2 kulturno -poMično glasilo " mi—w 'inr Wiii m 10. leto / številka 12 V Celovcu, dne 20. marca 1958 Cena 1.50 šilinga Zločinski napad v Konci vesi! S krikom „Slowenen heraus" (?) sfa dva divjaka napadla brezbrambne ženske in deco ter fežko poškodovala očeia 6 oflrok Pomen 14. marca 1958 Zadnjič smo nakazali dogodke okoli 13. marca pred dvajsetimi leti. Nemške čete so pohodile državo Avstrijo. To, kar se je godilo v tistih dneh in kar se je dogajalo v deželi tudi že prej, je bilo izraz najhujše narodne nestrpnosti. Srapnota za deželo in za državo pa so dogodki v Nonči vesi dne 14. marca 1958. Tam je bilo napovedano predavanje o romanju v Lurd s slikami. Otroci in odrasli so zbrani, da si ogledajo vsaj v sliki kraje, katere bodo tudi slovenski romarji občudovali ob svojem potovanju julija meseca tega leta. Naenkrat napad divjakov, ki prav gotovo niso iz svojega nagiba storili ta dejanja. Ozadje je globlje in dejstva sama so le sad strupenih napadov na Slovence v zadnjih mesecih po nemškem tisku. Dne 14. marca se je namreč vršila v občinski pisarni občine Blato volitev novega župana. Ta pisarna se nahaja v Pliberku. Na zadnjih volitvah je lista, na kateri je .kandidiral dosedanji župan Kumer, pd. čerčej, dobila 347 glasov, torej sto glasov več kakor leta 1954. Ti ghsovi so prav gotovo priznanje dela dosedanjega župana. Občinski odbor šteje 11 članov po novem •občinskem zakonu. Pet odbornikov je do-bi\la lista kmetov in delavcev s čerčejem na prvem mestu, tri odbornike so dobiti socialisti in trije odborniki pa so odpadli na OeVP. Za izvolitev župana je bilo potrebnih šest glasov. Razume se, da ne more nihče oporekati, če se dve stranki povežeta in si izvolita župana po svoji volji. Tako se je zgodilo tudi na Blatu. Socialisti in OeVP so glasovali za socialista in tako je tudi polnopravno izvoljen. Nihče ne bi mogel kaj oporekati, če ne bi tega dogodka porabili za demonstracije proti Slovencem. Že v mestu samem je prišlo do neljubih dogodkov in psovanj. To se je nadaljevalo v Božjem grobu , kjer so v gostilni pri Uranšku praznovali veliko protislovensko zmago in višek pa je stvar dosegla z napadom na izrazito versko prireditev v gostilni pri Paulitschu. Ta prireditev ni imela z volitvami župana prav nobenega opravka. Kljub temu pa so , poslani” razgrajači nečloveško pretepli Buchwaldovega očeta, ki je bij s svojo družino prišel, da si ogleda lepe slike o Lurdu ter znova sliši čudežno zgodbo o Marijinih prikazovanjih. Prizadete so bile pr\i: tem napadu ženske, prizadeti so bili otroci. Kakor nam poročajo očividci, so napadalci po svojem divjaškem dejanju odšli v gostilno Uranšek, kjer se je praznovanje novega župana nadaljevalo in so bili napadalci z velikim aplavzom sprejeti. Človek bi mislil, da smo na poti v skupno Evropo. V času, ko kujejo evropski gospodarstveniki carinsko skupnost velikega deta Evrope, v času, ko dirjajo sputniki po vsemirju, v času, ko vse trepeta pred atomskimi bombami, se pri nas na Koroškem ščuva narod proti narodu, človek proti človeku, sosed proti sosedu. \ To so le izrodki duha, kakor je vladal pri nas pred dvajsetimi leti in prav gotovo ni v čast ne eni ne drugi vladni stranki, če so leta 1958 taki dogodki na Koroškem mogoči. Vladni stranki sla se lahko pogodili glede župana, to je njihova politična zadeva in je le zrcalo vzajemnosti, kadar gre proti Slovencem. Mnenje pa, da so s preprečitvijo slovenskega župana tudi že obračunali s Slovenci, pa je zmotno. Za Slovence je postalo le še bolj očitno, da je njihova bodočnost v tesni medsebojni povezanosti in da so na laž postavljeni vsi oni, ki menijo, da je v brezbarvnosti bodočnost. Prepričani pa smo, da dogodki z dne 14. marca v Nonči vesi prav gotovo osvetljujejo z žarko lučjo vse prej kot r o žnat i položaj k oroških Slovence v. o katerem tako radi pišejo po vseh nemških ■listih. Na varnostnih organih in na sodni obla- Za petek dne 14. marca zvečer je bilo naznanjeno predavanje s skioptičnimi slikami o čudodelni božji poti v Lurd. Vršilo bi se naj v dvorani gostilne Pau-litsch v Nonči vesi in spada v program škofijske vzgojne organizacije »Katholi-sches Bildungswerk« (Katoliška prosveta) po naših farah kot priprava na veliko jubilejno romanje v Lurd Ko je predavatelj č. g. Vinko Zaletel pripravil aparat za kazanje slik, sta v dvorano vdrla dva mlada moška z zavihanimi rokavi in ugasnila luč. Ko je bila nato luč znova prižgana, sta oba razgrajača, brata Ignac in Maks RUDOLF iz Vidre vesi' z vpitjem „Slowenen heraus!” (namesto hinaus, kot bi se pravilno glasilo), zahtevala, da se predstava ne vrši. K njima je pristopil 47-letni Franc Buch-wald, pd. Pukelnov oče, da ju pomiri z lepimi besedami. V odgovor sta ga oba divjaka zgrabila in vrgla na bližnjo mizo ter ga začela obdelovati s pestmi. Vmes je stopila Buchwaldova žena, toda oba podivjanca sta to mater šestih otrok vrgla po tleh in suvala. Pristopilo je še nekaj navzočih mater, ki so na predavanje pripeljale svoje otroke, toda oba pretepača sta jih brezobzirno suvala, tako da so kot snopi padale po tleh. Kot jastreb nad piščeta . . . Ta prizor se je odigraval pred očmi okrog 40 otrok, povečini v šolski starosti! Vpili so od strahu in se kot piščeta pred jastrebom stiskali v kot ter skrivali za matere. Kdorkoli izmed navzočih maloštevilnih moških se je približal pretepačema, je dobil udarec. Več oseb je pri tem zadobilo razne telesne poškodbe. Ko si je med tem Puklov oče nekoliko opomogel, sta ga oba Rudolfa pozvala, da naj gre z njima na prosto, da se baje »tam zmenijo do konca«. Na posredovanje gostilničarke je potem Puklov oče odšel v kuhinjo, ker sta pretepača oblju- bila, da bodo tam zadevo mirno poravnali. Toda v kuhinji sta se ga oba divjaka ponovno lotila, ga vrgla na tla ga surovo pretepala ter mu izbila vse prednje zobe. Pod udarci je Puklov oče postal smrtno bled in nezavesten obležal na tleh. Orožniki so prišli in pisali Na pozorišče sta končno prispela dva orožnika. Še vpričo orožnikov sta Rudolfa kar naprej bojaželjno vpila proti Slovencem, banditom in podobno ter hrupno grozila navzočim. Kljub temu, da sta orožnika zalotila oba pretepača še z zavihanimi rokavi in svežimi madeži na rokah, kot da bi bila mesarja, poleg z lastno krvjo oškropljenega, težko telesno poškodovanega Puklovega očeta, in kljub temu, da sta oba podivjanca še naprej grozila navzočim ter izzivala, da je zaradi tega obstajala nevarnost novega pretepa, moža postave bratov Rudolf nista aretirala, kot to predvideva zakon. Tudi tozadevno zahtevo nekaterih navzočih, ki so sami od obeh podivjancev prejeli udarce, nista upoštevala. Samo nekaj sta si zapisala. Oba zlikovca sta nato nemoteno odšla naprej k Božjemu grobu, kjer sta se v Uranškovi gostilni pridružila vredni, čeprav zelo pisani družbi, ki je pri obilni pijači proslavljala izvolitev novega koalicijskega župana na Blatu ter se veselila skupne zmage nad Slovenci. Ko sta oba pretepaška junaka iz Nonče vesi stopila v gostilno, so ju mnogi pozdravili z bučnim ploskanjem. Pa tudi to slavje se je končalo s pretepom. Otroci in ženske so se iz Paulitscheve dvorane razbežali na svoje domove. Nončo ves je zajela groza. To je podoba položaja na Koroškem v letu demokracije 1958, trinajst let potem, ko pravijo, da je bil dokončno zrušen teror nacizma. -KRATKE VESTI - ODSLOVIL JE SVOJO ŽENO SORAJO PERZIJSKI ŠAH Reza Pahlevi. Po mohamedanski verii ima mož pravico, tla ženo odslovi tako, da trikrat pred dvema pričama čzjavi „Nočem te več”. Perzijski šah je res trikrat izrekel' te besede, čeprav je še vedno zaljubljen v lepo Sora jo. Le nerad jo je odslovili in se je šele po dolgem obo-tav janju vdal zahtevam svoje okolice. Tako so državni interesi premagali osebne občutke obeh zakoncev, šah je že pred leti na isti način odslovil svojo prvo ženo Favzijo, ki mu je rodila eno samo hčerko. Po mohamedanskem zakonu, ki' velja v Perziji, ima mož pravico odsloviti ženo, ako mu ne rodi moških potomcev, pa tudi ako mu je nezvesta ali je enostavno ne mara več. Vselej pa mora njenim.staršem vrniti doto. O tej ločitvi je pisalo vse svetovno časopisje in simpatije javnosti so bile na strani lepe, a nesrečne Soraje, ki ji' ni bila dana sreča materinstva. ATOMSKO BOMBO JE IZGUBILO neko vojaško letalo nad mestom Florence v Združenih državah. Kljub temu, da bomba ni bila pripravljena za atomsko eksplozijo, je ob udarcu ob tla eksplodiralo navadno razstrelilno sredstvo, ki je bilo v njej. Pri tem je bila popolnoma porušena ena hiša ter šest oseb težko ranjenih. Letalo je moralo bombo odvreči radi okvare na motorju. Javnost je zaradi tega dogodka zajelo vznemirjenje in je zato ameriško vojno ministrstvo izdalo uradno sporočilo, da je pri takih neprostovoljnih odmetih nevarnost atomske eksplozije izključena. Stalno kroži nekaj letal nad Ameriko in Anglijo, ki imajo s seboj, atomske bombe. V primeru potrebe bi se ta letala podala po radijskem povelju naravnost na odrejeni jim cilj. NOVO ELEKTRIČNO CENTRALO NA DONAVI nameravajo zgraditi, ki bo stala skupno 3,8 milijonov Sik ali 150.000 dolarjev. Ker Avstrija ne more celotne vsote kriti iz lastnih sredstev, je odpotoval v New York predsednik avstrijske električne družbe dr. Stahl, da pri, Svetovni banki doseže kredit v znesku 60 milijonov dolarjev. V ZAPADNI NEMČIJI IMAJO 67.753 ..ZASEDBENIH OTROK”, ki so j,im v letih 1945 do 1955 očetovali vojaki' zasedbenih sili. Na prvem mestu so Amerikanci s 53 očetovstev. Okrog 7 odstotkov teh otrok ima zamorce za očete. Dve tretjini v poštev prihajajočih vojakov je očetovstvo utajilo. ČETA 20 OROŽNIKOV je v napadu zasedla „Dom materinske pomoči” v gradu Judenau pri Tulillnu ter s silo de loži,rala v zimski mraz 15 nosečih žensk, 4 doječe matere in 24 dojenčkov ter otrok v nežni starosti. Dobili so potem zasilno streho v drugih bolnicah in materinskih ustanovah. Po-' dvig je vodil okrajni glavar iz Tullna. (Po „Karntner WeU am Montag”.) 20-letnica ..AnschluBa" Minuli teden se je vsa Avstrija spominjala dneva, ko je pred 20 leti Hitler vkorakal v Avstrijo ter jo izbrisal z zemljevida. Začeli so se črni dnevi rjave diktature, katero smo Slovenci prav posebno težko občutili. Vse časopisje je tej obletnici posvetilo dolge uvodnike in nekateri še spominske članke. Tudi parlament se je v posebni seji spominjal tega dneva. Predsednik državnega zbora dr. Hurdes je v svojem govoru izjavil, da mora prav spomin na preslano gorje biti vsem opomin za skupno delo v prid Avstrije. Na tem temelju je nastala koalicijska vlada leta 1945. Vendar je prav v tej zvezi treba prijpomniti, da postajajo vedno številnejši glasovi, da se je prvotno skupno delo v izrednih okoliščinah sedaj, v rednih razmerah, prelevilo v ,,dvotirno diktaturo obeh strank. Državni predsednik je podelil nekaj odlikovanj zaslužnim možem. Druga ameriška umetna luna v vsemiriu Na raketni poskusni postaji Cap Ca-naveral v Združenih državah so minuli ponedeljek uspešno izstrelili drugo ameriško umetno luno. Tehta sicer samo poldrugi kilogram, vendar je v njej vgrajena radijska postaja, ki oddaja stalen si-renski signal. Po tem glasu je moč ugotoviti, da je res v vsemirju, kajti zaradi njene male dimnezije, je ni moč videti niti z najboljšimi zvezdogledi. V vsemirje jo je ponesla raketa ameriške mornarice tipa »Vanguard«, ki je topot po številnih brezuspešnih poskusih prvič prav delovala. Teža rakete, ki je sli teži danes tista velika odgovornost, da postane pravica zopet pravica, da ne bodo zakrivali dejanskega poteka dogodkov, da bodo razkrili ttidi ozadja teh nad vse žalostnih dogodkov. 14. marec 1958 v Nonči vesi pomeni napad na katoliško prireditev v državi, ki je v razgovorih z Vatikanom glede konkordata. 14. marec 1958 v Nonči vesi pomeni napad na kulturno prireditev v državi, ki se x> Evropi in vsem svetu ponaša kot kulturna velesila. 14. marec 1958 v Nonči vesi je napad na prireditev v slovenskem jeziku in to v državi, ki trdi, da ima manjšinske zadeve za ves svet vzorno urejene. Kaj bi zapisali pri takih dogodkih Nemci v Južnem Tirolul ponesla 1 in pol kg tehtajočo umetno luno v vsemirje, je 11.000 kg. S tem je ameriška mornarica izvedla prvi uspešni predor v vsemirje. Tako sedaj krožita v vsemirju dve umetni luni Amerikancev in sicer »Explorer«, ki tehta 15 kilogramov, ter »Beta«, kot so krstili drugo ameriško umetno luno. V vsemirju je že tretji umetni satelit in sicer ruski »Sputnik II«, ki tehta 560 kg. Prvi ruski »Sputnik«. ki je tehtal 92 kg, pa je med tem že dokončal svoja vsemirska kroženja okrog zemlje in zoglenel, ko je v vedno ožjih krogih prišel v zemeljsko ozračje. Novi 'ameriški satelit »Beta« kroži v razdalji 4800 kilometrov v podolgovatem krogu okrog Zemlje. Od vseh umetnih lun najbolj oddaljen od zemlje. Kljub temu ameriškemu uspehu pa ima na področju raket in umetnih lun'Sovjetska zveza trenutno še znaten naskok, kajti kot je iz teže do sedaj v vsemirje izstreljenih umetnih lun razvidno, morejo ruske rakete ponesti večji tovor v vsemirje. To pa zopet pomeni, da lahko umetne lune opremijo z večjim številom znanstvenih aparatov. Ti morejo izvrševati številna opazovanja in sporočati nazaj na zemljo večjo količino podatkov o vsemirju. Vsekakor tekma na raketnem in satelitskem področju postaja napeta, kajti oba tekmeca napenjata vse svoje sile in razdalja med njima se vedno manjša. Politični teden Po svetu ... »Škotska kopel« za vrhunsko konferenco Prerivanje sem in tja glede vrhunske konference, ki bi naj spravila za skupno mizo vrhovne državnike glavnih velesil na svetu, postaja podobno škotski kopeli. Ta kopeli sestoji v tem, da telo oblivaš izmenično s toplo in mrzlo vodo. Minulo soboto je zunanje ministrstvo v Moskvi izdalo posebno sporočilo, v katerem izjavlja, da je sovjetska vlada pripravljena skleniti z vsem svetom sporazum o prepovedi rabe vsemirja za vojaške namene. Ameriška oporišča srbijo Sovjete V Londonu in Washingtonu je novi sovjetski pred og naleteli na ostro zavrnitev. Taka kravja kupčija namreč bi bila samo v prid Moskvi. Sovjetska zveza bi se res odpovedala na papirju rab; vsemirja za vojaške namene, vendar je to odpoved prav nič ne stane, kajti danes je tako, da Sovjetska zveza sicer lahko izstreljuje v vse-mirje rakete z umetnimi lunami, ne more jih pa spraviti nazaj na zemljo. Zanjo, kakor tudi za vsakogar drugega, je danes vsemirje še brez vojaške vrednosti. Rakete pa itak spadajo med kopna orožja, kajti imajo svoja izstrelišča na tleh. Za odpoved vsemirju b]' pa moraila Amerika porušiti svoje veliko omrežje vojaških oporišč v Evropi, Afriki ih Aziji, ki so prav sedaj najboljša obramba ne le Amerike, ampak Zapada sploh. Posebno pa tako dolgo, dokler uživa Sovjetska zveza naskok glede raket na dolge proge. Nemci bodo še dolgo čakali na združitev Tudi glede združitve Nemčije Sovjetska zveza vztraja z novimi besedami na svojem starem stališču. Izjavila je, da je priprav-iljena pogajati se o mirovni pogodbi za Nemčiji, toda le na temelju priznanja sedanjih dveh nemških držav. Sicer so pa v Moskvi mnenja, da lahko vrhunska konferenca pusti nemško vprašanje ob strani, ako se o njem ni moč zediniti... Po teh najnovejših sovjetskih stališčih je Adenauerjev položaj znatno olajšan. Kljub živahnim protestom v javnosti proti atomski oborožitvi, bo po vsem videzu na prihodnjem zasedanju zapadnonemškega par-ilamenta sprejet tozadevni sklep, na katerega posebno pritiska Amerika. Nove razpoke v komunizmu V začetku marca je bila skrivnostna konferenca predstavnikov držav vzhodnega bloka v Pragi. Zbrani predstavniki vzhodnoevropskega komunizma so sklenili, da bodo začeli izdajati skupen list za načelna vprašanja komunističnega sveta. Bil bi ne- kak naslednik pokojne Kominterne ter znanega povojnega Informbiroja. Izgleda pa, da je med vzhodnoevropskimi sateliti malo navdušenja za oživitev organizacij, ki so bile tako ljube rajnkemu Sta inu. Med navzočimi komunističnimi veljaki so se zastopniki poljske komunistične stranke upri tej zamislil, a jugoslovanska komunistična stranka, ki se posvetovanja sploh ni udeležila, je vabilo k sodelovanju zavrnila. »Pozabljivi« prevajalci v Pragi Kmalu nato so se odnosi med čehoslo-vaško in Jugoslavijo zelo poslabšali, kajti glasilo češke komunistične stranke je prineslo članek sovjetskega maršala Konjeva o zaslugah za zmago nad Hitlerjem. V njem so bili poleg sovjetske armade našteti tudi partizani vseh komunističnih držav razen Jugoslavije, kar so v Beogradu smatrali za grobo žalitev in hudo omalovaževanje. Čez nekaj časa se je češki list opravičil: pri maršalu Konjevu in pri svojih bralcih, češ da je omemba Jugos avije izpadla zaradi napake pri prevajanju. Pozabil! se je pa list opravičiti pri prizadetemu, to je pri izpuščeni Jugoslaviji. Izgleda, da med komunističnimi bratci ne vlada baš najprisrčnejša družinska sloga. Tudi vzhodni svet ima svoje težke probleme. ... iti eri nas v Avstriji Notranje težave pri socialistih Tudi velike stranke z močnim zastopstvom v parlamentu zaidejo večkrat v hude notranje težave. Tako smo že večkrat poročali o trenju v Ljudski strank; (OeVP), kjer se od časa do časa spopadejo zastopniki velekapitala s predstavniki kmetijstva. Doslej se je kanclerju Raabu posrečilo, da je z močjo svoje politične osebnosti ter u-gledom, ki ga uživa, ta nasprotstva za silo premostil ter ohranil' vsaj, na zunaj enotnost in udarno moč svoje stranke. Topot so se pa pojavile resne razpoke v Socialistični straniki in sicer prav pri nas na Koroškem. Že pri zadnjih občinskih volitvah v Celovcu so ta nasprotstva med „sta-rimi” in ,,mladimi” v stranki prišla na dan in so po mnenju izkušenih poznavalcev političnega položaja v deželi, stale socialiste en mandat. V resnici je po izvršenih volitvah strankino vodstvo odrinilo v kot skoraj vse starejše mandatarje (med njimi bivšega župana Grafa ter podžupana Pogatsch-niga, da je od „stare garde” ostal v mestnem odboru samo občinski svetnik Seid-ling). Na izpraznjena mesta so pa prišli mlajši strankini funkcionarji, o katerih nekateri trdijo, da jih je politično izšolala „Hitlerjugend”. Največ prahu pa je dvignila vest, da je bil iz socialistične stranke izključen Paul Truppe, sedanji predsednik Delavske zbornice. Truppe je star socialist. Po poklicu je bil, zidar, vendar se je nadarjeni mož kot samouk tako izšoilal, da se je povzpel v prve vrste političnega življenja v deželi, posebno kot organizator delavskih sindikatov. Bil je tudi večkrat državni poslanec. Po dosedanjih vesteh se Truppe sklepu stranke ni pokoril in je vložil pritožbo. Tudi svojemu poslanskemu mandatu v državnem zboru se ni odrekel kljub nasprotnim vestem socialističnega časopisja. Tudi drugod na Koroškem je prišlo do podobnih sporov. Tako se n. pr. župana v Vetrinju in Kotmari vesi nista pustila zlepa odžagati od lastne stranke. Pri zadnjih občinskih volitvah sta nastopih samostojno in izsilila proti lastni stranki svojo izvolitev. Ta zelo huda notranja trenja pri socialistih so nekaj' novega, kajti doslej jp ta stranka veljala kot zelo trdna in enotna. Mnenja o izidu tega boja so zelo različna. Nekateri menijo, da bo ta boj šel še naprej in bodo „m’adi” poskušali spodnesti celotno staro gardo, ki je spravila socialistično stranko do sedanje moči v deželi ,— „m'ade” pa do dobrega kruha — z deželnim glavarjem Wedenigom in podglavarjem Krassni-gom na čelu. Izida tega boja ni moč vnaprej napovedati. Spor pa ni omejen samo na Koroško, ampak so se resne težave pojavile tudi na Dunaju in drugod. Tako je pred nekaj!dnevi odložili svoj poslanski mandat dr. Koref, steber socializma v Gornji Avstriji in priljubljeni' župan v Linzu. Bil je državni poslanec od leta 1930 napreji. Krivične sodbe še vedno vznemirjajo Vprašanje krivičnih sodb ali „scdnih zmot” kot jih imenujejo juristi, še vedno vznemirja javnost. Pred nekaj dnevi je bil izpuščen iz zapora po krivici1 obsojeni Grae-tzel, potem ko je več let prebil v ječi zaradi umora, ki ga ni zagrešil. V tej zvezi je prišlo na dan zopet vprašanje smrtne kazni. Nasprotniki smrtne kazni so s prstom kazali na Graetzla in druge po nedolžnem obsojene, češ, kaj bi storili, ako bi bili ti po nedolžnem obsojeni usmrčeni? Življenja jim nobena oprostilna sodba ne bi mogla vrniti! Po drugi strani pa so v zvezi z znamenitim procesom proti večkratnemu morilcu Englederju, ki je umoril tri ženske, im zato bil; obsojen na dosmrtno ječo, zagovorniki smrtne obsodbe zopet dobili novo korajžo. V nekem govoru se je vojni minister g. Graf zavzel za uvedbo smrtne kazni, ki so jo v mnogih kulturnih deželah že dokončno odpravili. Mož si je menda nadel za življenjsko nalogo, da ob vsaki priložnosti ostro nastopa tako kot v svojem zna-menitnem predvoililnem govoru proti Slovencem. zahvalil slovenskemu asistentu Družbe Jezusove p. PreSernu za posredovalno pomoč pri izdaji vzhodnega zbornika Kraljestvo božje, dr. Robiču, predsedniku socialnega odbora in g. Kranjcu, voditelju Dekliškega krožka pa za organizacijsko pomoč ob pripravi Vzhodnega dne. Zanimiv koncert je melodioznost ljubečim Slovencem prinesel resnično zadoščenje. Dr. Janez Vodopivec, profesor na papeški univerzi Propaganda Fide je v kratkem obrisu predstavil zgodovino 50-letnega gibanja za zedinjenje kristjanov. Sledile so recitacije pesmi ruskega katoliškega pesnika Venceslava Ivanova in goriške Slovenke Ljubke Sorti jev e. P. Anton Koren je v jasnih skioptičnih slikah prikazal vrsto izbranih ikon, podal zgodovino ikonopisja ter razložil mnogovrstni pomen teh lepih ruskih svetih podob. Ob zaključku je polna dvorana rimskih Slovencev zapela z veselim srcem našo staro in preprosto Angelsko češčenje. Lepa vrsta navzočih se je vpisala v Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda. Mnogi so kupili ličen vzhodni zbornik Kraljestvo bolje 1958, da se bodo doma mogli še pobliže seznanjati z vzhodnimi vprašanji. Ob ruskem čaju so se razvezali jeziki, spočela se je pesem in ob razhodu so rimski Slovenci — nekateri so se prvič srečali med seboj' — imeli prijetno zavest im navdajala jih je želja, da bi se v bodoče še zbrali v gostoljubnem Papeškem ruskem zavodu. sj. Praznik slovanske krščanske vzajemnosti v Rimu Veliki slovenski škof Slomšek je že 1.1851 med Slovenci ustanovil molitveno družbo, ki naj bi pospešila milostni dan zedinjenja ločenih pravoslavnih slovanskih bratov s katoliško Cetkvijo. Stoletnice te plodonos-ne ustanove, ki se je razrasla tudi med druge slovanske narode, ni bilo moč praznovati v središču cirilmetodijske delavnosti tega stoletja — v Velehradu na Moravskem, pa so jo zato leta 1951 številni katoliški Slovani obhajali v Rimu. Ustanovili so v središču krščanstva škofijski svet Apostolstva sv. Cirila in Metoda, ki skuša preko svojih članov širiti idejo o zedinjenju vseh kristjanov. Za tako važno vprašanje je treba vedno novih spodbud, da srce ostane goreče in more duh vztrajno iskati novih možnih poti za srečanje med razprtimi. Predvsem je treba na vso moč podžigati k molitvi v ta namen. Zbrani ob sveti daritvi kardinala Letos so se člani Apostolstva sv. Cirila in Metoda zbrali 27. februarja v baziliki Marije Velike pred Rimljanom tako drago podobo Matere božje, Kraljice vesolja, kjer je daroval, sv. mašo kardinal Jožef Pizzardo, tajnik Kongregacije sv. Oficija im načelnik Kongregacije za semenišča in vseučilišča. Kardinal je v svojem govoru napotil srca molivcev v Lurd: Mati božja, ljubeča Mati vseh kristjanov, naj bo Srednica vsekr-ščanske edinosti. Sveta brata Ciril in Metod, apostola Slovanov, sta potomcem zapu- stila prelep zgled zmagovitega trpljenja: ob njunem vzoru naj najdejo moč vsi, ki danes pod brezbožno oblastjo preganjanje trpe. Mi pa moramo vsem trpečim s svojo molitvijo in krščanskim življenje biti v pomoč. Ob zaključku je Msgr. Strojny, češki prelat v Vatikanu, v imenu sv. očeta podelil vsem udeležencem apostolski blagoslov. Nedeljo 2. marca so rimski Slovenci posebej posvetili krščanskemu Vzhodu in vprašanju zedinjenja kristjanov. Zbrali so se najprej v ruski katoliški cerkvi sv. Antona puščavnika na Eskvilinu in prisostvovali slovesnemu „molebnu”, pobožnost; v staro-slovanskem obredu, ki jo je opravil p. Koren ob asistenci p. Podgornika in p. žužka. Molili so za zedinjenje kristjanov. Ob zaključku je diakon Chessa z zborom pel rnnogoletje svetemu očetu Piju XII. ob njegovem 82. rojstnem dnevu in obletnici izvolitve, nato pa še slovenskim škofom dr. Gregoriju Rožmanu, msgr. Antonu Vovku in dr. Maksimilijanu Držečniku. V dvorani Papeškega ruskega zavoda je bila zatem vzhodna akademija. Zbor gojencev „Russika” je pod vodstvom p. Pichlerja predvajal koncert ruske cerkvene pesmi: izbor postnih in velikonočnih skladb. Posamezne pesmi je razlagal in povezoval duhovnik Stanko Janežič, ki se je v pozdravni besedi v imenu slovenskega odseka Apostolstva sv. Cirila in Metoda SLOVENCI dama La pn mehi 10-letnRa Slovenske prosvetne matice v Trstn Deseto leto poteka, odkar je bila leta 1948 v Trstu ustanovljena Slovenska prosvetna matica. Ta organizacija si je zastavila za svojo nalogo kulturno delo med tržaškimi Slovenci. Kljub temu, da je bilo njeno delo pogosto zelo otežkočeno, je v času svojega obstoja izvršila pomembno kulturno poslanstvo. Po njenih prizadevanjih je bila velika dvorana „Av-ditorij” v palači, kjer je nekdaj bil sedež, fašistične stranke, glavne preganjalke Slovencev, dana v souporabo tudi slovenskim kulturnim organizacijam in ustanovam. V njem se je v zadnjih letih vršila vrsta slovenskih gledaliških predstav, koncertov in akademij. „številni kulturni tabori v Trstu in na podeželju so svetu dokazali, da na Tržaškem živi poleg italijanskega tudi omikan slovenski narod, ki se hoče kulturno razvijati”, pišejo k temu jubileju „Utri-pi”, ki izhajajo v Trstu. Naša kultura na svetovni razstavi v Bruslju Dne 17. aprila bo v Bruslju, prestolnici Belgije, odprta Svetovna razstava 1958. Okoli 6000 delavcev in tehnikov vseh strok mrzlično dela na velikem razstavnem prostoru, ki je od daleč podoben gomazečemu mravljišču. Tudi ponoči delo ne počiva, ampak gre naprej v svitu mogočnih reflektorjev. Države vsega sveta bodo razstavile v Bruslju svoje dosežke in proizvode s področja gospodarstva, in tehnike ter svoje kulturne dosežke. V okviru jugoslovanskega paviljona, ki je že skoraj gotov, bo poseben oddelek odmerjen likovni u-metnosti. Med izbranimi deli so tudi ustvaritve vodilnih slovenskih slikarjev in kiparjev. Tako bodo razstavljena dela slikarjev Staneta Kregarja, Marija Preglja in Gabrijela Stupice, grafike Franceta Miheliča in Rika Debenjaka. Med kiparji pa so izbrali Draga Tršarja, Zdenka Kalina, Karla Putriha, Borisa Kobeta in Lojzeta Dolinarja. Med umetno-obrt-nimi izdelki v lesu pa so tudi dela Jožeta Cvelbe. Tako se bo tudi slovenska umetnost vredno vključila v to orjaško panoramo življenja vsega sveta, kateri so prireditelji postavili geslo: Bilanca človeštva za boljšo bodočnost. Smrt med rojaki Umrl je dr. Peter Medvešček, odvetnik v Gorici. Pokojnik se je rodil leta 1882, srednjo šolo je dovršil v Gorici, pravne študije pa na Dunaju. Bii je zaveden Slovenec in se je udejstvoval v javnem življenju. Leta 1941 je bil radi tega obsojen in odgnan v internacijo v notranjost Italije. Ko je Italija leta 1947 jrrevzela oblast v dotlej po zavezniških četah zasedeni Gorici, so podivjani šovinisti starčka hudo pretepli. V Trstu je za vedno zatisnil oči dr. Teodor Ste-g u , svetnik kasačijskega (najvišjega) sodišča. Njegova prva služba pod nekdanjo Avstroogrsko je bila v Trstu. Kmalu pa je bil premeščen na Dunaj, nato za dalj časa v Gorico in v Trst. Po prihodu Italije leta 1919 je bil kot Slovenec kazensko premeščen v Milan, nato pa v Benetke, kjer je zaradi dosežene starostne meje stopil v pokoj. Bil je uče« pravnik in je prevedel v slovenščino italijanski kazenski in nekatere druge zakone. V Clevelandu je umrla gospa Jelica Hren, soproga gospoda Naceta Hrena, predvojnega dolgoletnega priljubljenega župana na Vrhniki pri Ljubljani. Hrenova družina se je po vojni podala v begunstvu in je dolga leta preživel v raznih taboriščih v Italiji. Razmeroma kasno so se Hrenovi podali v Ameriko, kjer so se naselili v Clevelandu. Težko preizkušeno mater, ki je v svojem življenju morala okusiti mnogo bridkosti, je sedaj 'večni Sodnik poklical k sebi po plačilo. Miklova Zala na sinjem Jadranu Prosvetno dništvo „Svoboda” v Izoli, mestu ob slovenski obali Istre, je uprizorila z velikim uspehom koroško ljudsko igro Miklova Zala v Žižkovi glasbeni prireditvi. Pri igri je sodelovalo petdeset |>evccv. V znatni meri so v besedilu ohranili slovensko koroško narečje. Tako so se istrski Slovenci zavrtih v »koroškem reju”, pa tudi naši priljubljeni junaki Mirko, Zala, Davorin in drugi so rojakom ob Jadranskem morju pripovedovali o naši usodi. Novo delo za kiparja Goršeta Znani slovenski kipar france Gorše, ki živi v Clevelandu, je minuli mesec podpisal jmgodbo za notranjo in zunanjo opremo nove cerkve, ki jo zida msgr. J. Schiffrer v Chisholmu (Minesota-USA). Pri vhodu v cerkev bo mojster Gorše postavil dva mogočna kipa iz kamna, notranjščino bo pa krasil ir. orehovega lesa izrezljan križev pot, za katerega je g. Gorše že izdelal osnutke. Angleška revija o slovenski glasbi Angleška strokovna revija za zadeve slovanskega sveta „The Slavonic and Last European Revievv”, ki jo izdaja univerza v Londonu, prinaša v svoji najnovejši številki temeljito in izčrpno razpravo o novejši slovenski glasbi pod naslovom »Preporod v slovenski glasbi”. Prispevek je spisal dr.Dragotin Cvetko, profesor Glasbene akademije v Ljubljani. Naravna zakladnica pod VHOlliH IfšdOSH Naša Zemlja sestoji iz sedem celin, ki jih oblivajo morja. So to Evropa, Azija, Afrika, Severna in Južna Amerika, Avstralija, Oceanija in Antartika. Med vsemi je bila Antartika do zadnjega časa še najmanj znana. Pa saj ni čuda. Večjega dela te celine, ki meri približno 6.000 kvadratnih milj, še sploh nihče ni videl, kajti leži pori dva do 3 kilometre debelo ledeno skorjo v območju Južnega tečaja. Le tu pa tam je v brezkončne puščave snega in ledenih gora zašla kakšna osamljena znanstvena ekspedicija in motila mir pingvinov, tistih smešnih živali, ki na prvi pogled od daleč izglodajo kot resni gospodje v frakih. Nekateri razizkovalci so morali svoj podvig plačati z življenjem. Leta 1912: Scottova smrt v ledeni pustoti Prvi človek, ki je prišel na Južnii tečaj <(po'i) je bi;. Norvežan Amudsen leta 1911. Nekaj mesecev za njim je prispe' tja ves .izmučen angeški kapitan Scott, fle za to, da ondi odkrije norveško zastavo, ki jo je je bii zakoličil pred njim Amudsen. Na povratku ga je izčrpanost premagala. Zadre-«mal je in zmrznili. Šele mnogo let kasneje so naši njegovo truplo ter dnevnik, ki ga je bil; pisal1 s tresočo roko, ko je že siliti\ da ga drži hladna smrt v neizprosnem objemu. Dne 29. marca 1912 je zapisal: „Dan za dnem čakamo, da napoči boljše vreme, ki ibi nam omogočilo priti do dobro za’ožene-ga skladišča, ki je oddaljeno samo 20 kilometrov od tod. Toda ako odmaknem vrata šotora, se mi odpre pogied na pokrajino, ki je en sam snežni metež. Ni upanja več na spremembo vremena, a kljub temu bom vzdržal do konca. . .” Smrt je končala njegovo čakanje. Leta 1958: Novoletna veselica sredi večnega snega Danes pa je na južnem tečaju stalna ameriška znanstvena postaja. Začetek leta 1958 so na Južnem tečaju pričakali s kaviarjem, pečenimi piškami ter šparglji, ki so jih krepko zahvali s šampanjcem. Vse te dobrine so pripeljala na južni tečaj letala. .Južni tečaj je postal! pravcati letoviški kraj”, je šaljivo pripomnil; neki ameriški list k temu poročilo. Toda ti ..letoviščarji” na Južnem tečaju ne preživljajo ondi svojih počitnic, čeprav je Južni tečaj postal priljubljena točka za ..izletnike” iz cele vrste držav. Amerika, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Danska, Norveška, Nova Zelandija, Argentina in še nekaj drugih držav je poslalo svoje izbrane znanstvenike na ta doslej zapuščeni predel zemlje. Slovenec na Južnem tečaju Vremenoslovci so namreč ugotovili, da je Antarktika neke vrste vremenska kuhinja za vso našo Zemljo. Od tega, kar se v Antarktiki „skuha”, je odvisna lepa ali huda ura po vsem svetu. Pomena te ..kuhinje” našim kmetom pač ni treba posebej razlagati. Zato je med znanstveniki; vgltko število vremenoslovcev. Posebno skupino med njimi pa tvorijo takoimenovani glaciologi ali raziskovalci ledenikov. Dočim so ledeniki v Evropi redkost, nahajajo se ;!e v naj-višjih gorovjih, predvsem v Alpah, je pa Antarktika prava dežela ledenikov. Znanstveniki so ugotovili, da je od naraščanja ali; taljenja ledenikov odvisna klima naše zemlje in predvsem gladina morja. Ledeniki niso stalni, enkrat se topijo, to je se pomikajo navzgor 'iz dolin, drugič pa se zo- pet večajo, ali kot pravimo lezejo v doline. Med preučevalti Antarktike je tudi en Slovenec, in sicer Dinko Bertoncelj, mlad fant z Gorenjske, ki je po vojni bil, kot begunec na Koroškem, potem pa je odšel v Argentino, kjer je kmalu postal eden izmed najbolj, znanih hribolazcev in argentinski smuški prvak. Udeležil se je tudi pred nekaj leti argentinske ekspedicije v Himalajo, ki je plezala na nad 7000 metrov visoki vrh Daiaughlri. Hillary „b:la"f Fuchs počasi raziskuje V letošnjem mednarodnem geofizikalnem letu so države z zapada in z vzhoda, ki sodelujejo pri tem največjem znanstvenem podvigu našega stoletja, vključile tudi raziskovanje Antarktike v svoj program. Med najpomembnejšimi podvigi je bilo potovanje znanstvene ekspedicije Ang eža dr. V‘i-viana Fuchsa, univerzitetnega profesorja iz Oxforda, ki je s skupino snežnih traktorjev in motornih sani. v 99 dneh po suhem pre-prečkal Antarktiko. Pot, ki jo je njegova skupina opravila, meri 3500 kilometrov in ga je vodila preko predelov, koder še nikdar ni stopila človeška noga. Dr. Fuchs se je dne 25. novembra odpravil na pot iiz pporišča Shackleton ob Wen-delovem morju, čigar obala je obrnjena proti Južni Ameriki. Napotil se je v notranjost neznanega kontinenta, da preko Južnega tečaja doseže oporišče Scott. To ‘leži na nasprotni strani Antarktike ob Ros-sovem morju in sicer na obali, ki je obrnjena proti Avstraliji. Nekaj tednov prej pa se je od tam odprav,i], na pot tudi Sir Edmund Hillary, vodja novozelandske ekspedicije, da gre dr. Fuchsu naproti. Njegova naloga je bila, da na svoji poti postavi! oporišča, ki bodo služila dr. Fuchsu na drugem delu njegove poti. Na Južnem tečaju naj bi se srečala, nakar bi se Hiilary obrnil1 in dr. Fuchsu kazal! pot nazaj k bazi Scott. Ves čas so imeli dr. Fuchs in njegovi' možje pod seboj te led, ponekod več kilometrov debel, ki so ga pa pogosto preprezale goboke razpoke, pokrite s tenko plastjo snega. Čim so pa nanjo prišle težke motorne sani ali traktorji, pa se je udala. Večkrat so vozila padla v razpoke, toda vselej brez hudih posledic, kajti bilatso specialno grajena za antarktiški podvig. Vendar so te nezgode ekspedicijo zadržale več dni. Enkrat so se morali ustaviti celo za pet dolgih dni. Potovanje je tud; stavilo zelo hude zahteve na vzdržljivost moštva. Ves čas je šla približno 3000 metrov nad morjem. Vso svetovno časopisje je poročalo o njunem podvigu. Toda Sir Hillary je imel več sreče, kajti poteg ve ikih in težkih snežnih traktorjev in motornih sani je vzel s seboj tudi vprege eskimskih psov. Ti psi, upre-ženi v lahke sani so bili! nekake izvidnice. Na saneh so bii montirani posebni aparati za odkrivanje .edenih ra/.pok, skritih pod snegom. Tako je H,ii|i'ary hitreje napredoval ali „hilal” proti Južnemu tečaju. Vendar to dr. Fuchsa ni motilo. Njegova na.o-ga ni bila v tem, da čimprej doseže Južni tečaj, ampak da izvrši znanstvena opazovanja in merjenja, ki jih je imel predvidena. Treba je bilo ugotoviti, ali je Antak-tika y resnici kontinent, to je ali se pod večnim ledom nahaja vklenjena suha zemlja, ali pa je le skupina otokov, katere prekriva, z vmesninfi morjem vred, ve.ikanska ledena skorja. V ta namen je vrtal luknje v :ed ter s pomočjo eksp.ozij dinamita ugotavljal raz.lične učinke. Njegova ekspedicija je 'bila pravcati potujoči znanstveni laboratorij ali delavnica. Z zadnjimi kapljami bencina dospel na cilj Ko sta se oba moža, znanstvenik dr. Fuchs in športnik HiLiarv, bliža.a Južnemu polu, je Hillaryja, ki je 1954 prvi stopil na najvišji vrh na zemlji Mount Everest v Himalajskem pogorju, premagala njegova športna strast. Namesto, da bi v oporišču številka 700, ki ga je sam zgradil, počakal! na dr. Fuchsa, je sklenil, da poskusi čim hitreje doseči Južni tečaj. Toda malo- Stavni stroj Čitatelji, ki dobiva vsak teden časopis v roke, ne ve, koliko dela se skriva za potiskanimi stranmi. Uredniki, ki sestavljajo članke, in stavci, ki; jih stavijo na poseben stroj, morajo delati več ur, da nastane tiskan časopis, ki ga potem preberete v nekaj minutah. v Pri vsakem tiskarskem obratu je najzanimivejši' brez dvoma stavni stroj, nekak velik pisalni; stroj, ki vliva črke in besede v svinčene vrstice. Imenuje se „Linotype”, kar pomeni po angleško „vrsta črk”, kajti prvi stavni stroji so nastali v New Yorku v drugi polovici prejšnjega stoletja. . Stavec udarja na tipke, ki jih je mnogo več kot pri pisalnem stroju, namreč 90. Pri vsakem udarcu sproži vzvod, ki iz velike ploščate skrinje ali „tnagacina” spusti odgovarjajočo matico, ki ima vdolbeno zaželeno črko, v poseben prostor spodaj, kjer se potem črke nabirajo ena za drugo v vrstico. Ko je prostor poln, to je vrstica „po-stavljena”, sproži drugi vzvod, ki ponese vrstico v poseben prostor blizu kotla, v katerem je raztopljen svinec. Posebna priprava potem vtisne tekoči svinec v matice črk ter odlije vrstico. In tako stroj izgotavija eno vrstico za drugo, ki se potem nabirajo na posebnem pladnju in se hladijo. Med tem ko stavec na tipkah stavi novo vrstico, pa stroj avtomatično z dolgo „roko” odnese že odlito vrstico nazaj v ..magacin” s pomočjo posebne priprave, ki matice sortira, kot recimo jabolka. Kljub veliki avtomatizaciji pa je pri stavnem stroju najvažnejši še vedno stavec, ki mora biti posebno izučen. Zato so tudi primerno plačani. Toda v zadnjih letih so v Ameriki že začeli uporabljati' stavne stroje, ki ne potre- dane bi pri tem izgubil glavo. Ko je bil 160 kilometrov oddaljen od Južnega tečaja, je tam zapustil v snegu dvoje sani, ki so bite naložene z bencinom in živili, da bi lahko čimprej prišel na cilj. Z ostalimi tremi sanmi ter dvema traktorjema pa je nastopil! zadnji kos poti. Ko se je Hii!laryjeva kolona pojavila pred ameriško postojanko na Južnem tečaju, je iimel v bencinskih tankih še samo za 40 km goriva. Treba bi bilo samo, da bi ga zadržal, kak nenadni vihar ali da bi mu kako vozilo zdrknilo v ledeno razpoko, pa bi bržkone nikdar ne videl ameriške postojanke in bil1 de ežen usode, ki je zadela nesrečnega kapitana Scotta pred 46 leti. Toda .imetje srečo. Hii!lary je tretji človek, k; je po suhem dosegel Južni tečaj, kajti ameriška postojanka ondi je bila pri-nešena tja po zraku in tud.il njena posadka je prišla tja z etali. Hillary je dosegel velik šprtni uspeh, vendar je strokovni svet z večjim zanimanjem sledil počasnejšo, a za znanost bolj plodonosno pot dr. Fuchsa. Večkrat so dr. Fuchsa zajeli hudi snežni viharji, vendar so se tako njegova vozila kot tudi njegovi sodelavci izkazali kot zelo odporna Dne 20. januarja je tudi dr. Fuchs prispel na Južni tečaj . (Konec prihodnjič) brez stavca bujejo več stavca, ampak kar sami stavijo časopise in knjige. Delo, ki ga je prej o-pravljal stavec, tam vrši na poseben način preluknjan trak iz močnega papirja. Vsaki črk; ustreza posebna skupina lukenj, je to torej abeceda iz luknjic, kil so na traku razvrščene na poseben način. Ta preluknjani trak je navit na poseben valj in napeljan čez občutljivo konico, ki se premika preko lukenj', podobno kot i£la preko gramofonske plošče. Posebna aparatura potem prenaša tresljaje, ki jih povzroči prehod igle preko luknjic, na ,magaoine’ s črkovnimi maticami. Iz njega izvablja popolnoma avtomatično odgovarjajoče črkovne matice, ki se zbirajo v vrstici. To je najvažnejše delo pri stavnem stroju. Vso delo je popolnoma avtomatizirano, ni zanj' potreben več človek in še več, stroj, vrši’ delo hitreje in brez napak. Tako odpade tudi korektor. Vprašanje je samo, kako izdelati tisti čudoviti preluknjani trak. Tudi to vprašanje so rešili na še kar enostaven način. Ta trak pripravlja stroj, ki je v bistvu pisalni stroj, samo namesto vtiskavanja črk na list papirja, vtiska v trak tiste posebne skupine luknjic. Namesto, da bi vsaki črki na tipkah odgovarjala svinčena črka v stroju, ki se pri udarcu vtisne na list, pri udarcu na določeno tipko stroj, z ostrimi konicami preluknja papirnati trak z odgovarjajočimi luknjicami. Za ta pisalni stroj pa ni 'treba stavca, ampak lahko nanj tipka vsaka izučena strojepiska, ki je seveda mnogo cenejša. Ima pa novi stroj še to prednost, da je moč napake s posebnim lepilom takoj popraviti. Prav tako lahko tudi urednik še enkrat pregleda rokopis in ga popravi ali spremeni. FRAN ERJAVEC, Pariz: 180 koroški Slovenci III. del. I. ZAČETKI FRANCOSKE REVOLUCIJE Ves politični sistem XVIII. stol. je bil zgrajen na načelu absolutistične monarhije. Ta se je izoblikoval najprej in najpopollneje na Francoskem že v prvi polovici XVII. stol1., za časa Richlieu-ja ter kraljev Ludovika XIV. in Ludovika XI. Kardina Richlieu, eden največjih francoskih državnikov, je utemeljil skrajni državni centrali-zem in despotični monarhistični, absolutizem, Ludovik XIV. je to politiko le nadaljeval1, vcepil svojemu narodu vprav bolestno hrepenenje po slavi („gloire”), zapustili mu pa vkljub genialnemu Colbertovim gospodarskim reformam in prizadevanjem s svojimi neštetimi vojnami 4500 mil ijonov liver dolga, a L u d o v L k XV. je z novimi vojnami in z brezvestnim dvorskim zapravljanjem dokončno upropastil državne finance. Francoski politični sistem centralizma in vladarskega absolutizma je zajel potem v teku XVIII. stoli tudi ostalo kulturno Evropo in dosegel v Avstriji svoj višek za časa cesarja Jožefa II. \ predzadnjem desetletju XVIII. stoletja. Vzporedno s tein političnim razvojem je šel tudi kulL turni in socialni, 'le da v nekaterih pogledih v čisto nasprotni smeri. Tudil duhovnemu razvoju tedanje kulturne Evrope je dajala smer Francija. Tam je nravno propadla vodilna družba hlinila v cerkvah pobožnost, na svojih zabavah pa kazala razvratnost, velikaši so si vzdrževan svoje posebne spovednike, poleg njih pa tudi svoje priležnice in celo v cerkvene kroge je prodiralo moderno poganstvo ali so pa hoteli z verstvom kriti vladajoči sistem. Zlasti za časa vlade Ludovika XV., moža brez značaja, brez nravnosti in brez političnih sposobnosti, se je na eni strani razpasla vprav strašna nravna propadlost vladajočih slojev, na drugi strani so se pa skoro čisto nemoteno širile tudi revolucionarne ideje, temelječe v poganskem duhu propadajočega starega veka in podprte z brezbožno, zlasti še racionalistično filozofijo XVIII. stoletja. Modrosiovje je želo tedaj pravo zmagoslavje nad poteptanimi oltarji in ločilo razum od nravnosti ter strast od pravičnosti. V svojem okvirju je pa tedanja filozofija oznanjala seveda tudi mnoga pravilna načela, skladna s krščanskimi, ki jih je sprejel' pozneje ves kulturni svet in jih hrani še danes. Bogati Montescjuiieu je začeli na Francoskem prvi zagovarjati uvedbo parlamentarne monarhije po an-gleškem vzorcu v nasprotju s tedaj vladajočim monarhističnim absolutizmom ter 'ločitev zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, kar tvori še danes osnovno na-č e i o resnične demokracije. Pri tem je čisto pravilno trdil, da mora teža ti vsaka teh oblasti v posebnih in od drugih neodvisriih rokah, ker le to more zavarovati svobodo, „to je tisto mirnost duha, ki izvira iz zavesti, da uživa vsak svojo ■varnost”. Švicarski protestant j. J. Rousseau je začel' v živahni 'in dulioviti obliki zagovarjati ljudsko republiko, skušal s svojo „Družab-ho pogodbo” speljati vladavino na pot demokracije in postaviti človečanske pravice nad monarhični absolutizem. Toda kakor je Montesquieu branil; svoboda posameznika, tako je pa Rousseau zagovarjal neomejeno ob-ilast države (v tem je izraženo tudi nasprotje med poznejšim liberalizmom in socializmom). On je zmotno trdil1, da se rode vsi ljudje dobri in enaki. Ljudsko suverenost je istovetil, z ljudsko svobodo brez pravnih jamstev, kar je potem že par desetletij nato vodilo v strahovlado sodrge. Trdil je tudi, da je prejel! vladar svojo Oblast s posebno pogodbo od ljudstva in, če to oblast zlorablja, ga ljudstvo ilahko odstavi. Duhoviti, toda cinični Voltaire je pa prostaško zasmehoval' že sploh vse verstvo (sam se je pa tik pred smrtjo vendarle spokoril), češ da so si vero in nravnost izmislili oblastniki ,le zato. da bi ilaže izžemali iljudstvo. Nazori teh vodilnih duhov so tvorili potem tudi duhovno osnovo velikemu znanstvenemu slovarju („Ency-clopedie”), ki sta ga izdala sredi XVIII. stol1. d’A i e m -b e r t in D i d e r o t in ki je v znanstveni obliki širil moderne demokratične politične nazore, nastopal proti posebnim pravicam tedanjih Višjih slojev, se zavzemal za večjo izobrazbo ljudskih množic, za versko strpnost in za gospodarsko svobodo, obenem pa širil: tudi vse razdiralne filozofske ideje tedanjega brezbožnega modros'ov-ja in že v njem se najdejo celo komunistične ideje. Krepko so podprle ta razkrojevalni duh še framasonske iože, ki so prišle na Francosko iz Anglije in so rastle tu kot gobe po dežju ter se polagoma razvile v čisto protiversko smer. One so zlasti meti meščanstvom netile in širile upravičeno nezadovoljstvo z vladajočim režimom. CELOVEC RED SLUŽBE BOŽJE V CELOVCU Vsako nedeljo in praznik je sv. maša s slovensko pridigo in petjem ob 7. uri v kapeli provincialne hiše — Viktringer Ring 19 (poieg Koschatmuseum). Ob 9. urii je šolarska sv. maša v cerkvi novega bogoslovja (Neue Priesterhauskir-che, Tarviser Strasse 30, ob Lendkanalu). Ob delavnikih pa je vsak dan ob i/4 na 7 sv. maša v kapeli provincialne hiše. Sltovenski verniki v Celovcu so vabljeni k božjim službam. BLATO Kakor smo že poročali, so voliilci dne 2. marca nagradili delo župana Kumra, pd. čerčeja, z veliko zaupnico. 347 voiilcev se je izreklo enoumno za to, da čerčej to delo nada ljuje. Le malo je manjka'o, da župan in njegovi pomočniki niso dobili absolutne večine na volitvah. Župan čerčej je dokazal' tekom štirih let stvarno delo in to stvarno delo narodnim nestrpnežem ni š o v račun. Tako sta se za 14. marec, torej za volitev župana združili SPOe in OeVP, da izvolita socialista za župana. Pri vsej demokraciji torej volja večine občanov ni zalegla. Priznamo matematično dejstvo, da je 3 -)- 3 = 6, kar je več kakor pet. Sodili pa bomo novega župana po de u. Prav točno bomo opazovali, če bo mogel delo prejšnjega župana nadaljevati. Po dogodkih, ki so se pripetili v Nonči vesi neposredno po izvolitvi novega župana, ne moremo imeti zaupanja v to novo zakonsko zvezo med OeVP in SPOe. Sicer pa čujemo iz ust razsodnih domačinov: „če bi to vedel, ne bi volil' tako, kakor sem, marveč bL dal svoj glas čerčeju, ki je z delom že pokazal, da nekaj zna; da pa je Slovenec, ni njegova krivda in ne njegova zasluga, dejansko smo Slovenci na Blatu vsi, ki smo domačini. Na žalost pa se pustimo od privandrancev komandirati, kar se je pokazailo ravno zadnje dnii!” PO VASEH ŠMIHELSKE FARE: Bistrica. — Petru in Julki Potočnik, roj. Neubrisch, se je rodila 22. svečana deklica; pril krstu so ji dali ime Wa!dpurga. Botra sta bila Hanzi in Lizika Neubrisch iz Li-buč. Čestitamo! Marija Gabrijela Micheu pa je bila v Celovcu rojena in krščena dne 24. prosinca 1958. Rute. — Wal'ter Kapeliler je bil v Celovcu rojen in krščen dne 22. prosinca 1958. Repije. — Pri Kajšniku je bilo v nedeljo, dne 9. marca prav slovesno, vsi bratje gospodarja Lojza Vavtija so prišli domov, ter sorodniki žene, da se poveselijo Ub družinskem veselju. Ciril' Opetnik in Nežka, rojena Vavti iz Doba sta kot botra prinesla iz več jezikov: nemško, slovensko, grško, latinsko, rusko, italijansko. Ker je znal toliko jezikov, je bili nastavljen za g avnega tolmača v Celovcu. Zato je nastal pregovor: „Človek toliko velja, kolikor jezikov zna.” Zaradi svojega značaja je bil Matija Aha-celj povsod priljubljen. Celo cesar- sam ga je pooblastil za spremljevalca svoje hčere Leopoldine v Brazilijo. Seveda to je bilo lahko, ker je znal več jezikov. To cesarjevo čast pa je odklonil', ker je ljubil preveč našo lepo Koroško. Leta 1821 je ustanovil; prvo Kmetijsko šolo v CeSovcu, celo prvo v Avstriji. Vse svoje premoženje je daroval tej šoli. Imel je namen, iz krepkih fantov vzgojiti dobre, poštene kmete. Kmetje prej niso znali pisati in brati. Seveda je ta kmetijska šola HimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiimiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimmiimiiiiiiiiHiiiiiMimiiiiMi CdmcaM! Vabljeni ste na prosvetni večer s predavanjem in skioptičnimi silikatni. Preč. g. Vinko Zaletel bo kazal slike iz SVETE DEŽELE predvsem kraje JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI. Predavanje bo v četrtek, 27 marca 1958 db poj 8. uri v Kolpingovi dvorani. K predavanju ste vsi Celovčani iskreno vabljeni! iiiiiiiiiiiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHmiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiimiiiiiitiimimiiiiimiiiiimiii DVOR PRI ŠMIHELU Dne 10. marca ob poli 12. uri ponoči je mirno v Gospodu zaspala Marija Trap, rojena Mesner, pd. Trapova mati. Rajna je bila rojena na Komlnu v pliberški župniji, dne 28. II. 1883. Poročena je bila z Jožefom Trap, kil je umri že leta 1951. Iz tega zakona so izšli tri sinovi in hčerka Marija — sedaj poročena Franzi! Sinova Jožef in Franc sta posta a žrtev zadnje vojne in se nista več vrnila domov. Bridka bol! za domače je še posebno, ker je sin Jožef padeli, brez da bi vedeli kraj in dan smrti. Po smrti svojega moža je blagopokojna mati začela bolehati in se popolnoma sploh ni več pozdravila. Srčna vodenica jo je več let mučila in je morala imeti vedno zdravniško pomoč. Slednjič je srce obnemoglo im, ko nihče ni! pričakoval, je nagloma šla iz tega sveta. V njeni! dolgi bolezni je večkrat prejela sv. zakramente, tako da je bii.a dobro pripravljena, čeravno je prišla smrt nagloma in nepričakovano. Na zadnji poti so jo spremljali sorodniki in znanci ter vaščani in farani. Pevci so blagopokojni materi zapeli pod vodstvom gospe Jožefe Sadjak pri odprtem grobu „Oj težka pot” ter „Nad zvezdami” v slovo. Rajna je bila zvesta bralka ter naročnica naših slovenskih listov. Kot tretjerednica je tudi rada čitafa „Asiške cvetove”. Rajna mati naj počiva v miru! Družini Franzi in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! Suho drevo Stvarstvo se je prebudilo zdavnaj le iz sladkih sanj; praznično se je oblekel moj poznanec — stari panj. Le drevesce sredi vrta letos ne ozeleni. Niti pesmica srebrna ga iz spanja ne zbudi. Sapica zaman vzdihuje ter od juga vanj pihlja, bele čečnje več ne čuje, ki v slovo mu šepeta. Vonj z gredice ga obkroža, zarja mu prižiga svit; vetrič velo lice boža in odnaša ves nakit. Drevce se je posušilo, vanj pogin je dihnil smrt. Debelce se je nagnilo, cvet v slovo mu siplje vrt. L i m barski farne cerkve malo Ančko, kjer je prejela zakrament sv. krsta. Gonovece. — Armin Martin Hartinger je bil v Celovcu rojen in tam krščen. Večna ves. — Stanislav Fračko je bil v Celovcu rojen in tam krščen dne 5. sušca 1958. Dosedaj, imamo letos sedem smrtnih slučajev in pa deset rojstev iz fare, torej bomo ostali gotovo še živa župnija in upamo, da ne samo v naravnem, ampak tudi v nadnaravnem življenju! GORINČICE Doma sem zapadno od Št. Jakoba — v Gorinčičah. V tej vasi se je rodil' 21. marca 1779 Matija Ahacelj. Šola je bila takrat samo v Rožeku. Ko so Ahaceljnov oče peljali Matijčeka v šolo, so ga učitelj vprašali, čigav je. Matijček je odgovoril: „Ahaceljnov Matija”. Tako je ostalo nje-* govo ime do smrti. Pisali so se Kometar. V šoli je naš Matijček dobro napredoval, S tem je delal veselje staršem, Bogu in tudi vsem domačim. Ker je bil zelo nadarjen, so ga šentjakobski župnik Fran Hudelist poslali v šolo v Celovec. Tudi tam je vsak razred uspešno zaključil. Po končanih šolah je postal Matijček profesor, ki je znal ----=o Zmajiii — kdo se ob tej besedi ne spomni na velike živali s čudno strahovito glavo, z nazobčanim grebenom na hrbtu iii dolgim repom? O njih smo slišali še kot otroci v pravljicah. V šdlah smo se učili o zmajih, kako so plašili po zemlji v pradavnih dobah kot brontosauri, ihtiosauri ali plesio-sauri. Ali danes ni več na zemlji teh velikanskih zveri? Še so, še! Vendar pa ne takih, ki ,ljudi požirajo in ogenj bruhajo. Danes žive še na oddaljenih otokih Gala-pagos ali na Želvinem otočju, pripadajočem južnoameriški republiki Equador, na katerem prebiva le nekaj če/. 1000 ljudi. Otoki štrlijo 900 kilometrov od ekvadorske obale sredi Pacifika in le kakšna ladja se zateče v to dežello živih zmajev. Teh živali se greje na stotine v toplem soncu. Po zunanjosti so popolnoma enaki kot njih pradedje pred milijoni let, le da so dolgi samo eden do dva metra. nudila tudi gojencem, da so se naučili pisati in brati. V počitnicah in praznikih je doma v Gorinčičah pod vaško lipo učil kmete pisati in brati ter sadje saditi in ga požlahtniti (pevcati). Kmetje so bili tako navdušeni, da so se zraven oranja učili jezikov. Tako je Matija Ahacelj oplemenitil celo vas. Ljudje so zdaj, znali pisati in brati, ko daleč naokrog še nobeden ni znal pisati. Vsaka hiša je dala kakega duhovnika ali saj višjega cesarskega uradnika. Še danes stojijo stare hruške in jablane, katere je cepil Matija Ahacelj in kazal kmetom, kako se divjaki cepijo v jablane ali hruške, še danes stojijo 'lipe, jablane in hruške cepljene v divjake kot kazalci modrosti, srčnosti in ljubezni Matije Ahaceljna. Cesar pa je odločil za njegovo vrlo sposobnost v Celovcu 'ime ulice Ahaceljgasse. I. M., Celovec SINČA VES Pred kratkim se je pri lesni tvrdki Leit-geb v Sinči vesi hudo 'ponesrečil 48-!etni ključavničar Anton Pasterk. Nahajal se je na sedem metrov visoki lestvi pri deilovnih opravkih, ko je lestvo nenadoma izpodne-slo in je g. Pasterk padel na tla. Ponesrečenca so takoj pripeljali v bdlnišnico za nezgode v Celovec. Imenujejo se legnani. Hranijo se z rastlinjem in njihovo meso je mehko in okusno kot najboljša pečenka. Domačini jih iz-'lahka ujamejo, ker se človeku ne ognejo, le grozno, a neumno topo vanj strmijo. Še večji1, morski zmaji pa plavajo po tamkajšnjem morju. Ti so črni in pogled nanje je strašen, vendar raziskovalci pravijo, da so prav prijazne živaui. Galapagos pozna pa še druge čudeže. Dežela ima cele okraje, kjer mirno ždijo velikanske želve, da moraš kar po njih hrbtih stopati naprej. Od tod ime želvini otoki. Po zraku letajo na Galapagosu tudi veliki ptiči, ki, love morske školjke in jih s kljuni kot z ostrimi noži odpirajo in posre-bajo njih vsebino, V vseh mogočih barvah se na tem otočju preliva tudi bogato cvetje. Zdi se ti, kot da stopaš v najrazkošnejšem rastlinjaku. V tem prasvetu je še ostal košček raja, kjer ljudje in zveri še žive v prijateljskem sosedstvu. Pesfro in zanimivo Največji čevelj Ljudje prirejajo dandanašnji najbolj čudne tekme. Tako so čevljarji Italije razpisali vprašanje, kdo je napravil najdaljši čevelj. Zmagaj je mojster Bdlis >iz okolice Mantove. Zmeril je obuvalo nekemu kmečkemu možaku, čigar stopalo je 36 centimetrov dolgo. To je največji par čevljev v republiki. ,,čudna ljubezen” Pred sodiščem v Southhamptonu na Angleškem je 19-letna Marjeta Lee izpričala, kaj vse ji je njen dragi prizadejal: razbil ji je nos, lani je zlomil stolico na njenem hrbtu, nabunka1! jo je skoraj vsak dan. Ko je končala, je prosila sodnika, naj njenega dragega ne zaprejo predolgo časa, ker se | nameravata brž po prestani kazni — poročiti. Največja ženska Med najdaljše ženske na svetu sod,i danes Katja van Dyck iz Nizozemske, ki meri 2 metra in 43 cm. še višja je pa nekoč bila Nemka Marianna Wyde, merila je 2 m in 55 cm. Nove šolske table Črne table, ki jih od nekdaj rabimo v učilnicah, bodo s časom izginile. Skupina francoskih zdravnikov je namreč ugotovila, da zmanjšujejo svetlobo v sobah in da jam je treba dati drugo barvo. Nadomestili jih naj bi z zelenimi, na katere bi. pisali z rumeno kredo. Kar velja za učenke, ne velja za učiteljice Na Irskem so izdali leta 1927 zakon, po katerem je učiteljicam prepovedano uporabljati lepotilna sredstva: ne smejo si barvati nohtov, obrvi, lic in tako dalje. Ker je tako lepotičenje učenkam dovoljeno, so se učiteljice uprle ,in zahtevajo, naj. se zakon ukine. Naslanjači za pijance V nekaterih nočnih zabaviščih v New Yorku so uvedli posebne naslanjače, obdane s pasovi!. Namenjeni so gostom, ki se radi opijanijo. Sedaj ne morejo več telebniti na tla, ampak kvečjemu omahnejo med pa-sovje. Svarilni znaki V mestu Montrealu so sklenili postaviti po vsaki prometni nesreči na kraj nezgode velik bel križ v svarilo vozačem, naj, bodo previdni in bolj vestni. čudna moda V Florenci živi čevljar Antonio Giusti, ki je sklenil; vpeljati novo modo za moška obuvala, če nosijo ženske moške hlače, zakaj ne bi moški nosili ženskih čevljev? In res je začel! izdelovati za moške čevlje rdeče, modre, zelene in pisane barve z visokimi petami in zaponkami. Tudi to se zgodi Kmet Chierichetti iz rimske okolice je pred kratkim postal žrtev lastne babjever-nosti. Bil je imovit in zdrav, a vendar je šel k vedeževalcu, da bi mu bral iz roke prihodnost. Prerok mu je za tisoč lir napovedal bodočnost: roka kaže, da bo kmalu hudo zbolel im umrl. Napoved je nesrečnega kmeta tako zmedla im prestrašila, da je na poti domov šel v gozd in se obesil. človek komaj verjame, da so take reči v naši napredni dobi mogoče. Prav po amerikansko Neki ameriški tednik je objavil naslednje opozorilo: ..Naročniki našega lista so zelo redkii, zato jih hočemo obdržati. Prosimo vas torej, da vozite z avtomobilom previdno. Upoštevajte, da vam tednika ne bomo mogii pošiljati na oni svet, kamor se boste preselili, ako se ne držite cestno prometnih predpisov. ’ ’ Krivični zaslužki Najbolje plačani ljudje na svetu so danes kinematografski igralci. Razna, ne posebno nadarjena dekleta, ki so prišla k filmu edino zastran svoje tcltesne lepote, imajo kar petkrat večje dohodke kot predsednik Združenih držav. Taki dobički, so neupravičeni in skrajno nesocialni, če pomislimo, kako mnogi resnični umetniki in učenjaki težko preživljajo svoje družine. r() deželi zma jev Obratovanje kmetije (20) Četudii je kmetijstvo najstarejša gospodarska panoga, vemo o kmetovanju, o organizmu kmetijskega obrata in bistvu kmetijskega gospodarstva razmeroma najmanj. Temu se ni čuditi. Kmetija je najožje povezana z življenjem rastlinstva in živalstva. Življenje pa j,e ostalo v svojem jedru do danes uganka. Če govorimo o življenju, mi-slitmo na zunanje znake kakor dihanje, prehrano, gibanje, rast in razmnoževanje. Fizika in kemija razlagata postave, ki uravnavajo te življenjske pojave. Življenje samo, njegov početek in njegov konec pa sta nam ostala skrivnost. Rastlina in žival dihata. Rastlina pa tudi žival! sprejemata ponoči z dihanjem kisik (Sauerstoff) in izdihavata ogljikovo kislino (Koh ensaure). Podnevi pa izdihava rastlina z asimilacijo kisik. Tako rast ina s pomočjo sončne energije ohranja in vzdržuje vsa živa bitja s kisikom. Brez kisika ni življenja. Rastlinske in živalske snovi so temelj prehranjevanja živalskega in človeškega organizma. Človeško in tudi živalsko te o nista zgrajena in pripravljena za kemične koncetrate v obliki praškov, zdravilnih krogljic in tekočin. Njuna prehrana more biti pretežno organska. Tako vidimo človeka, žival in rastlino v nenavadnem sožitju in medsebojni telesni zavisnasti. Ta zavisnost in povezanost se odraža seveda tudi v obratovanju kmetije. Naravne postave Za druga gospodarstva jie pri uravnavanj« in usmerjevanju pos'ov merodajno samo dvoje: trg in cena. Po teh dveh se gospodari. Pri kmetijstvu pa postavlja najprej svoj red narava in tega kmet nikakor ne sme kršiti, ako noče sam sebi škodovati. Plodored je nekak osnovni zakon modrega poljedelstva. Do srede 18. stoletja so na deželi; kmetovali kot tisoč let poprej. Obdelovanje zemlje je bi'o skrajno ekstenziv-noj v gozdovih je veljalo preprosto načelo prebiranja zrelega in bolnega drevja; modernega travništva in pašništva niso poznali. Hlevi so bili navadne živinske staje, prehrana živine preko zime pa je bila skrajno primitivna. Moderno poljedelstvo ima načelo smotrnega razvrščevanja sadežev. So rastline, ki dušik (Stickstoff) množijo in zopet druge, ki ga uporabljajo. Potem take, kii plevel uničujejo ali ga pospešujejo, ene ustvarjajo humus, druge ga pa izrabljajo, ene vodo vsrkavajo, druge jo pa oddajajo. Po tem se ravna moderno polje-