Jntru|a ltfaja, 469. JtevllUfl. V UnNlnii. g »teto. tee 24. decembri 1910. Crna 4 vlaarls. letniK XUIL Jutru Ja l&4*Ja v Lfmfellamls vic leto..............• K 12*— pol leta...............•• 6'— Jctrt leta...............m fr— sa mesec...............M 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl te ne vretl)o. Oredništvo: Kntflovi ilici it. 5, (f pritlitj« levt), telefM It M. Iihq|a wsak din ^Jutrij. ^•■■•m itevllba 4 vtaarflti laseratl: 65 mm iiroka petit vrsta 14 vio. Pri ve&ntnl lmcrdjJ po dogovoru. Na pismena naročtla brex Istodobne vposUtve ■aročolae se ne odra. Mraafa tz4a|« po p%šU ia A vstro-OgnlLO i vte teto...............K 18— pol teta...............,. »- četrt teta................f 4 50 na mesec...............M 1-60 Za Inozemstvo ćelo leto.........„28* — Opravalstrt: Kaafto? a alica 6, (sp4aj, iivriUt le?#), telefoi it 8*. Najnovejže vesti. — Brzojavna In talolonska poročlla „Slov. Narodu". Češko - nemška spravna pokajanja. Praga, 24. decembra, Predsednik zvezre čeških deželnozborskih klubov dr. Škarda je sklieal za 27. t. ni. po-poldiie za 4. ura sejo zveze, da se po-svetuje g-lede nadaljevanja eeško-iiemških spravnih pograjanj. Praga, 24. decembra. »Ceske Slo-vo« por ta debata končana, priđe v raz-pravo zakonska predloga glede po-daljšanja bančnega statuta. Justh se je s tem odgovorom zadovoljil. K obsodbi falmfikatorja dokumentov Vašića* Belgrad, 24. decembra. Navesti je govor drž. pravdnika Demiea, ki je v svojem govoru poudarjal, da se kedaj v Srbiji množe slučaju kjer po-samezni individui stopajo v službo drugih drauiv, da delujejo proti interesom Srbije. Zaradi tega je treba pri obsodbi vporabiti najstrozjo fca-zen. Sodelovanje Vaši6evo pri pona-rejevanju dokumentov je veleizdaja in zato naj se vporabi pri izreku kazni za veleizdajo določena, najstrožja kazen. Po govoru drzavnega pravilnika je bila obravnava odgođena in včeraj ilopoldne je bil Vasie — kakor smo že v našem vecernem listu po-ročali —obeojen radi hudodelstva po § 86. al. 1. srbskega kazen^kega zakonika na 5 let težke ječe. Belgrad, 24. decembra. V utemelje van ju obsodbe falzifikatorja Vašića je sodni dvor poudarjal, da so se izkazale navedbe Vašieeve glede njegovega občevanja z avstro - ogr-skim poslaništvom za resnične in da je po izvedeneih dokazano, da je bil Vašićv korespondenci sSwientochow-skim; glede teh pišem so namreč iz-vedeuci izrekli, da izhajajo iz njegove roke. Bivši bolgarski ministri pod obtožbo, Sofija, 24. decembra. Skupina 88 poslaneev je predložila sobranju predlog, da naj se obtoži bivše bol-garske ministre Petkova, Petrova, Gud*iva, Panajotova Genadijeva, generala Savora in Šišmariova radi po-neverjenja drzavnega denarja. Proti Šlšmanovu se naj pravzaprav po-"Stopa samo radi nekega, političnega pre^rreška. Po bolgarskem zakonu morajo obtoženi ministri tri dni po obtožbi priti v sobranje in dati pojasnila crlede dejstev, katerih so obtoženi. Sele potem sobranje nadalje sklepa. Spremembe v bolgarskeni poslani-štvu na Dunaju. Berolin, 24. decembra. »Vossi-sehe Zeitung« poroča z Dunaja: Leg. svetnik pri boigarskem poslaništvu na Dunaju je bil nenadoma odj>okli-can. To odpoklicanje se spravlja v zvezo s podelitvijo banČne koncesije v Varni berolinskemu agentu Keis-nerju. OprošČena morilka moža. Danaj, 24. decembra. Korespon-denca »Globus« poroča iz Zagreba: Včeraj se j*' vršila preci zagrebškim kazenskim -^»dišcem obravnava proti Elizabeti Magenheim, ki je neko noc v Zagrebu ubila s sekiro svojega moža, ki je bil trgovec v Zagrebu. Simpatije vsega ljudstva in vseh porot-nikov so bile že z vsega početka na strani obtoženke, za katero se je po Zagrebu nabralo že nekaj denarja. Zastopnik Magenheimove je v zagovoru poudarjal, da je ubiti soprogr spolno občeval s svojo pastorko in da ga je Magenheimova ubila s sekiro ravno v trenotku, ko je hotel še drugo njeno boer posiliti. Ravnala je to-rej pod vtiskom nepremagljive sile. Sodni dvor je obtoženko oprostil, na kar je občinstvo priredilo obtoženki in sodnemu dvoru ovacije. Obsojeni poslanci. Brno, 24. decembra. I>eželni poslanec Barton, ki se je protivil skli-cuje se na svoje poslaniško imunite-to pričati v neki kazenski zadevi v TTherskem Hradisču, je bil radi tega kaznovan z globo 100 K. Razid znane angleške tvrdke. London, 24. decembra. Znana londonska tvrdka Enist Kassel & Conip, se raasclruži 31. t. m. Blamirani klerikalci« Najbolj neerečna človeka so si klerikalci izbrali, da prirejata po Ljubljani shode. Pred nekaj tedni ga je imel v Truovein dr. Pegan, na ka-terem je sebe in ćelo klerikalno stranko tako nesmrtno blamiral, da je ćelo »Slovencu« kar sapo zaprlo. V četrtek se je izkazal junaka v drugo deželni odbornik dr. Zajc. Sklieal je namreč shod usluzbencev električne železnice v gostilno pri Flegarju na Zaloško cesto v Vodma-tu. Ze to, da se je dr. Zajc sploh upal sklicati električne železnice usluž-bence, so ti smatrali za predrzno klerikalno provokacijo. U si u zdenci so namreč zavedni narodnjaki in so na lastni koži spoznali za časa lanskega štrajka, kako so se v naj bol j resnih ćasih klerikalci iz njih norčevali in kako so jim metali polena pod noge takrat, ko so se oni borili za izbolj-šanje gmotnega položaja. Uslužbenci električne železnice so radi tega tuđi odklouili povabilo dr. 2^ajca in so sami priredili shod, na katerega so po-vabiii tuđi g. Ribnikarja in Reisner-ja. Ko so klerikalci izvedeli za na-preden shod, ki se ima vršiti pri Prusniku v Novem Vodmatu, so ugibali, kako bi se izognili velikanski blamaži, kajti že naprej so videli, da ne bo na njih shod ljudi. Raznesli so vest, da klerikalnega shoda sploh ne bo in da bosta dr. Zajc in dr. Pegan že drugokrat prišla med električne železničarje. Končno pa so se klerikalni generali vendarlo ojunačili in so posknsili srečo. K Flegarju pa so prišli na shod le tri je železniearji in sicer so bili to tišti »možje«, ki so lansko leto kakor Judež Iškarjot prodali svroje stanovske tovariše s tem, da so bili stavkokazi. Klerikalna de-želna otlbornika st-a nekaj časa sede-la v tej čedni družbi, a bolj in bolj jih je postajalo sram in strah. Na vse zadnje so pa sklenili, da gre cei »klerikalen shod« na napred-nega. In res, postavili so se klerikalci pred špranje oken in vrat in vlekli na ušesa, kaj naprednjak i govore. Bilo pa je že okrog 12., ko vstopi v 2/borovalnico dr. Zajc in prosi za be-sedo, češ, »jaz vidim, da je marsikak moj prijatelj tukaj.« Dr Zajc je <\o-bil takoj odgovor na to. Predsednik da namreč na glasovanje, jeli se da dr. Zajcu beseda ali ne. Shod pa, na katerem je bilo okoli 70 ljudi, soglas-no sklene, da dr. Zajca ne mara poslušati. Klici: »Saj je pijan, kakor kanon, kako bo govoril.« — »Mi smo trezni Ijudje, naj se Zajc najpreje iz-trezni, potem naj sele priđe med nas« itd. se razlegajo po sobi. Dr.Zaje je danes predsednikn lahko hvaležen. da ga je obvaroval še večje blamaže; kajti ko bi prišel v sladkoginjenem stanu, v kakp&nem je bil, do besede, bi težko reprezentiral slavni deželni odbor še slavnejše deželnozfeorske većine. Dr. Zajc je Se zunaj v veži milo profil, naj bi se ga pustilo na shod, pa so mu zborovalci poslali ven pošto, da naj bi prišel na eh od ob 10. in ne sedaj, ko že odbaja vse do-mov. Njegov »prijatelj« pa mu je v brk povedal: »Ja gospod doktor, kaj pa hočete, ko ste tako pijani, da se bo-ste še bolj ofemešili.« Narodno-napredui shod se je vrši 1 ob velikaii&kem zanimanju in na-vdušenju. Prvi govornik g. Ribnikar je razkladal, kako hočejo klerikalci stališe« električnih uslužbencev šo jKjslabsati s tem, da dobi Ljubljana vsled njihovih deželnozborskih skle-pov novih 25 % občinekih doklad. Prof. Reisner je govori 1 o draginj-skein vj)rašanju in pojasnjeval, zakaj se upajo klerikalci ravno med takozvane nižje sloje in zakaj ne napra-vijo shodov med meščani ali med u radništvom. Gospod Pust si je pošteno privoščil tri stavkokaze, ki so šli na klerikalni shod in marsikako krepko zasolil Stranki Ljudskih Sle-parjev. Končno je bila sprejeta na-slednja revolucija: »Cslužbenci električne železni-ce in drugi na shod u pri Prusniku v Novem Vodmatu zbrani ljubljanski volilci protestirajo, da so se klerikal-ci sploh o«melili povabiti električno železnice uslužbence na klerikalen shod. Da nismo šli na njihov shod, ki se pravzaprav sploh vršiti ni mogel, da smo priredili svoj narodno-na-predni shod, dokazuje, da klerikalcev ne maramo. Pozi vi jamo vse delavske ljubljanske sloje, naj ravno tako kot mi, obrnejo klerikalnim zapeljiv-cem in sleparjem hrbet in naj se ne dajo zapeljati na njihove lima-nice.« Ob velikanskem navdušenju je bila resolucija soglasno sprejeta in po 12. uri zaključen veleznačileai shfKl. Dr. Zajc je še poslal, potem ko je odšel, memla na »intervencijo podžupana« klerikalnoga vodmatskega Oražma, v zborovalnico O'boinskega redarja, da je javil policijsko uro. Nato so se klerikalci izgubili v temi in megli. Vsi, ki so odhajali s shoda, so dejali, da je bil to noč klerikalen zajec ustreljen. Nekdo pa je pristavi!: »Mislili so ja, da jim borno šli v Rim svetinj-roča abstiiieueo, sama za^e pa nika-kor ne odklanja rujne kapljice. Le stopite med dvanajsto in eno uro zjutraj na Miklošičev« cesto, tja }H>d razsvetljena okna »faj ni ost rova«, in takoj se boste uverili, kako se tu abstinentuje. Ce vam to ne zadošča, počakajte. Ko so se tamošnji katoli-ški pivei dovolj okrepi li z božjo kap-ljico in je že davno oilbila policijska ura, katoliški gospodi se ni dovolj ab-stinence. Zato jo krenejo nižje doli v blizino »Hribarjevega« mostu v »pro-tileberalno« kavarno, kjer se nada-Ijuje abstineiitovanje do dveh in dalje. — Zanimiva je usoda tega lokala. Pred leti, ko se tam na nasprot-ni strani ljubijanični Še ni dvigrala ponosna palača »Katcliške tiskar-ne«, je krčmaril v njem skromen naprednjak. Svojim gostom v zabavo je imel gramofon, ki je sviral do policijske ure. Ta gramofon je haje ka-lil noćni mir nasproti stanujočim katoličkim al>stinentom, ki pa letrajo navadno sele ob rani uri v mehko perje. Rili so toliko čas« in se prito-ževali. da so izrinili naprednega go-stihiičarja. Vsaj }>oznate basen o lisici in jezu! Takrat namreč je katoličkim gospodom nedostajalo prostora v stari tiskam i. Bližnji gostilni-ški lokal se jim je zdel neznansko pri-ročen in po vse m pripraven za njih trgovske nakane. Izgrrizli so zato gost ilničarja-napredn jaka, sami pa vdomili se na njegovim mestu. —• napravili so si tam katoliško knjigovežnico. Ko je bila nova palača gotova, so se, seveda, zopet izselili. Iz »bivše knjigovežnice se je v spreme- no priredila kavama, ki jo zdaj ka-toliški abstinentje o rani uri marno posečajo in kjer se potem nadalje krepijo in vtrjujejo v protialkoholni zdrenosti. Nedavno temu še so sicer o takih in enakih prilikah, ko je rujno vince zlezlo malo v lase, hodili tuđi k bližnjemu softedu na crno kavo in li-kerje, pa so ga kinalu ostavili, čeft, ta kavama je preliberalna. Zato pa za-hajajo zdaj raje v bivšo svojo knjigovežnico, kjer jim strože iiemški Švf-car - protestant. Živela katoliško-na-rodna zavednost in kršćanska abstinenea ! Cetrti družabni večer »Narodne C*i-talnice«, dne 26. t. ni. ob pola 9. uri e večer. Prazniki, ob katerih počiva vse delo, i>ostajajo dolgoeasni, če jih ne krajšamo z zabavo. Ker pa v pone-deljek, 26. t. ni. ni slov. gledališke predstave, in nekake druge primcriie zabave, bo gotovo ljubljanske mu ob-činstvu zelo ustreze.no, da priredi »Narodna Citalnica« svoj ples na Štefanov večer v »Narodneiii domu«, na ka terena vabimo vse elane in znance. Slovence — vod ja goktilničarskega tečaja v Sofiji. Svoječasno smo že poročali, da namerava trgovsko - industrialna zbornica v Sofiji prirediti gostilni-earski tečaj po vzoru ljubljanskih. Ta nacrt je že stopil v aktualen stadij. Kakor smo izv-edeli, se je trgovsko - industrialna zbornica v Sofiji sodaj obrnila na ministrstvo na Du-naju in na trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani s prošnjo, naj ji pre-skrbita s]K>sobno kakega slovanskega jezika veščo moč, ki bi prevzela vodstvo gostilničarskega tečaja, ki ga nameravajo tekočo zimo prirediti v Sofiji. Tako ministrstvo, kakor tr-govska in obrtna zbornica v Ljubljani sta nasvetovala za voditelja tega tečaja g. Ivana Kcndo, hotelirja v Ljubljani. V kolikor smo poučeni, se je sofijska trgovska zbornica že obrnila na g. Keiido z vpraŠanjem, ako bi hotel prevzeti vodstvo gostilničarskega tečaja. G. Kenda je seveda odgovorit, da rade volje prevza-me ta posel. Gostilničarski tečaj bo trajal 1 do 2 meseca. Zasluga, da je pok ličan v Sofijo Slovenec za vodi-telja gostilničarskega tečaja, gre do-breniu prijatelju Sloveneev industrijalcu g. Georgiju T. Pejevu, ki je poleti dl je časa bi val na Slovenskem in proučeval naše razmere. Iz sodne dvorane. Okrajmo sodiič« ljubljansko. Pomota. Dne 23. decembra je stala pred tukajanjim okrajnim sodi-BČem I'ršula Vojkar, ker je dne 28. oktobra nadležno beračila po Ljub- ljani. Izkazalo pa ne je, da je bila U. Vojkar zaradi tega že 15. novembra obsojena na 24 ur zapora, katere^a je tuđi prestala. Vsled pomote pa je bila dne 23. decembra zaradi istega prestopka še enkrat klicana k sodni-ji. Ker se je iskazalo, da je kazen za to že prej prestala, je bila oproštena. Ob4»l*m ffoljufije. Dne 31. juli-ja t. 1. je prišel tesar Frano Lesko-vec z Hotedersice k Mihi AdamiSn st. mojstru v Praprečah in ga prosil dela, Adamič ga je sprejel za neko zgradbo v Celju in se ž njim zmenil, da bo Leskovec v par dneh prišel v Celje. Dal mu je tuđi predujma 20 kron. Leskovca pa niti v določenem roku, niti pozneje ni bilo. Vsled tega je bil tožen radi goljufije. Zagovar-jal se je s tem, da je bil v Ljubljani okrađen in ker se brez sredstev ni mogel peljati v Celje, je sprejel neko delo v blizini Ljubljane. Pozneje je Adamiču vrnil 10 kron, drugih deset pa ta ne zahteva nazaj. Vsled tega se je sodišču LeskovČev zagovor zdel verjeten in prišlo je do prepričanja, da ta ni imel namena goljufati.Vsled tega je Leskovca tuđi oprostilo. Kadi neužitnega masla. Dne 14. t. m. je prinesla na ljubljanski trg neka Katarina Cajhen iz Sate smetano in surovo maslo. Smetana je bila popolnoma plesnjeva, surovo maslo pa tako nasmeteno in umazano, da je bilo oboje popolnoma neužitno. Priča tržni ^tražnik Josip Ve rtac-n i k je to popolnoma potrdil. Vsled tega je bila Cajhen radi prodajanja ueužitnih živil obsojena pred tukaj-bnjim okrajnim sodiščein na 10 kron globe, v slučaju neiztirljivosti pa ua 24 ur zapora. Inženir. Monter H. K. se je me-seca februar ja v nekem južnem me-stu naključno seznanil s pisarjem L e š n i k o m, ki se mu je predstav U za in/enirja, v resnici pa je bil le za-kotni pisač. .Nedavno sta se v Ljubljani zopet debila in gospod »inženir« je takoj po vabi 1 jnonterja K. v go-stilno. V gostilni sta dobro jedla in pila, Lešnik pa je naposled vse lepo plačal. Plačeval je pa z denarjem, ki si ga je bil izposodil pri Ivanu Raz-1) c r g e r j u, pri katerem je bil na stanovanju. Tega denarja mu pa ni riikdar vrnil. K. seveda niti najmanj ni slutil, da ie v družbi goljufa. Pozneje, ko je to izvedei, ni bilo o gospodu »inženirju« nikakega duha ne sluha več. Obtožen je bil vsled svojega ohčevanja z Lešnikom, ob enem ž njim golju f i je. Kakcr pa se do sedaj vidi, no pade nanj nikaka krivda. Sodisče bo zaslišalo še nove priče in vsled tega se razprava preloži na ne-določen čas. Ukraden svinec. Nedavno je prišel k 131etnenm Alojziju Pretnar-j u v Spodnji Šiški neki T e p i n a in mu rekel, naj gre ž njm, da ima on lep kem svinca. Pretnar je šel ž njim in Tepina ga je peljal pred Stopicevo trgovino, kjer mu je rekel, naj poča-ka, sam pa je šel notri. Kinalu je pri-šel na drugi strani ven ter prinesel precej svinca, katerega je seveda ukradel, kar pa mladi Pretnar ni mogel sumiti. Nato sta ila pod nek kozolec, kjer sta svinec razbila v manjše kose. Tepina je poslal nato Pretnarja h svineem k starinarici Jožefi Juvanc, kjer ga je to prodal in prinesei denar Tepini, kakor inu je ta naročil. Tepina bo pozneje kazno-van. Zagovarjati pa se je morala 23. t. m. pred sodideem Jožefa Juranc, ker je kupila sumljivo blago in je bila obsojena na 10 kron globe. Ne poklican ribji lovce. Leopold J e r a n č i č, delavec iz Sela, je lovil 13. t. m. v Ljubljanici ribe. Ker ni takoj ujel nobene, je zasadil palico v zemljo in pustil trnek v vodi, da bi se katera ujela, sam pa je šel sekat drva. Ko je prišel mimo lovski čuvaj Anton R eb eruik in ga vpra&al, če je on lovil ribe in če je trnek njegov, je Jerančič to potrdil. Ker je •Terančič dejanje sam priznal, ga je sodisče obsodilo samo na 24 ur zapora. Razne stvari. * Igralska strast med Madžari. Ena najbolj karakterističnih Jiustno-sti Mao-sebno pa v klubib. Madžarski j>olitič-ni klubi pravzaprav nišo nič dru gega nego itfralski klubi. Vse otstalo, tuđi I>olitika, je v teh klubih iM>^*toma postranska stvar. I majo pa svojo politično barvo, in kdor igra n. pr. v li-beralnem klubu, glasuje tuđi z liberalno stranko. Politični klubi so opremljeni z velikim koinfortom. Zato ni čudno, da je pri razpadu »neodvisne stranke« igralo veliko vlogo vpraianje, kdo bo dobii klubovne lokale, ali Justhovci ali Košutovci. Kajti oprava kluba je veljala lcj>e ti-soeako. Kako zelo cvete na Ogrskem kartanje, je videti iz tepra, da v posa-meznik klnbik zna^ajo takst* za ])ora-bo kart na leto 50.000 do 150.000 K. Nič posebneg-a ni, če igra kdo dva riri4jija. —- Seveda so na Ogrvskein tuđi goljufije pri i^rri na dnevnem redu. In le na Madžarskom so inogoče besede, ki jik je nekoč pri kartanju izustil neki kartopireo: »Pet kraljev je že v igri, kadar priđe šesti, pn takoj neham LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R-(Dalje.) S sklonjeno glavo je stal Matevž v sobi in ni mogel ziniti nobene be-eede. Pa bodi {K)zabljeno, Matevz, je nadaljevala Elvira, samo to vas prosim, usmilite se mojega moža, ki trpi \k> nedolžnem v ječi, dajte mi dokaz, ki ste mi ga obljubili. Matevž je dvignil glavo. Smrt-nobled je bil in trepeta! je, kakor bilka. Gospa, je zakričal ves prestrašen, kaj niste vi šatulje vzeli sebojf Tuđi Elvira- se je ustrašila, a ta strak jo }t* kitro minil in polastila se je je nezaupnoet. Jaz nisem videlu vaše bat ulje, je rekla trdo. Ko ste me napadli, sem bila tako presenećena, da nisem nič vedela, kaj se godi . . . Poteni je kdo drugi šatuljo od-nesel. A kdof V naglici je Matevž povedal, da je šatuljo vrgel iz rok in potem nanjo pozabil. Elvira mu je oštro gledala v oči in jK)tem začela zmajevati z glavo. I Matevž — jaz vam ne verja-mem. Gospa — verjemite mi, gospa, prosim vas, verjemite. Ne morem. Matevž. Kdo vam more to verjeti? Nikče! Kako sele jaz, ki sem tal^ stvari z vami doži-vela? Gospa — verjemite mi! je prosil Matevž. Pregrešil sem se nad vami, to je re8, a verjemite mi vendar. Ne morem! Matevž je vzel iz žepa samokres. Ne bojte se me, gospa. Ničesar vam ne bom storil. Napel je samokres in si ga nastavi! na srce. Gospa, je rekel s srdito odloč-nostjo, življenje ni ma zame nobene vrednosti več, če ne morem vam služiti. Ce mi ne verjamete, da tistik dokazov nimani, ne morem več ži-veti. Govoril je s tako iskrenostjo, da mu je morala Elvira verjeti. A pove-dati mu tega ni botela. Ce tište šatulje nimate vi, kdo jo potem ima! Kdo bodi ponoći po tišti poti? Nikče! Nekdo je moral biti tam in šatuljo odnesti, je dejal Matevž. Ne vem kdo. Jaz je nimam. A pripravljen sem jo iskati, pripravljen sem na vsako dobro in slabo dejanje, samo da jo dobim. To pa morem storiti le, če mi verjamete in mi zopet zaupate, saj drugače splob ne maram živeti. Elvira je vzela Matevžu samokres iz rok. Videla je, da je nabit. Njeni drobni prsti so se krčevi to oprijeli samokresa. Naenkrat ga je dvignila in namerila, Matevž — ali res nimate dokazov? Matevž je razgali 1 svoja široka prsa. Ustrelite gospa —- a dokazov u i mani. Elviri je upadla roka. Še enkrat je pogledala Matevža v oči, potem je rekla: Verjamem vam, Matevž! A če hoćete zopet postati moj prijatelj, dobite mi tišti dokaz in potem pridite zopet. Toda Matevž se ni ganil z mesta. Zopet je povesil glavo, obračal klobuk v rokah in težko požiral. Kaj bi še radi, Matevž? ga je vprašala Elvira. Rad hi — rad bi vedel — če mi morete odpustiti, kar sem storil, ker vas imam preveč radi Kakor zvest pes svojega gos)x>-darja, tako je Matevž pogledal Elviro in ta pogled ji je končno omeheal srce. Odpuščam vam, Matevž, od-puščam vam tuđi, če hi mi ne pri-nesli dokaza za nedolžnost mojega moža. Matevž, velikan Matevž, se je za-zibal, kakor bi ga zapuščale moči. Elvira mu odpušča, tuđi če bi se mu ne posrečilo zopet dobiti po njegovi krivdi izgubijenega dokaza za Svetii-novo nedolžnost. Spoznal je zdaj ne le Elvirino velikodušnost, nego tuđi njeno zaupajije in prijateljstvo do njega. Rad bi bil padel pred njo na kolena in ji poljubil rob njene obleke, a ni se npal. Gospa, je končno za jeci jal, če ho-dete kdaj slišali, da se je Matevž Valja vec ustrelil, potem vedite, da je to storil, ker ni mogel več dobiti dokaza za nedolžnost vašega moža. Po teh besedah je brez slovesa zbežal iz kiše. Namenil se je najprej h kamno-loinu in tam zopet iskal šatuljo. Ko je tam iskal, so bili delavci že na delu. Vsakemu je Matevž povedal, kaj je izgubil, vsakeinu je razložil, da je bil v šatulji dokaz za Sveti ino vo nedolžnost, in v&akega je prosil, naj izprašujc in poizveduje po šatulji. Šel je potem v vas. Od hise do kiše je šel in povedal isto in izpra ševal po šatulji. Iz domače vaši je šel v sosedne vaši in tuđi tam obhodil vse kiše in olx?tal bogato plačilo vsa-keinu, kdor prinese šatuljo s pismom. Kakor ogenj se je širila vest po c»-lem okraju. Samo o Svetlinovi ne-dolžnosti in o Matevževi šatulji so Ijudje govorili, a nihče ni ničee>ar vedel povedati. (Dalje prihođnjit.) igrati.« - Sieor se pa toj strasti ne čudimo, pr\ne karte, ki jih i majo v dvornem muzeju na Dunaju in ki ao igjpV. stoletja imajo — ograki W * »tare ielve. Kakor je znano, *ive želve zelo dolgo. Zadiijie je vojvoda Conuaug-htaki prlšel na otok 8v. Helene in je tam vulel ielvo, ki je stara najmanj 150 lot Ln a katero se je zabaval že Napoleon. V St. Louisu je želva, ki je že v Kolumbovih časih ft>ila stara nad 200 let. Kolum*b jo je t>aje videl, ko je priael prvio v Ame-riko. _________ Kdo je vprizoril .veleizdajo4 na slovanskem jugu ? (Proces proti Vladimiru Vačieu v Belgradu.) V Četrtek dopoldne ob 9. se je pričela pred sodiščem v Belgradu ob-ravnava proti znan em u falsifikator-ju Friedjungovih dokumentov, Vladimiru Vasieu. Razpravna dvorana je bila navlačeno polna obeinstva, ki je z veliko napetostjo pričakovalo začetka razprave. Ko je prišel sodni senat v dvorano, je zavladala splošna tišina. Kmalu na to so pripeljali v đvo-rano obtožeuea Vašića. Vse oči so se obrnile vanj. Mož je ocividuo s kuj šal v zadnjem času, obraz niu je bled, oči zro nekamo bo-ječe v dal javo, a kljub temu je njegov nastop dokaj siguren. Senatu predseduje svetnik Ta-d i e, ki je na glasu, kot eden najbolj-sih srbskih juristov. Ko je otvoril razpravo, je takoj naznanil, da je državni pravdnik D i-n i e stavil predlog, naj se obravnava vrši iz javnih in državnih ozirov pri zaprtih vrat ih. Obtoženec V a š i ć in njegov zagovornik dr. Lazarević sta od-loeno protestirala proti predlogu dr-žavnega pravdnika, ter zahtevala, da se obravnava vrši javno. Senat se je umaknil na kratko posvetovanje. Ko se je senat zopet vmil v dvorano, je predsednik Tadić naznauil, da je sodišče ugodilo predlogu državnega pravdnika, ter skle-nilo, da se ima obravnava vršiti pri zaprtih vratih. Obenem je odredil, da se ima dvorana izprazniti. Občinstvo je s protestnimi klici zapuščalo dvorano, predsednik srb-skega časnikarskega društva C u -r i ć, pa je ironično vzkliknil: »Zive-la Avstrija!« Predsednik je občinstvo opomi-njal, da so v sodni dvorani zabranjene vsake demonstracije. Ko so stražniki izpraznili dvorano, se je pričela obravnava, ki so ji prisostvovali samo nekateri srbski in inozemski časnikarji ter par zaup-nikov. Med zaupniki so bili med dru-gimi: poslanec dr. M a s a r y k, od-vetnik dr. Hinko Hinković, glavni zagovornik v Zagrebu zaradi »veleizdaje« ohtoženih Srbov in A. P r i b i č e v i ć, glavni obtoženec v zagrebškem »veleizdajniškem« procesu. Predno je odredil čitanje obtož-nice, je predsednik Tadić opozoril srbske časnikarje, da je obravnava tajna in da vsled tega srbskim listom prepovedano poročati o nji. Nato se je čitala obtožnica. Ob-tožnica pravi med drugim, da je bil Vašić v času aneksijske krize in kas-neje v zvezi z avstro - ogrskim poslanikom, grofom Forgachem, in da je falsificiral razne dokumente v svrho, da je srbska vlada v zvezi s hrvaško srbsko koalicijo na Hrvaskem delo-vala na to, da bi izzvala v Avstro-Ogrski revolucijo. Obtožnica zahte-va, da se Vašića obsodi in kaznuje zaradi izdajstva domovine po § 86 a kazenskega zakona. Kot dokaz za krivdo Vašića, na-vaja obtožnica Vašićevo lastno priznanje in 17 dokumentov, ki se naha-jajo v rok ah sodišča. Med temi dokumenti se nahajajo originalni rokopisi uradnikov avstro - ogrskega poslaništva, Otona Franea in Swientochowskega. Kot svedoke navaja obtožnica zdravnike: dr. Simonovića in dr. Vučetića, trgovca Obrado-v i ć a, več uglednih belgradskih me-ščanov in prejšnjih prijateljev Vaši-eevih. Pa pre&itanju obtoinioe, je dal predaednik beeedo obtožanou Vaiiću, ki je natanftno obrazložil svoje dalo-vanje, ter točno opisal svoje raamer-je % avstro - ogrskim paslaništvom. Vašić je izpovedal med drugim to - le: Nekoć sem se a*™*fiii s tajni-kom avstro - ogrskega poslaniatva, Swientochowskim. V raiffovoru me je jel izpraševati o društvu »Slovenski Jug«. Na njegova vprašanja sem mu dajal take odgovore, da sein vnaprej vedel, da mu bodo ugajali. Koncem razgovora mi je Swientochowski po-nudil nieato instruktor ja pri svojih otrocih, katero mesto sem seveda sprejel. Kanalu nato ini je Swiento-chowski povedal, da je poslanik grof Forgach izrazi 1 željo, da bi bil predstavljen njemu. Ta seslanek se je vršil v hiši po-slaniskega svetnika Tieffenbacha, v prisotnosti Tieffenbacha, Swiento-chowskega in poslaniškega svetnika Otona Franza. Grof Forgach me je prijazno sprejel, ter me pozval, naj marljivo nadaljujem svoje delo. Kmalu nato mi je Swientochow-ski vročil okrog 200 zapisnikov o se-jah društva »Slovenski Jug«. Te zapisnike je svojeroeno napisat v ćirilici sam Swientochowski, a bili so pol ni hrvatizmov. Swiento-cho\vski mi je dal nalog, naj iz teh zapisnikov iztrebim hrvatizme. To beni storil. Nekaj dni kasneje je Swiento-chowski prinesel te zapisnike nazaj, rekoč, da grof Forgach neče imeti v arhivu spisov, ki so korigirani, in da jih je vsled tega treba prepisati. Storil sem tuđi to. Vse te zapisnike sem podpisal z imenom Milan Stefanović. Za svoje delo sem dobival mesečno plačo po 600 K in se posebe po 100 in 50 kron. Za časa svojega delovanja sem iuiel večkrat sestanke s poslanikom, grofom Forgachem. Dokumenti, ki sem jih prepisal, so bili nato fotografirani v stanovanju tajnika Swientochowskega. Prvotno niseni vedel, za kaj naj služijo ti dokumenti. Kasneje pa sem prišel na to, da se jih hoče uporabi ti za dokazilni materijal v Friedjungo-vem procesu. Ci ni sem se tega zave-del, sem shranil nekatere prepiše in originale za vse slučaje. Opoldne je bila razprava preki-njena in se je nadaljevala ob 4. po-poldne. Pri tej razpravi so bile zaslišane priče, ki so v celem obsegu potrdile Vašićevo izpoved. Lastnik hiše, v kateri je stanoval Swientoehowski, je izpovedal, da se nahajajo v Swientochowskega stanovanju sledovi žebeljčkov za risanje, s katerinii so bili pritrjeni »dokumenti« na steni, ko so jih fotografirali. Zdravnika dr. Vučetić in dr, Simonović sta potrdila, da sta bila domača zdravnika pri Swiento-chowskem točno ob istem času, ki ga je navede! Vašić. Izvedenci so koneno konstatirali, da je dokument, o katerem trdi Vasić, da ga je svojeročno napisal Swientochovvski, de facto le tega ro-kopis. Nato &<> bili prečitani se razni protokoli in spisi, med temi tuđi poroci lo srbskega vojnega ministrstva in srbskega ministrstva zunanjih del. Po govorih državnega pravdnika in zagovornika dr. Lazarevića je bila razprava odgođena do petka popol-dne. Včeraj je sodišče izreklo, kakor smo poročali že v večerni izdaji, eod-bo. Vladimir Vašić je bil obsojen v petletno težko jeoo. lsdajatelj Im odgovorni urednik: Kasto PuBtoslemfek. Kje naj kupujem dobre ore in zlatnino? Težko je med mnogimi oglasi ur, ki vsi svoje ure hvalijo za najboljše, pogoditi, katere ure so l>rave. — Pri poročati je cenj. bral. coni, naj si zastonj dajo priposlati cenovnik svetovnoznane in poštene tvrdke za ure Maks Bohnel, Đunaj IV., Margaretenstrasse 27/68. Tam bodo vselej pošteno postreženi. Zado-stuje tlopisnica z natančnim in raz-1 očnim naslovom zgorajšnje firme. B#f»«§Mi p«r«čila. Duiaj, 23. decembra. Slabo raspoloženje, ki je radi bližnjih prazni-kov vladalo že prej&nje dni na borzi, se tuđi včeraj ni nič zboljšalo. Samo v šranki je bil opažati nekoliko ži-vahnejši promet. Opoldanska borza je iskazala jako rezerviran promet. Kreditke in alpinke so notirale nit je. V šranki se je živahno povpraievalo po bančnih vrednostih. Hotelske akcije so za 10 K poskočile. Rente so bile pretežno slabče. Devize so neizpre-menjene. »Kreditna banka v Ljubljani-. Uratel kani tosajtke Un* 23. itctmbn Itit. 4°. majeva renU .... 93*50 93 70 4* . tretira« rcaia .... 97*40 9760 4*/« avslr. kronska rcata . . 93 35 93 65 4V. ogr. m . . 91-95 9215 4*/, kranjsko deždno poaojtlo 96'— 97 — 4«/t ko. češke def. banke . 94— 95 -Sreaie U 1. 1860 V. ... 222 50 228*50 M M M 18*4.....322* 328 „ tlake......159-- 165 — M aerneljake I. iađajc . 304 50 310*50 „ U. „ 29875 304 75 „ offtke hlpoU£ne . . 258 25 264 25 M doa. komunalBC . . 532— 542 — M avttr. kreditne ... 540- 550-M ljubljanske .... 9625 1C225 M avrtr.rdeč. krila . . 97— 103 — m o-lezni v ledvicah in mehurju ter pospe-šuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izbornu zdravilua, temveČ je tuđi osvežujuča namlzna klsla voda Odlikovana je bila na medna rodni raz-siavi v lnomosm 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. 174 Naroča se pri OSkrfenMtTB ToUtO- vriko alatiBO, p SuitanJ (KorošLo), kjtr se dobe tuđi Ctnikt in prospekti. Del čistih dohodkov fre v narodne limene. Slovenci ! Svoji k svojim ! Zahtevajte povsod le Tolstovr>ko slatino ! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko ki.slo vodo. Noben Slovenec, ki priđe na Reko oe srne iti v drug hotel nego v slovanski ORAND U B0HA1 Vodita ga vrla Hrvata gg. N 1 k o ia Teodor Mateljan in ima 1 i2\rstno kuhinjo, izborno vino, ter vrlo dobro pivo, poleg tega pa | 56 zračnih in v vsakem pogledu čistih mebliranih tujskih sob. — I-I-'.tel stoji v mirnem kraju Reke, blizu parobrod, postaj in kolodvora. * v S \ *> 8 £pyr Pripopoca se \% \fm. Kristolič-Bnčar^ I Stari trg hi. 28, Llnblfana, nasprotl I»lwtk«. | Đ>V Zadnja moda "^B8 BLUZE KRILA FINE KOSTIME — NOČNE HAUE I na novo vpeljane, krasno VRHNE JOPE — PLAŠCI — PELERINE I v vsakem blagu, barvl In fazoni, tudl po mori. I |fjr Najflnojso In kompletno "VM lOBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE I |sy In krstna oprava. "VM |\ Perilof predpasniki, m od ere i ? otroški klobački, kapice y % .^\ in vmako drago modno Ia drotao blago is »elldalb lovaroa >^V | ^\ ••" PO najnlžji ©oni. "W& X I ^Ž\ PoiHIam sa tebiro tadl po poML S$? 8 V\ ____ * \ __ ft* in IU b utitoii! i Inaa naV laaMaMfbft I ataiaMtaia I naffl mwm. naaMill \ ^m^^amm^a^ i t.ttJfmtlnm \ itn.il nm