203
Politični pregled.
Državni zbor se sedaj posvetuje le o davčnih stvareh. Više se posvetovanja o novi uredbi zemljiškega davka. Za nekaj malega se misli davek znižati. Govoril je tudi slovenski poslanec Robič. Eazni govorniki popisujejo uzroke propadanja kmetijstva. Stavijo se tudi razni preminjevalni predlogi, za katere se pa seveda vlada dosti ne zmeni, ker dobro ve, da naposled bode vladna predloga obveljala. — Sedanji državni zbor se snide zopet jeseni, kadar se reši baje obrtni zakon. Nove volitve bodo še le drugo leto. Vladi se ne zdi primerno zbora razpuščati, ker tako rad dovoli, kar od njega zahteva. Ce bi količkaj ugodna pogodba z Ogersko se dala doseči, bi jo tudi sedanji državni zbor potrdil. Eavno sedanje ne more odobriti, ker se je mej narodom že preveč razglasilo, kako da je krivična in bi se poslancem potem bilo bati za mandate. Nekateri poslanci pa tudi lahko glasujejo kakor koli, ker ne bodo več kandidovali in sami vedo, da ne bodo več voljeni.
Dunajski župan Strobach je dne 19. t. m. bil slovesno zaprisežen. Namestnik grof Kielmansegg mu je v prijaznih besedah na veliko veselje liberalcev pokladal na srce, da se ima držati samo zakonov in nima delati nobene razlike, naj je kdo te ali one vere. Vlada bode gledala in tudi mora strogo gledati, da se izpolnujejo zakoni. To je bil opomin za novega župana, naj ne prezira preveč Židov, kajti drugače bode kmalu čutil vladno pest. Bil je pa tudi opomin za mestni zastop in je bilo nekako pretenje, da se zopet razpusti, ali se pa vlada posluži drugih represalij, ko bi mestni zastop hotel tirati znova kako protižidovsko politiko. Novi župan pa tega opomina ni hotel razumeti in je naglašal, da se bode njegova stranka ravnala pri svojem poslovanju po narodni volji, ki se je pokazala pri volitvah. Ta narodna volja pa ni posebno naklonjena Židom. Že pri tej priliki se je pokazalo, da se kmalu na Dunaju začne borba mej dvema voljama, vladno in narodno.
Mladočehi so nevoljni na vlado, da hoče proti njih volji osnovati okrožno sodišče v Trutnovu. Njih listi so pretili, da bode vlada že pri davčni debati zaradi tega zadela na grozen upor Mladočehov. To je pa bilo samo strašilo. Pač so glasovali Mladočehi proti vladni predlogi, kar so pa lahko storili, ker je grof Badeni imel že drugod večino zagotovljeno. Razprav pa niso prav nič ovirali. Mladočehi niso nič več tista odločna opozicijska stranka, kot je bila nekdaj. Grof Badeni jo je popolnoma ukrotil, ne da bi bil jim kaj obljubil. Nekateri se pač branijo hoditi z vlado, a se ne upajo z drugim upreti, ker se boje, da se narod obrne proti njim, ker imajo zmernejši poslanci „Narodne Listy" na svoji strani, ki še vedno močno vplivajo na mišljenje češkega naroda. Staro-češki listi opozarjajo pač na nedoslednost mladočeške politike, a prebivalstvo se zato ne zmeni, ker StaroČehi so prav ob vso veljavo pri prebivalstvu in se več ne opomorejo. Radikalnejši Mladočehi pa nimajo nobenega večjega glasila.
Rusija. — Te dni se vrše v Moskvi velike slavnosti kronanja ruskega carja in carice. Car je tem povodom izdal ukaz, s katerim se odpravlja telesna kazen v celi Rusiji in je zajedno pomilostil tisoč na prognanstvo v Sibirijo obsojenih oseb. — Pri kronanju so zastopane vse velevlasti. Našega cesarja zastopa nadvojvoda Evgen
Italijani v Afriki. — Zdaj je malone gotovo, da bo nastal mir mej Italijani in Abesinci. Italijani so si pač nadejali, da se bodo še Častneje izkopali iz te zadeve, pa ni šlo. Odjenjali so Italijani, prizanesljiv je pa tudi Menelik. Italijani so se potegnili nazaj v svoje kraje in obljubili pogodbeno Meneliku,   da ne bodo   več   prodirali v njegove  pokrajine,   če
jim ta izpusti laške ujetnike. Menelik, ki je miroljuben, je prijenjal in vsa stvar se bo zdaj mirno odmotala. Laški ujetniki prihajajo k svojim četam in sicer se vojska vrača v domovino. Toliko je zdaj gotovega, da se vojska ne nadaljuje, bo pa li Menelik zahteval kako vojno odškodnino in če jo mu bo hotela Italija izplačati, to še ni dognano. — Poslanska zbornica laška je izjavo vlade, da se italijanska vojska umakne v svoje pokrajine, vzela na znanje, istotako tudi izjavo, da vlada ne dovoli, da bi se tožilo Crispijevo ministerstvo
Kuba. — Vse kaže, da bo Kuba Španiji še večje sitnosti prizadjala, kot jih je doslej. Kakor znano podpirajo Ame-ričanci prav zdatno kubanske vstaše. Znano je, da so Zjedi-njene države priznale vstaše za vojujoČo se oblast, tudi se je vedelo, da jih zalagajo z orožjem itd. Minoli čas pa je španj-ska vojska zajela amerikanske tihotapce, ki so peljali vstašem orožja. Postavili so jih pred vojaško sodišče, ki jih je obsodilo na smrt Ker pa vsled neke pogodbe mej Španijo in Ameriko ne smejo Španjci nobenega Amerikanca usmrtiti, se tudi ta izvršitev smrtne obsodbe še ni izvršila. Poveljnik španjski na Kubi, Weyler p^ vkljub temu tišči na to, vda naj se obsojenci usmrte, če se to zgodi, je vojska mej Španijo io Ameriko neizogibna. Sploh je nevarno, da se ne zgrabiti ti dve državi, ker vročekrveni Spanjec ne misli na zle posledice take vojske. — Dasi je celo poveljnik Weyler obupal nad Kubo, vendar se je v španjskem državnem zboru, ki se je minole dni sešel poudarjalo, da je upati, da bo vstaja na Kubi kmalu udušena. Sicer je pa treba vse storiti, da se vstaja uduši, ker sramotno bi bilo za civilizovano Španijo, ko bi jo premagali vstaši. Sklenilo se je poslati zopet 60.000 mož na Kubov da zatro vstajo. Brž ko ne tudi ti ne bodo nič opravili, le Španija bo za nekaj dolga na boljšem. Sploh hiti Španija s podvojenimi koraki napram denarnemu polomu.