Št. 7 (14.403) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 J200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 8. JANUARJA 1993 ZALIV / PRED IZTEKOM ULTIMATA SLOVENIJA / TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA KUČANA Irak umika svoje rakete NEW YORK - Irak je začel umikati svoje proti-ktalske raketne baterije in radarske sisteme z območja 32. vzporednika, ki omejuje tako imenovano »no-fly zone«, s kate-r° so zavezniki hoteli zavarovati Šiitsko prebivalstvo pred napadi iraških letni. Le nekaj ur prej je podpredsednik iraške vlade Tar ek Aziz kategorično zavrnil 48-umi ultimat ZDA, Velike Brita-nije in Francije o umiku teh protiletalskih sistemov, češ da ima Irak >>vso pravico poskrbeti za protiletalsko obrambo na celotnem svojem ozemlju«. Ta izjava je takoj dvignila napetost nad zalivam območjem. V Kuvajtu so takoj prevzeli izredne obrambne ukrepe, ameriško veleposlaništvo Pa je svoje državljane °Pozorilo, naj bodo v Prihodnjih dneh »izred-n° budni«. Alarmno stanje so proglasili na vseh letališčih protiiraške koalicije in na ameriški letalonosilki Kitty Havvk, tako da bi ob izteku Predvčerajšnjega 48-ur-nega ultimata bojna letala že danes lahko posegla in nnicila protiletalske raketne sisteme sovjetske izdelave S A 3 in S A 4. Pentagon je sinoči potrdil agencijske vesti o Premikih iraških protiletalskih raketnih baterij, a D takoj dodal, da to se ne Pomeni, da so jih Iračani tudi umaknili. Taka previdnost je navsezadnje razumljiva, saj je iraški Predsednik Sadam Hu-sein povsem nepredvidljiv. Sef ameriške protiobveščevalne službe tuA Robert Gates je vče- raj navajal, da Irak »razume le govorico sile, kar potrjujejo ameriške izkušnje zadnjih dveh let«. Gatesa ne skrbijo iraški protiletalski sistemi, ker so zastareli in le delno premični, tako da jih z lahkoto odkrijejo. Tega mnenja je tudi bivši poveljnik izraelskega vojnega letalstva general Avihu Ben-Nun, ki je včeraj takoj po Azizovi zatmitvi ultimata izjavil, da bo Sadam Husein kot običajno le preveril resnost zahodnih groženj in bo baterije takoj umaknil, ko bo ugotovil, da bodo zavezniki napadli. Sedanja kriza se je začela 27. decembra, ko je ameriški F-14 med iz- vidniškim poletom nad »no-fly zone« južno od 32. vzporednika prestregel dva iraška miga in enega sestrelil. Nekaj ur po tej sestrelitvi je Bagdad zagrozil s »primernim odgovorom«. Naslednjega dne so ameriški lovci ponovno prestregli nekaj iraških migov, ki so se pravočasno umaknili severno od 32. vzporednika. Predsednik Bush je iraško izzivanje takoj ocenil kot poskus, da Sadam Husein izkoristi »medvladje« ob izteku predsedniškega mandata. S podporo Kongresa in novega predsednika Clintona pa je Bush odločno odgovoril na iraški izziv (voc). Ameriški veleposlanik pri OZN Edward Perkins (zgoraj) in njegov iraški kolega Nizar Hamdun (spodaj) Drnovšek mandatar za sestavo nove vlade Kučan za čim širšo in stabilno vlado, sestava koalicije pa zaenkrat še ni jasna - Razkol pri socialdemokratih LJUBLJANA - »Janezu Drnovšku želim vso srečo in mislim, da jo bo tudi potreboval,« je novinarjem povedal predsednik države Milan Kučan, ki je po pogovorih s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih klubov ugotovil, da ima prav Drnovšek največ možnosti, da dobi večino v parlamentu in sestavi vlado. Razmerja med strankami v parlamentu so sicer sila zapletena in podpora mandatarju bo zagotovo odvisna od soglasja o zakonu o vladi, o koalicijski pogodbi, o programu in o kadrovskih rešitvah, je dejal Kučan. Povedal je, da se v pogovorih s strankami ni zavzemal za nobeno koalicijo, preverjal pa je možnost oblikovanja velike koalicije, ki bi bila, po njegovem mnenju za Slovenijo najboljša. Meni, da ne bi smela biti izločena iz vlade nobena stranka, ki je dobila veliko podporo vo-lilcev. »Izključevanje je beg pred odgovomostjb in nerazumevanje zgodovinskega pomena sprememb in procesov, ki so pred nami,« pravi Kučan. Meni, da je velika koalicija, odprta tudi za druge stranke, še vedno mogoCa. V javnosti se je sicer govorilo tudi o strokovni, »nepolitični« vladi, ki pa po Kučanovem mnenju ni mogoča in tudi ne bi bila v skladu z voljo volilcev. Predsednik države je o svoji odločitvi obvestil predsednika državnega zbora, vodje poslanskih klubov in Janeza Drnovška, ki je predlog sprejel. Takoj za tem, ko je Milan KuCan objavil predlog novega mandatarja, je tiskovno konferenco sklical tudi predsednik parlamen- Tanja Starič ta Herman Rigelnik. Povedal je, da bodo poslanci o predsedniku vlade glasovali 12. januarja. Takrat bodo predvidoma sprejeli tudi nov zakon o vladi, o katerem so včeraj parlamentarne stranke dosegle soglasje. Po usklajenem predlogu naj bi bilo v vladi štirinajst ministrstev (tudi za kulturo in za kmetijstvo) in trije ministri brez listnice. Zdaj tudi uradni kandidat za mandatarja Janez Drnovšek včeraj ni dajal izjav; izvedeli smo, da naj bi tiskovno konferenco sklical danes. Vendar - navajajo naši viri- zagotovo še ne bo predstavil nove vladne koalicije. Informacije, ki smo jih včeraj dobivali iz krogov parlamentarnih strank namreč kažejo, da se pogajanja o vladi še vedno zapletajo. Včeraj popoldan je Drnovšek vsem petim strankam, ki jih vabi v vladno koalicijo, poslal obširen gospodarski, so- cialni, ekološki, kmetijski in zunanjepolitični program dela prihodnje vlade. Ta dodatek osnutku koalicijske pogodbe so krščanski demokrati sinoči že ocenili kot »spodbuden« in kot »korak v zaželeno smer«. To so povedali po sestanku koordinacij obeh strank (LDS in SKD), na katerem so še enkrat skušali najti soglasje o v novi koaliciji. Obe stranki sta po srečanju povedali, da so sicer »preigravali različne kombinacije«, da pa konkretnega dogovora niso sklenili. Čeprav se torej zdi, da obe strani ostajata pri svojih pomislekih in zahtevah (SKD ni za koalicijo z ZL, LDS pa noče v vlado SLS), se očitno še vedno nista odrekli zamisli o skupni vladi. Predstavniki LDS in SKD se bodo namreč, kot so povedali, še srečevali. Ljudska stranka pa je po razglasitvi mandatarja objavila svoj predlog vladne koalicije desne usmeritve. Takšno vlado naj bi sestavljali krščanski demokrati, ljudska stranka, nacionalna stranka, demokrati, zeleni in socialdemokrati, v parlamentu bi jo torej podpiralo 52 poslacev. Marjan Podobnik je povedal, da desno koalicijo predlagajo zato, ker »je jasno, da bo Drnovšek sestavil levo vlado z združeno listo in je treba ponuditi tudi drugačno možnost«. Ljudska stranka pričakuje odgovore pozvanih strank do ponedeljka, ko naj bi se koalicija tudi prvič sestala. Krščanski demokrati pa so že povedali, da bodo spoštovali vrstni red - z novimi kombinacijami bi se torej ukvarjali le, Ce uradni mandatar ne bo dobil zadostne podpore. Naši viri navajajo, da so se pogajanja dodatno zapletla, ker polovica socialdemokratskih poslancev (Janez Janša in Vitodrag Pukl) ni za vključitev te stranke v koalicijo z liberalnimi demokrati, združeno listo in demokrati. Čeprav gre samo za štiri poslance, bi brez socialdemokratov levosredinsko vlado (ki je sicer po nekaterih informacijah najbolj verjetna) podpiralo v parlamentu samo 44 poslacev, torej manj kot polovica. To pomeni, da bi bila vlada »manjšinska« in bi imela zelo malo možnosti, da »preživi« štiriletni mandat. Vse kombinacije so torej še vedno v igri, mandatar pa bo imel - Ce bo v torek izvoljen - potem še 17 dni do izteka roka, do katerega mora prvič predlagati državnemu zboru svojo vladno ekipo. SHETLANDSKI OTOKI / EKOLOŠKA KATASTROFA Silovito neurje preprečuje korenite reševalne posege LONDON - Neurje nad dencev je v tankerjih še morje izlito nafto, jo hetlandskimi otoki je polovica od prvotnih loCijo od morske vode in tVCeraj preprečilo, da bi s 85.000 ton nafte. Raz- jo skladiščijo. Zaradi ve- ankerja Brear pretočili burkano morje je obenem tra pa ni vzletelo niti šest nafto, ki se še ni razlila v preprečilo poseg poseb- dakot, ki bi morale s po- IIlorie- Po mnenju izve- nih plovil, ki Črpajo v sebnimi kemikalijami po- spešiti razgrajevanje naftnega madeža. Naravovarstveniki so že obsodili to metodo, ki povzroči še hujšo ekološko škodo kot nafta. RIM / POLITIČNO SOOČANJE DSL danes odloča glede nezaupnice Amatovi vladi RIM - Demokratična stranka levice bo danes odločala, ali naj formalno zahteva odstop Amatove vlade. O vprašanju se bo moral izreci politični koordinacijski odbor stranke, kateremu bo vsedržavni tajnik stranke Achille Occhetto bo po vsej verjetnosti predlagal, da bi v parlamentu predstavili predlog o nezaupnici. Predsednik poslancev DSL Massimo DTAlema je v razgovoru s parlamentarnimi novinarji izjavil, da se osebno ogreva za dokument, ki bi izražal "konstruktivno nezaupanje", tako, ki bi "politično soočanje privedlo v za to ustavno določen sedež, se pravi v parlament". Z zahtevo po odstopu Amata soglaša tudi voditelj reformistične struje v stranki Emanuele Macaluso, vendar pod pogojem, da ne gre za propagandno potezo, temveč za poskus pozitivnega pospeševanja politične konfrontacije. Na prejšnjem srečanju, ki je bilo decembra, se je politični koordinacijski odbor DSL opredelil za poziv vsem strankam, naj se jasno izrečejo o predlogih stranke za sestavo nove vlade. Ker poziv ni naletel na pozitiven odziv, se je Occhetto odločil za ponovno notranje posvetovanje stranke in na osnovi teh posvetov je izdelal predlog, o katerem bo odbor odločal danes. Glavne kritike na račun Amatove vlade se iz vrst DSL nanašajo na ekonomski položaj oziroma na vladne ukrepe: skratka po oceni DSL je predpisano zdravilo večkrat hujše od bolezni same. Kot sta izjavila tako Occhetto kot D’Ale-ma, bodo posledice nekaterih ukrepov Amatove vlade za socialno šibkejše sloje naravnost katastrofalne. Vendar pa - je v intervjuju za Italia Radio izjavil Occhetto -ni ključnega pomena samo zamenjava Amata, temveč tudi skrb, da ne bi na slepo šli na predčasne volitve. Slovenski policisti ne bodo stavkali LJUBLJANA -Dan pred napovedano stavko slovenskih policistov sta se včeraj le sestali delegaciji vlade in policijskega sindikata, ki sta ju vodila pravosodni minister Miha Kozinc in predsednik sindikata Zdravko Melanšek. Policisti so namreč zagrozili s stavko, ce jim vlada ne bo izplačala plač, ki jih določa zakon. Tako rekoč tik pred zdajci se je vlada le odločila za pogajanja in tako so z včerajšnjimi pogovori dosegli soglasje: delodajalec slovenskih policistov bo z januarsko plačo poravnal, tudi razliko za december, ostalo razliko premalo izplačanih dohodkov med junijem in novembrom pa bodo izplačali kasneje. Vsi mejni prehodi bodo torej danes redno odprti. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Potrjen obstoj »nevidne materije« Trije ameriški astronomi so prek vesoljskega teleskopa na rentgenske žarke Rosat prišli do novega dokaza o obstoju »nevidne materije« v vesolju. Znano tržaško astronomko Marghe-rito Hack smo povprašali, kaj meni o odkritju. .....................stran 4.. Intervju z deželnim svetovalcem DSL Milošem Budinom Z začetkom leta 1993 se začenja tudi zadnja faza sedanjega mandata deželne skupščine. Kakšen je obračun komaj minulega leta in kako lahko ocenjujemo iztekajočo se mandatno dobo deželnega parlamenta, o tem se je Vojmir Tavčar pogovarjal z deželnim svetovalcem DSL Milošem Budinom. .....................stran 5..z Kdaj bo Trst dobil svojega Di Pietra? Severna liga je na včerajšnji tiskovni konferenci pozvala tržaško sodstvo, naj podrobno preiskuje nekatere nejasnosti pri izvajanju velikih javnih del. Tajnik Belloni je nekajkrat napadel Listo za Trsi .....................stran 6.. Različne reakcije na finansiranje posegov na Soči Vest, da je vlada z odlokom ob koncu lanskega teta zagotovila 75 milijard lir za posege na Soči, zbuja različne reakcije. Za mnenje smo vprašali predsednika rajonskih svetov v Podgori in Pevmi. .....................stran 8.. Zapleti okrog novih mlečnih kvot Nove kvote mleka, ki jih je italijanskim proizvajalcem določila Evropska gospodarska skupnost, so italijanskemu zakonodajalcu povzročile precej preglavic. Kakšen je trenutni položaj, lahko govedorejci preberejo na gospodarski strani, kjer bodo našli tudi zapis o kmečkih opravilih v januarju in nekaj obvestil. ....................stran 10.. Na Poljskem je odslej splav kaznivo dejanje Poljski parlament je včeraj sprejel zakon, ki na Poljskem odpravlja splav razen v redkih primerih, ko je v nevarnosti življenje matere, obenem je zavrnil resolucijo, s katero so levičarske in laične sile zahtevale referendum o tem vprašanju. ....................stran 16.. Strmoglavljenje pri Parizu: štiri osebe izgubile življenje V predsinočnjem strmoglavljenju potniškega dvomotornika dash 8 nemške družbe Con-tact-air iz Stuttgarta pri pariškem letališču Rois-sy so življenje izgubile štiri osebe, 14 pa jih je težje ranjeno ..............................stran 16....... I ■ ■ Zgodba o Evropi Bojan Brezigar V sredo se je na prvi seji sestala nova komisija Evropske skupnosti. Kljub skromnemu nazivu gre za dejansko vlado, ki mora po smernicah sveta zunanjih ministrov in predsednikov vlad naslednji dve leti voditi evropsko dvanajsterico. Zato je tudi ob tej priložnosti na mestu vprašanje, ali bo ta vlada kos svojim nalogam. Kot se Čudno sliši to v glavnem ne bo odvisno od vlade same, od njene volje ali sposobnosti, ampak od volje držav do resnične evropske integracije. Ta volja pa zaenkrat Se ni razvidna. Pravzaprav je evropska vlada, tako kot sicer vse vlade na svetu, sad kompromisov. Tudi v tem primeru velja stroga lekarniška tehtnica, po kateri imajo velike države po dva ministra, majhne države pa po enega. Odločitev, kdo bodo ti ministri, pripada posameznim državam, sklep, za katere resorje bodo zadolženi, je običajno sad dolgih pogajanj in kompromisov. Kot se vedno dogaja, je tudi v tem primeru kandidatov veC od razpoložljivih mest. Skratka, Evropa ni nic posebnega, drugačnega, je navaden večstrankarski sistem, kjer namesto strank nastopajo države, razlika je le v tem, da je število mest za vsakega partnerja že vnaprej določeno. Pri letošnji »evropski kravji kupčiji« so morali nekaj problemov vendarle rešiti. Najprej izbiro predsednika, kjer so zmagali Francozi s potrditvijo Delorsa. Nato sklep o tem, kdo naj se ukvarja z monetarnimi vprašanji, ki so, glede na pretrese zadnjih mesecev, v tem trenutku najaktualnejša: resor naj bi pripadal Dancu, vendar ostali s tem niso soglašali, ker se je Danska na referendumu odločila proti Evropi; zato je ta resor obdržal Delors, ki je tako Se povečal svojo oblast v komisiji. In konCno o funkcijah, ki naj jih prevzameta oba bivSa zunanja ministra, Van den Broek in Pinhe-iro, ki sta ju Nizozemska in Portugalska povišali (ali odstranili iz politike). Pinhei-ra so potisnili v ozadje in mu naložili neprijetno nalogo stikov z evropskim parlamentom, ki je, bolj kot državni parlamenti, kritičen do komisije, Van den Broeku pa je Slo malo bolje: resor za sprejemanje novih Članic in za odnose z drugimi evropskimi državami ni kar tako, vendar je daleč od najpomembnejših ekonomskih resorjev. Tako je nastala nova evropska vlada. Verjetno se ji ne obeta uspešno delo. Na notranjem področju sta dva dogodka upočasnila postopek evropske integracije. Prvi je bil danski referendum, drugi pa monetarni pretres, ko je v zadnjih treh mesecih nemška marka pregazila vse evropske valute (razen francoskega franka). Temu je treba dodati Se nov pojav rasizma v domala vseh srednjeevropskih državah, kar seveda ni v duhu evropske integracije. Na zunanjem področju si je Evropa z neodločnostjo in nesposobnostjo pri načenjanju problemov jugoslovanske krize zapravila vso kredibilnost. Za ceno enotnosti se je odpovedala vsakršni odločitvi, popustila je celo izsiljevanju Grčije zaradi Makedonije, in tako dejansko prepustila pobudo OZN, ki obravnava jugoslovansko krizo kot eno izmed tolikih svetovnih kriz (Bu-tros Gali je nekoč dejal, da je v južnovzho-dni Aziji veC žrtev in veC beguncev kot v Bosni) ter v konCni instanci ZDA, ki bodo, kot kaže, tudi tokrat odločale o morebitnem vojaškem posegu, tako kot v Zalivski vojni in v Somaliji. Sicer pa je bilo prav v zadnjih dneh slišati trditev, da je treba vzrok za krutost krize na Balkanu iskati tudi v dejstvu, da velesila (ali velesili) ni (nista) hotela(i) dopustiti Evropi, da bi se okrepila in izpeljala postopek integracije ter s tem dejansko postala nova vojaška in gospodarska velesila. Mogoče je res tako. Vendar to samo Se potrjuje vtis, da Evropa, zaradi zunanjih dejavnikov, pa tudi zaradi notranjih trenj ni sposobna sama voditi svoje politike in da je v zgodbi o Evropi mnogo besed in znatno manj vsebine. 1 I ■ ■ razlog za Boris Kristančič »Profesionalizacija se pravzaprav rojeva izven Športa, ki je v materialnem pogledu medijsko najbolj privlačen in je osnova za vsako prodajo. Ker je najbolj prodoren in v interesu javnosti, se veCji del sredstev preliva v to obliko propagiranja. Protagonisti dobijo del teh sredstev, ker so pri takih rečeh zmeraj prisotni tudi poslovni ljudje. Vprašanje profesionalizacija v šport - da ali ne? je samo ideološko, hipotetično in je brez vrednosti. Globalne televizijske mreže rabijo za svoj program privlačne in velike dogodke. Šport je vezno tkivo vsega dogajanja na tržišču. Profesionalizacija v slovenskem športu je neizogibna pot. V njej bomo dobili svoj prostor tudi Slovenci, vendar na nižji ravni, na taki paC, na kakršni je naš šport. Kot poklicni športniki bodo med našimi tekmovalci in tekmovalkami PROFESIONALIZEM V SLOVENSKEM ŠPORTU —a^——^ Vrhunski športnik potrebuje socialno varnost Jasna Milinkovič Profesionalizacija v vrhunskem Športu je vse bolj neizbežna, temu se ne moremo izogniti niti v slovenskem prostoru. Za njuna razmišljanja in njunih razlogih za in proti glede tega vprašanja smo povprašali dva znanstvenika, ki sta s slovenskim Športom povezana že vrsto let. Gospodarstvenik Boris Kristančič je košarkarski funkcionar, dr.fože Sturm pa je upokojeni profesor Fakultete za Šport, ki Se zmeraj poučuje predmet Uvod v antropološko kineziologijo in sodeluje pri znanstvenih raziskavah. Tema ni taka, da bi se sogovornika lahko strogo opredelila za eno ali drugo stran, zato sta navedla svoja najmočnejša argumenta. lahko uspešno »poslovali« res samo najboljši.« Menda ste se v petdesetih letih, ko ste bili zelo aktiven košarkarski delavec, zavzemali za profesionalizacijo košarkarjev. »Res sem želel storiti nekaj tudi v tej smeri, vendar sem se zavedal, da je to nemogoče. Z razvojem družbe se stvari obračajo na bolje. Obstaja seveda tudi vrsta razlogov, ki govorijo proti poklicnemu ukvarjanju s športom, vendar so le-ti nekompatibilni. Ti vzroki so humanistični in se ne srečujejo s komercialnimi, ki sem jih prej navedel. Prav zaradi tega so teoretični in impotentni in ob velikih gmotnih sredstvih, ki se vrtijo v krogih vrhunskega športa, gotovo ne bodo prišli v ospredje.« Nasi najboljši košarkarji so že tako rekoč profesionalci. Dr.Jože Sturm družbene koristnosti - to »Res je. Vrhunski re- »Profesionalizem je so eni kriteriji; z vidika zultati terjajo najvecjo večdimenzionalen pojav, človeka, ki ga šport zani- možno mero treninga in pri katerem moramo vse ma kot gledalca, da mu ob tem se igralci, z redki- stvari okoli njega obra- šport bogati življenje s mi izjemami, ne utegnejo vnavati hkrati. Definira- tem, da gleda vrhunske poklicno ukvarjati še z mo ga lahko z različnih tekmovalce in podoživlja drugimi stvarmi.« stališč. S stališča obče tisto, kar sam ne zmore- Tudi atleti so pretežno profesionalci (Foto: Srdan 2ivulovid/TRIO) so spet drugi kriteriji. Vidik vzgoje mladine je tretji vidik. Definicija profesionalizma se ves cas razvija. Zame je profesionalizem pozitiven takrat, kadar omogoča človeku, da samo s profesionalnimi odnosi lahko razvija resnično vrhunsko športno dejavnost. Pozitivna pa je samo do takrat, dokler je primarna vrhunska športna ustvarjalnost, ne pa zaslužek. Sem globoko prepričan, da je veliko vrhunskih športnikov, ki zaslužijo ogromno, vendar jim je še zmeraj veC do igre in tekme kot pa do denarja*. Kadar šport ni veC igra, lahko postane tudi umazan posel, kar velikokrat tudi je. Takrat je seveda profesionalizem negativen. Poznam veliko ljudi, ki so se zaceli ukvarjati s športom zaradi denarja. To je prihajalo k nam z juga. Šport je bil sredstvo, da so si ljudje razlog proti dvignili standard. Profesionalizem naj ne bi produciral ljudi, ki so moralni in fizični invali, ki nimajo od Česa živeti. Tisti, ki se ukvarja s profesionalnim športom, mora imeni socialno varnost.« Kaj mislite o profesi-alnem športu pri nas v tem trenutku? »Razmere so takšne, da je profesionalizacija nujna kot občasen pojav. V fazi vrhunske ustvarjalnosti se naši tekmovalci najbrž ne bodo mogli uveljaviti v svetu. Od sodelovanja športnih in izobraževalnih dejavnikov je odvisno, ah nam bo uspelo ustvariti tak sistem, ki bi športnikom v mladosti zagotovil dobro življenje tudi po karieri. Samo nekateri lahko preživijo od zaslužka. Profesionalizacija je povsem sprejemljiva, Ce je urejena, da ni na škodo Človeka. To so zelo ostre zahteve, ki jih je težko izpolniti. Bilo bi nesmiselno in nemoralno skrivati profesionalizem, kar se je počelo vrsto let. ODMEV ■ Ne sladkor za konec, temveč sladkor namesto duha! Peter Božic f m nameniti angleški f teatrolog in kritik JAleksander Janek je pred nekaj leti v svojem poročilu British Co-uncilu (obsegalo je 15 tipkanih strani in sem ga tedaj objavil v Maskah) po večmesečnem spre-mljajnju gledaliških predstav v nekdanji Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji ugotovil, da je angleško gledališče v primerjavi s slovenskim naravnost provincialno. Gre torej samo za eno od mnenj o slovenskem gledališču, tedaj, ko Beton-tanca še nikjer ni bilo. Slovensko gledališče, Ce je komu to prav ali ne, je edina kulturna zvrst, ki sodi v sam svetovni vrh! 1—^rugih kriterijev, lkot je primerjava z J__Z evropskim ali pa ameriškim gledališčem, ne poznam. Vse primerjave (ne nas samih, temveč tuje kritične publicistike) pa so bile take kot Janekova ali vsaj zelo podobne. Nihče tega ne more spremeniti, tudi mladi novinarji pri Republiki ne. Gre pa pri tem za fenomen, ki ga ni mogoče odpraviti na tak stereotipen način (prepoznaven na Radiu Študent), saj ima novinar, ki je delal to bilanco, v neCem vendarle prav, Čeprav se tega sam ne zaveda! Po eni strani gre namreč za nesporno visoko kvalitetno kulturo in kulturno produkcijo, ki je nobena iz prsta iz-cuzana kriza, kot je ta zadnja, ni mogla omajati niti za kanček. T-kO drugi strani pa je I—z treba tudi ugotovi --L ti, da je taka visoka kulturna raven gledališke produkcije sicer rezultat visoke tehnologije in uporabe gledaliških sredstev, ki pa sama po sebi ne pomenijo nic, Ce ne sluzijo izjemnim duhovnim avanturam avto-petik, ne zgolj režiserjev, ki hitro postanejo žrtve tehnološke avto-kombinatorike, temveč predvsem gledaliških avtorjev, ki jih že kako desetletje ni veC. Vsi gledališki teksti, ki so bili uprizorjeni v zadnjih desetih letih, so bolj ali manj podpora gledališko-režiserskim smernicam, ki delajo evropski in tudi naš teater duhamoren in dolgočasen, seveda z nekaj izjemami. -g- Z"je so avtopoetski 1^ prodori, kot so _Lx.Smoletova Antigona, Jovanovičev Tumor, Strniševi Ljudožerci, Kozakova Afera, Jesihovi Grenki sadeži, Šeligova Čarovnica iz DavCe, Jančarjev Disident Arnož? Ti prodori duhovnega avanturizma so ves Cas dajali podlago in alibi za tisto, kar danes slovenski teater kot kulturna produkcija in kultura pomeni v svetu! Ko je ideologija avdiovizualnega esteticizma zamenjala na primer Strniše-ve Žabe, Jesihov Rahel dotik, Smoletov Krst pri Savici, Šeligovo Svatbo, Jovanovičeve Norce, Jančarjev Veliki briljantni valček, Zajčevega Voran-ca, Svetinovo Lepotico in zver, Flisarjevo Kostanjevo krono (niti približno pa ne njegove uspešnice Kaj pa Leonardo), Rudolfovo Kožo megle in še kakšno besedilo bi se našlo, se je slovensko gledališče izgubilo v iluziji avdiovizualne tehnicistične kombinatorike nihilističnega izpraznjenega esteticizma, ki je enako sterilen, kot je sterilna pragmaticisticna Evropa brez idej (ne ide-logij) in kakor smo videli ob BIH, tudi brez morale. Na žalost kaže današnja podoba prav to, da smo se ujeli v mrežo, kjer so izvirne usode (torej gledališke zgodbe) za gledališčnike in publiciste (na primer Marka Crnkoviča) na smrt dolgočasne. Ce bi Marko vedel, kako pust je postal Sele njegov teater. -»■ -r-endar pa to, kar \ / zdaj imamo, nika-V kor in niti pribli- žno ni zanič, je pa bolj ali manj samo kultura na najvišji gledališki in sploh ravni. Namesto gledališča usod so postmodernistične strukture in mreže. In nisem prepričan, da je Beton-tanc tisto, kar nas pelje iz te duhovne krize. -g-^-ar zadeva možno-1^ sti za naprej, bodi-J-Vmo res resni. Samoupravni sistem, kjer so se v gledališčih zares uveljavljali interesi skupin in se menjavali z umetno povzročenimi krizami in udari, je bil samo pogojno slab, saj sicer gledališče ne bi bilo to, kar je zadnja desetletja bilo. I uda ni mogoče, da bi v njem vztrajalo, saj ne more ostati oaza v okolju sprememb. In ce se kdo loteva tega prilagajanja, mora pri drugačnih sistemskih rešitvah opustiti voluntaristicno metodo, za katero velja spet samo pravno sistemska kombinatorika pluralizma samoupravnih interesov, torej Cisto kabinetno delo brez upoštevanja prakse in cisti ideološki voluntarizem. Take zakone se lahko dela Cez noC. In na to prisegajo še dandanes nekateri resni ljudje in mislijo, da je prav, Ce na primer Pandur Cez noC ob svojem nastopu na mestu ravnatelja ukine (postopno sicer) »glavarino«. Lahko, Ce je delo v gledališču tako, da ne more storiti niti ene poteze, ki bi lahko bila slabša, zlasti pa ne, Ce lahko to naslednjo sezono tudi ukine. -i-ekaj drugega pa |\ je, Ce se delajo po-J- >1 dlage za drugačne sistemske rešitve in je to samo eden od členov cele mreže spremenjenih odnosov. Ti so strokovna podlaga, ki je nastala na podlagi primerjalnih analiz zadnjih nekaj let, analiz dohodkovnih razmerij, evidentiranih pogojev, razvojnih smeri in slepih ulic. Torej podlaga iz selekcionirane- ga in prerešetanega gradiva, ki ni estetska, temveč sistemska, sociološka in konceptualna, pri kateri so preverjajo tudi morebitni negativni učinki. f m a božjo voljo, saj / gre za sistem in za- / llnnnrlajn ki je p° pravilu lahko že od rimskih časov naprej samo pozitivno ovrednotena praksa. To delo je opravila ekspertna komisij3 v pičlih 160 dneh svojega mandata in zanimivo je, da si ob tem ni bilo treba izmišljati idej, saj so stvari, do katerih je prišla, kot ideje bolj a}1 manj spremljale gledališče ves Cas, pa jih ni bilo mogoCe nikoli realizirati. j—g—10 so resne možnosti, toda v okolju, -L kjer obvladujejo kulturno produkcijo trendi in kjer ni prostora za avtopoetiko, ki j® izrazito individualna in povezana z usodo posameznika, nobene sistemske rešitve ne morejo rešiti nic. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. ime glasbenega pedagoga Dariana, 4. iz dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod, 8. mongolski veliki kan, na dvoru katerega se je mudil popotnik pod 33. vodoravno, 11. trup, 12. droben metulj, katerega ličinke uničujejo tkanine, 13. država na Bližnjem vzhodu ob Evfratu in Tigrisu, 14. ime slovenske filozofinje Sodnik, 15. samoglasnik, 17. način konjskega teka, 18. drugi planet naSega osončja, tudi rimska boginja ljubezni, 20. cigara, 23. ptič severnih morij, njorka, 24. napad, naval, 28. majhna, plitva vdolbina v skalovju, 30. reka v severovzhodni Mongoliji, pritok Silke, 31. slovenski alpinist (Franci), 32. glavno mesto Savdske Arabije, 33. ime in priimek beneškega trgovca in popotnika, ki je dvajset let potoval po Prednji Aziji in Kitajski (umrl na današnji dan leta 1324, rojen leta 1254), 35. hrvaški književnik (Ivan), 36. bivališče umrlih. Navpično: 1. delovna skupina, 2. reka v severnem delu Pirenejskega polotoka (tudi Douro), 3. zgoščeni vodni hlapi v ozračju, 4. Los Angeles, 5. naravna nesreča, 6. mrtvaški oder, pare, 7. luka na jugu Švedske, kjer je bila podpisana združitev Danske, Švedske in Norveške leta 1397, 9. množično odpuščanje delavcev in zapiranje podjetij (anagram VO-TLAK), 10. prejšnje ime jezera Malavi v Afriki, 16. v tujini živeči albanski knez, ki pretendira na prestol, 19. nemški filozof novokanto-vec (Paul, anagram PATRON), 20. glavno mesto ameriške zvezne države Oregon, 21. prodajalec mleka, 22. kvar, 25. negativni ion, 26. avstralski medvedek vrečar, 27. nekdanji makedonski politik (Stojan, anagram VODAN), 29. oznaka pri godalih za igranje z lokom, 34. središče vrtenja. Zmago Pezdirc Prihajajo je Freyev krog s kredo (Foto: Jane Štravs) KULTURA Petek, 8. januarja 1993 Na festivalu Dnevi plesa v CD (od 7. do 11. januarja) bo nastopila tudi reško-lju-bljanska plesna skupina Labis NajnovejSe potrdilo, da se kulturna os Ljub-ljana-Reka (ki je bila verjetno najtrdnejša v obdobju nekdanjega pun-kovskega gibanja) navkljub carinarnici na-Jelenah in evidentnemu kulturnemu zapiranju še ni popolnoma podrla, je nedvomno reško-ljub-Ijanska plesna skupina Labis. F Podobno kot Boris Cavazza se je tudi Šenka Baruska, ustanoviteljica Labisa, na začetku odzvala »klicu morja« in se vpisala na Pomorsko Solo v Bakru. Kmalu je ugotovila, da jo bolj kot ladje in galebi zanima gledališče. Ko danes gledamo njen ekspresivni ples in dognane koreografije, vemo, da je bila odločitev pravilna in posrečena. Sredi 80. let je naredila pogumen korak " odpotovala je v London, kjer obiskuje Ham-ntersmith North Ken-sington Adult Education Institute in South East London College. Po njenih sledovih je šel tudi Plesalec in koreograf Branko Valenta Zak (Is-lington Dance Factory in studio Johna Derecka), k1 je danes njen najzvestejši sodelavec. Po vrnitvi iz Londona sta Šenka Ul Zak ustanovila Labis, ki je imel do zdaj vrsto Uspešnih nastopov. V leju 1991 so nastopali na ljubljanskih Dnevih ple- sa, zagrebškem Tednu sodobnega plesa, na Jugoslovanskem baletnem in koreogafskem tekmovanju v Novem Sadu, kjer so Baruškino koreo-grafjo nagradili s srebrno plaketo, itn. Lani so jih še enkrat povabili na Teden sodobnega plesa, pa tudi na nekatere holandske festivale. Na Tretjem mednarodnem tekmovanju koreografov v Gro-ningenu se jim je posre- čilo prebiti v ožji izbor, kjer so bile med desetimi izbranci koreografske »znamke« ranga Bena Crafta (na lanskoletnem ljubljanskem Video/Film Dance festivalu smo ga lahko videli v Green-awayevem plesnem videu Not Mozart); na mednarodnem festivalu Culturel Gekleurd v Ro-sendaalu so pogumno prestali divjaške provokacije Cetniških skrajne- žev, ki so pred njihovo predstavo načrtno zasedli prve vrste v gledališču. »Bilo je grozno. Po predstavi so miličniki temeljito preiskali gledališke garderobe in naš kombi, ker so se bali, da so srbski skrajneži morda podtaknili eksploziv. Kljub vsemu pa smo bili zadovoljni in ponosni, ker smo zmagali - predstavo smo odigrali do konca ob fenomenalni podpori nizozemskih gledalcev,« nam je o tej nevsakdanji izkušnji pripovedovala Šenka Baru-ška.. S Senko in Zakom zadnje Čase zelo intenzivno sodelujeta tudi dve slovenski plesalki in koreografki, saj vsi skupaj trenutno obiskujejo različne plesno-gledali-ške šole v Amsterdamu. Heleno Knific smo V naslovu in v sredini: s predstave plesne skupine Labis (Foto: arhiv) lahko zasledili v nekaterih pomembnih slovenskih predstavah - Alpskem sanjarjenju Plesnega teatra Ljubljana, Salomi Koreodrame, Šeherezadi Slovenskega mladinskega gledališča itn. Alenka Hain je doslej sodelovala z Živo Kraigher, Iztokom Kovačem, nastopala na Dnevih plesa, Tednu sodobnega plesa in drugod. Plesna skupina Labis je torej zelo hvaležen primer tako imenovanega »interkulturalizma«, te zadnje Čase zelo modne teme, je pa tudi spoj številnih pozitivnih energij in zanimivih koreografskih idej. Kot tako so skupino že »odkrili« tudi zunaj meja Slovenije in Hrvaške, o Čemer zgovorno pričajo povabila na gostovanja v Veliko Britanijo, Nemčijo, na Norveško, v Avstrijo ter za april načrtovana turneja po Holandiji. Ljubljansko občinstvo se bo z Labisom še enkrat srečalo na Dnevih plesa, kjer bodo predstavili dve krajši koreografiji - 7. januarja je bil to Polnočni jazz Šenke Baruska in 9. januarja Govore z menoj Helene Knific. Dve predstavi, ki sta gotovo vredni ogleda v sicer precej neambicioznem in stereotipnem programu letošnjih Dne-vov plesa. GLASBA / PREDSTAVITEV PLOŠČE Glasbeni levičar O CD plošči Luigija Nona: »...Como una ola de fuerza y \uz, ...sofferte onde serene, Contrappunto dialettico alla mente« Mirjam Žgavec Luigi Nono (1924-1990) je še vedno sinonim za glasbenega levičarja. Njegovi prvi radikalni nastopi so povezani z Darmstadtom, prestolnico avantgardne glasbe, kjer je v zgodnjih 50. letih pionir j eval z Boulezom in Stockhausnom v novih kultnih tehnikah tega stoletja, v elektronski glasbi in totalni organizaciji zvočnih parametrov. Ze v tem Času je iz hermetičnih struktur, pogosto trdih in ostrih, izvabil humano in Čutečo barvo prizadetega individua, ki je reagiral na socialno-politiCno zlo. Leta 1953 je postal elan italijanske komunistične partije, že kmalu zatem pa je začel pisati izrazito angažirano glasbo. Kot aktiven komunist je po letu 1961 poskušal združiti strankarsko politično delo s komponiranjem. Nono je sledil predvsem imperativu, ki se je glasil: totalni tehnični in ideološki angažma. Njegova glasba z Zahoda je bila prav tisto,-kar realsocialistična glasba Vzhoda ni bila nikdar, napredna, kritična, stroga, pronicljiva. Nikoli ni vlivala veselja in risala prevare, pac pa je neusmiljeno svarila pred posledicami kapitalističnih in imperialističnih pritiskov. Jezik njegove glasbe je bil seveda nerazumljiv množicam, pa je bil vseeno deležen moCne podpore, ki mu jo je dajala njegova stranka. Tako je na primer komunistična partija toscanske regije organizirala tri ducate koncertov njegove glasbe in dolžnost vseh delavcev je bila, da so te koncerte poslušali v toscanskih krajih leta 1970. Skladbe, ki jih je posnela založba Deutsche Grammophon, so nastale in bile izvedene v 70. letih. Septembra 1971. leta je Nona prizadela smrt Lusiana Cruza, Čilskega revolucionarja. »SreCal sem ga v Santiagu; to je bil človek moCne inteligence in trdnega prijateljstva. Njegova navzočnost v odsotnosti je določila izbiro končnih zvočnih struktur skladbe in njen raison d'etre.« Tako je še istega leta nastala skladba Como una ola de fuerza y luz za sopran, klavir, orkester in trak, kjer med drugimi sodeluje tudi znameniti »klasični« pianist Maurizio Pollini. Druga skladba, ... sofferte onde serene za kalvir in magnetofonski trak je sestavljena iz heterogenega gradiva in usmerjena v raziskovanje zvočnosti klavirja. Nastanku tretje skladbe, Contrappunto dialettico alla mente, pa so botrovale asociacije na madrigalno komedijo Festino Adriana Banchierija. Težišče dela je na vokalu ter ironiji z improvizacijo. Skladba je fragmentarna, epizodna, vsaka epizoda prikazuje različne načine obravnave besedila in glasu od govora, pdte vokalizacije, žvižganja, vpitja in petja pa do konkretnih zvokov vsakdanjega življenja, ki so bili posneti na beneškem trgu in beneških vodnih poteh. Z modifikacijo glasov Nono veže kon-trapunkticno gradivo v absurdne zaključke in protivojne pamflete. Delo je posvečeno Douglasu Bravu, vodju narodnoosvobodilne fronte Venezuele. Simfoničnemu orkestru Bavarskega Radia in solistom dirigira Claudio Abbado, plošča CD pa je dosegljiva v trgovini Muzikalije. ___________GLASBA / OSEBNOSTI______ Kako je burkež Gillespie zafrknil tržaškega župana _____________PLES / OSEBNOSTI______ Aristokrat plesa, strastno predan umetnosti Bilo je 6. januarja 1953. Dizzy Gillespie je skupaj s prijatelji v nekem baru na 44. cesti v New Yorku proslavljal rojstni dan žene Lorraine VVillis, baletke. Med med odmorom je položil trobento na pult, a tako nepazljivo, da je padla. Odmevnik trobente se je ukrivil. Pobral jo je, zaigral nekaj not, iz trobente pa je uhajal nov zvok. Gillespie-ju je bil tako všeč, da je instrument ohranil. In trobenta z ukrivljenim odmevnikom je postala ena od legend modernega jazza. John Birks Gillespie ali Dizzy - Burkež, Vrtogla-vež, kot so ga imenovali zaradi njegovega izredno vedrega, zbadljivega in zabavnega značaja, se je zapisal v zgodovino jazza že v začetku 40. let, ko je z alt saksofonistom Charliejem Birdom Parkerjem, in še kopico drugih mladih fantov postavil na glavo vse dotedanje jazzovske koncepte. Jazz je zašel takrat v stagnacijo pocukranega swin-ga. Parker in Gillespie sta mu dala z be bopom novo Marjan Kemperle ritmično in harmonično podobo. Nova glasba se je rojevala v dolgih nočeh improvizacij v newyor-skem Minton’s Playhouse klubu na 52. cest. Dizzy in Bird sta ustvarjala nove in harmonično vedno bolj zapletene teme; njuno igranje je postajalo vedno hitrejše, vratolomno. S trobento in alt saksofonom sta postala najpomembnejši duo modernega jazza. Gillespie pa je bil predan lepoti življenja, bil je uživaC. Njegova najbolj znana skladba A night in Tunisia je nastala neke veseljaške teksaške noči leta 1942 v kanti za smeti! Gillespie je ostal Dizzy-Burkež vse življenje. Pred štirimi leti je nastopil v Trstu. Koncert se je zaCel z dveurno zamudo, ker je glasbenik v Rimu zamudil letalo. Ko je prispel v gledališče Rossetti, je s svojim nonšalantnim vettni-nutnim pihanjem v ustnik za kulisami dobesedno razjaril živčne organizatorje. Nato je stopil na oder in s svojim kvintetom oCaral občinstvo. Imel jih je že Cez sedemdeset, a ko je ža-basto napihnil lica, je plusknil v dvorano slap omamnih zvokov. Uradni Trst se mu je hotel oddolžiti s priznanjem., kot to počenja ob velikih dogodkih. Zupan Staffieri mu je po premoru predal tristoletni pečat mesta, Gillespie pa je to priložnost spet izkoristil za domiselni gag: prijel je peCat, ugriznil vanj, kot da bi preizkusil, če je iz zlata, zatem pa ga je preprosto spravil v zadnji žep in prekinil govorance z glasbo. Igral je, pel, improviziral s scatom še dobro uro. Njegovo zemeljsko življenje se je izteklo 6. januarja, točno 40 let po tistem nesrecnem-srecnem padcu trobente v baru v New Yorku. Ko je odhajal, je v sobi bolnišnice Englevvood v New Jersejm ženi za rojstni dan in njemu v slovo iz magnetofona pela njegova Dizzy's dime, skladba o srebrnem novčiču, napisani v spomin na Čase, ko je z Birdom, Monkom, Clarkom in drugimi boperji spreminjal obličje jazza. Rudolf Nurejev in Margot Fonteyn (Foto: arhiv) Rudolf Nurejev, eden najvecjih plesnih umetnikov dvajsetega stoletja, je po dolgi bolezni preminil v sredo 6. januarja v Parizu, v starosti 54 let. Zgodba Nurejeva, po rodu Tatara iz Sibirije, rojenega 17. marca 1938 na vlaku, ne- kje na poti Cez Ural, je pogosto dobila nadih legende. ZaCel je kot plesalec v folklornih skupinah, pri sedemnajstih letih je uspešno opravil sprejemni izpit na šoli Vaganova, odskočni deski k prestižnemu Kirovu, kjer je plesal v ve- čini glavnih moških vlog. Nastopal je ob strani najvecjih balerin, občinstvo ga je občudovalo, toda vodstvo skupine je hudo motil njegov svobodni duh in samosvoje vedenje. Leta 1961 je z leningrajskim gledališčem Kirov gostoval v Parizu, tam zaprosil za politični azil in zaCel svojo bleščečo in kontroverzno kariero. Po svojem spektakularnem preskoku Cez železno zaveso leta 1961, ko se je odločil za svobodno življenje v Parizu, je svojo domovino obiskal šele leta 1988, ko so mu sovjetske oblasti le dovolile obiskati umirajočo mater, naslednje leto pa je gostoval se na leningrajskem odru Ki-rova. Leta 1962 je nastopil v baletu Giselle, v londonskem Covent Gardenu, skupaj z Margot Fonteyn, ki je postala njegova najpogostejša soplesalka v naslednjih petnajstih letih. Skušal je zbrisati mejo med klasičnim in sodobnim plesom in od tedaj je plesal skoraj povsod in z najpomembnejšimi soplesalkami, v mnogih repertoarnih baletnih predstavah in v sodobnih koreografi- jah, ki so jih postavili Ma-urice Bejart, Martha Graham, Rudy van Dantzig, Jose Limon, Roland Petit in mnogi drugi. Nurejev je tudi sam koreografiral predstave, v katerih se je kazala mešanica vzhodne baletne šole in modernih plesnih tehnik. Slovel je po perfektno izvedenih skokih kot cabrioles battu-es, ballonnes in dvojnimi obrati, po resnično strastnem plesu na odru, pa tudi po avtoritativnem in celo agresivnem odnosu do svojih plesalcev. Leta 1983 je prevzel umetniško vodstvo pariške Opere in Baleta, sest let kasneje pa je ta položaj zapustil, ostal pa je prvi koreograf. Rudolf Nurejev, pogosto imenovan tudi novi Nižinski, je nastopil tudi v mnogih plesnih in baletnih filmih, poskusil pa se je tudi v pravih filmih, npr. kot Rudolf Valentino z Nastassjo Kinski. Njegovo življenje je bilo polno vzponov in padcev, pogosto se je zapletal v huda nasprotja z umetniškimi institucijami, na odru pa je vedno blestel in v spominu bo ostal kot resnična zvezda sodobnega baleta. (V.S.) ( Petek, 8. januarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Denar za stranke: nov zakon? RIM - Po 18 letih in hudih polemikah bo pri javnem financiranju strank morda prišlo do bistvenih novosti. Kaže namreč, da bodo izoblikovali povsem nov zakon in da ne bo prišlo do krpanja sedanjega. Vsaj taka je namera ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja, ki je včeraj začel proučevati šest zakonskih osnutkov, ki so jih doslej predstavili. Glede nekaterih vprašanj pa so si stališča posameznih strank daleč vsaksebi. V prvi vrsti gre za kriterije glede financiranja (ali naj državljani na obrazcu 740 navedejo stranko, kateri namenjajo svoj prispevek, ali pa odtržejo vsoto, ki so jo neposredno vplačali stranki). Za prvo možnost se zavzemajo DSL, PSI, PSDI in PLI, za drugo pa KD in PRI. Se večja so razhajanja glede prispevkov s strani zasebnih družb, Čemur nasprotujeta DSL in Severna liga, medtem ko KD, PSI, PSDI, PLI in PRI zagovarjajo tako možnost. ASTRONOMIJA / TRIJE AMERIŠKI ZNANSVEN1KI PREK SATELITA ROSAT V vesolju spet odkrili “nevidno materijo” Kaj meni tržaška astronomka prof. Margherita Hack Astronomka prof. Margherita Hack Martin Brecelj TRST - »V resnici ne gre za nobeno revolucionarno odkritje, Časopisi pa so povrh zadevo predstavili na zgrešen naCin.« Tako nas je nagovorila znana tržaška astronomka Margherita Hack, na katero smo se obrnili, da bi kaj natančnejšega zvedeli o odkritju “nevidne materije” v vesolju, ki so ga v teh dneh oznanili trije ameriški astronomi na kongresu svojega strokovnega združenja v Phoenixu (ZDA). Ugledna znanstvenica nas je sprejela v svojem delovno neurejenem kabinetu na Tržaškem astronomskem observatoriju, na naša vprašanja pa je odgovarjala med enim telefonskim klicem in drugim, medtem ko so na stolih mirno predle mačke. A pridimo k zadevi. Astrofiziki Richard Mushotzky, David Bur-stein in David Davis so svoje kolege, zbrane na letnem kongresu American Astronomical So-ciety, seznanili, da so prek vesoljskega teleskopa na rentgenske žarke Rosat med 25. in 27. aprilom lani odkrili ogromno plinsko meglico okrog treh galaksij skupine Ngc 2300. Meglica naj bi bila izredno vroča, saj naj bi njena srednja tem- peratura dosegala 15 do 18 milijonov stopinj. »To pomeni, da se delci meglice gibljejo izredno hitro,« je pojasnila naša sobesednica. »No, prav dejstvo, da se kljub tako visoki temperaturi meglica ni razpršila v vesolju, ampak se je obdržala okrog omenjenih treh galaksij, predstavlja dokaz za obstoj t. i. “nevidne materije”. Vidna masa zadevnih galaksij je namreč približno 25-krat premajhna, da bi z gravitacijsko silo zadržala meglico, iz Cesar moramo sklepati, da je masa na tisti točki vesolja za približno 96 odstotkov nevidna, se pravi takšna, da ne oddaja zaznavnih elektromagnetskih valov.« Prof. Hack nam je povedala, da so v preteklosti že večkrat prišli do podobnih eksperimental- nih dokazov za obstoj »nevidne materije«, a z radioastronomskimi in ne z rentgenskimi meritvami. Prav s tega vidika predstavlja odkritje treh Američanov novost. Pristaviti pa velja, da je obstoj »nevidne materije« velikega pomena za sodobno kozmologijo. Kot je znano, naj bi se vesolje po danes splošno sprejeti teoriji rodilo z Velikim pokom (Big Bangom) 10 do 20 milijard let od tega. To je mogoče sklepati na osnovi hitrosti, s katero se vesolje širi. Postavlja pa se vprašanje, ali se bo vesolje tako širilo v nedogled, ali pa pa bo kdaj prišlo do Velikega kolapsa (Big Cruncha). Ta druga možnost bi prišla v poštev le, ko bi vidna materija predstavljala le 1 stotino vse materije v vesolju. Le v tem primeru bi namreč bilo v njem dovolj mase, da bi gravitacijska sila nekoč zaustavila širjenje vesolja in sprožila obraten proces. »V časopisih sem brala, da naj bi odkritje treh Američanov potrjevalo domnevo o Velikem kolapsu. V resnici pa je doslej odkrita “nevidna materija" še vedno 10-krat premajhna za potrditev te domneve,« je zaključila naša sobesednica, medtem ko so zveste mačke še naprej mirno predle. ITALIJANSKA RECESIJA' V pravkar začetem letu bo najbrž rasla samo... brezposelnost Vlasta Bernard Najtežjih učinkov recesije še nismo doživeli. Tako vsaj zagotavljajo ugledni zavodi, ki spremljajo italijanska ekonomska gibanja, in prav nobenih razlogov ni, da jim ne bi verjeli. Leto, ki se je komaj začelo, po teh napovedih ne bo prineslo gospodarskega oživetja, nasprotno, italijanske ekonomske kazalce bo potlačilo na najnižjo raven zadnjih petnajstih let, saj bo ekonomski sistem in z njim vsa družba letos prisiljena plačati napake in nepregledno vrsto pomanjkljivosti, ki jih je v preteklosti širokosrčno zagrešil njen vodilni razred. Brez tega pogoja tudi toliko pričakovanega oživljanja preprosto ne bo. V zadnjem trimesečju lanskega in v prvem letošnjega leta je za Italijo značilna tako imenovana tehnična recesija, se pravi negativna rast kosmatega notranjega proizvoda. To se dogaja prvič po mnogih letih, Italijo pa skupaj z Veliko Britanijo in ZDA uvršča med države, ki jih je recesija devetdesetih let najmočneje prizadela. Francija, Nemčija, Španija in vse ostale najbolj neposredne konkurentke Italije sicer preživljajo stagnacijo proizvodnih dejavnosti (Nemčija je npr. precej blizu ničle), vendar doslej niso zabeležile negativnih vrednosti pri oceni nacionalnega proizvoda. Toda poglejmo nekaj podatkov oziroma projekcij, ki jih je pred koncem leta pripravil študijski center zveze italijanskih indu-strijcev. Notranji kosmati proizvod je leta 1991 znašal 1,4%, lani samo še odstotek, letos bi moral doseči minimum z -0,2%, v naslednjih dveh letih pa naj bi se njegova krivulja konCno dvignila in dosegla 1,7% oziroma 2,6%. Mnogo bolj drastičen je bil v zadnjem dveletju padec osebne in kolektivne porabe, ki je leta 1991 znašala 2,6%, lani 1,4%, letos naj bi zdrsnila na -0,6%, prihodnje leto naj bi si opomogla do skromnega 0,6% in leta 1994 dosegla 1,7%, kar je še vedno za skoraj odstotek manj kot leta 1991. Notranje povpraševanje je še leta 1991 znašalo 2,3%, lani se je znižalo na samo odstotek, za letos je predviden padec na odstotek pod ničlo, prihodnje leto dvig na 0,8 in leta 1994 na 1,8%. Spodbudne so edinole številke, ki jih raziskava navaja o izvozu dobrin in storitev: od -0,8% v letu 1991 je lani narasel na 4,6%, letos naj bi dosegel 5,5%, prihodnje leto 6,7%, leta 1994 pa celo 7,2%. Pri tem pa statistika po vsem sodec ne upošteva tveganja, da bi se že zaCeto upadanje kompetitivnosti italijanskih izdelkov na mednarodnem tržišCu nadaljevalo, Ce ta trend ne bo pravočasno ustavljen. Za dosego Česa takega pa je treba poseči v same temelje italijanskega ekonomsko-financne-ga sistema in vzpostaviti nova ravnovesja, ki bodo proizvodnemu stroju omogočila priti do svežega kisika. V fazi zastoja ali celo nazadovanja proizvodnje se proizvodne naložbe avtomatično omejijo na minimum, visoka cena denarja in davCni pritisk na kapitalne dohodke pa odsvetujejo ali celo onemogočajo' proizvodno reinvestiranje tudi najbolj pogumnim podjetniškim okoljem. Podjetja tako krčijo obseg dejavnosti in odslavljajo zaposlene, z naraščanjem vrst brez- poselnih pa se niža povprečna kupna moC in z njo povpraševanje. Začarani krog, ki ga po svoje ponazarja tudi usodna povezanost med gibanjem inflacije in rastjo proizvodnje. Zaposlenost in industrijska proizvodnja sta v zadnjem letu drastično upadli, realni dohodki se hitro nižajo, notranji kosmati proizvod pa se kot reCeno bliža najnižji ravni od leta 1975 sem in bo letos prvič dosegel negativno vrednost. Po drugi strani pa recesija proizajal-cem odsvetuje višanje cen, za ohranitev tržišč se odpovedujejo višanju zaslužka, medtem ko odjemalce navaja k racionalizaciji porabe in torej k varčnejšemu odnosu do ponudbe, s čemer je začarani krog inflacija-proiz-vodnja sklenjen. Zaman bi bilo pasivno čakati, da ga samodejno prelomi novo konjunkturno obdobje, ki v svetovnem gospodarstvu ciklično sledi recesiji. Le-to naj bi se prej ali slej zaCelo - Ce se že ni, kot trdijo nekateri - na oni strani Atlantika in naj bi Čudežno rešilo tudi za močnejšimi capljajoče nacionalne ekonomije. Italiji tokrat nito to ne bo pomagalo, Ce si prej ne bo pomagala sama. S temeljito reformo politike in gospodarstva, ki sta na Škornju usodno povezani, in z zanesljivo preobrazbo v smeri moderne, urejene in politično stabilne države. V nasprotnem primeru se bo nazaupanje v italijansko gospodarstvo nadaljevalo, Evropa dvojne hitrosti, ki je v dokajšnji meri že realnost, bo tudi uradno priznana, stopnja brezposelnosti pa utegne za dolgo Časa ostati edini kazalec v porastu... NOVICE TURIZEM / HIT ŠIRI SVOJ USPEH PROMET / OD 7, DO 9. IN OD 18. URE DO 20.30, Tiskovna agencija ANSA o sestavi slovenske vlade RIM - Italijanska tiskovna agencija ANSA v dopisu iz Ljubljane poroča o mandatu Janezu Drnovšku za sestavo nove slovenske vlade. Pri tem dodaja, sklicujoč se na »uradne vire«, da bodo koalicijo sestavljali, poleg liberalnih demokratov, še krščanski demokrati bivšega premiera Peterleta ter prenovitelji, se pravi, kot poudarja ANSA, tri stranke, ki so na volitvah prejele najveCje število glasov. Zagotovila ministra Gorie glede osebja carin TRST - Minister za finance Goria je odgovoril na večkratne posege tržaškega demokršCanskega poslanca Colonija in predsednika Združenja špediterjev tržaškega pristanišča Prioglia glede težav na carinah. V svojem odgovoru minister zagotavlja, da so glede na izredno stanje že poslali začasno dodatno osebje na mejni prehod pri Trbižu in da bodo podobno storili tudi za Trst. S 1. januarjem pa bodo revidirali organike in bodo ustrezno okrepili predvsem carine na mejnih prehodih z državami, ki niso Članice EGS, kjer bodo namestili tudi zmagovalce na natečajih, ki so tacaš v teku. Parmski župan včeraj odstopil zaradi afere okrog podkupnin PARMA - Parmski župan Stefano Lavagnetto (DSL) je vCeraj odstopil zaradi afere okrog podkupnin, v sklopu katere sta bila pred kratkim aretirana bivši občinski odbornik in načelnik svetovalske skupine PSI Alfredo Stocchi ter njegov strankarski kolega in občinski svetovalec Claudio Belletti, ki je do nedavnega tudi vodil krajevno sekcijo PSI. Lavagnetto bo po vsej verjetnosti mandatar za sestavo novega obcinsega odbora. Sam je izjavil, da je za sestavo občinskega odbora na programski osnovi, se pravi brez vnaprejšnje izključitve nobene od pomembnejših političnih strank, ki so zstopane v občinskem svetu. Dosedanji odbor so sestavljali predstavniki DSL, PSI, PRI in PSDI. Skesanec Messina razkriva sistem mafije PALERMO - Mafiji uspe nadzirati vsa javna dela na Siciliji. Tako je včeraj izjavil mafijski skesanec Leonardo Messina na procesu, ki se odvija na petem oddelku palermskega kazenskega sodišča proti mafijskemu bosu Angelu Siinu in drugim. Na procesu je sam Messina obtožen mafijskega izsiljevanja. Sodniki so ga zaceli zasliševati na obravnavah 20. in 21. decembra, včeraj pa so ga spraševali še kakih 90 minut. Messina je podrobno opisal sistem, ki se ga organizirani kriminal poslužuje za nadziranje javnih del. Povedal je med drugim, da ima pri tem glavno vlogo prav Angelo Sirna, ki je nekak polnopravni pooblaščenec znanega mafijskega mogotca Salvatoreja Riina, ki ga sile javnega reda že dalj Časa brezuspešno zasledujejo. Messina je nadalje povedal, da z mafijo sodelujejo tudi politiki, med njimi elani parlamenta. V novogoriški igralnici največ gostov iz Italije Uspešne tudi igralnice v Rogaški Slatini, Kranjski gori in Tolminu Aleš Waltritsch Casino v Rogaški Slatini (foto Rajko Zorn) GORICA - Promet na avtocestnem priključku Vileš-Gorica in na mednarodnem mejnem prehodu Standrež-Vrtojba se je v zadnjem Času zelo povečal. Seveda gre za avtomobile z italijansko registracijo, zanimivo pa je, da so to vozila z oznakami Pordenona, Trevisa, Benetk, Padove, Vicenze, da o tistih z goriško ali videmsko registracijo sploh ne govorimo. Prva obvezna postaja na slovenski strani meje - pravzaprav že v coni pred slovenskimi policisti in cariniki - je duty free, kjer si tudi v zadnjih tednih, ko je v Italiji zaradi stavke zmanjkalo cigaret, dobil vse, kar si si zaželel, in to za skoraj polovico ceneje kot doma. Druga obvezna postaja je nekaj sto metrov naprej, pri eni od tolikih bencinskih Črpalk. tretja ali četrta in tudi že skoraj obvezna postaja pa je igralnica v Novi Gorici. Zakaj tretja ali šele Četrta? Zato, ker se veliko obiskovalcev preden stopi do igralnice ustavi v eni tolikih zasebnih gostiln na območju Šempetra, Rožne doline, Kromberka in Nove Gorice, v katerih je vsak veCer nabito polno italijanskih gostov. Seveda pa lahko do poznih ur večerjajo tudi v restavraciji Park hotela, kjer jim postrežejo v premoru med igro in zabavo v Casinoju. Casino podjetja HIT je Novi Gorici prinesel veliko denarja, pa Čeprav se še vedno naj- dejo tisti, ki jim ni všeC, da so ulice okrog igralnice vsak večer zatrpane z vec sto avtomobili. V igralnici je od popoldneva do poznih nočnih ur izredno veliko italijanskih gostov. Zavzeto igrajo pri avtomatih - le-teh je v igralnici kar 500 - bolj navdušeni in hazardno navdihnjeni pa obkrožajo igralne mize. Nova Gorica ima igralnico od leta 1984. Njen uspeh je bil kmalu tolikšen, da so jo morali stalno prenavljati in večati. To delajo še danes, saj je treba gostu kar naprej nuditi kaj novega. Z zaslužkom igralnice je podjetje HIT obnovilo številne gostinske in hotelske objekte na Primorskem, prav sedaj pa prenavljajo nekdanji hotel Argonavti. Tudi v njem bo igralnica, zraven pa še savna, plavalni bazen in teniška igrišča. Gost bo torej dobil nekaj veC za zabavo in rekreacijo. Medtem pa so pogledali tudi preko Alp. Najprej so odprli igralnico v Rogaški Slatini, potem pa še v Tolminu in Kranjski gori. Zanimivo je, da v Kranjsko goro zahajajo tudi Avstrijci, Čeprav imajo igralnico tudi doma, ob Vrbskem jezeru. Pred nekaj tedni je HIT odprl svojo zadnjo igralnico na OtoCcu, nove pobude pa načrtuje na Gorenjskem in drugod po Sloveniji, pa tudi v tujini. Uspeh podjetja se prepričljivo kaže v tem, da je število zaposlenih v osmih letih naraslo od 300 na 800 oseb. To je kar Čedno število, plače pa so v tem kar velikem podjetju sorazmerno visoke, nad povprečjem, ki velja za Primorsko in tudi za vso Slovenijo. Z davki polni HIT tudi blagajno slovenske države, povrhu pa veliko vlaga v sponsorstvo na področju kulture, športa ipd. Pred kratkim so npr. novogoriškemu Kulturnemu domu namenili prispevek v znesku 300 tisoč nemških mark,- Dom bo nared že letos, seveda tudi s prispevki od drugod. Direktor podjetja HIT Danilo Kovačič je bil zaradi teh uspehov proglašen za »managerja leta 1991«. Na decembrskih volitvah pa je bil izvoljen v Državni svet. Mestno središče v Trstu zaradi onesnaženosti spet zaprto za promet Mestni redar na tržaški ulici brez prometa (foto Ferrari) PRIVATIZACIJE / PO SKLEPU IRj. Zelena luč za razcepitev živilskega holdinga SME TRST - Tržaško mestno središče bo danes spet zaprto za promet. Omejitev bo veljala med 7. in 9. uro in med 18. uro in 20.30. Tako je včeraj odločil tržaški občinski odbor na predlog odbornice za okolje Rossane Polettijeve potem ko so meritve Krajevne znanstvene enote opozorile, da je onesnaženost zraka v sredo prekoračila dovoljeno stopnjo. Omejitev prometa je udarila med Tržačane kot strela iz jasnega. Nekaj dni moCne burje je namreč konec preteklega tedna in v začetku tega blagodejno in osvežujoče učinkovalo na ozračje v mestu. To so potrdile tudi meritve onesnaženosti zraka v prvih dneh letošnjega leta. 2., 3. in 4. januarja so merilne naprave KZE na Goldonijevem trgu izmerile v povprečju manj kot 2 miligrama ogljikovega monoksida na kubični meter zraka, kar je bistveno manj od dovoljene meje 10 mg na kubični meter. V torek, 5. januarja, se je stopnja onesnaženosti nekoliko dvignila (do 4, 6 mg na kubični meter), v sredo, 6. njanuarja, na praznični dan sv. Treh kraljev pa je prekoračila dovoljeno mejo. Ta dan so na Goldonijevem trgu izmerili povprečno po 13, 8 mg strupene snovi na kubični meter zraka. Ob takem poslabšanju in upoštevajoč neugodno vremensko napoved občinskim možem ni preostalo drugega, kot da spet (prvič letos) odredijo časovno zaprtje mestnega središča. RIM - Skupščina državnega koncerna IRI je včeraj uradno odobrila naCrt za privatizacijo javne finančne družbe za živilski sektor SME oziroma za njeno razdelitev v več delniških družb, ki se bodo takoj pojavile na borzi. Projekt za razcepitev holdinga, ki je bil izdelan s sodelovanjem poslovne banke VVasser-stein Perella, je že novembra lani odobril upravni svet zavoda IRI. Projekt predvideva razdelitev SME v tri delniške družbe, katerih delnice bo mogoče kupiti na borzi. Sama SME, ki je že kotirana, bo p° načrtu - vsaj v prvi fazi -ohranila nadzor nad p0-droejem velike distribucije in restavracij na avtocestah (tako imenovanih autogrillov), novim3 delniškima družbama p3 bo prepustila sektorja zamrznjenih živil (med najbolj znanimi so znamke Italgel, Surgela, Ge-lateria del Corso) i° slašCic (Motta, Alema- gna itd.) ter proizvodnje olja, konzerv (na primer znamk Cirio, Bertolli, De Rica) in mleka, za kat®j rega pa je v presoji tudi možnost ustanovitve loCene družbe. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 8. januarja 1993 INTERVJU Vključevanje v reformatorsko TRST - Splošna pomiritev v svetu in Se posebej na Balkanu, v državnem okviru uspešne in resnične reforme, v krajevnem merilu pa uspešnost manjšine na vseh področjih in še posebej na junijskih volitvah v deželni svet. To so želje in obeti, s katerimi deželni poslanec DSL Miloš Budin začenja leto 1993 in se obenem pripravlja na zaključek svojega prvega mandata kot deželni svetovalec. Začetek leta in obenem zaključevanja mandata sedanjega deželnega sveta sta bila izhodišči za pogovor z Budinom, obenem pa za obračun dela in prizadevanj slovenske narodnostne skupnosti skozi zorni kot in optiko enega najvidnejših slovenskih predstavnikov v DSL, zagovornika reforme volilnega sistema v večinskem smislu in vsestrankega vključevanja slovenske narodnostne skupnosti v napredna italijanska reformatorska gibanja. Pogovor pa sva skoraj dolžnostno začela z obračunom iztekajoče se mandatne dobe deželnega parlamenta. PD: Mandat tega deželnega sveta se izteka. Kakšen je po vaši oceni obračun njegovega dosedanjega dela? BUDIN: Ta mandatna doba je sovpadla z obdobjem velikih sprememb, pravzaprav s prelomnim Časom, v katerem se je v svetu, v Evropi in tudi v Italiji eno obdobje končalo, in nakazuje se novo, drugačno. To se je nedvomno poznalo tudi v delu deželnega sveta, ki je proizvedel manj od tega, kar bi lahko. Delo deželnega sveta je pravzaprav zadnji proizvod tega strankarskega sistema in njegovega klientelame-ga načina vladanja. PD: To v splošnem. Kaj pa v zvezi z manjšino? BUDIN: Tudi s tega vidika mandat ni bil pozitiven. Deželni svet je sprejel dva zakona, ki neposredno zadevata slovensko manjšino in sta zanjo zelo pomebna, po .vsebinski plati pa slaba. Prvi je zakon o podpori kulturnim dejavnostim manjšine: ta zakon z eno roko daje manjšini sredstva, z drugo pa krepko omejuje manjšinsko celostno kulturno in politično avtonomijo. Drugi je zakon o Krasu, ki seveda ne zadeva samo Slovence. Ta zakon je v bistvu finančni ukrep, v katerem pa so postopek nalašč tako zakomplicirali, da je bilo izvajanje zakona onemogočeno. gibanje edina perspektivna pot za manjšino PD: Izrazito negativna ocena torej... BUDIN: Upam le, da bodo nove razmere omogočile manjšini bolj ugodne rezultate tako na deželni kot na drugih ravneh. Toda tudi manjšina bo morala biti odločnejša in samozavestnejša. PD: Ko sva že pri burnih spremembah. Kako se je manjšina odzivala nanje? BUDIN: Zdi se mi, da ima slovenska manjšina v Italiji vse pogoje, da bi bila aktivno vključena v procese spreminjanja in reform. Po mojem mnenju bi bila neposredna vključitev v gibanje za reforme za manjšino najbolj koristna pot. Naša narodnostna skupnost je zgodovinsko razpoložena napredno. Zato ima vse pogoje, da se vključi in postavi s svojimi pogledi. Pri tem pa nas je zaviralo dejstvo, da se je manjšina v zadnjem Času. zal, vsaj delno odpovedala svoji avtonomiji in to predvsem pod pritiskom nekaterih šibkosti zlasti v gospodarski strukturi. Kljub temu pa ima manjšina vse možnosti, da se dobro odreže v reformskem gibanju. PD: In konkretneje... BUDIN: Ce gremo na konkretno, bodo junija volitve v deželni in najbrž tudi v tržaški pokrajinski svet. Volitve bodo za manjšino konkreten preizkus. Za deželo bo veljal nov volilni zakon, ki uvaja kot novosti vstopni prag in možnost povezovanja med strankami, sicer pa potrjuje dotrajani proporcni sistem. V tem okviru se zelo konkretno postavlja vprašanje, koliko predstavnikov bo uspelo izvoliti manjšini. Bojim se, da jih bo manj kot doslej, mi pa mora- Vojmir Tavčar mo vsekakor delati za to, da izvolimo veC kot enega predstavnika. PD: Pri tem se skoraj samoumevno postavlja vprašanje, ali je organiziranost manjšine primerna novim izzivom? Ali je skupno predstavništvo kos nalogam? BUDIN:Boljša organiziranost predstavništva manjšine je nujna, vendar se mi to ne zdi odločilno za volitve: predstavništvo je pomembno za odnos manjšine z zunanjim svetom. Glede volitev pa bi dodal, kar sem sicer že večkrat poudaril, da ne verjamem v uspešnost predloga slovenske etnične liste, ker so izbire za izvoljena telesa vezane na nazorsko opredelitev, poleg tega pa se mi zdi potrebno, da smo v izvoljenih telesih, kjer se dejansko odloča, Slovenci tesno povezani z demokratičnim delom predstavništva italijanske družbe. Predlog SSk se mi ne zdi realen, ker bi težko dosegel cilj izvolitve slovenskega predstavnika, poleg tega pa je politično šibak, ker bi se ob taki listi italijanske demokratične sile Čutile razbremenjene skrbi za uresničevanje pravic slovenske manjšine. PD: Katera je po vašem torej pravilna pot? BUDIN: Vključevanje v reformatorska gibanja. Tudi kot manjšina lahko imamo od poštene reforme le korist. Reforma mora omejiti strankarsko vsiljivost in pogojevanje vsega življenja. S tega vidika je tudi naše slovensko vprašanje pretirano partitizirano. Mislim, da potrebujemo reformo, s katero se bodo stranke morale jasno izreci, za kaj so. Tudi glede Slovencev. Sedaj namreč ni jasno, Ce vza- memo na primer tržaški občinski svet, kdo ima do Slovencev pozitiven in kdo negativen odnos, ker sistem dopušča, da si istočasno za in proti. Državljan mora vedeti, za koga glasuje. In tudi za Slovence je to lahko koristno, saj se ne sme veC ponoviti, da Slovenec glasuje za manjšini naklonjenega kandidata, izvoli pa tistega, ki ima do Slovencev negativno stališče. Ne sme se zgoditi, da glasuješ za Perellija, izvoliš pa Cam-berja. PD: V ta okvir sodi tudi vprašanje sredstev za podporo manjšinskih dejavnosti, ki so zajamčena za tekoCe leto, za prihodnje pa pod vprašajem... BUDIN: Zdi se mi, da kot manjšina potrebujemo novo strategijo tudi v zvezi z zaščitnim zakonom. Sedaj delamo na tem, da bi manjšina izdelala skupen predlog za okvirni zaščitni zakon, kar je bolj v skladu s Časom in tudi napovedano reformo ter bolj izrazito regionalizacijo. Tak zakon najbrž ne bo sprejet v tem letu in zato se moramo zavzeti, da bodo v državnem proračunu sredstva za podporo manjšinskih dejavnosti, dokler ne bo izglasovan zaščitni zakon. In to je možno, ker v Členu, s katerim so nam bila sedaj priznana sredstva, piše, da gre za podporo v pričakovanju, da bo problem rešen z zaščitnim zakonom. In mi delamo na tem, da bi bila sredstva potrjena. PD: Preidiva na odnos manjšine z matično Slovenijo. Kakšne so bile spremembe v tem pogledu? BUDIN: Tudi ti odnosi niso še stabilizirani. Zdi se mi, da so z uvedbo večstrankarskega site-ma v Sloveniji odnosi manjšine z matico še preveč obremenjeni s strankarskimi afinitetami. V perspektivi pa bi morali doseči, da bo odnos med manjšino in matico predvsem etnične narave, da bo ta interes v ospredju in da bo označeval tudi strankarske povezave. PD: V ta okvir se vključujejo tudi skorajšnja pogajanja med Slovenijo in Italijo za posodobitev Osimskih sporazumov... BUDIN: Očitno je, da kot manjšina pričakujemo, da bodo ta pogajanja oblikovala CimveCje možnosti za sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Manjšine imajo od prijateljskih meddržavnih odnosov in uspešnega sodelovanja vselej korist. Manjšine, mi v Italiji in Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem, pa smo dejavnik, ki prispeva h krepitvi meddržavnega sodelovanja. Zdi se mi, da bi države morale pojmovati manjšine kot dejavnike zbliževanja in v tem smislu ovrednotiti njihovo vlogo. PD: Kako manjšina lahko k temu prispeva? BUDIN: Kot manjšina bi se morali zavzeti, da se pri nas ustvari vzdušje, ki bo omogočilo Sloveniji in Italiji, da na Cim bolj miren naCin rešita še odprte probleme in se dogovorita za Cim širše sodelovanje. Z drugimi besedami povedano: ne pričakujmo, da bodo posodobljeni osimski sporazumi lahko rešili vprašanje globalne zaščite, pričakujemo pa, da bodo ti sporazumi potrdili ovrednotenje vloge manjšin. PD: Toda splošni trend manjšinam ni naklonjen... BUDIN: V obdobju epohalnih preokretov in v kritičnih trenutkih se je akutiziralo protislovje med sodelovanjem, ki zahteva naddržavno raven, in težnjo tudi majhnih držav, da se cepijo in osamosvajajo. Vendar je to protislovje le navidezno in se lahko reši pozitivno, ce pojmujemo nacionalno vprašanje kot enakovredno nujnosti, da narodi živijo v miru in sodelovanju. Desnica - pri nas, a tudi v Sloveniji - izkorišča nacionalno vprašanje v svoje politične in strankarske namene. Upam, da tako nestrpno razpoloženje ne prevladuje med večino. Zgrešeno je vsekakor, Ce medetnicne odnose spravimo na konfliktno raven, ker imamo od tega vsi samo škodo. SLOVENSKI SVETOVNI KONGRES MILAN / PREISKAVA SODNIKA Dl PIETRA NOVICE Olajšave za pridobitev džavljanstva Slovenije »Ugodni rok« podaljšan do 25. junija 1993 Janez Povse TRST - Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa obvešča vse zainteresirane, da je v zadnjem Času prišlo pri pridobivanju državljanstva Republike Slovenije do nekaterih pojasnitev oziroma olajšav. V prvi vrsti Velja omeniti dejstvo, da je podaljšan tako imenovani ugodni rok za pridobitev ali obnovitev slovenskega državljanstva do 25. junija 1993. Do tega Časa so postopki dokaj hitrejši in tudi manj zapleteni. Za ugotovitev in evidentiranje državljanstva so pristojni občinski upravni organi za notranje zadeve, kar pomeni, da se mora prosilec obrniti na svojo matično občino, kjer je bil rojen oziroma vpisan v matično oziroma državljansko knjigo. Poenostavljeni spisek zahtevanih podatkov in dokumentov med drugim zahteva izpisek iz rojstne matične knjige, v kolikor je bila oseba rojena v tujini. Dalje izpisek iz poročne matične knjige, Ce je bila zakonska zveza sklenjena v tujini, po potrebi pa naj starejše osebe priložijo kakršnokoli listino, ki že dokazuje državljanstvo oziroma do-movinstvo: star potni list ali osebno legitimacijo, vojaško knjižico in podobno. Izdatna olajšava je uvedena za otroke iz mešanih zakonov, ki so bili rojeni izven Republike Slovenije. Do 18- leta starosti jih priglasijo starši, od 18. do 23. leta starosti pa se priglasijo sami. Priglasitev pomeni preprosto izjavo, da oseba priglaša svojega otroka oziroma sebe, temu pa je treba priložiti izpisek iz rojstne matične knjige in poročne matične knjige za starše, v kolikor so ti sklenili zvezo v tujini. Listine morajo biti prevedene, z njimi pa je treba tudi v tem primeru k organu za notranje zadeve občine, iz katere izhaja vsaj .eden od staršev. Po novem torej zadostuje le državljanstvo Republike Slovenije enega od staršev, da lahko njegovi potomci pridobijo slovensko državljanstvo. Kar se tiče še posebej našega prostora velja ponoviti dopolnjene podatke, da bodo lahko primorski emigranti, ki so odšli iz Slovenije pred 10.6.1940, lahko pridobili državljanstvo na podlagi izredne naturalizacije, se pravi brez pogojev in njihove prošnja ni vezana na rok. Dalje so slovenski državljani primorski izseljenci, ki so imeli na dan 10.6.1940 prebivališče v Sloveniji, pa niso optirali za italijansko državljanstvo, Ce jim seveda« državljanstvo ni bilo odvzeto z odločbo oziroma Ce niso sami zaprosili za odpust. In ne nazadnje velja za osebe, ki so se iz ozemlja bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja izselile v Italijo do 5.7.1957, da niso državljani Republike Slovenije. Prav tako niso državljani Republike Slovenije osebe, ki so iz navedenega ohmoCja bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, pa so imele na dan 3.4.1977 prebivališče v Italiji. Na vsak način je najboljša in pravno urejena pot vseh tistih, ki bi želeli pridobiti oziroma obnoviti državljanstvo Republike Slovenije zase ali za svoje potomce, da poiščejo upravni organ za notranje zadeve tiste občine v Republiki Sloveniji, kjer so vpisani v matično oziroma državljansko knjigo oni sami ali pa njihovi starši. Istočasno pa vse te in še dodatne podatke posreduje Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Tudi velja zadeve po možnosti urediti do 25. junija 1993, saj je do tega datuma, kot rečeno, postopek bistveno enostavnejši in sodi v okvir hitrega reševanja pridobivanja in evidentiranja državljanstva Republike Slovenije. Matteo Carriera (PSI) pred sodniki zaradi podkupnin Bil je predsednik milanske dobrodelne ustanove IPAB Matteo Carriera (levo) s svojim odvetnikom Guidom Violo tik pred včerajšnjim začetkom procesa zaradi podkupnin v zavodu IPAB (telefoto AP) RIM / IZVAJANJE ZAKONA ST. 194 Število splavov stalno upada Minister za zdravstvo de Lorenzo navedel podatke za leto '90 MILAN - Včeraj se je na milanskem sodišCu začel proces proti bivšemu predsedniku milanske skrbstvene in dobrodelne ustanove IPAB Matteu Carrieri zaradi podkupovanja. Gre za enega od sodnih postopkov v okviru preiskave sodnika Di Pietra in njegovih sodelavcev in v katerem so poleg socialista Carriere vpleteni tudi bivši elan upravnega sveta IPAB Bruno Cremasco-li, ki pripada DSL, ter bivši visoki funkcionar ustanove in trije podjetniki. Včerajšnja sodna obravnava je zadevala predvsem nekatere formalne plati postopka, med drugim so odredili zdravniški pregled za Crema-scolija, ki ni bil prisoten, ker menda še prestaja posledice infarkta. Matteo Carriera je ena vodilnih milanskih osebnosti, ki so se znašle v kleščah Di Pietrove preiskave. Svojo javno kariero je začel kot uslužbenec bolnišnice Fatebenefra-telli, v nekaj letih pa je s pomočjo svoje stranke dosegel zelo vplivna mesta. Nazadnje, samo nekaj dni pred 27. aprilom lani, ko je bil aretiran, je bil imenovan za predsednika upravnega sveta AMSA, občinskega podjetja za ambientalne službe. Po aretaciji je bil izključen iz PSI ter je prestal en mesec zapora in tri tedne hišnega pripora. Njegov odvetnik Guido Viola trdi, da je vrnil ves denar, ki ga je protizakonito prejel in ki ga je hranil na anonimnem tekočem računu v neki švicarski banki. RIM - Število posegov stalno upada, na ravni preventive pa so rezultati še vedno nezadovoljivi - tako bi lahko v skrajni sintezi povzeli poročilo ministra za zdravstvo Francesca De Lorenza o izvajanju zakona 194, ki opredeljuje možnosti prostovoljne prekinitve nosečnosti. Podatki, s katerimi je bil 30. decembra lani seznanjen italijanski parlament, namreč nesporno kažejo, da je bilo v letu 1990 za 3, 3 odstotke manj posegov kot leto prej, glede na število splavov, ki so jih zakonito opravili leta 1983, pa je obraCun skoraj za tretjino manjši. V letu 1990 so v raznih zdravstvenih ustanovah opravili 160.532 posegov, od teh so jih veliko večino izvedli v javnih bolnišnicah (samo 11,8 ods. v klinikah in 1,1 ods. v ambulantah). Z ozirom na druge države je odstotek italijanske "splavnosti” (število opravljenih splavov na 1.000 žensk v rodnem obdobju) višji od holandskega, nemškega in finskega, vendar pa je nižji od francoskega, britanskega in indeksa ZDA. Po oceni De Lo- renza naj bi precej zaznavno upadlo tudi število mazaških splavov. Nezadovoljivo pa je po ministrovem mnenju po-služevanje "alternativnih metod": iz poročila namreč izhaja, da se je kar 70 odst. žensk, ki je potem splavilo, skušalo zaščititi pred nosečnostjo (večina sicer z metodo "coitus interruptus"). Zato bi morali po ministrovem mnenju večjo pozornost posvetiti preventivi, v tem okviru pa naj bi reorganizacija in ovrednotenje družinskih posvetovalnic odigrali ključno vlogo. Rop na avtocesti Videm - Trbiž VIDEM - V vsej videmski pokrajini iščejo šesterico zlikovcev, ki so prejšnjo noC oropali okrepčevalnico »Ledra ovest« na avtocesti Videm - Trbiž, nedaleč od Humina. Kaže, da so roparji vdrli v lokal skozi stranska vrata, nakar so se v baru znesli nad Črpalkarjem, 25-letnim Claudiom Straulinom, ter toCajko, 33-letno Carmen Iosefi-ni. Potem ko so pobrali celodnevni inkaso, nekaj veC kot dva milijona lir, so zbežali, a še prej so s puškinim kopitom večkrat udarili Straulina, ki so ga morali odpeljati v huminsko bolnico. Avtomobil, s katerim so se roparji odpeljali, so našli včeraj zjutraj nedaleč od Buie. Preiskovalci so postavili veC Cestnih zapor na državnih in pokrajinskih cestah proti Vidmu in Trbižu. Izletnik izgubil življenje v hribih PORDENON - Včeraj zjutraj so v gozdu na hribih okrog Andreisa, v Valcellini (Pordenone), našli truplo 30-letnega Roberta Micheluza iz San Qui-rina. Kaže, da je Andreis pri vzponu padel ter se silovito udaril v glavo. Micheluz se je na izlet odpravil sam, prijateljem pa je dejal, da se bo vrnil okrog 17. ure. Ko ga ni bilo nazaj, so prijatelji nemudoma sprožili alarm. Karabinjerji iz Monterealeja in gorski reševalci so nemudola zaceli z obsežno reševalno akcijo, s katero so nadaljevali še po polnoči. Včeraj zjutraj so se navsezgodaj spet odpravili na pot, pri Čemer so se posluževali tudi helikopterja. Truplo so našli po treh urah iskanja, sedaj pa morajo natančno ugotoviti pravi vzrok smrti. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Petek, 8. januarja 1993 NOVICE POZIV / GLAS ŠKOFIJE PODKUPNINE / SUMI SEVERNE LIGE POLITIKA / NOVOST Rešilec vpleten v prometno nesrečo V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj v Drevoredu Cacciatore, ko sta se zaletela rešilec Rdečega križa in fiat uno, je bilo ranjenih šest oseb, na srečo pa so samo dve zadržali na opazovanju v bolnici. Kaže, da se je rešilec hotel izogniti nekemu vozilu, ki je na ozkem cestišCu peljalo preveč po sredi, pri čemer je s kolesi končal v obcestni jarek. Da bi laže spet zapeljal na asfalt, se je obrnil diagonalno, pri čemer pa je prišlo do Čelnega trčenja s fiatom, ki je tedaj privozil nasproti in ki ga je upravljal Mauro Brove-dani. Najhuje jo je skupil prav slednji, ki so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na začasno opazovanje. Petnajst dni so predpisali Ore-steju Flegu, ki se je peljal z Brovedanijem, šofer Rešilca Paolo Mereo bo okreval v 7 dneh, Stefa-no Ferin, ki je sedel ob njem, pa v 10 dneh. V rešilcu sta se peljala še Nicolino Carrasiello in njegova žena Romana Poleseno. Carrasiella so sprejeli na zdravljenje s prognozo 10 dni, njegove žene (prognoza 10 dni) pa niso zadržali. Žena pokojnega notarja še vedno v nezavesti Zdravstveno stanje 50-letne Tržačanke Gabrielle Sentero-Vecchioni, ki je od ponedeljka v nezavesti zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, se ni ni C izboljšalo. Kljub prizadevanju zdravnikov je namreč še vedno v nezavesti. Senterova se je z možem, 58-letnim notarjem Li-viom Vecchionejem, mudila v kampingu v Dob-biacu. Medtem ko za Vecchioneja ni bilo veC pomoCi, so Senterovo rešili zadnji trenutek. Zdravijo jo v San Candidu, možno pa je, da jo v prihodnjih dneh premestijo v Trst. Priznanje Giovanniju in Luciani Pitacco Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je v soboto, ob mednarodnem dnevu voluntariata, ki ga je organizirala OZN, na Kvirinalu izročil zakoncema Pitacco, Giovanniju in Luciani, vsedržavno »nagrado solidarnosti«. Pobudo za nagrado je dal Italijanski sklad za voluntariat, priznanje pa sta zakonca Pitacco prejela za njuno prizadevanje v korist alkoholikov. Presajanje božičnih drevesc na Proseku Tržaška skavtska organizacija AMIS vabi vse, ki bi radi rešili božična drevesca, da se v nedeljo, 10. januarja, med 9. in 15. uro zglasijo v mladinskem domu Alpe-Adria pri Proseku, kjer bodo presajali smreke. Tako naj bi tam nastal gozdiček, vsako drevo pa bo imelo tablico z imenom darovalca. Leto 1993 naj bo res leto sloge Trst nujno potrebuje dialog in slogo ter predvsem nove vodilne ljudi. In to ne samo na ključnih položajih v upravah, gospodarstvu, politiki in kulturi, temveč v splošnem javnem življenju. Nove ljudi, ki se ne smejo odpovedati odgovornostim in vsakdanji angažiranosti, ki se ne zapirajo vase in ki so sposobni, da se postavijo v dvom. Tržaška škofija je preko svojega tednika "Vita nuova" spet pozvala Trst k moralnemu'(in političnemu) očiščenju, duhovnemu preporodu, M je bistvenega pomena za premostitev vsestransk krize. Odgovorni urednik Silvano Latin je v u-vodniku Časopisa, ki bo danes med bralci, napisal, da je bilo leto 1992 leto protislovnih signalov in dogodkov. Na eni strani imamo tiste, ki stremijo po ločenih družbah in tranz-verzali zrnih ter ki hrepenijo po medijski propagandi, na drugi pa imamo majhno "vojsko" tihih in skromnih ljudi, ki žrtvujejo prosti Cas za pomoč emar-giniranim in trpečim. Ob tistih, ki razsipavajo denar v igralnicah onkraj meje - piše Latin - imamo tiste, ki so s pomočjo Caritasa in drugih človečanskih organizacij samo v zadnjih tednih prispevali, da je vec kot 200 milijonov lir pomoči prečkalo mejo in šlo žrtvam tragične vojne. Ob mestu, ki ima na razpolago raznorazne javne in Časopisne tribune za ponavljanje starih in izguljenih gesel, živi tudi skupnost, ki hoCe naprej, a ima malo možnosti, da bi javnosti posredovala svoja mnenja in pričakovanja. Samo ta skupnost po mnenju glasila škofije lahko nudi Trstu količkaj upanja v svetlejšo bodočnost. Leto, ki se je komaj izteklo, je bilo predvsem leto papeževega obiska v naših krajih. Janez Pavel II je glasno pozval tržaško stvarnost k strpnosti, dialogu in slogi. Njegov apel ni bil seveda namenjen samo Cerkvi oziroma katoliški skupnosti, temveč vsemu mestu, M pa ga je doslej žal ni povsem doumelo oziroma udejanilo. To ni prvič, da škofijski tednik "Vita nuova" poziva tukajšnji krajevni vodilni razred k moralnemu preobratu. Njegov glas pa je bil večkrat samo glas vpijočega v pucavi. Kdaj bo Trst dobil Di Pielra? Časopis Iskra novo glasilo slovenske SKP Oster napad na melonarsko gibanje Prazniki včlanjevanja 1993 Severna liga poziva sodnike, da preverijo, ali je tudi na Tržaškem prišlo do podkupovanj oziroma do nepravilnosti pri oddajanju in kasnejšem izvajanju nekaterih pomembnih javnih delih. Njen pokrajinski tajnik Fabrizio Belloni je na vCerajšhji tiskovni konferenci posredoval novinarjem (in hkrati tudi sodstvu) nekatere "sumljive primere". Med temi je naštel licitacijo podjetja ACEGA za stavbo v Broletu, prvi odsek gradbene obnove nekdanje psihiatrične bolnišnice, Čistilno napravo v Zavljah, ljudska stanovanja v Ul. dele linfe, podzemno parkirišče na Foro Ulpiano, obnovitev hotela Excelsior v Mira-marskem drevoredu, nogometno igrišče pri PonCani in licitacijo za Čiščenje karabinjerskih kasarn. Bossijevo gibanje, je podčrtal njegov voditelj, ne obtožuje nikogar, izraža pa začudenje, da se med koristniki raznih koncesij za javna dela pogostoma pojavljajo gradbena podjetja Civi-din in Riccesi. Od tod poziv sodnikom, da skrbno proučijo to problematiko, »v upanju, da se bo tudi v Trstu našel sodnik Di Pietro, ki bo globje preveril odnose med politiko in raznimi gospodarskimi posli«. Fabrizio Belloni Pri tem je pohvalil por-denonsko sodstvo, ki preiskuje nekatere škandale, v katere so vpleteni tudi politiki. Pozval je pokrajinsko upravo, naj pojasni vse odnose s pordenonsko trgovino s pohištvom Dal Fabro, ki je v teh dneh predmet sodne preiskave. O teh vprašanjih je Severna liga vsekakor pripravila neke vrste seznama, ki ga bo v prihodnjih dneh razdelila ne samo pristojnim telesom, temveč tudi navadnim državljanom. Belloni je na srečanju z novinarji večkrat ostro napadel Listo za Trst in posebno njenega poslanca ter vladnega podtaj- nika Giulia Camberja, katerega je tudi povabil na javno soočanje o aktualnih in perečih problemih Trsta. Rekel je, da so trenutno v teku veliki zakulisni manevri za odložitev junijskih deželnih volitev, ki se jih po njegovem mnenju tradicionalne stranke (vključno z LpT) zelo bojijo, »ker dobro vedo, da bodo moCno poražene«. Na deželnih volitvah ho Severna liga nastopila s skupno listo Trst-Furla-nija-Gorica, glede našega mesta pa bo zagovarjala znani projekt tržaške proste cone v okviru nove republike, ki naj bi zaobjemala celotno Severno Italijo. Tajnik Severne lige je tudi povedal, da bi morali vsi javni upravitelji in politiki posredovati javnosti svoj kazenski list. Začel je kar sam s tem, da je povedal, da je bil pred desetimi leti obsojen na dva meseca pogojnega zapora zaradi upravnega oziroma davčnega prekrška. Leta 1983 je prenehal z dejavnostjo zastopnika avtomobilskih hiš in zadeve ni prijavil kot bi moral pristojnim finančnim organom. Zaradi tega je bil obsojen na o-menjeno kazen, imel pa je še dvakrat opravka s pravico zaradi domneve emisije nekritih bančnih Čekov. Življenje Slovencev v Italiji se je obogatilo z novim političnim Časopisom. Na sedežu Stranke komunistične prenove bodo danes ob 11.30 na tiskovni konferenci predstavili javnosti novi Časopis "Iskra" (glavni urednik je Stojan Spetič) z oznako, ”da bo glas komunistov". Doslej je SKP izdajala dvojezični list ”A sinistra-Na levo", ki bo ostal še dalje glasilo stranke, v slovenščini pa bo, kot rečeno, odslej izhajala "Iskra". Po razpustu KPI je Časopis Delo prevzela slovenska komponenta novoustanovljene Demokratične stranke levice. Kraške sekcije Komunistične prenove, ki so združene v krožek Kras, nadaljujejo praznike včlanjevanja. V preteklih dneh sta bila praznika v Repnu in v Saležu, drevi ob 19.30 pa so na vrsti somišljeniki iz devin-sko-nabrežinske občine, ki se bodo zbrali v gostilni "pri Klopu" v Nabrežini. V ponedeljek, 11. januarja bo praznik včlanjevanja v društveni gostilni na Kontovelu, v petek 15. januarja pa v Ljudskem domu v Križu. Krožek SKP Kras je ob priliki novega leta poslal vsem elanom in simpatizerjem stranke daljše pismo, v katerem podaja obračun delovanja v pre- Stojan Spetič teklem letu in program za leto 1993. Na junijskih upravnih volitvah je stranka zabeležila vsestransko dober uspeh tudi na Krasu. Velik problem pa predstavlja pomanjkanje lastnega sedeža, kar seveda negativno pogojuje celotno strankino dejavnost. SKP upa, da bo okrepila svoje članstvo v pričakovanju pomembnih političnih in drugih premikov in preizkušenj. Junija bodo deželne in pokrajinske volitve, "'organizacijska struktura SKP, piše v pismu, se mora še okrepiti, da bo lahko ustrezno ščitila interese slovenskih in italijanskih delavcev". LOTERIJA / V TRST TRIJE DOBITKI ZA SKUPNIH 330 MILIJONOV LIR UMETNOST / ZANIMIV ZALOŽNIŠKI POSEG V kiosku na tržaškem nabrežju prodali srečko za 230 milijonov lir Preostali srečki za 50 milijonov so prodali v Rojanu in v UL Tigor Marjan Kemperle SreCa loterije Italia se je spet nasmehnila Trstu. Njen nasmeh sicer ni bil tako bogato razpet, kot prejšnje leto, ko je romala na Tržaško prva nagrada v višini petih milijard lir, trije dobitki za skupnih 330 milijonov pa spet niso mačje solze. Potem, ko so televizija in druga sredstva javnega obveščanja objavila številke zmagovitih srečk, se je tudi pri nas začel lov na srečne dobitnike. V Trstu je SreCa vzletela iz dveh kioskov in ene trafike: srečko serije L 172074 za 230 milijonov lir so prodali v kiosku družine Romeo na Nabrežju Sauro (na sliki D. KrižmanCiCa), srečki serij G 172604 in N 170442, ki sta dobili vsaka po 50 milijonov lir, pa v kiosku družine Venu ti v Rojanu in v to-bakarni št. 131 v Ul. Tigor. »Do danes zjutraj sploh nisem vedel, da smo v našem kiosku prodali srečko, ki je zmagala 230 milijonov lir,« je včeraj popoldan ves nasmejan povedal Stefano Romeo, upravitelj »srečnega« kioska na Nabrežju Sauro, nasproti Pomorske postaje. »Včeraj sva z ženo sledila televizijskemu programu in žrebanju srečnih številk, a nihče naju ni obvestil o »najini« zmagi. Sele danes zjutraj je moja žena Bruna med naključnim pregledovanjem matric prodanih srečk ugotovila, da smo prav mi odtrgali srečni listek.« Kdaj se je to zgodilo in kdo bi lahko bil srečni dobitnik, tega ni vedel povedati. »V našem kiosku smo od oktobra dalje prodali kakih 200 srečk. Kupili so jih običajni klienti, pa tudi občasni kupci, na primer udeleženci kongresov na bližnji Pomorski postaji ali pa turisti, ki so prenočili v sosednem hotelu Savoia Excelsior. Zato morda dobitek ne bo ostal v mestu,« je dodal upravitelj »milijonarskega kioska« Stefano Romeo. V Revoltelli predstavili knjigo Podobe konstruktivizma Umetniško vsebino orisal umetnostni kritik Peter Krečič Od leve P. Krečič, Rulianova in M. Cammarata (foto Križmančič) Sercu Cesar Sinoči so v muzeju Re-voltella uradno predstavili knjigo Podoba konstruktivizma, ki so jo izdali ob dnevu evropskih knjižničarjev. Predstavitev sovpada tudi s konstruktivistično razstavo v istih prostorih, kjer so v glavnem predstavljena dela El Lisitzkega, vidnega predstavnika konstruktivizma. Omizj6 konference je predstavila dr. Rulianova in predala strokovno razlago in oris izdaje Marili Cammarata, umetnostni zgodovinarki, ki je orisala izdajo "knjige”, če jo lahko tako imenujemo, kajti po njenem mnenju je založniško gledano, to v bistvu "neknjiga”, vendar izredno zanimiva kot za- PROTEST / PISMO DEL PRETEJU Odločna zahteva po ohranitvi popolne avtonomije pri »službi za alkoholike« Koristniki »službe za alkoholike«, ki deluje v okviru komprenzorija pri Sv. Ivanu, so izrednemu upravitelju tržaške krajevne zdravstvene enote (USL), Domenicu Del Preteju, naslovili pismo, v katerem se odločno zavzemajo, da bi omenjena služba ohranila sedanjo avtonomijo. Poudarjajo namreč, da imajo popolno zaupanje v strukturo, ki deluje že celih 12 let in ki je doslej dosegla velike rezultate, saj so sadovi njenega dela in prizadevanja vidni v veC kot 5 tisoč družinah. Za kaj pravzaprav gre? V krajevnih zdravstvenih enotah (USL) po Italiji naj bi prišlo do globoke reorganizacije, in sicer z ustanovitvijo posebnih delovnih skupin v okviru zdravniške službe, tako imenovanih »modulov«. Predvideno je, da bi tržaška USL štela okrog 70 takih modulov, a eden od teh naj bi bila prav »služba za alkoholike«: bila je namreč ena od redkih, ki je dejansko že obstajala in tudi dobro delovala. Zadnji trenutek pa so jo Črtali s seznama, in vse kaže, da je do tega prišlo zaradi zunanjih pritiskov. Izredni upravitelj Del Prete sicer zagotavlja, da se bo delovanje te službe nadaljevalo v sedanji o-bliki, kar pa ni pomirilo operaterjev in koristnikov. Bojijo se namreč, da bi brez avtonomije šla po zlu tudi sedanja učinkovitost: ker bi spadala pod isto strukturo (Sert) kot služba, ki se ukvarja z zasvojenci z mamili, bi se lahko znašla v podrejenem položaju. Glede na specifične probleme obeh služb pa bi to imelo zelo hude posledice. PRAZNIK / S TR1NAJSTDNEVNO »ZAMUDO«, POVEZANO Z JULIJANSKIM KOLEDARJEM Srbski pravoslavci obhajali božič tudi v Trstu Med slovesnim bogoslužjem je pop Raško Radovič prebral božično poslanico patriarha Pavla Za srbske pravoslavce je bil včeraj božic. Kot je znano, praznujejo ga trinajst dni po katoličanih, ker se drže julijanskega koledarja, ki pac za toliko dni zaostaja za našim. Kristusovo rojstvo je tako včeraj obhajala tudi tržaška srbsko-pravoslav-na skupnost. Ob 11. uri se je zbrala v cerkvi sv. Spiridiona v središču mesta, kjer je slovesno peto mašo vodil pop Raško Radovič. Ob koncu bogoslužja je pop prebral božično poslanico patriarha Pav- želja po miru, ki naj se vrne tudi in predvsem v tako hudo preizkušeno Bosno in Hercegovino ter v druge kraje bivše Jugoslavije, ki so okusili ali še okušajo strašen bic vojne. Značilne srbsko-pravo-slavne božične pesmi je pel zbor, ki ga že dolga leta vodi prof. Zorko Ha-rej, slovesnosti pa se je udeležilo tudi precej Srbov, ki se ta Cas mudijo v našem mestu na začasnem delu ali na obisku. V večernih urah je pop Radovič v cerkvi sv. Spiridiona vodil tudi tradicionalne večernice. (Foto KrižmanCie) ložniški poseg, verjetno pa ne v skladu z idejami El Lisitzkega. Umetniško vsebino pa je orisal dr. Peter KreCiC iz Ljubljane, ki je podal zgodovinsko podobo konstruktivistov in njihovega gibanja. Ker je El Lisitzky samega sebe imenoval graditelja knjig, je bila to priložnost, da se taka zgradba ponovi danes, kajti kon-struktivisti so pionirsko načeli nekatere osnove tipografije in likovne opreme knjig, ki so se dandanes v rabi. Istočasno pa je bil tudi velik vzornik Avgusta Černigoja, ki pa ni bil samo njegov odmev v naših krajih, ampak živi del evropske avantgarde, kar je tudi razvidno in poudarjeno z opremo konstruktivističnega prostora v samem muzeju Revol-tella. KULTURNI DOM / NOVOLETNI KONCERT SLOVENSKIH BANK Zagrebški simfoniki tudi drugič uspešni Občinstvo zahtevalo več ponovitev Lepo okrašena in polna dvorana Kulturnega doma je v sredo zvečer nestrpno čakala na nastop simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije, letošnjega gosta slovenskih denarnih zavodov v Italiji. Kot je že Ustaljen običaj, so tudi tokratni izvajalci novoletnega koncerta z istim programom nastopili tako v Gorici kot v Trstu, kjer so menda poželi še večje odobravanje občinstva kot večer prej. Nedvomno gre zaslugo pripisati orkestru in njegovemu dirigentu Alanu Bjelinskemu (na sliki D. Križmančiča), ki je svoje delo opravljal sebi in številnemu občinstvu v zabavo. Najavljenemu programu - uverturi iz Rossinijeve opere Tatinska sraka in Schubertovi "Nedokončani" 7' simfoniji - je orkester ob koncu moral dodati več skladb, solo dodatek pa je publiki zaigrala tudi pia- nistka Pavica Gvozdič, ki je z orkestrom izvedla koncert št. 5 L. van Beethovna. Pred koncertom je zbrane v imenu slovenskih denarnih zavodov v Italiji, še posebej Tržaške kreditne banke in posojilnic iz Nabrežine in z Opčin pozdravil predsednik slednje Pavel Milič. Novoletnemu koncertu v tržaškem Kulturnem domu so letos med drugimi prisluhnili tudi izredni pokrajinski komisar Marrosu, tržaški podžupan Magnelli, dolinski župan Pečenik, devinsko-nabrežinski podžupan Brecelj, škofov odposlanec Zupančič, nekateri slovenski deželni, pokrajinski in občinski svetovalci, med predstavniki italijanskih bančnih zavodov pa tudi ravnatelj in podravnatelj Bankitalia Trst Leombruno in Fraschetti. Božič v ste 3» od Maksa Morelja teM Poslednje slovo V stivanski cerkvici bo v nedeljo, 10. januarja, ob 20.30 četrto in zadnje glasbeno srečanje v okviru prve revije »Božič v glasbi«, ki ga prireja Glasbena šola-Zdru-ženje »Punto Musi-cale« iz Sesljana. Protagonisti večera bodo orkester del-l’Opera Giocosa, ki ga vodi Severino Zannerini, zbor Giba di Trieste pod vodstvom Marie Susovski-Semeraro ter solisti Federica Guina (sopran), Ondina Altran (mezzosopran), Gia-cinta Simon (kon-balt), Luca Dordolo (tenor), Nicold Ceria-ni (bariton), Cristina Spadaro (orgle) in Silvia Basile (harfa). • Jože Koren Številni prijatelji in družinski znanci so se včeraj poslednjič poslovili od Maksa Morelja, uglednega narodno zavednega tržaškega Slovenca in gospodarstvenika z Rocola. Čeprav se je vedelo za njegovo dolgotrajno neizprosno bolezen, je njegova smrt vendarle boleče odjeknila med vsemi, M so poznali tega izjemno skromnega a dosledno pokončnega moža in zglednega družinskega očeta. Maks Morelj se je rodil pri Sv. Jakobu v Trstu 10. aprila 1907 v delavski družini staršev, ki so se v prvih letih tega stoletja preseliti v mesto ob morju iz Stare Sušice pri Košani. Oče je v Trstu dobil zaposlitev v ladjedelnici Sv. Marka, na Rocolu pa so si zgradili hišo, eno takrat redkih v tistem predelu. Maks je začel obiskovati slovensko osnovno Ciril-Meto-dovo šolo pri sv. Jakobu, nakar je opravil še triletni trgovski tečaj. Po končanem šolanju je dobil službo v takratni Tigovsko-obrtni denarni zadregi, kjer je bil uradnik vse do leta 1942, ko so zadrugo likvidirali oz. jo spojih z Banca Popolare Giuliana, kar je pomenilo tudi odpustitev slovenskega vodilnega in uradniškega osebja zadrege. 2e čez nekaj mesecev pa so Maksa skupaj z dragimi mobilizirali v delavski bataljon in poslati v Aquilo, kjer je tudi dočakal kapitulacijo Italije. Vrnil se je v Trst na svoj dom in vrtnarijo na Rocolu in se takoj vključil v ilegalno delo- KNJIŽEVNOST Rebulov roman po radiu "Nel vento detla Sibilla" v današnji oddaji Nord-Est cultura V okviru italijanske radijske oddaje deželnega sedeža RAI "Nord-Est cultura" bodo danes popoldne ob 15.30 predvajali daljši izbor iz knjige Alojza Rebule "Nel vento della Sibilla". Gre za prevod znanega Rebulovega romana ”V Sibilinem vetru", ki ga je v zbirki EstLibris pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tiska. V decembrskem Predprazničnem obdobju so Knjižne izdaje ZTT s Posebno predstavitvijo knjige želele podčrtati po-nien dejstva, da bodo končno po romanu lahko segli tudi italijanski bral- ci. Kot sta na decembrski tiskovni konferenci poudarila avtor in prevajalka knjige Diomira Fabjan Bajc, segajo prvi dogovori o objavi prevoda Rebulovega romana precej let nazaj in v Milan , v komaj minulem letu pa je bil na pobudo Knjižnih izdaj ZTT projekt končno uresničen. Podajanje romana ”Nel vento della Sibilla" po radijskih valovih bo seveda Rebulovo knjigo dodatno približalo italijanski publiki, pri tem pa je urednica oddaje Lilla Cepak želela predvsem izpostaviti nekatere ključne misli ro- mana in seveda avtorja. Najprej njegove poglede na krščanstvo (pri tem ne smemo pozabiti, da je ”V Sibilinem vetru" zgodovinski roman): po oceni Lille Cepak, kar bo očitno izšlo tudi iz radijske oddaje, postavlja avtor krščanstvo kot odgovor vsem, ki si domišljajo, da imajo resnico v žepu. Alojz Rebula pa zagovarja tezo, da je treba bodočnost graditi na spoštovanju in strpnosti, kot vzor pa postavlja antično grško civilizacijo, ker se je od starih Grkov naučil, da je treba besedo človek pisati z veliko začetnico. vanje Osvobodilne fronte. Skupaj z znanim tržaškim aktivistom Tinetom Lipovcem sta na Rocolu ustanovila prvi odbor Osvobodilne fronte. Od takrat je njegova hiša postala javka in zanesljiva postojanka za mnoge aktiviste in terenske delavce vse do konca vojne. Po osvoboditvi je Maks dobil za krajši čas delo v Banca d’Italia a je to zaposlitev zapustil, ko je postal ustanovni član in prvi upravitelj Kmetijske zadruge in na tem mestu ostal tja do leta 1950, ko je bil zadolžen za ustanovitev in upravljanje podjetja Mesimport, ki ga je uspešno vodil dolgo vrsto let, zadnja leta pred upokojitvijo pa se je ukvarjal z zasebnim trgovskim zastopništvom. Vse Maksovo življenje je bilo zaznamovano z osebno skromnostjo, poštenostjo in pokončnostjo tako pri delu kot v načelih, po katerih se je ravnal kot napredno u-smerjen in dosleden zamejski Slovenec, zvest svojemu narodu in izročilom boja za svobodo. Ljubil je slovensko zemljo in naravo, rad je zahajal v kraje svojih staršev, kjer se je med preprostimi ljudmi najbolje počutil, rad je zahajal v planine tudi še potem, ko je prenehala delovati znamenita skupina "manja-monti”, katere član je bil predvsem zato, da je lahko med izleti v naravo in hribe svobodno izražal svoja narodna čustva. Sicer pa jebil pozoren spremljevalec našega zamejskega družbenega, gospodarskega, kulturnega in političnega življenja, čeprav se ni nikoli in nikjer postavljal v ospredje. Takega bomo obranili v spoštljivem spominu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SLG CELJE Friedrich Schiller RAZBOJNIKI Režija Robert Raponja Jutri, 9. januarja, ob 20.30 v nedeljo, 10. januarja, ob 16. uri Izšla je ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ....6. knjiga. Tržaška knjigarna KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Puerto Escondido, r. Gabriele Sal-vatores, i. Diego Abatan-tuono. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«, prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.20, 22.15 »Ricky e Barabba«, i. Renato Pozzetto, Christian De Sica. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Carlo Verdone, i. Francesca Neri. GRATTACIELO - 17.00, 19.20, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore. . Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 16.54 in zatone ob 7.25. Jutri, SOBOTA, 9. januarja 1993 JULIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,6 stopinje, zračni tlak 1027,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 44-od-stotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sofia Porro, Matilde Contessa, Giovanni Battista Bredeon, Simone Codan, Rossella Skarlovaj, Cristina Palčič, Maria Chiara Billi, Beatrice Stornoga, Ester Makuz, Ve-ronica Riccobon, Monica Ugliani. UMRLI SO: 58-letni Li-vio Bussani, 73-letna Idea Iamseg, 89-letna Rosa Božeglav, 85-letni Massimiliano Morelj, 37-letna Nirvana Fano, 87-letna Luigia Okretič, 87-letna Lucia Spadaro, 87-letna Giuditta Tondolo, 82- letna Valeria Matjak, 92-letna Celestina Valenti, 67-letni Giuseppe Lombardi, 76- letni Gino Rosini, 62-let-na Vittoria Braida, 87-letna Teresa Poleis, 75-letna Maria Iamsik, 86-letna Maria Cermeli, 64-letna Giuliana Spadaro, Maria Sdraule, 83- letna Sebastiana Piras, 77- letni Stellio Pecelli, 80-letni Italo Gravazzi, 71-letni Pietro Di Pinto. □ LEKARNE Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 3 PRIREDITVE AO »JAKA STOKA« PROSEK-KONTOVEL« vabi jutri, 9. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na Proseku na ponovitev humoreske A. C jaka »Naši grajo ne radio«. Režija D. Gorup, glasba A. Starc. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja BOŽIČNI KONCERT z nagrajevanjem božičnega ex tempere jutri, 9. t. m., ob 20. uri v župni cerkvi. Nastopajo Zenski cerkveni zbor Boljunec s tamburaši KD France Prešeren, Cerkveni komorni pevski zbor iz Kopra ter Oktet Škofije. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 9. t. m., na prvi sestanek v letu ’93. Niko Tul in Fabrizio Polojaz bosta ob tej priložnosti govorila o svojem potovanju na Irsko. Začetek ob 18.30. Vsi toplo vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo prvi ponedeljkov večer v novem letu, 11. januarja, imelo v gosteh dr. EDIJA KOVAČA, ki bo govoril na temo »Pojem z obrazom«. Začetek ob 20.30. TPK SIRENA priredi v petek, 15. januarja, ob 20.30 VEČER MED ZVEZDAMI. Predaval bo Andrej Guštin iz Ljubljane s pomočjo diapozitivov in, če bo vreme naklonjeno, tudi teleskopa. Vstop prost! Vabljeni! KD IVAN GRBEC - V petek, 15. januarja, bo ob 20. uri Miran KoSuta predstavil knjigo Borisa Pangerca MAJENCA. Nastopil bo MPZ Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Vabljeni □ OBVESTILA MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qui Ju«, r. Zhang Yimou, i. Gang Li. EDEN - 15.30, 22.10 »Graziosita anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »Mamma ho riperso 1’aereo«, i. Macau-lay Culkin. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. ALCIONE - 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »I protagonisti«, r,- Robert Alt-man, i. Tim Robbins, Jack Lemmon. RADIO - 15.30, 21.30 Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv. jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od SEKCIJA VZPI - ANPI PROSEK KONTO VEL sporoča, da bo delegacija bivših partizanov ob 49. obletnici obešanja partizana Marjana Stoke položila venec na spomenik v Storjah pri Sežani jutri, 9. t. m., ob 11. uri. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi vse člane iq simpatizerje na PRAZNIKE VČLANJEVANJA: danes, 8. januarja, ob 19.30 v gostilni Klop v Nabrežini in v ponedeljek, 11. januarja, ob 19. uri v Društveni gostilni na Kon-tovelu. SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT - ZABREZEC priredi jutri, 9. 1. 93, ob 20. uri SPOMINSKO PROSLAVO »Soffocation - La moglie con desiderio proibito«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 8. januarja 1993 SEVERIN 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZ E Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. ob 48. obletnici tragičnih vojnih dogodkov 10. januarja 1945. Sodelujeta OS iz Boršta in Združeni mešani pevski zbor Slovenec - Slavec. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se Šiviljska popravila spet pričnejo od 13. januarja dalje ob sredah od 8.30 do 12.30. ŠD BREG - smučarska sekcija - sporoča, da bo v nedeljo, 10. januarja, odhod avtobusa za Kanzel ob 5.30 iz Doline, 5.45 iz Boljunca in ob 6. uri iz BorSta. Rojstvo otroka je največje bogastvo sveta. Tudi ti Asja si na tak prekrasen način osrečila Makri in AljoSo. V tem radostnem vzdušju se z njima veselijo nono Paolo, nona Ester, teta Monika in stric Tomaž 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 135.000 lir za Ljudski dom v Križu. V spomin na prof. Toneta Penka daruje dr. Ivan Si-munič 100.000 lir za Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja daruje družina Kaluža iz Nove Susice 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja daruje Kristina Sigulin 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. H ČESTITKE Danes praznuje ROZA CESAR okroglih 80. Vse najboljše, obilo zdravja in veselja ji želijo Spetičevi. MARTIN, vojaška služba te od nas je oddaljila, a ta preizkušnja skoraj je minila, želimo, da se vrneš kmalu k nam, da bomo praznovali tvoj rojstni dan. Vse najboljše - skriti prijatelji. MALI OGLASI OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. PRODAJAMO dovoljenje za prodajo cvetlic in lončnic s stojnico in stalnim prostorom na Rdečem mostu. Tel. na St. 225578 ali 225148. TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na St. 420604 po 20. uri. PRODAM lado nivo 1600, letnik 90, 39.000 km, v dobrem stanju. Tel. na St. 228932. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771. RANGE ROVER, 4 vrata, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. na št. 420604 po 20. uri. DIPLOMIRANA v agronomiji, z dokončanim trgovskim zavodom išče ustrezno zaposlitey. Tel. na št. 231946. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na St. (040) 228834. PODARIM enoosebno posteljo, nočno omaro in predalnik s Štirimi predali. Tel. ob uri obedov na St. 395003. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. na št. 229234. TAJNICO/KA, izkušeno, veščo tudi dela na computerju, brez družinskih obveznosti, išče pisarna. Tel. (0481) 535302 NEMŠKI OVČAR, bele barve, samec, ki odgovarja na ime Doc, se je izgubil v okolici Poljan (Doberdob). Nosi usnjen ovratnik. Kdor ga najde ali vidi, naj prosim kliče na tel. St. (0481) 78092 ali (0481) 40521. PRISPEVKI V spomin na Josipa Štoko in na Marijo Ban vd. Puntar daruje Lucijan Stoka 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Tonce Žerjal vd. Coloni darujeta Lovrenc in Marija 50.000 lir za KD France Prešeren. Namesto cvetja na grob Emila Škabarja in Ivanke Križman daruje družina Škabar (Repen 30) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Maria Čoka daruje AvguštinCok 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Milana Punča, Ivanke Križman in Emila Škabarja daruje Lojzka Purič (Repen 13) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Emila Škabarja daruje družina Raubar (Col 23) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivanke Doljak vd. Križman daruje družina Vittorio in Marija Milič 25.000 lir, Bruna in Pepi Milič 25.000 lir ter Sonja in Luciane Milič 25.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Gabrijelo Bole darujeta Vida in Dario Jagodic 50.000 lir za Sklad Sergija Tončiča. V spomin na drage pokojne od družine Strekelj in Guštin ter na Bruna Birso darujeta Mira in Franc Guštin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 20.000 lir za popravilo cerkve na Proseku, 20.000 lir za ŠD Primorje in 10.000 lir za spomenik padlim v Gabrovcu. V spomin na Rudija Grgiča darujejo prijatelji t 7. januarja nas je zapustil naš dragi Vittorio Mervič Pogreb bo jutri, 9. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Devin in na pokopališče v Sesljanu. Žalostno vest sporočajo žena Francesca, hčerki Lorenza in Mara ter sin Stefano skupno s Henrikom, Maurom in Nicoletto, užaloščena vnuka Martina in Peter ter drugi sorodniki Devin, 8. 1. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona Zora Ženic vd. Milic Pogreb bo danes, 8. januarja, ob 14. uri iz mrtvašnice v Nabrežini v cerkev v Zgoniku. Žalostno vest sporočajo hčerka Sonja in drugi sorodniki Repnič, 8. 1. 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) t Zapustila nas je naša draga mama Valerija Matjak por. Kokorovec Pogreb bo jutri, 9. januarja, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo mož Karlo, sinova Gianni in Marino z družinama ter drugi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 8. 1. 1993 Ob težki izgubi drage žene in mame Valerije sočustvujejo s Karlom, Marinom in Giannijem ter svojci Livio, Ruggero, Rosanna in Marco Ob izgubi drage mame izreka občuteno sožalje prijateljema Marinu in Gianniju Egidio Pavat z družino Žalovanju družine Kokorovec se pridružuje SD Polet Ob izgubi dragega Maksa Morelja izrekata iskreno sožalje vsem njegovim Kristina Sigulin in družina Kaluža NOVICE V treh dneh že razdelili bone za 3 milione litrov bencina V treh dneh so na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici in v območnih uradih v drugih krajih na Goriškem razdelili že za preko tri milijone litrov nakaznic za gorivo proste cone. Tako izhaja iz poročila Trgovinske zbornice, ki obenem ugotavlja, da je rezultat tudi posledica odličnega sodelovanja med različnimi uradi in ustanovami. Bencinske bone na Goriškem so pričeli razdeljevati že 4. t.m., na Tržaškem in Videmskem pa se postopek se ni zaCel. Trgovinska zbornica navaja, glede vesti, da bi vlada utegnila odpraviti ugodnosti proste cone in torej tudi bencin po znižani ceni, da bi bilo kaj takega skoraj nemogoče. Ker je bil sistem proste cone uveden s posebnim zakonom in s posebnim zakonom tudi potrjen oziroma podaljšan, ga z zakonskimn dekretom ni mogoCe odpraviti. Takega mnenja so tudi v ministrstvu za finance. Razdeljevanje bencinskih bonov se bo nadaljevalo do 27. februarja. Dr. Natale Labia je novi namestnik prefekta v Gorici V ponedeljek, 4. t.m. je nastopil službeno dolžnost namestnika goriškega prefekta dr. Natale Labia. To dolžnost je do zdaj opravljal dr. Guido Cocco. Dr. Labia je po rodu iz Apulije, od leta 1968 je v službi pri Ministrstvu za notranje zadeve. V letih 1987-1990 je bil v službi na Prefekturi v Vidmu, potem pa spet poklican na Ministrstvo. Mednarodno srečanje motoristov v Ločniku Motoklub Medeot iz Gorice prireja v nedeljo, 10. januarja, med 9. in 11. uro srečanje motoristov “Go moto go” v LoCniku. Srečanje, na katerega izrecno vabijo tudi motoriste iz Slovenije, se bo vršilo pri “Agrituristica pescasportivi” v LoCniku, pot do tja bo označena z LoCniskega trga. Udeležba na srečanju je brezplačna, vsem bodo dali kuhano vino proti mrazu, spominska medalja bo veljala 10 tisoč lir, skupno kosilo pa 15 tisoč lir. Vse dodatne informacije pa daje Massimo Braidot na tel. št. 80080 med delovnim Časom in na številko 80045 v večernih urah in ob urah obedov. Požar na kraški gmajni na območju Moščenic Nevarnost gozdnih požarov še ni minila, saj se sušno obdobje nadaljuje. Tudi -^Ceraj je rdeCi petelin pustošil na Doberdobskem krasu. Gasilce iz Tržiča so poklicali na območje Moščenic, kjer je ogenj zajel grmičevje in suho travo ob avtocesti. Skoda je omejena. SOČA / RAZLIČNE OCENE VLADNEGA ODLOKA O FINANCIRANJU Bo jez izničil načrt Soškega parka? Kaj menita Edi Maligoj in Silvan Primožič GORICA / PRIMORCI IZ ARGENTINE Povratek v deželo očetov in dedov Ob utrjevanju znanja slovenščine imajo možnost spoznavanja tukajšnje stvarnosti Vlado Klemse Ob koncu lanskega leta je vlada sprejela odlok o financiranju raznih posegov na porečju Soče, za skupnih 75 milijard lir. Podrobnejših in uradnih vesti o zajetni finančni injekciji za tukajšnje gospodarstvo še ni. Po nekaterih vesteh, naj bi z denarjem krili predvsem izgradnjo jezu na Soči, na območju Gorice, niso pa menda izključeni tudi drugi posegi. Akumulacijsko jezero naj bi zagotavljalo dovolj vode za namakanje krminsko-gra-dišCanskega polja. Z urejenim pretokom naj bi rešili tudi nekaj drugih vprašanj glede nihanja gladine podtalnice v vodnjakih, od koder črpajo priblicno dve tretjini vode za potrebe mesta. MogoCe bi bilo uravnavati pretok ob visoki vodi. Res je sicer, da se o izgradnji jezu razpravlja že nekaj let in da se je proračunska vrednost medtem krepko spremenila (tako se običajno dogaja na področju javnih del). Zadnji naCrt za jez je bil izdelan pred štirimi leti, vendar je bil predvideni strošek nekajkrat nižji. Prav zato je mogoCe razumeti, da zadeva financiranje, poleg iz- gradnje jezu, tudi druge posege. Pri Državnem tehničnem zavodu, ki je pristojen tudi za vodno gospodarstvo (Genio civi-le) pravijo, da iz Rima doslej niso prejeli nobenih vesti. Po zadnjem načrtu, o katerem pa že kakšno leto ne govorijo veC, naj bi jez zgradili med pevm-skim mostom in mostičkom v Podgori. Že med pripravami naCrta je bilo veliko polemik in kritik, zlasti še, ker bi zaradi dviga gladine vode, v jezeru za jezom in zaradi drugih razlogov morali porušiti nekaj hiš na podgorski strani. Marko Marinčič Rajonski svet v Podgori je že pred leti ospora-val gradnji objekta, pravi predsednik Edi Maligoj. Kakšno stališče bodo zavzeli zdaj, po objavi vesti o ponovnem finan-ciranju?»0 zadevi vemo zelo malo, počakati bomo morali na dodatne informacije. Vsekakor bomo o vprašanju razpravljali na prihodnji seji sveta, ki bo še ta mesec«. Vest, da je jez spet postal aktualen, potem ko niso o njem govorili nekaj let, je ljudi v Podgori neprijetno presenetila. Po mnenju Edija Maligoja, je mogoCe zdaj razumeti, zakaj ta Cas niso poskrbeli za popravilo pregrade pri Straži-cah, ki jo je pred kakšnim letom odnesla voda. Od prvih poškodb sta minili že veC kakor dve leti, bilo je nekaj sestankov, apelov in obljub. Bolj kategoričen je pri ugotovitvah predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stmaver Silvan Primožič. Ob tem opozarja, da je občinski svet prav pred kratkim odobril načrt Soškega parka. Zdaj ni jasno, kaj bodo pravzaprav na tem področju naredili. Jez in umetno jezero ali park. Nerazumljivo bi bilo, Ce bi se sklicevali na logiko, denar je in ga je treba porabiti. Skupina otrok slovenskih primorskih izseljencev v Argentini je v teh dneh nastanjena v hotelu Nanut v Gorici, kjer obiskujejo teCaj slovenskega jezika in kulture v organizaciji Zveze slovenskih izseljecev iz FJk. Skupno jih je 18. Večinoma so univerzitetni študentje, nekateri med njimi pa so že zaposleni. V Gorico so prišli pred novim letom in bodo tu ostali do torka prihodnjega tedna, nakar bodo pred povratkom v Argentino oz. Buenos Aires, odkoder so skoraj vsi, obiskali še Benečijo. Gre za otroke emigrantov ne le iz Benečije, temveč tudi z Goriškega in primorskih krajev v Sloveniji, ki so med obema vojnama bili del italijanske kraljevine. Večinoma so aktivni v slovenskih organizacijah, sodelujejo z revijami ali se udejstvujejo v dramskih in drugih kulturnih skupinah. Slovenščino obvladajo, teCaj pa je namenjen tako izpopolnjevanju jezika kot spoznavanju zgodovine in sedanjosti krajev, iz katerih izvirajo njihove družine. Univerzitetni profesorji in drugi preda- vatelji jim v predstavljajo tudi družbeno stvarnost in aktualne probleme tako Slovenije kot Slovencev v zamejstvu. »Tečajniki predstavljajo del najboljših ustvarjalnih sil našega naroda, ki je razteresen po svetu«, pravi Renzo Mattelig od Zveze izseljencev. Seminar, srečanja, izleti in okrogle mize, ki se vrstijo v okviru nekajtedenskega bivanja v Gorici, pomenijo torej investicijo za utrjevanje in razvoj stikov, ki so življenjskega pomena za naš narod. Mladi argentinski Slovenci na seminarju v Gorici (foto Studio reportage) KRMIN / SPREVOD V KOSTUMIH Trije kralji s kamelami na uprizoritvi živih jasli Predsinočnja manifestacija privabila množico ljudi -Živahno je bilo tudi okrog zadnjih kresov v Gorici Med tradicionalnimi manifestacijami ob prazniku treh kraljev gre omeniti še nekatere, ki so se odvijale predsinoCi na Goriškem. Zelo slikovita in odzivna je bila v Krmi-nu, kjer vsako leto prirejajo žive jasli in sprevod treh kraljev v pisanih kostumih in s pravimi živalmi: kamelo, dvema dromedarjema in celo lamo, ki so jih pripeljali iz Bergama.. Uprizoritvi v zelenici na Trgu Li-berta je sledila množica ljudi. Prav tako je bilo živahno še ob zadnjih ognjih, ki so zagoreli v Gorici predsinoCi v Stražicah, kjer je igrala tudi godba, in pri sv. Ani, kjer so organizatorji ljudem ponujali tudi kuhano vino in prigrizek. Trije kralji pri jaslih v Krminu (foto Studio Reportage) BREZDOMCI / NOV SESTANEK V sodelovanju možna rešitev Pogovor tudi na Prefekturi Na županstvu se trudijo, da bi v sodelovanju z drugimi ustanovami in zasebniki Cimprej pomagali do stanovanja osebam, ki so se morale izseliti iz Ville Frommer. Včeraj je bilo na občini srečanje med predstavniki pristojnih občinskih služb, zavoda za ljudska stanovanja in predstavniki sedemnajstih družin. Ker rešitev ne bo hitra, so na občini sklenili, da bodo še do 15 t.m. poskrbeli za brezdomce. Tacaš naj bi že bili v stanju namestiti vsaj nekaj družin. Odbornik Colella nam je povedal, da poziv lastnikom praznih stanovanj ni ostal brez odgovora. Danes bodo o zadevi razpravljali na srečanju na Prefekturi, vendar v sklopu reševanja širše stanovanjske problematike. Brezdomcem so včeraj izročili odločbe o neuporabnosti stanovanj in jim priporočili, naj pri zavodu za ljudska stanovanja (IACP) vložijo prošnjo. V občinskih uradih jim bodo pomagali pri izpolnjevanju prošnje in pripravi drugih dokumentov. Odločba o neuporabnosti stanovanj daje prosilcem, pri sestavi lestvice, dodatne točke. Jutri se bo sestal upravni svet Coroninije-vega sklada in med drugim razpravljal o možnosti prodaje dela nepremičnin. S tem denarjem naj bi tudi poskrbeli za popravilo pogorele Ville Frommer. DARILO ZA NASMEH Kombi igrač za begunce Zbrali sta jih ZSKD in ZSŠDI Solidarnostna akcija Zveze slovenskih kulturnih društev in Združenja slovenskih športnih društev za pomoč otrokom v begunstvu v zbirnih centrih v Sloveniji, ki je potekala pod geslom Darilo za nasmeh, je povsem uspela. Zvezi kulturnih in športnih društev sta slovenske otroke na Goriškem oz. njihove starše pozvali, naj ob božičnih praznikih eno od igrač ali drugih daril odstopijo otrokom iz Bosne in Hercegovine, ki so praznike preživeli daleč od doma, da bi jim darilce vsaj za trenutek vrnilo nasmeh in morda zaupanje v sočloveka, ki jim ga je že v rosni mladosti odvzela kruta stvarnost vojne in izgnanstva. Zbiranje daril je potekalo ob raznih prireditvah v mesecu decembru in je kot rečeno bilo zelo uspešno, saj so zbrali na stotine igrač. Poleg tega so dobili tudi nekaj šolskih potrebščin in drugih koristnih darov. Vsega blaga je bilo za poln kombi in še drugi avtomobil, s katerima so se včeraj predstavniki ZSKD in ZSSDI iz Gorice odpeljali v zbirni center Velike Bloke pri Cerknici. V dogovoru z Republiškim štabom Slovenije za pomoC beguncem so namreč izbrali ta center, kjer je bila tovrstna pomoč najbolj potrebna in koristna . KRIZA / V LETALSKI INDUSTRIJI LOTERIJE / PIREDILI SO JU V GORICI-TRŽICU IN KRMINU Višek delovne sile tudi v ronski tovarni Alenia Izžrebane srečke dveh novoletnih loterij trgovcev Za vsako nagrado sta tudi rezervni srečki za primer, da se prvi dobitnik ne bi pravočasno javil Temne napovedi o gospodarski recesiji v prvi polovici novega leta so se začele, kot kaže, uresničevati zelo hitro tudi na Goriškem. V Časopisih smo te dni lahko prebrali nic kaj razveseljive napovedi o štiristotisoc novih brezposelnih v celi državi. V Furlaniji -Julijski krajini naj bi ostalo že kmalu brez dela okrog pet tisoč oseb. Kriza je prisotna tudi v sektorjih, ki so veljali še do nedavna kot primer uspešnosti in kon ku-renCnosti. Tako se slabo piše za kakih petdeset delavcev tovarne Alenia v Ron-kah. Gre za podjetje, ki se je naglo razvijalo sočasno z razvojem svetovne in zlaste ameriške letalske industrije, ki pa ji že nekaj Časa primanjkuje sapa. V takih primerih je prvi ukrep zmanjševanje proizvodnje in zmanjševanje števila zaposlenih. In prav to se zdaj že dogaja. V verigi podjetij, ki sodelujejo z Boenigom bodo znatno znižali proizvodnjo . Govor je o nekaj tisoč zaposlenih. Za Ronke naj bi pomenilo to petdeset delovnih mest manj. V Foljanu so predsinoCi izžrebali zmagovite srečke na novoletni loteriji, ki jo je organizirala skupina goriških, tržiških in ronških trgovcev. Prva nagrada, terensko vozilo suzuki vitara vredno okrog 30 milijonov lir, je šla srečki št. 220996. Kot rezervi so za isto nagrado izžrebali še srečki st. 191328 in nato še št. 151349. Pravilnik določa, da ima posestnik zmagovite srečke Cas do 6. februarja, da predloži srečko v eni od trgovin, ki so sodelovale pri natečaju. Ce tega ne stori, se lahko do 6. marca oglasi posestnik prve rezervne, oz. do 6. aprila posestnik druge rezervne srečke. Isti sistem velja za ostale nagrade. Izžrebane srečke navajamo po vrstnem redu nagrad (v oklepaju sta 1. in 2. rezervna srečka): 2) 559235 (163006- 091859), 3) 036881 (204323-461385), 4) 280264 (489029-305249), 5) 317534 (466496- 504892), 6) 408849 (332374-102525), 7) 039409 (202709-241459), 8) 263753 (437905- 167604), 9) 294931 (046420-538277), 10) 188542 (208865-584319), 11) 297649 (206277- 153243), 12) 068819 (334685-189787), 13) 123380 (207027-421117), 14) 102800 (402277-534540), 15) 322709 (409310-501839), 16) 013125 (290485-503379), 17) 279485 (282236-300963), 18) 186928 (027623-055775), 19) 023180 (343933-512866), 20) 536530 (458928-443634), 21) 450189 (236212-236976), 22) 560824 (195332-252340), 23) 579104 (468821-381303), 24) 022064 (088155-342192), 25) 045865 (153464-257468), 26) 273848 (470571-36902), 27) 010530 (550195-53184), 28) 159284 (447923-44539), 29) 215404 (086131-33322), 30) 106309 (009730-32404), 31) 520088 (082733-56014), 32) 396046 (586410-393416), 33) 329619 (359276-330134), 34) 369498 (362698-546975), 35) 254593 ( 585217-545234), 36) 038710 (07397-058453), 37) 0544413 (307046- 094343), 38) 476806 (300112-212377). PredsinoCi so izžrebali tudi dobitke loterije v Krminu, kjer je prva nagrada avto Y10. Izžrebane srečke so: 1) D 072954 ( B 007360-C 002462), 2) B 020224 (C 095842-B 056246), 3) A 018661 (C 051322-C 068572), 4) D 067110 (A 088428-D 019024), 5) A 023350 (C 077068-A 093849), 6) B 006428 (D 095884-A 007727), 7) C 044984 (A 092568-C 012015), 8) C 062941 (A 079531-A 079107), 9) D 033592 (A 086472-D 057675), 10) B 028653 (C 070408-C 009973). Posestniki izžrebanih srečk se morajo javiti do 21. januarja, nakar pridejo na vrsto posestniki prve (do 5. februarja) oz. druge rezerve (do 20. februarja). "M PRIREDITVE ČLANI MLADINSKEGA IN MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PODGORA bodo jutri ob 20.30 v podgorski cerkvi sv. Justa uprizorili božično predstavo Božja noC. Pevce bo spremljal pri orglah Uroš Gej, režiser prastave pa je Janez Povše. PEVSKI ZBOR SEDEJ IZ STEVERJANA bo v nedeljo, 10. t.m., sodeloval pri maši ob 10. uri na Kostanjevici (v Kapeli) nad Novo Gorico. Zbor bo izvajal Limba-cherjevo mašo z dvema trobentama in pozavnama in znane božične pesmi ob spremljavi citer. Po maši bo še božični koncert. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja srečanje svojih elanov ob 20. obletnici delovanja društva. Srečanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah 13. januarja. Na srečanju bo predaval dr. Specchi o omejevanju podusti v tukajšnih vodah. DRUŠTVO JADRO IZ LAŠKEGA in Slovenci iz Ronk prirejajo tradicionalni božični koncert v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Koncert bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30, pel bo cerkveni pevski zbor iz Stan-dreža. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO -SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bo tečaj smučanja začel v nedeljo, 10. januarja. Prvi avtobus bo odpeljal ob 6.45 s Koma in ob 7.uri iz Stan dreza. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj. Priporoča se točnost. LJUDSKA KNJIŽNICA "DAMIR FEIGEL” v Gorici posluje ob delavnikih od 10. do 17. ure (ob Četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta). KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Puerto Escondido«. Režija Gabriele Salvatores. Igrata Diego Abatantuono in Valeria Golino. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sognando la Ca-lifornia«. M. Boldi in B. Derek. VERDI 17.15-22.00 »Guardie del corpo«. Igrata K. Costner in W. Huston. TRŽIČ COMUNALE 20.30 R-W. Fassbinder: »La bot-tega del caffe«. Gledališka predstava skupine »Teatra deli’ Elfo«. EKCELSIOR 17.30-22.00 »La bella e la be-stia«. Walt Disney, risani film. lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA - Don Bo- scova ulica 175 - tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701. ________POGREBI Danes v Gorici: 8.00 Ernesto Bon, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Pija X in na glavno pokopališče, 9.30 Bruno Pasquini iz sploS-ne bolnišnice na glavno pokopališče, 11.00 Fran-cesco Mosca iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče, 12.30 Gin-seppe Mašina iz mrliške veže glavnega pokopališča, pokop na glavnem pokopališču, 12.30 Cesi-ra Fumis vdova Mian iz splošne bolnišnice v Ronke, 13.15 Francesco Cumini iz splošne bolnišnice v Romans, 13.15 Onorina Miccini vdova Brescia iz splošne bolnišnice v Moraro. TOLMINSKA / OBMEJNO SOSEDSTVO Mejni prehod na Kaninu še ne bo tako kmalu... ...drugo sodelovanje s sosednjo pokrajino (videmsko) teče normalno. Žogica je sedaj na slovenski strani. Tolminski občinski izvršni svet je Se na seji pred novim letom potrdil pripravljeni predlog strokovne službe o sodelovanju ob meji. Predvsem gre za nadgradnjo dosedanjega sodelova-nia> ki ima sedaj, ko je Slovenija neposreden sogovornik, neprimerno vec možnosti za realizacijo kot prej. Ko je Zdravko Likar, sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti Pri tolminski občinski vladi, predstavljal ta predlog, je povedal, da slovenska vlada načrtuje °b italijanski meji gospodarsko cono pri Novi Gorici in Sežani. Podobne želje kažejo tudi Ita- Miran Mihelič lijani, posebno v Vidmu, ki podpirajo takšno cono med Čedadom in Tolminom. To je tudi razumljivo, saj sta bili za Čedad neposredna povezava s slovensko deželo vedno dolini reke Nadiže in Soče. Opozoril je tudi na ne preveč spodbudno mnenje slovensko-italijanske mešane komisije za mejni prehod na Prevali (kaninsko pogorje), ki pravi, da mora biti tam najprej narejena vsa druga infrastruktura, šele nato naj bi prišlo na vrsto dovoljenje za odprtje turističnega mejnega preho- da, ki bi služil smučarjem in planincem za nemoteno prehajanje meje. V sklopu takoime-novanih "osimskih” cestah je bil zgrajen del ceste na Kolovratu. Takojšnje posodobitve bi morali biti deležni tudi cesti Cez mednarodni mejni prehod Ucja in maloobmejni prehod Robe-dišCe. Prav tako mora tolminska občina vztrajati pri tem, da dobi mednarodni mejni prehod Ucja asfaltirano cesto in ga odpreti 24 ur dnevno (sedaj je prehod ponoči zaprt). Asfaltiranje ceste med Podbelo in maloobmejnim prehodom RobediSCe pa je planirano za letošnjo pomlad. Predsednik izvršnega sveta Pavel Gregorčič je povedal, da so v Furlaniji že izdelali predloge za sodelovanje s tolminsko občino. Zamisli ene in druge strani se dajo lepo uskladiti. Tolminski občinski možje so izrazili upanje, da so na ustreznih ministrstvih v Ljubljani prav razumeli njihove razvojne potrebe in da bodo pravočasno zagotovili vse potrebno za njihovo realizacijo, saj bi bilo navsezadnje hudo narobe, Ce bi se zataknilo prav na naši strani. Kanin v teh dneh. Na to, da bi se lahko smučali v Italijo in narobe, bo treba še malo počakati (Foto: M. Mihelič) ILIRSKA BISTRICA / Z GRAFIKO GRE H KONCU Tokrat gre res za preživetje Obtoževanja privedla do roba Matjaž Stare V ilirskobistriški grafiki se zgodovina ponavlja. Tudi sedanji direktor, se je le dobri dve leti za prejšnjim, naveličan obtoževanj s strani delavskega sveta in kolektiva, odrekel položaju in si zaCel iskati primernejše delo. Razlika je v tem, da se je prejšnji poslovil skupaj z nekaterimi bližnjimi sodelavci in večmilijonskimi posli, za sedanjim pa je ostala le prazna pisarna in očitki na raCun njegovega dela. Podobno kot nekdanjemu direktorju Brodniku, tudi Vladimirju Sepcu očitajo zlorabo pooblastil, samovoljo in škodovanje interesom podjetja. Direktor naj bi bil v celoti kriv za težko gmotno stanje podjetja.. Po navedbah Simona Šajna, vodje proizvodnje, ki je trenutno v nekakšni funkciji poslovnega koordinatorja bistriškega dela podjetja, je Vladimir Sepec kršil temeljna pravila vodenja in upravljanja firme. S tem, ko naj bi si pridobil neomejena pooblastila za zastopanje, je ne da bi obveščal delavski svet, vodil samostojno poslovno politiko. O polletni bilanci niso razpravljali. Prav tako si ni pridobil predhodnega soglasja za garancije v višini 120.000 mark, s katerimi so se zavarovala obnovitvena dela v športni dvorani v Postojni. Soglasje mu tudi ni bilo potrebno pri sklepanju pogodbe za nakup delnic v višini 100 tisoč mark, ki jo je sklenil z avstrijsko družbo Hago. Sanacijski program naj bi predložil delavskem svetu šele lanskega oktobra in še to na izrecno zahtevo slednjega. Dokumentiranih podatkov, s katerimi bi v Grafiki lahko potrdili obtožbe zoper direktorja, zdaj že bivšega, je le malo. Vendar tako kot povsod, ima tukaj resnica najmanja dva kraja. Interesov glede bodoče usode podjetja je očitno še veC. In z odhodom direktorja prevladujejo tisti, ki zagovarjajo programiran stečaj in izd-vojitev koprske tiskarne iz enovite organizacije. Vladimir Sepec meni, da so izrečeni očitki na njegov raCun, le dokaz, da se v poslovanje podjetja vtikajo ljudje, ki se na stvari ne spoznajo. Prepričan je, da bi se Grafiko še dalo rešiti, na to kažejo tudo poslovni rezultati v oktobru, ko so beležili že 366 tisoC mark prometa. Z novimi naročili so nadomestili . KOSOVELOVA KNJIŽNICA / Voščilnice M.J. Božičeve na ogled v Sežani Kdor je v prazničnih dneh obiskal sežansko knjižnico je bil deležen lepega doživetja. V domiselno okrašeni knjižnici sta na ogled kar dve likovni rastavi. V novi čitalnici so na ogled najnovejše risbe Jožeta Tisnikarja, v pionirskem oddelku pa je razstavljenih vec kot petdeset novoletnih voščilnic Marjance Jemec - Božic. Omenjena slikarka s svojo likovno ustvarjalnostjo bogati mladinski tisk že vec kot štirideset let in s tem je njen delež, ki ga opravlja kot ilustratorka nadvse tenkočutno m kvalitetno neprecenljive vrednosti pri likovni vzgoji mladih. Njeno delo pozna slovenska mladina tudi v najzakot-nejših krajih onstran meje, do koder seže revija Galeb, ki tudi prinaša njene ilustracije. Marjanca Jemec - Božic Pa že vec kot dvajset let skrbi tudi za lepe novoletne voščilnice, ki jih izdaja Unicef in Društvo Paraplegikov. In ker je to njeno humanitarno delo še posebej hvalevredno, se je Kosovelova knjižnica odločila podobno kot ob drugačnih podobnih priložnostih, ob letošnjih Praznikih pripraviti to mjemno, zanimivo in le-P° razstavo, ki je ne le med mladimi, ampak tudi pri odraslih vzbudila veliko zanimanja. In v cem je posebnost te, lahko bi rekli posebne zvrsti likovne ustvarjalnosti Marjance Jemec -Božic. Vse njene voščilnice so tople, prijazne, Pa tudi vesele. Hkrati pa mnoge prinašajo tudi vsebinsko sporočilo vezano na narodne običaje na slovenskem; kot so prižiganje sveč na božičnem drevesu ali novoletni jelki, obisk dedka Mraza, motiv pismonoše, ki prihaja obložen z božičnimi in novoletnimi voščilnicami, božične jeslice, ki ustvarjajo na domovih posebno vzdušje, otroško rajanje, mati ki peCe dobrote za praznike, predica ki spominja na pozabljene Čase in še marsikaj je ujetega v teh živopisnih vselej toplih in prijaznih motivih, ki že sami po sebi prihajajo v hišo v novoletnih dneh kot posebno darilo. Razstava bo v knjižnici Srečka Kosovela na ogled do 15. januarja. IDRIJA / ENERGETIKA Idrijčani nemara ne bodo potrebovali sveč, ali pa... Sredi leta bodo predali namenu novo trafopostajo Obstoječe daljnovod-no električno omrežje, ki napaja Idrijo in predvsem njeno industrijo, je prešibko. Na novem ele-ktrovozlišču pri Marofu med Spodnjo Idrijo in Idrijo so delavci SGP Primorja iz Ajdovščine Roman Bric konec minulega leta zaključili gradbena dela na novi razdelilni transformatorski postaji 110/20 KV, kjer naj bi v konCni fazi instalirali Bo sredi leta dajala boljšo energijo Idriji? (Foto: R. Bric) dva transformatorja z močjo 20 MVA. Investitor je novogoriško podjetje za distribucijo električne energije Elektro Promorska, naložbo za katero pa po besedah direktorja Karla Skrta še niso zagotovili celotnega finančnega pokritja, pa cenijo na 10 milijonov nemških mark. Gradbena dela in sam objekt predstavlja le 20 odstotkov celotne vrednosti, ostalo pa oprema. Čeprav so računali na pridobitev dodatnih republiških sredstev za demografsko ogrožena območja, katerih pa ni bilo, upajo da bo ta pomembni infrastrukturni objekt, od katerega je odvisna preskr- ba idrijskega gospodarstva, sredi letošnjega leta le pričela obratovati. Potrebna sredstva, ki jim primanjkujejo že za nabavo sodobne, daljinsko vodene opreme, naj bi po besedah direktorja Elektroprimorska Skrta zagotovili s posojili in iz republiških virov. Vodja investicij, Zoran Rutar pa zagotavlja, da bodo z izgradnjo nove transformatorske postaje dolgoročno rešene potrebe idrijske, izvozno usmerjene industrije in gospodarstva, ki jih zaradi dotrajanosti obstoječega daljnovodnega omrežja in stare 35/10 KV razdelilne transformatorske postaje ob nekda-njem jašku Delo v Idriji ne morejo vec pokrivati. izgubo jugoslovanskega trga. Postopno pa se vračajo tudi tuji partnerji, ki so v poletnih dogodkih leta 1991 zaradi previsokega rizika odpovedali sodelovanje. Prav tako so v njegovem obdobju odplačali približno 80 odstotkov dolga, ki so ga imeli na stroje v zakupu. Rezultati poslovanja zadnjih mesecev, ko imajo ponovno zasedenih večino proizvodnjih zmogljivosti, govorijo v prid Grafike, ne pa tudi razmere, ki vladajo med zaposlenimi, poudarja Vladimir Sepec. Po njegovem bo sedanji odnos do strank, ko proizvodnja odklanja nova naročila z izgovorom, da so prezasedeni, podjetje znova pripeljali v položaj, ko bodo delali le z približno 50 odstotnimi zmogljivostmi. Nesoglasja med preostalimi vodilnimi glede bodoče perspektive in vzpodbujanje polemiziranja v kolektivu, se bo prej ali slej odrazilo tudi na slabo kvaliteto storitev. In ker se Vladimir Sepec ni strinjal z logiko, da bi postal odgovoren za nekaj, s Čimer ni nikdar soglašal, je po predhodni seznanitvi delavskega sveta, zaposlil podjetje, ne da bi predal dolžnost. Le nekaj dni pred zaključkom starega leta so v Grafiki očitno dojeli, da se bivši direktor ne misli vrniti v podjetje. Na njegovo mesto so imenovali vršilca dožno-sti Franca Rejca, dosedanjega pomočnika direktorja i vodjo koprskega dela Grafike. S tem se je končala poldrugi mesec trajajoča kriza vodenja in zastopanja podjetja, ki je nastala z odhodom direktorja. Ostale pa so težave in notranja nasprotja, ki onemogočajo oblikovanje solidnega sanacijskega programa.Torej takega, ki bi Grafiki vendarle še dajal možnosti za previharjenje zanjo nevšecnih , težkih Časov. Zgodba o raku, kobilici in orlu, ki želijo potegniti voz vsak na svojo stran, se nadaljuje. V takšnih razmerah pomaga le še kompromis. In vodilni so se zedinili, da enovito podjetje razdelijo na tri manjša. Vprašanje je le, kdo bo vlekel tisto tretjino voza na kateri bodo obsedeli odvečni delavci. To pa tistih, ki so si poiskali zaposlitev drugje, veC ne zanima. ŠTANJEL / KRAJEVNI ČASNIK Prineslo ga je leto Krajevna skupnost Štanjel, ki združuje 14 vasi s pribliOKsl!I 50 prebivalci, izdaja enkrat na leto svoje krajevno glasilo z naslovom “Pozdrav iz KS Štanjel". Podobna glasila so imele tudi druge KS v sežanski občini, a so zaradi pomanjkanja denarja doživljala različne usode. Ze pred nekaj leti je sežanska krajevna skupnost prenehala z izdajo svojega glasila zaradi finančnih problemov, pore dke pa so številke se-nožeškega glasila “27 vasi". Tokratna 5. številka Olga Knez Stojkovič med drugimpredstavlja najstarejšega krajana 92-letnega Viktorja Scu-ko, posebej naj opozorimo na sestavek o novostih arheoloških odkritij, saj ima štanjelski grič izjemno strateško in osončeno lego na kraš-kem robu in prav zaradi tega so ga ljudje izbrali za “svoj kraj" že v davni preteklosti. Zanimiva je tudi zgodovina Rudežev, veleposestniške družine iz Kobjeglave, podrobneje je predstavljen Kobdilj in škof dr. Anton Mah- nič, ki se je prav tako kot arhitekt Maks Fabijani tam rodil. Lep in dragocen je prispevek, ki so ga dalki uCenci OS Dutovlje z objavo zgodb, ki bodo izšle v knjigi “Beži zlodej, baba gre", ki bo izšla v zbirki Glasovi pri založbi Kmečkega glasa, akad. kipar Marko Pogačnik pa je napisal nekaj besed o slovenskem grbu. Glasilo vsebuje tudi veliko slikarskega materiala, naslovnico in hrbtno stran je prispevala akademska slikarka Nevenka Gregorčič. LOKVE / SMUAČARIJA Nič več ne računajo na tujo pomoč, zanašajo se samo na svojo pridnost Domači smučarski klub Lokve načrtuje aktivnosti za zimsko sezono 92/93. Ze pred uradno zimo so v okviru tamkajšnje krajevne skupnosti dokončali klubske prostore v osnovni šoli, tako da bodo v tej obnovljeni stavbi imele svoj “dom" vse organizacije, ki delujejo v vasi (svet KS, Turistično društvo, smučarski in jamarski klub). V februarju načrtujejo izpeljati tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Iztokov pokal, Lo-kvarski tek na smuCah pa bo na sporedu marca. Rajmund Kolenc Med zimskimi počitnicami bodo organizirali tečaj za svoje najmlajše elane, saj so zelene zime v marsičem pripomogle, da nekateri, danes 5, 6 in 7 let stari otroci ne znajo smuCati. Lokve in tudi ne občina Nova Gorica nimajo pogojev za tekmovalno alpsko smučanje, je tako vsa težnja delovanja domačega SK usmerjena zgolj na rekreacijo. Ce bodo snežne razmere ugodne, bodo skupaj s športno zvezo organizirali tudi razna športno rekreativna tekmovanja za otroke in odraščajočo mladino. Na Lokvah sedaj upravljata z vleCnicmi podjetna domačina Branko in Edo Bizjak. Poleg urejenih smučišč obljubljata tudi vzdrževanje prog za teke, seveda Ce bodo normalne snežne razmere in financiranje. Odločenost Lokvarjev, da usodo svojega kraja prevzamejo v svoje roke, le pravi da se ne bodo vec zanašali na pomoč od zunaj, kot doslej, obeta tudi resnični turistični razvoj kraja v najboljši možni meri. NOVICE Deloven začetek leta idrijske vlade IDRIJA - Na prvi letošnji seji izvršnega sveta (bila je 5. januarja), ki je tako kot običajno potekala za zaprtimi vrati, je bilo veC pomembnih točk, kar kaže na to, da bo začetek leta nadvse razgiban. Tako je bil predviden pogovor z novoizvoljenimi republiškimi poslanci, ki v slovenskem parlamentu zastopajo interese idrijske občine: poslancema SLS v državnem zboru, predsednikom stranke, Marjanom Podobnikom in sedanjim idrijskim županom, dr. Janezom Podobnikom, ter Fedjo Klavora iz Tolmina, vendar se je pogovora zaradi zadržanosti obeh strankarskih poslancev udeležil le slednji. Podrobneje so se posvetili že večkrat naCeti problematiki delovanja sklada stavbnih zemljišč, s katerim niso zadovoljni. Poleg nerednega priliva sredstev, iz katerih se po vnaprej sprejetih planih delno financirajo aktivnosti v krajevnih skupnostih so neažurne tudi evidence, tekoče odmere in druge spremembe na terenu. Tako ugotavljajo, da so prilivi sredstev med letom, ko bi lahko odpravili največ načrtovanih del, minimalni, ker večina prispevke odvaja šele konec leta ali ob zaključnem raCunu. Zato je izvršni svet predlagal popolno reorganizacijo te službe. (RB) Glavoboli zaradi umazanih voda AJDOVŠČINA - Nikakor ni smiselno Čakati na republiški odlok o varovanju kraških vodnih virov, Trnovsko-Banjške planote in Nanosa, Ca-prav ustrezno ministrstvo zelo zamuja pri pripravi normativnega dela varovanja občutljivega območja, so menili na seji občinske vlade, ko so obravnavaliu študijo programa ukrepov za izboljšanje kakovosti voda in zavarovanje podtal-nicena območju ajdovske občine. Dokaj gosta poselitev v 62 naseljih z okoli 23 tisoC prebivalci prinača vrsto virov onesnaženja, od komunalnih do industrijskih odplak, posledic intenzivnega kmetijstva ipd. Urejanju vodnega režima so v zadnjih letih namenili veliko skrbi in denarja, tudi oskrba s pitno vodo j ezadovoljivo rešena - v gradnji je tudi vodovod na območje Gore, ki bo sicer poleg bistveno biljše oskrbe prebivalstva z neoporečno vodo prinesel tudi težave na vodozbirnem območju. Nasploh je vprašanje stroškov za odvajanje odplak eden večjih problemov ne le v ajdovski občini, ampak tudi sicer.Študija je osnova za dodelavo načrtov na področju varovanja voda, in na ta naCin prehiteva nekatere odloke, ker je to nujno. Tako tudi z idejnimi zasnovami odvajanja odplak oz. kanalizacijskih sistemov, okaterih obstoju bo občina takoj obvestila krajevne skupnosti, ki jih bodo morebiti potrebovale takoj.Cim-prej pa je treba pripraviti projekte za območje, ki ga bo zajel vodovod v gradnji na Goro. (AL) Trebušani se ne dajo GORENJA TREBUŠA - Konec novembra lani so slovesno odprli novo asfaltirano cesto do Gorenje Trebuše; o dogodku smo pisali precej obširno. Po besedah Franca Podgoprnika, doživljenskega krajevnega tajnika Gorenje Trebuše, je šlo za dogodek, ki ga kak kraj doživile redko, Ce ne samo enkrat. Prvi priseljenci so se ob potoku TrebušCica naselili pred 300 leti. Redčili so gozdne površinein poseljevali dolino. V Času najveeje poseljenosti, pred prvo vojno, je bilo v Gorenji Trebuši 115 domačij. Z gradnjo ceste so pričeli že okoli leta 1914, tik pred I. svetovno vojno, ki je gradno zaustavila.Gorenja Trebuša je bila zelo aktivna med NOB. Trebuška dolina je bila močno zaledje partizanskih enot. Tu je bil ustanovljen IX korpus, v grapi Jelenek in v GaCniku pa je delovalo veC partizanskih delavnic in tiskarna, živela je tudi bogato kulturno življenje. PO vojni je počasi tonila v pozabo. Številni vplivni ljudje, ki so po vojni obljubili pomoC, so na obljube pozabili, Ljudje so odhaja- ■ li s trebuhom za kruhom. Jih bo cesta vrnila. Podgornik je prepričan v to. Sicer pa je dolina TrebušCice še neokrnjena in Cista, kot nalašč za ljubitelje ribištva, lovci pa si tu gradijo lovsko koCo.(Foto: R.Bric) Sejma ni bilo ILIRSKA BISTRICA - Na živinskih sejmih v ReCici pri Ilirski Bistrici, konec preteklega leta ni bilo dosti prometa predvsem zaradi prepovedi prodaje prašičev (prašičja kuga). Na prvem sejmu v novem letu 4. januarja pa prodajalcev in kupcev sploh ni bilo. Zaradi praznikov oziroma “izčrpane" kupne moči Bistričanov je odpadel tudi kramarski sejem, ki je vsakega prvega in šestnajstega v mesecu v starem bistriškem mestnem jedru. (DP) Popravek V včerajšnji številki Republike in Primorskega dnevnika smo zagrešili nejasnost v prispevku Pet tisoč novih telefonov v bistriški občini. Ne gre za tolikšno število v tej občini (kar bi sicer bilo prelepo) ampak za število telefonov, ki jih je koprska PTT vključila v promet lansko leto na celotnem območju, ki ga pokriva. Avtorici in bralcem se za napako opravičujemo. NOVICE Nezaposlenost narašča tudi v Nemčiji BONN - Podatki o nadaljnjem upadanju industrijskih naročil in podaljševanju vrst tistih, ki Čakajo na zaposlitev, so znova potrdili, da nemško gospodarstvo vse bolj drsi v recesijo. Gospodarstveniki so prepričani, da bi hitro znižanje obrestnih mer, ki je v rokah Bunde-sbanke, pomenilo tudi hitro ozdravitev gospodarstva. Vendar se Svet Bundesbanke za kaj podobnega ni odločil in je na svoji četrtkovi odločitvi sklenil ohraniti ključne obrestne mere nespremenjene. Število nezaposlenih se je v nekdanji Zahodni Nemčiji dvignilo na 1, 81 milijona v lanskem letu, v primerjavi z 1, 69 milijona v letu 1991. V nekdanji Vzhodni Nemčiji se je število brezposelnih povzpelo na 1, 17 milijona od 913.000, kljub vztrajnim prizadevanjem vlade. Odstotek nezaposlenih se je tako v letu 1992 dvignil na 6, 6 odstotka na zahodu v primerjavi s 6, 3 odstotka v letu 1991. V vzhodnem delu Nemčije pa se je brezposelnost povečala na 14, 8 odstotka v primerjavi s predlanskimi 10, 3 odstotki. Skupni podatki o brezposelnosti v celotni Nemčiji še niso znani. (Reuter) Ločitev Češke in Slovaške na monetarnem področju PRAGA - V Pragi so se zaCele tehnične priprave za monetarno ločitev med Češko in Slovaško republiko, ki se tičejo kolkovanja bankovcev v obeh bankah, je v Četrtek potrdil tiskovni predstavnik centralne Češke banke. Kot je povedal Martin Svehla, bodo kolkovali bankovce v vrednosti približno 30 milijard kron (milijardo ameriških dolarjev), se pravi manj kot tretjino denarne mase, ki je v obtoku in katere vrednost znaša 100 milijard kron (3, 3 milijarde ameriških dolarjev). Tiskovni predstavnik je tudi povedal, da gre tudi zgolj za "tehnične priprave", saj datum, ko se bosta obe republiki ločili tudi denarno, še ni znan. Kolkovanje bankovcev bo dopustilo menjavo samo "nekaj tisoč" zveznih kron, vsekakor manj kot 10.000 kron (330 ameriških dolarjev), kolikor jih bo lahko zamenjal vsak prebivalec republike Češke, je še povedal Martin Svehla. Več bank, med njimi tudi Komercialna banka in Češka hranilnica pa tudi pošte, bo udeleženih pri bodoči zamenjavi denarja. V skladu s sporazumom, ki sta ga sklenili v lanskem oktobru, bosta Češka in Slovaška, kljub svoji samostojnosti po 1. januarju, še ohranili enotno denarno valuto, Češko krono. Prav tako med obema republikama, ki sta nasledili nekdanjo Češkoslovaško, obstaja carinska unija. (APP) KMET RABI SVOJEGA MINISTRA Ne ukinjajte ministrstva! »Naše kmetijstvo moramo zavarovati,« pravi Protner Irena Pirman LJUBLJANA - Na novinarski konferenci, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklicalo »zaradi problematike v kmetijstvu in strategije njegovega razvoja,« so govorih predvsem o spornem predlogu ukinitve njihovega ministrstva oziroma priključitvi kakemu drugemu ministrstvu. Pripravljena strategija razvoja naj bi bila po mnenju ministrstva zgolj podlaga za javno razpravo in razpravo v vladnih organih in odborih ter parlamentu. Slovensko kmetijstvo je za našo državo še kako pomembno zaradi prehrambene varnosti, ohranjanja podeželja, vzdrževanja ravnovesja v okolju in ohranjanja kulturnega videza krajine. Tako kmetijstvo pa zahteva določene oblike zaščite. »Tudi vključevanje v Evropo je možno samo ob določeni zaščiti kmetijstva. Vlada naj pripravi take ukrepe, ki bodo zagotavljali cenejšo pridelavo hrane,« je dejal minister Protner in ocenil, da slovenski parlament ne more sprejeti takega zakona o vladi, ki ne bi imela kmetijskega ministrstva. Po njegovem ta predlog ni bil oblikovan v vladi in za vlado, pac pa gre za predlog skupine poslancev. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inšituta Slovenije, je podprl mnenje ministra Protnerja o nesmiselnosti ukinjanja kmetijskega ministrstva s podatkom, da v Evropi razen Švice ni države, ki ne bi imela takega ministrstva. Gusti Grah, strokovnjak kmetijske ekonomike, je predlog o ukinitvi označil kot neresen plod predkoa-licijske kombinatorike. »Tisti, ki to predlaga, ne pozna multipartitne vloge kmetijstva v gospodarstvu in faze razvoja samega kmetijstva. S tem predlogom se vračamo za 27 let nazaj, ko je bilo kmetijsko ministrstvo v letih 1965 do 1972 ukinjeno, od ponovne vzpostavitve naprej pa je imelo Čedalje bolj formiran položaj, doseglo pa je tudi določen napredek.« Janez Habe, predstojnik oddelka za živinorejo biotehnične fakultete, je ob tem še dejal: »Raven kakovosti naše proizvodnje bistveno odstopa od ostalih vzhodnoevropskih držav. Ob napovedani ukinitvi ministrstva pa smo zaskrbljeni ne samo za ohranjanje te ravni, paC pa tudi za nadaljnje stike z mednarodnimi organizaciji, saj smo se tudi s pomočjo tega ministrstva v Evropo odprli mnogo bolj kot prej v Jugoslaviji.« ŽIVINOREJA Konje včasih tudi koljejo Osrednji državni zavod za statistiko je objavil podatke o tem, da je bil v novembru 1992 mesečni zakol govedi najmanjši v tem letu. Zmanjšanje je zabeleženo pri vseh kategorijah, zlasti pa pri mladem pitanem govedu in sicer kar za 20 odstotkov. Manjši kot v oktobru je bil tudi zakol prašičev, medtem ko se je po štirih mesecih zmanjševanja poveCal zakol preu-tnine. V novembru so zaklali 37 konj, 9063 glav govedi, 60 glav ovac, 32056 prašičev ter 3024677 kosov perutnine. Pridelali so 16 ton konjskega, 4230 ton govejega (od tega 126 ton telečjega), dve toni ovčjega, 3548 prašičjega in 6371 ton pišCanjCjega mesa. V primerjavi z oktobrom se je število zaklanih konj zmanjšalo za 30, 2 odstotka, govedi za 19, 3 odstotka, ovac za 60, 8 odstotka, prašičev za 3, 7 odstotka, medtem ko se je zakol perutnine povečal za 1, 6 odstotka. Skoraj v enakih odstotkih se je zmanjšala teža mesečnega zakola. Število kupljene govedi izven Slovenije se je v lanskem novembru glede na oktober povečalo za 8, 9 odstotka, medtem ko se je število kupljenih prašičev zmanjšalo za 29, 4 odstotka. SLOVENIJA / SANACIJSKI PROGRAMI ZA PODJETJA Vodstvo je zadovoljno, odpuščeni najbiž niso Podjetje Donit iz Medvod se je znašlo v težavah predvsem zaradi izgube jugoslovanskega trga Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - Predstavniki kemičnega podjetja Donit iz Medvod so na včerajšnji tiskovni konferenci želeli javnosti predstaviti pozitivno tekoče poslovanje, ki je rezultat sanacijskega programa. Sanacijski program je pripravilo novo vodstvo, ki ga vodi v. d. generalnega direktorja Franc Jurgele, potem ko je pred približno pol leta sindikat zahteval zamenjavo. Pripravljeni program je potrdil tudi republiški Sklad za razvoj. Donit, ki se je v težavah znašel predvsem zaradi izgube jugoslovanskega trga in splošne gospodarske recesije, je oktobra dosegel pozitivno tekoCe poslovanje. Novega zadolževanja v tem Času ni bilo, v decembru pa je podjetje začelo vračati podedovani dolg. Pridobili so tudi nove trge v Združenih državah, na Češkem, v Franciji in na Malti. Povečali so prodajne cene, znižati cene surovin, spremeniti vire financiranja in tako dosegli nižje obrestne mere ter znižali stroške poslovanja. Optimistična je tudi napoved vodstva, ki predvideva podpis triletne pogodbe z nemškim BMW-jem; Donit naj bi zanj izdeloval ekološke filtre v letni vrednosti 7 milijonov nemških mark, kar je za 50 odstotkov vec kot lani. Predčasno so upokojili oziroma odpustili 150 delavcev, novega odpu- ščanja pa sindikat za zdaj še ni dovolil. Za presežke delavcev so sedaj pripraviti le elaborat, ki ga je potrdilo ministrstvo za delo. Vodstvo Donita raCuna tudi na kredit v višini 2 milijona mark, ki bi ga lahko najeli prek svojega podjetja na Cipru. Predsednik upravnega odbora in predstavnik Sklada za razvoj Borut Kuharic je povedal, da je Sklad poskrbel za kratkoročno finančno in organizacijsko prestrukturiranje podjetja, opravil razpis za vodstvene ekipe za tri nova podjetja, kjer bodo morali elani angažirati tudi lastna sredstva, z največjimi domačimi upniki pa so dosegli sporazum o reprogramiranju dolgov, ki se delno že uresničuje. Sporazuma s sinidkatom o plačah in presežkih zapo- slenih za zdaj še niso dosegli, vendar pa je Sklad za razvoj ocenil prespekti-ve Donita kot pozitivne. Razlika z drugimi podjetji, v katerih je Sklad za razvoj postal lastnik družbenega premoženja, je,ta, da so bili pogovori med vodstvom, sindikatom in predstavniki Sklada do zdaj precej uspešni in so potekati brez večjih napetosti. Morda tudi zato, ker je Sklad podpisal pogodbo z delno novo vodstveno strukturo. Donit -sanacija vključuje tudi odpuščanje delavcev ______EGS / ZAPLETI OKROG ODMERJANJA KVOTE ZA ITALIJANSKE PROIZVAJALCE_ Nova odmera mlečnih kvot Vodja strokovne službe Kmečke zveze Mario Gregorič pojasnjuje prehodno zakonsko rešitev, na osnovi katere bodo določevali kvote za posamezne proizvajalce mleka KMETIJA / V JANUARJU Kljub mrazu je dela dovolj Odvisnost od termometra Rok za prijavo davka IVA V zadnjem Času je aktualna tema tekoimeno-vanih »mlečnih kvot«, ki jih Evropska gospodarska skupnost dodeljuje posameznim državam Članicam za proizvodnjo mleka. Ker je o tem vprašanju še precej nejasnosti, problem pa seveda zanima tudi govedorejce - pridelovalce mleka v naši deželi in v tržaški pokrajini, samo se za nekaj potrebnih pojasnil obrnili do vodje strokovne službe Kmečke zveze, agronoma dr. Maria Gregoriča. Predvsem, zakaj so bile te »mleCne kvote« potrebne? Potrebne so bile zaradi prevelike proizvodnje mleka v državah Evropske gospodarske skupnosti. Če jih ne bi uvedli, bi bila proizvodnja višja od povpraševanja, kar bi povzročilo drastičen padec cen. Kako pa se ta zadeva odraža v Italiji? Kot vse ostale Članice EGS je tudi Italija morala opraviti popis lastne proizvodnje mleka. Na podlagi tega popisa iz leta 1983 ji je bila določena državna kvota mleka v okviru proizvodnje v EGS. Zal pa so bili v izvedenem popisu podatki zgrešeni oziroma je bila prikazana veliko nižja proizvodnja, in sicer za približno 15 do 20 milijonov stotov mleka oziroma 1,5 do 2 milijona ton manj. Zato je bila Italiji takrat odmerjena dejansko prenizka kvota. Italija se je potem zaman trudila dokazovati, da je bila odmerjena kvota zgrešena in je zato zaprosila do dodatno kvoto, ostali partnerji v EGS pa tega opravičila niso hoteli sprejeti in šele po dolgotrajnih pogajanjih so ji končno pred kakim mesecem dodelili povišek kvote za 10 odstotkov, kar pomeni 9 milijonov ton mleka. Vendar to še vedno ne zadošCa, ker ji primanjkuje še najmlaj 10 do 15 milijonov ton. K temu gre dodati, da se je od leta 1985 do 1989, ko je bil drugi popis proizvodnje, pokazalo, da je italijanska proizvodnja mleka ostala v bistvu nespremenjena, kar seveda ni bilo v skladu s sprejetimi obveznostmi, da bodo vse Članice EGS proizvodnjo znatno znižale. Francija je na primer v tem razdobju znižala število molznic (in s tem seveda proizvodnjo mleka) za 15,5 odstotka, Nizozemska celo za 17,2 odstotka (ob znani visoki molznosti), v Italiji pa se je število molznic in s tem proizvodnja mleka znižalo samo za 4,7 odstotka. V zakol je šlo 145 tisoC krav, moralo pa bi jih vsaj še enkrat toliko. SpriCo teh dejstev je bil povišek kvote Italiji uspeh, kljub temu, da je le deloma rešil problem. Do popolne rešitve problema bi lahko prišlo le, Ce bi v Italiji zaklali še okrog 150 tisoC molznic. In kako se zdaj vse to rešuje? Za prehodno rešitev je bil 26. novembra lani odobren zakon o nujnih ukrepih na področju mlekarstva in sirarstva, iz katerega lahko povzamemo nekaj osnovnih stvari. Pr- va je ta, da bodo sestavljeni seznami proizvajalcev mleka na pokrajinski ravni, proizvajalcem mleka pa bodo določene kvote, ki se bodo delile na dva dela: kvota A - to je kvota, ki so jo proizvajalci prijavili v letu 1988-89 (od 1. aprila do 31. marca) in kvota B - to je dodatna kvota, ki je enaka presežku proizvodnje v letih 1991-92. Primer: Ce je proizvajalčeva kvota 1988-89 znašala 100, v letih 1991-92 pa 130, potem je kvota A+B 130 stotov, vendar pa bo kvota prišla v poštev le, Ce bo država uspela globalno znižati svojo proizvodnjo. V 9. Členu istega zakona je tudi reCeno, da bodo na proizvodnjo, ki bi presegla kvoto A+B, odkupni centri (mlekarne, zasebniki, sirarne itd.) od 1. januarja 1993 zadržali proizvajalcem 543 lir na kg mleka (pri sedanji odkupni ceni torej od 550 do 600 lir) in bodo ta denar nakazali državi oziroma zakladnemu ministrstvu. Novi pokrajinski seznami pridelovalcev bodo sestavljeni na podlagi seznamov, ki jih imajo vsedržavna združenja proizvajalcev (UNLAT in AZOOLAT). Tisti, ki niso v teh seznamih in ki zaradi tega nimajo svoje kvote, nimajo pravice do nobenih kvot, to pa seveda pomeni, da bi morali prenehati s prozivodnjo. Naših rejcev to ne zadeva, saj so vsi včlanjeni v deželno združenje AP-ROLACA, to pa je elan združenja UNILAT in je s tem njihov položaj torej urejen. Naj še poudarim, da lahko rejec, ki začasno preneha s proizvodnjo, proda ali da v najem svojo kvoto drugemu rejcu iz iste dežele oziroma iz sorodnega proizvodnega okoliša. Ce pa je proizvajalec elan neke zadruge, imajo pri odkupu njegove kvote prednost ostali elani zadruge. Kontrolo nad proizvodnjo bodo izvajali deželni organi. Prikazali smo le nekatere aspekte novega zakona, ki je zelo zapleten in za katerega bo treba toC-nejše interpretacije še počakati. Gotovo pa je vsekakor to, da so za kršilce previdene kar visoke kazni. Razgovor zapisal J.K. Čeprav smo sredi zime, nas ob lepem vremenu vseeno čaka kar nekaj opravil. Pa tudi ob mrzlih ali deževnih dneh ne bomo ostali s prekrižanimi rokami. Skrbno bomo pregledali orodje in ga temeljito očistili ter poskrbeli za vzdrževanje strojev in naprav. Nabavili si bomo semena, rudninska gnojila, škropiva in vse ostalo, kar bomo potrebovali že zgodaj spomladi. Pregledali bomo in po potrebi popravili tople grede in ograje. Segli bomo po strokovnih knjigah in revijah. Bogatitev in posodabljanje strokovnega znanja se nam bosta bogato obrestovala. V vinogradu moramo -če tega nismo storili že jeseni - pregledati kole in popraviti žice. Izkopljemo sadilne jame za trte, ki jih nameravamo zamenjati oziroma spod-saditi. v milejših dneh pa nadaljujemo z obrezovanjem, vendar le takrat, ko vemo, da tega opravila ne bomo zmogli v februarju. V nasprotnem primeru ga bomo raje opravili ob koncu zime. V kleti preverimo obstojnost vina. V primeru, da se pojavijo spremembe, predvsem v barvi, je to znak, da v vinu ni zadostne količine prostega S02. Vino žveplamo s kalijevim metabisulfi-tom. Če pa se pojavi motnost, vino čistimo. Glede na to, da so vzroki motnosti različni, je koristno, da se posvetujemo s strokovnjakom, ki nam bo dal potrebna navodila za izbiro in upo- rabo čistil. Obrezujemo sadno drevje, toda samo če ne zmrzuje, ker pride lahko sicer do trajnih poškodb. Kdor namerava precepiti starejša drevesa, mora poskrbeti za Cepiče iz dobrih in zdravil matičnih dreves. Gnojimo z rudninskimi fosfornimi in kalijevimi gnojili, spomladi pa bomo gnojili z lahko topljivimi dušičnimi gnojili. Gnojimo tudi s hlevskim gnojem, vendar tudi to samo v primeru, če zemlja ni zmrznjena. Škropljenja proti boleznim in škodljivcem v tem mesecu praviloma ne opravljamo. Več bomo o tem zapisali takrat, ko bomo govorili o februarskih opravilih. Tudi v vrtu in okrasnem vrtu se januarja začnejo prva opravila. Ob koncu meseca sejemo v tople grede paradižnik, jajčevce, bučke, zgodnje sorte ohrovta in zelja. Sadike teh ze-lenjadnic bomo ob koncu pomladi sadili na prosto. V tople grede sejemo tudi prve spomladanske rože, kot na primer trobentice, vijolice in spominčice. Pozimi ne smemo obrezovati cvetnih grmovnic, ki cvetne popke razvijejo že poleti (na primer forsitija, majnica, visterija in podobno), lahko pa obrezujemo grmovnice, ki cveto na močnih enoletnih poganjkih (kot na primer metuljnik, poletna med-vejka, modrin ipd.). MARIO GREGORIČ strokovna služba KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča, da bo 10. januarja zapadel rok za plačilo zadnjega obroka zavarovanja SCAU. Kdor zemlje ne obdeluje veC, mora do 31. t.m. sporočiti uradu SCAU, da ne namerava več plačevati socialnih prispevkov. Do 31. januarja letos morajo vsi tisti, ki so v lanskem letu ustvarili veC 10 milijonov lir prometa, to sporočiti uradu IVA. Le-ti bodo morali v letu 1993 voditi redno knjigovodstvo (se pravi izdajati fakture, registrirati nakupe itd.). Prav tako morajo uradu IVA sporočiti svoj namen tisti, ki bi hoteli uvesti redno knjigovodstvo. Zadruge in njihovi konzorciji, ki so vpisani v deželni seznam zadrug, morajo deželnemu ravnateljstvu za delo, zadružništvo in obrt (po 10. Členu zakona št. 575/1965) do 2. februarja dostaviti tim. protimafijska potrdila za svoje upravitelje, nadzornike in direktorje. Kdor tej obveznosti ne bo zadostil, tvega izbris iz deželnega seznama zadrug in s tem izgubo vseh davčnih in drugih olajšav. GOSPODARSTVO Petek, 8. januarja 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 7. januarja 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečai za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,20 • 62.30 8,66 8,82 6,23 6,65 AMTK plus d.o.o.* 62,00 62,60 8,65 8,80 6,45 7,10 Avtohiša Ljubljana* 62,00 62,60 8,70 8,83 6,44 6,57 Ažur 62,30 62,80 8,65 8,80 6,40 6,75 Banka Vipa, Nova Gorica 61,27 62,43 8,51 8,84 6,10 6,69 Bela Vrtnica d.o.o. Ljubljana 61,90 63,00 8,70 8,95 6,40 6,95 Bobr Fužine 61,90 62,40 8,70 8,88 6,45 7,00 Bobr Trzin 61,90 62,40 8,70 8,88 6,45 7,00 BTC terminal Sežana* 61,70 62,38 8,70 8,85 6,20 6,68 BTC d.d. Ljubljana 62,30 62,80 8,65 8,80 6,40 6,75 Burin Moste 62,10 62,60 8,60 8,85 6,30 6,75 Burin Center 62,10 62,55 8,60 8,85 6,30 6,75 Capital 61,70 62,30 8,70 8,85 6,40 6,70 Come 2 Us* 62,00 61,40 62,90 8,60 8,80 6,40 6,80 Creditanstalt - Nova banka 62,50 8,70 8,90 6,40 6,90 Dom na trgu 62,20 62,60 8,77 8,85 6,15 6,77 Dom - Kaffe Domžale* 62,00 62,40 8,76 8,89 6,50 6,70 Emona Globtour 61,50 62,60 8,66 8,90 6,00 6,60 Eros Ljubljana* 62,00 62,55 8,75 8,90 6,30 6,70 Eros Kranj-Stari Mayr* 62,10 62,55 8,75 8,90 6,30 6,70 Euroturs International* 61,90 62,90 8,70 8,90 6,35 7,00 Euroservis Sežana 62,00 62,35 8,70 8,80 6,55 6,65 Feniks d.o.o.* 61,65 63,20 8,62 8,76 6,42 6,68 Fiba Koper 61,70 62,32 8,56 8,71 6,42 6,69 Firadas Idrija 61,80 62,70 8,60 8,85 6,30 6,65 11 ‘ / '»-A-'-'V ■*>'; i Hida* 62,15 62,35 8,73 8,85 6,20 6,70 Hipotekarna banka Koper* 61,55 62,50 8,70 8,88 6,50 6,90 6,90 Hram Rožice Mengeš 62,20 62,50 8,70 8,90 6,10 Hranilno kreditna služba 61,90 62,70 8,68 8,83 6,40 6,86 Uirika Ilirska Bistrica 61,20 62,40 8,55 8,72 6,41 6,70 jjirika Slovenj Gradec 61,65 62,29 8,66 8,80 6,20 6,63 Uirika Postojna 61,70 62,30 8,66 8,75 6,47 6,73 Uirika Sežana 62,00 62,29 8,69 8,80 6,58 6,67 Italdesign Nova Gorica* 61,55 62,60 8,70 8,85 6,50 6,70 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d 62,00 61,54 62,50 62,60 8,70 8,65 8,90 8,86 6,20 6,36 6,50 6,73 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 61,50 61,00 62,10 8,70 8,80 6,30 6,80 62,00 8,70 8,80 6,30 6,80 Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* 61,60 61,60 61,40 62,50 62,50 61,90 8,70 8,70 8,70 8,80 8,80 8,80 6,30 6,30 6,30 6,80 6,80 6,80 Kompas Hertz Krško* 61,40 61,90 8,70 8,80 6,30 6,80 Kompas Hertz Bled* 61,60 62,00 8,70 8,80 6,30 6,80 Kompas Fintrade 61,50 62,39 8,70 8,82 6,25 6,79 Kompas Holidays* 62,00 62,60 8,75 8,90 6,30 6,70 ■Hi 6,35 6,72 Libertas* 61,80 62,50 8,66 8,80 Ljubljanska banka d.d. 61,20 62,70 ,« 8,91 6,21 6,68 LB Bdnkd Zdsdvje Trbovlje LB Dolenjska banka Novo Mest< LB Komercialna banka N.G. d.d LB Kreditna banka Maribor d.d. 61,20 > 61,20 .* 61,06 * 61,10 62,30 62,30 62,55 62,25 8,70 8,70 8,57 8,68 8,85 8,80 8,96 8,80 6,70 6,50 6,32 6,45 7,00 6,70 6,68 " 6,97 LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper* 61,40 62,20 8,69 8,84 6,60 6,93 61,00 62,34 8,54 8,72 6,37 6,66 MA -VIR 61,80 62,60 8,65 8,90 6,40 6,90 Medla* 62,00 62,50 8,70 8,80 6,20 6,75 Petrol* 62,00 62,50 8,65 8,80 6,20 6,60 Pionir Avtohiša 61,25 62,32 8,65 8,85 6,33 6,60 Poštna banka Slovenije* 61,15 62,19 8,46 8,82 6,00 6,45 Probanka Maribor 61,10 62,20 8,65 8,80 6,45 6,80 Publikum Ljubljana 62,00 62,39 8,72 8,69 6,35 6,69 Publikum Celje 61,70 61,99 8,68 8,79 6,30 6,80 Publikum Dobova 61,50 62,60 8,52 8,85 6,49 6,95 Publikum Kranj 62,05 62,59 8,68 8,80 6,30 6,79 Publikum Krško 61,50 62,60 8,52 8,85 6,49 6,95 Publikum Maribor 61,69 62,15 8,70 8,80 6,30 7,09 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,60 8,80 6,30 6,70 Publikum Novo Mesto 61,50 62,29 8,70 8,85 6,70 7,00 Publikum Piran 61,70 62,30 8,55 8,80 6,20 6,90 Publikum Šentilj 61,40 62,20 8,55 8,71 6,58 6,79 Publikum Šentjur pri Celju Publikum Žalec 61,69 62,00 62,15 62,39 8,70 8,80 6,30 6,89 8,65 8,80 6,40 6,90 Publikum Zagorje 61,40 62,29 8,55 8,85 6,60 6,90 Roja 62,20 62,60 8,76 8,85 6,30 6,70 v>imotisk* 61,70 62,50 8,70 8,85 — 1 6,90 SKB banka d.d. Ljubljana** 61,70 61,72 8,76 8,77 6,51 6,61 Sonce 62,10 62,70 8,76 8,90 6,20 6,76 Slovemjaturist Ljubljana Slovenska investicijska banka* 62,10 62,00 62,53 62,70 8,74 8,60 8,83 8,85 6,40 6,50 6,55 6,67 Sl-hranilnica in posojilnica 62,00 62,50 8,70 8,85 6,40 6,80 aZKB d.d. Ljubljana 61,90 62,70 8,68 8,83 6,40 6,86 Štajerska banka obrti in pod j. 61,50 62,20 8,67 8,80 6,40 6,58 ja rta rus Postojna 61,32 62,32 8,60 8,74 6,46 6,73 Tori* 62,10 62,60 8,70 8,88 6,20 6,80 Trias* 62,10 62,60 8,70 8,83 — 6,90 Upimo 62,10 62,30 8,75 8,80 6,50 6,69 Valuta velja danes: * Zaračunavajc 62,10 provizijo: 62,70 8,69 8,89 6,20 6,85 menjalnica hida I*okrita tržnica Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: ____HIDA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana_ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 5 z dne 7. januarja — Tečaji veljajo od 8. 1. 1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 66,9170 67,1184 67,3198 Avstrija 040 šiling 100 867,2738 869,8835 872,4932 Belgija 056 frank 100 296,4533 297,3453 298,2373 Kanada 124 dolar 1 78,0333 78,2681 78,5029 Danska 208 krona 100 1576,2237 1580,9666 1585,7095 Finska 246 marka 100 1834,6060 1840,1264 1845,6468 Francija 250 frank 100 1790,6780 1796,0662 1801,4544 Nemčija 280 marka 100 6101,1175 6119,4759 6137,8343 Grčija 300 drahma 100 — 45,8716 46,0096 Irska 372 funt 1 — 160,5750 161,0567 Italija 380 lira 100 6,5434 6,5631 6,5828 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 13,0000 — Japonska 392 jen 100 79,7721 80,0121 80,2521 Nizozemska 528 gulden 100 5427,5541 5443,8858 5460,2175 Norveška 578 krona 100 1426,1362 1430,4275 1434,7188 Portugalska 620 escudo 100 67,7834 67,9874 68,1914 švedska 752 krona 100 1366,6503 1370,7626 1374,8749 Švica 756 frank 100 6689,2652 6709,3934 6729,5216 Velika Britanija 826 funt šterling 1 153,5651 154,0272 154,4893 ZDA 840 dolar 1 99,7655 100,0657 100,3659 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,4355 119,7949 120,1543 Španija 995 peseta 100 85,7817 86,0398 86,2979 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8. JANUARJA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v Sit) APOEN (A) . tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 588,202 603,491 1,191,693 61,1948 117,6404% 120,6981% 119,1693% 100,000 58,820 60,349 119,169 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 7. JANUAR 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 9,00 12,00 Banka Zasavje 10,00 16,00 Bela vrtnica 8,00 12,00 Fiba 10,00 15,00 Hida* Hipotekarna banka Koper Kreditna banka Maribor 9.00 10.00 9,00 12,00 15.00 13.00 Libertas* 9,00 15,00 Slovenijaturist 9,00 12,50 Sonce 10,00 14,00 Tori Tečaj velja danes: 9,00 15,00 7. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1500,00 1555,00 nemška marka francoski frank holandski gulden 920.00 271.00 821.00 955,00 279.50 846.50 belgijski frank 44,90 46,25 funt šterling 2325,00 2397,00 irski šterling 2425,00 2500,00 danska krona 238,00 245,80 grška drahma HHN 6,50 7,25 kanadski dolar 1180,00 1215,00 japonski jen 12,00 12,50 švicarski frank 1012,00 1050,00 avstrijski šiling 131,25 135,50 norveška krona 215,50 222,00 švedska krona 207,80 215,00 portugalski escudo 9,50 10,65 španska pezefa 12,50 13,40 avstralski dolar 1010,00 104500 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 7. JANUARJA 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,3000 11,8000 kanadski dolar 8,8000 9,2000 funt šterling 17,3000 18,1000 švicarski frank 755,5000 785,5000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 202,0000 210,0000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7300 0,7700 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 159,0000 166,0000 švedska krona 152,5000 159 5000 finska marka 206,0000 216,0000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 8,9500 9,3500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar _ - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 7. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1510,00 1555,00 nemška marka 930,00 965,00 francoski frank 271,00 281,00 holandski gulden 821,00 841,00 belgijski frank 45,00 46,00 funt šterling 2322,00 2372,00 irski šterling '2422,00 2472,00 danska krona 238,00 248,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1180,00 1220,00 švicarski frank 1016,00 1051,00 avstrijski šiling 131,00 136,00 slovenski tolar 14,50 14,90 1 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. januarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 874,3647 1805,3185 6151,000 877,2077 1811,1885 6171,0000 Italija lira 100 6,5969 6,6184 V.Britanija funt 1 154,8207 155,3241 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu ds 100,5812 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c 100,9087 mo odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,25 61,50 SKB Banka d.d. DEM 61,45 61,65 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 8. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,30 61,50 Bank Austria DEM 61,25 61,59 UBK banka DEM 61,28 61,48 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji vs deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banks rije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,30 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku no kupovati ITALIA 1 Otroški variete Dok.: L’altrarete, vmes Nanizanke (6.50,11.20) vesti Odprti studio Kratke vesti iz Milana Nan.: Lepotica in zver SP v smučanju Otroški variete Dok. in znanstveni Variete: Unomania dnevnik Leonardo Nan.: Ultraman Deželne vesti Variete: Twin Clips Popoldanski dnevnik Nan.: Gli acchiappa- Dok.: Oblika Zemlje mostri Športno popoldne Variete: Milico Natale Aktualno: On the road Film: Mi arrendo... e i Dok. oddaja: Geo soldi?, nato šport Nan.: Lassie in vreme Variete; Karaoke Deželne vesti Film: Scarlatti - 11 th- Telegiornale Zero riller (fant., ZDA '88, i. Variete: Blob Lukas Haas, L. Cariou) Dan na preturi Film: Gli strangolatori Variete: Avanzi della collina (krim., Dnevnik ob 22.30 ZDA '89, i. R. Crenna) Film: Taxi Blues Odprti studio, pregled (dram., SZ-Fr. 90) tiska in Studio šport ® TMC §8 Koper Euronevvs Harry O, ameriška tv Nad.: Doppio imbro- nanizanka glio, 9.30 Potere, 10.15 Juke box, glasbena od- Vite rubate daja Lampiao e M. Bonita Čarobna svetilka: Ro- SP v smučanju: moški bin Hood iz vesolja, ri- smuk sana serija TMC News - Šport Dolgo iskanje, angl. Film: Evidenza inam- dok. serija missibile (krim., VB Ovire, 13. del angleške 1968 i. J. Bennet) nadaljevanke Risanke: Snack Meridiani, aktualna Variete: Amici mostri tema, ponovitev Risanke: La formica Studio 2, pogovori z atomica gosti Prijateljska narava Primorska kronika Šale, pepe e fantasia TV dnevnik Variete: T’amo TV Harry O., ameriška na- Vesti: TMC News nizanke Pravljica Dragnet, ameriška tv Nan.: Maguy, 20.40 nanizanka Matlock Koncert mešanega I popoli che scom- pevskega zbora »Oba- paiono la« TMC News - Vesti TV dnevnik Vremenska napoved Globus Film: VVeekend di Car- Operacija poker, italijanski vohunski film nevale (dram., 1978) Variete: T’amo TV (vodi Fabio Fazio) Aktualno: CNN News If} ITALIA 7 EMF Avstrija 1 Risanke Deželni programi Nad.: Čara čara Nsan.: I Campbell USAToday News Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nan.: I Campbell, L’uomo di Atlantide Film: Holocaust 2000 (fant., It.-VB 1977, i. Kirk Douglas, Agosti-na Belli, A. Celi) News Line - Vesti Film: Qualcuno da odiare (krim., ZDA '65, i. George Segal) Kino in News Line Nan.: Paradise Club £$ TELEFRIULI Teleffiuli non stop Starlandia Nan.: Riuscird la no-stra carovana... Nad.: Destini Nan.: Barney Miller Rubrika: Občina Nan.: Dottor John Rubriki: Led in sneg, Motorji no- stop Rubrika S TELE 4 Ponovitve oddaj Prototipi Comdy Capers Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti, otroški progr. Heidi, risana serija Am dam des Muppet babys Cool Video uspešnice in kviz Mini čas v sliki Trije dnevi s sodnikom, 4. del Evropska dvanajsterica: Italija, 10. del Naš učitelj Dr. Specht Cas v sliki, vreme Šport Primer za dva, ljubosumnost Pogledi od strani Veliki Bellheim, 2. del Cas v sliki, šport Maščevanje iz ječe amer. kriminalka Poročila raHP Avstrija 2 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Vremenska panorama 1000 mojstrovin Avstralska divjina 5. del Pot do plemstva, angleški film Salzburški božič Aleksander veliki, zad. del: božji sin Družina Leitner Cas v sliki Skrivnost amfore, Milijonsko kolo Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Dinastija slonov Habzburžani, zad. del Cas v sliki Ran, jap.-fran. film Poročila @ Madžarska Čez dan Sosedje, pon.149.dela Žrebanje lota Dallas, 107. del Igra Sotrpini Pomoč v dušev. stiski Poročila Popoldanski saldo Muzzy in gondoland Kupil bom to žensko 129. del Risanke Svet denarja Okno, uslužnost.prog. Uprašanja kristjanov Dallas, 107. del ,pon. Dnevnik Improvizija Car kina, film. mozaik Panorama Kraj zločina, nem.film Rocks M Hrvaška 2 TV koledar Kaj se mi to dogaja? Oskar med detektivi Meteorjeva izložba Dnevnik Hiša na prodaj, 17/21 del humor, serije Glasba v času Glasbena oddaja Inšpektor Maigret, 6/6 del nanizanke Nočna izmena:. Duhoviti dvorec, 4/6 del humor, serije “The Kind of Magic“ 1/12 del nanizanke “La Curee“, franc.film Horoskop 24 Petek, 8. januarja 1993 VREME EVROPA / ŠE NAPREJ RAZMEROMA TOPLO VREME VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE topla fronta hladna okluzija fronta VREMENSKA SLIKA Nad severno in zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se bo pomi- kala čez Slovenijo. Pred njo priteka topel in vlažen zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 0/3 OSLO......... -8/5 STOCKHOLM... 2/5 K0BENHAVN... 1/4 MOSKVA...... -5/-5 BERLIN........ 5/5 VARŠAVA..... 1/1 LONDON...... 2/13 AMSTERDAM... 0/10 BRUSELJ..... 6/9 BONN.......... 7/8 FRANKFURT... 5/6 PARIZ......... 7/9 DUNAJ....... -3/-1 MUNCHEN..... 2/2 ZORICH...... 1/8 ŽENEVA...... -2/6 RIM.......... -3/8 MILAN........ -4/6 BEOGRAD..... -12/-6 NICA......... 5/15 BARCELONA... 2/13 BUKAREŠTA... -18/-5 CARIGRAD.... K3/3 MADRID...... -2/12 LIZBONA.... 6/15 ATENE......... 2/5 LARNAKA..... 9/11 TUNIS........ 4/15 ALŽIR........ 2/12 MALTA....... 5/12 JERUZALEM... 5/15 KAIRO........ 8/18 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.43 in zašlo ob 16.35. Dan bo dolg 8 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 16. uri 50 minut in zašla ob 07. uri 24 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 3.05 najnižje -16 cm, ob 8.48 najvišje 50 cm, ob 15.38 najnižje -70 cm, ob 22.17 najvišje 42 cm. Jutri: ob 3.46 najnižje -19 cm, ob 9.27 najvišje 49 cm, ob 16.10 najnižje -69 cm, ob 23.24 najvišje 47 cm. ALPE-JADRAN / VPLIV FRONTE BO SEGEL DO JADRANA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -6/-1 TRST......... 5/- CELOVEC...... -9/-3 BRNIK...... -7/-1 MARIBOR...... -5/1 CELJE........ -5/1 NOVO MESTO -7/0 NOVA GORICA -3/6 MUR. SOBOTA -7/-2 PORTOROŽ..... -1/8 POSTOJNA..... -6/2 IL. BISTRICA. -5/4 KOČEVJE.... -10/0 ČRNOMELJ..... -11/-1 SL. GRADEC... -8/-1 BOVEC........ -1/3 RATEČE....... -5/2 VOGEL...... 6/7 KREDARICA.... 1/1 VIDEM...... -2/- GRADEC..... -4/0 MONOŠTER..... -4/0 ZAGREB..... -10/-4 REKA......... 4/10 V SLOVENIJI: Čez dan se bo od severo- SOSEDNJE POKRAJINE: Po prehodnih zahoda spet pooblačilo. Zjutraj bo po razjasnitvah se bo danes od severoza-nekaterih nižinah megla. Najvišje dnev- hoda spet pooblačilo. Rahle padavine ne temperature bodo od -1 do 4, na bodo ponekod v Avstriji, na Madžar-Primorskem do 10 °C. skem in v vzhodni Hrvaški. O * * pod 10% pod 5 ^ “** 10-30% 5-10 30-50% 10-30 ******** 50-80% o 30-60 *** *** *** *** nad 80% nad 60 r t 5-10 m/s f 1 SSS5S nad 10 m/s V SLOVENIJI: V soboto bo prevlado- OBETI: V nedeljo še ne pričakujemo valo večinoma suho vreme. Tudi spremembe vremena, temperature se ne bodo bistveno spremenile. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na nrP zraka: Ljubljana 215 Maribor 235 Celje 331 Trbovlje 402 Hrastnik 380 Zagorje 422 Šoštanj 85 Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 106, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 45, Sava Šentjakob: 178, Sava Radeče: 116, Sora Suha: 101, Ljubljanica Moste: 68, Savinja Laško: 101, Krka Podbočje: 80, Kolpa Radenci: 81, Soča Solkan: 195. H P Aleksandra Zorc B^rce OVEN 21-3/20-4 : Ker je polna luna naklonjena skupnim finančnim »projektom«, boste danes uspešno razdelili raCun za večerjo na vse navzoče. Bodite obzirni in predvsem realni. BIK 21-4/20-5 : Polna luna bo razlog za vzburkana čustva, ker bi lahko pripeljalo do še večjega prepada in še globljega spora. Pazite, da vas ne zaslepi čista iluzija. M M <* & kJt, DVOJČKA 21-5/21-6 : Razlike v mnenjih glede neke finančne zadeve bodo danes še večje in izhod iz tega položaja je negotov in poln ugank. Počakajte na ugodnejše trenutke. RAK 22-6/22-7 : Tudi vas polna luna ne bo pustila čistio pri miru. Razlike med vami in partnerjem se vam bodo na trenutke zdele nepremostiljlve. Razočarani boste. LEV 23-7/23-8 : Opazili boste spremembe pri svojem zdravju, ki vas bodo zaskrbele. Svetujem vam preventivni splošni pregled, ki vas bo pomiril. DEVICA 24-8/22-9 : Do zadnje podrobnosti ste naredili načrt za prve tedne novega leta, pri tem pa niste upoštevali zunanjih okoliščin, ki vam zdaj mešajo štrene in podirajo načrt. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vedno znova vas jezi, ko opažate, kako polna luna vpliva na vašega partnerja in hkrati ste ponosni, da se z vami »ne zgodi nič«. Pa je to res? ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Želite potovati, partner pa se s tem ne strnija. Ce se boste še tako trudili in če boste še tako prepričljivi, se vam ne bo posrečilo spremeniti partnerjevega mnenja. STRELEC 23-11/21-12 : Polna luna prihaja v za vas najslabšem trenutku ter tako poglabja vašo napetost in živčnost za katero je razlog ponovno denar. Nerazpoloženi in brezvoljni boste. KOZOROG 22-12/20-1 : Nervoza zadnjih dni bo danes dosegla svoj vrhunec. Pripišite to polni luni, umaknite se očem javnosti in počakajte na boljše trenutke. VODNAR 21-1/19-2 : Nekopičena intenzivna čustva se bodo nades prelila in ustvarila precej neugodno atmosfero. Pazite, da se vam to ne zgodi v službi, saj lahko naredite usodno napako. RIBI 20-2/20-3 : Polna luna pomeni za vas znamenje, da poskusite urediti neskaldja, ki so se zadnje čase stopnjevala v vašem privatnem življenju. Dobra volja sama ne razreši problemov. CESTE / PONEKOD MOKRE IN SPOLZKE BEDAK cELOVEl VARAŽDIN CEDAl UDO O KARLO VAČ REKA OPAZIN B ZASTOJI y ZAPRTA CESTA > POPRAVILA NA CESTIŠČU ^ POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO qqq ŠPORTNA XXr PRIREDITEV == GOSTA .-—j MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne, le na izpostavljenih legah je nevarnost poledice. Promet poteka tekoče in brez večjih zastojev. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Na gorenjskih mejnih prehodih, izvzemši prehod Jezersko, ni več obvezna zimska oprema, Cesta čez Vršič je zaprta. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope ...60/80 Cimolais Podklošter ...30/65 Zelenica ...20/40 Claut 5/5 Bad Kleinkirchheim ...30/80 Golte ...25/25 Piancavallo ....40/80 Pliberk/Peca ...30/50 Stari vrh ...10/30 Žabnice/Ovčia vas...25/30 Sloveniji Plajberk ...15/60 Rogla ...50/50 Raibl Dobrač ...30/70 Kanin .15/130 Farni Avoltri 0/0 Nassfeld/Mokrine „40/90 Cerkno ...35/35 Farni di Sopra.... ..40/100 Spittal/Goldeck. ....15/70 Soriška planina.. ...25/25 Paluzza-Timau... ..,.25/50 Heiligenblut „25/140 Vogel ...25/25 Paularo 0/0 Katschberg „80/120 KoBla ...20/20 Pontebba ....60/80 Koralpe/Goiica.. ....15/40 Mariborsko Pohorje.60/90 Pradibosco ....50/90 Kotschach/Mauthen 30/70 Kranjska gora ....20/20 Prato Carnico... ■/■ Mallnitz „30/150 Pokljuka ....20/20 Zoncolan ....20/60 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice,..70/70 Sauris ....30/45 Arlberg „45/155 Polževo ....30/30 Sella Chianzutan ...30/60 Seefela ....20/40 Jezersko ....20/20 Nevejsko sedlo.. ....20/40 Kitzbuhel ....10/60 Ulovka ....30/30 Višarje ....35/60 Obertauern 110/210 Straža pri Bledu. ....30/30 VENETO Zeli am See „..15/80 Črni vrh ....20/20 Sappada „40/100 Schladming/Planai... 15/80 V VEDNOST Zimsko mirovanje rastlin Letni življenjski ciklus listopadnih rastlin je sestavljen iz obdobja zimskega mirovanja in obdobja rasti. Obdobje zimskega mirovanja ali dormance se v zmerni klimi v normalnih vremenskih razmerah prične z odpadanjem listja jeseni in se konca z nabrekanjem brstov spomladi. Cas zimskega mirovanja je značilen za posamezne vrste in različno dolg. V tem obdobja mirujejo nadzemni organi rastline, korenine pa rastejo le, Ce so temperaturne razmere tal ugodne. V prvem delu globokega zimskega ali fiziološkega mirovanja si rastline nakopičijo rezervnih snovi in les dozori. To je obdobje, v katerem ne moremo vzbuditi rasti tudi, Ce rastlini zagotovimo vse najugodnejše pogoje. V obdobjih fiziološkega mirovanja so rastline zelo odporne na nizke temperature. Fiziološkemu mirovanju pa v Času nekje od januarja do marca sledi obdobje prisilnega zimskega mirovanja ali ekološkega mirovanja. To obdobje lahko prekinemo. Na primer, Ce jeseni ali v začetku zime odrezano vejico Španskega bezga prenesemo v kozarec vode v topel prostor, ne bo vzbrstela, v obdobju ekološkega mirovanja pa vejica ob zvišanju temperature odžene. Med ekološkim mirovanjem se močno poveča občutljivost rastlin na nizke temperature, zato pogosto pride do poškodb rastlin. V začetku vegetacijskega obdobja spomladi brsti ne vzbrstijo normalno, Ce niso bili pred tem za določen Cas izpostavljeni nizkim temperaturam (npr. sadno drevje od 30 do 60 dni pod +5 °C]. Zahteva rastlin po hladnem obdobju nam določa območja, v katerih bodo le-te normalno uspevale. Rastline, ki potrebujejo krajše obdobje z nizkimi temperaturami, lahko uspešno gojimo v krajih, kjer so mile in kratke zime; in obratno, tiste, ki potrebujejo daljše obdobje, gojimo tam, kjer so zime daljSe in ostrejše. Andreja Sušnik