Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXIV., ZZ. 49
petek 28. februarja
Cena Din
SLOVE
Izhaja vsa.* dan popoidna izvzemal nedeljo to praznika. — Inoeratl do 80 petlt vrst h Din 2, do 100 vrat 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 2, večji tnaeratJ potit Trsta Din 4.—, Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14w—» aa Innseinstvo Din 20      Rokopisi as as vračajo«
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljevn ulica it. 5 Telefon: 21*22, Sl-23. 11-24. 21-25 in 21-2«
Podružnica: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta« telefon St_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stronsmaverjeva ulica 1, telefon it. 65| podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani AL 10 351*
Kritičen razvoj dogodkov na jugovzhodu
Uradno angleško stališče do položaja v Bolgariji
Angleški poslanik v Sofiji izjavlja, da ni več daleč čas, ko bo Anglija prekinila odnose z Bolgarijo, če bo služila za oporišče proti zaveznikom — V tem primeru bo Anglija napovedala vojno in šele potem vojaško intervenirala
SOFIJA, 28. febr. s. (Ass. Press). Angleški poslanik pri bolgarski vladi George RendeLl je snoči sprejel ameriške novinarje ter jim podal izjavo o uradnem angleškem stališču do položaja v Bolgariji. Ren-deU je izvajal med drugim:
Cas, ko bo Anglija prekinila odnošaje s Bolgarijo, je zelo blizu, Anglija pa niti ne želi niti ne namerava krš-ti nevtralnosti Bolgarije in tudi ne želi, da bi bila Bolgarija potegnjena v vojno. Ce lahko kaj storim, da to Bolgarji prihranim, bom to gotovo storil. Toda Če odidem, potem bo za Bolgarijo zelo velika nevarnost, da postane vojno področje. Zapustil bom Bolgarijo samo, če bo prišla pod nemško kontrolo ali če bo služila Nemcem za opo. rišče za vojne operacije proti zaveznikom. V tem primeru mi ne bo preostala nobena izbira ter bom moral oditi.
Nobenega dvoma ni, da je več sto ali morda celo že več tisoč nemških vojakov v c'vilnih oblekah v Bolgariji. Njihovo število daleč presetra število, ki bi bilo opravičljivo, če bi bili nemški vojaki res samo prišli, da vežbajo bolgarsko vojsko, ali da nastopajo kot tehnični inštruktorji. Nedvomno so ti nemški vojaki v Bolgariji predhodniki invazije. Ce pa bo do invazije res prišlo ali ne, to je morda drugo vprašanje. Vsekakor Anglija ne bo dovolila, da bi Nemci polagoma spravili Bolgarijo pod svoj vpliv, kakor se je to zgodilo v Rum uniji-
Mnogo Nemcev je že sedaj na vodilnih strateških položajih v Bolgar'ji. Prišli so tehniki za gradnjo in popravljanje mostov. Skozi državo so bile položene posebne telefonske zveze za nemško vojsko. Hiše so bile rekvirirane za nastanitev nemškega vojaštva. Bolgarska armada je popolnoma mcblizirana, toda ni bila morda poslana na Dunav, temveč na druge meje. Bolgar, ska policija je v glavnem že pod nemško kontrolo, bolgarsko časopisje pa je skoraj popolnoma, vsaj kar se tiče vodilnih listov, pod kontrolo.
Bolgarski odgovorni politiki so storili veliko napako, napako, da so pomagali Nemcem do takega položaja. Mnogi odgovorni možje v Bolgariji si prizadevajo še vedno z vsemi sredstvi, da bi ostala Bolgarija izven vojne. Iskreno delim nj hove nazore, toda če bo Bolgarija izgubila sva. jo nevtralnost, se bo to zgodilo popolnoma po nemški krivdi.
Poslanik je dal v svoji izjavi tudi zagotovilo, da bo Anglija vsekakor napovedala Bolgariji vojno, preden bo posegls po vojaških operacijah. RendelI je dejal, da se bo pri tem ravnala Anglija po istih načelih, kakor v zapadni Evropi.
London, 28. febr. s. (Columbia B. S). Današnji angleški listi objavljajo snočnjo izjavo angleškega poslanika v Sofiji, Ren-della. Listi poudarjajo, da v primeru po-
trebe Anglija ne bo oklevala zelo z vojno napovedjo Bolgariji ali Rumuniji- Prav tako lis' "»odčrtavajo Rendellovo izjavo, da je / i na tem, da vsak čas prekine odnosa j t.  t Bolgarijo.
Razmestitev bolgarske vojske
Po angleških informacijah sta sedaj ob turški meji razmeščeni dve diviziji bolgarske vojske. Vsa ostala bolgarska vojska pa je bila poslana na grško mejo.
Kralj Boris ni sprejel opozicijske delegacije
Sofija, 28. febr. e. (BTA). V zvezi s pisanjem tujega tiska, da je Nj. VeL kralj Boris sprejel delegacijo poslancev opozicije, med njimi več bivših ministrov in bivšega ministrskega predsednika Mušano va, je BTA poblaščena izjaviti, da kralj ni sprejel nobene podobne delegacije.
Afera z izginolim angleškim uradnikom
Sofija, 28. febr. e. Povodom skrivnostnega dogodka glede tatvine v angleškem konzulatu in izginotja konzularnega uradnika, kurirja Rusa Grenoviča je an^eški poslanik RendelI včeraj obiskal predsednika vlade dr. Filova in ga prosil, da se uvede preiskava.
Policija je takoj uvedla preiskavo, toda dozdaj ni hotela dati še nobenega pojasnila. Prav tako ni dalo nobenega obvestila angleško poslaništvo. Sodijo, da je Grenovič nosil s seboj važne dokumente in da je bil šiloma odveden iz vlaka.
Tožba zo**er amerf^Vega poslanika v Sofiji
Sofija, 28- febr. e. Na okrožnem sodišču v Sofiji je bila včeraj vložena zasebna tožba zoper poslanika Zedinjenih držav Earla zaradi telesne poškodbe. Tožitelj je nemški trgovec, ki že dolgo časa živi v Sofiii in je tam dobro znan.
NVashineton. 28. febr. i. Predstavnik ame riškega zunanjega ministra je na konferenci tiska v zvezi s tožbo proti ameriškemu poslaniku v Sofiii Georen H. Earlu izjavil, da ga ščiti diplomatska imuniteta in da ne more biti aretran.
Sporočilo iz Moskve
New York, 28. febr. s. (Col. B. S.). Iz Bukarešte poročajo davi, da je po informacijah tamkajšnjih diplomatskih krogov Rusija baje sporočila, da ne bi pristala na to, če bi nemška vojska čez bolgarsko ozemlje napadla Grčija
no, da so se predstavniki angleške in turške vlade sestali na posvetovanja.
Poslanik Cripps v Turčiji
MOSKVA, 28. febr. s. (Tass). Angleški veleposlanik v Moskvi Cripps je včeraj z enim izmed letal sovjetske civilne aviacije odpotoval v Carigrad.
CARIGRAD, 28. febr. s. (Ass. Press). Angleški veleposlanik v Moskvi sir Stafford Cripps je sinoči pristal s posebnim letalom na tukajšnjem letališču Cripps je ta-
koj nato z vlakom nadaljeval pot v Ankaro kamor je prispel danes.
ANKARA, 28. febr. s. (Columbia B. S.) Mednarodni opazovalci smatrajo, da je glavni namen angleško turških posvetovanj vojaškega značaja. Izdelani naj bi bili načrti za skupni nastop angleške in turške vojske na Bližnjem vzhodu, če bi položaj to zahtevat
Prihod angleškega veleposlanika v Moskvi Crippsa v Ankaro pomeni najbrže, da bo Cripps poročal znuanjemu ministru Edenu o stanju ruskih odnošajev z osnimi
velesilami. V angleških krogih zagotavlja-« jo, da Crippsovo potovanje v Ankaro nima posebnega pomena ter da je povsem} naravna
Italijanske informacije
RIM, 28. febr. p. Italijanski listi poročajo, da je glavni namen Edenovih pogajanj v Ankari dobiti od Turčije pristanek za prost prehod angleških vojnih ladij skozi Dardanele. Na ta način bi želela Anglija vplivati na Rumunijo in Bolgarijo.
Japonski ultimatum Francili
Francija naj bi danes opolnoči sprejela japonski posredovalni predlog v siamsko indokitajskih pogajanj ih — Francija je odločena braniti
svoj imperij
New Tork, 28. febr. s. (Columbia BS). Po poročilih Iz Tokia, VIchvja in Londona je japonska vlada stavila Franciji do danes opolnoči ultimatum, cla sprejme zadnji japonski posredovalni predlog v siamsko indokitajskih mirovnih pogajanjih.
Japonski listi odkrito groze Franciji in Indokini za primer, če japonski posredovalni predlog ne bi bil sprejet. Japonskim državljanom v Indokini je bil že včeraj
Hnn nalog, naj bodo pripravljeni k takojšnjemu odhodu Japonsko uradno poročilo pristavlja k tej vesti, da hoče imeti Japonska proste roke. če bi se siamsko indoki-tajska mirovna pogajanja razbila, ter da je prav zato odredila odhod Japoncev iz Indokine.
Iz Vichvja poročajo, da se je včeraj popoldne sestala pod predsedstvom maršala Petaina francoska vlada k seji, na kateri je razpravljala o japonskem ultimatumu.
H ter potek razgovorov v Ankari
Na posvetovanjih je bila ugotovljena istovetnost angleškega in turškega stališča — Nenaden prihod angleškega poslanika v Moskvi na posvetovanja
ANKARA. 28. febr. s. (Reuter). Angleški snnanji minister Eden in načelnik generalnega štaba Dill sta včeraj v navzočnosti angleškega veleposlanika Knatschbull-Hughessena ponovno konferirala s turškim ministrskim predsednikom Saidamom. zunanjim ministrom Saradzoglom in šefom turškega generalnega Štaba maršalom Cakmakom.
V odločilnih angleških krogih v Ankari označujejo včerajšnje razgovore kot nadvse uspešne. Razgovori so trajali skupno samo poltretjo uro. V poučenih krogih pripominjajo, da je treba dejstvo, da so bila posvetovanja razmeroma kratka tolmačiti tako, da je bila v teka razgovorov ugotovljena popolna istovetnost angleškega in turškega stališča.
Izvedlo se je, da angleški zunanji minister Eden danes ne bo več nadaljeval svojih razgovorov s turškimi politiki, ker so bila vsa vprašanja razčiščena ir v teku včerajšnjih sestankov In zato novi razgovori niso veČ potrebni. Morda se bo Eden samo še na kratko danes sestal s zunanjim mnlstrom Saradzoglom, da formulirata besedilo uradnega komunikeja o angleško turških razgovorih.
Načelnik angleškega generalnega štaba sir John Dill bo danes nadaljeval svoje razgovore z zastopniki turškega generalnega štaba in poveljstva turške vojske. Ti razgovori se bodo nanašali na podrobno določitev skupnih obrambnih vojaških ukrepov.
Zunanji minister Eden je bil sinoči 1 avdenri pri predsedn:ku turške republike Izmetu Innon'ju. Danes bo imel Eden konferenco z angleškim veleposlanikom v Moskvi sirom Staffordom Crippsom.
ANKARA, 28. febr. s. (Reuter). V odločilnih turšk"h krog;h poudarjajo. da je pravi namen angleško turške zveze ohra-
nitev miru na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Ker je Bolgarija trenutno ogrožena, je po mnenju teh krogov samo narav-
8TKAT£&KJE TOČKE NA DALJNEM VZHODU
Uveljavljenje prijateljske pogodbe z Madžarsko
Slovesen podpis protokola o ratifikaciji in izmenjavi
pakta
BUDIMPEŠTA M. febr. L Včeraj so bile
v Budimpešti na svečan način izmenjane ratifikacijske listine prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. V slavnostni dvorani predsedništva madžarske vlade je dr. Cincar-Marković v navzočnosti madžarskega ministrskega predsednika Tele-kija in drugih odličnih predstavnikov podpisal zadevni protokol, nato pa ga je podpisal madžarski zunanji minister Bard os sv.
Po podpisu protokola je bilo slavnostno kosilo na jugoslovenskem poslaništvu. V palači »Dunapalota« je zunanji minister Cincar-Markovič popoldne sprejel novinarje in jim dal obš;mo izjavo o pomenu pogodbe, ki bo še bolj okrepila sodelovanje obeh narodov. Zvečer je na večerji govoril madžarski zunanii minister. Na njegovo zdravico pa je odgovoril dr. Cincar-Marković, Obe zdravici sta bili dokaz iskrenega razmerja med Beogradom in Budimpešto.
BUDIMPEŠTA. 28. febr. e. Včeraj nekaj po 11. uri dopoldne je bil v palači predsednika vlade izvršen svečan podpis protokola o ratifikaciji madžarsko jugoslo-vensekga pakta o večnem prijateljstvu ia
izmenjavi ratiflkacijsklh listin. Besedilo protokola, ki je bilo ob tej priliki podpisano, se glasi:
Protokol sprejet v Budimpešti 77. februarja 1941 v palači predsedništva vlade med kraljevino Madžarsko in kraljevine Jugoslavijo o predmetu izmenjave ratifikaeijskib instrumentov prijateljskega pakta, sklenjenega v Beograda na dan 12. decembra 1940. Njegova ekseelenea g. Vladislav Bar-d o s s y tajni svetnik in kraljevi madžarski minister zunanjih del in njegova ekseelenea dr. Aleksander Cincar-M a r k o v I ć , kraljevi Jugoslovenski minister zunanjih del. sta na zgoraj navedenem kraju in zgoraj navedenem časa izmenjala ratlf;kaeijske instrumente pakta o večnem prijateljstvu, sklenjenega v Beogradu 12. decembra 1940. Kot potrditev te izmene sta imenovana podpisala ta protokol.
Dane v Budimpešti. 27. febr. 1941 v dveh Izvirnih izvodih, dr. Aleksander Cincar-Marković s. r. s. r.
Informacije, ki so ponoči prispele v London, pravijo, da je faracoska vlada japonske zahteve odklonila. Danes popoldne se sestane vlada ponovno k seji. Podpredsednik vlade admiral Darlan je zaradi položaja na Daljnem vzhodu odložil svoje nameravano potovanje v Pariz, da bo lahko prisostvoval tudi današnji seji vlade. Francoski veleposlanik v Tokiu se je včeraj ponovno sestal z japonskim zunanjim ministrom Mac u okom.
Glede stališča Francije do Japonskih zahtev Je Izjavila snoči uradna osebnost v VI-chyju. da Je Francija v svoji popustljivosti šla ze doslej do skrajnih meja. Dalje Francija ne bo popuščala niti za ped, naj se zgodi karkoli. Francija Je odločena, da čuva svoj Imperij, kakor ji to določa pogodba o premirja s Nemčijo.
Zaščitni ukrepi v Saigonn
Saigon, 28. febr. a (United Press). Guverner Francoske Indokine admiral De-troux je Imnl včeraj več konferenc z vodilnimi osebnostmi francoske vojske v Indokini.
V Saigonu ln v drugih mestih so krajevne oblasti pozvale vse Francoze, kakor tudi domačine, da se javijo v službo za za-Sv to civilnega prebivaltsva pred letalskimi napadi.
Ruski glas o spora
Moskva, 28. febr. AA. (Tass). >Krasnaja Zvezda« piše: S tem, da je Japonska prevzela razsodbo v sporu med Siamom ln Francosko Indokine, je v znatni meri utrdila svoje postojanke. Kljub vsemu temu pa je pri reševanju spora prtilo do
stoja. Čeprav je bil rok premirja med obema državama ponovno podaljšan za deset dni, vendar pogajanja, ki so trajala 14 dni« niso privedla do nobenega uspeha.
Kakor poroča dopisnik Associated Presa Iz Saigona, je med tremi zastopstvi na mirovni konferenci prišlo do velikih nesoglasij. Japonski narti, da se rešitev spora doseže s kompromisom, niso zadovoljili niti zastopstva Francoske Indokine niti predstavnikov Slama. V govoru, ki ga je imel v japonski poslanski zbornici pomočnik japonskega zunanjega ministra Osahl, je uprav'^eval zapoznltev rešitve tega spora z opozicijo Anglije in Zedinjenih držav.
Nova minska polja pred Singaporom
Singapor, 28. febr. s. (Columbia BS>. Izvedelo se je, da so Angleži v zvezi z novim poslabšanjem položaja na Daljnem vzhodu položili vzhodno od Singapora nova minsak polja. Poslej se lahko približajo Singapuru ladje samo še po prav ozkem kanalu.
Kitajska intervencija
Čungknig, 28. febr. s. (Ass. Press). V zvezi z napetim položajem med Siamom in Indokino pišejo kitajski listi, da bodo Kitajci takoj vojaško intervenirali, če bi se Japonci še dalje širili proti jugovzhodu Azije,
Ameriški okrepi
Sanghaj, 28. febr. A A. (Štefani). Po poročilih iz Manille je 60 ameriških častnikov, ki bi se morali vrniti v Ameriko, prejelo ukaz, naj še naprej ostanejo na Filipinskih otokih. Objavljeno fo bilo, da so to ukrenili zaradi položaja n i Daljnem vzhodu.
Zdravstvena politika v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 28.  febr.  A A.  (Tass) Med
včerajšnjim zasedanjem zveznega sveta se je nadaljevala razprava o državnem proračunu za leto 1941. Poslanci, ki so se udeležili te razprave, so razložili razne uspehe v republikah na ozemlju Sovjetske zveze. Govorili so o uspehih v zadnjih letih.
Komisar za liudsko zdravje M i cere v je na koncu včerajšnje razprave razložit številke, ki pojasniujejo ogromno delo zdravstvenega or*° si v 16 000 bolnišnicah s 840.000 post«^ .D. v 32.000 dispanzerjih in poliklinik-' s 45 000 posteliami. v sanatorij ih in okrevališčih To delo je zlasti pomembno na polju pob:janja nalezljivih bolezni. Razložil je tudi delo sovjetskih zn=m<rfveni'kov nri tran^furziii krvi, nevrokirurgiji, fiziologiji, kar ima vse vebk ponren za svetovno znanost
Ou koncu leta 1941., je rekel komisar, bo Sovjetska zveza imela 145000 zdravnikov proti 20000. kolfkor jih je Rusija imela pred revolucijo. To pomeni, da bo Sovjetska zveza kmalu na prvem mestu, kar se tiče števila zdravnikov.
Gospodarska nogajanja z Italijo
RIM, 28. febr. e. V začetku marca se prifno v Rimu italijansko jugoslovenska gospodarska pogajanja za prvo polovico leta 1941. Jugoslovensko delegacijo bo vodil pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič, italijanski delegaciji pa bo na čel oval senator Gani-ni. Jugoslovenska delegacija prispe v Rim jutri, pogajanja pa se bodo pričela z, marca.
*
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,
1941.
ftter. 49
Angleške operacije v Afriki
V Eritreji so zasedli noVc naselbine v oddaljenosti as do 50 km od Kerena — General Wawell na abeefoskih tleh
čiščenje ozemlja v
Somaliji
KATRO, 28. febr- s .(Reuler). Snočnje i uradno porodila poveljstva angleške voj- I ske na Bližnjem vzhodu je potrdilo, da je prišlo te dni v Libiji do bojev med angleškimi In nemškimi oklopnim« edinicami Poročilo pravi, da je sovražnik nastopil samo s manjšo izvidnlško skupino oklopnih vozli ter da je bil pognan v beg. Boji so bili zapadno od KI Agele v Cirenajkl, kjer je sadnja važnejša angleška postojanka v Libiji.
V angleških vojaških krogih pripominjajo k temu spopadu, da je bil sovražni oddelek, ki je Angleže napadel, prav majhen ter je predstavljal samo patruljo, ki je očividno prodrla preko 500 km skozi široko neobljudeno puščavo južno od zaliva Sirte. Nedvomno je bil ta oddelek samo izvidnica, glavne sile sovražne oklopne vojske, ki je morda v zapadnem delu Libije v TripolitanijL Nekateri angleški krogi celo mislijo, da morda tudi tega napada sploh ni izvedla nemška vojska, temveč so se samo Italijani poslužili nemških tankov.
Z bojišča v Eritreji poročajo, da angleška kolona, ki prodira s severa, zno. va napreduje. Včeraj je bila zasedena naselbina Kelamet, okoli 50 km od Kerena, druga poročila pa javi ia i o celo. da se je kolona približala Kerenu žc na 25 km. V tej koloni operirajo tudi oddelki svobodne francoske vojske. Med tem angleška vojska zapadno od Kprena uspešno zadržuje glavno silo italijanske obrambe v Kerenu.
Obojih v A b e s i n i j j včeraj ni bilo novih poročil- Pač pa javljajo, da je general Wavell na svojem inšpekcijskem
potovanju nedavno stopil ob kenijsko-abe-sinski njej i tudi na abesinska tla ter je 20 km od meje inspiciral Južnoafriški oddelek, preden je ta stopil v akcijo na bojišču. Ob tej priliki je imel general Wa-vell na vojake nagovor, v katerem je izjavil, da je ponosen in srečen, da se tako odlične afriške čete bore pod njegovim poveljstvom.
V Somaliji so operacije armade generala Cuninnghama, ki je tako uspešno prodrla v 14 dneh 900 km daleč ter zavzela Mogadiscio. omejujejo sedaj na čiščenje ozemlja. Neprestano prihajajo novi italijanski vojni ujetniki, že sedaj pa javlja uradno poročilo, da znaša njihovo število že več tisoč. V južnem delu Italijanske Somalije Angleži doslej niso zavzeli še naselbine Bard ere. ki pa so jo Italijani po oporčiUh angleških izvidniških letalcev tudi že evakurali.
V letalski vojni nad Vzhodno Afriko so bili Angleži prav tako zelo aktivni. Bombardirani so bili objekti v Ertreji, Abes:-niji in Somaliji, Po uradnih informacijah so Italijani v dosedanjem poteku vojn esa-mo v vzhodni Afriki izgubili okoli 240 letal, tako da je njihovo letalstvo bistveno oslabljeno. Angleško letalstvo v Vzhodni Afriki je bilo nedavno ojačeno s prihodom najmodernejših lovskih aparatov, ki so oboroženi z osmimi strojnicami. Sovražna letala so včeraj napadla Aden. Bil je to prvi napad na Angleško trdnjav« po devetih tednih. Uradno poročilo pravi, da ni bilo ob priliki včerajšniega napada povzro čena niti škoda niti Žrtev.
Albansko bojišče
Vziic slabemu vremenu, ki je odgodilo priprave za večjo bitko, poročajo Grki o krajevnih uspeliih
ATENE. ?8. febr. e. Z albanskega bojifča javljajo, da skrajno slabo vreme ovira operacije na vsej fronti. V ravnini dežuje, v hribih pa divjajo snežni zameti.
Slabo vreme je najbrž za nekaj Časa odgodilo večjo bitko, ki se je pripravljala. Reke Vojuša. Skumba, Devoli in Osma, ki so se že začele vračati v svoje struge, so zdaj zaradi neprestanega dežja spet narasle in so znatna ovira za izvajanje operacij.
Okrog Tepelenija in v področju pogorja Ostravice je bil tudi včeraj topniški ogenj, toda slabši kakor prejšnji dan. Na severni fronti ob Skumbi in Podgradcu ni bilo nič pomembnega.
ATENE. 28. febr. e. (EP). Kakor javljajo s fronte, so se operacije nadaljevale tudi včeraj, dasi je bilo vreme slabo. Na iužnem odseku so dosegli Grki. I« javlja vojni dopisnik lista »Katimerini« nove uspehe.
Isti list javlja, da so Grki sestrelili tri ! italijanske bombnike in da je bilo uničenih  več  italijanskih  motoriziranih kolon  na  odseku  pogorja  Pratevin. Bombnike je  sestrelilo  protiletalsko topništvo.
Grško vojno poročilo
ATENE, 28. febr. s. (At. Ag.) Grški generalni štab javlja v svojem sinočnjem 124, vojnem poročilu:
Omejene krajevne operacije Na neki točki so sovražni oddelki, ki so prišli v ogenj grškega orožja, imeli težke izgube.
Zajetih je bilo nekaj ujetnikov. Grško letalstvo je izvedlo nad bojiščem včeraj posebno uspešne operacije.
Grško notranje ministrstvo javlja, da so sovražna letala včeraj metala bombe v bližino nekega grškega otoka v Egej-skem morju. Napad ni povzročil niti škode niti žrtev.
Po zavzetju prvega dede-kaneškega otoka
ATENE, 28. febr. e. Vest o zavzetju Cas-lellorizza po Angležih je izzvalo v vsej grški javnosti veliko navdušenje. Vsi listi obširno opisujejo zgodovino tega otoka. »Proila« piše: Osvoboditev tega dodeka-neškega otoka izpod italijanskih oblasti je izzvala v vsej Grčiji val sreče in zadovoljstva, ker je to znamenje, da bodo i kmalu osvobojeni vsi otoki.
Anglija, brez nočnega napada
L«nd°n, 28. febr. s. (Reuter) Preteklo noč ni bil izveden noben letalski napad na Anglijo. Operacije sovražnega letalstva je preprečilo slabo vreme. Nad Kanalom je divjal smoći hud vihar.
Včeraj podnevi so izvedla sovražna letala pod zaščito oblakov nekaj napadov na razne dele Anglije, vendar napadi niso povzročili večje škode.
Roosevelt o ameriški
pomoči
NVanhington,  28. febr.  s.   t Ass. Press) Predsednik Roosevelt je govoril snočl iz Bele hiše po radiu v Hollywood, kjer je bila slavnosrt razdelitve nagrad najboljšim
filmom.
Roosevelt je dejal v 9vojem govoru med drugim, da obrambni progTam Zedinjenlh držav vključuje obrambo vseh demokratskih držav na vsem področju Amerike. Dejansko ta obrambni program ščiti rudi bodočnost demokracije povsod na svetu, kjer koli bi bila v nevarnosti pred nasiljem.
Vlada, je nadaljeval Roosevelt, z zaupanjem pričakuje, da bo kongres odobril zakon o posojanju vojnega materiala, kajti ta zakon je nadvse važen činitelj v obrambi zapadne poloble.
Roosevelt je nato izjavil priznanje ameriškim filmom. Dejal je, da so ti filmi važni ne samo z nacionalnega stališča, temveč tudi z mednarodnega stališča. Ameriški filmi kažejo po vsem svetu ameriško civilizacijo, ameriške aspiracije in ideale svobode.
Dullittov govor
Nevv York, 28. febr. s. (Ass. Press). V nekem govoru se je včeraj bivši ameriški veleposlanik v F*raneiji Bullitt zavzemal,
naj bi bilo takoj proglašeno stanje nacionalne nevarnosti v Zedinjenih državah, da bi bilo mogoče potem pospešiti ameriško vojno proizvodnjo.
Bullitt je dejal, da bo Nemčija, če v sedanji vojni zmaga, obvladala ves svet. če pa zmaga Anglija, potem so podani izgledi, da bo lahko skupno z Zodinjenimi državami organizirala prvič v zgodovini res pravičen mir za vse narode, na podlagi poštenosti in krščanstva. Anglija je v svoji vojni proizvodnji dosegla mnogo več kakor pa se je pričakovalo. Kljub temu pa mora ameriška industrija še povečati svoje napore, ker mora podpreti Anglijo. Kitajsko in Grčijo. Ameriška industrija mora delati prav tako hitro, kakor če bi biic Zedinjene države že v vojni.
in Hullove izjave
VVashington, 28. febr. AA. (DNB). Zunanji minister Hull, ki je po daljšem kole-hanju za hripo te dni zopet prevzel vodstvo ministrstva, je včeraj na konferenci z novinarji odgovarjal na razna vprašanja.
Na vprašanje, če je bil govor, ki ga je imel bivši ameriški veleposlanik Bullitt v New Yoi*ku v mornariškem klubu poprej predložen zunanjemu ministrstvu, je Hull odgovoril, da tega govora ni čital in da besedilo tega govora ni bilo predloženo zunanjemu ministrstvu. Hull je dodal, da Bullitt ni več v službi zunanjega ministrstva in da zato zanj zunanje ministrstvo ni več pristojno.
Trditve, da hoče ameriška vlada vplivati na konferenco v Tokiu, je Hull označil kot novico, ki je ni treba zanikati.
V zvezi s poročilom iz Buenos Airesa. da je pomočnik argentinskega zunanjega ministra pozval angleškega in ameriškega veleposlanika na posvet o morebitni zaplembi tujih parnikov. je Hull izjavil, da za to vabilo ni prišla pobuda od ameriške vlade. Hull je dodal, da ameriška vlada nI vzela vprašanje o pogajanjih o tujih parnikih v ameriških pristaniščih v svoje roke.
V Mojstrani — zbor gorenjskih smučar!ev
Jutri bo prvi zletni dan s svečano otvoritvijo IV. zSeta in prvim tekmovanjem na 18 km
Jutri popoldne se začno tekmovanja v okviru rv. izleta gorenjskih smučarjev v Mojstrani pod pokroviteljstvom brigadne-ga generala g. Lukiča in predsednika SZSZ g. mr. Žabkarja.
Gorenjska zimskosportna pod v zeza ni samo vestno in z znano sposobnostjo pripravila spored, temveč je dala prireditvi s sestavo častnega predsedstva, v katerem so vsi predsedniki gorenjskih klubov in drugi javni činitelji, še poseben poudarek. S tem nI zagotovila prireditvi samo polnošte-vllno udeležbo vseh klubov tn tekmovalcev, temveč dokazala tudi globoko pojmovanje bistvenih zahtev gorenjskih smučarjev, ki streme za složnim sodelovanjem klubov v okviru vsakoletnega sporeda svoje po&zve-
Da bo prireditve vsestransko uspela. Je porok prireditveni odbor, v katerem so sami znani tehnični strokovnjaki kakor Vovk. Stražišar, Razinger. Ažman, BalanC, Lan-gus, Ravnik itd. z neumornim dnkovicem na čelu. Tudi Smučarski klub Mojstrana pod vodstvom tov. Kramarja nudi dovoli jamstva, da bodo vsa tekmovanja odlično organizirana, kar je glavni pogoj za uspeh prireditve.
Prijave tekmovalcev se hitro množijo in je upati, da bodo Jutri In v nedeljo nastopili prav vsi gorenjski smučarji. Pohitite še ostali s prijavami, do jutri popoldne je še čas! Vsi smučarji v soboto in nedeljo v Mojstrano!
I    Jutri po prihodu popoldanskega vlaka
ob 15. bo po skupnem odhodu s postaje Dovje-Mojstrana pred hotelom »Triglav« svečane, otvoritev [V. Izleta gorenjskih smučarjev. Izlet bo otvoril predsednik Gorenjske zimskosportne podzveze tov. Cin-kovic Jože. Takoj po otvoritvi bo tekmovanje v teku na 18 km. Nastopili bodo vsi naši najboljši tekači kakor Razinger, Smole j, Knific, Zemva, Klančnik itd. Obeta se huda borba, ker so snetne prilike odlične in proga težka kakor malokdaj.
Jutri pa bo največja ln najlepša točka tekmovanja mladine na 3,5 in S km, saj bo nastopila prav vsa gorenjska smučarska mladež, da pokate svoje sposobnosti in borbenosti. Tudi slalom za dame ln mladino bo dogodek prve vr*te in lahko že naprej prerokujemo presenečenja.
Podprite požrtvovalnost in dajte priznanje Idealizmu gorenjskih smučarjev s tem. da se v polnem številu odzovete vabilu.
prvenstvu
Razpis
veleslaloma sa senior je sleta
GZSP raspisuje o priliki IV. sleta gorenjskih smučarjev bo v Mojstrani #e »letno prvenstvo v veleslalome za senior je, ki bo v nedeljo dne 2. marca t_ l. s pričetkom ob 10.30 na Rupab. Dolžina proge znaša okrog 2000 m, višinska razlika pa 500 m.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci SZSZ. Vsak tekmovalec nastopi na svojo odgovornost. Tekmuje se po pravilnikih SZSZ in ZS3J. Prijave na predpisanih tiskovinah Je poslati do 28. t. m. do 12. na naslov GZSP na Jesenicah. Pri-javnlne nI. žrebanje bo v petek, dne 28. t. m ob 19. v pisarni SZSZ na Jesenicah. Oblava doseženih >rezultatov bo v nedeljo 2. marca ob 18. pred hotelom >Triglavc v Mojstrani. Prvi triie tekmovalci prejmejo darila.
Prvih 5 mest se upošteva tudi pri ocenjevanju najboljšega kluba na zletu.
Težnje in potrebe slovenskega učiteljstva
Zastopnika dravske sekcije JUU pri ministrih dr. Kreku in dr. Kulovcu
Ljubljana. 28. februari a Predstavnika dravske sekcije JUU njen predsednik g Metod Kumeli in tajnik g. Drago Sunančič. sta se mudila Dre'ekli teden v Beogradu zaradi mnogih vprašani, ki zadevaio učiteljstvo in ljudsko ^olo. Zastopnika sekcije uprave sta bia sprejeta pri ministru dr. Kreku in dr. Kulovcu. in sta i ima podrobneje obrazložila pereča vprašanja. Hkrati sta izročila ministroma srx>menico. ki tolmači bistvsne zahteve in težnje učiteljskega stanu. Šole in organizacije.
Slovensko učiteljstvo se čuti do'žno posvečati v dana'njih težkih Časih liud.~ki šoli vso svoio skrb. Naš? šolstvo trni zaradi oomanjkania učnih moči. Izpopolnitvi učiteljskega staleža ie treba posvetit: vso skrb Zlasti danes bi ne smel biti noben oddeek brez učitelja Kazalo bi nuino otvoriti nove abiti.;rientske tečaie srednjih šol. ker so se do=ed.nji ukrepi izkazali za nenxv-> Ine. Vsa naša pozornost mora biti usmericna na obmeinc šole kiei nai b; bili nameščeni le naj posebne j ši in narodno naiboli zavedni učitelji. Učiteljevu v obmeinih kraiih bi bila potrebna o>-sebna in izdatna nodpo-a pristoinih ć ni-teljev. Obmeino učiteljstvo nai bi prejemalo oo-obne mesečna al l-~tne naerade. ki niai bi se izničevale brez os bnih ki nai bi se Izplačevale brez p>sebnh kraiih podpiralo u tannvljanle š-l^kih kuhinj, pozornost na nai bi bila posvečena tudi gospodarskim in gospodinjskim teča-iern :n ustanavlianiu dnevnih zavetišč.
Spričo o^romno^a porasta cen. ki pa niti š<? ni ustavljeno, je prišlo dr'a\no namešč^nstvo v obupon polož .j. Ureditev zmotnih razmer ie nco-loži ivo rorialno vpro.šmic. 1: ciftaT rešitvi ie treba pr stopiti z Vio nujAjOstfc). Usvariti je nam?-ščenstvu eksistenčni minimum ali z znižanjem cen ali z zvišaniem ore:emkov Oduravilo nai se draginisk: razr~di. prejemki nai se avtomatično regulirajo v razmerju s cenami po indeksu Narodne banke. Cdoravijo nai se razi ke med pomočenimi in noporočemimi državnimi uslužbenke mi. Uvedba oskrbe državnh uslužbencev* in unokoiencev s cenei'i ni živi "i. ižfgle ;a. da ne bo mrgla urediti ckisten-("ne::a vr-"a"ao;a. Učitolistvo ugotavlja, da niti po 12 letih od:'ar je bil izdan zakon O liudsk'h šolah, še ni rešeno u"itel:sko stanov; ni ko vprr sanje. O^rmna večina ufttteljstvfL zlasti v manjših krajih a7i ni-stano.anja. ali pa se mora z dovoljiti
z nerpTimernimi objekti Banovina nai bd postopno pristopila k z davi učiteljskih stanovanj s čimer bi se tudi p stopno zniževala obveznost  plačevanla stanarin.
V kolikor are za ukrepe prosvetne personalne politike nai streme za tem. da ?e utrdita v učitelistvu občutek zadovoljstva in občutek popolne pravne sigurnosti S premesti t vami do »službeni potrebi« nai se popolnoma preneha ako iih ne narekujejo resnični službeni interesi. Popravijo nai se premestitve preteklih let. utemeljene s službeno potrebo, ki na iih službena potreba ni narekovala Reaktivirati 1e treba vse brez disciplinske oreiskave in brez dokazane krivde odpvtsčene učitelje, razrešenim šo'skim upraviteljem na ie treba vrniti položai in nai se za šolsk? upravitelje postavljajo nais*are1se učne osebe na šoli. Onemogoči nai se oovratek prakse pre?Itakovania in zapocrtavlian a pri na-nredovaniih. ki 1e med učitellstvom upravičeno povzročilo toliko odbora in zacrre-itencsti. Učiteljem, zaradi te prrkse oškodovanem. na1 se škoda popravi, kar bo rru>so"-e doseči z novo ra?:\Tsti*viio ln nv-
tomatičnim napredovanjem, ki ie bilo uveltavljeno s prejšnjim uradniškim zakonom.
Službena učiteljska mesta nai se mesečno razaisuieio kot kriterii za oddaio pa nai bo število službenih mest. službena ccena in družinske razmere Nika-.or ne more biti prav. da so se oddajala oolja in najboljša službena mesta brez razpisov, razpisovala pa so se slaba in n ijslabša. Mesta naj se oddajajo komisijsko in naj i ms. sekciia v komisiji tudi svoiega zastopnike. Pogodbenim učiteljem, ki sa zdaj že vsi sprejeti v državno službo, bi bilo dokončno urediti njih položai. p: av-tako čakajo na ureditev učiteljice ženskih ročnih del. 60 po Številu. V kolkor gre za vprašan ia ljudske šole in učieliski stan. ki se dajo rešiti le s finančnm zak nom. so vnesena k orcdl^eom za izprem^mbo finančnega zakona.
Iz razgovora z ministroma ie bilo posneti, da kraljevska vlado uvideva nevzdržni DOložai nameščencev in era skrša zboljšati. Preden pa bi se pris'opilo k zvišanju prejemkov, bi bilo treba poseči po ukrepih, da se ne bi z zvišan'em pla^ Jakoj zooet povišalo cene Predloge sokciie bosta ministra preučila. Minister dr. Kulo v-ec ie tudi izjavil, da ie proti temu. da bi se učiteljstvo r-remoščalo bre/. potrebe.
Včeraj pet smušklh poletov nad 100 m
Nad loo m so skočili na včerajšnjem treningu Nemci Palme, Kraus in KlopSer
Ljubljana, 28. februarja Včerajšnji dan je bil začetek serije poletov nad 100 m. Nemci so pokazali svoje ?n:nje ln le verjetno, da bedo še izboljšali rezultate. Hdll je šel samo s tri četrt zaleta, ker se je čuvaj radi roke, ki si jo je poškodoval v Beljaku, od jutri dalje pa bo skakal v polni formi. Stilno so pokazali Nemci odlično znanje in je užitek gledati njihov polet- — Naši so imeli pri rekordni udeležbi 9 smučarjev nekaj padcev, ki pa so bili vsi brez poškodb. Na startu je toliko mladih pogajmnih smučarjev, da se jih prireditelj niti ubraniti ne more. Pozornost vzbuja mlad ISletni Javornik iz Ljnbljane. ki pogumno slcaee ln ne pade. Stilno je bil odličen Mežik. pa tudi Zupan je pokazal dober rezultat. Novšak prihaja zopet v svojo staro formo ni mnogo obe- . ta, Finžgar je imel smolo ln je pri dosko- J
ku padel ter si mak) nategnil mišice. Sel je na masažo na Jesenice in bo najbrž danes ali pa jutri zopet nastopil. Vsega so bili samo 3 padci, ostali so bili samo dotiki tal Ln so vsi smučarji izvozili naprej. Včeraj so skakali:
Naši: Klančnik Karol. Smuški klub Ljubljana 61, 69, 84 p; Razinger (SK Bratstvo, Jesenice) 52, 50. 51 p, 70; Javornik Sm. k. Ljubljana 57. 62. 65 p, 72; Novšak Sm. k. Bohinj 50, 81, 81. 85. 86; Zalokar SK Ilirija 58. 52. 71 73 p; Zupan SK Ilirija 62 p, 63, 79. 82 p; Prlbosek SK Bratstvo Jesenice 60. 75 p: Mežik SK Ilirija 72   80, Finžgar ZFO Kropa 82 p.
Nemci: H611 72. 80. Gering 85. 96. 99. 97;Sohneidenbach 77. 85 93. 91; Mair 83. 81. 84; Lahr 92. 99. 98; Palme 90, 100, 101; Kraus 96. 99 99 in pol p, 101; Klop-fer 93, 100, 94, 103 p. (*p* pomeni padec).
Za radarje važna uredba
Ljublana, 28. februarja Dne 19. oktobra 1940 1e izdala Nemčija uredbo o izvedbi SOcialnesra zavarovanja v Alzaciii in Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razširjeno tudi na Alzacijo ln Loreno.
9 14 dopolnilne uredbe k prvi uredbi z dne 5. 12. 1940 določa, da se smatrajo ohranjene do 31. decembra 1940 vse pričakovane pravice, ki so bile pridobljene pri nesilcu alzaško-lorenskeffa rudarskega pokojninskega zavarovanja. Po 9 15 Iste uredbe se to računalo leta. za katere so plačani prispevki rudarskim zavarovalnicam v Alzaciii-Loreni, kot da so plačani po nemškem zakonu o rudarskem zavarovanju.
Ta uredba 1e zeTo važna za nase rudarje, ki so zaposleni v Alzaciii ln Loreni. V smislu ČL 1 pogodbe o socialnem zavarovanju med JugoclaviJo ln Nemci 1o z dne 5. avgusti 1929 — v veljavo le stopila 3. oktobra 1929 — so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledu dajatev lz socialnega zavarovanja.
Za rentnike. ki že prejemajo rente iz alzaškMoren skesa ner.?odne?a invalidnega li na rudarskega zavarovanja, m ve'ia naslednje; Od 1. Januarja 1941 • dalje se bodo vse rente ln rokomine preračunale
ns novo. Dokler se ne u trotove proračunski zner-ki. bod^ koristnlki prejemah primeren predujem.
Uredba z dne 19. oktobra 1940 nudi prizadetim zelo korisne ugodnosti, zaradi tega nai se iih posluži jo takoj, da ne bodo pozneie trpeli sami.
Pod hlodi Je obležal urtev
Studeno, 27. februarja. Promet na cestah Je zdaj izredno težaven in združen tudi z nevarnostjo, kar najzgovoraeje priča huda nesreća, kl se je pripetila danes malo pred poldnem v Selški dolini blizu naselja Studeno pri Železnikih. 30!etni voznik Janez Kloboves. uslužben pri industrijskem podjetju Franc Dolenc y Skof ji Loki, je vozil z dvovprež-nim vozom hlode po dolini navzgor proti Selcam. Do nesreče je prišlo, ko Je pri-vozll za njim avtoprevoznik Kosec iz Železnikov s svojim tovornim avtom. Zaradi spolzke ceste Kosec z avtom ni mogel prehiteti Klobovsa, Drugo za drugim sta se zato pomikali vozili po cesti naprej kakih 200 korakov, da prideta do pripravnega mesta, kjer bi se lahko prehiteli. V dobri veri, da to šlo, je zavozil Kloboves s svojimi blodi na skrajno desno stran cerste. kar pa Je povzročilo nesrečo, fle preden je mogel odskočiti, se je teftki voz prevrnil na Klobovsa in hlodi eo stisnili nesrečni-
ka. Smrt je nastopila takoj, vsaka pomoč Je bila Izključena. Ljudje, ki so prih'.tcll do prevrnjeoega voza, so prvi hip mislili, da gre le za lažje poškodbe.
Pokojnik je bil simpatičen mladenič, v shifbi vesten, blagega značaja. Doma j« bil iz Breznioe. vasice v škofjeloškem gorovju, ki spada pod občino Zminec.
KOLEDAR
Danes: Petek, 28. februarja: Roman
DANAŠNJE PRIREDITVE
Razstava slikarjev Godca, Kralja tn kovlča v  Obersnelovi galeriji  na Gospo-svetski cesti
Ra«*tava karikaturista Kondorja v pala-61 Bate
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Nđjhujiih grobarjev tttŠŠga lepega jerika ne smemo iskati med preprostim ljuJst\x>mt temveč med izobraženci Ti ga najbolj tnrevarijo in pačijo. Kriva je deloma malomarnost, še bolj pa pomanjkljiva iMObrSU-ba. Premalo hlač so raztrgali v šolskih k!i>-peh, učitelji v ljudskih šolah in starši doma bi jim bili morali večkrat n;r\'it> uie sa, pa bi bili bolj podko\\mi zapustil: SO* to. 1 ako se pa mnogi niti nc potrudijo, da bi svoj jezik očistili največjih peg — grdih, nepotrebnih tujih izrazo\:
Tako je neki izobraženec poslal oni dan k mesarju s\'OJega slugo z listkom, tt* k,t-terem  je   bilo   zapisano,   naj   mu prinese:
za 3 dinara ekstra\'urst
za 3 dinara Jegervursi
za 3 dinara šinken'utst.
Kaj res dobre, poštene. sio\*eče kranjske klobase ne zaslužijo lepših imen?
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 2o url Petek, 28. februarja: ob 15. uri: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota. 1. marca: Protekcija. Red A Nedelja, 2. marca: ob 15. uri: Mali lord. Mladinska predstava.   Izven, gnitaon cene  od  20  din  navzdol.   Ob  20. uri: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 d m navzdol
OPERA
Začetek ob 20 url Petek. 28. februarja: Ples v maskah. Rod A Sobota.  1. marca:  Carnien. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovce ve ln debut gospe Manje Mlejnlk-Sibinovičevo Nedelja, 2. marca: ob 15. uri: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Glob I.o znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Tri stare skntle. Izven +
Altlstka Elza Karlovčeva bo pela jutri v soboto zvečer zopet naslovno partijo v Bizetovi operi »Carmen«. Laskave ponudbe, ki jih ima za gostovanja na dunajski in berlinski Državni operi, pričajo, kako visoko cenita ta kulturna zavoda, ki sta brez dvoma vodeča v zapadni Evropi, Umetniške kvalitete te pevke. Pri tej predstavi bo debutlrala Ljubljančanka gospa Mejnih-Sibiiiovlčeva Manja v partiji MlcaelP. Mlada pevka je absolventka ljubljanskega kon-servatorija. kjer je Studirala petje pri prof. Foedranspergovi. Na njen mladodramatsk: sopran so postali pozorni na produkcijah, na katerih jc nastopala.
Za mladinsko predstavo Simonlr-Mnvov«« operete »Angel z avtom«, ki jo bodo ponovili po enomesečnem premoru v ned : pop. ob 15. uri, se bo vršila skušnja za VSe sodelujoče otroke v soboto 1. marca ob pol 15. uri v operi. Skušnja je obverna za vse otroke, razen tistih, ki Imajo v tem Času šolo.
Iz Trbovelj
— Osebno vesti. V železniški prometni službi so premeščeni prometniki: Frr.n železnik iz Trbovelj v Sevnico, Miroslnv Bergelj iz Brezovnlce v Trbovlje, riri1 TJlaga iz Sevnice v Trbovlje, LJudevtl Ljudova-j iz Trbovelj v Zagrrje.
_ Posladkoma pe»a se lahko naroč: neposredno pri Gospodarski zvezi odnosno Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru. Kmetovalci naj se čimprej prijnvljo pri trboveljski občini. Polsladkorna pesa je z t krmljenje živine Se bolj piikiadna odn"?-no še boljša kakor krmska pesi. ker Ima vedii odstotek redilnih snovi. Ni en hektar da sicer manjši pridelek, zato pa je nr'vi red;lna vrednost toliko večja. V shrambi se bolje drži in ker ima v sebi manj vode, tudi manj obtežuje prebavila ln za1ež<> ša isti krmilni učinek manjša količini Nnš;m kmet.rvalcem se nakup tega važnega **-mena toplo priporoča.
— K*stl, poroke in «mrft. V Trbovliah so bili krščeni: Jožef Zagorca. Ivanka Za-berložnik. Valentin Anderlič. Matij^n R z-mal. Marijan Ferlic, Jožica Sehafer. Antonija Žagar. Matilda Kilar. — PoročMi so se: Mihael Hribar, rudar, in Ana Koser hči rudarja: Stanislav Oeepek. fuđar, in Štefanija Borlar, delavka v steklimi; Anton Logar, grafik, in Rafaela Leakovaf hči mizarskega mojstra: Ivan Ledlnek rudar, in Ida Kosec, hči rudarja; Viktor Smuk. delavec, in Akyj7iia Hočevar. delaV-ka: Albin Vajdec. rudar, in Marija Go-renc. hčj posesrtmka. B1lo srečno! — Unv,: so: Valentin Andrplič. rudarjev sin. In Marija Hole*ek. rudarjeva hči. Kale S'1-žalje!
— Krajevna ledja koroških  borcev v
TTbcndjah bo Imela redrt letni občni zbor dne 1. 3. ob 19.30 v sobi gostilne Vol ker na Vodah. Na dnevnem rerTu je med drugim tudd delovni načrt za leto 1041 ter <se bodo obravnavala važna društvena vprašanja. Na skup?>Mno 90 povabljeni zaston-niki vseh ti?kaiSniih narodno obrambnih organizacij. TovariŠka ''olžnost vsnkpgn člana je. da se zbora radi njegove važnosti sigurno udeleži.
— Dodatne nnkPznfce za moko delilo te dni trboveljskim rudarjem. Vsak odrasel rud°r prejme dodatno nakaznico na 1 kg moke. Skupno bo torej vsak rudar odslh-mai prejemal mesečno 5 ke: moke. Nakaznice delilo md.ariem po popam^znn rudniških reviri''h. Ukrep je pravičen, saj je rudar navezan v nretežnj meri na krušno hrano. Rudarsko delo je eno najtežjih m zahteva dobro in tečno hrano.
Btev* 49
»SLOVENSKI  NAROD«,   pefek, ». februarja 1141
Strma S
DNEVNE VESTI
*— Gostovanje dreadenske opere v Beogradu in Zagrebu. V beocraisfccm Narodnem gledališču je bila v sredo zvečer Drva predstava ooere iz Dreedena, fc je vprizorila oDero »Kavalir z rožo«. Predstavi ie prisostvoval tudi oredsedrrk vlade Dragisa Cvetković z ministri dr. Šutecm. dr. Koštan t.no vi čem, dr. Cu brilovl čem, Vulovičem, Pantičem, dr. Krekom, ministrom dvora Milanom Antiće-m, njegovim pomoćnihom Babić-Gjalskim, Beo"aj-fikim župarem Jevrcmom Tomičem in drugimi dostojanstveniki. Gledališče Je bilo nabito polno in po vsakem dejanju je občinstvo navdušeno oloska'.o Po predstavi ie priredil upravnik Narodnega gledališka Momir Veljković gostom na čast banket. Snoči ie z enakim usrehom vori-zorila dresdenska opera v Beogradu Ba-ethovmovo opero »Fidelo«. V ncd?l;o pa nastopi dreodenska ooera že v Zasrebu, kjer VTJrizori iste dve opori. Za cbe predstavi le bilo gledališče že včerat razprodano. V Zagrebu vprizor: orkester dres-denske opore tudi simfonični koncert Jutri zvečer v-prizori zagrebška opera gostom na čast Resne sthi j evo opero »Plamen«.
— TTgovhmka pogajanja z Italijo. Jutri odpotuje naša delegacija za trgovinska pogajanja v Rim, kjer ostane več dni. Trgovinska pogajanja z Italijo so postala periodična glede na tekoče potrebe in skakanje cen na tržiščih
— Prehrana letoviščarjov v prim>r*Klh kU*Viščth. v Crikvenici je bilo te dni posvetovanje o prehrani letoviščarjev v letošnji sezoni. To vprašanje je zelo važno, kajti Če ne bo pravočasno preskrbljeno za zarostne količine hrane, bo letošnja sezona še slabša od lanske. Iz Zagreba je prišlo zagotovilo, da bo za Hrvatsko Primorje prehrana zp. letoviščarje pravočasno zago-gotovljena. Kako bo z Dalmacijo je pa se vpraf anie.
— Italijanski komisar pri trgovinskem
ministru. Tržaški »II Piccolo« poroča iz Beograda, da je bil znani strokovnjak za
gosr>~<lar?ke stike med Palilo in jugovzhodno Evropo Karlo Eduardo Schmidt von Fridberg akreditiran pri italijanski vladi kot trgovinski komisar pri našem trgovinskem in zunanjem minis'rs'vu v rangu poslanika II. stopnje.
KINO MOSTE A.]i se spominjate pevskega šlagerja »Pesem vetru« ? še melodioznejša in krasnejša pa je
Pesem pomladi
Giuseppe Luggo — Laura Nuccl
Usoda nesrečne kraljice:
Maria Antoinetta
Norma Shearer — Tyrone Pouer Predstave: ob delavnikih ob 20., v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri
Uredba o kontroli uvoza filmov. Posvetovalni odbor za zunanjo trgovino je pripravil osnutek uredbe o kontroli uvoza filmov. V bodoče bi bil uvoz filmov odvisen od dovoljenja ravnateljstva za zunanjo trgovino in državne filmske centrale v Beogradu. Filmski zavodi bodo morali položiti kavcijo 5000 din. filmske zadruge pa 3000 d:n. Vprašanje uvoza filmov v banovino Hrvatsko bo ureieno avtonomno«
— Občni zbor Narodne banke. Na zadnji plenarni seji upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno, da bo občni zbor 16. marca. Obenem je bilo sklenjeno, da bo znašala dividenda za leto
1940  n i delnico 400 dm brutto.
— P >dpornemu skladu na asavodu za slepe otroke v Kočevju ao darovali: g. An-delo Battelino 500 din, tvrdka A. Prolog 300 din. neimenovana gospa iz Trbovelj in g. dr. Ivan Lavrenčič po 100 din, ga. K-=_ria G-oričar in g. dr. Flais po 20 din. ga. ženi Grobelnik 10 din. Vsem dobrotnikom v Imenu slepe mladine iskrena hvala!
— Predavanje o gasilstvo. Danes ob 18.20 bo predaval na beograjski radiopostaji vrhovni inspektor gasilske službe g. Ili;a Pintar o gasilstvu kot najvažnejšem činitelju zaščite pred letalskimi napadi. Opozarjamo slovensko gasilstvo na to važno predavanje!
— Koledar »Kmetovalca«. Kmetijska družba je podarila naročnikom > Kmetovalca « prav okusno opremljen koledar, ka-t- regs vrednost je tem večja, ker je posvečen propagandi knjigovodstva na naših kmetijan. Izda;ateljica je prav storila, da je omogočila slovenskemu kmetu vodstvo enostavnega kmetijskega knjigovodstva in pri tem posebno podčrtala razliko med vrednotenjem dela in premoženja na kmeti .ah odnosno v drugih pridobitnih pod-;ir:'ih_ če se bodo naš: kmetski gospodarji držali teh načel, bodo na podlagi lasrtnin kniigcvodrtvenih podatkov lahko ugoto-i i*-, ali je kmetijstvo res tako nerenta-b:ino, kakor se splošno pripoveduje, ker s^ je rentabilnost kmetijstva pogrešno ocenjevala po istih načelih kakor industrija, b-'nkarrtvo itd. Priporočamo našim kmet-skfen gospodarjem, da se naroče na >Kme-tovalcac, ker bodo lahko prišli tudi v po-sest koledarja. k; jim bo z^lo koristil.
— Šmartno bo Savi. Prostovoljna gasilska četa Šmartno ob Savj bo v nedeljo 2. marca ob 16.40 uprizorila v Prosvetnem domu v Hrušici dramo »Prisega o polnoči*. Ljubitelji drame in tovarške cko1 -;;-ke Tamilske čete opozarjamo na to lepo prireditev, pri uprizoritvi nastopijo samo dobro izvežbane moči pod vodstvom '".rku.sonesra režiserja. Vsakdo, ki nas bo pcsptil. bo odnos o i narlepše rirmme z na-č^-a gostovanja) Obenem pa bo zadovo-li>n ker bo nrepričan. da je koristno uporno. t<m nekaj ur nedeljskega počitka, kajti igrr.lci. ki nastop;-o. so želi že ne-šteto uspehov po raznih podeželskih odrih. pririHi.   T^r. pio vam žal! Na p^moč!
— Sedem konvencij z Ilali'o "dOhrenih. Ministrski svet je odobril sedem z Italito sklenienlh knovencii. med njimi tudi kon-venoffo 7i sistematizacijo imovinskih interesov bivših pokra*in Kraniske. Goriške tn Gradiške juridi nih eseb lavnega prava, ki so iTvrsevale svoje posle na ozemliu teh pdkra^n. T" konvencija ie bila podpisana 18. Julija l&SŠ. v Benetkah Drusrih Šest konveiicil se nanaša samo na Daim^ciio.
— Turli iz Egipta bomo uvažali bombaž. Med na5o in esriptsko vlado je bila sklenjena pogodba, po kiteri nam bo Edpt dobavi4.'*1  r*6fehb%£ v zameno za naš les.
— Koč- prf nfgVfffelffli jezerih $t oskrbovan^ od sobote 1. marca dalje, v zimski   55»--^; ii na   raroolepo salltirjepe
SObe  7   r'" P1 " ~>   P1;   ot-   "!i<-ft to*)io  '/"* -
kurjeno skupno lež;šče za 15 oseb. Ta postojanka je v zimskem  času primerna
za daljše bivanje. Okrog' prijazne planinske koče je veličasten smučarski raj, ki nudi krasne zložne sprehode, ugodna vez-baiidča in mnoge raznovrstne izlete. 2e tik pred kočo je majhen prostor za velbanje za manj izurjene smučarje, lep in precej obsežen smučarski svet na severozapadoi strani v bregu z redkimi macesni. Dostop je ali mimo >ZIatorogac ln čez Komno ali od Sv. Janeza skozi Suho ln čez Ovčari jo. Krasni so izleti iz te postojanke: k Zelenemu jezeru pod Hrlbaricami, od koder je imenitna smuka nazaj grede ali čez Stab-ce na Ovčarljo. Dedno polje in tja preko na Vogar. Na praznik sv. Jožefa 19. marca bo tudi Že oskrbovana Stani če v a koča pod Triglavom in bo takrat že mogoč prehod s smučmi preko Hribaric, tako da morejo turisti iz doline Triglavskih jezer presmučati prostrana visokogorska smučišča v Triglavskem pogorju. Ce želite informacij o bivanju v dolini Triglavskih jezer, se obrnite na društveno pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4'I.
* Strojepisni tečaji — n°vi (dnevni in večerni) prično 3. marca. Prijave sprejema »ChrintofOv učni z*vod«, Ljubljana. Domobranska c. 15. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. Največja strolepisnica — 60 pisalnih strojev!  Prospekt na razpolago!
— Vrem«. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in hladneje vreme. Včeraj je deževalo na Visu in Splitu. Najvišja temperatura je znafala v Dubrovniku 12, v Kum boru 11, v Zagrebu in Beogradu 9. v Splitu in Rabu 7, v Sarajevu 6. v Ljubljani 5.4. na Visu 3. v Mariboru —1.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.9, temperatura je znašala —1.8. na aerodromu —5, v Mariboru —6, v Zagrebu 0 0. v Beogradu in Visu 1, v Sarajevu —1, v Splitu 2, na Rabu 4, v Dubrovniku in Kuan-boru 6.
— Nesreč«. lSletnega posestnik ove ga sina Jožeta Grintala iz Komende je pograbila za roko slamoreznica. ki mu je porezala prste desne roke. — 301etni posestnikov sin Franoe špendal Iz Stične je padel z motornega kolesa Ln si zlomil desno nogo. — V Ljubljani je padel s kolesa pekovski pomočnik France Vodnik in si zlomil levo roko. — V bolnico so prepeljali tudi 91etnega hišnikovega sina Franca Kopača iz Gajeve ulice, ki je padel po stopnicah ni si zlemil levo roko.
— Pretre5ljiva tragedija ruskega emi-eranta. v ruski sirotišnici v Vel. Kikind' je umrl te dni zanuščen in pozabljen ruski emigrant Aristra Rezn k->v. eden najbogatejših mož carske Rus:je Nje .ovo ime je b:io znano do vsei Rusiji Imel je več tovarn in mnoso hotelov, pa tudi letovišč. Njegovo premoženje ie znašalo več sto milijonov zlat h rub'jev. p0 bolj ševi ski revoluciji S3 ie napotil naiorei v Nemčijo, kior je im:l v Berlinu vcai':o rc5tavrrc:; . ki ie Da posnele procadla. Iz Nemci ie ie prispel v Jug rlaviia. Ne-kai časa ie živel v D a Ima ci i i konma je pa tako obubožal, da so ca morali sprejeti v sirotišnico Ruske2a Rdečega križa. V bedi se ie siomnil svr>ieea dobresa znanca, sedanieffa nem?ke?a zunan'ega m'nis*.ra von Ribbor.tr.:pa in mu r-isa'. Von Ribbentron £a ie do srn ti pod p ral.
— Pomotoma ustrelil brata. Mato Vu-kašinović iz vasi Andrijevca blizu Slavonskega br da ie po pomot: ust e'il sv jcea brata Simuna. Širnim se ie vračal iz krčme precej pozno in hotel je prenočiti pri bratu. Ta ie oa mis,il. da trka na okno vlomilec.    Pograbil   je ooško  in ustrelil
lastnega brata.
— štiri žrtve narasle vode. Na reki To-
plovi pri vasi Pirane, koder vodi glavna cesta iz Prireza v Peč, je narasla voda prei dnevi porušila most. V Orahovcu je bil včeraj sejem in ljudje so hodili kar čez vodo. Med njimi je bil tudi trgovec Dužan Grgovič, ki je pa zašel v tolmun. K sreči je dober plavač in tako se je rešil. Pač je pa narasla voda odnesla s seboj konje z vozem, na katerem so sedeli štirje kmetje. Vsi so utonili.
— Samomor bivšega dunajs^ga igralca. Blizu postaje Slavonski Brod je včeraj skočil pod vlak bivši dunajski igralec Ot-mar Lukacs, star 50 let. V smrt ga je pognala beda.
— Kmetovalec. Februarska Številka tega odličnega strokovnega časopisa zopet potrjuje, kako potreben je slovenskemu kmetijstvu nezavisen list. Pomembni v tem pogledu so članki: Skrb za povečanje kmetijske proizvodnje. Za večjo donosnost krompirja. Slovensko vnnogradn'štvo pred važnimi nalogami, Delo in drugi zanimivi strokovni članki.
— 14leten deček ubil lSletnega tovariša. Sredi Subotice se je odigrala v sredo zvečer čudna tragedija. Učenec 4. razreda gimnazije Zvonimir Kralj, star 15 let, se je seznanil z neko 13letno deklico in postala sta dobra prijatelja. V srečo zvečer je Kralj na izprehodu opazil, da se deklica iz-prehaja z njegovim 141etnlm tovarišem. Takoj ga je pozval na orgovor, za kar se pa tovariš ni zmenil. Kralj se je odpeljal s kolesom, a kmalu se je vrnil, potegnil samokres in ustrelil na svojega nasprotnika- Ni ga pa zadel. Njegov nasprotnik je potegnil iz žepa nož in ga ranil v prsi. Kralj se je hotel odpeljati s kolesom pa se je kmalu zerudil in onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil.
Iz Ljubljane
_lj Konferenca o ureditvi službenega
razmerja poklicnih šoferjev, ki je bila sklicana včeraj v Delavski zbornici, je trajala več ur in je bila ob 14. končana. Udeležili so se je zastopniki Zveze šoferjev za dravsko banovino, Delavske zbornice in šoferskega društva Volan kot zastopniki delojemalcev to zastopnik Inspekcije dela banske uprave, Trgovsko industrijske zbornice. Združenja avtobusnih podjetnikov, in Združenja prevoznikov kot zastopniki' delodajalcev. Zastopan je bfl tudi prometni oddelek policijske uprave. Skoraj v vseh točkah delojemalskega predloga le prišlo do načelnega sporazuma, le na predlog o delovnem časti in plačan delodajalci niso pristali. Delodajalci zahtevajo 10-umi delovni čas, in naj place ostanejo na višini že predpisanih minimalnih mezd. Sklepi konference bodo predloženi banski upravi, ki bo poročala na pristojna mesta v Beograd V doglednem času bo v Beogradu sklicana anketa o ureditvi delovnih odnosov šoferjev za vso drŽavo.
—lj Ribji trg povsem brez morskih rib. Ze več let se ni zgodilo, da bi ne bilo ob petkih naprodaj vsaj nekaj morskih rib kakor danes Včerai je prispelo v Ljubljano le manjša pošiljka morskih rib. ki so jih pokupili lastniki restavracij. V Dalmaciji so dva dni praznovali pusta tn pe-
pelnico tudi ribici; v južnih krajih je pust še mnogo bolj v Časteh kakor pr nas. Samo s tem si baje moramo razlagati, zakaj danes ni bilo naprodaj morskih rib in ne morda aara 1 neugodnega vremena za ribolov. Na ribjem trgu so bile danes naprodaj le postrvi.
—tj  NA   VSAKO MIZO LAŠKO PIVO
—lj Nastop Šentjakobskega ftieti-l:56a na viiki meščanski soli. Na nrosn o delovnega odbora šolske dijas.:e kuhinje na Vicu v Ljubi,ani, ki nresk.buie dnevno
50 dijakov in dijakinl z brezplač i m kosilom, so se ljubjrvnjivo odzvali igra.ci odličnoga šentjakobskega gledališča, da uprizore Nušićevo iffjo v štrih dejanih »Gospa ministrica« v sredo 5. marca ob 8. uri zvečer. Cisti dobiček ostane tei p^e-potrebni socialni ustanovi. Nastop Ldlič-nesa ronomlraneea isralakcg.i an?ambla in plemeniti namen bosta gotovo or.no-mogia k polni sasodbi dvorane — telovadnice viške meščanske šale. Vse socialno čuteče vljudno vabi delavni odbor.
—lj Z veličini navduhenjvui in apiavzi na odprti sceni je bila sprejeta na Šentjakobskem odru like Vaštetove > Vis oka pesem*, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Za to igro je tako veliko zanimanje, da 60 bile vse dosedanje predstave razprodane. Ponovitev igre bo v soboto 1. in nedeljo 2. marca cb 20.15. R3di tehničnih ovir bo le še nekaj ponovitev. V nedeljo 2. marca ob 15.13 bo zadnja popoldanska uprizoritev Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«, na kar opozarjamo zlasti vse one. Id niso dobili več vstopnic pri poslednji popoldanski predstavi. Kupite vstopnice že v preororodaji od danes dalje.
—1 j Ugotovitev. Dne 19. t. m. smo priobčili notico o dimniškem požaru v hiši št. 15 na Poljanski cesti, pri katerem so morali intervenirati mestni gasilci. Ugotavljamo, da m"mnikarja pri tem ne zadene
nobena krivda,
—lj Sokol I Ljubijana-Tabor iredi v nedeljo 2. marca ob 16. mladinsko telovadno akademijo. Pester spored bo gotovo zadovoljil vse gledalce. Vstopnina: sedeži po 6 Ln 4 din. stojišča po 2 din. Vabimo
—lj Udruženje rezervnih of-cirjev, pododbor Ljubljana, sklicuje 18. redni zbor na soboto 15. marca ob poi 20. uri v predavalnici Društva inženjerjev v Zvezdi, Q. nadstr. — Uprava po io \v.ora.
—lj Ra7ne morske ribe. Polenovka. Gostilna LOVMN. 115-n
—lj Tatvine, Ivanu Jenku je nekdo ukradel s kolesa pred Pintarjevo brivnico v Pokopališki ulici rjavo usnjato aktovko, v kateri je imel nekaj obleke in več ključev. Jenko je oškodovan za 200 din. — Iz Bogatajeve delavnice na Gallusovem nabrežju je tat ukradel Jakobu Kopaču črno usnjato listnico z 200 din. legitimacijo in krušno karto. — Z dvorišča Devove gostilne v Florijanski ulici je bila ukradena 500 din vredna vozna plahta- — Z dvorišča hiše št. 4 v Staretovi ulici pa je tat odnesel za okrog 600 din perila.
—lj Pazite na suk?ije! V nekem loka'u je bila te dni ukradena Slavku Zevniku temnosiva suknja z monogramom SZ. v kateri je bil tud; rdeč šal in usnjene rokavice. Zevnik je oškodovan za 1900 din. — Josip Golin je prijavil policiji, da mu je tat ukradel v gostilni suknjo modre barve s črno podlogo, v kateri je imel moder šal. Golin je oškodovan za 1400 din. — Edvardu Kralju pa je tat odnesel iz neke kavarne temnemodro zirn^k suknjo, mehak klobuk in svilen dežnik v skupni vrednosti 1500 din.
—lj Na trgu prijeta tatica. Včeraj dopoldne se je sukala med prodajalkami in kupovalkami na trgu mlajša, čedno oblečena ženska, in sicer najprej okrog mesarskih stojnic, potem je pa na Vodnko-vem trgu ukradla dvema kupov alkama iz torbic denarnici. Tatica je skušala pobegniti, a jo ie še pravočasno prijel neki moški, ki je noklTcal stražnika. Tatico, ki je bila prazri denarnici že vrgla proč, je stražnik odvedel na policijo, kjer so ugotovili, da je prišla iz ZaeTeba. Marija L. je bila že večkrat po poslih v Ljubljani in je že 771 ana žeparica.
Iz Celja
—c O gorah Velike Britanije bo predavala drevi ob 20. v risalnici meščanske šole lektorica ljubljanske univerze ga. Fan-ny S. Copelandova. Predvajala bo tudi nad 70 skioptičnih slik iz britanskih gorskih predelov. Na zanimivo predavanje, ki ga priredi Savinjska podružnica SPD v Celju, opozarjamo zlasti naše planince,
—c Na ljudskem vsenčilliču bo predaval v ponedeljek 3. marca ob 20. unlv. prof dr. Milan Vidmar Iz Ljubljane o temi »Skrivnosti tehničnih problemov«. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno.
—c Napad in nesreča. V ponedeljek sta dva fanta napadla 30-letnega posestniko-vega sina Ivana Počivavška iz Dekmarce pri Sv. Petru pod Sv. gorami in mu zlomila
levo roko. Ko je 54-letni upokojeni rudr Franc Jelen is Laškega latovarjal v četrtek zjutraj na postaji v Laškem sode iz vagona, mu je padel sod na nogo in jo zmečkal. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
—c Dodeljevanje petroleja. Mestni prehranjevalni urad v Celju odslej ne bo več izdajal petrolejskih nakaznic onim družinam (gospodiujstvom). ki imajo v hiši električno napeliavo, četudi kateri prostor ne bi bil opremi]"en z električno razsvetljavo. Za potrebo v obrti ali industriji bo dodeljeval petrolej za pomožno delovne sredstvo le v najnujneših primerih, nikakor pa ne za razsvetljavo, ker je karbida dovolj na razpolago. Upravičeni interesenti, katerim je petrolej nujno potreben kot pomožno delovno sredstvo, naj zaprosijo upravo drž. monopolov preko pristojne obrtne ali industrijske zbornice, da jim izda dovoljenje za naknp petroleja.
—c Zanimiva krtatenska razprava. Na okrc žnem sodišču v Celju se ie v torek zagovarial 3S-letni dr Svetollk Božinovlč, šef zdravnik zdravilišča v Topolščici pri Šoštanju, ki je bil obtožpn. da je lani 3 ma]a s svojo malomarnostjo pri dajanju pnevmotoraksa povzročil, da je pri bolniku Mihnilu životiču nastopila zračna embolija, ki ii je Životič v nekaj minutah podlegel Dr Božfnovič je zanikal krivdo in izdavil, da je ravna! po predpisih zdravniške znanost' m prakse, zaradi česar ne more biti oderovoren za smrtni izid. V istem smislu sta podila svojp mnenje tudJ izvedenca dr Robent Neubauer. šef zdravnik zdravilišča na Golniku ln prlmarij dr Franc Pebeveo tz Ljubliane. Izjavila sta, da dr Bnžinovlču ni mosroče očitati malomarnosti, temveč srre le za nesrečen slučaj, za katerega dr Bož'novičti ni mogoče pritM>-»ti krivoV Na podlaei iziave izvedencev je bil dr Svetollk Božfnovič oproščen
—c Umrla ie v četrtek na Sp. Hudinjl 32 pri Celju v starosti 80 let ga Emilija Un-gerjeva. roj. Jueova. vdova no obro.tnom ravnateliu bivše topilnice v Lltni in tašča g. Ludvika Gniška. uradnika v javni bolnici v Celiu Pogreb bo v soboto ob 16 30 iz mrtvašnice na okoliškem pokonnllšču. V cellskl bolnici ie umrla v sredo 37-letna. v želrmike pri Skofil Lok! priftMna Mr-riia K^pčičeva, dninarica brez stalnega bivališča-
Matffeva sreša smola
Ljubljana    2S februarja
Preden si je Matija K. ured«1 s-tanovanje v stari baraki v zahodnem delu mesta, je spal. kkSx6t je pač naneslo. Na j večkrat ie ponoči budil h'apce no hlevih, kjer se je zaril v slamo ali seno. zjutrai pa spet odšel, da si je za naslednjo noč poiskal prenočišče drugod Vračal se je nerad kajti često sa je težila vest Hlapcem se je namreč izkazov«! hvale/nega s tem. da jim je kradel obleko in sploh vse. kar je dosesel.
Matija pa se je lepega dne seznanil z živahno Betko, ki je že poprej stanovala v skoro zapu'čeni baraki precej na samem. Ker je čutil v žepu nekaj kr.vačev. ki jih je bil iztržil za ukraden suknjič, je povabil BetkO na rm-l litra dalmatinca m njuno prijateljstvo je bilo zapečateno 2e zvečer se je Matija preselii v barak< kjer je csital. Drujji dan je Retka sprejela več obiskov svojih prijateljic in fim pokazala tudi Matijo, ki je bil z njimi izredno prijazen, tako da je bil mahoma vsem vSeč. Ženske pa niso prihajale na obiske prazne, marveč so pr'našaJe perilo ali obleko, nekatere pa tudi zlatnino, ovnatne verižice, ure, obe^ike, prstane itd. Matija k: te bil že itak zrel p*iček, se je kmalu znašel v družbi tat;nsk:h žensk, ki so kradle po stanovanjih, kamer so prihajale pod raznimi pretvezami. Pctstal je nekak trao-vski potnik za nflznečavan je  nakradenega b'aga
Matija se je vozil na deželo, pogosto ie potoval tudi na Hrvatsko in vedno pošteno odračunaval denar za razprt dano robo. Kadar je imela družbica malo več denarja, je postalo zlasti na večer v baraki veselo, manjkalo ni ne vina ne jedače, Matija pa je z nekaterimi prijatelji poskrbel še za drugačno zabavo. Ker sc rx-sli sijajno uspevali, se je Matija zredil in postal naravnost zal fant. Betka. ki ga je uvedla v to življenje, pa se je oni dan preveč opi-La in pcstala v pijanosti naenkrat muhasta. Bila je ljubosumna na svojo čedno prijateljico Mirni, ki ji je Matija kar preveč očito dvoril V baraki je nastnl nrepir, ki se je slednjič razvil v pretep M'mi je odšla iz barake vsa opraskana in neznansko razžaljena. Vsa jezna je že nasilednji dan poiskala stražnika ki mu je je'a med po-goa-orom nanvgavati na stvari, k; so bile v zvezi z Betkino barako Stražn-'k jo je seveda vemo pos'uša1 m že zvečer se je znašel Matija z Betko vred na stražnici,
kjer je prišlo vse početje čedne družbe na dan. Policij« je zaprle pet žensk. Matijo-vih potovanj po dežel' in v Zagreb pa je
rudi konec.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnlh zvez v Ljubljani ln   Mariboru   t«*r «PD 28. februarja 194L Rateče-Plantca »'JO m: —C\ delno oblačno, 120 cm snega. pr&č. skakalnica uporabna
PlSTven-Slatrm 930 m: —10, delno oblafroo, 120 cm »nega. pršfi, vfcpen ača obratuje
Planlcn-Tamsr 1108 m: —10. delno oblačno. 140 cm snega, priič
peč-Petel;nJ< k 1440 m: —6, jasno. 120 cm snega, prisojno aren. osojno prft'6
poklhik-i 1300 m: —10. jasno. 220 cm snega, prtič
Radovljica 470 m: —2. oblačno. 18 cm ornega srenec
Boh.nJ-Sv. Jftne« 030 mi —4, jasno. 62 cm snega, s rež
Boh'nMludntaa 900 m: —4. jasno, 63 cm snega, srei
Bohlnf-SBlatorog M0 m: —4, delne oblačno. 65 cm snega aren
Dom na Kom nI 1690 m: —7. delno oblačno 346 cm snega, arenec
Dom na Krvavcu 1700 m: —6, delno oblačno  230 cm finega srenec
Koča ns Veliki planini 1158 m t —9 delno oMnčno, 190 cm anega. srenec
Valvasorjev dom 1160 m: —8. delno oblačno. 170 cm snega, prsle"
Dom n« Kofrah 1300 m: —8, oblačno, 170 cm sineta pršič
Jer^r^ko 890 m: —4. oblačno. 31 cm snega. prSlč
Škofa I.oku 650 m: —3. oblačno. 22 cm sne^a deloma aren, deloma STenac
Polževo 620 m! —2, oblačno, 15 cm snega, srnec
Ribnica na  Pohopfn 715 na: —3. oblačno,
15 cm snega. prSiČ Senjorjev dom 1522 m: —8. jasno, 155 cm
snega, pršič Rlm*k! \Teioc 3S0 m: —6. oblačno. 38 cm
?me^a. pr§:č Peca 1654 m: —1. jasno   80 cm snega,
sren
Morilska koča 1314 m: -6, demo oblačno. 180 cm snega, srenec
Z Jesenic
V nedeljo 2 marca ob 20 urt bo v SokoNkem domu na Jesenicah krstna predstava Oregorčeve operete
Ljubezen naj živi
Rezervirajte vstopnice!
SPORT
— Tekme z Zagrebom priredi Ljubljanski biljardski klub v dneh 1. In 2. marca v biljardnici kavarne Zvezda. ZagrebSk! biljarski klub bodo zastopali na veliki ln mali mizi gg. Veselv, Medakovič. Dragu-tinovič in Jungwirth. Na veliki mizi se nam bo predstavil tudi g. Domač, amaterski prvak Jugoslavije v kadru 45/2. ki bo zastopal Zagreb v Igri z na.šim g. E'sen-bartom. Vse ljubitelje biljard^kega sporta že danes opozarjamo na to zammivo tekmo, ki bo trajala od sobote opoldne do nedelje zvečer.
Sobota, 1. maroa
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Plošča za ploSčo pisana zmes godba vesela in pesmice vmes. — 12.30: Poročila, objave. — 13* Napovedi. — 13 02: PlcSča za ploščo pisana zmes, godba vesla in pesmice vmes. — 14: Poročila, objave. — 17: Otrofika ura: Nastop >Pavlihovega odra« (prenos Iz velikega studia). — 17.30: Slike Iz prirode (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester.—* 18.40: Pasivna obramba in zaščita (sestra Marija Pokoren). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Beseda k prazniku. — 19.40: Korošci po jo (plošče). — 20: O zun.an.li politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: >Na straži hrvaški«. — Potopisen in narodopisen večer. Napisal Davorin Petančič, izvajajo člani radijske igr. družine, s deluje jo Fantje na vasi. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester-
Crnih, 28. februarja Beograd 10. Paiiz 7.45. London 16.80, Ne\v York 431, Bruselj 69, Mfan 21.70. Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stoekholm 102.60. Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50. Sofija 425. Ltsabona 17.26, Budimpešta 85, Atene 300, Carisrrai 337.50, Bukarešta 212 50. Hel-singfors 875, Buencs Aires 101.50.
MALI OGLA
Beseda 50 par, daven posebej Preklici, izjave nesena din
davek posebej, znamko- — Popustov sa maje oglase oe priznamo. 2a pismene odgovore giede malin ogiaso* je ure os priložit)
PORODNICE
ne morejo dovolj prehvaliti po-Stvljajoce, krepilne in zdravilne
»AMBROŽEVE MEDICE« is MEDARNE  — Ljubljana, Židovska ul. 6. 13. T.
Male oglase
srn sobotno številko
„Slov. Naroda"
sprejema uprava do y2lQ. are dopoldne
POZOR! + Velika zaloga močnega gumija aa popravilo galeš. Najhitreje ln poceni Vam vulkani žira Vašo gumasto obutev. V zalogi imam gumaste škornje, snežke ln galoše. KLAV2ER, Vodnjakov«. 4. 579
PRED NAKUPOM OBUTVE
si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovlć živko, diplomirano Čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 5S3
m SEJ E
JUdOGftAffKA-
iV.PETWIMar&
Beseda 50 par  Da ves posebej Najmanjši znesek S.—  din r
ČEVLJE
v modi in kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T.
Beseda 50 par  Davek posebe). NaimamSt 7nesen »s din
KUPIM DRVA
večjo količino, vsaj napol suha: nehko mizarsko blago. Ponudbe na Ivan Vejvoda, Karlovac.
575
KUPIM AVTO
kabriolet in limuzino, samo dober vos. — Prednost ameriška znamka Kapiten ali Admiral in slično. Aleksander Radano-vič. OkučanJ. 582
KUPIM AVTO
Kabriolet m limuzino, samo dober voz. Prednost ameriška znamka Kapiten ali Admiral ln slično Aleksander Radano-vič, Okucani. 577
AVTO
mali, tovorni, okoli 2 toni nosilnosti, znamke »Chevrolet« aH »Ford« z dobrimi gumami kupim. Dragotin Krsnik, Ja-Btrebarsko, Hrvatska. 581
Beseda 50 p     Davek poaebej
Najmanjši zneses s.— din
IZDELOVALCA KEKSOV
aopolnoma samostojnega in vc-ičega, resnega in treznega — «prejmem. Obširne ponuuw. z oa\Tedbo zahtevane plače poslati M. Drobac, Zagreb, Ilica 21 -m dvorišče. 576
•   •   •   * I
•   •   • •
Makulaturm papir
proda
uprava ^Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. m,
• • • •
Inserirajte v »Slo?. Narodu«!
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, petek, M februarja 1941
Ste*. 49
Ljubljana, 28. februarja. Snočni 8. redni občni zbor ljubljanskega pododbora Rdečega križa je otvorila prva podpredsednica ga. Minka Kroftova namesto predsednika dr. Otona Fetticha. ki mu je umrla gospa Marija, marljiva od-bomica Rdečega križa in najbolj požrtvovalna med delavkami za plemenite smotre društva Gospa podpredsednica je najprvo počastila spomin pokojne gospe. V le pem žalnem govoru je prikazala vse vrline in vso ljubezen, s katero se je pokojna gospa Fettichova lotila dela pri Rdečem
Marija Fetticnuva
križu že od njega ustanovitve. Ko je bila blaga gospa že hudo bolna, je še vedno sledila klicu svojega srca in je do zadnjega v odboru sodelovala pri vseh človekoljubnih in  plemenitih akcij društva.
Zborov alci so počastili njen spomin s 3-kratnim vzklikom »Slava« Gospa podpredsednica je nato pozdravila zastopnike oblasti in prečitaia poslanico Nj. Vis- kne-ginji Olgi.
Tajnik Ivan Malnarič je poročal, da je ljubljanski RK izvežbai že iepo število bolničarjev in samarjanov, ki so razporejeni in pripravljeni vsak hip za pomoč, Spopolnil je tudi sanitetni material, kar je bilo mogoče s pomočjo ljubljanskega prebivalstva, ki se je odzvalo, kadar je RK apeliral na njegovo dobrosrčnost. Delovanje društva je bilo kljub težkim časom zelo živahno. Podlaga in moč organizacije je njeno članstvo. Društvo ima 10 višjih. 1273 rednih in 3871 pomožnih čla-nuv, skupaj 5159. V primeri z 1. 1939 se je število članstva povečalo za 1379. Lep porast članstva dokazuje, da se je organizacija v mestu dobro uveljavila in obstoja upanje, da bo ljubljansko prebivalstvo tudi v bodoče ohranilo svoje simpatije do društva ter ga podpiralo.
O uspehifa prireditvenega odseka je poročala gdč. Pressslova. Upravnik skladišča RK za Ljubljano in odbornik odseka za zimsko pomoč g. Anton Jagodic je poročal, da je bila zaradi razmer med širokimi s!oji večja beda kot prejšnja leta in je bilo prosilcev za pomoč mnogo ved. Društvo je pomagalo vsem brez razlike. Rdeči križ in mestna občina sta letos skupno razdelila 180 ton premoga med reveže. Rdeči križ je priskrbel 100 ton. mestna občina pa 80 ton premoga. Nadzorstvo pri razdelitvi premoga je bilo poverjeno g. Jagodicu. Stroški za prevoz in razdelitev so znašali 6542 din. Obdarovanih je bilo 1260 družin s skupno 185-250 kg premoga. Družine so dobivale količine od 100 do 250 kg. Sekcija trgovcev s kurivom je podarila za najrevnejše 30 ton premoga in 4100 drv. S to količino je bilo obdarovanih naknadno še 296 družin. Premog se je razdelil ob pravem času pred pričetkom hude zime. Uspeh letošnje zimske akcije je bil prav lep, saj je dobilo 1526 družin najpotrebnejše kurivo. Vsem, ki so pripomogli, da je akcija uspelo, gre globoka zahvala.
Načelnik boi ni carskega odreda g. dr. Fran ta Mis ;e poročal, da je dobro organizirana bolniearsko-z&ravstvena služba bolj potrebna kot kdaj prej. Na milijone beguncev po vsej Evropi dokazuje, da potrebujejo hitro pomoč ne samo vojak na bojišču, temveč tudi otrok, starček, doječa, noseča mati. V tej sm^ ' je bilo uravnano vse delo v odredu. Pridobivali so se novi člani in nove članice, ki se vežbajo večer za večerom in poslušajo predavanja v dvoranah ali v skromni sobi odreda na Starem trgu, kjer so praktične vežbe. Na stotine žen in deklet iz vseh slojev se vrste večer za večerom pri praktičnih vajah. Lep uspeh je bil dosežen pri nabavi sanitetne opreme in zdravilnega ter ob- | veziinega materiala. Pričeli smo ustvar- I jati zaloge rezervnega sanitetnega in obve- I
Ljubljana, 28 februarja Absolventi tehniške srednje sole v Ljubljani (oddelkov, ki so enako vredni srednji šoli), so že 17 let organizirani. Doslej so imeli diplomirani tehniki vsedržavno organizacijo, ki se je pa lani, ko je bilo ustanovljeno v Zagrebu »Hrvatsko društvo graditeljev«, reorganizirala ter delno razcepila. Združenje diplomiranih tehnikov je imelo prej sekcije po pokrajinah, ln centralni odbor, ki je bil zadnja leta v Beogradu, jih je vezal. Ko so se pa odcepili hrvatski diplomirani tehniki, je bila v Beogradu ustanovljena Zveza diplomiranih tehnikov (Savez tehničara) in reorganizirati so se morale tudi prejšnje sekcije, ki so se osamosvojile. Prepuščeno jim je bilo svobodno, ali se včlanijo v zvezi ali ne.
Sekcija za dravsko banovino je že lani na svojem rednem letnem občnem zboru sklepala o svoji reorganizaciji. Sklenjeno je bilo, da se združi z Udruženjem graditeljev (stavbenikov) in v ta namen bi naj bil sklican izredni občni zbor marca. Toda občni zbor so odlagali vse leto, ker so bili mnogi odborniki in člani odsotni. Tako do izrednega občnega zbora sploh ni prišlo in snoči je bil XVII. redni letni občni zbor. Na njem pa tudi niso realizirali sklepa o fuziji. Občnega zbora se ni udeležil zastopnik graditeljev; opravičil se je z neodl^* liivim delom. — Zborovanje je vodil predsednik Kamil Hilbert. Kot gosta sta bila na občnem zboru navzoč na zastopnik društva inženjerjev ing. S. Roglič in zastopnik Društva trgovskih akademikov O. Trinker.
Predsednik je v svojem poročilu tožil, da je bilo med letom čedalje manj društvenih delavcev, odborniki so bili po večini odsotni in tako je delo nekoliko zastalo. Niti prilika za sklicanje občnega zbora se ni dolgo ponudila Organizacija diplomiranih tehnikov je predvsem stanovska in Sele v drugi vrsti strokovna. Čakajo jo še mnoge naloge, ker bo treba resiti številna stanovska vprašanja, da bo stan v javnosti primerno upoštevan.
Namestu tajnika je poročal podpredsednik Milan Gregorčič. Iz poročil je razvidno, da je bila organizacija vseeno precej delavna, čeprav se je veČina društvenih de-
lavcev razšla na druge službene dolžnosti. Sekcija je imela 300 članov. Med letom jih je pristopilo 48, Izstopilo pa 6. Tehniško srednjo solo v Ljubljani je doslej absolvi-ralo 320 tehnikov stavbne, 430 strojne in 200 elektrotehniške stroke, skupaj torej 950. Po tem takem jih je organiziranih samo 30%. — Organizacija je lani posredovala zaposlitev za 12 službenih mest. V evidenci so pa imeli nezaposlenih 15 strojnih tehnikov, 9 elektrotehnikov ln 5 stavbnih tehnikov.
Organizacija zbira statistične podatke o absolventih, ker namerava v proslavo 20-letnice. odkar so absolvirali tehniško srednjo šolo prvi učenci, izdati spominsko brošuro. — Društvo Ima svoj lokal s precei bogato strokovno knjižnico.
Lani so tesno sodelovali z Zvezo tehnikov v Beogradu. Zveza je bila zelo delavnn in je prevzela veo akcij. Vložila je tudi osnutek zakona o diplomiranih tehnikih prizadevala si je. da bi prišlo do spremembe obrtnega zakona, ln se zavzemala, da bi bil končno tehnikom omogočen vstop na univerzo. V banovini Hrvatski se p*> dinlomirani tehniki že lahko vpisujejo na univerzo.
Blagajniško poročilo (bla^amik Fr. Kmi gher) kaže. da je imelo društvo lani 14 254 din dohodkov in 15 208 din Izdatkov, tako da znpša primanikljaiai 955 din. Društveno premoženje znaša 7.256 din. Proračun za sedanje poslovno leto znaša 19.600 din dohodkov in 17 130 din izdatkov. Odboru je bila na predlog J. Senka izrečena razreš-nica.
Sprejeta so bila nova pravila preosnova-nega društva. Poslej se bo organizacija Imenovala Društvo dlnlomiranlh tehnikov Vanj se bodo lahko včlanili tudi graditelji, toda samo absolventi tehniške srednie šole z završnim iznitom. Društvo bo imelo tudi podporne člane.
Izvoljen je bil novi odbor, ki se nekoliko razlikuje od sedanjega. Prednik ie Milan Gregorič. prvi podpredsednik F. Hladnik, drugi K. Hilbert. tajnik Š. Jošar. blagajnik I. Sotelšek. odborniki: Minka Potokarieva. L. Mlakar, C. Vrščaj, M. Brezar, B. Race in M. Gale; nadzorni odbor: J. Senk, J. Brilli ln S. Lužar.
Iz Tržiča
— Dva zanimiva koncerta. Sredi svetovne vihre nam dnevi skoro prehitro teko in zato ne moremo verjeti, da je preteklo že zopet leto, odkar je na javnem koncertu pokazala svojo ustvarjalno moč gdč. Milici Pretnarjeva diplomirana učiteljica glasbe, ki se je izobrazila v zavodu za slepce v Zemunu. V soboto 1. in v nedeljo 2. marca jo bomo zopet slišali na dveh koncertih, ki ju priredi s svojimi gojenci, katerih fanti prav lepo število Spored obsega 22 točk in bo zadovoljil gotovo vse mamice in ate-ke pridnih otrok, pa tudi druge, ki jim je
Se vedno ne poznamo pravega vzroka migrene. Tu gre za lastnost organizma, reagirati na vsakojake motnje, pa naj bodo že allergičnega izvora ali izraz duševne prenapetosti, odnosno kolebajočega delovanja žlez z notranjo sekrecijo. Ta lastnost je več ali manj pod vplivom dednosti. Pri ženskah se pojavljajo tu tudi izvestne periodične motnje. Namesto različnih anti-nevralogičnih zdravil, učinkujočih samo simpatomatično, so poskušali zdravniki premagati migreno tudi s pomočjo hormonov. Po novejših Glassovih raziskavanjih, bi se dalo sklepati, da je v vzročni zvezi z napadi migrene preveliko izločanje hormonov iz prednjih hipofizarnih priveskov in nasprotno pa zopet hormoni spolnih žlez migreno omilijo ali pa jo tudi povsem zatro.
Sicer pa ni nobena novost, da migreni podvržene žene ne dobe nobenih napadov med nosečnostjo in v času ko doje otroke. Toda pri kompliciranem delovanju žlez z notranjo sekrecijo Še vedno nimamo odgovora na vprašanje, kateri izmed hormonov ima tako zdravilno moč. aH če more organizem sam v tem času kljubovati napadov migrene. Ni tudi izključeno, da vpliva tu blagodejno ves vegetativni sistem, kajti včasi izleči migreno tudi izprememba hrane, če preidemo pravočasno na vegetarijansko, malo soljeno hrano. Zdi se pa, da so pri migreni zelo važni nekateri posebni procesi. S prolanom A lahko poljubno pospešujemo znake mi ga-ene. Morda tudi lah-
Ljubljana, 28. februarja Dr. Jovan Skerlič je v svoji Istoriji nove srbske književnosti označil srbskega dramatika Bran. Nušiča takole: >Nušić je pisatelj zelo živega duha in velike delovne sile. Ali v humorju in satiri preveč ustreza okusu neknjiževne publike, pada v karikaturo, grobosti in nepristojnosti. Gleda plodovitosti stoji na prvem mestu med vsemi srbskimi dramatiki. On je pravi gledališki človek in razume scensko veščino bolje ko kdorkoli pred njim. Zna odkriti zanimiv predmet, da ga dramatski razvije in najde odrske efekte. Lahko ln prirodno piše. Ali v njegovih lahkih komedijah je več gledališke umetnosti kakor prave umetnosti in one so bolj za gledanje kakor za čitanje. On je bil in ostal vodvilist, ploden, vešč ln duhovit vodvilist . . . <
Protekcija je iz 1. 18S9 tn šteje torej skoro 52 let. Vsebina ji je za j« ta iz razmer v stari Srbiji pred pol stoletjem, ko sta korupcija in protekcija igrali še večjo ulo-go. Nušič ju je okusil in preizkusil ter bi bil napisal izvrstno komedijo, če bi ne bil takrat še dramatski začetnik. Zato ne morem razumeti, čemu je bilo treba po dvajsetih letih iznova izkopati primitivno, mestoma naivno, errobo satirično. Izvečine karikirano komedijo, ki tudi zaradi svoje tehnične nespretnosti že kot resnična premiera ni nikogar navdušila, pač pa večino osup-Ijala in odbiiala. Protekcija« je čisto srbska zadevščina In privoščimo Srbom, da se ob nji do sitega nakrohotajo, a za nas je skoraj le mučna in prav malo zabavna.
Nekdo je dejal, da je Bran. Nušič nekak srbski Goldoni, čegar komedije so bile takratnim igralcem okvir, v katerem so svobodno ekstempoi iraii in uganjali svoje šale z vedrim uporabljanjem aktualnosti. Nuši-čeva i>Protekclia« s pristnimi srbskimi glumci učinkuje na srbske trebušne prepone prav tako kakor GoMonijeve burke na italijanske, predvsem folklorno, s tipičnimi srbskimi gestami, kretnjami, medmeti, običaji, čenčanjem, narodopisnimi smešnostmi in grehotami. Vzlic zdravi temeljni ideji pa dela »Protekcija« s sloven-
glasba pri srcu. Imena Tschlrch, KrstiČ, Vogel, Grieg, Pavčič, Vilhar, Leban, Caj-kovsky, Adamič, Schubert so porok za umetniško raven koncerta. Gdč. Milica nam predstavi tokrat svoj mladinski zbor, ki ga sestavljajo učenci in učenke osnovne šole. Nekatere učenke meščanske šole nastopijo kot solistične pevke, med njimi že znana ln upoštevana Ivica Uršičeva, Cisti dobiček obeh koncertov, ki bosta v dvorani meščanske šole. je namenjen šolskima kuhinjama na osnovni in na meščanski šoli. Glede na to bo občinstvo se rajše pohitelo poslušat mlade pevce ln glasbenike.
ko domnevamo, da želodčnih slabosti z živčnimi motnjami, kakršne čutijo večkrat žone v prvih tednih nosečnosti, ni treba razlagati kot znakov zastrupi jenja v plodu, temveč kot migreni sorodne procese, ker se da v začetku nosečnosti dokazati v* moči večja množina prolana.
Večje izločanje prolana v moči je vprav podlaga preizkušnje glede nosečnosti po Sondecku in Ascheimu. Na drugI strani se je pa posrečilo F. Bilhlerju z bonnske univerze učinkovito zdraviti migreno potom substitične terapije s hormoni zarodkovih žlez. To, da je dosegel deloma boljše rezultate z moškimi hormoni kakor z ekstrakti iz ženskih, spolnih žlez, je lahko razumljivo, če pomislimo na tesno sorodstvo med moškim hormonom In hormonom žoltega telesca, ki nastajajo v veliki množini pri nosečnosti in je morda vzrok, da v tem času migrena izgine.
ženske, podvržene migreni, reagirajo bolje na folikujev hormon. Toda šele novi poskusi in raziskavanja bodo morala pojasniti, kako Je treba razumeti te proč- s*». Sele kvantitativna določitev hormonov lahko potrdi naše domneve, do katerih nam dajejo pravico uspehi v zdravljenju. Zdravilni učinki hormonov zarodkovih žlez so lahko tudi v tem. da razširjajo pkrčene žile, kakor se vidi tudi pri zdravljenju drugih motenj v krvnem obtoku. Tudi hl;i^>-dejni učinki gvnergena se razlagajo s tem, da razširjajo skrčenje žil v možganih.
Sklml Igralci v celoti vtisk praznote, puhlo-sti, pretiranosti in velike neverjetnosti.
Saj so tu prizori, ki so prav kakor fotografirani še v današnjih dneh (n. pr. sprejemanje v ministrstvu), ali večina raztegnjenega nezanimivega dejanja s podrobnimi ilustracijami iz nekdanjega rodbinskega, kar ginljivo patriarhalnega in političnega življenja Srbov nas pušča hladne, celo odporno nezadovoljne. Zanimivo nam je kvečjemu dejstvo, da je operiral Nuftič vedno z Istimi značaji in tipi, ki jih poznamo že predobro iz njegovih kasnejših in boljših komedij kakor zarjavele klišeje.
Pa še nekaj: režiser prof. O. Sest je v Gledališkem listu povedal, da je 84 strani besedila »Protekcijec skrajšal na dobrih 51. Zelo hvaležni smo šestu, da nas je rešil predstave, ki bi kakor trdi — utegnila trajati do pol dveh po polnoči. Saj Je bilo že do L+ 23 zelo dolgo!
Ali s svojo dobrodelno skrajšavo Je Sest zelo zabrisal Nušičevo dramatsko tipičnost, ki se izživlja v dolgovezhih samogo-vorih različnih oseb ter v elastičnih raz, govorih, polnih nesporazumi jen 1. zmot in popravkov. Zaradi Sestove kra*šave letajo osebe kakor lutke neprestano ven in noter, da samo prihajajo in odhajajo, pa se celo med Istimi vrati sreča vajo. ne da bi se videli in slišali. Neverjetnosti in tehnične nerodnosti so zdaj še občutna j še.
Skratka, »Protekcijec ni bilo treba n.i-novo uprizarjati. Dobrodošla bi nam bila Ivo Vojnovtč in Milan Ogrizovič, člnh kvalitetnih del z literarno umetniškega, jugo-slovenskega ln igralsko zahvalnega zreii-šča žc predolgo pogrešamo.
Predstava pa nam je prinesla nekaj dobrih kreacij. Vsem na čelu Ačima Kukica s Cesarjem, pa Persido z Nablocko. Savica z Danešem, ministra s Pečkom, Manojla s Potokarjem ln Julko z Levarjevo. Prav dobro je označil ministrskecra slujro Mil-činski. V splošnem pa je bila uprizoritev brez tiste Iskre ln topline, ki delata v dušah občutek, da si užival resnico in lepoto.
Fr. G.
Ljubljanski Rdeči križ je pripravljen
Počastitev spomina pokojne blage gospe Marije Fettichove, požrtvovalne od' in sodelavke Rdečega križa
žilnega materiala Dokončan je razpored bolničark in bolničarjev. Razporejenih je po mestnih rajonih 300 bolničark, 170 pa po rezervnih  bolnicah RK-  V preteklem
letu so se končali 4 bolni carski tečaji, katere je obiskovalo 146 bolničarjev. Prvi tečaj za vodnice se je tudi končal, drugi pa se še vrši- Ta dva tečaja obiskuje 48 bolničark. V tečajih so predavali zdravniki gg. dr. Franta Mis. šef tečajev, dr. Rus. dr. Ahčin, primarij dr. Meršol ,dr. PavšiČ, dr. Masten Marena, dr. Kaj zel i ,dr. Suš-teršič ,dr. Logar, docent dr. Matko, primari j dr. Blumaeur, dr. Lavrič, prof. dr. Za lok ar. V kratkem bo prirejen še peti bolničarski tečaj Službo prve pomoči so opravljali člani odreda pri raznih prireditvah. Z nabavo materiala je dobil odred 57-000 din. Hočemo kar največ izvežba-negaga osebja, material, kuhinjo, vozila, kar naj bo vse pripravljeno za pohod na kraj, kamor kliče domovina Sodelavcem, posebno pa predsedniku dr. Fettichu ter drugim pokroviteljem sam ari jamskega odreda izrekam iskreno hvalo.
Sef podmladka Rdečega križa na ljubljanskih šolah o Frsr **Wp#*ji **> * -«ro-čal. da je delovala organizacija PRK na 40 šolah. Število članstva je naraslo za 1510 na 5602. Največ naraščajnikov RK imajo srednje, meščanske in strokovne šole, in sicer 4229, na ljudskih šolah je bile 1373 podmladkarjev. Higienskih tečajev je bilo 18, teč. za prvo pomoč 11. Vodili sta jih ga. dr Kr^tan-T iiTvnčVmm :*-> dr Ku-raltova. Tečajev za nego otrok je bilo 7 pod vodstvom primarij a dr Dragaša. Te tečaje je uspešno končalo 407 dijakov in 196 dijakinj. Sekcija je poslala na letovanje v Vransko 33 dečkov. Sekcija je dajala podpore šolskim kuhinjam. Akademija dne 14 aprila ie zelo lepo uspela. V Ljubiiani je bilo 17 šol, ki so izkazale pomoč drugim šolam. 7 šol v Ljubljani pa je bilo deležnih pomoči drugi šol Med ljub-ljan^k'mi naraščajniki ie bilo 749 učencev, ki so bili deležni pomoči svojih tovarišev.
Blagajnik g. Rajko Mlejnik je poročal o stanju blagajne, ki je izkazala nad 145 tisoč din prebitka V imenu nadzornega odbora je g. Verbič predlagaj razrešnico s pohvalo. G. blagajnik je prečital tudi proračun za novo proračunsko leto. Predlog je bil soglasno odobren.
Sledila je lepa svečanost, ko je podpredsednica ga. Minka Kroftova izročila odlikovanja zvestim in požrtvovalnim članicam in članom ter sodelavkam. Odlikovani so bili z ordenom RK Rajko Mlejnik, z zlato kolajno z vejico Franc Pire, z zlatimi medajlami primarij dr. Meršol, gospa Nija Natlačenova in gospa Olga Pucova." Iz vrst samarijanov in samarijank pa so bili odlikovani s srebrnimi medajlami Franč'ška Kete. Ivan 2iberna, Josip Samar. Marija Novšak. Marija Ustar. Marija Videnič. Franc Selan, Ivan Valand, Slavka Janežič. Roza Mejak. Luka Kra-molc. Marija Trebčeva in Peter Gec
Gospa podpredsednica je odi'kovancem čestitala s primernimi vzpodbudnimi besedami Vsi odlikovanci so že več kot 11 let v službi Rdečeea križa kot zvesti in discml'nirani sodelavci.
Glede organ iza ene kvartovnih odborov bo poročal v posebnem referatu dr Alu-ievič. Pri volitvah ie bilo na predlog dr Misa soglasno in z velikim odobravanjem izvoljeno predsedstvo: predsednik dr. Oton Fettich, prva podpredsednica ga. Minka Kroftova. drugi podpredsednik Miroslav Gregorka. tretji podpredsednik Maks Hočevar. Za člane uoravnesa odbora so bili na nredlog ffdČ. Presslove iz-volleni: Vera Adlešič. Branko Aluiević, M'lka Bahovec. Franja Baebler. Anton Jagodic, Franc Jurca. Roza Lamp;č. Meta Mačkovšek in Ivan Malnarič V nadzornem odboru so M;rko Gruden. Josip Me-šek, Anto nVerblČ in Josip Wester. V delegacijo za banovinsko skupščino je bilo izvoljenih 20 članov, za predsednika sa-marjanskega odseka pa je b*l spet izvoljen priljubljeni dr. Franta Mis,
Zdravljenje migrene s hormoni
Zakaj ženske med nosečnostjo ne dobe napadov
Preosnovano Društvo diplomiranih tehnikov
Dosedanja sekcija Združenja diplomiranih tehnikov v Ljubljani se je preosnovala v Društvo diplomiranih tehnikov
Branislav Nnšiceva »Protekcija«
Pol stoletja stara komedija srbskega najplodo-vitejšega dramatika
A. E. Fielding 5
Crna mačka
I- i prinaša sreče
Roman
Phvllis je sicer znala šofirati manjše avtomobile, velikih pa ne. Eva je bila pa izurjena v šofiranju.
— Kaj se je pa zgodilo? — je vprašala, ko sta sedli v avto.
— Tega vam zdaj ne morem povedati. Morda se motim. Oh, hitro, prosim vas. lady Heneageeva, vsaka minuta je dragocena. Če bi ne mogli prispeti pravočasno, bi to pomenilo izgubo življenja, slišite. Phvllis je bila blizu histerije, Eva jo je ubogala in v štirih minutah sta bih zopet pri Gaskellovi hišici.
— Nikogar ni doma. — je zaiecHala Eva. ko sta vstopili skozi vrtna vratca. Phyllis je odhitela k oknu sobe. kamor jo e bila Alison malo prej privedla. Okno je bilo še vedno odprto. Na njem ^e stala skodelica mleka, kakor prej. Phvll je prijela skodelico ob vzkliku olajšanja in izlila mleko v grm pod oknom.
Iz grma se je začul krik in naenkrat se je pojavil Keith, Skrit v njem. Zrl je zelo iezno na Phvllis In si z robcem brisal mleko s suknjiča in hlač.
— Kaj pa počenjal, za boga? Kaj se ti je zmešalo. Phvll?
Phvll se je naslonila s hrbtom na steno hišice in se jela histerično smejati. Niti prenehati ni mogla s histeričnim smehom.
— škoda, da ni pustila v skodelici še malo mleka, da bi jo polil z njim in jo spravil k zavesti, — je dejal Keith, potem ko si je bil zaman prizadeval ustaviti njen histerični smeh.
— Kaj se je zgodilo? — je vprašala Alison, ki se je bila pojavila na pragu. — Kje je mleko iz skodelice?
— Kje je mleko? Tu! — je pokazal Keith na svojo obleko. Ne razumem kaj to pomeni. Ali veste morda vi kaj, lad.v Heneageeva?
— Kaj ste počeli za tem grmom? — je vprašala Eva namesto odgovora.
Phvllis se je ta čas nehala histerično smejati
— Čakal sem na gospodično Gaskellovo, — je odgovoril Keith nekoliko osramočen. — Vedel sem, da je odšla in čakal sem jo pred hišo Ko sem pa zagledal gori pri oknu gospoda Gaskella, sem se skril za grm, da bi me ne opazil.
— Telefonirala sem višjemu inšpektorju, da bi se oglasil pri meni, — je de ala Alison tiho. — Dejali ste, da je moj oče gori. Torej moram takoj k njemu.
— Kaj ni pri njem gospa Evansova? — je vprašal Keith in jo skušal prijeti za roko. da bi jo zadržal.
— Da, — se je začul nad nfihovimi glavami tih glas. Psst, zaspal ie zopet. Zbudil se ie bil in pogledal na vrt...  Potem je pa vzel uspavalni pra-
šek in zopet zaspal ... k sreči. Čudim se, da ga ni prebudil ta strpani smeh — Bila je Evansova, ki se je bila nagnila skozi okno.
— To ni bil smeh. to e bil živčni napad, — se je oglasil Keith. — Toda zakaj si sploh razlila to mleko, Phvll?
— Nič ne de, ie že zopet vse v redu. — Phvllis je govorila zdaj že bolj mirno. Eva je bila prestrašena in ničesar ni razumela. Kaj je hotela Phvllis preprečiti ?
— To bi nam morali pojasniti, — je dejala. Phvll pa je oklevala.
— Upam, da ne bo nihče zvedel, da sem bila tu, razen vas. Morda sem se zmotila in v tem primeru bi raje o tem sploh ne govorila...
— Čuj, — je dejal Keith, —- to se mi zdi zelo čudno. Kaj je bilo v mleku? Zakaj si ga izlila? To je bila Alisonina skodelica mleka,
— Da, — je odgovorila Phvllis in mu pogledala naravnost v oči — Ko smo bili malo prej vsi tu in poslušali, kaj je trdila Niča, sem sedela pri oknu tako, da je malo manjkalo, da skodelice nisem prevrnila — Kar sem se nečesa ustrašila ... Bil je samo trenutek. Potem pa, ko smo se vračali domov, se je lady Heneageeva spomnila, da je morda tu kaj pozabila. V hipu sem se spomnila tistega strašnega trenutka in tistega, česar sem se bila utrašila. Bilo ie strašno... Phvllis se je ugriznila v ustnico.
— Ne razumem. — je dejala Alison začudeno. Kaj je bilo tako strašnega.
— Roka, — je zasepetala Phvllis, — roka, ki se je pojavila za zastorom na oknnu.
— Torej je bil nekdo na vrtu ? — je vprašal Keith.
— Seveda. Toda najstrašnejše je bilo, da sem opazila, kako se je roka odmaknila od skodelice mleka, nad kutero sem jo zagledala. Videla sem samo, kako se je zopet umaknila za zastor. Niča je pravkar govorila. Pazljivo sem poslušala njene besede in za roko se nisem dosti zmenila
— Daj mi to skodelico! — je deial Keith in ji jo vzel iz roke. — To mora biti kemično preiskano... Takoj odnesem skodelico v preiskavo.
— Nikar, prosim te. — Alison ie bila zelo bleda. Iztegnil je roko po skodelici. — Pustite jo tu, gotovo ste se zmotili, Phvllis.
— Ali mi dovolite popiti kaprico mleka, koMkor ga je še ostalo v skodelici? — je vprašal Keith in dvignil skodelico k ustom.
Phvllis, Alison in Eva so mu io odtrgale od ust. Alison je skrila skodelico za hrbet.
— Nikakor ne storite tega, — je dejala utruieno. — To ie moja skodelica in hočem jo obdržati. Hvala vam, Phvllis. Tn pomolila je dekletu roko.
— Po mojem mnenju ste ji rešili življenje, — se je oglasil Keith.
— Bilo je strašno. Bala sem se, da sem prišla prepozno, telefona pa tu ni, da bi mogla telefonirati
— Hvala vam in prosim vas, da pozabite na vse to, — ^e pripomnila Alison resno.
— Toda v nevarnosti ste, — je ugovarjal Keith.
Urejuje
Josip Zupančič ll Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Chnstof // Vsi
v Ljubljani