štirinajstdnevnik sreda, 24. februarja 2016 letnik 7, št. 4 cena: 2,99 € umetn ost kultur a družba www.pogledi.si OlmO Omerzu, režiser MOJ FILMSKI JEZIK JE ČEŠČINA Dr. PrimOž Šterbenc, POlitOlOg PROTIISLAMSKI DISKURZ NI NEKAJ NOVEGA markO Hatlak, HarmOnikar KO IGRAM BACHA, SEM POOSEBLJENI MIR Desa muck Z VESELJEM BI VZGOJILA SVOJO NASLEDNICO! Berite, povsod! Digitalni dostop do vsebin kjerkoli in kadarkoli. www.delo.si/ digitalno Delo d.o.o., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, 593207 24. februarja 2016 3 Vsebina Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli medi- ju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira. Časopis Pogledi izhaja dvakrat mesečno, julija, avgusta in decembra pa enkrat mesečno dvojna številka. Letna naročnina s 25-odstotnim naročniškim popustom je 49,35 EUR z DDV, za naročnike Dela in Nedela s 40-odstotnim naročniškim popu- stom pa 39,47 EUR z DDV. V naročnino je vključena dostava na dom na območju Slovenije. Letna naročnina za tujino zajema naročnino in pripadajočo poštnino. Odpovedi naročnine sprejemamo samo v pisni obliki; odpovedi, prejete do 25. v mesecu, upoštevamo ob koncu meseca oz. ob koncu obdobja, za katero je plačana naročnina. Cenik in splošni pogoji za naročnike so objavljeni na www.etrafika.delo.si . Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu Pogledi issn 1855-8747 Leto 7, številka 4 odgovorni urednik: Andrej Jaklič namestnica odgovornega urednika: Agata Tomažič lektorica, redaktorica: Eva Vrbnjak tehnični urednik: Matej Brajnik oblikovna zasnova: Ermin Međedović oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja naslov uredništva Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana T: 01/4737 290 F: 01/4737 301 E: pogledi@delo.si S: www.pogledi.si izdajatelj: Delo d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana glavna direktorica: Irma Gubanec naročnine in reklamacije: T: 080/11 99, 01/4737 600, E: narocnine@delo.si direktorica trženja Dragica Grilj, T: 01/47 37 463, F: 01/47 37 504, E: dragica.grilj@delo.si Oglasno trženje, Dunajska 5, Ljubljana: T: 01/47 37 501, F: 01/47 37 511, E: oglasi@delo.si direktorica marketinga Dolores Podbevšek Plemeniti, T: 01/47 37 580, F: 01/47 37 406, E: dolores.plemeniti@delo.si časopisni arhiv T: 01/47 37 372, e-pošta: dokumentacija@delo.si tisk: Delo d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko središče število natisnjenih izvodov: 6000 6 DEJANJE MOJ FILMSKI JEZIK JE ČEŠČINA Olmo Omerzu je mladi slovenski filmski ustvarjalec, ki živi in dela na Češkem. Tudi v mednarodnem prostoru o njem že govorijo kot o enem večjih talentov evropskega avtorskega filma, zato se je Denis V alič pred domačo kinematografsko premiero Družinskega filma odločili za pogovor z njim. 8 FABULA 2016 V MESTU SO PISATELJI Festival Fabula bo v Ljubljano med 27. 2. in 7. 3. že trinajstič pripeljal izjemne literate: nizozemskega kandidata za Nobelovo nagrado Ceesa Nootebooma, Islandca Sjóna, ki piše besedila za Björk, nemškega pesnika in pisatelja Matthiasa Göritza, večkrat nagrajenega Kolumbijca Juana Gabriela Vásqueza ter srbskega kolumnista in esejista Teofila Pančića. Izčrpno jih predstavljamo v tokratni številki. 12 PROBLEMI PROTIISLAMSKI DISKURZ V EVROPI NI NEKAJ NOVEGA Dr. Primož Šterbenc je politolog, sociolog, publicist, strokovnjak za islam in dober poznavalec dogajanja na Bližnjem vzhodu. Gregor Inkret se je z njim pogovarjal o perečih vprašanjih, ki se vedno bolj dotikajo tudi našega domačega prostora. RADAR 14 MESSNERJEVO ŠESTO ČUDO Projekt Messner Mountain Museum se je Reinholdu Messnerju porodil že v začetku devetdesetih. Vendar tedaj, piše R enata Zamida, še ni računal s tem, da bo MMM združeval kar šest muzejskih enot, razpršenih po vsej Južni Tirolski vse do Benečije. 15 MARABI V TREH MINUTAH Leta 1974 je južnoafriški jazzovski pianist Dollar Brand v domačem Cape Townu s skupino posnel album Mannenberg – Is Where It's Happening. Na njem je dolga istoimenska skladba, v kateri je kot osnovno gibalo uporabil preprost ostinato harmonski vzorec, krožno obliko, ki je značilnost večine afriških podsaharskih glasbenih tradicij. Uporabil je, pravi Ičo Vidmar, marabi. 16 KO IGRAM TANGO, SEM TANGUERO, KO IGRAM BACHA, SEM POOSEBLJENI MIR Marko Hatlak je temperamenten, a hkrati izredno občutljiv človek. Velja za enega najboljših interpretov na klavirski harmoniki. Poleg sodelovanj z odličnimi mednarodno priznanimi solisti je igral v različnih glasbenih skupinah in odigral številne samostojne nastope, nekatere tudi ob spremstvu filharmoničnih orkestrov. Širok spekter glasbenih zvrsti izvaja tehnično natančno, temperamentno in hkrati občuteno do vseh odtenkov kompozicijske dinamike in prefinjenih registrov svojega inštrumenta. Kako prideš do tega, je razložil V esni T eržan. 18 VRNITEV ODPISANIH Lani smo ob jubilejni sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne dobili prva dva integrala Radilovićevih Partizanov, letos pa še tretjega, s čimer lahko, je prepričan Iztok Sitar, končno prebiramo najboljši jugoslovanski partizanski strip v knjižni obliki. 19 ŠEHEREZADA NI JEDLA SVINJINE Tisoč in ena noč je z vidika Zahoda še vedno ena najpomembnejših in zagotovo najbolj znana zbirka orientalskih besedil. Odkar je v začetku 18. stoletja prek prvega francoskega prevoda prišla v Evropo, jo ta bere kot enega temeljnih literarnih del arabskega sveta. In to kljub temu, da tam, kjer je nastala, ne uživa pretirane slave. Piše Ana Duša. 20 DIALOGI Z VESELJEM BI VZGOJILA SVOJO NASLEDNICO! Desa Muck je s svojim pisanjem vzgojila že najmanj dve generaciji. Njena serija Blazno resno o ... je v tem času doživela ponatis in posodobitev, saj se je svet od časov njenega nastanka malce spremenil. A če najbolj produktivna in brana avtorica v Sloveniji ne more računati na zagotovljeno preživetje, je s tem, kako imamo stvari zastavljene na področju kulture, nekaj še bolj narobe, kot smo mislili. O tem in še marsičem se je z njo pogovarjala Dijana Matk ović. 22 KRITIKA KNJIGA: Boštjan Gorenc - Pižama: sLOLvenski klasiki 1 (Agata Tomažič) 24 PERSPEKTIVE KATJA PERAT: Česa ženska noče umetn ost kultur a družba www.pogledi.si OlmO Omerzu, režiser MOJ FILMSKI JEZIK JE ČEŠČINA Dr. PrimOž Šterbenc, POlitOlOg PROTIISLAMSKI DISKURZ NI NEKAJ NOVEGA markO Hatlak, HarmOnikar KO IGRAM BACHA, SEM POOSEBLJENI MIR Desa muck Z VESELJEM BI VZGOJILA SVOJO NASLEDNICO N AS lo VNI c A v sredo, 24. februarja, bo v ljubljanskem kinodvoru premiera Družinskega filma, drugega celovečerca olma omerzuja. (foto endorfilm) 4 Dom in svet 24. februarja 2016 Dobrodošli v Nollywoodu! Neštetokrat so novinarji napovedovali smrt albuma, ki naj bi mu zadnji, smrtni udarec zadal t. i. streaming, prenašanje glasbe prek spleta. Vprašanje, zakaj kupiti cede, vinilno ploščo ali celo »dolgometražni« album v digitalni obliki, če lahko s pomočjo storitve, ki jo ponujajo Apple Radio, Spotify ipd., želeno glasbo poslušaš neštetokrat, in to za bi- stveno manjši znesek, kot je cena fizičnega nosilca, je povsem na mestu. Ne nazadnje, Adelin zadnji album 25 je bil v prvem mese- cu prodan v 5,98 milijonih izvodov in ni bil dosegljiv na servisu Apple Radio in Spotify. Leta 1991 pa je skupina Red Hot Chili Peppers prodala 13 milijonov izvodov petega studijskega albuma Blod Sugar Sex Magik. Trend je torej več kot jasen, a glasbeniki še naprej ustvar- jajo albume, ne glede na to, iz katerega glasbenega žanra prihajajo. Seveda, album je format, s pomočjo katerega glasbenik dokazuje svoj ustvarjalni (in umetniški) credo, sočasno pa ga uporablja kot učinkovito marketinško in tržno orodje, s pomočjo katerega lažje in učinkoviteje nastopa na konkurenčno zelo razvitem trgu in ustvarja prihodek. Ne glede na zelo slabo plačilo, ki ga glasbeniki dobijo za predva- janje celotnega albuma npr. na servisu Spotify, od 0,006 do 0,0084 dolarja na prenos, se jim produkcija »dolgometražca« še vedno splača. Leta 2013 je tako na Spotifyu uspešen indie album lahko ustvaril do 3.000 dolarjev mesečnih prihodkov, rockovski do 17.000, album, ki se je prebil med deset najbolj poslušanih, pa tudi do 145.000 dolarjev. Poslušalcev, ki raje kot single poslušajo in kupujejo albume, je sicer manj, a še vedno veliko. So starejši od trideset let in fizični album razumejo kot del celotne glasbene izkušnje in izdelek z dodano vrednostjo. So tudi precej bolj zvesti in pripravljeni pomagati ustvarjalcem. Vedno več je primerov, ko skupine s pomočjo t. i. crowdfundinga iščejo sredstva za snemanje in postprodukcijo albuma. Seveda gre (upo)raba sodobne tehnolo- gije tudi v nasprotni smeri, v smeri doda- tne in učinkovite promocije albumov. Vedno bolj pogosti so neposredni prenosi koncertov, vaj, intervjujev, ki napovedujejo izid albuma, tudi stalno, 24-urno spremljanje skupine na turneji, ki bistveno bolj učinkovi- to kot klasični oglaševalski prijemi nagovarjajo ciljno občinstvo, hkrati pa uporabnikom/poslušalcem pro- dajajo tudi druge, ne zgolj glasbene vsebine. Tako število prodanih albumov še vedno ostaja eden ključnih kazalcev priljubljenosti in kakovosti skupine, ne pa edini. Takšen primer je ame- riška rock skupina Alabama Shakes, ki je prodala 800.000 izvodov prvega studijskega albuma in si prislužila tri no- minacije za grammyje, njihov lanski (drugi) album, Sound and Color, pa je bil prodan v bistveno manjši nakladi, je pa dobitnik grammyjev v kar treh kategorijah. Podobno je s skupino Arcade Fire. Je, piše Economist, prav tako dobitnica grammyjev in številnih drugih nagrad, igrala je na največjih festivalih, njihov najuspešnejši album The Suburbs pa se je prodal v nekaj manj kot milijon izvodih. Trenutna ambivalentna prihodnost albuma ima dva mo- žna scenarija: prvi gre v smeri postopnega, a zanesljivega upadanja zanimanja; razlog naj bi bil v tem, da naj mlajše oziroma prihajajoče generacije s tovrstno tehnologijo, ki pogojuje tudi način poslušanja in razumevanja glasbe, ne bi imele več stika oziroma svoje glasbene želje tešijo s po- močjo drugačnih tehnoloških rešitev. Druga pa je ta, da je sam format takšen, da glasbenikom omogoča kakovosten, kredibilen in unikaten prikaz ustvarjanja, to pa na način, ki ga lahko omogoča zgolj album, ne glede na to, ali je v digitalni ali fizični obliki. In kot takšen bo vedno uspel nagovarjati določen krog poslušalstva. A. J. Album še ni mrtev – za zdaj Če si srečen Predstava Če si srečen je kulturno-umetniška protislava s poudarkom na zvočnosti. V čem se razlikuje od sestrske proslave? Če se slednja trudi ustvariti iluzijo dostojanstva vredne države, prva, torej protislava, pogleda, kakšno to dostojanstvo je. O tem in verjetno še o marsičem se bodo pod vodstvom Andreja Jusa spraševale, premlevale, debatirale, tudi utele- sile naslednje štiri akterke-performerke: Ana Duša, Špela Frlic, Polona Janežič in Nataša Živković. Njihova protislava bo kulturno-umetniški program, stkan iz pripovedništva, glasbe in plesa. Na odru pa ne bodo povsem same, z zvoč- no prisotnostjo jim bodo (tako ali drugače) stali ob strani otroci. Premiera bo 26. februarja, ob 20. uri, v prostorih Stare mestne elektrarne. Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z Javnim zavodom Ljubljanski grad 3. marca v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu pripravlja otvoritev razstave, ki bo na ogled vse do 29. maja. Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja je projekt, v katerem bo na ogled štirideset fotografij znanih slovenskih fotoreporterjev. Motivika je jasna že iz naslova: utrip prestolnice preteklega stoletja, ki se je iz mesta vozov in vpreg spremenila v urbano mestno središče. Prvi avtomobil, last barona Antona Codellija, je po ljubljanskih cestah zapeljal leta 1898, dve leti pozneje je po Ljubljani začel redno voziti tramvaj, leta 1951 se je mestnemu prometu pridružila 4,3-kilometrska poskusna trolejbusna proga, 1956 je mesto dobilo svoj prvi semafor, leta 1963 pa so se v središču Ljubljane pojavili prvi parkirni prostori in kolesarnice ... Ogled razstave je brezplačen. Maratonci tečejo častni krog Črno, legendarno, mitsko, neskončno smešno, bizarno, vrhunsko komedijo Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog končno dobivamo tudi v gledališki obliki. Ne na profesionalnem, ogledati si jo bo mogoče na amaterskem odru. Na odru Šentjakobskega gledališča! Gotovo veste: družina Topalović je v nekih težkih časih začela s pravim poslom; ustanovila je družinsko pogrebno podjetje. A kot je običajno, najmlajši ne želi slediti tem načrtom. Mirko Topalović se upira sistemu, zaradi česar zgodba začne dobivati najprej komične, nato Prvih 5 ... ... prihodnjih 14 dni tragične pa absurdne in še kakšne podtone, a nazadnje mladenič vendarle spozna, da je bolje, če se prepusti na milost in nemilost svojim najbližjim ter sprejme, kar mu je namenjeno od rojstva. Sicer se odreče mladostnim željam, zato pa dobi zagotovljeno eksistenco in izkušnjo, da je v življenju vse mogoče, če to sprejemaš naravno in s kančkom posmeha. Režijo podpisuje Matjaž Šmalc, prevod je delo Primoža Viteza, igra pa preverjena in uigrana ekipa Šentjakobskega gledališča. Premiera bo 26. februarja, ob 19.30. 1. filozofski večer Mariborska Drama začenja niz predavanj in pogovorov Filozofija na odru . V Shakespearovem letu se zdi citat iz Hamleta najboljše izhodišče: » There are more things in heaven and earth, Horatio, / Than are dreamt of in your philosophy.« To Hamlet izreče Horaciju, ko se sooči z du- hom svojega očeta, z nečim, kar presega domet filozofije in običajnega mišljenja. Nemški razsvetljenec Lichtenberg je v 18. stoletju temu slovitemu citatu humorno dodal, da pa je tudi več stvari v filozofiji, kot jih je mogoče najti na nebu in na zemlji. Med tema dvema »več« – »več« v svetu, ki se izmika filozofiji, in »več« v filozofiji, ki sega prek običajnih posvetnih reči – se postavlja vprašanje o vlogi in funkciji filozofije in kritičnega mišljenja sploh. Kaj more filozofija? Kaj more filozofija danes? O tem in še marsičem bodo »drobili« Mladen Dolar, Alenka Zupančič in Slavoj Žižek. Stara dvorana, 24. februar, ob 19. uri. Liliom je naslov besedila enega večjih madžarskih književnikov Ferenca Molnárja, ki bo v soboto 27. februarja doživelo premiero na velikem odru SNG Drama Ljubljana. Igra, na- stala leta 1909, velja za eno njegovih najboljših del, govori pa o želji in hrepenenju, ki presega skromne življenjske okoliščine in vodi posameznika k izpolnitvi sanj. Tokratno uprizoritev ljubezenske zgodbe zaznamuje kritičen pogled na družbo postsocialistične tranzicije. Liliom režira prizna- na sarajevska režiserka Selma Spahić, ki prvič ustvarja v Sloveniji, besedilo je prevedel Jože Hradil, igrajo pa Aljaž Jovanović, Tina Vrbnjak, Petra Govc, Nina Ivanišin, Tines Špik, Veronika Drolc, Branko Jordan, Gašper Jarni, Miranda Trnjanin, Vojko Zidar in Iztok Drabik Jug. Prizor iz filma Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog Ugezu J. Ugezu, eden najuglednejših nigerijskih filmskih ustvarjalcev, je še nekaj trenutkov pred začetkom snemanja sedel na plastičnem stolu in mrzlično popravljal scenarij. Igralci, ki so čakali na prizorišču, so dobili zadnjo različico scenarija, se jo mrzlično naučili in bili po desetih minutah pripravljeni na snemanje. Po tretji ponovitvi je imel Ugezu dovolj. »Cut, je, kar je, bolje se ne da!« Takšen je bil običajni delovni dan teden dni trajajočega snemanja filma Beyond the Dance po Ugezovi zgodbi, v kateri se afriški princ na lastno pest odloči izbrati nevesto. »V Nollywoodu se ne izplača izgubljati časa,« pravi režiser, producent in priložnostni igralec v eni osebi, »filmi niso priljubljeni zaradi tehnične perfekcije, pač pa zaradi zgodb, ki jih pripovedujemo. Afriških zgodb!« In zgodbe afriškega oziroma nigerijskega Nollywooda so v zadnjem obdobju v Afriki zelo priljubljene in tako sledijo trendu, ki je uspel že nigerijski glasbi, modi, celo religiji. Po mnenju strokovnjakov naj bi bil razcvet indu- strije zabave eden od močnejših razlogov, zaradi katerega je Nigerija že pred dvema letoma po ekonomski moči gospodarstva prehitela Južno Afriko. »Nigerijski filmi so zelo priljubljeni v Tanzaniji, prav tako velik je tudi njihov kulturni vpliv,« je prepričan tanzanijski novinar Songa wa Songa. »Srečati je mogoče veliko ljudi, ki govorijo z nigerijskim naglasom, vedno bolj priljubljena je nigerijska moda, glasba, življenjski slog ...« Nollywood na leto ustvari 2.500 celovečercev in se po številu filmov uvršča takoj za indijski Bollywood in pred ameriško oz. holivudsko produkcijo. Industrija zaposluje več kot milijon ljudi (več je zaposlenih le še v kmetijsko- predelovalni industriji) in ustvari več kot 600 milijonov ameriških dolarjev prihodkov na leto. Še leta 2002 je bilo povsem drugače, takrat je bilo posnetih 400 filmov, prihodek pa je bil slabih 45 milijonov dolarjev. Največ zgodb je povezanih s predkolonialnimi časi in konfliktom med urbanim in ruralnim okoljem, tj. tistimi, ki živijo v skladu s krščanskimi vrednotami, in tistimi, ki še vedno prisegajo na tradicionalna verovanja. »Dvomim, da bi zaradi tega lahko ameriški ali evropski gledalec v filmih našel zadovoljstvo,« je prepričan Katsuva Ngoloma, lingvist na univerzi v mestu Lubumbashi v De- mokratični republiki Kongo, »zato pa se Afričani, ne glede na narodnost, družbeni status in izobrazbo, še kako prepo- znavajo v posnetih zgodbah.« »Nigerijski filmi odlično ponazarjajo naše razumeva- nje življenja, vsakdanje življenje običajnih Afričanov, ki je prežeto s potencirano čustvenim dojemanjem življenja,« pravi Patience Moyo, frizer iz Zimbabveja. »Ko jih gledam, imam občutek, da je vse, kar vidim, res, da se vse dogaja tukaj in zdaj.« Nollywoodska produkcija je v celoti financirana z za- sebnim kapitalom, kar pomeni, da je odvisna izključno od prihodkov od prodaje. »Hočeš snemati film? Imaš scenarij? Takoj poišči financerja in začni snemati,« pravi Mahmood Ali-Balogun, eden vodilnih nigerijskih filmskih producen- tov. »Kapital iz Francije, Evrope ali ZDA ni dober, saj ima možnost poseganja v proces snemanja in postprodukcije. To pa ni dobro za trženje in afriške gledalce.« Večina filmov je posneta s proračunom največ 25.000 ameriških dolarjev, snemanje pa je končano v tednu dni. Sledi postprodukcija, predvsem nasnemavanje zvoka oz. sinhronizacija za angle- ško in francosko govoreče prebivalstvo, v lokalne afriške jezike, včasih tudi posebej za posamezne regije (in religije) prilagojena filmska montaža. Trésor Baka, igralec, ki filme sinhronizira v kongovski jezik lingala, je prepričan, da so filmi priljubljeni zato, ker jim je uspelo moderne kulturne vzorce prenesti v zgodbe, prepojene s tradicionalnimi verskimi in kulturnimi vre- dnotami. Uspeh, piše New York Times, je seveda nalezljiv, zato ni čudno, da se na podoben način filmskih podvigov poskušajo lotevati tudi v drugih afriških državah. V zambijskem mestu Kitwe so tako pred kratkim posneli film v nollywoodskem slogu in še za razred slabših razmerah: proračun je bil 7.000 ameriških dolarjev, snemali so v zasebnem stanovanju, po desetih dneh je bil film na DVD-jih pripravljen za distribucijo po sosednjih državah. A. J.  Slavoj Žižek Nataša Živković 24. februarja 2016 5 Dom in svet Dogaja se že kar nekaj časa, tako da pravzaprav sploh ne gre več za ekskluzivno novico, a vseeno: v prihodnjih mesecih bo nehal izhajati še en dnevnik s tridesetletno tradicijo. 26. marca bo namreč zadnjič izšla tiskana verzija britanskega dnevnika Independent, sočasno bo nehala izhajati tudi ne- deljska izdaja Independent on Sunday. Odločitev je pred nekaj dnevi potrdil lastnik založniškega podjetja Evening Standard Ltd., Jevgenij Lebedev, obenem pa sporočil, da ne ukinja blagovne znamke, saj bo večina uredništva delo nadaljevala v razvoju in krepitvi spletne izdaje tega dnevnika. »Časopisna industrija se spreminja, spremembe pa na- rekujejo spremenjene navade bralcev,« pravi Lebedev in dodaja: »Bralci nam jasno kažejo, da je prihodnost dnev- nikov digitalna. Odločitev o ukinitvi tiskane različice nam omogoča povečan obseg investiranja v digitalne vsebine, krepitev uredniškega dela in osredotočanje na pridobivanje maksimalnega števila bralcev.« Družina Lebedev, piše Guardian, je doslej v različne bri- tanske medijske projekte vložila že več kot 100 milijonov funtov, od tega dobrih 69 v Independent. Po mnenju Lebedeva ukinitev tiskane verzije ne pomeni slabitve investicije, pač pa strateško premišljeno odločitev, zaradi katere bo Inde- pendent lahko obdržal visoke novinarske standarde, hkrati pa prednost pred ostalimi mediji. Spletna stran Independenta ima že danes več kot 58 mi- lijonov obiskov na mesec, je dobičkonosna, rast prihodkov je bila v primerjavi s prejšnjim letom 50-odstotna. Ambicije lastnikov so Independent razviti v globalno časopisno blagov- no znamko, ki bo z različnimi izdajami nagovarjala bralce po vsem svetu. V ta namen bo podjetje v kratkem odprlo nova predstavništva v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in ZDA, hkrati pa namerava obdržati nabor najboljših piscev iz tiskane tudi v spletni verziji. Status drugega dnevnika, ki ga izdaja podjetje Lebedevih, ostaja nespremenjen. »Evening Standard je dobičkonosen, samo lani je ustvaril več kot 5 milijonov funtov čistega do- bička. V nasprotju z globalno naravnanostjo spletne izdaje Independenta je Evening Standard osredotočen na London in okolico. Za zdaj kaže, da je odločitev več kot pravilna,« je prepričan Lebedev. A. J. Zdrs v digitalno Kar se je nakazovalo že ob koncu lanskega leta, se je v prvih mesecih letošnjega zgolj potrdilo. Globalni trg umetnin se brez dvoma ohlaja. Dokaz sta dražbi, ki sta ju v začetku februarja organizirali največji dražbeni hiši Sotheby’s in Christie’s. Obe dražbi sta ponujali najbolj iskano »robo«, dela impresionističnih slikarjev, in obe sta zabeležili bistveno nižje povpraševanje kot na prejšnjih dražbah. Razlogov je več, ključnega pa analitiki pripisujejo zmanj- šanemu dotoku poceni denarja, ki so ga prejšnja leta omogo- čale nizke bančne obresti in stimulativna politika največjih svetovnih bank. Močan razlog je tudi sesutje trga surovin, saj je bilo zadnje obdobje trgovanja z umetninami zazna- movano ravno s strankami, ki so prihajale iz t. i. novih ekonomij, te pa so odvisne od cen surovin, ki so doživele strm padec. Christie’s je na februarski dražbi uspelo s prodajo 89 del ustvariti 123 milijonov evrov prihodka, pred enim letom pa je bil ta kar 35 odstotkov večji. Sotheby’s je s prodajo 54 del zaslužil slabih 121 milijonov evrov, kar je le dobra polovica prihodka lanske februarske dražbe. Obe družbi sta uspeli prodati le dobri dve tretjini ponujenih del, bistveno manj je bilo tudi sicer vedno bolj priljubljenega telefonskega licitiranja predstavnikov ruskih in kitajskih novodobnih bogatašev. Manjše ni bilo samo povpraševa- nje, pač pa tudi ponudba, saj so lastniki najprestižnejših umetnin te zaradi spremenjenih gospodarskih razmer umaknili s trga. Christie’s je tako uspelo prodati delo nadrealističnega slikarja Maxa Ernsta iz leta 1941 The Stolen Mirror za 9,8 mi- lijonov evrov, ki je še leta 2011 lastnika zamenjalo za dobrih 14 milijonov evrov. Lastnik Picassove slike Tête de Femme, prodajal jo je Sotheby’s, je iztržil 24,5 milijonov evrov, kar je dobrih deset milijonov manj, kot je zanjo odštel njen lastnik, malezijski finančni mogotec Jho Low. Še vedno precej živahen pa je trg umetnin, katerih fi- nančni razpon sega med 600.000 in 1.200.000 evrov. Gre za segment, ki ni tako močno podvržen finančnim malver- zacijam oziroma špekulantskim nakupom. V tem segmentu gre za tip kupcev, ki umetnine nakupijo za lastno zbirko, ne za nadaljnjo (pre)prodajo, s katero želijo zaslužiti. Dela poznejših impresionističnih slikarjev in tistih, ki spadajo v obdobje modernizma, so bila vse do leta 2005 med najbolj iskanimi, v zadnjem desetletju pa se vedno bolj uve- ljavljajo dela sodobnih še živečih umetnikov. Zato se tako pri dražbenih hišah kot galerijah vedno bolj uveljavlja ponudba, v kateri se skupaj pojavljajo umetniki tako z začetka in druge polovice 20. stoletja kot še živeči ustvarjalci. Za zdaj kaže, da so v najslabšem položaju dela zgodnejših impresionistov. Dokaz sta tudi omenjeni dražbi: delo fran- coskega slikarja Camilla Pissarra, krajino, nastalo leta 1869, Le Village à Travers les Arbres, je pri Christie’s doseglo zgolj vrednost 770.000 evrov, pri Sotheby’s pa niso uspeli prodati nobenega od štirih zgodnjeimpresionističnih platen. Analitiki, piše New York Times, so prepričani, da pravih razlogov za paniko ni. Dejstvo je, da gre za trg, ki je kljub spremenljivim gospodarski razmeram še vedno zelo dobro založen z denarjem in posledično tudi manj izpostavljen. Vseeno pa so prepričani, da je čas »debelih krav« vsaj za nekaj časa mimo in da leto 2016 po zaslužku niti slučajno ne bo podobno lanskemu. A. J. Mrzel veter na globalnem trgu umetnin Če si srečen Predstava Če si srečen je kulturno-umetniška protislava s poudarkom na zvočnosti. V čem se razlikuje od sestrske proslave? Če se slednja trudi ustvariti iluzijo dostojanstva vredne države, prva, torej protislava, pogleda, kakšno to dostojanstvo je. O tem in verjetno še o marsičem se bodo pod vodstvom Andreja Jusa spraševale, premlevale, debatirale, tudi utele- sile naslednje štiri akterke-performerke: Ana Duša, Špela Frlic, Polona Janežič in Nataša Živković. Njihova protislava bo kulturno-umetniški program, stkan iz pripovedništva, glasbe in plesa. Na odru pa ne bodo povsem same, z zvoč- no prisotnostjo jim bodo (tako ali drugače) stali ob strani otroci. Premiera bo 26. februarja, ob 20. uri, v prostorih Stare mestne elektrarne. Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z Javnim zavodom Ljubljanski grad 3. marca v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu pripravlja otvoritev razstave, ki bo na ogled vse do 29. maja. Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja je projekt, v katerem bo na ogled štirideset fotografij znanih slovenskih fotoreporterjev. Motivika je jasna že iz naslova: utrip prestolnice preteklega stoletja, ki se je iz mesta vozov in vpreg spremenila v urbano mestno središče. Prvi avtomobil, last barona Antona Codellija, je po ljubljanskih cestah zapeljal leta 1898, dve leti pozneje je po Ljubljani začel redno voziti tramvaj, leta 1951 se je mestnemu prometu pridružila 4,3-kilometrska poskusna trolejbusna proga, 1956 je mesto dobilo svoj prvi semafor, leta 1963 pa so se v središču Ljubljane pojavili prvi parkirni prostori in kolesarnice ... Ogled razstave je brezplačen. Maratonci tečejo častni krog Črno, legendarno, mitsko, neskončno smešno, bizarno, vrhunsko komedijo Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog končno dobivamo tudi v gledališki obliki. Ne na profesionalnem, ogledati si jo bo mogoče na amaterskem odru. Na odru Šentjakobskega gledališča! Gotovo veste: družina Topalović je v nekih težkih časih začela s pravim poslom; ustanovila je družinsko pogrebno podjetje. A kot je običajno, najmlajši ne želi slediti tem načrtom. Mirko Topalović se upira sistemu, zaradi česar zgodba začne dobivati najprej komične, nato Prvih 5 ... ... prihodnjih 14 dni tragične pa absurdne in še kakšne podtone, a nazadnje mladenič vendarle spozna, da je bolje, če se prepusti na milost in nemilost svojim najbližjim ter sprejme, kar mu je namenjeno od rojstva. Sicer se odreče mladostnim željam, zato pa dobi zagotovljeno eksistenco in izkušnjo, da je v življenju vse mogoče, če to sprejemaš naravno in s kančkom posmeha. Režijo podpisuje Matjaž Šmalc, prevod je delo Primoža Viteza, igra pa preverjena in uigrana ekipa Šentjakobskega gledališča. Premiera bo 26. februarja, ob 19.30. 1. filozofski večer Mariborska Drama začenja niz predavanj in pogovorov Filozofija na odru . V Shakespearovem letu se zdi citat iz Hamleta najboljše izhodišče: » There are more things in heaven and earth, Horatio, / Than are dreamt of in your philosophy.« To Hamlet izreče Horaciju, ko se sooči z du- hom svojega očeta, z nečim, kar presega domet filozofije in običajnega mišljenja. Nemški razsvetljenec Lichtenberg je v 18. stoletju temu slovitemu citatu humorno dodal, da pa je tudi več stvari v filozofiji, kot jih je mogoče najti na nebu in na zemlji. Med tema dvema »več« – »več« v svetu, ki se izmika filozofiji, in »več« v filozofiji, ki sega prek običajnih posvetnih reči – se postavlja vprašanje o vlogi in funkciji filozofije in kritičnega mišljenja sploh. Kaj more filozofija? Kaj more filozofija danes? O tem in še marsičem bodo »drobili« Mladen Dolar, Alenka Zupančič in Slavoj Žižek. Stara dvorana, 24. februar, ob 19. uri. Liliom je naslov besedila enega večjih madžarskih književnikov Ferenca Molnárja, ki bo v soboto 27. februarja doživelo premiero na velikem odru SNG Drama Ljubljana. Igra, na- stala leta 1909, velja za eno njegovih najboljših del, govori pa o želji in hrepenenju, ki presega skromne življenjske okoliščine in vodi posameznika k izpolnitvi sanj. Tokratno uprizoritev ljubezenske zgodbe zaznamuje kritičen pogled na družbo postsocialistične tranzicije. Liliom režira prizna- na sarajevska režiserka Selma Spahić, ki prvič ustvarja v Sloveniji, besedilo je prevedel Jože Hradil, igrajo pa Aljaž Jovanović, Tina Vrbnjak, Petra Govc, Nina Ivanišin, Tines Špik, Veronika Drolc, Branko Jordan, Gašper Jarni, Miranda Trnjanin, Vojko Zidar in Iztok Drabik Jug. Nimamo države. Do nje nimamo odnosa. Slovenije nihče zares ne mara, ne ceni niti ne spoštuje. Po petindvajsetih letih državnosti se vsi zatekamo v lokalpatriotizem. Filmski režiser Metod Pevec v Dnevnik ovi prilogi Objektiv (20. 2. 2016) o odnosu Slovencev do lastne države. Slavoj Žižek Nataša Živković 6 Dejanje 24. februarja 2016 Moj filMski jezik je češčina Denis Valič, f o to igor Zaplatil o lmo Omerzu je mladi, 31-letni slovenski filmski ustvarjalec, ki živi in dela na Češkem, režiser dveh celovečernih in enega srednjemetražne- ga filma (ter nekaj kratkih). V mednarodnem prostoru o njem že govorijo kot o enem večjih talentov evropskega avtorskega filma. Tako ne preseneča, da so organizatorji Liffa njegovemu zadnjemu delu, Družinskemu filmu (Rodinný film, 2015), ki je prav v teh dneh prišel tudi na redni spored domačih kinodvoran, namenili vlogo otvoritvenega filma. Ta neobičajna, celo provokativna študija družine – premi- erno predstavljena na festivalu v španskem San Sebastiánu – je na zadnjem Liffu nato osvojila nagrado FIPRESCI (film so nagradili tudi na festivalu v Tokiu, in sicer z nagrado za najboljši umetniški prispevek, ter v Cottbusu z nagrado za naj- boljšega igralca), na Olma pa je postalo pozorno tudi najširše domače občinstvo. Zanj je Olmo – čeprav sta bila tudi oba njegova predhodna filma, tako Drugo dejanje (Druhé dějství, 2008) kot Mlada noč (Příliš mladá noc, 2011), prikazana v slovenskih kinodvoranah – v veliki meri še vedno uganka. Zato smo se pred domačo kinematografsko premiero – ta bo na sporedu v sredo, 24. februarja, v ljubljanskem Kinodvoru, kjer bo prisoten tudi Omerzu – odločili za pogovor z njim, v katerem smo obnovili njegovo dosedanjo ustvarjalno pot (vsaj njene najpomembnejše etape) in opozorili na nekatere slogovne značilnosti njegovih del. Pred nekaj dnevi se je zgodila češka kino premiera, zdaj pa je pred vrati slovenska. Kakšni so vtisi, kaj pričakujete? Moram priznati, da smo bili po češki premieri in zdaj v teh nekaj dneh, odkar je film na rednem kinematograf- skem sporedu, vsi res močno presenečeni. Če sem povsem iskren, moram reči, da nisem povsem točno vedel, kaj lahko pričakujem. Predvideval sicer sem, da bo film blizu tistim medijem in kritikom, ki podpirajo oziroma sledijo predvsem art filmu, torej cinefilski, bolj radikalni filmski kritiki. A po premieri so se nato odlične kritike začele vrstiti tudi v ma- instream medijih. Tega res nismo pričakovali. Odzivi so bili preprosto izjemni, saj so tovrstni mediji pisali o tem, kako se češkemu filmu končno ni treba več sramovati, ko stopi pred gledalca, in da je to dosegel povsem brez podcenjevanja povprečnega gledalca. Zanimivo. Očitno so vas Čehi že vzeli za svojega. Kam pa se umeščate sami, pod okrilje češke ali še vedno sloven- ske kinematografije? Se imate za češkega ali slovenskega režiserja? Namreč, dejstvo, da ste načeli temo družine, ki je bila pri nas v zadnjem času nadvse aktualna, me je napeljalo na misel, da ste morda vendarle še povezani s tem prostorom, čeprav ste vsa tri »profesionalna« dela posneli na Češkem. Veste, da me o tem veliko in skoraj identično sprašujejo tudi na Češkem, predvsem odkar je film prišel v redno di- stribucijo. Ta moja družina se jim zdi nekako tuja, zaradi česar me sprašujejo, ali sem s tem morda mislil na svojo, slovensko družino. A mislim, da vem, kje tiči razlog za taka vprašanja. Mislim, da Čehi v filmu niso vajeni gledati družine, ki bi prihajala iz višjega srednjega razreda, in da je Družinski film tudi sicer drugačen tip filma od tistega, ki se sicer snema na Češkem. Namreč, če in ko se ta višji srednji sloj prikaže v češkem filmu, je njegova reprezentacija praviloma ironizi- rana. No, saj ga po svoje tudi jaz ironiziram, a sam se nikoli ne zatečem h karikaturi, ki je sicer skoraj neizbežna, ko se ta razred pojavi v češkem filmu, saj se večina osredotoči na prikaz njegove ekscesnosti in neokusa njegovega življenj- skega sloga. Zato ima njegova pojava v tem kontekstu vedno negativni predznak. Sam sem se predvsem slednjemu želel izogniti, saj nisem hotel, da bi na gledalca vplivale neke vnaprejšnje predstave, celo stereotipi in predsodki. Njegovo pozornost sem hotel usmeriti izključno k odločitvam, ki jih sprejemajo moji liki, in njihovim posledicam. Zanje ali za skupnost, ki jo tvorijo, za to družino? Zdi se namreč, da vas bolj kot posamezni liki zanima družina kot skupnost teh likov in mehanizmi, ki delujejo v njej. Ja, gotovo. Težko bi sicer rekel, da imam neko razdela- no, nedvoumno in enoznačno mnenje o družini kot taki. Predvsem je ne vidim kot nekaj trdno zakoličenega. Prej nasprotno, o njej sem začel razmišljati bolj zaradi tega, ker jo vidim kot skupnost, ki omogoča prehajanje, v katero lahko vstopimo ali iz nje izstopimo. Prav tako pa sem tudi sam vstopil v obdobje, ko večina ljudi, ki me obkrožajo, tako ali drugače razmišlja o družini. Mojo pozornost je prite- gnilo predvsem dejstvo, da je večina poskusov ustvarjanja družine, vsaj tistih, ki sem jih sam lahko opazoval, tako ali drugače propadla, se nekako ni izšla. Oziroma, če malo omilim, večina teh poskusov se ni najbolje iztekla, kar je po mojem mnenju predvsem posledica dejstva, da se nas večina tega loti z nekimi vnaprej izdelanimi in največkrat idealiziranimi predstavami o tem, kaj je družina. Morda bi lahko celo rekel, da je bilo prav to izhodišče za moj zadnji film, zaradi česar sem v njem v nekem trenutku družino razbil, jo razdelil in vanjo poskušal vpeljati druge člane in povezave. Malo naju je zaneslo, saj še vedno nisva odgovorila, kdo je Olmo Omerzu – slovenski ali češki cineast? Kje se počutite zares doma? Res je sicer, da ste svoj prvi večji projekt – in sicer pri komaj 14 letih – posneli za RTV Slovenija, a nato ste kmalu odšel v Prago, se vpisali na slovito filmsko šolo FAMU, nato pa na Češkem tudi ostali in vsa svoja dela po- sneli pod okriljem češke kinematografije (resda običajno s slovenskimi koproducenti). Češki mediji me zdaj, v svojih zapisih o Družinskem filmu , opredeljujejo kot »češkega režiserja slovenskih korenin«. Bolj ali manj vsi. Tudi tisti, namenjeni najbolj množičnemu bralstvu. Kako se pa sami počutite? Je slovenski film dokončno izgubil morda celo enega svojih največjih talentov? Mislim, da sem po vseh teh letih življenja na Češkem prav v zadnjem času končno dobil občutek, da pa je tu zares moj dom. Seveda bi bil vesel možnosti, da snemam v Sloveniji. A to bi pomenilo, da bi se moral vsaj za leto dni preseliti, oditi od doma, kar pa se mi v tem trenutku ne zdi najbolj privlačna zamisel. Pa tudi sicer imam občutek, da je moj filmski jezik češčina. Ne nazadnje sem v slovenskem jeziku do zdaj posnel le kakšnih 10 minut. Če sklepam po sebi, bi rekel, da vas tudi pri nas počasi že dojemamo kot Čeha. Namreč, spomnim se, kako sem pred Olmo Omerzu, filmski režiser leti, ko sem si ogledal Drugo dejanje, vseskozi pričakoval, da bodo iz ust likov prišle slovenske besede, in mi je bilo skrajno nenavadno, ker jih ni bilo. A že pri Mladi noči takih pričakovanj ni bilo več. Ta prehod iz Slovenije na Češko mi je gotovo olajšalo tudi dejstvo, da so Čehi vsaj v določenih pogledih podobni Slovencem. Vedno se mi je zdelo nadvse zanimivo živeti v okolju, ki je brez dvoma drugačno od tistega, na katerega sem bil navajen in od koder sem prišel, a hkrati je bilo v njem tudi nekaj domačega. Gotovo sem se prav zaradi tega lažje vključil v to okolje. Še vedno pa je moj pogled vsaj v določenem smislu »pogled drugega«, saj ob opazovanju tega družbenega okolja in Čehov kot naroda opazim nekatere stvari, ki jih sami ne. A vse to seveda ne pomeni, da na primer Družinskega filma ne bi mogel posneti v katerem drugem jeziku. K sreči so teme, ki se jih lotim v svojih filmih, dovolj univerzalne, da odločitev glede družbenega okolja, v katerega jih umeščam, ni tako ključna oziroma odločujoča. K okolju se bova še vrnila, a posvetiva se naprej likom. V Družinskem filmu sem namreč znova opazil nekaj, kar očitno postaja vaš »avtorskih podpis«, neka konstanta vašega film- skega sloga od Drugega dejanja dalje. Tudi tu namreč izstopi tisto, kar je mnoge, navajene konvencionalne hierarhije med liki, močno zmedlo že pri ogledu vaših prejšnjih del: dejstvo je, da nobeden izmed likov ne izstopa, da nobenemu ne namenjate več pozornosti, da nimate klasičnega filmskega junaka, lika, ki je pomembnejši od drugih. Videl sem, da so to opazili tudi češki mediji. Kako to? Res je. Sam preprosto še nisem posnel filma, v katerem bi eksponiral le en lik, filma z glavnim in stranskimi igralci. 24. februarja 2016 7 Dejanje Moj filMski jezik je češčina Češki mediji me zdaj, v svojih zapisih o Družinskem filmu , opredeljujejo kot »češkega režiserja slovenskih korenin«. Bolj ali manj vsi. Tudi tisti, namenjeni najbolj množičnemu bralstvu. Kako se pa sami počutite? Je slovenski film dokončno izgubil morda celo enega svojih največjih talentov? Mislim, da sem po vseh teh letih življenja na Češkem prav v zadnjem času končno dobil občutek, da pa je tu zares moj dom. Seveda bi bil vesel možnosti, da snemam v Sloveniji. A to bi pomenilo, da bi se moral vsaj za leto dni preseliti, oditi od doma, kar pa se mi v tem trenutku ne zdi najbolj privlačna zamisel. Pa tudi sicer imam občutek, da je moj filmski jezik češčina. Ne nazadnje sem v slovenskem jeziku do zdaj posnel le kakšnih 10 minut. Če sklepam po sebi, bi rekel, da vas tudi pri nas počasi že dojemamo kot Čeha. Namreč, spomnim se, kako sem pred Olmo Omerzu, filmski režiser leti, ko sem si ogledal Drugo dejanje, vseskozi pričakoval, da bodo iz ust likov prišle slovenske besede, in mi je bilo skrajno nenavadno, ker jih ni bilo. A že pri Mladi noči takih pričakovanj ni bilo več. Ta prehod iz Slovenije na Češko mi je gotovo olajšalo tudi dejstvo, da so Čehi vsaj v določenih pogledih podobni Slovencem. Vedno se mi je zdelo nadvse zanimivo živeti v okolju, ki je brez dvoma drugačno od tistega, na katerega sem bil navajen in od koder sem prišel, a hkrati je bilo v njem tudi nekaj domačega. Gotovo sem se prav zaradi tega lažje vključil v to okolje. Še vedno pa je moj pogled vsaj v določenem smislu »pogled drugega«, saj ob opazovanju tega družbenega okolja in Čehov kot naroda opazim nekatere stvari, ki jih sami ne. A vse to seveda ne pomeni, da na primer Družinskega filma ne bi mogel posneti v katerem drugem jeziku. K sreči so teme, ki se jih lotim v svojih filmih, dovolj univerzalne, da odločitev glede družbenega okolja, v katerega jih umeščam, ni tako ključna oziroma odločujoča. K okolju se bova še vrnila, a posvetiva se naprej likom. V Družinskem filmu sem namreč znova opazil nekaj, kar očitno postaja vaš »avtorskih podpis«, neka konstanta vašega film- skega sloga od Drugega dejanja dalje. Tudi tu namreč izstopi tisto, kar je mnoge, navajene konvencionalne hierarhije med liki, močno zmedlo že pri ogledu vaših prejšnjih del: dejstvo je, da nobeden izmed likov ne izstopa, da nobenemu ne namenjate več pozornosti, da nimate klasičnega filmskega junaka, lika, ki je pomembnejši od drugih. Videl sem, da so to opazili tudi češki mediji. Kako to? Res je. Sam preprosto še nisem posnel filma, v katerem bi eksponiral le en lik, filma z glavnim in stranskimi igralci. Tudi v primeru Drugega dejanja, ki ste ga omenili, kjer se je nekaterim zdelo, da je fant, prevajalec, tisti, ki mu namenim pomembnejšo vlogo, ni tako. To je bila vedno povsem zavestna odločitev, saj me zgodba lika praviloma ne zanima. Pozornost raje namenjam odnosu med liki, situacijam, v katerih se nahajajo, prav tako pa tudi meha- nizmom, ki so pri tem na delu. Zame je ključna interakcija med liki in spremembe, ki jih ta prinaša. Morda bo bolj razumljivo, če podam primer, na primer film Mlada noč. Pred snemanjem, med pripravami, smo imeli intenzivne improvizacije z igralsko ekipo. Te pa niso bile namenjene zgolj »ogrevanju« igralcev, pač pa sem se zanje odločil tudi zato, ker so mi dajale priložnost, da raziščem določene vidike svoje zgodbe, ki jih sicer ne bi mogel. Tako smo na primer posamezne prizore med odraslimi igralci ponavljali večkrat, pri tem, glede na scenarij, pogosto tudi improvi- zirali, sam pa sem preizkušal, kako prizor izzveni, če mu kaj dodam ali odvzamem. Ko sem tako v prizor poskusil vključiti tudi mlada igralca (oziroma vsaj enega izmed njiju), sem nenadoma, skoraj intuitivno, med starejšimi igralci začutil neko napetost, nesproščenost, ki jo je v razmerje med njimi prinesla prisotnost otroškega pogleda. Običajno k tovrstnim raziskovanjem res pristopam izrazito anali- tično. V konkretnem primeru sem se na primer odločil še za nadaljnje ponovitve ob prisotnosti mladih igralcev, saj sem želel odkriti, kje natančno je tista točka v tem prizoru, v dialogu med igralci, kjer vstopi ta napetost. V katerem stavku. Tako sem namreč dobil neke shematske oziroma strukturne točke filma, zgodbe, na katere sem se lahko oprl. Vse v želji, da bi čim jasneje artikuliral tisto, kar s filmom želim povedati. Zanimivo. Res je sicer, da sem imel ob ogledu vaših del vedno občutek, da se vsega lotite zelo, res zelo premi- šljeno. A tako studiozen, analitičen pristop me je vseeno presenetil. Zavedati se moramo, da ima filmski avtor za ekspozicijo le malo časa, prvih dvajset minut filma. To je pri taki vrsti filma, kakršen je moj, še toliko bolj pomembno. Kot ste že omenili, pri svojem filmskem ustvarjanju zgodbe ne podrejam enemu liku oziroma se v njej ne osredotočim le na enega junaka, tistega, ki je hierarhično nadrejen ostalim. V mojih delih so vsi liki enakovredni in v enaki meri soudeleženi v razvoju zgodbe. Zato je še toliko bolj pomembno, kako zastavim ekspozicijo. Vzemiva za primer znova Družinski film : pri njem sem se res veliko časa ukvarjal s tem, kako eksponirati celotno družino. Odločil sem se, da si bom pri tem pomagal s klišeji, če lahko uporabim ta izraz. S pričakovanimi, vnaprej izdelanimi predstavami. Tako sem na primer lik očeta, ki ga igra na Češkem vsem dobro znani Karel Roden, in njegovo vlogo v družini oblikoval prav z mislijo na to, kako Čehi vidijo Rodena. Tako mi ga ni bilo treba posebej predstavljati. A seveda teh klišejev nisem hotel obdržati, zato sem na neki točki dogajanje usmeril tako, da ruši, izpodbija vse utečene predstave o Rodenu. Na ta način so lahko tovrstni klišeji nadvse učinkoviti in uporabni. Pričakovanja igralcev na podoben način izigrate tudi v primeru psa. Ko je zaplet filma najbolj dramatičen, ko se drama bliža vrhuncu in ko gledalci, vajeni klasične dra- maturgije, pričakujejo razrešitev ali vsaj začetek odvijanja klobčiča zgodbe, jih vi prestavite na samoten otok, kjer nekaj minut sledijo zgolj psičkovemu boju za življenje. V Varietyju so zapisali, da ima gledalec občutek, kot da bi se film takrat prelevil v naravoslovni dokumentarec kakega Davida Attenborougha. Pa tudi sicer se zdi, kot da bi se žanr filma večkrat spremenil. Res je, in domnevam, da je to posledica moje naklonje- nosti pripovednim elipsam. Te so me vedno fascinirale. Tako sem se tudi sam odločil, da si bom pri rušenju klasične dramske in pripovedne strukture pomagal prav z elipsami, ki v film lahko vnesejo tudi žanrsko spremembo. Tako se bo na začetku mnogim morda zdelo, da gledajo film tipa Sam doma, a to ne bo trajalo prav dolgo, saj ga kmalu zapeljem v povsem drugo smer. S tem poskušam pritegniti gledalčevo pozornost, ga predramiti, v njem prebuditi nekakšno nela- godje. Opažam namreč, da se gledalci med ogledom filma vse preveč radi »izklopijo«. Že takoj na začetku si ustvarijo neko predstavo o tem, kakšen naj bi bil film, ga na neki način zakodirajo in nato samo še površno sledijo zgodbi. Saj ne rečem, da so le sami krivi za to. Na to jih je navadila mainstream, konvencionalna filmska produkcija, ki išče in ustvarja pasivnega gledalca. Sam pa – nasprotno – upam, da bo Družinski film gledalca prebudil in ga presenetil. Pa ne le enkrat. Kako so se na to zamisel o psu kot enakovrednem liku od- zvali producenti? Ste jih morali kaj posebej prepričevati? Pravzaprav ne. Rekel bi celo, da jih je prav ta zamisel morda še najbolj pritegnila. Ne nazadnje je pes še najmanj zahteven in razvajen igralec. Čeprav bi lahko ob rabi tovrstnih slogovnih postopkov domnevali, da se z njimi poskušate kolikor je le mogo- če oddaljiti od konvencionalnega, mainstream filma, pa hkrati ni mogoče spregledati, da vaša dela še zdaleč niso hermetična in težko dostopna povprečnemu gledalcu. Da skratka odstopajo tudi od utečene predstave o tem, kaj je »umetniški« film. Morda je to posledica moje osebne izkušnje s filmom, predvsem tiste iz otroških let, ko sem tako pogosto zahajal v kino, da sta se starša večkrat sprla okrog tega, kdo bo zdaj tisti, ki bo moral z mano. Spomnim se namreč, da so me takrat navdušili predvsem tisti filmi, pri katerih sem sicer v grobem vedel in dojel, za kaj gre, pa vendar so premogli tudi nekaj trenutkov, neke stvari, ki si jih nekako nisem znal pojasniti. In prav to me je gnalo naprej, prav to me je najbolj vznemirjalo. To, da me je film osupil, presenetil, me pustil v negotovosti. Očitno je, da je bil film že zgodaj vaša ljubezen. Zato ne- kako preseneča, da kot pripadnik generacije, ki je odraščala »s kamero v rokah«, v svojem opusu nimate amaterskih filmov. Prvega, kratki film Almir (1998), ste resda posneli osupljivo zgodaj, pri komaj 14 letih, a že to je bila prava, profesionalna TV-produkcija. Moram priznati, da sem sicer tudi sam v najstniških letih kar nekaj snemal in poskušal ustvariti film, a ker so bile tiste podobe oziroma končni izgled takega dela tako daleč od tistega, kar sem si sam želel, sem s tem tudi kmalu prenehal. Preprosto se nisem mogel sprijazniti s tem, da bi ustvaril nekaj, kar je tako daleč od moje vizije. Kakšno vlogo pa je pri oblikovanju vaše ustvarjalne osebnosti imel strip? V mladosti ste mu namenili kar nekaj svojega časa, bili ste tudi član uredništva edine domače stri- povske revije, Stripburgerja, za katerega ste tudi risali. Moram reči, da je bila to zgolj epizoda. V določenem po- gledu je bilo blizu filmu, pa vendar še vedno tako daleč od njega. Zato se pozneje k stripu nisem več vračal. Kot izrazno sredstvo mi je bil vedno najbližji le film. ¾ 8 Fabula 2016 24. februarja 2016 V MESTu So PISATELJI F estival Fabula bo v Ljubljano med 27. 2. in 7. 3. že trinajstič pripeljal izjemne literate: nizozemskega kandidata za Nobelovo nagrado Ceesa Nootebooma, Islandca Sjóna, ki piše besedila za Björk, nemškega pesnika in pisatelja Mat- thiasa Göritza, večkrat nagrajenega Kolumbijca Juana Gabriela Vásqueza ter srbskega kolumnista in esejista Teofila Pančića. Festivalski fokus Prišleki se bo osredotočal na aktualno begunsko krizo. Njegov vrhunec bo mednarodna okrogla miza z naslovom Barbari pred vrati, na kateri bodo sodelovali uveljavljeni misleci: slovenska filozofinja Alenka Zupančič, hrvaški pisatelj, esejist in raziskovalec na univerzi v Edinburgu Igor Štiks, hrvaški filozof in aktivist Srećko Horvat, belgijski esejist in predava- telj politologije na univerzi v Leuvnu Peter Vermeersch ter francoski filozof in esejist, eden vidnejših strukturalistov Lacanove šole, J. C. Milner. V programu festivalskega fokusa bodo potekale tudi debate o akademskih nomadih in prekletstvu/blagoslovu čedalje pogostejših selitev univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev ter o problematiki otroških beguncev. Na ogled bo tudi fotografska razstava Simone Sassen, iz skupnega projekta s Ceesom Noote- boomom, Tumbe, grobovi pesnikov in mislecev (Galerija Fotografija). Poleg literarnih del že omenjenih avtorjev bo v okviru festivala izšla tudi pretresljiva grafična zgodba Samire Kentrić, ki nosi naslov Pismo Adni in na preprost, a hkrati besedno in likovno močan način pripoveduje o stiskah beguncev na poti v Evropo. AngEL V oMArI Gabriela babnik I me nizozemskega pisatelja Ceesa Nootebooma se skupaj z njegovim starejšim kolegom Harryjem Mulischem re- dno pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado. Toda medtem ko je Mulisch znan po romanih (izdal jih je več kot osemdeset), bralci Nootebooma, zlasti doma na Nizo- zemskem, povezujejo predvsem s poezijo in popotniškim pisanjem. Nooteboomova posebnost, sploh glede popotniškega pisanja, s katerim se v nizozemskih revijah redno pojavlja od začetka šestdesetih let dalje, objavil pa je tudi nemalo popotniških knjig, je svojevrstna združitev faktografskih po- datkov in osebnih detajlov. Kritiki poudarjajo, da Nooteboom, filozof, potepuh, sanjač, kozmopolit, kuhar in melanholik, v popotniških zapiskih išče odgovor na nepojasnljivo, pred- vsem pa išče resonanco z okoljem, v katerega vstopa. Sam na vprašanje, zakaj vedno znova sega po kovčkih, odgovarja denimo v popotniških zgodbah o Ameriki De zucht naar het Westen (1985), kjer zapiše, da je »skrivni namen potovanja integracija z lokalnimi prebivalci«. V New Yorku ti tako ni treba storiti ničesar, saj si svoja lastna kamuflaža, medtem ko si med Sirci, poljskimi Judi, Italijani ali Vikingi nič drugega kot senca, okrušek itn. To po pisateljevih besedah straši mnoge, njega pa, nasprotno, vznemirja. Nooteboom svet menda najraje raziskuje v ednini, me- stoma pa ga pri njegovih eskapadah spremljata partnerka Simone Sassen (tudi v Ljubljano, kjer bo 1. 3. v galeriji Foto- grafija otvoritev njene razstave) in mednarodno uveljavljeni fotograf Eddy Posthuma de Boer, s katerim prijateljujeta že od petdesetih let. Nooteboom je leta 1982 v reviji Holland Herald zapisal, da je popotniškega pisatelja najlažje primerjati s fotografom, saj je fotografija bolj intenziven način gledanja. Fotografova naloga nikoli ni zgolj potovanje. Fotograf ne vidi pokrajine, temveč že fotografije, podobe realnosti, kakršna se bo prikazala na fotografiji. V knjigi fotografij z naslovom Voor het oog van de wereld (1996) je de Boer pisateljskega kolega opisal kot neumornega popotnika, ki improvizira z besedami, priklicuje barve, vonjave, zvoke pokrajine, v katero vstopa; v takšno kartografijo pisatelj vnaša čustva – občudovanja, veselja, melanholije … romani v več kot 20 jezikih Leta 1980 je Nooteboom izdal izjemno uspešen roman Rituali (slovenski prevod 1996), ki je pozneje služil tudi kot filmska predloga. A. S. Byatt je v uvodu k Ritualom zapisala, da je »Cees Nooteboom izvrsten evropski romanopisec, saj razume zgodovino, hkrati pa izumlja nove literarne oblike, s katerimi to zgodovino upoveduje«. Knjiga, ki je tako na Nizozemskem kot v tujini postala predmet proučevanja, označuje začetek druge faze Nooteboomovega ustvarjanja. Gre za obdobje, v katerem je bil izjemno produktiven, saj je sočasno pisal poezijo, romane, novele, eseje in potopise. Leta 1987 je šest mesecev poučeval na Univerzi Berkeley, leta 1989 pa ga je nemška Akademija (DAAD) povabila, da preživi leto v Berlinu. Tako je lahko spremljal padec zidu, o čemer je poročal za različne evropske časopise. V Berlinu se je med drugim spoprijateljil s filozofom Rüdigerjem Safranskim in z drugimi umetniki, tudi z Maxom Neumannom, ki je pozneje ustvaril naslovnice Nooteboomovih knjig, izdanih pri eni najpomembnejših nizozemskih založb, De Bezige Bij. Roman Het volgende verhaal iz leta 1991 (Naslednja zgod- ba, slovenski prevod 1999) bo ostal zapisan kot ena največjih nizozemskih uspešnic v nemškem literarnem prostoru. Čeprav so mdr. tudi nemški literarni kritiki Rituale razglasili za Nooteboomovo najboljše delo, se je literarni kritik Mar- cel Reich-Ranicki navdušil posebej nad Naslednjo zgodbo: »Verjetno najpomembnejša knjiga, ki sem jo prebral letos. Če pomislim, da imajo Nizozemci tako čudovitega pisatelja!« V naslednjih letih so tako sledili številni prevodi Nooteboo- movih knjig, ki jih danes lahko prebiramo v več kot dvaj- setih jezikih. Brali in razumeli so ga kot enega najvidnejših evropskih avtorjev, deloma tudi zaradi filozofskih stališč glede evropske zgodovine in prihodnosti kontinenta, ki jih Cees Nooteboom Klub Cankarjevega doma 2. marec, ob 20. uri je izrazil v številnih časopisnih prispevkih in na simpozijih. Berlinska atmosfera je za Nootebooma sicer še naprej ostala izjemne- ga pomena, med drugim zaseda osrednje mesto v romanu Vsi sveti (slovenski prevod 2007). izjemen občutek za detajl Roman Raj izgubljeni (2004) z angelsko motiviko poveže dve navidezno ločeni zgod- bi. Brazilka Alma, ki skuša v avstralski pušča- vi preživeti travmo, ki se ji je zgodila doma, se nekega večera znajde v bližini nizozemskega literarnega kritika Erika. Brez humorja, aluzij na znamenita dela svetovne literature (tudi na Miltonov Izgubljeni raj) in žanra potopi- snega romana v podtonu bi Raj izgubljeni brali kot ljubezensko zgodbo. Toda ker je roman zasnovan na nesporazumu in ker slutimo, da je ključno sestavljanje goste pri- povedne mreže, ne iščemo srečnega konca. Bistveno je, kako Nooteboom gradi zgodbo, prizore, zanimiv pa je tudi diskurz, ki teče v ozadju zgodbe, predvsem o drugih kulturah. Nooteboom ima izjemen občutek za detajl, zaradi česar ne preseneča, da ga primerjajo z Nabokovom ali Guyjem Davenportom, in tisto, kar predstavlja srž zgodbe, so napol sanjski prebliski o aboriginski kulturi in opisi puščavske tišine in neba. Nooteboom tudi zelo natančno izriše sanjske projekcije, ki jih navadno gojimo v zvezi z drugimi kulturami in ljudmi, ter končno pokaže na razbitje tovrstnih sanj ob stiku z realnostjo. Alma skupaj s prijateljico v Avstraliji išče sickness dreaming place, najde pa koncentracijsko taborišče brez ograje. Ker se Nooteboom posveča pred- vsem dušeslovnim rečem, dogodke riše le v obrisih. Mestoma se celo zdi, da je bistveno tisto, kar ostane zamolčano, ob tem da pi- satelj uvaja vsevednega pripovedovalca. Z njegovo pomočjo po angelsko zalebdi nad avtentično pripovedjo in o nadvse resnih temah spregovori humorno, včasih pa tudi z dobršno mero melanholije, ali kot je za- pisal kritik v časniku The Washington Post: »Nooteboom je romanopisec, ki govori o velikih temah, vendar pri tem nikoli ni moreč. Vsakdanje situacije osvetli v novi luči, tako da te njegov premislek ujame ne- pripravljenega, ti vzame sapo, kot na primer angeli, skriti v omari.« Vse nagrade »slabega« pisatelja Cees Nooteboom nam v Raju izgubljenem ponudi tudi enega redkih vpogledov v to, kaj se zgodi z ustvarjalcem, ko je knjiga končana. V epilogu zagledamo pisatelja na železniški postaji, ki odhaja na potovanje zato, da bi si opomogel od izgube. Dokončati knjigo po- meni obliko slovesa in tudi obliko žalovanja. Leto, dve si živel s svojimi junaki, trdi pisatelj, potem pa si jih pospremil v širni svet, čeprav imaš občutek, da so oni zapustili tebe. S tem nekoliko hudomušnim diskurzom Noote- boom izpostavi precej resno temo: ne samo, da pisatelj na ta način vstopi v lastno zgodbo, gre tudi za vprašanje avtorstva; Nooteboom ob koncu romana svojo bralko poziva, naj izreče zadnji stavek in zaključi knjigo. Pisatelj je tisti, ki predvsem posluša svoje junake, in je potemtakem le mediator v metafizični igri. Od tod zlahka uvidimo, da Nooteboom sodi med avtorje, ki ne samo poznajo lastno mero, temveč celo vedo, da lepota nikoli ni dokončno opisljiva in ulovljiva. Nooteboomova bralka pisatelja ob koncu vpraša, ali je kdaj razmišljal o stvarniku, ki je raj zasnoval kot nekakšen kraj brez ne- sporazumov, in ob tem pripomni, da je tam moral vladati neznosen dolgčas. Pisatelju mimogrede navrže še kompliment: kaj ta- kšnega bi si lahko izmislil le slab pisatelj. Cees Nooteboom je za svojo odličnost prejel številne nagrade, častne nazive in doktorate (z univerz v Bruslju, Nijmegenu in Berlinu). Leta 2009 so mu podelili še najpomembnej- šo nizozemsko literarno nagrado, Prijs der Nederlandse Letteren. ¾ 24. februarja 2016 9 Fabula 2016 V MESTu So PISATELJI telj politologije na univerzi v Leuvnu Peter Vermeersch ter francoski filozof in esejist, eden vidnejših strukturalistov Lacanove šole, J. C. Milner. V programu festivalskega fokusa bodo potekale tudi debate o akademskih nomadih in prekletstvu/blagoslovu čedalje pogostejših selitev univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev ter o problematiki otroških beguncev. Na ogled bo tudi fotografska razstava Simone Sassen, iz skupnega projekta s Ceesom Noote- boomom, Tumbe, grobovi pesnikov in mislecev (Galerija Fotografija). Poleg literarnih del že omenjenih avtorjev bo v okviru festivala izšla tudi pretresljiva grafična zgodba Samire Kentrić, ki nosi naslov Pismo Adni in na preprost, a hkrati besedno in likovno močan način pripoveduje o stiskah beguncev na poti v Evropo. s katerimi to zgodovino upoveduje«. Knjiga, ki je tako na Nizozemskem kot v tujini postala predmet proučevanja, označuje začetek druge faze Nooteboomovega ustvarjanja. Gre za obdobje, v katerem je bil izjemno produktiven, saj je sočasno pisal poezijo, romane, novele, eseje in potopise. Leta 1987 je šest mesecev poučeval na Univerzi Berkeley, leta 1989 pa ga je nemška Akademija (DAAD) povabila, da preživi leto v Berlinu. Tako je lahko spremljal padec zidu, o čemer je poročal za različne evropske časopise. V Berlinu se je med drugim spoprijateljil s filozofom Rüdigerjem Safranskim in z drugimi umetniki, tudi z Maxom Neumannom, ki je pozneje ustvaril naslovnice Nooteboomovih knjig, izdanih pri eni najpomembnejših nizozemskih založb, De Bezige Bij. Roman Het volgende verhaal iz leta 1991 (Naslednja zgod- ba, slovenski prevod 1999) bo ostal zapisan kot ena največjih nizozemskih uspešnic v nemškem literarnem prostoru. Čeprav so mdr. tudi nemški literarni kritiki Rituale razglasili za Nooteboomovo najboljše delo, se je literarni kritik Mar- cel Reich-Ranicki navdušil posebej nad Naslednjo zgodbo: »Verjetno najpomembnejša knjiga, ki sem jo prebral letos. Če pomislim, da imajo Nizozemci tako čudovitega pisatelja!« V naslednjih letih so tako sledili številni prevodi Nooteboo- movih knjig, ki jih danes lahko prebiramo v več kot dvaj- setih jezikih. Brali in razumeli so ga kot enega najvidnejših evropskih avtorjev, deloma tudi zaradi filozofskih stališč glede evropske zgodovine in prihodnosti kontinenta, ki jih ČE nE bI PISAL, bI bIL dETEkTIV S jón (1962) je eden najpriljubljenejših islandskih avtorjev. Prvo pesniško zbirko je izdal pri 16 letih in že kot najstnik sodeloval pri surrealistični skupini Medúsa, ki je pomembno vplivala na kulturno krajino Islandije. Poleg pesniških zbirk, romanov, gledaliških iger in filmskih scenarijev piše tudi besedila za glasbenike. Med drugim sodeluje z Björk, tudi pri filmu Plesalka v temi, za katerega sta z Larsom von Trierjem prispevala besedila za filmsko glasbo, ki je bila nominirana za oskarja, pa tudi pri besedilih za njene novejše albume. V slovenščini sta v prevodu Anje Golob v eni knjigi (pri Cankarjevi založbi) izšli dve noveli (krajša romana): Modra lisica in Fant, ki ga ni bilo. Da je res mojster kratke proze, je potrdi tudi s »telegrafskimi«, a pomenljivimi odgovori na prav tako »telegrafska«, zato pa precej manj pomenljiva vprašanja. Cees Nooteboom Klub Cankarjevega doma 2. marec, ob 20. uri je izrazil v številnih časopisnih prispevkih in na simpozijih. Berlinska atmosfera je za Nootebooma sicer še naprej ostala izjemne- ga pomena, med drugim zaseda osrednje mesto v romanu Vsi sveti (slovenski prevod 2007). Izjemen občutek za detajl Roman Raj izgubljeni (2004) z angelsko motiviko poveže dve navidezno ločeni zgod- bi. Brazilka Alma, ki skuša v avstralski pušča- vi preživeti travmo, ki se ji je zgodila doma, se nekega večera znajde v bližini nizozemskega literarnega kritika Erika. Brez humorja, aluzij na znamenita dela svetovne literature (tudi na Miltonov Izgubljeni raj) in žanra potopi- snega romana v podtonu bi Raj izgubljeni brali kot ljubezensko zgodbo. Toda ker je roman zasnovan na nesporazumu in ker slutimo, da je ključno sestavljanje goste pri- povedne mreže, ne iščemo srečnega konca. Bistveno je, kako Nooteboom gradi zgodbo, prizore, zanimiv pa je tudi diskurz, ki teče v ozadju zgodbe, predvsem o drugih kulturah. Nooteboom ima izjemen občutek za detajl, zaradi česar ne preseneča, da ga primerjajo z Nabokovom ali Guyjem Davenportom, in tisto, kar predstavlja srž zgodbe, so napol sanjski prebliski o aboriginski kulturi in opisi puščavske tišine in neba. Nooteboom tudi zelo natančno izriše sanjske projekcije, ki jih navadno gojimo v zvezi z drugimi kulturami in ljudmi, ter končno pokaže na razbitje tovrstnih sanj ob stiku z realnostjo. Alma skupaj s prijateljico v Avstraliji išče sickness dreaming place, najde pa koncentracijsko taborišče brez ograje. Ker se Nooteboom posveča pred- vsem dušeslovnim rečem, dogodke riše le v obrisih. Mestoma se celo zdi, da je bistveno tisto, kar ostane zamolčano, ob tem da pi- satelj uvaja vsevednega pripovedovalca. Z njegovo pomočjo po angelsko zalebdi nad avtentično pripovedjo in o nadvse resnih temah spregovori humorno, včasih pa tudi z dobršno mero melanholije, ali kot je za- pisal kritik v časniku The Washington Post: »Nooteboom je romanopisec, ki govori o velikih temah, vendar pri tem nikoli ni moreč. Vsakdanje situacije osvetli v novi luči, tako da te njegov premislek ujame ne- pripravljenega, ti vzame sapo, kot na primer angeli, skriti v omari.« Vse nagrade »slabega« pisatelja Cees Nooteboom nam v Raju izgubljenem ponudi tudi enega redkih vpogledov v to, kaj se zgodi z ustvarjalcem, ko je knjiga končana. V epilogu zagledamo pisatelja na železniški postaji, ki odhaja na potovanje zato, da bi si opomogel od izgube. Dokončati knjigo po- meni obliko slovesa in tudi obliko žalovanja. Leto, dve si živel s svojimi junaki, trdi pisatelj, potem pa si jih pospremil v širni svet, čeprav imaš občutek, da so oni zapustili tebe. S tem nekoliko hudomušnim diskurzom Noote- boom izpostavi precej resno temo: ne samo, da pisatelj na ta način vstopi v lastno zgodbo, gre tudi za vprašanje avtorstva; Nooteboom ob koncu romana svojo bralko poziva, naj izreče zadnji stavek in zaključi knjigo. Pisatelj je tisti, ki predvsem posluša svoje junake, in je potemtakem le mediator v metafizični igri. Od tod zlahka uvidimo, da Nooteboom sodi med avtorje, ki ne samo poznajo lastno mero, temveč celo vedo, da lepota nikoli ni dokončno opisljiva in ulovljiva. Nooteboomova bralka pisatelja ob koncu vpraša, ali je kdaj razmišljal o stvarniku, ki je raj zasnoval kot nekakšen kraj brez ne- sporazumov, in ob tem pripomni, da je tam moral vladati neznosen dolgčas. Pisatelju mimogrede navrže še kompliment: kaj ta- kšnega bi si lahko izmislil le slab pisatelj. Cees Nooteboom je za svojo odličnost prejel številne nagrade, častne nazive in doktorate (z univerz v Bruslju, Nijmegenu in Berlinu). Leta 2009 so mu podelili še najpomembnej- šo nizozemsko literarno nagrado, Prijs der Nederlandse Letteren. ¾ Kje ste odraščali? V Reykjavíku, na Islandiji. Kje in kaj ste študirali? V Reykjavíku sem diplomiral na humanističnem oddelku Politehnike. Kje živite in zakaj? V Reykjavíku, kjer je tudi moja družina. Na katero od svojih knjig ali projektov ste najbolj po- nosni? Na organizacijo izdaje poezije Melite Urbancic, avstrijsko- judovske pesnice, ki je leta 1938 prišla na Islandijo in bila islandskim bralcem neznana do leta 2014. Kaj veste o Ljubljani in kaj pričakujete od Slovenije? Le to, da je lepa in polna literature, prijetnih ljudi in do- bre hrane. Pričakujem, da bo kot v raju, ki sem ga opisal v prejšnjem stavku. Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojim bralcem. Cinnamon Streets Bruna Schulza, The Hearing Trumpet Le- onore Carrington in The Fish Can Sing Halldorja Laxnessa. Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado? Grem na sprehod, v kavarno, brskam po knjižnih policah knjigarn ali knjižnic, pobožam sosedovo mačko, gledam drevo, se vrnem nazaj za mizo in poskusim znova. Če je blokada še vedno prisotna, spet vstanem in se pretvarjam, da je vseeno, če pišem ali ne. Opišite svoj idealen dan. Svetlo moder-siv-bel-moder-oranžen-rdeč-globoko mo- der-črn. Kaj vas zagotovo nasmeji? Človek, osmešen zaradi prepričanja, da lahko nadzoruje naravo. Kaj vas zagotovo spravi v žalost? Trpljenje živali zaradi zla, ki ga je človek ustvaril v na- ravi. Ali ste vraževerni? Kadar rečem kaj, kar bi se lahko interpretiralo kot igranje z usodo, trikrat potrkam na les in zraven rečem: 7-9-13. Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate? Pišem kratke tekste, kjer ni veliko prostora za ponavljanje, zato rad verjamem, da sem tega zločina nedolžen. Kakšna je zgodba o objavi vaše prve knjige? Star sem bil 15 let in mislil sem, da svet potrebuje še eno knjigo poezije, sploh knjigo, ki sem jo napisal jaz. Tako je leta 1978 izšla Sýnir/Visions. Obstaja trenutek, ko se vam je zazdelo, da vam je uspelo kot avtorju? Ko sem končal rokopis za roman Modra lisica, sem vedel, da sem napisal nekaj večjega od sebe. Upal sem, da bodo to opazili še drugi, in tudi so. Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med pred- stavitvijo knjige ali na literarnem dogodku. Ko se je na branju poezije pojavila le ena oseba. Kaj bi delali, če ne bi bili pisatelj? Bil bi detektiv. Kaj bi svetovali mladim piscem? Za minuto zaprite oči, potem jih odprite in pišite 15 minut. Ponovite tolikokrat, kolikor je treba. ¾ (Prevod intervjuja: Lisa Mislej) Sjón Klub Cankarjevega doma 6. marec, ob 20. uri 10 Fabula 2016 24. februarja 2016 Slike z zelenega otočka Teofil Pančić V oz za München, ki se je že v Tovarniku z rutinskim jezikovnoalkimističnim postopkom spremenil v vlak, se je le za trenutek ustavil v Savskem Marofu, da so lahko izstopili hrvaški policaji in cariniki, potem pa je odropotal še dva do tri kilometre in se ustavil na obmejni postaji v Dobovi, prvi točki v Sloveniji, a tudi v Evropski uniji. Medtem ko smo čakali na zamenjavo lokomotive, je v vagon brez kupejev, »avionski«, vstopil nižji fičfirič otroškega videza v uniformi slovenske policije. Vagon je bil skoraj prazen, kakšnih deset Slovencev in Hrvatov je leno mahalo z osebnimi izkaznicami, trije, ki so šprehali angleško – eden med njimi, bučen in nalezljivega nasme- ha, je bil videti, kot da bi pravkar pobegnil s snemanja novega albuma Asian Dub Foundation – so izbrskali in uniformiranemu kranjskemu Janezu kazali nekakšne po- tne liste, ta jim je po angleško zaželel srečno pot ali nekaj podobnega. Mimogrede, ko smo se pripeljali v Dobovo, je eden od fantov negotovo vprašal druga dva: Is it Slovenia? Onadva sta mu, prav tako negotova, odgovorila, da najbrž je. Zanje bi to lahko bila magari Estonija, kot da bi bilo to kaj važno, vse je široki, gosto naseljeni Euroland, imena njegovih pokrajin pa so bolj folklorne podrobnosti kot nekaj, s čimer bi se bilo vredno resneje ukvarjati. In sredi te vsesplošne vagonske sproščenosti mora samo potnik s te (post)apokaliptične balkanske strani odgovarjati na odvečna policajeva vprašanja, čeprav ima potrjen potni list, na vizumu pa piše, da potuje »poslovno«, samo ta potnik vzbuja zanimanje Uradne Osebe, samo temu potniku da- jejo tudi na ta način jasno vedeti, česar že tako ni mogoče pozabiti, tudi če bi hotel: da je Evropejec tretjega razreda, natančneje, zunanji prievropski vsiljivec, na katerega je treba biti še posebej pozoren in ga dodatno nadzirati, da se po kakšnem naključju ne bi odločil za kakšno nepre- mišljeno dejanje, na primer, da bi se predolgo zadržal v Eurolandu, kamor mu je bilo že tako dovoljeno – če bi o tem povprašali našega vagonskega policaja – samo zaradi nerazumljivo pretirane ljubeznivosti in popustljivosti slo- venske diplomacije. Če pa je Vsiljivec še tako predrzen, da se sredi Svetega Mejnega Obreda oglasi na klic z mobilnega telefona, le toliko, da bi sogovornici sporočil, da je vse okej, potem mu je zaradi tega treba odpridigati: je to Predrzno Obnašanje zahvala, da smo ti kljub vsemu dovolili vstop, čeprav nam ne bi bilo treba? Bedno je, ker je tvoj položaj beden, ker je bedno in plebejsko to, od kod prihajaš in kateri potni list nosiš s sabo kot nekakšno stigmo, na kar bi pa tako ali tako moral biti pripravljen. Zato se te vse to pravzaprav niti ne dotakne in že pri Brežicah pozabiš na vse in se prepustiš vpijanju prizorov, ljudi, pokrajine: kar beži mimo tebe na drugi strani okna, je Slovenija, ta majceni zeleni otoček med Balkanom in Alpami, dežela, ki si jo do pomladi 1991 neštetokrat obiskal, katere jezik in kulturo poznaš, dežela, s katero si intimen in si si z njo blizu na dva mi- lijona načinov, dežela, ki je bistven in neločljiv del tvoje kulturološke prtljage in dosmrtnega »čustvenega rodnega kraja«, pa vendar dežela, v kateri po letu 1991 nisi bil, šestnajst dolgih let se je postavilo vmes – malo za državo in zgodovino, veliko za človeško življenje. Medtem je zate in tvoje postala Prava Tujina, kraj, kjer moraš lepo prositi, da ti dovolijo vstopiti, tvojo prošnjo pa natančno proučijo. Ja, ni mi prav, vendar se ne jezim, ker je tako, saj nimam pravice, da bi se: ne gre za Slovenijo, gre za tistega-od-kate- rega-prihajaš. Ko sta se Slovenija in tvoja država pred temi famoznimi šestnajstimi pomladmi razšli kot par ogorčenih ljubimcev, sta z živahnim korakom krenili vsaka v svojo smer, natančneje, vsaka se je odpravila točno tja, kamor se je z besedami že prej namenila ob hrupu množic, in na koncu je vsaka pristala prav tam, kamor se je namenila: Slovenija v Evropski uniji, Srbija pa … težko rečem, kje, ampak kakorkoli se to že imenuje, nikakor ni najboljši kraj na svetu. Težko bi rekli, da večinska Srbija ni ves čas z nihilistično-suicidalno trmo rinila in si prizadevala, da tja prispe, in na žalost tudi je, in s svojim žalostnim primerom spominja in opominja, da ni nič hujšega, kot če se ti želje uresničijo in se izkaže, da si nisi znal zaželeti ničesar dobrega in pametnega. Dve uri se je vlak prebijal po dolini Save, male, hitre in razburkane reke, še malo ne podobne tisti, v kakršno bo zrasla pozneje v tvojem panonskem svetu, gledaš skozi okno, mesta in vasi, cerkvice in gradove na vrhovih hribov, ravno tam, kjer si jih nekdaj pustil, prav takšne, kakršnih se spomniš. In ne moreš spregledati in ne začutiti, da je vse, kar se ponuja očesu, lepo in skladno, kakršno je vedno bilo, pravzaprav še lepše, saj so od tam izgnali še zadnje nikoli preveč očitne sledi nekdanjega socialistične- ga mrtvila. Vsaka hiša, vsako poslopje je zgrajeno nekako primerno, smiselno, v skladu z okoljem, vsaka ulica, ki jo zagledaš, je videti kot ulica in ne kot ekshibicija pijanega nacizem kot kinematografSki žanr AnjA SkApin n emškega pisatelja in prevajalca Matthiasa Göritza slovenski bralci že poznajo, saj je kar dvakrat (2007 in 2009) nastopil na Dnevih poezije in vina, leta 2012 pa je obiskal Maribor – takratno evropsko prestolnico kulture. Poleg tega že lep čas deluje v poetskem tandemu z Alešem Štegrom (Knjiga reči, Knjiga teles), sodeloval pa je tudi pri prevajanju Borisa Pahorja (Parnik trobi nji, Nomadi brez oaze, Vila ob jezeru, Zatemnitev, V labirintu); nekajletno bivanje v Rusiji ga je namreč obogatilo s posluhom za zven slovanskih jezikov. Leta 1969 v Hamburgu rojeni pisatelj je bil poleg norveškega dirigenta Ragnarja Rasmussena tudi prvi stanovalec rezidenčnega centra za tuje umetnike v Ljubljani (2010). Študiral je filozofijo in literarne vede, živel v Moskvi, Parizu in Chicagu, leta 2001 izdal prvo pesniško zbirko Loops in leta 2005 debitiral še v prozi, in sicer z romanom Der kurze Traum des Jakob Voss. V romanu o umiranju rac, ki ni imel nikakršne preroške zveze s širjenjem ptičje gripe v Evropo, temveč je zgolj metafora za neuspeh podjetniškega optimizma o napredku Nemčije v osemdesetih, je Göritz opozoril na davek, ki ga terjajo previsoko zastavljeni cilji – slutnje o boljši ekološki ozaveščenosti prihodnosti so bile, kot lahko vidimo, zgolj utopija. In če naj bo literatura nekakšen kritičen vpogled v družbeno stanje, lahko pri zadnjem Göritzovem romanu, Sanjači in grešniki (Träumer und Sünder, 2013), že po naslovu sklepamo, čemu je zavezano človeštvo; roman, ki v bistvu ni roman, temveč razpredanje o takšnih in drugačnih družbenih problemih, kjer imamo na eni strani ostarelega filmskega producenta Erlenberga, na drugi pa mladega novinarja Velderja, ki ga intervjuja v upanju, da bo pridobil informacije o klofutarskem pripetljaju s Tarantinom, s katerim je kot koproducent sodeloval pri filmu Neslavne barabe, in o Erlenbergovem zadnjem filmskem projektu Gleiwitz. Velder daje vtis Matthias Göritz Klub Cankarjevega doma 27. februar, ob 20. uri Salon uporabnih umetnosti v Mariboru 29. februar, ob 18. uri zgodoVinar čuSteV TinA podržAj J uan Gabriel Vásquez (Bogota, 1973), po poklicu pravnik z doktoratom iz latinskoameri- ške književnosti s Sorbone, je nemara najpomembnejše ime novega rodu kolumbijskih pisateljev, ki so bili postavljeni pred nehvaležno nalogo: izviti se iz sence velikega Garcíe Márqueza. Tako kot številni kolumbijski umetniki je dolgo živel v tujini. Kot eden redkih se je v Kolumbijo vrnil. Po izidu svoje zadnje knjige se ga vse bolj trdovratno prijemlje oznaka »arheolog novejše kolumbijske zgodovine«, čeprav se ima sam raje za »zgodovinarja čustev«. Da bi se lahko popolnoma posvetil leposlovju, se je celo odrekel prestižni vlogi kolumnista v najstarejšem kolumbijskem dnevniku El Espectador. V slovenščini ga spoznavamo z nje- govim petim romanom Zvok stvari, ki padajo (El ruido de las cosas al caer, 2011), za katerega je prejel nagradi Alfaguara in International Dublin Literary Award. Vásquez sicer vztraja, naj prva romana, ki ju je napisal, ko je imel 23 in 25 let, v imenu mladostniške zablode črtajo iz njegovega pisateljskega opusa, kar bi pomenilo, da je Zvok pravzaprav njegov tretji roman, po Los informantes (Ovaduhi, 2004) in Historia secreta de Costaguana (Skrivnostna zgodba Costaguane, 2007), v kateri poveže zgodbi o gradnji Panamskega prekopa in življenju poljskega pisatelja Josepha Conrada, o katerem je napisal tudi biografijo (2004). V svoji zadnji knjigi, Las formas de las ruinas (Oblike ruševin, 2015), ki je izšla konec lanskega leta, Vásquez v nenavadnem križancu avtobiografije, zgodovinskega dokumenta, kriminalnega romana in teorije zarote raziskuje dva atentata: na generala Rafaela Uribeja Uribeja leta 1914 in na liberalnega predsedniškega kandidata Jorgeja Eliécerja Gaitána leta 1948. Umor Gaitána je v središču Bogote sprožil val nemirov in protestov, znanih kot El Bogotazo. Z njim se je v mesto preselilo nasilje, ki se je kot vojna med liberalci in konserva- tivci že dolgo kuhalo v ruralnih območjih. Roman ima svoj začetek v resničnem dogodku: dedič znanega in pomembnega kolumbijskega zdravnika forenzika je Vásquezu pokazal Gaitánovo vretence z luknjo, ki jo je v njem pustila krogla morilcev, in zgornji del lobanje Rafaela Uribeja Uribeja. Pod izjemnim vtisom tako otipljivega koščka zgodovine je Vásquez za osrednji lik romana postavil kar samega sebe: pripovedovalec nosi njegovo ime, objavil je knjige z enakimi naslovi in ima tako kot »resnični« Vásquez hčerki dvojčici. Tak prijem bi zlahka uporabil tudi v romanu Zvok stvari, ki padajo. Pripovedovalec Antonio Yammara, mladi profesor prava, je od Vásqueza dve leti starejši in torej pripadnik tiste generacije Kolumbijcev, ki je v najboljšem primeru imela dve možnosti: nalesti se vse- prisotnega strahu, ki ga je sejalo življenje na bojišču narkoterorizma, ali pa državo zapustiti. Vendar Zvok stvari, ki padajo ni zgodba o zloglasnih narkokraljih niti njihovih zločinih. Je pripoved o dediščini teh zločinov, nepričakovanih vezeh, ki so jih med ljudmi stkali, in njihovih naključnih, postranskih žrtvah. Vásquez izhaja iz prepričanja, da zgodovinski dogodki zaznamujejo naše posamezne usode, da nihče ne more nedolžen iziti iz nasilne zgodovine, ki nam je pripisana. Takšen posameznik je tudi Yammara; skupaj z nabojem, ki umori njegovega znanca, skrivnostnega Ricarda Laverdeja, vanj vstopi hromeči strah, za katerim je množično bolehala njegova generacija Bogotčanov. Zakon z njegovo nekdanjo študentko Auro, ki je turbulentna osemdeseta leta preživela v tujini, je zato obsojen na hrupen padec, zbližanje z Laverdejevo hčerko, s katero si lahko izmenjuje znamenita vpra- šanja, »kaj si počel, ko so umorili tega in tega?«, pa neizogiben. Oglušujoč je za Yammaro zlasti padec samoprevare, da lahko ostanemo ob strani velikih družbenih pretresov in da imamo nadzor nad tem, kaj se bo zgodilo z našim življenjem. »Nikogar, ki dovolj dolgo živi,« namreč »ne more presenetiti novica, da so njegov življenjepis oblikovali oddaljeni dogodki in tuja volja ob majhni ali nikakršni udeležbi njegovih lastnih odločitev.« Vásquez pravi, da piše o zgodovini svoje države, ker se mu še vedno zdi polna skrivnosti, sivih lis, z bistveno več vprašanji kot odgovori. Zgodovina zanj ni predmet, ki postavljen na polico čaka, da ga zasuje prah; tu je, z nami, del naših življenj. Naša perspektiva sveta pa je ozka, omejena, osebna. Samo eno gledišče imamo: osebe, ki po naključju smo. Pisanje je zato za Vásqueza način smrtnega boja z lastno perspektivo sveta, je možnost za njegovo razširjanje. Zato se tudi v naslednjih romanih najverjetneje lahko nadejamo potovanja v zgodovino, saj je pisatelju z njegovim junakom Yammaro skupno še eno prepričanje: »Sedanjost v resnici ne obstaja: vse je spomin, ta stavek, ki sem ga ravnokar zapisal, je že spomin, spomin je ta beseda, ki ste jo vi, bralec, ravnokar prebrali.« ¾ Juan Gabriel Vásquez Klub Cankarjevega doma 4. marec, ob 20. uri 24. februarja 2016 11 Fabula 2016 kraja«, pa vendar dežela, v kateri po letu 1991 nisi bil, šestnajst dolgih let se je postavilo vmes – malo za državo in zgodovino, veliko za človeško življenje. Medtem je zate in tvoje postala Prava Tujina, kraj, kjer moraš lepo prositi, da ti dovolijo vstopiti, tvojo prošnjo pa natančno proučijo. Ja, ni mi prav, vendar se ne jezim, ker je tako, saj nimam pravice, da bi se: ne gre za Slovenijo, gre za tistega-od-kate- rega-prihajaš. Ko sta se Slovenija in tvoja država pred temi famoznimi šestnajstimi pomladmi razšli kot par ogorčenih ljubimcev, sta z živahnim korakom krenili vsaka v svojo smer, natančneje, vsaka se je odpravila točno tja, kamor se je z besedami že prej namenila ob hrupu množic, in na koncu je vsaka pristala prav tam, kamor se je namenila: Slovenija v Evropski uniji, Srbija pa … težko rečem, kje, ampak kakorkoli se to že imenuje, nikakor ni najboljši kraj na svetu. Težko bi rekli, da večinska Srbija ni ves čas z nihilistično-suicidalno trmo rinila in si prizadevala, da tja prispe, in na žalost tudi je, in s svojim žalostnim primerom spominja in opominja, da ni nič hujšega, kot če se ti želje uresničijo in se izkaže, da si nisi znal zaželeti ničesar dobrega in pametnega. Dve uri se je vlak prebijal po dolini Save, male, hitre in razburkane reke, še malo ne podobne tisti, v kakršno bo zrasla pozneje v tvojem panonskem svetu, gledaš skozi okno, mesta in vasi, cerkvice in gradove na vrhovih hribov, ravno tam, kjer si jih nekdaj pustil, prav takšne, kakršnih se spomniš. In ne moreš spregledati in ne začutiti, da je vse, kar se ponuja očesu, lepo in skladno, kakršno je vedno bilo, pravzaprav še lepše, saj so od tam izgnali še zadnje nikoli preveč očitne sledi nekdanjega socialistične- ga mrtvila. Vsaka hiša, vsako poslopje je zgrajeno nekako primerno, smiselno, v skladu z okoljem, vsaka ulica, ki jo zagledaš, je videti kot ulica in ne kot ekshibicija pijanega Nacizem kot kiNematografski žaNr AnjA SkApin N emškega pisatelja in prevajalca Matthiasa Göritza slovenski bralci že poznajo, saj je kar dvakrat (2007 in 2009) nastopil na Dnevih poezije in vina, leta 2012 pa je obiskal Maribor – takratno evropsko prestolnico kulture. Poleg tega že lep čas deluje v poetskem tandemu z Alešem Štegrom (Knjiga reči, Knjiga teles), sodeloval pa je tudi pri prevajanju Borisa Pahorja (Parnik trobi nji, Nomadi brez oaze, Vila ob jezeru, Zatemnitev, V labirintu); nekajletno bivanje v Rusiji ga je namreč obogatilo s posluhom za zven slovanskih jezikov. Leta 1969 v Hamburgu rojeni pisatelj je bil poleg norveškega dirigenta Ragnarja Rasmussena tudi prvi stanovalec rezidenčnega centra za tuje umetnike v Ljubljani (2010). Študiral je filozofijo in literarne vede, živel v Moskvi, Parizu in Chicagu, leta 2001 izdal prvo pesniško zbirko Loops in leta 2005 debitiral še v prozi, in sicer z romanom Der kurze Traum des Jakob Voss. V romanu o umiranju rac, ki ni imel nikakršne preroške zveze s širjenjem ptičje gripe v Evropo, temveč je zgolj metafora za neuspeh podjetniškega optimizma o napredku Nemčije v osemdesetih, je Göritz opozoril na davek, ki ga terjajo previsoko zastavljeni cilji – slutnje o boljši ekološki ozaveščenosti prihodnosti so bile, kot lahko vidimo, zgolj utopija. In če naj bo literatura nekakšen kritičen vpogled v družbeno stanje, lahko pri zadnjem Göritzovem romanu, Sanjači in grešniki (Träumer und Sünder, 2013), že po naslovu sklepamo, čemu je zavezano človeštvo; roman, ki v bistvu ni roman, temveč razpredanje o takšnih in drugačnih družbenih problemih, kjer imamo na eni strani ostarelega filmskega producenta Erlenberga, na drugi pa mladega novinarja Velderja, ki ga intervjuja v upanju, da bo pridobil informacije o klofutarskem pripetljaju s Tarantinom, s katerim je kot koproducent sodeloval pri filmu Neslavne barabe, in o Erlenbergovem zadnjem filmskem projektu Gleiwitz. Velder daje vtis človeka brez lastnosti, medtem ko starec govori in govori; ob prebiranju se počutimo kot na obisku pri stari mami, kjer se nam v glavi vrti samo eno: »Bo stara že enkrat nehala govo- riti …, ampak če bom še naprej prijazno kimal, me bo dala v oporoko za dediča večinskega deleža.« Čeprav Erlenberg z novinarjem subtilno manipulira, naposled vidimo, da ima tudi Velder svoje skrite motive. Pred nami se tako počasi razodeva življenje zdaj že precej bolnega starca, ki poln nostal- gičnega zanosa pripoveduje o svojih hollywoodskih začetkih v sedemdesetih in technicolor filmih, ki jih tako zelo ljubi; pa o politiki in o tem, kako dandanes kinematografi zaradi piratstva propadajo; kako je postalo upodabljanje groze in smrti propagandno sredstvo in ne več bistvo umetnosti; kako imajo mladi moški radi eksplozije, kri in seks, mlade ženske pa modo, prijateljstvo in romantiko, medtem ko starejše ženske navijajo za zmago ljubezni in človečnosti, starejšim moškim pa se oko orosi samo še ob Clintu Eastwoodu. Ugotavlja, da je Hollywood povsod in neizogiben ter da je šund pogosto bolj dobičkonosen kot umetnost – tudi sam namreč podleže veleprodukciji v stilu blockbusterjev. Njegov film Gleiwitz, poimenovan po poljskem mestu, kjer so Nemci z napadom na radijsko postajo poskušali uprizoriti povod za začetek druge svetovne vojne, naj bi režiral Ridley Scott in naj bi bil »[v]rnitev v realnost. Resnične zgodbe, ki pomenijo življenje, čustva, ki nas obhajajo, kadar smo priča grozi, majhne, razumljive drame v veliki zgodovini, za katero sploh ne verjamemo več, da lahko vplivamo nanjo. Naš film bo to pokazal. Da se je dalo, da se da!« Naj bo namen Gleiwitza bodisi igrati na emocionalno noto zgodovinske ozaveščenosti bodisi povsem hollywoodsko zaslužkarski, zdi se, da hitlerjevske brčice nikoli ne bodo iz mode, na esesovske uniforme, ki jih je krojil Hugo Boss, pa so tako ali tako padala tudi dekleta na okupiranih območjih. Nacizem je postal kinematografski žanr, zlata doba tride- setih je že davno minila, Hitlerjev pakt s Hollywoodom je prekinjen. In čeprav je Erlenberg tisti, ki je oklofutal Tarantina (čeprav pravega razloga nikoli ne izvemo), pa je navsezadnje Tarantino tisti, ki je v Neslavnih barabah tako katarzično pometel z nacisti, da so vsi drugi filmi s tovrstno tematiko zgolj kaplja bencina na ogenj, ki ga je zanetila Shosanna Dreyfus v svojem pariškem kinu. V sanjah že lahko igramo pravičnike, a kaj, ko potem vedno znova grešimo. In če se kot človeštvo ne moremo ničesar naučiti, naj vsaj fikcija izreče neizrečeno. ¾ Matthias Göritz Klub Cankarjevega doma 27. februar, ob 20. uri Salon uporabnih umetnosti v Mariboru 29. februar, ob 18. uri Gaitánovo vretence z luknjo, ki jo je v njem pustila krogla morilcev, in zgornji del lobanje Rafaela Uribeja Uribeja. Pod izjemnim vtisom tako otipljivega koščka zgodovine je Vásquez za osrednji lik romana postavil kar samega sebe: pripovedovalec nosi njegovo ime, objavil je knjige z enakimi naslovi in ima tako kot »resnični« Vásquez hčerki dvojčici. Tak prijem bi zlahka uporabil tudi v romanu Zvok stvari, ki padajo. Pripovedovalec Antonio Yammara, mladi profesor prava, je od Vásqueza dve leti starejši in torej pripadnik tiste generacije Kolumbijcev, ki je v najboljšem primeru imela dve možnosti: nalesti se vse- prisotnega strahu, ki ga je sejalo življenje na bojišču narkoterorizma, ali pa državo zapustiti. Vendar Zvok stvari, ki padajo ni zgodba o zloglasnih narkokraljih niti njihovih zločinih. Je pripoved o dediščini teh zločinov, nepričakovanih vezeh, ki so jih med ljudmi stkali, in njihovih naključnih, postranskih žrtvah. Vásquez izhaja iz prepričanja, da zgodovinski dogodki zaznamujejo naše posamezne usode, da nihče ne more nedolžen iziti iz nasilne zgodovine, ki nam je pripisana. Takšen posameznik je tudi Yammara; skupaj z nabojem, ki umori njegovega znanca, skrivnostnega Ricarda Laverdeja, vanj vstopi hromeči strah, za katerim je množično bolehala njegova generacija Bogotčanov. Zakon z njegovo nekdanjo študentko Auro, ki je turbulentna osemdeseta leta preživela v tujini, je zato obsojen na hrupen padec, zbližanje z Laverdejevo hčerko, s katero si lahko izmenjuje znamenita vpra- šanja, »kaj si počel, ko so umorili tega in tega?«, pa neizogiben. Oglušujoč je za Yammaro zlasti padec samoprevare, da lahko ostanemo ob strani velikih družbenih pretresov in da imamo nadzor nad tem, kaj se bo zgodilo z našim življenjem. »Nikogar, ki dovolj dolgo živi,« namreč »ne more presenetiti novica, da so njegov življenjepis oblikovali oddaljeni dogodki in tuja volja ob majhni ali nikakršni udeležbi njegovih lastnih odločitev.« Vásquez pravi, da piše o zgodovini svoje države, ker se mu še vedno zdi polna skrivnosti, sivih lis, z bistveno več vprašanji kot odgovori. Zgodovina zanj ni predmet, ki postavljen na polico čaka, da ga zasuje prah; tu je, z nami, del naših življenj. Naša perspektiva sveta pa je ozka, omejena, osebna. Samo eno gledišče imamo: osebe, ki po naključju smo. Pisanje je zato za Vásqueza način smrtnega boja z lastno perspektivo sveta, je možnost za njegovo razširjanje. Zato se tudi v naslednjih romanih najverjetneje lahko nadejamo potovanja v zgodovino, saj je pisatelju z njegovim junakom Yammaro skupno še eno prepričanje: »Sedanjost v resnici ne obstaja: vse je spomin, ta stavek, ki sem ga ravnokar zapisal, je že spomin, spomin je ta beseda, ki ste jo vi, bralec, ravnokar prebrali.« ¾ Juan Gabriel Vásquez Klub Cankarjevega doma 4. marec, ob 20. uri vaškega kneza. Po hišah lahko presodiš, da v nekaterih živijo premožnejši, v drugih revnejši ljudje, vendar so vse urejene in skladne, ene in druge, ob njih ni žaljivih kičastih vil novih bogatašev, tudi ne kulisnih kartonskih bajt, kakršne te pričakajo ob prihodu v Beograd, kot bi se znašel v predmestju Ria de Janêira, le da s snegom in vetrom v repertoarju. Tu ni »črnih gradenj«: sam ta pojem je nekaj, kar je onkraj prepoznavnega. Celo »grde« rudarsko-industrijske Trbovlje so še sprejemljivo sive, saj se vidi, da so prebivalci naredili vse, da bi ublažili vgrajeno sivino in razumno polepšali okolje, v katerem jim je soje- no preživeti zemeljske dni. Ljubljana – tudi ta je takšna, kakršne se spomnim, le da je še lepša in zračnejša, čistejša kot v socializmu – se je prav tako izognila vsem stranskim učinkom balkanske kvazitranzicije in sindroma vojnega dobičkarstva, je mesto, v katerem se dela, a tudi mesto, v katerem se zabava in uživa, mesto, ki vsak večer veselo in glasno razbija slaboumni, defenzivno-rasistični stereotip Mrtvega Mesta, v katerem menda ob desetih zvečer vse zamre, zaradi česar naj bi morali ubogi Slovenci poiskati svoj košček zabave na beograjskih splavih ali v Guči. Ne, z njimi lahko samo za trenutek zamenjajo okolje in kombinirajo veseljačenje – to je vse. Gledano »od tu« je Slovenija pravzaprav neke vrste uto- pija: je podoba tvoje dežele v alternativni podobi zgodovine, ki se ni nikoli zgodila. Slovenija je, kar bi tvoja dežela lahko bila – če ne bi postala, kar je postala. Zaradi tega je mnogi od tu nekako ne marajo: s svojim obstojem jih spominja na to, kakšni osli so bili. In kar je še huje: imeli so možnost izbire, lahko bi se odpravili tja, kamor se je odpravila ona, pa se niso, temveč so se namenili, kamor se pač so, in so tja tudi prispeli. Kaj jim je bilo tega treba, o, ko se vsaj ne bi nikoli odpravili. ¾ Teofil Pančić Modrijanova knjigarna 3. marec, ob 18. uri 12 Problemi 24. februarja 2016 PROTIISLAMSKI DISKURZ V EVROPI NI NEKAJ NOVEGA GreGor Inkret, f o to Jože SuhadolnIk P rimož Šterbenc je politolog, sociolog, publicist, strokovnjak za islam in dober poznavalec doga- janja na Bližnjem vzhodu. Docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in avtor dveh monografij – Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti (2005) ter Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije (2011) –, pomembnih za razumevanje zgodovine islamske vere in kompleksnih odnosov med muslimanskim svetom in Zahodom, se pogo- sto pojavlja v medijih. O t. i. arabski pomladi, krvavi sirski moriji, vzponu skrajnežev v Siriji in Iraku, starodavnem razkolu med šiiti in suniti, ki še vedno pomembno določa politična razmerja in družbene odnose v muslimanskem svetu, govori natančno, trezno in eruditsko. Napad na Irak leta 2003, s katerim je mednarodna koalicija na čelu z ZDA zrušila režim Sadama Huseina, pa vidi kot glavni vzrok za zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu. V Sloveniji islam kot religijo in dogajanje v muslimanskem svetu preslabo poznamo, opozarja Šterbenc, čeprav gre za družbe v neposredni soseščini Evropske unije. Treba se je ozreti onkraj stereotipov in poenostavljanj, ki se danes po- javljajo v zvezi z islamom: »Mediji načeloma veliko govorijo in bombastično pišejo o islamu, o muslimanskem svetu, Islamski državi in podobno, zato lahko človek hitro dobi vtis, da so muslimani pomembni svetovni akterji. V resnici imajo na svetovnem odru stransko vlogo, čeprav jih je 1,6 milijarde, saj niti vlečejo drugi – ZDA, Kitajska, Rusija, Indija.« Pred kratkim je minilo pet let od t. i. arabske pomladi, niza protestov in revolucij ponižanih in jeznih množic v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Za kakšen revolt je pravzaprav šlo? Izraz arabska pomlad je z današnjega vidika problema- tičen, saj so razmere na terenu veliko slabše, kot sugerira omenjena besedna zveza. V Siriji še zmeraj divja srhljiva uničujoča vojna, podobno velja tudi za Libijo. V Egiptu je represija pod režimom predsednika Abdela Fataha Al Sisija še hujša, kot je bila pred začetkom protestov leta 2011, na brutalno izraelsko okupacijo palestinskih ozemelj, ki ostaja eden glavnih razlogov za napetosti na Bližnjem vzhodu, pa je mednarodna javnost popolnoma pozabila. Niz uporov, do katerih je prišlo pred petimi leti, moramo sicer razdeliti v več sklopov, saj je šlo za različne procese, o katerih je treba govoriti ločeno. V Tuniziji in Egiptu so bili protesti spontani, na ulice je odšlo lokalno prebivalstvo, ki je v prvi vrsti prote- stiralo proti veliki socialni neenakosti, kar ni presenetljivo, saj sta obe državi šli skozi fazo uveljavljanja vrste neoliberalnih politik. Libija in Sirija pa sta drugačni zgodbi. Še vedno ni jasno, ali je v tem primeru šlo za spontan upor. Razmer v Siriji na primer, ki je kompleksna, religijsko mešana država s turbulentno zgodovino, nikakor ne moremo primerjati s tistimi v Tuniziji ali Egiptu. V naslednji kategoriji je Bahrajn, kjer je sicer prišlo do spontanih demonstracij in zahtev po demokratizaciji, h katerim je pozval šiitski, večinski del populacije, a je tamkajšnja sunitska oblast revolt nasilno zatrla. Posebna zgodba je Jemen, kjer je po protestih sicer odstopil predsednik Ali Abdulah Saleh, a danes tam div- ja državljanska vojna. Vendar gre za posledico zapletenih sunitsko-šiitskih napetosti, ki so v državi obstajale že pred začetkom t. i. arabske pomladi. Ko smo na vrenje na Bližnjem vzhodu pred petimi leti zrli iz Evrope, je človek dobil vtis, da gre za upor mladine, povezane na družbenih omrežjih in drugih digitalnih plat- formah, proti ostarelim avtokratom. Sodobna tehnološka sredstva, družbena omrežja in podob- no so prej izvrstna orodja za manipulacijo kot za emancipa- cijo. A tudi mladi ne vedo vsega. Ravno sirska in egiptovska mladina sta v času omenjenih družbenih premikov po mojem mnenju pokazali, da ne razumeta povsem dežel, v katerih živita. Mladi se niso zavedeli kompleksnih političnih, reli- gijskih, socialnih ozadij in razmerij v lastnih družbah, zato so v Siriji vztrajali pri poenostavljeni podobi boja ljudstva proti oblasti kot spopada dobrega proti zlu. V Egiptu pa je odstop Hosnija Mubaraka v začetku februarja 2011 povzročil silno evforijo, a je bilo jasno, da sam po sebi ne bo ničesar spremenil. Problem sodobnega Egipta je namreč bolj struk- turne narave, v dominantni vlogi državnega aparata – vojske, policije, tožilstva, sodstva in birokracije –, postkolonialne države v družbenopolitičnem in ekonomskem življenju. Odstavitev Mubaraka je bila zato zgolj taktična poteza vojske, ki je vseskozi, čeprav je formalno po predsedniških volitvah junija 2012 predala oblast Muslimanski bratovščini, iz ozadja vplivala na dogajanje. Nato je spretno izkoristila ostro delitev egiptovske družbe na bolj sekularni in islamistični del ter z vojaškim udarom leta 2013 znova prevzela oblast. Katere so glavne neoliberalne politike, ki so v zadnjih desetletjih usodno zaznamovale arabske družbe? Predvsem gre za procese privatizacije državne lastnine, liberalizacije gospodarstva in deregulacije trga dela. Majhen del družbe je obogatel, prišlo je do močnega poslabšanja kakovosti javnih storitev, na primer v zdravstvu in šolstvu, ter velikega povečanja neenakosti. V Egiptu je že predsednik Anvar Sadat začel s politiko infitaha, z odpiranjem države tujemu kapitalu, Hosni Mubarak pa je proces pospešil že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ni tudi naključje, da so Tunizijo v dokumentih Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke dolgo omenjali kot zgodbo o uspehu. Dokler je trajala hladna vojna, se je muslimanski svet kot ekonomska periferija, če si izposodimo izraz iz strukturalistične teorije mednarodnih odnosov, še lahko oprl na sovjetska finančna, tehnološka in oborožitvena sredstva. Po koncu konflikta med supersilama pa se je moral popolnoma vključiti v globalni neoliberalni kapitalistični sistem, kjer pravila igre narekujejo bogate in razvite zahodne države. Pogosto poudarjate, da si kapitalizem in islam kot dva velika ideološka, političnoekonomska in kulturna vredno- stna sistema nasprotujeta. Katera so tista glavna načela, zaradi katerih naj bi bil islam tako drugačen? Islamska družbenoekonomska misel zase pravi, da išče nekakšno srednjo pot med kapitalizmom in komunizmom. Dopušča zasebno lastnino, ne govori o podružabljanju pro- dukcijskih sredstev in pripisuje velik pomen podjetniški pobudi. Moja teza je, da islamski družbenoekonomski sis- tem ni združljiv z neoliberalno različico kapitalizma, ker gre za izrazito skupnostno religijo z močno socialno noto, ki je popolno nasprotje neoliberalnemu individualistične- mu pristopu. Pravi musliman naj bi vselej deloval v korist skupnosti in ne bi smel nikoli pozabiti na tiste na robu družbe. Tretja najpogosteje uporabljena beseda v Koranu, najpomembnejšem viru islamskega prava, je ne nazadnje adl oziroma socialna pravičnost. Druga pomembna razlika je v pojmovanju lastnine. V neoliberalni paradigmi je zasebna lastnina sveta in posame- znik lahko z njo načeloma počne, kar hoče. Islam pa pravi, da je končni lastnik slehernega premoženja bog, človek ga zgolj dobi v upravljanje. Pri tem mora delovati tako, da pomaga socialno šibkejšim. Islam gleda izrazito negativno tudi na pohlep oziroma na pridobitništvo, medtem ko je v neoliberalnem vrednostnem sistemu pohlep pravzaprav glavno ekonomsko vodilo. O kakšnem progresivnem potencialu islama pa lahko govorimo, če vemo, da so sodobne arabske družbe uvedle podobne neoliberalne reforme, kot jih poznamo tudi v Evropi, in če se zavedamo dejstva, da gre za dežele z velikimi socialnimi razlikami, kjer se lokalno prebivalstvo obnaša podobno potrošniško kot mi na Zahodu? Vseeno ni mogoče reči, da je muslimanski svet v celo- ti prevzel neoliberalno paradigmo. Država ima še vedno izjemno pomembno vlogo v gospodarstvu in nemalokrat subvencionira določene proizvode, na primer kruh in gorivo. Večina muslimanov zares ne ravna idealno. Tudi sam institut zakata, tretjega stebra islama, nekakšnega davka za bogate, ki gre v roke revnim, se je v marsičem spremenil v svoje nasprotje. Posameznik daruje nekaj drobiža za najšibkejše, si s tem olajša vest in živi naprej svoje pridobitniško življenje. Vendarle pa se tipični musliman bolj zaveda svojih obvezno- sti in ravna drugače kot tipični zahodnjak. Velike socialne razlike je mogoče v pomembni meri razložiti s kolonialno nadvlado zahodnih sil, ki so z ekonomsko liberalizacijo razbile tradicionalne družbene solidarnostne mreže, poleg tega pa so v muslimanskem svetu ustvarile prozahodne elite, ki so vpete v globalni neoliberalni sistem. Pa še nekaj je dobro vedeti: ko je Francis Fukuyama leta 1992 v svojem znanem delu The End of History and the Last Man oznanil, da je liberalna demokracija skupaj s tržno ekonomijo prevla- dala in naj ne bi imela nobene alternative več, so se različni islamski intelektualci temu precej ostro uprli in zatrdili, da to ne velja za muslimanski svet. Poglejva še v Sirijo in Irak. Za skrajno skupino Islamska država je svetovna javnost prvič slišala, ko je poleti 2014 zavzela Mosul, drugo največje iraško mesto. Na Zahodu se pogosto obnašamo, kot da so skrajneži padli z neba, a za njihov vzpon obstaja več razlogov. Kaj se je zgodilo? Islamska država je kot skrajna grupacija Skupine za tavhid in džihad, ki jo je vodil Jordanec Abu Musab al-Zarkavi, na- stala zaradi delovanja fenomena kulturne obrambe, ko so ZDA kot krščanska sila leta 2003 napadle Irak, kjer je sunitska civilizacija v času bagdadskega abasidskega kalifata med letoma 762 in 1258 dosegla svoj največji razcvet. Sociološki koncept kulturne obrambe pravi, da se v primeru konflikta med dvema skupinama, ki sledita različnim religijam, lahko krepi njuna religijska identiteta, z radikalnimi tendencami vred. Skupina za tavhid in džihad, poznejša Al Kaida v Iraku, je bila od samega začetka radikalizirana na podlagi skrajno okrepljene sunitske identitete, kar je pripeljalo tudi do sovra- žnosti do iraških nesunitskih skupin, kot so šiiti in kristjani. Že leto in pol zahodne sile bombardirajo cilje Islamske države, na terenu pa jo ogrožajo kurdske in šiitske vojaške formacije, kar samo še krepi sunitsko identiteto njenih pripadnikov in simpatizerjev ter potencira odpor proti nesunitom. Treba pa je poznati tudi fenomen kozmične vojne. Če skupina bojevnikov posvetni konflikt prenese v roke boga, postane spor bistveno bolj brutalen, antagonističen in težko rešljiv. Zato se danes povečuje možnost terorističnih napadov na »najmehkejše« zahodne cilje, kajti celotne družbe napadalcev so obravnavane kot kolektivni brezoblični sovražnik. Menite, da je Islamska država nastala iz samoobrambnega impulza iraških sunitov? Vsekakor. Kljub njeni pogosto napadalni politiki, fanatič- nemu vojskovanju, grozljivemu nasilju in srhljivi medijski propagandi je skupina v prvi vrsti nastala in se krepila kot oblika samoobrambe proti zahodni vojaški intervenciji v arabskem svetu. Kot odziv na bombe, ki so jih Američani leta 2003 odvrgli na Bagdad, ter večletno krvavo in poniževalno okupacijo Iraka. To je ključno! Do vseh velikih radikalizacij dela svetovnih muslimanov v zadnjih petdesetih letih je prišlo zaradi agresivnih politik Zahoda in Sovjetske zveze v muslimanskem svetu. Zato skrajnežev z nasiljem, z novim bombardiranjem ne bo mogoče zares poraziti. Tudi če Is- lamsko državo fizično uničimo, se bo čez čas pojavila nova, še bistveno bolj radikalna formacija. Kakšno vlogo pri njihovem delovanju ima religija? Religijo lahko razumemo kot nekakšen samoobrambni nacionalistični element. Zato se je v družboslovju uveljavil pojem religijski nacionalizem. Vendar pa ne gre za običajen nacionalizem, temveč za proces, ki tosvetni boj povzdigne na kozmično raven. Tako je mogoče razložiti samomorilske napade borcev Islamske države, ki so pravzaprav njen zašči- tni znak. Gre za pripravljenost posameznikov, da presežejo lastno individualnost, se povsem identificirajo s svojo kolek- tiviteto, v tem primeru s sunitskim islamom, in za njegovo preživetje, ki naj bi bilo ogroženo, žrtvujejo svoja življenja. Spieglo v novinar Christoph Reuter je dokazal, da so pri Islamski državi večkrat priredili identiteto svojih samo- morilskih napadalcev in padlih borcev v Siriji in Iraku ter Primož Šterbenc, politolog, sociolog in strokovnjak za islam DO vSEh v El IKIh RADIKAl IZACIj DEl A SvEtO vNIh MuSl IMANOv v ZADNjIh PEt DESEt Ih l Et Ih jE PRIšl O ZARADI Ag RESIvNIh POl It IK ZAhODA IN SOvjEt SKE ZvEZE v MuSl IMANSKEM SvEtu. ZAtO SKRAjNEžEv Z NASIljEM, Z NOvIM BOMBARDIRANjEM NE BO MOg OčE ZARES PORAZIt I. lagali o njihovi narodnosti. če na primer Iračana, ki se je razstrelil sredi Ramadija, razglasijo za nemškega državljana, pridobijo pozornost nemške oziroma evropske javnosti in si zagotovijo večjo publiciteto. Prav tako naj bi napihnili število smrtnih žrtev pri posameznih samomorilskih in bombnih napadih in tako potencirali svojo krutost. vaš komentar? Jasno je, da so skrajneži mojstri propagande in da zelo do- bro obvladajo simboliko ter z njo nagovarjajo muslimane po vsem svetu. Ni naključje, da je na primer Abu Bakr Al Bagdadi konec junija 2014 kalifat razglasil v mošeji Nouri v Mosulu, ki jo je dal zgraditi Nur Ad Din Zangi, veliki borec proti kri- žarjem in šiitom. Vendar bi samomorilske napade same po sebi težko označil za propagandni trik, saj gre vendarle za zelo destruktivno žrtvovanje lastnih življenj. Mislim, da je bolj pomembno vprašanje, kaj motivira pripadnike Islamske države, da so se sploh pripravljeni razstreliti oziroma samo- žrtvovati. Pri tem pa je treba biti pazljiv. Rezultat protiislam- skega diskurza je tudi nadzor nad definicijo muslimana kot nasprotnika. Zato v primeru nasilja muslimanov praviloma poslušamo o tem, da so storilci zaslepljeni fanatiki ali psi- hopati. V resnici pa so vzroki za nasilje največkrat drugje, v konkretnih družbenih, političnih in socialnih okoliščinah, ki jih s tovrstnim diskurzom ignoriramo. Pred časom ste pisali o tem, kako ustaviti krvavo morijo v Siriji. Kaj predlagate? Zakaj menite, da bi Bašar Al Asad moral biti del nove sirske oblasti? Sirski konflikt je mogoče zaustaviti zgolj s politično reši- tvijo, torej z iskanjem ustrezne oblike skupne sunitsko-šiitske oblasti. Dokler bosta obe strani menili, da v spopadu lahko zmagata, se bo vojna v Siriji nadaljevala, zato je nujen politični kompromis. Po mojem mnenju mora Bašar Al Asad vsaj v določenem prehodnem obdobju ostati del nove sirske oblasti zaradi več dejavnikov. Z njim se identificira tamkajšnja ala- vitska skupnost in tudi druge manjšinske religijske skupine v državi – kristjani, druzi, ismailiti-nizariti in dvanajstniki. Ni realno pričakovati, da se bodo alaviti, ki so med dosedanjim potekom vojne utrpeli velike žrtve, kar tako odrekli svojemu voditelju. Obenem je sirski režim organiziran hierarhično in za Bašarja Al Asada trenutno nima ustrezne zamenjave, zato bi ga lahko njegov predčasni odhod destabiliziral, kar bi utegnilo voditi v katastrofo za religijske manjšine. Za zdaj pa tudi Iran ostaja zvest Al Asadovi vladavini, saj v njej vidi zagotovilo nadaljevanja politike sirskega režima kot strate- škega mostu med Teheranom in libanonskim Hezbolahom. Do kompromisa pa seveda ne bo prišlo, če se o njem ne dogovorijo štiri glavne sile, vpletene v sirsko vojno, to sta poleg ZDA in Rusije še Savdska Arabija in Iran. Kako pomembna je vloga turčije? Ankara že nekaj časa deluje izrazito sektaško, saj se tre- nutna oblast na čelu z vladajočo Stranko za pravičnost in 24. februarja 2016 13 Problemi PROTIISLAMSKI DISKURZ V EVROPI NI NEKAJ NOVEGA subvencionira določene proizvode, na primer kruh in gorivo. Večina muslimanov zares ne ravna idealno. Tudi sam institut zakata, tretjega stebra islama, nekakšnega davka za bogate, ki gre v roke revnim, se je v marsičem spremenil v svoje nasprotje. Posameznik daruje nekaj drobiža za najšibkejše, si s tem olajša vest in živi naprej svoje pridobitniško življenje. Vendarle pa se tipični musliman bolj zaveda svojih obvezno- sti in ravna drugače kot tipični zahodnjak. Velike socialne razlike je mogoče v pomembni meri razložiti s kolonialno nadvlado zahodnih sil, ki so z ekonomsko liberalizacijo razbile tradicionalne družbene solidarnostne mreže, poleg tega pa so v muslimanskem svetu ustvarile prozahodne elite, ki so vpete v globalni neoliberalni sistem. Pa še nekaj je dobro vedeti: ko je Francis Fukuyama leta 1992 v svojem znanem delu The End of History and the Last Man oznanil, da je liberalna demokracija skupaj s tržno ekonomijo prevla- dala in naj ne bi imela nobene alternative več, so se različni islamski intelektualci temu precej ostro uprli in zatrdili, da to ne velja za muslimanski svet. Poglejva še v Sirijo in Irak. Za skrajno skupino Islamska država je svetovna javnost prvič slišala, ko je poleti 2014 zavzela Mosul, drugo največje iraško mesto. Na Zahodu se pogosto obnašamo, kot da so skrajneži padli z neba, a za njihov vzpon obstaja več razlogov. Kaj se je zgodilo? Islamska država je kot skrajna grupacija Skupine za tavhid in džihad, ki jo je vodil Jordanec Abu Musab al-Zarkavi, na- stala zaradi delovanja fenomena kulturne obrambe, ko so ZDA kot krščanska sila leta 2003 napadle Irak, kjer je sunitska civilizacija v času bagdadskega abasidskega kalifata med letoma 762 in 1258 dosegla svoj največji razcvet. Sociološki koncept kulturne obrambe pravi, da se v primeru konflikta med dvema skupinama, ki sledita različnim religijam, lahko krepi njuna religijska identiteta, z radikalnimi tendencami vred. Skupina za tavhid in džihad, poznejša Al Kaida v Iraku, je bila od samega začetka radikalizirana na podlagi skrajno okrepljene sunitske identitete, kar je pripeljalo tudi do sovra- žnosti do iraških nesunitskih skupin, kot so šiiti in kristjani. Že leto in pol zahodne sile bombardirajo cilje Islamske države, na terenu pa jo ogrožajo kurdske in šiitske vojaške formacije, kar samo še krepi sunitsko identiteto njenih pripadnikov in simpatizerjev ter potencira odpor proti nesunitom. Treba pa je poznati tudi fenomen kozmične vojne. Če skupina bojevnikov posvetni konflikt prenese v roke boga, postane spor bistveno bolj brutalen, antagonističen in težko rešljiv. Zato se danes povečuje možnost terorističnih napadov na »najmehkejše« zahodne cilje, kajti celotne družbe napadalcev so obravnavane kot kolektivni brezoblični sovražnik. Menite, da je Islamska država nastala iz samoobrambnega impulza iraških sunitov? Vsekakor. Kljub njeni pogosto napadalni politiki, fanatič- nemu vojskovanju, grozljivemu nasilju in srhljivi medijski propagandi je skupina v prvi vrsti nastala in se krepila kot oblika samoobrambe proti zahodni vojaški intervenciji v arabskem svetu. Kot odziv na bombe, ki so jih Američani leta 2003 odvrgli na Bagdad, ter večletno krvavo in poniževalno okupacijo Iraka. To je ključno! Do vseh velikih radikalizacij dela svetovnih muslimanov v zadnjih petdesetih letih je prišlo zaradi agresivnih politik Zahoda in Sovjetske zveze v muslimanskem svetu. Zato skrajnežev z nasiljem, z novim bombardiranjem ne bo mogoče zares poraziti. Tudi če Is- lamsko državo fizično uničimo, se bo čez čas pojavila nova, še bistveno bolj radikalna formacija. Kakšno vlogo pri njihovem delovanju ima religija? Religijo lahko razumemo kot nekakšen samoobrambni nacionalistični element. Zato se je v družboslovju uveljavil pojem religijski nacionalizem. Vendar pa ne gre za običajen nacionalizem, temveč za proces, ki tosvetni boj povzdigne na kozmično raven. Tako je mogoče razložiti samomorilske napade borcev Islamske države, ki so pravzaprav njen zašči- tni znak. Gre za pripravljenost posameznikov, da presežejo lastno individualnost, se povsem identificirajo s svojo kolek- tiviteto, v tem primeru s sunitskim islamom, in za njegovo preživetje, ki naj bi bilo ogroženo, žrtvujejo svoja življenja. Spieglo v novinar Christoph Reuter je dokazal, da so pri Islamski državi večkrat priredili identiteto svojih samo- morilskih napadalcev in padlih borcev v Siriji in Iraku ter Primož Šterbenc, politolog, sociolog in strokovnjak za islam lagali o njihovi narodnosti. Če na primer Iračana, ki se je razstrelil sredi Ramadija, razglasijo za nemškega državljana, pridobijo pozornost nemške oziroma evropske javnosti in si zagotovijo večjo publiciteto. Prav tako naj bi napihnili število smrtnih žrtev pri posameznih samomorilskih in bombnih napadih in tako potencirali svojo krutost. Vaš komentar? Jasno je, da so skrajneži mojstri propagande in da zelo do- bro obvladajo simboliko ter z njo nagovarjajo muslimane po vsem svetu. Ni naključje, da je na primer Abu Bakr Al Bagdadi konec junija 2014 kalifat razglasil v mošeji Nouri v Mosulu, ki jo je dal zgraditi Nur Ad Din Zangi, veliki borec proti kri- žarjem in šiitom. Vendar bi samomorilske napade same po sebi težko označil za propagandni trik, saj gre vendarle za zelo destruktivno žrtvovanje lastnih življenj. Mislim, da je bolj pomembno vprašanje, kaj motivira pripadnike Islamske države, da so se sploh pripravljeni razstreliti oziroma samo- žrtvovati. Pri tem pa je treba biti pazljiv. Rezultat protiislam- skega diskurza je tudi nadzor nad definicijo muslimana kot nasprotnika. Zato v primeru nasilja muslimanov praviloma poslušamo o tem, da so storilci zaslepljeni fanatiki ali psi- hopati. V resnici pa so vzroki za nasilje največkrat drugje, v konkretnih družbenih, političnih in socialnih okoliščinah, ki jih s tovrstnim diskurzom ignoriramo. Pred časom ste pisali o tem, kako ustaviti krvavo morijo v Siriji. Kaj predlagate? Zakaj menite, da bi Bašar Al Asad moral biti del nove sirske oblasti? Sirski konflikt je mogoče zaustaviti zgolj s politično reši- tvijo, torej z iskanjem ustrezne oblike skupne sunitsko-šiitske oblasti. Dokler bosta obe strani menili, da v spopadu lahko zmagata, se bo vojna v Siriji nadaljevala, zato je nujen politični kompromis. Po mojem mnenju mora Bašar Al Asad vsaj v določenem prehodnem obdobju ostati del nove sirske oblasti zaradi več dejavnikov. Z njim se identificira tamkajšnja ala- vitska skupnost in tudi druge manjšinske religijske skupine v državi – kristjani, druzi, ismailiti-nizariti in dvanajstniki. Ni realno pričakovati, da se bodo alaviti, ki so med dosedanjim potekom vojne utrpeli velike žrtve, kar tako odrekli svojemu voditelju. Obenem je sirski režim organiziran hierarhično in za Bašarja Al Asada trenutno nima ustrezne zamenjave, zato bi ga lahko njegov predčasni odhod destabiliziral, kar bi utegnilo voditi v katastrofo za religijske manjšine. Za zdaj pa tudi Iran ostaja zvest Al Asadovi vladavini, saj v njej vidi zagotovilo nadaljevanja politike sirskega režima kot strate- škega mostu med Teheranom in libanonskim Hezbolahom. Do kompromisa pa seveda ne bo prišlo, če se o njem ne dogovorijo štiri glavne sile, vpletene v sirsko vojno, to sta poleg ZDA in Rusije še Savdska Arabija in Iran. Kako pomembna je vloga Turčije? Ankara že nekaj časa deluje izrazito sektaško, saj se tre- nutna oblast na čelu z vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) močno identificira s sunitskim islamom. Tako ali drugače v Siriji podpira radikalne sunitske skupine in se ves čas zavzema za Al Asadov odhod. Je del problema in ne rešitve. Povsem mogoče je tudi, da prihaja do konkretnega sodelovanja med Turčijo in Islamsko državo. Ankara ima skrajno skupino za orodje, s katerim naj bi na severu Sirije preprečila razvoj protodržavne entitete sirskih Kurdov. Tur- ško zaskrbljenost zaradi kurdskega dejavnika je sicer mogoče razumeti. Zato tudi same turške invazije na sever Sirije ni mogoče izključiti, bi pa območje še dodatno destabilizirala. Ankara vidi skrajneže tudi kot sredstvo za zaustavitev vse večjega vpliva Irana na Bližnjem vzhodu. Tudi marsikateri podpornik vladajoče AKP simpatizira z Islamsko državo in vleče vzporednice med osmanskim kalifatom, ukinjenim leta 1924, in tvorbo, ki jo je razglasil Abu Bakr Al Bagda- di. Koncept kalifata namreč implicira enotno svetovno muslimansko skupnost, ki naj bi prinesla večjo vlogo zdaj marginaliziranih muslimanov v svetu. Obenem pa se turške oblasti zavedajo, da bi v trenutku, ko bi proti Islamski državi silovito nastopile z orožjem, ta lahko aktivirala speče celice znotraj države. V Evropi se s prihodom beguncev iz držav, kot sta Sirija in Irak, širita ksenofobija in rasizem. Vi trdite, da sta islamo- fobija in nestrpnost do muslimanov stara pojava in da ob današnjih ksenfobnih izbruhih do migrantov na perverzen način stojimo na ramah velikih evropskih renesančnih in razsvetljenskih učenjakov. Za kaj gre? Protiislamski diskurz na stari celini nikakor ni nekaj no- vega, saj obstaja približno od začetka 12. stoletja in trdi, da je islam agresivna in fanatična religija, sovražna racionalni misli in znanosti ter obenem zatiralska do žensk. Skozi zgodovino so tovrstni govor na različne načine vedno znova reproducirale različne družbene skupine, tudi renesančni humanisti. Francesco Petrarka je denimo rekel: » Težko me boste prepričali, da lahko iz arabskega sveta pride kar koli dobrega.« Tudi Giovanni Pico della Mirandola je trdil, da klasična grška misel pripada zahodnemu, ne pa musliman- skemu svetu. V tem primeru je šlo za to, da so se hoteli renesančni humanistični učenjaki prikazati kot neposredni dediči klasične grške misli, kar seveda ni res. Prav islam je bil tisti, ki je najprej ohranil, nato pa še močno nadgradil klasično grško zapuščino, in sicer na področjih astronomije, matematike, geografije, medicine in filozofije. V 12. stoletju so latinski prevodi muslimansko nadgrajenih klasičnih del pripeljali do oživljanja klasične misli v zahodni Evropi. Sicer pa so bili tudi veliki evropski intelektualci, od Erazma Roter- damskega do Voltaira, do islama strupeno sovražni. Danes se na Zahodu protiislamskega diskurza poslužujejo desne politične stranke, še posebej pomembno pa je poudariti, da plutokratske elite islam kot nevarnost subtilno slikajo z namenom odvračanja pozornosti od groteskne stopnje neenakosti oziroma velikanske socialne nepravičnosti, saj se zavedajo, da ves čas obstaja potencial za socialni upor. Pred kratkim ste na Radiu Slovenija s skupino mladih gostovali v oddaji Gymnasium, v kateri ste se pogovarjali o islamu, t. i. begunski krizi in podobno. Kakšen vtis ste dobili? Bil sem res pozitivno presenečen, ko sem slišal stališča mladih. Pokazali so izjemno dobro osnovno poznavanje isla- ma, hkrati pa so se zavedali moči in izvorov protiislamskega diskurza. Z islamom povezane tematike je treba vključiti v šolske in fakultetne predmetnike. Ljudi je treba poučiti o zgodovinskem ozadju odnosov med islamom in zahodnim svetom. Odkrito je treba govoriti o križarskih vojnah, obdo- bju kolonializma, o nerešenem palestinskem vprašanju in o napadu na Irak leta 2003. Nujno je tudi poudariti, da sta krščanstvo in islam sorodni abrahamski religiji. Obenem pa moramo opozoriti na dejstvo, da je bil islam skozi dobršen del zgodovine tolerantna religija, ki je dopuščala visoko stopnjo avtonomije t. i. ljudstvom knjige, torej kristjanom in judom. Znanje o islamu mora postati del socializacije mladih. Pred kratkim sem predaval tujim študentom iz Poljske, Madžar- ske in Češke. Do samega islama so pokazali velik odpor z argumentom, da gre za nasilno religijo, ki se njih ne tiče. Obenem pa je kmalu postalo jasno, da o islamu ne vedo tako rekoč nič. Dejstvo je, da imajo države vzhodne Evrope, ki ob množičnem prihodu beguncev z Bližnjega vzhoda na staro celino gradijo ograje in zavračajo sprejetje majhnega števila pregnancev, malo izkušenj s tolerantnostjo islama. Ko govorijo o njem, v njihovi podzavesti nemara še vedno odzvanjajo zgodbe o poljskem kralju Janu III. Sobieskem, ki je leta 1683 obranil Dunaj pred turškim obleganjem. Da bi se izognili takim nesporazumom, starim predsodkom in nestrpnim izbruhom vseh vrst, se moramo o islamu eno- stavno več pogovarjati in ga bolje spoznati. ¾ Če skupina bojevnikov posvetni konflikt prenese v roke boga, postane spor bistveno bolj brutalen, antagonistiČen in težko rešljiv. Zato se danes poveČuje možnost teroristiČnih napadov na »najmehkejše« Zahodne cilje, kajti celotne družbe napadalcev so obravnavane kot kolektivni breZobliČni sovražnik. 14 RadaR 24. februarja 2016 Messnerjevo šesto čudo Projekt Messner Mountain Museum (MMM) se je Reinholdu Messnerju, svetovni javnosti poznanemu večinoma po svojih izjemnih alpinističnih dosežkih, porodil že v začetku devetdesetih. Vendar tedaj še ni računal s tem, da bo MMM združeval kar šest muzejskih enot, razpršenih po vsej Južni Tirolski vse do Benečije. Zdi se, da gre za naravni rezultat njegove maksime: »Dlje ko stojiš na mestu, težje je narediti korak naprej, zato je dobro ostati v nenehnem gibanju.« Renata Zamida v svojih muzejih, ki so zrasli v zadnjih dvajsetih letih, sam vidi satelite, ki krožijo okoli najve- čjega, središčnega MMM Firmian v impresiv- ni graščini v provinci Bolzano. A predvsem krožijo okoli Messnerja samega, okoli legende Reinhold Messner, ki jo že desetletja skrbno gradi. Njegovi muzeji so njegova zapuščina. O Messnerje- vih podvigih govorijo še bolj živo kot njegove knjige (ki jih je za nekaj metrov knjižnih polic), saj prinašajo še tretjo, prostorsko dimenzijo – in s tega vidika ni presenetljivo, da se namerava Messner v prihodnosti intenzivno posvečati filmskim projektom. Po tem, ko je že prekoračil petdeseto pomlad in se je od vertikalnih premaknil k horizontalnim izzivom, po tem, torej, ko je po osvojitvi vseh 14 osemtisočakov na svetu prečkal Antarktiko čez južni pol, pa puščavi Gobi in Takla Makan in nazadnje po dolgem prehodil še Grenlandijo, je leta 1995 v gradu Juval (dolina Vinschgau), ki je tudi poletna rezidenca Messnerjevih, odprl prvega od šestih gorskih muzejev, MMM Juval, in ga posvetil sedmim svetim goram sveta (Fuji, Sinaj, Taranaki, Olimp, Inyan Kara, Everest in Kailash). Naslednji, MMM Dolomite, od leta 2002 domuje v sanirani grajski utrdbi na vrhu razgledne gore Monte Rite (2181 m), ki se dviga v osrčju Dolomitov v bližini Cortine d'Ampezzo, in je posvečen skali. Leta 2004 sledi odprtje popolnoma pod zemljo ležeče- ga MMM Ortles (tematsko je posvečen ledu) na nadmorski višini 1900 m, v gorski skupini Ortlerja v bližini Suldna. Po nekajletni obnovi gradu Sigmundskron pri Bolzanu se tu leta 2006 odpre MMM Firmian, ki pod sloganom »začarana gora« predstavlja kreativno središče Messnerjevega muzej- skega koncepta. Gre za največji muzej daleč naokrog, tudi največjega med Messnerjevimi, in v osrednjem razstavnem prostoru visijo gigantska olja na platnu – vsi Messnerjevi osemtisočaki. Leta 2011, po obnovi gradu Bruneck v istoi- menskem mestecu, je lokalnim oblastem ponudil vsebino zanj – pod sloganom »dediščina gora« je stalna razstava tega, po Messnerjevih prvotnih načrtih zadnjega MMM-satelita, poimenovanega MMM Ripa, posvečena gorskim ljudstvom z vseh koncev sveta in njihovemu načinu življenja, ki je ključno povezano z naravo samo. Tukaj naj bi se torej končalo. A poslovni interesi so pripe- ljali do še enega, arhitekturno zagotovo najbolj dovršenega satelita na vrhu (tudi med Slovenci) priljubljenega južnoti- rolskega smučarskega središča, Kronplatza (2275m). Nobena skrivnost ni, da si upravitelj smučišča, Skirama Kronplatz, ki je izgradnjo MMM Corones s temi milijoni evrov tudi fi- nanciral, prizadeva hrib vnovčiti tudi poleti. Takrat namreč Kronplatz kaže precej klavrno, naravno degradirano podobo, in žična gondola, ki v zimskih mesecih prepelje tudi do 5000 smučarjev na uro, bolj ali manj sameva. Kar 98 odstotkov prometa namreč ustvarijo pozimi, in tega tudi »atrakciji«, kot je megalomanski jekleni zvon na vrhu hriba ali indijanska vas s tremi tipiji in ravno tolikimi pritlikavimi kozami, nista spremenili. Kdor si poleti želi v naravo, se Kronplatzu izogne. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druga smučarska središča v okolici, in teh ni malo. Svež zagon za lokalni poletni turizem naj bi pomenil mi- nulega julija s pompom odprt zadnji Messnerjev muzej. Da je ta resnično zadnji, večkrat poudari tudi Messner sam, kljub najmanj dvema ponudbama okoliških smučarskih središč, da bi podobne muzeje zgradili tudi tam. Množične lokacije pač niso tisto, s čimer bi se lahko eden največjih solistov v zgodovini alpinizma poistovetil. Na pogosto vprašanje, kako se muzej na vrhu Kronplatza sklada z njegovim bojem proti komercializaciji gora, se Messner brani z dejstvom, da v gradnjo na nedotaknjenem vršacu ne bi bil nikoli privolil, da sta elektrika in voda na Kronplatzu že vsaj dvajset let in da je muzej umeščen in zgrajen po trajnostnih načelih, za kar se je sam kot tako rekoč samopreskrbni kmet še posebej zavzemal. Sicer pa so gradnjo na vrhu hriba načrtovali tako ali drugače – upravitelj je želel razgledni plato in želje vseh vpletenih so se na koncu srečale v ideji za (šesti) muzej. Verjetno pa je idejo o gradnji še enega satelita, za katerega pravi, da je okronal njegov muzejski projekt, sprejel tudi zaradi sanjskega tandema, ki se je ponujal. V načrtovanje muzeja je namreč privolila tačas najbolj zvezdniška arhi- tektka iraško-britanskega porekla, Zaha Hadid, in tudi mu- zej Corones nezamenljivo krasi njen dinamično zaobljeni podpis. Da so večinoma zaobljene, trapezoidno zasnovane stene notranjosti muzeja na koncu predstavljale prvovrstno težavo pri obešanju in umeščanju artefaktov v 1000 m2 velik razstavni prostor, pustimo za zdaj ob strani. Arhitektko je projekt po besedah direktorja Skirame menda zamikal prav zaradi njegove relativne majhnosti, kar je pomenilo, da je lahko sama načrtovala prav vse detajle, vključno z elektro- inštalacijami, in zaradi enkratne priložnosti gradnje na taki nadmorski višini. No, ne lokacije ne poteka gradnje si v živo menda ni prišla ogledat niti enkrat in kljub napovedim je tudi na otvoritvi ni bilo … Ker si je Messner želel, da bi muzej ležal pod zemljo, so izkopali deset metrov globoko luknjo. Ker pa na tej nadmor- ski višini uspeva redka in prav posebna vegetacija, ki je pri gradnji niso hoteli uničiti, so najprej dvignili zgornjo, 30-cen- timetrsko rodovitno plast, ki so jo nato ponovno položili na že v jamo umeščen betonski objekt in ga s tem prekrili. Vsa gradnja nad 1600 metri nadmorske višine seveda zapade pod naravovarstvene zakone in je zato še posebej občutljiva. A muzej Corones težav s pridobitvijo gradbenih in okoljskih dovoljenj menda ni imel, saj skoraj v celoti leži pod zemljo in s tem ne spreminja izgleda okoliške pokrajine, in tudi dinamično oblikovane linije, ki rastejo nad površje, se z njo odlično zlivajo. Betonski paneli, in situ ojačeni s steklenimi vlakni, so na zunanji strani svetlo sive barve, kot okoliška apnenčasta skala, od znotraj pa temnejši, antracitni, kakršna je barva kamnine v notranjosti gore. Stavbo prav zaradi umeščenosti pod zemeljsko skorjo odlikuje nadpovprečna energijska učinkovitost, ki jo omogoča naravna termoizo- lacija (stene muzeja pa so na določenih mestih debele tudi pol metra) in s tem nizek okoljski odtis (letni izpust CO2 ne presega 15 kg/m2). Muzej je v notranjosti razdeljen na tri podtalne nivoje in v vsakega se spustimo izza ovinka, kar naredi sprehod skozi »nadstropja« zanimiv že sam po sebi. Za zadnjo kaskado, kot da smo spremljali slap, ki pada navzdol po skali, najgloblje po zemljo, se nahaja mini kinodvorana, kjer vsako sezono predvajajo drug gorniški film; trenutno je to Kunyang Ch- hish East – First Ascent (2013), ki je na festivalih gorniškega filma po svetu prejel številne nagrade. MMM Corones se tematsko v celoti posveča klasičnemu alpinizmu kot kraljevi disciplini od njegovih začetkov do danes, vendar od samih artefaktov v muzeju ne pričakujte preveč (med njimi se znajdejo precejšnje kuriozitete, kot je na primer pozlačen planinski čevelj). A prava paša za oči sta že stavba sama in osupljiv razgled na dolomitske vršace v tri različne smeri. Z izostrenim očesom se z vrtoglave muzejske terase vidi prav do Ortlerja, s 3905 metri najvišjega med njimi. Skozi drugi dve okni oko ujame Heiligkreuzkofel, v ladinskem narečju Sas dla Crusc (2.907 m), kjer je Messner v mladosti splezal svojo najzahtevnejšo smer v Dolomitih, in Peitlerkofel ali Sass de Pütia (2875 m), v katerega senci leži Messnerjeva rojstna vas. Ker Reinhold Messner nikoli ne pozabi poudariti, da je dru- žinski človek, gre pri vseh šestih muzejih seveda za družinsko doživetje, v poletnih mesecih pa je mogoče »alpinističnemu guruju« prisluhniti tudi v živo – v muzejih na gradovih Juval ali Firmian v bližini Bolzana – ali v njegovi družbi celo gnati jake na planino (ob povratku podpisuje knjige v muzeju MMM Ortles). S Skiramo Kronplatz in lokalnimi turističnimi ponudniki pa Messner načrtuje celo večdnevno pohodno turo, ki naj bi se začela na Kronplatzu in pohodnike vodila naravnost v osrčje dolomitskega naravnega parka, do MMM Dolomite na vrhu Monte Rita. Če sodimo po navdušenem tisočglavem občinstvu, ki je nadarjenemu motivacijskemu govorcu pred nekaj tedni prisluhnilo v Ljubljani (pri čemer ni zanemarljivo, da je večino ohranjevalnikov zaslonov na telefonih prisotnih krasil kakšen vršac, če že ne gorska ve- riga), Dolomiti letos poleti ne bodo samevali … ¾ Marabi v treh Minutah Leta 1974 je južnoafriški jazzovski pianist Dollar Brand – oz. Abdullah Ibrahim po prestopu v islam konec šestdesetih let – v domačem Cape Townu s skupino posnel album Mannenberg – Is Where It's Happening. Na njem je dolga istoimenska skladba, v kateri je kot osnovno gibalo uporabil preprost ostinato harmonski vzorec, krožno obliko, ki je značilnost večine afriških podsaharskih glasbenih tradicij. Uporabil je marabi. ičo VidmaR K aj se je pravzaprav dogajalo v Manenbergu? V to črnsko četrt na robu Cape Towna so apartheidske oblasti prisilno začele seliti številne družine iz revnega šestega mestnega okrožja, ki je slovelo kot »rasno mešano« mesto v mestu z živahnim družabnim, po- litičnim in kulturnim življenjem. Tam je med drugim nastajal tudi moderni jazz Cape Towna, ki ga je leta 1959 v legendarni skupini Jazz Epistles pomagal graditi Dollar Brand. Oblasti so leta 1966 razglasile District Six za »belo okrožje«, od leta 1968 do začetka osem- desetih let pa so iz njega izgnale približno 60.000 temnopoltih prebivalcev (domačinov in prebivalcev indijskega rodu) in njihove hiše zravnale z zemljo. Segregirani Manen- berg je ob Sowetu v Johannesburgu postal eno izmed urbanih središč južnoafriškega boja proti apartheidu. Brandova jazzovska skladba je z nalezljivo melodijo saksofonista Basila Coetzeeja ujela in spodbujala vrenje v južnoafriških townships. Ne samo, da je bil album jazza hotenih afriških potez, ki so v drugi plan potisnile modernističen izraz z za- četka šestdesetih let, komercialno uspešen, skladba »Mannenberg« je med drugorazre- dnimi državljani in borci proti apartheidu postala neuradna državna himna, glasbeni kod, ki je označeval upanje, ponos, upor in zrenje v prihodnost. Glasbeniki so vanjo zavestno pritihotapili starejše južnoafriške popularne jazzovske oblike, ki so nastajale v novih urbanih središčih Južne Afrike, med njimi je bil tudi marabi. Marabi je bil izvorno subkulturni inštru- mentalni slog, ki se je oblikoval v dvajsetih le- tih v črnskih getih Johannesburga, po zaslugi njegovih predelav na komercialnih posnetkih in ploščah pa se je iz pluralnih priseljenskih družb tega mesta razširil v druga južnoafriška mesta, v pretežno zulujski Durban na vzhodu in Cape Town na jugu, kjer so bili v večini domačini iz ljudstva Khosa. Marabi kot popularna klavirska uMetnost ni Mogel preživeti v novih skupnostnih plesnih dvoranah, kjer so prevladovale vodvilske glasbene skupine za rastoče črnsko Meščanstvo. zato pa je s svojiMi inovativniMi glasbeniki postavil teMelje bogati južnoafriški jazzovski tradiciji, ki se je razMahnila v času svingovske vročice v tridesetih in štiridesetih. 24. februarja 2016 15 RadaR dovoljenj menda ni imel, saj skoraj v celoti leži pod zemljo in s tem ne spreminja izgleda okoliške pokrajine, in tudi dinamično oblikovane linije, ki rastejo nad površje, se z njo odlično zlivajo. Betonski paneli, in situ ojačeni s steklenimi vlakni, so na zunanji strani svetlo sive barve, kot okoliška apnenčasta skala, od znotraj pa temnejši, antracitni, kakršna je barva kamnine v notranjosti gore. Stavbo prav zaradi umeščenosti pod zemeljsko skorjo odlikuje nadpovprečna energijska učinkovitost, ki jo omogoča naravna termoizo- lacija (stene muzeja pa so na določenih mestih debele tudi pol metra) in s tem nizek okoljski odtis (letni izpust CO2 ne presega 15 kg/m2). Muzej je v notranjosti razdeljen na tri podtalne nivoje in v vsakega se spustimo izza ovinka, kar naredi sprehod skozi »nadstropja« zanimiv že sam po sebi. Za zadnjo kaskado, kot da smo spremljali slap, ki pada navzdol po skali, najgloblje po zemljo, se nahaja mini kinodvorana, kjer vsako sezono predvajajo drug gorniški film; trenutno je to Kunyang Ch- hish East – First Ascent (2013), ki je na festivalih gorniškega filma po svetu prejel številne nagrade. MMM Corones se tematsko v celoti posveča klasičnemu alpinizmu kot kraljevi disciplini od njegovih začetkov do danes, vendar od samih artefaktov v muzeju ne pričakujte preveč (med njimi se znajdejo precejšnje kuriozitete, kot je na primer pozlačen planinski čevelj). A prava paša za oči sta že stavba sama in osupljiv razgled na dolomitske vršace v tri različne smeri. Z izostrenim očesom se z vrtoglave muzejske terase vidi prav do Ortlerja, s 3905 metri najvišjega med njimi. Skozi drugi dve okni oko ujame Heiligkreuzkofel, v ladinskem narečju Sas dla Crusc (2.907 m), kjer je Messner v mladosti splezal svojo najzahtevnejšo smer v Dolomitih, in Peitlerkofel ali Sass de Pütia (2875 m), v katerega senci leži Messnerjeva rojstna vas. Ker Reinhold Messner nikoli ne pozabi poudariti, da je dru- žinski človek, gre pri vseh šestih muzejih seveda za družinsko doživetje, v poletnih mesecih pa je mogoče »alpinističnemu guruju« prisluhniti tudi v živo – v muzejih na gradovih Juval ali Firmian v bližini Bolzana – ali v njegovi družbi celo gnati jake na planino (ob povratku podpisuje knjige v muzeju MMM Ortles). S Skiramo Kronplatz in lokalnimi turističnimi ponudniki pa Messner načrtuje celo večdnevno pohodno turo, ki naj bi se začela na Kronplatzu in pohodnike vodila naravnost v osrčje dolomitskega naravnega parka, do MMM Dolomite na vrhu Monte Rita. Če sodimo po navdušenem tisočglavem občinstvu, ki je nadarjenemu motivacijskemu govorcu pred nekaj tedni prisluhnilo v Ljubljani (pri čemer ni zanemarljivo, da je večino ohranjevalnikov zaslonov na telefonih prisotnih krasil kakšen vršac, če že ne gorska ve- riga), Dolomiti letos poleti ne bodo samevali … ¾ Marabi v treh Minutah Leta 1974 je južnoafriški jazzovski pianist Dollar Brand – oz. Abdullah Ibrahim po prestopu v islam konec šestdesetih let – v domačem Cape Townu s skupino posnel album Mannenberg – Is Where It's Happening. Na njem je dolga istoimenska skladba, v kateri je kot osnovno gibalo uporabil preprost ostinato harmonski vzorec, krožno obliko, ki je značilnost večine afriških podsaharskih glasbenih tradicij. Uporabil je marabi. Ičo VIdmar K aj se je pravzaprav dogajalo v Manenbergu? V to črnsko četrt na robu Cape Towna so apartheidske oblasti prisilno začele seliti številne družine iz revnega šestega mestnega okrožja, ki je slovelo kot »rasno mešano« mesto v mestu z živahnim družabnim, po- litičnim in kulturnim življenjem. Tam je med drugim nastajal tudi moderni jazz Cape Towna, ki ga je leta 1959 v legendarni skupini Jazz Epistles pomagal graditi Dollar Brand. Oblasti so leta 1966 razglasile District Six za »belo okrožje«, od leta 1968 do začetka osem- desetih let pa so iz njega izgnale približno 60.000 temnopoltih prebivalcev (domačinov in prebivalcev indijskega rodu) in njihove hiše zravnale z zemljo. Segregirani Manen- berg je ob Sowetu v Johannesburgu postal eno izmed urbanih središč južnoafriškega boja proti apartheidu. Brandova jazzovska skladba je z nalezljivo melodijo saksofonista Basila Coetzeeja ujela in spodbujala vrenje v južnoafriških townships. Ne samo, da je bil album jazza hotenih afriških potez, ki so v drugi plan potisnile modernističen izraz z za- četka šestdesetih let, komercialno uspešen, skladba »Mannenberg« je med drugorazre- dnimi državljani in borci proti apartheidu postala neuradna državna himna, glasbeni kod, ki je označeval upanje, ponos, upor in zrenje v prihodnost. Glasbeniki so vanjo zavestno pritihotapili starejše južnoafriške popularne jazzovske oblike, ki so nastajale v novih urbanih središčih Južne Afrike, med njimi je bil tudi marabi. Marabi je bil izvorno subkulturni inštru- mentalni slog, ki se je oblikoval v dvajsetih le- tih v črnskih getih Johannesburga, po zaslugi njegovih predelav na komercialnih posnetkih in ploščah pa se je iz pluralnih priseljenskih družb tega mesta razširil v druga južnoafriška mesta, v pretežno zulujski Durban na vzhodu in Cape Town na jugu, kjer so bili v večini domačini iz ljudstva Khosa. Marabi so izvajali nešolani pianisti in or- glarji, ki so bili inventar v ilegalnih shebeens, špelunkah, kjer so ob godbi točili alkohol. Ta jazzovski slog, ki je črpal iz različnih virov, predvsem pa z ameriških jazzovskih main- stream plošč, sta odlikovala prepoznavna ritmika in krožno ponavljanje enakovrednih harmonskih sekvenc. V tem je bil marabi neotradicionalna oblika, saj afriški glasbe- niki v nasprotju z evropskim funkcionalnim harmonskim sosledjem ne poznajo tonične- ga in njemu podrejenih akordov. Stabilnost teh kulturnih vzorcev dokazujejo številne afroameriške oblike – riffs v jazzu in rhythm and bluesu ali sekcija montuno v afroku- banskem sonu. Edward Sililo, ki je igral marabi v dvaj- setih letih, je melodije označil za mešanico sesotske, zulujske in khoške slavnostne glas- be. Viže so prenašali tudi iz protestantskih himen in jih po jazzovsko obarvali, »zmigali k plesu«. Prvi avtentični južnoafriški popu- larni slog, ki je nastal v dialogu z ameriškim jazzom, je bil stigmatiziran. Črnski srednji razred ga je povezoval z vsem najslabšim v getu, z nelegalnostjo, s policijskimi racijami, s spolnostjo in z obubožanim delavstvom. Oblasti so ga preganjale zaradi prepoveda- nega druženja, kriminala in kršitev policijske ure. Gramofonske založbe ga niso hotele snemati. Končni udarec je izvornemu ma- rabiju zadala vladna uredba o okrožjih Jo- hannesburga iz leta 1923. Nekaj rudarskih mestnih četrti so razglasili za »bele« in iz njih izgnali 6000 Afričanov. Leta 1933 so bile vse mestne četrti razen treh proglašene za bele. Ob dovoljenju za stalno bivanje in stanovanje, potrdilu delodajalca in policijski prepustnici je bilo »beljenje mestnih četrti« eden izmed instrumentov politike nadzo- rovanja delovne sile. Z njim naj bi zavrli grozečo rast afriškega delavskega razreda v mestih. Marabi kot popularna klavirska umetnost ni mogel preživeti v novih skupno- stnih plesnih dvoranah, kjer so prevladovale vodvilske glasbene skupine za rastoče črnsko meščanstvo. Zato pa je s svojimi inovativnimi glasbeniki postavil temelje bogati južnoa- friški jazzovski tradiciji, ki se je razmahnila v času svingovske vročice v tridesetih in štiridesetih. Predelan in inštrumentalno razširjen je sčasoma postal tudi del kulture in družabnega življenja črnskih elit. Vračal se je na presenetljive načine: dobro desetletje pozneje so ga igrali deški ulični bendi. Na doma narejenih glasbilih so igrali najnovejše jazzovske komade. Ob spremljavi kitare in enostrunskih basov so pihali v otro- ške piščali in virtuozno oponašali Lesterja Younga ter s polnim, predirljivim tonom z vi- žami služili na avtobusnih postajah, tržnicah in v trgovinah, predvsem v »belskih« četrtih. Domači glasbeniki so nanje gledali zviška. Njihov jazz je prijal starševski generaciji, saj je za mnoge postal simbol družbenega napredovanja, ni pa jim ugajala podoba raz- capanih dečkov s primitivnimi nadomestki saksofonov. Tudi ta godba, po ameriškem zgledu so ji rekli jive, je imela predznak potepuške kultu- re band, revščine in pomanjkanja izobrazbe. K njenemu družbenem ugledu je prispeval prvi igrani film s črnskimi igralci – naturšči- ki, The Magic Garden iz leta 1951 z izvedbo boogieja, ki ga je na kovinski piščali odigral neki poba. Izraz za slog so poiskale gramo- fonske založbe. Kwela v zulujskem jeziku pomeni »plezati«, »jezditi«, »povzpeti se«. Ime se je ustalilo, ko je skupina Elias and His Zig-Zag Jive Flutes leta 1958 posnela pesem na piščalih » Tom Hark«, ki je splezala celo na vrh angleške lestvice glasbenih uspešnic. Po Johannesburgu so za dečki s piščalmi oprezali iskalci talentov. Snemali so jih pod imeni new sound, flute jive, pennywhistle jive, kwela, township jazz. V studiu so jim dodali kontrabasista in jazzovskega bobnarja, jim komaj kaj plačali in mastno služili s pro- dajo singlic in s triminutnimi komadi. Leta 1958 je začel posebno različico kovinskih kljunastih flavt po zgledu vzorčnih primer- kov z ulice za Johannesburg izdelovati nem- ški Hohner. V času največjega navdušenja so prodali 100.000 piščali na leto. Poseben je bil že način igranja nanje pod kotom 45 stopinj, potisnili so jih skoraj pod levo lice s poševno nagnjeno glavo. Okrogel in glasen ton so modulirali, oponašali saksofonske glissande in kromatične prehode v melodiji. Tradicionalne tehnike igranja in pojmovanja tona so se ponovno spojile z modeli iz tuji- ne. S poševno držo so oponašali jazzovske saksofoniste, predvsem Lesterja Younga, toda posnemali so tudi njegov gizdalinski slog oblačenja. V poznih petdesetih se je priljubljeni inovativni slog razširil v današnji Zimbabve, v Zambijo in Malavi. K njegovemu zatonu so največ pripomogle južnoafriške založbe, ki so pričakovale večjo prodajo studijsko posnete godbe z električni- mi kitarami – mbakange. Južnoafriški radio jo je od začetka šestdesetih let promoviral zaradi apolitičnosti. Pogoj za predvajanje plošč so bila »samocenzurirana« besedila pesmi. Zapovedano je bilo petje o ljubezni in spokojnem podeželskem življenju, iz- ogibati se je bilo treba urbanemu slengu. Avtorjem družbeno angažiranih pesmi je grozila ječa. Robustna kitarska mbakanga je ohranjala nekatere elemente kwele, toda njen glavni tuji vir je bila panafriška kongoška rumba. Vzorčasto igranje kitar s spremljevalnim ženskim polifonim petjem je sčasoma začelo vključevati vse več »etničnih«, »tribalnih« elementov, kakor pri znanem Mahlatiniju in Mahotella Queens. Mbakanga je primerek tega, kako popularna godba v posebnih poli- tičnih razmerah z dodajanjem tradicionalnih glasbenih in kostumskih prvin lahko postane orodje za spodbujanje »plemenskih« občutij in slabi medetnično solidarnost. Brandova (Ibrahimova) vrnitev k osnov- nim obrisom marabija in sofisticirana orke- strska obdelava zavrženega, a latentno nav- zočega sloga je v času cenzure brez besede, pripete na glasbo, v skladbi »Mannenberg« izpovedala več od drugih popularnih zvrsti. Na dvorišču zapora na otoku Robben jo je s sojetniki poslušal Nelson Mandela. Manj kot leto po izidu jazzovske plošče, ki so jo prodali v za tiste čase izjemnih 40.000 izvodih, je vstal Soweto. ¾ Abdullah Ibrahim Marabi kot popularna klavirska uMetnost ni Mogel preživeti v novih skupnostnih plesnih dvoranah, kjer so prevladovale vodvilske glasbene skupine za rastoče črnsko Meščanstvo. zato pa je s svojiMi inovativniMi glasbeniki postavil teMelje bogati južnoafriški jazzovski tradiciji, ki se je razMahnila v času svingovske vročice v tridesetih in štiridesetih. 16 RadaR 24. februarja 2016 Ko igram tango, sem tanguero, Ko igram Bacha, sem pooseBljeni mir Vesna Teržan, f o to maTej peTernel m arko Hatlak je temperamenten, a hkrati izredno občutljiv človek. Prizna, da mu veliko pomeni iskanje smeha, sreče, po- zitivne energije in to, »da si preprost, imaš čiste misli in si srečen«. Velja za enega najboljših interpretov na klavirski harmo- niki. Poleg sodelovanj z odličnimi mednarodno priznanimi solisti je igral v zelo različnih glasbenih skupinah in odigral številne samostojne nastope, nekatere tudi ob spremstvu velikih filharmoničnih orkestrov. Širok spekter glasbenih zvrsti izvaja tehnično natančno, temperamentno in hkrati občuteno do vseh odtenkov kompozicijske dinamike in prefinjenih registrov svojega inštrumenta. Njegove izvedbe Bacha, Piazzolle, Galiana ter etno glasbe od balkanskih in latinoskameriških ritmov do irskih balad so postale že del kulturne dediščine in so zabeležene na sodobnih nosilcih zvoka. Ni veliko umetnikov, ki bi bili sposobni igrati tako širok spekter glasb. Ne le v glasbi, tudi pri razumevanju ljudi, njihovih značil- nosti, tudi politike, se trudim biti čim širši. Stvari ločujem na dobre in slabe, ne zanimajo me poreklo, barva, rasa, nacionalnost ... Gledam enostavno in sprejemam tisto, kar se me dotakne. Saj smo vsi takšni, da nam je nekaj bolj všeč, drugo manj, in po osebnih afinitetah izbiramo vse, partner- je, glasbo, inštrumente ... To ponotranjimo in nezavedno dodelujemo. Vsaka glasba ima svoje zakonitosti in ljudje si jih izbiramo po svojem občutku. V bistvu jaz prihajam iz rockerskih voda. Ko sem prišel na srednjo glasbeno šolo, sem spoznal klasično glasbo, jazz, funk, na fakulteti pa sem se klasični glasbi povsem predal. Nemško mesto Weimar, kjer sem obiskoval konservatorij Hochschule für Musik Franz List Weimar, me je navdihovalo s svojo zgodovino, rodilo se je spoštovanje do estetike, do prefinjenega igranja, ki ga ni nikjer toliko kot v klasični glasbi. In res, zanima me več smeri, ampak toliko pa spet ne. Pre- cej zvest sem svojim ljubeznim: tangu, latinu, brazilski glasbi pa baroku, poleg Bacha rad igram tudi Italijane, na primer Scarlattija, pa etno glasba in sodobna eksperimentalna. Kaj je tisto, kar sta vam dala konservatorij v Weimar- ju in poznejše izpopolnjevanje na visoki šoli za glasbo v Würzburgu? Druga kultura! Da se, ko prideš k sosedu, ne obnašaš tako kot doma. Tam si bolj pozoren, pazljiv. Nemški narod je izredno organiziran, hkrati ima bogato zgodovino s podro- čja literature, glasbe, umetnosti nasploh. V Weimarju sem se prvič zares zavedel, kaj bi rad počel v življenju, zavedel sem se tudi cene tega početja. Imel sem zahtevne učitelje, niti osemurna vadba dnevno ni zadoščala. Igral sem težke skladbe, za katere, da jih zvadiš, potrebuješ dneve in dneve. Ni dovolj le, da obvladaš branje not, skladbo moraš razumeti in podati celostno. To je bil res poglobljen študij, takšnega odnosa pred tem nisem poznal. Poleg tega nas ni bilo veliko, saj vsako leto vzamejo le dva študenta iz Evrope. Zavedal sem se, da sem na pomembni vmesni postaji v svojem življenju in da moram od tam odnesti čim več lepih stvari. Učil sem se tudi dostojanstva in tega, da moraš biti v odnosu do dru- gih velikodušen. In to gojim naprej. Poskušam vzpostaviti spoštovanje do vsakega, ki je nasproti mene, naj bodo to učenci ali glasbeniki, s katerimi igram na koncertu, ali tisti, s katerimi se pogovarjam. Če človeka spoštuješ, to občuti, ceni in tudi vrača. Dojel sem, da moram biti iskren do sebe in se zavedati, da nisem velik frajer, ker študiram v Weimarju. Tam so bili študentje z vsega sveta, sami izbranci, jaz nisem bil nič posebnega. Moral sem se dokazovati in garati, da sem dosegel ustrezno raven. Pravzaprav šele zdaj dojemam, kakšna šola je to bila. Vas kaj mika podajanje lastnega znanja? Zelo sem si želel učiti, tudi diplomiral sem iz pedagoške smeri. Otroke obožujem, rad delam z njimi, ker so neposre- dni, iskreni, takoj vidiš, kako reagirajo, ko jim na igriv način poskušaš pokazati nekatere prijeme. In ko gledam, kako Marko Hatlak, harmonikar to sprejemajo in uživajo, uživam tudi sam. Imam glasbene delavnice, čisto zares pa ne učim nikjer. Pred leti sem želel učiti na konservatoriju za glasbo v Ljubljani, a me niso izbrali. No, potem pa sem se še bolj usmeril v svoje stvari. Zdi se mi, da je koncertiranje ena najvišjih oblik glasbe, da je tista ta prava. Čudim se, kako nekateri ljudje diplomirajo iz enega inštrumenta, potem pa ga sploh več ne vzamejo v roke. Ja, kako pa lahko potem učijo ta inštrument, če jim zakrni znanje in zmanjka vsakdanji stik z inštrumentom? No, jaz bi rad še naprej delil glasbo in čustva z ljudmi, s poslušalci, tudi z učenci. Nekaj čudovitega je, ko igraš in začutiš občinstvo. Odklanjate izraz virtuoz, ne želite, da bi vas tako ozna- čevali. Ker je to zgolj oznaka. Ne maram titul, oznak, predalčkov. Prav tako pred koncertom ne maram dolgih napovedi s ko- pico superlativov. Želim, da poslušalcem spregovori glasba in moja interpretacija, ne sugestije napovedovalcev. Že sama beseda umetnost pove, da je umetna, da je ustvarjena. In, če v sebi nimaš tega, da dočaraš neko dodano vrednost, potem to ni to. Z igranjem vzbuditi takšne občutke, da gredo gledalcem kocine pokonci, jim privabiti solze v oči ali nasmeh na obraz, tu nekje je umetnost. Strinjam se, da za virtuoznost ni dovolj le odlično tehnično znanje, brezhibna izvedba in hitri prsti. Gre za večplastnost in mnogostranost izvedbe. Se z interpretacijo obogati tudi tonalnost skladbe? Ja, večkrat se mi to zgodi, ko izvajam krstne izvedbe so- dobnih avtorjev. Ko interpretiraš sodobno glasbo, ki je na neki način ekstremna, saj ni lepa in spevna sama po sebi, se dostikrat zgodi, da interpret skladbo uniči ali pa jo naredi božansko, če ji zna dodati tisto meso, da izvedba deluje organ- sko. Absolutno lahko ljudje drug drugega oplemenitimo! Vrhunski glasbeniki so prepoznavni v svoji interpretaciji, v igranju. Po zvoku lahko med seboj ločiš kitariste, stile … Za vse to pa je treba imeti globok vpogled v glasbo. Gre tudi za dinamiko, ki je je največ v klasični glasbi. V klasični glasbi imaš na primer piano, pianissimo ali pa fortepiano ... sfor- zando itn. Ne gre le za dan in noč, ampak za mrak, večer, noč, svitanje ... In če je interpret to sposoben prikazati, poslušalec pa dojeti, je noro lepo. Popolnost! Jaz v igranju sodobnih avtorjev uživam zato, ker je v njihovi glasbi veliko skrajnosti in vse te nianse in detajle poskušam razviti in odigrati. Za dosego tega pa je potrebno ogromno vaje. Tako Bach kot tango od izvajalca zahtevata strast. Kako se ti dve strasti razlikujeta, morda v svoji moči in barvi? Vsem skladbam so skupne note, a vendar, kakšna paleta razlik! Spet se bom navezal na izraz umetnik: to, da zna ta oseba ločiti stile, jih razumeti znotraj zaokroženih avtono- mnih pravil, to je tista draž, ko se vprašaš, kako bom jaz zdaj igral Bacha in čez pet minut tango. To je dar, sreča, da kaj takšnega lahko sploh počneš. Do sebe poskušam biti strog. Ko igram tango, sem tanguero, in ko igram Bacha, sem poosebljeni mir. To ni enostavno, saj ima vsaka zvrst svoje značilnosti, ki se jim je treba prilagajati. V čem se harmonika razlikuje od ostalih inštrumen- tov? Povsem je drugačna! Ni inštrumenta, ki bi bil tako več- plasten. Je zelo dober samostojen koncertni inštrument, saj ima spremljavo in solo. Midva s harmoniko sva že dolgo na skupni poti, in čeprav ni bila moj sanjski inštrument, je to postala. Ponosen sem na to, da sem vztrajal, čeprav ni vselej lahko. Včasih je kar naporno, moraš biti res pravi glasbeni fanatik, da vse to zdržiš. Prav to navdušenje me ohranja, še rasti pa je začelo, ko sem začel igrati Bacha pa južnoameriško glasbo pa ruske kompozicije, balkansko glasbo … Gre za lepoto in trpljenje hkrati? Ja, včasih mi je v procesu vadbe težko ostati pozitiven, ko ne gre in ne gre, ko dvomim in sem že povsem na tleh. A že naslednji dan se lahko zgodi, da steče, in spet grem 24. februarja 2016 17 RadaR niti osemurna vadba dnevno ni zadoščala. Igral sem težke skladbe, za katere, da jih zvadiš, potrebuješ dneve in dneve. Ni dovolj le, da obvladaš branje not, skladbo moraš razumeti in podati celostno. To je bil res poglobljen študij, takšnega odnosa pred tem nisem poznal. Poleg tega nas ni bilo veliko, saj vsako leto vzamejo le dva študenta iz Evrope. Zavedal sem se, da sem na pomembni vmesni postaji v svojem življenju in da moram od tam odnesti čim več lepih stvari. Učil sem se tudi dostojanstva in tega, da moraš biti v odnosu do dru- gih velikodušen. In to gojim naprej. Poskušam vzpostaviti spoštovanje do vsakega, ki je nasproti mene, naj bodo to učenci ali glasbeniki, s katerimi igram na koncertu, ali tisti, s katerimi se pogovarjam. Če človeka spoštuješ, to občuti, ceni in tudi vrača. Dojel sem, da moram biti iskren do sebe in se zavedati, da nisem velik frajer, ker študiram v Weimarju. Tam so bili študentje z vsega sveta, sami izbranci, jaz nisem bil nič posebnega. Moral sem se dokazovati in garati, da sem dosegel ustrezno raven. Pravzaprav šele zdaj dojemam, kakšna šola je to bila. Vas kaj mika podajanje lastnega znanja? Zelo sem si želel učiti, tudi diplomiral sem iz pedagoške smeri. Otroke obožujem, rad delam z njimi, ker so neposre- dni, iskreni, takoj vidiš, kako reagirajo, ko jim na igriv način poskušaš pokazati nekatere prijeme. In ko gledam, kako to sprejemajo in uživajo, uživam tudi sam. Imam glasbene delavnice, čisto zares pa ne učim nikjer. Pred leti sem želel učiti na konservatoriju za glasbo v Ljubljani, a me niso izbrali. No, potem pa sem se še bolj usmeril v svoje stvari. Zdi se mi, da je koncertiranje ena najvišjih oblik glasbe, da je tista ta prava. Čudim se, kako nekateri ljudje diplomirajo iz enega inštrumenta, potem pa ga sploh več ne vzamejo v roke. Ja, kako pa lahko potem učijo ta inštrument, če jim zakrni znanje in zmanjka vsakdanji stik z inštrumentom? No, jaz bi rad še naprej delil glasbo in čustva z ljudmi, s poslušalci, tudi z učenci. Nekaj čudovitega je, ko igraš in začutiš občinstvo. Odklanjate izraz virtuoz, ne želite, da bi vas tako ozna- čevali. Ker je to zgolj oznaka. Ne maram titul, oznak, predalčkov. Prav tako pred koncertom ne maram dolgih napovedi s ko- pico superlativov. Želim, da poslušalcem spregovori glasba in moja interpretacija, ne sugestije napovedovalcev. Že sama beseda umetnost pove, da je umetna, da je ustvarjena. In, če v sebi nimaš tega, da dočaraš neko dodano vrednost, potem to ni to. Z igranjem vzbuditi takšne občutke, da gredo gledalcem kocine pokonci, jim privabiti solze v oči ali nasmeh na obraz, tu nekje je umetnost. Strinjam se, da za virtuoznost ni dovolj le odlično tehnično znanje, brezhibna izvedba in hitri prsti. Gre za večplastnost in mnogostranost izvedbe. Se z interpretacijo obogati tudi tonalnost skladbe? Ja, večkrat se mi to zgodi, ko izvajam krstne izvedbe so- dobnih avtorjev. Ko interpretiraš sodobno glasbo, ki je na neki način ekstremna, saj ni lepa in spevna sama po sebi, se dostikrat zgodi, da interpret skladbo uniči ali pa jo naredi božansko, če ji zna dodati tisto meso, da izvedba deluje organ- sko. Absolutno lahko ljudje drug drugega oplemenitimo! Vrhunski glasbeniki so prepoznavni v svoji interpretaciji, v igranju. Po zvoku lahko med seboj ločiš kitariste, stile … Za vse to pa je treba imeti globok vpogled v glasbo. Gre tudi za dinamiko, ki je je največ v klasični glasbi. V klasični glasbi imaš na primer piano, pianissimo ali pa fortepiano ... sfor- zando itn. Ne gre le za dan in noč, ampak za mrak, večer, noč, svitanje ... In če je interpret to sposoben prikazati, poslušalec pa dojeti, je noro lepo. Popolnost! Jaz v igranju sodobnih avtorjev uživam zato, ker je v njihovi glasbi veliko skrajnosti in vse te nianse in detajle poskušam razviti in odigrati. Za dosego tega pa je potrebno ogromno vaje. Tako Bach kot tango od izvajalca zahtevata strast. Kako se ti dve strasti razlikujeta, morda v svoji moči in barvi? Vsem skladbam so skupne note, a vendar, kakšna paleta razlik! Spet se bom navezal na izraz umetnik: to, da zna ta oseba ločiti stile, jih razumeti znotraj zaokroženih avtono- mnih pravil, to je tista draž, ko se vprašaš, kako bom jaz zdaj igral Bacha in čez pet minut tango. To je dar, sreča, da kaj takšnega lahko sploh počneš. Do sebe poskušam biti strog. Ko igram tango, sem tanguero, in ko igram Bacha, sem poosebljeni mir. To ni enostavno, saj ima vsaka zvrst svoje značilnosti, ki se jim je treba prilagajati. V čem se harmonika razlikuje od ostalih inštrumen- tov? Povsem je drugačna! Ni inštrumenta, ki bi bil tako več- plasten. Je zelo dober samostojen koncertni inštrument, saj ima spremljavo in solo. Midva s harmoniko sva že dolgo na skupni poti, in čeprav ni bila moj sanjski inštrument, je to postala. Ponosen sem na to, da sem vztrajal, čeprav ni vselej lahko. Včasih je kar naporno, moraš biti res pravi glasbeni fanatik, da vse to zdržiš. Prav to navdušenje me ohranja, še rasti pa je začelo, ko sem začel igrati Bacha pa južnoameriško glasbo pa ruske kompozicije, balkansko glasbo … Gre za lepoto in trpljenje hkrati? Ja, včasih mi je v procesu vadbe težko ostati pozitiven, ko ne gre in ne gre, ko dvomim in sem že povsem na tleh. A že naslednji dan se lahko zgodi, da steče, in spet grem naprej. Zato se mi zdi, da moram biti hvaležen za vse, kar sem dobil in se naučil, tudi za talent. Moraš se namučiti, spotiti, potruditi, da ugotoviš, kje so tvoje meje. Igranje na inštrument je noro ogledalo, v katerem sebe vidiš na povsem drugačen način. Zato se mi zdi, da je to eden najbolj odkritih in poštenih poklicev. Pravzaprav ničesar ne moreš skriti. Ko greš na oder, si pred občinstvom gol. Vidi se vse, koliko si vadil, ali si gotov vase, koliko si predan glasbi, koliko ti pomeni občinstvo. Ljudje vse to začutijo, vidijo, ali uživaš na odru ali ti je muka. In če je kak špil slab, si rečem, ma saj je blo. Ampak takšni trenutki te ne smejo zlomiti. So visoki cilji pozitivni ali so včasih preveliko breme? Ja, včasih si postavim previsoke cilje in potem se počutim kot mali človeček z malimi rokicami. Soočenje s samim seboj in premikanje meja je vedno dobro. Če vztrajaš, prideš do nove ravni. Danes mi je na primer lažje igrati, ker vem, kako se moram pred koncertom uigrati, kako naštudirati skladbo, vloženo delo je poplačano tudi s tem, da je užitek na odru večji. Ampak vedno me je malo strah, vedno je treba biti na trdnih tleh. Zveni klišejsko, a je res. Koncerti znajo biti naporni. Različno je, včasih je utrujenost velika, včasih prijetna. Včasih kdo komentira, pa saj si igral samo uro in pol. Ja, ampak v tem času se je nekaj zgodilo, glasba je rodila čustva, ta so sprožila takšne in drugačne odzive. In vsi pozabljajo, da je bilo za soliden koncert potrebnih na stotine ur vadbe. Ko igram, ne čutim utrujenosti, takrat se povsem predam glasbi. Kadar imamo projekte s Kapobando ali ko sem igral s skupino Terrafolk, ko sem med igranjem pokleknil, igral na kolenih, vstal, se gibal, ob takšnih akrobacijah sem lahko na enem koncertu izgubil več kilogramov. Torej je potrebna tudi vrhunska fizična pripravljenost? Ja, sem ljubitelj športa in vrhunske športnike velikokrat primerjam z glasbeniki. Eni in drugi moramo biti določenega dne, ob določeni uri maksimalno pripravljeni in dati vse od sebe. In če si v dobri fizični kondiciji, tudi boljše preneseš psihične napore, težje trenutke na odru. Zato rad tečem, vozim kolo, hodim v hribe. Ko sem bil lani v Berlinu, sem vsak večer pretekel od 10 do 15 km. Tako naredim vsak dan. Vadim do devetih zvečer, potem grem za uro in pol tečt, pridem domov, si naredim vročo kopel in potem odlično spim. Predihanje, prepotenje in kopel so pomembni, hkrati se mi v teh trenutkih v glavi rojevajo melodije. Zanimivo, ne med igranjem harmonike, ampak takrat, ko odklopim. Misli pridejo, pa ne veš od kod, in potem se cmarijo; ko se iz tega izcimi skladba, sem srečen. Vas zanima tudi skladanje? Vedno bolj, zelo intenzivno zadnji dve leti. Pišem nove skladbe. To je moj največji projekt v letošnjem letu. Lepo mi je, če lahko igram iz sebe, raziskujem svojo dušo. Pri- pravljam tudi nov bend, sekstet z najboljšimi slovenskimi jazz glasbeniki. Ravno zdaj komponiram skladbe v latino ritmu. Pri tem projektu bom harmoniko večkrat zamenjal z mikrofonom. To bo prvi projekt, kjer bom več pel. Nočem si tega vzeti, nočem izpustiti možnosti, da bi igral popularno glasbo. To moram narediti, potem pa bomo videli, ali bo to prelomnica ali zgolj streznitveni moment. Kako vzpostavljate komunikacijo na odru? Najvišja stopnja je, ko lahko zapreš oči in poslušaš, kaj igra kolega na odru. Kajti glasba je napetost. Poznamo večje in manjše napetosti, te se med seboj ločujejo s harmonija- mi, določene harmonije imajo močnejšo napetost, druge šibkejšo. In če se te napetosti čutijo, ni potreben noben pogled. Vse je jasno! Je pa res, da je treba včasih koga s pogledom prebuditi. Pomembno je, da ob istem trenutku čutimo isti ritem in reagiramo. To je tako kot več glasbe- nih matric, ki se morajo ujeti, da poslušalec dobi celostno glasbeno doživetje. Dobrih devet let ste študirali v tujini. Ste uspeli ob- držati stike in se vpeti v mednarodno mrežo koncertnih izvajalcev? V Nemčiji sem jih pogrešal, a vidim, da z vzpostavljanjem vezi med študenti, ki bi te pozneje popeljale do koncertov, ni pri nas nič drugače. A jaz sem že leta 1999, takoj ko sem prišel v Nemčijo, imel potrebo po koncertiranju. Želel sem se preizkusiti na odru, se znebiti treme, pridobiti izkušnje. Od igranja v domači sobi do vrhunske profesionalne ravni je dolga pot. Jasno mi je bilo, da če sem šel študirat na šolo s tako zahtevnim programom, ni časa za nič drugega. A vseeno, to je bilo obdobje, ko sem s skupino Terrafolk igral po Evropi in zato v enem semestru kar preveč zanemaril študijske obveznosti. Prepričan sem bil, da bo moj profesor v Würzburgu Stefan Hussong, ki je tudi sam veliko kon- certiral po svetu, razumel mojo potrebo po igranju, čeprav nisem delal tako, kot je pričakoval, da bom. A na srečo sva se dogovorila. Če boš naredil to, kar sva se zmenila, mi je dejal, potem pojdi na turneje. Ko danes pogledam nazaj, se zavedam, da je tisti čas minil za vedno, in le kdaj bi študiral, če ne takrat. Bilo je kar dobro, da sem izkoristil čim več, kar mi je nudila šola. V zadnji petnajstih letih ste igrali z velikimi imeni sve- tovne glasbene scene. Vsi ti stiki so se zgodili na mojih koncertih po evropskih državah v zadnjih desetih letih. Tam sem srečeval izredno zanimive ljudi in z nekaterimi smo se kar dobro ujeli, se po- zneje povezali in imeli nekaj skupnih koncertov. Med njimi so res nekateri izredni glasbeniki. V Angliji in na Irskem sem imel krasno turnejo z violinistko Uno Pallisar, ki ima za seboj lepo kariero, igrala je tudi z nekaterimi zvezdami svetovne pop scene, na primer s Shakiro. Koncertiral sem tudi z avstralskim akustičnim kitaristom Tommyem Em- manuelom, ki osvaja s svojo prstno tehniko in energičnim nastopom, je eden najboljših, s katerimi sem igral. In ne nazadnje Stefan Milenković, svetovno priznani violinist, veliki mojster; ko vidim, kako se obnaša na odru, kako dela in potrjuje tudi moja razmišljanja, sem vesel, saj tako lažje najdem tudi svojo gotovost. Z Milenkovićem še vedno skupaj nastopava v projektu Tango Compás, v katerem sta tudi basist Luka Herman Gaiser in pianist Marko Črnčec. To, da imam svoje projekte in občasno sodelujem z drugimi glasbeniki, se mi zdi odlično. Lahko kaj več poveste o svojih projektih? Letos špilov ni prav veliko, med zanimivejšimi bo zagotovo aprilski koncert FUNtanga v Novi Gorici skupaj z Iztokom Mlakarjem. Načrtujem tudi albuma s Kapobando in s skupino FUNtango pa solo album pa studijsko izdajo z jazz sekstetom … In vse to narediti, posneti, izrezati, zmasterizirati, izdati, oblikovati, napisati spremna besedila ... No, ampak tukaj je gotovo še kak tretji človek? Ne, ni. Jaz sem ta, jaz sem vsi. Zdaj pa je odvisno, s ka- terim izmed njih se pogovarjate. (smeh) Morda govorite s tistim, ki je zadolžen za PR, morda moram zdaj zamenjati vlogo? Morda res, da bi lahko postavila še eno vprašanje ume- tniku: nekateri umetniki hranijo vso svojo energijo le za ustvarjanje. Pri vas se zdi, da je imate v izobilju. To se morda zdi na prvi pogled. Moja življenjska pot je šla čez veliko prepadov in pasti. Nisem med tistimi, ki se cele dneve predajajo le svoji glasbeni muzi. Res včasih vadim ves dan in takrat vem, zakaj. Vendar mi glasba in inštrument nista prav vse na svetu. Ne, tukaj je še moja družina, prijatelji. Ne bi želel, upam, da se to ne bo zgodilo, ampak v primeru, če morda ne bi mogel več igrati, nočem, da bi se mi takrat sesul ves svet. Svoj svet bi imel rad tudi brez harmonike. Človek je vreden toliko, kolikor je velik brez svojega poklica. Kadar pa svoj poklic izkorišča v druge namene, je izgubil svojo integriteto. ¾ Mednarodni pogovorni večer, posvečen osrednji temi festivala Literature sveta - Fabula 2016, Prišlekom. Sodelujejo: hrvaški pisatelj Igor Štiks kot moderator in gost, francoski filozof in esejist J.C. Milner, hrvaški filozof Srećko Horvat, esejist in politolog Peter V ermeersch, filozofinja Alenka Zupančič in srbski esejist T eofil Pančić. Vstopnina: 5€. Vstopnice so na voljo na blagajni Cankarjevega doma. 29. februar, 18:00, Klub CD. 18 RadaR 24. februarja 2016 VrniteV odpisanih Lani smo ob jubilejni sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne dobili prva dva integrala Radilovićevih Partizanov, letos pa še tretjega, s čimer lahko končno prebiramo najboljši jugoslovanski partizanski strip v knjižni obliki. Iztok SItar M irko, pazi metak!« »Hvala, Slavko, spa- sio si mi život!« To je verjetno najbolj znani citat iz partizanskih stripov, ki pa ga boste zaman iskali v katerem od več kot petstotih zvezkov, kjer sta v glavnih vlogah nastopala navkljub slabi risbi in klišejskim scenarijem med mularijo izjemno priljubljena kurirja Mirko in Slavko. Sicer pa se je omenjeni alanfordo- vski citat pojavil kot satira na neverjetne pustolovščine obeh junakov, ki sta sama pobila več Nemcev, kot jih je sploh bilo v okupirani Jugoslaviji. In na koncu ju niso ubili tuji vojaki, temveč domači politiki z razpadom države, v kateri sta edino lahko delovala. Žanr partizanskega stripa je bil namreč posebnost tako v evropskem kot v svetovnem merilu, saj ga v taki obliki niso poznali nikjer drugje kot v bivši Jugoslaviji. Prvi partizanski stripi so se pojavili že med vojno v ilegalnih mladinskih publikacijah, pravi boom pa so doživeli v šestdesetih in sedemdesetih letih, tako v dnevnem časopisju kot v speciali- ziranih revijah. Z redkimi izjemami so bili precej dvomljive kakovosti, tako rekoč čisti trash, ki ga najbolje ponazarjata prej omenjena Mirko in Slavko, dobili pa smo tudi nekaj izvrstnih stripov, med katerimi prvo mesto brez dvoma zasedajo Partizani Julesa Radilovića. Legendarni hrvaški avtor, ki se je rodil leta 1928 v Mari- boru, od leta 1939 pa živi v Zagrebu, je debitiral pri štiriin- dvajsetih letih s pustolovskim Neznancem v Horizontovem zabavniku, kar je bil začetek njegove skoraj petdesetletne profesionalne risarske kariere. Z lahkoto je risal tako humo- ristične stripe v stiliziranem slogu kot realistične pustolovske zgodbe različnih žanrov, od zgodovinskih, prek vesternov, do kriminalk. Med njegova najboljša dela sodijo serije Skozi stoletja (1956–59), v katerih spoznavamo zgodovino Hrvatov pod Rimljani, Franki in Tatari, postpartizanski vestern Ka- petan Leši (1960–64) o resničnem častniku jugoslovanske vojske, ki po osvoboditvi obračunava z ostanki balističnih band na Kosovu, eksotične Afriške pustolovščine (1962–64) z lepo in politično korektno neuvrščeno zagrebško študentko kemije v glavni vlogi, ter satirična parodija o najbolj znanem literarnem detektivu Herlocku Sholmesu (1966–74). Slednjo so ga po zaslugi stripovskega agenta Ervina Rustemagića brali celo na Otoku v Fleetwayevem mladinskem tedniku Giggle, poleg angleške mularije pa so se nad njo lahko navduševali tudi najstniki v Kanadi, Avstraliji in Južni Afriki, kjer so rav- no tako prodajali dotično revijo, s čimer je Herlock Sholmes dosegel svetovno slavo. Svetovljanstvo Doylovega detektiva iz Jugoslavije pa ni bil osamljen primer, še večjo prepoznavnost in sloves si je Radilović priboril s povsem avtentičnimi jugoslovanskimi Partizani (1977–89), ki so izhajali v kar petnajstih državah po svetu, od Nizozemske do Šrilanke. Založniška hiša Oberon iz Haarlema je namreč sredi sedemdesetih želela za svojo novoustanovljeno stripovsko revijo Eppo akcijski vojni strip v slogu filmskih Navaronskih topov ali Dvanajstih ožigo- sanih. Jules je imel že bogate izkušnje s stripi po filmskih predlogah, saj je za matični Plavi vjesnik v šestdesetih letih izredno uspešno adaptiral že omenjenega Kapetana Lešija in Diverzante po filmih Žike Mitrovića in Hajrudina Krvavca, problem pa je bilo dobiti dobrega scenarista. Osnutek za (neuspešno) pilotsko epizodo je napisal Zvo- nimir Furtinger, Julesov hišni scenarist in osebni prijatelj, s katerim sta ustvarila uspešnice Stoletja, Afriko in Sholmesa, ki pa mu herojska partizanščina zaradi ideoloških razlogov ni preveč ležala, zato je Rustemagić s pomočjo režiserja Hajru- dina Krvavca stopil v stik z njegovim filmskim scenaristom Djordjem Lebovićem. In jasno, kdo bi bil za to nalogo boljši od legendarnega pisca znamenitih partizanskih filmov, kot so Valter brani Sarajevo, Most ali Partizanska eskadrilja. Lebović je iz predala potegnil scenarij nesojenega filma Konvoj za El Šat, spreme- nil glavnega partizanskega junaka v angleškega komandosa jugoslovanskega rodu – in legenda je bila rojena. Eksodus dalmatinskih civilistov, ki so jih pred fašističnim terorjem leta 1944 partizanske in zavezniške enote prepeljale najprej na otok Vis in potem v angleško taborišče El Šat v Egiptu, je navdušil tako kritike kot občinstvo, s čimer so Partizani postali eden najbolj priljubljenih in branih stripov v reviji. Glavnemu junaku, majorju Dragonu iz zavezniške misije, se že v naslovni epizodi pridruži tudi lepa in temperamentna (kar ponazarja že njeno ime) partizanka Munja, vendar nav- kljub obojestranski privlačnosti njun odnos do konca serije ostane zgolj platonski, kot se za akcijski žanr tudi spodobi, sicer bi se kaj lahko spremenil v romantično dramo. Ker pa glavni junak potrebuje tudi stranskega, da se v trenutkih predaha pač ne pogovarja zgolj sam s sabo, hkrati pa mu lahko tudi pomaga pri akciji, je Lebović majorju Dragonu v četrti zgodbi, Udarna skupina Y, dodal še dva karakterna protagonista. Angleškega majorja Debija, ki mu zaradi vedno namrgodenega in kislega obraza pravijo Kis, seveda samo v njegovi odsotnosti, in škotskega poročnika Mc Dermonta, čigar ljubezen do škotskega viskija in nasploh alkohola je vir komičnih situacij in zapletov. Ravno tako kot glavni junaki so odlično predstavljeni tudi ostali akterji, ki jih angleški komandosi srečujejo v svojih pustolovščinah. Lebović in Jules briljirata s portreti domačinov, najsi gre za starega morskega volka iz Dalmacije, podeželskega učitelja, samostanskega meniha, mestnega arhitekta ali gorenjskega kmeta. V dveh epizodah majorja Dragona namreč pot zanese tudi v Slovenijo, kjer ob drznih diverzantskih akcijah spotoma spoznava lepote Ljubljane in Kranjske Gore (Ugrabitev) ter Novega mesta in roških gozdov (Ovaduh). Izjemno zanimiva je tudi epizoda Most, ki je adaptacija Krvavčevega istoimenskega filma. Radilo- viću je uspelo na samo dvaindvajsetih straneh (kolikor jih imajo vse epizode razen dveh, ki sta dvakrat daljši) zvesto prenesti v strip cel celovečerec, ne da bi pri tem kakorkoli trpela zgodba ali karakterji protagonistov. Lebovićeva akcijska dramaturgija z izostrenim občutkom tako za karakterizacijo likov in tekoče dialoge kot za zaplet in napetost samega dogajanja je bila kot nalašč za Julesovo natančno in dinamično risbo. Radilović je namreč perfek- cionist, tako v kostumografiji kot scenografiji je dosledno zvest obdobju in lokaciji, ki se odvija v stripu. Anatomsko pravilne figure dopolnjuje in nadgrajuje z razkošnim razpo- nom obrazne mimike in dinamično postavitvijo v prostor, nasičen z detajli, s katerimi nam naturalistično prikaže in- terjer in eksterier dogajanja. Čeprav je montaža table povsem klasična, pa imamo tudi pri povsem statičnih prizorih zaradi različnih kotov pogleda občutek dinamike. Ko sva pred dobrimi petimi leti z Julesom kramljala ob razstavljenih originalih v Knjižnici Otona Župančiča, mi je ob pogledu na Partizane stoično potožil, da je vanje vložil skoraj pol življenja, zdaj pa jih lahko uporabi samo name- sto tapet. Na predvečer vojne v Jugoslaviji, leta 1989, jih je namreč nehal risati, čeprav so ga Nizozemci prosili za nove epizode, a družbena klima v pregretem nacionalističnem vzdušju, v katerem so rušili partizanske spomenike in seži- gali komunistične knjige, jim res ni bila ravno naklonjena. »Jules,« sem mu zaupljivo rekel, »verjemite mi, da njihov čas šele prihaja!« In nisem se zmotil. Lani, ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne voj- ne, je zagrebška založba Strip forum v sodelovanju s celjsko agencijo SAF comics izdala prva dva integrala Partizanov, letos pa smo dobili še tretjega, s čimer je celotna serija dva- najstih zgodb, ki smo jo v Jugoslaviji lahko občasno brali v sarajevskem Strip artu v prvi polovici osemdesetih let, končno tudi pri nas izšla v knjižni obliki (na Nizozemskem je namreč že davno prej). Edina pripomba k sicer tehnično dovršeni izdaji je poleg ne ravno najbolj posrečene likovne opreme in oblikovanja namenjena kričečim barvam, ki mestoma dobesedno zadušijo detajlno šrafirano Julesovo risbo; veliko bolje bi bilo, če bi bil strip v izvirni črno-beli izvedbi. Ampak to je bila pač cena, ki jo je založnik moral plačati za novo invazijo Partizanov na razvajeno Evropo, ki daje prednost barvnim stripom; integrali v koprski tiskarni so se namreč tiskali sočasno v več evropskih jezikih (na ža- lost pa zaradi premajhnega trga ne tudi v slovenščini), kar precej poceni izdajo knjige. In če je bil prvi konvoj Partizanov namenjen za El Šat, je zadnji za Evropo! ¾ Jules Radilović, Djordje Lebović Partizani 3 SAF comics in Strip forum Zagreb 2016 128 str., 20 € Šeherezada ni jedla sVinjine Tisoč in ena noč je z vidika Zahoda še vedno ena najpomembnejših in zagotovo najbolj znana zbirka orientalskih besedil. Odkar je v začetku 18. stoletja prek prvega francoskega prevoda prišla v Evropo, jo ta bere kot enega temeljnih literarnih del arabskega sveta, čeprav tam, kjer je nastala, ne uživa pretirane slave. ana Duša V svoji knjigi The Arabian Nights: A Companion britanski pisec Robert Irwin piše: »Celo danes ima, z izjemo nekaterih avtorjev in akade- mikov, arabski svet do Noči prezirljiv odnos. Zgodbe iz zbirke se jim zdijo vulgarne, never- jetne, otročje in predvsem slabo napisane.« Arabski svet ima dolgo zgodovino, v kateri ima umetnost pomembno mesto: jasno, da se jim pravljice ne zdijo njen vrhunec. Saj se nam naše tudi ne. Izvorov zbirke se ne da natančno določiti. Prve vključene zgodbe naj bi bile indijskega in perzijskega izvora: prevedene v arabščino so pod naslovom Alf Layla ali Tisoč noči izšle v začetku 8. stoletja. V stoletjih, ki so sledila, se je zbirka širila: dodana so ji bila še besedila iraškega, sirskega in egiptovskega izvora. Sprva so bile vanjo vključene predvsem pravljice, pozneje pa tudi pesmi, kratke zgodbe, v nekaterih primerih tudi daljša prozna besedila. Ene in edine zveličavne verzije Tisoč in ene noči ni: skozi stoletja so različne verzije obli- kovali vsakokratni zbiratelji, zapisovalci in prevajalci, ki so svoje izbore izdelovali glede na dostopne jim vire in lastne preference. Edina stalnica zbirke je okvirna zgodba o kralju Šahrijarju in pripovedovalki Šeherezadi, takole gre: Kralj Ša- hrijar ugotovi, da ga žena vara s sužnji, in jih da vse umoriti. Veliki Vezir mu mora odtlej vsak večer pripeljati novo devico, ki jo potem Šahrijar na- slednje jutro umori, da ga ne bi mogla tudi ta prevarati. Ko jih že sko- raj vse pobije, stopi pred Velikega Vezirja njegova hči Šeherezada. »Nocoj pelji mene h kralju,« mu reče. Veliki Vezir se upi- ra, ona ga prepričuje, on joče, ona ga tolaži, češ da ima orožje, močnejše od kraljevega. In začne Šahrijarju pripovedova- ti zgodbe. Pripoveduje celo noč in ravno ko je zgodba tik pod vrhom, se zdani in Šeherezada si je kupila še en dan življe- nja: preden umre, mora kralju povedati konec. Naslednji večer zaključi zgodbo, a preden lahko Šahrijar kaj reče, začne pripovedovati novo. Po tisočineni noči zgodb Šahrijar Šehe- rezado osvobodi in se (v večini različic) z njo tudi poroči. Prvi evropski prevod, na katerega so se bolj ali manj naslanjali tudi vsi ostali, je pod naslovom Les Mille et une nuits, contes arabes traduits en français (Tisoč in ena noč: v francoščino prevedene arabske zgodbe) izhajal med leto- ma 1704 in 1717. Izšel je v dvanajstih knjigah, ki so skupaj vsebovale šestdeset zgodb (nekatere izmed njih imajo tudi vstavljene zgodbe). Prevajalec, orientalist in arheolog Antoine Galland jih je našel v sirskem rokopisu zbirke iz 14. stoletja. Pozneje je v zbirko vključil še sedem zgodb, ki jih je slišal is ust krščanskega meniha iz Alepa. Med slednjimi sta tudi dve izmed na Zahodu najbolj znanih, Ali Baba in 40 razbojnikov in Aladin in čudežna svetilka. Nobene izmed obeh pravljic niso našli v nobeni starejši različici: tiste, ki danes krožijo po arabskem svetu, naj bi se tja »vrnile« iz Evrope. Z drugimi besedami: dve temeljni zgodbi, s katerimi v tem koncu sveta identificiramo »eno izmed najpomembnejših zbirk oriental- ske literature,« je prvi v resnici zapisal francoski učenjak, ki ju je slišal od krščanskega meniha (ali pa ne; nekateri znan- stveniki trdijo, da teh dveh zgodb ni samo zapisal, temveč si ju je tudi izmislil). Tudi sicer je Galland prevedena besedila precej prirejal in jih prilagajal okusu časa in prostora: iz njih je črtal vse pesmi in večino erotičnih prizorov. Pred premiero muzikala Tisoč in ena noč v Mestnem gledališču ljubljanskem 24. februarja 2016 19 RadaR VrniteV odpisanih Lani smo ob jubilejni sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne dobili prva dva integrala Radilovićevih Partizanov, letos pa še tretjega, s čimer lahko končno prebiramo najboljši jugoslovanski partizanski strip v knjižni obliki. svojih pustolovščinah. Lebović in Jules briljirata s portreti domačinov, najsi gre za starega morskega volka iz Dalmacije, podeželskega učitelja, samostanskega meniha, mestnega arhitekta ali gorenjskega kmeta. V dveh epizodah majorja Dragona namreč pot zanese tudi v Slovenijo, kjer ob drznih diverzantskih akcijah spotoma spoznava lepote Ljubljane in Kranjske Gore (Ugrabitev) ter Novega mesta in roških gozdov (Ovaduh). Izjemno zanimiva je tudi epizoda Most, ki je adaptacija Krvavčevega istoimenskega filma. Radilo- viću je uspelo na samo dvaindvajsetih straneh (kolikor jih imajo vse epizode razen dveh, ki sta dvakrat daljši) zvesto prenesti v strip cel celovečerec, ne da bi pri tem kakorkoli trpela zgodba ali karakterji protagonistov. Lebovićeva akcijska dramaturgija z izostrenim občutkom tako za karakterizacijo likov in tekoče dialoge kot za zaplet in napetost samega dogajanja je bila kot nalašč za Julesovo natančno in dinamično risbo. Radilović je namreč perfek- cionist, tako v kostumografiji kot scenografiji je dosledno zvest obdobju in lokaciji, ki se odvija v stripu. Anatomsko pravilne figure dopolnjuje in nadgrajuje z razkošnim razpo- nom obrazne mimike in dinamično postavitvijo v prostor, nasičen z detajli, s katerimi nam naturalistično prikaže in- terjer in eksterier dogajanja. Čeprav je montaža table povsem klasična, pa imamo tudi pri povsem statičnih prizorih zaradi različnih kotov pogleda občutek dinamike. Ko sva pred dobrimi petimi leti z Julesom kramljala ob razstavljenih originalih v Knjižnici Otona Župančiča, mi je ob pogledu na Partizane stoično potožil, da je vanje vložil skoraj pol življenja, zdaj pa jih lahko uporabi samo name- sto tapet. Na predvečer vojne v Jugoslaviji, leta 1989, jih je namreč nehal risati, čeprav so ga Nizozemci prosili za nove epizode, a družbena klima v pregretem nacionalističnem vzdušju, v katerem so rušili partizanske spomenike in seži- gali komunistične knjige, jim res ni bila ravno naklonjena. »Jules,« sem mu zaupljivo rekel, »verjemite mi, da njihov čas šele prihaja!« In nisem se zmotil. Lani, ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne voj- ne, je zagrebška založba Strip forum v sodelovanju s celjsko agencijo SAF comics izdala prva dva integrala Partizanov, letos pa smo dobili še tretjega, s čimer je celotna serija dva- najstih zgodb, ki smo jo v Jugoslaviji lahko občasno brali v sarajevskem Strip artu v prvi polovici osemdesetih let, končno tudi pri nas izšla v knjižni obliki (na Nizozemskem je namreč že davno prej). Edina pripomba k sicer tehnično dovršeni izdaji je poleg ne ravno najbolj posrečene likovne opreme in oblikovanja namenjena kričečim barvam, ki mestoma dobesedno zadušijo detajlno šrafirano Julesovo risbo; veliko bolje bi bilo, če bi bil strip v izvirni črno-beli izvedbi. Ampak to je bila pač cena, ki jo je založnik moral plačati za novo invazijo Partizanov na razvajeno Evropo, ki daje prednost barvnim stripom; integrali v koprski tiskarni so se namreč tiskali sočasno v več evropskih jezikih (na ža- lost pa zaradi premajhnega trga ne tudi v slovenščini), kar precej poceni izdajo knjige. In če je bil prvi konvoj Partizanov namenjen za El Šat, je zadnji za Evropo! ¾ Šeherezada ni jedla sVinjine Tisoč in ena noč je z vidika Zahoda še vedno ena najpomembnejših in zagotovo najbolj znana zbirka orientalskih besedil. Odkar je v začetku 18. stoletja prek prvega francoskega prevoda prišla v Evropo, jo ta bere kot enega temeljnih literarnih del arabskega sveta, čeprav tam, kjer je nastala, ne uživa pretirane slave. AnA DušA V svoji knjigi The Arabian Nights: A Companion britanski pisec Robert Irwin piše: »Celo danes ima, z izjemo nekaterih avtorjev in akade- mikov, arabski svet do Noči prezirljiv odnos. Zgodbe iz zbirke se jim zdijo vulgarne, never- jetne, otročje in predvsem slabo napisane.« Arabski svet ima dolgo zgodovino, v kateri ima umetnost pomembno mesto: jasno, da se jim pravljice ne zdijo njen vrhunec. Saj se nam naše tudi ne. Izvorov zbirke se ne da natančno določiti. Prve vključene zgodbe naj bi bile indijskega in perzijskega izvora: prevedene v arabščino so pod naslovom Alf Layla ali Tisoč noči izšle v začetku 8. stoletja. V stoletjih, ki so sledila, se je zbirka širila: dodana so ji bila še besedila iraškega, sirskega in egiptovskega izvora. Sprva so bile vanjo vključene predvsem pravljice, pozneje pa tudi pesmi, kratke zgodbe, v nekaterih primerih tudi daljša prozna besedila. Ene in edine zveličavne verzije Tisoč in ene noči ni: skozi stoletja so različne verzije obli- kovali vsakokratni zbiratelji, zapisovalci in prevajalci, ki so svoje izbore izdelovali glede na dostopne jim vire in lastne preference. Edina stalnica zbirke je okvirna zgodba o kralju Šahrijarju in pripovedovalki Šeherezadi, takole gre: Kralj Ša- hrijar ugotovi, da ga žena vara s sužnji, in jih da vse umoriti. Veliki Vezir mu mora odtlej vsak večer pripeljati novo devico, ki jo potem Šahrijar na- slednje jutro umori, da ga ne bi mogla tudi ta prevarati. Ko jih že sko- raj vse pobije, stopi pred Velikega Vezirja njegova hči Šeherezada. »Nocoj pelji mene h kralju,« mu reče. Veliki Vezir se upi- ra, ona ga prepričuje, on joče, ona ga tolaži, češ da ima orožje, močnejše od kraljevega. In začne Šahrijarju pripovedova- ti zgodbe. Pripoveduje celo noč in ravno ko je zgodba tik pod vrhom, se zdani in Šeherezada si je kupila še en dan življe- nja: preden umre, mora kralju povedati konec. Naslednji večer zaključi zgodbo, a preden lahko Šahrijar kaj reče, začne pripovedovati novo. Po tisočineni noči zgodb Šahrijar Šehe- rezado osvobodi in se (v večini različic) z njo tudi poroči. Prvi evropski prevod, na katerega so se bolj ali manj naslanjali tudi vsi ostali, je pod naslovom Les Mille et une nuits, contes arabes traduits en français (Tisoč in ena noč: v francoščino prevedene arabske zgodbe) izhajal med leto- ma 1704 in 1717. Izšel je v dvanajstih knjigah, ki so skupaj vsebovale šestdeset zgodb (nekatere izmed njih imajo tudi vstavljene zgodbe). Prevajalec, orientalist in arheolog Antoine Galland jih je našel v sirskem rokopisu zbirke iz 14. stoletja. Pozneje je v zbirko vključil še sedem zgodb, ki jih je slišal is ust krščanskega meniha iz Alepa. Med slednjimi sta tudi dve izmed na Zahodu najbolj znanih, Ali Baba in 40 razbojnikov in Aladin in čudežna svetilka. Nobene izmed obeh pravljic niso našli v nobeni starejši različici: tiste, ki danes krožijo po arabskem svetu, naj bi se tja »vrnile« iz Evrope. Z drugimi besedami: dve temeljni zgodbi, s katerimi v tem koncu sveta identificiramo »eno izmed najpomembnejših zbirk oriental- ske literature,« je prvi v resnici zapisal francoski učenjak, ki ju je slišal od krščanskega meniha (ali pa ne; nekateri znan- stveniki trdijo, da teh dveh zgodb ni samo zapisal, temveč si ju je tudi izmislil). Tudi sicer je Galland prevedena besedila precej prirejal in jih prilagajal okusu časa in prostora: iz njih je črtal vse pesmi in večino erotičnih prizorov. Gallandov prevod je doživel velik uspeh – tudi zato, ker je sovpadal s prvim močnim valom literarne pravljice v Franciji, ki se je rodil na francoskem dvoru oziroma v krogih, povezanih z njim. Zbirka je še pred koncem stoletja izšla v angleščini, nemščini, italijanščini, nizozemščini, ruščini in poljščini. Vendar so bile vse te izdaje bolj ali manj prevodi prevoda in so pomembne predvsem zato, ker so pomagale širiti obravnavane zgodbe po Evropi. Do naslednjega prelo- mnega prevoda je prišlo šele leta 1885: sir Richard Burton, angleški orientalist, raziskovalec in prevajalec, je zbirko prevedel z izrazitim poudarkom na seksualnih besedilih, ki jih je dopolnjeval še z lastnimi opisi seksualnih navad ljudi z Orienta. V viktorijanski Angliji zbirka ni mogla odkrito iziti in je bila namenjena zgolj izbranim naročnikom. Proble- matičen je bil že takrat tudi jezik prevoda, ki je bil zavestno arhaičen, kar pridoda k »eksotičnosti« zgodb. Kljub temu Burtonov prevod še danes velja za eno temeljnih evropskih verzij Tisoč in ene noči. V 20. stoletju, predvsem v drugi polovici, so zgodbe in motivi iz Tisoč in ene noči že močno zasidrani v splošno zahodno zavest, vendar v skrajno fragmentirani in poe- nostavljeni obliki: večinoma so zreducirani na letečo pre- progo, Sindbadova potovanja, duha iz svetilke, zlato jamo, ki jo odpira geslo »Sezam, odpri se«, in pa seveda različne podobe seksualne naslade, ki navadno vključujejo eno ali več eksotičnih lepotic, ki, zavite v pisane tančice, plešejo zbranim gledalcem (ali gledalcu) v veselje. Za mnoge zgod- be, po drugi strani, niti ne vemo, da so orientalskega izvora in da so k nam prišle prek obravnavane zbirke – mnoga besedila so na primer prešla v evropsko ljudsko tradicijo in se spojila s pravljicami iz tega kulturnega prostora. Ve- likanski vpliv je imela zbirka tudi na zahodne avtorje na pravzaprav vseh področjih umetnosti in (pop)kulture: Italo Calvino, Pier Paolo Pasolini, Federico Fellini, Roland Barth, Salman Rushdie; in še pred njimi William Wordsworth, Edgar Allan Poe, Voltaire. Vsi ti so reference ali komentarje na obravnavane zgodbe vključevali v svoje delo. Podobe, kot so džin, Aladin in Sindbad, so postale del svetovnega pravljičnega imaginarija. Pravljica je na enak način del mitologije kot religija – mitologije kot tistega samoumevnega dela kulture, pri ka- terem ni treba razlagati posamičnih elementov, da bi ljudje razumeli njihov metaforični pomen. Jezik svoje mitologije poznamo. Jaga baba (Pehta), trol in mačeha so nam ravno tako samoumevno razumljivi kot devica Marija, sveti Peter in hudič. Niso pa nam na enak način razumljivi džini. O njih vemo, da pridejo iz steklenice in se lahko spremenijo v steber dima, ne vemo pa, da o njih piše Koran, da so imeli včasih pravico od blizu gledati angele, da imajo zapletene odnose z ljudmi. Džini so del neke druge mitologije, katere jezika ne poznamo prav dobro, zato tudi ne moremo razu- meti njihove metaforike. Trganje metafor iz konteksta pa je zoprna stvar: zelo hitro se izpraznijo in postanejo zgolj kič. Podobno kot z džini je s tančicami (in dobri avtorji se tega zavedajo). V Fellinijevem Amarcordu je prizor, v katerem ulični prodajalec Biscein opisuje, kako ga je k sebi povabilo trideset konkubin: on je igral, one pa so zanj plesale, ovite v tančice, ovešene z nakitom, v plitvem marmornem bazenu in okoli njega, s palmami v ozadju. Natančno tako si na Za- hodu predstavljamo draž tisoč in ene noči. Ampak Fellini Bisceinovo pripoved kontekstualizira: pred prizorom plesa tančic vidimo te iste konkubine, kako stopajo iz avtobusa, oblečene v bele nikabe, zakrite od glave do peta, in dva čuvaja, ki jih s šibami kot ovce zganjata na kup; poleg tega prizor uokvirja komentar profesorja, ki povedano jasno označi za Bisceinovo fantazijo. Vse povedano je bistveno predvsem zato, ker zgodbe iz Tisoč in ene noči niso določile zgolj evropskega pogleda na orientalsko kulturo, ampak tudi na islamski svet. Ta pogled se je torej v veliki meri oblikoval na podlagi prirejenih in prevedenih besedil, ki jih pri njihovem viru niti niso pretirano ceni- li in ki smo jih na podla- gi do kiča izpraznjenih metafor in podob pri- lagodili lastnemu druž- benemu in miselnemu konceptu. Pri tem gre za podobno aroganco kot pri razčustvovanem medlenju nad romsko glasbo ali navduševanju nad plemenitim divja- kom s perjem v laseh. Predstavljamo si, da ra- zumemo in spoštujemo svet drugega, ker smo postrgali nekaj njegovih podob in jih preobliko- vali tako, da ustrezajo našim kalupom. Ampak bolj ko romantiziramo drugo kulturo, bolj ta postaja fantazijska, večja je zareza med našo predstavo in realnostjo, bolj se v naših glavah briše enačaj med tančico in nikabom (ali burko): prva postane ceneno razvedrilo, druga pa simbol zla, ki nas napada in nam grozi z izničenjem. Nad prvo se naslajamo, drugo brcamo in prepovedujemo. Naše razumevanje obeh podob je napihnjeno vsako v svojo smer. Ne razmišljamo o povezavi med njima, kar pripomore k dejstvu, da namesto realnega vidimo dva ločena fantazijska svetova. Danes je pomembno, kako se na Zahodu prikazuje is- lamski svet. Biti pošten do druge kulture pomeni zavedati se, da je v resnici ne bomo nikoli do konca razumeli, ker so naše osnove – zgodovinska, mitološka, kulturna, ra- zvojna – drugačne. Ko pripovedujemo »njihove« zgodbe, je pomembno, da se zavedamo, da jih gledamo skozi zahodni filter, zaradi katerega vidimo le lepo obarvano povrhnjico, ne pa tudi mesa pod njo. Šeherezado imamo na Zahodu radi: rade jo imajo feministke, ker se je uprla moškemu nasilju in zmagala. Radi jo imajo umetniki, ker je dokazala, da umetnost lahko ruši tirane. Radi jo imajo bralci, ker imajo radi vsakega Davida, ki premaga svojega Goljata. Mogoče ne bi bilo slabo, če se vsakič, ko pomislimo na Šeherezado in jo imamo radi, v tej svoji ljubezni spomnimo, da tudi ona ni jedla svinjine. ¾ Pred premiero muzikala Tisoč in ena noč v Mestnem gledališču ljubljanskem »Haremski« prizor iz Fellinijevega filma Amarc ord. 20 Dialogi 24. februarja 2016 Z veseljem bi vZgojila svojo naslednico! Dijana Matković, f o to ana iza sajko Desa Muck, pisateljica, publicistka in igralka Sem brala vašo kolumno o tem, kako je vodovodar prišel in za 10 sekund dela zaračunal »najbopetindvajsetevrov«. Nihče od nas ne dobi toliko za deset sekund dela. Ja. (smeh) Ste si znali v preteklosti – ali pa zdaj, navsezadnje – iz- boriti ustrezen honorar? Ste si znali, glede na svoje delo in kreativni vložek, postaviti tudi primerno ceno? Nikoli si ne bom znala postaviti cene, ker bo tisti, ki mu jo postavljam, vedno poskrbel za to, da bo sam imel koristi. V Sloveniji sem jaz tista, na račun katere služijo drugi. In vsi nastopajo tako, kot da si lahko še vesel, da ti sploh kaj dajo. Vsakič ko se dogovarjam za ceno, v sebi čutim, da če bi rekla več, bi morda tudi dobila več. (smeh) Pa si ne upam. Morda morate s tem začeti. Zdaj je, kar je. Sem pa razmišljala, da če bi bila mlajša, bi šla absolutno ven. Ne kot pisateljica, ker bi se težko tako dobro naučila tujega jezika. Delala bi karkoli. Ker to, kako se tu izživljajo nad tistimi, ki delamo ... Jaz imam na primer s. p. in samo strmim, kaj vse si država izmišljuje, kje bi nam še kaj postrgala. Ko sem morala preživljati svoje otroke, sem se znašla v začaranem krogu. Če smo hoteli preživeti, sem morala zaslužiti. In ko sem zaslužila, sem izgubila vse boni- tete – socialno zavarovanje, doklade, vse. Iz tega začaranega kroga se potem ne da. Razen če razglasiš osebni stečaj, s čimer sem se tudi spogledovala, kadar je bilo zelo težko. Mislila sem si – pa naj mi vse poberejo, klinc jih gleda. Menda se je vaš smisel za humor razvil kot način, kako se ubraniti pred zmerjanjem vrstnikov. Kako pa ta obrambni mehanizem deluje danes? Če se počutim napadeno ali ponižano, usekam tako, da ta človek še eno leto ne pride k sebi. (smeh) Ne zanalašč, to se mi enostavno sproži. Kajti v življenju se mi je nabralo toliko enega ... kot ste rekli prej: »Upam, da bodo začeli tudi vas kdaj resno jemati.« To, da se me avtomatično jemlje kot neko preprosto zabavno mamko, ki jih stresa in se bomo zato malo trepljali in smejali, me malo boli. Absolutno se bomo trepljali in smejali, če sem dobre volje. Če pa nisem, tega pač ne morem. Sem človek, tako kot vsi drugi. Če sem slabe volje in če me skuša kdo preveč provocirati, jih pač sliši. Zasledila sem, da ste se bojevali z depresijo. Saj se še. Zadnjih pet let sem na antidepresivih, prej je pa bilo, kakor je bilo, včasih zelo grozno. Kako ste se reševali prej? Če imaš kronično depresijo, imaš vmes tudi svetlejša obdobja, ki so v glavnem povezana z adrenalinom. Niti ne vem zares, kako sem se reševala. Moj nagon po preživetju je vedno nekako zmagal nad suicidalnimi obdobji. Ko sem začela jemati antidepresive, sem prvič videla, kako se človek počuti, ko ni v depresiji. Gledala sem nazaj in ugotovila, da sem imela že kot otrok depresivne epizode. Tako se me tudi spomnijo – da sem bila živahna in zabavna, potem pa sem nenadoma postala zamišljena in se cmerila v kakem kotu. V času odraščanja se s svojimi vrstniki niste najbolje znašli – ali pa se oni niso z vami – pozneje pa ste uspeli prav s pisanjem za otroke in najstnike. V osnovni in srednji šoli sem precej trpela zaradi občutka nepripadnosti. Enostavno nisem vedela, kaj naj jaz na tem svetu, vedela sem le, da v svoje okolje gotovo ne sodim. Utapljala sem se v globokih fantazijah o tem, kako bi bilo fajn, če bi šla recimo v Ameriko. Mene pač ni bilo zraven v nobeni najstniški združbi. Šele, ko odrasteš in zapričneš širiti svoje okolje, začneš spoznavati ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš in ki te sprejemajo takega, kot si, prej pa se moraš vedno nekaj pretvarjati. Blaž Ogorevc je v Mladini pisal o vas v času Šumija, v hipijevskih časih. Spominja se vas drugače, kot se tega ob- dobja najbrž spominjate sami – na kar tudi sam namiguje. Opisuje vas kot središče zabave in obenem kot žensko, ki je privlačila pozornost številnih moških. Blaž Ogorevc si je polovico izmislil, ali pa me je z nekom zamenjal. Ne, resno vam pravim. To, kar opisuje – to nisem mogla biti jaz, ampak ena druga. (smeh) Da smo v šumije- vskih časih veliko žurali, da sem bila središče zabave, da so bili fantje zainteresirani zame in jaz za njih, to pa drži. Toda to so bila obenem obdobja, ko zaradi slabe samopodobe včasih nisem šla nikamor, ko sem se skrivala in podobno. Ko pravijo, da sem bila središče zabave – ja, ampak sem prej kaj spila. (smeh) Trezna se ne bi upala z nikomer pogovarjati. Bila sem strašansko sramežljiva in če že nisem prej kaj spila, sem govorila take kozlarije, da se bog usmili. Saj sem jih ob pijači tudi, ampak so se mi zdele super. Po eni strani sem si zelo želela pozornosti, občudovanja in sprejemanja, po drugi pa je vse v meni govorilo, da do tega nimam pravice. Glede vaše izkušnje s šolskim sistemom, kjer so vas za- radi špricanja izključili iz treh srednjih šol – če bi imeli moč vpliva, kaj bi spremenili v zvezi s šolskim sistemom? Najprej bi ukinila devetletko, ker se mi zdi, da gredo otroci premajhni v šolo. Hodim na bralne značke, včasih pride zraven tudi kakšen prvi razred, pa jih gledam, kako ne razumejo, pa če se še tako trudim. Saj so še tako majčkeni! To bi jaz še vse po rokah mečkala in se z njimi igrala in jim brala pravljice! b ila sem prva generacija, ki je brala njene knjige za otroke in mladino, romane in priročnike, s katerimi je vstopila v svet literature in se zelo kmalu zavihtela na sam vrh seznamov najbolj branih avtorjev, kjer je ostala do danes. Njena serija Blazno resno o ... je medtem doživela ponatis in posodobitev, saj se je svet od časov njenega nastanka malce spremenil. Tudi v tem, da imajo nekateri moji bolj dejavni vrstniki že otroke, ki pa – in to je ostalo isto – prav tako berejo njene knjige. Desa Muck je torej s svojim pisanjem vzgojila že najmanj dve generaciji. Ko sem ob pripravi na intervju ugotovila, da je bila kljub pisanju, kljub predstavam v gledališču, kljub pojavljanju na televiziji, kljub filmski adaptaciji romana itn. pogosto na robu preživetja, se mi je vse skupaj zazdelo malce noro. Če najbolj produktivna, najbolj brana avtorica v Sloveniji ne more računati ne na zagotovljeno preživetje ne na mirno, brezskrbno penzijo, je v tej enačbi in v tem, kako imamo stvari zastavljene na področju kulture, nekaj še bolj narobe, kot smo mislili. Nič kaj bolje ni na javni televiziji, ki da je »en tak tumor. Ki kot da bi rasel od znotraj navzven. Ogaben tumor.«. Tako nas ne more presenetiti, ko izjavi, da »če bi bila mlajša, bi šla absolutno ven«. S tem nas usmeri k premisleku, kaj storiti glede današnjih nadarjenih mladih, ki se poigravajo z isto idejo. Ker so honorarji »za dve tretjini manjši kot včasih«, glede naslednice, ki si jo Desa tako zelo želi, da bi jo kar sama vzgojila, ne kaže dobro. Pred pogovorom z njo sem imela, priznam, malce treme. Morda zato, ker za Deso že skoraj pregovorno velja, da nikoli ne veš, kje in kako bo usekala. Ampak »ne zanalašč«, razloži. To je obrambni mehanizem, ki je nastal v času njenega odraščanja in s katerim se je zavarovala pred nesramnimi vrstniki. In tako kot se je naučila obvarovati sebe, skrbi za druga občutljiva bitja – od otrok, ki bi jih najraje »po rokah mečkala in jim pravljice brala«, do rastlin in živali. Doma ima kar šest štirinožcev iz zavetišča (»kar je najmanj do zdaj«), že osem let pa je tudi vegetarijanka. »Prihodnost in rešitev vidim v sočutju,« pravi. »V osveščenosti«. Kakšna krasna ženska, sem razmišljala med pogovorom. »Strašno duhovita, osupljivo inteligentna, zelo prebrisana« – besede, ki jih je sama sicer namenila Svetlani Makarovič. Če Desa ne bi obstajala, bi si jo moral kdo izmisliti. Za tretjino nekdanjega honorarja, seveda. Včasih ste živeli v Žabji vasi, zdaj v Mokronogu. Obstaja kakšen poseben razlog, zakaj si za bivanje izbirate vasi? Ko sem bila mlada, se mi je to, da bi živela zunaj mesta, zdelo nepredstavljivo. Ko pa so prišli otroci, sem se začela vedno več zadrževati na podeželju in sem ugotovila, da je to idealen prostor tako za vzgojo otrok, za njihovo rast in zdravje, kot tudi zame – ugotovila sem, da me podeželje umiri. Ni toliko agresivnih napadov na čutila kot v mestu. Lažje delam in živim in to mi veliko bolj odgovarja. Zanimivo je, da ste v Žabji vasi živeli v istem času kot Sve- tlana Makarovič. Da sta bili na kupu dve avtorici, ki sta najbrž brani bolj kot vsi ostali skupaj. Sta se tudi družili? Poznali sva se, še preden je prišla v Žabjo vas. Seveda sva se družili, saj sva bili sosedi. Je že padel kakšen kofe. S Svetlano delujeta kot nekakšen jin-jang. Po eni strani delata podobne reči – pisanje, gledališče, besedila za otroke, obe sta najbolj prodajani avtorici, obe tudi zelo samosvoji – a vendarle vsaka s povsem drugačno energijo in pristopom. Kjer ima ona mračnost, imate vi svetlobo in humor, pa tudi ... hm, grem predaleč? Ne, kar nadaljujte. Tudi odnos do otrok imata precej različen – vi ste si jih želeli imeti čim več, ona sploh ne. Ali pa to, da njeno literaturo razumejo kot resno, vašo pa ... No, upam, da bodo tudi vašo kmalu dojemali kot resno ... Šla sem predaleč, kajne? Ne, saj zanimivo razmišljate. Zakaj predaleč? Ker je vedno nevarno primerjati ljudi in izkušnje, sploh, če jih v resnici ne poznamo. Lahko greste še dlje. (smeh) Vaš občutek, da sva si zelo različni, je kar točen. Težko bi si bila s kom bolj različna po načinu čutenja in delovanja. Ona je strašno duhovita, osuplji- vo inteligentna, zelo prebrisana. Jaz jo občudujem. To, kako pelje svoje življenje in kariero, občudujem njeno delo in se ji globoko klanjam. Si pa zelo težko predstavljam, da bi ... ne vem, ves čas stali na istem bregu. Ne morem se strinjati z vsem, kar naredi in reče. Kar je seveda moja legitimna pravica, kot je njena legitimna pravica, da čuti in misli, kot pač čuti in misli. In reče. Kakorkoli že, v nobenem primeru ne ustrezam njenim visokim zahtevam o človeških vrednotah, ki jih morajo imeti njeni prijatelji. Sicer je vse pohvale, ki ste jih izrekli o njej, mogoče nameniti tudi vam. Jin-jang, kot sem rekla. Glede na vse, kar ste do zdaj ustvarili – kako je mogoče, da boste pokojnino prejemali zgolj na podlagi minimalca, kot sem nekje zasledila? Na to je mogoč samo en odgovor: živim v Sloveniji. Ta odgovor zajema čisto vse razloge, zakaj je tako. Ker je taka založniška in kulturna politika, tako smo navadili narod, tako smo tudi same umetnike navadili – da živijo od miloščine. Sploh ne razmišljajo o tem, da bi lahko živeli od svojega dela. Potem je to težko jemati kot poklic, ki bi ga človek lahko spoštoval. Sploh se ne morem primerjati s tem, koliko zasluži kakšen vodovodar. 24. februarja 2016 21 Dialogi Desa Muck, pisateljica, publicistka in igralka Sem brala vašo kolumno o tem, kako je vodovodar prišel in za 10 sekund dela zaračunal »najbopetindvajsetevrov«. Nihče od nas ne dobi toliko za deset sekund dela. Ja. (smeh) Ste si znali v preteklosti – ali pa zdaj, navsezadnje – iz- boriti ustrezen honorar? Ste si znali, glede na svoje delo in kreativni vložek, postaviti tudi primerno ceno? Nikoli si ne bom znala postaviti cene, ker bo tisti, ki mu jo postavljam, vedno poskrbel za to, da bo sam imel koristi. V Sloveniji sem jaz tista, na račun katere služijo drugi. In vsi nastopajo tako, kot da si lahko še vesel, da ti sploh kaj dajo. Vsakič ko se dogovarjam za ceno, v sebi čutim, da če bi rekla več, bi morda tudi dobila več. (smeh) Pa si ne upam. Morda morate s tem začeti. Zdaj je, kar je. Sem pa razmišljala, da če bi bila mlajša, bi šla absolutno ven. Ne kot pisateljica, ker bi se težko tako dobro naučila tujega jezika. Delala bi karkoli. Ker to, kako se tu izživljajo nad tistimi, ki delamo ... Jaz imam na primer s. p. in samo strmim, kaj vse si država izmišljuje, kje bi nam še kaj postrgala. Ko sem morala preživljati svoje otroke, sem se znašla v začaranem krogu. Če smo hoteli preživeti, sem morala zaslužiti. In ko sem zaslužila, sem izgubila vse boni- tete – socialno zavarovanje, doklade, vse. Iz tega začaranega kroga se potem ne da. Razen če razglasiš osebni stečaj, s čimer sem se tudi spogledovala, kadar je bilo zelo težko. Mislila sem si – pa naj mi vse poberejo, klinc jih gleda. Menda se je vaš smisel za humor razvil kot način, kako se ubraniti pred zmerjanjem vrstnikov. Kako pa ta obrambni mehanizem deluje danes? Če se počutim napadeno ali ponižano, usekam tako, da ta človek še eno leto ne pride k sebi. (smeh) Ne zanalašč, to se mi enostavno sproži. Kajti v življenju se mi je nabralo toliko enega ... kot ste rekli prej: »Upam, da bodo začeli tudi vas kdaj resno jemati.« To, da se me avtomatično jemlje kot neko preprosto zabavno mamko, ki jih stresa in se bomo zato malo trepljali in smejali, me malo boli. Absolutno se bomo trepljali in smejali, če sem dobre volje. Če pa nisem, tega pač ne morem. Sem človek, tako kot vsi drugi. Če sem slabe volje in če me skuša kdo preveč provocirati, jih pač sliši. Zasledila sem, da ste se bojevali z depresijo. Saj se še. Zadnjih pet let sem na antidepresivih, prej je pa bilo, kakor je bilo, včasih zelo grozno. Kako ste se reševali prej? Če imaš kronično depresijo, imaš vmes tudi svetlejša obdobja, ki so v glavnem povezana z adrenalinom. Niti ne vem zares, kako sem se reševala. Moj nagon po preživetju je vedno nekako zmagal nad suicidalnimi obdobji. Ko sem začela jemati antidepresive, sem prvič videla, kako se človek počuti, ko ni v depresiji. Gledala sem nazaj in ugotovila, da sem imela že kot otrok depresivne epizode. Tako se me tudi spomnijo – da sem bila živahna in zabavna, potem pa sem nenadoma postala zamišljena in se cmerila v kakem kotu. V času odraščanja se s svojimi vrstniki niste najbolje znašli – ali pa se oni niso z vami – pozneje pa ste uspeli prav s pisanjem za otroke in najstnike. V osnovni in srednji šoli sem precej trpela zaradi občutka nepripadnosti. Enostavno nisem vedela, kaj naj jaz na tem svetu, vedela sem le, da v svoje okolje gotovo ne sodim. Utapljala sem se v globokih fantazijah o tem, kako bi bilo fajn, če bi šla recimo v Ameriko. Mene pač ni bilo zraven v nobeni najstniški združbi. Šele, ko odrasteš in zapričneš širiti svoje okolje, začneš spoznavati ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš in ki te sprejemajo takega, kot si, prej pa se moraš vedno nekaj pretvarjati. Blaž Ogorevc je v Mladini pisal o vas v času Šumija, v hipijevskih časih. Spominja se vas drugače, kot se tega ob- dobja najbrž spominjate sami – na kar tudi sam namiguje. Opisuje vas kot središče zabave in obenem kot žensko, ki je privlačila pozornost številnih moških. Blaž Ogorevc si je polovico izmislil, ali pa me je z nekom zamenjal. Ne, resno vam pravim. To, kar opisuje – to nisem mogla biti jaz, ampak ena druga. (smeh) Da smo v šumije- vskih časih veliko žurali, da sem bila središče zabave, da so bili fantje zainteresirani zame in jaz za njih, to pa drži. Toda to so bila obenem obdobja, ko zaradi slabe samopodobe včasih nisem šla nikamor, ko sem se skrivala in podobno. Ko pravijo, da sem bila središče zabave – ja, ampak sem prej kaj spila. (smeh) Trezna se ne bi upala z nikomer pogovarjati. Bila sem strašansko sramežljiva in če že nisem prej kaj spila, sem govorila take kozlarije, da se bog usmili. Saj sem jih ob pijači tudi, ampak so se mi zdele super. Po eni strani sem si zelo želela pozornosti, občudovanja in sprejemanja, po drugi pa je vse v meni govorilo, da do tega nimam pravice. Glede vaše izkušnje s šolskim sistemom, kjer so vas za- radi špricanja izključili iz treh srednjih šol – če bi imeli moč vpliva, kaj bi spremenili v zvezi s šolskim sistemom? Najprej bi ukinila devetletko, ker se mi zdi, da gredo otroci premajhni v šolo. Hodim na bralne značke, včasih pride zraven tudi kakšen prvi razred, pa jih gledam, kako ne razumejo, pa če se še tako trudim. Saj so še tako majčkeni! To bi jaz še vse po rokah mečkala in se z njimi igrala in jim brala pravljice! Pa pravijo – saj se v glavnem samo igrajo. V redu, a vendarle imajo neke obveznosti. Zakaj bi morali že tako zgodaj čutiti to represijo, kjer nekaj moraš in nimaš pravice ugovarjati? To se mi zdi zelo grozno in mi nekako ne deluje naravno. Tako kot mi ni naravno biti v Društvu slovenskih pisateljev, kot mi ni naravno jesti meso, tako mi tudi ni naravno, da so tako majhni otroci v šoli. Kako pa ste šolski sistem doživljali prek svojih treh hčera? Niso imele takih težav, kot ste jih imeli vi? Joj, prav take težave so imele. Sem mislila, da jih ne bodo imele. Rekla sem si, zdaj bo pa vse drugače, saj imajo mater, ki jih bo razumela. Ne, isti problemi, iste drame – na primer telovadba. Vsak otrok se rad giblje, toda eni bolj, drugi manj. Jaz sem bila vedno zelo gibčna in če bi mi kdo dovolil, da na blazini eno uro delam stoje in prevale, bi bila najsrečnejši otrok na svetu. Tako pa sem morala teči, kar mi ne gre, pa plezati po vrveh, a nisem splezala niti deset centimetrov, in potem se ti vsi režijo in te zafrkavajo. Ja, šolski sistem je ena taka uravnilovka. Ampak saj menda danes ni petsto otrok v razredu, da se jim ne bi mogli prilagoditi. Kako razumete dejstvo, da so vaše kolumne včasih naročali za Ono in Jano, zdaj jih pa za Dnevnikov Objektiv? Se je kaj spremenilo pri vas ali pri naročnikih? Ne, popolnoma nič se ni spremenilo. Razen honorarji so manjši. (smeh) Precej. Me pokličejo z Jane, če bi pisala, re- čem, da bi. Pišem kaki dve leti, nato pa ugotovim, da bo čas, da neham, ker se začnem že zelo mučiti s temami in grem sama sebi na jetra. Pa neham pisati. Potem me spet kdo drug pokliče, če bi pisala za njih. In to je to. Zdaj so me pač pokli- cali z Dnevnika. Niti ne razmišljam, kaj naj bi to pomenilo v političnem ali kakem drugem smislu. Pravite, da televizije ne marate več. Saj je nikoli nisem. Televizija je ena taka tvorba, sploh ne vem, kako bi jo opisala. En tak tumor. Ki kot da bi rasel od znotraj navzven. Ogaben tumor. Tam je že skoraj vse bolano. Vse je še iz prejšnjega stoletja. Ko prideš na RTV , je tako, kot bi prišel v osemdeseta. Iste kamere, vse isto, sploh ne vem, kam gre naročnina. Zdaj še stolov ni več v garderobah, ali pa so polomljeni. Ljudje so isti, iste stvari govorijo, isto se prito- žujejo, kako je vse grozno in ni pogojev za delo. Isti ljudje so odgovorni za program že od leta '80. Očitno je RTV nekakšna zatesnjena časovna kapsula. Ja, res. Če recimo od mene potrebujejo izjavo, pride RTV s kombijem, v njem pa 17 ljudi. Če pride komercialna televizija, sta pa dva – novinarka in snemalec, ki ima na kameri tudi mi- krofon. Sploh ne vem, kaj bi bilo tam za narediti, saj se omenjeni tumor ne zaustavlja. Tja na primer pride honorarni delavec, zelo zagnan in delaven. Potem ga redno zaposlijo in nenadoma zboli za telivizitisom, kar pomeni: nič se ne da in same krivice se mi godijo ... Prav smilijo se mi vsi, ki tam še resno delajo. Če je kdo kreativen in priden, se opazi, da drugi niso. Na RTV so večinoma mojstri ustvarjanja vtisa, da so blazno zaposleni. O, fak, zdaj pa ne bom smela nič več delati tam! (smeh) Ampak saj tudi nimate te želje, če prav razumem? Saj je nikoli nisem imela. Pa še honorarje so zmanjšali za dve tretjini. Toda za zdaj moram vendarle še delati, ker še ne smem v penzijo. Ste zasledili kakšno svojo potencialno televizijsko na- slednico? (malce pomolči) Kaj pa vem – Ana Marija Mitić? Saj zdaj so pri nas krasni komiki in humoristi na vseh televizijah, res krasni komiki, jih je kar nekaj. V mojih časih jih je bilo bore malo. Je pa na nacionalki večni problem to, kako daleč te pusti- jo. Cenzura ostaja ista,le da se smer menja glede na vladajočo politično garnituro in osebni okus ter pogum vodilnih. Kakšen je vaš odnos do potencialnih naslednic? Poznam kar nekaj žensk, ki postanejo prav pasje, ko se jim samo zazdi, da bi jih katera lahko nasledila. Se vi kdaj počutite ogroženo? Mislite glede televizije? Zaradi televizije se sploh ne počutim ogroženo, ker se tam nikoli nisem zares videla in tega nisem razumela kot svoje življenjske vloge. Če pa govoriva o litera- turi – jaz si želim imeti naslednico in sem jo celo pripravljena sama vzgojiti. Zato, ker sem v tem slovenskem prostoru v vseh pogledih tako blazno osamljena. Nimam sorodne duše, nimam sogovornika, nimam konkurenta. Sem kot en mutant. Vaše hčere pa niso nagnjene k pisanju? Srednja je, saj zdaj dela magisterij iz scenaristike, sicer je pa dramaturginja. Mislila sem, da študira režijo. Ne, to je starejša. Najmlajša je pa fotografinja in bo letos diplomirala. O, same kreativne ženske! Tudi to, da ste dobro vzgojili tri ženske, je velik uspeh. A veste, da res! To mi je zadnjič rekla ena prijateljica, ko me je spraševala, kaj punce delajo. Je rekla, a veš, da si tri hčere sama doštudirala. Torej na neki način imate naslednice. To imam, predvsem kar se tiče duha. Glede literature se bo pa morda tudi še pokazalo. Tu bi res rada imela naslednico. In potem bi se skupaj združili v boju proti stereotipom v slovenski literaturi in literarni politiki. Ha ha ha! Mimogrede: vaše ime se mi je zdelo nenavadno, pa sem se malce pozabavala in ga poguglala, da bi videla, kako je z izvorom. Desa naj bi v stari grščini pomenilo – tista, ki je brez sreče ... A res? (smeh) Ja, za posrat! Bolj primernega imena mi ne bi mogli dati! Se vam zdi? Ne. Včasih. Po svoje imam pa tudi blazno srečo, ker sem še živa – glede na to, da sem človek, ki rine v katastrofe, in zato, ker si nisem izbrala najlažje poti v življenju ... Je bila mogoča kakšna druga pot? Seveda ne. Mi je bila pa vedno poslana neka pomoč. In sem zelo hvaležna. Imela sem srečo v ljudeh, ki so stali ob moji poti ali šli z mano naprej. Pomislila sem tudi, da bi Desa lahko prišla iz srbske Desanke, ki izvira iz glagola za dogajanje – desiti se. O! Ja, kako ste pa vi pridni! Vas moram prav pohvaliti za te informacije! (smeh) Sem naredila domačo nalogo, ja. (smeh) Sami tega niste vedeli? No, glede Desanke sem že ugibala. Imeli smo sosedo, ki ji je bilo ime Desa. Mama jo je občudovala, ker je bila zelo samostojna ženska. In tako mi je dala to ime. Desa, kaj pa je narobe s komisijo za Prešernove na- grade, da so vas tudi letos spregledali? Mislim, da oni mislijo, da sem še premlada. (smeh) Sem brala vašo kolumno o tem. Kjer jim dajete vedeti, da ste vendarle že prekoračili šestdeseto leto in da tudi zdravi niste najbolj. Saj vem, da mlajša izgledam, zato sem jih morala pa opozoriti. (smeh) Bi jim lahko sporočili tudi to, da potencialne nagrade ne bi, kot Svetlana, zavrnili? Jaz jim lahko napišem tudi obrazložitev, zakaj naj jo dobim, če se oni ničesar ne spomnijo. (smeh) Kaj bi v tej obrazložitvi pisalo? Ne vem, moram preštudirati, oni uporabljajo tak pose- ben jezik. (malce pomolči) Da že desetletja zvesto sledim didaktični literarni ekspresiji. Obarvani z žlahtnim humor- jem, katerega korenine segajo v 14. stoletje. (smeh) To, da je Prešernovo nagrado za življenjsko delo dobil Tone Partljič za komedijo, je najbrž vendarle spodbudno. V smislu, da se komedijo začenja resneje jemati. To je hvala bogu res. Sicer Partljiča osebno ne maram kaj preveč, kar sem mu tudi povedala. Je pa naredil nekaj vrhunskih literarnih likov in zapletov in si nagrado več kot zasluži. Zakaj vam osebno ni všeč? Meni tako ali tako ni všeč nihče, ki gre v politiko. Mislim, da bi morali biti pisatelji od tega distancirani. Umetnik s tem povečini izgubi kredibilnost. V večini primerov. Ok, Havel se je še kar izkazal. Morda pa izgubiš kredibilnost samo, če greš v slovenski parlament? (smeh) Kaj si pa mislite o Partljičevi izjavi v govoru ob prejemu nagrade, da zanj stand up ni komedija? Mislim, da je Partljič že malo star. Ampak očitno ravno prav za nagrado. Ja. (smeh) Dober stand up je super. To je zelo težko narediti, moraš biti res svinjsko nadarjen. Stand up je lekarniško delo, kjer pretehtajo miligramčki dol in mi- ligramčki gor. Ironija njegove izjave o stand up komediji je sicer v tem, da je rekel, da je komedija zgolj dialog. Potem pa je pet minut na odru izvajal stand up. Monolog. (smeh) Kar napišite, kar ste zdaj rekli! Kakšna bi bila vaša idealna penzija? Ah, jaz bi potrebovala 100.000 evrov, da odplačam kredit, obnovim hišo, si kupim avto, potem pa tudi penzije ne bi zares potrebovala. Škoda, da pri nas nimamo kakšnih razsvetljenih me- cenov. Ne, tega res nimamo. Imamo pa veliko majhnih me- cenov. Majhnih mecenov? Recimo prijateljica, ki ti posodi dvajset evrov. Ali pa, če te kdo povabi na kosilo. (smeh) ¾ B ila sem prva generacija, ki je brala njene knjige za otroke in mladino, romane in priročnike, s katerimi je vstopila v svet literature in se zelo kmalu zavihtela na sam vrh seznamov najbolj branih avtorjev, kjer je ostala do danes. Njena serija Blazno resno o ... je medtem doživela ponatis in posodobitev, saj se je svet od časov njenega nastanka malce spremenil. Tudi v tem, da imajo nekateri moji bolj dejavni vrstniki že otroke, ki pa – in to je ostalo isto – prav tako berejo njene knjige. Desa Muck je torej s svojim pisanjem vzgojila že najmanj dve generaciji. Ko sem ob pripravi na intervju ugotovila, da je bila kljub pisanju, kljub predstavam v gledališču, kljub pojavljanju na televiziji, kljub filmski adaptaciji romana itn. pogosto na robu preživetja, se mi je vse skupaj zazdelo malce noro. Če najbolj produktivna, najbolj brana avtorica v Sloveniji ne more računati ne na zagotovljeno preživetje ne na mirno, brezskrbno penzijo, je v tej enačbi in v tem, kako imamo stvari zastavljene na področju kulture, nekaj še bolj narobe, kot smo mislili. Nič kaj bolje ni na javni televiziji, ki da je »en tak tumor. Ki kot da bi rasel od znotraj navzven. Ogaben tumor.«. Tako nas ne more presenetiti, ko izjavi, da »če bi bila mlajša, bi šla absolutno ven«. S tem nas usmeri k premisleku, kaj storiti glede današnjih nadarjenih mladih, ki se poigravajo z isto idejo. Ker so honorarji »za dve tretjini manjši kot včasih«, glede naslednice, ki si jo Desa tako zelo želi, da bi jo kar sama vzgojila, ne kaže dobro. Pred pogovorom z njo sem imela, priznam, malce treme. Morda zato, ker za Deso že skoraj pregovorno velja, da nikoli ne veš, kje in kako bo usekala. Ampak »ne zanalašč«, razloži. To je obrambni mehanizem, ki je nastal v času njenega odraščanja in s katerim se je zavarovala pred nesramnimi vrstniki. In tako kot se je naučila obvarovati sebe, skrbi za druga občutljiva bitja – od otrok, ki bi jih najraje »po rokah mečkala in jim pravljice brala«, do rastlin in živali. Doma ima kar šest štirinožcev iz zavetišča (»kar je najmanj do zdaj«), že osem let pa je tudi vegetarijanka. »Prihodnost in rešitev vidim v sočutju,« pravi. »V osveščenosti«. Kakšna krasna ženska, sem razmišljala med pogovorom. »Strašno duhovita, osupljivo inteligentna, zelo prebrisana« – besede, ki jih je sama sicer namenila Svetlani Makarovič. Če Desa ne bi obstajala, bi si jo moral kdo izmisliti. Za tretjino nekdanjega honorarja, seveda. Včasih ste živeli v Žabji vasi, zdaj v Mokronogu. Obstaja kakšen poseben razlog, zakaj si za bivanje izbirate vasi? Ko sem bila mlada, se mi je to, da bi živela zunaj mesta, zdelo nepredstavljivo. Ko pa so prišli otroci, sem se začela vedno več zadrževati na podeželju in sem ugotovila, da je to idealen prostor tako za vzgojo otrok, za njihovo rast in zdravje, kot tudi zame – ugotovila sem, da me podeželje umiri. Ni toliko agresivnih napadov na čutila kot v mestu. Lažje delam in živim in to mi veliko bolj odgovarja. Zanimivo je, da ste v Žabji vasi živeli v istem času kot Sve- tlana Makarovič. Da sta bili na kupu dve avtorici, ki sta najbrž brani bolj kot vsi ostali skupaj. Sta se tudi družili? Poznali sva se, še preden je prišla v Žabjo vas. Seveda sva se družili, saj sva bili sosedi. Je že padel kakšen kofe. S Svetlano delujeta kot nekakšen jin-jang. Po eni strani delata podobne reči – pisanje, gledališče, besedila za otroke, obe sta najbolj prodajani avtorici, obe tudi zelo samosvoji – a vendarle vsaka s povsem drugačno energijo in pristopom. Kjer ima ona mračnost, imate vi svetlobo in humor, pa tudi ... hm, grem predaleč? Ne, kar nadaljujte. Tudi odnos do otrok imata precej različen – vi ste si jih želeli imeti čim več, ona sploh ne. Ali pa to, da njeno literaturo razumejo kot resno, vašo pa ... No, upam, da bodo tudi vašo kmalu dojemali kot resno ... Šla sem predaleč, kajne? Ne, saj zanimivo razmišljate. Zakaj predaleč? Ker je vedno nevarno primerjati ljudi in izkušnje, sploh, če jih v resnici ne poznamo. Lahko greste še dlje. (smeh) Vaš občutek, da sva si zelo različni, je kar točen. Težko bi si bila s kom bolj različna po načinu čutenja in delovanja. Ona je strašno duhovita, osuplji- vo inteligentna, zelo prebrisana. Jaz jo občudujem. To, kako pelje svoje življenje in kariero, občudujem njeno delo in se ji globoko klanjam. Si pa zelo težko predstavljam, da bi ... ne vem, ves čas stali na istem bregu. Ne morem se strinjati z vsem, kar naredi in reče. Kar je seveda moja legitimna pravica, kot je njena legitimna pravica, da čuti in misli, kot pač čuti in misli. In reče. Kakorkoli že, v nobenem primeru ne ustrezam njenim visokim zahtevam o človeških vrednotah, ki jih morajo imeti njeni prijatelji. Sicer je vse pohvale, ki ste jih izrekli o njej, mogoče nameniti tudi vam. Jin-jang, kot sem rekla. Glede na vse, kar ste do zdaj ustvarili – kako je mogoče, da boste pokojnino prejemali zgolj na podlagi minimalca, kot sem nekje zasledila? Na to je mogoč samo en odgovor: živim v Sloveniji. Ta odgovor zajema čisto vse razloge, zakaj je tako. Ker je taka založniška in kulturna politika, tako smo navadili narod, tako smo tudi same umetnike navadili – da živijo od miloščine. Sploh ne razmišljajo o tem, da bi lahko živeli od svojega dela. Potem je to težko jemati kot poklic, ki bi ga človek lahko spoštoval. Sploh se ne morem primerjati s tem, koliko zasluži kakšen vodovodar. 22 KritiK a 24. februarja 2016 Z interneta s humorjem (in breZ slovenske patetike) In potem, ko že misliš, da se boš končno lahko počasi evakuiral iz sveta tiskanih medijev in nehal pisati reči, ki jih nihče ne bere, te doleti še zadnji udarec: zapis o knjigi, ki so jo – ali jo še bodo – prebrali vsi, ti pa o njej ne moreš napisati ničesar bolj duhovitega, česar se ni spomnil že avtor sam. Da, pisanje o sLOLvenskih klasikih izpod peresa Boštjana Gorenca - Pižame je veliko bolj nehvaležno in naporno delo, kot je njih branje. Pa vseeno poskusimo ... AgAtA tomAžič, foto tomi LombA r k akšen status ima med Slovenci satira, nekoliko namignejo že avtorjeve besede v uvodu: da so mu odvetniki svetovali, naj za vsak primer poudari, da »so vsi v knjigi omenjeni pisate- lji_ce, kulturniki_ce ter take in drugačne osebe, resnične in izmišljene, uporabljeni parodično«. In da se zaveda, da »Prešeren ni pošiljal snapchatov, Levstik ni tvital, Dane Zajc pa ni komentiral fotk na instagramu«. Samo za zelo resnoben in zadrt krog bralstva bi bilo treba napisati kaj takega v predgovoru k očitno humoristični knjigi, mar ne? Najsi bo tudi ta disclaimer le eno od orožij v Pižamovi humoristični orožarni, pa vendar obstaja razlog zanj ... In še en vidik velja osvetliti pri obravnavi te knjige: zakaj je humor v slovenski družbi tako podcenjen ... Ne dirajte mi slovenštinu* Slovenci smo narod, ki si je stoletja (ali celo tisočletja – časovna enota je za povprečen človeški um enako nedo- umljiva) sanjane sanje o lastni državi mogel uresničiti šele pred petindvajsetimi leti. Do leta 1991 smo ječali, zapreženi v tujčev jarem; se nemo upirali, tlačeni pod okupatorjevim škornjem; pokončni in neupogljivi v notranjosti srca kljubo- vali sovražniku ... in kar je še teh rahlo patetičnih besednih zvez, ki jih šoloobvezni otroci osvojijo prej kot postavljanje vejic in pisanje velikih začetnic (tega nekateri nikoli ne). Zavest o Slovencih kot siromakih brez lastne države imamo v dednem zapisu. Siromakih po gmotnem premoženju, to že, a bogataših po duhovnem imetju, saj je bogastvo slovenskega jezika in kulture neizmerno in neizmerljivo! Francozi bi rekli: mogoče nimamo nafte, imamo pa ideje. Slovenci pa imamo kaplane Martine Čedermace, hlapce Jerneje in idealiste v blatu ... vso to plejado likov, ki mo- ralno superiornost izkazujejo z nacionalno pripadnostjo in z jezikom – eno in edino, neponovljivo slovenščino. Ni dveh, čeprav premore dvojino. Slovenščina je svetinja, njena književnost pa relikvija. In tako kot v vseh boljših, resnejših verah sta tudi ti nedotakljivi. Iz slovenskega literarnega ka- nona se ne delamo norca, tako kot ne podvomimo o tistem, kar je napisano v sveti knjigi. Pisatelji so mučenci in pesniki svetniki, ki se jih ne zasmehuje. Da bi Prešeren ali Cankar imela težave z alkoholom? Ne, lepo vas prosim, to ni mogoče, sploh se pa o tem ne govori na glas. Tako je že malce bolj jasno, zakaj je Pižama v predgovor h knjigi, kjer prebivalce slovenskega literarnega Olimpa prikaže kot ljudi in ne kot bogove, uvrstil tiste besede o izrecno satirični noti svojega teksta. Šale, ki k branju spodbujajo (ne pa od njega odvračajo) In zakaj bi demistificiranje kanoniziranih umetnikov ute- gnilo zmanjševati literarno vrednost njihovih del? Takšna domneva je seveda neutemeljena – ampak to je na področju, ki ga obdaja avreola nedotakljivosti, tudi pričakovati. V resnici je ravno obratno: Boštjanu Gorencu - Pižami gre kot avtorju humoristične predelave izbranih del slovenske literature za- sluga, da s svojimi dovtipi na račun književnikov in njihovega ustvarjanja še podžge bralčevo željo, da bi se ponovno potopil v slovenske klasike. Če je od obveznega šolanja, v katerem nas s takimi stvarmi indoktrinirajo, minilo že dovolj let, da je indoktrinacija izpuhtela, je učinek prebranega manj huronski smeh kot pri nekom, v katerem so spomini na domače branje še živi. Pižamove šale in humorna nadgradnja del slovenskega literarnega kanona namreč niso cenena, instantna situacijska komika ameriških komedij, temveč sad razmisleka. Manj si prebral, manj se boš režal. Zatorej: brž v knjižnico in po obvezno čtivo. Ni druge. sLOLvenski klasiki 1 od branja ne odvračajo, temveč k njemu napeljujejo – nauk, ki ga bodo profesorji slo- venščine na vseh ravneh, upam, usvojili brez težav. Ne more pa biti Pižamova knjiga nadomestek za domače branje ali bližnjica (pssst, to je dijaški.net, spletna zakladnica obnov). Smeh je resna stvar Izhajajoč iz navedb prejšnjega odstavka bi morali zlahka sesuti tudi mit o tem, da so satirični avtorji manj vredni. Zakaj, a ker šale stresajo iz rokava in knjige (ali besedila za stand up večere) pišejo tako, da se s prijatelji en dan prej dobijo v gostilni, naročijo par rund in potem se replike kar same od sebe znajdejo na papirju …? Nekaj tako trapastega lahko misli samo človek, ki domneva, da so šaljivci tipa Charlie Chaplin, Jacques Tati, Frane Milčinski - Ježek (ali pa Pižama) tudi zaseb- no posamezniki, ki ves ljubi božji dan samo krivijo ustnice v nasmeške vsem bližnjim in še vsem mimoidočim. Komičnost ni naključje, pisanje komičnih tekstov je resno delo, smeh pa pojav, vreden znanstvenega proučevanja. Eden najbolj znanih filozofov, ki se je poglabljal vanj, je bil Henri Bergson, ki je v znamenitem Eseju o smehu med drugim ugotovil, da smeh nagovarja inteligenco. Ni smeha brez razuma, torej. Živali (ali zelo neumni ljudje) nimajo smisla za humor. Pa še nekaj je Bergson poudaril: da je smeh vedno vpet v družbo. Kdor se smeje, je Slovenec Skupni referenčni okvir, znotraj katerega se ustvari polje za vznikanje komičnih dogodkov in obratov, je pri Pižamovi knjigi slovenska književnost. Tujcem torej ne bo smešno dopisovanje med Mlado Francko in Atom Kovačem, ki je na www.furajmo.se dal ponudbo za prosto mesto na vozu, s katerim se bo odpravil do Gore. Članom slovenskega plemena pa bodo – in pri tem se sklicujem na svoja osebna občutenja – tekle solze smeha po licih, ko bodo brali neprizanesljive komentarje Ata Kovača ubogi Mladi Francki, ki je med tekom za vozom tako »špasno krevsala« in se »smešno opotekala«. Prenesti Cankarjev kratki simbolistični roman Na klancu, ob katerem se danes najbrž samo najbolj zagnani šolarji pretvarjajo, da ga berejo iz zanimanja in užitka, na povsem novo raven in enega izmed odlomkov povedati kot dvogovor med ponudnikom prevoza (Ata Kovač) in prosilko (Mlada Francka), bi lahko obravnavali tudi kot – zakaj pa ne – novo odrsko uprizoritev starega teksta, ki je bil režiserju samo v navdih. Ata Kovač in Ata Ubu sta se rodila manj kot dese- tletje vsaksebi, od njunega rojstva pa je preteklo že več kot stoletje. Skrajni čas, da se izumita na novo. Tudi zamisel Tomaža Šalamuna, ki vztrajno spreminja naslovnico v skupini Moje pleme na Facebooku, je milo rečeno drzna – nikakor pa ne žaljiva. Tomaž Šalamun, kot vemo, naposled zapusti skupino Moje pleme. Naslovnica pa ostane, kakršna je: podoba narodno-zabavne skupine v narodnih nošah in z obvezno harmoniko. V slovo mu za- pojejo »Slovenija, naj tebi pesem poje, ne išči sreče drugod kot le doma«. Moj osebni favorit je Popotovanje od Litije do Čateža, ki ga Levstik tvita v živo, in to pod heštegom #LitČat (»od Litije do Čateža ali pa Literarni chat. Kakor vam drago.«). Proti koncu so zaradi vseh bokalov vina, ki ga popotniku ponujajo točajke v krčmah ob poti, njegovi prsti že kar mehki in le stežka zadene pravo črko na tipkovnici, zato je tvite mogoče prebrati le z obilo iznajdljivosti. Vseeno pa se da razbrati osnovno zamisel literarnega programa novodobnega Levstika: »Slovenci, pišite o hrani. Naj bodo recepti, ker žene rade kuhajo, moški pa še raje jedo. S tem ne morete zgrešiti.« Lestvice najbolje prodajanih knjig na Slovenskem mu pritrjujejo. In sLOLvenski klasiki 1 so tam pravzaprav tujek. Tem bolj dobrodošel, seveda. manj škrtarjenja, lepša knjiga Med vznemirjenim pričakovanjem na drugi del knjige bi morda izdajateljem veljalo prišepniti le, naj prihodnjič manj škrtarijo. Domislice, povezane z novimi tehnologi- jami in družbenimi omrežji, bodo na papirju mnogo bolj verodostojne, če bodo natisnjene v barvi. SMS-sporočila povezujemo z zeleno, Twitter s svetlo modro, Facebook s temno modro barvo in tako naprej. To seveda potegne s seboj papir bogatejše gramature, s čimer bo knjiga samo pridobila, ker ne bo videti kot osnovnošolski učbenik za angleščino iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. ¾ * Pustite slovenščino pri miru Boštjan Gorenc - Pižama sLOLvenski klasiki 1 Cankarjeva založba Ljubljana 2016 176 str., 16,95 € Življenje dr. Franceta Bučarja skozi oči delovega novinarja alija Žerdina. Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 593943 14,90 eur * Za dodatne informacije in naročila nam pišite na narocnine@delo.si oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99. * Stroški pošiljanja niso vključeni v ceno in znašajo 4,37 EUR za Slovenijo. Ponudba velja do 15. 12. 2016 oziroma do razprodaje zalog. 24 PersP ektive 24. februarja 2016 Česa ženska noče Č e letošnja zima ne bi naplavila kölnskega in- cidenta z masovnim spolnim nadlegovanjem žensk, cikla ljubljanskih grafitov »posilimo levičarke«, referendumskega pričkanja o te- orijah spola in vse bolj vztrajne in pogoste problematizacije pravice do splava, ki so nas vsak posebej in vsi skupaj opomnili na to, da vprašanja spolnih vlog spet postajajo top tema, četudi ne na način, kakršnega bi si želeli, morda nikdar ne bi izvedela, da na tem svetu obstaja nekaj takega, kot je skupnost Return of Kings. Tudi vi ne veste? Takole je: 6. februarja bi se na vnaprej določenih lokacijah po vsem svetu (tudi v naši ubogi mali provinci sveta – Ljublja- ni) morali sestati člani neke bratovščine. Bratovščina, ki sliši na ime Return of Kings, je skupnost moških, ki se je zbrala okoli spletnega guruja protifeminizma, Američana Daryusha »Roosha« Valizadeha. Roosh je zaslovel kot tako imenovani umetnik osvajanja (ali v izvirniku: pick up artist), kot človek, ki je kapitaliziral svoj domnevno veščino manipulacije z ženskami, ki po najkrajši možni poti vodi od pomenka do postelje. Človeku, ki si lasti tako dragoceno vednost, apostolov seveda ni težko najti. Ko enkrat pridejo, pa jih zlahka začne vpeljevati tudi v skrivnosti, ki so še večje in kompleksnejše od zapeljevanja punc. Na primer v razumevanje tega, kdo ženske po naravi stvari so in zakaj to pomeni, da bi jim moški morali vladati, posilstvo pod določenimi pogoji pa bi moralo biti legalizirano. Somišljeniki so prišli in ostali. Za zdaj jih veže pestro ži- vljenje na internetu, vendar se fantje dobro zavedajo, kako alienirano, samotno in neučinkovito zna biti spletno pove- zovanje, zato so si zamislili, da bi se začeli sestajati še v živo. Moški, ki jih povezujejo skupne vrednote, bi tako dobili možnost, da drug drugega spoznajo, da izvejo, na koga se lahko obrnejo in s kom se lahko povežejo ob hudi uri. Zaradi velikih pritiskov javnosti je Roosh srečanja na koncu odpo- vedal. Ali so se osamljeni borci za pravično stvar na koncu sestali samoiniciativno, ostaja vprašanje. Kot subkultura se vsekakor niso pustili motiti. Da vse skupaj ne bi ostalo preveč abstraktno, sem si privo- ščila kratko ekskurzijo po njihovi spletni strani. Naučimo se lahko marsičesa. Od tega, kakšne ženske so privlačne, prek tega, kakšni moški so možati, do nauka o kvarnem vplivu feminizma na vse plasti nam znane resničnosti, ki se bere takole: »Feminizem je onesrečil ženske, uničil razmerja in je trenutno v procesu uničevanja družbe kot celote – vse to pod krinko »enakopravnosti«, za katero vemo, da ni zgolj neposredna laž, temveč tudi odprta grožnja naši svobodi biti moški. Škoda je prizadejana, a povsem mogoče je, da bodo stvari postale še dosti hujše, če se trend kmalu ne začne spreminjati.« Roosh in co. skratka verjamejo, da so spolne vloge pred- videne vnaprej in da vsaki pritiče določena serija lastnosti. Ženke morajo biti urejene, a zadržane, moški morajo biti močni in zaščitniški. Svet je šel v franže, ker se je nekje na poti, kot posledica vzpona feminizma, to ravnovesje poru- šilo, na njih pa je, da svoja življenja zastavijo za to, da bi ga ponovno vzpostavili. Feminizem je tista goljufiva kača, ki je ženske speljala izza štedilnikov, jim prišepnila, da tudi one lahko postanejo debele kurbirske direktorice velikih firm, ki bodo svojim možem (če jih bodo sploh še imele!) lahko solile pamet glede tega, kaj je prav in kaj narobe, in potem so prijezdili štirje jezdeci apokalipse in vsega lepega je bilo nenadoma konec. In feminizem je tista lažna, od koncepta osebne odgovornosti razvezana morala, zaradi kateri šibki mislijo, da lahko za svoje šibkosti okrivijo druge in da se jim ni treba prizadevati za to, da bi postali močnejši. Med klikanjem skozi gozd teh nekoliko konfuznih, a de- magoško neomajnih vsebin in vsebinic pa sem nenadoma naletela na članek, ki ga je krasil najbolj bizaren med vsemi bizarnimi naslovi na internetu, in sicer: 9 skrivnosti ženske narave, ki mi jih je zaupala vroča bejba, ki je umirala za ra- kom. Zgodba gre takole: pred davnimi časi se je »Bob Smith«, avtor članka, spoprijateljil s sila privlačno blondinko v zgo- dnjih tridesetih. Ker je ubogo dekle, ki je očitno posedovalo ekskluzivno vednost v zvezi z žensko naravo, umiralo za rakom, si je reklo, da bi bila velika škoda skrivnost takega formata odnesti s sabo v grob, zato je vse zaupne informa- cije predalo Bobu, ki jih bo zdaj, kot dober žvižgač, zaupal bralcem. Izvemo, da so ženke kot majhni otroci, ki neneh- no preizkušajo meje moških. Če moški ne postavi meja, ga bodo uničile. Da so ženske laž na dveh nogah: vse, od njihovih naličenih obrazov do ljubeznivih besed, je name- njeno manipulaciji in zavajanju. Kadar začnejo poudarjati pomen zaupanja, so te bodisi že prevarale, ali pa o tem vsaj zelo intenzivno razmišljajo. So veliko bolj pohotne od moških, predvsem, če so lepe. Ne da bi se o tem posvetovale s komerkoli, se vozijo naokrog in se po motelih mečkaj z večjo količino neznancev naenkrat. Nimajo prijateljic, samo tekmice. Vedno lažejo glede števila svojih spolnih partner- jev. Navzdol. In o tem, da velikost penisa ni pomembna. In sovražijo se. In ker se sovražijo, sovražijo vse moške, ki jih ljubijo. Zato hočejo tisto, česar ne morejo imeti. In zato so mazohistke. Ker globoko v sebi vedo, da si, takšne kot so, tako ali tako ne zaslužijo ničesar dobrega. Bere se približno tako, kot se bere politična propaganda. Vzamemo skupino ljudi, ki nam je v napoto, izbrišemo nji- hove individualne lastnosti in jim dodamo tiste, ki smo jih izbrali sami, zato da bi to skupino predstavili kot sovražno, nevarno in ogrožujočo. A kar je pri vsem skupaj najbolj hecno, izvira iz kulturnega zaključka, na katerega smo se malodane navadili: iz dobre stare psihoanalitične izjave, da je ženska želja skrivnost, zato pa je skrivnost tudi ženska kot taka. Moški je zato norma, tisto, iz česar izhajamo in s čimer primerjamo, ženska pa je nerazložljiva in nezapopadljiva siva lisa v tkanini resničnosti, prazno mesto v interpretativnem aparatu, predmet, katerega je najbolje nemudoma poslati v obravnavo trenutno zaposlenim na Dosjejih X. Seveda je, a samo kolikor je skrivnost človek na sebi. Ko- likor med enim in drugim človekom vedno zeva spoznavna vrzel, ki nam onemogoča, da bi o drugem presojali kakorkoli drugače kot skozi sebe, kar pa ne pomeni samo tega, da je moški za žensko ravno toliko skrivnosten, kot je ženska za moškega, temveč predvsem to, da imamo drug o drugem približno toliko verodostojne podatke, kot jih imajo meteo- rologi o vremenu. Zagonetnejši aparat ko razvijemo, bolj ko so naša prizadevanja globoka in motivacija neomajna, bolj lahko ugibamo. Vedeti pa ne moremo nikoli. Zato bi bilo morda na mestu, da bi se v izognitev vsem nadaljnjim iskalcem resnice to velikokrat utrjevano kulturno zagonetko o tem, kaj ženska hoče, umaknilo z dnevnega reda in se jo nadomestilo z vprašanjem, česa ženska noče. Noče namreč, da bi o tem, kaj hoče, odločal nekdo drug. ¾ KoliKor med enim in drugim človeKom vedno zeva spoznavna vrzel, Ki nam onemogoča, da bi o drugem presojali KaKorKoli drugače Kot sKozi sebe, Kar pa ne pomeni samo tega, da je mošKi za žensKo ravno toliKo sKrivnosten, Kot je žensKa za mošKega, temveč predvsem to, da imamo drug o drugem približno toliKo verodostojne podatKe, Kot jih imajo meteorologi o vremenu. zagonetnejši aparat Ko razvijemo, bolj Ko so naša prizadevanja globoKa in motivacija neomajna, bolj lahKo ugibamo. vedeti pa ne moremo niKoli. Katja Perat naslednja številka izide 9. marca 2016 zadnja številka izide 23. marca 2016