IETO-YEÀR XVIL frtfg ^^.T^rj^z Anatole France bo poko pan na državne stroške UrWnilki In u pram tiki pi »»»toril t<&7 So. Lawndala Ava. Offtaa al PaUUattaai 2667 So. Lawndal» Ava. T.Uphon. Lawndala 468ft Chicago, 111., sreda, 15. oktobra (Oct 15), 1924. Sabccrlptioa $8 00 Y.*rly STEV,—NUMBER 243. program napredne koalicije. U Follcttc je v Kansas Cityju pojasnil farmarjem, kako upa progresivna vlada pomagati ameriškem» poljedelcu do gospodarske samooevoboditve. Wall Street bo moral dati kontrolo iz rok. Tajnik poljedebkega departmenta ▼ zvezni administraciji mora biti pravi zastopnik farmarjev. Tovornina od pridelkov se mora znižati. Itd. ZR-3 preplul pole- , vico zračne peti. Ameriški eepolin, «grajen v Nem «Ji, bo vsak čas v New Yorku. - Velik, velik greš-nik je LaFoliette! ¿XPAK LE V OČEH ZAGRIZENIH STARINO VI i Ako bodo Se nadalje tako našte-vali njegove grehe, bodo starini poraženi I Wsihington, D. 0.—Vojni taj-Weeks, ki je bil ravnokar po-n kot kandidat za senat v ohusettsu, kar se je zgodilo, 10 volilci imeli prvikrat prill-dt povejo svoje mnenje o nje- u, kar ga zopet dela sposobnega n Harding-Coolidgev kabinet, je rtaval govor, ki ga je brez- 11 telefon ponesel na vse itiri vetrove, v ksterem je povedal, da jt La Follette radikale«. S patetičnim glasom je povedal, dt je bila država Wisconsin od a 1901 pod kontrolo La Pollet-t» in da je bila država kasneje polnoma socijalizirana. Weeks eda ne ve, da je bivši vešarski tičar za pivovarniške interese ioverner skozi šest let, Ema-Philip, porušil, kar je mogel, •i tega, kar je La Follette zgra-dil. Pa Wecks se za take redi ne riga, ker se njemu zde malen-otne. On se je nsgv/ail. da do-aše, da je država Wiseoneln pre-«ž obložena z davki, preveč ima komisarjev in nadzornikov, tako i* veliki "biznis" nima prav no-fene gvobode v tej državi. Weeks ni bil zadovoljen b ta-toni argumenti, ampak pogledal • tudi .kaj je La Follette storil, ko je bil senator. Pomislite volil-a. La Follette je bil tako predr-kn. da je predlagal, da se plača dromainim železniškim kraljem po 3 od sto mesto po pet in »to za vporabo njih lastni-▼ vojnem času. Weeks je me-Mabi ti trije odstotki "zrušili ■bnost vseh transportnih si-lov." fmpak Weeks je pokazal «e Jlj Klabo Strsn o La Follettu. ¥minJ0l jc volUce, da je La Fol-»te preprečil v letu 1908, da ni-P'«^lezniKki vrednostni papirji f*<»H podlaga za izdajanje ban- pretr v potrebi. r^nator I,a Follette se je dol-> "ojeval," je vzkliknil Weeks ■ po njegovem koščenem obrazu t1'wlze," proti sprejemu ipoatav«., tako pokazavši svojo ftrPn*t proti osredotočenju na ta način, da je nae-r 0VäI vf'°rabi teh železniških r«n.r k „t. varnost aa denar. Mn>*um besedami t On je hotel, L. Pritisne svoj pečat na ¿'-If/ruikih vrednoelnih pa-Pv Tak» akcija bi vsela kre-. železniški» vrednoet-pspirj.-m na evetovnem tr- in tako povišati obogMtrti ItTfi k" učinek vporabe žele«- h obveznic je bil P1'' l«tn.ke 1 P0^ J"-bližal h koneu svojega • opozorU, da bo Cf vseeno kazno- . »koravno bo izvoljeo pod-združenih držav, [ j ">»bnil po U Follet-mL w k de je La Follette »e je nabiral v Penn-L, m volilni sklad, L'' 7"» poplavili sopad. 1 "nena selo čestlji-' ^ke| Weeki, ko jc r»nindyja, Htotesbury-na in druge, "ker upe, prispe voli ca njegov J* najbrž njegor ns Kansas City, Mo., 14. okt. — Govoreč na velikem volilnem shodu v tem mestu, na pragu velike ga imperija pšenice, koruze in klavne živine, v pondeljek zvečer, je senator Robert M. La Follette, kandidat napredne koalicije za predsednika Združenih držav, raz ložil farmarjem svoj agrarni pro gram. Glavne točke tega programa so: Kongres takoj, sprejme zakon, na temelju katerega dobe farmarji enake gospodarske pravice, ki so zapopadene v MeNary-Hauge-novi in Norris-Sinclairjevi predlogi. Obe predlogi morata biti toliko popravljeni, da dobi farmar svobodo izpod kontrole mesarskega trusts. V zveznem kabinetu mora biti pravi zastopnik farmarjev, ravno tako v odboru zvezne rezerve, odboru za zvezna farmarsM posojila, tarifni komisiji, meddržsvni trgovinski komisiji in v drugih vladnih telesih. Eech-Cumminsov železniški zakon mora biti takoj odprovljen. Tovornina na kmečke pridelke ae mora znižati na predvojno nižino, ravno tako tovornina na živino in na orodje ter stroje, ki jih rabijo na farmah. Zvezni rezervni sistem se ima ____i j!--t» a-l- v j - ,-t a , t ^ n revhh rati ,toice oa pnoo wveu kontrole privatnih monopolov in da dobe v njega upravi efektiven glas tudi oni, ki rabijo kredit, to je farmarji, delavci in mali trgovci ter obrtniki i enakimi pravicami kot, bankirji, Id prodajajo kredit ljudetvu. Vlada mora obratovati Muscle Shoals projekt in elične vodne eile, ki so pod njeno kontrolo, v avrho znižanja een nmetnim gnojilom. Takojšnja navzdolna revizija sedanjih pretiranih carinskih pristojbin, ki 80 bila sprejeta v interesu velikih tovarnarjev in katere nakladajo ameriškemu ljudstvu nepotrebno davčno breme treh milijard dolarjev letno. Zvezni uradniki v poljedelskem departmentu administracije kakor tudi v vaeh drugih oddelkih, ki so pod vplivom velemesarskih in železniških baronov ter drugih privilegiranih skupin, morajo zspu-stiti slufbe. New York, N. Y., 14. okt. — Mornarični tajnik Wilbur jc pfce-jel danes zjutraj brezžično brzojavko s eepelina ZR-3 sledeče vsebine: "Dobro napredujemo. Povprečna brzina 67«^ milje. Zrak jje grampav. Vreme je hladno. O^o-lin pluje naravnost proti Lale-hurstu, N. Y. Moštvo se počfiti dobro in ne mara za spanje. V bini igra fonograf.—Steele." Druga depeša je sporočila, je oepelin še zračne poti. la prepluP polovico klepetavi washington je silno gostobeseden. STARA OARDA IN BVRBONOI UPAJO NA ZBtAOO. Ampak trda jim prode, naznanja jo fovorioe. Nkr. ti 4 PS t* Pregled dnevnih dogodkov. Amerika La Follette je rezvil v Ksnsas Cityju progresivni farmarski program. Vojni tajnik Weeks je nallikal La Follette kot strašnega grelnika. Washington klepeče tembolj, čimbolj se bližajo volitve. Cepelin ZR-3 ee bliža New Yorku. InoaoBztvo. Volilna kampanja v Angliji je vedno bolj vroča. V fcengaju je kaoe, ko eo pobegnili vai voditelji Turčija, niti Anglija noče od neheti v mozulekem sporu. Anatole France bo pokopsn na drževne stroške. Obeodoo atoaje v Baaorablji. Dunaj, 14. okt. — Iz Bukarešta javljajo, do je ramunake vlada oklicala obeedoo etanje v južni Beaorabiji. kjer e* ee domačini dvignili proti romunskim oblaet ni kom. Položaj je kritičen. »J« Mara gardo »'renke le kaj takih v; ksr na oder z njimi Ckieogo in okolieat V četrtek Um «»^rnbrom. ds ee jesee in Ukkl aepadni vetrori »« »ohko preja odprle Solooe izide ob 602, so*ie ob il:lS. Volilna kampanja na Angleškem je vrefy Liberalci in toriji h družijo Aa vaeh koneih in krajih. Volilaa agitacija ae je amerikaniatrak. London, 14. okt. — Volilna bor ba v Angliji je vedno bolj vročo. Nekaj Čisto novega je opaziti v tej kampanji. Običajni shodi v malih dvoranah, na katerih pristaši te ali one stranke pridno zabavljajo nasprotnemu kandidatu, postajajo redki, njihovo meato pa zavzemajo agitaeijski govori na radio kakor v Ameriki. Voditelji vseh treh strank so se poslužili te nove metode. MacDonaldov govor v Glasgowu v pondeljek zvečer je bilo ališati na radio po vsej deželi Govorniki, ki potujejo v avtu po deželi, imajo seboj rog za povečanje glasu (loud speaker), tako da tudi kandidat s tihim glaftoip požene svoj glas kamor hoče. Kitajska civilna vojna. Kaos v Bangajo; val roditelji čsklangsldh lat so pobegnili langa j, 14. okt. — V Ssngaju je kaos. Poražena čekiangska ar* made, ki je oetala na bojilšu bral voditeljev, ae sa va kam djatl. _ _ _____Tupatam aa nadaljujejo boji Sn n k onseVva tlvc ok i ^rpTkTudJt^T^^T.i; ^ »"^fi todf ÄT sklepajo volilne pakte. *cvPûren Jj, ou ddav.kemu giba Ä Be M T,lklh' ^ ln MacDonaid je v Olaagowu gd- ko nMproten ni le-proti vsakemu voril O "neaveti alijanei'' llber^ ntpredku v Hiteree«. šlovsltva, "Stranki, ki sta bili leta in leta navidezno tako daleč narazen kakor Bog in Satan, ao danes objemata. To je dokaz, da ae nas boje. To je znamenje, da kapita-listi ne morejo več blufati delavcev. Doba dveh etrank, stranke kapitalizma in stranke delavstva, je tu," je govoril MaeDonsld. Premijer je zagovarjal ruske pogodbe, povdarjajoč, da pomenijo velika naročila za angleške industrije in doeti dela za angleške brezposelne delavce. Združevanje liberalcev in kon-eervativcev ae vrši-po vsej deželi. V okraju, kjer kandidira liberalni vodja Aaquith, ao konaervstiv-ei umaknili evojega kandidata. Iatotako ao konservativci pustili prosto polje liberalnemu kendi* datu v Glasgowu, kjer kendidira delavski vodja Henderson. Pri zadnjih «volitvah ao bili po tri kandidatje v 260 okrajih in v teh trioglatih tekmah je zmagelo 118 konservativcev, 84 laboritov in 52 liberalcev. , Poizkutno glasovanje. Rczultet glasovanje, ki ga vodi Hearstovo časopisje, 14. oktobrs zjutraj: Coolidge 203^11, La Follette 186,816, Davie 97,994 Hkorej pol milijona slamnatih gloeov je bilo le eddanih v tem glaeovanju. Kakor keŽe detajlira no poročilo, je Coolidge prvi v drŽavah New York, New Jersey, Pennsylvania, Connecticut in Delawere na vzhodu ter v Mehu, Coloradu, t'tshu in Oregonu ns zapadu; U Follette je prvi v Ari son i, Kaliforniji, Nevadi, Wssb iogtonu in MonUni. Devis je prvi v Oeorgiji in Marylandu. ZOPKT ŽENA, MORILKA SVOJEGA MOŽA. Kewanee, III. — M rs. Mary Mi lešič je bila eretiraoa 13. t m nt obtožbo, da je umorila evejega eo proge Johne Mileličo v moreu 1923. Koronerjeva poroto je te-krat razsodila, da je Milelil Izvr-šil samomor. Ampak bivši boer-der, ki je stanoval pri MUešilu. )* zdaj iapovedel. de je Mery uatr* lile asoža, potem pa položle re-volver zraven ojega in poklicala aoeed«, katerim |e povrdaU, da se je eem eetreiil. Washington, D. 0. (Fed. Press.) Coolidgevi in Davisevi podporni ki prerokujejo vsaki dan, da bo ameriško ljudstvo izvolilo enoga izmed Morganovih ljubljencev predsednikom Zdrušenih držav. Popolnoma soglašajo, da La Kol lette in Wheeler nimata izgleda, da bodeta izvoljena. Pristaši La Folletta in Whee-lerja so pa popolnoma drugega mnenje. Oni izjavljajo: Ljudstvo bo volilo kandidate progresivne koalicije. Glesovanje leta 1920 jo pokazalo, da ae ljudstvo pričelo trgati s tradieijonelne strankine verige in se bo sdružilo proti naj večjim zlom v deželi. Leta 1920 je ljudstvo protestiralo proti ligi narodov, ker je občutilo, da jih pakt s ligo prisili, da pošlje svo je armade in brodovjo na pomoč zmagovalcem v svetovni vojni, da obdrže zasedena ozemlja in drug plen. Zdaj pa ljudstvo protestira proti izkoriščanju na miljone in miljone farmarjev In delavoev in proti prikriti nevarnosti, ki ugro Ža ljudske pravice in avobodo. "Potipali smo volilee m lilo da lahko, verne, kako izpade kam panja v novembru. Ljudstvo bo imelo priliko da voli med La Fol-lettom in Wheelorjem na eni strani in na drugi med Dawcsom, ki je ljubljenec, atarlnov v eenatu. Ljudstvo ae zaveda, kakšno ne-varnoat predstavlja Dawee in ka- Pogreb bo civilen; avtorjevo vdova na aaara verskih ceremonij "Smrt jo čudovita," ao bile aadnje besede slavnega pokojnika Pariz, 14. okt — Anatole Fran ce, pisatelj in filosof svetovne slave, bo pokopan na državne stroške. Tako je bilo uradno na znanjeno včeraj. Vlada je lelela, da ona oskrbi pogreb a vnemi dršavnimi častmi, toda v ta namen bi moral parlament aprejeti posebni akt. Ker pa parlament zdaj ne sboruje, se ne more izpolniti šelja vlade, ima pa oblast, plačati stroške privatnega pogro ba. . Franeova vdova je danes laja vila, da ne mara nikakršnih verskih eeremonij pri pogrebu. Vdova prevl, da je zadnjo aoboto ka toliški duhovnik trkal na vrata Franoove vile v Toureu ,toda vrata ao mu bila zaprta. Franee je umrl avobodomislee in kot tak mora biti pokopan. Olji prijatelji pripovedujejo, da je Anatole Franoe satisnil oši v najlepšem miru in pokoju. Zadnji dan, prodno je padel v nezavest, ia katere ee ni vel prebudil, je dejal mirno in aloveenoi "Torej to je amrtl Kako čudovito)" To so bile njegove sadnje besede. nevaren je on nju. Ljudstvo se zaveda, da je njegova kandidetnre navadno iz* zivanje modernega aveta, kot ga predočnje Amerika. Amerika ee ne bo obrnila nazaj in ae ne vrne v srednji vek. Amcrjka pojde naprej. In za to bo ljudstvo glasovalo za La Folletta." "Na pr. kongres bo Izvolil predsednika, zbornica ae pa no bo mogla zedinitl. Volitve se bodo vršile v senatu in ksndidata bodeta Wheeler In Dawea. Večina na obeh straneh hodnika je nazadnjaška in samo pet staroko-pitnih demokratov je treba, da Dawes dobi potrebno večino glasov, ki bo vodil boj proti vsaki napredni in moderni misli, katero ee ti nazsdnjaškl eenatorji boje." Burbonski demokratje ae rele poredno, če kdo omeni, de bodeta La Follette in Wheelor dobila vet glasov kot Davis in Bryan. Ti demokratski starini širijo govorico, da ja Davisu Že zagotovljeno predsedniško mesto s pomočjo zbornice. To ao uiu obljubili ban» kirji iz New Yorka na neki konferenci, Govorica pravi, da ao bankirji pregledali teren na zapadu in prišli do prepričanja, da Coolidge na more zmagati na volišču, ampsk Davis lahko zmaga v kongresni zbornici. Ta zmage se lehko doaeže, ako pol tueato republikenskih kongreanikov glo suje za Da viae. Če ae kej takega zgodi, tedaj morajo demokratje obljubiti, da bodo v senatu glae» vali za Dawcae, da postane pod predsednik. Od tukaj naprej ja govorica tako bedasta, da ji oe gre vera. Medtem ko ei Dewee pridobi demokretišno podporo ze podpredsednika v sonetu, ako sa zbornica ne zedini, on n* dobi podpor«, eko bo Devia, demokrat, izvoljen predsednikom On ne ho prejel t« podpore, ker ekupioe ve lefinan'mkov o« *»0<10 pronešle, da ao taka rnn^tf "varna ra bis-nis". Zdsj se fermerji in delevel lahko sot<*jejo. Podporniki Coolidga kriče, da bo Coolidge zmagel v vseh drla veb sapsdno od M seiesippije, is jema j« U Wiaeonaio. Medtem ko sa širijo ta govorice, pa aem m tje potegnejo kekšoo kvarto ia njih rokavov. Na pr. Gilbert O. Kationa, etrenkaraki kandidat Koklukaklena. ki koče poeepiti klano vtke podpornike ee IV» I id ga, je obje vil zapr sefteae izjavo svojih podpornikov v Marylandu. na vbzovih, ki jih vleče živina, v mesta. Prebivale! v blifajih krajih sc tudi na begu proti mestu. Mednsrodna kolonija je polna beguncev, ki ivlejo zoretja pred zmegovitlml kiangsuškimi latami. Danes se potrjuje veet, da ata generala Lujungsiang in llofeng lin, poveljnika čekisngske arma de, pobegnila a parnikom na Japonsko. Vsi ostali voditelji pora-lene armsde eo tudi pobegnili} nekateri eo v tujezemski koloniji, drugi pa na ladjah v luki. Vkljub zmagi, katero je isvoje-val fciangsulkl tučun, general Či Heljehjuen, zaveznik pekingskeva diktatorja Vupejfu, s pomočjo ge* nerele Hunčufanunga, tučuna province Fukien, ni le zmagovalcev nikjer v bližini Aengeja. Tujezem-skim diplomatom ee zdi to sumlji* ve. Lahko se zgodi, da ae zaveznike ne moreta pobotati radi ple* na in morda napadete drug dru* gege. Tokijo, 14. okt. Mendžureke čete prodirejo delje v provinci Cihli. Is Mukdena ni* posebnih veet i. nova metoda za izkoriščanje dečkov. PODJETNIKI SO V IEUMLJB. NJU NOVIH METOD PRAVI ŽENUI. Profit je bil tn Je še danes njih glavni oilj. Vletoria, B. 0.' — Posestniki Žag in tovareu aa isdelovanje les. nik produktov ao organizirani v svoji organiaaeijl "Northwcst Milhvork Assn." Nekaj tednov nasaj so obdržavali sejo in na tej seji so iadeleli načrt za aistema« tično iakorlščanje dečkov pod plaščem vajeniškega ,43 glasov. Po tem rezultaltu so dobili aecia-listi v občinskem svatu 4 odbor* niška meata. Nacionalni blok pa je dobil 32, Nemci 4 in komunisti eno mesto. Občinske volitve v Mariboru so pokazale razveseljivo dejstvo, da je socialistični proletariat izza zadnjih volitev številčno lepo napredoval To pomembno napredovanje gre na račun vztrajnega in vestnega delovanja naših mariborskih sodrugov. Rezultat občinskih volitev je za rezno ln intenzivno delo tamolnjih sodrugov zanje najboljša priznanje, obenem pa nova vzpodbuda k nsdaljno-mu delu za sociallztično ztranko. Nacionalni blok je dozegel večinsko zaztopztvo v občinskem svetu potom famozneua Žcrjavo-vega volilnega reda. Žerjavov volilni red je doaegel, da je tudi že-bot pokleknil pred OrjunaŠkim barjakom. Obenem pa doaegel vaaj navidezno harmonično ao-glaanoat meščanskih strank v boju proti razrednemu proletariatu. Boj nacionalnega bloka je bil podoben boju a oslovo zenco. Zaradi tieoč Nemcev, zo ze združili vai melčanski elementi, poetaviv. li si devizo: za nacionalni Maribor. Sedaj Ima nacionalni blok nemoteno prilike, da v ime nacionalnega bloka nadaljnje po socialistih zepočrto delo v mariborski občinL Nacionalni blok, ki ga re-prezentira pisana družba mariborskih klerikalcev, liberalcev in zadnjih ootankov narodnih socia listov, noai sedaj polno odgovor-noet sa bodoči gospodarski in kul turni razvojni napredek nmribor akega meata. ¿ivjanje in divjenje nacionalističnih elementov po ma-riborakih ulicah, povrh« pa po sdravnl nagovori raz magistra t na okna le dalsko ne iačrpevajo na log. ki jih nalaga llvljenaka nuj nost nacionalnem« blok«. Jufeelavtjet — Francosko a so pi« j« poroča, da ae se takoj P« londonski konfermri pričele pogsjenjn med intrrrs rsnimi dr žsvami gleds ieprememb« dessde nj« linije orirat-ekspre«. Fran rija baje drl« na to. naj bi voail •»rient e k spres pe sterem pots nreko Htrashoorga. Htettgarta in l»'«nsje na Heike* Prenetj« a» 'rudi. da ae čim belj skrajša pr» ra orient rk*i>m« skeai nais kealjrvtno radi s latfc or prilik in 's tesnit er, ki jih ima baje aavsd ne vlak na našem teritorij«. Razen tega bi Nemčija dajala največ potnikov, ker predstavniki nemške induatrijc in trgovine le ved-no v velikem številu poacčajo Balkan. V kratkem ko aklioana peer bna konferenca intereacntov, na kateri aa bo te vašno vprašanje definitivno rešilo. Svojo mater umoril. V vasi Ba-kule v Banatu je bila bogata vdova s svojim ainom-edinccm. Ta ja vse načine zapravljal denar. Vse noči je prekartal in pival, da jo žc zapravil večino svojega premoženja. .Mati ga ja rotila s po-vzdignjenimi rokami, dá naj preneha s takim početjem. Vendar je imel za vse to gluha ušesa. Pred par dnevi sc je zopet vrnfl pozno ponoči pijan domov, pograbil avojo mater, jo izvlekel iz postelje ter hodil toliko časa po njej z okovanimi čevlji, da je izdihnila pod nogami. Smrtna neareča. — Pri Sv. Juriju ob Pesnici je bil pri poeeat-niku Strindlu pri zpravljanju o-tave zaposlen tudi viniČar France Skergct. Vsled lastne neprevidnosti je delavec padfl z nadhleva ter ai zlomil tilnik. Bil je na mestu mrtev, Dva velika poiara. — V noči od 22. na 23. septembra je pri Kranjski gori pogorela vodna žaga, last posestnika in lesnega trgovca Justina iz Ribnega pri Bledo« Uničena je tudi večja zaloga leaa. Škoda je zelo velika. Pri Ptuju je pogorela parna žaga pozeatnika Brica. Protivojni dan.' — Proti vojni dan, ki ga je priredila v. nedeljo, 21. septembra Strokovna komisija v Sloveniji je lepo uspel. Polna je bila dvorana v Mestnem domu v Ljubljani. Številna je bila udelelba v Ptuju, Šoštanju, v Celju, Rajhenburgu, Sevnici in drugod. Tudi proletariat Slovenije ae v polni meri zaveda važnosti pro-tivojnih manifestacij in zato je bil o^jdv tako lep, uspeh tako po-polen. Velika avtomobilu* nesreča ao je dogodila pri Veliki Gorici bil-zu Zagreba. Avtomobil, v katerem «o ze nahajali zagrebški reatavra-ter Horvatió ter davčni nadofieial Čubelič z ženo in hčerko ze je hotel izogniti kmečkemu vozu. Pri tem ee je prevrnil ter pokopal otnike pod aebpj. Cubeličeva čerka je bila na meztu mrtva, val ostali pa težko ranjeni. Ropankt umor v Sg, Pimidah. -7»' Pred ljubljansko poroto je stal dne 16. in 17. sept. 'Janez Kristan, po domače Tomažin, rojen leta 1891 v občini Vodice, ole-njen. Obtožen je bil, da je izva- bil od M. Zevnikove 35.00) kron p«t pretvezo, da ji bo près k r bel potni list za Ameriko, in da jo je v no» 1 na 14. maja umoril v Ska-ruskom gozdu na Senoicti in oropal denarja in zlatnine. — Obtoženec, ki ga slikajo kot lenegu,. delomittnega in nasilnega človeka, katerega ao ae ljudje in etra hu izogibali, svojega dejanja ni priznal Dobili pa ao pri hjem Zevnikovi oropano zlato uro, pred njegovo hišo pod kamnom »krito ročno torbico in v neki Ikatlji, pritrjeni na tramu pod atreho, revolver, a katerim jc bila pokojna Zevnikovs ustreljena. Z&dišanih jc bilo nad 50 prié; vae so pričale neugodno za obtoienea. Razpra va, ki jc trajala dva dni, ae je končala z razsodbo — smrt na ve-šalih. t « Mo imate kilo poskusite to brezplačno. POZOR DIKLITAf Išče se jugoslovansko dekle Slovenka ali Hrvatica, ki jc zmožna tudi ayletkega jezika za pomoč v kumnjl Plača po dogovoru; več sc izve ozebno ali pismeno pri: Frank Remshak, 635 Penna Ave., Shebojrgan, Wia. (Adv.) LOTE FARME HlSE Ako imata loto v državi Ohlo vam ml sezidamo hišo na njo na lahke odplačilne obroke. Prazne iote ne prinašajo nič. Ako imate lote in jih telite prodat, PIŠITE NAM Ml imamo nekaj lepih hiš ln nekaj farm sa prodat Za nadaljna pojasnila pili* te na: UNION LANO it CON-STRUCTION CO., 210 Union Buildinf, Youngetown, O. PsUštU U as stsr. di ravBolur «Ulo ki is, veliko d¡ «.Io -VrrrrifeJi ss tisses POŠLJEMO ZASTONJ, DA TO DOKAŽEMO M Soll. M« no« iti Nui, hm v ki« »„uT als T t*mU trp.il U (iaoati T "„î'^" tUois Uuei as o«*(»eUako mito ? V.llí! .i"**4kih 4" J* «t-vn. ÎÏT^ÎÎ^Jf »* >X>U I» «M«M laàko ^ rUlU Ukoj M brnpZZ sssktonjs. k.r i. rN «s4evliTmS2w2 U.oi.Hm Mdravtti kilo in et o ZT» Z. klls ««Nks ss »S.U. r^k..îîT 2 4sam Is r.kit. ipo4nji kupon. ZssUaj ss kilo W. S. «is«, Im.. »• f>u St. ASssi.. K. T. rsiljlts popolnoma »rot t. s4rstr|j*JS trs*, polotk. m kilo. Im. ... NssUv Mim ........... .................. KLOBASE teke kot si Jih more are« poisietl. Ts klobaso so a«daj boljie kot i« ko daj pr«J, ao prava delikstcu, katerim ni para. čim v«č jih poissU, um bolj m vam dopsdajo, vasj tako tr. dljo in ml plš«jo moji tisočeri odi» malcl kri trm Amerike. Csm »S fust. Pošljem od I funtov neprsi. Poštnin« elsčsnt sko i« denar poslsn s naročnino. Po C. 0. D. ali poštnem povzetju pa vtsk un plača poštnino. Pišite in pošljiu naročilo net Joseph Leskovar, •10 — 14th Street. lUeise, WU. Bolečine bodisi revmatična, nevral-gifine ali krči hitro olajša.' te, le rabite SEVERA'S GOTHARDOL Izvrstno lokalno aredatvo za hrbtno hromoet, okorelost in otrplost millo, ^msjte ga vadzvo pri rokah. 10 al 00 w. i sivima ro fÇOAM RAPIDS, IOWA Priporočljivo je, da nam polljete VASE PRIHRANKE, sa obrestenosno naloMtsv. i ij . ^aša banka plačuje na vloške na p "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* \ 4* obresti na leto, a sigurnost je v vaeh osirih zajamčena. Nai bo Vale sedanje branimi« v bodočnosti, radi t«g« vlošlte Vals domačo banke. Vaša zaslomba «e vse slučsj» prihranka v solidno la sigurno VIK DRUGS SANCNE POSLI IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO. FRANK SAK8ER STATE BANK, 82 Cortiandt St New York, N. Y. S VASI POSU — NASI POSLI. | ! Kadar pešOjeto dsssr e «terl krsi. bodisi v dinsrjih, llrsh. sv>U. p 3 , kronah, ali dolarjih, akrbits, de bede Vsšl posli — nsši posli, g 5 KADAR pstsjsts e «terl hrej, ali kaUrt od Vaših znenesv, j« naj- J * boliš«, da se obrnete na naa la Vaša skrb s« vse potreba» a | - listine ln aa udobno potovanje bo — naše skrb. S Kadar «S« ■■■«oj—I debiti kako eeebe ls stareea kraja, poverit« 2 eelo zadeve nem In Vale delo bo —- naše delo. celo zsdevo nam ■ Kader Vam j« drug poesl s sUrim krsJsm, ns poi Vaš« oprsrilo bo — našs oprstrilo. sa itaH kraj, ali kadar ImaU kak ia zabite ae obrniti na aa« opravilo bo — nase opre " J ' Za vaa nadaljna pojaaalla ae obrnite aa ■ SLOVENSKO BANKO I ZAKRAJŠEK A CESARIC, v e 70 — 9tk Avenue, New York, N. Y. ZADOVOLJSTVO tisoče ljudi, ki poiiljajo denar z našim posredovanjem v stari kraj, priča najbolj« o naši točni postrežbi in nizki ceni. Djjt* nam priliko, da vas enkrat postreiemo/ gotovi smo, ds bodeU nai stalni odjemalec. Prepričajte se o ugodnosti potovanja v Evropo s posredovanjem natega parobrodniikega oddelka. V vseh bančnih zadevah obrnite se s vso zaupnostjo na Kaspar American State bank . VCGAL1-7uuuS 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO •!• -t- imovina nad dvajset miuonov dolarje^ r 18, OKTOBRA, 1924. PROSVRTA SLUE IZ NASELBIN. fayette Oity, P». - 3 tužnim -cem nasanjam znancem in pri-Hjem, d» nam je nemila amrt i,,brala iz naie »rede ljubega si-£ iu brate Ludvika Oartnerja. Lnjk» je bil rojen dne 14. julija u|a 1912 v Gillespie, P®- Umrl je 31 septembrih èel je kot po na-ndi nabirat premog in zašel preblizu neke odprtine. Plast zemlje rt je zasula in udužila. Bil je odkopa" v dobrih desetih minutah, ¿j prepozno. Bil je mrtev. Tokopan je bil «ivilno dne 3. oktobra na tukajšnjem Mt. Auburn pokopališču ob obilni udeležbi tukajšnjega občinstva, znan-«ev in prijsteljev tudi od drugod. K isdnjemu počitku so ga spremili tsdi njegovi sošolci šestega razreda z učiteljico miss C. M, Do-sough. kateri so mu podarili kra ien venec. hkreno se zahvaljujemo znancem, prijateljem in sorodnikom, ki «o nas tolažili ob zadnji uri, poM-bno se zahvalimo krstnim botrom. Franku' in Alojziji Šume in njeni družini za darovani vene in sprejem k zadnjemu počitku; družini Toni in Frančiška Blatnik za krasen venec, družini Boži Paulin, hčerki Ani za venec in Ignac Paulin za avtomobil; družini Toni in Mary Sodar za darovani venec in avtomobil. Is. krena hvala društvenemu tajniku, John in Mary Paulin za vao njegovo ¡»oraoč ob smrtni postelji in darovani venee. Lepa hvala tudi Tonetu Blatniku za njegov trud in venec in družini Johni in Mary Tajaen za krasen venec. Hvala lepa družinam Jurkovi, Ambrožič ter John Stefanič kakor vsem, katerih imena niso tu. * Ljubi sin, tebi naj bo pa lahka ameriška gruda. Žalujoči ostali — John in Johana Oartner, starša, Budolf, Edvard, George, bratje, Hary in Malči, sestri ; vsi v Fayette City, Pa. gradih, da gremo brat aladko grozdje in zato bo vinska trga te v, katero priredi društvo št. 170 8. N. P. J. v Akronu dne 18. oktobra zvečer ob sedmih na Čase a ve., št. 121. Vstopnina ja 50c za moške in 2oc za ženake. Igrala bo domača godba, pri kateri se bodo udeleženci lahko poljubno vrteli ter obirali aladko grozdje Za&a cene pri obiranju bo župan kajpada obsodil z globo ali v "špeh-kamro". Tudi sladkega mošta in drugega za prigrizek bo vsega dovolj. Torej se vabite vsi rojaki is Akrona in bližnjih naselbin k o-bilni udeležbi. Uljudno vabi odbor. — Joaeph Irman. Euclid, Ohio. — Dostikrat sem 2e rit al v raznih časopisih 0 delavskem orožju. Kdo bi si mislil, da je to kramp ali lopata in kaj podobnega, ampak delavsko orožje pomeni čisto kaj drugega, namreč volilno pravico. Rojaki, ki imate tisto orožje sedaj na 4. novembra gremo v voj ako in posekamo vso kapitalistično gnilobo, katera nam že leta in ^ta pije kri. Volimo zs nase delavske boritelje, ki se vsaj nekaj potegujejo za delavsko stvar, ka kor senator Robert Marion LaPol-lette in Burton K. Wheeler. Vem, da me bo kdo kritiziral, zakaj da se ne potegujem "a dru *e delavske voditelje, namrtč za Williama Z. Fosterja in Benjamina liitlovva. Odgovor na to jc la ker ta delavska boritelja ni ata na ohijskem volilnem listu, »to jih tudi ne morem tu priporočati Da se ml dopis ne bo preveč zs vlekel, moram samo še nekoliko «m.-niti naše društveno Življenje. Naše društvo "Zavedni sosedje", «' 158 H. N. P. J. v Nottingham!!, Ohio, ke vkljub slabemu delavskemu položaju dobro uapeva, ker le malo društvenih sej je preteklo, pOldne. Za trdi prigrizek ■ bko pijačo pa dobro pnuziko rbi odbor. Vstopnine jo 25 h na osebo. — Vinernt Kol Greensburg, Pa. — Prav rad čitam naš list Prosveto, toda iz naših naselbin se redkokdaj kdo oglaai. Zato aem ae odločili da nekoliko opišem tukajšnje razme re. Kar se tiče delavskih razmer, še niso v naši okolici tako alabc kot se sliši iz drugih naselbin. Delamo še vedno nadpoloviČno, bodisi m premogorovih ali tovarnah. Toda plačilno lestvico ao nam prikrajšali v zadnjih treh meaecih za dvajset odstotkov, nakar ao ae podražila še živila. Tako delajo mogotci z ubogim trpinom. Rojaki in trpini, ravno v tekočem letu ae nam nudi prilika, da aaj nekoliko odložimo težko breme, ki ga prenašamo dan na dan in ao ga nam duševno in telešno naložili naši izkoriščevalci. Ta prilika se nam nudi v polni meri dne 4. novembra. Zato rojaki vai na volišče omenjenega dne in oddajmo svoje glasove za oaebo, ki je iz naše zrede. Kar se tiče napredka na društvenem polju, nismo najsadnji. I-mamo tri podporne organizacije, ki prav dobro napredujejo. Tudi smo si pred dobro enim letom kupili svoj dom po imenu A. S. K., kateri tudi šc dobro uspeva. Sloga se je v zadnjem času nekoliko izjalovila, kar pa upamo, da sc sopet vso v najkrajšem času po ravna. Sodrugi A. S. K., apeliram na vse, delujmo z roko v roki in napredek nama je zagotovljen. Na seji dne 28. septembra smo sklenili, da priredimo vinsko trgatev na dan 25. oktobra v korist dpmače blagajne. Sodrugi rojaki in rojakinje iz okolice Greensburga in bližnjih naaelbin, uljudno se vam priporočemo za obilen poset. Igral bo tsmbursški moški zbor. Končno želim veselo svidenje dne 25. oktobra v doma 2j dvorani na Hamer Plan. Pro-sveti želim obilo novih naročnikov. — Frank Hrovattn. m > "I Ol pr^i Ijajo vse po novem sistemu, radi Česar jim vzame toliko časa. l)e lo ae že dobL Potrebujejo navadnih delaveev in postavljaleev o por (timbermen), da bodo mogli toliko prej začeti s premogom Delavci, volitve ae bližajo, sa to je aklenil državljanski klub v Conemaugh dne 5. oktobra «na redni sejr, da se članatvo udeleži v polnem številu prihodnje aej« dne 19. oktobra ob šestih zvečer v Delavskem domu društva št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa. Seja ae vrši sa progreaivno politično delavsko stranko, da izvo limo za predsednika La Folletta, kateri dela za delavske interese. Torej državljani, vai na sejo dne 19. oktobra. Navzoči bodo tudi Slovaki in ruski delavci Zdaj je čas, da ai pomagamo pri letošnjih volitvah dne 4. novembra t. 1. Vsi državljani tega dne na svidenje na voliščih. S tužnim srcem naznanjam so rodnikom, znancem in prijat .Ijtra, da je nezgoda ugrsbila s strešno nesrečo brata Antona Zalarja. V bilo ga je pri stroju v rovu 8dn-ny Side, Johnatown, Pa., dne 6. oktobra ob dveh popoldne. Bil jc v najlepši moški dobi, stsr 35 let priljubljen člsn in dober oče, po kratki dobi zakonskega življenje — dve leti oženjen. Doms je bil iz vasi Sabočevo pri Borovnici. V starem kraju zapušča očem, ma ter, tri sestre in tri brste *er Ma-tranca Johna Svete, soprogo Antonijo Zalar in dvoje otrok, enega 18, drugega mesec in pol rta rega v Bon Alru, Pa. Pokojnik je bival v Ameriki «jnajst let. Spadal je k trem pod pornim organizacijam: k društvu Napredni Slovenci, št. 254 S. N P. J., št 162 S. 8. P. Z. in Moose št. 48 v Johnstownu. Pogreb se 1e vršil dne 9. oktobra popoldne po katoliškem obredu. Zahvaljujem se člsnatvu za veliko udeležbo pri pogrebu in za vence od društva Hvala zifgnccm in sorodnikom ter prijateljem za darovane vence tdr vsem za spremstvo pri pogrebu. Žalujoči ostali bratje in sestre bratranec John Svete, soproga Antonija Zalar in otroci Anton in John Zalar v Bon Air. — Peter Bukovac, tajnik društva šr. 254 S. N. P. J. in št. 162 8. S. P. Z, Ely, Minn. — Naša naselbina Izgleda 'sedaj kakor da smo v vojnem stanju. Fantje in možje hodijo s puškami in nahrbtniki kakor vojaki, ki gredo na sovražnika. Razlika je le ta, da ne gredo nad ljudi, ampak nad zajce, ker je odprta lovska sezona. Naši naseljenci pa niso ssmo dobri lovci, ampak tudi politiki. Dokaz je, ker imamo slovenskega župsna in tri svctovslcc, os. aldermane. Volitve ae nam zopet bližajo, zato je potrebno, da se zopet pri-prsvimo zanje in si s tem zagotovimo zmsgo. Kako nam je potrebna taka zmaga, ne bom poudarjal, ker mislim, da se še vsiadobro zavedate, kako ao z nami postopali, dokler nismo postavili svojih mož v javne urade. Zato je upati, da ai izberemo kandidate, s keterimi bomo zadovoljni vsi ln z njih izvolitvijo na volilni dan se zsgoto-vimo, da bomo varni. Dne 26. oktobra bomo imeli slo-vensko politično sejo v prostorih Jugoslovanskega narodnega doma, in sicer ob sedmih zvečer. Pridite vsi slovenski volilcl in volil-ke, da zopet postavimo kandidate ht svoje arede za meatni odbor. Vsak bo Imel priliko, da izrazi Kvo'je mnenje in predlagal bo vsak lahko moža, na katerega se najbolj zanese, da bo deloval za našo korist. Po politični seji ae bo vršila aeja Jugoslovanskega na rodnega doma. ki se je po nsyadi vršila Istega večera oh 7:30. R/» jaki, udeležite se polnoštevilno te važne seje. — Odbor. Ur Akron. Ohio. — Halo prijete • i »a teko hitro f — Weil. • •• JO iti vabit. — ) «lobila preeej naročil. Ro* št. Ogleeby, Dl. — Dopisi ls nalc naaelblne ao £sko redki, da dvo mim, ako slovenska javnoat sploh ve, da še živi slovenski živelj* v našem iftestfi. Vzrók j¿pe* ta, ker je naša naselbina bolj majhne, de loma smo pa tudi precej zaposleni v vsakdanjem življenju. Moški spol se trudi po ccmentnib tovarnah, deloma tudi po premogoko-pih, šene ae pa držimo avojih hišnih opravil, katerih tako nikoli ne manjka. Ker pa prihajajo dolgi zimski večeri, upam, da bomo imeli priliko večkrat videti prireditev v našem Slovenskem nar. domu v sosednji naselbini La Ssllu, kajti ta dom je vendar shsjališče slovenskega življa is La Salls, kakor tudi okolice. Kot je bilo sklenjeno ns sad-nji seji direktorjev Slovenskega har. doma, katerega članica sem, družba priredi veliko domačo zabavo v nedeljo dne 19. oktobra, kot otvoritev sesons in sicer spojeno s vinsko trgatvijo, govori, plesom in drugo domačo zabavo. Ker vem, da je zato postavljen odbor pridno n« delu, sem prepričana, da bo zabava rea nekaj lepega, ker bomo slišali dobre govornike, med katerimi boata tudi glavni tajnik naše M. N. P. J. brat M. J. Türk ter glavni blagejnik bret John Vogrieh. Vinska trgatev bo nekaj lepega, ponesls nas bo v duhu v našo rodno grudo, kjer smo še kot otroci prešivall vesela dni našega otročjega življenja; spominjali ae bomo naših veselih goric ter sploh preživeti nekaj uric po livadah naše atere domovine. I)a bo vinaka trgatev uspela nad vse popoljno, nam priča to. ker sa bo cela etver vršila pod vodstvom in nadzorstvom rojeki-nje sestre Mary Udovič is Chicago. Zabava ae pHčne ob dveh popoldne ter Im trajala v pozno aal. De ne Im manjkalo dobre go«l-be, to ae rezume, kejti igral« bo godba is Jolieta, III. » Rojeki iz U Halle in okolice, posebno pa ml Oglesbyfanje, re-servirsjmo te den za to zaU v«, ker uvefjena sem. da ne U» atko mor žal, kdor se bo zabave ude lažil Ka «videnje! ~ Mre ■ Da lar. v spodnji dvorsni do (tome noči. Pevski zbor "Zarja" prireja redno dva koncerta letno v spomladi in jeseni. Preteklo apomlad ae je pa zbor vežbal s dolgo in težko pesmijo "Naš narodni dom", s katero je nastopil o priliki otvoritve doma. Pri tej peaiui je izgubil toliko časa. da ni bilo mogoče prirediti rednega koncerta. Žeto se je pa tem bolj pripravil in iz-ežbel za koncert,« ki ga priredi dne 19. oktobra. Vee točke na programu bo »evski zbor "Zar ja" prvič izvajal in večina pesmi se bodo prvič pele na slovenskem odru v CMevelandu. i Kdor je bil kdaj pri pevskem zboru ali pa je, ve, koliko truda ia požrtvovalnosti zahteva od pcv. cev ln pevk, preduo ae lavešbsjo in nripr/ ijo za tak aaatop. V?. čere, tedne, mesece je treba obla-nje in piljenje, predno ee glaaovi udelajo in pesem harmonirs. Ds zna slovensko občinstvo v Cleve-andu ceniti požrtvovalnoat in trud pevcev in pevk pri Zarji iu da ljubi ubrano alovenako petje, je doaedaj vedno v polni meri pokazalo a tem, da ao poaečeli Zar jine prireditve. Uverjcni smo, de bo tudi v nedeljo nepolnjeua dvorana do zadnjega kotička, kjer vam ne bo manjkalo zabave '.n razvedrila, obenem bo pa vspod buda pevcem ln pevkam do na daljne povsdige peami. Da ima pevski sbor "Zarja" v svojem krogu dobre pevske moči, ú so teko redke med Slovenci \ Ameriki in se jih tsko pogreša pr pevskih zborih, je veem znano iz prejšnjih nastopov. To je t ud garancija, da konoert ne bo zao stajal za prejšnjimi. V nedeljo nastopi "Zsrja" s sledečim progrsmom: I. DEL. 1. E. Adami«, "Petnajst letM, mešan abor. 2. E. Adamič, ••Cvetlica", molki zbor. 3. "Slabo aveča Je brlela", dvo-spev, mrs. Francés Susman in l^>ula Belle. 4. A. Foerster, "Naša zsatava", molki sbor. • 5. A. Foerster. MLaho noč", čefve-roapev, pojejo inrs. E- švlgel, misa M. Tomšič, mr. A. Smith In Inr. H. Myron. 6. S. Premrl', ,rLog zs log", me ian sbor. II. DEL. 7. Zupančič Dev, "Kvišku plava* molki zbor. 8. "Ja* pa vrtce bom kopalaM ženski sbor. , 9. E. Adamič, "Planinec *, tenor solo, po|e mr. Louis Belle. 10. H. Volarič. "Hollcl", inrs. Frsnces Husman Mary Grill. ! 11. "Cvctofih deklic prss bela", tenor solo, poje mr. Louis Helle, 13. Ivan pt. Zaje. *'Dclavska hlm-ns". moški sbor. Pevski zbor in orkester vodi mr. I. Ivanush. Siofeiska Narodu u«MM*t)*M a. «triU 1004. Podporni Jednoti it. julij« leor. v Jrèavi llliii»«». CHICAGO, ILLINOIS. glavni stani MS t <00 la lawndalb ave. Izvrievalni odbor: UPRAVNI ODSEK i Pv^wieih VIbmüI CeUfcer, p»4pr.«U«4»ik kmérmm Vidricb. R. F. D. V, 10». Jok..i..„ ,1. tajelk Malik«« Turk, i«|«ik k*t«Uk«|« UUkkm Naeak. «L Magajaft J«k« V«trick. «U..U J«U Z«««n«ik, ivilelj «WslU FUip Gedi»«. POHOTNI OOSEKi Ukm Uederwwi. prU-émlk. 40T W. Nay St.. S»rU|U«M. III.. M«rlla t«u««ik«r a«a tra, a«rur«*». oau. fr.e a. vm««. teos s. h««ii« a»«., Ckk*««. III.. J«ka T«ré«l>, Baa IS, H*»4.r.o«v«l|«. Pa. Jaka Gariak, 414 W. May SU, SpriacfiaM. III. BOLNIŠKI OOSEKi OSREDNJE OKROSJEi BI«. Navak, prW»«4aik. 1087 10 Sa. Uwa4ala A v« Ckiaa««. III. VZHODNO OKROŽJE* Jaaak AaikralM. Baa SM. Maaa. Raa. Pa. Jaka Graiali. 14411 Peao*' Ave.. Cleveland. O. ZAPADNO OKROSJEi Aalaa Salar. Bat 104, Gr»o, Kaa».. sa |e«a«a»a4. Mas Mar«, Ba> 100, Bakl. Miaa.. aa *ar«r«aaaad. Mika taael. S4SS S. Wfc«ka«tar St.. Marrar. Ulak. Nadzorni odbori Praok Zalla. lamrak. MIT Praa«ar Ara., SU Clarelaad. OkU. Združitveni odbori PradMdalki Praob Alal. SIM Sa. Cra«far4 Aaa.. CkUata. III. Jaika Ora», MM W Mlk Si.. Ckiaae*. Ja«. Skak. 0404 OHaa C I., CUr«l«a4, Okie. VRHOVNI XDBAVNIKi Dr. P. J. Kara. aSSS Si. Clair Ae«.. Clávele»*, a POZOR I—Kereapaadeaee a s> adkeraiki, kl dalaja v «Uva«* arad«, sa veli Iskala i VSA PISMA, M sa aaaalaia aa peale «I. are4i«4eika se aesleeai Pradoedalllva S. N. P. J., MS7 SS Se. La«a4ala Are., Cki«e«e. III. VSK ZADKVB BOLNISKK PODPOR K SK NASLOVE«'Bel ailka laf a lile» S. N. P. J.. MIT-SO Se. Law»4ale Are., CkUege, Iti. DKNARNK POSIUATVK IN STVARI, kl sa lMe|a al. Isvrlvelaeaa e4bae» I» J«4aele reki« »e »asierei Tajalilre S. N. P. J.. MST 80 S». U«a* 4ala Are., Cblseg». Iti. VSK ZADEVE V ZVK I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI še ».Ultaje «a »asi» v i BUeaielUe» S. N. P. J.. 1487-80 S». U«a4ale Ar.., Cki«ea». III. Vsa »elleike flede aesleveaja v «I. iarrierelaaai e4keru ae aaj aelljaja Praak Zalla». prsássá»lk» »«áaera*a* edkera, li«ar aarlav le aseraj. Vsi »eislvl a« «I. pmr»l»l adsak se aaj peliljeje aa «aslaai Jeka Ua4ae« wee4, 40T W. Hey Si., Spri»«fleM, IU. Vsi deplsl I» deagl spisi, aaaaaeila, e«lasl. »arelpia« I» «plak vsa kav 1» e aeeai a «lasileai >e4ael«, aaj se p»lilje »a aatlen ••pr«rr«UM, SSS7-80 Se. Laaradal» Ara., Ckbe«e, lil. • predre*»*. MM W. Mik Si., Ckiaase, III.. Preak M«r Are., CUrrl«e4, O, Williei» Siller, 0404 Si. Clel- dvoapev, i In miss kar ml ni pomagslo. Kane ao se pomnošile in povečele in se raz širile po eell desni nogi do kole na. Končno mi je ueki zdravnik dal belo moko, katero sem rasto-pil v vodi in š njo masal uogo. To je potnsgalo. Noga je bila dobra pol leta, ko ae ml je bolesen ponovila, Zdnj ao se mi začali delati mozolji na levi nogi in po stegnu. Zdrsvnik, kl mi je prvič pomagal, je odšel od tu, drugn mazila mi pa ne pomagajo. Bolniške podporo sa to bolesen nisem fe nič prejel. Delem v jami. Pijem ne pogosto, vČMib pa preveč. Skadim od 15 do 20 cigaret na dan." Vstopnina Je 7fte, sa otroke 95e. Zs obilno udeleibo vsbi — odbor. ZDRAVNIŠKI NASVETI. Piše dr. F. J. Kern. Vprašanja in odgovori. Srbečica. članica mi piše t Proaila bi Vas za nasvet, kaj mi je storiti zs mojo bolesen. Čutim, kot bi mi nekaj lezlo po koži in me ščiplje, kskor bi me kdo s iglo pikal. Kjer je koža tenka, sa ml nsredijo msjhni beli mozolč-ki, ki se komsj vidijo in srbijo de mi je težko prestsjsti. Ob slabem vremenu mi je še hujše. Bila sem že pri več zdrsvnikih, ps mi lic morejo pomsgati. Srbečica je navadno pojav no-tranje bolezni, oziroma nepravIL nega delovenje kožnih živeev, Vzrokov za arbcčieo je veliko število. Predno bi racionelno zdravili srbečico pri jtosemeznem bol niku, bi moreli dobiti previ vzrok v vsskem |>osemeznem alučgju, kar pa doatikrel ni mogoče doae. čl, Bolniki s aladkorno boleznijo (diabeti^ trpe na kožni arbačiaJ, istotako zlatenični bolniki. Po. znam paeijenta, kateremu par ko* za r cev vina povzroči srbačieo po celem životu in mu ne da spati ponoči. Drugim škodujejo gotove Jedi. Heveda ekzem nevedno arbi ali peče, Ni čude torej, de se splošno srbečico, kakor jo opisu, je neša dopisovalke, mezile ia lo-kalne aplikMiJe trejno ne potnega jo. sproti pač nekaj za ležejo. Hvetoval bi JI torej, da naj opti sti vao opojno pijačo (če jo sploh rabi), pusti naj me«na jedila, tudi mreno juho sa dobo dvek me. - w»eer t živi nsj «b mo/natib Je a.lim ■ , .kt.kr. prl^Ji "V Irl l«i. » I» al mi Je ae litt" «I kolu v brM,f Potniki e Marl kraj i» emigrant jo i starago kraje potepe »rak caa mt msiiija lis—Sad Ae».. Htm Verb Dr nar »a paOItlelve — Dal-Iprjlk — tM»ef)lk. Mre»dol e44«lek Jami notarakl arad. PUHe ao islrraorijo. Zopet nova Slovanako Victor plošča. Via po 75c. nsea i v..*u *« »ia «»om. ar»wr n«e4 f Oi«»' «*i »«it.a, n«»4 »»res i «urita»« l|«Sto«, en»* Iu ||«WI* »«toa« M««Mm «MM rvee» I aa>«toai»«be f nuk.m.a«. k««e#*M«. Mra trn-I V ê»*mi tw iki laSii K,«a»a M«.»« k«, »«Sta*. B»MMT me »»«M I «'•« Uto» »»«• i«»k I Si»Mka «Mk«, t iruto«|M rveei ........... • I «to.aeaa »to*««r«. ««to PtoM«l4u Pr«»' pt««A« Vtoiewie pr<*da|a* » vd ti d tO 4» llao.00 s Karal. 1«rrs kar na. E» p«0inina p«4IJHe lir Co* Nike M»!««). IVAN PAJK, 24 MaU 31., Coosemougk, Pa. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POOPORNE JEDNOTE LASTWWA BLOVtMŠKt narodne k.>pfohn«JIWIOTC B^aTwriaaav fo šuoBves-a.!ijiihl i» — wilikB Mt! Naro/nina: Z«-.imjen. driave (laven Chicago) $6.00 na loto. 12.1 m| lete la 91.2» m trt mnmt! Chlcafo W.60 aa lota, 13.26 sa pol il.M m tri meaaca. la sa mowmaw 91.00. 9240 ta Uta. 1§ë7 -ao Nul*« sa ft«, kar úm «tik S lútaau "P R O S V E T À" Sa. Lawa4ala Atww, CUm|>. "THE ENLIGHTENMENT" Oraaa al *> Shaaalc Hal—I W> Saelaey. Ovaal kr ikTsiaveiaio WaH—al »aaafk SaaMy. Adyertitinf rat— on ayrecpitnt. Sobacrlption : Uni tad States (exeept Cbleafo) awd Canada 96 Chlcaga 9S 60. and foreign coontrias^MjW por fW per Jrwr; MKMBPR of Tha PRESS" Data* v alriapaja a. pr. (Aaf. 20-24) pala« vala«a laaaaa aa aaalava tal Ai tm >0 a taai daavaaa patakla aaraiaiaa. Paaavéta ja prava-«la aa vaai aa aaUvi liât. / S. N. P. J., NJENO DELO IN NJEN RAZVOJ. Anatole France. Nekateri so jim pripovedovali, da je v Ameriki vedno. tako, drugi so jih tolažili, da bodo za prestale muke na tem svetu prejeli dobro plačilo po njih smrti na .drugem svetu, kjer se vse dobro plačuje, slabo pa kaznuje. V takih razmerah je živela veČina slovenskih izse-Ijenikov, ko so posamezni izseljeniki, ki so bili že v starem kraju člani delavskih organizacij, ali so se pri Američanih naučili, da si morajo sami pomagati, ako hočejo, da jim bo pomagano. Ti elementi so si pričeli dopisovati med seboj. Takrat je pričel izhajati tudi tednik.— Glas Svobode v Pu-eblu, Colo., katerega so pa podporniki farovžev tako šikanirali, da se je moral preseliti v Chicago. Porabili so "Glas Svobode0 kot sredstvo za izmenjavanje misli v korist slovenskim izseljenikom. V dopisih so pričeli vabiti slovenske delavce, da se organizirajo strokovno, gospodarsko in politično. Sprožila se je misel, da se ustanovi slovenska podporna organizacija, ki ne bo uklepala svojih članov V duševne ukove in verige, ampak ki naj služi kot sredstvo za organiziranje slovenskih izseljenikov v gospodarskih, strokovnih, kulturnih in političnih organizacijah. Ustanovili so se slovenski socialistični klubi, po nekaterih slovenskih naselbinah so že obstala samostojna podporna društva, druga so se organizirala. Treba je bilo le pridobiti ta društva, da odpošljejo svoje zastopnike na skupno konvencijo, ki ustanovi novo slovensko podporno organizacijo, ki se bo ločila od obeh starih jednot Podpornikom farovža je bilo to znano, ampak oni •o se smejali temu delu češ, saj ne bo nič iz njega. Kako prezirljivo so zrli slovenski reakcijonarjj na te pijo-nirje Slovenske narodne podporne jednote, dokazuje dejstvo, da so v letu pred ustanovitvijo Slovenske narodne podporne jednote potrdili izključitev dveh članov na konvenciji «ne izmed teh starokopitnih jednot To je bil dokaz, da je treba takoj na delo, da se ustanovi jednota, v kateri ne bodo odločevali nazadnjaki, katere bo lahko vsak član ne glede na njegovo versko prepričanje in ki ne bo dajala samo podpore v bolezni, v nesreči in izplačevala posmrtnine po smrti njenih članov, ampak bo tudi skrbela za izobrazbo, da slovensko delovno ljudstvo spozna vrednost strokovne, politične, gospodarske in kulturne organizacije. Agitacija za ustanovitev take jednote je oživela z novo silo, z največjo pa v Chicagu, kjer je imelo slovensko delovno ljudstvo list na razpolago, v katerem je takrat lahko svobodno izražalo svoje misli. Posledica te pomnožene propagande je bila ustanovitev Slovenske narodne podporne jednote v prvih dneh meseca aprila 1904. Nasprotniki napredka, svobode, bratstva in enakopravnosti so večinoma prezrli ustanovitev nove podporne organizacije. En sam list je z zasmehom poročal, da se je v Chicagu rodilo mrtvo rojeno dete. Večina nazad-njakov je pa prezirljivo gledala na novo jednoto in njene ustanovitelje. Mislili so si pač: "Kaj nam pa morejo ti delavski reveži? Ako pride sto revežev skupaj, no je sto revežev skupaj, ki ostanejo reveži, ker so reveži". Drugi so zamahnili z roko, ako jim je kdo omenil, da se je ustanovila nova jednota, in zaničljivo rekli: "Kaj pa bodo delavski analfabetje? Saj še pošteno čitati in pisati ne znajo, pa bodo upravljali jednoto, ki zahteva izkušenih in fttud¡ranih mož. F.malo bodo bankrotirali in vsega bo konec." Tako in enako so ugibali ljudje, ki so delavcem pridigali in pripotedovali, da reveži ostanejo reveži in da je vedno tako bilo, odkar je bil svet ustvarjen, in tudi vedno tako ostane do sodnjega dneva. Ampak že v prvem letu obstanka nove podporne organizacije so nekateri «poznali, da so bile njih sodbe popolnoma napačne. V slovenske naselbine je prišel nov duh. z njim pa tudi novo življenje. Rastla ni le jednota po članstvu, ampak množili so se tudi socialistični klubi. V slovenske delavce je pričelo prihajati spoznanje, ako hočejo delavci kaj doatfi, morajo biti organizirani. Prav nikjer ni bilo opaziti najmanjšega znamenja, da pokopljejo mrtvo rojeno dete, ampak bila so nasprotna znamenja. ki so govorila, da je mrtvo rojeno dete oživelo in se krepko razvija. (Dalje prihodnjič.) . . Dne 13. oktobra je umrl na Francoskem Ženij, katerega izgubo ne čuti le Francije, temveč vea naobraftn evet. Anatole Franee (izgovori Anštol Frans) je, bil ''".¿cvni velikan, ¿iger literarna dela pripadajo celemu svetu. Slovencem je France znan po nekaterih prevodih njegovih spisov, ki pa niso njegota najboljša dela. Naše čitajoče občinstvo bo znaM ceniti proizvode tega moža šele potem, ko dobi v prevodu vsaj nekaj biserov iz Francovega književnega bogastva, ki ga je zbral in poklonil svetu ▼ petdesetih letih evojega delovanja. Anatole France je bil rojen 16. eprila 1844. v Parizu. Njegov o-če je bil ubog knjigotriec. Njegovo pravo ime je bilo Jacques Anatole Thibault. Ko je Anatole začel pisati, si je nadel peevdo- aatire so žgoč bič, ki je padal po verskih dogmah in organizirani eerkvf Valed tega je papež djal večino i njegovih knjig "na indeks**, to ae pravi, da je bilo katoličanom prepovedano čitati njegove knjige pod kaznijo emrtne-ga greha. Toda Francu ni papežev indeks prav nič škodil, pač pa mu je naredil dobro reklamo. f France ni bil le leposloveo; bil je tudi politik in humanitaree. V politiki je bil socialist, a zadnja leta, po vojni, se je začel celo nagibati h komunizmu in krepko je zagovarjal ruake boljševike. To dokazuje, da je bil France vkljub visoki starosti še vedno mlad na dubu: sprejemal je nove ideje in iivel je z duhom časa. Bil je tudi član radikalne organizacije francoskih intelektualcev, ki se je imenovala "Clarté" (Luč) in katera je bila ustanovljena takoj po vojni ter je propagirala revolucionarne ideje med literati in Anatole Traaos. nim Franee, in sicer po svojem očetu, katerega ao, ko je bil ie rojak, klicali "Pere France". Ime Anatole France mu je potem oetalo tudi v privatnem življenju. Prvo šolsko vzgojo je imel v zavodu sv. Stanislava v Parizu, toda ljubezni do knjige ae je na-vzel v očetovi knjigotržnici. Pi-sati je začel ie mlad. Izprva je pisal novele in plagal pesmi. Največjo slavo so mu pa prinesle njegove kritike in eatire ter zgodovinski spisi. Satira "Revolucija sngeljev" spada med njegova najboljša dela. Druga znamenita Francova dela so "Le Jon-gleur de Notre Dame", "La Ro-tiserie de la Reine Pedauque", "Rdeča lilija", "Zločin Silvestra Bonnarda" itd. V slovenskem prevodu imamo "Kuhinjo pri kraljici Gosji noiici (prevel Oton Župančič), "Pigvinski otok" in nekaj krajših stvari. Antole Franee Je piaal v svobodomiselnem duhu. Vsa njegove drugimi duhovnimi delavci. Bil je tudi član franeoeke akademije, katerega sprejema v fvoje vrste le najzaslužnejše ftiože. Leta 1921. jc dobil Noblevo nagrado. Anatole Franee je bil eamee do 7«. leta evoje etarosti. Bil je ei-cer parkrat* zaročen v prejšnjih letih, toda do poroke ni prišlo. V oktobra 1920. ee je pa poročil s Emmo La Prevotte, ki je bila 40 let mlajia od njega. Bila je njegova strežnica v bolezni, kateri bi bil ekoraj podlegel. France je dejal, da mu je strežnica ohranila Življenje in iz velike hvaležnosti jo je vzel za ženo. Ree mu je bila zveeta žena in skrbna gospodinja skozi štiri leta, ki so mu Še ostala po tisti bolezni, dokler ga ni zdaj pokosila smrt. Za Anatolom Francom ne žaluje samo svobodomiselna in socialistična Frsncijs, marveč cel kulturni svet. Večna slava njegovemu spominu! Ibsnez zs špansko republiko.^ Vinccnte lllaseo lbanez, znameniti španski pisatelj, je naznanil te dni v Parizu, da posveti o-stale dni avojega življenju boju za strmoglavi jen je sedanjega dik-tatoričnega in monarhiatičnega režima ter za uetanovitev republike v ftpaniji. lbanezova napoved vojne Španskemu režimu je sledeča: "Ura je prišla. Ne morem vež molčati o «tem kar aa godi na Apanskem. Naše ljudstvo je v n-jetništvu. Predolgo aem mblčal. Moj boj zdaj velja kralju. Alfonzu in vojaški diktaturi, čeprav traja ta boj do konca mojih dni. Ne bom miroval, dokler ne to moja domovina svobodna. Dolgo časa sem se pripravljal, da razgalim razmere v ftpaniji. Upam, da bo vea evet slišal moj glas in da ta glas prineee emrtonoeen u da ree tir|natvu. Dokler ostane kralj Alfons v Apanijl, ba Imel boj s menoj. Storil bom vse kar morem, da ga vrši m e preatola. To ni moj treno-ten rakljttček. ž« dolgo čaaa delam ta sakljačak. Moje noči so bile bres spanja. Moja veat mi je govorila t "S kakšno pravica Živiš kakor knea v evoji vili v Mrntnnu oh Hredoi*m«kem mor-jo t Po kaki praviei imaš avto. mobile ia drttge lukaurijo, medtem ko tvoji bratje trpe v bedi T Zakaj molčiš ti. ki govoril mili jenom po eetaa a vel a, zakaj mol Čil o trpljenju in krivicah, ki tlačijo španako ljudstvo T * — Tako mi je očitala vest in jaz sem ee odzval. Ne bom več molčal. Španija leži pod nogami neusmiljenih tiranov že predolgo, zato mora biti konec te nove dobe inkvizicije. Da dosežemo konec inkvizicije, moramo udariti po gnili glavi Apanije. Oni na vrhu so največ krivi. Alfonz XIII. mora Iti. Edino republika še reši ftpanijo. Prepričan eem, da ne bo dolgo, ko se vsi pošteni ftpanci dvignejo in vržejo tirane ob tla. Bacil voješke diktature mora biti ubit, predno okuži Ameriko. Bacil s< je že pričel prijemati neketerih republik v Srednji in Južni Ameriki, katere gledajo na Apanijo kot na mater domovino, iz katere črpajo kulturo in jezik. Oj slaba, slaba je U kultura 1 Ako ne pojde ta kulturo kmalu k vragu, bo imela «tralen vpliv na nove in mehke južnoonveriške republike. ' v Svet ve malo ali nič kaj se godi v ftpaniji. Ni morslna kriza. Razredni boj je, boj vojaške ka-ate proti državljanom. Moja domovina je raztrgana in ječi pod peto strahovlade. Apanija ja sekveetrirana kakor šena in vrtana v zapor; vrata so sa k len jena 2 ¿' tesnimi zapahi, žena joče, toda mkie je ne sliši. Moje naloga je. da od danes naprej cel evet čuje trpečo Apanije o ječi. Tej nelogi poavečujem »veje življenje." Delavski list je ella, e val Meteoriti. JL&zdrapano mošnje. Rev. Trunk je zagnal krik, da so duše ameriških Slovencev grdo razdrapane. To je treba pravilno razumeti. Žepi "Šuštarjev", ki krpajo duše, so nsmreč nudrspani. Druge škode ni. Duše ao popolnoma v redu. a a a Poglejte v zrcalo! Če je katera duša v cunjah, tedaj je duša pokojnega "Ameri-kanskega Slovenca", ki plaši našemljena po čikaških in cleve-landskih kotih. a o a Slama je nevarno. Slamnata glaeovanja dajejo večino Kuliču. Nevarnost Kuličeve zmage res obstoji edino v slami, ki ee nihaja v glavah onih volil-cev, ki niso bsnkirji in ne podjetniki. e a a Koristi civilne vojno. Če ne bi bilo civilnih vojn, bi čitatelji še danes ne vedeli, da je Petrič v Bolgariji, Santoa v Braziliji, Tegucigalpa v Honduraeu in Cakčekčikčokčung na Kitajskem. • .• f Velikodušna darila. Mussolini baje namerava dati otok Capri ligi narodov v evrho, da ee na njem organizira mednarodna kolonija intelektualcev. Kakšnih intelektualcev t Mar tistih, ki pobijajo socialiste in po- Žigajo delavske domovef a a a "Razdrapane duše". Cenjeni K. T. B.I — No, all so že plačali f (Saj veste kdo in kaj.) — P. 6., Milwaukee. Nič — ako mislite patre in tistih $600. — K. T. B. 'O o e Čudno, čudna reč. Tisti dsn, ko je peter Kazimir gonil avtomobil in peljal dva patra skozi South Chicsgo, se je zgodilo nekaj čudnega. Kazimir je vodi zelo, celo počasi kakor se •podobi patra. Tedaj je proti njemu pridrvel itirileten otrok. 0-trok je tekel 35 milj na uro. Pred avtom je otrok obetal in se vle-gel pod koleea. Pater je prosil 15. OKTQBRA, 1024. « otroka naj se umakne, ker nje*" ^ mudi, ampak otrok, newtfJ dete, je prijel z« kolesa in jih * gnal čez sebe. ** Zgodilo se je pa še nekaj. Ti*; dan je policija aretirala hz 3 „ motoristov, ki so drveli ,>0 ulle.h Vsi so bili pijani - samo m' je bil trezen. 1 " • • a Demokracija na konju. Angleži so možje. V Ameriki»« prepiramo, klepetamo in pripeljemo že devet mesecev na volit-ve — v Angliji pa pred enim tednom še znali niso o volitvah ki »e izvrfie v dveh tednih, aedeui dni prej kot ame^ške. • a a Bignor Oooledgini. * | Prezident Kulič je na Kolu«, j bov dan (12. okt.) zopet odprl usta in zapel slavo Italiji, ki j« porodila takega moža kot je bil Kolumb. Yes, my dear Columbina I če ne bi bilo Italije in Kolumba, bi ne bilo Amerike in namesto Ku-liča in Kuličev bi še danes imel glavno besedo ob,Potomacu veli-ki glavar Kokošja škofija. Ughl a a' a Vse je mogoče. Te dni je bilo nenavadno gorko vreme. Zločesti ljudje pravijo, da topls sapa prihaja iz Iowe, kjer se mudi "genersl" Helea Maris Dawes. Mož piha kot gad .,. a a a V Ameriki ni neredov, ni, ni.., Iz maze debelih naalovov nad dnevnimi veatmi v časopisih x vseh štirih vetrov sem vzel samo dva, ki poveata več kot vse drobno tiskane vesti, več kot vsi članki -r- da, več kot tisoč debelih knjig: ' POZLAČENA STRANIŠČA ZA BREZDELNE BOGATINE, o KRVNI ,P8I NA POGONU ZA IZGANIMI RUD AJI. Pozlačena stranišča za bogati-ne, krvni psi za izgnane rudarje! — Čitatelj si naj misli vse drugo sam. e o o Ooodbyel Angleški kronprinc je prišel V Chicsgo in odšel iz Chicaga prepričan, da v Chicagu žive sami milijonarji. 1 TL T.». S polja vede. Tajnoeti človeških možganov. * Piše O. P. Servise. Dr. Emile Devauz, znamenit človekoslovec, je objavil v "Revue Scientifique" jako zanimiv članek, v katerem poizkuša pojaa-niti glavni vzrok razlike med človeškimi irt Živalskimr možgani. Mnogi ljudje, ki ae vsled samo-ljubja ne morejo sprijszntyi z Darwinovo doktrino o razvoju človeka, bodo vsekakor potola-ženi, ko izvedo is Dcvauxove razprave, kako čudovito je nature pridržala anthropoïde (človeške opicc) na pragu razuma in dovolila le' človeku, da je vstopil v veličastno poslopje razumnosti. In kako lahko je natura izvršila svojo nalogo! Enostavno je prijel% pokdnčnega primata za rame in md pošepetala na uho: "Počasi, moj mladi človek! Po-čeei rasti, počasi se razvijaj, ne brigaj se za evojo telesno moč, kajti nekaj boljšega, kot so krepko mišice, imsm zete." Ta "nekaj" zo ukazujoči možgani, je um. Narava je res delala enostavno, toda s silno efektivnim sredstvom, ko je obdarila človeka z najdragocenejšim zakladom. Dr. De vaux pričenja e pojasni-lom., da živčna tkanina v telesu preneha a množenjem svojih celic kakor hitro zečne funkcionirati v polni meri. JCsrakterističen znak človeških možganov je ogromne množina živčnih eelie ali etenie, ki ao dodobra razvite in v medsebojni sveži. Kako 00 človeški možgapi dobili to ogromno zalogo živčnih celic f živci ne morejo opravljati službe po vsem telesu v polni meri in obenem eeliee ter jih hraniti. Vei telesni organi zahtevajo svoje deleža eneržije. Keko torej živel zalagajo možgane s zalogo evojih eelfc in obenem opravljajo dolžnoeti, ki ee jim odmerjene v ustroju telesa f Odgovor je deloma že neveden v prejšnjem odstavku, ko omenjamo enoeteven trik metera Nsturc, e ksterim je povzdignilo človeke nad vaa druga organaka bitja, ko mu jo rekle : " Počaai rasti, počasi es razvijaj." — če primerjamo otroško dobo človeka in aathro poidoV, vidimo, da je Človek velike počamseiši v predrojirtnem in porojataem razvoju. Pri nitjih •eaaloUi je seplodek razvjt v par mesecih in ko je živel stsrs eno leto, je že popolnoms dozorela, navadno še prej. Eno leto eter človek je še elabotno dete. V tem je ključ, ■ katerim je dr. Devaux rešil naše vprašanje. Zakaj se žival, uključivši gorilo, razvije in dozori tako hitro in zakaj potrebuje človek devet mesecev pred rojstvom in 15 do 20 let po rojstvu za popolen razvoj in dozoritevf Ključ je v prej omenjenih Živčnih celicah. V živalih te celice delajo enakomerno že pred rojstvom po vsem telesu. To ae prs-vi, da se telo razvija takoj s polnim zamahom in doraste ter do-zori v kratkem času. Vsa eneržije razvoja je na fizični strani. Vzemimo gorilo. Ob porodu je U opi-ca najbolj podobna Človeku. Ims gladko, okroglo glsvo brez nsd-oČnih kosti in brez tietih čekanov v čeljustih, kj dajejo stari goril» beatijalni izraz. Vaa ta forma m pa temeljito izpremeni kakor hitro mlada gorila doraste, ksr ae zgodi veliko prej kot pri človeku. Vse drugače je pri človeku Tu jc takoj od začetka vsa eneriijs živčnega eistema osredotočene ns proizvajanje celic v možgsmh ns račun ostelih udov telese. Kadar jc človeški embrijo (zaplodekjr maternem telesu) star 70 do 79 dni, ima ravno tako veliko glsvo kakor vee ostalo telo. Ko je otrok star eno leto, Se ne misli nič, pe« pa aamo spi večidel čsss. ^ " čas se množe živčne eeliee In kopičijo zalogo v možgenib» dočim drugi telesni udje raatejo selo počasi in funkcijonirejo le » «1®. ze najnujnejšo potrebo. \ Poletu starosti ima otrok sorszmer-no e svojo telesno težo retno toliko možgenov kakbr odrešen < le-vek. Drugi važen faktor za razvoj možganov in nmakih efeeobw*J j« počasno dozorevanje. K" P človek kAnčao odraste, je njegovih živčnih eelie do*rkas in tedsj Ishko ze jemlje is te £ loge vaa svoje živhenr - ^ umetveno, miselno, živel trfs more, ker jI manjke J**" £ aarva eelie v mošgenth Tod. » val ima večje in menjše speeoo-noati apomine, mm"™'" sprejemanja, to je očenjs, *»•«• ost ram sobov je, u ksr »e pe moe biti laL 15. OKTOBRA, 1024 PROSVETA Olaridfe, Pa. - Malokdaj m ml sdl, ua bi poročal U naš« «tare slovanska naselbine. Rad si* eer berem Uete, slasti Prosvsto, ali 1« malo kdsj vidim kaj Is na- -la naaelbine. O delavskih rssroe. rab mi ni ravno dosti poročstl, ker so bolj navadne. BedsJ delamo le praaej s polno paro, ker ae dela po nekaterih pramogorovlh po 4 do 5 dni na teden, v enem tudi vsaht dan. Pa ksj pomaga, ker premogarskl baroni so sila stisnjeni sa svoj lep. Le malo sa« slutimo, torej ne pvetujem nlko-mur hoditi sa delom k nsm, ker v naii naselbini Jih je dovolj sa to delo in ao naseljeni tu le dolgo let. Rojaki Hrom Kdrulenih drlav, premislimo, ksj je vsrok, da prejemamo tako male pU*\ Ne menim aloer vsepovsod, alt WeaU moreland eountjr je prva pri tem. Vsrok temu je, ker delovno ljudstvo ne drli dosti skupaj In aa da pregovoriti od nametanih in podkupljenih jesikov. Posebno sedsj je čas, ko se blila četrti november, Pomislite rojski, da imamo delavei aa vsaka Itlri leta samo «n dan, da se moremo boriti xa boljšo bodočnost. Vsak ddavea usj ta dan glasu-js sa delavskegs kandidata «a predsednike. NsJ se nihčs ne da pregovoriti na drugo stranko, ka« terlh smo le preveč siti. I* potni* slimo, kaj je bilo pred dvvrni leti. Ko bi im«li pravegs človeks na pravem mestu, ki bilo vse drugače. Tako ae pa lahka vaak spomni, k-*y je bilo aa premogarak« baron«. vaega na raspolajfo. Imeli »o prosto milico, kosake iu rasno o* rolje, eelo plin. Kaj smo pa imeli delavei f Me najpotrebnejšega varalva ne. ('m nisi bil pokoren, nI bilo drugega sate kakor ječa ali svlnčenkM llodlmo torej previdni, da laj epremeaimo čase, še ne le dane* vaa J sa našo bodočnost. K«-daJ ja . čas, da vsak delava« gla«uje ra LaPollatta, po katerega uvol t- vi aa edino moremo kaj na"lc>il boljšega, ker on je tudi edini kan« didaj, da obljublja |iomoč delov« nemo IJadstvu. Delavee take v»a drli pri livljenju. On mara d«la-ti sa mali aas!u!«k In š« to kar prejme, m«»»'- drago plačati vaa-ko reš, da s« preživi. Htare je navada, da mora bitl^ nasprotovanj« vsepaveod, druga-še mtnda ae more biti prevHna, Kolikor a« ti-'« organitiranja aa društvenem pof>, Je f* nala naeelbina aa dobrem stali"/a. Vedno dobimo kekega novega kandi- «Jatit za članstvo, pri katerikoli or ne Slovenska narodna podporna iranizaeiji, ker imamo tri aloven- jednota. Ko je izbrbljal vse, Jenka [»odporna drultva. Nobeno ni »ar »cm že tu na vrhu navedel, je preveč nazadnjaiko, ker vaako jelVlodal, tla take organizacije »ploh dobro človeku, če pride v nesrečo, nieo za nič, ne Itojake, ki ž« ni»te pri nybenem podpornem društvu, torej poziv Ijara, da pristopite dokler je ča« V»i pa bodimo previdni in agiti rajmo do 4. novembra, da ae bo godilo po naži volji. Pozdrav z« vedtiim rojakom. — Joe Jereb. Jobnstown, Pa. — Dolžnost je ne ssmo članstva nsiih [»odpornih organizacij pač pa slehernega rojaka, da brani in zagovarja naie institucije, pa naj bo katerakoli naiih podpornih organizacij. Jed-note in zveze »o si naži naseljenci v Ameriki ustenovili raditega, da ae zavarujejo pri »vojih lastnih društvih, kjer bodo lahko predlo-žililn potožili njih la»tne zadeve v svojem materinem jeziku in kjer bodo svestni, da ne bodo o-goljufani za bolniško ali »mrtno podporo v »lučaju nezgode, kot pri raznih zavarovalnih družbah, pri ksterih je bilo že mnogo naših rojakov »peljanih na led in o-»leparjenih za njih denar. Te družbe »o kaj rsde obračale svojo pozorno»t na take na»eljenee, ki ni»o bili zmožni ameriškega jezika in tako nezmožni nastopiti proti tem izkoriščevalcem. Take zavarovalne družbe imajo navadno mnogo agentov, ki hodijo od hiše do hiše, »o zelo usilji- vi in spretni v agitaciji, njih po-ja»nevanja čestokrat uplivajo nn po»luševalca in ga prepričajo, da eo te družbe u»tanovljene zgolj \t ljubezni do ljudstva in za njega dobrobit. Za mali denar zavarujejo za velikan»ke vsote, katerih je baje zavarovanec deležen, ko Še živi. Da »o tem bolj spretne v zavajanjih, nsvadno take družbe obdržavajo šolo svojim a-gentom, katerim navadno predava eden izmed najbolj prefriganih ualužbenih navihancev, ki so sko* ro »pretnejši v »voji »troki kot najbolj navihani političarji današnje dobe. Koliko take družbe nudijo zavarovancem, o tem Se lahko vss-kdo prepriča, vzame naj papir in avinčnik, prečita naj poleg tega pašno izročeno mu polioo, ki so navadno zelo spretno ali pa tako ae»tavljene da povprečnemu človeku so naravnost nerazumljive, izračuna naj vsoto, za katero se je obvezal družbi plačati, poleg naj priračuna obresti od denarja — k temu je računati tudi lati denar, ki so ga gotova stranke upla-čale družbi, ki pa so sprevideli, da ni bila vsa resnica, kar jitn je navedel navihani agent, prenehali vplačevati, česar je druibi ostalo kot čisti dobiček, — tedaj dobi vsote, ki so naravnoat ogromne. Takoj mu bo ja»no, da te družbe ni»o bile u»tanovljene zgolj iz u-»tniljenja do ljudatva pač pa da kar mogoče iztisnejo več denarja v drufbin fond, iz katerega črpajo kraljevske plače višji družbeni uradniki in tudi na nižje ttslul-lu-nee odpade vČatdh kaka drobtinica. To je sicer le odlomek navodnega ameriškega busincssn, ki »tremi xa tem, da se iztisne knr največ mogoče profila, neglede na tu nko je ¿e kupčija poštena all ne. Niti na misel nam ne prid.*, če. bi se ukvarjali s tem. nko bi »e agentje teh družb ne poslulevs-Ii I« A i in blatili naši* podporne or ganisarije in * tem nase rojake iti celo člane begali in ustvarjali mi pačno mnenje o naših inštituci-1 (|„"ti /avarovalnino nko vam J , ,, , , , rejo nuditi za ta mali denar tako Pa družbe dosegajo s\'oj namen, xavarovalnioo in vse ugodnosti, so nasadilo začele nastavljati kot w jfl| |)r,.jf.mMtt. od V(l4t laMtnc agente tudi tujerodee vseh nn j lasstetsaov« rodnosti, med temi gotovo tudi Ker jf v ln|trf-|| 61an- Slovence. Dokler taki ljudje vri, I ,VH kj|kor ,m|. ^ ^ jo Moj (toael in skušajo napravit.| frrh „pomnijo, če^ar dnu« lagati proti našim organ, tblpbrUjo (l,„ti nfl ik| imi|JU racijam. da je vse to hummi/. i'« w v i» i \ v i m : ' . " . i H. N. IV J ), Naj elani prinesejo »o le nekaka privatna l-djetj, I „kf ^ n. „vnJ|h m£ih dr(|. da sploh nimajo nlkake prav,er do L|vrnih trr ^ poslovanja, da ml dane, d , u-L^ M ,§n|| ^ k-Nrj u tri da morajo propasti In da n„o mor§, j -u K|<tl|M>rne jedno tujero.l.o družino, Pa m.gsri ... _ Andmr V|drt<^ , , je v sad njem kotu svet. Miro ^^ * N p j vedo. da lafejo vedoms. da Id d »a-, kreditirali nsšr lastne ustanove. ' Mino da rasliilijo par gr»»4. » \eč Bpringflald, Dl. — Ae malo od j in dobe pri družbi par judovskih govora na pristransko kritiko br pohval. To stt naši mmlrrni jam Zvnnko Novaka. — V aadnjem od | čerji govoru sem priobčil «lel njegov«* Pa sem »e namenil napi»ah teh «a dnpisa in od«tavek is aapism pat; vrstic, sem uvidel goto\o po ka. da »• litatelji prepričajo, da t reim, ki jo je nanescl si M'" «J in niM-m tega govoril, kar «e men, bil sam pričujoč takem« rarlsga očila. Srda j pa ho*em povedati njti agenta pri nekem o^Jrm ro- ki par I »esc*! o nepotrebnem za Jok 11, ki mu je hotel pojasnevMi frkavanju gl. porotnica odbora vse te slalio ti oaših organi/ar,j o sehl arm še povedal, hskšti< Klasi i pa mu je na areu neša dtč i šole sem obiskaval, torej mam še ker nič nazaj ne da jo". Ker se mi je že neumno zdelo, sem tudi jaz po»egel vmes in ga uprašal ako ima njegova družba take police na trgu, kot jih izdaja naša 8. N. P. J. za našo mladino in koliko bi. družba plačala smrtnine za mesečnino, kot je pri 8. N. P. J. za mladin»ki oddelek. Ko »cm mu pojasnil, (kar on »arn dobro ve), da je meaečnina pri 8. N. P. J. le-22 centov in s tem plačan tudi MMladinski list" in da plača v slučaju smrti za vsukega mladinskega zavarovanca do vao-te $600, neglede koliko let je bil pri nji zavarovan, ter da ako ini on more dati tako polico, da pri njem Še enkrat zavarujem »voje otroke, je agent kmalu sprevidel, da je to vprašanje za njega pretrd oreh. Začel je v raztreseni nervozno-»ti zopet udrihati po društvih in po osebah, ki vodijo organizacijo ter »ploh čez v»e, kar se imenuje 8. N. P. J. Zdelo se mi je dosti, nakar »em gp opozoril, da je bolje za njega, da ga nikdar več ne slišim kaj takega čvekati in da naj našo 8. N. P. J. pri svoji agilni navdušenosti pusti enostavno pri miru, ker drugače bomp člani 8. N. P. J. priraorani povzeti korake in ga prepričati, da bo priznal, da vedoma laže in da naša 8. N. P. J. ima po vseh državah, kjer poftlnjejo naša društva licencira-no pravico poslovanja in da mora organizacija v»ako leto za isto državo kjer posluje, predložiti Insurance departmentu natančen in razviden račun o njeni solvent-nosti kakor tudi za dotično državo, koliko ima članstva, obveznosti itd., iz česar tudi on lahko razvidi, da ima 8. N. P. J. ravno tako pravico kot njegova družba, ki jo zaatopa. Vsakemu zavednemu rojaku sc mora za malo zdeti, ko čuje is ust svojega lastnega rojaka, ki udriha po nažih lastnih ustanovah aa-mo radi par judeževih grošev in par judeževih pohval; za take rojake imamo navaden uljuden pozdrav — pfej. Za Slovensko narodno podporno jednoto ali pa katerokoli drugo bratsko podporno organizacijo so mladinski oddelki za njih obstoj zelo vitalnega pomena. Mnogo teb malčkov bo o»talo zvestih svojim društvom, ki bi insČe ne bili, ko bi enkrat dorasli, sedanji Člani našega mladinskega oddelka bodo tvorili članstvo, katerim bo izročeno vodstvo te sijajne in odlične izključno delavske ustanove, zato je potrebno, da jim že sedaj vsajamo v njih mlada srca ljubezen do naše 8. N. P. »T., in zsnimanje do svojih društev. I)a bo delo tembolj uspešno, je v ta namen 8. N. P. J. ustanovila poleg najboljšega našega dnevnika "Prosvete" tudi "Mladinski list", ki je posvečen izo-brnzbi in pouku naše mladine. Poleg angleščine je list urejevan.tudi v slovenskem jeziku, ki bo brezdvomno marsikaterega otroka seznanil in ga ohranil jeziku njegovih roditeljev za borih 22 mesečno, s katerimi je tudi naroč-nina "Mlad. lista" plačana. 8lov. narodna podporna .jednota vam v slučaju smrti otroka izplača do vsote ♦H<)0 ne glede koliko let ste plačevali /a njega in to brez v»a-kib sitnosti in Ugovorov. Vprašajte vsiljivce, ki vam hočejo pro- nto- dodati, da so moji tovariši v gl. rjrotneui odboru tudi delavei, ki nimajo mature in niso hodili aa vscnčfSfStO na-Dunaju, v Pragi ali pa v Gradcu. Po dokončanem trdem delu za podjetnike »o »e morali učiti kakor jaz. Taka je bila pač usoda otrok siromašnih kmetov in delavcev. Zelo redki so bili. katerim je bila sreča tako mttš, da »o imeli - priliko pohajati v srednje šole, še bol ji. redki »o pa bili oni, ki »o odšli na vseučilišče. Ko so ti otroei zapustili ljudsko šolo na deželi ali v mestu, »o morali »lužiti vsakdanji kruh in zvečer »e učiti in likati samega sebe, ako so hoteli kaj več vedeti, kot »o se naučili v ljudski šali. Jlnzume se, da »c niw» ukvarjali » slovnico, ako bi se je tudi radi učili, ker »e je bilo tVeba učiti veliko bolj važnih predmetov z« življenje, kot je pa »lovnica bodi-»i kateregakoli jezika za človeka, ki si mora s trdim delom služiti svoj kruh. Na pr. spoznavanje gospodarskih sia*iraov, pravo poj inovanje zgodovine, razumevanje razvoja človeške družbe so za^de-lavca že desetkrat bolj važni predmeti kot slovnice vseh jezikov. Za delavca je glavno, da zna pravilnb čitati in da tisto, kar či-ta, tudi pravilno razume, da ga ne zapeljejo ravno tisti, ki se radi pobahajo, da imajo slovnico v malem mezincu, kar pa jaz ne verjamem, ker celo učeni gospodje, ki so vse svoje žive dni posvetili znanju slovenske slovnice, drug drugemu očitajo, da jo pravilno ne razumejo. Dobro je za delavca, da zna stavek tako zapisati, da ga njegovi tovariši pra vilno razumejo. Ena vejica več ali manj lahko povzroči velik prepir med učenjaki, med delavci nc povzroča nobenega. v Kljubtemu pa delavci ne* zame-tujenjo poduka v slovnici. Kdor hoče biti učitelj delavstva, pa mora spodbujati in ne zafrkavati. Tisti, ki vzpodbuja, uči, ki zafrkava, pa odbija od sebe. Do danes se še nobeden bratov ni pritožil, da ne razume razsodbe gl. porotnega odbora. Tudi nobena sestra še ni vložila take pritožbe. In če bi bila prišla taka pritožba, bi razsodbo tolikrat ponovili in jo razlagali, da bi jo ti-ati razumel, kateremu je šla mar in se je pritožii. Ako se zde razsodbe gl/ porotnega odbora nerazumljive br. Zvonko Novaku, ni s tem potr^-no, da so nerazumljive tudi zs druge brate in sestre. Ako jia fjo razsodbe gl. porotnega odbojki res nerazumljive zS brata Zvonko Novaka, tedaj se mi liehote vriva v misel, da so nekateri ljudje, ki so veliko let hodili v šolo, najbolj trde glave in če bi teh ljudi ne likali po 12 do 14 let v šolah, bi ne razumeli ničesar. Rekel sem nekateri ljudje in ne vsi, br. Zvonko Novak si pa lahko iz tega napravi svoj zaključek. Ne trdim, da smo v glavni b/P bor izvoljeni najzroožnejši bratje S. N. P. J., ker nisem sebe še ni-kdsr smatral za najzmožnejšega brata med vsemi brati 8. N. P. J. Kečem le toliko, da so člani 8. N. P. J. volili na podlagi podatkov in izkušenj, ki jih imajo za seboj. Ako bi bili podatki drugačni, še ni dokazana reč, da bi volitve izpadle drugače. Zadnji odstavek v Zvonko Novakovem dopisu ne more imeti drugega namena kot zafrkovatj ve? slovensko delavatvo, v.saj se iz njega glasno čuje s "Kaj boste vi dčlavci, štejemo nekaj le mi, ki smo študirani ljudje . . — John Underwood, predsednik gl. po?' rotnega odbora. Southviow, Pa. — Išče se Martin Ktrajner, član društva Št. 2G5 8. N. P. J., ki naj ae oglasi na spodnji naslov. Njegov zadnji naslov je bil Kox 138 Cadogan, Pa. Išče ae radi društvenih zadev, Za>> to so naprošeni vsi člani in člani« ce Hloveitftke narodne podporne jednote, da ga opozore na ta o-glaa, če pa aatn Čita, je naprosen, da se nenadoma oglasi tajniku na št. 265 — »an k Kleiner, I to* 1.1H Kouthview. Pa. OUnton, Ind. — Zadnjič je po motoma icoata! datum za priredi tcv trgatve žvnskega druitv*? ".Hhidenček pod eks!n*\ «tcv. 121 S N. P. J., ki ae vrši dne 25. oktobra. — Christina Omahne. VA2NI SPISI Kupo« pogodb». pooWlaatU«. po-t>*tnlee, dolina pi»m«. «hvosnic«. taprl—leae Itia*», trmtiilk» art-■ •kav«, psovads v rasota jealVifc, urjatvo, Nd. Vam najbolj« in nsj-«"*a>>ltlfMt* VABILO NA DOMAČO ZABAVO, PLES IN VINSKO TRGATEV kataro priredi DRU2BA SLOV. NARODNI DOM tU Salle, IIL, '# nedeljo dne 1». oktrobra, 1924. ^ Papaldaa a* I ari m pritoaja »eml. mm P^*r*mm. J. geiialfcn mm4 t—i h «•* sterol Uj.A f. H- f J V ^ T«rfc i. »lav.i Uaa*JW»t Me Vfriek »a r* lealk |«»ara prada lakafB t* . Ofc 7 ari min m pri*«« ftaaka Irgala» pad Marr Ud^rWk tern •Ml" Prt vwj priredMvi b«de aodelotaala lavreUta /¿¡^ " - 4 - t* Imeti r* m --i Ako hoéru alltatl dobre foramlk» ratvrdrila, UdaJ ae potaW poar* U priredita le r*r Tare) na aridMije v nrdalja doe 19. Dita hi reM V. kr. V % K t 4853235323532353235348232348 )jL 15. OKTOBRA, 1924. uma »«iui ■hm. ^es^stseja. H-li» trimesečna seja glavne-valnega in gUvnega nad- » odbor» S. N. P. J./ae y noudeljek zjutraj dne ,k,obra t. 1., v uradnih pro-T jrdrx.tc. Vsi člani glavne-Ebora, ki »te po pravilih dolž-Sadeže vati trimesečnih sej, t-jte to kot uradni P°xiv ia rje zagotovo udeležite. Vinoent Oainknr, predsednik S. N. "P. JONOM SNPJ. V POJ Aß-^ NILOI L vam je znano, je gl. izvrže-odbor razpisal izredni ases-11 bolniški skled v razred ivne bolniške . podpore po >mesečno do preklica. In med 10m ae je izčrpal tudi sklad me bolniške podpore ter begs gl. izvrševelni odbor tono ie razpisati izredni ases-r razred $1 dnevne bolniške ure in sicer po I^OO inesečno rekliea. S sprejetjem inlcija-Irustva štev. 333 se möra i bolniški razred ssm vzdrže-io čc je primanjkljaj v kate-goli razredu ,se razpiše Izred-fnt. Izredni asesment po patino v razred $4 dnevne it podpore se začne od 1 t L Izredni asesment za red $5 dnevne bolniške pod i, pa od 1. junija 1.L Člani, ki ji znižati zavarovalnino v bol sklad, morajo to naznaniti ra eden mqfscc naprej in zni-i stopi v veljavo še le drugi , ta tekoči mesec pa morajo iati izredni asesment. \ Matthew J. Türk, i gl. tajnik SNPJ. INICIJATIVA, št. 10, 8. N. P. J. v Rock Springsu, Wyo., po daljšem razmotrlvanju u resnem preudarku sklenilo dati zgorajšnji predlog za spremembo tozadevne točke potom refe- prišel v jednoto potom združenja. Preje je bil Član 8. D. P. E., v katero je pristopil v letu 1919. Na njegovi prošnji pa je uevodeno, . .. 4 da je bil leta 1914 operiran na sle- renduma članstvu na splošno gla piču, ter da si je leta 1918 llomil aovanje. rebra. vaa bratska društva 8. N. P. J Kar pa se tiče obtožbe, katero »e prosi jo, da o zgorajšnjem pred- je bret Dijanošič vložil ne prem logu takoj razpravljajo in ga pod celemu društvu, amo fcronožli, da pirajo, da pride čim preje nulje opravičena. Pronašlo ae je, da splošno glasovanje. I so se kršila pravila vseskozi, od- Za društvo Trdnjava, štev. 10, kar društvo obatoji, v enaki meri 8.N.P.J. v Kock Springsu, Wyo., od članov kot od ursdnikov. Kr-John Koehnik, predsednik, Šila so so tudi, ko se je odstavil odbor in kršila so se po, načinu, s katerim se jp novi postavil na njegovo meato. Inicijativ» je bila predložene Glede obiožbo br. Anton Lauta seji gl. izvršcvalnega odbora S. »apram bratu Dijanoliču se nismo M. P. J., katera se je vršila dne 30. in 31. julija t. t in katera je pronašla, da je društvo ravnalo v smislu pravij In da jc predlog v soglasju z načelno izjavo in pravili 8. N. P. J., za to gre sedaj nu javno razpravo. V teku devetdeset dni od današnjega datuma mora predlog podpirati toliko društev, da skupno reprezentirajo najmanj dvajset odatotkov vsega članstva jednote, ttjti če ni te podpore, ne more iti predlog na splošno glasovanje. Vsako društvo, ki podpira predlog, mora za to glasovati z najmanj dvetretjinsko večino na seji navzočih članov. To je treba naznaniti gl. tajniku do 10. novem bra 1924. Javna razprava je dovoljena devetdeset dni In mora po pravilih prenehati z 10. nov. 1924. Matthew J. Turk, • gl. tajnik S. N. P. J. kuitvo Trdnjava, štev. 10, 8. \ J. v Itock Springsu, Wyo., idlaga potom iniciative v ami VI. člena, prve točke pravil I. P. J., da se točka 1, Člen III, PASIVNI ČLANI, ki se pa: "Vsak aktivni član, Id ijme službo streljala v nevar rudniku ali premogokopu aa »plačo kot je pg 4>voljep»» dalo od unije in dražbe, da-ki sprejme stalno dob ali ka-Nfikoli delo oboroženega in-dalje, ki stopi v armado ali B&arico, mora postali paaivni •premeni v toliko, da se Ma:' Vsak aktivni član, ki Ujm» službo streljača v. nevar rudniku ali premogokopn sa »Plačo, kot Je pa dovoljena aa delo od unije in dražbe, dalje, » časa delavskih «tavk aprej delo čuvaja ali deputija, dalje, topi v armado ali mornarico ■ postati paaivni član." «trani 4h. točka 3, naj ie čr »based* "Ce so člani policije «ake druge obrambno sile . F»ni si. to.-ka c) naj sc črta "policaji". IUZLOGI» >tolmačenju omenjene aeda ]<*ke morajo vai člani, ki J-'J" službo rednega meat-i stražniku (poliemana) po P» ču«a take službe pasivni # pa po naši sodbi krivično H" ' 1,1 ne odgovarja prin r ,!l viifnim stremljenjem narodne podporne jed rr služba mestnega straž pe javno varnost abso-iKri-hna, za vnrnost in pro P 'judstva in ljudskega i ¡»"'"i nsmen dotično točke I ¿«dnota obvaruje pred rk" to je, da Jednota C V7ai " nikakoršnih obvez-[nsprarn tistim članom, ki B^P'winrtdno nevarno de »lulbo, ki se smatra ,,ar '-«ije pre vel riakantna " r.slcautuo službo ae E"' »niatralo tudi alužbo meat ka (poliemana), ksr v/rok, da ae jo j ■T' t točko. Taka k i to bili med najbol, m agitatorji pri ovih članov iu za rohit 8. N. p. J„ ki F «e točke postali pa jim je teko odvzelo "ke pri njih agitato-\ anju. »»atramo omenjeno lej, deloma kri kolikor sa prza 1 a* nahajajo v alužbl '"»hov in iz tega varo-r« društva Trdnjav», PROSVETA Matt Leakoveo, tajnik, Lawrence Demahar, blagajnik. IE URADA PRXDfSONOLA GLAV. POROTNEGA ODSEKA. te megli prepričati, da v resnici slo-ni na faktih, ker ni zadoatuo pod prta z dokazi. Sprejeti ao bili sledeči sklepi s 1.) l)a se obtožba br. Anton Lauša napram bratu Dijanoliču zavrže. 2.) Da se brata Ant^n Lauša a dnem te objave (15. oktobra leta 1924) črta iz društva in jednote soglaaju s določbami pravil člen XXIX, točke 3. 3.) Obtožba napram bratu Jo aio Došenu se zavrže. 4.) Vsi člani društva štev. 249, izvzemši brata DijanoŠiČa, in ti stih bratov in sester, ki še niso člani tega društva nad eno leto, morajo povrniti v enakih deležih polovico vaote, glede katere sa da dokazati, da je jednota bila aa njo oškodovana. (Skupna vsota znaša $60.20, toroj znaša polovica, ki se mora povrniti $30.10) Glavnemu tajniku se daje naloga naj Izračuna, koliko anaša delež, ki pride na vsakega, latirja naj ta vaota od njih a aseemen tom za meaeo november. V sluča ju, da bi kateri izmed prizadetih pustil organizacijo, da ae a tem izogne plačanju njegovega dele ža, se delež aa ostale ne ame po višati, temveč vsak član plača le vsoto, ki je originalno kot na nje ga spadajoč delež preračunjena 5.) Novi odbor je a dnem objave (15. bktobra 1924) odatav Ijen. Skliče ae naj takoj;»Izredna seja društva, na kateri ae naj iz ročijo knjige in vse drugo dru Štveno imetje staremu, pravilno izvoljenemu odboru, 6.) x Glavnemu izvrievalnemy odboru se priporoča od naše strani, da se društvo štev. 249 razpusti In člani priailijo, da vzamejo prestopne liste k bližnjim društvom. Ilazlogl za te naše sklepe so sledeči t Da smo zsvrgli obtožbo brata Anton Lauša napram br. Dija-nošiču, sc je zgodilo prvič Iz razloga, ker obtožba ni podprta a dokazi, drugič, ker smstrsmo, ds trditve br. Leuša izvirajo iz osebnosti napram br. DijanoŠiču iz razloga, ker je rav^o brat Dijanošič bil povzročitelj, da se je prišlo br. Lanšu na sled* izključili smo brsta Lauša h razloga, ker je to v polni meri, vsaj po našem mnenju, zesluiil in ker pravila določajo kot kazen za take prestopke izobčitev. Zavrgli amo obtožbo napram br. Došenu. Brat je poatal član 8. D. P. Z. in je prišel v jednoto potom združenje. Navedel je v prolnji, da je bil operiran in da Je Imel zlomljena rebra. Če je zveza smatrala za umestno, ds se sprejme kljub temu kot člen, ni sedej naša naloga, da bi to obaojali sil glede tega sprejemali knke sklepe. ' Z združenjem smo sprejeli vse do-brostoječe člane zveze in njim jamčili vse pravice. Obsodili smo člane društva it. 249, da morajo plečeti delež neke gotove vsote. To ee je zgodilo iz rezloge, ker smstrsmo pri vsem tem nereda in pri teh preverah kolikor toliko sokrivo tudi članstvo društva. Ce bi bili člani Izvrševali svoje dolžnosti, se ženi-msli zs svojo orgsnizecijo in dru It vo, kot njim to nslsgsjo pravila, bi se vse to ne bilo moglo do-gajati. Nihče izmed njih ni čutil potrebe aeje v teku celih 1! let, in u neprilike, ki jih je imel pri razkrinkanju prevar br. Laula In aerednoeti, kl so se dogajale pri društvu. Da smo oprostili od vpla-ditve tisto Člane, ki še nieo eno leto pri Štev. 249, ee je agodilo la raaloga, ker ao se prevare in ne-rednosti vršile več ali manj preti daljšim časom in vsled tegs ti Člani niso odgovorni aaiijc, niso pri njih sodelovali in bi bilo krivično, če bi ae kaznovali za nekaj, kar so zakrivili drugi. Priporočamo glavnemu iavrše-valnemu odboru razpuat te števil-te. To se je agodilo ia raaloga, ker nimamo upanja, da bi ae razmere pri tem društvu dale anatno izboljšati In ker as bojimo, de je >rczbrižnoat pri njih že preglobo-to vkoreninjeaa. Ce se prisilijo Hiteti člani drugih bližnjih društev, se bode od njih (vsaj tako upamo iu bi priporočali) sahteva o, da vršijo vae svoje dolžnoati. Mogoče bi to povaroftilo, da bi u čeli preiskovati, čs imajo tudi kaj pravic. Mogoče bi se pričeli sani mati za pravila, kar bi zelo koristilo njim, samim in jeduoti. OILLMPII, ILL. pismo svojemu možu, da že ima ——- rasporoko in da Živi v avobodni Kar ee delavaklh razmer tiče v Ameriki, ter je omenjala o de-premofokopih akoro nI vredno ¡«erju keterega je prejela za avo-poročati, ker eo takorekoč pod {« delo°d moža sa 10l«t. Naj bo ničlo, vae povaod v drlavi lil Po ktkor vsekakor jo pa njena ročatl pa lelim javnoatl stvar, kll,Urpil 26 let »,uuc* ,n 10 Ul ca more zanimati, ker je potuhnje- no revče grdo "blufalo" in ne aamo meus temveč vee rojake v. M ■ ■ Gilleaple, IU. in me aedaj rdo gle- de, čeear pa jaz ne vzamem prav nič v mar. Pojaaniti hočem vao zadevo, da bodejo rojaki v bljiž nji naaelblni posneli ta prefrigan ^ j« a^o vsžno Vfdeti ' r če je Že ree sploh bila kedaj ta poroke, lmem pa le eno uprsša- Brat Dijanolič, član društva štev. 249 v Farmingtonu, W. Va., je obtožil brata Anton Lauša, Čla na ravno tega društva, aledečih freetopkov: , Da "si jc brat Anton Laui v letu 1922 kot tajnik agoraj imenovanega drultva nakazal vsoto $56.00 kot bolniiko podporo brez vednosti ostalih članov drnitva. Da je v ravno tem letu in v rav no isti lastnosti, poneveril vsoto $4.20, katera je bila iz glavnega urada na njega poslana iz aklada izrednih podpor in a katero bi ae ril imel plačati asesment za brata Vale Skritiča, ki je bil na atavki n ki se je proglasil, da je bil pod pore potreben. Nadalje je brat Dijanošič obtožil br. Josip Došena, da je pri stopil v organizacijo kot ncapo soben prosilec iz razloga, ker tta bili pred njegovim vstopom Že dve operaciji izvršeni na njem. Obtožil je celo društvo štev. 249 kršenja pravil, ker ao v proti slovju a tozadevnimi določbami zavrgli in odstavili obstoječi in pravilno izvoljeni društveni od bor ter postavili na njegovo me sto drugega, ki jc bil izvoljen ns nepravden način. Brat Anton tauš pa je nasprot no obtožil brata Dijanošiča raznih prestopkov. Cela zedeva in sploh razmere pri tem društvu so bile tako zamotane, da je bila odrejena preiskava in zaslišanje na licu mesta. Tozadevno nalogo se je poverilo br. Kevenu, Člana društva štev. 425 v Triadelphiji. Brst Reven je svojo nalogo Izvršil tako dobro, kot ae je to danih razmerah napraviti moglo Člani ga niso msrsli v toliko vpoštevati, kot bi bilo potrebno nfoo marali držati reda na seji ket bi se spodobilo. Iz poročile br. Revena, lz listin ki so nsm le preje bile na razpo lago in iz lietin, katere sem si o I skrbel ie potem, se jc dognalo sledeče t , Da jc poalovanje pri tem drul Itvn bilo ves Čaa, odker društvo obstoji, v nesoglaaju in v proti slovju s pravili. Posebno pa v ia eu. ko je bil br. Anton Lauš taji nik tega društva. Društvo Je ob-stsjalo le enajst let. ps se je Jsn. meseca tega leta vršila prva njihova seja. Odobravali so bolniško podporo I» druga izplačila, ne da bi bili aborovall Brat Anton Leuš se je pronsšel krivim, da si je v resn.ei nskstal ,---- vsoto $.'»«.00 kot bolniiko podpo- ni urad. Kjer ae člani zavedejo ro brez vednosti drultva. Veadsr svojih prevle, Izpolnujejo svoje drultvo tudi ni vedelo nikoli oič dolžnosti, tem odborniki ne n* glede drugih izplačil in bolniških rejo ugenjsti prever, »*Ji *e M podpor, ki so ae nskazovsle, ker jih hoteli. Če so člani molč.H, ker H, je brat Lauš kot tajnik dru- ao njim razmere pri društva ugs Itvs noksaovsl sam In ne d. bi jale, če £ ' — Mlil, ur ie zemere, ali kej je le bil njih rar PrTnUlo Je je aadeljc. In bret log. da nieo vrš4U svojih članskih Leuš Tu sam pnpoznsl. da se dolžnosti, so «krivi krše.ja pra J> v polastil vaote $4 2* vil ia prevare na ki l bila poslsns iz glev«..*e «re tege rszlogs *o zaslužil k.«;* ki ¡¡iV nlELjmm /podporo br j. njim nsložma in ki je itak ml- U '' Oprostili ame br. Dijs^e od Došena d. jc pnš.1 v orga- pU-vmija ajcgovega.delela. Te n~poibrn pro„l- ,se je zg«Hlile iz razloga, ker mo Brat Frank Karli, član društva itev. 211, je bil od brata Ignatz inldaršiča, tudi člana tega dru Itva, obtožen, da je v čaau njego ve bolezni kriil pravila. Ker pa tožitelj obtožbe ni podprl s doka al in ker so društvu znani ie dru gl razlogi, kl govorijo proti res ničnosti obtoibe, Je prva instanca brata oprostila in mu priznala vso podporo, sa katero je bil prikraj lan in ki znala vsoto v$50.00. Tajniku bolniikega oddelka pa te ni sdelo vpoštevati odlok prve Instance in tako je zadeva prišla pred nu. Is listin in sapisnika dr porotne obravnave je razvidno eledečet Da je v času, ko js bi brat Karli javljen bolnim pri dru Itvu, peki drugi brat^ ali rojak v tej hiši priredil domačo asbavo Brat ŽnidarliČ je nato brata K a riža obdolžil, da se je te zabave Udeležil tudi on. Ko je bil vprs lan aa dokaze za to njegovo trdi tev, je odgovoril, da dokazov nI ma, pač pa da sumi, da se je brat Kariž udelet l zabave. Društvo daje bratu Karižu dobro lspriče valo in pravi, da je veem znano da brat Kariž ni bil sposoben bil v veseli družbi ali aav|lvatl o po, nih pijač. ' Vpoštevajoč dejstvo, da tožite filma drugih dokasov za njegovo rdltev kot sumnjo In vpoštevajoč izjavo društva, je bilo od naše atrani sklenjeno, da se bratu Ka rilu nskaže vsa bolniška podpo ra, za katero je prikrajšan. John Underwood, Martin Žsleanlkar, Fred A. Vider, # John Terlelj, John Ooriek. moleña, pa se&tej. Sicer je imela menda ob Času počitnie v domovini meuda le več svobode, Italije. Nekatere tukaj je Mertlu celo vlekel, kako Čaatuo je bil v Springfieldu sprejet ob čaau po- VAZMAimO I* ZAHVALA. 8 tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem želoetno veet, da je nemila smrt pretrgala nit življenja nali preljubuljeni hčerki DAMICI BEUOlO. Rojena dn« 1. junija 1924, iifnr-la jc dfce 5. oktobra t. I., Iiolna je bila le per dni. Pogreb so je vrlil iz hiie žalosti dne 7. oktobra t. 1. po kltoliškem obredu in sicer popoldne. 8tsrs je bila 4 mesece in 5 dni. Nsša najprisrčnejšs hvsle krstnim botroma Mr. in Mra. John in Marjr Globovs, za krasni darovani venec In vso postrežbo io za vdelelho pri pogrebu. I*pe hvala tudi Mr. in Mra. Ani Zeler se krasni darovani venec, nedelje lepa hvale Mr. Joe Batista in Mr. Anton Horvstin za darovsne venee in Mr. Nik. Kaltnegerju za vdelclbo pri pogrebu. Ae enkrat prav lepa hvala vsem za sučutja a nami v uri žalosti, ter za vdelcll* pri pogrsbu. Tsbi, drega hčerke, pa letimo, počivaj v miru in od ka rj e" d Vi iš t v o obstajalo.Nihčel «»hka bodi tebi. ameriška gruda •zmed njih, če je videl, da ae seje *eluJoči ostelh Joe In Jo^phlne ne vršijo, ds mogoče celo uradni Hoittl, ^P»'*«* J» kl ne msrsjo, da bi se vršile, se'Ivanka, eestriel. Vsi v Pleree, W. ni Zavedal v toliko svoje dollao |Va. sti, da bi bil o Um obvestil glsv uiede äpHH nlzarijo kot >«"♦' i""""*" .................. PROLETA R EC |e sleweeeke gtaette eaetelMM ae atreake » Aaserlkl. Vaak dalevee ta rejak, ki ee ase ime se saeteltsem, M ge mofaJ reí nPO prav« slika socializma We rs In la a aaala U OO mm I loto, 11.71 mm pol loto. Naelov: PftOLCTAACC, MM W MO ti .. CHICAGO. IUINOII rtákm pe aal «eo* bajftg > ei.........i......«mm parček, kojih gnezdo bilo je na Thomasu, W. Va. in pozneje sta prifrčala v Gillesple, 111. Bilo js eta 1922 če se ns motim meaeca augusta, ko sem prejel list is Cle* velanda, Ohio pisan v slovenščini in spodaj podpiaan Martin Lam-V resnici sem se začudil, kako naj dobim sedaj od ílovqke pismo, ki se nisva videla skozi deset let od kar amo ae raslli ia U Salle, IU. Upraleval me je v tem listu kskine razmere so v Gillesple, U., če so tukaj premogokopl ali takšna druga industrija In če ae nahaja tukaj le kaj več Slovencev poleg mene. Odgovoril sem mu vse po|tcno, ter omenil, da slovenaklh rojskov nI mnogo tu-tsj — to ga je menda le najbolj razveaelilo in privedlo semkaj, 'ar tednov pozneje ga aagledam na dvoriiču, mislil sem al, da jo padel U naba ln ga ogledoval, če se nI noge polomil, ker Ima precej dolge. Ponudil sem mu pijače karps je odklanjal in mislil sem si, saj vem, da si suh kot poper in menda je on tudi takoj u-videl, da ga smet ram kot takega, ker se je tako strogo branil piti. l^cle danea, vem kaj je bil vsrok temu. — Tedaj pa me js posvet na stran ln Izvleče is svojega le pa bančno knjigo v kateri je ka zalo, da je le v nji sedem in dvaj set sto dolarjev. Lahko rečem, da sem se takrat tako preetrašili In ko sem prišel sopet k sebi ga n prašal "kje pa si nsredll toliko denarja" ln rekel ml je, da na Thomes, W. Va. Meni pa to nI Šlo nikakor v glavo, ker vsdel sem kak delavec je, še isa časa ko smo bili v U Salle, IU., kjer sem pustil delo ln njegs. Tukaj jo dobil v kratkem času delo, aeve da si jI kupil zemljo "loto" od agenta ln potem ml je pričel pri povedovstl, da ima v Clevelandu "punco", staro 20 let in da jo le del čaas pozna in je selo skrbna, delavna in da ima prihranjenih že dve tisoč dolarjev, Rekel sem no Ti si pa res srečen, drugi dan mi pokaže njeno sliko, jas uvidsv-li sliko sem si mislil ta le "Pun ca" mora biti precej več stara kot 26 let, pa ga nbem betel a (t m užalili. Par dni za tem me pa proal, če 1>1 jaz pUal piamo ca njnun v CU* vclaud, njegovi "Punci", ker ona nesna nemško in jas pa ne «tevenako pisati, sem seveda pri-viill to ualugo !n nu koverto sem dal naslovi Miss Josephlnc Olier-♦j.k, kot mi jo on velel. Ato njuna j»/ vse gladko iu lansko leto, mislim meseca okK-brj je pa tudi ona pr«?lu k njwu na Gillesple, ki j«< Imel toknt le svojo bajto /g< tcvljeno. No marsiksterl tukajšnjih rojakov Je zmajevel z glavo, a reči nI mogel ničesar Celo sem slišal, ds se je jezil ned nekim fsntom, ki jo je sprejel is |M>staje, raksr pe bi mu moral biti vreanici še hvelelen. V tem le tu, meseca maja 14 tege, aedim pri mizi in Čitem llet Proeveta, imel aera pracej časa in eem pre čiUl vae povrsti in ko pridem s čftanjem na aedmo atran četrU kolona, pa nejdem, da se tem gle-alt "POZIV IN IJPRAftANJK NA M KKKNDKKJA", misleč U me nims ksj zenimatl preidem dol na podpia in tu vidim s An ton Uhernik, Thomaa, W. Va Prlčnem ponovno lltatl dokler ne pridem ne 14 vreU kjer m glaai i sevede ona je potem zapustile meeto Cleveland, Ohio In meni ae znano kam odila. — Tu pričnem premišljstl in sem ee spomnil ke-ko eem bil naslovil pismo leta IIm, ko eem pisel Mertinovi Punci v Mevelend, O. Po krst-kem razmišljanju, sem ge imel, da bi pa ta etver ne zaepele, sem ae informirel od človeka ia mu o-menil, de lmem ne sumu M. I*m peta, kaUri je bil pri njemu na brani nad leto dni io na besed* • mani ni nič se lene, pe* po mi jot to moje Ulko prislulene dolarje ¡ M mM ara ei "feet " sedaj U pa »mam. kakšno poaeo al ti imel v, <*Uvelando ia od kje toliko d« narja. Ko bi jo ne bil odpeljel • junije v Cleveland nočni vlak bi jo mogoče neaUdai dea. kak dr lavni prevdnik, kot mogol« tudi njegs Naj omenim, da nekaj >e aa aaUm, ko je odšla je pieele njo do tebe "ali te tege uči Daily Worker f Prav iskreno pa tudi prijazno ni pustiti 50 let staregn človeka v siromaštvu, pa nestl prihranke v drugo državo. Krivico poravnati bilo bi veliko u-mestnejlc, kot pa trkauje ne prsa o naprednjaistvu. Ni Čuda, da ai jedel same piške v Clcvelnudu, kot si se sam hvali. tega za avoje Žulje vem da ni »Ho. Sicer pa. če te vesefi ponoviti kaj takega kot v W Va., lah-to prideš do mene, ampak povem ti, da se bol opekel. Kot ae alill odšel iz W. Va., ker tam niso mogli več dobiti dela naaaj unij-skl delavci, kaj nef Toliko sa aa danea. A. J. K. (Advertlaement). POZOR SLOVBNO! V J0HKVV TOWN IM OKOLICI I * Kadar sts na potu v meatu nabaviti si obleko sli površnik, o-glsaite se pri mani, pri krojaču A. Fortuna. Sedaj imam selo znižane cene za obleke t lahko si izberete Iz med 150 vsoreev rasličiioga blaga obleko in stana le $.'10.00. Druga vrsta 150 vsoreev rasličnega hlsgs, obleka ne stane vsČ kot $40 in tretja vrsta 150 vsoreev, rasličnega najfinejšega blaga, kl y te deleli dobiti more, vas stane samo $411.00. Delo jamčim, če vam obleka ne prlstoja pravil* no, nI treba nil plačati. Obleko vam naprsvlm po vašem okusu, kakor si jo sami Želite. B» priporočam sa naročila vaš rojak. A. Fortuna, 07 Iron Btreit, Johna, town, Pa. (Adv.) FREMOOAUI PllBJO, da na dulsjo, jss tudi ne. Slovene! v Chleagi aedaj je čas, da si na-rallts premog, her je cenejši ln malo vsga. (»glasite se pri meni. Frank Udovieh, 2623 H. Ridge-way Ave. Tel. Lswndsla, «693, all pa Canal 607H, Chicago, 111. IA DOLOl JMINIKI VECE-RE VAM PRIPOROČAMO BLEDEČE KNJIOI: Otok Mkladov: čudoviti doživljaji m a le g« Jacks ns stikrm in na morju. Ves. B'»c. Akt. It. 118: Roman, brol. B5e, ves. $100. Burke ln porednoitl. Zbirka kre- tkočssnlci eens 40c, Z ognjem in mečem. Hoiuan, vaa. $350. Bodakova iapoved. Poveali brok $1.00, ves. $1.23. Slovenski sveUo ln ullUlj. Zgo- dovlnski romam brol. 70e, vsa. Mo. Zmote in konec gdl. Pavle. Po- veet. Cena 40e. Konaorviranje sadja in vaskovrsU na povrtnine za domaČo uporabo. Cene 7>, Mala sdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. Cena BOc. Materinaka pomol zdravemu la bolnemu dojenčku) cena 60e, Abecednik, brol. 24c, ves. 50e. Oblrnl eenikl zaatonj, KNJIGARNA, L J. ALli, 10M E M. Bt., Cleveland, Ohio. napredek. "ProeveU" piše ze blegostenjo ljudstva Ake ee strtojai s n)«ni «i idejami, podpiraj trgovee. kl oglašajo e Prosvetl. — V »slogi lmem vee blego sa vsakdanje po-t rabi/in« po »me m I a«-nI, ANTON ZORNI K, Herminia. Pa. Krojač. ge «IJadno pf»pera#am raja-_aa Wov«tir*ai la HrveU« v liiaeiea ta Ksaaas« ter v dragih drlavak, aa nerti*4a (p*rf*ktae) pravtlae amirjaolk ebbk. V krat k*». #ase vaa «Miles» aa vsi »m doma NIHALI ttRK/NIK, KROJAČ, u MitUrd A« CkUspa. IM SREDA, 15. OKTORBA Razprave e pravilih S. N. P. J. PRIJETNA VMUT ZA REVMA-TIČARJE. S4S P». At*. Pitt.burrb, Pa. SEJE IN SHODI* a»aia. da m r.ium.Jo Ja« tat* k •Ur*»« kraja, nt* m I. tj. tdn* k» »u «um alov.niki Urada» ar« mi ren4«lj«k. Mtak od§ 4m S. Tor.k, la | f DR. DAVIS—Specialist za moilce ^ 431 Pm Araaua, PHtabarfk, P», 2.4 Ploar. / jj PotoM k* m ilov.k adravl v uim uradu, počuti m m- fsttsmi dovolj.naga. kar opaal, da v.aka piiiiktrt, sdravila in Man- P¿KjH atv«m D*tNM«, tn privatna «a ^NflTA kroni An. molk« boleanl. f*t odiatajta. Prtdita I« danaa. Ml R&fe&fl vavorime v valotn Jraik«. EKPVfl UNITED DO^TORS — DR. DAVIŠ — SPECIALIST 431 Prn Areaae, Sad Flaor, Pltt»b«r,h, Pa. , URADNE URE — t,00 4m 11:00 — 1:0« do 4>M — tift« i» t* eadaljak la praaniklh ad 10:0« da 14« NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA Frank Černe, 6033 ST. CLAIR A VE., CLEVELAND, 0. Zvebroške, zapestnica, diamantne prstane in lavalirje, verižice Ltd. POPRAVLJAMO: uro in ....................................... LUBASOVE HARMONIKE SEM ZOPET PREJEL! JHHHBHBBB Veliko saloffo Lobaaovib bar- AMr^m . momk. sam sopet