CEUE, 15. JANUARJA 1981 - ŠTEVILKA 2 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
KMETIJSKI VARČEVALCI
PKtUVSfcffl Vtl HKANt
Velika vloga HIP pri razvoju kmetijstva
Konec junija lansko leto
je bilo v Hmezadovi hranil-
nici in posojilnici že 13.831
vlagateljev, hranilne vloge
pa so znašale kar 140 milijo-
nov 197.000 dinarjev. V
istem času je bilo število
posojilojemalcev 5819, viši-
na posojila pa je znašala
več kot 251 milijonov dinar-
jev. Od leta 1975 se je števi-
lo varčevalcev povečalo za
37 odstotkov, višina hranil-
nih vlog skoraj za trikrat.
Dejstvo je, da je Hranil-
nica in posojilnica nosilec
naložb v kmetijstvu. V skla-
du z novim zakonom o hra-
nilno kreditnih službah pa
so pred kratkim v Žalcu
ustanovili skupno hranilno
kreditno službo. Samou-
pravni sporazum so podpi-
sale vse TZO. TOZD in eno-
vite DO v SOZD Hmezad,
Gozdno gospodarstvo Celje,
TOK Vransko in TOK Koz-
jansko.
Med pomembnejšimi nalo-
gami Hranilnice in posojilni-
ce Hmezad v tem srednjeroč-
nem obdobju velja omeniti
pospeševanje tistih naložb,
ki bodo zagotavljale hitrejšo
bolj učinkovito proizvodnjo
hrane. Z usmerjeno kreditno
politiko bodo delali v skladu
s Hmezadovimi temelji pla-
na razvoja na vseh področjih
kmečke proizvodnje. Pogla-
vitne naloge pa so prireja
mesa, prašičev, govedi, pe-
rutnine in prireja mleka.
Bolj kot doslej si bo HIP pri-
zadevala za izvajanje proiz-
vodnih naložb. Tu velja ome-
niti predvsemi urejanje
kmečkih zemljišč od melio-
racij, agromelioracij pa do
nakupov zemljišč. HIP se bo
intenzivneje angažirala pri
tistih naložbah, ki bodo po-
membnejše in kjer bo delež
nepovratnih sredstev večji.
Vodja HIP Stanko Žagar
nam je povedal, da bodo
podpirali tiste naložbe, ki
povečujejo proizvodnjo na
čvrstejših kooperacijskih
odnosih in naložbe o združe-
vanju dela in sredstev. Da
jim bo uspelo izvesti vse pre-
dnostne naložbe, bodo v HIP
združevali 35 odstotkov vseh
prostih sredstev za naložbe.
Likvidnostna rezerva v ban-
ki naj bi znašala 5 odstotkov,
prosta sredstva hranilnih
vlog za izpostave hranilnice
in posojilnice pa naj bi zna-
šale 57 odstotkov.
JANEZ VEDENIK
PRVE LETOŠNJE - PREDVSEM
DALJŠE POČITNICE
Pričele so se letošnje zimske počitnice. Petek je bil dan,
ko je v šolah zadnjič v tem polletju zazvonil zvonec in ko so
šolarji prejeli polletna spričevala.
Letošnja polletna žetev je prinesla tudi daljše zimske po-
čitnice, šolarji pa sedaj nimajo kaj dosti časa za razmišljanje,
zakaj. Glavno je, da so dolge, z energetskimi problemi pa naj
se kar ukvarjajo odrasli.
In kako bodo mladi preživeli zimski počitniški čas? Za
organizirano smučanje so v Celju poskrbeli pri telesnokul-
turni skupnosti občine Celje in pri Izletniku, paketi, ki jih
ponujajo pri Centru za mladinski turizem pa so naši mladini
prav tako dostopni. Celjsko mladež bomo torej lahko srečali
na Golteh, Svetini, Rogli, na Gričku in Golovcu. Tudi na
smučiščih sosednje Avstrije in Italije se bodo pojavili, med-
tem ko se bodo mnogi zadovoljili kar z najbližnjim hribč-
kom. Denarnice staršev pač niso enako debele.
SPET
ŽIVAHNO NA
GOLTEH
Rekreacijsko turistični
center Golte znova živi svoje
polno življenje. Zaživel je po
skoraj dveletnem premoru.
Čeprav v tem času na žičnih
in vlečnih napravah ni bilo
napravljenega bistveno nič
novega, prat tako ne na smu-
čiščih, razen električne na-
peljave za možnost večerne-
ga in nočnega smučanja, sto-
pa kolektiv na Golteh v novo
obdobje z novimi načrti.
Gondola je obnovljena, do
hotela na Golteh pelje tudi
nova cesta, ki je v bistvu po-
daljšek tiste, ki vodi do Smi-
hela nad Mozirjem. Razlika
je le v tem, da je v podaljšku
dosti širša in da zaenkrat še
nima asfalta. Urejen je tudi
parkirni prostor na Planin-
ski ravni.
Kolektiv Rdeče dvorane v
Velenju, ki je zdaj upravlja-
lec centra pod Medvedja-
kom, čeprav za hotel skrbi
velenjsko gostinsko podjet-
je, si prizadeva, da bi s po-
močjo štirih občin celjskega
območja, se pravi celjske,
velenjske in mozirske, že le-
tos in morda še prihodnje le-
to zbral toliko nepovratnih
sredstev, da bi lahko zaklju-
čil gradnjo Golt in tako dose-
gel, da bi center poslej živel
na svojih nogah, s svojim
prihodkom. Prav zato je šti-
rim občinam ponudil sa-
moupravni sporazum o zdru-
ževanju dela in sredstev za
izgradnjo rekreacijsko turi-
stičnega centra Golte v no-
vem srednjeročnem obdob-
ju. Kaže, da je predlog nale-
tel na polno razumevanja,
kar tudi pomeni, da usoda
Golt, s finančne plati, naj bi
ne bila več dvomljiva.
MB
POBRATIMSKI VRISK NA
ŠMOHORJU
S snežno odejo obložena pobočja Šmohorja so bila v
preteklem tednu prizorišče radostnega počitniškega
živ-žava.
Skupnost otroškega varstva in izobraževalna skup-
nost občine Laško sta namreč povabili v goste skupino
tridesetih pionirjev iz pobratene občine Vrbovec, da bi
si na šmohorskih smučinah pridobili osnove smuča-
nja. Za strokovno vodstvo tega enotedenskega tečaja
je poskrbela zveza učiteljev smučanja, sekcija iz La-
škega, za prijetno, toplo in varno zavetje oskrbnika
planinskega doma na Smohorju, vlečnico pa je dala na
razpolago osnovna šola Primož Trubar iz Laškega.
Med kratkim bivanjem osnovnošolcev iz bratskega
zagorskega Vrbovca so svoje vrstnike obiskali učenci
iz centralne osnovne šole Laško. Pripravili so jim pe-
ster kulturni program ter jih seznanili s svojim delom
in značilnostmi laške občine. Jezikovne pregrade so v
trenutku izginile, saj si znajo otroci na čisto svojstven
način izbrati skupno govorico, ki jih tudi jezikovno
združi.
Tako se je po Jurkovškovi dolini ves pretekli teden, I
dopoldne in popoldne, razlegal otroški smeh in vrišč, j
ob koncu tečaja pa so bili pionirji iz Vrbovca zado-'
voljni, tako z organizacijo kot z rezultati smučarskega
tečaja. Da bodo še radi prišli, so ob slovesu dejali.
Skupino pionirjev iz Vrbovca so spremljali tudi
družbenopolitični delavci občine Vrbovec, z name-
nom, da se z Laščani skupno dogovorijo o izmenjavi
poletnih oziroma zimskih zmogljivosti v času šolskih
P°^'t"ic- M.AGRE2,
TRI POMEMBNA BANČNA
POSOJILA
Izvršilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke celje je^
odobril tri pomembna posojila za gospodarske naložbe.
Tako delovni organizaciji zdravilišča Rogaška Slatina poso-
jilo iz lastnih sredstev v višini skoraj 157 milijonov dinarjev
za izgradnjo hotelskega kompleksa v zdraviliškem kraju.
Dolgoročno posojilo v znesku 88 milijonov dinarjev iz
sredstev Ljubljanske banke Splošne banke Celje je odobril
tudi kolektivu štorskih železarjev za izgradnjo jeklovleka in
končno je šlo za posojilo v znesku 19,5 milijona dinarjev
kolektiva! Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini za
temeljno organizacijo Dekor v Kozjem. Tu gre za izgradnjo
brusilnice kristalnega stekla in kislinske polirnice.
ZDOMCI
ADMINISTRACIJA JIH ODKLANJA
Dobiti gradbeno dovoljenje je peklenska muka
Tako kot že nekaj let do-
slej so tudi letos v vseh slo-
venskih občinah pripravili
novoletne razgovore z
zdomci. V občini Žalec so ti
razgovori potekali kar v
krajevnih skupnostih. Tudi
letos so ugotavljali, da je bi-
la udeležba vse prej kot do-
bra. Pred leti so zdomci si-
cer še prihajali, sedaj pa jih
je vedno manj. Zakaj?
Vzrokov je seveda več, dej-
stvo pa vendarle je. da se ve-
čina naših zdomcev zanima
predvsem za to, kakšne so
možnosti, da ob vrnitvi od-
prejo kakšno obrt. To, da je
treba zdomcem pri tem po-
magati smo že ničkolikokrat
zapisali in to je navsezadnje
zapisano tudi v dogovoru o
temeljih družbenega plana
občine Žalec za to srednje-
ročno obdobje. Do sem seve-
da vse lepo in prav. Dokler je
vsa stvar na papirju. Ko pa jo
je treba uresničevati v prak-
si, marsikdo ali pa večina
zdomcev obupa.
Veliko je tistih, ki so na
svoji lastni koži občutili, ka-
ko je z iskanjem vseh potr-
dil, dovoljenj in soglasij za
gradnjo navadne stanovanj-
ske hiše. Ce računamo, da
ima nekdo mesec dni dopu-
sta in bi ves dopust žrtvoval
za to, da bi si uredil vse po-
trebne papirje za gradnjo,
potem je to račun brez krč-
marja. Kajti to, kako je dan-
danes priti do gradbenega
dovoljenja, dobro vemo. Po-
treben je čas, predvsem pa
so potrebni živci. Niti slučaj-
no si zdomci s svojim dopu-
stom nikakor ne morejo po-
magati. Potrebni so meseci,
da. potrebna so tudi leta in
kdor v domovini nima soro-
dnikov, ki se vsaj malce
spoznajo na vse skupaj in so
pripravljeni žrtvovati čas, ta
slej ko prej obupa. Koliko
dovoljenj je šele potrebno za
ureditev kakšne obrtne de-
lavnice? Je potem sploh še
čudno, da marsikdo ostane v
tujini dlje časa kot je želel?
Je potem čudno, če kdaj od
kakšnega zdomca slišimo,
kakšno pikro na naš račun?
Seveda pa to še zdaleč ne ve-
lja le za občino Žalec. Tako
je vsepovsod. In dokler bo-
mo tako komplicirali, ne bo-
do pomagale še tako lepo za-
pisane besede v kdo ve kakš-
nih dokumentih. Komplici-
rali pa bomo tako dolgo, do-
kler se bo bohotila admini-
stracija na vsakem koraku,
dokler bo večtirnost pri
opravljanju enih in istih
opravil. Pa se naivno sprašu-
jemo ob koncu - bo kdaj na-
počil čas, ko bomo, denimo,
na občini vložili zahtevek za
gradnjo hiše, plačali ustrez-
ne prispevke ter po zaslugi
ustreznih strokovnih služb v
doglednem času dobili grad-
beno dovoljenje? Kdo ve? Ta
čas pa bomo še naprej izrab-
ljali tudi mi, ki smo doma,
med delovnim časom, tekali
po občinah, inšpektoratih,
zavodih in kdo ve kje vse še,
iskali potrdila, se klanjali,
moledovali, prosili in obupa-
vali. Pa menda ja ne v prid
stabilizaciji? Na tem področ-
ju bo treba spremeniti si-
stem. V takšnem kot je, pa za
vse skupaj mnogokrat tudi
niso krivi vsi tisti, ki jih se-
daj pisano gledamo.
JANEZ VEDENIK
USKLAJEVANJE POKOJNIN
SKLADNO Z DELAVCI
V Sloveniji upoštevali poprečno rast OD
življenjski stroški, ki so se
že lani povečali za približno
30 odstotkov, so krepko pri-
zadeli predvsem upokojen-
ce. Zato so vse republiške
skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja
sprejele sklep o medletni us-
kladitvi pokojnin, da bi na ta
način vsaj delno izboljšale
gmotni položaj upokojen-
cev. Ključ, po katerem so v
posameznih republikah us-
klajevali pokojnine, pa je bil
različen.
Septembra lani so v Slove-
niji povečali pokojnine za
šest odstotkov, hkrati pa so
določili tudi najnižjo pokoj-
nino, ki ne sme biti manjša
od 3849 dinarjev. Upokojen-_,
ci, ki so do septembra dobi-
vali nižjo pokojnino so dobili
še enkratni dodatek v višini
600 dinarjev. Letos je skup-
nost zvišala pokojnine še za
12 odstotkov, kar pomeni, da
bo skupna valorizacija 18,72-
odstotna. Skupnost pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja Slovenije upošte-
va pri usklajevanju popreč-
no rast osebnega dohodka.
V drugih republikah so us-
klajevali pokojnine zelo ra-
zlično, tudi povišanja so bila
raznolika. Srbija je edina re-
publika, kjer so sprejeli de-
gresivni način usklajevanja,
kar pomeni, da so upokojen-
cem, ki so prejemali višje po-
kojnine, le-te povečali za
manjši odstotek in obratno.
Težko je sicer zaključiti,
kateri način usklajevanja je
najprimernejši. Predvsem
upokojenci v republikah,
kjer so pri uskajevanju upo'
števali le rast nominalnega
osebnega dohodka, s tem
kriterijem ne bodo zadovolj-
ni, saj so se letos življenjski
stroški znatno bolj povečali
kot osebni dohodki. Na
skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja
Slovenije pa so prepričani,
da je tak način usklajevanja
sprejemljivejši, ker upoko-
jenci delijo enako usodo z
delavci v združenem delu.
ZDENKA STOPAR
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 1981
CELJE:
KADROVSKE
DOPOLNITVE V
MERXU
Po sklepu druge seje
delavskega sveta SOZD
Merx bo imel poslovodni
odbor sestavljene organi-
zacije namesto doseda-
njih dveh tri člane. Tako
bo v tem kolegijskem po-
slovodnem organu poleg
dosedanjega predsednika
Franca Bana in člana Vi-
tomirja Dolinska kot tret-
ji član še Jože Gračnar.
Zaradi Gračnarjevega
imenovanja v poslovodni
odbor, je bil za direktorja
delovne skupnosti skup-
nih služb imenovan Hu-
bert Herček.
Vrh tega je delavski
svet imenoval še vršilce
dolžnosti direktorje sek-
torjev in vodij služb. Ta-
ko za marketing Franca
Petauerja, za plan in ana-
litiko Zara Frančeškina,
za razvoj in investicije
Antona Petka, za avto-
matsko obdelavo podat-
kov Jožeta Petauerja ter
za direktorja interna ban-
ke Ernesta Marinca.
MB
SLOVENSKE KONJICE
POGUMNO V LETO 1981
Priprave za sprejem Resolucije se zaključujejo
Dokaj ambiciozni so ma-
terialni okviri razvoja v le-
tu 1981 v konjiški občini,
okviri, kakršne so zapisali v
predlog Resolucije o druž-
benoekonomski politiki in
razvoju občine. O njih so
spregovorili tudi na pone-
deljkovi seji Izvršnega sve-
ta. Materialni okviri teme-
lje na planih delovnih orga-
nizacij in so v primerjavi z
njimi celo nizki.
V Resoluciji predvidevajo
sedem odstotno rast indu-
strijske proizvodnje, med-
tem ko predvidevajo v te-
meljnih organizacijah celo
deset odstotno. Pretekla leta
je ravno tu bil izredno velik
razkorak med predvidevanji
in uresničitvami, zato so le-
tos v Resolucijo tudi zapisa-
li, koliko predvidevajo posa-
mezne delovne organizacije.
Comet namerava povečati
obseg proizvodnje za 3 od-
stotke, Unior za skupno oko-
li 10 odstotkov - poudarek
pa bo zlasti na porastu proiz-
vodnje orodja in to za 26 od-
stotkov, v Kostroju predvi-
devajo porast proizvodnje za
9,7 odstotka, v Lesno indu-
strijskem podjetju se bo ob-
seg proizvodnje gibal na rav-
ni iz preteklega leta, pri če-
mer bodo povečali proizvod-
njo finalnih proizvodov, več-
jega stanovanjskega pohiš-
tva, podbojev za furnirana
vrata in vratnih kril, zmanj-
šali pa proizvodnjo stolov,
zabojev in lesenih palet. V
delovni organizaciji Konus
bodo skupni obseg proiz-
vodnje povečali za okoli 3
odstotke. Porast je planiran
pri proizvodnji umetnega us-
nja Konit, pri proizvodnji
polsti in izdelkov iz plastič-
nih mas, proizvodnji rokavic
ter opetnic. Nekoliko manjša
proizvodnja bo pri umetnem
usnju Celtex, pri usnjeni
obutvi in proizvodnji tehnič-
ne konfekcije. V TOZD IMP
pa predvidevajo povečanje
proizvodnje razdelilnih na-
prav za nizke in visoke nape-
tosti za 16,6 odstotka.
Ob umirjanju domače po-
rabe bo rast družbenega pro-
izvoda, ki ga realno načrtuje-
jo za 6 odstotkov, v večji me-
ri odvisna od rezultatov pri
izvozu blaga. Tudi pri tem so
delovne organizacije predvi-
dele več kot Resolucija - 16
odstotno povečanje, v Reso-
luciji pa predlagajo 12. Prvič
pa so v predlog uvrstili tudi
planiran uvoz. Razmerje
med izvozom in uvozom bi
naj bilo 64:36 v korist izvoza,
kar ni malo, je pa manj kot v
preteklem obdobju. Slabše
razmerje je povzročil predvi-
den uvoz opreme.
V tem letu nameravajo v
občini zaposliti na novo 230
delavcev, kar je za 3-3,5 od-
stotka več kot lani. Potrebe
delovnih organizacij pa so,
kot kaže, še večje. Unior pre-
dvideva zaposliti 180 novih
delavcev, Comet 20, LIP
20-25, Konus 20, IMP 15,
Dravinjski dom 10 ... Odkod
bodo prišli delavci? 230 je si-
cer naravni prirast v občini,
kaže pa, da struktura predvi-
denih zaposlitev ni ustrezna,
saj zlasti Unior namerava za-
posliti predvsem nekvalifici-
rane delavce. Člani izvršne-
ga sveta so ob tem poudarili
nujnost, da skupnost za z a
poslovanje uskladi predvi-
deno zaposlovanje do konca
februarja.
Verjetno pa bo najtežje
uresničiti predvideno realno
povečanje osebnih dohod-
kov za 1,5 do 2 odstotka, saj
je vse odvisno od dohodka.
V preteklem obdobju so pri
tem nekatere panoge zaosta-
le kljub doseženemu do-
hodku.
MILENA B. POKLIC
USTAVNO SODIŠČE
ZAHTEVA SPREMEMBO
STAROSTNEGA
ZAVAROVANJA KMETOV
Starostne pokojnine prejema približno 42.500 med
73.000 zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov.
Čeprav je v Sloveniji precej več kmečkih gospodarjev,
mnogi niso vključeni v obvezno starostno zavarovanje
kmetov. Tako namreč določa zakon o starostnem zava-
rovanju kmetov. Pravi namreč, da so iz obveznega
starostnega zavarovanja kmetov izključeni tisti
kmetje, ki živijo v družinah ali gospodinjstvih, kjer
ima kateri članov pravico do pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja iz drugega naslova. Ce je na primer
kmetova žena redno zaposlena, sam nima pravice do
kmečkega zavarovanja.
To pa ni v skladu z ustavo, meni slovensko ustavno
sodišče, ki z odločbo zahteva, da bo morala slovenska
skupščina v prvi polovici letošnjega leta spremeniti to
. _--------J
zakonsko odločbo in jo uskladiti z ustavo. Poudarja, da
poseben ustavni člen daje kmetom na podlagi oseb-
nega dela načeloma enak položaj in enake pravice kot
jih imajo delavci v združenem delu. Zajamčena mu je
torej tudi pravica do socialne varnosti. Zraven pa
ustava še posebej omenja, kako se zagotavlja pravica
delovnega človeka do socialnega zavarovanja in pojas- |
njuje, da si delovni človek z obveznim socialnim zava- \
rovanjem med drugim zagotavlja tudi pravice za sta-
rost in za primer zmanjšanja ali izgube delovne zmož-
nosti, članom svoje družine pa pravico do družinske
pokojnine.
Kmetovo delo in dohodek, ki ga ustvarja, sta izhodi-
šči njegove socialne varnosti. Zaradi tega te pravice ne
morejo omejevati druge okoliščine.                    Z.S.
_y
PLAČILO
TRADICIJI
v Beogradu samo za Novo
leto pokol je jo in pojedo več
prašičev kot Berlin (ki je
štirikrat večji) v enem ali
dveh letih. Nihče se nad tem
podatkom ni zgražal ali za-
mislil, ker smo to jemali kot
tradicijo. Zdaj, ko nam real-
no življenje tako neusmilje-
no izstavlja račune za naše
slabe navade, pa je skrajni
čas, da se začnemo obnašati
resneje in odgovorneje.
V najrazvitejših državah
take vrste razsipništvo pre-
prečujejo z vsemi sredstvi:
z ekonomskimi ukrepi (veli-
kimi razlikami v ceni), s
propagando (vplivanjem na
družbeno zavest in obliko-
vanjem boljših navad), pa
tudi z administrativnimi
ukrepi ob drastičnih kaznih
za kršilce.
Prašička običajno zako-
lje jo, ko doseže 10-15 kg ži-
ve teže; če bi ga pitali, bi šel
v klavnico pri 110-155 kg.
Če bi tako ravnali pri vseh 5
milijonih odojkov, kolikor
jih pri nas zakoljemo letno,
bi bila razlika 500.000 ton
svinj žive teže. Podobno je
pri teletih. Tele navadno
koljejo, ko doseže 70-80 kg,
junca pa pri 450 kg. Razlika
pri milijon teletih znaša
360-380.000 ton. To je ogro-
mna količina, ki jo žrtvuje-
mo razsipniški tradiciji, na-
mesto da bi povečali skup-
no proizvodnjo mesa, zago-
tovili boljšo oskrbo in večji
izvoz. Vrednost te neizkori-
ščene količine mesa po da-
našnjih svetovnih cenah
znaša okrog 700-800 milijo-
nov dolarjev.
Vsak dosedanji poskus
pri nas, da bi to slabo tradi-
cijo omejili, je naletel na
neuspeh. Pristojni organi
republike Srbije napovedu-
jejo nov poskus v tej smeri
in upamo, da bo tokrat
uspešen.
(BORBAj
DELEGATSKI SISTEM IN KS
NEPRAVILNO KADROVANJE
Aktivne so delegacije za zbor KS
v žalski občini imajo vse
KS, razen KS Tabor, spreje-
te statute. Večini KS pa
manjkajo razni poslovniki
kot so na primer poslovnik
o delu skupščine, o delu KS,
o delu delegacij, o postopku
pred poravnalnim svetom
in o delu potrošnikov. Večje
KS imajo za pripravo manj-
kajočih aktov imenovane
ustrezne komisije, medtem
ko manjše krajevne skupno-
sti pričakujejo pomoč
ustrezne službe občinske
skupščine.
V posameznih KS so sveti
skupščin različno ustanov-
ljeni. Tako imajo skoraj pov-
sod samoupravno družbeno
kontrolo, poravnalni svet,
svet potrošnikov, zbor stano-
valcev in komite za ljudsko
obrambo in družbeno samo-
zaščito. Ponekod niso usta-
novili zborov stanovalcev,
ker za to nimajo potreb. Ko
so v Žalcu pripravili analizo
stanja o uresničevanju usta-
ve in zakona o združenem
delu v KS, so nemalo besed
namenili tudi delovanju de-
legatskega sistema. Tako so
ugotovili, da so najbolj aktiv-
ne delegacije za zbor KS, ki
se pred sejami občinske
skupščine redno sestajajo. V
večini primerov oblikujejo
pismena vprašanja, ki jih po-
tem delegat posreduje na se-
ji skupščine. Pred sejo skup-
ščine se delegacije za samo-
upravne interesne skupnosti
sicer sestajajo, vendar je
udeležba na sejah mnogo-
krat kritična. Večkrat se je
seje udeležil le vodja delega-
cije ali pa je ta zadolžil za
udeležbo na seji skupščine
enega od članov delegacije,
ne da bi se delegacija sploh
sestala. Le v nekaj primerih
so se delegacije pred sejo
skupščine sestale polnošte-
vilno. Vzroki za slabo ude-
ležbo so v nezainteresirano-
sti in neaktivnosti nekaterih
članov delegacij, pa tudi v
tem, ker seje sklicujejo po-
poldne ali zvečer. Bistveni
vzrok za neaktivnost pa je
vsekakor v površnem kadro-
vanju. Pri izbiri bi morali
bolj pretehtati pripravlje-
nost in sposobnost ljudi za
določene funkcije.
JANEZ VEDENIK
ROMAN
MATEK
OBRAZI
Ker se ne more odtrgati
od svojega rojstnega kra-
ja, se vsak dan pripelje na
delo v laško Pivovarno iz
Zidanega mosta, kjer je
pognal korenine in si z
delom v tamkajšnji mla-
dinski organizaciji nabral
prvih izkušenj za bodoče
delo. Razgibanih let, ko je
bil predsednik OO ZSMS
v Zidanem mostu, se rad
spominja, prav tako ti-
stih, ko si je s krampom
in lopato v rokah »prislu-
žil« udarniško značko. To
je bilo leta 78 na Koban-
skem ter leto kasneje v
MDA na Brkinih. Tudi s
športom se je ves čas uk-
varjal, v zadnjem času pa
se je še posebej posvetil
strelskemu. Ni le dober
>šic«, ampak tudi organi-
zator, zato so ga športni
ovariši izvolili tudi za
_oredsednika občinske
;trelske zveze Laško.
Pred dvema letoma se
je zaposlil v Pivovarni La-
ško in se takoj spopadel z
računalnikom ter prevzel
vodenje organizacije po-
slovanja in AOP. Pa pra-
vi, da še premalo ve, zato
se je po opravljeni diplo-
mi na Ekonomski fakul-
teti posvetil nadaljnjemu
študiju poslovno-organi-
zacijske znanosti, ki mu
danes vzame kar precej
časa.
Peto leto teče, kar je
Roman član predsedstva
OK ZSMS Laško, lani pa
so ga mladinci na pro-
gramsko-volilni konfe-
renci izvolili za predse-
dnika konference. Ob tej
odgovorni funkciji pa je
še vedno zvest osnovni
organizaciji mladih v kra-
jevni skupnosti Zidani
most, kjer se v popoldan-
skem času aktivno vklju-
čuje v prizadevanja mla-
dih za popestritev življe-
nja in dela v KS, dopol-
dne pa v osnovni organi-
zaciji ZSMS v Pivovarni.
Da ni pravega zanosa
med mladimi delavci,
ugotavlja. Mnogo bolj so
aktivni v mladinskih or-
ganizacijah v krajevnih
skupnostih, kjer so doma.
Roman je aktiven tudi
v raznih komisijah in sve-
tih: pri OK SZDL, občin-
skem sindikalnem svetu
ter občinski organizaciji
ZK Laško.
Ko sem ga vprašala po
konjičku, me je kar malce
čudno pogledal. Za neka-
tere je vsakdanje delo
obenem tudi hobi; za ti-
ste, ki svoje vsakodnevne
obveznosti z veseljem in z
ljubeznijo opravljajo. Tre-
ba jih je samo pametno
porazdeliti. Temu načelu
se Roman nikoli ne izne-
veri.
MARJELA AGREŽ
CELJE
MANJ ZA NOVE NALOŽBE
Poudarki 4. zbora LB Splošne banke Celje
To, kar niso sprejeli na
tretjem zboru ob koncu de-
cembra lani, so potrdili na
četrtem, v ponedeljek, 12. ja-
nuarja.
Delegati zbora Ljubljan-
ske banke Splošne banke
Celje so namreč potrdili dva
pomembna planska doku-
menta: Predlog samouprav-
nega sporazuma o temeljih
planov bank združenih v LB
Združeni banki in Predlog
samoupravnega sporazuma
o temeljih srednjeročnega
plana LB Splošne banke Ce-
lje, v obeh primerih za sred-
njeročno obdobje 1981-85.
Ko je o vsebini planskih
dokumentov govoril predse-
dnik izvršilnega odbora celj-
ske temeljne banke Ljub-
ljanske banke, Tugomir Po-
kom, je opozoril ne samo na
stabilizacijske naloge, mar-
več tudi na usmerjenost po-
slovne politike banke v tem
času. Svoje značilnosti bo
imela tako v povezovanju in
združevanju sredstev z dru-
gimi bankami v Sloveniji in
državi, kot tudi v poteh, ki
jih bo ubirala sama.
Predvidevajo, da bodo
bančna sredstva naraščala
po povprečni letni stopnji
14% in da bodo v petletnem
obdobju skupaj znašala 19,2
milijard dinarjev. Največji
delež teh sredstev bo usmer-
jen v naložbe delovnim orga-
nizacijam, sicer pa 40% v
dolgoročne in 26% v kratko-
ročne.
Pri usmerjanju sredstev
bo dajala popolno prednost
posojilom za selektivne na-
mene, ne bo pa zagotavljala
dopolnilnih sredstev člani-
cam, ki prelivajo obratna
sredstva v naložbe.
Na dlani je, da bodo nalož-
be precej manjše. Za te na-
mene bo manj sredstev. Prav
tako se bo bančni delež pri
naložbah zmanjševal na ra-
čun pospešenega združeva-
nja dela in sredstev na do-
hodkovnih osnovah. Po
vsem tem bodo dopolnilna
sredstva banke znašala naj-
več 30% predračunske vre-
dnosti naložbe, le v izjemnih
primerih, ko bo šlo za manj
razvita območja, za kmetij-
stvo, inozemski turizem in
inovacije, tudi več. Bančni
delež bo lahko večji tudi v
primerih ko bo šlo za sovla-
ganje v nove naložbe.
Pomembna je nadalje od-
ločitev, da banka ne bo sode-
lovala z dopolnilnimi sred-
stvi pri financiranju naložb v
negospodarstvu, izjema bo
stanovanjsko-komunalna
gradnja.
Razumljivo je, da bodo
imele prednost članice, ki
bodo povečevale izvoz na
trajnejših osnovah in hkrati
zmanjševale uvoz.
Banka bo tudi v novem ob-
dobju spodbujala vse oblike
denarnega varčevanja obča-
nov, itd., itd.
Pota so znana, sicer pa v
skladu s prizadevanji za utr-
ditev gospodarstva. V tej bit-
ki je banka pomemben člen!
M. BOZiC
št. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
ŠENTJURSKA OBČINA V LETIH 1976-80
BITKA ZA SKLADNEJŠI RAZVOJ
Največji delež v celotnem proizvodu je predstavljala industrija
Prestop v novo srednje-
ročno obdobje je tiste vrste
prelomnica, ko se še zmeraj
velja ozreti na pretečeno in
pregledati, kako je bilo na-
črtovano in v kolikšni meri
so bile naloge uresničene. Iz
tega ali onega vzroka je bila
marsikatera naložba prene-
sena iz minulega v to sred-
njeročno obdobje.
Poglejmo, kako so uresni-
čevali družbeni plan za ob-
dobje 1976-80 v šentjurski
občini. Sprejeli so ga v juliju
leta 1976. Tedaj so največji
poudarek namenili celotne-
mu napredku občine, za ka-
tero vemo. da je manj razvi-
ta. Družbeni plan je zajemal
skladnejši razvoj gospodar-
skih in negospodarskih de-
javnosti in v večini so zastav-
ljene cilje tudi uresničili, kar
pomeni, da so jih dobro pla-
nirali.
Prvo leto izvajanja družbe-
nega plana, torej leto 1976,
označujejo v šentjurski obči-
ni kot leto korenitih spre-
memb v gospodarskem si-
stemu, hkrati pa tudi kot ob-
dobje izrazito restrektivne
ekonomske politike, ki je bi-
la usmerjena zlasti v zmanj-
šanje inflacije in izboljšanju
plačilno-bilančnega položaja
v državi. Bilo je to leto akti-
~ v.irafija večjih investicij, ka-
terih rezultati gospodarjenja
so se pokazali šele čez leto ali
dve.
V letu 1977 so zabeležili re-
lativno dinamično rast proiz-
vodnje dohodka, pri čemer
je bilo čutiti krepitev priti-
ska na rast cen, usahnitev
izvozne ekspanzije ob vedno
večjem uvozu in veliko pov-
praševanje na domačem trgu
s strani prebivalstva. Neugo-
dna gibanja iz tega leta so se
v naslednjem letu še poslab-
šala. Se bolj so se razširila
investicijska vlaganja ob dej-
stvu, da .se je lastna repro-
dukcijska sposobnost orga-
nizacij združenega dela tudi
slabšala. Investicije v osnov-
na sredstva so naraščala še v
letu 1979. Zaradi vedno več-
jega uvoza ob zmanjšanem
izvozu se je močno povečal
deficit v plačilni bilanci. Kot
odraz prenapetih blagovno
denarnih tokov je prišlo tudi
do naglega povečanja cen na
vseh področjih, kar je terjalo
sredi leta njihovo maksimi-
ranje. Poleg tega so bili sredi
leta sprejeti še nekateri dru-
gi ukrepi ekonomske politi-
ke, ki so bili usmerjeni na
področje investicij, ekonom-
skih odnosov s tujino in kre-
ditno monetarne politike.
S celovitimi ukrepi v letu
1980 je bila vendarle ustvar-
jena osnova za večjo stabil-
nost tokov družbene repro-
dukcije za zdajšnje srednje-
ročno obdobje.
Delež industrije v celot-
nem družbenem proizvodu
predstavlja v tem obdobju
58,5%, kar je nekoliko več
kot je bilo planirano za leto
1980. Delež kmetijstva je bil
nekoliko nižji od planirane-
ga predvsem zaradi izpada
kmetijske proizvodnje, kar
so povzročile neugodne vre-
menske razmere zlasti v letu
1979. Tudi delež trgovine in
gostinstva se ni gibal v skla-
du s planiranim. Tu je prišlo
do kasnitve pri investicijah
motela in blagovnice. Velik
neplaniran porast pa je dose-
gla obrt, saj se je ta dejavnost
v šentjurski občini zelo ra-
zmahnila.
Produktivnost dela usmer-
jena k družbenim proiz-
vodom na zaposlenega se jo
v letih 1976-79 povečala ko-
maj za 5% in je bila nizka
zlasti v prvem letu srednje-
ročnega razvoja. Realni
osebni dohodki so v tem ob-
dobju rastli s povprečno let-
no stopnjo 2,5%, kar je pre-
cej manj v primerjavi z oseb-
nimi dohodki v Sloveniji. In-
vesticije v gospodarstvu, ne-
gospodarstvu in infrastruk-
turi so predstavljale 30,1%
doseženega družbenega pro-
izvoda, kar je bilo v skladu s
planiranim.
Izhodišče razvoja za zdajš-
nje obdobje je zastavljeno na
nadaljnjem razvoju sociali-
stičnih samoupravnih druž-
benoekonomskih odnosov
ter doslednega uresničeva-
nja politike ekonomske sta-
bilizacije, kar naj prispeva k
večji materialni in socialni
varnosti delovnih ljudi.
MATEJA POD JED
MIMOGREDE
MAJHNA SPREMEMBA -
VELIKA RAZLIKA
Da, v resnici je šlo za majhno, na videz nepomembno
spremembo, v resnici pa za veliko, ki so jo delegati
zbora združenega dela celjske občinske skupščine
sprejeli z velikim odobravanjem.
Ko so stopili v veliko dvorano Narodnega doma, da
bi pričeli redno sejo, so bili malce presenečeni, ko so
videli, da mize in stoli niso razporejeni v vrstah, kot
vse doslej, marveč jih je nekdo postavil v obliko velike
črke U.
Spremembo je takoj na začetku seje obrazložila
preds'^dnica zbora Jožica Farčnik-Mrvar:
■•Saj veste, doslej ste imeli mnogi pomisleke, da bi
sodelovali v razpravi, ker ste morali za govorniški
oder. pred mikrofon. Zdaj vam tega ne bo treba več
storiti. Ko boste hoteli razpravljati, boste ostali kar na
svojih mestih. Nova razporeditev delovnih miz in sto-
lov omogoča tudi boljšo slišnost, brez mikrofona in
zvočnikov.. .••
In tako je tudi bilo. Razprava je bila izredno živahna,
flosti bolj sproščena.
Drugačna razporeditev miz in stokjv je ugodno vpli
vala na delovno razpoloženje delegatov!
Da bi še kaj!
M BO?AC
POPRAVEK
v prejšnji številki Novega tednika je bil objavljen
prispevek z naslovom Oprostilna sodba za Stoparja in
Pipana. V prvem delu prispevka izpod peresa novi-
narja Janeza Vedenika o razsodbi sodišča (podpis av-
torja je pomotoma izpadel v tiskarni) je prišlo do ne-
ljube napake, kjer je v besedilu rečeno, da se je Anton
Stopar izgovarjal na sodišču, češ, da ga je Pipan nape-
ljeval na nezakonita dejanja.
Stopar takšne trditve odločno zanika, to pa potrjuje
tudi zapisnik, oziroma samo besedilo sodbe z dne 23.
decembra 1980, kjer je zapisano: » ...v tem primeru pa
je treba tudi poudariti, da obdolženi Stopar zanika
kakršenkoli namig s strani obdolženega Pipana glede
uporabe sredstev za revitalizacijo pri adaptaciji Pi-
panu namenjenega stanovanja, kot tudi glede dodeli-
tve stanovanja njegovi materi...«
Za neljubo napako se Antonu Stoparju in seveda
tudi bralcem opravičujemo.
UREDNIŠTVO
KONJIŠKI SINDIKAT: JANUARJA
ČLANSKI SESTANKI
Do konca tega meseca bodo imeli v vseh osnovnih organi-
zacijah Zveze sindikatov v konjiški občini članske sestanke.
Na njih bodo spregovorili o opravljenem delu v preteklem
letu in po potrebi opravili kadrovske zamenjave predsedni-
kov in članov izvršilnih odborov ter raznih komisij. Sprejeli
pa bodo tudi programe dela za to leto in natančno opredelili
plan za prvo polletje. Na članskih sestankih pa bodo obrav-
navali tudi amandmaje Ustave SFRJ in SRS in razpravljali o
dogovrjeni družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto
1981.
V občini pa bosta v tem času Svet za razvoj in planiranje
ter Predsedstvo izoblikovala stališča do osnutka Resolucije
o družbeneoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske
Konjice v letu 1981 in družbenem planu občine v letih
1981-85.
_____...____________MBP
STEKLINA TUDI V LAŠKI OBČINI
Laška občina je bila do nedavnega edina občina v celjski
regiji kjer se steklina še ni pojavila. Prve dni januarja je
lovec Lovskega društva Laško na območju Sedraža odstrelil
lisico in jo dal v pregled veterinarski službi, kjer so ugoto-
vili, da je okužena s steklino.
Drugi primer stekline so odkrili v Jagačah v minulem
tednu. Veterinarska služba v Ljubljani še ni potrdila, da je
lisica okužena, čeprav je lisica kazala vse znake stekline.
Veterinarska služba je sprejela vse ukrepe, da bodo ste-
klino preprečili. V torek je bil sestanek Komisije za varstvo
proti nalezljivim boleznim. Prisotni so bili delavci iz zdrav-
stva, veterinarske službe in lovci. Sprejeli so ukrepe za čim
bolj učinkovit boj proti steklini.
MARJANA MATIJEC
SLO IN DS:
m JE 2E UHOJENA
Njen cilj naj bo nadaljna krepitev zavesti
Ko ocenjujemo in oprede-
ljujemo nekatera aktualna
idt^jnopolitična vprašanja
podružbljanja in krepitve
ljudske obrambe in družbe-
ne samozaščite, moramo ze-
lo odgovorno oceniti doseda-
nja prizadevanja. Lahko smo
zadovoljnji glede obrambnih
in varnostnih priprav kot na-
daljevanju procesa podružb-
ljanja obrambne in varnost-
ne funkcije, še zdaleč pa ne z
odnosi, saj SLO in DS nista
nikakršno izdvojeno področ-
je, temveč sta tesno vpeta v
širše družbene in politične
cilje - vsakodnevno življenje
in delo.
Nahajamo se v obdobju
delovanja najrazličnejših sil-
nic, ki neposredno vplivajo
tudi na varnost in zaščito.
Zato je treba posebej opozo-
riti, da se je prav v zadnjem
obdobju okrepila pripravlje-
nost o odločnem nadaljeva-
nju Titove poti in obrambni
sposobnosti. Dosežki na po-
dročju LO in DS kažejo, da
se neprestano krepi spozna-
nje v zavesti ljudi, da sta
obramba in .samozaščita re-
sničen del našega samo-
upravnega življenja. Takšne
ocene bi morali obravnavati
v vseh samoupravnih oko-
ljih ne samo kot pregled
opravljenega, temveč pred-
vsem kot pogled naprej, v
srednjeročnem obdobju. Vse
želje, potrebe in naloge pa ne
bo mogoče zagotoviti brez
neprestanega podružbljanja,
saj je to naša specifična pot
in zagotovilo naše varnosti
in zaščite Ob tem pa mora
vsakdo \-edeti, kaj je njegova
naloga in dolžnost. Ta proces
mora postati sestavina in
produkt širših družbenih in-
teresov za katere uveljavitev
so odgovorne vse subjektiv-
ne sile z Zvezo komunistov
na čelu.
Idejnopolitična akcija ne
sme biti usmerjena samo k
institucionaliziranju, temveč
in zlasti k usposabljanju in
krepitvi zavesti v vseh sa-
moupravnih sredinah,
TOZD. krajevni skupnosti.
hišnih svetih ipd., kjef mora-
jo komiteji za SLO in DS de-
lovati kot najširši družbeni
organi ter ocenjevati, spod-
bujati in mobilizacijsko
usm'erjati aktivnosti k ure-
sničevanju ključnih sistem-
skih vprašanj v praksi. 2e
doseženi uspehi na tem po-
dročju so zagotovilo, da si
lahko v prihodnje obetamo
še višjo stopnjo osveščenosti
in usposobljenosti, kar je tu-
di temeljni cilj prizadevanj,
da delovni ljudje in občani
ustvarjalno sodelujejo pri
krepitvi političnovarnostnih
razmer ter obrambne spo-
sobnosti pred sleherno ne-
varnostjo.
Naloge na področju
obrambe in varnosti imajo še
poseben pomen v času bitke
za stabilizacijo, ki mora po-
meniti brezkompromisen
spopad na vseh področjih. Iz
tega spopada moramo iziti še
močnejši, izurjeni in jasneje
usmerjani. Podlaga zato je
nedvomno krepitev odgo-
vornosti na v.seh ravneh in
okoljih, k;ir je po^oj /;i od
ločno  prcpicccvanjc v.sc^a,
kai- hi lahko kalilo u^^odno
politično  tazpoiožcnjc med
ljudmi. F^osaineznc |)titn('rc
ne/akonitosti,      .špekulacij,
nedelavnosti    in   podobnih
pojavov so sicci' zadeve, .s ka
leiimi  .so morajo ukvaijati
nekatere organizacije in or
gani. Toda boj proti tem po
javom je lahko uspešen sa
tno v sodelovanju z delovni
mi ljudmi in občani, ki mora
jo odločneje nastopiti pioti
peščici takih, ki še ne držijo
uveljavljanja   načel   našega
samoupravnega   dogovarja-
nja.
Zato bi morala biti v pri-
hodnje najširša vprašanja
splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite opre-
deljena v vseh letnih in sred-
njeročnih planih razvoja in
zagotavljati njihovo učinko-
vito reševanje. Ob tem pa bi
morali pri sleherni slabosti
in izkrivljanjih odločno po-
kazati na vse, ki so zato krivi
in ustrezno ukrepati. Le na
ta način, bomo lahko dosegli
še boljše sadove našega dela
s tem pa tudi uresničevanje
sistema obrambe in zaščite.
VIKI KRAJNC
POGLED V SVET
VOJAŠKA MRZLICA V
SRCU AFRIKE
Pravzaprav zadostujeta že pogled na
zemljevid in v statistični priročnik: vi-
dimo velikansko ploskev treh milijonov
kvadratnih kilometrov, raztezajočo se
od obal Sredozemskega morja nekako
po sredini gornjega, ekvatorialnega dela
Afrike proti jugozahodu: od spodnjega
roba ni daleč do Zahodne Afrike, do obal
Atlantika.
V mislih imam ozemlje Libije in Čada,
držav, ki od začetka letošnjega leta snu-
jeta združitev. Za 3,043.4000 kv. kilome-
trov gre torej, obenem pa za kaj malo
ljudi: v Libiji okoli 2,5 milijona, v Čadu
okoli štiri milijone.
Pretežno sta tidve deželi puščavski in
sušni, maloštevilno prebivalstvo je tudi
dokaz, kako neprijazna je zemlja, kako
žgoče pripeka sonce.
Združitev obeh dežel ali vsaj tesna po-
vezava med njima je prinesla prave
pravcate politično-vojaške potresne
sunke, segajoče na širno območje Afrike.
Toda najprej: kako je do tega prišlo?
Pod konec lanskega leta je Čad doživel v
marsičem prelomen razplet v dolgotraj-
ni, srditi državljanski vojni, ki je s krat-
kimi premori trajala kakih 15 let. Po
lanskem štirimesečnem premirju in celo
nekakšnem sodelovanju med obema vo-
diteljema obeh glavnih taborov v Čadu, I
predsednikom Gukuni Weddeyem in Hi-
senom Habrejem so se razvneli spopadi,
še hujši kot poprej. Weddeye je junija
lani sklenil obrambni pakt z vojaško in
- zaradi obilice nafte - gospodarsko
močno Libijo. Hišen Habre je nato de-
cembra na tihem priznal poraz in pobeg-
nil v Kamerun.
Po kolikor toliko zanesljivih poročilih
je bil pri tej predsednikovi zmagi odlo-
čilen nastop okoli 4000 libijskih vojakov
s 50 do 60 tanki ter z letali mig.
PIŠE:
JOŽE ŠIRCELJ_
Sporočilo predsednikov Gadalija in
Weddeya je sprožilo plaz protestov in -
vojaških ukrepov. Francija, trajno in
izrazito navzoča v Čadu in sosednih
frankofonskih državah tudi po razglasi-
tvi njihove neodvisnosti, je med prvimi
povzdignila glas. Izjava o združitvi
držav je nična, je uradno sporočil Pariz.
Čadska vlada namreč ni redna vlada,
marveč je na podlagi sklepov konferen-
ce v Lagosu zgolj začasna. Pariz je nemu-
doma - »na prošnjo držav, s katerimi
ima Francija obrambne ali vojaške spo-
razume« - poslal v Centralnoafriško re-
publiko (sosedo Čada) še nove vojaške
enote, okrepil pa je tudi navzočnost voj-
nega letalstva. Egiptovski predsednik
Sadat (Egipt je z Libijo sprti vzhodni
sosed) je spregovoril o libijski »zaroti«,
o »vojaški okupaciji, ki jo je Gadafi vsi-
lil« Čadu. Tudi Nigerija (po prebival-
stvu največja afriška država) je proti
združitvi kot »silno ponesrečenem in
prezgodnjem ukrepu.« V začetku tega te-
dna je prišla nova novica: v Sudan, veli-
ko državo v soseščini, je prispela franco-
ska vojaška misija.
Po drugi strani je drugi mož Libije,
komandant Džalud prispel nenadoma
na obisk v Alžirijo in dejal, da je Alžirija
• revolucionarna rezerva, ki je neprecen-
ljivega pomena v spopadu z zarotami,
naperjenimi proti arabski naciji.«
Položaj je torej - bolj milo rečeno - na-
pet. Več državnih poglavarjev se je zato
zaradi vprašanja Libija-Čad zbralo v
glavnem mestu Toga na izrednem zase-
danju Organizacije afriške enotnosti.
Realistično je možno domnevati, da
bo na tem območju najprej prišlo do bolj
ali manj hudih zapletov, všteviši more-
bitne nadaljnje vojaške posege, poskuse
državnih prevratov ipd.
Z drugimi besedami, najprej lahko
pričakujemo uporabo političnega, di-
plomatskega in tudi vojaškega orodja iz
arzenala pritiskov, groženj, vplivnost-
nih sfer, vojnih intervencij, uporabe sile
sploh. Za zdaj pa je manj možnosti za
prevlado razumnih rešitev, sadov poga-
janj med enakopravnimi državami. To-
da dolgoročno vseeno ni druge poti kot
je ta.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 1981
KONJIŠKA OBRTNA DEJAVNOST
KDO TI BO POMAGAL?
Uslužnostno obrt bo treba še krepko razviti
Saj ne bi mogli reči, da
obrtna dejavnost v konjiški
občini ni razvita. 183 obrtni-
kov bi tako trditev postavilo
na laž. Res pa je, da je naj-
boljše zastopana proizvodna
obrt, s katero se ukvarja 44
obrtnikov, pa bi bilo v na-
slednjih petih letih dela še za
42 obrtnikov. Toda njihovo
delo ne posega tako narav-
nost v potrebe občanov, kot
je to pri uslužnostni obrtni
dejavnosti, zlasti še na po-
dročju osebnih storitev. Rav-
no to je področje, kjer bo tre-
ba še veliko narediti, da bo-
do občani zadovoljni.
Med uslužnostnimi dejav-
nostmi je še najbolj razvito
avtoprevozništvo, s katerim
se ukvarja 59 obrtnikov, ki
so za razliko od drugih tudi
lepo enakomerno porazde-
ljeni po celi občini. Kar veli-,
ko je to, a glede na to, da v
občini ni železniške postaje,
ne preveč. Zaenkrat ne kaže,
da bi bilo treba to dejavnost
še razvijati, razen seveda, če
bi se drugače organizirali, če
bi ustanovili zadrugo.
Gostinstvo je tudi kar do-
bro razvito. 17 obrtnikov se z
njim preživlja. V nekaterih
gostilnah je ponudba boljša,
drugje slabša. Ta »slabša«
gre na račun toplih obrokov,
saj so s pijačami vsi oskrblje-
ni. Še huje kot slabša pa je
turistična ponudba. Pravza-
prav je sploh ni, čeprav so v
občini za njen razvoj velike
možnosti.
S tema dvema dejavnosti-
ma pa se dobra uslužnostna
ponudba že skoraj konča.
Seveda, nekaj izjem je še. Za
kemijsko čiščenje oblačil je
dobro preskrbljeno v Konji-
cah in v Zrečah, tudi štiri
cvetličarne - zopet v Konji-
cah in v Zrečah, so dovolj,
saj se že sedaj en morejo
pohvaliti ravno z dobrim do-
hodkom. Tudi fotograf in di-
mnikar uspešno zadovoljuje-
ta potrebe. To bi bilo pa že
menda vse. Ce ti odleti peta
na čevlju ali se čevlju sploh
dogodi kaj neprijetnega, je
najbolje, da si kupiš takoj
nove. Čevljarja, takega, ki bi
čevlje uradno popravljal, v
celi občini ni. Tudi takšnega,
ki bi popravljal nogavice ali
televizijske antene, rolete, le-
sene izdelke... ni. Kot ni
lončarja, pečarja, kozmeti-
čarke. Kako si lahko pomaga
Konjičan? Preprosto. Ce ne
zna narediti sam, pa zna
morda prvi sosed ali pa dru-
gi. Nekdo že. Prav grdo bi
bilo, če ti ne bi bili priprav-
ljeni sočloveku pomagati.
Tako bo še tako dolgo, do-
kler takšnih obrtnikov v ob-
čini ne bo. Saj res. Šivilj in
pletilj tudi ni, čeprav bi po-
trebovali vsaj dve, tako kot
še enega ženskega in moške-
ga krojača. Cel kup se jih je
že nabralo, pa še sploh ni-
smo omenili potreb po insta-
laterjih, pa tistih, ki se uk-
varjajo s stavbno obrtjo.
V občini se teh pomanjklji-
vosti in potreb dobro zave-
dajo. Obrtno združenje je
skupno z oddelkom za go-
spodarstvo pripravilo anali-
zo razvoja malega gospodar-
stva v občini in malo gospo-
darstvo so vključili tudi v
dogovor o temeljih družbe-
nega plana občine za nasled-
nje srednjeročno obdobje,
pa tudi v prostorski plan ob-
čine. Predvideli so 23 usluž-
nostnih obrtnih delavnic -
nekaj za tiste, ki se ubadajo s
prostorskimi problemi, ne-
kaj za tiste, ki bodo z obrtno
dejavnostjo šele pričeli. Ce
bi bilo mogoče dobiti ustrez-
ne prostore, bi se marsikdo
lažje odločil za uslužnostno
obrt, pa seveda, če bi bili de-
ležni davčnih olajšav. Sicer
pa so v dogovor o temeljih
družbenega plana občine na
pisali, da je prioritetna nalo-
ga financiranje razvojnih
programov deficitarnih de-
javnosti - storitev. Doseči že-
le razvoj predvsem v krajih,
kjer so potrebe največje. To
je v Konjicah, Zrečah, Ločah
in Vitanju, saj bi potem tudi
najbolj odmaknjeni kraji laž-
je prišli do uslug.
MILENA B. POKLIC
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
ŽALSKO MALO GOSPODARSTVO
RAZVRSTITI DEJAVNOSTI
Ustreznejša davčna, socialna in kreditna politika
Na področju proizvodne
in storitvene dejavnosti si
bodo v naslednjih petih le-
tih v žalski občini prizade-
vali za nadaljnjo krepitev
obstoječih in obnavljanje
novih enot malega gospo-
darstva v družbenem sek-
torju. Pomembna naloga bo
tudi vključevanje malega
gospodarstva in prevzema-
nje posameznih faz proizvo-
dnega procesa preko koope-
racijskih povezav z indu-
strijo in gradbeništvom.
V tem srednjeročnem ob-
dobju bodo v občini pospeši-
li ustanovljanje pogodbenih
organizacij združenega dela,
več skrbi namenili vključe-
vanju zdomcev in njihovih
sredstev za razvoj malega go-
spodarstva. Več bo treba sto-
riti za boljšo oskrbo potroš-
nikov s storitvami ter zago-
toviti ugodnejše pogoje za
hitrejši razvoj deficitarnih
storitvenih dejavnosti. V ok-
viru Hmezadove delovne or-
ganizacije Notranja trgovina
bo treba pospešiti in razviti
obrtno kooperacijo. Ta bi se
morala postopoma preobli-
kovati v temeljno organizaci-
jo kooperantov.
Doslej je bilo nemalo ne-
sporazumov tudi pri vpraša-
nju dodeljevanja in določa-
nja namembnosti poslovnih
prostorov. V dogovoru o te-
meljih družbenega plana ob-
čine Žalec za obdobje 1981
do 1985 je zapisano, da naj bi
imeli prednost pri dodeljeva-
nju najemniki poslovni!
prostorov za opravljanje dt
ficitarnih dejavnosti, servi-
snih storitev ter tistih dejav-
nosti, ki sodijo k osnovni
preskrbi prebivalstva. Po-
slovni prostori v krajevnih j
skupnostih bodo namenjeni i
specializirani storitveni de-
javnosti, v nižinskih in
obrobnih KS pa servisnim in
obrtnim strokam. Ne naj-
manj pomembna naloga bo
ta. da bodo postopoma pre-
mestili v ustreznejša okolja
dejavnosti, ki ne spadajo v
naselja. Da bi deficitarne de-
javnosti zares zaživele, pa ne
bodo smeli pozabljati tudi na
ustrezno kreditno, davčno in
socialno politiko ter politiko
cen.
JANEZ VEDENIK
MOZIRJE
VEUKE NALOGE
Vidiki razvoja v petih letih
v mozirski občini še teče
razprava o razvojnih poteh
občine v naslednjih petih le-
tih, tudi o nalogah, ki čakajo
gospodarstvo in družbene
službe v tem letu. Kot vse
kaže, bo ta razprava sklenje-
na prihodnji mesec. Navzlic
temu so znani vsaj glavni in
okvirni vidiki razvoja.
V osnovni gospodarski
usmeritvi ne bo pravzaprav
nobenih bistvenih spre-
memb. Prednostne naloge
ostajajo. To pa so kmetijstvo,
oziroma proizvodnja hrane,
terciarni sektor gospodar-
stva (trgovina, gostinstvo,
turizem) ter seveda tista in-
dustrija, ki za nadaljnji ra-
zvoj in svoje delo uporablja
domačo, lastno, surovino. To
pa je seveda les, saj v Gornji
Savinjski dolini drugače
sploh biti ne more, čeprav
imajo tudi druge panoge, kot
so tekstilna, kovinska in
elektronska industrija, prav
tako izredne vidike razvoja
in so nekatere tudi na pragu
novih dosežkov, predvsem z
zaključkom pomembnih na-
ložb.
V kmetijstvu gre za nadalj-
no intenzifikacijo, zlasti pa
za povečano proizvodnjo
mleka. Računajo tudi na do-
mačo predelavo mleka v vi-
soko kakovostne mlečne iz-
delke.
Kot dopolnilne dejavnosti
se pojavljajo perutninarstvo,
jagodičevje, kmečki turizem
in morda še kaj.
Gozdarstvo bo moralo v
tem obdobju posvetiti vso
skrb izboljšanju tehnologije
sečnje ter spravilu lesa. Or-
ganiziralo bo centralno skla-
diščenje za strojno lupljenje.
V občini bodo industrijo
razvijali zlasti v dveh sme-
reh. V lesni gre za nadaljeva-
nje procesa višje stopnje pre-
delave, sicer pa čaka tri pri-
zadete kolektive, to je Gore-
nje-GLIN, Smreko in Ostreš-
je tesnejše povezovanje na
medsebojnih dohodkovnih
odnosih, ki pa morajo zajeti
tudi kolektiv Gozdnega go-
spodarstva. Kot osrednja na-
loga lesne industrije se kaže
v prehodu na finalizacijo
proizvodnje, tudi na osvoji-
tev nove tehnologije pri izde-
lavi montažnih hiš.
V ostali industriji v občini
bo šlo seveda za zboljšanje
obstoječe proizvodnje in za
osvajanje novih izdelkov.
Veliko skrb, morda celo
največjo v letih doslej, po-
svečajo v planskih doku-
mentih turizmu. V občini
imajo vse naravne pogoje za
hitrejši razvoj turizma. In
vendar je to premalo. Treba
bo napraviti še kaj več, tudi
dobiti in usposobiti nosilca
razvoja, zagotoviti povezova-
nje v širšem merilu in dose-
či, da se bo zlasti na tem po-
dročju uveljavilo združeva-
nje sredstev znotraj občine
in zunaj nje. Gre skratka za
odgovornost celotnega zdru-
ženega dela v mozirski obči-
ni za nadaljnji razvoj turi-
zma.
Ambiciozni in hkrati real-
ni so tudi vidiki razvoja trgo-
vine, obrti in drugih dejavni-
kov na gospodarskem po-
dročju.
M. B02IC
MGA: VEČ KOT
MILIJON MALIH
GOSPODINJSKIH
APARATOV
V temeljni organizaciji
Gorenja, v tovarni malih
gospodinjskih aparatov v
Nazarjah, bodo v tem
srednjeročnem obdobju
povečali proizvodnjo
vseh malih aparatov za
več kot 25%. Računajo,
da bo znašala proizvodnja
v 1985. letu več kot milijo-
nov najrazličnejših stro-
jev.
V tej proizvodnji bodo
še nadalje razvijali koope-
racijske odnose s tujimi
proizvajalci.
ŠENTJURSKI
INGRAD S
POLNO PARO
Delovna organizacija
TOZD Ingrad, gradbena
operativa v Šentjurju, je s
svojimi 160 zaposlenimi de-
lavci opravila v minulem po-
slovnem letu gradbena dela
v vrednosti 172 milijonov di-
narjev in s tem v celoti izpol-
nila postavljeni letni plan.
V industrijskem področju
Šentjurja so avgusta lani pri-
čeli z gradnjo tovarne ener-
getske opreme EMO, njena
predračunska vrednost
gradbenih in obrtno-instala-
cijskih del pa znaša 140 mili-
jonov dinarjev. Predvidoma
bodo ta objekt končali do
konca letošnjega leta.
Delavci Ingrada gradijo tu-
di stanovanj sko-poslovni ob-
jekt poleg Merksovega mote-
la v Šentjurju. V njem bo 48
stanovanj in 5 poslovnih pro-
storov s skupno kvadraturo
1000 m^. Nared bo do konca
junija.
ER
O TOVARNI PLASTIČNIH PROIZVODOV
DA BI KONČNO ZAPLULI
Pa pride PAP ali Podjetje za avtomatizacijo prometa
2e je marsikdo v šentjur-
ski občini, pa še kje drugje
morda, pomislil, da je tovar-
na plastičnih proizvodov v
ustanavljanju, ali kakor so ji
pravili manj učeno - »plasti-
ka,« splavala po vodi, ko se
izve novica, da jo bodo prik-
ljučili Podjetju za avtomati-
zacijo prometa iz Ljubljane.
Pogled v preteklost nam
pove, da so tovarno plastič-
nih proizvodov ustanovili 27.
3. 1980. Ne bi kazalo na tem
mestu opisovati različnih
kombinacij s Toprom, oziro-
ma Modo, kjer so si skupaj z
delovno organizacijo v usta-
navljanju prizadevali za pro-
gram s področja motonauti-
ke. Bolj kot s surovinami in
proizvodnim programom je
bilo ves čas hudo s prosto-
rom. V Šentjurju jih niso
mogli najti, pa so odšli kar v
Petrovče, kar seveda še malo
ni idealno, zlasti za delavce,
ki izgubljajo čas s prevozom.
Nekaj so že razmišljali o pro-
izvodni hali, ki bi jo zgradili
v Šentjurju. Celo samo-
upravni sporazum so že pri-
pravili, pa je potem spet vse
skupaj padlo v vodo. Tudi na
to so mislili, da bi bilo morda
dobro proizvodnjo iz polie-
stra organizacijsko povezati
z eno od šentjurskih organi-
zacij združenega dela, ven-
dar nobena od njih ni poka-
zala pravšnjega zanimanja.
Spet so se začela razmišlja-
nja, ki so bila pravzaprav ro-
jena že ob ustanovitvi. Mož-
nost nadaljnega razvoja so
videli le v okviru večje proiz-
vodne organizacije, v kateri
bi bilo možno zagotavljati |
obratna sredstva, nastopati
na tržišču in se razvijati.
Ta ugibanja, ali pa odgovo-
ri, so zdaj pred uresničitvijo.
Delavci tozda Plastika pri
PAP v Ljubljani se bodo še
ta mesec z referendumom
odločili o priključitvi tovar-
ne plastičnih proizvodov v
njihov kolektiv. To pa je za
nadaljni razvoj ali usodo
šentjurskih »plovil« pomem-
ben, če ne rešilen trenutek.
PAP se je tudi zavezal, da bo
na novo uredil prostore na
Selah, v stari sušilnici - torej
v domači občini. Proizvodna
usmeritev bo zajemala ob-
stoječe proizvode, seveda, če
bodo še kazali ekonomsko
upravičenost. Ob tem pa bo-
do uvedli še eno od usmeri-
tev iz proizvodnega progra-
ma PAP. Upajmo, da bo so-
žitje kar najboljše. Sicer pa
delavcem PAP Kozjansko ni
neznano. Velikokrat so že
priskočili na pomoč, zlasti
ko je šlo za delovne akcije v
poletnih mesecih in tako bo-
do tudi v kombinaciji prispe-
vali svoj delež k nadaljnemu
razvoju manj razvitega po-
dročja.   MATEJA PODJED
NOVA TOVARNA
2e lani je bila nova tovarna kmetijskih strojev SIP Šempe-
ter pod streho. Sedaj teče montaža strojne opreme. Nova
tovarna bo za SIP Šempeter izrednega pomena, saj bo omo-
gočila enkrat večjo proizvodnjo oziroma se bo povečala od
sedanjih 15 tisoč na 30 tisoč kmetijskih strojev. Tu gre za
zanimiv proizvodni program kmetijske mehanizacije, ki je
močno iskana na širšem jugoslovanskem trgu, gre pa tudi v
izvoz. V SIP za zdaj še niso napovedali, kdaj bodo novo
tovarno odprli. Na posnetku vidimo nove velike hale, kjer je
že montirana lakirnica. T.TAVCAR
št. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
fZ ZAPORA V ZAPOR
Sedmega januarja 1945 so ob 11 uri v
partizanski bolnišnici -Nova Štifta- nad
Petkovo domačijo v Podvolovljeku do-
mobranci ujeli nepokretnega ranjenca
Stanka Ambroža, borca 1. čete, I. bataljo-
na XIII. brigade Mirka Bračiča, rojen 20.
2. 1925 Muretinci - pristojen Sv. Marjeta.
Mati Marjeta je bila posestnica vMuretin-
cih 59. Po dveh mesecih partizanščine je
že bil 28. XI. 1944 v boju pri Paski vasi
ranjen in 30. XI. 1944 že sprejet v bolnišni-
co. Iz ranjeniške karte je razvidno slede-
če: -St. Nekoliko bled in šokiran ranjenec
nosi s Kramarjevo opornico imobiliziran
levi zgornji ud ob trupu. Levo stopalo in
krača mu tičita v Kramarjev! opornici...«
To je dokaz, da je bil Stanko nepremični
ranjenec. ,
Napad na bolnišnico in poznejšega za-
pora se Stanko spominja takole: »V do-
poldanskih urah 7. januarja 1945 je stražar
opazil bližajoče se vojake. Takoj je obve-
stil zdravnika in ostalo osebje. Dr. Virgil
Krasnik-Svato nam je pri.šel povedat, da
naj ostanemo mirni. - Bilo je veliko snega
in vsi premični ranjenci z osebjem so se
umaknili iz barake v gozd, zaščita pa na
položaje. Ko se je zvedelo, da je v bližini
bolnišnice šel mimo del Zidanškove bri-
gade, se je zaskrbljenost nekoliko pomiri-
la, in premični ranjenci z osebjem (število
ni znano), se je vrnilo v barako, toda ne za
dolgo. Domobranci so prišli po gazi 2. in
3. bataljona in štaba brigade do položajev
zaščite bolnišnice, s katero so .se spopadli
in prodrli do bolnišnice. Med tem časom
so se iz bolnišnice umaknili le premični,
dočim so nepremični, teh pa je bilo 12,
ostali v baraki in čakali na usodni trenu-
tek. (Opomba A. I.)
Odprla so se vrata naše barake v kateri
smo ležali ranjenci. Vstopil je komandant
(Franc Erpič, opomba A. I.) z naperjeno
brzostrelko in zaklical: »Vsi ven!- Ker
smo bili skoraj vsi nepremični, smo odgo-
vorili, da ne moremo. Ko je ugotovil, da
smo ranjenci, je še vprašal, če imamo
orožje. Nimamo, smo odgovorili. V bara-
ko je prišlo še nekaj domobrancev, ostali
pa so bili zunaj. Komandant je hodil gor
in dol po baraki, si ogledoval ranjence in
nam grozil s smrtjo. Napravil nam je poli-
tično uro, češ kako smo bili neumni, da
smo šli rajši k partizanom, kakor pa k
domobrancem, ter se moramo tako poti-
kati po gozdovih. Ko so si ogledovali našo
barako, so se smejali in norčevali: To je
zdaj partizanski raj, zdaj vam sije svobo-
da. Po kratkotrajnem spraševanju in po-
pisu, je zagledal zraven mene ležečega
tovariša, ki ga je prepoznal in zaklical:
"No kaj pa ti delaš tukaj? Ce hočeš te
spravimo domov.' in tako so ga potem
spravili s seboj. Po glavnem zasliševanju
so postali malo prijaznejši. Začeli so nam
ponujati pijačo in hrano. Vzeli nismo ni--
česar. Tudi storili nam niso ničesar. Ko so
odšli, so zažgali kuhinjo, ki je bila v nepo-
sredni bližini barake za ranjence in pisar-
no. Ker je bila kuhinja zgrajena iz lesa. se
je hitro vnela in ogenj je kmalu zajel tudi
bolnišnico. V baraki je nastal preplah in
obup, da ne bi zgoreli. Ranjenci Martin
Vršnik, Tone Cander, Franc Rabuda, To-
minc in Alojz Bitenc, ki so bili še malo pri
moči in premični, so se pripravili h ga.še-
nju. Voda je bila v bližini. Natakal jo je
Tone in jo podajal Martinu v levo roko, ki
je bila še delno zdrava, ta pa jo je podajal
tovarišem, ki so bili na lestvi in gasili. V
nekaj minutah je bil ogenj na srečo zadu-
šen. Vsi, ki so gasili, so bili močno izčrpa-
ni, komaj so še zmogli prilesti v barako na
svoje postelje.
Ostali smo sami brez zdravnika in brez
vsake pomoči. En tovariš nam je čez dva
dni umrl. Predali smo se usodi. Nekdo je
našel skladišče v katerem je bilo še nekaj
živeža. S skupnimi močmi smo potem ku-
hali dokler je bilo kaj. Tudi rane smo
obvezovali drug drugemu. To je trajalo
nekaj dni, ko so se zopet v baraki pojavili
domobranci. Začudili so se, da smo še
tukaj in živi. Zopet so se norčevali in deja-
li: 'No kje imate zdaj vaše tovariše, da
niso prišli po vas?' Tudi mi smo se spraše-
vali in obupavali. Tisti dan je odšel z njimi
v dolino Martin. Naslednji dan so se zopet
vrnili in nas spravili v dolino. Tam so nas
razdelili za nekaj dni po hišah, nato pa so
nas morali kmetje spraviti v Luče in tam
so nas predali Nemcem. Iz Luč se je nada-
ljevala pot naprej na Ljubno, tam so nas
zaprli v svinjake, zunaj pa postavili stra-
žo. Drugi dan so nas naložili na tovornjak
naložen z raznim lesom in nas odpeljali v
Celje v Stari Pisker. Ker pa nisem bil še
pokreten, so me odpeljali v bolnico. Tam
sem bil pod stražo. Po zasilnem okreva- i
nju pa sem se zopet znašel v zaporu. Bilo j
je 12. 2. 1945, ko so tudi iz naše celice vzeli|
nekaj talcev in jih odpeljali na Frankolo- j
vo, kjer so jih obesili. Po zasliševanju so'
me odpeljali v Maribor v Ulico talcev,;
nato v staro kaznilnico in od tam v artele-1
rijsko kasarno. Nekega jutra so nas, ki
smo bili nemški dezerterji, zvezali po dva j
in dva in nas peš gnali na železniško po- ]
stajo. Iz Maribora so nas odpeljali v Franz
Josef kasarno v Gradec. Po zasliševanju v ]
Gradcu so me kot vojaškega ubežnika lo-^
čili od drugih, me uklenili in zaprli v po- •
sebno celico, v kateri sem bil zvezan noč
in dan. To je bila celica, kjer so bili že na
smrt obsojeni in so čakali samo še na '
smrtno obsodbo. Pri zračnem napadu so j
spuščali lažje zapornike v zaklonišča in to i
v Egenberg. Težji pa smo ostali zvezani v !
zaporu. Prišel je 16. marec 1945, ki naj bi^
bil usoden za nas, ki smo čakali smrtno i
obsodbo. Toda okoli dvanajste ure je bil 1
zračni napad zavezniških letal, ki .so neu-1
smiljeno bombardirala Gradec. Tako je i
tudi naš zapor in mi, ki smo bili v njem, '
dobil svoje. Bil je poln zadetek in zapor se
je zrušil. Ostali smo pod ruševinami. Dru- ]
gi dan po napadu .sem se znašel in prebu-1
dil iz nezavesti v bolnici. Začela je prodi- ■
rati ruska fronta. Izselili so bolnišnico in ■
tudi civilno prebivalstvo. Nas pa so pre- !
dali v oskrbo bolničarju po rodu Avstrij-'
cu kaplanu. Umaknil nas je v kletne]
prostore. V mesto so prihajale umikajoče \
nemške kolone. Ko so nas odkrili, je mo-,
ral bolničar dati poročilo. Ker nas ne bi \
rad izdal, je rekel, da smo ranjenci in ne 1
ve, kam nas naj pošlje. Ukazali so mu, naj j
nas žene na vojaško zbiralnico. Tam nas^
niso sprejeli, ker smo bili izčrpani. Potem j
smo šli na Rdeči križ od koder smo bili \
poslani na okrevanje v Kitzbucherv Tirol. i
Tam je minila vsaka nevarna sled za na- i
mi. Nihče ni vedel kaj smo. Po Hitlerjevi]
smrti smo lahko šli domov, če je kdo že-j
lel. Tako smo se odločili in napotili vsak v I
svojo smer. Pot je bila težka in naporna.;
Paziti smo morali, da nas ni dobila polici-,;
ja na vlaku. Ce so katerega dobili, so gaj
poslali nazaj na svoje mesto. Srečno sem i
prispel domov 7. maja 1945 - dva dni pred;
svobodo."     ' i
PO ZAPISU STANKA AMBROŽA
PRIPRAVIL ANTON IKOVIC:
ŠENTJUR
ZNIŽANE STOPNJE
Več za komunalo in kmetijstvo
Občina Šentjur sodi med
najmanj razvite v Sloveniji,
saj je po narodnem dohodku
na prebivalca na 59. ali pred-
zadnjem mestu.
Za obdobje 1981-85 so si
za cilj postavili zahtevo po
hitrejšem razvoju in zmanj-
ševanju razlik med bolj ra-
zvitimi občinami. Predvide-
vajo, da bo družbeni proiz-
vod rasel po 4% stopnji, za-
poslenost po stopnji 3,5%,
rast vseh oblik porabe pa naj
bi bila v tem obdobju poča-
snejša. Tako naj bi bila skup-
na poraba za 10% počasnejša
od rasti družbenega proiz-
voda, kar pomeni stopnjo ra-
sti 3,6%. To bo seveda težko
uresničljiva naloga, kajti v
tem obdobju .se veliko nalog
prav na področju skupne po-
rabe prenaša na občine in
njihovo gospodarsko zmož-
nost. Sredstva iz solidarnosti
se zmanjšujejo ali celo uki-
njajo, s tem pa nastajajo veli-
ke razlike med samimi obča-
ni, ki so zaposleni v občini
ali izven nje. Tak izrazit pri-
mer je področje otroškega
varstva oziroma otroških do-
datkov.
Stopnje SIS za področje
skupne porabe so nižje kot v
letu 1980, pri tem pa odstopa
navzgor skupnost otroškega
varstva, ker prevzema nalo-
ge na področju otroških do-
datkov in nadomestil za po-
rodniški dopust, a ni temu
ustrezno dobila sredstev za
ta izplačila. V občini je na-
mreč veliko upravičencev do
otroškega dodatka, gospo-
darska zmožnost pa ni taka,
da bi omogočila združevanje
kaj več od minimalnega ob-
sega sredstev za ta namen.
Ob tem pa se pojavlja potre-
ba po gradnji vrtcev, za kate-
re bo težko ali celo nemogo-
če zbrati sredstva.
Na področju kulture in te-
lesne kulture se stopnje
zmanjšujejo, obveznosti za
skupni program na ravni re-
publike pa rastejo. Na po-
dročju kulture, na primer, je
obveznost združenega dela
do skupnih nalog na ravni
republike za 1,400.000 din
vi.šja kot v letu 1980. Za kul-
turo in telesno kulturo osta-
jajo na ravni občine le pičla
sredstva, ki pcjmenijo celo
nazadovanje dejavnosti.
Program zdravstvene skuF>
nosti omogoča normalno de-
lo, ki se bo po novem finan-
ciralo pretežno iz dohodka.
(Stopnja v letu 1981 je 10,15).
Na podR^čju skupne pora-
be gospodarskih dejavnosti
se povišuje prispevek za
splošno komunalno dejav-
nost (od 0.60 v letu 1980 na
0,90 v letošnjem letu), in si-
cer zaradi reševanja proble-
mov z vodo oskrbo v občini.
Uvaja se prispevek za reše-
vanje kmetijstva in preskr-
be, kar naj bi pripomoglo k
hitrejšemu razvoju te pano-
ge v šentjurski občini.    MP
IZPUHTEVA V NOVI VASI SAMO TOPLOTA?
MORALI BODO ZAMENJATI CEVI
Investicija je bila vredna 16 milijonov dinarjev
V celjski krajevni skupnosti Nova
vas je že nekaj tednov okoli nekate-
rih blokov in hiš vse razkopano, iz
jam pa se kadi v mrzle zimske dneve
dragocena toplotna energija. V času
stabilizacije in energetskega varče-
vanja kaj nenavadna slika in nič ču-
dnega torej, če so se krajani začeli
vpraševati, kaj je s toplovodno nape-
ljavo iz velike toplarne.
Pojasnilo smo dobili prejšnji teden v
Razvojnem centru, pri direktorju te-
meljne organizacije Inženiring Alek-
sandru Jezerniku. V četrtek je bil na-
mreč skupen sestanek predstavnikov
Razvojnega centra kot nosilca celotne-
ga inženiringa, predstavnikov Indu-
strijsko montažnega podjetja - temelj-
ne organizacije Ogrevanje-vodovod
Ljubljana in Gradbenega finalista iz
Maribora. IMP je bil namreč pogodbe-
ni izvajalec investicije (toplovodna na-
peljava v Novi vasi), Gradbeni finalist
iz Maribora pa je bil proizvajalec kelit-
nih cevi, ki so osnovno jabolko spora,
oziroma so tako izdelane, da njihova
kakovost ne odgovarja zahtevam. Na
omenjenem sestanku so se dogovorili,
da bo Gradbeni finalist iz Maribora
zamenjal vse neustrezne cevi z novimi
in pokril tudi stroške doslej izgubljene
energije.
Za toplovod je v krajevni skupnosti
Nova vas in v samem rekreacijsko
športnem centru Golovec bilo polože-
nih 2500 m kelitnih cevi. To je mate-
rial, oziroma zmes kovine in plastike
in v svetu ga s pridom uporabljalo.
Tudi Gradbeni finalist Maribor je že
položil v Jugoslaviji teh cevi v različ-
nih terenih za okoli 500 km in pred-
stavniki te delovne organizacije trdijo,
da je od te skupne dolžine le 5 odstot-
kov cevi pokazalo hibe, kakršne so se
pojavile tudi v Novi vasi.
Kakorkoli že, investicija, ki je veljala
16 milijonov dinarjev in so jo pričeli
izvajati v začetku 1977 leta in jo konča-
li pomladi 1979 leta, je danes pod veli-
kim vprašajem. Cevi so začele puščati.
Strokovne ocene so take, da cevi ne
vzdržijo visoke temperature vode, ki
se po njih pretaka, zelo neugodno pa
vpliva na njihovo vzdržljivost tudi
struktura tal v Novi vasi, kjer je veliko
talne vode. Vsega tega pa ni bilo razvi-
dno v prospektih za ta proizvod.
Razvojni center je v garancijskem
roku zagotovil sanacijo, z deli pa so
začeli že ta teden. Vse doslej znane
poškodovane cevi (oziroma cevi z neu-
strezno izolacijo) bodo morali odkopa-
ti in jih zamenjati z novimi, za katere
bo seveda moral veljati nov garancij-
ski rok.
Ne glede na to, da bo vse stroške kril
proizvajalec cevi in povrnil tudi ško-
do, nastalo z doslej izgubljeno toplot-
no energijo, bo v krajevni skupnosti
ostalo še nekaj nejevolje: dela bodo
izvajali po etapah in v posameznih
stolpnicah in blokih bodo nastopili
dnevi, ko ne bo na voljo tople vode. In
sploh se nehote kar samo od sebe po-
stavlja vprašanje, kako je mogoče, da
16 milijonov dinarjev enostavno »iz-
hlapi« iz zemlje, posebej še za to, ker
se je pri istemi proizvajalcu cevi pojavil
enak primer pred približno letom dni
v Velenju in kakšna je garancija za
nove cevi, ki so iz istega materiala?
DRAGO MEDVED
MOZIRJE: 440 NOVIH]
STANOVANJ
Čeprav potrebujejo v mozirski občini dosti več sta-
novanj, jih bodo v novem srednjeročnem obdobju pre-
dvidoma zgradili le 440, kar je za okoli 120 manj od
potreb.
Od skupnega števila jih bodo 200 zgradili v družbe-
nem in 240 v zasebnem sektorju.
Največ teh stanovanj bodo dobili v mozirski krajevni
skupnosti, in sicer 161, v preostalih pa bi se naj stano-
vanjska gradnja uveljavljala z naslednjimi številkami:
Nazarje 60, Rečica 56, Ljubno 45, Luče 44, Gornji grad
29, Šmartno ob Dreti 13, Bočna 12 ter Solčava in Nova
Štifta po 10.
Za uresničitev tega načrta bodo predvidoma potre-
bovali skupaj okoli 538 milijonov dinarjev, seveda v
petih letih skupaj.
MB
KAKO POSLUJE
ELEKTROSIGNAL?
Vsako leto sezidamo večje
število stanovanjskih, po-
slovnih in drugih prostorov.
Naj bo prostor takšen ali
drugačen, povsod je nujna
električna napeljava.
Na celjskem območju
opravlja elektromontažno in
inštalatersko dejavnost de-
lovna organizacija Elektro-
signal, ki letos praznuje tri-
desetletnico svojega obstoja.
Pa ne samo to. Opravlja tudi
servisne dejavnosti, ki pred-
stavljajo postransko dejav-
nost.
Na začetku leta ponavadi
govorimo o tem, kako smo
delali v preteklosti in kako
naj bi vnaprej. Tudi v Elek-
trosignalu ugotavljajo svoje
poslovne rezultate.
"Trenutno lahko podamo
samo oceno našega poslova-
nja, ker bo zaključni račun
znan šele februarja. V pri-
merjavi s preteklim letom
smo obseg poslovanja prav
gotovo povečali. Poslovni re-
zultati pa bodo po naših oce-
nah dobri," je povedal Zu-
pane Viktor, individualni
poslovodni organ.
In kako bo letos? Delavci
Elektrosignala načrtujejo
povečano poslovanje za 6%,
morda bodo opustili nekate-
re servisne dejavnosti, zlasti
RTV, ker ne pokrivajo stro-
škov. V tem letu ne bodo za-
poslovali novih delavcev in
odpirali učnih mest. ker so
kadrovske potrebe trenutno
pokrite.
IRENA JELEN
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 198
BOJ S \
STEKLINO
Sredi decembra lani se jej
po Primožu, ki leži v krajev-,
ni skupnosti Šentjur-okoli-
ca, klatila stekla lisica, ki je i
ogrizla dva psa, vendar staj
le-ta na srečo bila cepljena i
proti tej nevarni okužbi.
Pred dnevi pa se je s svo-'
jim 4-mesečnim psičkom'
igral krajan in pes ga je ra-'
hlo ugriznil v prst. Psiček si- i
cer ni kazal posebnih zna-1
kov bolezni, le malo boljl
klavrn je bil. Lastnik psa se
je nemudoma odpravil k]
zdravniku v Šentjur in ko sej
je vrnil domov, je bil pes že i
I mrtev. Takoj ga je odnesel j
na Veterinarsko postajo, od*
koder so ga poslali na pre-
gled v Ljubljano. Tam so še i
isti dan ugotovili, da je bili
pes okužen s steklino. I
Psička je verjetno, brez ^
vednosti lastnika, okužila li-;
sica, ki se je klatila po Pri- ]
možu.
Tudi ta primer kaže, da^
stekline ne gre jemati eno-
stavno in da je treba hitro in
učinkovito ukrepati proti;
njej. i
Še to: krajan, ki ga je pes;
rahlo ugriznil v prst, je bilj
takoj cepljen! '
E.REČNIKi
ROGAŠKA SLATINA
ZIMA PA ŠE KAŽE ZOBE
Občani na cesto pa lopate v roke!
Ce velja pravilo, da se po
jutru dan pozna, potem lah-
ko upravičeno pričakuje-
mo, da nam jo bo zima še
zagodla in s padavinami
prinesla še vrsto težav.
Tako razmišljajo v krajev-
ni skupnosti Rogaška Slati-
na, ko poskušajo čimbolj
učinkovito organizirati tako
imenovano zimsko službo za
čiščenje zasneženih cest.
Prav krajevna skupnost je
namreč zadolžena za oprav-
ljanje te naloge, ki pa še zda-
leč ni lahka. Krajevna skup-
nost Rogaška Slatina, v kate-
ro sodi 25 vasi, 49 mestnih
ulic in v kateri je le nekaj
manj kot 100 kilometrov ka-
tegoriziranih cest, ima na-
mreč odločno premalo de-
narja, da bi lahko učinkovito
organizirala in izvajala zim-
sko vzdrževanje cestišč.
400.000 dinarjev namenja
krajevna skupnost vsem
vzdrževalnim delom na ce-
stiščih skozi vse leto, od tega
pa približno 60.000 dinarjev
za organiziranje in izvedbo
zimske službe. To so števil-
ke, ki so veljale v preteklem
letu in ki so jih dogovorili
delegati skupščine krajevne
skupnosti. Zaradi kopice te-
žav, ki nastajajo pozimi v sa-
mi Rogaški Slatini in v okoli-
ških vaseh, pa tudi zaradi
mnogih pripomb občanov
na rovaš zimske službe pri
krajevni skupnosti, se seve-
da zastavljata dve vprašanji:
ali povišati delež sredstev za
zimsko službo in s tem okr-
niti ostalo dejavnost pri
vzdrževanju cestnih površin,
ali pa organizirati zimsko či-
ščenje ulic, cest in pločnikov
tako, da bo v njem sodelova-
lo čimveč občanov.
V organih krajevne skup-
nosti se seveda nagibajo k
drugemu predlogu, ki bi znal
biti bolj učinkovit in seveda
tudi bolj stabilizacijski, če
lahko uporabimo ta izraz.
Kajti občani sami so že več-
krat dokazali, da se znajo sa-
mi - če seveda hočejo - zelo
dobro organizirati pri čišče-
nju zasneženih pločnikov in
manjših cestnih površin. Po-
sebej dobro se vedno odreže-
jo stanovalci Cankarjeve uli-
ce v Rogaški Slatini, ki že
pred prihodom stroja za plu-
ženje očistijo vso cestno po-
vršino in posujejo pesek.
Takšnih občanov žal ni rav-
no veliko, vendar bi se jih
dalo z organizirano akcijo
verjetno dobiti še več. Pose-
bej, če bi tudi pionirje in
mladince kot velikokrat do-
slej pritegnili k delu. Saj ve-
mo, kako gre to: pred otroci
nas je odrasle velikokrat
sram! Pa bi morda še sami
prijeli za lopato, ko bi videli,
da jo z lahkoto suče naš ali
sosedov osnovnošolec!
Zima torej še kaže zobe.
Zato težav s snegom, pose-
bej pa čiščenjem zasneženih
pločnikov in cest, ne bo še
tako kmalu konec. Ni torej
še prepozno za to, da bi tudi
občani sami sodelovali z
zimsko službo in s tem pri-
hranili marsikateri dinar, ki
bi ga lahko koristno uporabi-
li tudi drugje. Kajti ne bi
smeli pozabiti, da je dinar
krajevne skupnosti, pravza-
prav naš dmar.
DAMJANA STAMEJCIC
MOZIRJE
ODLOČIU SE BODO ŠE TA MESEC
Ali bo imela Rečica spet popolno osemletko?
Člani izvršnega sveta Ob-
činske skupščine Mozirje so
na zadnji seji, v petek, 9. ja-
nuarja, posvetili glavno po-
zornost pripombam in no-
vim predlogom na osnutek
družbenega plana razvoja
občine v novem srednjeroč-
nem obdobju.
Pripomb ni manjkalo, če-
prav razprava še ni končana.
Nanašale so se na kadre, na-
dalje na nameravano proiz-
vodnjo transportne opreme
v nazarski Lesni industriji,
na katero je imel pripombe
kolektiv ljubenskega Kovi-
narstva itd V slednjem pri-
meru ne gre za dvotirnost ali
jemanje proizvodnega pro-
grama, marveč za čisto svoj-
stveno proizvodnjo, zaradi
katere lahko, tudi po mnenju
izvršnega sveta, pride med
obema kolektivoma le do so-
delovanja in povezovanja.
Nekaj pomislekov je bilo
tudi zaradi združevanja
združevanja sredstev v obči-
ni, zaradi uresničevanja pra-
vila, da so vse organizacije
združenega dela v občini
dolžne pomagati pri nekate-
rih skupnih nalogah. Pri
vsem tem ne gre za velika
sredstva, zato je izvršni svet
menil, da bo to obveznost
lahko izpolnil sleherni ko-
lektiv, tudi Kovinarstvo na
Ljubnem, čeprav ima sam
zaradi rekonstrukcije proiz-
vodnje veliko dodatnih ob-
veznosti.
Krajevna skupnost Rečica
ob Savinji je med drugim za-
stavila dve vprašanji in hkra-
ti zahtevi. Prva se je nanaša-
la na osnovno šolo in druga
na izkoriščanje kamnoloma.
V tem primeru je zlasti za-
htevala, da naj Komunalno
podjetje Mozirje zagotovi tu-
di redno vzdrževanje ceste.
Zaenkrat to ni in cesta, ki
pelje do kamnoloma v Pod-
peci je takšna, da po njej vo-
zijo le še dežurni zdravniki,
ki morajo obiskati bolnika,
drugi pa se te ceste izogiba-
jo, ker je zaradi poškodb, lu-
kenj in še drugega več kot
nevarna. Torej, tisti, ki jo po-
škoduje, naj zagotovi tudi
njeno vzdrževanje.
In končno. Krajevna skup-
nost Rečica je zahtevala naj
tudi novi planski dokumenti
postavijo piko na i glede po-
novne uvedbe popolne ose-
mletke v kraju. Vprašanje je
staro že nekaj let, odgovora
nanj pa ni. Zdaj je tudi izvrš-
ni svet odločil, da mora odlo-
čitev za ali proti ponovni
osemletki na Rečici pasti še
ta mesec. Vtem, ko je občin-
ska komisija opravila svoje
delo in pripravila več predlo-
gov za rešitev vprašanja, ča-
kajo zdaj le še na mnenj
celjske note Zavoda za šol-
stvo. V kolikor se ta usta-
nova ne bo opredelila do te-
ga problema, ki buri duhove,
še posebej na Rečici in okoli-
ci, se bodo v občini odločili
sami, oziroma poiskali stro-
kovno mnenje drugje.
Naj bo odločitev takšna ali
drugačna, čeprav se po na-
šem mnenju nagiba v prid
ponovnega dela popolne
osemletke na Rečici, imajo
krajani tega območja pravi-
co zvedeti za opredelitev do
tega vprašanja v občini,
M. BOZIC
PEKARNA SE
ŠIRI
Pekarna in slaščičarna Ro-
gla v Slovenskih Konjicah
namerava razširiti proiz-
vodne in skladiščne prosto-
re. Pomembno je zlasti pove-
čanje skladiščnih zmogljivo-
sti za moko, ki jih namerava-
jo urediti v silosni izvedbi.
Del potrebnih sredstev ima-
jo zagotovljenih iz sredstev
za glagovne rezerve in iz-
gradnjo skladišč občine, ki
bo s tem pridobila za 180 ton
moke urejeno skladiščenje.
MBP
MINI INTERVJU Z ALOJZEM
HRUŠOVARJEM,
PREDSEDNIKOM SVETA KS
ŽALEC
Kaj je za vas krajevna
skupnost?
A. Hrušovar: »To je živ
organizem, to so izključ-
no in predvsem ljudje.«
Koliko prebivalcev
ima vaša krajevna skup-
nost?
A. Hrušovar: »Žalska
krajevna skupnost ima
okoli 4000 prebivalcev in
se tako poleg polzelske in
preboldske uvršča med
tri največje v žalski obči-
ni. Naša »prednost« in tu-
di »težava« je v tem, da
imamo center tam, kjer je
center občine. Zato so na-
še naloge tudi večje.«
Vaša misel?
A. Hrušovar: »Ni pravic
brez dolžnosti in tega se
moramo zavedati!«
Še ena misel?
A. Hrušovar: »Naše na-
loge kot »mestne« krajev-
ne skupnosti so večje, iz-
peljali pa jih bomo samo z
nadaljnjim razvijanjem
srečne, tovariške, prija-
teljske in ustvai-jalne kul-
ture.«
Kako ste izpeljali lani
zastavljeno delo?
A. Hrušovar: »Veliko
smo si naložili, vsega pa
nismo izpeljali. Poseben
problem je bilo (ne) delo
Krajevne konference
SZDL. Tu je škripalo in
upamo, da bo v bodoče
bolje. Veste, zaradi tega
so se nekatere »ne« naše
naloge prenesle na nas.«
Delegati?
A. Hrušovar: »Lahko
rečem, da je bilo slabo de-
lo NEKATERIH delega-
tov v skupščini KS. Tudi
z dosedanjim delom dele-
gacij smo lahko le delno
zadovoljni.«
Potrošniški svet?
A. Hrušovar: »Letos (la-
ni - op. p.) je slabše delo-
val.«
S čim ste zadovoljni?
A. Hrušovar: »Z delova-
njem društev na našem
območju smo lahko zado-
voljni. Posebej pa sem ve-
sel, da smo dobro zastavi-
li pomembno vlogo na
področju SLO in DS s ko-
mitejem za SLO in DS na
ravni krajevne skupno-
sti.«
Bistvene naloge?
A. Hrušovar: »Usposab-
ljanje enot Narodne zašči-
te in CZ v vseh sredinah.«
Problemi?
A. Hrušovar: »Tu je pri-
soten problem mestne
kanalizacije, vse bolj je
pereč problem telefonije
(bloki rastejo - op. p.), po-
trebna je večja skrb za le-
po okolje in še in še.«
Še poseben problem?
A. Hrušovar: »Ah, ta
»dvojnost« - prvič »na-
stopa« kot krajan in dru-
gič kot delavec«
Slednje lahko tolmači-
mo nekako takole: kot
krajan »zahtevam«, kot
delavec mi je »težko« vla-
gati ...
TONE VRABL
V BESEDI IN SLIKI
74 NOVIH STANOVANJ ZA VELENJSKE
RUDARJE
Tudi stanovanjski blok BI na ploščadi Edvarda Karde
Ija v Velenju je prejel svoje stanovalce. To so velenjsk
rudarji, ki so že težko čakali na omenjena stanovanj?
dobili pa so jih pet dni pred koncem leta 1980.
Foto: L.Ojsteršel
MOZIRJE: l'RE PRAVLJIC
Knjižnica v Mozirju ima dva oddelka: enega za odrasle
in drugega za mladino. V obeh so zadovoljni z obiskom.
Pred kratkim pa so na novo ustanovili še glasbeni kotiček
z izborom resne glasbe.
Da bi najmlajše kar najbolje navadili na knjigo in bra-
nje, jim enkrat mesečno pripravijo uro pravljic. Otroci z
zanimanjem prosluhnejo Vladki Lampret, ki jih vodi v
čudoviti pravljični svet.
M. PODJED
NOVA TRGOVINA FEBRUARJA
Polzelani že zelo težko čakajo na novo blagovnico Sa-
vinjskega magazina. Po prvih obljubah naj bi jo odprli že
lani v jeseni, toda dela so se zavlekla. Temu je botrovalo
pomanjkanje materiala, deloma pa tudi prezgodnji mraz.
Dela so kljub vsemu nadaljevali in obljubo, da bo trgovina
odprta v februarju, pravijo, da bodo zagotovo držali. Vse-
kakor je to tudi skrajni čas, saj stare trgovine zaradi
predvidene selitve svojih zalog ne dopolnjujejo in je zato
ponudba na Polzeli zelo klavrna.
T. TAVČAR
PLESNI VENČEK 4
Učenci 7. in 8. razredov osnovne šole Vere Šlander m
Polzeli so imeli zadnja dva meseca plesne vaje, na katerifi
so se naučili nekaj standardnih in modernih plesov
Učenci so vaje z veseljem obiskovali, saj sta tudi daneS
mladim glasba in ples zelo pri srcu.
Pretekli petek so ta tečaj zaključili s plesnim venčkom
na katerega so povabili tudi svoje starše. Očetje in mam«
so lahko preizkusili plesne sposobnosti svojih otrok, vi
deli pa so, da so se otroci naučili tudi nekaj pravil <^
vedenju pri plesu. T.TAVCA?
št. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
JUGOSLOVANSKI TRAKTORJI
OBDELA TI ZEMLJO!
V zadnjem desetletju je industrija traktorjev povečala proizvodnjo za petkrat
Razprava na ponedeljkovi seji pred-
sedstva CK ZKS, ki jo je vodil France
Popit, je zavrnila mnenja, da je mogoče
kmetijske probleme rešiti zgolj z ukre-
pi ekonomske politike ali celo le s po-
dražitvami, kajti podatki o razdroblje-
nosti zemlje, skromni izkoriščenosti
mehanizacije in nizki storilnosti, do-
volj jasno govorijo, da je potrebno
predvsem povečati storilnost. To pa je
mogoče le na temelju dosledno razvitih
samoupravnih družbenoekonomskih
odnosov.
Še preden smo spremenili letnico v
1981, je tudi slovenska zadružna zveza
temeljito zastavila prenovitev kmetij-
skih zadrug, saj je nemogoče pristajati
na takšno stanje, v katerem se kmetje
sprašujejo, češ, čigava pravzaprav je
moja zadruga. Glede na sklepe zadnje;
seje predsedstva CK ZKS, katerih ure- \
sničevanje naj spodbudi dobro eko-;
nomsko politiko v kmetijstvu, za pride-''
lovanje dovolj hrane in še predvsem za
izvoz, lahko pričakujemo ponovno poli-
tično ofenzivo na področju kmetijstva,
najprej seveda v vrstah zveze komuni-
stov.
V današnji kmetijski šopek smo posta-
vili traktor: traktor kot delovno orodje
sodobnega kmeta in kmetijstva ter sim-
bol razvoja. Prihodnjič bomo v podoben
šop vtaknili kaj drugega, vse z name-
nom, da zvesto sledimo družbenim pri-
zadevanjem za več in bolje obdelane
zemlje.
Jugoslovanska industrija kmetijskih
strojev je v lanskem letu proizvedla 55
tisoč traktorjev. To je okoli 15 tisoč več
kot leto poprej. S tem naša industrija
nadaljuje proizvodni proces, ki ga je za-
čela pred desetimi leti, ko je skupna pro-
izvodnja znašala okoli 12 tisoč traktorjev
in 400 takoimenovanih mini traktorjev.
Ravno proizvodnja traktorjev je bila v
zadnjem desetletju med najbolj dinamič-
nimi v industriji kovinske predelave. Sa-
mo av1;omobilska industrija je imale več-
jo stopnjo rasti. Naše tovarne so vzpore-
dno s povečano proizvodnjo, dajale na
tržišče tudi nove tipe traktorjev in to od
najmanjših do najtežjih, primernih za ra-
zlične pogoje dela. Povečana ponudba je
v glavnem plod dela domačih strokov-
njakov.
VISOKA MEHANIZACIJA
KMETIJSTVA
Pravzaprav je hiter razvoj proizvodnje
traktorjev vzpodbudilo samo kmetijstvo
in to zaradi potreb predvsem v družbe-
nem sektorju, pa seveda tudi kmetov za-
sebnih proizvajalcev. V polovici šestde-
setih let, ko se je začelo govoriti o proiz-
vodnji hrane kot o prioritetni družbeni
nalogi, se je prebudila prava lakota po
kmetijski mehanizaciji, posebno so še
bili izpostavljeni ravno traktorji. Naša
kovinska industrija seveda ni bila pri-
pravljena na take zahteve, pa so kmetijci
morali čakati na proizvode nekaj mese-
cev, včasih tudi celo leto.
Pri nas, če vse stroje preračunamo na
srednjo jakost, pride okoli 20 hektarjev
obdelanega zemljišča na en traktor, ne
da bi pri tem računali tudi na travnike.
To je v primerjavi z državami, kjer je že
kmetijstvo tradicionalno razvito povsem
zadovoljiva stopnja mehaniziranosti. V
Italiji na primer traktor v poprečju obde-
luje okoli 11 hektarov, a v Franciji nekaj
več kot 13, v Španiji okoli 37, a v Grčiji
skoraj 40.
Pri nas se seveda proces hitrega razvo-
ja kmetijske mehanizacije nadaljuje in
kmetje razen tratkorjev nabavljajo tudi
vse vrste priključkov. Družbeni kmetij-
ski sektor ima v poprečju na en traktor
štiri do pet priključnih strojev, a kmetje
zasebniki poprečno okoli dva.
NAŠI TRAKTORJI PO VSEM
SVETU
Pred letom ali dve so bile naše tovarne
sposobne zadovoljiti le potrebam doma-
čega trga. Danes so ustvarjeni pogoji za
prodor v svet in to z več tipi, kjer poseb-
no izstopajo srednje močni traktorji. V
prvem polletju lanskega leta smo izvozili
več kot 4 tisoč in pol raznih traktorjev,
do konca leta pa je izvoz znašal okoli 12
tisoč traktorjev, ali 4500 več kot leto prej.
To je takšen skok, ki si ga pred štirimi
leti nihče ni mogel predstavljati.
Naši traktorji sedaj orjejo polja v Alži-
riji, Iraku, Indiji, Sri Lanci, Etiopiji, An-
goli, Tunisu in v drugih državah v razvo-
ju ter v Grčiji, na Danskem, v Švedski,
Veliki Britaniji, Italiji in v drugih razvi-
tih deželah.
ŠTORSKI TRAKTORJI
Pa se preselimo v domače loge in vo-
de, čeprav so prav vode vso dosedanjo
nekajletno štorsko proizvodnjo traktor-
jev v okviru železarne zaznamovale z
»vodami izgub«. Razlogi so v glavnem
poznani, bistveni so premiki, ki se na
tem področju in konkretno v Štorah obe-
tajo že v tem tetu. Bistveno je to, da so
štorski železarji za letošnje leto sklenili
svojo traktorsko proizvodnjo dokončno
spraviti na »zeleno vejo«. Da ta napoved
ni preveč optimistična, tudi če jo primer-
jamo s kakšnimi novimi proizvodnimi
traktorskimi kapacitetami v Jugoslaviji,
kot je na primer tista novosadska licenc--
na zadeva z avstrijskim Steyerjem, imajo
v Štorah otipljive razloge v poslovanju i
zadnjega četrtletja 1980, ko so bili trak-,
torji vseskozi pozitivni in niso prinašali
izgub.
Kako pa njihove traktorje še vedno
požira trg, vsaj petdeset odstotkov do-
mači, kajti 50 odstotkov gre v izvoz po
pogodbi z italijanskim partnerjem Fia-
tom, nam je zaupal dipl. ing DUŠAN
BURNIK, predsednik kolegijskega po-
slovodnega organa železarne Štore: »Ob
koncu leta 1980 smo za domači trg imeli
na zalogi samo dva traktorja, pa še ta
nista bila kompletirana, tako da ju niti
nismo mogli šteti za pravo zalogo...«
Lani so v Štorah izdelali 5340 traktor-
jev, kar je nekaj več kot štiri odstotke
več kot v letu 1979. Odkrito priznavajo in
ocenjujejo, da je takšen porast nizek, saj
so tudi računali, da bodo lahko proiz-
vedli več traktorjev. Ce ne bi bilo ves čas
leta 1980 prisotnih velikih težav z oskrbo
posameznih proizvodnih komponent re-
promaterialov predvsem od domačih
proizvajalcev in kooperantov, bi jim več-
ja količina proizvodnje pri traktorjih tu-
di uspela. Realno računajo, da bi s seda-
njim številom delavcev, ki izdelujejo
traktorje, in seveda ob odsotnosti že
omenjenih težav, lahko povečali doseda-
njo proizvodnjo za 15 ali 20, če ne celo
več odstotkov.
Problem izgub pri štorski proizvodnji
traktorjev, ki je bil prisoten vse od začet-
kov obratovanja tovarne traktorjev, je
bil sicer še prisoten v lanskem letu. Ven-
dar pa se je v zadnjem četrtletju poslova-
nje bistveno popravilo tako, da se je tudi ■
izguba ob 9-mesečnem obračunu bistve-
no znižala v zaključnem računu.
Po mnenju dipl. ing. Dušana Burnika i
ostaja še vedno najtrši oreh problem cen
in cenovnih neskladij, ki so prisotna
med cenami repromateriala in prodajno
ceno traktorja na jugoslovanskem trgu.
Štorski proizvajalci traktorjev so prav
tako šele v začetku oktobra 1980 lahko
korigirali cene za 14 odstotkov, čeprav je
ob več kot 30-odstotni inflaciji »gor šla«
že prej vrsta materialov in to v znatnih
odstotkih. Traktor je po mnenju njego-
vih proizvajalcev v Štorah s sedanjo ce-
no v bistvu »pod ceno«, podcenjen, kar
je razvidno tudi iz dokaj slikovite pri-
merjave med novomeško »katrco« ini
štorskim reprezentančnim traktorskim
modelom 402! Leta 1977 je bil na primer
štorski traktor, tip 402 po ceni dražji za
okrog 50 odstotkov od Renaulta 4, popu-
larne »katrce«, po sedanjih cenah pa je ta
isti traktor za okrog 15 odstotkov cenejši
od »katrce«! Gre za prodajno ceno in
približen odstotek!
V Štorah računajo, da bo moralo priti
do nekega sistema reguliranja cen na
traktorskem področju, seveda po ponud-
bi in povpraševanju, po trgu, ki bo dolo- !
čal takšno ceno. i
TRAKTORSKI TRG JE ODPRT      I
V Jugoslaviji je trg za traktorje še ve-
dno zelo odprt in lačen traktorjev, proiz-
vajalci (vsaj v Štorah) so pod velikimi j
pritiski povpraševanja in bi lahko tudi v
letošnjem letu lahko dobavili jugoslo-
vanskemu trgu tudi dvakrat do trikrat
večjo količino, kot jo nameravajo proiz-
vesti. Po dolgoročni pogodbi s Fiatom
imajo Štorani obveznost, da izvozijo
okrog polovice proizvodnje, kar gre v
glavnem na zahodnoevropska tržišča. Ta
delež se bo začel že letos zniževati, ker
bodo v Štorah vgrajevali več domačih
kor»ponent. Vsekakor pa naj bi bila štor-
ska traktorska proizvodnja kljub vsemu
pretežno izvozno usmerjena. Možnosti
se odpirajo zlasti v deželah v razvoju,
sedaj že izvažajo tudi v Grčijo in prav ta
izvoz se bo letos še povečal, tako, da bi v ^
prihodnje štorska tovarna traktorjev lah-
ko v izvoz usmerjala tudi do 70 ali celo
več odstotkov svojih proizvodov - trak-
torjev.
Na osnovi tekočega poslovanja, proiz-
vodnje in letošnjega gospodarskega na-
črta upajo v Štorah predvsem odpraviti
večne traktorske izgube, čeprav ne mi-
slijo v načrt postaviti večje številke od
6000 traktorjev. Od tega števila pa želijo,
da bi vsak več proizvedeni traktor našel
tudi domačega kupca. Za prodajo se v
Štorah ne bojijo. Zavedajo se dobro svo-
jega položaja in funkcije v mehanizaciji
kmetijske proizvodnje.
Ce za konec pribijemo še spodbudnej-
še vesti, da kmetijstvo in industrija za
kmetijstvo, predvsem traktorska, vse
pogosteje načrtujeta z roko v roko, po-
tem bomo že letos za obdelovanje do-
mačih polj imeli na razpolago več trak-
torjev, istočasno pa bomo postali z nji-
mi tudi pomembnejši izvozniki. Temu
pa bi se lahko že reklo, skoraj dve muhi
na en mah!
BOŠKO KIJURINA
Tanjug
in MITJA UMNIK
OH, KAKO SVA SI RAZLIČNA: Leta 1977 je bil traktor Štore 402 za 50 odstotkov dražji od »katrce«, po
sedanjih cenah pa je za okroglih 15 odstotkov cenejši!
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 198i
ŽALSKA KULTURNA SKUPNOST
OB MNOŽIČNOSTI TODI KAKOVOST
Večja pozornost izboru kakovostnih filmov
Na seji zbora uporabnikov in zbora
izvajalcev skupščine kulturne skup-
nosti, so delegati sprejeli program te
skupnosti za to leto ter program Zve-
ze kulturnih organizacij, ob koncu pa
so potrdili še predlog kandidatov za
letošnje Savinove nagrade in prizna-
nja.
Prispevna stopnja za kulturno skup-
nost znaša letos 0,45 odstotka. Za ob-
činsko glasilo Savinjski občan so na-
menili 0,60 odstotka, za kulturni dom
na Vranskem in za dom na Gomilskem
0,08 odstotka BOD ter za redno dejav-
nost 0,31 odstotkov. Skupaj naj bi le-
tos zbrali več kot 26 in pol milijona
dinarjev. Sicer pa pravijo, da bodo le-
tos posebno skrb namenjali delovanju
delegatskega sistema v TOZD in kra-
jevnih skupnostih ter izvajanju zakona
o ljudski obrambi in družbeni samoza-
ščiti. Drugih nalog pa je seveda še cela
vrsta. Odbor za tisk in založništvo bo
med drugim izdal publikacijo Tabori
na Slovenskem, občinska matična
knjižnica si bo prizadevala, da bi zaži-
vela izposojevališča knjig tudi v tistih
KS, kjer jih do sedaj še ni, ustanov-
ljeno bo novo izposojevališče v Centru
usmerjenega izobraževanja, potekale
pa bodo tudi priprave za ustanovitev
krajevne knjižnice v Petrovčah. V zve-
zi z varstvom kulturne dediščine velja
omeniti poleg ostalih nalog tudi skrb
za stalno razstavo v Smiglovi zidanici,
skrb za organiziranje muzejske etno-
grafske zbirke na Vranskem ter dopol-
njevanje z eksponati v hmeljarskem
muzeju v Savinovi hiši v Žalcu. S po-
dročja likovne dejavnosti kaj posebej
novega ne bo. V Savinovem razstav-
nem salonu se bodo še naprej vrstile
razstave, ki so si pridobile že vseslo-
venski ugled, sicer pa bodo podprli
tudi delo likovnega salona na Polzeli.
V zvezi s kinematografsko dejavnostjo
velja omeniti, da bodo večjo skrb na-
menjali izboru kakovostnih filmov, tu-
di letos pa bodo v okviru TDF pripra-
vili Teden domačega mladinskega fil-
ma. Da bi amaterska dejavnost še bolj
zaživela, bodo tudi letos uvajali take
oblike dejavnosti, s katerimi bi v svoje
vrste vključili čim več mladih. Ob
vsem tem seveda ne gre pozabiti tudi
kulturnega sodelovanja s pobratenimi
občinami, zamejskimi Slovenci ter
kulturnimi društvi, ki jih sestavljajo
začasno zaposleni delavci v tujini. Ne
nazadnje pa velja zapisati, da bo žalska
kulturna skupnost podpirala tudi kul-
turne skupine, ki delujejo pri OO
ZSMS in tako tudi revijo Naša beseda
81.
JANEZ VEDENIK
ZADNJEMU KONCERTU NA ROB
KJE STE BILI UUDJE?
Ali glasbeni okus Celjanov ne seže čez Slake?
Peti abonmajski koncert,
na katerem je nastopil sloviti
»Slovenski kvintet trobil«, je
izzvenel v prazno. Celjski
ljubitelji glasbene umetnosti
so tokrat ostali doma in mor-
da si je kdo kot nadomestilo
za obisk koncerta v Naro-
dnem domu zavrtel celo kak-
šen posnetek »konservirane
glasbe«. Le 74 (štiriinsedem-
deset!) pa jih je »v živo« uži-
valo ob čudoviti glasbi emi-
nentnih slovenskih trobil-
cev, ki so med nedavnim go-
stovanjem Slovenske filhar-
monije v ZDA kot solisti do-
življali velike uspehe. Tam
koncerti niso izzveneli v
prazno, saj so imeli celo v
mestu s 40.000 prebivalci
(podobno kot Celje) 2000
obiskovalcev. Pri nas je kaj
takega nemogoče, razen če
se nastopajoči ne imenuje
Slak, Cobi ali podobno.
Zato se lahko samo spra-
šujemo ali ima smisel prire-
jati glasbene prireditve na
najvišjem umetniškem nivo-
ju, če na njih ni obiskoval-
cev, ni tistih, ki se hvalisajo s
kulturno osveščenostjo, ni
kulturnih in prosvetnih de-
lavcev, ni glasbenih amater-
jev (ki bi se lahko marsičesa
naučili), ni celo GLASBE-
;NIH PEDAGOGOV! In tako
je bilo na zadnjem koncertu,
kot je dejal eden od koncer-
tantov, vsem nerodno: izva-
jalcem, ker so igrali v glav-
nem praznim sedežem, orga-
nizatorju zaradi maloštevil-
ne publike, obiskovalcem
zaradi izvajalcev, ki so jih
kljub vsemu znali navdušiti.
Vsekakor so to mučne
ugotovitve, ki se v celjskem
koncertnem življenju pojav-
ljajo iz koncerta v koncert že
nekaj let. Dejstvo pa je, da bi
se po prenehanju koncertne
dejavnosti kmalu oglasili
predvsem tisti, ki jih sedaj ni
blizu, češ zakaj tako, ko pa
vendar prispevamo toliko in
toliko za kulturo - tudi za
glasbeno. Pa še res je. Gre-
mo se uporabnike in izvajal-
ce, pri tem pa se pozabljamo
obnašati kot uporabniki, po-
zabljamo, da nam družba
sredstva vrača v obliki kvali-
tetnih kulturnih prireditev,
za katere preprosto nočemo
vedeti, jih nočemo obiskova-
ti, jih smatramo za elitni-
ške...?____________   _
V Narodnem domu imamo
čudovito akustično koncert-
no dvorano. Zavidajo nam jo
umetniki, ki nastopajo v
njej. Poslušanje glasbenih
umetnin je v njej (razen pri
simfoničnih koncertih) uži-
tek in prav bi bilo, da bi se
tega KULTURNI CELJANI
malo bolj zavedali. Ne na-
zadnje pa je vsak koncert tu-
di priložnost za družabno
srečanje, za kratek pozdrav,
pogovor v odmoru ali po
koncertu, priložnost da drug
drugega ne pozabimo.
E. G.
POGLED NA PLATNO
POSLEDNJI KLIC IZ
SAVANE
Ob filmu V vrtincu, ki bo s Clarkom Gableom in
Vivian Leigh v glavnih vlogah osvežil spomin na
najuspešnejši film v zgodovini sedme umetnosti, za-
služi največ pozornosti celjskega filmskega občin-
stva te dni film Poslednji klic iz savane. Na sporedu
bo do 17. januarja v dvorani kinogledališča.
Izvrsten dokumentarni film Poslednji klic iz savane
smo v Celju pred časom že videli in ob njem doživljali
vrsto razprav in polemik. S svojo izjemno silovitostjo
in pravo fresko o nasilju v svetu divjine, je bil ta film
namreč hud dražljaj človeški zavesti. Ob vsakršni od-
sotnosti fikcije in brez slehernih olepšav, slika ta film
svet divjine, kjer je edino pomembno preživeti. Film
Poslednji klic iz savane se je brezkompromisno izognil
idealiziranjem in zgodbi, ki bi v pravljični maniri
iskala v živalih ljudi in njihove navade. S tem je v
celoti obšel kliše, kakršnega so uveljavili predvsem
ameriški dokumentaristi in najbolj jasno Diznijevi fil-
marji. Namesto utečenega recepta se je film lotil na-
rave, kakršna je. Ob izjemnem spremnem tekstu No-
belovca Alberta Moravie je odprl občutljivim očem
sodobnega civiliziranega sveta podobo nasilja in groze
v naravi. Film je tako prikazal svet morije in uničenja,
smrt človeka v divjini, ko ta konča v levjem žrelu. Ob
vsem tem pa je očitno poiskal stik s človekom v so-
dobni družbi, z dilemami življenja in morale, človeško
nasilnostjo.
Na ta način je film Poslednji klic iz savane postal
bistveno več od dokumentarca o življenju divjine. Po-
stal je filozofski esej o morali, življenju, modusu vi-
vendi. Je, slednjič, ura razmisleka in streznitve.
Film je bil ob prvem prikazovanju v Celju prepove-
dan za mladino. Bržkone je res kruto spustiti mladino
v dvorano, da se tam nepripravljena sreča s podobo
prave smrti, z nasiljem, ki je tema filma. Toda zelo prav
bi bilo, po drugi strani, mlade pripraviti na ta film, si ga
organizirano ogledati in ga izrabiti kot izvrstno izhodi-
šče za pogovor o življenju, morah, kultu nasilja, člo-
veku kot družbeni živali. Skoda bo, če tudi to pot
vzgojne institucije priložnosti ne bodo izrabile.
BRANKO STAMEJCiCi
UREDITEV AŠKERČEVINE
ZAČELO SE JE
Najpomembnejša kulturna akcija
Ureditev domačije pesni-
ka balad in romanc Antona
Aškerca na Senožetih nad
Rimskimi Toplicami je ena
najpomembnejših kulturnih
akcij v laški občini za nasled-
nje srednjeročno obdobje.
Ta literarno-zgodovinski
spomenik je hkrati tudi et-
nografski kot tipična stara
kmetija tega področja, zato
bo ureditveni načrt zajel po-
leg pesnikove domače hiše
tudi druge stavbe v tej etno-
loški gruči; kaščo, sušilnico,
kozolec, ostala gospodarska
poslopja in celotni okoliš.
Na zadnji seji odbora za
prenovo Aškerčevine, ki se
jo je udeležil tudi član CK
ZKS Emil Roje, so sprejeli
najnujnejše sklepe. Eden od
pogojev, da bi načrt lahko
uresničili, je nadomestna
zgradba za stanovanjsko hi-
šo, ki bo arhitektonsko
vključena v spomeniško za-
ščiteno skupino objektov.
Hkrati je bil sprejet sklep, o
tem, da kulturna skupnost
naroči izdelavo spominskih
značk (tudi določeno količi-
no serij),.ki bodo v prodaji
po vsej Sloveniji in naj bi
prinesle del potrebnih sred-
stev za prenovo domačije.
Ureditev Aškerčevine je
vnesena tudi v program Kul-
turne skupnosti Slovenije,
zagotovljeno pa je še dodat-
no sodelovanje tistih občin,
ki jih na pesnika vežejo ob-
dobja njegovega delovanja
in bivanja.
Odbor, ki je bil pred mese-
ci  postavljen  pri  kulturni
skupnosti občine Laško, bo
v naslednjih tednih naročil
izdelavo načrta za nadomest-
no gradnjo, medtem ko bo
občinska skupščina poskr-
bela za prostorsko zaščito
okolja domačije. EC
VESELE VIŽE V VOJNIKU
17. januarja bo v kulturnem domu v Vojniku spet!
živahno. Prizadevni člani KPD France Prešeren iz Voj-i
nika bodo namreč organizirali koncert ansambla Ve-'
seli planšarji. Za smeh in prijetno vzdušje pa bo poskr-
bel še humorist Tone Fornezzi-Tof.
MP
GOSTOVALI V ŠMIHELU
Dramska skupina Prosvetnega društva Braslovče je
minulo nedeljo gostovala s komedijo Skupno stanova-
nje v režiji Anice Brišnikove v Smihelu na Koroškem.
Kot so nam povedali gledališki amaterji iz Braslovč, je
bila dvorana v Smihelu ob uprizoritvi komedije nabito
polna, Dramska skupina bo obisk Braslovčanom vr- -
nila v nedeljo 25. januarja z dramo Vest ali ubil sem
človeka.
T. TAVČAR
ZA PRAZNIK KULTURE
Vsa kulturna društva na našem območju se v tem
času pripravljajo na počastitev kulturnega praznika.
Ponekod se bodo proslave in prireditve vrstile kar cel
teden.
V Celju pa bo osrednja proslava v spomin na največ-
jega slovenskega pesnika in v počastitev kulturnega
praznika 6. februarja ob 19. uri v domu Zarje v Trnov-
Ijah.
KPD SAVINJA MOZIRJE
PESTRO LETO
Prireditve občinstvo toplo sprejme
Dejavnost kulturno pro-
svetnega društva Savinja se
odvija po sekcijah, ki vsaka
zase, pa tudi družno, dobro
delajo. Občinstvo se je nava-
dilo na domače izvajalce in
vsako prireditev toplo sprej-
me, čeprav v domači dvorani
radi zaploskajo tudi gostujo-
čim izvajalcem. To pa že ne-
kaj časa ni bilo mogoče, saj
dom v Mozirju obnavljajo in
vsi trdno upajo, da bo preu-
reditev nared do kulturnega
tedna, za katerega se člani
društva že skrbno pripravlja-
jo. Prireditve v času kultur-
nega tedna so v mozirski ob-
čini zdaj že tradicionalne.
Šestič bo letos cel teden, od
7. do 15. februarja, živahno
na kulturnem polju. Lani je
bilo v tem času toliko prire-
ditev, da vseh niti ni bilo mo-
goče obiskati.
Kulturno društvo ima zla-
sti močno pevsko sekcijo, pa
dramsko in recitacijsko in za
vse je razveseljivo dejstvo,
da se vanje vključujejo mla-
di ljudje, ki prizadevno in
uspešno delujejo bodisi kot
pevci ali recitatorji. Prav za-
radi velikega zanimanja mla-
dih za delo na kulturnem po-
dročju, so se pri društvu od-
ločili, da bodo ustanovili še
likovni in foto krožek, usta-
navljajo pa tudi folklorno
skupino. Seveda bo vso to
dejavnost mogoče priklica
v življenje šele, ko bodo pn
stori v domu bolje urejeni i
ko bodo imele skupine v«
prostora za delo, saj si zdi
podajajo kljuko vrat tako m
gosto, da je delo resničn
otežkočeno. Dragocena vol
sicer prizadevnih članov j
pri kom tu in tam razblin
ko postane gneča v garden
bi ali v večnamenskem pn
štoru prevelika.
Člani društva, katerei
predsednik je Aleksande
Videčnik, veliko razmišljaj
o tem, kako še popestriti ku
turno ponudbo v kraju in
celi občini. Radi bi uresniči
načrt stalnih razstav, ki
kraju sicer niso običaj, a 1
jih občinstvo prav gotovo ri
do sprejelo za svoje. Nečes
se pri društvu namreč dobi
zavedajo: da je veliko prem)
lo enkrat ali dvakrat letn
odigrati kakšno predstavi
se prikloniti in oditi. Zato ii
lijo doseči, da bi bilo živahn
skozi celo leto. Potrebno j
tudi kaj narediti za ljudi, 1
bi radi poslušali liriko,
ogledali kakšno razstavo i
se srečali z domačimi ustva
jalci. V tesni povezanosti o
činstva s člani društva
moč in je tudi že pol uspeli
Da bi le kulturni dom tf
čimprej urejen!
MATEJA PODJEf
55 LET GODBE »ZARJA« ŠOŠTANJ
Delavska godba Zarja Šoštanj, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Svoboda Sošta
je pred dnevi v domu kulture s slavnostnim koncertom pod vodstvom Silva Tamš<
počastila svoj visoki, 55-letni jubilej.
Zanimivo je, da so godbo Zarje ustanovili napredni in zavedni delavci ob praznovanji
maja leta 1925 v takratni največji in najstarejši tovarni usnja v Jugoslaviji, ki bo žez nekaj
praznovala 200-letnico obstoja. Iz zgodovine godbe velja še omeniti, da je le-ta 1935. 1<
korakala na čelu delavskega sprevoda na znamenitem zletu Svobod v delavskem Cel
Kakor že pred vojno, je tudi po njej na raznih tekmovanjih posegala po najvišjih lovorik
in priznanjih. 2e več let nazaj goji prijateljske stike s tržaškimi Slovenci.
Na minuli slovesnosti je nastopilo 55 godbenikov, ki so simbolično predstavljah jubi
godbe. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze kulturnih organizacij Velenje Karel Korc
podelil 15 bronastih, 10 srebrnih in 5 zlatih Gallusovih odličij najzaslužnejšim članom. ;
V. KOi
št. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
ZNANSTVENA FANTASTIKA
»KONSTALACIJA« VABI
Dve leti dela sekcije v Celju
Zadnjih nekaj let se je po
vsem svetu med ljudmi,
predvsem mladimi, začelo
zanimanje za znanstveno
fantastiko močno večati. To
so delno povzročili tudi do-
sežki tehnike, predvsem ti-
ste, ki je povezana z razisko-
vanjem vesolja (človeški
spust na luno).
Z večanjem zanimanja za
znanstveno fantastiko, so pi-
satelji pričeli s pisanjem
knjig na to temo, snemajo pa
tudi filme. Tako se je do da-
nes po vsem svetu nabralo
precej tovrstnih del.
To zanimanje pa je zajelo
tudi Celje. Tako so v septem-
bru leta 1979 ustanovili tudi
celjski ljubitelji znanstvene
fantastike svoj »klub«, ki de-
luje kot sekcija v okviru
Centra za klubsko dejavnost
mladih.
O dejavnosti "Konstalaci-
je«, tako se sekcija imenuje,
sem se v njenih prostorih, ki
so na Cankarjevi 13, pogo-
varjal s predsednikom pred-
sedstva Milanom Gomba-
čem.
Ker znanstvena fantastika
obravnava za nadaljnji ra-
zvoj človeštva zelo aktualne
probleme kot so npr. razvoj
tehnike, vpliv le te na člove-
ka ter razvoj človeške psihe,
so se tudi v Celju ljudje nav-
duševali zanjo. Brali so knji-
ge, gledali filme. Oba medija
pa prinašata tudi »blato« s
tega področja, zato smo se
nekateri, ki do tega čutimo
več kot le stvar za prosti čas,
odločili, da ustanovimo cen-
ter, kjer bi se lahko zbirali in
se pogovarjali in tako je na-
stala »Konstalacija«.
Kaj je za vas kot društvo
dobra literatura?
Dobra je vsa tista literatu-
ra oziroma filmi, ki se znan-
stvene fantastike lotevajo z
znanstvenega stališča oziro-
ma dajejo določene odgovo-
re, ki niso v nasprotju z zako-
nitostmi narave, se pravi te-
melijo na znanstvenih dog-
nanjih. Teh knjig, torej do-
brih, je pa vsaj pri nas žal še
zelo malo. Lahko se pa Celja-
ni pohvalimo s pisateljem
Franjom Puncerjem, ki je
napisal knjigo »Izgubljeni
človek«. Knjiga je po našem
mnenju izredno kvalitetna in
jo kot tako priporočamo. Od
tujih pa smatramo kot do-
brega avtorja predvsem Ar-
turja Clarka in njegovi dve
knjigi »Konec otroštva« ter
-Mesto in zvezde«.
Pri vašem delovanju se
prav gotovo srečujete tudi s
problemi - kakšnimi?
Največji med njimi je prav
gotovo ta, da na naše sestan-
ke, ki jih imamo vsako prvo
sredo v mesecu, prihajajo ve-
dno isti ljudje. To sicer ne
pomeni, da zanimanje za
znanstveno fantastiko v Ce-
lju zamira, ampak mislim, da
»Konstalacija« med mladino
še ni dovolj znana. Zato bi
rad izkoristil to priložnost in
povabil vse tiste, ki jih naše
področje delovanja zanima,
da se nam pridružijo. Vsake-
ga novega člana bomo z ve-
seljem sprejeli.
Za konec še načrti?
Načrtov ima -Konstalaci-
ja« mnogo. 2e konec tega
meseca bomo priredili raz-
stavo vizualnih stvaritev na
temo znanstvene fantastike
(slike raket, robotov in po-
dobno), ki bo v naših prosto-
rih in vabimo vas, da si jo
ogledate. Nato mislimo naše
sestanke nekoliko spremeni-
ti tako, da bi na vsakem dru-
gem predvajali film. V načr-
tih imamo tudi večere elek-
tronske glasbe, ki predstav-
lja glasbo prihodnosti. To je
le nekaj naših načrtov, ki pa
niso edini.
MATJA2 GALJOT
Občinski odbor Zveze
sindikatov samostojnih
umetnikov in delavcev v
kulturi Slovenije
prireja
v sredo. 21. januarja 1981,
ob 16. uri v veliki sejni
dvorani Doma sindikatov v
šestem nadstropju
LETN! OBČNI ZBOR
v Dalmatinovi 4 v Ljubljani.
35 LET
NOVEGA TEDNIKA
NEKAJ SPOMINOV NA LOKALNO
ČASOPISJE V CELJU
Slovenci v Celju so po-
trebovali v času stare mo-
narhije svoj politični list.
Hribar Dragotin, tiskar-
ski strokovnjak in naro-
. dno zaveden mož, je prišel
proti koncu prejšnjega
stoletja v Celje in se odlo-
čil izdajati lokalni list
•Domovina«, ki je izhajal
najprej dvakrat, pozneje
pa trikrat tedensko. Imel
je okrog 2000 naročnikov,
v glavnem iz Sp. Štajer-
skega. Domovina« je
branila narodne pravice
Slovencev, priobčila pa je
tudi gospodarske in kul-
turne članke in vesti. List
je tiskala Celjska tiskarna,
pozneje preimenovana
■ Zvezna tiskarna«, ki seje
nahajala v sedanji Kocbe-
kovi ulici, tam, kjer je -Fi-
nomehanika Celje«.
• Domovini" je sledil
Narodni dnevnik, pozneje
Narodni list, vse od leta
1909 do začetka prve sve-
tovne vojne. Urednik lista
je bil Vekoslav Spindler,
ki je stanoval s svojo dru-
žino v Celju na Dolgem
polju št. 1., sedaj Vrunče-
va 3, tam je stanoval tudi
njegov sorodnik Janko
Lešničar, stanovala je tam
tudi naša družina. Hiša je
bila last znanega odvetni-
ka in politika dr. Vekosla-
va Kukoviča. Pred to hišo
je takrat tekla umazana in
smrdljiva Koprivnica, ki
je več let ni več tam, na
dvorišču hiše pa je bila
mala hišica z enim prosto-
rom, ki jo je dal dr. Kuko-
vec brezplačno v uporabo
uredništvu in upravi lista.
Vse delo okrog lista sta
opravljala urednik in en
administrator. List je imel
naklado okrog 5000, tiska-
la ga je Zvezna tiskarna.
Ta lokalni časopis je pri-
našal članke o narodnost-
nem boju Slovencev na
Sp. Štajerskem, pa politič-
ne in gospodarske vesti in
domače novice. Bili so to
časi, težki za Slovence, a
zanimivi, saj je bilo vsak
dan kaj novega v življenju
Celja in Sp. Štajerske.
Celjski Nemci in nemčurji
so bili sila agresivni proti
Slovencem, treba je bilo
na vsako njihovo akcijo
odgovoriti v slovenskem
časopisu in poudarjati, da
je Celje in ves Sp. Stajer
slovenska zemlja in da
mora tak tudi ostati.
Po razpadu avstro-ogr-
sko monarhije je izhajal
Glasnik Narodnega sveta
Celje; izšlo je od 4. novem-
bra 1918 pa do konca tega
leta 28 številk, prinašal je
v glavnem razna navodila
za mir in red v Celju in
razna obvestila občanom
v onih prevratnih dneh.
Urejeval je glasnik Veko-
slav Spindler.
Od 1. januarja 1919 pa je
Celje dobilo zase in za
celjsko regijo lokalni list
Nova doba, ki so ga ureje-
vali: Vekoslav Spindler,
Edvard Simnic, Edo Ru-
dolf, Vinko Gaberc z nazi-
vom Gabcrski, Milan Četi-
na, Janko Lešničar, zadnji
uradnik je bil Rado Peč-
nik. Vsi ti so že mrtvi, Jan-
ko Lešničar je bil žrtev pe-
klenskega stroja, ki je eks-
plodiral v brzovlaku v Ze-
munu 2. 8. 1931, v katerem
je potoval takrat Lešničar
Janko. Od nekdanjih ure-
dnikov pa je živ le še Rado
Pečnik, ki živi že mnogo
let v Beogradu. Uredniš-
tvo je imelo svoje prostore
v »Zvezni tiskarni«.
Celjski Nemci so izdaja-
li v stari monarhiji svoj lo-
kalni list 'Deutsche
Wacht« (nemška straža), v
predvojni Jugoslaviji pa
• Cillier Zeitun«. Prvi list
je bil strupeno nemško šo-
vinistično usmerjen, s
stalnimi napadi na Slo-
vence, v predvojni Jugo-
slaviji pa se je moral rav-
nati po novem stanju,
vendar je večkrat prišel v
konflikt z oblastjo zaradi
svojega nerazpoloženja
proti Slovencem. Tiskali
so Nemci svoj list v svoji
tiskarni, ki je bila v hiši v
sedanji Prešernovi ulici v
I. nadstropju, tam, kjer je
sedaj spodaj gostišče
»Zvezda«. Poleg tiskarne
je imel nemški odvetnik
dr. Riebl svojo pisarno.
Riebl je bil predsednik
nemškega Kulturbunda v
Celju, tu se je v glavnem
dolga leta pripravljal pri-
hod Nemcev v naše kraje,
v tem nemškem šovini-
stičnem društvu so se re-
krutirali petokolonaši, ki
so ob okupaciji izvrševali
krute akcije zoper sloven-
ski narod v Celju in oko-
lici.
V naši novi Jugoslaviji
pa smo dobili najprej Celj-
ski tednik, pozneje pa, in
.sedaj preimenovan v Novi
tednik, ki se je hitro moč-
no razširil, tako glede vse-
bine, kakor naklade, s
preko 15.000 naročniki,
list do.sega sedaj že zavid-
ljiv napredek in razvoj, .saj
je vsebinsko zelo pester in
informativen. Izhajal bi
lahko dvakrat tedensko,
kar je želja bralcev, če bi
to dopuščale finančne
možnosti. Kakor smo sli-
šali na nedavnem sreča-
nju uredništva in dopisni-
kov, upravlja in urejuje ta
priljubljeni lokalni časo-
pis kolektiv 11 novinar-
jev, list pa ima številne
dopisnike v raznih krajih
celjske regije, ki prispeva-
jo po svoje k pestrosti in
zanimivosti časopisa.
Kakor je bil lokalni ča-
sopis važen faktor v času
našega suženjstva v av-
stro-Ogrski monarhiji, ko
je bilo treba braniti obstoj
slovenskega naroda na
Spod. Štajerskem, pa nato
v predvojni Jugoslaviji, v
času večnih strankarskih
bojev in izkoriščanja člo-
veka po človeku, tako je v
socialistični, samouprav-
ni Jugoslaviji lokalni ča-
sopis glasnik boljšega živ-
ljenja, svobodnega in mir-
nega.
Dr. ER vIN MEJAK
V PETIH LETIH 1998 STANOVANJ V CELJU
Čeprav bo za oceno minulega petletnega
obdobja še dovolj priložnosti in časa, so
nekateri podatki o gradnji stanovanj v celj-
ski občini v zadnjih petih letih že na voljo.
Moramo zapisati, da so razveseljivi, seveda
v primerjavi s planskimi predvidevanji, saj
smo v tem času dobili v občini vsega skupaj
1998 stanovanj, kar je celo za 31 več od
načrta.
Precej izdatna je bila lanska bera, saj je
bilo do konca leta izročenih namenu 389
stanovanj.
Zanimiv je nadalje podatek, da je bila
povprečna cena za kvadratni meter neto sta-
novanjske površine lani 14.112,72 dinarja.
Razveseljiva je nadalje ugotovitev, da lani
pri gradnji novih stanovanj ni bilo preveli-
kih težav, da so tudi izvajalci načeloma spo-
štovali pogodbene roke in podobno. Tudi
vse cene so bile določene na podlagi poseb-
ne metodologije za ugotavljanje stroškov za
oblikovanje cen na tem področju. Za izgrad-
njo verižnega bloka v soseski Nova vas III
pa je bil sklenjen celo samoupravni spora-
zum.
Ob tem poročilu, ki je v bistvu ugodno in
razveseljivo, pa samoupravna stanovanjska
skupnost izraža določeno skrb, kako se bo
ta gradnja razvijala v prihodnje, oziroma v
tem in naslednjih letih, še predvsem zaradi
sprememb v financiranju usmerjene grad-
nje.
MB
JEZIKOVNO
RAZSODIŠČE
HRENOVKE NISO IZ PASJEGA
MESA
Dne 2. oktobra lani je izšla v dnevniku Delo tale notica:
•Slastni hot dogi. Prodajni pult pred bistrojem hotela Slon je
verjetno najdonosnejše mesto s hot dogi v Ljubljani. Vsak dan
imajo namreč 8000 do 10.000 prometa, kar pomeni, da prodajo
600 do 700 hot dogov. Prodajalec ima največ dela okrog pol-
dne.«
Tisti, ki je to zapisal v časniku, je uporabil pač izraz, ki je za
zdaj v rabi. Ta raba pa je slaba in izvira iz duševne lenobe, ki je
v povojnih letih značilna za velika območja slovenskega jezi-
kovnega življenja. Kakor koli že gledamo na prevzemanje tujih
besed, gotovo ie res dvoje: 1. sprejemati jih moramo kar se da
malo; 2. mnog« sploh niso primerne za tak p'-evzem v naš jezik.
Zlasti za izraze iz zivih jezikov mora veljati, da jih je treba
praviloma prevajati ali poiskati zanje ustrezne domače
izraze. Ce se tega vodila ne bi držali, bi se nam v besedju
nabiralo zmeraj več tujih izrazov, ki za Slovenca nimajo na-
zorne vsebine in si jih mora samo mehanično zapomniti. Po-
vsem nesprejemljivi pa so izrazi, katerih glasovna sestava ali
pisna oblika se bije s slovensko.
Angleški izraz ,hot dog' je iz pogovornega jezika in šaljivo
namiguje, da naj bi bilo meso v takšnih klobasah pasje. Slovar
DZS iz 1. 1968 izraz prevaja kot .hrenovka v zemlji'. Takšna
zveza je za ime pač preokorna, zato predlagamo, naj se izdelek
imenuje vroča hrenovka. To ime naj uporabljajo tisti, ki to jed
izdelujejo in prodajajo, pa ga bodo gotovo sprejeli tudi kupci.
ČLANI JEZIKOVNEGA RAZSODIŠČA
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in
organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj pred-
loge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče,
RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrbi <
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V OBMOČJU
OBRTNIKI SODIJO ZRAVEN
Preiskušnja za šolstvo, združeno delo in obrt
Prihodnjo jesen, v šol-
skem letu 1981 82, bo sred-
nje šolstvo v Sloveniji uved-
lo usmerjeno izobraževanje.
Nekdo je dejal, da neusmer-
jenega izobraževanja sploh
ni. Vsako izobraževanje ima
določeno vsebino, cilje. In
kakšen je cilj bodočega izo-
braževanja? Najpreprosteje
lahko rečemo: odpiranje izo-
braževalnih smeri v skladu s
potrebami in možnostmi
združenega dela.
Celjsko območje je po ob-
segu tretje izobraževalno
središče v Sloveniji in zaje-
ma področje osmih občin.
Strokovni del priprav na re-
formo je v regiji prevzela ob-
činska izobraževalna skup-
nost v sodelovanju z uprav-
nimi organi, zavodom za šol-
stvo, skupnostjo za zaposlo-
vanje, medobčinsko gospo-
darsko zbornico in oh pod-
pori družbenopolitičnih or-
ganizacij. Kaj in kako so de-
lali doslej?
Na obstoječih 18 srednjih
šolah v celjski občini naj bi
bilo 17 usmeritev s 25 vzgoj-
noizobraževalnimi    progra-
mi. Za šolsko leto 198182
občinska izobraževalna
skupnost predvideva 2965
vpisnih mest, osnovno šolo
pa bo v območju končalo
okrog 2750 učencev. Radi bi
torej vpisali več, kot pa so
naše demografske možnosti.
To lahko ugotavljamo tudi v
okviru celotne republike. V
naslednjih letih naj bi se izo-
braževalo v Sloveniji po na-
črtih 40.000 učencev, dejan-
sko pa jih bo le okrog 30.000.
Kaj najbolj zanima bodoče
dijake'^ Po dosedanjih oce-
nah prevladujejo usmeritve
za administrativne in uprav-
ne poklice, torej poklice z
belimi ovratniki. 2e sedaj
nastajajo težave pri zaposlo-
vanju vzgojiteljskega kadra,
v naslednjem letu pa predvi-
devajo še dva oddelka več.
Kam z njimi, ko pa se število
vrtcev ne povečuje'' Ob vpi-
su novincev maja 1980 se je
pokazal večji interes za pe-
dagoško in blagovno usmeri-
tev, kot pa so potrebe zdru-
ženega dela. Na drugi strani
pa je premalo zanimanja za
gradbeništvo, tehniške in
kovinarske poklice.
Po neuspelih dosedanjih
razpravah čakata šolstvo in
združeno "delo na novo mre-
žo šol, ki naj bi bila objavlje-
na v naslednjih dneh. Tako
bo končno jasno, ali bo Te-
hnična šola izobraževala ka-
dre s področja elektronike,
koliko bo oddelkov za peda-
goško usmeritev in blagovni
promet, kako se bodo šolali
keramiki in kemijski delav-
ci. In še nekaj bo mogoče.
Posebne izobraževalne
skupnosti bodo lahko pred-
lagale nosilce proizvodne
prakse. 2e sedaj so nekatere
posebne izobraževalne skup-
nosti, čeprav niso točno ve-
deli, kaj se bo izobraževalo,
zahtevale od organizacij
združenega dela, da določijo
delavce - inštruktorje. Kako,
če sploh ne vedo, zakaj bodo
rabili ljudi?
V celjski regiji so med pr-
vimi v Sloveniji organizirali
posvet z delovnimi organiza-
cijami glede njihovih nalog,
prostorskih pogojev, mate-
rialnih sredstev ter kadrov-
skih rešitev. Posebej so opo-
zorili na zakonske opredeli-
tve - delovne organizacije
naj svoje samoupravne akte
prilagodijo zakonu o usmer-
jenem izobraževanju. Na na-
šem območju je doslej pre-
dvideno 36 temeljnih in dru-
gih samoupravnih organiza-
cij, ki naj bi januarja in fe-
bruarja 1982 sprejele prve
učence na proizvodno prak-
so. Na celjskem območju je
preko 2000 obrtnikov, ki bi
jih še kako morali vključiti v
proces usmerjenega izobra-
ževanja. Na regijski posvet o
organiziranju proizvodne
prakse v decembru so bili
vabljeni tudi predsedniki
obrtnih združenj, vendar se
razgovora ni udeležil niti
eden.
Prehod na usmerjeno izo-
braževanje bodo v Celju
spremljale kadrovske, mate-
rialne in prostorske težave.
Na zavodu za šolstvo pravijo,
da bo primanjkovalo kar 46
učiteljev za razne predmete.
K sedanjim 36.000 m^ šolske
površine bi bilo treba dogra-
diti še najmanj 20.000 m^.
Poleg premajhnega števila
učilnic so vse šole, razen Te-
hničnega šolskega centra.
Pedagoškega šolskega cen-
tra in delno Gimnazije, brez
ustrezno specializiranih učil-
nic.
Dela in nalog na področju
usmerjenega izobraževanja
je torej še cel kup. Upajmo
le, da se bodo šolarji v jeseni
že izobraževali po novih pro-
gramih.
IRENA JELEN
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 1981
ZDRAVSTVENO VARSTVO
ENOTNA MERILA IN KRITERIJI
Razširjen zagotovljen obseg zdravstvenega varstva
s samoupravnim sporazu-
mom o skupnih temeljih pla-
na Zdravstvene skupnosti
Slovenije sprejemamo enot-
na merila in kriterije, ki za-
gotavljajo v republiki enak
zagotovljen obseg zdrav-
stvenega varstva. Skladno z
Zakonom o zdravstvenem
varstvu se je tako razširil ob-
seg na vse upokojence in nji-
hove ožje družinske člane,
na varovance v socialnih za-
vodih in ostale prejemnike
družbenih denarnih pomoči
in njihovih ožjih družinskih
članov, ostarele kmete, ki
prejemajo starostno pokojni-
no ali preživnino, njihove,
ožje družinske člane, starej-
še od 65 let, začasno brezpo-
selne osebe in njihove dru-
žinske člane in vse borce.
Vsi ti so odslej popolnoma
oproščeni plačila participa-
cije za zdravstvene usluge,
prav tako pa so dodatno
oproščeni plačila participa-
cije za vse zdravstvene stori-
tve bolniki z multiplo sklero-
zo, boleznijo zvišanega krv-
nega pritiska in hemofilijo,
pa tudi za uresničevanje pra-
vice do svobodnega odloča-
nja o rojstvu otrok ne bo več
treba prispevati.
Na ravni republike pa se
sprejema tudi samoupravni
sporazum o postopkih in na-
činih uresničevanja pravic
do zdravstvenega varstva.
Njegova najpomembnejša
-značilnost je gotovo prizade-
vanje da bi lahko uporabniki
na hiter in ekonomičen na-
čin uveljavljali pravice iz
zdravstvenega varstva in
predlogi o tem, kako bi
zmanjšali administrativne
postopke v ambulantah. Ta-
ko bi naj najkasneje do 1. 1.
1982 uvedli zdravstvene
kartice. Temeljne organiza-
cije bi prijavljale vse novo
zaposlene delavce in vse
spremembe, na osnovi teh
podatkov pa bi delovna or-
ganizacija v republiki izdelo-
vala enotne zdravstvene kar-
tice, na kateri bi bili vsi po-
datki, ki pa jih v ambulantah
ne bi bilo potrebno prepiso-
vati. Enak postopek bi uve-
ljavili tudi za kmete in njiho-
ve družinske člane, le da bi
zanje opravile delo občinske
zdravstvene skupnosti oziro-
ma njihove strokovne
službe.
Nadomestila za izostanke
z dela zaradi bolezni bi v
celoti obračunavali v te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela. Tako bi se bo-
lezninam do 30 dni pridruži-
le tudi tiste nad 30 pa tudi
izostanki zaradi poroda.
Sredstva za ta izplačila bi
bremenila zdravstveno
skupnost in skupnost otro-
škega varstva. Za obrtnike in
kmete bodo še naprej izraču-
navale nadomestila strokov-
ne službe .občinskih zdrav-
stvenih skupnosti, prav tako
potne stroške, pogrebnine...
S tem, ko se bo bistveno
zmanjšal obseg del v stro-
kovnih službah interesnih
skupnosti, bo treba še rešiti
vprašanje, kje zaposliti de-
lavce, ki sedaj dela, ki se bo-
do prenesla na temeljne or-
ganizacije, opravljajo.
K hitrejšemu in boljšemu
uveljavljanju zdravstvenega
varstva pa bi naj doprinesle
tudi za vso republiko enotne
napotnice. Sicer pa spora-
zum dopušča tudi možnost
uveljavljanja zdravstvenega
varstva brez napotnice - na
primer za preglede pri okuli-
stu zaradi očal, za preglede
dispanzerjih...
Občinske zdravstvene
skupnosti pa bodo kljub
sporazumu lahko urejale ne-
katera področja na svoj na-
čin, odvisno pač od specifič-
nih potreb in možnosti. V
Celju bo to nadaljevanje bol-
nišničnega zdravljenja v
zdraviliščih. O tem bo odlo-
čala posebna strokovna ko-
misija na nivoju Zdravstve-
nega centra, seveda v okviru
dogovorjenih kriterijev.
MILENA B. POKLIC
SPOMINSKI DOGODEK NA
ŠOLI »FRANA ROŠA«
Pretekli petek, ob obletni-
ci rojstva pisatelja Frana Ro-
sa, je bila na celodnevni
osnovni šoli, ki nosi njegovo
ime, spominska svečanost,
na kateri so učenci izvedli
kratek izbor iz Roševih lite-
rarnih del. Te svečanosti so
se udeležili tudi člani Roše-
vega krožka iz Celja, od kate-
rih je Jure Toplak mladim
povedal nekaj misli iz življe-
nja, dela in poznanstva s Fra-
nom Rošem, profesor Vlado
Novak pa je v prostorih šol-
ske knjižnice pripravil raz-
stavo del pisatelja Frana Ro-
sa, ob tem pa učencem pove-
dal še nekaj zanimivosti ter
poudaril potrebo po ponati-
su pisateljevih, predvsem
mladinskih del, ki jih na
knjižnih policah naših knji-
garn ni moč dobiti. Učenci in
vsi povabljeni so si po kon-
čani spominski svečanosti z
zanimanjem ogledali raz-
stavo.
M.A.
ANTON REBEK
V 80. letu starosti je pred dnevi umrl Anton Rebek,
ki je s svojim izrednim delom dal pomemben delež v
gospodarskem razvoju Celja.
Že njegov oče, Ivan je 1894. leta ustanovil v Celju
delavnico za izdelavo in popravilo tehtnic. Po očetovi
smrti je delo nadaljeval Tone in že 1934. leta je zrasla
na Mariborski cesti 1. Prva jugoslovanska tovarna
tehtnic. Bil je to pomemben korak, saj je bilo tedaj
težko graditi slovenska podjetja, ko je v Celju še pre-
vladoval nemški kapital.
Iz majhne delavnice je raslo pomembno podjetje, ki
je imelo prav po Tonetovi zaslugi že moderno tehnolo-
gijo. Rebekova tovarna tehtnic je izdelovala za jugoslo-
vansko gospodarstvo sodobne tehtnice za tehtanje va-
gonov, prav tako za tehtanje vozov, kamionov ter še
vrsto drugih tehtnic.
Anton Rebek je delavce vzgajal v svoji tovarni. Bilje
strog, toda pošten, socialno čuteč učitelj. Znal je ceniti
in nagraditi dobrega delavca.
Vojna mu ni prizanesla. Okupator je zasedel njegovo
delavnico, njega samega pa zaprl. In le naključju je
pripisati, da ni doživel usode svojega brata, ki ga je
okupator ustrelil kot talca.
Po osvoboditvi se je z največjo vnemo vključil v
obnovo dom,^vint.: Hitro je tudi usposobil tovarno za
redno obratovanje. Iz Rebekove tovarne so spet priha-
jale prepotrebne tehtnice.
Leta 1946. je bila tovarna nacionalizirana, in Tone se
je tedaj zaposlil v tovarni EMO, kjer je ostal do upoko-
jitve.
S svojim delom je dal osnovo za nadaljnjo rast in
uveljavitev tovarne tehtnic, sedanje Libele.
Anton Rebek pa ni bil pomemben samo kot gospo-
darstvenik, marveč tudi kot narodnjak, saj je aktivno
delal v vseh naprednih organizacijah v času stare Ju-
goslavije. Bil je tudi dober telovadec.
Kot osemnajstletni fant je moral spomladi 1917. leta
k vojakom in udeležil se je bojev na tirolski in soški
fronti. In ko se je novembra 1918. leta vrnil domov, se
je takoj priključil tudi Maistrovim borcem.
Bil je postaven in krepak mož, simpati'^'^n v vsakem
pgoledu.
JANKO KRAŠOVEC, Žalec
dr. ERVIN MEJAK, Celje
TANJUG
NOVICE NE PRIHAJAJO SAME
Za debelo knjigo novic dnevno
TANJUG - OTROK
VOJNE
Že od 1919. leta ima Ju-
goslavija svojo tiskovno
agencijo. Tega leta je na-
mreč v Beogradu franco-
ski novinar Albert Mous-
set ustanovil Telegrafsko
agencijo Avala, ki je 1929.
leta prišla pod takratno
državno upravo. Nastalo
je še več drugih agencij,
mnoge med njimi so delo-
vale pod okriljem tujih
družb in njihovim velikim
vplivom. Toda okupacija
je za vse pomenila konec.
Narodnoosvobodilni
boj jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti, še po-
sebej pa revolucionarne
odločitve pri ustanavlja-
nju organov ljudske obla-
sti in odločitve o nadaljnji
revolucionarni poti jugo-
slovanskih narodov in na-
rodnosti, so že razmeroma
zgodaj spodbudile potre-
be po ustanovitvi tiskov-
ne agencije, ki bi vse naše
narode in narodnosti, še
posebej pa svet, temeljito
seznanjala z dejanskim
stanjem v državi, z uspehi
borcev NOV in z zgodo-
vinskimi odločitvami. Za-
to je že pred drugim zase-
danjem AVNOJ Moša Pi-
jade organizacijsko zasno-
val i>odobo Telegrafske
agencije nove Jugoslavije,
ki je bila ustanovljena ne-
kaj dni pred zasedanjem,
za njenega prvega direk-
torja pa je bil imenovan
Vlado Ribnikar. Tanjug je
imel tedaj na razpolago le
majhen 300 watni radijski
oddajnik, radijski spreje-
mnik, en poljski telefon in
en pisalni stroj. Informa-
cije je zbiral in oddajal
dnevno v radijski oddaji.
ki jo je povzemal tudi Ra-
dio svobodna Jugoslavija,
medtem ko so pisne infor-
macije raznašali kurirji v
enote NOV in POJ. Že ta-
krat je imel Tanjug tudi
svojo fotoslužbo.
Bistven napredek v svo-
ji dejavnosti in pogojih za-
njo je Tanjug dosegel po
osvoboditvi Beograda, ko
je pričel delovati na bi-
stveno močnejši 20 kilo-
watni radijski postaji. Po
vojni je bil Tanjug nekaj
časa izrazita državna insti-
tucija, ki jo je tudi vzdrže-
vala država, danes pa je
samostojna gospodarska
organizacija, ki se ukvarja
z zbiranjem, urejanjem in
posredovanjem informa-
cij številnim sredstvom
javnega obveščanja v do-
movini in tujini.
TANJUG NE SME
ZAOSTAJATI
V letih po vojni je dose-
gel Tanjug izreden razvoj
in se uvrstil ob bok naj-
večjim svetovnim tiskov-
nim agnecijam. Seveda pa
se ubada s številnimi teža-
vami, ki jim je vzrok prav
hiter razvoj. Čudovita, z
marmorjem bogato okra-
šena hiša na Obiličevem
vencu v Beogradu, posta-
ja pretesna. Tehnika, ki jo
narekuje hiter razvoj, je
preskromna. Toda, Ta-
njug ne sme zaostajati za
razvojem drugih agencij,
čvrsto zatrjujejo njegovi
najodgovornejši delavci,
ko načrtujejo širitev de-
javnosti in vse večjo upo-
rabo sodobnih telekomu-
nikacijskih in elektron-
skih sredstev. Ta posodo-
bitev pa mora omogočiti.
pravijo na Tanjugu, da bo
ta v dveh do treh letih do-
segel svetovno hitrost po-
ročanja, to pa je bistveno
več od 60 tipkanih strani
gradiva na uro, kolikor
zmore na dveh nenehno
delujočih teleprinterskih
kanalih Tanjug danes.
V Tanjugu je danes za-
poslenih 860 delavcev, pri
čemer je 260 zaposlenih
novinarjev. Ti delajo v Ta-
njugovi centrali, 50 je do-
pisnikov Tanjuga v tujini,
80 pa v republikah in po-
krajinah SFRJ. K tem je
treba prišteti še okoli 120
stalnih honorarnih dopi-
snikov.
Na Tanjugu so zadovolj-
ni z delom svojih novinar-
jev in dopisnikov, še pose-
bej pa tistih v tujini, saj ti
delujejo v domala vseh
pomembnejših delih sve-
ta, od koder dnevno spo-
ročajo novosti centrali. V
tej deluje več redakcij in
služb. Najpomembnejša
je dejavnost Zunanjepoli-
tične redakcije, ki sodelu-
je s svojimi novinarji v tu-
jini, hkrati pa še z osem-
desetimi tujimi tiskovni-
mi agencijami, od katerih
nenehno prejema infor-
macije po številnih tele-
printerskih zvezah. Pose-
bej je treba poudariti, da
je to sodelovanje dobro,
pa četudi informacije tu-
jih agencij služijo pretež-
no za preverjanje lastnih.
Ob tem je treba poudariti
še, da Tanjug sodeluje kar
s 55 agencijami neuvršče-
nih dežel, s katerimi se
vse bolj tesno program-
sko povezuje v t. i. poolu
agencij neuvrščenih dežel
v želji in nalogi, da bi tudi
na področju informiranja
presegli čvrste monopole
agencij iz visokorazvitih
dežel.
Tanjug zbira informaci-
je tudi od drugod. Tako
redno poslušajo informa-
tivne sporede cele vrste
tujih radijskih postaj v po-
sebni službi. Vse zbrane
informacije se zbirajo v
posebnem središču, kjer
jih preverjajo in obdeluje-
jo ter prilagajajo za potre-
be domačih sredstev ob-
veščanja stalne ekipe no-
vinarjev Tanjuga. Obdela-
ne informacije pa dan in
noč potujejo po teleprin-
terskih zvezah v uredniš-
tva vseh dnevnih listov,
ter številnih radijskih in
televizijskih centrov v do-
movini.
Druga pomembna re-
dakcija je seveda notra-
njeopolitična, ki koordini-
ra in usmerja delo novi-
narjev in dopisnikov Ta-
njuga v domovini. Po-
membna je tudi Fotore-
dakcija, ki ima ob svojih
fotoreporterjih še urejeno
sodelovanje z najbogatej-
šimi fotoservisi v svetu, s
katerimi si redno izme-
njujejo najaktualnejše fo-
tografije.
Vse bolj pridobiva na
veljavi tudi ekonomska
redakcija - EKOS. Ta zbi-
ra dnevno okoli 10.000 po-
slovnih in drugih infor-
macij, priključena pa je
tudi na računalniško in-
formacijsko mrežo vseh
največjih svetovnih borz
in bank. Ta redakcija izda-
ja redno preko 100 specia-
liziranih poslovnih bilte-
nov, ki so v veliko pomoč
jugoslovanskemu gospo-
darstvu.
Ne nazadnje je treba
omeniti tudi redakcijo
servisov, ki izdaja vrsto
biltenov z dnevnimi infor-
macijami in z njimi obve-
šča organe družbenopoli-
tičnih skupnosti in druge
zainteresirane, pa regio-
nalne in lokalne medije
obveščanja, glasila orga-
nizacij združenega dela,
poseben servis notranje-
političnih komentarjev,
radio in fono servis.
Podoba o dejavnosti Ta-
njuga postaja s tem še ka-
ko pomembna in velika.
ZA DEBELO KNJIGO
GRADIVA DNEVNO
Vsi novinarji in drugi
delavci posredujejo na-
ročnikom uslug dnevno
informacij in drugega gra-
diva v takšni količini, da
bi izpolnila 400 strani
knjige. Ce bi, na primer,
dnevnik Politika objavil
prav vse Tanjugove pri-
spevke enega dneva, bi
moral imeti okoli 40 stra-
ni, pa še bi zmanjkalo pro-
stora za fotografije. K vsej
tej količini pa je seveda
treba prišteti še vse našte-
te biltene in servise, ki
izhajajo dnevno ali teden-
sko.
Med obiskom na Tanju-
gu je ostal najbolj v spo-
minu obisk v teleprinter-
ski sobi, kjer preko sto te-
leprinterjev naravnost
bruha informacije novi-
narjev in tujih agencij, te-
leprinteristi pa pridno tr-
gajo liste papirja iz stro-
jev, jih zbirajo in urejajo,
ter posredujejo v obde-
lavo.
Seveda pa Tanjug ne
dela le za jugoslovanska
sredstva javnega obvešča-
nja. Vse svoje informacije
posreduje tudi v tujino,
bodisi preko teleprinter-
skih zvez ali pa v posebej
pripravljenih radijskih
oddajah. Svoje informaci-
je, ki jih pripravljajo v pe-
tih svetovnih jezikih, po-
sredujejo kar v 112 dežel
sveta. Ob tem pa oddajajo
tudi v jezikih SFRJ, in si-
cer slovenščini, srbohrva-
ščini in makedonščini, te
oddaje pa so namenjene
predvsem izseljencem in
delavcem na začasnem
delu v tujini.
Ko boste v prihodnjih
dneh poslušali radio, pre-
birali dnevno časopisje ali
gledali televizijske infor-
mativne oddaje, pomislite
kdaj tudi na 860 Tanju-
govcev. ki dan in noč skr-
bijo za to, da smo hitro,
popolno in objektivno ob-
veščeni o vseh dogodkih v
svetu.
BRANKO STAMEJCIC
Sodobni svet postaja z razvojem vse manjši in
manjši. Poprej neznane dežele in oddaljeni kontinenti
so zaradi razvoja prometnih zvez, znanja in informa-
cij, danes bližji kot kdajkoli poprej. Zelo velik delež je
k temu prispevalo obveščanje. Izredne količine vseh
vrst informacij iz vseh delov sveta nas dobesedno
prepljavljajo. A kako prihajajo te informacije v naše
domove? Kdo jih zbira, ureja, izbira in posreduje?
Informacije ne prihajajo same! Najpomembnejši de-
lež pri tem imajo velike svetovne tiskovne agencije,
ki se ukvarjajo izključno z zbiranjem informacij, nji-
hovim oblikovanjem in posredovanjem v svet.
Med največjimi svetovnimi agencijami, z izredno
razvejano dopisniško mrežo, je tudi jugoslovanski Ta-
njug - Telegrafska agencija Nove Jugoslavije, ki je s
svojim delom ob boku največjim svetovnim agenci-
jam, kot so Reuter, UPI, Hsin-hua, Tass, AP in druge.
Kakšen je Tanjug, kako deluje in katere naloge oprav-
lja? To smo se vprašali in se odločili za obisk v tej naši
agenciji.
št. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
VAŠA STRAN
ŠE VEDNO
ČESTITKE
z novoletnimi čestitkami
še ni konec. Sicer pa, čestit-
ke, najboljše želje, so dobro-
došle ob vsakem času. Dan
in mesec pri tem nimata po-
membne vloge.
Tudi po zaključku redakci-
je za prvo številko NT po no-
vem letu smo jih dobili lepo
število. Okoli trideset in več.
In spet iz lokalnih radijskih
postaj, iz mnogih delovnih
kolektivov, društev, organi-
zacij in podobno. Da, celo
Avsenikov ansambel ni po-
zabil na nas. Hvala.
Se posebej smo se razvese-
lili čestitke Mateja Marinčka,
prvorojenega otroka v letu
1979. Hvala Matej za čestit-
ko, čeprav je razumljivo, da
jo je bržčas napisala mamica.
Toda, kaj bi brez mamice,
zlasti zdaj, ko si še majhen.
Zato tebi in tvojim še poseb-
ne naše čestitke, da bi bil
zdrav in postal čvrst fant. In
ko se boš s komerkoli spre-
hajal po Celju, pridi nas obi-
skat. Tudi majhne otroke
imamo radi!
Hvala, tovarišica Adela, za
čestitko in seveda za simbol,
na katerega bi ne smeli poza-
biti, zlasti letos, ko se bo bila
velika bitka za pridelovanje
čim več hrane.
Tovariš Kojc, verjemite, da
si tudi mi želimo veliko do-
brega sodelovanja, saj se za-
vedamo, da bi bila NT in RC
brez zunanjih zvesti sodelav-
cev okrnjena, slaba.
Hvala za čestitko tudi dol-
goletni naročnici Novega te-
dnika z Gomilskega! Seveda,
tudi poslušalki našega radia.
>Se veliko novih uspehov
pri delu vam v novem letu
želi Gerti Belak iz Celja«.
Hvala!
S čestitko podobne vsebi-
ne nas je razveselil tudi Mat-
jaž Galjot. Prat tako Franci
. in Jožica Salobir z Dobja pri
Planini pa Anica Derganc in
Olga Kranjc, Janez Novak in
drugi. Veliko uspehov in
zdravlja nam je zaželela tudi
družina Polak iz Sibenika.
Da, tako se vrstijo takšne
in podobne čestitke, želje...
Da bi se vse uresničile, seve-
da ne same od sebe, temveč
po zaslugi našega zavestnega
dela. Le tako nam bo lepši
jutri.
Se enkrat hvala in še en-
krat - srečno 1981.
UREDNIŠTVO
KJE SI BIL,
DEDEK MRAZ?
Minilo je novoletno veselo
razpoloženje starih, mladih
in med njimi otrok. Vsak se
je po svoje veselil vstopa v
prihajajoče leto. Tudi moj
otrok, da bo videl dedka
Mraza.
To je njegovo veselje in
pričakovanje pa je bilo za-
man. Ko so vsi drugi dobiva-
li vabila in veseli odhajali na
predstavo, ki jim jo je pripra-
vil dedek Mraz in se vračali z
darili, mi je moja štiriletna
hčerkica žalostno pogledala
v oči. »Mama, kdaj bom pa
jaz videla dedka Mraza?«
Nisem ji mogla odgovoriti.
Ostal je grenek spomin na
dedka Mraza. Se bo otrok za-
radi tega. ker ni bil deležen
veselja drugih, počutil manj-
vrednega"' Sprašujem se. za-
kaj se je to zgodilo''
TEREZIJA PECNIK,
Tomaž 6. Vojnik
UREDNIŠTVO: Dedek
Mraz prav gotovo ni spre-
gledal vaše hčerkice. Zakaj
ni dobila vabila na sprejem
in prihod dedka, res ne ve-
mo. In ker je vprašanje po-
stavljeno javno, prosimo
odgovorne v KS Vojnik, da
tudi javno povedo, kako se
je zgodilo, da majhna punč-
ka ni bila deležna tistega,
česar so bili vsi drugi otro-
ci. Že v naprej hvala za od-
govor.
KAJ JE Z
ZEMLJO NA
ŠMOHORJU?
Vprašanje je staro, vsaj
na tej strani Novega tedni-
ka, že skoraj leto dni. Odgo-
vora nanj še ni. Zato spra-
šujemo pristojno službo ob-
čine Laško, referat za pre-
moženjsko pravne zadeve,
kako je s to rečjo in ali je
Zveza republiške zemljiške
skupnosti - odbor za prav-
na vprašanja in zakonodajo
- že kaj ukrepal, oziroma
priporočil, kako je ravnati s
prenosom zemljišč družbe-
ne lastnine na Lovsko dru-
žino Rečica?
Prosimo za odgovor, in
hvala zanj v naprej!
UREDNIŠTVO
ISKRENA HVALA!
v soboto, 20. decembra la-
ni, ob 15. uri in 30 minut, me
je prizadela močna nezavest.
Padel sem po betonskem po-
du in dobil poškodbe po gla-
vi. Na hitro posredovanje
družinskih članov in avto-
mobila reševalne postaje Ce-
lje, ki je prispel v Šempeter v
pičlih desetih minutah ter
prizadevne dežurne zdravni-
ce dr. Sonje Dobnik-Sifer, se
mi je stanje izboljšalo in pri-
šel sem k popolni zavesti.
V bolnišnici sem ostal de-
set dni in v tem času doživel
izredno pozornost strežnega
osebja, ki mu moram izreči
vse priznanje. Posebno pri-
jetno pa sem bil presenečen
nad dr. Matijem Jurkovi-
čem. Ko sem namreč na last-
no željo želel oditi domov,
mi je prijazno odgovoril:
»Sprejemamo bolnike, do-
mov pa odpuščamo zdrave.«
Odkrito priznam, da so se
mi oči zasolzile zaradi prijaz-
nega odnosa in zdravnikove
pozornosti do bolnika. Zato
se čutim dolžnega, da se mu
javno zahvalim za spodbu-
dne besede z željo, da ostane
še naprej tako zvest svojemu
poklicu, saj bo s takšnimi de-
janji tudi duševno ozdravljal
svoje paciente. Enaka hvala
tudi višji medicinski sestri
Pavlici Breznik.
Hvaležni pacient
ANTON GROS,
Šempeter 116
UREDNIŠTVO: Da bi bilo
takih in podobnih primerov
čim več I
PES NI KRIV ZA
VSE TO!
Menim, da marsikdo ne bi
mirno prenašal tega. kar se
dogaja nam. da se odrasel
pes volčjak. katerega lastnik
je moj sosed z Babnega št. 7.
prosto sprehaja po našem
dvorišču, cvetličnih gredah
in opravlja potrebo, kjer mu
je volja. Soseda sem večkrat
ustno opozoril da tega ne
morem dovoliti in da naj pa-
zi na psa. Namesto, da bi se
opravičil, me je grobo zavr-
nil, z besedami, češ. kaj mi je
pes v napoto.
Pripominjamo, da lasnik
psa ne spoštuje občinskega
odloka, s katerim je prepove-
dano prosto gibanje psov.
Zaradi stekline. Odlok, ki je
še veljaven, določa, da mora-
jo biti psi priklenjeni ali se
jih mora v^oditi na vrvici. Ta
pes pa se večkrat na dan pro-
sto sprehaja naokrog brez
nagobčnika.
Dne 2. decembra lani sem
okoli sedme ure zvečer stal
pred svojimi hišnimi vrati,
ko je pes pritekel na dvori-
šče ter hotel, kot po navadi,
opravljati potrebo. Psa sem
prepodil in s tem, kot kaže
napravil prekršek, zaradi ka-
terega se je sosed, lastnik
psa, kar dvakrat znesel
name.
Ali je to mogoče, sem se
vprašal?
Pa še to, sceno nad menoj
je opravil pred svojim deset-
letnim sinom. Najbrž to ni
bilo najbolj vzgojno?!
FRANC JAGER
Babno 8, Celje
UREDNIŠTVO: Primer,
ki vsaj v nekaterih podrob-
nostih, ni osamljen. Po celj-
skih cestah in bržkone tudi
drugod se potepa veliko
psov. Tudi v najbolj strnje-
nih naseljih, kot na Otoku
in drugje. In to navzlic pre-
povedi. Res je, imamo od-
lok, toda le malo je tistih, ki
ga spoštujejo. Žal, tudi ni-
mamo nikogar, ki bi skrbel
za izvajanje takšnih predpi-
sov. Škoda, resnična škoda!
Nekoč je bilo zaradi tega
drugače, danes pa? Tudi
društvo za varstvo malih ži-
vali bi lahko opozorilo svo-
je člane, naj ne puščajo
psov, da se prosto in brez
nagobčnikov potepajo po
cestah in drugod.
ZAKAJ
KONCERTA NA
DOBRNI NI BILO?
Za soboto, 3. januarja, le-
tos ob 20. uri, je bil v zdravili-
ški dvorani na Dobrni najav-
ljen koncert Ivice Serfezija
in Ljubke Dimitrovske. V
mirnem zdraviliškem kraju
je razvedrila te zvrsti bolj
malo, zato so se številni gost-
je, med njimi tudi taki iz
Francije, Avstrije in Nemčije
in prav tako iz mnogih naših
republik, ki so v zdravilišču
preživljali novoletne prazni-
ke (na Dobrno se je ena sku-
pina posebej na ta koncert
pripeljala tudi iz Maribora),
napovedanega dogodka raz-
veselili.
Zapisati je treba, da zdra-
vilišče, ki je nastopajoče po-
vabilo, da izvedejo koncert,
ni iskalo pri tem nobenega
zaslužka, le minimalno od-
škodnino za čiščenje dvora-
ne. Vsa organizacija, izbira
termina, prodaja kart... je
bila po pogodbi v rokah izva-
jalcev. Manager nastopajo-
čih je bil po izjavi direktorja
zdravilišča dvakrat na Dobr-
ni, da si je ogledal okolje,
dvorano.
Rečeno je bilo. da bo pro-
daja kart za koncert pred
zdraviliško dvorano od 19.
ure dalje. Da bi ne ostali brez
vstopnic, so nekateri prišli
pred dvorano že pred to uro.
Blagajničarka nastopajočih
je prišla šele nekaj minut
pred 20. uro. Vstopnice so bi-
le po 100 din. Pevcev in an-
sambla pa ni bilo. Dvorana je
ostala zakljenjena tudi po
tem, ko smo vsi kupili vstop-
nice. Ključ od dvorane je
imel manager. Nekaj čakajo-
čih je izgubilo potrpljenje in
je zapustilo nabito poln ho-
dnik pred zaklenjeno dvora-
no. Ostali smo zahtevali, naj
nam dvorano odpro ali vrne-
jo denar. Vmes je nekajkrat
prišel in odšel manager ter
blagajničarko šepetaje vpra-
šal, koliko vstopnic je proda-
la. Zmajal je z glavo in odšel
brez pojasnila.
Nekaj pred 20.30 se je ma-
nager vrnil in nam odklenil
dvorano. Pojasnila, kdaj se
bo koncert pričel, ni bilo.
V dvorani, ki ima okoli 250
sedežev, je ostalo praznih ne-
kaj zadnjih vrst.
Čakali smo in menili, da
gre za morebitno tehnično
oviro na potovanju. Žal, smo
se zmotili. Ko je potrpežlji-
vost plahnela tudi najbolj
vztrajnim, je nekdo dejal, da
koncerta sploh ne bo.
Ponovno smo se postavili
v vrsto, tokrat za vrnitev de-
narja. Ljudje pa smo hoteli
zvedeti, če sta pevca in člani
ansambla spioh prišli na Do-
brno. Po dolgem iskanju
smo jih odkrili na dvorišču
zdraviliškega doma, kamor
so prispeli baje nekaj po 20.
uri. Bili so vsi, našli pa smo
jih sredi preštevanja denarja
od izkupička pravkar konča-
nega koncerta v Rimskih To-
plicah.
Okoli 21. ure je iz avtomo-
bila izstopil Ivica Serfezi. Bil
je v smučarski obleki. Izsto-
pila je tudi razpoložena
Ljubka Dimitrovska.
V neuradni izjavi je Serfezi
na dvorišču dejal, da pred
manj kot 400 obiskovalci ni
vredno prepevati. Prav tako
je menil, da niso navajeni no-
siti instrumentov po stopni-
cah do dvorane. O velikosti
dvorane, številu sedežev v
njej in drugih pogojih je ma-
nager vedel, saj jih je spoz-
nal.
Ivica, Ljubka... lahko bi
se prišla osebno opravičit ča-
kajočim v dvorani. Ostal bi
manj zoprn priokus do estra-
dne umetnosti. Morda pa za
nekatere ne veljajo osnovna
pravila vedenja?
V imenu obiskovalcev
MARIJA ŽIGON,
dipl. pravnica,
Velenje, Sercerjeva 17.
UREDNIŠTVO: Na to te-
mo smo dobili še eno pismo,
ki so ga poslali Darja, Bre-
da, Ivan, Darko, Ivanka...
prav tako razočarani in ča-
kajoči obiskovalci napove-
danega in neizvedenega
koncerta. Sicer pa nam je
Marija Žigonova v pismu
dobro orisala še položaj
estradne umetnosti in boj
njenih privržencev za ena-
kopravnejši položaj z dru-
gimi delavci v združenem
delu. Da, morda imajo v tej
bitki svoj prav, toda izboje-
vali jo bodo tudi tedaj, ko
bodo zapeli tudi pred ne po-
vsem nabito dvorano. More-
biti bodo čez čas veseli, če
jih bo kdo sploh še hotel po-
slušati?!
HVALA, MLADI
PROMETNIK!
Bilo je 24. decembra lani
okoli 10. ure in 15 minut na
železniški postaji v Laškem.
Ljudje so čakali na vlak. ki je
imel nekaj zamude. Med ča-
kajočimi je bil tudi starejši
moški, s palico na katero se
je upiral.
Na postajo je vozil tovorni
vlak iz celjske smeri. Ome-
njeni potnik pa je stal tik ob
tiru. Vlakovodja je dajal sig-
nale. Gotovo je od daleč vi-
del, da nekdo stoji skoraj na
tiru. Nihče od drugih čakajo-
čih potnikov ni bil toliko pri-
seben, da bi tega starejšega
moža, ki je gledal v nasprot-
no stran, potegnil proč od ti-
ra. V zadnjem trenutku je s
kapo v roki in zelo hitro pri-
tekel prometnik in moža
spravil proč od tračnic. Tako
je tega starejšega človeka go-
tovo rešil težje poškodbe, če
ne najhujšega.
Solze sočutja in ganjenosti
so mi pritekle po licu, ko
sem videlain spoznala, da so
med mladimi tudi dobri,
usmiljeni ljudje. Hvala mla-
demu prometniku na želez-
niški postaji v Laškem.
ANA BABNIK,
Laško
UREDNIŠTVO: Hvala
mlademu prometniku tudi
iz našega uredništva in hva-
la vsem, ki tako ali drugače
pomagate ljudem, zlasti
starejšim, ki se znajdejo v
stiski.
UMAZANE
JEKLENKE
že dolgo časa uporabljam
plinske jeklenke za kuhanje
in pripravljanje hrane na
phnskem štedilniku. Plinar-
no sem že hotel večkrat opo-
zoriti, da naj bi na polnjenje
ne sprejemala umazanih je-
klenk.
Prejšnji mesec sem menjal
jeklenko, pa sem dobil tako
umazano od stare hrane, da
me je sram, če jo kdo vidi.
Umazanija sploh ne gre z je-
klenke. Zato predlagam de-
lavcem Plinarne,. ki spreje-
majo jeklenke, naj gledajo
tudi na njihovo zunanjost. V
polnjenje naj bi sprejemali
samo čiste jeklenke. Tudi
druga embalaža mora biti či-
sta. Umazana jeklenka ni v
ponos urejenemu gospo-
dinjstvu!
FRIDERIK ŽOHAR,
Celje, Kajuhova 9
UREDNIŠTVO: Kaj pra-
vite na ta predlog delavci
celjske Plinarne? Menimo,
da bi ga kazalo spoštovati.
LISICE SO,
LOVCEV NI
Kot dolgoletni bralec in
prijatelj Novega tednika se
vam v tem letu prvič ogla-
šam, zato vam najprej želim
veliko uspehov v tekočem
letu.
Moja naslednja želja pa je,
da objavite nekaj besed na
račun stekline, ki nam v naši
krajevni skupnosti povzroča
mnogo strahu.
Zgodi se, da marsikaterega
psa na verigi ugrizne stekla
lisica. V našem okolju je teh
primerov zlasti v tem času.
Moram tudi povedati, da
smo krajani zelo ogroženi,
saj si nihče ne upa brez pali-
ce v službo, še predvsem v
nočnem času ali večernih
urah. Morda se to sliši smeš-
no, pa vendar je tako.
Človeka stisne pri srcu, ko
vidi, da za njim lazi lisica,
najbrž stekla. Pa je človek
Jarez ustrezne obrambe.
Sprašujem se, koliko časa
bomo trpeli še ta strah?
Lisice tekajo naokrog, kje
pa so lovci?
S tem pisanjem ne želim
nikogar prizadeti, ki je odgo-
voren za preprečevanje ne-
varne bolezni, stekline, spra-
šujem se pa, zakaj ni lovcev
takrat, ko so najbolj po-
trebni?
V našem kraju lovcev že
dolgo ni bilo, zato bodo lisice
bržčas še dolgo tulile po na-
ših bregovih.
Vaš bralec
VENCESLAV JAGER,
Kostrivnica 36,
Kalobje
UREDNIŠTVO: Kaj pra-
vite na to pisanje lovci v
šentjurski občini?
V knjižnici Edvarda
Kardelja na Muzejskem
trgu 1 a v Celju bo odprta
razstava »Televizijski in
radijski scenarij na
Slovenskem« do
2. februarja 1981 vsak dan,
razen ob nedeljah.
stovensko
ljudsko gledališče
celje
Petek, 16. januarja ob 18.:
Evripid: BAHKANTKE.
Abonma Laško.
Sobota, 17. januarja ob
19.30: Borivoj Wudler: OD-
PRITE VRATA, OSKAR
PRIHAJA. Na srečanju ma-
lih odrov v Novi Gorici.
Torek, 20. januarja ob 19.:
Borivoj Wudler: ODPRITE
VRATA, OSKAR PRIHAJA.
Gostovanje v Hrastniku.
ROJSTVA
CEUE:
Rodilo se je 49 dečkov in 63
deklic.
ŽALEC:
Rojstev ni bilo.
ŠENTJUR:
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Rodil se je en deček.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 4 dečki in 3 de-
klice.
POROKE
CELJE:
Poročilo se je 6 parov.
ŽALEC:
Zakonsko zvezo sta sklenila:
HABE Roman in TOMAN Marta,
oba iz Podloga
ŠENTJUR:
Poročilo se je 5 parov.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Poročila sta se 2 para.
SLOVENSKE KONJICE:
Poročili so se: STRMSEK
Alojz iz 2ič in MARGUC Milena
iz Kolačnega, RIBIC Jože iz Zg.
Laž in GRAŠlC Bernarda iz Slo-
venskih Konjic, POTOČNIK
Branko iz Skomarij in JELEN-
KO Olga iz Loške gore
SMRTI
CELJE:
Umrli so: ZUPANC Neža, 91, iz
Celja, MUGERLI Franc, 71, iz
Celja, DROFENIK Amalija, 74. iz
Celja, HRUSEVAR Terezija, 76,
iz Celja, REBEK Anton. 81, iz Ce-
lja, SELCAN Angela, 80, iz Polž,
MEDVED Nevenka, 20, iz Vele-
nja, GOSNJAK Anton, 39, iz Dra-
že vasi, DOLENC Jože, 69. iz Za-
bukovice, MIRT Rozalija, 61, iz
Sevnice, UTRANKAR Pavla, 66,
iz Celja, KOPITAR Marija, 81, iz
Celja, DEBELAK Marija, 78, iz
Malih Roden, SARLAH Marija,
84. iz Celja, MLAKAR Frida, 81,
iz Celja, KOSEC Elvira, 65, iz Ce-
lja, SOLINC Terezija, 89, iz Sev-
nice, ZAVSEK Jakob, 70, iz Te-
harij. GOBEC Franc, 30, iz Kom-
pol, ZALOKAR Frančiška, 86. iz
Dola pri Hrastniku, PRIVOŠ-
NIK Terezija, 51 iz Dobrteše vasi,
AJDNIK Miroslava, 64, iz Polj-
čan, FIKEC Sonja, 2, iz Celja,
ZAGOŽEN Ivan, 53, iz Smariete.
LAMPRET Egidij, 53, iz Vinske
gorice, FELICIJAN Rajmund,
19. iz Strmca nad Dobrno.
ŽALEC:
Umrli so: HRIBERŠEK Neža.
84, iz Pernovega, DROBNE An-
tonija, 49, iz Matk, OSETIC Iva-
na, 57. iz Galicije, KARNOVSEK
Viktor, 72, iz Šempetra, PAJK
Jože. 69, iz Ložnice pri Žalcu,
PREVORŠEK Borut, 5, iz Žalca,
DREV Jakob, 71. iz Zakl, IVNIK
Anton, 83, iz Drešinje vasi. KVE-
DER Anton, 72, iz Liboj, AVSEC
Marija, 93, iz Rakovelj, ZA\TlS-
NIK Angela. 70, iz Topolja, ZU-
PANC Elizabeta. 48, iz Griž.
ŠENTJUR PRI CELJU:
Umrli so: REZAR Gašper. 96.
iz Cerovca, CEHNER Ana. 83, iz
Nove vasi pod Rinfnikom. CA-
TER Stanislava. 68. iz Šentjurja,
PISEK Uršula, 78. iz Tratne pri
Grobelnem, HARINSKI Franc.
86, iz Tratne pri Grobelnem
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Umrli so: CUJEŠ Jurij. 88. iz
Šmarja. RIGA Frančišek. 81. iz
Strmca, PEMIC Simon. 80, iz
Šmarja, PRIKL Ana. 62. iz Šent-
jurja, JAVERŠEK Ferdinand, 64.
iz Podsrede, JUG Marija. 68, iz
Pristave pri Lesičnem, KUHAR
Bronislava, 60, iz Kozjega.
SLOVENSKE KONJICE:
Umrla sta: BOGATIN Terezija,
75, iz Slovenskih Konjic,
STRAMŠAK Neža, 72 iz Zbelo-
vega gore.
DRAGICA   STEFANCIO-
SA, predsednica sveta kra-
jevne skupnosti: »Šele po le-
tu 1970 se je pričela naša kra-
jevna skupnost hitreje razvi-
jati. Mlajši ljudje, ki so zapo-
sleni v tovarnah od Rogatca
do Celja, so želeli, da bi tudi
Stojno selo drugače zaživelo,
da bi asfaltirali ceste, da bi
zaživelo kulturno življenje,
da bi bil kraj komunalno bolj
urejen. Marsikaj smo v teh
zadnjih letih že naredili,
marsikaj pa še bomo, saj je v
nas veliko volje do dela in
želje, da bi kraj bolj napredo-
val.« ■
ŠTEFAN KOLAR, predse-
dnik skupščine krajevne
skupnosti: »Delegati naše
skupščine so se doslej že
večkrat sestali. Vedno, ko
smo seje sklicevali, smo
obravnavali vprašanja, ki za-
devajo slehernega krajana.
Tako smo obravnavali naše
načrte, urejevanje komunal-
nih problemov, sprejemali
smo plane razvoja. Moram
poudariti, da se pri nas ne
otepamo z vprašanji nes-
klepčnosti, kot v nekaterih
drugih krajevnih skupno-
stih, kar priča o veliki pri-
pravljenosti ljudi poprijeti za
delo in premagati še številne
probleme, ki so v kraju.«
FRANC GORICAN, sekre-
tar aktiva ZK v Stojnem se-
lu: »Vnaši krajevni skupno-
sti je 12 komunistov. To so
pretežno delavci, med njimi
ni nobenega kmeta. V zad-
njem času razmišljamo, ka-
ko bi pomladili naše vrste.
Sodelujemo z vsemi družbe-
nopolitičnimi organizacija-
mi v kraju in brez naše ude-
ležbe ni nobene akcije v kra-
jevni skupnosti. Kot aktiv se
sestanemo le nekajkrat let-
no, sicer pa smo prisotni na
vseh drugih sestankih, tako
da dejansko delamo skozi
vse leto. Bolje je, da delamo
skupaj, kot da imamo komu-
nisti zaprte seje.«
BRANKO ŠKRABL, pred-
sednik krajevne konference
SZDL: »Šele pred kratkim
sem prevzel to funkcijo, zato
bi težko ocenjeval konkretne
akcije socialistične zveze.
Poudariti pa moram, da je v
naši krajevni skupnosti tež-
ko ločevati akcije SZDL od
ostalih akcij v kraju, saj so to
dogovorjene in skupaj načr-
tovane akcije vseh družbe-
nopolitičnih organizacij, te-
les in organov v krajevni
skupnosti. Za vse, kar se do-
govorimo, tudi skupaj ure-
sničujemo. Tako dosegamo
boljše in konkretnejše rezul-
tate.«
FERDO KAMENŠEK, na-
mestnik predsednika osnov-
ne organizacije ZSMS Stoj-
no selo: »Naša organizacija
je močno zaživela nekaj let
nazaj in odtlej se pridno in
vsestransko vključuje v delo
krajevne skupnosti. Pravza-
prav je ni akcije, da v njen ne
bi sodelovali tudi mladinci.
Teh je v krajevni skupnosti
kakih štirideset, ki so aktivni
in vključeni v delegacije, sa-
moupravna telesa, organiza-
cije in društva v krajevni
skupnosti. Mladi smo orga-
nizirali tudi več delovnih ak-
cij.«
VINKO CVETKO,
letni aktivist in oc|/
krajevne skupnosti:
selo se je pričelo razvij
le pred desetimi, pett^
leti. Prej je bil to *
kmečki predel, ki je i,
šolo, cerkev, vodo in
ko. Sedaj je drugače.^
ljudje hočejo drugačti^
Ije, v katerem živijo, i
di radi poprimejo za ^
je treba. Časi so se spiy
li in kot kaže, bo na^j
posijal tudi v naše kraj
ŠOLE SO ZNANILCI ŽIVLJENJA
v Stojnem selu je šola bolj
majhna kot velika, prej stara
kot nova, zunanjost kliče po
prenovi in sploh bi obisko-
valec na prvi pogled mislil,
da irna opraviti s staro betež-
no starko, ki se bo zdaj zdaj
sesula.
Pa ni čisto tako, čeprav bi
se v Stojnem selu kakšnega
boljšega šolskega poslopja
ne branili.
33 otrok obiskuje štiri raz-
rede, vodja podružnične šo-
le, ki sodi pod centralno šolo
Rogatec pa je učiteljica Joži-
ca Zelovnik.
Začetki šolstva v Stojnem
selu segajo v leto 1809, ko so
graščaki iz Rogatca organizi-
rali pouk. Nekateri domačini
sicer trdijo, da je bila prva
šola v Stojnem selu v mali
leseni hiški (na sliki), toda
šolska kronika piše drugače.
Toda šolska kronika je bila
napisana po letu 1945 in po
spominu, kajti celoten šolski
arhiv je zgorel, ker so parti-
zani 4. novembra 1944 leta
šolo zažgali, ker so hoteli
Nemci postaviti v njej posto-
janko.
1889 leta so postavili prvo
šolsko poslopje, kajti pouk
je bil od ustanovitve šolstva
v župnišču. Do leta 1948 leta
je bil pouk spet v župnišču
pa pri Fišerju in na Martino-
vem, potem pa so zgradili
novo šolsko poslopje na te-
meljih starega iz leta 1889.
Ob začetku šolstva je bilo
v Stojnem selu 55 učencev in
še posebej v takoimenovani
nedeljski šoli 44. Do leta
1918 se je poučevalo v nem-
ščini, slovenščina je bila le
učni jezik.
Danes imajo otroci v šoli
dobre pogoje za delo. Šola je
kljub starosti snažna in lepo
vzdrževana, topla hrana čaka
šolarje, ki prihajajo iz zasel-
kov Cigane, Orešje, Ravno-
cerje. Spodnje Svino, Zgor-
nje Svino, Žabnik, Dol, Gaje,
Spodnje in Zgornje Gradi-
šče, Ložno, Kote in Barino.
Od četrtega razreda naprej
se vozi v Rogatec okrog 40
otrok in uspešno nadaljujejo
šolanje pa tudi pozneje se v
življenju dobro uveljavljajo.
Zato je danes tudi iz Strojne-
ga sela nekaj študentov na
naših fakultetah. Vida Želak
pa je tudi štipendistka Tito-
vega sklada.
OBISKALI SMO KRAJEVNOl
MLADI
POTI NA
Skupni cilji in delo so združi
že ko zavije v Rogaški Sla-
tini cesta navkreber proti
Stojnemu selu, je slučajni
popotnik prvič presenečen.
Kajti, če že hoče v Stojno se-
lo, potem pričakuje tudi
smerokaz s takim napisom.
Pa je napis na tabli ob cesti
čisto drugačen. Florijan piše.
Kako Florijan, če so ljudje
povedali, da gre tu cesta na
Stojno selo? Seveda. Flori-
jan! Kajti Stojno selo je Flo-
rijan in ljudje, ki živijo tam
gori na gričih pod Bočem, so
pravzaprav Florijančani.
Kdo ve, zakaj si ime Florijan
spremenili v Stojno selo? Te-
ga nam ljudje ob obisku v
njihovi krajevni skupnosti
niso znali razložiti.
DELAVSKI ŽIVELJ NA
KMEČKEM PODROČJU
Dve imeni za isti kraj še
zdaleč nista edino presene-
čenje, ki ga skriva v sebi in
ljudeh krajevna skupnost
Stojno selo. To je po številu
manjša krajevna skupnost v
šmarski občini, ki pa je raz-
tresena po mnogih gričih in
planjavah okoli Boča. Le
okoli 580 prebivalcev ima, ki
živijo v 160 gospodinjstvih.
Stanovanjske hiše in kmetije
so zelo raztresene po območ-
ju krajevne skupnosti, tako
da strnjenega naselja skoraj-
da ni. »Strogi center« Stojne-
ga sela ali Florijana sestavlja
le peščica hiš, strnjenih okoli
šole in cerkve. Podobnih za-
selkov, v katerih Je le nekaj
domačij, je v krajevni skup-
nosti Stojno selo še veliko:
Ravnocerje, Sučje, Ložno,
Spodnje in zgornje Gradišče,
Koze, Barino, Cigane, Spod-
nje in Zgornje Svino, Orešje,
Žabnik in Dol. Pogled na do-
mačije, posejane po ravno-
cerskih vzpetinicah in dru-
gih pobočjih, ki obkrožajo
Stojno selo, še toliko bolj da-
je vtis izrazito kmečkega po-
dročja. Vendar ta vtis neka-
ko zbledi ob podatku, da je v
krajevni skupnosti Stojno
selo manj kot deset prebival-
cev, ki se ukvarjajo izključno
s kmetijstvom. Večji del pre-
bivalcev pa se vozi vsak dan
na delo v bližnje in bolj od-
daljene kraje, od Ptuja, Ro-
tatca, Rogaške Slatine,
marja do Celja. Ljudje, ki
so člani najodgovornejših te-
les v krajevni skupnosti, so
ob tem povedali, da je zapo-
slitev večine prebivalcev v
tovarnah in ustanovah pov-
zročila že veliko preglavic,
saj zaradi tega ostajajo kme-
tije prazne, ali pa le delno
dajejo tisto, kar bi glede na
velikost morale. Precej je za-
to na kmetijah ostarelih
kmetov, hudo pa je tudi to,
da ostaja rodovitna zemlja
prazna in neobdelana.
ZA CESTO TUDI
TELEFONI
Množično zaposlovanje
predvsem mladih ljudi pa je
bil eden bistvenih razlogov
za to, da se je pričela krajev-
na skupnost Stojno selo po-
časi prebujati. Pred kakimi
desetimi leti je bilo, ko je v
Stojnem selu nastalo jedro
mlajših ljudi, ki so želeli tudi
v ta zaostali predel šmarske
občine široko odpreti vrata
napredku, višjemu komu-
nalnemu in družbenemu
standardu ljudi. Seveda je
nekaj časa trajalo, da se je ta
želja prenesla na vse prebi-
valce krajevne skupnosti, da
so začeli načrtovati in delati
v skupni blagor. Največjo
delovno zmago so Florijan-
čani slavili pred dvema leto-
ma, ko so iz Rogaške Slatine
do Stojnega sela z asfaltom
prekrili cesto. Ta pridobitev
jim je dala novega zagona.
Pričeli so na novo graditi mr-
liško vežo, pripravili so akci-
jo za napeljavo telefonov iz
Rogaške Slatine do Stojnega
sela, mladinci so dali pubu-
do za to, da so asfaltirali igri-
šče ob šoli. Prebivalci kra-
jevne skupnosti Stojr'
so spoznali, da mora'
sami tista gonilna sila)
ustvarjala napredek. •■
od njih samih odvist^
munalni, družbeni in*
zadnje gospodarski
tega področja. Zato sc*
stavili tudi takšen srec''
Središče Stojnega *j
trgovina, v ozadju ct
NAJSTAREJŠA
STA
ANA IN KAREL
COLNARIČ
Najstarejša krajana, ki ži-
vita v krajevni skupnosti
Stojno selo, sta brat in sestra
Ana in Karel Colnarič. Ana
ima 85 let in do zime se je
dobro držala. Zadnje mesece
pa jo je bolezen priklenila na
posteljo. Njen brat Karel ima
83 let in je še zelo vitalen.
Res ga že boli tu in tam v
kosteh, pa tudi slabi vidi,
vendar pa je še vedno zelo za
hece. Živi skupaj z ženo
Frančiško (oba sta skupaj na
sliki) in s tremi sinovi. Pravi,
da na zimo ne obiskuje prija-
teljev, ker težko hodi po sne-
gu, spomladi pa jo bo kar
mahnil še kam v vas. V veli-
ko veselje sta mu vnuka, ki
rada posedata v naročju sta-
rega očeta.
hP RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT
JASEZ COLNARIČ, pod-
edsednik KK SZDL in
m predsedstva OO ZSMS:
^ naši krajevni skupnosti
tivisti težko ločujemo svo-
delo tako, po organizaci-
h. Vse delamo skupaj, kar
je največje rezultate. Do-
se je tako delo obneslo,
to ga negujemo. Rad pa bi
jostavil delo mladinske or-
nizacije, ki pa je vendarle
lesla nov veter v delovni
rip krajevne skupnosti,
ladinci smo zagnani, ker
Urno, da bi se krajevna
upnost hitreje razvijala,
Urno tudi večji razmah kul-
rne dejavnosti, boljše po-
)je za izobraževanje naših
rok.«
MARTIN KIDRIČ, vodja
delegacije za zbor krajevnih
skupnosti šmarske občinske
skupščine: »Naša delegacija
dobro dela. Redno se sestaja-
mo, vedno smo sklepčni. Na
sestanke vabimo tudi pred-
stavnike družbenopolitičnih
organizacij in sveta krajevne
skupnosti, tako da skupaj
oblikujemo stališča, ki jih
delegat zagovarja na seji ob-
činske skupščine. Včasih
imamo malce težav z gradi-
vom, vendar pa tudi te teža-
ve skupaj premagamo.«
MARTA BELIČ, članica
sveta krajevne skupnosti
Stojno selo: »Saj se pri nas
res nekaj premika v zadnjih
letih. Krajani smo zadovolj-
ni, ker vidimo, da ves trud in
delo nista zaman. Zato se vsi
skupaj tudi odzivamo na ak-
cije, ki jih načrtujemo v kra-
jevni skupnosti, veliki so tu-
di denarni prispevki kraja-
nov, ki jih dajejo za izboljša-
nje komunalnega standarda.
Veliko želja še imamo, pa
menim, da jih bomo skupaj,
kot doslej, tudi te uresničili.«
AVGUST GOTLIN, vodja
delegacij za skupščine inte-
resnih skupnosti: »Na žalost
moram ugotoviti, da delega-
cije za skupščine interesnih
skupnosti tudi v naši krajev-
ni skupnosti ne delajo do-
bro. Delegati ne prihajajo na
seje, tako da se otepamo z
nesklepčnostjo. To seveda ni
značilno le za našo krajevno
skupnost, nasploh v šmarski
občini te delegacije zelo sla-
bo delajo. Kot kaže, bo po-
trebna posebna družbena
akcija za poživitev dela teh
delegacij.«
PAVLA KIDRIČ, predse-
dnica krajevnega odbora
RK: »Naš odbor je bil usta-
novljen lani. Takoj smo se
vključili v zbiralno akcijo za
potresno Italijo. Člani odbo-
ra smo šli po vseh hišah in
nikjer nismo bili odklonjeni.
Nabrali smo 10.000 dinarjev.
Obiskali smo tudi starejše
člane naše krajevne skupno-
sti, ki so stari nad 80 let. Tudi
obdarili smo jih. Komisija za
socialno pomoč skrbi za so-
cialne podpirance, okoli sto
jih je. Načrtujemo tudi akci-
jo pred osmim marcem, zelo
delaven pa je tudi podmla-
dek Rdečega križa.«
ŠTEFAN CVETKO, član
sveta krajevne skupnosti:
»Čeprav je Stojno selo prav-
zaprav kmečko področje, je
pri nas zelo malo ljudi, ki se
ukvarjajo izključno s kmetij-
stvom. Mnogo se nas vozi na
delo v bližnje, pa tudi bolj
oddaljene tovarne, tako da
prevladuje predvsem delav-
ski živelj. Po drugi strani pa
so problemi v kraju pred-
vsem taki, ki so značilni za
zaostalo kmečko področje.
Tu je torej tisti razkorak, ki
ga želimo sedaj nadokna-
diti.«
mST STOJNO SELO
mNIH
^RAJO
rijančane
?n program razvoja, ki bo
tiral pot k hitrejšemu ra-
/oju krajevne skupnosti,
elijo namreč še asfaltirati
?sto od Stojnega sela proti
ogatcu, po kateri se vsak
an vozijo njihovi otroci v
3lo, dograditi želijo mrliško
Bžo, dokončno pridobiti te-.
lefone, preurediti v štiriletni
osnovni šoli v Stojnem selu
eno od učilnic v malo prire-
ditveno dvorano. Akcije so
začete, pripravljenost za delo
pa pri Florijančanih velika.
Njihove želje tudi ne prese-
gajo denarnih možnosti kra-
jevne skupnosti, kar seveda
omogoča uresničitev vseh
zastavljenih načrtov. Kjer se
bo zataknilo, pravijo v Stoj-
nem selu, pa bomo sami pri-
maknili zraven!
MLADINCI SO
POMEMBNA GONILNA
SILA KRAJA
Čeprav na Stojnem selu
pridno delajo vse družbeno-
politične organizacije, svet
in skupščina krajevne skup-
nosti, delegati (predvsem ti-
sti v delegaciji za zbor kra-
jevne skupnosti v šmarski
občinski skupščini), pa od-
bor RK in kulturno prosvet-
no društvo Savina Sekirnik,
je težko pisati o posamičnih
akcijah ali delu tega ali one-
ga telesa, te ali one organiza-
cije. Delo vseh se v tej kra-
jevni skupnosti prepleta, tu-
di ljudje, ki so vključeni v ta
ali oni samoupravni ali poli-
tični organ, so pravzaprav
isti. Vsi imajo iste cilje, vsi
zatrdno vedo, kaj hočejo in
kaj zmorejo. Prav zato so tu-
di rezultati, čeprav navzven
še majhni, še kako veliki za
ljudi, ki žive v tistih krajih
pod Bočem. Kajti to je njiho-
vo delo, to so njih skupni re-
zultati.
Morda velja še posebej
omeniti zgolj mladinsko or-
ganizacijo in mlade ljudi, ki
so pravzaprav najpomemb-
nejše gonilna sila v krajevni
skupnosti Stojno selo. Kakih
štirideset jih je, ki aktivno
delajo tako v mladinsk orga-
nizaciji kot v vseh ostalih
družbenopolitičnih organi-
zacijah, delegacijah in dru-
gih telesih v krajevni skup-
nosti. Oni so dali pobudo za
ustanovitev kulturno pro-
svetnega društva, ki je dalo
pravi razmah kulturnemu
življenju v tem kraju. Mladi
hočejo še več, hočejo dvora-
no, ceste, telefone. Prav mla-
di hlastajo po višjem stan-
dardu v krajevni skupnosti,
to je pogoj, ki ga postavljajo
zato, da bi ostali doma. In še
kako je prav, da so prav mla-
di tisti, ki vrtijo kolo razvoja,
ki želijo še več. Kajti če hoče-
jo, bodo tudi ustvarili. Na
mladih pa svet stoji, so rekli
že mnogi Ijudie!
<na Florjana, kot mu domačini še pravijo. V osprediu
Flonjana iz leta 1658.
POKLIC, KI IZUMIRA
Kitakov Martin se je kolar-
stva naučil kar pri svojem
stricu Janezu. Že od mladih
nog je imel veselje do dela in
ko je hodil še v osnovno šolo,
je že znal narediti čisto pravo
leseno kolo. Ko smo se pogo-
varjali o njegovem delu v
majhni a prijetno topli in po
lesu dišeči kolarnici, je hu-
domušno dejal, da je k tej
hiši, torej k ženi »prislonjen«
kot temu pravijo v teh kra-
jih. Z ženo Marijo sta se 1947
leta vzela za vse čase in pet
otrok je izšlo iz njunega
gnezda.
Ko Martin pripoveduje o
svojem delu, ga spreleti po
obrazu izraz nenadomestlji-
vega zadovoljstva in nič na
svetu mu ne bi moglo zame-
njati njegove delavnice, sko-
belnika, številnega orodja, ki
ga je sam izdelal. Prvi sko-
belnik, ki ga je izdelal sam in ■
ko je postal Martin Križanec
mojster, mu je Martin Kitak
prodal svoj skobelnik, sebi
pa naredil drugega, ki ga ima
še danes.
Vedno manj dela ima. Vo-
zovi se pač danes obuvajo v
gumijasta kolesa. Pa traktor-
ji so opravili svoje. Pa zdrav-
je ga ne služi najbolj, saj mu
malce nagajajo oci, toda vo-
lja in ljubezen do dela sta
ostali. Zato se Martin težje
spravi na delo na njivo. Žena
Marija ga sicer poleti ne pu-
sti v delavnico, ker je na po-
lju preveč dela, pa si ga sam
najde pri sosedih, saj je dela
povsod dovolj, posebno tam,
kjer gradijo hiše pa je treba
postaviti novo ostrešje ali
popraviti starega. Tudi kak-
šen sod naredi, pa še kaj.
Je predstavnik poklica, ki
izumira. Vedno manj bo
takšnih samoukov, ki bi s to-
liko ljubezni obdelovali les.
Tudi naslednika nima, za v
delavnico mislim. Ko bo po-
jenjal prijem v njegovem sta-
rem, a še čvrstem skobelni-
ku, bodo morali sosedje in
vaščani Stojnega sela iskati
mojstra za popravilo koles
na svojih vozovih kje drugje.
Ta pot iskanja bo vedno
daljša.
D. med\':ed
LETEČE UREDNIŠTVO NT IN RC MED KRAJANI
Potem, ko so se novinarji Novega tednika in Radia Celje ves dan potikali po krajevni
skupnosti Stojno selo in nabirali vtise, gradivo in reportažne zapise o ljudeh, so pozno
popoldne pripravili še ustni časopis za občane krajevne skupnosti Stojno selo.
Prijeten pomenek med novinarji in krajani so s pesmijo večkrat popestrili tudi člani
mešanega pevskega zbora kulturno prosvetnega društva Savina Sekirnik iz Stojnega sela.
Zbor vodi Darja Belič.
Tekst:
DAMJANA STAMEJCIC
Foto:
DRAGO MEDVED
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 1981
__I
PROSTORSKI PLAN IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
BREZ AGROKARTE NI VEČ MOGOČE
V Celju so se dogovorili za skupno delo pri prostorskem planu
Prostorski vidik srednje-
ročnega in dolgoročnega
družbenega plana v občini
Celje, še posebej problemi
odprtega prostora kot izho-
dišča za opredelitev zemljišč
za trajno kmetijsko rabo - to
je bila vsebina delovnega in-
formativnega razgovora, ki
ga je tik pred koncem leta
pripravil Zavod občine Celje
za planiranje in izgradnjo.
Ostala dva udeleženca pa sta
bila še Razvojni center Celje,
njena TOZD Planiranje in
Kmetijska zemljiška skup-
nost Celje.
Razgovor lahko ocenjujejo
za zelo uspešnega, saj je na-
vrgel vrsto ugotovitev in tu-
di nekaj konkretnih zaključ-
kov kot usmeritev za skupno
akcijo za obvladovanja zem-
ljiškega prostora v občini
Celje.
Udeleženci so se zavzeli,
da mora biti urbanistični
načrt Celja izdelan po dose-
danjih programih najkasneje
do konca letošnjega leta, si-
cer pa dokončno do leta
1983. Predvsem morajo biti v
tem okviru sprejeti kriteriji
za opredelitev zemljišč za
trajno rabo in to do sredine
1981, leta.
V Celju še niso izdelali
agrokarte, saj so se predolgo
• lovili« okrog republiške
metodologije in različnih tol-
mačenj o pristojnostih. Zad-
nja spoznanja so se prema-
knila vsaj v to smer, da agro-
karta ni zgolj stvar kmetijske
zemljiške skupnosti, ampak
občine v celoti.
Osnutek prostorskega
družbenega plana, ki je bil
izdelan v lanskem aprilu, je
sicer že predvidel kriterije za
opredelitev zemljišč za traj-
no kmetijsko rabo. Ti kriteri-
ji so naslednji: varovati vsa
najboljša kmetijska zemlji-
šča I. in II. kategorije, ob-
močja III. in IV. kategorije,
kjer gre za sklenjenost oziro-
ma sploh težiti za tem, da se
sklenejo območja, ki imajo
solidno osnovo za različne
agrotehnične posege. Prav
tako je treba varovati vsa ob-
močja, ki so do sedaj ohrani-
la pretežen, predvsem pa
izkjučno kmetijski značaj in
ga lahko obdrže tudi v bo-
doče.
Na razgovoru so si osvetlili
tudi nastanek mnogih »kon-
fliktnih situacij« že ob začet-
nih usklajevanjih za potrebe
poselitvenega prostora v ob-
čini. Menili so, da je glavni
krivec za to spet pomanjklji-
va oziroma manjkajoča me-
todologija. Vsekakor veljav-
ni osnutek prostorskega
družbenega plana zahteva
sedaj dobro utemeljitev
predlogov za varovanje kme-
tijskih površin; ta utemelji-
tev pa mora imeti korenine v
kmetijski zemljiški politiki.
Kmetijska zemljiška skup-
nost mora na osnovi dobre
socialno-demografske anali-
ze določiti perspektivna
kmečka gospodinjstva in so-
časno pripraviti tudi dober
informacijski sistem. Tako
velike naloge zahtevajo prav
gotovo hitrejše in učinkovi-
tejše delo ter ukrepanje.
Celjska kmetijska zemlji-
ška skupnost je sicer že 1977.
leta izdelala prostorski načrt
za potrebe kmetijstva, spre-
jela ga je tudi skupščina
skupnosti, uskladiti ga je se-
daj treba samo še z novim
vzorcem dolgoročne poseli-
tve, drugače pa predstavlja
kar trdno analitično
osnovo.-
Brez usklajene agrokarte
ni več mogoče delati zazidal-
nih načrtov - to je ena izmed
najpomembnejših ugotovi-
tev. Se zlasti postane to ne-
mogoče glede na problema-
tičnost kmetijskih zemljišč
znotraj njihovih meja. ko
istočasno ni možnosti za za-
gotavljanje nadomestnih
zemljišč.
Vprašanja pravične odško-
dnine so posebno zamotano
poglavje, pa naj gre za stano-
vanjski ali gospodarski ra-
zvoj oziroma poselitev, kajti
takšna zemljišča se po zad-
njih tolmačenjih ne smejo
več odkupovati kot stavbna
zemljišča, čeprav se bodo
kot stavbna uporabljala. Po-
trebna je samo cenitev, pri
kateri pa bi morali še pose-
bej obravnavati zaščitene
kmetije.
Ce je verjeti resnosti spre-
jetih zaključkov, potem lah-
ko vendar v tem letu priča-
kujemo, da bo Razvojni cen-
ter TOZD Planiranje kot po-
godbeni izvajalec kmalu
• vnesel" prostorski načrt
kmetijske zem^ljiške skupno-
sti v poselitveni model in tu-
di grafično prikazal že vedno
prisotne ••lokacijske konflik-
te«. Sele nato se bo začela
bitka za usklajevanje omeji-
tvenih kriterijev, pa naj gre
za poselitveni model ali traj-
no varovana kmetijska zem-
ljišča.
MITJA UMNI K
ZEMLJA V ŽALSKI OBČINI
25 HA MANJ NA LETO
Uporabiti tudi zemljo v višinskih predelih
V občini Žalec so doslej
vsako leto izgubili po 25
hektarov najbolj rodovitne
zemlje. Temu bo treba letos
in v naslednjih letih storiti
konec. To je tudi ena izmed
pomembnejših nalog v ra-
zvoju agroživilstva v tem
srednjeročnem obdobju,
kot jih opredeljuje resolu-
cija.
Predvsem bo treba zavirati
gradnjo v dolinskem območ-
ju. Pri tem bodo morali svoje
storiti izvršni svet, ustrezne
strokovne službe skupščine
občine ter Zavod za načrto-
vanje. Gradnjo v dolini tudi
sicer omejuje sprejeti pro-
storski plan, ki predvideva
zazidalna območja na obrob-
ju Savinjske doline. Vse zazi-
dalne načrte krajevnih skup-
nosti bodo morali popraviti,
za to pa se bodo morali zav-
zemati kmetijski stroko\'nja-
ki, kmetje, krajevne skupno-
sti. Socialistična zveza, kme-
tijska zemljiška skupnost in
drugi. To je potrebno tudi za-
radi tega, ker je tudi kmetov
precej, ki želijo graditi na
najbolj rodovitni zemlji, od-
dajajo zemljišča svojim soro-
dnikom ali pa želijo zemljo
prodati. Prostorski plan bo-
do morali v bodoče tekoče
spremljati in v okviru občin-
skega proračuna vsako leto
zagotoviti ustrezna sredstva.
Izvršni svet bo skupaj z In-
stitutom za hmeljarstvo in
pivovarstvo, Hmezadom in
drugimi strokovnimi služba-
mi poskrbel za ustrezno
agrokarto, ki bo razmejila in
določila zemljišča za kmetij-
sko proizvodnjo in to ne gle-
de na to, kdo je lastnik zem-
lje.
Nesmiselno pa bi bilo se-
veda trditi, da v občini tudi v
bodoče ne bodo izpostavlje-
ni izgubi rodovitne zemlje.
Že zaradi gradnje nekaterih
komunalnih objektov. Prav
zaradi tega bo treba pridobi-
vati nova zemljišča z melio-
racijami, krčenjem, izboljša-
vo rodnosti ter pridobiva-
njem zemlje v obrobnih in
višinskih predelih. Tu še zla-
sti mislijo na območja Marija
Reke, Vinske gore, Ponikve,
Andraža, Dobrovelj in Črne-
ga vrha.
JANEZ VEDENIK
KOMENTAR
Med razpravami o razvoju gospodarstva v prihod-
njih letih smo slišali, da cen pomembnejših živil ne bo
moč povsem sprostiti. Torej tudi ne cen kmetijskih
pridelkov in živine. Te cene so namreč pod raznimi
oblikami nadzorstva v vseh gospodarsko razvitejših
državah. Cene živil so omejene, hkrati pa imajo kme-
tovalci jamstvo za določene odkupne cene.
Uvajamo nov sistem oblikovanja in sproščanja cen.
Kmetijstvo bo imelo v njem posebno mesto. Odobrene
in varstvene cene naj bi se gibale v določenih okvirih,
da bi ustrezale kmetovalcem in porabnikom in bi
hkrati bile trdne, vsaj veliko trdnješe kot doslej.
Tako oblikovanje cen pa zahteva več prožnosti, kot
je bilo doslej, in sprotno prilagajanje vsem spremem-
bam na trgu. Občasno pomanjkanje hrane in presežki s
padci cen so bili namreč posledica premajhne občutlji-
vosti za pravo mero. Pogosto tudi pri pridelovalcih, ki
so tiščali cene navzdol.
USKLADITEV, NE
TEKMOVANJE CEN!
Primerjajmo mleko in meso. Živinorejski strokov-
njaki pravijo, da bi cena 1 kg žive teže mladega pita-
nega goveda morala biti približno enaka ceni 6 litrov
mleka. Hkrati z zvišanjem cen pitancev bi morali zvi-
šati tudi ceno iileka, da bi ohranili tako razmerje. Ker
lansko jesen tega niso storili, je proti koncu leta odkup
mleka močno upadel.
To ni bila prva izkušnja te vrste, živinorejci pa želijo,
da bi bila zadnja. Deset, dvajset let že razpravljajo, da
se ne kaže usmeriti le na pitanje goved ali rejo molznic,
ker ima kako leto boljšo ceno mleko, drugo pitanci.
Tako določanje cen je tudi zaviralo hitrejši razvoj živi-
noreje, enkrat prireje mesa, drugič mleka.
Take ovire se še zvečajo, kadar se poruši ustrezno
razmerje med cenami krme in živine. To je bilo v
preteklih letih enako pogosto kot med mesom in mle-
kom.
Popolna sprostitev cen, kakršno zahtevajo nekateri
kmetovalci, bi sedanjo negotovost še zvečala. Ustre-
zala ne bi niti priložnostnim pridelovalcem, ki jih
spodbudijo le visoke cene. Kajti cene bi bile visoke le
takrat, ko oni zaradi nizkih cen v prejšnjem letu ne bi
posejali nič za trg.
Resni kmetovalci se zatorej ne navdušujejo za po-
polno sprostitev cen. Minimalne naj bodo zajamčene,
zgornje pa pametno omejene. Kakor bodo rasle vse
druge cene v povprečju, tako naj bi zviševali tudi
kmetijske. Ob hitrejši rasti inflacije bolj pogosto in ne
le enkrat letno, v začetku leta za vse leto, kot so določili
lani v oktobru za letos. Včasih so že razpravljali, da bi
tako zviševanje uvedli pri vsakih petih odstotkih pov-
prečne rasti vseh cen. Potem ne bi bilo treba naenkrat
zvišati cen mesa, mleka in drugih živil za 20, 30 ali še
več odstotkov, kot se je dogajalo doslej. Še prej pa je
treba cene vseh kmetijskih pridelkov in živine dobro
uskladiti med sabo in z drugimi cenami, ki vplivajo na
proizvodne stroške v kmetijstvu. JOŽE PETEK
V NOVO ŠOLSKO LETO
KMETOVALEC NAJ 80!
Izobraževanje bo potekalo v Celju in Šentjurju
Bliža se vpis novincev v
srednje usmerjeno izobraže-
vanje za šolsko leto 1981 82.
Izobraževalne skupnosti
Slovenije so razmestitve
izvajanja vzgojno-izobraže-
valnih programov in število
oddelkov 1. letnikov že spre-
jele. Na podlagi teh doku-
mentov je tudi Kmetijski
šolski center Celje vključen
v mrežo šol srednjega izobra-
ževanja. Po skrajšanem pro-
gramu bo center izobraževal
kmetijske proizvajalce, po
srednjem programu pa si bo-
do učenci pridobili poklic:
poljedelec-živinorejec, polje-
deljsko-živinorejski tehnik
vrtnar in vrtnarski tehnik.
V izobraževanje po skraj-
šanem programu se bodo
lahko vključili učenci, ki bo-
do izpolnili osnovnošolske
obveznosti in bodo imeli do-
končanih najmanj šest razre-
dov osnovne šole.
V program srednjega izo-
braževanja pa se bodo lahko
vključili učenci, ki bodo
uspešno končali vseh osem
razredov osnovne šole, ali pa
bodo morali s preizkusom
znanja dokazati, da obvlada-
jo program osnovne šole.
Kmetijski šolski center
Celje bo v šolskem letu
1981 '82 vpisal učence v 1 od-
delek skrajšanega programa
za poklic kmetijskega pride-
lovalca. 1 oddelek bodo obi-
skovali učenci ob delu in se
izobraževali za vrtnarske te-
hnike, v šestih oddelkih pa
bo tekel pouk srednjega pro-
grama za poklice poljedelec-
živinorejec. Izobraževanje
bo potekalo v šolah centra v
Celju in v Šentjurju.
M. PODJED
REZERVE V ŽIVI ŽIVINI
Da bi pridobili večje zaloge mesa v živi živini v konjiški
občini, so se odločili za dodatno premiranje 800 privezov
telet po 500 dinarjev. V občini so že lani oblikovali vse
blagovne razerve, razen rezerve mesa, za katere nimajo
hladilnic. Stroški za zamrzovanje svežega mesa in njegovo
skladiščenje v hladilnici Celjske mesne industrije bi bili
ravno tolikšni, kot bodo stroški za dodatno premiranje,
pri tem pa bodo na ta način bolje stimulirani tudi rejci.
V kooperacijski proizvodnji v občini letno vzredijo
2200-2300 glav goveje živine, od tega pa v višinskih predelih
kakih 800 glav. Reja živine v višinskih predelih je povprečno
za 30 odstotkov dražja, zato bodo dodatno premirali priveze
telet v višinskih predelih občine in sicer v naseljih: St. Sle-
mene, Zbelovska gora, zaselek Zaburk v naselju Stranice,
Ljubnica, Sp. Dolič, Sojek, Crešnova, Kunigunda, Boharina,
Licenca, zaselek Graben, zaselek Cretvež v naselju Preloge,
zaselek Gračič v naselju Radana ^'^as, zaselek Burg v naselju
Zg. Zreče in Loška gora, Paka, Staniča, Hudinja, Skomarje,
Resnik, Padeški vrh. Kamna gora, Bezovje, Koroška vas.
Brezen, Konjiška vas - proti Tolstemu vrhu. Planina in
zaselek Mala gora v naselju Stranice.
MBP
SREČANJE ABSOLVENTOV
KMETIJSKE ŠOLE ŠENTJUR
Učenke in učenci šole za kmetovalce in kmetovalke-
gospodinje se po končanem šolanju ne razidejo. Na-
sprotno! Med seboj in s šolo ostanejo tesno povezani
preko društva absolventov šole. To društvo, ustanov-
ljeno je bilo na pobudo učencev šole, šteje že 297
članov, ki so iz kompletnega vpisnega območja šole -
torej iz 22 občin Slovenije. Vsako leto se članstvo še
okrepi z novimi absolventi, ki se potem dokaj pogosto
srečujejo na sestankih in tudi poučnih ekskurzijah po
domovini. Tudi na tuje jih je že zanesla pot, da so videli
in spoznali, kako kmetujejo drugod.
10-letnico delovanja društva bodo obeležili z občnim
zborom, ki bo 24. januarja ob 10. uri v prostorih motela
Merx v Šentjurju. Poleg običajnih točk dnevnega reda
bodo v razpravi govorili o vprašanju gibanja cen kme-
tijskih pridelkov in o problemih v zvezi s podpisova-
njem sporazuma o združevanju dela in sredstev v kme-
tijstvu.
Mentor društva na šoli v Šentjurju je Ivan Veber,
predsednik pa že \'sa leta Franc Zore iz Kandrš pri
Zagorju. M. PODJED
;t. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
DOMENEK NA GOLTEH
DOGRADITI JIH BO TREBA
9o dveh, treh letih nič več izgub - Veliki načrti
Golte so začele svoje novo
ivljenje, čeprav skoraj v sta-
i obleki in z zamudo, ki je že
'zbujala nejevoljo.
• Da, zamuda je res, toda
nenimo, da je prišla kar
)rav, saj smo med tem ča-
om uredili vse tisto, kar je
)ilo treba. In tako lahko re-
■em. da vse naprave zdaj de-
ajo brezhibno. To ne velja
;amo za gondolsko žičnico,
udi za vse vlečnice,- je pou-
laril vodja temeljne organi-
:acije za turizem in rekreaci-
o pri velenjski Rdeči dvora-
li. Magister ekonomije Lu-
Ivik Kastelic.
V tem času so zgradili do
rrha Golt tudi lepo in široko
resto kot podaljšek one iz
smihela nad Mozirjem. Tu
;o potem smučišča za nočno
imučanje, pravijo, da celo
ned najlepšimi, če ne naj-
epša pri nas sploh in tu je
cončno spoznanje, kaj bo
reba napraviti v prihodnje,
la bo center zaživel tudi kot
iolidna ekonomska enota.
■Naša težnja je, da še bolj
iredimo dostope do vrha
jo\t in od tam naprej zagoto-
nmo povezave z žičniškimi
lapravami z vsemi smučišči.
Lato imamo v načrtu že v
,em obdobju zgraditev dveh
jedežnic, najbrž dvosedež-
lic, in sicer prvo od Morave
proti Smrekovcu v dolžini
450 m in drugo od hotela
proti Starim stanom. Prva
dvosedežnica je že zakoliče-
na, sicer pa za ta dela zdaj že
iščemo izvajalce. Na voljo so
trije, naročilo pa bo dobil ne
samo najboljši ponudnik,
temveč tudi tisti, ki bo vklju-
čeval v svoj program čim več
domačih kooperantov.
Gre torej za prvi cestni do-
stop preko Smihela nad Mo-
zirjem, Zaradi ceste, ki je že
tu in prednosti, ki ji jo daje-
mo, tudi ne bomo gradili se-
dežnice od parkirnega pro-
stora (spodnjega) na Planin-
ski Ravni do hotela, kar smo
nameravali prvotno.
Druga sekundarna poveza-
va pa se ponuja z ljubenske
strani. Cesta je tu že zgrajena
do Starih stan, seveda jo bo-
mo morali popraviti, zlasti v
njenem zadnjem delu. Tudi
ta povezava in morda tudi na
tej strani poznejša gradnja
vlečnice ali sedežnice, bosta
veliko pomenili.
Cestne povezave pa niso
nujne samo zaradi tega, da
omogočijo čim večjemu šte-
vilu smučarjev v najkrajšem
času dostop do smučišč,
marveč tudi zavoljo varnost-
nih, oskrbovalnih in drugih
pogojev. Samo minule dni
smo morali spraviti do hote-
la 50.000 1 gorilnega olja.
Lahko si zamislite, kako bi
obremenili gondolo, če bi ta
material prevažali po njej.
Kot rečeno, uredili bomo
dostope do vrha in od tam
razpredli žičniške naprave,
povezali smučišča med seboj
in kar je najvažnejše uredili
še druga, skušali na njih po-
daljšati sezono in še kaj.«
Pomembna je nadalje od-
ločitev, da na Golteh ne bo-
do gradili novih nočitvenih
zmogljivosti. Z urejenimi
cestnimi dostopi do Golt, z
delom gondole, se bodo Gol-
te približale svojemu zale-
dju, to pa je tistemu, ki ima
že zdaj dovolj nezasedenih
nočitvenih kapacitet, še po-
sebej v zimskem času. Poleg
Velenja so tu še Žalec, Pre-
bold, Celje, Dobrna s hoteli
in .seveda kot prvi činitelj
kraji v Gornji Savinjski doli-
ni s precejšnjimi nočitveni-
mi zmogljivostmi, in zlasti tu
slabo zasedenimi.
Gre torej tudi po tej strani
za vključitev Golt v celotno
turistično dogajanje svojega
zaledja, za potrditev in uve-
ljavitev celovitosti turistič-
nega območja, ki pa mora
dobiti svojo veljavo tudi v
močnejšem regijskem pove-
zovanju gostinstva. To je
nujnost, sicer bodo pobude
ostale na pol poti.
Značilna je nadalje ugoto-
vitev, da raste na tem ob-
močju, zlasti okoli Smihela,
vse večje zanimanje za
kmečki turizem, ki bo prav
tako dopolnil celotno po-
nudbo in dal nove vidike tu-
di urejenim kmetijam, tudi
dodatni zaslužek.
Ko bomo Golte zgradili do
te faze, to pa naj bi bilo v
dveh letih, morda treh, ni
več bojazni, da bi poslovale z
izgubo. Center pod Medve-
djakom moramo zgraditi, do
tedaj pa bomo iskali, kot to
delamo zdaj, s pomočjo šti-
rih občin in samoupravnega
sporazuma o združevanju
sredstev, nujno družbeno
pomoč. Po dveh, treh letih
tega ne bomo več počenjali.
Tudi ne bo nobene potrebe!«
Golte živijo svoje polno
življenje. Spet, po skoraj
dveh letih, zaenkrat tudi z
istimi težavami, kot poprej,
le da so načrti bolj ambicioz-
ni, tudi realni, delaven pa je
tudi kolektiv centra, ki ga
vodi Marjan Prelog.
M. BOZiC
Alenka Klemen
Dva meseca je, odkar je
prevzela direktorske naloge
v Izletnikovi temeljni orga-
nizaciji združenega dela za
turistično dejavnost. Alenka
Klemen jo zdaj na čelu Izlet-
nikove Turistične agencije.
Na to mesto je prišla kot ve-
lik strokovnjak, čeprav mla-
da, tudi z diplomo turistične
smeri na dubrovniški fakul-
teti.
Prišla je, da nadaljuje delo
in da mu da tudi veliko sve-
žine, tiste, ki je v turističnem
dogajanju dobrodošla ob
vsakem času. Osvežitve so
potrebne, tudi novi in dru-
gačni koraki...
To je delo, ki me veseli, to
je moj poklic, to je delo, za
katerega sem se odločila že v
času srednješolskega študi-
ja ...« je ponosno poudarila.
In potem je stekla beseda
o tem in onem, razumljivo,
da najprej o nalogah, ki se jih
v agenciji lotevajo v tem,
zimskem, času, ko so vse mi-
sli obrnjene na smučišča in
ko drugi iščejo svoje kotičke
tudi ob morju. V turističnem
pogledu izredno razgiban
čas.
TURISTIČNI DROBIŽ
I IZLETI - Celjsko turistično društvo je tudi za letos
pripravilo zanimiv program izletov. Vodili bodo pred-
vsem po domačih krajih in le malo čez mejo. Zaenkrat
je predvidenih sedemnajst potovanj z avtobusi. Prvo je
bilo že opravljeno, v soboto, 31. t. m., pa so na vrsti
industrijske prodajalne v Savinjski dolini ter koline v
Gornjem gradu.
PLESA - Tudi letos bosta, med drugimi, dva tradicio-
nalna plesa. Prvega, v soboto, 7. februarja, pripravlja
Zveza društev inženirjev in tehnikov celjskega ob-
močja. Prireditev bo v Narodnem domu, igral bo vo-
kalno instrumentalni ansambel Venus iz Celja, gostin-
ske usluge pa bo nudil kolektiv Majolke. Drugi ples pa
bo natanko čez mesec dni. To bo štirinajsti valčkov
večer, prav tako v Narodnem domu sicer pa v organi-
zaciji celjskega Turističnega društva.
PREDAVANJA - V sredo, 21. t. m., z začetkom ob 17.
uri, v dvorani regionalne zdravstvene skupnosti, bo
N, Tušek predaval o vrtnicah. To srečanje pripravlja
celjsko Hortikulturno društvo, naslednji dan, v četr-
tek, 22. t. m. pa bo v prostorih turističnega društva na
Tomšičevem trgu Jelko Rant posredoval v besedi in
sliki svojo pot v Etiopijo in Egipt.
CELJE - IZLETNIK
SVEŽINA V DELU
Alenka Klemen o delu agencije
■Morda sem imela časa za
priprave na letošnjo zimsko
sezono premalo. Toda, nav-
zlic vsemu smo ujeli vlak in
ponudili delovnim ljudem in
občanom, mladim, velike
možnosti za izkoriščanje te-
ga obdobja. Predvsem počit-
niškega.«
Tako je Izletnik med dru-
gim ponudil številne redne
avtobusne proge do znanih
smučišč, tako do Golt, Celj-
ske koče, Rogle, na Kope,
Areh, Krvavec in celo na Ve-
liko planino. Te proge velja-
jo samo za organizirane sku-
pine. Poleg tega so pripravili
posebno avtobusno progo za
Golte, tudi za Celjsko kočo.
Izredno zanimiva je bila
ponudba za Koblo, za naše
več kot urejeno smučišče in
za kombinacijo privatnega
penziona v prijetni bohinjski
vasici Ribčevem Lazu. Dru-
ga skupina bo odpotovala v
Bohinj in njegovo okolico v
nedeljo, 18. januarja.
• In ne gre samo za najce-
nejše smučanje, tudi za biva-
nje ob morju, tudi za več kot
iskani kmečki turizem,
skratka za vse možne oblike
prijetnega preživljanja časa
v zimskem obdobju.«
»In pobude za naprej?«
»Tudi teh ne manjka. Zla-
sti se bomo zavzeli, da naši
avtobusi ne bodo vozili samo
v druge kraje, republike in
države, marveč, da bomo od
vsepovsod privabili v naše
kraje druge goste. V največji
meri bomo torej negovali ta-
ko imenovani receptivni tu-
rizem. To tudi na področju
mladinskega turizma, tudi z
obujanjem in spoznavanjem
krajev, znanih iz narodnoo-
svobodilnega boja, tudi s po-
močjo naših hotelov in nji-
hovo ponudbo, ki mora po-
stati bolj pestra, krajevno
značilna in podobno. Tudi s
pomočjo zdravilišč, ki jih na
našem območju ne manjka
in tako dalje. Tudi v sodelo-
vanju z Golovcem, velenjsko
Rdečo dvorano in drugimi.
Skratka dovolj dela za v.se, ki
se ga hočejo oprijeti. Prod
vsem pa za nas!«
M.BOZIC
ENOTNA TURISTIČNA TAKSA V
MOZIRSKI OBČINI
Izvršni svet Občinske skupščine Mozirje bo predlagal de-i
legatom vseh zborov skupščine odlok o turistični taksi Vi
občini, ki med drugim predvideva, da se taksa plačuje zal
največ trideset dni neprekinjenega bivanja v občini. Po-j
memben je tudi predlog, da naj bo taksa enotna in naj znaša
10 dinarjev po osebi.
Značilen je še predlog, da naj bi bila pobrana taksa doho-
dek turističnega društva v kraju, kjer so takso pobrali, ozi-
roma v krajevni skupnosti.
Seveda pa predlog odloka še določa, kdo so plačevanja
takse oproščeni.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
TEMELJI NASLEDNJIH LET
Delegati 4. zbora Ljubljanske banke
Splošne banke Celje so med druginn sprejeli
predlog Samoupravnega sporazuma o te-
meljih planov bank združenih v Ljubljansko
banko Združeno banko za obdobje
1981-1985 in predlog Samoupravnega spo-
razuma o temeljih srednjeročnega plana
Ljubljanske banke Splošne banke Celje za
obdobje 1981-1985. Oba dokumenta bosta
v postopku neposrednega sprejemanja pri
članicah Splošne banke Celje.
Temeljna srednjeročna planska doku-
menta sta osnova za izdelavo in sprejetje
srednjeročni planskih aktov za obdobje
1981-85 m predstavljata temeljne usmeritve
in razvojne cilje članic banke in družbeno-
političnih skupnosti področja, kjer banka
posluje. Vanju so vgrajene številne pripom-
be in predlogi članic banke, ki so nastali v
času javne obravnave o osnutkih
Za uresničevanje skupnih interesov članic
banke je v Samoupravnem sporazumu o
temeljih planov bank združenih v Ljubljan-
sko banko Združeno banko za obdobje
1981-85 predvideno
- združevanje sredstev bank v SR Slo-
veniji za:
potrebe infrastrukture, republiških bla-
govnih rezerv in pospeševanje obmejnega
gospodarskega sodelovanja;
- prednostno usmerjanje sredstev bank
v Sloveniji za:
primarno kmetijstvo in ribištvo, pospeše-
vanje razvoja manj razvitih območij, pospe-
ševanje gospodarskega sodelovanja z drža-
vami v razvoju, modernizacijo in novograd-
njo na podlagi dolgoročnega vključevanja v
mednarodno delitev in odpravljanje posle-
dic elementarnih nesreč in
- prednostno usmerjanje sredstev bank
v Jugoslaviji za:
kreditiranje izvoza opreme in izvajanje in-
vesticijskih del v tujini za podpiranje sovla-
gateljev pri naložbah v drugih republikah,
še posebej na manj razvitih območjih, kjer
ima posebno prednost Kosovo ter financira-
nje naložb pri mešanih bankah in finančnih
organizacijah v tujini,
V obeh sporazumih je poudarek pred-
vsem na:
- nadaljni preobrazbi na področju denar-
ništva in bančništva;
- stabilnejšem gospodarskem razvoju;
- pospeševanju mednarodne delitve dela
in ekonomskih odnosov s tujino v smeri
pospeševanja in zmanjševanja uvoza in
- skladnejšemu regionalnemu razvoju.
Splošna banka Celje v Samoupravnem
sporazumu o temeljih srednjeročnega plana
predvideva pri zbiranju in združevanju sred-
stev poleg že ustaljenih načinov pridobiva-
nja sredstev posvetiti več pozornosti iskanju
sovlagateljev, pospeševanju namenskega
odstopanja sredstev, monetizaciii vrednost-
nih papirjev, organiziranju konzorcijev ter
združevanju dela in sredstev za določene
namene.
Naložbena politika banke bo usmerjena k
jugoslovanskim prioritetam t, j, proizvodnji
hrane in izvozu.
Pri tekočem poslovanju bo banka dajala
prednost kreditom za selektivne namene,
investicijske naložbe bodo zaradi manjših
sredstev zmanjšane, zato jih bo potrebno
vlagati čimbolj smotrno,
V obdobju 1981-1985 banka ne bo sode-
lovala z dopolnjenimi sredstvi pri financira-
nju investicijskih naložb v negospodarstvu,
razen pri stanovanjsko-komunalni gradnji.
Na področju ekonomskih odnosov s tuji-
no bo banka skušala prispevati k izboljšanju
plačilno bilančnega in devizno bilančnega
položaja tako, da bo pri financiranju tekoče
in investicijske dejavnosti dajala prednost
članicam, ki bodo povečale izvoz na trajnej-
ših osnovah in zmanjševale uvoz.
Tudi v novem srednjeročnem obdobju so
s stimulativnimi oblikami pospeševala var-
čevanje občanov, v razvoj stanovanjsko ko-
munalnega gospodarstva pa se bo vključe-.
vala skupaj z vsemi nosilci tega področja.  1
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 19,
OB ZAPEČKU Z ANO COCEJEVO IZ CELJA
NE, VDAM SE PA NE
Klopčič življenja se pogumno navija
Prvo srečanje z Ano Co-
cejevo z Mariborske ceste
v Celju. Kljub 78 letom, ki
si jih je oprtala na življenj-
ski križ, je na dvorišču v
največjem metežu sprav-
ljala težke klade drv ter
jih nosila v drvarnico.
»Vdam se pa ne, delam še
vedno vse! Kaj bi z leti,
toliko jih imam, kolikor
jih čutim,» mi hudomuš-
no doda.
Drugo srečanje. Na
obisk se je pripravila. V
topli kuhinji je brbotal
čaj, ki ga je skrbno pomi-
kala po štedilniku. Njeni
gibi so bili previdni, kora-
ki drsajoči, ko se je motala
okoli štedilnika. Krhka
postavica mama Ane je iz-
žarevala magično moč.
Njene hudomušne oči, ki
znajo biti hudo blage, so
izza debelih očal zaupno
zrle vame.
Najprej mi je razkazala
stanovanje, ki je staro,
brez kopalnice, ki jo Ana
tako pogreša. Povsod izje-
mna čistoča, red, dih do-
mačnosti.
Vse to zmore ženica, ki
ji je ostalo samo še deset
odstotkov vida. Veliko ji
pomagajo ljudje v hiši, ki
so dobri zanjo, ona pa za
nje, vendar zmore vse to
mama Ana le na ta način,
da vpreže svojo voljo, ki je
nikoli ne zmanjka, doda.
še kanček trmoglavosti in
še tisto, čemur ona pravi
»večna mladost«.
Takoj zjutraj vključi ra-
dio, ki ji igra pozno v noč
in ji je največkrat edina
zveza s svetom. Neizreče-
no ga ima rada, pa tudi
ljudi, ki delajo zanj. Iz na-
šega, celjskega radia, poz-
na prav vse. »Vi ne veste,
kako vas imam rada. Veli-
ko morate vedeti, da po-
tem govorite nam. Poslu-
šam prav vse.« Tudi ob
najinem pogovoru je pri-
jetna glasba plavala po
prostoru, v toplem zapeč-
ku pa se je mama Ana vra-
čala v svojo mladost.
OTROŠTVO KOT
PELIN
Ana se je rodila nezaže-
Ijena, materi dekli in pre-
možnemu kmečkemu si-
nu v Zagradu. Zaradi te
»pregrešne« zveze so Ani-
nega očeta doma razdedi-
nili in poprijeti je moral za
vsako delo. Največkrat je
bil pomožni zidar, družina
pa je kmalu narasla na
šest otrok. Preselili so se v
Gaberje in tu je mala Ana
preživljala svojo trpko
otroštvo im mladost. Ra-
da je prebirala knjige, pa
jo je mati trgala od njih,
češ, da kuri preveč petro-
leja. Neskončno si je žele-
la šolati naprej, a jo je ma-
ti vzela s seboj na dnino.
Ni še strgala šolskih krilc,
že jo je vpregla vanjo. A
samo za dve leti. Potem se
je kot delavka zaposlila v
sedanji tovarni Emo, kjer
je kmalu napredovala v
oddelek »Dekor«, kjer je s
spretnimi prsti oblikovala
najzahtevnejše izdelke in
postala preddelavka.
Medtem se je poročila, uš-
la od doma, imela dvoje
otrok, od katerih eden -
sin še živi in skrbno bedi
nad svojo mamo. Tudi
mož ji je že umrl, pred pe-
timi leti je zgubila življen-
skega druga, rudarja, ki si
je svoj težki kruh služil po
svetu. Anin denar, zaslu-
žen v Emo, je bil najtr-
dnejša postavka v hiši.
RAWENSBRUŠKA
ŠTEVILKA
Leto tisoč devet sto
enainštirideset. Emovi de-
lavci niso bili nepriprav-
ljeni, takoj so se organizi-
rali v boj za narodove pra-
vice in ohranitev njegove
svobode. Med njimi je bila
takoj tudi Ana Cocejeva.
Priključila se je fantom in
hodila na javke, sodelova-
la v ilegalni tiskarni, trosi-
la lepake. Triinštiridesete-
ga leta, 15. oktobra (Ana
se tega tako spominja kot
bi bilo včeraj) so zaradi iz-
daje gestapovci aretirali
81 aktivistov in jih odpe-
ljali v Stari pisker. Med
njimi tudi Ano, ki so jo v
zaporu šest mesecev pre-
tepali, izbili zobe, a izdala
ni ničesar. Tudi mož je bil
zaprt. Šla je še skozi se-
dem zaporov, dokler ni
pristala v Rawensbrucku.
Tu je srečala Frecetovo
Marico in druge sotrpinke
iz Celja. Vžgali so ji tudi
številko, bila je le ena v
plejadi mučenic, ki so ko-
pale jarke, lačne in žejne,
tudi po 32 ur stale v apelu
- a so zmagale.
Osvobodili so jih Rusi.
Mama Cocejeva se je pet
tednov vračala domov, na
poti je še zbolela, da je
prišla v Celje živa senca.
KADAR DELAM,
DELAM POŠTENO
Tak je življenjski impe-
rativ Cocejeve mame, ki
se ga drži vse življenje.
Opoja osvoboditve je kaj
malo občutila, celo gren-
čica je bila v njem. Ko je
šla povprašat za delo v
Emo, so ji rekli, da tisti, ki
so prišli iz taborišča, so iz-
črpani, oni pa rabijo moč-
ne ljudi. Naj se upokoji, so
ji svetovali. Pa se je zdru-
žilo v Ani prestano trplje-
nje, delavna zagnanost,
želja po ustvarjalnem pri-
spevku do porušene do-
mobine, in se ni uklonila.
»Ne bom prosila milošči-
ne, hočem delo,« se je vr-
tinčilo v njeni notranjosti.
Ni popustila in zaposlila
se je kot navadna delavka.
Pridna mravljica se je
upokojila štiriinpetdese-
tega leta. Borčevska po-
kojnina ji zadostuje za
preživljanje, pa tudi za
mala veselja in užitke.
Kljub slabemu vidu rada
potuje, gre na izlete, rada
bi se še enkrat peljala z
letalom. Tudi sicer je
neugnana. Hodi po mestu,
kjer se pogostokrat izgubi
in se znajde na Ostrožnem
namesto v Gaberju. A do-
bri ljudje in vanje Ana ta-
ko veruje, da stežka priz-,
na, da so na svetu tudi sla-:
bi, jo vedno pripeljejo do-;
mov, ;
Tu v svoji topli izbicij
navija spomine na klopčič i
življenja, vez s svetom pa i
so ji sosedje in radio. Že
deset let ne bere, ne piše.
Pa kljub temu dobi na ku-
pe čestitk, katere ji prebe-
rejo in tudi napišejo otroci
iz hiše. Pa ne samo zaradi
bonbonov, ki jih zato do-
be, ampak preprosto, ker
imajo   mamo   Cocejevo
radi.
»Lahko bi si podpisala
smrtno obsodbo, pa zato
ne bi vedela. Pa ne bom
obupala, vse dotlej, do-
kler bom videla le malo
sence.« Nič obupano ni to
povedala, na začetku celo
hudomušno.
Pokončna breza z braz-
gotinami, jedro pa čvrsto
in zdravo - taka je Coceje-
va mama iz Celjskega Ga-
berja.
ZDENKA STOPAR
PRIZNANJA MLADIM
Občinska gasilska zveza Žalec, komisija
za mladino je pripravila v novem gasilskem
domu v Žalcu srečanje mladih gasilcev ob-
čine Žalec, ki so se ga udeležili tudi drugi
predstavniki družbenopolitičnega življenja.
Zbranim je spregovoril predsednik komisi-
je za mladino pri OGZ Žalec Rihard Kopu-
šar in med drugim dejal: »Namen današnje-
ga srečanja je dvojen, saj danes med drugim
zaključujemo lanskoletno akcijo ob tednu
požarne varnosti, v katero so bili vključeni
tudi učenci osnovnih šol naše občine. Kljub
temu, da smo na akcijo opozorili vse šole so
se žal odzvale le nekatere. Preko 80 učencev
je ob tednu požarne varnosti poslalo na na-
tečaj likovna, literarna in druga dela, kate-
rim bomo danes podelili tudi nagrade. Sma-
tram, da je požarnovarnostna vzgoja mladi-
ne pomemben člen pri vzgoji mladega nara-
ščaja ter spodbujanje požarnovarnostne
kulture med mladimi...« V nadaljevanju so
podelili knjižne nagrade za najboljša dela,
ki so jih prejeli: Klemen Kindlhofer in Ta-
nja Napotnik (OŠ Miroslav Sirca Petrovče);
Branko Steklasa, Marko Kos, Rafko Kokol,
Franc Gerlih i Bojan Vručeč (OŠ Ljuba Ni-
kuš Žalec); Sonja Grilanc, Marko Laznik,
Irena Ograjenšek. Simon Kučer, Senka Po-
povič. Ivan Antloga. Andrej Podmanički,
Marjeta Topolovec, Joži Jošt, Mateja Hri-
bar, Marjana Smigac in Sergej Perbil (OŠ
Peter Špranjc-Jur iz Žalca). V nadaljevanju
so mladi pripravili lep in prisrčen kulturni
program.
T. TAVČAR
POGOSTILI
NAJSTAREJŠE
Krajevna organizacija
Rdečega križa je v sodelova-
nju z drugimi organizacijami
v kraju tudi letos pripravila
tradicionalno srečanje kraja-
nov Gomilskega starih 75 in
več let. Po kulturnem pro-
gramu, ki so ga pripravili de-
kliški pevski zbor Gomilsko
in učenci, so jim pripravili
družabno srečanje.
T.T.
ŠENTJURSKA
OBVOZNICA ZA
VEČJO VARNOST
Prvi del šentjurske obvoz-
nice, ki jo gradi Cestno po-
djetje Celje, bo predvidoma
nared do poletja. S tem odse-
kom bo v Šentjurju rešen pe-
reč problem avtobusnih po-
stajališč, ki sta zdaj postav-
ljeni na neprimernih krajih,
dokaj daleč drug od druge-
ga. Zaradi slabe lokacije av-
tobusnih postaj na zelo obre-
menjeni cesti so potniki, zla-
sti ob konicah, ko zavlada
gneča, zelo ogroženi. Zato bo
dokončanje I. faze šentjur-
ske obvoznice pomembno
zlasti iz stališča varnosti pot-
nikov v cestnem prometu.
Celjski Izletnik bo poskr-
bel za ureditev avtobusnih
postaj za bencinsko črpalko
v Šentjurju. Uredil bo maj-
hno čakalnico z bifejem in
kioskom, kjer bodo potniki
lahko kupovali mesečne in
druge vozovnice.
............     MP
ČGP DELO
TOZD PRODAJA
vabi
vestnega in natančnega sodelavca za opravljanje
del in nalog
REGULIRANJE NAKLAD IN OBRAČUN
JUGOSLOVANSKIH ČASOPISOV
v podružnici DELA CELJE
Od sprejetega kandidata pričakujemo, da:
- ima končano srednjo ekonomsko šolo
- pozna osnove AGP
- ima enoletne delovne izkušnje na komercialnem
področju
in je pripra^'ljen svoje sposobnosti in pravilen odnos
dQ dela dokazati v trimesečni poskusni dobi. .      ^
ODLOČITE SE in pošljite svoje prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev kadrovski službi ČGP DELO,
Titova 35, Ljubljana, 15 dni od dneva prve objave.
Razpisna komisija pri DSSS
Ll »BOHOR«
Šentjur pri Celju
objavlja prosta dela in naloge
saldakontista
pogoji:
- končana srednja ekonomska šola
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi
na naslov: Razpisna komisija pri DSSS Ll »BOHOR«
Šentjur pri Celju.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zak-
ljučnem roku za sprejem prijav.
Komisija za medsebojna razmerja
TOZD OSNOVNA ŠOLA
Bratov Juhart
Šempeter
razpisuje dela in opravila
PREDMETNEGA UČITELJA
matematike in fizike za 9 ur tedensko (od 26. 1. 1981
do 31. 6. 1981).
Delo se sklene po pogodbi.
Rok prijave do 22. 1. 1981.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD CENTER ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA ŽENA
razpisuje delovno opravilo delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let
PREDSTOJNIKA DELOVNE ENOTE
ZA NEONATALNO PEDIATRIJO
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev, mora kandidat izpolnjevati
še naslednje:
- da je zdravnik specialist-pediater
- da ima 5 let delovnih izkušenj vodenja na podobnih
delih,
- da kandidat aktivno sodeluje pri skupnih družbenih
nalogah,
- da deluje v smeri razvoja samoupravne socialistič-
ne morale,
- da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v delovni organizaciji oz. te-
meljni organizaciji.
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka TOZD Center zdravstvenega
varstva žena Celje.
Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po
objavi razpisa in sicer z dokazili o izpolnjevanju po-
gojev in življenjepisom na naslov:
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, Kersnikova 1 a, v
zaprti kuverti s pripisom »Delavski svet TGZD CEN-
TER ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽENA«, z oznako
»ZA RAZPIS«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po
izteku razpisnega roka.
št. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK-- stran 17
PLANINCI
DOPISNIKI!
Tudi letos pričakujemo
Vaše sodelovanje. Infor-
macije morajo biti v ure-
dništvu najkasneje do
torka, te pa naj bodo čim
krajše in aktualnejše. Se
v naprej bomo radi obja-
vili obvestila o pohodih,
odprtih planinskih posto-
jankah, delovnih akci-
jah... Pišite, kratko!
GREMO POD REŠKO
PLANINO!
Planinsko društvo' Pre-
bold organizira četrti tra-
dicionalni zimski pohod
krajanov v Marija Reko
do planinskega doma,
kjer bodo vsi pohodniki
prejeli posebna prizna-
nja. Pričetek pohoda bo v
nedeljo, 18. januarja ob
osmi uri izpred planin-
skega kozolca v Prebol-
du. Vabljeni so seveda vsi
tisti, ki želijo nedeljo pre-
živeti na svežem zraku, v
lepem okolju in prijetni
družbi s preboldskimi
planinci. J.V.
ZNOVA ADI
VIDMAJER
Na seji meddruštvene-
ga odbora planinskih
društev Savinjska v
Dramljah so za predse-
dnika znova izvolili Adija
Vidmajerja. S svojim
neutrudnim delom je po-
vezal delo planiskih dru- 1
štev v MDO, zasluge ima, '
da se je delo poenotilo in
da se izvajajo pomembne
akcije kot so pohodi na
Osankarico, v Bolnico
Celje... Na seji so izvolili
tudi sekretariat MDO, ki
ga sestavljata iz vsake ob-
čine po dva člana. Člani
sekretariata so tudi vsi ti-
sti planinci, ki vodijo po-
samezne dejavnosti. Tako
je Božo Jordan na primer
zadolžen za vzgojo, Jože
Majcenovič pa za stražo.
FRANCI JE20VNIK
PRIROČNIK ZA
DELO S PLANINCI
Ena izmed nalog, ki ča-
ka meddruštveni odbor
Savinjska je, da se v večji
meri poveže delo mladin-
skih in pionirskih odse-
kov posameznih društev.
Ugotavljajo, da so posa-
mezni odseki zelo aktiv-
ni, da iščejo nove, za mla-
dino privlačne oblike de-
la. Hkrati s tem pa ugo-
tavljajo, da je delo prema-
lo povezano, da je prema-
lo izmenjav izkušenj.
Med najbolj aktivnimi so
v planinskem društvu v
Velenju. Poleg Šaleške
planinske poti so skupaj z
borci uredili še transver-
zalo za mladino. Ta obse-
ga posamezne kraje, zna-
ne iz predvojnega revolu-
cionarnega gibanja m iz
NOB. Med drugim vsako
leto organizirajo tudi pla-
ninsko šolo. Za lažje delo
so izdali Priročnik za delo
z mladinci. Namenjen je
učencem planinske šole
in začetnikom, ki žele
spoznati naše gore in na-
ravo. Priročnik je osnova,
abecednik, ki ga mora
spoznati vsakdo, ki se od-
pravlja v gore. Ko listamo
priročnik, se spomnimo
besed ing. Boža Jordana
ob osmi obletnici Savinj-
ske poti. Takrat je pouda-
ril, da vlada splošno pre-
pričanje, kako za hojo ni
potrebnega nikakršnega
znanja. Od našega znanja,
iznajdljivosti in izkušenj
je odvisno, kako bomo za-
hajali v gore, kako nas bo-
do le te sprejele, kako bo-
mo prehodili začrtano pot
z najmanjšim naporom...
Od znanja je odvisna naša
varnost, pa tudi življenje.
To misel so potrdili pisci
priročnika, ko so napisa-
li... zato hodimo po go-
rah najprej z glavo, šele
nato z nogami.
Priročnik je razdeljen v
več poglavij. Naštejmo
jih le nekaj: Lik planinca.
Spoznavanje gorstev,
Poznavanje in varstvo
gorske narave. Gibanje v
gorskem svetu, Nevar-
nost v gorah, Vremeno-
slovje. Prehrana, Oprema
in Prva pomoč. 2e sami
naslovi v priročniku po-
vedo, da je v njem zajeta
osnova tistega, kar mora
planinec vedeti, ko so od-
pravlja v gore. Skratka,
gre za pomembno prido-
bitev.
FRANCI JE20VNIK
LAŠKO: OTROŠKO VARSTVO V OBČINI
PLAN JE DOVOU TRDEN
Rešili bodo tudi problem varstva za dojenčke
Pri skupnosti otroškega
varstva občine Laško z zado-
voljstvom ugotavljajo, da je
bilo minulo srednjeročno
obdobje plodno, saj so bile
vse naloge, ki so si jih za to
obdobje zadali, tudi uspešno
izvršene.
Tako so v občini v prete-
klem planskem obdobju
zgradili otroški vrtec v Rim-
skih Toplicah za 40 otrok ter
zaključili drugo fazo gradnje
otroškega vrtca v Laškem, ki
danes lahko sprejme 90
malčkov in cicibanov. Poleg
teh dragih naložb so uspeli
tudi redno odplačevati naje-
ta posojila iz naslova gradnje
prve faze vrtca v Laškem iz
planskega obdobja 71-75. V
preteklih petih letih so na
posebnem žiro računu zbrali
30 starih milijonov sredstev,
namenjenih za počitniško
kolonijo oziroma za organizi-
rano letovanje predšolskih
in šolskih otrok iz občine La-
ško. Ta sredstva zaenkrat še
-počivajo« in čakajo na sku-
pen občinski dogovor za re-
šitev tega problema v občini,
ki ima že kar čedno brado.
Z izgradnjo omenjenih
vzgojno-varstvenih objektov
je trenutno rešena problema-
tika dnevnega varstva pred-
šolskih otrok v občini, izje-
ma so le Radeče, kjer se je že
lani pokazala potreba po po-
večanju zmogljivosti. Enaka
potreba se bo po predvideva-
njih, pojavila kmalu tudi v
krajevni skupnosti Rimske
Toplice, kjer je vrtec že da-
nes polno zaseden.
Pri skupnosti otroškega
varstva v občini Laško velja
kot redkost ali celo izjemo v
naši republiki, omeniti njeno
financiranje, saj doslej še ni
bila udeležena pri delu sred-
stev IZ občinskega samopri-
spevka.
Naloge, ki so jih zapisali v
planskih dokumentih za te-
koče srednjeročno obdobje,
so dobro pretehtane in real-
ne. Kot edino večjo naložbo
načrtujejo gradnjo otroškega
vrtca v Kolenovem grabnu v
krajčvni skupnosti Rimske
Toplice, ki bo lahko sprejel
80 otrok, z gradnjo pa name-
ravajo pričeti že letos. Zaradi
pomanjkanja mest v nekate-
rih otroških vrtcih, ki bo v
naslednjih letih gotovo na-
stalo, pa pri skupnosti že ra-
zmišljajo, da bi pritegnili k
sodelovanju družine, ki so
pripravljene in sposobne
prevzeti v dnevno varstvo
predšolske otroke, pred-
vsem tiste najmlajše do dveh
let starosti, saj oddelka jasli
v občinski vzgojno-var.stveni
organizaciji še nimajo. Nada-
ljevali bodo tudi z organizi-
ranjem tako imenovane cici-
banove šole za predšolske
otroke v višinskih oziroma
težje dostopnih krajevnih
skupnostih ter na ta način
omogočili socializacijo tudi
temu delu laške predšolske
mladeži.
Pri skupnosti otroškega
varstva občine Laško so za-
dovoljni tudi s podpisova-
njem samoupravnih spora-
zumov o temeljih planov SIS
za plansko obdobje 81-85,
saj je to dolžnost do sedaj
opravilo že blizu 85 odstot-
kov TOZD v občini.
.....^MARJELA AGBE2
ALMA M. KARLili
sAmm
POTOVAMJE
42
Ne, do čela je nisem
dvignila, ta del obreda sem skrajšala, kajti prav nič mi ni
bilo do tega da bi riževa zrna kot zvezdni utrinki padala
name in na rogoznico. Vselej pa sem, ko se je prikazala
gospodinja, pravilno pokleknila s čelom obrnjena proti
desni (da ne bi prišlo do trčenja), trikrat dotaknila rogoz-
nice. To je Japonce zelo zabavalo, ker so pri poklonu moji
kratko pristriženi lasje frčali na vse strani, tako da je bila
videti glava kot omelce. Naše oči so se jim zdele kot oči
opic (namreč tako okrogle in tako svetle), in sploh smo bili
zanje zelo zabavni (tako kot divjaki). Najbrž so me pogosto
vabili sploh samo zato, da so lahko od blizu opazovali moje,
njim tuje vedenje. Ker pa so se tudi meni zdeh daljni
Vzhodnjaki zabavni, sem si mislila, da naša obojestranska
zabava pač ne more nikomur škoditi, marveč samo po-
maga, da se »prilagajamo drug drugemu«.
PREGANJANJE DUHOV
V začetku februarja pražijo v vsaki japonski hiši sojo -
število zrn je odvisno od starosti hišnega gospodarja - in jo
zvečer med glasnim vpitjem in v veselje otrok vržejo v vse
kote. V templju opravijo to na željo duhovščine igralci.
Oblečeni v staromodne obleke in maske razsujejo v vse ]
kote polne vreče praženih sojinih zrn in tako preganjajo i
duhove. Najbolj divje se odvija ta odred v gogogujiskmem j
tempjju.
Nekaj nenavadnega so prameni las, kijih obešajo v neka-
terih templjih okrog kipa Fudo. To so lasje žensk, ki niso
živele zgledno, so se pa pozneje zaobljubile, da ne bodo več
grešile. Ce hoče kdo, na primer obrtnik, doseči večjo spret-
nost, vzame košček svojega kimona in ga z levo roko
priveze na ograjo okoli kipa boginje Benten. Kdor bi rad
naredil kak izpit, napiše svojo željo na listek, ga potem
skrbno prežveči in tako prežvečenega z vso močjo pljune
skozi ograjo boginji na biwo, to je na japonsko lutnjo. Cese
listek prilepi, se bo želja izpolnila.
Vzhodnjaki nas po spretnosti prekašajo. Z naravnost
ganljivo potrpežljivostjo se dneve in dneve ukvarjajo samo
z enim predmetom. O tem. pričajo njihovi izdelki iz laka, ki
jih po dvajsetkrat, tridesetkrat, da celo po stokrat pobar-
vajo in pološčijo, njihove cloisonnejske vaze, njihovi
drobni rezbarski izdelki iz žlahtnih kamnov. Z veliko lju-
beznijo opravljajo tudi vsakodnevna opravila in pri tem
uporabljajo kar deset prstov, kajti njihovi nožni prsti so
skoraj prav tako koristni in spretni kot prsti na rokah.
Japonci hvalijo naše tehnične dosežke in jih uporabljajo
toda tako, kot oni gledajo na izdelke, je gotovo edino
pravilo: delati jih je treba lepo, solidno in brez naglice.
V JAPONSKI HIŠI
Bilo je sredi zime - pravkar je vzcvetela češplja in se vsa
bela zibala v snežnem metežu - ko sta Rusinji odpotovali
domov in sem tako izgubila svoj dom. To se je zgodilo po
hudem potresu, pri katerem so se bile stene stare stavbe
razklale in so se hiše nagnile druga proti drugi. Da bi
stanovala v evropskem hotelu, nisem imela dovolj denarja,
v japonskem, ki nima peči in ima samo drsna vrata, pa je
bilo premrzlo in premalo udobno. In kdo bi utegnil biti moj
najbližji sosed?
Ko sem bila že čisto obupana, mi je rekel učenec Ito: »Ce
ste zadovoljni z japonsko sobo in z dva in pol metra dolgo
rogoznico, lahko za petnajst jenov stanujete pri meni. Ži-
vim v hiši svoje tete in pri njej stanuje samo še sorodnica z
otrokom.«
Ker nisem mogla najti nič drugega, Ito pa mi je obljubil,
da bo v sobo postavil plinsko peč, ki me bo grela in bom na
njej lahko kuhala, pa mizo in stol, da mi ne bo treba čepeti
na tleh, in ker sem si rekla, da se bom v njej veliko naučila,
čeprav ne tudi udobno živela, sem pobrala svojo skromno
prtljago in se preselila. Poceni je bilo res, in ker sem
pozneje za sobo poučevala, sem s selitvijo povečala svoje
prihranke, ne pa tudi svoje telesne teže, kajti kuhanje mi
nikoli ni šlo od rok, prvič, ker nisem znala skoraj nič
kuhati, in drugič, ker mi za kuho ni ostajalo časa. Prepri-
čana sem bila, da moram porabiti čas za važnejše stvari, in
v Tokiu sem bila res zelo zaposlena. Vse dopoldne sem
delala na poslaništvu, popoldne sem do sedmih poučevala,
preostali čas in nedeljo pa sem porabila za pisanje člankov,
ki sem jih pošiljala različnim listom. Nikjer mi ni postalo
tako jasno kot v Tokiu, kako nevarno je za pisatelja, če
postane njegov postranski ali celo glavni poklic delo za
denar. V letu, ki sem ga prebila na Japonskem, nisem
napisala niti ene čisto leposlovne stvari, čeprav sem bila
dopisnica enega najpomembnejših časnikov za tekstil v
Nemčiji in čeprav kot novinarka nisem nazadovala. Mnogi
pravijo, da je mogoče pisati tudi po spominu. O tem priča
tudi moj japonski roman. Toda so trenutna razpoloženja,
drobne potankosti, ki je ravno od njih odvisen globlji čas
življenja in jih moraš zapisati, zagrabiti, dokler so v tebi še
živi. Slikar se spominja na tisoče meglenih pokrajin, ki jih
je bil videl, in bi te gotovo tudi zvesto po spominu slikal,
toda megla - ki mu je pravzaprav dala navdih in je v njej
videl, kako je v soncu nenadoma zažarelo drevo v bleščečih
rdečkastih barvah - bo gotovo bolj živa, če jo bo naslikal
takoj in ne šele po spominu. To omenjam zato, da bi bralec
lažje razumel, zakaj me je pozneje nujnost zaslužiti denar z
delom na drugih področjih, tako zelo ogorčila.
Ko danes opisujem svoje bivanje v papirnati hišici, zveni
to najbrž kar romantično, toda takrat je bil februar in bilo je
zelo mrzlo, čeprav zima v Tokiu ni tako huda kot pri nas.
Spala sem v majhni sobi na dveh prešitih odejah gospoda
Ita, se pokrivala z dvema po Rusinjah podedovanima ode-
jama, stara blazina za na zofo pa mi je bila za zglavje.
Zjutraj sem vse skupaj zvila in spravila v omaro. Slabo
znamenje je, če pustiš razgrnjene futone, kajti Japonci ne
pospravijo postelje samo, če leži na njej težak bolnik.
Ležišče je bilo skoraj čisto na tleh, in tako mrzlo, da se mi
je vselej, kadar sem legla nanj. zdelo, da padam v klet, in
čim sem zjutraj skočila na noge, že sem morala, ker sem
bila čisto premražena, nekam teči. Zajtrk, ki sem si ga sama
pripravljala na plinski pečici, je bil sestavljen iz čaja in
prepečenca, umivala pa sem se v kuhinji.
Ce sem hotela biti ob devetih na poslaništvu, sem morala
že ob osmih od doma; tokrat nisem hodila peš. pač pa sem
se eno uro vozila s tramvajem. Oh, te vožnje! Vozovi so bili
natlačeni, da se pogosto še do stopnic nisi mogel preriniti.
Ce pa si si na njih priboril toliko prostora, da si nanje
postavil nogo, si bil že na dobrem, kajti sprevodnik te ni
nikoli spodil z njih, pač pa je voznik včasih voz namenoma
tako zavrl, da je ritnil kot trmasti konj, ljudje v njem so se
pretresli kot fižol, nekaj jih je popadalo s stopnic, in v vozu
je bilo kmalu dovolj prostora. Navadno pa je bil tramvaj
tako natrpan, da si čutil vse oblike ljudi, ki so stali okoli
tebe. V nobeni drugi deželi, razen na Japonskem, taka
vožnja ne bi bila mogoča. V Peruju bi bili v takem primeru
ženski od poželenja strgali obleko s telesa. Japonci pa so z
ribjimi očmi gledali čezme in se očitno sploh niso zavedali,
da sem ženska. To je delalo vožnjo znosno.
Neprijetno je bilo tudi to. da so bili moji čevlji vsako
jutro od poetičnega pomladanskega dežja že čisto plesnivi.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2-15. januar ^%
ZA KRATEK ČAS IN RAZVEDRILO
LADJA »DUNAV« ŽRTEV MORJA
JE BIL
MAMUTSKI
VAL
Kljub temu, da človek
vsak dan skuša dokazati svo-
jo moč, je spet doživel poraz
v boju z naravo. Premagalo
ga je morje, ki predstavlja za
človeka že od nekdaj ele-
ment spoštovanja in moči.
Žrtev je tokrat bila ladja DU-
NAV.
To je ladja reške Jugolini-
je, kupljena leta 1973 v itali-
janski ladjedelnici Muggia-
no v La Spezzii. Ladja je bila
namenjena za prevoz razsu-
tih tovorov (bulk-carrier)
dolga 178 m, nosilnosti
25.000 BRT in hitrostjo 15
vozlov ali približno 30 km na
uro. Podatki kažejo, da je bi-
la to moderna ladja. O tem
priča tudi njena oprema,
predvsem navigacijska in
komunikacijska. Imela je na-
mreč dva povsem neodvisna
radio-oddajniška sistema, te-
lex, napravo za satelitsko vo-
denje ter prenosno radijsko
postajo dometa 30 do 80 milj.
Za njeno varnost pa je bila
namenjena še naprava, ki v
primeru najmanjše nepravil-
nosti avtomatično začne od-
dajati SOS ter pozicijo ladje.
Pred tem pa so si dogodki
sledili takole:
Ladja »Dunav« je 9. de-
cembra 1980 zapustila obale
Kalifornije in plula preko
Pacifika v kitajsko pristani-
šče Tsingtao. Tja je bilo na-
menjenih 17.000 ton železove
rude in papirja. Plovba je po-
tekala do 28. decembra zju-
traj povsem normalno. Tega
dne ob 7. uri in 30 minut pa
je kapetan Srečko Vukoša
sporočil svojemu ladjarju -
Jugoliniji, da se ladja nahaja
1100 km jugovzhodno od Ja-
ponskega rta Nodžimazaki,
da je vreme izredno slabo, da
je odpovedal eden od od-
dajnikov v eno od skladišč
pa vdira voda. Takrat je tudi
zaprosil za skrenitev iz začr-
tane rute. Nameraval je na-
mreč ladjo usmeriti proti 630
milj oddaljeni Jokohami,
kjer bi odpravil napake in
nadaljeval pot za Kitajsko.
Ker se »Dunav« nato ni več
oglasila, niti ni v predvide-
nem času (30. 12. 1980) pri-
spela v Jokohamo, je Jugoli-
nija preko svojega Agenta na
Japonskem zaprosila japon-
sko Agencijo za varnost
plovbe naj prično z iska-
Djem. Ta je takoj organiziral
akcijo iskanja s tremi letali
in specialnimi za ta namen
opremljenimi čolni. V pone-
deljek, 5. januarja se jim je
pridružila še ladja Moša Pija-
de iz Splita, ki je za nekaj dni
prekinila svojo pot proti Ha-
vajem. Žal pa vsa prizadeva-
nja niso obrodila sadov.
Po vsem tem se vsiljuje
vprašanje kako lahko brez
sledu izgine tako moderna
ladja, kot tudi njena posad-
ka. Mnenja so različna. Eni
namreč menijo, da je to in
podobne katastrofe v prete-
klosti lahko povzročil tako
imenovani »mamut val«. Po-
javi se v hudih neurjih, na-
stane pa tako, da se na en val
»usede« 4 ali 5 in več drugih.
S tem se višina in moč take-
ga vala zelo poveča, saj lahko
doseže višino tudi do 40 me-
trov. Tak val ladjo postavi v
navpičen položaj in jo z ogro-
mno hitrostjo zarine v morje.
Drugi pa trdijo, da se naj-
več skrivnostnih izginotij la-
dij in letal zgodi na desetih
področjih, ki so med 30 in 40
stopinjami severne in južne
geografske širine in so elip-
saste oblike. Med temi po-
dročji je prav gotovo najbolj
poznan Bermudski trikotnik
o katerem je že mnogo napi-
sanega. Tako nevarno po-
dročje pa je tudi med japon-
sko obalo in Boninskim
otočjem, od koder se je zad-
njič oglasila Dunav in ga je
japonska vlada že leta 1955
proglasila za nevarno, po-
morščaki pa mu pravijo
»VRAŽJE MORJE«. Tam je
takrat izginila japonska razi-
skovalna ladja Koju Marju -
5 z veliko skupino razisko-
valcev. Vražje morje pa je
pogoltnilo leta 1975 tudi
švedsko ladjo Berge Istra z
več kot 200.000 tonami nosil-
nosti, pravtako koncem de-
cembra. Na omenjenih ob-
močjih naj bi po trditvah ne-
katerih strokovnjakov vlada-
li posebni pojavi kot so »Ča-
sovni skok«, ki nastane ob
stičišču toplih in hladnih
globinskih tokov, ki tvorijo
magnetne viharje. Ta pojav
pa je tako silen, da lahko la-
djo prestavi v povsem nove
dimenzije prostorskega in
časovnega obdobja. Drug
tak pojav je »infra zvok« kot
posledica oddaljenih vihar-
jev. Parapsihologi pa trdijo,
da se na teh področjih od ča-
sa do časa pojavi ogromen
lijak - vrtinec, ki je posledica
ohladitve zemeljske notra-
njosti. Kaj je dejanski vzrok
izginotij ladij in tudi letal
ostaja še vedno skrivnost, saj
nobena od zgoraj navedenih
teorij še ni dokončno razi-
skana in dokazana.
Ob veliki materialni izgu-
bi, ki je s tem prizadela Jugo-
linijo pa so še hujše izgube
človeških življenj. Z ladjo je
namreč izginilo tudi vseh 32
članov njene posadke, kate-
ro so sestavljali razmeroma
mladi ljudje. Najmlajši med
njimi je bil komaj 20-letni
Valter Franko iz Reke, ki je
na tej ladji vršil kadetski
staž, najstarejši pa je kape-
tan dolge plovbe 53-letni
Srečko Vukoša. Radiotele-
grafist je bil 31-letni Milan
Timša iz Nove Gorice.
Čeprav je Jugolinija ladjo
dokončno nehala iskati 10.
januarja 1981 opoldne, pa še
vedno tli upanje, da se bo le
še kje pojavila, saj Loydov
zvonec proglasi ladjo za iz-
gubljeno šele po enem, naši
predpisi pa po treh mesecih.
V prid temu upanju pa go-
vori tudi pomorska zgodovi-
na, ki opisuje več dogodkov,
zlasti iz časa jadrnic, ko jih je
nekaj plulo cela desetletja
brez posadke, čeprav jih je
javnost imela za pogrešane.
MATJAŽ GALJOT
NAGRADNI RAZPIS
1. nagrada 300 din
2. nagrada 200 din
3. nagrada 100 din
Pri žrebu bomo upoštev
le pravilne rešitve, pošlj
jih najpozneje do torka,
januarja do 9. ure. Prines(
jih lahko tudi osebno v u
dništvo, na hodniku je po
ni nabiralnik. Na kuverto i
pišite NAGRADNA K
ZANKA.
REŠITEV KRIŽANKE
35 LET« NOVEGA
TEDNIKA
Vodoravno: GOBAVB
OKARINA. VOLUME
NOVI, ERA, TVARINA, G
TEST. ERIE, ODTO
KRAJ, RNA, PALOM
CTIVO, SOBA, LUKNJ
RANAR, ER, IDEJA, M
NA, CITAT, JAN, IPIN, H
RI, JUBILEJ, ARTE
RTINA.
IZID ŽREBANJA
1. nagrada 300 din
FRANC KEGU, Leveč ]
63301 Petrovče
2. nagrada 200 din
FRANC   BERCIC,   633
Vransko 162
3. nagrada 100 din I
MARTA DRUGOVIC, II
otoku 13, 63000 Celje       1
Nagrajencem iskreno čl
stitamo! Nagrade boste piJ
jeli po pošti. 1
NABRADNO KRI2ANK0 VAM POKLANJA EMČ
TAJSKA
OTROCI NA
PRODAJ KOT
SUŽNJI
Na Tajskem dela v tovar-
nah 900.000 otrok, prenašajo
zaboje, izsekujejo pločevino,
itd. Prekupčevalci jih odku-
pujejo revnim staršem in jih
spravljajo v glavno mesto
Bangkok, kjer izginejo v šte-
vilnih tovarnah kot poceni
oziroma zastonj delovna sila.
Vlada taji kupčijo z ljudmi.
Novinarja nemške revije
Stern pa sta jo doživela na
lastne oči.
Zgodaj zjutraj sta skupaj s
svojim tajskim tolmačem
pričakala avtobus s severa
dežele, s katerim se polni le-
pi predstav o bogatem življe-
nju v glavnem mestu pripe-
ljejo brezposelneži z revnega
podeželja. Z njim se je pripe-
ljal tudi prekupčevalec z
otroki - sužnji. Ob sebi je
imel tudi tri prestrašene
otroke. Dva dečka - 12 in 11
let ter enajstletno deklico.
Vsi trije so že bili določeni za
prodajo. Eden naj bi delal v
steklarni, drugi, šibkejši, v
neki restavraciji, deklica pa
v tekstilni tovarni, kasneje
pa naj bi pristala v enem šte-
vilnih otroških bordelov, ki
jih v Bangkoku imenujejo
»čajnica«.
Novinarja sta prekupče-
valcu ponudila 20 odstotkov
več, z namenom, da otroke
vrneta njihovim ubogim
staršem. Prekupčevalec je
na to pristal in vrnila sta jih
staršem, toda ob tem je treba
povedati, da snidenje ni bilo
nič kaj ganljivo, saj se mnogi
starši na tak način rešijo še
enih lačnih ust s svoje revne
zemlje. Se najbolj so bili vr-
nitve veseli otroci, ki so se
vrnili med svoje vrstnike.
O otroškem suženjstvu na
Tajskem poroča londonska
»Družba za boj proti su-
ženjstvu«. Otroci so na naj-
bolj oduren način izkorišča-
ni, opravljajo težka fizična
dela 12 ur dnevno, za hrano
dobijo kvečjemu malo slad-
karij. Za plačilo jih po nava-
di pretepejo, da bi jih s tem
ustrahovali pred pobegom.
Mnogi so dobesedno zaprti v
tovarnah, delajo od jutra do
noči in spijo kar ob strojih.
Zakaj starši svoje otroke
prodajajo?
Na to vrašanje, ob katerem
nam, ki živimo v izobilju, zle-
deni kri po žilah, je v bistvu
zelo lahko odgovoriti. Brid-
ka revščina, neznanje in pri-
mitivnost na Tajskem kakor
tudi v ostalih deželah v ra-
zvoju, navede starše na tak
korak. Po ocenitvah OZN
mora danes po vsem svetu
delati 32 milijonov otrok.
Tajska vlada obstoj otr(|
škega suženjstva v deželi ti
ji. Minister za delo se je zai
njikrat na novinarski konfe
renči hudo razjezil na »podt
kanja« londonske »Družh
za boj proti suženjstvu«, če
prav se nekateri krogi sam
vlade dobro zavedajo, da t
rabili več inšpektorjev, ki b
bolj trdo nastopili proti zlo
činskim lastnikom tovarn
Seveda ima minister za deli
dober »vzrok«, da obstoj ti
vrste suženjstva taji. Pre<
kratkim je bil namreč ime
novan za šefa »Internationa
Labour Organisation« za ju
govzhodno Azijo, ki naj b
zavarovala otroke pred su
ženjskim prekupčevanjeit
Motto tajskega ministrstvi
za delo v temi letu je »Tajsk
otroci so srce naroda!«
Farsa, kajne!
št. 2 - 15. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
TRETJE MESTO SE NASMIHA
HOKEJ NA LEDU
Dve visoki zmagi v trett dneh
Celjski hokejisti na ledu so v treh
dneh dosegli dve pomembni zmagi v
državnem hokejskem prvenstvu. Ze v
sredo so premagali doma Vojvodino
14:4 (2:0,7:2,5:2) in v petek v Zagrebu
Medveščaka 11:5 (6:1,4:1,1:3).
V obeh srečanjih so Celjani pokazali
izredno prodornost in iznajdljivost
pred vrati nasprotnikov. Se posebej v
Zagrebu, ko so si v prvi in drugi tretji-
ni priborili vodstvo 8:1. Sele potem, ko
so igrali mlajši igralci in je branil Sreč-
ko Audič, so gostitelji dobili priložnost
za zmanjšanje rezultata. S tem uspe-
hom so si Celjani priborili že 24 točk in
v tretjem krogu tekmovanja morajo
odigrati 21. januarja .še samo srečanje
v Ljubljani proti Tivoliju.
V obeh srečanjih so bili za Celje
uspešni: proti Vojvodini - Poljanšek
in Lesjak 3. Filipovič in Vrtovšek 2,
Bratec. Jan, Ograjen.šek in Kerkoš po
en zadetek, ter proti Medveščaku Po-
ljanšek 4. JAN, Felc, Lesjak, Sendel-
bach, Grabler, Bratec in Bernjak po
enega.
Na lestvici so Celjani tretji in imajo
pet točk prednosti pred Partizanom in
devet točk pred naslednjimi zasledo-
valci.
V preostalem delu državnega prven-
stva bodo Celjani igrali 23. januarja
proti Vojvodini v Novem Sadu in 24.
januarja v Beogradu proti Partizanu.
Sledita srečanji proti Jesenicam (31.1.)
in Olimpiji (4.2.) v gosteh, ter šele 7.
februarja doma proti Crveni zvezdi.
Zadnji dve srečanji pa bosta 25. fe-
bruarja v Zagrebu proti Medveščaku
in 28. februarja v Celju proti Tivoliju.
Tehnični vodja ekipe Ivan Zorko
nam je po uspehu v Zagrebu dejal:
»Kljub temu, da igramo še samo dve
tekmi doma, pričakujemo, da bomo v
gosteh še osvojili šest točk in ob koncu
zlahka osvojili tretje mesto. Do sedaj
smo popolni uspeh - 6 točk osvojili
proti Medveščaku, Vojvodini in 4 toč-
ke proti Tivoliju. Tri točke smo iztržili
od Crvene zvezde ter po dve od Olim-
pije in Partizana in kot edini v prven-
stvu odvzeli točko Jesenicam. Z igro
našega moštva smo zadovoljni, zlasti
drugi napad je v zadnjih srečanjih po-
kazal velik napredek. V kolikor pa bi v
prihodnje popravili igro v obrambi, bi
lahko dosegli še boljši uspeh. O tem pa
bomo premišljali šele po prvenstvu.«
J. KUZMA
JUDO: TRIJE REPUBLIŠKI NASLOVI
Celjski tekmovalci judo kluba Ivo
Reya so dosegli na republiškem pr-
venstvu v Slovenski Bistrici prodoren
uspeh. Ponovno so osvojili naslov
moštvenega prvaka Slovenije, ko so
zbrali 19 točk, medtem ko jih jo doma-
či Impol zbral le 16.
Celjani so osvojili še dva naslova
med posamezniki, pa čeravno ni na-
stopil bolni Marjan Fabjan. Ta uspeh
sta dosegla Štefan Cuk v kategoriji do
60 kilogramov in Jaka Oštir v kategori-
ji do 65 kg. Druga mesta v svojih kate-
gorijah so osvojili Roman Založnik,
Zvone Pliberšek in Andrej Anderle.
Vsi ti tekmovalci in Marjan Fabjan
bodo med najboljšimi slovenskimi
tekmovalci, ki bodo 24. in 25. januarja
nastopili v Celju na državnem prven-
stvu. Vsi skupaj so te dni odšli na pri-
prave slovenske reprezentance v Mari-
bor. Dušan Tanko, trener celjske eki-
pe, pa nam je po uspehu v Slovenski
Bistrici dejal:
»Kljub temu, da ni nastopil Marjan
Fabjan, smo z mlado ekipo uspeli zma-
gati med moštvi. To je izreden uspeh
za našo ekipo, zlasti boljši smo v lah-
kih kategorijah, toda tudi ostali so pre-
senetili.« J KUZMA
KOŠARKA
DVA MINIMALNA PORAZA
V soboto proti Slogi iz Kraljeva
Minuli teden so igralci Li-
bele iz Celja v I. B. zvezni ligi
odigrali kar dve prvenstveni
tekmi. Obe v gosteh in na
žalost so obe izgubili. V Va-
Ijevu so imeli proti drugo-
uvrščeni ekipi Metalca po-
budo v celotnem srečanju.
Samo srečanje je bilo težko
in izredno nervozno, saj je
bil rezultat kar 23 krat izena-
čen. V zadnji minuti pa so
Celjani po dveh grobih napa-
kah sicer preciznega Priba-
noviča tekmo tesno izgubili
z rezultatom 76:77(40:42).
Strelci za Libelo so bili: Gole
28, Pribanovič 20, Hauptman
12. Muha 7, Sabolčki 4, Me-
dved 3 in Miloš Saeadin 2.
Po tem nesrečnem porazu
so igralci Libele po dveh
dneh vadbe ponovno odšli v
goste in to v Beograd na sre-
čanje s tretjeuvrščeno ekipo
IMT in to brez obolelih igral-
cev Sabolčkega, Kuljata in
Kralja. Kljub temu so sreča-
nje pričeli odlično. Vodili so
ves čas prvega polčasa z dve-
ma do štirimi koši razlike in
polčas tudi zaključili z vod-
stvom 45:44.
V teh 20 minutah sta bila
izjemno razpoložena Gole in
Hauptman, ki sta zadevala iz
vseh položajev. Le malce
slabša igra v obrambi je one-
mogočila, da bi si Libela pri-
igrala večjo prednost. Zal sta
v nadaljevanju pristranska
makedonska sodnika spre-
menila kriterij sojenja in z
ostrimi odločitvami precej
»sekala« igro, kar je šlo v
prid domačinom. Zaradi
takšnega sojenja sta morala
predčasno na klop zaradi pe-
tih osebnih napak Haupt-
man in Miloš Sagadin, nosil-
ca Libeline igre in edina bra-
nilca. Tekmo je tako Libela
zaključila s peterko, v kateri
sta vlogo branilca prevzela
»dvometraša« Gole in Priba-
novič. Tako borbeni igralci
Libele niso mogli presenetiti
gostiteljev in so srečanje iz-
gubili z rezultatom 89:95. Po-
polnoma je zadovoljila peter-
ka Muha, Pribanovič, Gole,
Miloš Sagadin in Hauptman.
Nadigrali so IMT, toda proti
sodnikoma so bili brez moči.
Strelci za Libelo so bili v
tem srečanju: Hauptman 22,
Gole 21, Muha 20, Pribano-
vič 16, M. Sagadin 8 in Me-
dved 2.
In napoved za tekmo 14.
kola Libela - Sloga (Kralje-
vo), ki nam jo je posredoval
trener celjskih košarkarjev
Zmago Sagadin:
»S Slogo smo v prvem delu
prvenstva visoko izgubili in
vsekakor se jim želimo obil-
no revanžirati. Igramo bi-
stveno bolje kot v prvem de-
lu prvenstva. Manjka nam
malo sreče in znanja, da pre-
bijemo »led« v gosteh. Pa tu-
di »kuhinja« se je pričela
(Borac je podaril točki Želez-
ničarju) in v tem »jedilniku«
za nas ne bo podpore. Poma-
gajo lahko le naši navijači, za
katere upam, da nam bodo
že v soboto 17. januarja ob
19.00 uri v Hali Golovec pri-
skočili na pomoč, da bomo
lahko odpravili neugodno
Slogo,« ______________
Opravičila zaupanje. Zoran CmoIc (v akciji) in Hauptman
(levo; sta bila na zadnjih tekmah nosilca dobre igre celj-
*Ke Libele. Tako igro želimo tudi v soboto v Hali Golovec.
ŽALSKA OBČINA:
V PETIH LETIH VELIK
NAPREDEK
Na 13. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
Skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Žalec,
ki bo 19. januarja, bodo obravnavali tudi poročilo o
realizaciji srednjeročnega plana 1976-80.
To obdobje pretekle petletke lahko pri TKS štejejo
za eno najuspešnejših. Ze hiter pregled poročila po-
kaže, da so skoraj na vseh področjih plane dosegli, kjer
pa jih niso, so zato obstajali objektivni razlogi.
Telesna kultura je prav zaživela ob ustanovitvi Ob-
činske telesnokulturne skupnosti. Seveda je še cela
vrsta drugih stvari, ki so prispevale k temu, da je danes
v občini šport množičen in kvaliteten. Najmlajši ob-
čani se vključujejo v športno rekreacijsko dejavnost v
vzgojnovarstvenih zavodih, ki delujejo v osmih cen-
trih, v razne akcije pa se vključuje okrog 750 najmlaj-
ših letno. Ta dejavnost se nadaljuje v SSD, ki jih je v
občini devet, vanje je vključenih 3424 učencev v 276
skupinah. Organizirali so številne trim akcije, ki se jih
je udeleževalo povprečno 80 odstotkov vseh šoloob-
veznih otrok. 2000 učencev od 1. do 4. razreda pa se je
vsako leto potegovalo za športno značko.
V občini deluje 55 telesnokulturnih organizacij, ki
imajo v svojih programih razvoj rekreacije. V 13. druš-
tvih Partizan redno organizirajo razne turnirje, zimsko
vadbo, trim akcije, ki se jih udeležuje okrog 2500 kraja-
nov. V 6 planinskih društvih je včlanjenih 4000 obča-
nov. Vsako leto pripravljajo pionirsko planinsko šolo
ter akciji ciciban planinec in pionir planinec. Organizi-
rajo tudi številne izlete in pohode po poteh NOB.
Taborniki so po krajšem zatišju ponovno pričeli z de-
lom. Njihove prve akcije so bile usmerjene k temu, da
pridobijo čimveč novih članov, predvsem šolarjev.
Zdaj imajo 1200 članov, ki so vključeni v 7 odredov.
Občinska strelska zveza ima 8 družin z okrog 800
člani. Svoje tekmovanje prirejajo v smislu SLO, lani pa
je bilo takih prireditev okrog sto. Zelo uspešno deluje
jamarski klub Črni galeb iz Prebolda, ki ima 80 članov.
Pri raziskovanju jam so dosegli vrhunske dosežke,
njihova aktivnost pa seže tudi na področje rekreacije.
V vseh 20 krajevnih skupnostih so pri svetih formi-
rane komisije, ki skrbijo za razvoj množične telesne
kulture.
Tudi v temeljnih organizacijah združenega dela se
vse bolj množično vključujejo v rekreacijski program.
V ta namen pripravljajo različna tekmovanja, ki so
dobro obiskana. Komisija za rekreacijo ima več podko-
misij, ki vodijo rekreacijske akcije v občinskem me-
rilu. Pripravljajo občinske trim akcije, akcije naučimo
se plavati, naučjmo se smučati in akcijo vsi Slovenci
tečemo.
Gotovo so bila leta od 1976 do 1979 tista, ko so gradili
tudi temelje tekmovalnemu selekcijskemu športu v
občini. Delali so s prvo in drugo selekcijo v atletiki,
košarki, rokometu, odbojki, smučarskih skokih, na-
miznem tenisu in nogometu. Izkazali pa so se tudi pri
drugih panogah. Dosegli so tudi to, da je osnova tek-
movalnemu športu v žalski občini množični šport in
rekreacija.
Verjetno je v Sloveniji malo občin, ki bi v tako
kratkem času pridobile toliko športnih objektov, kot
so jih v žalski. V obdobju 1976-80 so pridobili 12
telovadnic, 19 rokometnih igrišč, 17 košarkaških, 6
atletskih naprav, 6 skakalnic in še nekaj manjših ob-
jektov po krajevnih skupnostih.
T. TAVČAR
NA KRATKO
SMUČARSKI TEKI NA SVETINI
TVD Partizan Kovinar Štore je pripravil
prve smučarske teke za Vrunčev memorial
na dobro pripravljeni progi na Svetini.
Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmoval-
cev in tekmovalk. Za začetek je morda to
dovolj, vsekakor pa v prihodnje pričakuje-
mo na pogobnih tekmah več pristašev
smučarskega teka.
Med člani je zmagal Majoranc pred Bob-
ničem (oba Kovinar) in Kranjcem (Nivo).
Pri starejših članih je bil najboljši Rožič
(Nivo) pred Francem in Marjanom Kavko
(oba Kovinar). Med dekleti pa je zmagala
Juvanova pred Verbičevo (obe Nivo). Med
ekipami je bila najboljša vrsta Kovinarja,
Nivo pa je bil drugi.
DRUGI USPEH DEKLET
v košarkaških republiških tekmovanjih
so imeli naši predstavniki dokaj uspešno
soboto. V ženski ligi je Libela v gosteh pre-
magala Jezico 67:65 (38:41). To je drugi
uspeh mlade celjske vrste v letošnji republi-
ški ligi. Za Libelo so dosegle koše: Kunej 14,
Božič 25. Cencelj 19. Jančar 4, Aleksič 2 in
Knez 3 koše. Rogaška je doma izgubila proti
Mariboru 57:74. Na lestvici je Rogaška peta
in ima 10 točk, Libela pa deveta s štirimi
točkami. V prihodnjem kolu igra Libela do-
ma proti Litiji in Rogaška v gosteh proti
Savi,
Comet in Elektra sta v tem kolu uspela.
Comet je doma premagal Kamnik 101:85.
Elektra pa Ilirijo 83:76. Na lestvici je Comet
četrti in ima 8 točk, Elektra je sedma s šesti-
mi točkami. V prihodnjem kolu igra Elektra
doma proti Kraškemu zidarju in Comet v
Ljubljani proti Iliriji.
V drugi vzhodni republiški ligi je Kovinar
iz Štor premagal doma Stražo 91:82 (47:37).
Najboljša v vrsti Kovinarja sta bila Erjavec
33 in Djurišič 23 košev. V prihodnjem kolu
igra Kovinar v Murski Soboti proti Po-
murja.
LUDVIK KAČIČ PRI CELJU
Moška kegljaška vrsta KK Celja, ki jo je te
dni okrepil odličen kegljač Ludvik Kačič iz
Žalca, je v soboto in nedeljo sodelovala na
dveh turnirjih in dosegla lep uspeh. V No-
vem mestu so Celjani po prvem nastopu
prevzeli vodstvo in porušili 4875 kegljev. Ta
rezultat so dosegli Kačič 839, Sivka 815, To-
mažič 823. Srot 821, Urh 807 in Tisovec 770
kegljev.
Le dan pozneje so Celjani zaigrali v Mari-
boru na turnirju Konstruktorja in osvojili
drugo mesto. Boljši od njih so bili le gostite-
lji, kegljači Konstruktorja, ki so porušili
5397 kegljev. Celjani pa 5349. Tudi tukaj je
bil med Celjani najboljši Kačič 945 kegljev,
ostalo pa so dodali: Sivka 914, Srot 865.
Tisovec 851, Urh 844 in Tomažič 830 kegljev.
ŠAHISTI DRUGI
v Slovenski Bistrici je bil večji hitropo-
tezni šahovski turnir, na katerem so sode-
lovali tudi šahisti Celja. Med ekipami so
osvojili drugo mesto. Zmagala pa je.ekipa
Maribora.
V celjski vrsti je bil najboljši Franc Pe-
šec, na prvi tekmovalni plošči, ki je zbral
10 in pol točke. Božo Štucl je igral na drugi
plošči in zbral 8 in pol točke, Matjaž Mikac
na tretji deset točk in Stane Pertinač na
četrti plošči osem točk.
J. KUŽMA
PRVE V NOVEM MESTU
Celjska kegljaška ženska ekipa je sodelo-
vala na turnirju v Novem mestu in v trobo-
ju z domačinkami in Gradisom premočno
osvojila prvo mesto z 2308 podrtimi keglji.
Novo mesto je bilo drugo in Gradiš tretji.
Med posameznicami je bila najboljša
Lojzka Bajde, ki je podrla 403 keglje. Osta-
le tekmovalke so dosegle naslednje rezul-
tate: Pečovnik 402, Ludvik 382, Šeško 380,
Urh 373 in Lesjak 368 kegljev.
MALI NOGOMET V HALI
GOLOVEC
Zavod Golovec v Celju tudi letos prireja
občinsko tekmovanje \ malem nogometu.
To je že tretje tovrstno tekmovanje in velja
za leto 1981. Tekmovanje bo v treh ali več
ligah. Vsaka bo imela deset moštev. Igralni
čas je dva krat 25 minut. Igrajo vse ekipe
med seboj. Tekmovanje bo v soboto in ne-
deljo.
Vse ekipe, ki želijo sodelovati v tem zani-
mivem prvenstvu se morajo prijaviti v Dvo-
rani Golovec do 15. januarja. Pr\'enstvo se
bo pričelo takoj po tem datumu.
NASTOPILI ŠOFERJI
Pri ZŠAM Celje so ob koncu leta priredi-
li interno tekmovanje svojih članov v avto
reliju, spretnostni vožnji in slalomu. Sode-
lovali so vsi člani združenja na progi dolgi
29 km.
Med tekmovalci je zmagal Franc Polak.
Sledijo: Anton Tovornik, Franjo Spolar,
Stane Kregar, Metod Žemljic in Kari Ju-
hart. Med tekmovalkami je bila najboljša
Marija Koštomaj, ki je dosegla drugi naj-
boljši rezultat tekmovanja, druga je bila
Zora Terglavčnik in tretja Sonja Poličnik.
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 2 - 15. januar 19^
MLADI PIŠEJO
UKRADEN OTROK
Težka je usoda vseh tistih,
ki so preživeli in padli v borbi
za svobodo. V zgodovini bo-
do ostala zapečatena njihova
imena.
Vojna, ki je morala odločiti
o življenju in usodi mnogih
narodov, je terjala ogromno
žrtev, toda zdaj smo za to na-
grajeni s svobodo.
Žrtve te vojne so bili tudi
otroci. Nebogljeni, kot so bili,
so preživeli, mnogi od njih
ne, vse strahote druge sve-
tovne vojne. Najbolj podlo,
kar so Nemci počeli, pa je bi-
lo to, da so materam jemali
otroke in jih pošiljali v tabori-
šča. Eden izmed teh otrok, ki
je danes mož srednjih let, naš
je obiskal na šoli. Njegovo
ime je Ivan Dobršek. Leta
1941 so ga skupaj z brati in
drugimi otroki odpeljali v ta-
borišče. Bili so to, kakor jim
rečemo, ukradeni otroci. To-
variš Ivan, ki je bil eden
izmed teh nesrečnih otrok, s
ponosom pripoveduje o tistih
časih. Težko mu je pri srcu,
ko govori, kako so bili lačni,
kako jih je zeblo. Pa ne samo
to; bili so brez ljubljenih star-
šev in toplega, domačega og-
njišča. Njegov oče je ušel k
partizanom na Bohor, mati
pa je trpela v zloglasnem ta-
borišču Auschvvitz. Bratje so
bili v istem taborišču kot on,
toda v drugih skupinah in lo-
čeni po starosti.
Posamezna starostna sku-
pina je bila zadolžena za dolo-
čena opravila. Obvestila, ki
so jim jih pošiljali domači, so
jim pomenila vse...
Posebna žalost se mu le-
sketa v očeh, ko pripoveduje
o svoji materi, ki je umrla v
taborišču. Ta rana ne bo ni-
koli zaceljena in žalost iz nje-
govih oči ne bo nikoli izgi-
nila.
Skozi življenje, ki mu je
prezgodaj vzelo mater, otroš-
tvo in ga oropalo za vse lepo,
kar mi danes doživljamo, ho-
di ponosno, saj je dodal kap-
ljico v veliko morje žrtev.
Njegova pripoved je dolga.
O doživetjih bi lahko napisali
knjige, razumeli pa se bomo
tudi, če rečemo: -Bil je eden
izmed ukradenih otrok.«
LJILJANA RADIC, 8. a.
COŠ Frana Roša Celje
NA KMETIJI
Navdušeni smo pešačili
proti Dobravni. Prispeli smo
na kmetijo. Prijazni kmet
Skamen nam je pokazal veli-
ko zanimivega.
Na kozolcu je bila obešena
koruza. Pod kozolcem pa je
bil velik kup korenja in kup
repe. Navdušeno smo opazo-
vali majhne psičke, ki so te-
kali naokoli. Ogledali smo si
sadni mlin in stiskalnico. V
hlevu smo videli svinje, kra-
ve, bika in telička. Najbolj mi
je bil všeč konj. Po lestvi smo
se povzpeli na senik. Sem so
spravili seno in otavo. Na
dvorišču so se pasle kokoši, v
kletkah pa so bili zajci. V kle-
ti smo videli kad z zeljem, so-
de in gajbice z obranimi ja-
bolkami. Vsak izmed nas je
dobil dve sočni jabolki. Za-
grizli smo vanje. Potem smo
se poslovili. Kmet pa se je
vrnil na polje po koruznico.
Njegovo delo je lepo in težko.
2elim si še več takih izle-
tov.
SUZANA PUSNIK, 2. b
Prva osnovna šola,
Celje
DOŽIVETJE IZ
MOJEGA
OTROŠTVA
Nekega popoldneva smo se
jaz, očka, mama in sestra od-
peljali na vikend. Očka je ob-
metaval zid, mamica se je
mudila v kuhinji, sestra pa se
je gugala na gugalnici. Ni mi
bilo do gugalnice, ne do lova
kobilic. Bilo je vroče poletje,
zato sem sklenila, da grem ob
Savinjo. Tam je bilo hladno
in lepo. Reka je počasi tekla,
ribiči so lovili ribe in bilo je
čudovito julijsko popoldne.
Sprehajala sem se po potki,
obraščeni z mahom in pra-
protjo. Kar na enkrat pa je v
nekem bližnjem drevesu ne-
kaj zašumelo. Z drevesa je
padel storž. Mislim, da je bilo
tisto drevo smreka, saj se ne
spominjam več dobro. Ozrla
sem se na drevo in na dreve-
su je bila majhna veverica.
Plašno je gledala in kar naen-
krat izginila. Imela je velike
temno rjave oči, košat rep in
majhne tačice. Se dolgo sem
gledala tisto drevo, a veverice
nisem videla nikoli več. Se
danes se sprašujem, zakaj so
veverice tako plašne živali.
BREDA KLANSEK. 5. a
OS I. celjske čete, Celje
MOJA SKRB ZA
ČISTOČO OKOLJA
Ko sem bila na Rogli sem
videla po travnikih pogorišča
in prazne konzervne škatle,
ki so jih pustili malomarni
ljudje, ki so bili na Rogli. Jaz
pa sem pospravila prazne
vrečke od sokov in papir in
ga odnesla v kontejner.
Ko bi se vsi zavedali, kako
je lepa narava in pospravljali
za seboj odpadke, ne bi bila
naša okolica tako onesna-
žena.
KUMAR IRENA, 3. a
OS Zreče
PRVIČ NA SMUČEH
Ko so mi starši kupili prve
smuči, smo šli na dopust na
Krvavec. Tam sva se z očkom
učila smučati. Kmalu sem se
naučil. Tako vedno hodimo
na smučanje. Zdaj že zelo do-
bro smučam.
BLA2 KRAJNC, 2. c
OS Primož Trubar,
Laško
STOPINJE V SNEGU
Sneg je pokril polja,
travnike. Ko stopam po
njem, mi šumi pod noga-
mi. To imam rada.
Neko jutro sem šla v šo-
lo. Sneg je bil bel, cel.
Nikjer ni bilo nebene sto-
pinje ali sledi. Ko sem se
vračala, sem zagledala
sledi, ki so vodile v gozd.
Bile so okrogle, spredaj
dve, zadaj pa ena za dru-
go še dve. Bile so sledi
zajčka. Tudi srnine sem
prepoznala. Pod nekim
drevesom sem videla sle-
di, ki so jih pustili drobni
krempeljčki ptic. Takoj
sem se spomnila na lačne
ptice. Doma sem v kašči
poiskala zrna prosa, sonč-
nic, bučnic in odnesla v
kozolec. Čez pol ure je bi-
lo pri kozolcu vse živo: si-
ničke, vrabci in kosi.
Vendar so vrabci bili naj-
bolj požrešni.
»Tu imate še zrna«, sem
rekla in jim nasula še več.
Naj jedo, revčki.
MARJANA   KOROŠEC,
4. r.
OS Stranice
POGLED SKOZI
OKNO
Sedim v dnevni sobi in
gledam skozi okno. Na
zemljo lega mrak. Zaho-
dna stran neba se rdeči v
večerni zarji. Pogled mi
splava preko zasneženih
grajskih streh na krošnje
visokih dreves v parku.
Tudi te so pokrite z
zmrzlim snegom. Na ne-
katerih vejah leži debela
plast snega in jih upogiba
pod njegovo težo. Preko
zasneženih streh grajske-
ga poslopja je ravnokar
preletela jata golobov, ki
si iščejo prostor za preno-
čevanje. Ledene sveče, ki
vise iz žlebov na strehi
hodnika, delujejo kot
prozorna zavesa. Tudi
dvorišče je ledena drsal-
nica.
Mrak je postal gostejši,
vidim le še obrise zgrad-
be in bele lise snega. Da-
leč tam zadaj so zableste-
le prve zvezde. Iz visoke-
ga dimnika se vali gost
dim in vem, da je Pavle
močno zakuril. V dnevni
sobi je toplo in prijetno, a
opazovanje večernega
mraka mi je vzbudilo ve-
liko željo po domu.
SREČKO LESKOVAR,
6. r.
Prevzgojni dom Radeče
KAJ JE ZDRAVO
- zdravo je biti čim več
na svežem zraku, zračiti
moramo sobe (Rajko)
- da ne ješ prehitro,
prevroče ali premrzlo jed
(Dani)
- da si umivamo zobe
po vsaki jedi (Andreja)
- da jemo čim več su-
rove hrane (Dani)
- da ne piješ in kadiš
(Branko)
- da pijemo čim več
mleka (Tonči)
- da telovadimo in ho-
dimo na izlete v naravo
(Jerica)
UČENCI 2. razreda
COŠ Stranice
ČISTO OKOLJE
V ponedeljek, 24. novem-
bra smo pionirji iz Kompol
izvedli očiščevalno akcijo.
Krenili smo na več strani. 1.
razred je šel do Ocvirka in
pobral smeti, drugi razred je
pometal cesto in čistil šport-
no igrišče v gozdu, mi pa smo
se z dvema kantama napotili
na Opoko. Vso pot smo imeli,
dosti dela. Končno smo prišli
po strmini na Opoko. Najprej
smo prisluhnili tovarišici, ki
nam je povedala nekaj besed
o jezu in mlinu. Našo pozor-
nost sta pritegnila dva ogro-
mna stroja, ki sta na desnem
bregu Voglajne na železni-
škem tiru pritrjevala vijake.
Ko so stroji odpeljali, smo
očistili okolico spomenika
XIV. divizije. Ko smo se vra-
čali, smo pričakovali, da nam
bo železniški delavec pove-
dal, kaj stroj dela. Namesto,
da bi delavec prišel, smo vi-
deli, kako so delavci metali
pločevinke v Voglajno, pa če-
prav so imeli za hrbtom od-
pad Železarne. Silno smo bili
užaljeni, češ, mi čistimo, vi
nam pred očmi uničujete še
ta košček narave in še to kap-
ljico že itak umazane vode.
Mi bi radi odnesli pločevinke
v kontejner in ribam prihra-
nili življenje. Jezno smo jim
kazali pesti, pa vse zaman,
kar naprej so metali ploče-
vinke v nesrečno Voglajno in
se nam smejali, češ, vidite,
kako prijetno se zabavamo,
vi ste pa mladi, pa kar delajte.
Jezni smo se vrnili v šolo in
nadaljevali s poukom, a neu-
spel zaključek naše očišče-
valne akcije nam ni in ni ho-
tel iz spomina.
MIRKO ŽOHAR, 3. r.
OS Kompole
NIKOLI VEČ NA LED
Blizu našega naselja je jeze-
ro, ki je nastalo ob izkopava-
nju premoga. Poleti so tam
račke, pozimi pa je led. Po-
sebno v zimskem času nam je
jezero v veselje in zabavo,
kljub prepovedi staršev, da
se tam ne smemo drsati.
Že v šoli sem se s prijatelji-
cama Heleno in Andrejo zme-
nila, da se gremo po pouku
drsat na jezero. Res smo se
odpravile. Najprej smo preiz-
kusile, če je led dovolj trd. Ko
smo se prepričale, da je led
dovolj trd, smo se začele dr-
sati. Nekaj metrov od brega
jezera se mi je led nenadoma
vdrl, in bila sem zelo prestra-
šena, zato ker sem bila do pa-
su v vodi. Pograbil me je ne-
popisen strah. Hitela sem
grabiti po ledu, in komaj sem
prišla na kopno. Vse tri smo
bile prestrašene. Ko sem
prišla iz vode, sem takoj od-
hitela domov. Doma je bila
mamica jezna, toda ni me
kregala, temveč me je pouči-
la, da ne smem več na led.
Tudi sama sem sklenila, da
tega ne bom več storila.
JUDITA SMON, 4. a.
OS Biba Ročk, Šoštanj
MOJA MAMA
Moja mama je takšna kot
večina drugih. Vedno ima ve-
liko dela. Ce le utegnem,
prevzamem del njenega bre-
mena, tako da pomijem in
pobrišem posodo. Tudi na
bratca pazim. Sama si pripra-
vim zajtrk, večkrat pa sku-
ham tudi večerjo. Ko pride
moja mama iz službe, se zač-
ne njeno delo doma. Večkrat
rriora med delom skočiti v tr-
govino, včasih pa je dela pre-
več, takrat grem v trgovino
jaz ali pa brat. (^"ulokiaj se
zbere cela naša družina. Naj-
večkrat je to ob nedeljah,
vendar si popoldan zopet
vsak poišče svoje delo. Moja
mama neprenehoma dela. Ce
ne šiva, pa lika ali opravlja
druga dela.
Spat gre pozno, ko že vsi
spimo. Vstaja pa že ob petih.
Velikokrat najdem v kuhinji
listek, na katerega napiše, kaj
moram za ta dan kupiti. Za
njeno dobroto se ji oddolžim
tako, da sem v šoli pridna.
Včasih pride med nama do
manjših zapletov; mamica se
krega, očka pa se smeji in ve-
dno pove kaj smešnega. Sele
takrat se mamica umiri, meni
pa trma počasi puhti iz glave.
Odidem v svojo sobo, kjer
dodobra premislim vso zade-
vo. Rezultat mojega razmiš-
ljanja je vedno enak: MAMA
IMA PRAV!
DARJA TURNSEK, 6. d.
OS Primož Trubar, Laško
ČE BI BIL PISATELJ
Ce bi bil pisatelj, bi pisal
knjige za otroke. Pisal bi sa-
me vesele pravljice, da bi se
otroci vedno smejali, da ne bi
bili nikoli žalostni. Tudi za
odrasle bi pisal vesele zgod-
be, da tudi oni ne bi bili ža-
lostni. Pisal bi, da ne smejo
pretepati otrok. Otrokom pa,
da morajo ubogati starše in
starejše ljudi.
DAMJAN VIVOD, 2. a.
OS Zreče
SKRB ZA PTICE
Letos je zgodaj zapadel
sneg. Takoj sem se spomnila,
da ptički ne bodo imeli do-
volj hrane. Očeta sem prosila,
da sva naredila ptičjo krmil-
nico. Z veseljem sem tudi jaz
pomagala. V roke sem mu da-
jala deščice in žebljičke. Ko
je bila krmilnica narejena,
sem jo nesla na balkon. Vsak
dan skrbim, da ptičkom ne
zmanjka hrane. Vsako zimo
od lakote in hudega mraza
veliko ptic umre. Upam, da
tudi drugi otroci skrbijo za
lačne ptičke.
ANDREJKA TUHTAR. 2. b.
OS Franjo Malgaj, Šentjur
SREČNO PO
STRMEM KLANCU
Ko zjutraj zgodaj vstanem
da v šolo pohitim,-
si sanke brž popravim,
da kaj ne zannudim.
Nič denarja, nič bencina,
dovolj snega je naokrog.
Ze se peljem kot raketa
po klancu navzdol.
Klanec beli,
klanec strmi,
vabi vas, ki sankate se radi. |
DARJA TIMPRAN, 5. b
OS Dobrna
PTICE POZIMI
Vsak človek ima rad ptice.
Ptice imamo ljudje radi zato,
ker lepo pojejo, ker so korist-
ne, ker so lepe in še bi lahko
naštevali.
Spomnimo se, kako pusto
je pozimi, ko -zamrzne« ptič-
je petje. Zjutraj se ne zbuja-
mo ob žvrgolenju naših ptic.
Zbudimo se v praznini, brez
ptičjega žvrgolenja. Narava
se nam zdi pusta in v srcu
čutimo praznino. Ptice vso
leto, razen pozimi, najdejo
hrano v naravi. Ko jim sneg
prekrije svojo hrano, jim mo-
ramo ljudje pomagati. Na
okna in na vrtove jim postav-
ljamo hišice, v katere jim na-
trosimo hrano.
Tudi pri nas doma imamo
ptičjo hišico. Pritrdili smo jo
na okensko polico, vanjo pa
vsak dan dajemo drobtinice,
proso in rženo kašo. Ko ptice
priletijo, hitro in hlastno klju-
vajo po drobtinicah, kakor da
bi jih hotel kdo odnesti. Za-
mislim se in ob mislih se mi
porodijo želje: »Oh, ko bi mi
ptiček priletel v naročje.«
Vendar on ne sliši te moje
prošnje. Zadovoljno, s pol-
nim trebuščkom, odleti in na
njegovem mestu se pojavi
drugi - lepši in zanimivejši.
Prestopa iz noge na nogo, se
zraven spakuje in uganja ša-
le. Tako sem zatopljena v mi-
sli ob lepem ptičku. Vso to
veselje mi zmoti grdi golob,
ki je priletel na hišico in pre-
podil vse druge majhne
ptičke.
Tako iz dneva v dan opazu-
jem ptice in vedno bolj so mi
pri srcu. Vsi ljudje bi morali
spoštovati ptice in jih imeti
radi, kajti ptice so okras naše-
ga sveta.
MELITA SENDLINGER, 7.
Prva osnovna šola Celje
OGLEDALI SMO SI
KERAMIČNO
INDUSTRIJO V \
LJBOJAH
Na ekskurziji smo si ogle-;
dali tovarno keramike v Li-,j
bojah. Tovarna obstoja že!
vTsto let. Izdelujejo vse vrste
keramičnih izdelkov: od
krožnikov, skodelic do raz-
nih okrasnih predmetov.
Na začetku smo videli
obrat, kjer pripravljajo maso
za poznejšo izdelavo. V veli-
kih bobnih mešajo glino, sa-
dro in mleto steklo. Masa te-
če po ceveh do oblikovalcev.
Iz surove mase oblikujejo
predmete. Nato jih namočijo
v barvo in pripravijo za žga-
nje. Žgejo jih od 15 do 20 mi-
nut, odvisno od velikosti
predmeta. Enobarvni pred-
meti so tu gotovi. Ostale
predmete pa odpeljejo v ti-
skarno, jih tam prelepijo z
etiketami in jih še enkrat
žgejo.
Nazadnje smo si ogledali
razstavo končnih izdelkov, ki
nas je vse zelo prevzela.
SILVO LOBNIKAR, 8. a.
GOS Slavko Slander,
Prebold
MLADI NOVINARJI NA OBISKU
Prejšnji teden so obiskali uredništvo Novega tednika in Radia Celje člani novinarskega krožka
celodnevne osnovne šole Fran Roš iz Celja. Ogledali so si studio Radia Celje in postavili vrsto
zanimivih vprašanj. Obljubili so, da bodo še prišli! Naj to izzveni tudi kot vabilo vsem novinar-
skim krožkom, ki nam marljivo pošiljajo svoje prispevke, da nas obiščejo.
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
IRSKA - »SMARAGDNI OTOK«
ZAHODNA OBALA
Družinsko hišo, ki jo je na-
jin gostitelj rezerviral za nas
za nekaj dni, si predajajo za
letovanje bližnji in bolj od-
daljeni sorodniki, pa tudi
prijatelji s svojimi številnimi
družinami. V ta namen so
zgradili prostorno stavbo v
stilu ostalih sodobnih irskih
domov, s štiri spalnicami,
veliko kuhinjo z jedilnim ko-
tom, sanitarijami, lastno cen-
tralno kurjavo in ogromno
dnevno sobo z obveznim od-
prtim kaminom. Res prijet-
no je posedati ob hladnih ve-
čerih pri zakurjenem ognji-
šču; žal v takšne kamine v
zadnjem času marsikje že
vgrajujejo kičaste električne
peči z imitacijo gorečega
premoga.
Nad hišo se je dvigal hrib,
na vrhu katerega je bilo ne-
kakšno iz kamna zgrajeno
zatočišče za stražarja, ki je
od tam opazoval gibanje so-
vražnika za časa vojne v pre-
teklem stoletju (na Irsko se
namreč ni razširila nobena
od svetovnih vojn tega sto-
letja). Vseeno tisto opazova-
lišče ni moglo biti najsigur-
nejši vir informacij: ko smo
si namreč za tiste kraje obi-
čajnega deževnega dne izbo-
rili pot do vrha preko ograje-
nih travnikov, mimo prese-
nečenih krav, čez številne
skrite izvire in močvirnate
pasove, je dolino oziroma za-
liv z mestecem hipoma pre-
krila megla, tako da smo si
komaj uspeli ogledati veli-
častne pečine z valujočim
Atlantikom na drugi strani
hriba.
Kamnita čuvajnica vrha
griča je bila primerek pogan-
skega načina gradnje, pri ka-
terem so kamniti bloki se-
stavljeni v zgradbo brez upo-
rabe kakršnekoli malte. V
okolici Dingla stoji še stara
poganska molilnica, ki je
zgrajena na isti način. Iz ti-
stega obdobja so tudi stari
nagrobni kamni z obliko kri-
ža in z mnogimi reliefnimi
okraski; ti nagrobniki so raz-
treseni po vsej Irski, podob-
no kot številni dobro ohra-
njeni in še uporabljani gra-
dovi.
Nepozabni so vtisi iz vož-
nje po ozki cesti, ki je spelja-
na vzdolž visoke členovite
obale Dinglaskega in sosed-
njih polotokov. Zemlja je
revna, zaradi stalnega moč-
nega vetra tam skoraj ni dre-
ves. Redke kmetije se ukvar-
jajo z vzrejo drobnice ter
krav, odvisne pa so tudi od
državne podpore. Nekateri
prebivalci si pomagajo s pre-
važanjem turistov na bližnje
otoke, za kar morajo imeti
precej močne motorne čol-
ne, da premagajo valovanje
Atlantskega oceana. Drugi
so odprli okrepčevalnice ob
cesti in si tako zagotovili ob-
stoj, ki ga zemlja ne nudi.
Veliko ljudi pa se izseljuje v
gostoljubnejše predele ali v
tujino, kar velja pravzaprav
za vsa pasivna področja po
svetu.
Zelo privlačno je tudi Po-
dročje jezer (The Lake Di-
strict) blizu mesta Killarney,
kjer se jezera vseh velikosti
pretakajo med seboj, vendar
je tam slabo vreme zaradi
obilice vode še pogostejše,
tako da so le redki obisko-
valci deležni razgleda iz bliž-
njih hribčkov, ne da bi ga
zastirala megla in pršenje.
Kljub temu mnogi hočejo
veliko videti. To je potrjeva-
la množica ljudi, ki se je pre-
važala po tistem področju z
avtomobili, ali s kolesi, ali pa
s tradicionalnimi kočijami,
ki jih je možno najeti v ome-
njenem mestu in ki se od na-
ših razlikujejo po tem, da se-
dijo na irskih verzijah ljudje
ob straneh glede na konja in
sicer s hrbti drug proti dru-
gemu. To področje tvori veli-
časten narodni park, sestav-
ljen iz številnih jezer, slapov,
tam stoji stari samostan, na-
rodni muzej, prenovljeni
gradovi in pristave, obkrože-
ni z lepo urejenimi parki;
povsod se ponujajo možno-
sti za športno-rekreativno
udejstvovanje.
Vsa republika Irska je raz-
deljena v več grofij, ki so sa-
mostojne upravne enote.
Kljub temu izgleda celotna
država kot ena sama zelena
celota. Ta barva je njihova
nacionalna barva, ki se po-
javlja na vsakem koraku: v
zastavi, narodnem znaku de-
teljici, kot tudi v najbolj raz-
širjeni kamenini - smara-
gdu.
Poganska molilnica.
PIŠE:
JELKA ŽOLNIR
FOTOKARiKATURA
Štrbunk...
CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
NARODNOZABA VNO
GLASBO MORAŠ IGRATI
S SRCEM
Celjski instrumentalni kvintet je
leta 1968 ustanovil Milan Džakušič,
ki še sedaj igra pri ansamblu troben-
to. Leta 1975 je vodstvo ansambla
prevzel Mirko Polutnik, ki ig^ra kla-
virsko harmoniko. Razen njiju v an-
samblu igrajo še Lojze Novljan - kla-
rinet, Silvo Gorenšek - kitara, Dušan
Leskošek - bariton in bas kitara ter
Slavko Kranjc, ki igra diatonično
harmoniko in tudi poje. Razen njega
v ansamblu stalno poje še Zinka Glu-
vič, občasno pa na snemanjih poma-
ga tudi Vlado Roje.
Kaj druži glasbenike iz Ljubljane,
Vitanja in Celja, da že vrsto let igrajo
skupaj in da veliko svojega prostega
časa posvečajo narodnozabavni glasbi.
Vsi člani ansambla so mnenja, da je
denar tu postranskega pomena. Mno-
go pomembnejše je resno-in načrtno
delo ter ljubezen do tovrstne glasbe.
Milan Džakušič, ki je še sedaj nekak-
šen umetniški vodja ansambla, bi de-
jal, da moraš narodnozabavno glasbo
igrati s srcem, če hočeš doseči določe-
no kakovost. Igral je že v večih drža-
vah po Evropi in povsod so našo naro-
dnozabavno glasbo, ki jo Džakušič
imenuje alpska glasba, izredno dobro
sprejeli. Mnenja je, da lahko dobro alp-
sko glasbo igramo samo Slovenci, ker
je naše izvajanje trdo. Tako pa tudi
mora biti.
Klarinetist Lojze Novljan, ki tudi
sklada pesmi, je doma iz Škofje Loke
in je včasih igral pri Planinskem in-
strumentalnem kvintetu. On meni, da
se pri Celjskem instrumentalnem
kvintetu dela resno, čeprav bi mogoče
lahko delali še bolj načrtno. Tu misli
predvsem na skladateljsko delo. Sam
je namreč napisal približno tretjino
skladb, ki jih ansambel igra. Večino
skladb si je zamislil med vožnjo v Ce-
lje, ko se pelje na vaje. Kasneje jih z
ostalimi člani ansambla izpili in doma
dodela.
Tudi Silvo Gorenšek je, preden je
pred desetimi leti prišel k Celjskemu
instrumentalnemi kvintetu, igral kita-
ro pri drugih ansamblih. Meni, da čla-
ne ansambla druži veselje do glasbe in
skupna želja, da bi igrali kvalitetno
glasbo. Slavko Kranjc je imel včasih
svoj ansambel, vendar kljub temu raje
Igra pri Celjskem instrumentalnem
kvintetu, ker se tu člani ansambla med
sabo dobro razumejo in igrajo glasbo.
ki jim je všeč. Dušan Leskošek je naj-
mlajši član ansambla in je, preden je
prišel k ansamblu, igral zabavno glas-
bo v raznih ansamblih. Pravi, da pre-
hod niti ni bil tako težak, kot je sprva
mislil, da bo. To pa je tudi zasluga
ostalih članov, s katerimi je kmalu na-
šel skupni jezik.
Pevka Zinka Gluvič sicer meni, da
bi morali še več vaditi, ker bi le tako
lahko še dvignili kvaliteto svojega
igranja. Na ta način bi verjetno lahko
posneli še več plošč. Trdi pa tudi, da se
pri ansamblu dela resno in da se mora-
jo člani ansambla ravno zaradi nje od-
povedati marsikateri turneji.
Mirko Polutnik, ki vodi Celjski in-
strumentalni kvintet že od leta 1975,
pa meni da je kvaliteta ansambla tudi
v tem, ker že vrsto let igrajo skupaj, se
med seboj dobro poznajo in razumejo,
tako da kot vodja ansambla ni v
skrbeh, da bi kateri od glasbenikov
naenkrat odšel igrat drugam. To pa je
rezultat dobrega medsebojnega sode-
lovanja in dogovarjanja. Sam je proti
privatništvu ansamblov, ker meni, da
lahko tovrstne težnje kmalu privedejo
do razpada ansambla. Zanj kot vodjo
ansambla pa je največje priznanje to,
da ga ostali člani nikoli ne vprašajo,
koliko bodo dobili za posamezen na-
stop, ker mu zaupajo, da sam ve, ka
je najbolje.
Razen Mirka Polutnika, melod
skladata tudi Lojze Novljan in Mil
Džakušič. Velik poudarek pa je ;
Celjskem instrumentalnem kvinte
na besedilih. Kljub temu, da jim piše
besedila najbolj znani slovenski pie
kot so Elza Budau, Marjan Stare, D;
gica Škerlavaj. Ivan Malavašič. Me
Rainer in drugi, dajo vsa besedila:
vpogled urednikom Radioteleviz
Ljubljana. Zato ni čudno, da je v
skladb tega ansambla ta radijska
televizijska hiša uvrstila v svoj arh
To je s celjskega območja uspelo sai
Celjskemu intrumentalnemu k\'
tetu.
Celjski instrumentalni kvintet
znan predvsem kot narodnozabav
ansambel, kljub temu, da na razr.
zabavah igrajo tudi zabavno glas:
Ravno zato bodo v prihodnje okrep
svojo zasedbo še z bobnarjem. Sv
osnovni usmeritvi, to je narodno:
bavni glasbi pa se zaradi tega ne nan
ravajo odreči. Poskušali bodo delati
bolj zavzeto in posneti še kakšno p
ščo. Ravno te dni bo namreč izšla [
založbi RT Beograd njihova velika p
šča z naslovom Juhej, vrh planin.
F. PUNGER(^:
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič-
Redakcija: Marjela Agrež. Milan Božič, Jure Krašovec. Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar.
Mitja Umnik, Janez Vedenik. Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.