Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, 14 novembra 1940. — Leto XIII. — Št. 47.
GLASILO
KR-fčANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA
'•.'V:.'. 1
Boj materializmu!
Delavsko gibanje v današnjem času razumemo predvsem le kot boj za tvarne dobrine delavstva, za vsakdanji kruli. Za liho", je na videz res tako. Današnji gospodarski sestav, ki je izključni« kapitalističen, sili delavstvo, da se dan za dnevom bori za zvišanje plač. Ta boj je, kakor smo že enkrat napisali, lov psa za repom. Ko enkrat P° daljši borbi, ki se seveda od strani industrije umetno zavlačuje, doseže delavstvo skromen povišek svojih mezd, je že med tem časom draginja 1‘oiastla za toliko, da je potrebna ta-koj zopet nova borba. In to življenje ?e v delavskih strokovnih organizacijah ponavlja v zadnjem času kot per-petuum m ob i le.
Ni tega položaja, v katerem se dandanes delavstvo nahaja, krivo ono samo, pač pa razmere, ki se v socialnem vprašanju ostrijo iz dneva v dan, in pa miselnost poslovnega človeka; kratko in malo kapitalista. Le ta se na eni strani bori za čimvečjo prodajno ceno svojih izdelkov, na drugi pa se krče-vito brani vsakemu zvišanju plač delavcem. Vsak teden, v katerem on zavleče končni sporazum z delavstvom, odnose tudi svoj dobiček na račun delovne sile. Ni naš namen, da bi tu kritizirali delovanje merodajnih ljudi, ki dopuščajo zavlačevanje, pribiti moralno le to, da bi tu tudi oblast morala strožje paziti na čim hitrejšo rešitev mezdnega spora in s tem ščititi de-lavce.
Delavstvo, v takih razmerah kot se nahaja danes, pa ne sme misliti, da je začetek in konec delavskega gibanja le v borbi za zvišanje plač. Ta misel* nost bi bila za delavstvo silno nevarna, ker bi tako tudi ono samo postalo žrtev materialistične miselnosti, kar bi zanj po ni en i lod u h o v n <> propadanje. To je ena naj večjih nevarnosti sed n njega časa, ker bi človeško življenje od največjega kapitalista do najrevnejšega delavca poistalo en sain lov za svetnimi dobrinami. Res je, da je današ-n.ia_ borba za neprestanim zvišanjem J ' delavstvu usil jena. Delavstvo se jnioii« boriti, če hoče slediti današnjim neznosnim razmeram v gospodarskem 111 socialnem življenju.
Toda ta boj ne sme vplivati na duhovno stran delavstva, ne sme ga kratko in malo zmaterinlizirati. S tem delom bi kapitalistična miselnost današnjega sveta dosegla največji svoj uspeh, ker bi s tem ubila zdravo odpornost tiste plasti človeške družbe, ki bi morala biti njej najbolj nevarna. V materialistično prepojeni družbi vlada namreč tisti, ki je močnejši, to je kapitalist. Vsak boj v taki družbi za njeno korenito spremembo bi bil brezuspešen danes krt jutri, čez deset ali petdeset let.
Prav zaradi tega morajo voditi delavstvo v njegovem lastnem gibanju '|ISj|, Vi'’|011 ^išji cilji, da ne zapade v boihi materialistične miselnosti. Ni nasa delavska skupnost zato tukaj, da se bon samo za gospodarsko stran delavskega vprašanja, ampak tudi za «uhovno. Kapitalizem ubija predvsem i delavstvu njegovo človeško dosto-Pošf °’ uI,i'n mu ve,’° V Pravico in v nad llbi’a v "i(Mn vse vižie 'zore T'111 ravnosti duha. Iz delavca hoče
I r‘**viti kapitalizem predvsem s]n«*i	. maso, ki bo pokorno
hičn« delala in trpela za njegove se-e namene.
1,1 je *>na velika razlika miselnosti
III8
Zaradi visoke draginje so sedanje
alne mezde še prenizke!
Po objavi nlcive banove oidiredbe o mimiimailniih imezdlahk katera določa, da mora znašati v najvilšjii stopnji mirnima 1; n a mezda za nekvalificiranega delavca 5.50 din in najnižja 3.75 din na uro, za mladoletne pa največ 4.25 dim im najmanj 3 dlim na delovno n ro> — so deilodajiailcii začeli silno borbo piroiti tej cdredlbi, češ, da iso te mezde albsolliuitmo previsoko odmerjene din da naše gosi poda) ust vo itegia bremena ne bo izdržalo.
Že opeto varno smo poudairjalli, da de-laivstvo n;ii krivo, da dragnmija talko raste im da so oene dkiseglle tako višimo, da tudi te na novo določene min im ir! n e mezde več ne odgovarjajo. Delavci bii bili kar hvaležni, da se cena moki, .mast«, oljni itd. zniža na znosno višimo, pa ne bo zahtevalo zvišamjai plač ni,ti;, da se zviša miinimallinia mezdu. V lazme-raih v kakršnih je, je v to naravnost siljeno, aiko hoče žiiivieitii in. ohranili svojo delovmo sposobnost.
MiiinMimalni stroški za živi jem je de/larv-ca saimca iso v novembru t. I. narasitti na 1132 dim, Iko sio' še lami v septembru znašali 792 dim. tedaj poiraist 340 dtim za celih 30%. Poiraist cen najvažnejših življenjskih potrebščin pai znaša še mnogo več kair inaši gospoidairstiveniiki tudi dobro vedo. Alko bi pa trn vzeli v račun, kar bi sevediai bilo najbolj pravilno, delavca s številno dimi,žimo bi dobili čudne številke .in bi nam nihče kidoir tega sam ne poskuša ne verjiel, kako se ti Ujm dlje bore ,s(kozii. življenje.
Pni višem tem pa moraimo ugotoviti, da veiilk del ‘delodajalcev ne plaču je svojih delavcev po novioi določenih mi-niimiuifiniiih mezdah. Pni tem se celo dogajajo prhne ni, iki .niso redki, da lkva>-liifiieiiraini) dielarvcii ne ddbiiijo plačane minimalne mezde, kii ie prav za prav določena le za nekvalificirano delavstvo. Tako imam« v Št. Vidni mod Ljubljano 30 miizaimkih mojstrov, kateri plačil jejo svoji' pomočnike, seveda kvalificirane delavce, še vedno manj kot to določa nova odredba za nekvalificirane deflavce. Prisebno se to godi
rsobh
v knaijih iin obrtib, kaiterib delavci niso organiiziiramii.
(Opozarjamo inšpekcijo dela naj delodajalce!, ki, isvoje kvalificirane delavce tako liziigraivajo primerno kaznuije. Aiko ne Ibo poisebno v št. Vidni v tem poglledm reda, bcimo vse mojstre, kateri plačujejo svoje pomočnike nižje kot to določa, odredba, objavili z imeni.
Delavstvo pa, če hoče, da bo v sitamu varovati svoje priborjene pravice, pa naj bodo stokrat zapisane v karterem koli zakonu, se ‘bo moralo strniti v svoji delavski strokovni organizaciji. Le organizirano delavstvo bo namreč kos borbi in vsemiu, kar delavstvo ovira, da tsi ne more priborit i takega položaja, kakor imu v sedanji: družbi ■tudi pripada.
Dva bregova
Zgodovina mas uči, da je življenjska pot našega delovnega ljudstva bila povezana z večino boirlbo za osnovne pravice delovnega človeka. Hitri razvoj moderne industrije je prinašal vedno večje razlike med cilji in željami! kapitalizma in drugih posedujočih stanov, na drugi strani ipa vedimo večje izžemanje in zapostavljanje delovnega človeka.
Posedujoči so zahtevali od delovnega človeka vedno večje storitve, do-čim so nudili za 90% izčrpanost vedno manjše plačilo. Na ta način so se pa ustvarjali na eni strani ogromni dobički, kopičenje bogastva, ma drugi strani revščina in pomanjkanje. Borbo delovnega ljudstva je javnost zelo različno pojmovala. Ker je takšna borba prav za prav borba med kapitalizmom in med delom, je pač vel jala za razredno borbo.
Nam je popolnoma jasno, da potrebuje delavstvo v takšnih borbah sposobne in najodločnejše ljudi, posebno pa takšne, katerim more delavstvo poveriti, vodstvo.
Važno za delavstvo je v teli tež-kilh dneh, da stopijo na čelo delavskega pokreta inajodločinejši in naj-značajnejši borci iz vrst delavstva samega.
Ko delavstvo razmišlja, kje ,so vz,roki irasitoče^ tlragalnje, in to najipiripro-stejšim življenjskim potrebščinam,
in dela med današnjo kapitalistično družbo in med našim krščansko socialističnim gibanjem. Tu je črta prelomnica,^ ki posega globoko tudi v vsa vprašanja, tako kulturnega, gospodar-j ?? in socialnega značaja, med staro družbo hi med našim gibanjem, ki je po svojih načelih in življenjsko vedno mlado, vedno sveže in borbeno. Ostalo na ho naše gibanje vedno tako le ta-krat, cc jja bodo vodili pravi vzori, ki izvirajo iz najglobljih krščanskih resnic o človeku, njegovem namenu in cil in.
Prav zato pa član Jugoslovanske strokovne zveze nikdar ne bo iskal v organizaciji svoje lastne koristi bodisi nn škodi* svoji skunnosti ali svojih tovarišev. V skupnosti se vsak izmed nas bori za gospodarski in duhovni dvig vsega delavstva, enak z enakimi, tovariš s tovariši. Svoje lastne koristi podreja vsak član našega gibanja vsei skupnosti; proevit skupnosti in njeni J^Pehi so mu najvišji ideal. To je ve-lika odlika našega gibanja v vseh letin svojega obstoja. Zato pa naše gibanje se vedno obstoja, pa ne le obstoja, ampak tudi raste duhovno in
številčno kliuh silnim nasprotovanjem, K' K.a doživlja na vseh straneh. Zdrava življenjska sila v njem spaja namreč vsakega posameznika in celo skupnost v silno in nepremagljivo celoto.
Zato pa se bori naše krščansko socialistično gibanje ne le proti materializmu v gospodarskih krogih, ki odvzema pravico delavstvu do dostojnega življenja, marveč se bori tudi proti vsaki materialistični miselnosti v de-lavskih vrstah. Tako pripravlja delavske vrste na borbo ne le za vsakdanji kruh, ampak tudi za delavsko čast in njegovo dostojanstvo. Borba za kruh je vsiliena borba, borba za duhovne vzore delovnega človeka na je prostovoljna in izvira iz globokega idealizma. življenjske sile vsega našega gibanja.
Le delavec, osvobojen tudi duhovno vsake materialistične miselnosti, bo res pravi in dosledni borec zn pravico, bo pa tudi borec in stvaritelj novih lepših^ časov. V tem velikem idealu današnjega časa je vsa skrivnost našega gibanja, ki se ni in ne bo pustilo ugonobiti od noben strani, pa naj pride napad ali vaba od kjer koli. S
more pač priti do zaključka, da ravno zaradi tega, ker me vodijo gospodarstva in javnega življenja zastopniki delovnega ljudstva, ampak kapitalisti. Zato ni čudno, da je delovno ljudstvo prezrto in da so se ravno najpreprostejše življenjske potrebščine podražile za celih 80 do 150%. Ce primerjamo na podlagi teh cen življenjski standard za delavca štiričlanske družine, ki znaša 2400 din in zaslužek tekstilnega delavca, ki se giblje pri normalnem obratovanju med 800 do 1000 din mesečno, v skrajšanem obratovanju ipa seveda polovica iman j, jmi-tem nam je jasno, kakšna bližnja bodočnost <ca,ka tekstilnega delavca.
Pa usoda pa ne čaka le' tekstilnega delavca, ampak vise delavstvo. To se pravi, da trpi v 'teh razmerah pomanjkanje na tisoče in tisoče ljudi, delovnega ljudstva. Pred par dnevi mi je pokazal progovni delavec, po,ročen, z enim otrokom, svojo mesečno izplačilo. Brutto zaslužek znaša mesečno 572 din, čisti pa 546 din.
1 aiko življenje že ni več beda, sploh nimam,o izraza, da bi ga mogli označiti s pravim izrazom.
Ko razmišljamo o vsem tem, potem si moramo nehote staviti vprašanje: Od kod toliko gorja? Kdo je tisti, ki povzroča to neznosno stanje? Delavec sii odgovarja, da krivda ni na njegovi strani. Res jo tako! Delavec je izrinjen od vseli javnih ustanov, še celo iz delavskih 'ustanov so ga izrinili, kaj šele, da bi delavec dobil svoj vpliv liri gospodarskih ustanovah.
Kapitalist in njemu prodani odpadniki imajo neomejeno odločilno moč vsepovisodi. Torej kapitalizem s podrejenim meščanstvom je vzel monopol nad višem javnimi življenjem. Kdo ga je pooblastil? Veliko krivde je tudi na delavstvu samem oziroma na njegovi nezavednosti.
Prišli smo samo tako daleč, da najdeš zastopnika kapitala in zastopnika delavstva v eni in isti osebi. Znan mi je tudi slučaj, ko je zastopnik mestne obči ne, pravni zastopnik in upravni svetnik v več (tekstilnih tovarnah.
Ta predstavnik mestne občine naj ima danes nalogo in interes, da rza svojo revne Občane zbije čim večji delež od onih tekstilnih iindustri jcev, katerih pravni zastopnik je.
Zanima nas samo, na kateri breg se bo .njegova volja nagnila, ali ma breg lačnih iin trpečih, ali na breg onih, ki jim je pravni zastopnik in upravni svetnik?
Delavstvo ve, da je njili usoda odvisna od njih skupnosti in odločnosti!
M. K.
Strdkom ui porodila-
Jarško delavstvo je zaključilo mezdno gibanje
Seja Strokovne zveze oblačilce v
Na zborovanju jarškega delavstva, ki je zaposleno v tovarni »Imdoplati« v Jaršah, je bilo 3. novembra sklonjeno, da ine pristane delavstvo na povišek 0.25 din na uro, marveč, da vztraja na svojem prvotnem predlogu. Zaradi tega sta zastopnika JSZ in ZZD v sredo 6. t. im. izvršila pri podjetju intervencijo. Po daljših pogajanjih je podjetje pristalo ina to, da zviša uirne mezde poročenim delavcem za 0.50 din m a uro, visemu ostallemu delavstvu pa po 0.30 din na delovno uro. Podjetje je to zvišanje motiviralo s tem, da so bili akord ant j e deležni procontualno višjih ipoviiškov kot delavci plačani ma uiro, t. j. oni, kateri ne delajo v akordu. Poleg tega je med njimi največ poročenih, ki imajo tudi družine. Zastopnika strokovnih centrali sta na to končno pristala s pridržkom, da bosta poročala delavstvu.
V nedeljo 10. novembra je bilo ob 10 v Jaršah v gostilni Bunlkež ponioiv-no delavsko zborovanje. Delavci in delavke so prostorno gostilniško sobo nuipolmili do zadnjega kotička, veliko pa jih je ostalo še v veži. Zborovanje
je začel tov. Škofič in dal takoj besedo zastopniku centrale tov. Rozmanu. V daljšem poročilu je tov. Rioizmun orisal potek razgovorov z g. ravnateljem podjetja in povedal tudi kako se vodijo mezdna gibanja v drugih podjetjih in koliko dlellavci uspejoi v svojih zahtevali.
Nato je dobil besedo še zastopnik ZZD Breznik. Tudi on je poiudarjail, da se 100% zahteve ne morejo uveljaviti in nakazal borbo delavcev za boljše razmere.
Po obeh poročilih se je razvila debata, v katero je posegalo več delavk in delavcev. Glavni obratni zaupnik je na vprašanja dal potrebna pojasnila. Delavstvo je nato sprejelo poviške, kakor so bili dogovorjeni z zastopniki strokovnih organizacij in podjetjem s to pripombo, da je vsaj pri onih pl a-čah. katere so plačane po minimalni mezdi, plačati samo eno mezdo in ne to, deliti na divoje doklad. Za vse to naj se plačuje samo ena mezda. Obratnim zaupnikom je bilo naročeno, da to pri podjetju uirede.
Organizirano lesno delavstvo dosega ponovna povišanja plač
Najbolj nezaščiteno in izkoriščano je ravno lesno delavstvo, kjer se z organizacijo temu ne uptre. Posebno gozdno delavstvo je tam, kjer ni organizacije v položaju, da samo misli, da gozdni delavec ni delavec, temveč navadni kmečki dninar in da zato ni upravičen na boljši zaslužek, kot če bi šel v »tabrh«.
Jugoslovanska strokovna zveza, je započela odločno akcijo, da se celotno b»no delavstvo združi v strokovni organizaciji in ,si pribori zboljšanje plač. Tozadevne kolektivne pogodbe, ki urejajo položaj lesnih delavcev, sklepa JSZ tud,i tam, kjer je samo gozdno delavstvo in rzaposleno ne pri enem samem podjetniku, temveč piri celi, vrsti manjših delodajalcev, kot je to tudi v Ljubnem v Savinjski dolini ter v Za-dreški dolini.
Ker so plače, ki so bile določene ob priliki sklepanja pogodb, koit tudi tiste, ki so bile že ponovno zvišane, postale spričo divjega poirasita draginje prenizke, so delavci potom organizacije stavili ponovne zahteve za zvišanje plač. V ta namen so bile dne 29. oktobra pogajanja z Meščansko korporacijo v Kamniku. 0(1 centrale je bil navzoč tajnik Grošelj. Dosežen je bil sporazum, da se plače delavcev, kot tudi delavk v Stahovici zvišajo za din 150 na uro. Akordne postavke gozdnih delavcev so bile na podlagi pogodbe, ki je bila sklonjena med podjetjem in delavstvom dne 26. junija 1.1. povišane za toliko, kolikor kaže
Seja je bila v nedeljo 10. X. 1940
v Tržiču. Predsednik nam je pojasnil delci in namen strokovne zveze. Podal je poročilo o delu ter nas 6podbuja,l da poprimemo za delo in s tem olajšamo delo centrali. Za zgled nam je postavi! kic|viinarje in mudairje.
Sklenjeno je bilo, da naj odbor nre-
poraisit cen indeks Narodne banke za mesece julij, avgust in september. Indeksna številka je bila pri pogajanjih nekoliko zvišana, tako du so akordne postavke bile zvišane za 11%. Če upoštevamo, du so bile pri Meščanski korporaciji zadnjič zvišane plače 26. junija t. 1., je jrosebno za delavstvo z urnimi plačami povišek din 1.50. lep uspeh, Ikii so si ga z organizacijo priborili.
Lesno delavstvo v Ljubnem si je
priborilo 3. junija 1.1. kolektivno pogodbo, ki uireja delovno razmerje lesnih delavcev v Občini Ljubno z delodajalci, ki jih je večje števila. Plača je bila tedaj določena na din 55.— zn šibit. Dne 3. novembra so bila, zaključena pogajanja za zvišanje navedenih plač. Pogajanja so se vršila že prejšnji večer. Centralo je zastopal tov. Grošelj. Dosežen je bil sporazum, da se plače zvišajo od 55 na 70 din.
Tudi za delavstvo Falterjevili podjetij v Jurkloštru in Rimskih Toplicah so bili zaključeni začasni .^sporazumi. V Jurkloštru so dobili moški povišek od 95 do 98 par, ženske pa 1 din in 5 par. V Rimskih Toplicah je bil dosežen povišek za ženske po din 1.80, za moške pa po din 1.13 na uro.
Navedeni poviški pričajo, da JSZ stoji odločno v boju za lesno delavstvo i,n ga ščiti v sedanjem težkem času 1
Tovariši, pridobivajte oglase za »Delavsko pravico«/
di ves potreben material glede plač, da se bo lahko na prihodnji seji kaj več skllepalo o tem. Razmetriivalioi se je tudi vprašanje, kako to, da je naše delavstvo v nižjem plačilnem razredu. Saj so iti tudi potrebni hrane in primernega življenja. Na seji jia bili i/z-volljan namestnik tržiškega odbornika.
^fhi tii ešeenfi
Službodajalci odklanjajo poravnalno obravnavo za minimalno dravinjsko doklado nameščencem
Za 11. t. m. je sklicala banska uprava v Ljubljani poravnalno obravnavo, na katero so bile povabljene na predlog naimeščaniskih organizacij vise služ-bodajailske prostovoljne in nekatere pnilsillne organizacije. Povabilu so se visi odzvali. Poleg teh so bili navzočimi tudi predstavnik Privilegirane agrarne banke ter zastopnik rudarskega glavarstva im rudniških organizacij kot opazo v al ek
Najprej je predsedujoči, šef inšpekcije dela g. ing. Baraga, obravnaval vlogo PAB, ki se je postavila na stališče, da je PAB javni zavod, ki za državo im v njenem imenu vrši posle o likvidaciji kmečkih dolgov, zaradi česar se njeni nameščenci, ne morejo prištevati med zasebne. Zastopnik nameščencev je dokazoval, da so nameščenci PAB nameščeni po določilih Obrtnega zakona, da so bolniško in starostno zavarovani kot zasebni nameščenci in da o/b zvišanju prejemkov državnih uradnikov PAB svojim nameščencem ni priznala dokilad im se je postavila tedaj na stališče, da so oni zasebni nameščenci, tako da oni niso deležni doklad niti pri državnih niti pri zasebnih nameščencih. Hudo je, če nameščenec ni ne tič ne miš. Ugovor PAB je oblast vzela na znanje in ga bo meritorno obravnavala.
Enaka usoda pa je doletela tudi vse ostale nameščence, ko je zastopnik sl,ii/.lx«tajulee,v prebiral izjavo, <lu slnž: h, Idajalctl ne morejo prrdiznatl razpravi svojstvai poravnalnega postopam,ja v smišlu uredbe o minimalnih mezdah, poravnavanju sporov, sklepanju kolektivnih pogodb in razsodništvu, ker ni biil do sedaj nikak Sjpo r med kaikiiim podjetjem im njegovimi nameščenci iin kjer spora mi, ,ne mioire biti poravnalne obravnave. Tudi ne predvideva uredba sporov mod glužbodajalskimi j n slu žbo j em alsk iim i organizacijami! in njihovega prisilnega obravnavanja. Službodajalci so končno tudi izjavili, da nimajo pooblastil svojih organizacij, da se spuščajo v stvarno razpravljanje spora in kako naj sklepajo kako pogodbo z nameščenci preko volje posameznih služboda jalcev, ki stol jim sporočiti, kot n. pir. TPD, da ne ipri-stanejo in a naimeščenske zahteve.
Banska uprava je tudi ta ugovor vzela na izumainje in odilloižiiila obrav-
navo do njegove rešitve. Ker so služ-botdajalci odločenih da gredo s tem Ugovorom tudi do državnega sveta, zaenkrat ni izgiledov, da bi se po tej poti stvar v doglednem času rešila.
Kje tiči vzrok tega poraza? Na eni strani pri službodajalcih, ki so s skrajno nesocialno gesto iskali formalnega razloga, tla vsaj zavlečejo obravnavo in s tem morda tudi izplačevanje doklad, na drugi strani, pa pri nameščencih, ki se kot »sotrudnikd« službo-dajalcev strahovito bojijo priti z njimi v kak sporček. Upravičeno se tako godi ljudem, ki nočejo biti ne tič ne miš. Še par takih obravnav bi bilo treba, da bi vsi nameščenski voditelji spoznali, kakšni »sotrudniki« so jim službodajalci. Vesolje je bilo .poslušati navzoče nameščence in pri tem opazovati, kako so se jdim odpirale oči v spoznanju in priznanju, (la brez boja ni uspehov. Konično se nam zdi, da bi bilo le prav, če bi Delavska zbornica šla z lepim zgledom naprej.
Kje je izhod iz tega stanja? Samo v energičnem in takojšnjem ukrepu centralne vlade, ki naj pooblasti bane, da predpišejo na enak način minimalne draginjske doklade, kot se je to zgodilo v hrvaški banovini.
Popust za delavce v n»ariborskem gledališču
Uprava mariborskega gledališča je na prošnjo Delavske zbornice dl pojila. da imajo polovičen popust pri nakupu vstopnic delavci iin delavke, ki se izkažejo s potrdili, ki jih dobe pri Delavski zbornici v in jeni knjižnici vsak delavnik imed uradnimi urami od 10—12 ure dopoldne iin od 4—8 zvečer. Delavci, poslužiite ec te ugodnosti iin obiskujte narloldno gledališče!
»♦»»♦••♦•♦»»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦»♦♦♦♦m*'
Za 9 din
dobiš priročnik o delavski zakonodaji, podatke o tvojih pravicah pri OUZD in borzi dela, o delavskih davkih, ordinacije OUZD v vseh krajih, vozni red za vse proge, poštne določbe itd. v novem
Delavskem koledarčku.
Musek K. Vitko:
Po arhivu JSZ
m.
Marsikaj bi mogel še izbrati iz našega arhiva, kar bi se dalo s pridom uporabiti v današnjih dneh pri vrednotenju krščansko socialističnega gibanja in predvsem JSZ na Slovenskem in tudi v državi. Omenim naj le in. pr. širokopotezno akcijo JSZ v Dalmaciji, Ji a llrvatskem in v Bosni ter Hercegovini. Lepo je bilo število zavednih in delavnih skupin JSS (Jugoslovanski strokovni savez), ki im bile vključene v JSZ, ki je bila centrala krščansko socialističnega sindikalnega gibanja in udejstvovanja v vsej državi. Dunes mnogo teh naših nekdanjih sodelavcev, ki so dobili prve poglede iin spoznanja' oi sindikalizmu in delavski borbi v JSZ, sodeluje kot vi-sokovreden element v HRS (Hrvatski radnički savez) ali v drugih hrvat-skih socialnih gibanjih. Da naše delo ni v tistih dneh zavzelo mnogo bolj širokih mer, je mnogo krivo nerazumljivo nasprotovanje predvsem bosanskih oblasti, ki so delo naših skupin ovirulo in poskušale zatreti. — Zelo rad bi tudi izpregovoril o novejšem času, o dneh, ki so se razvijali pred našimi očmi. Ce smo včasih dejali:
Narod naš dokaze hrani! — moremo popolnoma mirno in s polno zavestjo pravice in resnice pribiti, da hrani .tudi naše gibanje dokaze, ki jih bomo mogli, trdno sem prepričan, še kdaj zelo koristno za našo skupnost in ves slovenski proletariat uporabiti.
Danes, ko bom skušal zaokrožiti in zaključiti naš krutek sprehod med zaprašene papirje, bom segel kar brez posebnega pogleda na čas in dobo med papirje, ki sem jih zbral pod glavo: »Slovenski ljudje o JSZ in v njej vključenih organizacijah.« Govorijo naj besede laikov in duhovnikov, pričajo misli ljudi, ki so se v 'slovenskem življenju udejstvovali na najrazličnejših področjih, besede ljudi, o katerih je že zgodovina izrekla svojo besedo 'ali pa ho še govorila, naj bodo zgovoren dokument, kako agilna, kako polna življenja in kako delovna je JSZ vedno v svojem trideset, odnosno petinštiridesetletnem obstoju bila.
Deželni* odbornik, duhovnik dr. Evgen Lampe je pisal ob priliki občnega zbora JSZ 2. maja 1915 takole: »Zaradi bolezni se ne morem udeležiti Vašega občnega zbora. Želim zvezi našega katoliškega slovenskega delavstva, da bi rastla iin se razširjala na zunaj in krepila v notranji moči. V edinosti in organizaciji je moč in odločnost. Z božjo pomočjo bomo prestali sedanje viharje, in potem pride čas novega
razvoja, ki naj najde slovenske delavske stanove pripravljene za bodoče naloge. Bog 'blagoslovi zvezo naših delavskih stanov.« Istemu občnemu zboru je tedanji deželni glavar na Kranjskem dr. Ivan Šušteršič 1. maja 1915 poslal med ostalim tele svoje misli: »... pozdravljam tem potom občni zbor najtopleje in zagotavljam JSZ vseli mojih simpatij. Društvo čakajo, ko se vrnejo normalne razmere, še veitiiko večje naloge, kot kdaj poprej. Tu bomo morali vsi sodelovati! Bog daj svoj blagoslov! Vaš Šušteršič.« Iz šiveriča pri Drnišu je v mesecu septembru 1911 prišlo pismo od fr. Pavao Šilova, ki med drugim piše: »... Vama je poznaito o čemu se radi, stvar je jako uredjena, teren je pripravljen ... ja sam mnogim pravilnik Krščanskih sociala protumiačio, te mnog jedva čdkaju pristopiti. Pozurite sc j or ču morat položiti oruzje« «n iz Splita na.m istočasno piše dr. Ante Al-fierevič, ki je bil močen steber našega gibanja v Dalmaciji, o isti stvari: »Potrebno je, da se organizira one rad-ni.lce u Šiveriču kod Drnisa, kako smo bili svojedobno utanačili. Prilnžcm
Vam pismo kapelana franjevca Pavla šilova, koji je izvnstan za daljno vo-djenje organizacije.«
V dneh, ko se je urejala naša državna skupnost, je JSZ prejela od tedanjega podpredsednika ministrskega sveta 24. maja 1919 sledeče pismo:
»Pismo z dne 13. maja t. 1. sprejel. Vabilu, da se udeležim proslave našega vrlega delavstva dne 15. junija se bom z veseljem odzval, če mi bo le količkaj mogoče. Zagotovo žal še danes ne moram obljubiti, ker ne vem, če me ne zadrž.e kaki nujni in neodložljivi posli. Našemu zavednemu krščansko socialističnemu delavstvu naj-prisrčnejši pozdrav. Dr. A. Korošec.«
Med najbolj zvestimi prijatelji in učitelji našega gibanja je bil PpKojni nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Mirno moremo reči, da nismo doslej imeli tako zvestega, tako očetovskega in tako prijateljskega svetovalca na tako odgovornem in pomembnem položaju, kakor smo ga imeli dolgo vrsto let v pokojnem nadškofu. Pri njem so se vršili prvi sestanki in razgovori slovenskih krščansko socialističnih delavcev, ko so meseca maja leta 1917. snovali tako imenovano »Slovensko katoliško demokracijo« (SKD), ki je postavila skoraj istočasno z majsko deklaracijo slovenskim državnim poslancem močne in pomembne zahteve, ki se dotikajo vseh slovenskih narodnih in v.seh delavskih vprašanj. On je hodil med nas in nas ob vsaki priložnosti navduševal. S kakšno zadovoljnostjo in ljubeznijo je spremljal delo našiii mladih v Krekovi mladini in okrog »Ognja«. K posameznim številkam »Ognja« je pisal svoje misli, vtise in svoja navodila osebno v dolgih
r()o naših Utajili
Celje
V soboto 16. novembra (proslavijo celjski grafičairji 500 letnico Gutenber-ga, iznajditelja tiska. Na to prireditev, ki bo n,a svojstven način pokazala zgodovina razvoj lin današnje stanje tiska ter .položaj girafičnega dellavisitva, vabimo vise naše člane in članice. Vstopnina je nizka. Začetek ob pol 9 zvečer.
Dob
Poročila se je v nedeljo popoldne v dobski cerkvii članica virske skupine JSZ tov. Minka, Hribar e Feliksom Vilerjem, mizarskimi pomočnikom iz Trzina. Mladima novoporočencema želimo obilo sreče.
Maribor
Tekstilno delavstvo, zaposleno v podjetju Doctor in drug, je te dni dobilo od 'podjetja brezplačno unoko. Moko so delili vsemu delavstvu po določenih točkah, in siioer za uslužbenca po 10 točk, z» zakonskega dinuiga 8 točk, za vzdrževanje staršev pq 5 točk in za otroke po 10 točk. Vsalka točka je znašala 1 kg. Delalvistvo se zahvaljuje za to naklonjenost. Vsem ostalim obratom, kateri še do danes niso ziaposll e-iiemu delavstvu ničesar prispevali, pa naj bo to| dejanje za zgled. — Zaposleno delavstvo.
Sklep seje tekstilne zveze, ki je bila 15. septembra t. 1. je bil naslednji: Za vsako tekstilno tovairno bodo tedensko enkrat sestanki organizacijskih zaupnikov, in siicer: to varn a Man,tih nor vsak oetirtok ob 5 popoldne, tovarna Hutter in drug vsak petek ob 5 popoldne,, tovarna Doctor in drug vsako soboto ob -4 popoldne, tovarna » Jugosviila«, tovarna »Atama« in tovarna Avgust Ehrlich vsako nedeljo ob 10 dopoldne. Ti sestanki organizacijskih zaupnikov bodo zelo va,žni za nadaljnje delo tekstilne skupine itn za izvežbainje obratnih zaupnikov, da bodo ziniali v bodoče v podjetjih voditi, vsako borbo. Zato pripel jiite čim več vaših delavcev in delavk, itako da bodo imeli sestanki res uspehe.
Otiški vrh
V nedeljo 17. novembra t. 1. bo sestanek «t,r«)ko,vne skupine ob 9 dopol-oine v prostorih gosrtiilne Priidgiair v št. Janžu. Ker se bodo na tem sestanku obravnavala vsa pereča vprašanja glede delavskega položaja, je udeležba za vsakega posameznega člana strogo obvezna. S seboj pripeljite svoje sotrpi-J1® ali sotrpinke v podjetju, d'a bodo TOdii oni dobro poučenii za visak naidiallj-™ boj za zboljšanje delavskega pologa ja.
Zagorje
Vse člane skupine cjbiveščaimo, da se bo vršili članski sestanek v petek dne 15. novembra ob 4 popoldne v gostilni g. Ranciiiiigerja v Zagorju. Sestanek je zelo važen in je želeti, da se ga članstvo polnoštevilno udeleži. Poskrbite aa čini1 večjo udeležbo in tudi za udeležbo nam nakli irijemih tovarišev, ki
se nameravajo organizirati in spoznati potrebo organizaci je, se v njej udejstvovati iin boriti za zboljšanje svojega položaja. Le v skupni borbi je uspeli zagotovljen! — Dalje sporočamo, da smo že prejeli naš Delavski koledarček, ki si ga naj čiimproj vsak oskrbi pri svojih blagajnikih, da naročimo potem še druge!
Kranj
V nedeljo, dne 17. novembra se bo točno ob 9. dopoldne vršil okrožni sestanek skupin kranjskega okrožja JSZ
v prostorih gfcistilne Lukež v Kranju. Vse skupine vabimo, da pošljejo na ta sestanek obratno zaupnike in funkcionarje krajieivmiih ’ skupin. Sestanek bo zelo važen, zato naj nikogar ne manjka1.
Škofja Loka
Kakor v Kranju, tako se bo tudi za škofjeloško okrožje vršil v nedeljo dne 17. it. ;in. okrožni sestanek ob 2 popoldne v prostorih krajevne skupine oblačilnega delavstva v Škofji Lolki. Vse Skupine vabimo, da pošljejo na ta se-sitanek od,l>ornike in obratne zaupnike, ker se boi razpravljalo o važnih vprašanjih, ki se tičejo nadaljnjega dela skupin JSZ.
Radeče
Dne 9. novembra 1940 je zapustila svojo službeno mesto v tovarni »Peta« agilna tovarišica Angela Zore. Tovariši im tovarišice smo se s težkim srcem poslovili od nje, kajti bila je vzo,r vsem. Pttileg tega pa smo izgubili iz naše sredine odbora res tovarišico, ki se je zavedala svojega stanu. Vrzel, ki je nastala s tem, ne bomo mogli nikakor nadomestiti. Želimo ji prav od srca na njeni novi življenjski poti1, ki jo bo nastopila, to je pot zakonskega življenja. Obilo sreče in božjega bilaigosloiva s svojim življenjskim dniigom, ki je iistotako član papirniške skupine, to je Jožefom Knezom. Tovariši in tovarišice se bomo vedno spominjali nanjo.
Stahovica
V nedeljo dne 17. novembra bo ob 2 popoldne članski sestanek lesnega delavstva v gostilni ,pr:i »Prodniku« v Kragiairjevem. Na sestanku bo poročal tov prede. JSZ Srečko Žumer. Člani bodo na sestanku lahko tudi dobili Delavski koiladerčelk, brez katerega ne sme biti noben član. Vse tovariše in tovarišice prosimo, da se sestanka gotovo udeleže.
np v • v
1 rzic
Članskega sestanka JSZ, ki se je vršil v nedeljo 10. novembra 1940 v prostorih Mestne kleti), se je delavstvo odzvalo le v manjšem številu. Manjkali so ravnici tisti, ki bi jim sestanek najbolj koristili. Tovariš Grošelj nam je dal potrebna navodila in povedal nekaj lepih primerov, kako se da, doseči za delavstvo boljši kos kruha, Po-udairjall je, da še nikoli poprej orga-
nizacija ni biila lw*lj potrebna ko sedaj, ko so cene tako porastle. Poročal je o delu papinničarjev, kako so oni povezami z organizacija, kar jiirn rodi lqpe uspehe. Ker sta bila navzoča tovariša iz Kranja in Škofje Loke, sta še ta dva podala nekaj poročil iz svojega kraja. Tovariš Kodrič nam je razjasnil potek dela organizacije v tovarni usnja. Tovariš Konič Franc je povedal, kako je prišlo delavstvo v tovarni »Sešir« do organizacije, ker so bdile razmere v tovarni neznosne. Tovariš iz Tržiča inam je razložil tudi položaj delavstva v Tržiču, ki ni zavedno in le čaka, da bodo drugi delali zanj. Povedal je, kako zeleni na lep način pridejo do članarine v tovarni »Runo«: Ker je delavstvo organizirano v ZZD, se dogaja, da podjetje z ostalimi socialnimi dajatvami utrguje mesečno članarino za ZZD. — Skrajni čas je, da se vse tržišiko delavstvo prebudi iz omrtvelosti in skrbi v okviru organizacije za svoj obstanek. Za nas je danes močna delavska organizacija življenjska potreba.
Bled
Gradbeno delavstvo na Bledu se pridnioi zgrinja; v strokovno organizacijo, Jugoslovansko strokovno zvezo. Organu,zaciija je pa že dosegla za delavstvo lep uspeh. Piri pogajanjih za zvišanje plač stavbnemu in gradbenemu delavstvu, je dosegi,a, da je bil Bled iz 11. razreda pomaknjen v I. razred in so tako plače za 50 par višje kot bi bile, če bi delavstvo ne biku organizirano. — V nedeljo 17. novembra bo <:b 11 dopoldne v bufetu »Burz« Mii,no 81, Bled, sestanek blejskih delavcev. Udeležijo se naj vsi gradbeni delavci. Pridejo naj pa tudi leisni delavci, da se pogovorimo in tudi za nje organizacija stori korake za zboljšanje položaja.
Trbovlje
Nekaj za neorganizirane! Zadnja mezdna razprava piri TPD je s svojim rezultatom izzvala med irudarji precej kritike. Kot organiziran rudar moram pribiti, da ta kritika mi urnostma, niti poštena. ZalostnM dejstvo je, da so največji kričači1 in razbijači maše borbene udarne sile oni nezavedni, ki so organizacijam nasprotni ,iin ,so seveda mnenja, da za rešitev rudarskih teženj dovolj storijo, če lepo doma za plotom raizlaigajo vse mogoče o izdaji delavstva s strani voditeljev in jih blatijo na vse mogoče načine. Res je, da tudi organizirano! nismo zadovoljni z izidom pogajam j. Vemo pa tudi, d,a so naših neuspehov krivi prav ti neorganizirani v veliki meiri. Dragi moji neorganizirani čabovci in fcimovoi; vedite, da tako se naša boi riba ne vodi. Tako ne pridemo nikamor. Seveda, neorganizirani si mislite, čemu vzdrževati organizacijo in biti njem član; če bodo organizirani kaj priborili, bomo tega itak deležni tudi neorganizirani. V zadnjem letu simo organizirani rudarji dosegli 35% poviška na: svoje plače. No sedaj pa pljunite v roke še neorganizirani. Precej vleč vas je, pa boste gotovo še laže priborili 35% alli pa še več. Torej mi 35 vi 35%, skupaj 70%. No 'to bo pa že nekaj. Ce pa tega nočete, ali ne molrete storiti, pa vsaj to
. O S KI__________
Pismih, ki ,so polna ljubezni in razumevanja. Samo nekaj stavkov in misli iz njegovih pisem, .ki jih je zelo mno-a°>v naj zaključi ta kratek pogled v naš arhiv.
Krekovi mladini na njeno povabilo na sestanek z dne 10. oktobra 1924 je pisal 15. novembra 1924: »Tvarine, ki ste jo obravnavali na zboru 12. oktobra so zares za naš čas primerne in potrebne, da jih prerešeta jemo in vedno bolj spoznavamo'. Molite, delajte in Potrpite! Prav žal mi je, da Vam mo-in morem poslati prazno pismo.« rre,dsedniku Krekove mladine in na-•semu zvestemu sodelavcu g. Kordiinu J? Poslal 18. decembra 1925 sledeče Pisino: »Drago mi je povabilo na prireditev Krekove socialne šole v nedeljo zvečer. Zal, da ine morem priiti. Jutri se odpravljam na deželo v duhovno pastirskem poslu, kjer bom v nedeljo močno naprežen.' Prav krščanska je hvaležnost, ki jo šola namerava s prireditvijo izkazati predavalo t1-* f'n itoP0* Krekovi mladini dne 9 ' februarja 1926: »Iz dopisa z dne “*•. .Januarja posnemam, da se prav pridno in neprestano gibljete. Le tako d^>r'“i • Denarne podpore Vam za se-l 1 ,1le morem poslati, pač pa bom i u Poiskal nekaj knjig in Vam jih 19^? 1Zr'0,čil.« V dneh 12. in 13. junija j. se je yrši,l kongres Krekove mla-}>>e. Kongresu je poslal nadškof tole Pismo: »Povabilo na Vaš kongres me
močno veseli. Ker bom pa v dneh 12. in 13. junija na potu v Ameriko, se ga ne morem udeležiti. Pač pa želim, (la bi naj našim časom primerni program utrdili, točno razvili in ga polagoma ,s trdno voljo izpeljali. Imena govornikov so mi porok, da se bodo vsa kočljiva vprašanja korektno reševala.« Za Božič leta 1927. smo prejeli 23. decembra tole voščilo: »Za Božič Vam želim polno srce nedolžnega veselja, za novo leto pa vztrajnosti v delu za pravo krščansko in socialno izobrazbo, po kateri naj se vsa delavska mladina visoko dvigne in blagodejno na vse ljudsko življenje vpliva. »Pravica« št. 51. ima prav primeren članek »Razodetje« od g. Kocbeka. Razumljiv je in korekten. Bog daj, da bi v tem duhu napredovali po vsej naši domovini!« 23. novembra 1928 smo dobili med drugim takšno razveseljivo povabilo: »Želim, da bi zastopnik Krekove družine in zastopnik strokovne zveze prišla k meni na kratek prijateljski razgovor. Vise dni bom doma — le v nedeljo odpotujem. Pozdrav in blagoslov.« Ko je Krekova mladina slavila 1929. leta svojo petletnioo', ji je nadškof poslal veliko in ljubezni polno pismo: »Letos obhajate petletnico svojega življenja. V kolikor morem zasledovati, Vaše gibanje, moram priznati, da ste zelo agilni, neumorno delavni in i>ožrtvovalni v dosego namenov, da družabno življenje ravnate po
edino pravih, edino koristnih krščanskih načelih. Kako prav je, da zbirate mladino in že v njihoiva srca zasajate prave nazore o socialnem pokretu, ki se v naših časih mogočno razvija, pa je tudi v nevarnosti, da ga krivi učitelji speljejo s prave poti na pot pogubno za poedince in za društvo. Modro ste sklenili, da ise oslanjate na priznane borivce za pravi socialni razvoj, za pravo obnovitev socialnega živi j en ja v vseh stanovih. Imate list »Pravico«, kateremu ste izačeli dodajati poučno prilogo za globoko razglabljanje socialnih vprašanj. Ker pa čutite, kako težka in nevarna je ta naloga, zato si iščite zanesljivih, v reševanju socialnih vprašanj |>rizna-nih sotrudnikov. O, da bi jih dobili mnogo in stanovitnih. Ta Vaša skrb mi daje poroštvo, da boste ostali na pravi poti. kar bo v časno in večno korist naši mladini in vsemu našemu narodu. Le previdno in pogumno naprej. Srčen pozdrav in poseben blagoslov! Z Bogom!« In za konec še iz pisma Krekovi mladini z dne 31. marca 1929, ko sporoča, da pošilja 300 din podpore: »Daj Bog, da bi vztrajali v gorečnosti in idealnem delu za rešitev nam drage, a zapuščene delavske mladine! Vsem pozdrav in blagoslov! Z Bogom! Vdani Anton Bonaventura, škof.«
Naš Del. koledarček je najcenejši!
je Izšel!
brezplodno kritiziranj,e opustite. Priporočljivo izai vsakega zavednega rudarja je, da vstopi v organizacijo. Ona se bori za maše pravice, razen toga boš dobival od nje izobrazbo, ki je nujno potrebna vsakemu zavednemu rudarju. Mi irudarji bi morali kot elita vsega delavstva služiti s svojo enotnostjo in inteligenco za vzor vsem strokam, ki žive od trdega dela žulja-vih rok. Gospodje pod jetniki, ki mam režejo kruh, poznajo našo 'razcepljenost. Dejstvo pa je, da je njiliova vroča želja, da ostanemo mi, ki v potu svojega obraza služimo svoj in tudi njihov kruih še nadalje razbiti, neenotni. rega bi mi siicer ine bilo treba pisati, lo bi moral vedeti vsak irudar, vsak delavec. Ce Slainistvu organizacije ne ugaja vodstvo, kakor se mnogi izgovarjajo ise to lahko spremeni na vsakoletnem občnem zboru,. Bližamo se še resnejšim časom. Strnimo se v organi-ziraiijo Skupno celloioi, Od tega je odvisna naša bodočnost. — Orgaimiziran rudar.
Gornji grad — Šmartno ob Dreti
Sestanek za žagarje, tesarje in ostale lesne, organizirane gozdne delavce, se vrši za Zadreitisiko dolino in okolico Gornjega grada v nedeljo 24. novem-obra 1940 ob 11 dopoldne to je po deseti sv. maši v Gornjem gradu v gostilni Alojzija Mikuža. Vsi delavci od Nove Štifte pa doli do konca Zadretske doline se sestanka gotovo udeležite, da se pogovorimo o zboljšanja položaja za delavstvo.
Vevče
Popravek: V zadnji številki Delavske pravice se je v članku u uspehu mezdnega gibanja dogodila mala pomota pri navedbah uirnih mezd z dra-gimjsko doklado -skupaj. Moške mezde soi do vključno 10. kategorije. Ženske u rine	mezde	s prišteto	dragim jsko doklado pa so sledeče:	11.	kategorija,
urna	mezda	din 5.75;	12.	kategorija,
urina	mezda	din 5.50;	13.	kategorija,
urina	mezda	diin 5.25;	14.	kategorija,
urna mezda din 4.75. — V nedeljo dne 10. ,t. m. se je vršil skupni sestanek delavstvu, na katerem je bilo podano poročilo o zadnjem mezdnem gibanju, i Nekaj ljudi iz marksistične organizacije se je obregallo ob celoten potek in končni zaključek mezdnega gibanja, čeravno se tudi njihovo članstvo po večini ne strinja z vsiljevanjem načina boirbe kot jo oni piropagiiraijo. Ker se je posebno edem zelo obregal ob novo uvedene družinske doklade, ki jih danes uvajajo že povsod, se bomo v kolikor že ni bilo na sestanku o tem povedanega, še podrobneje pečali v prihodnje im to vprašanje obdelati tudi z načelnega stališča. Vodenje mezdnega gibanja brez cilja1, kapitulacija itd. so očiitki, ki jih toliko resna oirgu-nizacija kot je JSZ, ne bo sprejela brez primernega obravnavanja svojega dela m linije. Mlatenje po zraku ni naše geslo. Na sestanku je bilo podano tudi jx»roči!o o početnih akcijah prehranjevalnega odbora, ki bo začel dobavljati cenena živila. Udeležba na sestanku ni billa povoljina, ker je balo precej mošIkiJi zaposlenih, ženske pa v zadnjem času kažejo p,rav malo zanimanja za sestanke. To bo 11 jim samim v škodo, ker bo, za njilhov položaj padlo v organizacijah zanimanje. Mogoče so pa res tako dobro situirane kakor trdi dr. Krof ta v reviji »Tehnika in gospodarstvo«, da ne kažejo več potrebne brige za svoja delovna vprašanj a.
41 — Št. i? — 1940
DELAVSKA PRAVICA
(Haz^Ledi—
Ob začetku tretjega tedna vojne med
Grčiijo in k&Ujo Se vedno ni ibilo ni-kaikiih presenečenj, kil smo j ih bili vajeni v dosedanji vojinii. Itahjainiska poročila povedo, da tako imenovana »bliskovita: vojma« v takih gorak knit so na gršlko-ailbanski meji, ni mogoča. Grki se po goratih (krajih, ki so na visej meji, odločno upirajo, čepraiv je jasno, da glede tehiniične opreme, mo-toiritzacije in letalstva! od daleč niso 011 alko opremljeni kot njihovi nasprotniki. Zanimivo je poiročiiio, dai je vodja Italije v tretjem tednu vojne lizimenjall generala, ki je vodil'voijmo proti Grčiji.
Angleška pomoč Grkom je v zadnjem tednu vojine obstajala v tem, da so angleške (»morske sile zasedli e najvažnejše sitraiteške točke v Egejskem inorju. Taim so se izkrcali« ainiglleške čete, nrejena pa so bila tudi oporišča za angleška letalstvo, ki je previzelo glavne nailoge letalske vojine z Titailijo. Angleško letalstvo je vzelo v zaščito glaivma, grška mesita, ki so bife pirvi teden oiilj minogdlh iitaJijansIkilh napadov. Angleško letailisitvo pa je obenem z grškim napravilo napade na zbiranje italijainskiih čet v Albaniji, ma obmorska ailibamslka unesita, kamor vazi Italija čete, ter na iraizna južna italijanska mesta. Tako so polagoma postala ogrožena vsa italijanska mesita po vsej državi.
Tretjič je bil izvoljen za ameriškega predsednika Roosevelt, kar je v zgodovin;« Amerike prav redelk priimeir. Glaivini vizjrok je bil pač v tem, da v zunanjepolitičnem delu Amerike ne nastane prav nilkaikega odmora. Čeprav z izvolitvijo Willkija smer poiliiitike Amerike ne bi billa zaimenjaina, bi vseeno mi niJo minogo dragocenih mesecev, prodno bi novi predsednik previzel vso oihlaist. Velik pomen pomovme izvolitve se vidi: že v prvi izjavi Roosevelta, ki je povedal, dai bo za naprej dobilla Anglija polovico visega ogromnega vojnega materiala, ki ga Aimerilka pradm -oiira. Drug velik pomen te tretje izvolitve pa so povedaili japonski listi, ki so izapisali, da je treba sedaj opustiti visalko upanje, da bi ostali še nadalje mi.r v Tihem morjiu. Japonska se pripravlja, da bo prišlo do spopada med Jaipoinsko in Ameriko no Tihem morju. Pirvo dejanje tega dogodka se kaže že v tem, da je Japonska popustila v boju proitii Kitajcem,
Ob proslavi triindvajsetletnice ruske oktobrske revolucije je govorili vojni maršal Tiimiošeiniko, ki je ipo dolgem premoru dal nekaj izjav o stališču Rusije v raizpletu sedanjih vojimih dmi-godikov. »V današnjem mednarodnem položaju, lici je poln najrazličnejših slučajnosti, imoirauno pokaizati višek paizlji vositii. Povsod moramo Ijudlsitvo obdržati v skrajni pripravlljenositi, da bo sposobmoi, da pogleda v oči vsakršni mogoči vajini nevjunnoisitL Nobeni manevri naših zunanjih sovražnikov nas ne smejo doleteti, nepripravljene. Naša vojska je vedno pripravljena, da v primeru portirebe stopii v hcrfbo za svoj nairod 1111 da da krepek odgovor viseim onim, ki bi se upali dotakniti naših mej.« Tudi predsednik sovjetov Kailiinim je v svojem govoru izjavili, da je ruska vlada močno interesi ram a na tem, kako se bodo dogodki raizvijali vnaprej. Rusija želi ostati še nevtralna, saj je doslej s svojo politiko nevtralnosti dosegla velike uspehe.
O bodočem zadržanju Rusije v tej svetovni vojn 1 je ravmo ta teden poln ugibanj. Spričo tegai, da je v torek prišel v Berlin ruski zunanjepolitični komisar Molotov, vse časopisje ugiba o tem, kaj bodo zastopniki Nemčije in Rusije med seboj sklonili. V splošnem so si bile napovedi časopisja edine glede teiga, da bo Rusija ostala nevtralna še naprej. Glavni ]M»udairek razgovorov naj bi bil v tem, da se v večjem obsegu zagotovi trgovanje z Rusijo, ki je bogata skeiro na vseh surovinah. Pričakovati je, da< bo konec tedna že znam uspeh n eniško-,ruskih razgovorov v Berlinu. Največ pa bodo seveda povedali in pojasnili dogodki, ki bodo spet sledili tem konferencam. Rusija leži na zelo važnem zemeljskem prostoru, ker leži v sredi med tako imenovanim evropsko - afriškimi » ži vi j en j sik im prOstoi rc im «, k alt ereg a
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« im kolesa drugih znamk da je po najnižii ceni na obroke Ciril Kmetič v Doba 110
hočeta obvladati Nemčija in Italija ter med vizhodino-azijskim prostorom, kjer hoče popolno oiblast Japonska. Vse tri protiikomiiniternske velesile žele ugotoviti način sožiivljanija z vmesnim delom sveta s tako imenovanim rusko-aizij-rikiim živilijeinjskim prostorom. Ako bi sile trojnega stporaizniimai uredile to vprašanje povoljno, poitem se nadejajo', da bo četrti del sveta — ameriško-angleški življenjski prostor postavljeni pred dejstvo, da se bo moral udaiti ali pa bojevati brez upa na* zmago. Tako vsaj mislijo glavni predstavniki trojnega sporazuma. Taka zamisel bodoče slike sveta bo itudi temelj, na katerem se bodo obravnavala rusko-nemška vprašanja v Berlinu. Pri njiih obravnavi bosta seveda udeleženi tudi Italija in Japonska.
Težko je misliti drugače kot da bodo v Berlinu padle vaz. n e odločitve
tudi glede bodočnosti Turčije. Turčija je sedaj ravmo na meji, do katere je svetovni požar prišel, na poti z evirop-ske celine. Zato mora za Turčijo kmalu priti odločitev. Turčija ima za enkrat še vlogo stražarja nad Bolgarijo ter s tem brani zavezniško Grčijo pred napadom z desne. Na dirugi strami pa je važen del ozemlja, ki zapira pot po azijski strami do Sueza im Egipta.
Boji v francoskih in angleških kolonijah so najboljši dokaz, kako postaja sedanja vojna iiz dneva v dam bolj svetovina vojna. Francoski general de GauLle, ki je Francijo zapustil in se bojuje na strani Anglije, je za francosko kolonijo Kamerun zadinji teden zasedel drugo francosko kolonijo Gabon. Fako se pomika v zahodni afriški obali proti severu, kjer sta — daleč še sicer — zadinji točki Tain-ger in Gibraltar. Angleži pa so poživili boje v Kemiji, južnem Sudainu im v Libiji. Napetosti pa se vedno bolj povečavajo v Tihem oceanu, kjer se pripravljata na spopad Japonska in Amerika.
Jožja Mahnič:
Pri Cankarju o Vseh svetili
Zvonovi viseh mestnih cerkva so besneli in rjoveli pod črni istrop oblačnega neba. Množice so lile s pokopališča. Marmornate grobnice so bile preobložene z ‘bohotno razcvelimi belimi krizantemami. Na tisoče sveč je migljalo vsenaokrog. Zagaten vzduh je visel nad njimi in nočno nebo je bilo rdeče osvetljeno kakor ob požarih.
Ni mi prijalo to omotično mrtvaško preobilje. Krenil sem po cipresnem drevoredu v skromno samoto.
V daljavi sem ugledal drugo poleg druge tri .postave, koščene in upognjene od trpljenja. Srednji je imel nekoliko na istran nagnjen klolbuik, potisnjen globoko na čelo in na obrazu, ki ga je skrivala tema, sem razločil saimo dolgi, rahlo upognjeni bnki; odet je bil v ogromno pailerimo, v katero je zavijal tudi svoja susična prijatelja; v bledi roki sem opazil veliko romarsko culo, v dirugi grčavko. Prihajali so vedno bliže, truden je bil njih korak. Od premočene pelerine je puhtela v mrzlo noč soparica. Stopali so brez besede, samo palica je težko udarjala od tla. Vedno bo'lj so se motali iz ime-gile, vedino določnejši so bili obrisi njihovih postav in obrazov. Končno so se malo prod menoj ustavili. Krajnima, ki sta bila zelo mlada, so visele na čelu potne srage, iz prsi se jima je utrgal sunkovit in duši j iv kašelj. Edein od njiju je pri tem hlastno segel po ogromnem, nenavadnem šopku v gumbnici in ga začeli burno vdihavati: ibiile so dišeče, sočne smrekove vejice izpod Krvavca. Srednji se je ozrl, preletel z očmi še enkrat vso neskončno, blatno in megleno cesto, ki so jo prehodili, in vdano s srcem poslednjič objol pokrajino od Rožnika do Žalostne gore. Vedel sem, da so dosegli zadnji miljinik in da se vračajo na oni svet. Po prstih sem se jim približal im jih vprašal:
»Kako vam je sedaj?«
Ob mojih besedah so v hipu, kakor so se pojavili, zginili.
Pred menoj so stali na tihi, samotni trati le še trije beli kamni, srednji malo večji od prednjih dveh, kakor trije prijatelji. Nad njimi so se dvigala vitlka debla brez, ki jim je ,nežno, oruiniemelo listje v rahlem vetiru skrivnostno -Solist e to. in tkalcor t.n -s rcn V: >
v votlinicah spomenikov gorele tri drobne rdeče lučke, mirno, pokojno...
Tam v mestu pa so zvonovi vseh cerkva besneli in rjovel pod črnim stropom oblačnega nočnega neba...
Opozorilo podjetnikom, ki rabijo v obratih tllako. Okrožni urad opaža, da delodajalci, ki rabijo v oratu dlako za izdelovanje ščetk in podobno, zaradi izrednih razmer nabavljajo surovine v državi ali inozemstvu brez potrdila (certifikata) o higienski kontroli. Iz istega razloga predelujejome-kateri nerazkužene surovine. Posledice pa morejo nastopiti, da se zopet povrne nevarna nalezljiva [bolezen ainitrax. Po nalogu SUZORA nujno naprošamo vsa podjetja, da ne uporabljajo dlake neznanega porekla in da od vsakega dobavitelja zahtevajo certifikat o poreklu in potrdilo o raakuiž-bi. Ce pa podjetju ne uspe, da pri-bavi razkuženo blago, ali da ni gotovo, če je bila dlaka razkužena, tedaj mora vsak delodajalec dlako pred predelavo razkužiti. Vsak delodajalec je dolžan izvajati vse odredbe obrtnih in drugih zakonov o zaščiti zdravja in življenja zaposlenih delavcev. — SUZOR pa ima dolžnost, da nadzoruje podjetja, kako izvršujejo predpise za zaščito zdravja, in možnost, da predpiše naknadni prispevek, ki je lahko dvakrat večji od redinega prispevka za bolezen, če ugotovi, da je podjetje zaradi neizvrševam ja predpisov posebno mevarno za zdravje zaposlenih delavcev.	OUZD.
"‘PISAV H'A
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v prime-ru praznika dan prej. — Uredništvo ln uprava je v Ljubljani, MlkloSlčeva ce- R ata 2*2-1. —	Oglasi, reklamacije	in	na-	g
ročnlna na	upravo, Miklofiičeva	12-1.	fi
Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka poflt. čekovnega računa 14.900. g
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec	4 din, za četrt leta	10	din,
za pol leta	20 din, za vse leto	40	din.
Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
List urejuj« ln zanj odp-ovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadruina tiskarna r. *. i o. z. ▼ Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maka Bleja«)
Taka pot res ni prava
Na maše ugotovitve o zakonitositi oziroma nezakonitosti sedanje uprave Delavsko zbornice v Ljubljani se je Oglasil talbor, ki je za to upra.vo, v »Slovenskem delavcu« od 18. okt. 1940.
Pričakovali smo resnejšega raizmo-trivanja, zlasti še od lista, ki je glasilo pok reta, ki trdi o sebi, da je 1(X>% katoliški pokret. Toda stvarnega odgovora na to mišma dobili. Vse tiste, ki se zanimajo še posebej za to vprašanje, prosimo, da preberejo tozadevne sestavke v »Delavski pravici« poleg odgovora v »Slovenskem delavcu« pod naslovom: »Sedanja uprava Delavske zbornice«.
Clankar noče iti v bistvo, ampak se je postavil na osebnostno stališče, kakor da bi hoteli preganjati osebe, na pri/mer predsednika g. Kozamernika ali g. župnika odnosno kaplana Križmana in druge. Člankar noče razumeti, da gre za veliko moralno vprašanje.
Če ikdo odstavi izvoljeno upravo v Delavski zbornici, mora korak tako utemeljiti, da bo delavstvo in name-ščenstvo, ki edino plačuje prispevke za Delavsko zlbornico, o potrebi takega koraka prepričano. Daljo. Delavstvo in nameščenistvo mo,ra imeti zavest, da ga pod movo upravo zastopajo ljudje iz mjegoveiga idejnega in stanovskega kroga, da ga zastopajo res-nični sobojevniki. Pa ne samo, da ga zastopajo taki ljudje. Imeti imurajo zavest, da ga zastopajo boljši ljudje kot so bili pod izvoljeno upravo.
Važno je še .naslednje: Kdor pozina delavsko dušo in njegovo miselnost, bo vedel, da je vsak delavec naravnost ljubosumen na pridobljene pravice. Te pridobljene pravice spadajo prav za prav k njegovim osebnim pravicam. Kdor krši ite pravice, je njegov sovražnik!, me samo nasprotnik. Tudi delavska izakonodaja spada med take pridobljene pravice.
V našein primeru bi moralo biti za vsakega objektivnega človeka merodajno edino to: Ali je bila glede na sestavo sedanje uprave odnosno še bolj jasno giode na olbstoj sedanje uprave Delavske zbornice kršena obstoječa zakonodaja ali ne?
Edino to je važno in merodajno, zlasti — posebej in ponovno poudarjamo! — za polkret, ki trdi, da je 100% katoliški.
Odgovora na to »Slovenski delavec« ni dal. V bistvo ni šel, ampak se je skril za »pokret«, češ »kadar ibo naš pokret spoznal za potrebno izvesti iiz-premembe, (namreč v Delavski zbornici) jih bo izvedel v korist vsega delavstva ...
Kaj pa je to? Ali je pokret nad zakonom? Kdo je pooblastil ZZD, da bo sklepala in odločala, kaj je v korist celotnega delavstva? Morda tajne, svobodne in proporčne volitve? Ko bi Ibilo to, bi priznali. Toda ZZD' volitve ne dišijo! Ali ni stališče »Slovenskega delavca« v najbližinjeim sorodstvu z znanim rekom, da namen posvečuje sredstva? To jo ne varna im poguboinosma igra.
Ko bi se ZZD sklicevala na kakšna druga načela, ne na katoliška, ko bi so n. pr. sklicevala na materialistična načela, se me bi toliko pečali s to stvarjo. Zavedati ise je treba, če nastopa kdo v javnosti v imenu katolištva, da ga no slišijo in ocenjujejo ile njegovi privrženci, ampak vsi tisti, ki pričakujejo od taikih ljudi nekaj lepega, poštenega, odrešilnega. Zavedati se pa morajo tudi tega, da so danes delavske množice razgibane in da pre-
sojajo iraEne družabne pojave bolj samostojno in bolj kritično kot meščanstvo. Vsakdo se mora še posebej zavedati, da se prav delavstvo ne pusti varati. Mogoče se pod tem ali oiniim mtiskom potuhne, toda ima svojo sodni o tem pojavih. Ve, kdo pošiteno in iskreno misli, ve pa tudi, kdo mu dela nasilje in kdo ga izrablja v to, da bi 9Voje nasilje opravičil, tudi najsvetejše.
Vsem prizadetim bi priporočali — če so tega še sposobni —, da premo-trivajo naš nastop v hrambi delavskih in nameščenskih pravic na splošno im še poselbej v Delavski zbornici pod temi vidiki. Posebej bi jim pa na srce položili opozoiriilo, da veljajo vsi v nebo vpijoči grehi tudi za delovanje v delavskih strokovnih organizacijah in institucijah in da lx> prav za take prekrške odgovor izelo težak.
Še eno: Kdor hoče delovati med de-lavstvom v imenu katolištva, imora delovati kot zadnji hlapec, brez ma-silja, 7. Ijuibezmijo in z velikimi razumevanjem. Kaj takega zmorejo le tisti, ki ne iščejo sebe, ki svoje lastne zadevo odirinejo itn jih položi1 na žrtveni oltar iza proletariat. Tega so pri nas sposobni zopet .le tisti, kaitere prešinja močni socialni etos in socialna pravičnost.
Kdor nima tega, naj pusti delavske zadeve pri miru. Kajti njegovo delovanje bo rodilo ravno nasprotno, v čemur trdi kdo. Tudi pokret!
Uspeli njegovega delovanja bodo: ruševine, zagrenjenost, razočaranje med delovnimi masami, neizaupmost in sovraštvo maipram katolištvu in veri.
Mezdni pogoji v mizarski stroki bodo v kratkem urejeni
Delaviske sitrolkovine organizacije so skupno iz Deliavisko zbornico že nad dve leti v|o|dillic akcijo iza ■Sklenitielv kolektivne pogodbe za imiiizairsko obrt in industrijo za, Območje dravske banovine. Kor zaradi odpora delodaijailoev ta akoija ni uspela, so zahtevali prizadeti predpis tarifne lestvice.
Na iniciativo Delavske Tlbornice je skllicalla kr. Ibanislkai uprava iza, torek 5. XI. 1940 ipomoivno zaslišanje preid-sitavinlkov dellodajallcev in delojemail-oev miizairske strokec in a katerem, so sodelovail.i zastopniki vseh štirih delavskih strokovnih organizacij im Delavske zbornice iter zastopimilki Zveze imdustrijcev, Zbornice iza, TOI in uvi-zalpskih izdruženj iiz Ljubljane, Št. Vida nad Ljubljano, Marilbjolra in Novega mesta.
_ Drilojeimallcii, so predložiliii načrt tarifne lestvice, delodajalci pa, so si zgo-vorili rok do 20. XI., da zaimorejo še enkrat zašiliš ati vise /prizadete in Ibodo do 25. XI. predlloižili banski upravi s vloi-je stališče.	.	,	.
Ker iso izioelnjene vse formalin osti, ki j,ih pireflvideva uredba o miiniimalniu mezdah. moremo pričalkovati. da bo tarifna ilest.vioa uvelijaivtljena ze s l.de-ccirnbnum 1040 ter bodo konično za oizeml je diraivsk,e banovine urejene mezde delavstva v mizarski sitrolkii.
Vsak član JSZ naj skrbi, da se bo članstvo vedno bolj množilo. Le močna organizacija bo v prihodnosti lahko uspešno pomagala delavstvu.