Razne novlce. Iz šole. Gdč. Lojzika Ferlež je premeščena iz Sv. Jurija v Slov. goricah kot suplentinja f v Poljčane. Iz pošte. Pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji se je napravila poštna nabiralnioa. Zvezo ima s pristojno pošto pri Veliki Nedelji. Vsak dan, razun nedelje, bo poštni sel raznašal poštne pošiljatve. S tem je ugodeno dolgoletni želji tamošnjega prebivalstva. Osebne vestl. 'Gospod Horjak, kaplan v Galiciji, je dobil dopust. Zdravnik mu je konštatiral več bolezni. IGospod Ivan ScbiUer, ' kaplan v Dolu pri Zidanem mostu, je odšel v lAmeriko. Opozarjamo vse somišljenike, da vpoSiljajo od sedaj naprej vse prispevke, namenjene obmejnim Slovencem, direktno ,,Slovenski Straži" v Ljubljano. Sedaj, ko smo si osnovali centralo, moramo skrbeti tudi za centra.lizacij« naših denarnih sredstev. Poskrbeli bomo, da bodo vsi darovi iz Stajerskega pravočasno objavljeni v naših listih. Na noge! Pošiljajmo pridno in veliko ,,Slovenski Straži" v Ljubljani! Meja rabi! * Kandidata za marenberški-gornjegrajski okraj ne morejo najti liberalci. Zadnjo nedeljo dne 22. t. m. je prišel, general vseh 'liberalcev dr. Kukpvec \- Velenje, kjer je zbral okoli sebe vse zveste pristašo volilnega okraja. Malo jih je bilo in jti še so bili po večini liberalni učitelji. Pretresovali so sem in pa tje, koga bi naj izbrala ,,ljudska volja" ^a liberalnega kandidata, oziroma tudi za kandidata ,,neodvisnih kmetov." Kajti sedaj bodo celjski doktorji z vsem liberalno-učiteljskim priveskom zopet neizmerno kmetu prijazni, dočim hofiejo istočasno od kmeta imeti kar 8 milijone za učitelje. Ogledovali so si župana Kaca, a. mož ne zna nič, tudi govoriti ne. SlovenjgraŠki uradnik Vaupot nima druge lastnosti nego da je liberalec^ Ljuba bi jim bila najbolj Verdnik in Skasa,-Pavlinec, a eta sta.ra štajerčijanca, stranka pa si je v svoji mladosti dala naslov Narodna stranka, Liberaloi so v največji zadregi, dogospodarili so v treh letih tako temeljito, da niti kandidata ne ^.norejo dob'i,ti. * Boli jih. Vse liberalno časopisje je zaječalo, ker smo slovenskemu ljudstvu odkrili, da hoče libe^ ralno učiteljstvo nastopiti nasproti slovenski obstruk-r ciji in sicer da dobi nove plače, skupaj v znesku tri mil. kron. Boj naših poslancev velja za gospodarske in narodne pravice ' vsega slovenskega ljudstva na Stajerskem, a te pravice so liberalnim ueiteljem deveta briga, da se le njim zvišajo plače. PlaČa f nad VS8 in za to prodajo ti ljudje tudi slovensko ljudstvo! Zares nizko je padlo liberalno učiteljstvo in naše Ijudstvo ga mora pač dobro poznati, ker zadnjič ni hotelo voliti več njegovih kandidatov. (Liberalno učiteljstvo pa nima nobene pravice se pritoževati nad pisavo naših listov, kajti za tako izdajalsko početje ni nobena beseda ostra dovolj. Ljudem, ki za svoje plače prodajajo koristi narodove, aie gre spoStovanje. Za izdajalce je povsod le zaničevanje. * Ureduik oproščeii. Naš list je pred kratkim v neki zadevi precej ostro prijel kokarskega župana Praznika in učitelja Knafliča. To pa tema gospodoma ni bilo prav, in županstvo Kokarje nam je poslalo uraden popravek po par. 19. tisk. zak. Popravek je bil popolnoma nepravilen, ker se ni v njem nobena naših trditev ovrgla, pa6 pa so se popravljale stvari, ki jih mi sploh nismo trdili. Zato popravka tudi nismo objavili. Zupanstvo Kokarje je nato potom državnega pravdništva zahtevalo, da objavi uredništvo nepravilni popravek. Uredništvo pa se ni udalo, in tako je prišlo do obravnave, ki se je vršila v soboto, dne 21. t. m. pred mariborskim okrajnim sodiš6em. Tožen je bil urednik g. Rakovič po par. 21. tisk. zak. (radi neutemeljene odklonitve popravka po par. 19.). Obtoženca je zastopal odvetnik dr. Leskovar. Tekom obravnave se je dogualo, da popravek ni le sam na sebi nepravilen, ampak da je poslalo županstvo Kokarje državnemu pravdništvu popravek, ki se je celo bistveno razlikoval od popravka, poslanega naSemu uredništvu. To dejstvo je treba pribiti, da se razvidi, kakih sredstev se poslužujejo gotovi ljudje, samo, da bi uničili svojega nasprotnika. Urednik je bil seveda oproščen. * Kam je šlo pol milijona? Znano je, da je minolo zimo na Vrhniki umrli bogatin Kotnik imenoval za svojega glavnega dediča družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Spominjamo se, koliko vrišča je bilo takrat po liberalnem časopisju, da prejme Ciril-Metodova družba okoli pol milijona kron. No, stvar pa ne pojde tako gladko. V nekaterih liberalnib možeb, kakoršni se najdejo tudi med sorodniki pokojnega Kotnika, je skrb za Iastni žep večja, kakor pa skrb za prospeh slovenskih šol. Prišlo je že do t&ga, da se mora Ciril-Metodova družba sodnijsko pravdati s sorodniki pokojnega Kotnika, če hoče sploh kaj dobiti. Sorodniki namreč nameravajo ali popolnoma izpodbiti oporoko Kotnikovo s trditvijo, da jo je napravil umirajoč, ko sploh ni bil več pri cisti paaieti, ali pa, če se jim to ne posreči, bodo skušali naložiti tako velike stroške pri izplačevanju zapuščine, da bo družba komaj polovico prejela. Zanimivo je, kako bo stvar končala. Zadruge, ki so elanice Zadružne zveze y Ljubljani, se opozarjajo na obfini zbor, ki se vrši dne 30. majnika v Ljubljani. Radi važnega dnevnega reda je dolžnost vseh. zadrug, da pošljejo svoje zastopnike. Zadruge pa, katere ne pošljejo zastopnika, se pozivajo, da pošljejo pravilno podpisano pooblastilo Za družni zvezi v Mariboru. Osrednja zadrnjte za vnovfienje živine In pospeševanje živinoreje v Mariboru začne redno poslovati idne 1. junija. Vse želje glede prireditve zborovanj, predavanj itd. se naj javijo zadrugi v Maribor. Narodnost naših naprednjakov. Ka.kšna je toliko hvalisana narodnost naših naprednjakov, nam kaže posebno sledeči slu6aj: Dne 5. rnaja so obhajali gospodje učitelji 401etnico svoje zveze v St. Juriju ob juž. žel. Po zborovanju je bil banket pri gospodu Nendlu. Toda ali je bila udeležba preveč slaba ali kaj je bilo vzrok, da so poslali malo časa pred banketom neko nemško okrožnico, s katero vabijo tržane na, banket. Toda naj bi Še to bilo, da vabijo. Saj se to rado prigodi, da je udeležba slabša, kakor se pričakuje. A to se nam zdi kratkomalo nad vse čudno, če ne celo predrzno, da se vabi ,,aJJe lebrerlreundliche Biirger und Biirgerinnen" na banket' z nemško okrožnico. Saj §e vendar nismo v rajhu, trg pa Še tudi menda ni toliko nemčurski, da bi se morala poŠiljati nemška okrožnica. z nami tudi g. deželni glavar. * ,,Slavija" povišala tarife. Agentje banke ,,Slavije" od Hribarja do "VVerasa doli se radi ponašajo, kadar love stranke na .svoje limanice, z narodnostjo in velikum bogastvom njihovega zavoda. Da razumevajo liberalci, ki prisegajo na ,,Slavijo", narodnost v tem, da se bratijo s Stajerčijanci, IMbar ikuje pogodbe z iNeraci, Weras pa pošilja slovenskim strankam nemško naslovljena pisma, je že popolnoma znana stvar. Koliko imajo iiijeni zavarovanci koristi od njenega bogastva, se pa vidi v tem, ¦ da je svoje že prej visoke tarife za zavarovanje proti ognju z letošnjim letoni povišala v toliko, da je v nekaterih okrajih dva iri celo trikrat večja premija za plačevati kakor pri drugih, na primer ,,Vzajemni zavarovalniei v Ljubljani." tJmevno je, da je po liberalnem ireoeptu tudi ta tariia tako prikrojena, da zadene povišanje le revnega kineta, ne pa bogatih ineščanov in tržanov. Dočim bo iv nemškutarskih mestih: Celje, Maribor, Ptuj znašala zavarovalnina, vzemimo od 10.000 kron zavarovnne svote lo okoli G K na leto, bo reven slovenski kmet v nekaterih okrajih na ideželi moral plaČati od 25—45 K od ,trdo krite strebe, od slamnate pa eelo do 130 kron, in to Še tračunamo brez pristojbin, ko znaša nasprotno pri ,,Vzajemni" le okoji 60—70 K letno. Pa se na kako nečeden način se izvaja to povišanje. Ko je namreč pred par leti zvišala tarifo samo za nekatere kraje, na primer Dravsko polje, je ne glede na to, če tekofia zavarovalna pogodba poteče morda še-le cez nekaj let, poslala svojim udom kar nove knjižice po novi tariii in «eveda za novo desetletno od kraja. Kdor je bil toliko predrzen, da je poslal knjižico nazaj in se branil višjega, plaCila, se mu je, meni ni6 tebi nič pod firmo odvetnika zapretilo s tožbo. Razume se, da jih ge šlo veliko na ta Jim in da so bili ravno revnejši oškodovani, M imajo največji strah pred advokatom, ki ni vselej neupravičen. Premožnejšim in zavednejšim, katerim nikakor ni hotelo iti v glavo, da bi postava podpirala kršenje zavarovalne pogodbe, se seveda ni nič zgodilo in še danes plačujejo po stari ceni, katerim še ni določena doba potekla. Prepričani smo, da bo tudi sedaj izvajala to svojo staro nepravieno prakso, med tem ko so druge židovske zavarovalnice, ko so kdaj drugje zvišale vplačila, bile doslej vsaj toliko poštene, da niso razveljavljale že obstojefiih zavarovanj in 80 z zvišanjem toliko počakale, da so ista potekla. Pa še druge, prvi hip nevidne slabe posledice ima to zvišanje zavarovalnine. Besede mičejo, zgledi vlečejo, pravi resni5en pregovor, ki pa nikoli! /ne pride tako f do svoje polne veljave, kakor ravno, kadar se gre za izžemanje revnega kmečkega posestnika in je ostalo pri tem tudi v gori imenovanem slučaju. Slišati namreč je, da so se tega naklepa, povišati premije Se pri nas, poprijele tudi druge tuje zavarovalnice, kar so nekatere že storile, druge pa še nameravajo ( in bo torej škoda še toliko večja. (Ker pa ni čuti, da/ bi iteiflu zgledu sledila tudi .,Vzajemna zavarovalnica v LjubIjani", nam torej ne bo preostajalo drugega, kakor dati svoja poslopja pri njej zavarovati, kar bo v vsakem oziru najpametnejSe in bi jo z ozirom na gori povedano morali poklicati v življenje Se sedaj, ko bi ne bila k sreči že pred nekaj leti ustanovljena. Ker pa je na§a naloga, braniti slabejŠe pred močnejšimi, bomo nsq take gori imenovane nakane dosledno pobijali, banka ,,Slavija" ' pa naj bode preprifiana, kadar zavzame nasprotno, širšim slojem prijazno stališče, bomo mi prvi, ki jo bodemo toplo priporočalj. * Cudno Je postopanje celjske ,,Zadružne Zveze" pri volitvah v načelstvo. 2e predlanskim se pri teti volitvah na občnem zboru ni vršilo tako, kakor zahtevajo pravila, marveč z vsklikom, in letos zopet tako, ko je bilo na občnem zboru v Celju dne 12. t. m. izvoljeno le na ta inafiin novo načelstvo. Pravila zahtevajo namreč pismeno volitev z listki. — Kaj pa reSe k temu c. kr. okrožno sodišče? * Hofrlchter prcd sodiščem. Dne 23. t. m. se je iiepričakovano pričela obravnava proti Holriobteiju. Hofrichterja so peljali v uniformi, toda brez orožja v sodno dvorano. Bil je zelo bled, in se je tresel po celem telesu. Sodni dvor obstoji iz dveh poročmkov, dveh nadporočnikov, dveh stotnikov, in enega majorja kot predsednika. Hofricliterja se je vprašalo, če ima proti kateri izmed sodnijskih oseb kaj ugovarjati. na kar je ta odgovoril s komaj slišnim ne. Nato se je prečital zapisnik, in se je Hofrichterja vprašalo, 6e ima še kaj opomniti, na kar je ta zopet z ne odgovoril. Obravnava je dolofiena za tri dni. Za naš muzej. Pri vseh kulturnih narodih so muzejske zbirke važno si-edstvo ljudske vzgoje in vidno znamenje narodne individualnosti. Spodnještajerski Slovenci smo še v tem oziru daleč eaostali. Imamo še dragocenih reči, ki jih tujci vidijo in grabijo, mi pa spimo. Rodoljubi štajerski od Mure do Save, zbirajte starinske predmete in jih pošiljajte Zgodovinskemu društvu v Maribor za muzej. Ravnotako narodopisne in naravoslovne predmete. Pazite na najdbe v prazgodovinskih grobiŠčih, posodbo, nakitje in orožje, na stare umetniške slike, staro pohištvo, orodje kmecko in rokodelsko, stare knjige in listine. Rudninstvo, rastlinstvo in živalstvo jo istotako važno, da dobimo v muzeju nazorno sliko Spodnje Stajerske. Lovce in najemnike lova prosimo, da pošljejo spodnještajerske ptiče za gačenje in manjše živali g. Antonu Godec, učitelju v Lembahu pri Mariboru, ki gači za naš muzej, večje živali pa na Zgodovirisko društvo v Mariboru. * Zveza slovenskih Orlov bo imela svoj najpomembnejši dan letos, dne 5. junija, ko se zberejo v Gornjem Logatcu na posvet vsi predsedniki, načelniki in ostali odborniki vseh, do zdaj obstoječih Orlovih okrožij, od.ostalih odsekov pa, ki še niso v okrožjili, predsedniki in načelniki. Vodstva okrožij naj se na ta dan prijavijo. sestavila se bo zopet statistika, sprejel ,,Poslovnik", dala navodila za rabo ,,Zlate kniige", napravil načrt za 1910—11 in presodilo dosedanje delo. * Kat. delavska društva v Nemčiji. V Nem* eiji so katoliška delavska društva zadnje desetletje moSno napredovala. Zveza katoliških delavskih društcv v zahodni Nemčiji, ki je imela leta 1902 komaj 311 društev s 63.700 člani, je imela dne 1. januarja 1910 že 870 društev z okoli 150.000 elani. Poleg tega se je ustanovila še posebna zveza katolišdih delavskih društev s sedežem v Berolinu s 130.000 člani, tako, da se ceni število organiziranih katoliških delavcev v Nemčiji na pol milijona, ne glede pri tem na stotisoče, ki so združeni v kršfianskih strokovnih društvih... Zelo plodonosno je delo delavskih tajništev, katerih šteje zahodno-nemška zveza 44. Teb 44 delavskih tajništev je v letu 1909 dalo 50.000 pravnih pojasnil in odgovorilo pismeno na 19.445 vprašanj. *Nemške srednje šole po Slovenskem. Dne 8. t. m. je zborovalo v Ljubljani društvo nemških profesorjev s Kranjskega in Primorskega. Zborovanja so se udeležili zastopniki iz vseh mest, kjer se nahajajo nemške srednje šole, vsi nemški direktorji in — zastopnik nemškega ..Volksrata" (narodnega sveta) na Kranjskem, Ijubljanski odvetnik, odpadnik od katoliške cerkve, dr. Eger. Ti gospodje so sklenili: 1. Nerncem, ki se hočejo podvreči izkuinjam vsposobljenosti za, srednješolski pouk iz slovenščine in italijanščine, naj se podeljujejo štipendije; 2. dokler ni vsposobljenih nemških srednješolskih učiteljev za slovenščino in italijanšSino, naj te jezike poučujejo na srednjih šolah ljudsko-šolski učitelji in učitelji iz meščanskih šol; 3. v deželnih šolskih svetih na Kranjskem in Goriškem naj se da glasovalna pravica vsem deželnim šolskim nadzornikom. — Poročiloio tem zborovanju pravi, da vsa društvena prizadevanja z veliko vnemo podpira deželni šolski nadzornik za Primorsko, dr. Kauer, torej eden prvih uradnikov. Vlada in nemški profesorji delajo z vso silo, da popolnoma ponemčijo naše srednje Šole. Vrazova svečanost se bo vrSila v Mariboru v Narodnem domu dne 5. junija zvečer. Na vsporeduso razne izborne točke za deklamacije, ' petje in godbo, slavnostni govor in gledališka predstava, ki je nalašc sestavljena za lOOletnico Vrazovega rojstva. Delajo se skrbne priprave, da se dostojno proslavi lOOletnica rojstva velikega pesnika brvaško-slovensket vzajemnosti. Opozarjamo že sedaj vse rodoljubn« kroge na to sve6anost. * Slov. kat. izobr. društvo wKresrt v Gradcu. Ko se je lansko pomlad prej krščansko izobraževalno društvo »Domovina" vsled izdajstva takratnega odbora spremenilo v liberalno, so izstopili katoliško misleči člani in začeli s pripravami za novo odloCno katoliško izobraževalno organizacijo. Izprva so se shajali v prostorih kat. akad. društva ,,Zarja", toda že po šestih tednih so bila pripravljalna dela končana, in na kresno nedeljo, dne 27. rožnika leta 1909, se je ustanovilo slovensko katoliško izobraževalno društvo ,,Kres". Z velikim veseljem je sprejelo slovensko katoliško ljudstvo to novico. Stevilne brzojavke in pisma so prihajale na ,,Kres", vse z željo, naj novo, mJado društvo napreduje in raste, ter združi v sebi ovet graškega slovenstva. Želje naših dragih rojakov v domovini niso ostale noizpolnjene. Društvo ]o delalo na tihem in brez hrupa, a tem bolj vstrajno. Premagalo je velike težkoče, in danes lahko s ponosom trdimo, da spada ,,Kres" med najboljša droštva naše Slovenske krSč.-socijalne zveze. Svoje res krasne prostore ima ,,Kres" v Pestalozzistr. 63 (pritliGje). Ob ustanovitvi je štel 34 društvenikov, danes pa znašii število rednih društvenikov 125. Že te števiike kaže- jo, da so Kresjanke in Kresjani vstrajni agitatorji in delavni člani. Se bolj pa kaže njibovo gorečuost notranje društveno življenje. DruŠtveni mešani pevski zbor je pod vodstvom g. Al. Juvana dosegel že lepih uspeliov. Snuje se pa tudi inoški zbor, ki nastopi že pri prihodnji veseliei. Na svefinico je priredil ..Krefc''društveni zabavni veftftr s petjem, godbo in šaljivim prizorom v prostorih restavracije ,,Zur groBen Bierquelle". Udeležilo se ga je nad 160 društvenikov. in po njih vpeljanih gosto\. Dne 6. sušca smo pa priredili v društvenih prostorih tombolo. Udeležil) se ie je toliko članov, da so biii obširni prostori rmtlačeno polni. Tudi gmotni dobiček je bil lep. — Za izobrazbo je skrbola poleg časopisov, ki jih prihaja v ciruštvo 15, tudi knjižnica ,,Sloven:,ke dijaške zvezei;. Steje 160 knjig, in se vedno izpooolnjuje. Ima le izbrana dela, ki jih člani z veseljem prebirajo. Predavanj je bilo v zimski dobi 14. Predavali so gg.: dr. Zdešar, dr. Korošec, župnik.F. S. Gomilšek, in katoliški akademiki ,,Zarjani". Ob nedeljali popoldne po kosilu se vrše mladeniški sestanki, kjer se obravnavajo razna kulturaa, socijalna in znanstveno-politična vprašanja. Cebelica je v kratkem fcasu svojega obstanka imela okrog 1300 kron prometa. V hranilnici ima naloženih do 700 K. V minolem mesecu so začeli člani nabirati za slovenski dom v Gradcu. Tekom treh tednov so spravili skupaj 40 K; nov dokaz njihove požrtvovalnosti. Kakor je razvidno iz kratkega poročila, ,,Kres" vestno izpolnjuje svojo nalogo, zbirati v svojem okri]ju katoliško misleče Slovence' ter skrbeti za njihovo vzgojo in omiko. Da je dosegel že tako lepih uspehov, se moramo zahvaliti požrtvovalni ljubezni, s katero so se člani oklenili druStva. Zavist, nezaupanje, brezmejna častihlepnost in sebičnost, ki je večinoma vladala in še vlada po graških slovenskih društvih, v ,.Kresu" nima prostora. Vsi so enega duha, odbor s članicami in člani vred ima le eno pred očmi: povzdigo ,,Kresa", in s tem tudi povzdigo doslej tako zanemarjenega in zapuščenega slovenskega ljudstva v Gradcu. Disciplino v društvu kaže dejstvo, da ni izstogil doslej nihče, razun onih, ki so zapustili Gradec, in odšli bodisi naprej proti severu, ali pa vsvojo domovino. Pa .tudi ti so nas ohranili v prijaznem spominu, in kar je glavno, vstopili so v ondotne naše organizacije, če so le obstojale. — Ne maramo govoriti o tem, kaj ima društveni odbor še v načrtu, rečemo le: rAko bo ,,Kres" v bodoče tako napredoval, kakor je doslej, se mu obeta sijajna prihodnjost. * Za trgovce. Najvišji sodni dvor je izdal te dni v nelci pravni zadevi določbo, ki je zelo važna za trgovce. Neki trgovski sotrudnik je s tvrdkinim pečatom in ponarejenim podpisom svojega šefa, naročil od tovarne veejo množino blaga ter ga porabil za se. Ker je bil šef trgovine pozneje tirjan za dotično svoto, se je branil, ker blaga ni naročil, in ga tudi ni sprejel. Najvišji sodn: dvor je odlocil, da mora on dotično blago plačati, ker je njegov sotrudnik pri naročilu pritisnil trgovčev pečat, z motivacijo, da je sinatrati originalni pečat trgovfiev za nekak pravomočen podpis, če tudi trgovoc sam za naročilo ni vedel. Torej, pozor, trgovci! * Slov. kat. akad. društvo ,,Dan" v Pragv si je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 15. maja izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. diplom. eksp. akad. in pravnik Josip Dular; podpredsednik in blagajnik tov. pravnik Ivan Perne; tajnik tov. pravnik Ivan Leskovec; knjižničar in gospodar fov. pravnik Janko Koser. * Necleljski počitek v lekarnah. Štajerski namestnik je izdal z ozirom ;iia nedeljski počitek v lekarnah sledečo naredbo: V krajih, ki imajo več kakor eno lekarno, mora biti v 8asu od 1. ure v nedeljo popoldne do 7. ure v ponedeljek zjutraj, ako je števiIo lekarn ravno, polovica lekarn zaprta, v nasprotnem slučaju pa od polovice manjše število. * Dan v proslavo-sv. bratov Cirila in Metoda. Po sklepu S. K. S. Z. in zastopnikov izobraževalnih društev se praznuje clne 10. julija v spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ta dan naj bi se proslavil po vseb hašib izobraževalnih društvih. Povsod naj se priredi ta dan predavanje o sv. slovanskih apostolih, napravi primerna igf*a, in izvajajo nekatere pevske »:fke. Ta dan naj se povsod v% slovesnih zborovanjifi osnujejo podružnioe ,,Slovenske Straže"! Program za ta dan se objavi pravocas- 110. * Samomor slovenskega dijaka. Iz Prage se nam poroča, da se je dne 19. t. m. zastrupil s ciankalijem visokošolec Peter Plohl, doma od Sv. Tomaža blizu Ormoža. Slovanske delavce tirajo iz Nemfiije. Te dni je bilo iz velike apneiie ivornice v Dornburgu v Nemčiji odpuščenih nad 150 hrvaških in slovenskih delavcev. Delavce je prusLa vlada izgnala z motivom, da so nevarni tujci. Glavni vzrok pa je — ker so Slovani. Lepa zavezmca Avstrije! Ugodna prillka. V nekem spodnještajerskein iiiestu, ki je velike važnosti za razvoj Slovencev, je j/d ugodnimi pogoji na prodaj nova, enonadstropna hiša, urejena za trgovino. Ta hiša donaša najemnine za stanovanja, vrt in klet, brez trgovine letnih 2000 K. Zraven sta ludi dve stavbišči. Ker je svet tod zelo (Irag, se nudi kupcu lepa bodočnost. Hiša se nahaja v neposredni bližini treh velikih tovarn, na kraju, kjer je velik promet. Zadnja cena za Slovana 32.000 K. Plačati je treba le 10.500 K. Podjetni Slovenoi, potrr.dite se! Natanfneje podatke daje upravništvo ,,Straže". V nekein spbflnještaierskeni zdravilnem kopa }'$ču so na prodaj fri nove, krasne vile na lzredno .epem prostoru. Te vile se obrestujejo z najemnino ramo v treh mescoih s 36%. Cena: 44.000 K in 21.000 K z opravo vred. Za Slovence 4000 K ceneje. Za bo..ohne gospode, ki oe bodijo zdravit, ali pa za penzijvniste, bi bile te vile kakor nalagč. Cena je glede na vrednost iri lego izredno nizka. Da ne dobe nasprotniki teh vil v svojo posest, zglasite se, premožni rotfuljubi! NatanCnejši podatki se izvedo v uredništvu ,,Slraže". Marii?orski okra^. m Porotne obravnave v Mariboru se prično dne 13. junija. in lzžrebani porotiiiki. Za drugo porotno zasedanje dne 13. junija 1910 so bili izžrebani kot glavni porotniki: Janez Poscii, trgovec; Alojz Riegler, ključavnifiar; Janez Sirk, trgovec; Edvard Sliuca, knjigovez; Adolf <Weigert, trgovec; Herman Wogerer, prekajevalec; vsi v Mariboru. — Iz okrajnega glavarstva Maribor: Ferdinand Mlinarič, gostilničar pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Mat. Brus, posestnik, Zg. Sv. Kungota; Fried. Laufer, posestnik v Gačniku; Jožel Herzog, posestnik, Selnica ob Muri; Anton Hauc, posestnik v Ciršaku; Janez Pollak, posestnik in gostilničar v Strihovcu; Alojz Kolnik, posestnik iv Studencih; Miha Seifried, posestnik v Lobnici; Karl Aulor, posestnik in goslilničar, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Herman Novak, posestnik, Sv. Lovrenc nad Mariborom; jAlbert Florijan&ič, posestnik, Razvanje; Fridrih Rot, posestnik, Razvanje; Anton Kokol, posestnik v Cvetkovcih; Janez Cakš, pekarski mojster, Slovenska Bistrica; Janez Kac, posestnik in gostilničar, Slovenska Bistrica; Pavel Skudnik, posestnik, Crešnjevec. — Iz raesta Ptuj: dr. Tomaž Horvat, odvetnik; Franc Kosi, krojač; Leopold Slawitsch, trgovec;Heinrih Stary, pek. — Iz okrajuega ;glavarstva Ptuj: Jnrij Lovrec, trgovec, Polanci; Jaaez Windisch, posestnik na Sp. Bregu; Ferdinand Kral, posestnik v Ormožu; Janez Kočevar, posestnik v Središcu; Jožef Kovačec, posestnik in gostilničar v Oslušovcih. — Tz okrajnega glavarstva Ljutomer: dr. Karol GroBmann, odvetnik; Martin Malleg, pek; Albert Novak, pek; vsi v Ljutomeru. Franc Seršen star., posestnik v Veržeju. -- Iz okrajnega glavarstva Slovenjgradec: Franc Ledineg, mizar v Vuzenici. — Kot nadomestni porotniki so bili izžrebani: Janez Andražič, trgpvec; Franc Bernbard, posestnik; Janez Bregar, klobucar; Julijus Bartušek, tovarn. vodja; Andrej Bombek, posestnik; Anton Gaischeg. trgovec; Adolf Himmler, trgovec; Jožef Kafer star., konjski mesar; Karl Kerth, ključavničar; vsi v Mariboru. m Iz sodue dvorane. V noči na 30. april 1910 so zasačili kot euvaji nastavljeni železniški delavci Karol Marko, Franc Renner in Franc Klasinc pri severnem izhodu južuoželezniških delavnic nioža, ki je nesel vrečo. Zastavijo mu pot, mu posvetijo v obraz, in na njihovo začudenje zapazijo, da imajo pred seboj nekega čuvaja, in sicer 401etnega, pri Šv. Antonu pri St. Lenartu rojenega, v Studeneih bivajoeega Jakoba Koschnika. Eden teh treli čuvajev gro takoj po redarja, drugi gre, da naznani to na službeno predpisanem mestu, tretjemu pa uide tat, in pnsti vrečo ležati. V vreči je bilo bakra v vrednosli G0 K 91 vin., bakreno ploščo v vrednosti 53 K 90 vin. je tat že prej odnesel. Ker so tata spoznali, so ga dnivi dan prijeli. Pri sodišču je sicer tajil, a mu ni nift l)omagalo. Obsojen je bil na štiri mesece težke jeee. — Viničar Jurij Draksler in njegova žena Cecilija iz Frama sta bila obtožena, ker sta brez varstva pustifa svojega sinčka, , da je padel isti v gnojno jamo, in tarn utonil. Oče Jurij je bil obsojen na pet dni stroge- -. zapora, mati pa je bila oproščena. — Meseca aprila lauskega leta sta vloraila nekaj Čez 14 let stari Janez Supanz in 61etni Karl Drofenik v hišo ptujskega grobokopa Sichrowskega, in sta mu odnesla znesek 150 K. Na pokopališču sta si rop razdelila, se peIjala potem v Središče, kjer sta pila vsak knpico vina, in se peljala nato zopet nazaj v Ptuj, kjer sta prenočila v neki škrinji, določeni za kunce. Tam so ju drugo jutro našli. Od ukradenega denarja jo že manjkalo okoli 40 K. Supanz je bil obsojen na i mesec ječe, njegovega tovariSa niso mogli obsoditi. ker je ^e premlad. — Brata Anton in Jožef Sagadin .sla popivala dne 4. aprila zvefier z 201etnim kovaSkim pomočnikom Francom Veranek, enako starima poseutniškima sinovoma Franc Bezjak in Andrej Drevenšek, in s 271etnim Jakobom Marnšek v Cartlovi goslilni v Hajdinu. Ko sta se po.Jala oba Sagadin-a proti donni, -ju nakrat napadejo Veranek, Bizjak in Dreven^ek, m ju vržejo na tla. Jožef Sagadin je bil pri tein tež, Vo, Anton Sagadin lahko poSkodovan. Napadulci so se morali zagovarjati pred sodnijo, in je bil obsojen Franc Veranek na pet, Franc Bezjak na Sest, in Andrej Drevenšek na tri mesece je6e. m St. Lovrenc nad Mariborom. V pnnedeljek, dne 9. maja 1910 okoii 4. ure popoldne je 3y2 leta stara deklica -Stefka ZaJ.ran v odsotnosti staršev vzela iz police rdeče žveplenke in snedla iz njih rdeče kaoice. Ponudila je tudi svoji mlajši sestrici, ki je vzela iu snedla le dve. Sele ob 9. uri ponofci je Stefki postalo slabo, da se je jela trgati. Starši, ni6 hudega slutefii, ji dajo mleka. Kmalu spoznajo žvepleni duh izvržka in strup. V torek zjutraj ob y25. uri je Stelka umrla. V sredo popoldne ob 546. uri je prišla sodnijska komisija iz Maribora, ki je konstatirala zastrupljeuje s fosforom. Mlajša sestrica je ostala zdrava. — Stariši, pazite Ina žveplenke! m Št. Lovrenc nad Mariborom. ObCiii zbor tukajšnje kmečke h^^^.ilaice in posojilnice se je vršil ob obilni udeležbi zadružnikov na binkoštni ponedeljek popoldne pri Pernatu. Predseduje, otvori, spretno vodi in zaključi ga g. Janez Sclmeiger-Bezjak, veleposestnik v Kumenu. V iraenu naCelstva poroča veleposestnik g. Pavel Skerbinjek-Lakožie, v iinenu midzorstva g. Roman Pušenjak, računski zakljuftek podaja postavko za postavko, natanfino pojasnjujoč, g. Karol Brezocnik: Začetek poslovanja dne 26. julija 1908. Samo v upravnem letu 1909: pristopilo 19 odlifinih novih udov. prejemkov 138.666 K 69 vin., izdatkov 137.762 K 20 vin., promet 276.428 K 89 vin., vložilo 86 strank 109.050 iK 80 vin., si izposodilo 15 strank 45.100 K, po odpisanih vseh stroških, 10% od blagajne, in 50% od knjig in tiskovin, ostane čistega dobička 575 K 42 vin. Računški zaključek se soglasno potrdi. — Po občncm zboru nastopi, prisrcno pozdravljen, g. dr. Leskovar, poprej koncipijent g. dr. iSusleršifia v Ljubljani, sedaj samo&loj&n odličon ?agovornik v Mariboru. 3ovori % ure natančno in jasno o državnih dolgovili, o davkih, m o dojžnostih Slovencev, udeležiti se zakonodaje s tem, da si izvoJijo prave, zanesljive zastopnifte v občinske^ okraj-ie in šolske zastope, posebno pa v deželni ii\ državni zbor. Slednjič navdušuje vse zbrane, da branijo in oliranijo v svoji posesti našo krasno in bogato slovensko zemljo. Bog daj! * m Hoče. Na binkoštni ponedeljek se je vršila pri nas sv. birina. Skoro neštete množice ljudstva in otrok so prieakovale njih ekscelenco, jndlostljivega knezoškofa pri velikem, s trobojnicami okrašenem slavoloku blizu oerkve. bolze veselja, navdušenja in udanosti so zalesketale v očeh vernih Hočanov, ko so zagledali svojega nadpastirja. Pozdravili so jih iskreno velec. g. nadžupnik m dekan A. Grušovnik, ki so jim poudarjali svojo in svojili Hočanov vdanost in zvestobo. V imenu šolskih otrok je glasno in korajžno pozdravila premil. nadpastirja učenka Marija Janžič, v imenu ' dekliške Marijine družbe Marija Krebs iz Razvanja, v iraenu občine župan Paul Vernik. Pri sprejemu ste bili navzoči tudi požarni brambi, spodnjehooka in razvanjska, ter društvo dosluženih vojakov z zastavarai. Njih ekscelenco je očividno razveselil ta prisreen sprejem; posebno, ker ,jih je čakalo še prijetno opravilo v cerkvi, namree: blagoslovitev dveh popolnoma prenovljenih oltarjev: Presv. Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ter prekrasne zastave dekliške Marijine družbe. Kipe Srca Jezusovega in Srca Marijinega je uraetniSko in v altarnem slogu priraerno izdelal -'prof. Alojz Zwerger v Hallainu. Druga dela ,pa je prekrasno in okusno izvršil pozlatar I. Zoratti in pasar Tratnik iz Maribora. Zastavo dekl. Marijine družbe so naredile častite šolske sestre v Mariboru, originalne slike pa nek češki nmetnik v Pragi. Otroci so bili dobro poueeni. Birmancev je bilo 373. Učiteljstvo iz Razvanja, Device "Marije, Reke in Smiklavža se je slovesnosti udeležilo in skrbelo pri svojih otrocih tudi za lep red; samo spodnjeho'6kih učiteljev ni bilo nobenega pri otrocih, ki so tavali okoli, kakor izgubljene ovce. Gattija, Modra, pa tudi Oilko, je najbrž šulverein čisto zmešal. Kljub temu je bila vsa birmanska slovesnost velioastna, in Hočani so s svojim lepim, mirnim in dostojnim obnašanjem pokazali, da so verni in da svojega nadpastirja eastijo. Isto se je videlo tudi na lepih slavolokih s primernimi napisi v Bohovi in Spodnjih Hočah, za kar si je pridobil naivefi zasbig kmet Anton Vernik in pridna dekleta in fantje, ki so vse tako lepo okinoali. Posebno lep je bil slavolok v Bohovi. Zahvaljujemo se že tem potom premilostljivemu knezoškofu za vse dobrote, ki so nam jih podelili in želimo, naj jih ohrani Jjubi Bog, da jih čez Sest let izopet vidimo! m Hofie. Tukaj se je predkratkim ustanovila podružnica Sulvereina. Zelo smo se čudili, ko najdemo med jodborniki te podmžnice tudi tovarnarja g. Pieiferja. Minole dni pa je bil v našem uredništvu g. Pfeifer sam, in je izjavil, da odločno protestira proti tej izvolitvi. On kot Slovenec ni in ne jniore bitl član tega vsenemškega društva. Bil je namreč izvoljen v odbor popolnoma brez njegove vednosti. m Frain. Posnemajte! Nekaj šolskih. otrok, ki so bili na binkoštni torek pri sv. birmi, je takoj vložilo botrove in botrine darove v kmočko posojilnico, in sicer okoli 200 K. Otroci, ne lekaite za mladimi ptifii! V sredo, dne 18. t. m. popoldne je 161etni viničarski sin Franc Brlio v Gornjem Duplpku hotel z nekega hrasta vzeti mlade vrane. Brlifi je pa padel pri tem z drevesa, in si strl levo roko. Svojo neprevidnost obžaluje sodaj Brlič v bolhišniei. Marija Snežna na Velki. Kočar Karl Ferk jje dne 12. t. m. streljal s staro puško na vrano, ki mu je odnesla piSče. Pri tem se je puška, ki je bila močno zarjavela, razletela in je Ferku desno roko tako razmesarila, da so mii jo morali v radgonski bolniSnici odrezati. m Sv. Ana na Kreinbergu. V tukajšnji župni cerkvi sta se poročila g. Frančišek Kurnik, dobroznani veleposestnik, trtničar, lotograf in neustrašeni narodnjak |na, Ledinegu z gospioo Marijo Bernhard, posestnico, voditeljico Dekliške Zveze pri Sv. Ani, in odbornico Zveze slovenskih deklet. Novoporoči;nemu mlademu čilemu paru dal Bog svoj obil blngosiov! m Sv. Leuart v Slov. ;gor. Ekscelenca gospod c. kr. namestnik za Stajersko je odredil nove volitve v okrajni zastop Št. Lenart v Slov. gor. Te volitve se vršijo sledeče: 1. Za skupino veleposestva v «5 e t r t e k , d n e 16. j u n i j a 1910 ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu v Sl. gor. Ta skupina voli 8 članov. 2. Za skupino raest in trgov v p e t e k , d n e 17. jj u n i j a 1910 ob 10. uri dopoldne v obCinski pisarni pri Sv. Trojici in Sv. Lenartu v Slov. gor. Ta ;skupina voli 11 članov, od katerih odpade 8 na Sv. Lenart in 3 na Sv. Trojico. 3. Za kmečke občine v s o b o t o , d n e 18. j u n i j a 1910 ob 10. nri dopoidne v prostorih okrajnoga zastopa pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ta skupina voli 12 elanov. ra Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne uuičila je pol ure trajajoea tot:a skoro vse pridelke sledečih občin: Flekušek, Slatenik, Kušernik, Drarikovec in Spodnji Jakobski dol. Se drugi dan je bila najti toča v velikih kupih. Bog nas varuj enake nezgode. ln G. Polskava. Zadnji dopis je v živo zadei našo liberalno gospodo. Resnica o6i kolje. Liberalci, štajercijanci, nemškutarji G. Polskavski!; Ravno ustanovitev vaše nepotrebne liberalne posojilnice je nam kraetora odprla oci, da vas vidimo, kakšni ste in kakšne namene imate. Poveino vam odkrito, vaše poftetje nas bo še bolj vzdramilo, da se kmečko ljudstvo tesno> združi, na plan in v bran postavi. Mi imamo kmečki, torej s v o j i posojilnici v Sp. Polskavi in v Framu. Tje bomo nosili sad svojih kmefikih žuljev: če pa bodemo denar potrebovali, ga bomo tam dobili in se ne bo treba klanjati vam, ki ste bili in boste nasprotniki kmečkega ljudstva. Kmet ne bo več tlačanil liberalni gospodi, da si pozida zopet velikanske pala6e iz kmečkega denarja, kakor so v Ptuju, Mariboru, v Celju. Tovariši-kmetje, kdor podpira liberalna podjetja, on podira kme&ka podjetja. Ko bi mi kmetje hoteli, takoj bi si ustanovili posojilnico, pa je ne potrebujemo, ker imamo dve tako blizu. Tovariši, bodimo edini! G. Polskavški kmet. pfujskl okraj. p Ptnj. Osebna vest. Ptnjski glavar Adam pl. Sehienssenburg pride to dni v Maribor na isto mesto, dosedanji vodja mariborskega okrajnega glavarstva pl. Netoliczka pa na Ptuj. — Umrla je tnksj dne 18. maja Katsrina Kodba, soproga kovača in posestnika v 80. letu svoje slarosti. — Samonmor posknsil je depoziter laške pi?07arne v Ptnjn g. Kocmut v trenotku, ko je prišel pivovarniški revizor; zadel se je v pljuča, a je npati, da okrera. p Ptujski protestantje so si že kapili prostor za zidanje cerkve ia župnišča blizu We8e]ye?e gostilne v predmestju Kaniža, v kratkem bodo slovesno položili temelj novim poslopjem; ptnjski ^katoličani" pridno sodelnjejo pri pripravah za to velenemško slovesaost; navdašoje jib za to na novo došli prusovski pastor Stahl. p Toča pobila je v n?de'jo, dne 22. maja y Moškanjcih p Sv. Ufban pri Ptuju V odgO7or Bptnjskemu rttajercu". Tnkaj v trgu tik naše cerkve imamo od spomisdi zagrizeno štajercijansko gostilno Bpod vejo", kjer 86 rSasi lepe 6tvari nganjajo. Mi le danes omenimo hnronsko vpitje in prepevanje grdih pesmi ob časn pred- in popoldanske službe božje, ki dnho?nike in vernike v cerkvi moti. Godi se to vse v prisotnosti lastnika gostilne skoraj brez izjeme vsako nedeljo in marsikateri pošteni sožupljan se je zgražal nad takim početjem. Da so naši častiti gg. duhovniki o tem predmetn kako besedo dolžni spregovoriti, je samo ob sebi nmevno. In kaj mislite, dragi bralci, komu so se gg. dchoTniki s tera zamerili? A!i faranom ali oerkvenim predpisom ali pa knezoškofijakeiiu nradn? Kaj Se? Ne boste Terjeli, da se je ptnjski B»Šta.jero" v zadnji številki z grdim prežvekanjem zaradi krščanskih opominov nad g. kaplacom rogal. Iu veadar je tako! Nek mlečozobni nam znani dopisnik, ki ima slabo pre!eklost za seboj, je ziimal v r8mrdnhu" brezmejco-lažnjivi dopis, da ee nam kar stadi. Eden nam ne posebno prijazea žnpljan m je ob čitanjn nSmrduha", izrazil: Zdaj verjamem, da list ^Štajerc" podpira res protikatoliško gonjo in da imajo v tem listn vei oerkveni naspfotniki z besedo ia z dejanjem svoje zavetje. Le tako naprej in škodov^li boste ne nam — ampak nekomu drngemn. p Sf. Drban. Zadnje dni pretečenega tedna nstrelil se je v Ptuja sin tnkajšnjega nadačitelja J. K. Imenovani se je zadel nevarno, vendar ne smrtoo. V tej todki bi STetovali g. nadnčitelJB, ki kaj rad zabavlja črez t« preklioane ^klerikalce" in njih ž.vljenje, naj rendar enkrat počne 8 pometanjem pred lastnim pragom. p Pole&šak. Franc batlcr je v pondeijek peljal iz Haloz vino. Nanj se je zvrnil poln polovnjak in ga zmečkal. da je bil pri priči mrtev. p Sv. Bolfenk pri Središču. Nisem imel dosedaj še priložuosti, pošiljati popravke ,,Narodnemu Listu". V 20. žtevilki ,,Narodnega Lista" zelo blati in obrekuje napredna liberalna miadina naše poštene Ijncii in nas primerja s srako, našopirjeno s pavovim perjem. V odgovor jim damo to, da se naša mladina za te surove napade niti ne zmeni, pač pa vkljub njihovim obrekovanjein raste število v naših zvezali. V. drugih clankih pa neki naprednjak razpravlja nekaj o četrti božji zapovedi, pa kakor se že iz dopisa vidi, ta dopisunček četrte zapovedi niti ne pozna. Kar se pa tif:e naSih ftlanov v organizaciji, si nič ne belite svoje modre glave za nje. Pobrigajte se bolje za svojo nazadnjaško organizacijo, da vam ne bo splavaia po vodi, kakor nam to očita ta 6udni bnlfenski kamenar. Da so ti naši napredni liberalni fantje res nazadnjaki, lahko sklepajno iz tega, da ne razločijo, kedaj je zimski ali pa letni čas, ker nosijo tudi v vročih poletnih dneh svoje pelerine, iz katerih kukajo ven, kakor mlade kavke, ko jih stara pita. Največjo budalost pa smo Čuli dne 1. maja na shodih v Jastrebcih, ker tisti.govor hvalijo samo šarži te stranke, a njihovi uslužbenci pa malokateri. To pa vedite dobro, vi lažnjivi kljukci, da se ne bomo mi ustrašili vaših grdih, lažnjivih obrekovanj, pač pa bomo z veliko vnemo agitirali za »ašo S. K. S. Z. — Živela S. K. S. Z., živela tudi naša zavedna mladina. p Sv. Bolfenk pi-i SrediŠCu. Zadnji »Narodni List" nas je poSastil kar s štirimi filanki, katere si bodemo dobro zapomnili. Ne misli, dragi bolfenski kamenar, cla bomo na tebe in na tvoje ostudne neresnice pozabili. Odgovorili boino tebi, tvojim bratom in vsemu tvojemu rodu tako, da vam bo še dolgo zvonilo po ušesih'.. — Toliko za danes. Napredni mladenič. p Sv. Bolfenk pri Središču. Iz drugega peresa smo dobili sledeči dopis: Dragi bolfenski kamenar, pa se držiš, kakor kak ,,Vodrajnski baron". Res je, uda bi postal kamenar, če te ne bi podpirala tvoja žena in stariši.. Zato pa bi moral ostati lepo miren in ponižen. Vsaka cigara, ki jo skadiš, je zaslužek tvoje žene, ker sam ne smeš imeti ničesar, čeravno si — Vodrajnski baron. To ti pove — Vodrajnski patron. p Stoprce. Na binkoštni ponedeljek vršila se je dražba stavbe novega žagreda in popravil pri župni cerkvi v Stopreah. Vsa dela prevzel je zaveden slovenski mojster od Sv. Jurija ob Sčavnici, Franc Holc. Veseli nas, da je delo prevzel naše gore list. Želirao, da bi se slovenski podjetniki in mojstri povsod na Slovenskem udeležili dražb, in da bi tudi izdražena dela solidno izvršili. To bode tudi važna panoga narodnega obrambnega dela naše ,,Slovenske Straže". Rogatec. Avtomobilska zveza med Rogatcem in Krapino, I ki se je letos otvorila, je v dobrem teku. Avtomobili švigajo redno med svetovno znanimi krapinskimi toplicami in Rogatcem. Ta zveza bode na sloves obeh zdravilišč zelo ugodno vplivala. p Zavrč. Etr sa zadnjoncdeljo vsled glabi-ga vremena ni mogla TrSiti vpselics imšegs Brslafga drnštvg, te bo1e vršila ista dne 29. jnaja, torej prihcdnjo cfdcljo ob vsaknn ^rnnecu 7 progtfrih gogpoda J. Vuka LJufomerski okraj. i Ljntomer. S strahom čitamo časniška poročila, kako je sedaj tu, sedaj zopet tam klestila neusmiljena toča. Človeško erce se radoje nad bujaim zeleDjem in ovetjem po travnikih, poskaknje veselja nad bogato obdarovanimi njivami in človeško oko se oe more dosti nagledati teh mabh grozdekov, ki so se tako bogato nastavili po nežnih mladikah. Pa glej, nebo sestemni, vsipljejo se leiena zrna in proč je vse veselje. — Čessr snao se bali, nas je zgodaj doletelo. V nedeljo po večernicah je nastala bnrja, med gostim dežom je tndi precej na gosto naletavsla tcča. Največ škode je napravila po vinogradih. Bog dsj, d« bi nas enaka nesreča ae obi&kda več! 1 Ljutomer. Okrajna posojilnica ima v nedeljo svoj redni obfini zbor. Voli se novo nadzorstvo. Ob tej priliki bo predaval g. nadrevizor Vlado Pušenjak, ki mu je lani bilo zabranjeno, govoriti. Posojilničarji, ne ostanite ;doma, ampak pridite vsi. Prepričajte se, da posojilnica še trdno stoji! 1 Spodnji Kamenščak pri Ljutomeru. V nedeljo pred večernicami je začela goreti hiša krojaca Janeza Dolamiča. Hlevi so zgoreli do tal, a hiše je ostalo samo zidovje. Žena, ki je nosila pohištvo iz gorefie hiše, je dobila hude opekline na licu, rokah in nogah. Gasit so prišli gasilci iz Cezanjevec. Ljutoraerskih gasilcev, ki bi imeli bliže, ni bilo! Neka nemška žena je rekla: ,,Naši (nemški) gasilci se najprej vprašajo, če gori Slovencn ali Nemcu." — In ker ie Janez Dolamič Slovenec, ljutoinerskih gasilcev ni bilo! 1 Gornjje Krapie pri Ljutomeru. Tukaj je v soboto nmrl ugleden kmet, priden gospodar, Martin Babič. Bil je zvest pristaš Kmečke Zveze ter oče bivšega predsednika ,,Bralnega druStva za ljutomersko okolico". Matija Babič. Bodi mu zemljica lahka! 1 Gornja Radgona. Neizprosna smrt je pokosila vzglednega, skrbnega, delavnega in miroljnbnega moža, poštenjaka Janeza Osojnik, poeestnika v Orehovcih. Od prenapornega dela za vsakdanji in prihodnji obstanek svoje družine se je inočno prehladil ter je bil v štirnajstih dneh zdrav in mrtev, akoravno je bil krepek in onočan, kot je malo mož eedanjega časa. Umrl je v lepi moški dobi 45 iet star. Zapnšča žalnjočo vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Da je bil v čislih pri poStenih ljndeb, je pokazal najbolj njpgo? pogteb, margo Ijndi ga je spremljalo na ladnji poti. Bil je naročnik našega lista. Svetila mn večna 1qč! 1 C. kr. kmet. podružnica Sv. Jurij ob Sčavnici naznanja vsem svojim članom, da naj nasvete nvodnega članka ,,Slovenskega Gospodarja" od 12. t. m., v katerem se oznacuje državna podpora v prid naSi živinoreji, dobro porabijo! Kdor ima mokre travniko in je blizu dovolj odvajalnih strug, naj prosi za državno podporo za drenažiranje. Komur se svet vsled notranjih vodnili mas pogreza, naj prosi podpore za napravo trdnega temelja in odvajanje vode. — Komur pa manjka vodo za namakanje svojih suhih travnikov, naj prosi za umetno napravo za namakanje travnikov. — Govodoreja je ,za naSega kmeta priliodnjost; obenem seveda svinjereja. Zato skrbimo za clobre plemenjake, in prosimo za subvencijonirane bi- ke in merjasce v najkrajšem času. — Poskusi se naj tudi prositi za znižano dobavo umetnih gnojil. — Torej, oglasite se, 6e ne vsega, nekaj moramo dobiti! Slov«njjraškl okraj. s ŠOŠtanj. Zastop nVzajenine zavarovalnioe" v Ljbbljani je prevzel g. Jakob Šip, lončar v Šoštanjn, za So štanjsko ckolico. Eskor znano, je Vzajemna zavarovalnioa edina domača res zanesljiva zavarovalnica in jo torei vsakomnr najtopleje priporočamo. Vsak, kdor ima kaj za zavarovat, ali pa, da mu je zavarovalnina potekla, se naj da pri tem domačem zavoda zavarovat. Itnel bo od tega drojno korist: za manjšo plačilo bo zavarovan pri domačem zavodn. Vsi zavedni Slovenci, oklenite ae tega zavoda. s Št. Ilj pod Turjakom. Na Mislinji so dne 8. maja nbili po ncči nekega Miklavževega mizarja, doma na Mi slinji. Hndobnež, ki je bil najbrž pijan, gajendaril s kamnom s tako močjo po sencib, da se mu je takoj kri vlila. Ker pa je mislil, da še ni mrtev, ga je zgrabil za vrat in ga davil tako močno, da so se potem prsti poznali na vratn. Drago jutro so ga našli mrtvega. Prepeljali so ga v mrtvašnico, kjer je že nažel tovariša. Zapn^č?« žalostno ženo in in otroke. s Veleuje. Ob tleh leže stebri štajerskega liberalizma. Razven liberalnih uciteljev, ki lete sploli za vsako neuranostjo, kierkoli katero zasledijo, nihee noče več capljati za liboralci. Kmefiko in delavsko prebivalstvo jim je obrnilo hrbet. Zadnjo nedeljo smo videli tukaj razliko med zaupnim shodom liberalne stranke in Kmeeke Zveze. Pri nas ogromna vefiina kmetov, na liberalnih shodih pa učiteljev, kajti kmetov ni bilo. Znani Vrečko, vuhredski Pahernik, dr. Kukovee, dr. Lipold, Lesničar, dr. Kalan itd., ter liberalni učitelji, so pač slabi zastopniki kmečkega stanu. Vkljub temu bodo ti ljudje dovolj drzni, da bodo zopet govorili o ljudski volji in neodvisnih kmotih. V našem okraju so llberalci doigrali, njim ne zaupa uihee več. a Smartuo pri Velenju NaSe kat. slov. izobraževalno drnštvo je obhajaio dne 8. maja prvič v novem drnštvenem domn sroj redni občni zbor, ki se je bil iz važnih vzrokov precej zakasnil. Znaui narodni buditelj in organizator naše mladine č g. Frančišek bchreiner je tndi nam zlasti mladini, ki je bila na občnem zbora najobilnejše zastopana, govoril prelepe besede vspodbujsjoč nas k tesni zvezi, izobrszbi dnha in grca h Krepkemn deln za naš ljubi narod. Dekliška zveza že redno in vneto deluje in prireja mesečno avoje shode. tako, da na vsakem ehodu dekieta iz druge pa tndi iz iste okolice nastopajo z govori in deklamaoijami, Če mogoče o kakšcem sknpnem predmetn. Želimo torej, da bi tudi mladenifka zveza začela resnejše delovati in se shajati bolj pogosto k shodom. Zanimivo je bilo poročilo odbcrovo o dozdanjem delovanju draštva zlasti o zgradbi drnštrenega doma. Novi odbor, v katerem je zasiopanih večina etarih članov, se je izvolil sledeči: Maks Goričar, predsednik, Jožef Iran, podpredsednik; odborniki: Peter Spital, Frane Polh, Gregor Goršek, Franc Polh-Sark, Štefan Koren; pregledoyalea račnnov: Mihael Trnek, Franc Melanšek. Dela nas čaka še obilo, knjižnico je treba prenrediti in naknpiti novih knjig itd., zato pa vabimo vse, ki jim je mar za prospeh našega drnštva, da Se pristopijo v uaše vrste. Čim yeč bo dobrih članov, tem lepSe bo dele?anje. — Naznanjamo, da se vrši dne 29. ntaja po večernicah predavaDJe v draštvenem doma. [časB;ki bodo pa od te nedelje nadalje na razpolago v spodnji sobi drnštvenega doms. — Za naš dom so darovali č. g. žapnik Anton Kolar 20 K, č. g. žnpnik Jožef Krobne, (drugi dar) 30 E, prejšnja prednica D. Z. Roza Lempl 2 K. Desek je dal Franc Kovač p. d. Simon. Zahvaljnjemo se še enkrat vsem darovaloem in vsem, ki so pomagali pri zgradbi drnštvenega doms. Bog povrni. s Cebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo. dne 29. mnja ob 3. uri popoldne 6ebelarsko predavanje pri g. Francu Dražnik, eebelarju, Podkraj, St. Il.j pri Velenju. Predavata gg. Andrej Piki, ?,ebelarski raojsler, in Ljudevit Cernej, ftebelarski potovalni u?>telj. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. s Na Mislinjskem kolodvoru je dne 18. t. m. proti večern nenadoma nmrl vinski agent Peter Grabič, doma iz Zagreba, čakajoč na vlak. Prej je še pil pri Bregantn v Št. Ilju, potem je naglo šel na kolodvor, kjer si je kupil vozoi listek. Ker pa je bil utrnjen vsled nagle hoje, se je vsedel na klop, a kmala se je tndi vlegel in zaspal na večno. Ob prihodu vlaka, ga je šel postajenačelnik klicat, ker je mislil, da je sama zaspal, a bil je že mrter. Prepeljali so ga v mrtvaSnico v Pt. Ilj. s Marnberg. Dne 18. t. m. je umrl mladi mož in vzoren gospodar Ivan Omik, posestnik pri podružnici Sv. Treh Kraljov, kjer je bil veft let tudi oerkveni ključar. Neka vrsiu vroeinske bolezni je v malo dneh strla krepkega moža. Pokojnik je bil, kakor tukajšn.ji Slovenci sploh, dober kristjan, in njegova prikupljiva narava je razodevala dobrodušnega Slovenra. Ker ga nisino bmeli pokopati slovesno, je bil menda druga žrtev loparja. ki se boče udomaf'iti v naSi župniji. Dobri ženi in spoštovanim sorodnikom, ki so še lmjše okusili bridko izgubo, kn jim je postavn, prepovedala slovesftn pogreb, naše sočutje! g Bralnn drnitvo v Škalch priredi 7 ued. dne 29. maja 1910 ob 3 nri popoldne gledal iko predgta^o BPra'ira ge Je izkazala". Po predgta^i je progta »aba7a in g:dba ek»l*kig tamburačev pri g. Btergarjn. CetJsM okraj. c Polzela. Polzelski domačini smo se posvetovali o prireditvi protestnega shoda zoper nakano iiemške šole. Tu pa je Kmeeka Zveza s Slovensko Stražo s svojo krepko roko segla vmes in nam priredila shod že dne 22. t. m. — in čestitati ji je na u,spebu; dokazala je, da ume duh 8asa in da ima srce za narod. Zaradi dopoldanske ure bali sino se slabe udeležbe, ali glej! Obširna dvorana g. Cimpermana je natlačeno polna, in Še prihajajogostje! Predsedoval je shodu kot pooblaščenec Kmefke Zveze, naš rojak poslanec Terglav. Glavna točka celega sboda bil je govor poslanca dr. Verstovšeka. Pa to je bil govor! Nisem še zlahka kedaj videl ogromno množioo tako napeto poslušati. Iz obrazov, iz oči, odsevala jo zadovoljnost, pritrjevanje. Govornife nam je slikal j)oljudno, prisrčno in navdušeno tiste ,,prijatelje", ki nam s sladkimi besedami ponujajo nemško šolo, njih pravi značaj, njih skrivne namene, žalostne posledice: prišli boderao ob domafii niir — ob narodnost — ob katoliško ivero — ob svoje domove — ob domačo urudo — sužnji bodeuio tujega kapitalista — in vse to je prepričevalno dokazal iz zgodovine, iz izkušnje, iz domačega življenja. Videli smo na shodu uekaj omahljivcev, predsednik je vefikrat pozval zborovalce h kakemu ugovoru, a nikdo si ni upal črhniti nasprotne besede. Neumorno se je trudil g. govornik, a radi bi ga bili še poslušali. — Zal naj bo vsakemu, kdor ga ni slišal. Prisrčna Vam hvala, g. poslanec, in pa še kaj na svidenje! o Cebelarska podrnžnlca za Celje hi okolico priredi v nedeljo, dne 29. majnika predpoldan ob 10. uri v Arclinu pri Vojniku pri g. Samecu, popoldan ob 3. uri pa na Teharjih v gospodinjski fšoli čebelarski shod, na katerem bo predaval potovalni učitelj g. Jorančič. — Vse čebelarje in prijatelje čebel uljudno vabi ; odbor. c lz gornjegrajskega okraja. Tukaj se klati že več 6asa neki tujec. Kmetom ponuja lepe križe, mašne knjige in rožne vence toi" obeta. da se bodo bralo v novi sezidani rajlienburški cerkvi za odjemalce večne raaše. Od vsakega vzame dvc kroni are. Cez nekaj dni pride iz Dunaja od neke tvrdke (židovske) zaboj s povzetjem 8 kron brez knjige in rožnega venca. Poslani križ ni sam na sebi vreden 5 K. Savinjčani, ali se bodete še \edno dali voditi za nos? Kdor je pameten, bo pognal takega potepuha skozi vrata. in poh*ebno naročil, oziroma kupil pri domačih trgovcih. c Sv. Jurij ob Taboru. Iz Ojstrice, ki je bila pred leti prodana nekemu Lahu za 360.000 K, vozijo sedaj z velike parne žage deske na kolodvor. Cudni se nam zde vozniki, Bog ve, iz katere dežele so. Ko se vračajo s praznimi vozovi, vsi spijo. Veliko neprijetnosti so že povzročili s svojo vnemarnostjo na cesti. Ce ne bo drugače, bo morala poseči višja oblast vmes in povedati tem hlapcem, da se v Savinjski dolini spi ponoči, po dnovi pa dela, ne ponoči popiva, po dnevi pa spi, kjer pihajo tudi avtomobili. o Sv. Jiirlj ob Taboru. V nedeljo je umrl znani gostilničar in posestnik, g. Valentin Južna (BorŠtner). Bil je več let župan šentjurske občine, dokler ga liberalci niso dobili na svojo straii. Ako mož v starili letih ne bi bil izpremenil svojega mišljenja, stali bi ob njegovem grobu z drugačnimi čustvi. c Griže. Na binkoštni pondeljek f so roparsko napadli tako imenovani napredni razgrajači pridnega in poštenega mladeniča ter ga smrtno nevarno ranili. J)ale6 smo že priSli. Nekdaj tako lepi mir In zastopnost, sPdaj j>a toliko sovraštva in pono6i vpitje, žvižganje, roparski na.padi, da si pošten človek ni živl^enja več varen. In ti razgrajači imajo svoje ponoc^ne shode baj.e v šolskem poslopju. Ali je to res? Ali je to znano Solski oblasti? Mi tega nikakor ne trpiino, mi smo postavili šolo za svoje otroke, ne pa za ponoene potepuhe. o Ljubno. Tukajšnjai prostovoljna požarna bramba, ki od leta 1886 neumorno deluje pod geslom: ..Na fiast božjo, bližnjemu v pomoP," omislila si je krasno druStveno zastavo, katera se bo dne 19. junija t. 1. slovesno blagoslovila. — Razposlala so se že vabila prijateljem in somišljenikoin tega prekoristnega društva, naj zabijejo v drog zastave spominske žeblje, kateri so se v neprioakovanem številu odzvali. — V kratkem času pa se bodo razposlala tudi vabila na slavnost. o Drainlje. Cemu se spodtiče .,Narodni List" dne 12. maja v dopisu iz Dramelj nad opombo ,,da u<N*ite]j, kateri ne liooi v cerkev, ni sposoben za Šolo" ? Ako vi uredniki in dopisniki res n i č ne delujet e zoper vero, ledaj morate duliovnikn biti livaležni, ki opominja učitelje na tisto krščanske dolžnosti, katere jim veleva božja, cerkvena in posvetna šolskapostava, praznike posvefievati. Pa tudi, ali nimajo krŠčanski slariši pravice, ravno to, in veliko pridnosti v šoli tirjati od tistih, katerim izročajo celi teden svojo otroko? Povejte še, urednik in dopisnik, tisto točko iz vseli postav, po kateri bi no smel duhovnik v splošnib naukih tudi ufiiteljev opominjati na krščanske dolžnosti. Odstavljanje kakega učitelja ne pride nikomiir na misel, ampak da. naj se obnaša, kakor krščanski ufiitelj. Pa vam je bilo sploh treba to re6 v (¦"•asnik dati ? Za rair vam ni. o Sv. Vid pri Grobelnem. Neki imenitni dopisnik ,,Narodnega Lista" štev. 18 se hvali, kako je kot ,,berač" kunšten, tako, da zamore celo svoje sanje razlagati. Kako, da nisi znal tudi prejgnjemu županu Goležu razložiti, kako se pravilno sestavljajo rekurzi, ker mu jih je — v s e — oblast ovrgla. Bahaš se tudi, da je še nedokazani ciopisnik} ,,Slovenskega Gospodarja" v zibelk; spal, ko je že GoleS kot obfiinski odbornik služboval: res fudno, da ni znal bolj kunštno rekurirali radi obcinskih .volitev, a — sedaj se je pa še potegoval za župansko mesto, da je še pri volitvi sam sebe volil. Pozneje še odborniško mesto ni hotel odkloniti, akoravno mu je g. komisar prav, lepo prigovarjal in niu zalrjeval, da ne bode kaznovan, ako odstopr, pa vendar je le še želel v odboru sedeti in še to brezplačno mesto ne odkloniti, na kar ga je osgod komisar poudil, naj bode za, naprej mirnega zasedanja v odboru, kar mu tudi ysi Sentvidčani želimo. Ako je pa to že pozabil, naj ga taisti dopisnik ,.N. L.", kateri ga zagovarja, pred vsako odborovo sejo opozori, da pusti svojo jezo pred vrati občinske pisarne. Da pa ne bode dopisnika ,,Narodnega Lista" skrbelo, kako in kaj se bode pisalo čez tri leta, gotovo ti ne veš, da Še vprašaš dopisnika ,,Slovenskega Gospodarja", pa zagotovim te, da ,,eden tisofi devet sto in trinajst," — vse drugo pa šentvidskemu libe- kev sv. Križa je bila lepo okinčana. Najprvo so 86 mlad. poklonile v cerkvi Mariji. Pridigoval je č. g. Marko Sagaj, kaplan selniški, sv. mašo pa je daroval č. g. dr. Eoračič. Med sveto mašo se je vršilo skupno sv. obhajilo deklet. Ob enih popoldne smo ge zbrali pred bišo g. Dobaja, kjer se je vršilo zborovanje. Zborovalni prostor je bil z zelenjem lepo ovenčan. Vt- stotin Slovenk se je zbralo tukaj. V relikem številn ao prišle mladenke iz Selnice ob Dravi, Kamnioe, Svečine, Hv. Jnrja ob Pesnici, Spod. in Zg. Kungote, Št. Ilja, Jarenine, >Sv. Petra, Maribora, od Sv. Daha na Ostrem Vrhn, Lučan in drngih obmejnih krajev. Pismeno sta poslalala pozdrave župnika Gartaer in Štrakl. Shod je pozdravila tudi predsednica Dekliške zveze pri Sv. Juriju v Slov. gor. Zborovanje je otvoril domači g. žnpnik Ant. Kocbek, ki je v navdušenem govora pozdravil zborovalke. Nato je ve8 zbor zspel himno: BMarija bodi zdrava"! Kot voditeljioa Z. S. D. je shodn predsedovala Anica Krenova iz ralnemu dopisniku kot sanjavcu pripustimo, da bode St. Uja, ki je v krasnih in navdušenih besedah zafirtala imel še kaj lažnjivega pisati, drugače bi se mu bržčas možgane zasmodile, pa tega mu ne privoščimo. Sentvidčani. c Sv. Vld pri Grobelnem. Sprejmite, g. urednik, te vrstiee, da ljudje vidijo, kakšni so naši liberalci. Franc Goleš, p. d. Pevec, pravi o meni, da sem ga v Ptuju na sejnni z eno roko prijel za prsi in ga porinil proč, z drugo pa vzel prodajalcu \ živinski potni list, in kričal: „600 kron, 600 kron dam jaz za njo, kobila je moja," tako namreč poroča »Narodni List". A ne prvo, ne drugo ni resnica. Dalje trdi, da sem izsilil od Pevca že kupljeno blago. Kako ste čudni. Ako jaz nočem komu prodati kupljene živine, kdo rae more k temu prisiliti? Zato vidiš g. Pevec, kako smešna, je tvoja trdilcv. Plačujem pa tudi ravno tako davek, kakor ti, da Kmem barantati z živino. — Torej ste sedaj liberalci le priznali, da ste tudi barantači, in vendar ste se zadnjič iz nas norčevali, in nas imeli za ,,barantače". Ljudje se čudijo, kako more tak človek, ki smo ga imeli doslej za resnega moža, govoriti neresnico! Seveda se Pevec jezi, da sem postal jaz ,,mogočen" šentvidski župan, čeravno dosedaj še v odboru nisem bil, roed tem ko je on izletel iz občinskega odbora. Cemu bi se ljudje čudili, da sem obČinski predstojnik, saj nisem nikogar prosil, da bi me volil. Se liberalci sami so mi pripornogli do županskega stolca, le povprašajte g. Vuga, če ni res. — In dalje vpraša dopisun v ,,Narodnem Listu", kako bi naj tak župan, kakor sem jaz, skrbel za mir in red v občini ? Tako mislim, bom še vedno skrbel za red in rair, kakor poprejšnji posiližupan. Gospocl Florijan že ve iz dolgoletne skušnje, da ,,kakšen je župan, takšen je pa red", Tako jo namrec rekel pri zadnji i obeinski seji. Saj nam je znano, da človek rad druge sodi po sebi. Kakoršen je bil on kot župan, takšen je imel tudi red; to mu lahko dokažemo, zato naj le rnolči. Tudi g. Ostrža pustite lepo pri miru, saj vi liberalci še vredni niste, da bi g. kaplanu odvezali jermene na njegovih čevljih. — Kakor ,,Narodni List", tako sklepam tudi jaz: ,,Bog nas varuj takih prijateljev," namreč liberalcev. — Anton Sivka, župan. ČebelarskO drnitv> ga celjski iu Ja^ki okraj priredi 7 Dedeljo dne 6. junija pri g. Mihael Hra&tnik-u. po domače Skodensek 7 Vrstnikn pončni shod, kjer bo pototalni nčitelj za čebelarstvo g. Jurančiž praktično podače?al 0 umnem čebelargtru. Breiiškl olraj. b Slov. kat. politično društvo v Brežicah za občine Zakot, Mostec, Sela in Artice priredi v nede]jo, dne 29. maja 1910 ob 544. uri popoldne v gostilni g. Krulca v )8t. Lenartu ob cesti na kolodvor javno zborovanje. pnevni red: Poročilo državnih in deželnih poslancev gg. Franceta Pišek in dr. Ivaua Benkoviča. Posebno se bo razpravljalo o novi postavi za . iovzdigo kupčije z živino, o davčni preosnovi itd, in se protestiralo zoper davek na vino. Ob lepem vremenu pod railim nebom. — Volilci! Pokažite z obilno udeležbo vaše zanimanje za javne zadeve! Odbor. b Rajbenburg. Shod, na katerem govorita gg. drž. poslanca dr. Benkovič in Pišek v nedeljo, dne 29. maja, ikakor je poročal zadnji ,,Slovenski Gospodar", se n e bode vršil na Blanci, ampak; takoj po cerkvenem opravilu pocl milim nebom tik cerkve sv. Kancijana. b Planlna. Dne 12. majnika smo imeli tukaj živinski sejm; prodalo se je veliko živine, posebno volov in krav: kupci kaj radi pridejo na Planino, posebno iz Moravskega in Gornjega gtajerskega, ker pravijo, da se dobi tukaj lepa živina. Tudi pisec teh vrst je gnal dve kravi na sejra, pa čujte in strmite, dobil sem bolete, pisane samo v nemškem jeziku. Zul)anu Sešerko pa6 dišijo samo slovenski groši in pa slovenski glasovi pri volitvah, drugače nas pa izziva, kjer nas le more. Pripomniti morara, da so v občin-, skem odboru sami Slovenci, pa nima nobeden toliko ; 258, 19. maja v Slivniči 433, poguma, da bi pri kaki seji predlagal, naj se naro- ^ na Dravskem polju 387, 23. čijo bolete, pisane v slovenskem jeziku. Pričakujemo, pota dekliške organizacije. Vihar cdobravanja je sledil vzenesenemn Djenomn govcrn. Govorile so še: Čep Terezija (Sv. Križ), Jenaš Terezika in Hamer Lina (Št. Peter pri Mariborn), Godl Verona (Sv. Jnrij ob Pesniei), Pec Terezika iz St. Iija pa je navdušeno deklamirala pesmico: BMateri Sloveniji", Hanptman Filomena (Sv. Križ) pa: nMe gremo naprej, me mlade". Tadi jastopnica deklet iz Svečine je navdušeno pozdravljala. Č. g. Sagsj opozarja na to, kako velike važnoeti je, da se zbirajo obmejae Slovenke pod praporom Marijinim. Zastopnik b. K. S. Z. dr. Kovačič pr&vi: Versko prepričanje in ljnbezen do narodnih svetinj je Vas in nas privedlo seuikaj na to prijazno obmejco vipočino. Za težavni vaš bodoči stan, dekleta, je najboljša priprava, ako se oklenete Marijmih družb, dekliških zvez in izobraževalnih društev. Kjrasnim prepričevalnim besedam /govornikovim je sledilo navdušeno odobravanje. Naslednji govornik Zebot iz Maribora navdušuje zboro\alke za obrainbno delo. V ,,S1. Straži" naj vneto sodelujejo naSe mladenke. Poglejte proti severu, zahodu, vzhodu. Vse te gore, griči in poljane so bile nekdaj naše, a sedaj niso več — po naši krivdi! Branimo vsaj to, kar imamo! H koncu se še domači gospod župnik in predsedniea zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako krasno izvršila. Med pevanjem narodnili pesmi se je sklenilo tako krasno zborovanje. Dasiravno je prihrul hud vihar med zborovanjem, vendar naše obmejne Slovenke so vstrajale do zadnjega. Ko smo se potem še zopet v cerkvi zahvalili mainikovi jkraljici, kjer je imel g. dr. Kovačič sklepen govor, smo se z veseljem v srcih vračali na svoje domove. Shod bo gotovo ,obrodil najlepSe sadove. Slava vrlim obmejnim Slovenkam! Obmejna mladina! V nedeljo dne 29- maja t Jarenino! Še enkrat opozarjamo mladeniče Slovenskih goric, okolice Maribora in Drarskega polja, da se prihodnjo nedeljo iz vsake župnije ndeležijo mladeniškega shoda v Jarenini. Jarecinski shod naj bo sijajna mladeniška manifestaeija na naSi jezikovni meji. Govorili bodo znani govorniki izza lanskih mlad. shodov. Sodelnje pri slamcsti jareniDski pevski zbor. Zborovanje se prične takoj po eerkveni slavnosti. VrSi se ob vsakem vrercieno. Jarenina je pol ure oddaljena od železniške postaje Pesnice, torej se lahko shoda udeležijo tndi mladeniči iz oddaljenih krajev. Prosimo voditelje našib zvez in drnštov, da še te dni pridno agitirajo za jareninski f>hod! Na shod se vabjo tndi možje! V nedeljo je naš dan! Torej vsi v Jarenino, v to našo ponosno slovensko trdnjavo! Sv. Lovifenc v Slov. gor. Tukajšnja Mladeniška zveza ima v nedeljo, dne 29. maja t. 1. svoj mesefini shod v bralni sobi z mnogovrstnim sporedom. Zraven šaljivi prizor. Mladeniče ude, kateri pripeljite s seboj tudi svoje tovariše, vabi uljudno odbor. Rajhenburg. Dekliški shod na Graški gori dne 24. majnika je vspel kar najsija.jne.ie. Udeležilo se ga je nad 600 (šest sto) deklet iz naše in sevniške župnije, in na stotine drugega Ijndstva. Natan6neje poro6ilo podamo prihodnjifi. N«}m»rtJlQ novlce. ,,SloTen»ka Straža". Prepotrebno narodno obrambno društTO, postavljeno na krščanski temelj, je pstanoTljeno za vse slovenske pokrajine. Njegov sedež je Ljnbljana. V to središče se mora tudi stekati tbs denar v narodno-obrambne namene. Drngače ni pravega reda ali je vsaj dTojni posel, ker bi se denar iz Haribora moral poslati t Ljnbljano. Zato pozivamo in prosimo itojo somišljenike, da pošiljajo ?es denar za obmejne Slorence, za narodno-obrambne namene itd. takoj naravnost v Ljubljano pod naslotom ,,Slovenska Straža". Blrmovanje v dekanatu Dravsko polje se je vršilo v času od 16. do 24. nmaja 1910. Birmanih je bilo dne 16. maja v Hočah 373, 17. anaja v Framu 22. maja pri Sv. Janžu maja pri ISv. Lovrencu 230, 24. maja na Ptujski gori 198, v celem dekanatu da se ta nedostatek popravi. — Eden, ki ne sliši kj?ski,paj 1879 birmancOV. — Kako požrtvovalno skrbijo deulsclifreundliche Štajerc Partei^ _dušni pastirji in verniki ,za lepoto hiše božje, so po- kazale mnogoštevilne blagoslovitve novih ali prenovIjenih cerkvenih re6i. Tako so prevzvišeni nadpastir ob priliki birmovanja blagoslovili v Hočah podobi Srca Jezusovega in Srca Marijinega ^za dva stranska oltarja, delo proi. A'l. Zwerger v Haleinu, ter pozlatarja Al. Zoratti v Mariboru, v ceni 2000 K, in ban Vesfnlk mladinske or^anizacije. Shod obmejnih Slovenk. Tam, kjer se ne zgane]o| moški, stopijo na plan naSe navdnšene Slovenke. V nedeljoj dne 22. maja se je vršila pri Sv. Križn nad Mariboromjj veličastna slavnost obmejnih Slovenk Kljub slabemn vre I menn bo vrele iz dolin od vseh krajev naše severne pokra-I jine navdušene mladenke na višek k sv. Križu. L\6na cer-f vil L. Perko za 300 K, ter dve spovednici, delo mojstra Fr. Visočnika, katerih ena velja 320 K. Te svote so zložile Marijine družbenice in zavedni krščanski možje. Pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca sta bili blagoslovljeni dve novi sliki sv. Cirila in Metoda'pri vhodu k: cerkvi, naslikani od akad. slikarja Fr. Fras v Slivnici; nadalje nove orglje, delo znanega mariborskega mojstra Jož. Brandl, ki stanejo 3350 K; potem nov kelih, izdelan od K. Tratnika v Mariboru za 100 K, in razni paranienti za podružnico sv. Antona Puščavnika. Za Ptujsko goro so mariborske gospe pri podobarju Dohnaliku naročile ličen kip sv. Antona Pad., in nabavil se je od K. Tratnika nov lestenc, kar je stalo oboje nad 700 K. Na povratku iz Ptujske gore, dne 24. maja, so prevzvišeni knezoSkof v Zupečji vasi župnije Lovren5ke, blagoslovili novo cerkvico sv. Antona Pušč., za katero so bili ob enaki priložnosti dne 31. maja 1904 položili temeljni kamen. ; Za to cerkvico je med mnogimi en sam dobrotnik daroval 600, drugi pa 1000 K; vsi stroški za njo so znašali približno 12.000 K.; Poleg raznibi podob in kipov, so bile tukaj blagoslovljene tudi prenovljene orglje, ki so prej stale v župnijski cerkvi. — V vseh župnijah so dobri verniki trumoma pričakovali in pozdravljali' svojega nadpastirja, ter kleče prosili blagoslova za se in za svoje otročifie. Veličastni sprejemi, slikovite vrste jezdecev na čilih konjih in (pri Sv. Janžu) kolesarjev, ki so spremljali voz Prevzvišenega po raznih farali pri dohodu in odhodu, brezštevilni slavoloki s pomenljivimi napisi, veSerne podoknice in bakljade, vse to so vesela znamenja, da je verno ljudstvo iz srca vdano sveti Cerkvi in svojemu nadpastirju. — Seme z apostolsko goreenostjo oznanjevanih višepastirskih naukov o milostih sv. birme, o boju zoper dušne sovražnike, o božji in naši materi Mariji, o virih milosti božje,, o znamenitosti orgelj in njihove blagoslovitve, o znamenjih kr§6anske hiše in o sv. Antonu PuŠč., je očividno padalo na rodovitna tla. — Od 28. maja do 4. junija bo Škofijsko obiskovanje in birmovanje v Laški dekaniji. VolOnl imeniki za volitev po g. Ježovniku bodo prihodnje dni razpoloženi. Prosimo nujno svoje somišljenike, da jih pregledajo ter blagovolijo izvršiti potrebne reklamacije. Sklep za ljudsko štetje. Proračunski odsek državnega zbora je sprejel včeraj s 24 proti 17 glasovom predlog poslanca Kramara, da se bo [v prihodnje pri ljudskem štetju poleg obfievalnega jezika določila tudi narodnost. Sv. Jurlj ob juž. žel. V nedeljo, dne 12. .junija se vrši pri nas veliki dekliški shod. Slovesnost se bo vršila v cerkvi, in zunaj cerkve bo veliko zborovanje. Opozarjamo že zdaj vse sosednje in druge župnije na ta prvi letošnji dekliški shod. Natan5neje poročilo naznanimo prihodnjič. dero Marijine družbe s podobama Brezmadežne in Jezusa, ki je ,,6istost devic". Bandero so izdelale šolske sestre v Mariboru za 450 K. V Framu je bil blagoslovljen nov kip Brezmadežne, (katerega je izgoto-