manj ko enem letu 25.000 kron, delavskega in meščanskega denarja. Te dni se je vršil občni zbor, na katerem je bivši načeluik društva sam priznal, da so Nemci to »podporno« društvo rabili za državnozborske volitve. Izvolil se je sicer nov odbor, ki bo študiral društvene dolgove — a Z delovanjem društva, ki bi imelo biti taka dobrota za delavce, je pri kraju. Ali še bodo šli pri prihodnjih volitvah delavci naeijonalcem na led?
Drobne novice. Imenovan je za kancelista pri c. in kr. mornarici Leopold Lipuš, doma iz Višnje vasi pri Vojniku. Lipuš je bil narednik pešpolka št. 87. — Umrl je, kakor poroča »Straža«, v Št. Ilju nad Mariborom, slovenski občinski odbornik F e r k, po domače Ciper. — V V u -zenici nad Mariborom so občinske volitve, pri katerih so Slovenci tako sijajno zmagali, potrjene. Važno je to dejstvo tudi zaradi tega, ker sede v občinskem odboru sedaj po veliki večini možje, ki se bodo odločno protivili od Nemcev zaželjeni delitvi občine. — V Slovenski Bistrici je zborovalo, kakor čitamo v mariborskih listih, tamošnje katoliško politično društvo. Sklenjenih je bilo več resolucij, tako glede nepostavnega stanja v okrajnem za-stopu, ki deluje naprej navzlic izstopu zastopnikov kmečkih občin in slovenskih trgov, dalje proti nemšku-tarskemu sodniku Kakovou, proti po-nemčevanjii na slovenski šoli, proti zavlačevanju rešitve na slovensko pritožho proti občinskem volitvam v Slov. Bistrici. Te resolucije toplo pozdravljamo, želimo pa, da jih bodo klerikalni poslanci napram vladi tudi s primerno cuorgijo zastopali. V »Slovencu« Hoohenburgorja zagovarjati, v Slov. Bistrici pa njegove sodnike napadati, je nekoliko neskladna stvar. — Iz p o š tn e s 1 n ž-h e. Imenovan je poštni praktikant j L. Z u p a n č i č v Gradcu za asistenta. Za oficijauta v Poljčane je imenovan Albert C o n č. - Iz Maribora. Letos imamo vsaj doslej jako milo zimo. Iz zapisnikov metrologične postaje na tukajšnji vinorejski šoli jo razvidno, da je znašala povprečna toplota minulega tedna največ + 53°, najmanj pa — IV C. Ob 2. popoldne je bilo največ 9*2 in najmanj — 0*4. — Imenovan je nad-komisar patentnega urada na Dunaju, inženir Jožef \Vregg iz Slivnice pri Mariboru za C. kr. tehničnega svetnika. — Iz Žalca. Na tukajšnjo pošto je imenovana za oficijantinjo gdčna Roza Teyrowsky. — N e m -škiCeljanine bodo imeli letošnjo žimo najbrže sploh nič več predstav, ker je morala mestna občina privoliti v razveljavi jen je pogodbe z ravnateljem dr. Schlismannom. — Iz Slove n j g r a d c a nam poročajo: Ministrstvo za deželno hrambo je določilo, da spada politični okraj Slovenj-gradec k deželnobrambnemu dopol-i nem u okraju št. 4 v Celovcu.
i Hopošso.
I        Blazen morilec. Na postaji Gu-! mera v okoliciPaternjana je ustrelil v j nedeljo popoldne gostilničarjev sin ! Augmeiner postajenačelnika Leiter-j ja. Oddal je nanj tri strele iz samo-3 krosa med odpirava poštnega vlaka v j Beljak.     Ranjenca so odpeljali še z j istim vlakom v Beljak, kjer je še isto j Dopoldne v bolnišnici umrl. — Mori-{  ec je pri poznal, da je ustrelil Leiter-| ja. toda v svoji zmedenosti   se je zmotil. Hotel je namreč ustreliti ene-j ga svojih sorodnikov, ki jo tudi usluž-| beneo južne železnice v G urnemu, in jo mislil, da ima prometno službo on. Augmeier je že od smrti svoje matere abnormalen iu je storil ta čin v blaznosti.
Žrtvi ledu. V okolici Sv. Magdalene pri Beljaku sta se šli drsat na zamrznjeu ribnik v okolici 18letna Ana Frbsehl in !4Ietnu Ana Hofer. Na najglobožjem mestu ribnika se jima je udri led. Šele drug dau so dobili oho ponosrečenki utopljeni pod ledom.
Iv umoru in samomoru Mod rja na v Celovcu. Kakor smo že poročali, je ustrelil v Celovcu računski podčastnik Modrjan v neki gostilni v Celovcu svojo ljubico, natakarico Trobni-čarjevo. ki je obležala na mestu mrtva. Modrjana so odpeljali težko ranjenega v vojaško bolnico. Pri na-natačni preiskavi so našli pri Modrijanu pismo, ki mu ga je fiiinTs Trob-ničarjeva par dni pred umorom. V tem pismu ga prosi Trobničarjeva, da naj naredi Modrijan tako. da bode ta skupaj umrla. To pismo dokazuje, da je streljal Modrjan na Trobničarjeva sporazumno s njo in da sta bila dogovorjena izvršiti skupen samomor.
Gozdni požar. V okolici Sv. Mohorja je pogorel včeraj velik del gozda. Požar so povzročili pastirji, ki so ob robu gozda zakurili ogenj. Nevarnost je bila, da se ogenj razširi v bližnje gorovje, kjer bi bilo skoraj nemogoče požar pred vrhom ustaviti.
Primorsko.
Imenovanje. Načelnik tržašike filijalke c. kr. korespondenčnega urada gosp. Josip P r u u k je imenovan za zastopnika korespondenčnega urada v Rimu. Načelnik tržaške filijalke je postal g. Rupert P o h a r.
Iz živinozdravniške službe. Za višjega okrožnega zivinozdravnika y
Pazinu je imenovan okr. živinorudrav-nik J ust Rebek in za zivinozdravnika v Poreču živinozdravniski asistent A. Tomasič.
Mestni svet tržaški. V seji mestnega tržaškega sveta 30. decembra, so rešili končno mestni proračun za
1. 1912. Redne potrebščine za U 1912 znašajo 16,988.558 K, pokritje 7,560.610 K, redni primanjkljaj znaša torej 9,247.940 K. Izredne potrebščine znašajo 7,324.750 K in pokritje 759.162 K torej znaša izredni primanjkljaj 6,565.408 K. Za pokritje rednega primanjkljaja je predlagala finančna komisija razna povišanja doklad. Za pokritje i/rednega primanjkljaja pa je bil sprejet z vsemi glasovi predlog finančne komisije, da se najame posojilo v znesku 6,200.000 K.
Trst. Tombola v korist podpornih zakladov N. D. O. Ime 28. decembra 1911 ob polu 8. uri zbrana, komisija je konstatirala, da je srečka številka 308 zadela ćinkvino g številkami: 19, 15, 25, 30, 31. Lastniku srečke g*. Ivanu Levičar, stanujočemu v ulici Montfort 4, se je izplačal dobitek v znesku 150 K odbivši 20% fina učne takse, torej v čistem iznosu 120 K. Na to so bile izrehane sledeče številke: 59. 70, 72, 35, 69, 51, 44, 62, 61, 60. Do sedaj izžrebane številke so torej po vrsti sledeče: 31, 15. 19, 43, 21, 17, 25, 30, 66, 50, 70, 72, 35, 69, 51, 44, 62, 61, 60. — Lastniki srečk, ki so zadele s temi .številkami toml>o-lo, morajo to naznaniti pismeno predsedniku odseka tombole, g. dr. Franu Brnčiču, ulica Nuova 13/11. najdalje do četrtka, dne 4. januarja 1912, ali pa ustmeno komisiji, ki se Zbere v četrtek, dne 4. januarja 1912 ob 7. uri in pol zvečer v prostorih N. D. O. ulica Sv. Frančiška Asiškega
2, II. Na pozneje došle prijave se odsek, z ozirom na svoječasno izdano navodilo, ne bo oziral.
Predrzn? tatovi. V *<>k nor* •!-dne so pripeljali neznani delavci pred skladišče južne železnice v- Trstu štiri velike tovorne vozove. Med splošnim vrvenjem, ki je vladalo ta dan na skladiščih, so obložili vozove, ne da bi jih kdo motil, z razno hišno opravo in jih odpeljali brez zadržka iz skladišča. Šele pod večer so zapazili železničarski organi tatvino in jo naznanili policiji. Po dolgem iskanju so našli stražniki vse štiri vozove na dvorišču neke velike tvrdke za hišno opravo. Tatovi so se ravno pogajali za ceno ukradenega blaga, ko so prišli stražniki, ki so jih takoj prijeli, ukradeno blago pa zaplenili.
Nevarna operacija. V gozdu Pont ini v tržaški okolici so je ustrelil s samokresom 25Jetni mizar Al. Grmek. Kroglja mu je prodrla leve prsi in mu je ranila tudi sreo. V tržaški bolnici, kamor so ga prenesli, so izvršili tržaški zdravniki eno najtežavnejših operacij in mu zašili srce. Krogi je v prsih pa niso našli. To je bila prva operacija na srcu, ki se je izvršila uspešno v Trstu.
Samomor v brzovlaku. V brzo-vlaku iz Italije so našli na Silvestrov večer zastrupljeno neko približno 16-lef no dekle. Prepeljali so jo v Nabre-žiuo in od tod v tržaško bolnišnico. Tam je izpovedala mlada samomorilka, da se je sama zastrupila, ui pa hotela povedati, kdo da je in zakaj je izvršila samomor. Xjon položaj je brezupen.
Železniška nesreča v Plaveh. Na dosedaj Še neznan način je prišel na potita ji v Plaveh prem i kač Ambrož Fortunat med dva železniška voza. Odbijači so mu zmečkali glavo, nakar je padel pod kolesa, ki so mu odtrgala desno roko in levo nogo. Mrtveca o odpeljali na pokopališče v Plaveh.
Dnevne vesti.
~f- Volitev v trgovsko i u obrtniško zbornico. Pri vseh volitvah zapazimo eno in isto: Klerikalci poskušajo na vse načine zmagati, samo nikoli na pošten način. Še jih preganja državno pravdništvo zaradi Kregar-Štefetovih sleparij pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtniško zborni-o i n že so za nove volitve v trgovsko in obrtniško zbornico izumili novo sleparijo. Župniki in kaplan je bodo pobirali podpise na pooblastila, s katerimi bodo kar na pošti pobrali glasovnice. To je velikanska lnmparija, ki je zlasti nevarna, ker ni dvoma, da se bo operiralo tudi s ponarejenimi podpisi. Opozarjamo torej vse vo-lilce in sploh vse somišljenike, naj gledajo klerikalnim agitatorjem na prste, če je kdo klerikalcem že j>odpi-sal pooblastilo, naj svoj podpis prekliče in naj zahteva na pošti, da se glasovnica njemu samemu izroči. Tudi naj se vsakdo pri somišljenikih pobriga, če so preklicali klerikalcem dana pooblastila. O vsem naj somišljeniki obveste izvrševalni odbor narodno - napredne stranke in zlasti naj pazijo na vsak slučaj nekorektnosti, da bo mogoče poklicati na pomoč državno pravdništvo.
-4- Kriza v dež. dvoren. Bivši deželni glavar Franc pl. Šuklje se preseli že te dni na svoj grad Kamen pri Novem mestu. Klerikalci razŠir jajo o njem vest, da se je popolnoma umaknil iz političnega življenja; s tako trdovratnostjo razširjajo to, kakor bi jih bilo Šukljeta — strah.
+ Po Mandljn — Šuklje. Zopet
je eden zapustil klerikalni tabor in neče o klerikalni stranki nič več sli šati. V treh letih sta že dva izmed najboljših klerikalnih poslancev odložila mandate. Prvi je bil Mandclj. Z najboljšimi nameni je prišel v deželni zbor, a spoznal je hitro slabo gospodarstvo, krivičnosti in nasilnosti, ki jih uganja stranka in odpovedal se je mandatu. Pojasnil je A^zroke svojega odstopa volilcem v posebnem odprtem pismu, ki je bilo kdaj vsi-svoje prizanesljivosti prava obtožnica in je osvetlila korupcijo in samo-pašnost vodilnih klerikalcev pred vso javnostjo. In zdaj je šel tudi Šuklje. Šel je v trenutku, ko je dež. zbor začel svoje zasedanje. Sel je. dasi drž. zbor vsled njegovega odstopa še /ho-roA-ati ne more. To se .še ni zgodilo, da bi bil dež. glavar, ki je čil in zdrav, odstopil v takem trenotku in v takih okoliščinah. "Šukljetov odstop kaže ja*mo, da odklanja bivši deželni glavar vsako odgovornost za početje klerikalne večine v dež. zbom in v dež. odboru, da neče s svojim imenom pokrivati tega početja, da neče biti solidaren z ljudmi, ki izvršuj«g i politični bojkot s kanibalsko krutostjo in se pripravljajo celo na politični rop. Po Mandljn - Šuklje. Oči vidno je, da se začenja v kranjski klerikalni stranki tisti proces, kakor se je začel po Luegerjevi smrti v dunajski krščansko - socijalni stranki in ki jo pripeljal nekdaj vsegamo^očno Lu-egerjevo stranko pri zadnjih državnozborskih volitvah do strahovite katastrofe. Kolo sreče uaokolo vrteči se neprestano . . .
+ Deželni odbor in deželna vlada blamirana. Na drugem mestu poročamo o izidu pravde o tožbi občinskega gerenta Oražma v Mostah. Pri obravnavi so prišle na dan takšne stvari, da bi moralo državno pravdništvo takoj dati Oražma n u obtožno klop. Dokazalo se je, da je Oražem jemal iz občinske blagajne denar in da je zakrivil hudodelstvo zlorabe uradne oblasti, ker je ukazal sestaviti zakonu neodgovarjoči volilni imenik in vpisati v volilne imenike med re-klamacijskim postopanjem več oseb. In takšnega človeka je deželni odbor imenoval v sporazumu z deželno vlado za občinskega gerenta ! Ta škandal pa je še tem večji, ker gre deželna vlada OraŽmu oČividno na roko, ker sicer bi ne bilo mogoče, da bi se tako 4p1go zavlačevale občinske volitve. Uvaževati je treba, da je vlada že meseca avgusta razveljavila po Oražmu sestavljene volilne imenike kot nepostavne, a še do danes ni poskrbela, da bi se sestavili drugi imeniki, ter se razpisale občinske volitve. Vlada je morda do slej postopala v dobri veri, od slej pa bo sokriva in odgovorna za vsa Oraž-mova dejanja, ki spadajo pred kriminalno sodišče, ako bo le trenotek še trpela, da bi Oražem še nadalje opravljal posle občinskega gerenta.
-}- Oporoka Ivana Fabjaučiča. Kakor smo že poročali, je Ivan Fab-jančič zapustil lastnoročno pisano oporoko. Z njo je imenoval družbo sv. Cirila in Metoda sa svojega glavnega dediča in določil različna vol i ki za razne narodne in dobrodelne namene. Zapuščina zna.ša kakih 70.000 kron od katerih je družbi sv. Cirila in Metoda izplačati okroglo 26.000 K za volila. Oporoka obsega med drugim tudi naslednjo določbo: »Vse te zapušenost in darila za reveže po c. kr. sodniških okrajih in občinah prosi zapustnik in priporoča, da te darila dotični občinski odbor ali občinski može po svoji vesti med reveže razdelijo, takoj vse po sprejemu denarja. Nikakor pa ne dovoljuje in dopušča zapustnik Ivan Fabjančic, de bi ta denarna darila od reveiev kakimu duhovniku se izročilo iu zaupalo, ali de bi ga iz larovžev župniki delili. To bi bilo v nevarnosti, da bi potem mogoče liberalni in demokratski berači bili celo prikrajšani ali celo nič ne dobili.« Tako je stoječ na robu groba zapisal Ivan Fabjančic, ki je bil tako veren mož, da je hodil vsak dan k maši in je tudi za maše pri Salezijaneih na Fakovniku zapustil 30 K.
+ Na naslov državnega pravil« ništva v Ljubljani. Ali je znano državnemu pravdništvu, da je Franc Znžek, župnik na Kopanju, zagrozil poštni potovki Ani Mohar iz Male Račne, da izgubi kot poštna poto\ -k a pri uje m mesečni zaslužek, ako ne volijo njena dva brata in oče župni-kovih kandidatov za občinski zastop in da je svojo pretitev tudi izpolnil? — Dalje, da je zagrozil Francu Moli letu, i>osostuiku v Ilovi gori, da i*/ gubi njegov oče službo cerkovnika
pri ilovski cerkvi, ako on in njegov
©če ne volita njegovih kandidatov in da se je imenovani Franc Mehle zbal in k vol i t vi, ki se je vr&la 27. novembra 1911, ni prišel? — Dalje, da je premišljeno vkljnb zanikrnju žnp-nikovih kandidftov nap;snl na gla-BOvniCO Franca Mavra iz Vel. Račne svoje kandidate in da je moral popraviti tik pred volitvijo Matija Sto pni V glasovnico? — Vse imenovane priče na razpolago!
-j- Občinske   volitve v Krškem.
Kakor nam poročajo, so pri občinskih volitvah v Krškem zmaga1 i v II. razredu naorednjnki, v I. in III. razredu pa klerikalci. Da so v I. razredu zmagali klerikalci, je kriva snmo nesloga med naprednjaki, ta rak - rana v naši organizaciji, ki nam škoduje bolj, kakor ves klerikalni terorizem in vse duhovniško nasilstvo.
4- Bivši predsednik „Save" v klerikalnem meščanskem klubu odbornik. Kanonik Žlogar je osnoval po inicijativi dr. Ažmana klerikalno »Meščansko zvezo« v Novem mestu. Na shod je prišel tudi bivši predsednik »Save« znani Makso Sever, profesor v Novem mestu, ki je na ustanovnem shodu tudi govoril in bil izvoljen v odbor. Ne pečali bi se z »Meščansko zvezo«, če bi ne imela v odboru takih mož, kakor je profesor Makso Sever. Kot političnega odpadnika ga itak vsi poznajo, toda pokazati hočemo danes občinstvu še drugo vzorno stran tega pristnega klerikalca, ki je sedaj čisto osamljen in se prisede na vsiljiv način, če le more, v gostilni k naprednjakom, dasi ve, kako slabo mnenje imajo o njem. Mož je pa tudi surov. Knkor vsako leto je imel tudi letos dijake na stanovanju, seveda le take, ki plačajo na mesec 80 do 100 K. Letos je bil tako nesrečen, da se :e šel k Severu učit značajnosti neki Ljubljančan B. Ker je bil pa Sev^r malo doma, je sklenila njegova ;jo. da gre v spremstvu pri njej stanujo-čega gimnazijca B. na zabavni večer v Čitalnico, dasi ji je bil prof. Sever za vselej kratkomalo prepovedal obisk Čitalnice. Po nedolžni zabavi je prišla profesorjeva gospa, ki je zelo blagega značaja, domov Tedaj je bil pa ogenj v strehi. Profesor jo je na prostački način ozmerjal in psoval, nazadnje se je pa tako daleč spozabil, — bil je namreč zelo sladko ginjen, — da je hotel ženo pretepsti. Tedaj se je postavil pri njem stanujoči gimnazijec, ki telesno ni bil ravno slabo razvit, pred profesorja in je kategorično izja- i vil, da ni gospa v Čitalnici ni- i česar zagrešila, da je bila v dostojni družbi in da on torej ne bo pripustil, da bi pretepal profesor svojo Ženo. Kako. vsem klerikalnim značajem I je tudi njemu padlo srce pred I hrabrim braniteljem v hlače, in žene ni pretepal. To je pač škandal, da ga tudi ravnateljstvo ne more prezreti. Seveda dijaku B. n* novomeški gimnaziji ni bilo več obstanka in je moral iti na drugo gimnazijo. Profesor Severja je pa tudi župan Stembur vrgel iz svoje gostilne, ker je zabavljal in zbadal dostojne goste in jih s tem pregnal iz trostilne Pa tudi iz kavarne pri Žgurju jih je mnogo izostalo, ker nočejo s profesorjem Severom dihati istega ozračja. Svetujemo mu, naj se pobrati z Malovičem, to je se edina njemu primerna družba, samo da je Malovič bolj odkritosrčen
4- Užareni Aleš. Ne moreš katoliškega ,,znanstvenika" huje užaliti, kakor če mu poveš, da je vse njegovo znanstvovanje v e z a n o. Že ta užaljenost dokazuje, da je resnica v živo zadela. Saj ve celi svet, da tak „znanstvenik" niti prav ziniti ne sme, pa že potrebuje od škofa „nihil obstal'*. In njegovo raziskovanje je podobno reševanju naloge, koje rezultat je že davno znan, od katerega se ne sme ne za pičico oddaljiti, da ga škof aH papež ne okrene po njegovih prstih. To ve vendar vsak ojrok, čemu se torej dr. Aleš v zadnjem „Casu" razburja? Neizrečeno smešen pa postaja, ko trdi, da ima tudi on v sebi nekaj moštva in da bi si tudi on znal poiskati kak količek, ko bi moral delovati proti prepričanju in vesti. Dragi Aleš, duhovniki, ki so imeli samo „nekaj moštva", so navadno raje ostali pri zlati skledi, kakor da bi si iskali kak kotiček. Le poskusi in kmalu boš uvidel, da si še ovsenjaka ne boš znal zaslužiti.
-7- Županska volitev v Spljetu. Za župana v Spljetu je bil izvoljen g. Vicko K a t a 1 i n i č , za I. podžupana državni poslanec dr. Josip S m o d 1 a k a , za II. dr. Trumbič, -za občinske svetovalce pa dr. Tarla-glia, Zandume Iltie, dr. Puvan in dr. Bulat. Župan Katalinie pripada hrvatski stranki, 1. podžupan dr. Smod laka napredni, II. podtupan <'r. Trumbič pa hrvatski stranki. Izmed svetovalcev sta dva pristaša nr*prodne in dve hrvatske stranke. Največje mesto v Dalmaciji ima tor; j popolno ma narodno Občinsko upravo, na če mer je treba Spljetu samo cestitflti.
'— Naš liste- Ustrezajo od jako mnogih strani izrečeni želji bomo za-
bavnemu detn našega tista v novem letu posvečali Se več prostora kakor
doslej. Z današnjim dnem smo začeli priobčevati daljšo povest ..Prava in neprava ljubezen", ki jo je spisal našim čitateljem dobro znani in priljubljeni pisatelj Blaž Pohlin. Snov je zajeta iz domačega življenja in polna mičnih resnih in komičnih prizorov. Poleg te povesti pa začnemo že prihodnji teden priobčevati v prevodu svetovnoslavni roman iz rimske zgodovine „R i e n z i, zadnji tribuno v". Ta roman je spisal eden največjih angleških romanopiscev lord Edvvard Lvtton-Bulver in bo naše Čitatelje posebno zanimal. Prepričani smo, da bodo čitatelji z našim listkom jako zadovoljni.
— Poročil se je dne 31. decembra
gospod inžener Dušan Sernec, zastopnik električne družbe A. E. G. Union v Ljubljani z gospodično Gabrijelo H a n u še v o,hčerko c. kr. nad-inženerja Jaromira Hanuša v Ljubljani. Čestitamo!
— Naročnikom »Ljubljanskega
Zvona« naznanjamo, da se je prva števili.;  vsled praznikov zakasnila.
Upravništvo. Važen ministrski odlok. Nekatera konsumna društva so začela izdelovati iz surovin blago,  ki  so ga razpečavale med družabnike. Dunajsko konsumno društvo peče in prodaja za svoje člane uruh.   Temu so se uprle produktivne zaloge,  Češ   da   le one smejo izdelovati blago in ga razpeča-vati med ljudi. Konsumna društva pa stoje na stališču, da smejo početi z blagom, ki ga naroče za družabnike, kar hočejo, da smejo torej »z mo^e, naročene le za člane, peči tudi kruh za člane.   Ministrstvo je zdaj izreklo svoje načelno naziranje tako-Ie: Določba § 1 zadr. za'c zahtev* skupni j obrat, ki se pa javlja pri konsumnih društv h tako, da se strne večj • število oseb, zato, da na debele naročajo blago za člane m nudijo toicj cianom priložnost, da si nabavijo blago ceneje kakor Če bi kupoval ali naročeval vsak član sam zase. To skupno obratovanje je pa tudi takrat  podano,  če  se na debelo nakup kako blago, ki se skupno predela in v predelani obliki  razpeča j med člane. Tudi v takem obratovanju j je jasno izražeaa temeljna misel kon- j sumnih društev.  Produktitve zadruge i pa imajo povsem  'rugačno nalogo in { drugačen pomen. Produktivne zadruge j naročajo za svoje člane surovine, ki I jih predelajo člani in prodajajo potem \ predelano blago tretjm osebam, torej vsakemu kdor hoče. Prod u k- j tivne    zadruge razpečavajoj predelano blego med ves svet, konsumna    društva    le med svoje člane. Konsumn* drušva maje   torej    lahko   v svojih pravilih   določbo,   da   smejo j suiovine   predelovati,  če  pro- • dajajo -redebno blago le med svoje j Člane   To načelno stališče je izrazilo j justično ministrstvo z ukazom z dne j 28. novembra 1911 štev 32404.
Zvišana kazen. Kakor smo že j poročali, je obsodilo zadnje porotno j sodišče v Novem mestu posestnika Naćeta Lind ča, ki je ubil dne 3. novembra 1911 svojo mater Marijo, na šest let težke je Če. Na pritožbo državnega pravdnika je zvišalo višje deželno sodišče v Gradcu to kazen na osem let težke ječe in je to iečo tudi mnogo bolj poostrilo. Lndič^ so oddali te dni v Gradiško v kazni'nico.
sveti ečer ogeni Dnr 24. decembra popoldne je zapazil Janez Penca iz Smolinje vasi pri Novem mestu, da gori njegov pod. Brž sc začeli gasiti, prišla pa je tndi novomeška požarna bramba. Posrečilo se je omejiti ogenj na Pencovo gospodarsko poslopje, tako, da mu je ostala hiša. Škoda znaša čez 4000 K, zavarovan je bil le za 1400 K.
Bitka na vas;. Dne 21. decembra je bil sv. Tomaž. Prebivalci Tomažje-vasi pri Belicerkvi imajo ta dan nekak praznik in osobito fantje gredo ta dan kaj radi v gostilno. Tudi sedaj so šli v Čin kol et ovo gostilno v Do-bruškivasi Anton Blatnik, Jože Rešetič in Jože Hrvat. Pridružila sta se jim iz Dobruške vasi Matija Pucclj in Polde Pucelj. V gostilni so bili pa tudi fantje iz Grmovelj in Hudenja Tone Bregar, Janko Vrček, Tone Zalokar, Ludovik Vrček in Janko Kegljevič. Kakor že mora biti, sta se gledali obe skupini fantov že v gostilni prav pisano in so posebno fantje iz Tomaže vasi in Dobruškevasi iskali obresti, pa ni prišlo do hujšega, ker ne trpi Činkole v svoji gostilni nobenega pretepa. Pa tudi Grmovljani so bili pametni in so raje odšli. Pri odhodu pa Rešetiču le ni dala vest, da bi jih pustil kar tako oditi. Skočil je k Ludoviku Vrčku in ga hotel vreči, pa mu ni bil kos. Grmovljani so urno odšli, nasprotniki pa so se dvignili kakor en mož, se oborožili z železnimi vilami, koli in noži ter so jo mahnili za odhajajočimi. Ko so jih dohiteli, se je vnela bitka na vasi. Ranjeni so bili vsi, Rešetič pa je zadobil v bližino srca smrtno-nevarno rano. Kdo mu jo je prizadel, se še ne ve. — Za hrabrost bodo odlikovani fantje pri sodišču.
Neki Sigrnund Keiser hoče potom reklamnih notic v časopisih zapeljati naše rojake k izselitvi v Florido, Viržinijo in Južno Karolino, kjer ima baje ogromna posestva za te našel ni-kc. Dognalo pa se je, da je Keiser navaden slepar, ki hoče ljudi samo zavesti k izselitvi v nerodovitne kraje. Keiser je bil leta 1903 na Ogrskem radi goljufije obsojen na leto dni ječe, pa je pobegnil v Ameriko. To dejstvo pove vse.
Elektroradiograf »Ideal«, f.pored za torek 2., sredo 3. in četrtek 4. januarja 1912: Popoldanski spored: Lov na ribe kabeljau na ribški ladji. (Lep naravni posnetek.) Ljubosumnost gospe Bliimel. (Jako komično.) Kralj Henrik IV. in ogljar. (Zgodovinska anekdota v barvah.) Sestri Amalija in Leonora. (Lepa kolorirana varietetna slika.) Maks se dvoboju je. (Jako komično; igra Maks Lin-der.) Večerni spored ob 7., 8. in 9.: Ena izmed mnogih ali Iz življenja kupčevalca z dekleti. Velika drama. Do konca napeto zanimivo, boljše od vseh dosedanjih slik. — Film je dolg 1100 metrov. Pozor! V petek, 5. januarja, specijalni večer z izbranimi slikami, med drugim »Vlomilec us-miljenka«, učikovita drama; »Divji mož z Bornea«, velekomično itd. Popoldanske cene za dijake: Nem. sedež 30 v, I. prostor 20 v, II. prostor 10 v. — Vsoboto, 6. januarja, Celica št. 13? (Realistična tragedija iz blaznice.)
Novoletni gratulanti. Na Silvestrov večer je hodil po boljših hišah v Knaflovi in Gledališki ulici nek 21-letni brezposelni delavec s Spodnjega Štajerja. Ker je pa bil le prenadležen, ga je vzela v varstvo policija. — Jakob Istonič iz Logatca, znan pusto pač, tudi že lGkrat zaradi tatvine in goljufije predkaznovan, je prišel na Silvestrov večer v Ljubljeno, da bi nastopil trimesečno kazen. Poprej pa je hotel poskusiti še svojo srečo. Obvezal si je desno roko in šel pio-sjačit od gostilne do gostilne. Ker se ga je pa pri tem tndi preveč nrjsikal, je prišel v roke policiji, katera ga je danes izročila sodišču.
Skesan grešnik. Pred leti je samski hlapec Ivan Vončina iz Idrije izvršil več majhnih tatvin in pobegnil na Hrvaško. Te dni se je Vončina povrnil v domovino in se je sam javil policiji. Oddali so ga v preiskovalni zapor deželnega sodišča.
Delavsko gibanje. Včeraj se je 7 južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoncev in 3 Hrvati. 15 Hrvatov se je povrnilo pa nazaj. Predvčerajšnjem je slo v Ameriko 37 j Macedoncev in 20 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 70 Hrvatov. V Nemčijo je šlo 30, v Sol n ograd pa 25 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gospa He-lena .lezovšek je našla križast površ- j nik. Zidarski pomočnik Josip Pirh je j našel vijolino s črkama »A. A.« Uči- 1 teljica Ivana Maver je izgubila m- I men plait. Ana Staudacher, vdova, je izgubila zlat uhan. Železotrgovec Franc Jeras je izgubil črn dežnik. — Gdčna- V. H. je izgubila pretečeni teden ročno torbico, izdelana iz sn- j rovega sukanca. Pošten najditelj je naprošen da jo odda portir ju tobačne tovarne proti primerni nagradi.
Današnji list ima kot prilogo žepni koledarček 1912 ljubljanske tvrdke E. Kavčič.
Društvena naznanila.
Javno predavanje v dobrodelen
nemen. V četrtek, dne 4. januarja t. L, točno ob 6. zvečer, bode v veliki dvorani .Mestnega doma" predaval prof. Jos. Wcster o svojem potovanju po Bosni in Hercegovini. Ravnateljstvo deželnega muzeja v Sarajevu je blagovoljno dalo na razpolago zbirko skioptičnih slik, bi bodo predavanje pojasnevale. Vstopnina, — sedeži po 60 h, stojišča po 40 h in dijaške vstopnice po 20 h, — je namenjena v prid ^Podpornemu društvu za učence c. kr. H. drž. gimnazije v Ljubljani".
Jubilejni ples „Narodne čitalnice" * Ljubljani, dne 6. t. m. v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma" bo največja letošnja plesna prireditev. Ker smo o njem že mnogo pisali, nam preostaja omeniti, da bo pričetek ob 8. zvečer in se dobivajo vstopnice za osebo po o K, družinske vstopnice za 4 osebe po 10 K, vstopnice za 3 osebe po 8 K in dijaške vstopnice a 1 K 50 v v predprodaji v trafiki ge. A. Ćeš a rk o ve. (Šelenburgova ulica.) Buffete v stranskih in čitalniških prostorih »Narodnega doma* oskrbita naši veletrgovini E. Kavčič in T. Mencinger. Cene bodo povsod zelo nizke. Tako se bodo dobivale ekskvizitne šampanjske marke kozarček po 80 h, trškogorski rdeči cviček liter a 1 K 20 v, Strgarjev rizling liter a 1 K 60 v, desertna vina in delika-katese vseh vrst, šunka, salame, sir itd. v porcijah a 60 v in 1 K, kavarna bo oskrbljena z limonado, čajem, ma-linovcem, kavo in raznimi likerji de-stilerije E. Kavčič. Pri buffetu g. T. Mencingerja je tudi slaščičarna, ki j0 bo oskrbel s slaščicami in južni m sadjem.   Tako bodo našli plesalci m
neplesald vse najizbornejše urejeno za veselo in prijetno zabavo.
Idrijske podružnice Slov plan. društva občni zbor se vrši z običajnim sporedom dne 8. januarja 1912 v gornjih prostorih hotela Didič.
Telefonska in brzojavna poročila.
Samomor   veleposestnika vVieserja.
Celovec, 2. januarja. Na svojem posestvu v bližini Celovca se je veleposestnik dr. Leopold baron Wieser zastrupil. Vzrok so slabe premoženjske razmere. Njegovo posestvo bi bilo ^ prihodnjih dneh sodnijsko prodano.
Nesreča na ledu.
Celovec, 2. januarja. Na Sentle-nartskem jezeru pri Beljaku se je včeraj vdrlo pri sankanju 30 oseb. Vse so še pravočasno rešili.
Nemški prestolonaslednik.
Dunaj, 2. januarja. »Mittagsztg.« poroča iz dobro informiranih krogov, da nemški prestolonaslednik ni zbolel, marveč da je dobil od cesarja hišni zapor. Glasom istega časopisa je zahteval cesar od prestolonaslednika, da mu obljubi, da se ne bo nikdar več vmešaval v politiko in nikdar več in-sceniral v državnem zboru političnih demonstracij, kakršne je provzročil zaradi maroškega vprašanja. Ker se je prestolonaslednik protivil tej zahtevi, mu je diktiral nemški cesar hišni zapor. Med tem mu je porodila žena četrtega princa ter so padli v ta čas tudi božični prazniki. Vsled hišnega zapora prestolonaslednik ni mogel priti v Berolin in zato so proglasili, da je bolan. Seveda bodo v ofici-joznih krogih te vesti cementirane, reforme, v resnici boj med vlado in opozicijo.
Njegošev priziv.
Dunaj, 2. januarja Atentator iz parlamenta Njeguš je bil kakor znano vložil priziv. Ta priziv je bil danes zavrnjen. Njeguš je obenem prosil, da ga pošljejo v Koper. Ta prošnja je bila izročena višjemu deželnemu sodišču.
Odstop rusinskih poslancev iz odseka za volilno reformo. Lvov, 2. januarja. Predsednik ukrajinskega kluba dr. Konstantin Levickvj je brzojavno sporočil ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu, da izstopijo vsi rusinski poslanci iz odseka za volilno reformo. Kot vzrok odstopa navaja dr. Levickvj dejstvo, da so se odklonile vse rusinske zahteve. Obenem zahteva predsednik dr. Levickvj vladno intervencijo glede volilne reforme.
Jezikovne naredbe v Dalmaciji. Zader, 2. januarja. Z včerajšnjim dnevom so stopile v veljavo jezikovne naredbe, ki jih je večina dalmatinskega sabora leta 1909 sklenila s takratnim namestnikom Nardellijem. S temi jezikovnimi naredbami se uvaja v vse državne urade v Dalmaciji razen vojaških hrvaščina ali srbščina kot zunanji uradni jezik. Vsi uradi, v prvi vrsti sodni in politični, so se pokorili jezikovnim naredbam ter uvedli izključno hrvatsko urado-vanje, samo finančno ravnateljstvo meni, da so dovoljene zanj izjeme ter uradu je še deloma v italijanskem jeziku. Poslanci bodo storili energične korake, da se napravi konec samovolji finančnih oblasti.
Rusija in Turčija.
Tebris, 2. januarja. Ruski generalni konzulat je izdal razglas, v katerem poživlja ljudstvo, da naj odpre zopet svoje bazare in naj otvori zopet promet, kateri se jc vršil v mirnem času. Za red v bazarjih bo skrbelo rusko vojaštvo. Orožje, ki je bilo razdeljeno med prebivalstvo, je zaplenila ruska oblast. — V Tebris sta prišla šesti in osmi polk ruskih strelcev in dve bateriji grenadirjev. Obenem je dospela v Tebris tudi ena stotnija brzojavnega oddelka, ki ustanovi v Tebrisu brezžično brzojavno postajo za oddajo in prejem brezžičnih brzojavk med Perzijo in Rusijo. Razkol v hrvatski stranki prava.
Zagreb, 2. januarja. V hrvatski stranki prava, ki je šele nedavno tega nastala iz ujedinjenja Starčevićeve in frankovske stranke prava, je nastal razkol. Poslanci Dr. Aleksander Horvat, dr. Fran Milobar, dr. Vladimir Prebeg in drugi so izjavili, da niso zadovoljni s strankino politiko, naperjeno proti osebi bana dr. Tomašića, in da zaradi tega izstopajo iz stranke. Iz stranke je izstopda ena tretjina pravkar izvoljenih poslancev, ki bodo osnovali novo stranko. Ustanovni zbor nove stranke se bo vršil v petek 5. t. m. Nova stranka bo izdajala svoje glasilo, ki bo nosilo ime starega Frankovega organa .Hrvatsko Pravo".
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 2. januarja. Politične počitnice bodo trajale do 11. t. m. Potem pride državni zbor v specijalno debato o proračunu. - Sredi februarja se začne boj zaradi volilne
Vsiljivi Benediktinci. Bolcan, 2. januarja. Tu in v oko lici nakupujejo Benediktinci mnoge sveta za   benediktinske samostane (Pozor pred vsiljivci.)
Stavka.
Bruselj, 2. januarja. V premo-gokopih stavka 60.000 rudarjev. Jutri dopoldne se bo sestala konferenca, ki bo odločala o stavkarskem vprašanju.
Rusija in Perzija. Carigrad, 2. januarja. Glasom poročil iz Perzije vlada v Teheranu zopet mir in normalno življenje. Rusko vojaštvo je dobilo povelje, da več ne prodira. Število ruskih čet znaša nad 9000 mrž in sicer je 4000 mož v Reštn in Enseli, 3500 mož pa v Tebrisu. Ruska vlada nima namena prodirati v notranjost Perzije, marveč hoče le vzdržati mir.
Demisija turškega velikega vezirja.
Carigrad. 2. januarja. V soboto popoldne se je vršila seja turške državne zbornice, v kateri je podal veliki vezir pvojo demisijo. Tribune v zbornici so bile popolnoma zasedene. Posebno številno so se udeležili seje diplomatje, dvorni uradniki in časnikarji. Dvorana pa je bila skoro prazna. Takoj v začetku seje je konstati-ral predsednik nesklepčnost, ker je bila odsotna vsa liberalna opozicija, kakor tudi Grki in Albanci, ki so sotali v svojih klubovih prostorih in so poslali v zbornico le svoje informativne zastopnike. Govor velikega vezirja je vzbudil posebno na galerijah veliko vznemirjenje. Ko je podal veliki vezir svojo demisijo, je protestiral voditelj Grkov, češ, da zbornica ni sklepčna. Veliki vezir je izjavil nato popolnoma zmeden: Vidim, da veČina obstruira.« To je povzročilo v celi zbornici veliko razburjenje. Vojni minister je nato zatrjeval zvestobo armade do vlade, vendar je dobi v celi zbornici jako malo zaupanja. Posledica te seje je bila, da je bil Said paša zopet imenovan za velikega vezirja. Nasid Efendi iz Egipta pa je bil imenovan za šejha islamskega. Bržkone obdrže tudi vsi ostali ministri svoje portfelje. Sultan je vsprejel včeraj v posebni avdijenci zastopnike liberalne stranke in jim je resno na-svetoval edinost.
Odstop velikega vezirja.
Carigrad 2. januarja. Novi kabinet Said paše se je konstituiral in so vstopili v njega skoro vsi stari ministri, tako bivši vojni minister, mornariški minister in zunanji minister. Liberalna stranka je proti temu konstituiranju kabineta protestirala.
Neu ra i ena mobilizacija
London 2. dec. Vsled nejasne reforme nove vojaške naredbe je bila provzročena na Angleškem mobilza-cijska panika. Naredba urejuje predpise o mobilizaciji v vojnem času. Vsled nejasnosti v tej naredbi je prišlo do tega, da je veliko število v največji naglici In v velikanskem presenečenju prihitelo v svoje garnizije. Splošno se je mislilo, da je mobilizacija naperjena proti Nemčiji. Seveda so vse te vojake poslali zopet domov. Izkazalo se je, da je bila vsa ta mobilizacijska panika provzročena edino le vsled nejasnosti v naredbi vojnega ministrstva.
Kitajska repubhka.
Petrograd 2. dec. Baje obstoja med Rusijo in Japonsko pogo ba vsled katere pripoznate obe drŽavi Kitajsko republiko le, če jo proklamira narodna skupščina.
Petrograd 2. dec. Kitajski cesar in cesarica vdova sta zapustila Kiautsi, Tam se nahajata 2 bataljona vojakov v varstvo kitajske dinastije.
Ubegli špijpn. Pariz, 2. januarja. Francoski stotnik generalnega štaba Lnchs, ki je pobegnil iz nemške trdnjave no Francosko je bil 1. t. m. sprejet oć vojnega ministra, in od šefa franco skega generanega štaba, ki sta ge srčno sprejela, ter mn k begu česti tala. Povedal je, da je poheornil bre* tuje pomoči, ter, da je moral prepili ti več 2 cm debel ;h železnih mrež. preplezati 5 m visok zid in vlomit; 2V2 m visoka železna vrata. Dobil jt v ječo lepo vezano knjicro o Napoleonu, v kateri so bili spretno skrit1 nemški bankovci. »Echo de Pariš« je razpisal nabiranje za častno darilc ubeglemn stotniku, ki naj predočuj* ugrabljeni provinciji Alžaško in Lo-tarinško v umetniških slikah.
Zastrupljenje v Berolinu.
Berolin, 2. januarja. Zdravniki si niso na jasnem,za kako obolen;e grr pri škandalozni aferi zastrupi jenja Nekateri pravijo, da je kriv methv-lov alkohol, vendar preiskave v tem niso končane. Od včeraj se je število obolelih zmanjšalo. Včeraj je umrla samo 1 oseba.
Nemški cesar na Angleškem.
London, 2. januarja. Cesar Viljem pride trkom meseca decembra t. 1. na posete na Angleško.
Hmelj.
Norimberk, 2. januarja. Pri malenkostnem dovozu cene zelo mirne
Prosviti.
Iz pisarne slovenskega gleda
lišća. Danes, v torek zvečer se igra prvič izvirna drama „Naša kri**, spisal F. S. Finžgar. Dejanje se godi na Gorenjskem l 1813, meseca avgusta, ko so Francozi bili zmagani na Ljubelju; drama je idejna, iz nje zveni hrepenenje po združenju Jugoslovanov. Nos/telj ideje ilirske je inteligentni francoski častnik Louis Renard. Kmetje z merom vred so čisti tipi visoke Gorenjske iz one dobe. Pisateij je spisal svojo dramo na podlagi paberkov o spominih na Francoze iz svojega rojstnega kraja in iz pisanih zgodovinskih virov. Značaj naše slovenske krvi je očrtan v Vseh posameznih značajih: naša kri je močna, odpušča, ijubi rodno grudo, odklanja tujce, je skrajno konservativna, a v nesreči plemenita. Predstava se vrši za nepar-abonente.
Slovensko gledališče. 30. prejšnjega meseca zvečer je gostovala v vlogi Juliettc v »Grofu Luksemburškom« subreta tržaškega s'ovenskega odra, gdč. Angela Janova. Za njen manj močni glas nas je popoluouia ►do val a izvrstna igra. Njen na-etop je signuren, njene kretnje Živahne in vseskozi primerne opereti, nje-li • igranje sploh jako temperamentno in prepojeno s pravo ljubeznijo in vnemo do igre in do odra. Plesi so *Mli jako okusni in prav tako je bila tndi prijetna in simpatična njena zunanjost. Občinstvo ji je jako ljnbez-njivo aplavdiralo in kot vidno pri-priznanje je prejela na odru evetliee. - V nedeljo popoldne — na starega leta ikin — so ponavljali »Cigana barona*-, na novega leta popoldne »Sramežljivo Suzano« in zvečer »Car-en«.
Koncert Glashene Matice, ki je
bil naznanjen za soboto, dne 13. januarja, se definitivno vrši v nedeljo, 14. januarja zvečer ob pol 8. uri, na kar občinstvo opozarjamo. — V koncertu se bo izvajalo 10 slovenskih, izvirnih skladb, večinoma iz najnovejše glasbene literature slovenske. Na koncertu bodo zastopani sledeči slovenski skladatelji: Anton Lajovic, dr. Gojmir Krek, Oskar Dev, Josip Michl, Fran Gerbić, Emil Adamič, Stanko Premrl in Viktor Parma.
Jugoslovan-ka Enciklopedija.
V ćerrtek, dne 4. januarja pride v Ljubljano 1. tajnik Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosii. prof. G. Manojlović. Ta dan se bo vršila ob 6. uri zvečer v prostorih Matice Slovenske seja znanstvenega odseka v nadaljnjem delu za Jugoslovansko Enciklopedijo.
Gospodarstvo.
— Žrebanje ljubljanskih sn-čk.
V prostorih mestne blagajne Ijub-Ijanske se je vršilo danes dopoldne 17. žrebanje srečk mestnega loterij-s3 ega posojila. Komisiji je predsedoval vladni komisar e. kr. deželne vla-
-vetnik Viljem L a « e h a n plem. M o o r 1 a n d , zapisnikar je bil notar P 1 a n t a n.   Številk.' je dvigal lečefe sirota Alojzij Mavec. Izžrebanih je bilo 800 srečk. Prvi dobitek v rimsku 50.000 K je zadela srečka št. o7!«<S9.; nadalje so   zadele večje rlo-bitke naslednje srečke iu sicer: šiev. 601 :J000 K. žtev. 31979 2000 K. štev 65580, 22237. 00573. 4609(5 in 34315 ka po 1000 K in štev. 36002, 6590, 1 in 58346 vsaka po 600 K. Vse -\ale izžrebane srečke  (788) so za-fe po 60 K.
— »Ljubljanska kreditna banka . V mesecu decembru 1911 vložilo -  je na knjižice in na tekoči račun
K 71 v, dvignilo pa 1*2,258.465 K 91 v, skupno stanje kon-|<* n decembra 13,009.119 K 67 v.
izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pu^tnslemšek.
|Kakor je dobro in zdravilno
navadno ribje olje samo na sebi, se vendar ne more utajiti, da ga večina  ljudi, tako odrasli Kakor otroci ne morejo vživati oči vidno zaradi njegovega duhn in okusa. Scottova emulzija ribjega olja, v kateri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki še zboljšane, vživa na-» ° sprotno večina ljudi rada brez irak° X vsen pomislekov in jo pri Se -ž»fpi dolgem vporablianju tudi
.topani«     lahko prenašajo.
Trikrat na dan, dalj časa redno ^avžtta
COttOVa emulzija,
neni blede otroke in take, ki nimajo »t veselja za jesti, v čile in vesele otroke.
nakupu uhtevejts »rečno Scottovo emu!« jo Znamka poetu   jc, ki i«  vpeljana te   tet    s6 let in  ia:nči ca
dobro Lakovoat m učinek *a» »virni steklenici 2 K 50   Dobi ee v vsaki lekarni.
3
mrli so v Ljubljani:
Dne 28. decembra: Anton Zore, I ar, 68 let. — Marija Rafaela, ro-toka, 7 dni. — Josip Dragar, dela-
<} 67 leU
Borbegvska
Utiraaka, is skale Isvftraleea : maravma snlmaratea ve«* t :
Radi vsebovani« dušika in prijetnega
okusa je ta voda prve vrste pijača za os veže nje ki užitek.
Glavni zastopnik za Kranjsko : Fraac Scnantel, Ljubljana, Frančiškanska ul
Zalogo v »I. ljubljanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o. 2.«
Serravallo
vo
železnato Kina-vino
Rlgijenična razstava na Duniju 1906: Državno odlikovanje in Ustni diplom ti zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša krt in je
rekonvalescentom
fn malokmlm
<.elo priporočeno od zdravniških avtoritet.
as Izborni okus. te
Večkrat odlikovano.
u Nad 7000 zdravniških sprićevaL s
J. SERRAVAU0, c. le kr. dvomi debavlteij j
TRST-3ai»'*ovlfe. 1484 \
LfnliEjattsIsa
„Krediisa banka v Ljubljani*
Urad«! kuril dooftfske h*ns Mb decembra 1911
't DcBato'   I tli.ti»»»re}
I malev** renta
i'J' , srebrn« renta . .
!•/, avstr. kronska renta
!•/• osrr.
4*• kranljko (feSefito poso'l'o 1*k. o- čeSke dež. banke .
fJhMiAlrfu
Srečke iz ?. 1««0 1 ,    .   . .
M        M ^ 8Ć>4 •     - •
"t^S^^ b •>      m       m •
„    zemeljske t. izdaje .
tt tf      * »»
„ o^ra^e h?Tote?ne
m d<i«. Vomnnnlne
H avstr. kreditne .
n Ifnblfflnskf  . .
rt avstr. rclef. križa
ha^tlka   .  . .
91-20
i • *r-
91 10 ^0-45
101* — 93 30
■t
t34 — fill — l 29750 I 294-25 D 27- 50 247 10 506-50
:
-6 —
l
m tžsr5k».....
I ii*b:j«r,s*€ kred;tne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dtmsfafee ban^e drufbe . Itifne feternlce .... Državne J'e^znice . . . Alnfne-McntaT . • . • CeSke sladtiome družbe . Zivnostenske banke.  . .
VnSut«.
Cekini........S 11-37
W«rke........i 11760
FranH........) 1!M0
I ire.........j 94^0
RnblH.........I 253*75
. tj 165-— . I 5r>l 50 I "43 7 ^ :
I] !07 2G ! . I 730-- i , I ■ 7 J 7r>
282*50 .
91*40 f
91 30 O0 6
IM30
4i0 — 617 — .^03 c0 297 2:"i 278 5 250 10 612 51)
47 75
38 —
Mtsa
467 —
r^525r " ^4 7^ 108-20 731 — 874 7f
toss _
2S3-50
11-39 U78
19-12 95-10
25 \ 50
Zifne cene v Buc^smfjefttu
Dn? 2 Januarja ^12.
Termin«
Pšenica za april 1912   . . za 50 k? 11*76
Rž za april 1912..... za 50 kg 10 27
Koruza za maj 1^12 .   .   . n 50 k« 8.55
Oves za april   1912 .   .   . za 50 kt; 969
Vf^ica Dud mariem :,it6'± Sfetjj! zračai t'&h       . mm
w Čas 5 opazo-S vanja	Stan je    « r, baro- '. metra E~2 v mm : t— —	> S $	Ne no
31.; 2. pop. . i e.zv. 1.   7. zj.	741 6 M 745* —08 745*7 : —33	slab '-j-: si. jvzh. si. jzah. ____	obb :no jasno del. i>?no
. |2.popJ 74S0J    02; si. jvzh B j 9. zv. i 745 6; —4-2! sr. jug 2 j 7. zj. i 746-3   -6-8 j si. jzah			jasno m
Srednja pred\rčcrajsnja temperatura 0-18, rm. -2*6* in včerajšnja —2*4", norm. —2*7%
norm.
Padavina v 24 urah 0-8 mm in 0-0 mm
t
i
Potrl^ga srca na^rnaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in rnanrrm prežalostno vest o smrti našega iskreno Ijnbljencg.i soproga.  o£. očeta, aina,
zeta in vnuka, gospod.i
Franca Ungerja
oficijala c kr. dri. že'eznic tu c. in kr. n:itlporotniki i. s.
Ui je po dolgem trpljenj«, previden s tolažili sv. vere, danes, 1. t. m. obli. uri dopoldne v 42. letu blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo 3. t. ni. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnje Šiška, Kolodvorska cesta št. 191, na pokopališče pri sv Križu. 12
Sv. masa zadušnica se bo služila v četrtek, 4. t m. ob 7. zjutraj v cerkvi Sv. Jerneja v Spodnji Šiški.
Prosimo tihega sožalja.
Spodnja Šiška, 1. januarja 1912.
Olga Unger roj. FSderl, soproga. — Franja Zaff, mati. — Ana Ehrfeid, stara mati. — Ivan in Franja Foderl, tast in tašča. — Ivan Foderl, c kr. stavbni nadkomisar, svak. Rudolf, Ern«, Ivan, otroci.
L fcraujski pegretmi *avo< T t. Pcbc:'-.
-i_____i- si prihrani tisti, ki
HBjnil zahteva kadar rabi ■uNij« kake potrebne stvari in priložnostna darila, moj glavni katalog s ca 4000 slikami, ki se mu polije gratis in franko. C. in kr. dvor. dobavitelj
me,
Trgovina
se odda takoj i najem.
Več pove Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mestu. d
radi bolezni
•SlalDC kiaitvDC zaitiiiniike sprelne
proti mesečni gotovi plači 150 K z dobre provizijo velika avstrijska banka za prodajo oblastveno dovoljenih srečk na mesečne obroke. 5 Ponudbe pod »LebensgtOck Post9 na upravništvo »Slov. Naroda«.
d ifl m
na zelo prometnem kraju v Spodnji Šiški pri Ljubljani št. 82, v kateri se nahajata dve dobro idoči trgovini fcpe-cerijskega in galanterijskega blaga. Natančneje se izve ravno tam. 7
Popolnoma m in preizkusen
doto« dobro plačano delo v predilnici in tkalnici bombaža v — Aleksandri]! (Egipet) —
Glede nojasnil se \r obrniti na An-
tonl Sgnbin, Trst, tia Miramar 3.
4424
nniTBdai ima vet stolov Mil
Bče se zanesljiv in izrežban
dacar
naslov pove uprav. »Slov. Naroda« 1 4287
BitmiK i Tud Blita Tor i M
1 mizarske delavce.
za izdelovanie klaviriev po naf« ▼išjih akordnih cenah. 4423
h mm m
po 1 K 50 v kfj*. — Ivan Kristan, Vače pri Litiji. 3
Vabilo
so
4458
se išče v Ljubljani«
Ponudbe upravništvu »Slov Naroda<c«
Kontoristinja
ki slovensko in nemško samostojno kore« :::     spondira in zna pisati na stroj, ::z
se takoj za trajno sprejme«
Ponudbe na flpoštni prodal 125** Ljubljana. 4424
je po ceni na prodaj. Eventualno se išče kompanjon trn napravo kmematograf>k ga glediiĆa.
Ponudbe pod „Kino" na upravnico »Siov. Naroda«. 2
Prodajam  od IO M naprej
vsakovrstno ceno in drago
starino ietmk.........i°08
....... ... 1909
* ........1910
siivovka staro in novo, ~*£5**S!
š&Se'   droino xganje po b I in več ***JW
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, zene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprei. onemu, ki pošlje svoj sodček. - Ivan Mainsv posestnik na B'^elfsker«. 339.
posfjHnlce 2?, *seto?r, Drago, ::  fravo in vss sessBstvo, ::
reg. xatlruge z neoia. sav. v Travnike,
ki se bo vršil
v lisdelvn, dae 14. prosinca 1912 trgovca v Travollni pri Eakoira
s sled^Cim sporedom:
1. Prcčiianje zadnjega revizijskega zapisnika.
2. Pregledanje računov za leto 1911.
3. Poročilo predsednka nadzorstva o reviziji računov in listin posojilnice.
4. Odobritev računa za leto 1911.
5. Razdelitev čistega dobička za leto 1911.
6. Volitev nadzorstva.
7. Raznoterosti.
suha, trda in mehka,
oDpadki oD stavbnega lesa
se dobe v tovarni V. Scagaetfiia.
cesta saa Rudoliovo železnico što-
16j  za  državnim kolodvorom.
3848
Sprejme se po dogovoru o     e V
rka
katera je bila kot taka že v službi. EaviiOiam se sprejme
istinia
*****
Zahvala.
'Z.-A vse izkazano iskreno sočutje povodom   bridke izgube naše preljtibljcnc maiere, gospe
ariie Velkaverh
.i
j vešča slovenskega in nemškega jezika, j s prakso imajo prednost. 3 Ponudbe na upravništvo „SkNar.-
i;akor tudi za Č3slcče spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem ter udeležnikom spioh, osobito pa >.e   ce«»jenim   dirovalccm   prelepih    vencev ns>o najiskrenejšo
rahvaic.
V UL'i)UANI. dne 2. januarja \9V>.
Ziiu-oca rodbina Velkaverh.
in
>
M
(Mestu tnakegm drugegn pottbntga obvestit«.)
žran Orehek Jadvigra OreheJc roj. JLederer
poročena
ii
L
Ljubljana, dna f. januarja t9?2.
1
J\
Jedilni krompir
belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660 —. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730- —. Jedilni kromnir. modri rožnik 10 000 kg K 62J-— Debele lelnate glave, bele 10 01)0 kg. K 700 — oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega naklndališča, naloženo 4 la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo no lastni ceni. Pole? te^a đo ^avlhmo česen čebalo in semea-sko čebsllco najfinejši delikatesni med in pap'iko, za katere pridelke na željo radi postrežemo s Specialnimi ponudbami Ker krompir ia zelje dobavljamo z različnih nostaj si pii-držujemo, da stavimo ponudbo franko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran kromp r. Pogoji: Pol denarja naorej, os*ane!< po povzetju. Prva se*eđinska kTietiJslta ztdrRf« t.Szegeđiner Laodw. Gen. Sze?eda Ogr^o.
L
Založniš
v Ljubljani
priporota tri mMa dela svet. knjileiiioili
v slovenskem prevoda:
EMILE ZOLA v m°S°^nih b«rvaa aU *.* m-**mmm    ^ pisale|j krvav|
DAI A M bankerot Francije
I VrjLvFlfl druaega cesarstva,
razkriva vzroke po-Roman iz vojske 1.1870 71.    raza pri Sedanu ia
Preložil Vladimir Levstik. ka2,e z žarkim de-
1%, mol ubjem   pot v
Osmerka, IX — 549 str. boljšo bodočnost.
Cena: Bros. 5 K 60 v, Eno najboljših del
eleg. vez. b K 80 vin. rnojstra-naturalbtr.
Išče se akordaat, u prevzame do spomladi na-pravllenle 50.000 m3 lomljenega kamenja. Ni izključeno, da dobi pozneje v akord velik kamenolom. Treba le kavcije. — Ponndbe pod „akord za lomljen kamen« na arhitekta Hdnigsberg & Dentsen, e. in kr. dvoma stavbnika, Zagreb.     6 a
t«
CBIBIES DICKENS
m m.
Preložil Otoa Zupančič.
Osmerka, 259 strani.
Bros. 5 K, eleg. vez. 6 K 20 vin.
Kakor je Dickens nailjubeznivejši romanopisec, tako je .Oliver Twisf, gen* tj va povest o sirot* : ko vem romanju : skozi trnje do sreče, njepov najljubeznjH vejši, najzanimi* vejsi roman, poln krepkega, zdravega humorja. ::
J. S. MACHAR
RIM.
.-. Preložil V. M. Zilar. a
Osmerka, 259 strani.
Cena: Broš. 3 K, eleg.   vez*   4 krone.
Zapiski pesnika, ki potaje s čatecira srcem po preteklosti is po sedanjosti ter evocira eno najvfčjib tragedij človeštva; boj med krščanstvom is astiko-tepla, plemenita kaji. ga, ki te ciu kakor .* pretresljiv roman..
9484
45
Plesni pouk
v dvorani hotela Union",
V četrtek, dne 4. januarja 1912 prične za gospodične in gospode iz boljših krogov plesni tečaj v svrho pridobitve višje izobrazbe v plesu. Pouk se vrši vsak pondeljek in četrtek od 8. ure zvečer naprej. — K temu tečaju smejo samo osebe, ki so se preje zglasile pri podpisanemu.
Pouk modernih plesov
po lahki in hitro prlučljivt metodi. Posebne ure v vsakem dnevnem času. Govori se lahko od 11.—12. dop. in od 2.-3. ure pop. Vpisuje in daje pojasnila
GUMO MOHTERRfl. avt. plesni oliteli, hotel Elitait. ali »n. 73.
Otvoritev trgovine!
Usojam si si. občinstvu vljudno naznaniti, d* sem otvorll s i« Januarjem 1912
v Ljubljani, Stari trg št 28
trnovi s st
NEIGE DE FLEURS
nova, znanstveno izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod.
Lonček 1 K 60 h. 33J1
Zalog, v Ljub.j,ni:  ^jjfa [ft^
Vsem svojim cenjenim p. n. odjemalcem in : znancem želi :
Poleg tega izvršujem vsa v stavbno in umetno steklarstvo spadajoča dela, steklarska popravila na domu, kakor tudi okvirje. 4415
Ker jamčim za solidno in točno postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah, se at občinstvu v obilen obisk naj topleje priporočam — z odličnim spoštovanjem
Maks Tušek, Ljubljana, Stari trg 28.
jffnton Tausch,
izdolovatelj soda-: vice in pokalic :
S p. S 3 ška
: pri Ljubljani :
Na jugu Avstrije se za pivovarno na deželi za čimprej
išče spreten knjigovodja
▼ besedi in pisavi zmožen italijanskega, nemšknga ali kakega slovanskega jezika Ponudniki naj svoje ponudde v nemškem in italijanskem jeziku spisane, s prepisi izpričeval in zahtevo plače naslovijo pod: »Dauernd W. I. 9034« na Rudolfa Mosse Dunaj, I. Seilerstatte 2. 44^0
Imam v zalogi še mnogo tisoč krasnih
(klii Mm n m Ii
po   brez k o n k u r e n č n o   nizkih cenah,
od 10 vinarjev daije
::       s koledarjem in okusnim ozadjem. 4,36 :;
s. Kateri gg. trgovcev želi kaj cenega in okusnega,
naj se oglasi ali naroči pismeno pri domači tvrdki
■ If. Sonat: v Lindlii. nasproti glavne pašte.
Dobe se tudi sami bloki po 5 vinarjev.
k
x ar, k *f 3tf
at ac ar ar **
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
.-• .-. znamenite Groharjeve slike .». .-.
iw flm me •
M. 42530.
rudarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
=   Cena s poŠto K 3.20. =
! ti
^ T G
P. n. gostom, prijateljem in znancem želiva srečno In veselo
novo leto!
Pri tej priliki se vsem posetnikoir
hotela „Believue"
za izkazano zaupanje ob ča*u najinega  vodbtva  najprisrčnejše za-hvaJjnjeva in prosiva za nadaljno naklonjenost sedanji najini
rrstavrac'ji v Ljubljani. Sadna ulica št. 6.
Z vdanim velespoštovanjem
j ilug. in Foldko Zajec.
i_s-*--
Razglas.
44
Ponii vrni iatta za L M se m giitelo 2. mm li.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa. izvzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lnstn:ki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje dO 20. februarja 1912 pri mestni  blagajni proti plačilu 8 kron.
Z ozirom na £ 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačaio takso, ker bode polovil konjač od 20 februarja 1912 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulici brez veljavnih mark.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 28. decembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik'
Laschan, I. r.
■
jih
Prešernova ulica štev. 7    v Ljubljani    Prešernova ulica štev- 7
združena s
!8
priporoča slovenskemu občinstvu svo;o bogato zalogo kancelijskega, .".   komptoarskega, risarskega« slikarskega in šolskega blaga
UP* najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. ^SSk
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od naj priproste j ših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust.
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame in za gospode, za navadno rabo in tudi za darila«
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Črnilniki in utezi
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
Jforočna knjigarna sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
• vseh sistemov ------
po tova niških cenah;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizitnice, oznanila, fakture, trgovska pisma itd. itd.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
69^3
30
00
21
71
30
33