119. številka. Trst, v soboto 25. maja 1901. Tečaj XXVI ,,£dlnoat ., tam a enkrat na Man. raz:in oei'.t-i] in raznikov or> 4. uri zvečer. ar<»čnl na maša : 7 a celo leto........24 kron ta pol lftt ......... 12 7.a četrt leta ........ tja en ....................2 kroni Naročnina je plačevati naprej. Sa 3i- žsni in Hercegovini kar čisto nič ne spominjajo. Človek bi sodil, da je v okupovanih deželah že vse v redu, ali pa da je poseben vpliv prisilil žurna-listiko k molčanju. Lanskega leta bi se bila morala obhajati petindvajsetletnica vstanka na Balkanu, vstanka. za kateri so se navduševali Slovani v obče, ker so se nadejali, da je započela doba za zboljšanje položenja trpečih bratov v turškem podaništvu. Tega spomina pa Slovani niso posebno ali pa čisto nič praznovali, bodisi, ker pre-nagloma pozabljajo važne zgodovinske dogodke, bodisi, ker vidijo, da na [Balkanu je še mnogo hudega, če ne hujšega. nego pred 25 leti. Će s** ozremo zgolj na usodo Slovanov v I »osni in Hercegovini, predstavlja se nam v teh deželah položenje, ki je vse drugo ne^o veselo. Zadnjega poluletja je izišlo več knjig in spis« »v na nemškem, francoskem, ruskem in drugih jezikih, z namenom, da bi predočili zgodovino in sedanje razmere Bosne in Hercegovine. Znano je, da so se tudi poprej priobčevali razni opisi in popisi teh dveh dežel; a izdajali so se na podstavi pre-nagV i^a. nepopolnega ali pa nalašč pristranskega opazovanja in presojevanja. V obče se je utrdilo menenje, da o Bosni in Hercegovini je težavno spoznati dejstva in resnico. Tudi ti, ki so se hoteli s potovanjem in lastnim ogledovanjem prepričati o dejanskih razmerah, niso prišli stvarem • živega. Tujec, ki potuje po teh deželah, ogleduje si vse bolj z glavnih cest in mest in ne dobiva zlehka pravih tolmačev, najmanje pa takih, ki so tu doma, in ki sami preživljajo vse izpremembe. Zato moramo biti hvaležni tistim, ki nam dajajo poročila iz dolgoletnih lastnih opazovanj in pa iz nagona, da bi koristili prvotnemu in glavnemu naseljenju Bosne in Hercegovine. Med take označevalce stvarij spada tudi spis Božidara Nik ašinoviča, ki ^fa j" letošnjo zimo pričel priobčevali v napovedanih 4 zvezkih.*) *» H<>-nien and die Hercegovina unter der Ver-».i'tun^ Kronen. Berlin li»ol. CommiaeionHverlag von Tbor-niaiin »V Goltih. večina taka, da je tudi proti svoji volji cenila kmetu v prid. Zemljiščni posestnik ni mogel samovoljno postopati nasproti svojemu kmetu. Xi ga smt 1 pregnati z zemlje, če ni bil vzrok v tem, da je kmet popolnoma zanemarjal obdelovanje. Posestnik ni mogel kmetu nič storiti, dokler je vsaj tretjino zemlje obdeloval. Kmet pa je mogel posestniku odpovedati le po spravljeni letini in obdelani zemlji. Ako je kmet umrl, in so ostali za njim poleg udove majhni otroci, jih posestnik ni mogel pregnati, če je vdova nadaljevala obdelovanje z dninarji ali pa s pomočjo vaščanov. in kc so otroci odrastli, obdelovali so oni dalje isto zemljo, kakor poprej oče. Kmet je dajal posestniku njegov delež le v p r i d e 1 k i h, in sicer tudi že pospravljenih, a merilo se je še le potem, ko se je odvzelo, kar je potreba za seme. Naseljenju je bilo dovoljeno pasti na državnem posestvu, torej na polju in po gozdeh. Desetino so določevali tako-le : ko je dozorelo žito, so je šli cenit na polje : deseti nar, krajni načelnik in pa najemnik (kmet) in še jeden mož ž njim. l aka komisija je vedno pravično razsojevala za kmeta, ker 2 tretjini cenilcev ste bili iz naseljenja. Ako je med tem vremenska nezgoda poškodovala pridelek, je šla ista komisija cenit škodo, da so potem primeren del odbili pri desetini. Ce pa je vremenska nezgoda zadela po cele občine, je pos.-ben vladarjev ukaz opustil ves davek. Za oddajanje desetine je bilo četrt leta časa. Poprej se ni smela izvršiti ekseku-cija, in še ta je bila-osebna, ne pa stvarna. Iz takega sistema, ki je bil še posebe določen z dne 22. sept. 1859.. je razvidno dvoje : prvič, da turška gosposka je ščitila interese kmeta nasproti posestniku ; drugič, da je kmetu ostajalo vsaj šest desetin vsega pridelka, in to radi tega, ker je državni davek in pa delež posestnikov oddajal v pridelkih. Naseljenje je živelo po uboštvu, vendar pa bez stradanja. Nikašinovič primerja položenje kmetov za turške in današnje avstrijske uprave. O tem — pravi on — ne smemo gledati na razne razglase, ker se dajejo različno razkladati, temveč zgolj na dejanjske razmere. Zgorej smo omenili, da za turške vlade je dajal kmet posestniku tretjino, ki se je določila še le v skednju. Današnja deželna vlada pa je z naredbo od 18. jun. 1880. ta turški zakon preklicala ter spremenila v toliko, da se tretjina za posestnika določuje zgolj na podstavi cenitve za desetino. In sedanja cenitev desetine se vrši neugodni še, nego za turške vprave. Nikašinovič pravi glede na to spremembo, da so vsled nje nastale velike in nepregledno škodljive posledice. Sila teh škodljivih posledic je spravila kmečko ljudstvo Bosne in Hercegovine na beraško palico. Ta naredba, ki sestaje iz malo besed, je provzročila, da danes se v obče ne more več govoriti o kmetijstvu v Bosni in Hercegovini, po pomenu takega kmetijstva tu ni več. Ono se popolnoma zanemarja, ker kmetu ne ostaje druzega, nego postaviti se v vrsto dninarjev. In zakaj so ! razglasili tako naredbo ? Nikašinovič odgovarja tako-le: Vsa zemljišča so malone izključno posest mohamedancev ; najemniki pa so kristijani, med katerimi imajo po številu in pomenu grško-vstočni Srbi prvo mesto. Vsa politiška sila se od začetka oku-pac;je obrača proti grško-vstočnim Srbom. V isti meri je bila uprava načelno tudi za prosledovanje mohamedancev. Razlika je le v tem, da prosledovanje grško-vstočnih j Srbov se ne omejuje le na avtonomne in individuvalne institucije, temveč se razteza i tudi na vsakatera osebna prosledovanja. J Uprava je avtonomne in individuvalne mo-hamedanske institucije uničila in zapreča-! vala napravo novih institucij, v tem ko je načelno podpirala mohamedance, ako je mogla to dovrševati na škodo grško-vstoč-nih Srbov. S Srbi ni skušala uprava nik-I dar pogajati se, čeravno so v veliki večini in v obče prevažen činitelj na Balkana. Bila je Srbom največa sovražnica, in le naravno je, da si pri njih ne more pridobiti zaupanja. Po številu slede za Srbi mohamedanci. Upor teh je bil opravičen, in potrebni so bili posebni ukrepi za njih pomirjenje. lndolencija mohamedanskih zem-Ijiščnih posestnikov in pa njih denarna sebičnost je bila novi upravi dobro znana in svoje nagnenje je obrnila k mohame-dancem na škodo krščanskega naseljenja in s tem tudi na škodo prvega pogoja za PODLISTEK 11 Na razpotju življenja- Va-ka -lika: «'e-ki načrtal J. L. Hrd na: p« Podravski »Da te seiu mko, ded, a ti Ciril, !»ojdi na drugo -iran. Tako, :~edaj f*da i ne bilo več tako«. »Torej bi morali iti |K>prej«. »Poprej ^e nismo videli Cirilov i h solznih <*"■ i i c . »Ali greste res samo Cirilu na ljul>o?« Zares' Cirilu na ljul>o gremo, Zamee-kemu na ljul»o pa hitimo.« »Kako naj to razumem ?« Ded, govorica vas utrudi pri in »ji-« In nalik viharju je drlo vse krdelo h Kamenici jm» vsej široki cesti ; kdor je je -rečal. vsakdo je obstal ter gledal nekaj časa za njim. Zvonovi -«» se uprav zagugali v Kame-n.-Kein zvoniku in svatje so že namerili korake proti cerkvi, ko je naše krdelo dospelo k stolpu pred cerkvijo. Na prostranstvu med župniščem in cerkvijo je bila prava gneča. A sedaj so dospeli se ti iz Toužetina ! »Ali svatje še niso šli v cerkev?« so vprašali prišle'»i. »Ne.« »Torej počakamo.« < 'iril je stopil tesno k zidu, toda tako, da bi ga nihče ne videl. Poznali so ga tukaj itak vsi, toda on ni hotel, tla l>i se mu smejali, ali ga pomilovali. Toda — kdo se bo neki menil ob easu svatbe za nekakega bo-jazljivca v kotu ! Ded je povlekel Cirila za rokav. »Neves-li, kaj nameravajo naši?« »Ne vem. Vprašal ?»t*m jih že, toda obljubili so mi odgovoriti pozneje. Kad hi zbežal odtod na konec sveta, toda moram baje se za trenutek počakati, potem pa me pospremijo k Terezinskim vratom.« Zvonovi v Kameniškem zvoniku so se oglasili v drugič in ta številna množica je jela gomazeti kakor mravljišče, ako vržemo nanj zrno peska. iZe gredo ! vidite? Ze odhajajo iz župn-i.^ea : Klarica z mladeničem, Zamecki z dru-ži»*o, za njimi gospod župnik — Marijeta.« In vsakdo je iskal kako vzvišeno me-Btn, vsakdo tiščal naprej, le da bi vse dobro videl. Samo Ciril seje tiščal k pokopališčnemu obzidju ; samo on, ko so vsi stopali na prste, je pobesil glavo ter si z vojaško čepico pokril liee. Noge so se mu tresle, v glavi mu je šumela kri ; sreča, da je bil naslonjen na zid, ker sicer bi bil padel. »Urno, Ciril, že so tukaj!« >Xaj bodo!« »Pojdi urno!« » Kam ?« »Tje hliže k cerkvenim vratom.« »Ali imate res takšno vest; hočete-li, da naj bom ondi središče sramote in posmeha ? - Torej samo radi tega ste šli semkaj z menoj, radi tega ste me zadrževali ? A vendar nisem storil nobenemu nič žaiega !« »Ne govori nič, le urno pojdi !» »Ne poj dem !« Toda Ciril se je zaman upiral. Pritekla sta dva mladeniča, prijela ga pod pazduho ter se prignetla žnjim pred cerkvena vrata. »Tukaj stoj ! Ako le hočeš biti nepoznan, pa si med tem zakrij obraz! A vi, 1'antje, roke s£m! napravimo verigo!« Kakor bi trenil so se približali touže-tinski junaki, prijeli se za roke in veriga je bila gotova. Gledalci niso vedeli, kaj to po- | meni ter so se temu zeltf čudili. Radovedno i so čakali, kaj nastane kadar dospejo svatje. Ti so bili že tukaj. Ker Klarica ni mogla iti naprej v cerkev, pe je obupno ozrla j po ženinu. »Kaj to pomeni?« je vprašal Zamecki. »Vsakdanji običaj - verigo narediti svatom.« »Toda še le po poroki !« »Velja tudi pred poroko !* »Morate imeti verigo iz c\«tiic.« »Naših rok vsaj ne pretrgate.« Zamecki se je nasmejal ter segel po listnici. Pustite ondi svoje bankovce — mi hočemo drugo odkupnino.« Zamecki je ostrmel. Tako še nihče ni govoril žnjim. ^ Odkupnino? - Kakšno?« »Prositi odpuščenja !« »Ali ste znoreli, ali prišli sem pijani?« »Zahtevamo, da prosite odpuščenja !« »Koga ?« »Cirila.« »Ne poznam nobenega Cirila !« (Pride še.) obstanek dežele — to se pravi za obstanek agrarnih razmer. V poseben dobitek je bila omenjena naredba za moralno uničene, zadolžene in servilne zemljiščne posestnike | bege i, katerim so se s tem pomnožili dohodki. No, poštenejše in previdniše misleči begi obžalujejo kljubu temu to naredbo, ker vidijo, da, ako se uničijo kmetje, bodo uničeni tudi oni. No, o posebnostih te nesrečene naret Ibe i v drugem članku. Vpsilon. Proslava dela. C as je zlato ! Te tehtovite in fiomenihne besede si je izbral za svoje življensko gesio mož, ki se je ve« čas svojega življenja ravnal in se se ravna ]>o tetn prelepem pravilu, ki je zbok deiarmifti, odlučnosti in značaj nos t i dosegel pri vseli dobromislečih Sloveneih neomejeno z- upanje in velik ugled in katerega dičijo lepe vrline srca in duha in ki zaslužuje da se ga sjtotirinjauio na tetn mestu. Župan slovenske stolice, l>ele Ljubljane, gos po <1 Ivan Hribar, praznuje namreč danes petindvajsetletiiico, adkar mu je bilo jK»verjeno vodstvo generalnega zastopa banke »Slavije« v Ljubljani. Petindvajset let je priminulo danes, odkar slavljene«' z energiško in krepko roko vodi banko »Slavijo«, katero je vsled svoje neu t rudiji ve marljivosti in dt>sledne vstraj-nosti, vkljub mnogovrstnim nasprotstvom, denuneijaeijain, 1 a ženi in napadom, privedel do take sijajne visine, da je ne najdemo pri-merc v razvoju kateregakoli zavarovalnih društev. Koliko samozatajevanja, skrbi in truda je veljalo, koliko je trebalo premagati predsodkov, pred no se je mogel zastop banke »Slavije« v Ljubljani iz malih in neznatnih početkov razviti tako mog h* no, kakor se je istinito razvil ! I je mož s Hribarjevimi svojstvi, ž njegovim. v jedno mer snujočim duhom in ž njegovim pristno-navduženim i.i trajnim veseljem do dela je moga! kakor voditelj generalnega zastoj »a »Slavije-; v Ljubljani »lose«"! izredno lepih us|»ehov kakor jih je dosegel on. Kako neverjetno in velikansko se je množilo število zavarovancev za do' e njego-vega na<"-el> »vanja. razvid i mo laliko iz nastopnih jtodatkov : Prva {Ktlieina številka, katera se je za Časa njegovega vodstva v letu 1S7«» napisala je bila številka dne l.januvarija 1S SO je bilo že I^lMo«'* zavarovancev: dne 1 jan. — 44**11 ; tlne L jan. 1HU0 — S44(»o; dne 1. jan. 1 S«»."> — K48781 ; dne 1. jan. 1«mm» — l4.»:J2Si» in dne 1. jan. letošnjega leta 2<>4~>ll? zavarovancev. Iz teh številk je razvideti, kako se je pod I i nbarjevim spretnim in vestnim vodstvom množilo število zavarovanj in kako vedno širših tal si je »Sla vija« pridobivala povsodi. kjer je zabela poslovati, in ni najmanjša zasluga Hribarjeva nt, da je ljubljanski zastop se svojimi sijajnimi uspehi izdatno prijMunogel do tega, da je celokupna banka »Sla vija« v teku svojega obstanka napredovala tako, da med -»-» v Avstriji po-slujočimi vzajemnimi zavarovalnimi društvi zavzema drugo mest o. Delovanje Hribarjevo kakor ravnatelja banke »Slavije« je pa tesno združeno z njegovim politiškim in ostalim njegovim mnogo-stranskim delovanjena kajti Hribar ni morda samo kak navaden, jednostranski in šablonski zastopnik »Slavije« ampak mož, ki ima odprto sr<*i' in oko za vse težnje in potrel»e našega naroda. Znano in priznano je dejstvo, da le človek, kt si je vtrdil svoje gmotno stališče, se more z vnemo |n»svečevati raznim življenskim nalogam, more uresničevati svoje mladostne ideale in vspešno delovati v blagor domovine. Tega se j«* Hribar tudi zavedal v vsem ol»segtt. Od nekdaj jm> vsem Iej>era in zvišenem hrepeneč in iz čistega nagiba svoj narod ljut»eč. je upošteval resnico teh besed in si prizadeval, da si z vestnim in marnim delovanjem u-tvari tako soeijalno pozicijo, v kateri mu mogoče kar največ koristiti svojim rojakom. In res, ko so njegovi someščani opazili njegovo razsežno delavnost in čel>elino marljivost, so ga leta 1*82 prvikrat volili v j ol*činsi:i svet ljubljanski, da ga je ista o j priznanje njegovih zaslug imenovala leta 18SH) častnim občanom, leta 1*1M> pa ga je po potresni katastrofi jednoglasno izvolila mestnim županom. Kaj je ob času potresa in pozneje kakor župan storil za Ljubljano, ostane vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovini ljubljanskega mesta : in institucije kakor so: vodovod, električna luč, mestna ljubljanska hranilnica in mnogo drugih naprav, h.»do pričale našim zanam<*em, kako izredna delavnost in odlične možnosti so krasile župana Hribarja. Leta je bil kakor zastopnik Lju- bljane voljen tudi v deželni zbor, kjer je vedno neustrašeno in odločno zastopal koristi svojih volilcev. Sploh je bil Hribar delaven povsod, kjer je trebaio braniti narodne pravice, dovajati do narodne samozavesti, težiti bedo, vnemati za vse, kar je lepo in blago, kajti deloval je na politiškem. časnikarskem, leposlovnem na-rodnosocijalnem in dobrotvornem polji. Bil je in je podpornik vseh dobrodelnih naprav, vseh narodnih društev, slovenskih in slovanskih Časopisov i:i goreč širitelj in pospe-ševa te I j narodne prosvete. Podpiral je in j»on je tudi steber »Radogoja«. Možu, ki je poleg svojih stanovskih dolžnosti tako mnogolično in obsežno delova-na različnih prosvetnih poljih, je pač treba priznati, di njegovo življenje ni bilo »praznik« ampak »delaven dan« : vsakemu vestnemu delavcu pa gre za njegov trud plačilo in priznanje. In za svoje brezpriinerno delovanje, katerega mu tudi njegovi najnestrpnejši pro-tivniki ne morejo odrekati, je dobil zasluženo plačilo i u zasluženo priznanje. Cenjen in čislan od svojih predstojnikov spoštovan in ljubljen od svojih podložnikov, lahko zre danes mirno zavestjo v minolost in bodočnost, vide, kako povsod dozoreva sati njegovega truda........ Slavljencu pa, kateremu je bila življenska parola: delo, kličemo ob proslavi njegove petindvajset letnice iz dna kipeče duše: Bog živi še mnogo, mnogo let! Politični pregled. V TRSTU, dne maja lHol. Državni zbor. — Zbornica poslancev. (Nadaljevanje sinoćnjega brzojavnega poročila.) Halje sta bila sprejeta še poslednja dva >j>f. zakonskega načrta o investicijah 11 in Tu je prišlo do precej hudega spopada mej posl. \\'olfom in Stein\venderjem, oziroma mej pristaši poslednjega in nemškimi radikalci. Posl. \Volf je predlagal namreč, naj l»i takoj prešli k tretjemu čitanju investicijske predloge. P»>s!. Beuerle in Svlvester sta se temu protivila z ozirom na dogovor med raznimi strankami, da se tretje čitanje določi za :JL t. m. ali 1. junija. Posl. \Volf: S tem sem hotel le dokazati simpatije do svojih so-rojakov v alpskih deželah. Steiuender: alpskih deželah vas sploh nihče ne pozna! \Voif: »Z jednim Stein\venderjem ni da bi se polemiziralo! Po znanem procesu v Solno-gradu bilo bi za vas najbolje, elacijo glede dogodka v Mona-sterzeeu, v Galiciji, kjer so kmetje pasli svoje črede v gojzdih grofa Kradiczkega ter so jih grofovi čuvaji zasačili, a jih niso mogli prepoditi in je moralo vsled tega posredovati orožništvo. Ministerski predsednik je dejal: V konfliktu ijied kmetovalci in orožniki poslužili so se poslednji orožja še le tedaj, ko je gruča kmetov s koli oborožena napatila grofove čuvaje ter kamenjala orožnike. Po prvih strelih se je zgrudil jeden kmetov mrtev na tla, na kar je začela množica se hujše obsipati orožnike s kamenjem. Na to so isti ustrelili še jedenkrat in težko ranili drugega kmeta. Uvedena je stroga preiskava. Domobranski minister, grof \\"elsersheimb, je odgovarjal na tozadevno interpelacijo ter obljubil, da se bo o pozivanju rezervistov na vojaške vaje oziralo na poljedelske razmere ter se uredi tako, da se vsled tega ne bodo morala zanemarjati poljedelska opravila. Sejo so zaključili oh treh in pol popo-ludue. Prihodnja seja bo dne t. in. Politika in gospodarstvo Jako od i ločne strune je ubral grof Goluchowaki v 1 • onem odstavku svojega ekspozčja, v odseku i ogrske delegaeije, kjer je prisegal, da je tro- zveza trdna in neportišna. Najprej se je sicer • nekako trudil, da bi bagateliziral in ironizi-: ral »gotove, dobro znane življe», kida rujejo ■ proti trozvezi in bi hotel1 »omajati vero v , sol idi teto trozveze», ali ktnaiu je postal ner-[ vozen in ostrost njegovih izvajanj ufcrja le i sum, da tisti cdobro znani življi* vendar niso tako na krivem, kakor bi moral verjeti svet po zahtevi grofa Goluchovskega. Saj to - je naš minister za vnanje stvari izrecno pri- • zna val, da ga nekoliko vznemirja ravno dejstvo, tla se tem »gotovim, dobro znanim živ-ljera? v nenavdušenju za trozvezo pndružu- - jejo tudi — jako pametni življi ! In gospod i j grof ni hotel, da bi svet ostal v nejasnem: i kdo da so ti življi. Reke! je, da bi niti ne omenjal dosedanjega rovanja gotovih dobro znanih življev, ako bi seji m n e «p r i-i d r u ž e v a 1 i d r u g i k r o g i, ki vprašanje političnih zveznih o d n o-š a j e v spravi j a j o v d i r e k t n o z vezo s sklepanjem ugodnih trgovi n-i s k i h pogodb.* Naš minister za vnanje stvari je torej tega menenja, da sti dve državi lahko v na-1 vskrižju se svojimi gospodarskimi interesi in vendar v politični zvezi med seboj. Mož se je tudi pošteno trudil, tla bi utrdil to svoje me ne nje. Dvomimo pa, da bi bil tudi prepričal vseh, saj mu je v bojnem ognju ušel tudi kak izrek, ki govori proti njemu ! Rekei je n. pr., tla politiških zvez ni smeti izigravati kakor kompenzacijski objekt, kajti iste da se ne sklepajo iz uljudnosti, ampak v glavnem v ta namen, da ustrezajo višini potrebam in da v njih nahajajo varstvo interes;, ki se vzajemno p o-k r i vajo! Ravno ta zadnji izrek — tako se nam zdi — govori proti grofu Goluehovskemu, ki bi hotel politične zeze ločiti od gospodarskih pogodeb ! Vnanja politika vendar ni — po našem pri prostem u me vanj u — smoter za se, ampak le s r e ti s t v o v dosezanje gotovih določen •* h ciljev <1 r ž a v e. Kateri namen je torej vnanji politiki, katera naloga jej je ? Menda vendar varnost države. Vnanja politika bodi taka, tla državi zago-tovlja tisto čutstvo mirnosti in varnosti, ki je potrebno, ti a s e m o r e razvijati v notranjem! Vnanji politiki je torej, po našem menenju, naloga : odvračanje nevarnosti, ki l»i mogle navstati od zunaj za skupne notranje interese. In v kopleksu notranjih interesov so menda na odličnem mestu ravno gospodarske koristi ! Vnanja politika je torej dobra le dotlej, dokler povs.pešuje vse notranje koristi ! Čim pa ni v soglasju s temi koristmi, ali jim celo direktno nasprotuje, potem vnanja politika ni več dobra! Vnanja politika mora biti prilagodjena notranji in ne narobe. Ako pa se kje notranji — torej tudi gospodarski ! - interesi žrtvujejo radi vnrnje politike, potem so stvari postavljene na glavo, ker se r a ti i sredstva ubija namen! Torej še enkrat povedano : radi vnanje politike ne smejo trpeti notranji, gospodarski interesi, ampik je prvo vsikdar urejati z neprestanim ozirom na te poslednje ! To je res: trgovinska pogodba, kakor gospodarske pogodbe sploh, je — kompromis. AH bolje rečeno: trgovinske pogodbe med državami so sestavljene iz cele vrste kompromisov. Tu moraš nekoliko mijenjati, tla zopet nekoliko pridobiš na drugi strani. Pri trgovinskih pogodbah ni torej mogoče drugače, neg > da imajo za države, ki so jih sklenile tu ugodne, tu neugodne strani. Ali to prihaja iz naravi gospodarskih pogodb in ne sme služiti le v n a n j e-p o 1 i t i č n i m ozirom!! Pravičnost in tudi racijonalno narodno gospodarstvo hi zahtevala nadalje, tla se ngotl- i nosti in neugodnosti, izvirajoče iz trgovinskih pogodb, jednakomerno razdele mej prebivalstvo države, in to s posebnim ozirom na gospodarske sile posamičnih pokrajin in posa- i mičnih pridobi valnih strok, stanov in krogov, j Krivično je torej in pogubno, ako se neu- { godu<»sti mej narodne trgovinske pogodbe nakladajo vedno iu vedno le na tiste pokrajine in tiste stanove. Krivica postaja še veča, ako stt te pokrajine in ti stanovi gospodarski itak že obnemogli. A krivica postaja skrajna, nečuvena, ako se to go li izključno le iz ozirov na vnanjo politiko. A prepričanje je tu postalo splošno, da se tako godi ravno v naši Avstriji, ravno z našimi pokrajinami in ravno z našim kmečkim j stanom, ki se bavi z vinogradništvom, in z 'našimi ribiči. Ti so morali tlo sedaj in bojimo j se, tla bodo morali tudi odslej nositi neugod-i nosti trgovinske pogodbe z Italijo, d oči m imajo gospodarski nerazmerno krepkeje po-| krajine ugodnosti iz te pogodbe. Vzrok pa, ! zakaj smo ravno mi žrtev, je tudi notoričen in neutajljiv. Ob meji smo, na izpostavljeni (točki smo in država, s katero sklepamo trgovinsko pogodbo, nam je narodno sovražna j in je v zvezah z našimi tukajšnjimi sovražniki ! Ta država stoji na drugačnem stališču, nego grof Goluchowskv. Ona izkorišča poli-tiške pogodbe za sklepanje trgovinskih pogodeb, a o sklepanju trgovinskih pogodeb ima pre vol j nost, iz katere jedino izvira pripravljenost za vsako žrtev v varstvo domovine in dinastije ! Delegaeije. Proračunski odsek avstrijske delegaeije je razpravljal v včerajšnji seji o proračunu ministerstva za vnanje stvari. Delegat MladoČeh dr. K rama? je odobraval stališče vnanje politike v kitajskem vprašanju. Cehi ne bi imeli nič proti trozvezi, ako bi monarhija, uvažuje pogodbe, ki jo vežejo z drugimi državami, gojila trdno in zaupno s p o r a z u m l j e n j e z R u-sijo in izvajala samozavestno in pravično mirovno politiko. Govornik dvomi, da bi h lo nastopanje nemške protektoratske politike v Carigradu na korist Avstriji in Rusiji t<*r priporoča ti o b r o h o t n o a v s t r i j s k o politiko n a II a 1 k a n u v s po r a z u m-ljenju z Rusijo; v interesu naše in ruske države je, da Bolgarija ne okupira Makedonije. Dr. Kramar se nadeja, tla bo minister znal in hotel preprečiti tovanje nemškega časopisja proti avstrijsko-ruskemu spo-razumijenju. Čehi ne zahtevajo, da bi se Avstrija postavila na stališče sovražim proti Nemčiji, želijo pa, da bi bila zveza meti obema tlržavama lojalna. Dr. Kramar je obsojal potem izganjanje I slovanskih delavcev iz Nemčije ter od oliei-jelnih nemških krogov podpirano »los von Rom« gibanje in je izrekel, tla Cehi ne morajo odobravati avstrijske vnanje politike, ker na istej ni opaziti potrebne samost >j nosti. Poljski delegat grof D z i e <1 u s z v e k i je tudi odobrava! kitajsko politiko in prizadevanje za ohraujenje miru, in je, kakor dr. Kramar obsojal izganjanje slovanskih delavcev iz Nem Sije, kateri je očital tu li zatiranje Poljakov, vsled česar Poljaki odobravajo trozvezo le " ozirom na potrebo ohranitve miru. Vprašal je, kaj misli okrenuti vlada v to, da se prepreči izganjanje slovanskih delavcev iz Rusije. Govornik je slednjič izrekel svoje zaupanje tlo vnanje politike. Delegat P o m m e r je posebno z narodnega stališča odobraval zvezo z Nemčijo ter zavračal očitanje, tla se gibanje »proč od Rima« oficijelno odobrava ter je vprašal, tla-li so resnične vesti o ohlajenju razmer meti Italijo in našo državo ter o maj a nju tro-zveze ?! Delegat A x m a n n (kršč. socijalist) (Dalje v prilogi.) Prilogi „K <1 i li o s t i" k sti \. 119. j« obsojal gibanje »proč od Kima« ter je izjavil, da je to gibanje eminentno političnega ]>omena ter da očevidno pripravlja Avstrijo za priključenje k nemški državi. Izjavil je tudi, da njegova stranka ne more imeti zaupanja do v na nje politike, ako nima zagotovil, d a se carinske in trgovinske pogodbe obnovijo z o z i-romna koristi avstrijske industrije in o 1» r t i. Delegat Kramar je |»ovdarjal nesoglasje, ki je v tem, da je»\Vr. Abeodpost« pač zavrnila francosko časopisje, ki je neprijazno pisalo o naši državi, raed tem ko nima niti najmanjše graj al ae besede za irredentistiško pisanje nemškega časopisja v »reiehu«. Minister za vnanje posle grof Golucho\vski odgovarjal je na izvajanja predgovornikov, odbito na trditve dr. Kramara ter ponavljal večinoma to, kar je bilo obseženo že v eks jtozeju. Govore o S|x»razumljenju z Rusijo je omenil, da se je pred letom 181*7., ko se je isto doseglo, dozdevalo, da obstoji med Rusijo in med našo državo trajajoč in zagrizen konkurenčni boj. SjM>razumljenje z Rusijo je postalo neprecenljivo poroštvo, kamero se bo skušalo ohraniti. Minister Goluchowski se je dotaknil tudi makedonskega vprašanja, ter zatrdil, da je {►ostalo isto mnogo manj nevarno, odkar so se agitatorji uverili, da bi v slučaju ustaje ostali ]K>polnoma osamljeni. O Albaniji je rekel, da vlada raed našo državo in Italijo popolno sfKjrazumljenje o tem, da se ne bo niti jedna niti druga skušala polastiti dotičnega ozemlja. •Slednjič je pojašnjeval še, da so izgoni naših državljanov iz Prusije postali mnogo redkejši ter da se isti dogajajo le še iz gospodarskih obzirov. Tržaške vesti. Kadi hinkostiiih praznikov izide prihodnja številca »Kdinosti« v torek ob navadni uri. Himen. Danes se je poročil odlični naš rodoljub, gospod Anton Bogdanovi e, z gospico Darinko T r u d n o v o, hčerjo vele-ugledne in od tržaških Slovencev visoko ce njene rodbine Trudnove. Tržaški Slovenci sočutstvujejo iz srca na tem dnevu sreče v obeh milih in dragih nam rodbinah. Italijanski zemljiški posojilni zavod. Italijani so začeli zopet ugibati, kako bi ustanovili zavod za podeljevanje posojil na zemljišča. S|H>minjamo se, da so že pred leti mnogo govorili o tem, a je potem vse lepo zaspalo. Sedaj se je vzbudila laška kmetijska družba in se obrnila do mestne hranilnice tržaške, do občine in do trgovinske zbornice s spomenico o tej stvari. Mi vemo prav dobro, kaj tiči za tem, navidezno tako človekoljubnim načrtom ; vemo, da vidijo v tem novo sredstvo za poitalijančevanje našega naroda. Naša sodba o tej najnovejši akciji je zelo jednostavna. Najprej dvomimo, tla bi Italijani res izvršili ta svoj načrt, ker bi se, posebno pa v Istri, s tem zamerili mnogim pristašem svojim, ki žive le od oderuštva. Ako pa se res ustanovi tak zavod in bo postopal, kakor postopajo s posojili laški izseso-valci, jtotem smo tam, kjer smo bili in se stvar v ničemer ne spremeni. Ako pa bo novi zavod |H>stopal tako, kakor postopajo naše |K>sojilniee in skrbel za blagor ljudstva, potem pa ga z veseljem pozdravljamo, ker !>o imelo njegovo delovanje ravno nasproten vspeh od onega, ki si ga pričakujejo. Po]»olnjeval bo delo naših denarnih za-vodov in tako pomagal našemu narodu do blagostanja in gospodarske samostojnosti. Materijalno krepek narod pa se tudi zaveda svoje jMilitične moči in je gotovo odločnejši v brambi svojih narodnih pravic. Seveda bomo morali j»ozorno slediti delovanju tega laškega zavoda, ako se ustanovi, ter paziti, da se bo držal v mejah zakona; ovirati tega delovanja pa nam ne bo treba. Za danes toliko, svoje stališče hf»čemo še utemeljiti j»odrobneje. Ali je treba »Narodnega doiua« v Tr*»tu ? ! Laška gospoda so sezidali v Trstu razna gledišča in redutnih dvoran, kjer se tržaško občinstvo zabava. Te tržaške «dotnove» pa imajo skoraj izključno Zidje v j>erze do najborniše luknje v petem nadstropju, ali v podstrešju; na večer pa ga dobivaš pri blagajni in ob uhodih gledišč in drugih prostorov. Žid je prevzel nadzorstvo in nekak monopol vseh zavodov, kjer se denar šteje, vsprejema in oddaja. Ta fanatična židovska klika, združena z najln»lj rdeče pobarvanimi Italijani (v njih žilah teče večinoma dalmatinska ali kraška kri), je še ne davno dovoljevala svoje prostore slovenskemu elementu za razne veselice. Naeijonalni šovinizem Italijanov v Trstu pa je bujno vzrantel in pognal take «grebene», da so najupljivniši med njimi sklenili potegniti zapah — vsakokrati, ko bi hoteli Slovenci vstopiti v njih «svetišča». Na slovenski denar pohlepni Zidje s> sicer tu pa tam majali z glavami in prigovarjali, češ: denar je vendar denar, če tudi je padel iz slovenskega žepa. Ultranacijonalni zelenci so pa protestirali : mi nočemo, da bi nam Slovenci še nadalje onečaščali naše »domove« ! Ali ne vidite, kako so o vsaki njih veselici gledišča prepolna ?! Od tedaj sta gledališči »Politeama Ros-setti« in »Fenice«, kakor tudi vse redutne dvorane Slovencem zaprte. — Slovenci smo težk> občutili to odpoved, ker Lase namnoženo društveno življenje se ni moglo razvijati k«kor bi hotelo. Začela je zastajati kri v našem družabnem življenju. — Sililo je vprašanje : ali se tržaški Slovenci res hočemo odreči javnemu nastopanju v našem Trstu?! Nastop, dostojen naroda, pa ni bil mogoč, ker nismo imeli — javnega prostora za to ! Naj se nam dovoli omeniti dva naj-bližnja slučaja : raz v i tj e zastave, pevskega društva »Kolo«: in uprizoritev »Roko v njače v«. Zadnje ne moremo predstavljati v Trstu, dokler nam »Narodni dom« ne poskrbi prostorov. Kar se pa dostaje razvitja zastave ! : Kola«, bilo bi opomniti, da so Kolaš' že davno gojili iskreno željo, nabaviti si svoj prapor. Slednjič je odbor sklenil, da se zastava napravi in meseca julija razvije. Razvitje društvenih zastav je v Trstu redek slučaj. O taki svečanosti pa je »prostor« glavni pogoj. In ravno tega pomanjkuje v Trstu. Odbor je prašal Dreherja, da-li bi mu dovolil prostor v »bošketu«. Tam bi bilo primerno za popoludansko veselico, a treba je dozvoljenje magistrata. Torej nič. Brata Ska-barja, po očetu Kraševca iz Repna, — sta že v drugem pokolenju — tako polaščena, da se kar iz kože blišči il puro sangue. — Ta imata lep prostor pri sv. Ivanu. — »Non si permette neanehe per idea« — je bil suhi — kraško-italijanski odgovor. Pri »Novem svetu« — Mondo nuovo, kjer smo se Slovenci večkrat shajali nimajo (po izpovedi gostilničarke) ni stolov, ne miz, ne namiznih priprav. Treba bi bilo 1000 kron stroškov ! A za eno veselico se ne izplača, je pripomnila ! Torej tudi tam ni za nas. K sreči pa je na razpolaganje j vrt na družbeni šoli pri sv. Jakobu. Že pričet kom je bil namen «Kola», da se tam razvije zastava. Vendar z ozirom na zunanja društva in goste bi bilo veljavno, ko bi bili dobili primeren prostor v mestu. Ali če ni mogoče, pa ni ! Družtvena zastava se torej razvije pri sv. Jakobu v jutro na šolskem vrtu ! Opo-lutlne bo banket v restavraciji na Corso Stadion v hiši «Tržaškega podpornega in bralnega društva®. Lokal je lep in z vrtom. — Popoludne bo pa ljudska veselica pri sv. Jakobu z raznovrstnim in zanimivim programom. Odbor bo skrbel, da se vrt okrasi in da bodo gostje imeli vso potrebno postrežbo. Dedna kultura. Pišejo nam: Včeraj je šla neka stara ženica iz Boršta v tukajšnjo bolnišnico, da tam obišče svojega bolnega sorodnika. Ker pa ni znala, v katerem oddelku se nahaja isti, je šla v pisarno ter tam prosila, naj jej povedo, kje da je ta in ta ? Poslujoči uradnik pa je skočil kakor gad nanjo, ker je govorila -- kakor zna'- slovenski! Kričal je: »Qua non si parla (piella lingua, la vadi parlarla dove che la vol!« (Tu ne poznamo tega jezika — pojte govoriti ga, kamor hočete l) Gospod S., ki je bil slučajno navzoč o tem neolikanem vedenju magistratnega uradnika, jo povedal istemu par gorkih : »Sram naj vas bo, da tu, kjer imate posla z veliko večino Slovencev, ne razumete deželnega jezika !« Uradnik se je tedaj zagnal v gospoda S., češ: »Kaj imate vi tu ! Kdo ste in zakaj se vtikaLe v stvari, ki vas ne brigajo?« Gosp. S. mu je pa odgovoril : »Vas čisto nič ne briga, kdo da sem jaz ! — Vi storite svojo dolžnost — potem vam ne bo nikdo prigovarjal ničesar!« Suhi magisiratovec (in strastni slavanoiob z naočniki!) je hotel nadaljevati, kar mu je pa zabranil neki drugi višji uradnik. Žena je na to izvedela za svojega človeka in šla v dotični oddelek. Ker je pa tudi tu govorila slovenski, so se jej postrež-nice smijale, češ : »Kaj govori ta ženska — kitajski ?« To so razmere v tržaški bolnišnici, na mestu, kjer bi moralo vladati le človeško usmiljenje ! Tak je Fad tiste dedne lahonske kulture ! J. S. Pomagajmo si! Od sv. Jakoba nam pišejo : Tu na vrhu imamo več mesnic, toda največ (Vse! stavec) takih, kjer naše ženske in naš narod v obče pitajo s sčavi. To menda v zahvalo, da jim nosimo denar! C uje se, da misli naše vrle konsnmno društvo nekaj ukreniti v tem obziru, ali gotovega še ni nič. V našem »narodnem domu« bo z avg. izpraznjen prostor, primeren za mesnico, katerega naj bi vzel eden ali drugi od — dveh naših narodnih mesarjev, ki bi tu imel gotovo prav dobro kupčijo . . . Mi sv. Jakobčani se tudi pismeno obvežemo — in to 3 do 500 družin — da smo pripravljeni podpirati svojega človeka. — Samo: Na delo! Slovenei v Trstu in v okolici! Ne zabite, da se bodo dne 2. junija predstavljali »R o k o v n j a č i«, narodna igra s petjem v petih dejanjih, in to na korist naše preko-ristne družbe sv. Cirila in Metoda. Prosimo vas, pustite ta dan vse druge izlete in sestanke ter pridite vsi v Barkovlje! Začetek bo ob 7. uri zato, da bo igra dovršena že po deseti. Tako bo mogoče vsem udeležencem, vrniti se v mesto s trara\vajem. Opozarjamo tudi na vsebino igre, ki jo podajemo na drugem mestu. Zaslužena kazen. Od zanesljive strani nam poročajo, da je nek laški podanik v novi luki žalil enega naših delavcev. Beseda je rodila besedo, tako, da je Italijan potegnil iz žepa »narodno orožje« — nož! Ob enem je izustil besedo »porko di ščavo« ! Naš mož ali prav za prav mladenič, vidč pred seboj pogubo je Laha — porinil v morje!!! Laha pa ni več v Trstu, ker so mu gospodje za njega — junaški čin — priznali slobodno vc žjno do laške meje! Dobro se mu je izplačalo! Je Že začetek! Od sv. Jakoba nam poročajo, da je tam na trgu pred cerkvijo neka ljudska kuhinja v kateri imajo delavci iz Italije svoje shajališče. V začetku, ko so prišli v Trst, kjer so izpodrinili celo vrsto naših, so se vedli precej kratko — kakor je že njih navada — a, sedaj že začenjajo izzivati z besedo in eden istih že nosi laško trobojnico okolo vrata ! Omenjamo to mimogrede z namenom, da redarstvo stori svojo dolžnost in tako obvaruje našince pred eventualnimi nesrečami ! Izpred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je stala včeraj 62-letna kmetica Lucija Corte iz Kopra, obdolžena radi razžaljena redarjev in radi rabuke. Dne 5. marca t. 1. je prodajala »na rudečem trgu« (brez dovoljenja) turšično moko. Jeden municipalnih stražarjev jo je pozval radi tega, naj mu sledi na magistrat. Žena pa se je na to vrgla na tla, upila na pomoč ter zmerjala stražarja, vsled česar jo je ta s pomočjo še jednega druzega stražarja, mesto na magistrat, od vel na policijski inspektorat. Radi tega čina obsodil je včeraj sodni dvor Lucijo Corte na 7dneven strog zapor. Okraden Izrael ! Krošnjarju Jakobu Izraelu je v ulici Beccherie neznan tat ukradel daljnogled, vreden 13 kron. Aretiranje laškega podanika. Policijska agenta Heinau in Heiden sta včeraj aretirala italijanskega podanika Henrika S., katerega je iskala laška vlada kakor anarhista. In naj se potem ne veselimo teh gostov?! Poneverjenje. Včeraj so redarji zaprli uslužbenca pri trgovcu z glasovirji, Magri-niju, Henrika C., kateri je pri tvrdki Carl Greinitz Neften vzel za-se za kakih 100 K blaga pod imenom svojega gospodarja. Dražbe premičnin. V torek, dne 28. maja ob 10. uri pred pol utl ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Coroneo št. 1, hišna oprava ; v ulici deli' Istria, kamenit steber in bicikl ; v ulici S. Michele št. 16, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 20.6, ob 2. uri popoldne 25.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.1. — Danes plima ob 3.29 predp. in ob 4.16 pop.; oseka ob 5.11) predpoludne in ob 11.19 popoludne. Zavodu sv. Nikalaja so došli sledeči darovi : gg. Guštin, duhoven v Trstu 5 K, Jenko, deželni poslanec 10 K, hranilnica in posojilnica v Senožečah 5 K. Zavod sv. Nikolaja priredi v nedeljo 1. julija veselico. Toliko naznanje bratskim društvam, da se bodo mogla ravnati o določanju svojih veselic. Doneski možki podružnici sv. Cirila in Metoda : N. N., ker se ni mogel udeležiti pravočasno pogreba pokojnega Ernesta Pertota, 4 K. Izreden občni zbor «Delavskega pod -pornega društva*. Kakor že javljeno, bo imelo «Delavsko podp. društvo* v nedeljo, dne 2. junija ob 4. uri popoludne, v društvenih prostorih izreden občni zbor, na katerem se imata premeniti dva člena društvenih pravil. «Delavsko podp. društvo*. Jutri, prvi binkoštni praznik, ostanejo društveni prostori zaprti. Isto velja tudi za praznik sv. R. Telesa. Odbor. Za zastavo pevskega društva «KoIo» so darovali gg.: Ivan Hribar, župan stolnega mesta Ljubljane 10 K, dr. Dinko Vitezić 3 K, Ivan Treven 1 K, gospica Rapotec nabrala v krčmi tAmlerao di Franz» 2 K 44 st., ista je nabrala v krčmi «Alla bella ve-dutta* 2 K 40 st. Iskrena hvala vsem darovalcem, kakor tudi gospici nabiral ki. Nadaljne darove sprejema gospod Anton Vatovec, trgovec in podpredsednik »Kola», ulica Torente št. 26. Na rednem občnem zboru pevskega društva »Adrija« v Barkovljah, obdržavanem dne 16. t. m. v »Narodnem domu«, so bili v novi odbor izvoljeni sledeči gg. : Predsednikom Josip Pertot (Matijev), podpredsednikom Dragotin Pertot (Križetov), tajnikom Boleslav Sulčič, blagajnikom Dragotin Pertot (Jernejev), gospodarja: Josip Pertot in Ven-ceslav Martelanc, arhivarjem Hinko Marte-lanc ; odborniki: Pavel Čok, Ernest Pertot in Valentin Tavčar; namestniki: Mihael Pertot, Jakob Pertot in Pavel Marlelauc. Vesti iz ostale Primorske. X Slovansko bogoslužje na Krasu! Zanesljiva oseba nam poroča, da se je v Skopem na Krasu rabilo slovansko bogoslužje in sicer od leta 1831 do 1836, ko je tam pastiroval pokojni g. Vlah — istrski Hrvat ! (Ta gospod da je pastiroval tam od 27. aprila 1831 do 24. aprila 1836). Naš poročevalec nas je zagotovil, da so med tamošnjim starim ljudstvom še dobro v spominu oni časi, ko so molili tudi gospod duhovnik — vso božjo službo v slovanskem jeziku ! Kako je pa danes ?! I Vesti iz Kranjske. * C. kr. brzojavni uradi. S Kranj -skega nam pišejo : Slavnemu poštnemu ravnateljstvu na znanje, da je še vedno mnogo brzojavnih uradov po Kranjskem, kateri na slovenskih brzojavkah ne rabijo slovenskih imen dotičnih brzojavnih postaj. Za zdaj naj navedemo sledeča: Rudolfovo, Cernomelj, Krško. Vprašamo : Ali naj že vsaka poštna odpraviteljica, ker je slučajno nemškega duha, sme ignorirati naš narod?! Ali se slavnemu ravnateljstvu res ne zdi vredno, da bi ukrenilo potrebno, da se taki nedostatki odpravijo ?! Pritožeb je bilo menda že dovolj ! Vesti iz Štajerske. — Ubojstvo. V Dobrni pri Celju je tamošnji cerkovnik ubil nekega 37-letnega kmeta, ker ga je imel na sumu, da je z njegovo ženo v nedovoljenih odnašajih. Cerkovnik je navadno spal v župnišču, ker pa ga je mučil tisti pekoči sum, je dotičnega večera ostal doma. Po noči je res nekdo potrkal. Cerkovnik je res šel odpret in je — mahnil z gorjaČo po došlecu. Mrtveca je zavlekel na bližnji travnik in je naslednjega dne — mirno zvonil mrliču. — Odmev celjskih dogodkov p o v o d o m obiska Cehov. Vsem so še v spominu kanibalski napadi celjskih suro-vežev — golorokih in onih v cilindru in glaye-rokavicah — na mirne češke goste. Mej drugimi je bil zavratno — to je junaštvo ! — napaden tudi učitelj Gosti nčar. Kakor bi bil storil vsakdo drugi, v taki sili in nevarnosti, storil je tudi on : branil se je kakor je vedel in znal ter je o tem ranil jednega napapaleev. Gostinčar je bil obsojen na šest tednov. Vsled tega je bila uvedena proti njemu tudi disciplinarna preiskava. Ker pa je bil deželni šolski svet vedar toliko objektiven in pravičen, da je uvaževal okolnosti in ustavil preiskavo ter sklenil le premestiti reeenega učitelja, pa sedaj bruhajo jezo tisti nemški radikalei in kažejo le — kako p o s u r o v e 1 a in p o ž i v i n e 1 a so jim e u t s t v a ! — «Na* I)om«. I'od tem imenom je začel izhajati v Mariboru nov eenen slovenski list. Prvo številko smo dobili danes. List bo izhajal vsaki drugi četrtek. Ime cXaš dom« si je nadel list, «ker hoče pri pomagati, da bi slovenski kme* na Štajerskem ostal gospodar na svojem domu*. Listu naloga je, «da se ohrani v slovenskem domu krščanska poštenost, varčnost in delavnost*. Razne vesti. Kralj in straža. List »La (apitale* pri-poveduje nastopno dogodbieo: Pred nekoliko dnevi je kraj italijanski sam in brez spremstva šel na sprehod po vrtih Kvirinala. Kralj je nosil črno civilno obleko. Ko se je približal vojaku, ki je stal na straži, je isti skazal |x»čast |m> predpisu. Kralj sejo ustavil in je vprašal moža: »Ali me poznaš?« »l>a. Veličanstvo kralj*, je odgovoril infanterist ves zmešan. Kralj se je smejal in je hotel nadaljevati svojo pot, ali vojak mu je zasto-pil pot: »Veličanstvo, tu hoditi je strogo prepovedano«. Mož je govoril skromno, a odločno. In ko je kralj vsejedno hotel nadaljevati svojo pot, se mu vojak vendar ni holel izogniti in je menil: »Brez povelja desetnika ne pustim nikogar dalje, tudi Vašega Veličanstva ne«. Kralj se je smejal : »Prav imaš, moj sin«, in se je obrnil. Vojak je zopet izkazal počast. Naslednjega dne pa je dobil iz rok svojega stotnika lepo uro s kraljevim gr!*»rn in urezanim napisom : »v dolžnosti zvestemu vojaku«. Turško grozodejstvo. Rimski list «Tri- buna» poroča sledečo neverojetno dogodbo : V farigradu so aretirali nekega laškega p«wla-nika imenom de < 'roeis, katerega so imeli na sumu, da je mladoturški emiser ter so ga spravili v Vildiz Kiosk. Potem, ko ga je sam -uhan zaslišal, zaprli so ga v neko ječo, Ljer ga je guverner Hamdi-Bev na sultanovo |»ovelje ustrelil ; na to so vrgli truplo po noči v Bosj>or. denar. Za tem nastopa Rok ter pripoveduje Grogi, da je mej Francozi neki Vernaz, kateri je bil prej Bernjač. To silno razburi Nandeta. Sklice vse rokovnjače, jim zapove oropati francozke kase, a nekega častnika, ki ga pokaže Rok, pa morajo dobiti živega. Rokovnjači res napadejo Francoze, jih oropajo in Vernaza pripeljejo živega Nan-detu. Ta stopi pred njega ter ga vpraša, da-li ga pozna? Vernaz ga spozna ter prosi : »Milost pl. Basaj !« A Nande pove zdaj, da ni več pl. Basaj, temveč Groga. A tega je kriv on, Bernjač, ker mu je podtaknil T>00 tolarjev, ga tako obdolžil tatvine ter mu s tem vzel čast in mu zapeljal nevesto. A soditi ga noče on, temveč sodijo naj ga rokovnjači sami. A ti pa vržejo v propad. Peto dejanje je pisarna na gradu Ko-lovcu, kjer je vhod v ječo. Tu sta Poljak ir komisar Mulej, kateri javi, da pripeljejo rokovnjače, katere so vjeli. V tem nastopata, vklenjena, z vojaki, Nande in Tonček Oblo-ški. A za tem pri nese ta še dva vojaka mrtvega Rakovca. Sojeni bodo zato, ker so napadli francozke kase. Vrniti se pa morajo vsi v Kamnik, le Nande ostane v ječi na Ko-lovcu, ker so ga vjeli na Paleževini, ki spada pod Kolovec. Brata ostaneta sama. Štefan si ne upa pogledati Ferdinanda. Konečno premaga bratovska ljubezen in Štefan pozabi vse dolžnosti svoje kakor uradnik ter pomaga Nandetu, da beži iz ječe. Konečno je sprememba, kjer je Nande zopet sloboden ter kliče svojo Polo-nico, naj hitro bežita. Polonica gre zopet v hišo, da pozdravi še enkrat svojo mater. V tem nastopijo komisar Mulej in več vojakov. Nande se noče podati živ, zato ustreli na komisarja; a ta zopet Nandeta, kateri se zgrudi mrtev na tla. To je v kratkih potezah vsebina. A da vitli te, kako se vse to lepo razvija, pridite v nedeljo dne 2. junija v Barkovlje! K. P. Pismo. Dragi Jože ! Že dolgo Ti nisem nič pisal, — ne zameri ! Saj veš, kakšni smo! Če bi ne bila danes sabota, pa bi bil gotovo — kateri drugi dan, in ti bo moral še čakati na ta moj list ! Zdaj pa pride še najlepša. Zdaj, ko sem začel pisati, pa ne vem, kaj bi Ti pisal?! Temu je vzrok — že veš kaj ! Kaj druzega, nego sabota ! No, naj bo, začnimo! Ali — kje ? — Vraga, saj res : kaj bi Ti pisal ? — Ho, ho, jo že imam ! — V prvo vedi, da imamo pri nas, mi, tu, v Trstu, električni tramvaj. Tega Ti menda še ne veš. Ta tramvaj vozi in zvoni po vsem mestu, kakor obseden. Vozove ima jako lepe; navadno vozita celo po dva skupaj, ob nedeljah pa kar po trije. Mislilo se je, da bo, ko odpravijo tramvaj s konji, — golaš boljši in eeneji ; pa smo se varali ! Ceno ima ravno isto, samo da je golaš slabši in da so porcijoni nekoliko bolj stisnjeni. Nadalje Ti povem, da imamo mi v Trstu tudi svoje »Orglee«. Ti, seveda, ne veš, kaj in kako so prav za prav te »Orglee«. Te »Orglee« orgljajo samo zvečer tam pri »Francu«, pri eni okrogli mizi na desno, kakor se »noter pride«. Šef teh »Orgle« se imenuje Francelj, ki pravi, da vzame patent nanje in ki se je tudi izjavil, da bi te »Orglee« k<»r v Pariz na razstavo transportiral ; ker pa je razstava že zaprta, ne pojdejo — vsaj za letos ne — »Orglee« v Pariz. Če bi šle »Orglee« v Pariz, bi hodila »Rula« vedno tri korake pred njimi kakor »batištrada«. Tega pa morda zopet ne veš, kaj je to: badištrada ! Će hočeš, da ti to stopi prav plastično pred oči, moraš si ogledati kakov imeniten tržaški pogreb. Spredaj pred sprevodom hodi mož, in kaže pot tja, kamor pojdeino enkrat vsi in kjer — ni muh ! Takov kažipot v smolo je tudi naša »Rula«. Zdaj veš, zakaj sem rekel »Ruli« : »batištrada !« Pravijo, da »Orglee« ne morejo naprej brez »vipavske župe« ; zato misli šef Francelj napeljati iz Vipave »lor« iz kavčuka po zraku, ki se bo po njem stekala »župa« v »klobuk«, ki ga bo nosila »Rula« na glavi. Kadar je »Rula« v največi ekstazi, tedaj drgne celih devet pod ničlo. Kako »Orglee« napredujejo, to izcrpiŠ takoj iz naslednjega odlomka neke pesmi, ki Rokovnjači. Narodna i«rra z petjem v petih dejanjih. I'o .lurćie- Kersnikoveni romanu spisal Fran Govekar. Kdo ne pozna našega dičnega Jurčiča in kdo ni čital že vse, ali vsaj nekatere njegovih povesti, kakor: »Desetega brata«, »Jurja Kozjaka«, »Spomine na deda«, »Veroniko I Jeseniško« i. dr. In naslajal se je gotovo vsakdo, čitaje te proizvode. Saj je menil, da vidi pred seljoj žive ljudi, kakor so v resnici z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi njihovimi. Tu ni nič onih nemogočih bitij, ki živijo le v bolni fantaziji srednjeveških pisateljev. Zadnje leto svojega življenja pa je napisal Jurčič pravi narodni roman »Rokovnjači«, katere je začel izdajati v »Zvonu«. A kruta smrt strgala mu je |>ero iz rok leta 1*81. Bati se je pa bilo, da se tako krasno /apričeto tlelo zaustavi ; a njegov prijatelj Kersnik (eden najl>oljsih pisateljev prerano umrli 1*97), je »Rokovnjače« nadaljeval in tudi umetniško dovršil. Misel Jurčičeva je bila krasna. Podariti namreč narodu slovenskemu povest, katera bi bila prav njegova last. Tako imajo Italijani svojo ljudsko povest »Rinaldo Rinaldini«, Nemci svoje »Die Rauber«, A mi svoje »Rokovnjače«. Izvolil si je zato divno okolico Kamniško s slikovitimi, da. malokomu pristopnimi hribi ter nam opisal tam živeče Rokovnjače. A Rokovnjači so bili tudi nekateri Kamniški meščanje in kmetje, tako, da eden druzemu niso zaupali, ker eden druzega je sumničil. Ime Rokovnjači pa so dobili za to, ker so si ljudje pripovedovali, da so nedolžnim otrokom odrezali desno roko, |>opalili, jo nosili s seboj ter se naredili tako nevidne. Ta predmet je dal našemu mlademu ve-lenadarjenemu pisatelju gosp. Govčkarju povod, da je »Rokovnjače« dramatiziral. Podjetje se mti je jKjsrečilo poj>olnoma, ker je v kolikor mog»»če kratki obliki podal kaj pla-etično in slikovito vse glavne momente romana. je bila zložena radi nutnare 309, ki je hotela, tla bi en orgl irski meh počil. Odlomek tiste pesmi slovi : „Ko orglarski, ta divni glaa Presega vsaki kontrabas, Flavto, vjolo, klarineto, Organeto in trompeto. Presega tudi vsak vjolin, Pianoforte in pijanin. Leierkosten nič ne more, Se harnionijurn jih ne zmore ; Kitara, citre. e:mba, čelo, Vse skupaj ne hi lepše pelo. So orglee na svet' le ene, še David s harfo jih ne vžene". Torej iz tega lahko spoznaš, kaj so »Orglee*. ('ne napravijo v drugi polovici meseca julija skupno s »Povžem« tourne jo po vsej Kranjski deželi; a kakor se čuje, bodo gostovale posebno v belokranjski stolici, v Črnomelj u. »Rula« l><» nosila ua tem izletu ta veliki boben v cilindru. Natančen program o tem izletu Ti že naznanim svoječasno. Se sliši, da misli Jože kupiti firmo »Orglee«, katero bi pribil na vrata oštarije, da bi ljudi mešalo še bolj, nego so že zmešani. Će bi enkrat Jože to dosegel, postane v par letih lahko kak »resta — ura« ter bi se | potem vozil, kakor kak Anglež, na avtomo-| bilu brez konj. Nadfdje Ti naznanjam, tla smo kupili v Trstu »Narodni dom«. Da boš vedel, kaka simpatija vlada sedaj mej tržaškimi Slovenci in Italijani, povedano Ti bodi, tla imajo občinski »vigili« v »Narodnem domu« svoj pošto. Će poj de tako naprej, ne bo dolgo, ko bomo imeli podružnično Ciril-Metodovo šolo \ v dvorani tržaškega občinskega sveta. To se zgodi prav lahko, saj šola je po dnevi, seje, burne ali pohlevne, so pa le zvečer. Nekateri trdijo (pa ne vem, če je res)* tla misli tržaška občina pristopiti kakor akcijo-norica z najmanj 300.000 kron deležev k »Narodnemu domu« ! — Ne ve se pa, ali bodo te krone dunajske ali — trnjeve ? ! Bomo vi tleli ! Nadalje Ti še povem, tla mislijo tržaški — seveda samo slovenski —, diletantje vpri-zoriti »Rokovnjače« v Barkovljah dne 2. junija. Ta igra bi se lahko vprizorila v kakem tržaškem gledališču, pa se ne le zato, ker je sedaj prevroče v gledališču. Jaz bi Ti še kaj povedal, pa ura je že ena, in »ta sitni« mi ne daje miru. Pozneje enkrat Ti že še kaj sporočim. Le čakaj ! Do tedaj pa bodi zdrav in vesel, ter vedi, da Te ima vedno rad Tvoj Jaka. V prvem dejanju nas prestavlja pisatelj na trg v Kamnik, kjer je semenj. Ljudje prihajajo in odhajajo. Tu je krčma Jošta Vla-garja, ki je skriven Rokovnjač. Na sramotnem kamenu stoji berač Tomaž ter ima na prsih tablico z napisom : t a t. Ljudje hodijo sem in tja ter psujejo Tomaža, kakor se jim ljubi. Na to nastopajo mladi vojaci pevaje. Ko so odkorakali, prihaja mestni berič ter razglaša, tla dobi 15 kron tisti, ki zasledi Rokovnjače. Vsi ljudje se gn^tejo (»koli l>e-riča in poslušajo. A med tem prihaja ObloŠki Tonček, konjski mešetar, ki je rokovnjač ter odveže Tomaža. Oba se odstranita. Ko je berič odšel, vidijo ljudje, da ni več Tomaža na Kamnu, a prepričani so, da je sam zginil, ker je rokovnjač. Na to spreleta vseh nekaka groza, tako, da sp počasi zgubljajo, le par kmetov ostane še v krčmi, kamor je prišel tudi Blaž M o z o 1. Ta je pravi tip kmečkega pijanca iz boljše družine, ki nima druge skrbi, nego to, kje bi dobil kak krajcar, da bi ga zapil. Tu kliče vina, zabavlja čez rokovnjače. tako, da ga ti, ki so mej tem tudi prišli v krčmo, dobro potolčejo. .V ko ga hoče ravno berač Tomaž prebosti, pride Nande s Paleževine, ki je glavar rokovnjačev < Jroga. Z eno besedo ustavi le-ta rokovnjače, ki se h'tro odstranijo, a Blaža odnesejo nezavestnega v hišo, V drugem dejanju vidimo Blaža spečega pri čevljarju Bojcu, ki mu krpa črevelj in je tudi skriven rokovnjač. K Bojcu pride tiho Nande ter mu naroča, naj gre na Brdo k pisarju Raku po neko pismo. To posluša Blaž. ki se je mej tem zbudil in tako izvedel, da je Nande s Paleževine, ki je hotel vzeti za ženo njegovo nečakinjo Polon i co, rokovnjač. Blaž pa hoče izvedeti vso stvar natančneje, zato izpeljuje zvijačno B »jca. In res, Boje se izda. A Blaž ve zdaj za gotovo, »la so Nande, Boječ in Rak rokovnjači. Ko pa vidi Boječ, tla se je izdal, hoče zabosti Blaža, a ta ga vrže na tla, ga dobro premi kasti in odide. Boječ se na to dvigne ter teče povedati Nandetu, tla jih Blaž izda. Za tem nastane sprememba Preti nami je Paleževina in hiša, kjer stanuje Polonica. Nande jo kliče, naj hitro pride, ker mora govoriti ž njo. < )na prihaja iz hiše. Nande jej pripoveduje, da mora bežati, ker ga zasledujejo sovražniki in da ona ne sme verjeti vsega, kar bodo govorili ljudje o njem Obljubi naj mu, da pojde ž njim, kedar pride po njo. Polonica je vsa zbegana ; zdi se jej vse tako čudno, tako nejasno, a ljubi ga tako goreče, tla mu obljublja vse. Mej tem, ko se poslovljata, pritečeta od druge strani stric Blaž in hlapec France, ki hočeta vjeti Nandeta, ta zbeži, Blaž za njim, a France stoji in govori sam seboj, naj le Blaž sam lovi. Polonica, videvša ta prizor, vprašuje vsa pre-padena Franceta, kaj da hoče Nandetu ? Franee jej odgovarja, tla lovi stric Nandeta, ker je ta rokovnjač. Polonica bolestno zavpije in zbeži v vežo. Tretje dejanje nam kaže sobano pri sodniku Gavriču. Tu so zbrani v posvetovanje sodnik Gavrič, dr. Burger in oskrbnik Kolovca. Poljak. Zdaj ugibajo, kako bi zatrli rokovnjače. Najhujši nasprotnik jim je mladi Poljak, Konečno vendar nekaj ukrenejo ter se poslavljajo. V tem prideta g.a Poljakova, vdova pl. Basaj in Rezika, Gavričeva hči, katero misli vzeti za ženo Poljak. Vsi se pozdravljajo. Gospodje odhajajo. Ko ostaneti Poljakova in Rezika sami, pripoveduje gospa, da je bila dvakrat omožena. Prvič z generalom pl. Basajem ter imela sina Ferdinanda. Drugič z inženirjem Poljakom ter imela sina Štefana. Ferdinand je postal tudi inžener. A naenkrat so ga obdolžili, da je ukradel nekemu Brnjaču več 3to tolarjev. Zato so ga utaknili v vojake. Od tu je bežal in od tedaj ni nihče več čul o njem. Ko pripovedujejo to, nastopijo Poljak, komisar Mulej in Blaž, kateri je prišel ovadit rokovnjače. Poljaku daje tudi neko pismo, ki ga je pisal Nande Polonici. Poljak spozna pisavo svojega zgubljenega pol u brata Ferdinanda ter ostrmi silnega začudenja in boli. Četrto dejanje se vrši na Rovih pri Hudmanovi Jeri. Tja pride Blaž že pijan, a ko pije tu in poje, napadejo ga rokovnjači, katerim je povedal Rok, kje ga najdejo. Vsi skočijo nanj in ga ubijejo. Na to nastane sprememba. Predočuje se nam divja soteska s skalovjem in prepadi. Tu leže rokovnjači, pijejo, pojejo, k var taj o. Mej njimi je tudi žensk. Zdaj nastopi Tonček ter prinese Nandetu (Grogi) neko pismo, v katerem se ga opozarja, da isti večer Francozi popeljejo mimo Brzojavna poročila. Namestnik Croess ua Dunaju. NUNAJ 25. (B.) Namestnik grof Goess je danes zjutraj došel na Dunaj. Ogledovanje vojaštva. BRUCK OB LITVI 25. (B.) Njegovo Veličanstvo cesar je danes nadaljeval ogledovanje vojaštva, se izrekel prav pohvalno ter se povrnil na Dunaj. DUNAJ 25. (B.) Cesar seje danes pred-poludne povrnil iz Brucka ob Litvi ter seje podal v Sehonbrunn. Vojna v južni Afriki. D URBAN 24. (B) Reuterjeva pisarna javlja: Tristo ujetih Burov je odšlo danes s parnikom »Havarden Castle« na otok Ber-muda. Potres. RIM 25. (B) V Cuneo in okolici je bilo danes zjutraj ob 4. uri 59 minut občutiti močan potres, ki je provzročil veliko paniko; vendar pa ni napravil nobene škode. MADRID 25. (B.) V Montribu so opazovali potres, katerega je bilo občutiti tudi v Granadi. V obeh mestih je potres provzočil paniko. Več hiš in mnogo zidov se je porušilo. Ob življenje ni prišel nikdo. Ustaja na Kitajskem. LONDON 25. (B.) Reuterjeva pisarna javlje iz Pekinga dne 23. t. m. : Na današnjem sestanku diplomatskega zbora so se posvetovali v prvi vrsti o amortizaciji dolga, ki se ima najeti, in o sličnih stvareh. Po dobrih sporočilih je Kitaj pri volji odpreti državo trgovini in naseljevanju tujcev ter dovoliti tudi druge trgovinske udobnosti, kakor prepustitev domačih voda za plovbo, v poravnavo za podporo od strani vlasti v olajšanje plačevanja odškodnine za vojne stroške. Razsežno jamstvo Ludovik Borovnik tovarna in izddovainica precizijskih pušk Borovlje (Feiiaeli) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puike vseh zistemov ln kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za iibre, risanice, lovske kratke puike in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega maierijala, najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. »Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j S e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o © o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Trgovina in promet. Brzojavni in telefonski promet meseca aprila IMOl. — Na <• kr. brzojavnih po-| -rajah p<»štnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca aprila. 11*01 in sicer. na Primorskem: nldanih............ 5Ti40* došlih............. 5*311 tranzitni« mm h..........1 1 15-t<» vseh brzojavk i\V) «m! teli jih inlpada na Trst sam: !Ml vseh brzojavk 2*? na K r a n j s k e m : oddanih............. HM došlih..............101 :n tranzitajočih.......... loŽ7*> vseh brzojavk Telefonski promet: V interurbannem telefonskem prometu bilo je i m »govorov v istoj dobi : v Trstu............. - 1T4 * Opatiji............ » P ulju............. 1 » Ljubljani................--»1 lokalnem prometu govorilo se je: » Trstu............:\UHHH> krat » P ulj u............ 6154 » * Golici............ 6750 » » i >pati ji . ;.......... 4039 » » Ljubljani........... 20760 « V Trstu, dne 17. maja 1901 Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom Ker občni zbor, sklican na ig. maja t, 1. po >f. 49 zadr. pravil ni bil sklepćen, sklicuje se v smislu istega ij. IX. redni občni zbor Tržaške posojilnice in hranilnice retristrovane zadruire z omejenim poroštvom kateri bode v nedeljo dne 2. junija t. I. ob 10. uri predpol. v prostorih posojilnice („Slov. Čitalnica") ulica San Francesco *t. 2. I. n. DNEVNI RED: 1. Letin« poročilo in |>otrjenje letnega računa. '2. Razdelitev čistega dobička. ."». Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) ."). Volitev nadzorništva. K obililni udeležbi val»i Načelu istro. TRST. dne 23. maja UMU. *) § ."jO, Vsak zadružnik sme pri obenem zboru staviti predlcge, kateri niso na dnevnem redu. O teb predlogih pa občni zbor ne more precej j sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v J pretres, ali. če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelništvu. rii»il je tovariš Lončar veliko «laž», katero sem bajč zagrešil jaz s tem, da sem trdil, da se opravičili pri členih češke |»odruž-nice slov. plan. društva. Piše tam, da je šel k gospodu doktorju hodoanskemu, predsedniku omenjene podružnice, ter ga je vprašal, »smo se li opravičiti pri njem?* G o« p. doktor da mu je odgo voril, da ce ! P rasam tov. Lončarja: misli li, da je g. doktor < luKlouuskv jedini člen podružnic ? ! Nimam -ii pravice pisati, da srno se opravičili prt členih omenjene podružnice, ako -ino to storili pri drugih členih?! Da smo to «morda* storili — in sicer pri g. F. T., ki je, kakor je to u>v. znano Lončarju — tudi člen podružnice, piše sam v svojem ]»oslanem !! Kje je torej laž ? V istini smo se pa opravičili pri drugih členih, nego pri omenjenem gospodu. Kmalu p<> onem planinskem večeru so smihovski akademiji priredili akademijo v pri»speh češke koče po-i Orintovcem. Narodnjaka Lončarja ni bilo tam! Ker -ino slučajno prvega srečali gospoda nečaka doktorja Chodoanskega, profesorja, se-laj na gimnaziji v l>enes »vem, opravičili smo ->e pri njein v prisotnosti dveh znanih členov {todrtižniee, in to, ker smo opravičeno bili prepričan . da omenjeni gospod razodene to naše meueuj" gospo~':ino» proti meni. |)">tojno orožje, dostojno slovenskega tovariša -akademika! ! V PRAGI, dne 22. maja 1901. >lllan (i«rišek, cand. iur. Za članke pod tem naslovom uredništvo ne •dirovarj*. Podpisani odvetniki naznanjajo, da bodo imeli od 1. junija t. L naprej svoje pisarne odprte ob delavnikih od 8 ure zjutraj do 4 pop., ob nedeljah in praznikih pa od 9 predp. do 12 op. Trst, dne 18. maja 1901. /Jr. Jos/p A t »ram. Dr. Gustav Gregorin, Dr. Matej Pretner, Dr. Otokar Rrbar. v - 1 ^ Gabrijel Piecoli S.'^ -v« o meri Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Lovrenc Vodopivec. S Restaurant ^ I SILBEREG&I Via Ghega št. 9 A. || S ■■ najugodnejša gostilna hi © PLZESSKO PIVO SILBEREGG 9 po 24 nove. liter. j g? Namizna vina in v buteljkah S zajamčeno pristna s: JKT Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. X a Kosila in večerje od 20. novč. više. © Pivo v buteljkah © j© S1LBEREGG (G. E. POHLY), © JP Via Zovenzoni št. 2. ^ i Tam se nahajajo tudi najpristnejša 2E? vina: opollo, istrsko črno in belo. Trarovina z izgotovljenimi"oblekami. Qolot*Hfll Ponte dellu Fabbra št. 2, vogal I OdiCll 1111 > ni. Torrente. Podružnica Piazza ' Pozzo deli Mare Št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek j za moške in dečke in sicer priporoča za binkoštne i prazni k e in birmo: obleke za moške od gld <».."»!) i do 24. za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do S, suknene hlače od gld. i 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do o- Velik izbor površnih« sukenj v modernih barvah od gld. ! do l»>. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od i gld. 2.50 do J), od platna ali satena v raznih barvali I od jrld t do 5. Haveloki zjl moške in dečke po naj-i nižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za | delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. Tržaška posojilnica in hranilnica lesistrovana sadraga: omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). 3perater kurjih očes, (K al i s 11 d i plom o- van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij v Via Stadion 3. I. ki je odprt od g predp. do <> pop. ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstra-\ nitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj {I kompliciranih slučajih na poseben način iu brez s nikakoršnili bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroni. Hranilne uiope se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4% Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51/a7«> ,1H ni en j i co po 6% na zastave po 5 \ ,° 0. Uradne ure so: od it—12 dopoludne in ot7 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. I Zalogo Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu. da kdor vkupi pri meni gumijeve trakove EXCELS!0R IV Postno hranilnićni račun 816.004. U (z varnostno znamko) temu jamčim, da isti vstrajajn pri cepljenju amerikanskih trt. ukljub dežju in solncu. 14 dni. Kdor jih pofreluijc, naj jih pismeno naroči pri FRANU MEDENU, trgovcu v Sv. Križu pri Trstu. 10T Gospodična želi sti»i»iti /. omikanim gospodom v korespondenco v slove n s k e m jeziku. Dopisi naj se pošljejo pod šifro ..Zorka" Trst. (glavna pošta) pošte restante. Ljudska kuhinja na oldjudenem kraju mesta, z lepim prostorom se otMa takoj v najem »li pa proda z vso arij»ravo in dekretom vred. Natančen naslov se izve |>ri naši upravi. Za Birmo! iz svoje trgovine z Podpisana priporoča likerji in si a< le i čar no v ulici Belvedere št. 31 MARŠALA I. znamka Aula & Vergilio, renče, od profesorjev priporočena. RUM I. in II. vrste (Jamajka) v izvirnih buteljkah, Ciper prastari. Sprejemajo se raznovrstne narocbe o priliki birme: za likerje, torte itd. IS spoštovanjem Jo sipina G ulic lastnico. vsakovrstnega jedilnega olja iu kolonialnega blaga na drobno iu na debelo kakor tudi naročbe v okolico in na deželo priporoča udani Anton Čeme, v Trssu, ulica Beuvenuto št v. 2. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od n a j bolj šega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime in platno, razne tapecarije itd- Daje tudi na obroke. A. BUCHBINDER Trst. — Tla Iiiborgo iT. — Trst. Zaloga mebljcv, kovčekov, j>otn!h torb j><> cenah, da se ni bati konku- Ljudska kuhinja na oldjudenem kraju mesta, z lepim prostorom j se odda' takoj v najem ali pa proda z vso j ari pravo in dekretom vred. Natančen naslov j se izve pri naši upravi. •1 AlfiKsaniler Levi Minzil Prva iu največja tovarna pohištva vseli vrst Spretnega pisarja sprejme s 1. junijem t. 1. odvetnik dr. Matej Pretner v Trstu. Via Cassa di Risparnio številka 7. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: nI. I>titut»» I."* Telofon št. 145 OBUVALA! - W | PEPI KSAŠEVEC | r-i st. Petri Eonna M 1'nfiiiD »ic^ a TRSTI« pr: poroča svojo * oo^ato zalogo raznovrstnega obu- | vala za gospode, gospe in otroke M P->-tne naroči t^ iivrše v tistem dneva I ' ^lpošiljatev je poštnine prosta. 9 Prevzema v-otko delo na delalo io drobno a -r izvr^ui*. i-ite z največjo natanično«tjo in 5 točnostjo po konkurenčnih cenah. ^ Za mnogobrojne naročbe se priporoča I J osip St&ntič - ^ čevlj. moj »ter TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje t in Via Riborgo št. 21 Velik izbor tapecarij. zrcal iii -slik. Izvršuje naročbe tmii po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTKOTill CES1S ZAITOII IH FKASK.0 Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Sprejemajo se pojrrebi v veliki jrali in I.. II.. III. IV. razreda; prevezi mrličev v tn-in inozemstvo : katafalki v eerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo i u črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali bij*erih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici i Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. - Hranilne vloi;«' Sprejemajo se od vaacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o» ne dJl i>i se odbijal rentni davek. i'osojiln dajejo se samo članom in sicer na menjioe po 6 °/0 in na vknjižbe po 51/*0/« Uradu je vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ore popol. razveo nedelj in praznikov. Stanje hran. mg leta 1900. Kron 1.263.55J Poštuo-hraii, račim štr. 831315. :xxxxr\ RESTAVRANT ¥ ¥ X 4 S PRENOČIŠČEM X />yvAi na Opčinah X X odpre podpisani z jutršnjim dnem v hiši ^^ gospoda .1 a m š e k a št. 174. Sobe so lepo ^^ meblirane, postrežba bo točna. Točila se bodo razna vina najbolje kvalitete, posebno teran ^^ I. vrste, potem Dreherjevo pivo. Kuhinja izborna. Priporočuje se mestnemu občinstvu in onemu na deželi za obilen obisk se beleži udano Josip Vouk. Prodaja gostilne ali oddaja v najem. V inestu Kudoltovem (Dolenjsko) je dobro pomaiM gostilna iu hiša /,n ulogo piva prodati ali pa s 1. dee. t. 1. oddati v najem /.a več let. K gostilni spada senčnati vrt s krasnim razgledom, zaprtim kegljiščem, ki se po zimi lahko kuri, amerikanska ledenica in velike kleti za vin > z vsem potrebnim. Več -f |H»izv^ pri lastniku Maks Bninner-ju v Rudolfovem (Novomesto). Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne nli lesene za tvornice za prodajal niče, naj se obrne naravnost na Prvo hrvatsko tovarno ža-iuzij roletov, lesenih in že-eznih zatvornic in kartonaže v- IVAN TOMAŽIC # trgovec. Trst. - Ulica Hoiino a vento štv. 3 (prej I. Prelog.) Trst. -jf (Itlizii liira stare milnice stura testa na Reko). Priporočam slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi svojo ZALtMvO JEST VIX katero imam vedno dobro preskrbljeno z raznovrstnim blagom, kakor moke, otrobov, koruzo, ovsa. kavi', sladkorja, riža ter drugih domačih iti tujih pridelkov, kakor tudi najfinejše testenine iz prve slovanske tovarne Žnideršič & Valenčič v lir. Bistrici. Nadalje imam tudi najboljše dvakrat rafinirano žveplo in modro palico (vitrijol). Vse navedeno biagn S-:}. — Trst. (>asPn>ti .»Isola t'liiozza.**) Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati, modrci, umetne roke in noge, herglje, crna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice,. suspenzori, elektroierapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov z : kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o 1 gumija in nepremočljivili snovij. j. Skrbtć ZAGREB Medulićeva ulica številka 16. Ceniki brezplačno in franko. Va-rujte se jh* to valnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. Veliki krah! New-York in London nista prizanašata evropski celini ter je bila velika zaloga tuje srebrn ine prisiljena, oddati vna-j komadov najfinejših namiznih nžev o pristno angleško klinjo : »j komadov amerikanskih pat. srebrnih vilic iz enega komajo siebra m2~) let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek iu naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno. svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljSe gospodarstvo. Dobiva edino le v A- HIRSCHBERG - a Eksportni hiši amerićanskega pat. srebrnega blaga na Dmii II.. Remlradtstr. 19. Pošilja s*- v provicijo proti povzetju, ali če ne znezke naprej vpo-lje. Čistilni prašek za njo 10 kr. ^ 1'ristno le z zraven natisnjeno varstveno * i . fe- ^ znamko (zdrava kovina. ■ * Izvleček iz pohvalnih pisem Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartuseh. c. in kr. stotnik v '2~. p^špolku S pat. srebrno jrarnituro sem jako zadovoljen. T o m a ž K o ž a n c, dakun v Maribora. Kt-r je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako ko-risma. proini. bilo treba goniti. Auiomatična briz-galnica. Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su- tiskalnica za grozdje. šenje sadja in dragih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji na pol jedel jstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji PH.MATFARTH & C o. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. Dunaj. II. 1. Taborstrasse st. TI Odlikovani v vseh državah sveta z nad 4-50 zlatimi in srebrnimi kolajnami in pohvalnimi pismi . Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo porsoJi. kjer še nismo zastopani. .„Čuvati se pred ponarejanjem". Pozor! Častim si naznajati slav. ončinstvu. da je moja prodajalniea vedno preskHijena inanilakturnim ! blagom vsake vrste in po eenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-! češčalo / obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauscliek, j trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vechia 27 v Trstu. ! Se irovori Slovenski ! r> Tim-obrtna resistrovana zadria z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. uadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki. si nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 4 72% ,n vloge na Con to - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzah zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga, sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru^ Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoril. Deleži se obrestujejo po 6.1f)°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3U6. Uradne ure: od i)—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih i od 9—12. dopoludne. Velika zaloga Unloc P° nečuveno Alf IGO nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste od K l.~>o.— više. Kolesa za dame z ravnim okvirom, dobrim mumije«« K .—. SO.—. '.»<>.— -100.—. Fneumatiki, gumijevi nadkrovi. dobre vrste K 1».—. Cevi K ."».—. Ceniki jrratis. Vsi deli jednako po ceni. w K 18. -im Xepreko4»ljiv v svojem delovanju, najpripravnejii šivalni stroj na roko -The j uvel" šiva vsako snov. debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno, t 'ela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo. šivan-kami. jiosodieo. ključem in p«»te^ovalcem vij;i-hov, teza ."» k^. K 18.—. Singerjev za dvojno šev K 36.— llustiovani •lunajski koncertni ročni akordeon vzbuja povsod ibog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke eene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. b> tipk. '2 registra. "Ji» dvojnih ^rla-iov, '2 pridržavalca. 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen. -irok. krasen ^las, :i"> eni velik krasil inštrument, jamćeno brez napake. 7,'t najooljšjh okov, od niklja. iro < Vtia kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljieo gld.% 1.90 Velik stroj /. objektivom in ne^tevilnimi potreližeinami gid 3.- . Za zuuanje na-roebe s«* zaračuna zalioj •>."> novč. Največja novost! 1.90 « « K X K H g © tet. K n K M. Rnndbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. 3dC « K X X V -t? £ a zatiranje m uničevanje mr-česov in žuželk na trtah, sadnih drevesih, zelenjadi in cvetlicah itd. itd. DREVJU NEŠKODLJIV 1'roilaja se iz lastne i&r jovarne F. FENDERL & C.° v TRSTU ul. Limitanea 1. Teleron 4:J0. V (iorki: pri g- Frideriku Prima,s Travnik Št. tt. (Dvorišče*; na Opčinali: pri Frideriku ( iitnar. Navod zu uporabo „Agrico--laz mnogimi sj»ri-čevali se pošlje na zahtevanje brezplačno. Zaloga 1 s> (S ic- Varstvena znamka : SIDRO. St LINEMENT. CAPSICI COMP. $ iz Richterjeve lekarne v Fragi pripoznano izvrstno, hoievine b/ai«fe mazilu dobiva *e p<» -tot., 1 -4«» K in po "2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne *t**kleniee v zavitki z našo var-stveno znamko iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da >e , --pr«-jm^ originalni izdelek t'' O ' \ LJltr^ia lfiini3 pri iiH£i kn ? Praii Elizabetine ulice 5. P iŠ G iS Prodajalnica svečarne Zanchi se je pre:'iestila z velikega trga v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v zalogi velik izbor sveč, v e 1 i-k i h sveč in t o t č o d eel»elnega voska, kakor tn zelo ugodnih cenah pristen vosek, voščine in -tearin kakor tudi ostanki po-»rrf'bnili sveč. Ivan Grodin klepar (limar) Trst ulica Scussa st. 1. Trst. izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, za rab« po morju, in pri obrtnijah, tako nove, kakor poprave bodisi iz jednostavneg"a' ali dvostrokeg-a pleha, zinka, lamarina. medi ! bakra, pakfona itd. I vršu je kopke iu sisaljke po naroćbi. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. \'se po najnižih cenah. dvojno rafinovanega romanskega in česen-skega žvepla, angleška modra galica. »AGRICOLc za uničevanje nirčesov na trtah, drevju in zelenjadi, elastični trakovi za cepljenje trt in mehi za žvepljanje ter gumijeve cevi. — V dobiva se p<» eenali,