fclmkia pfoBono • getevM. Leto LXXJL, št. 290 LJubljana, petek 22. decembra 1939 Cena Din 1.— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznika. — laseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 2, već JI tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne UREDNIŠTVO Of LJUBLJANA, Kn*n>v» 31-22, «1-23» »1-24, a Itev. * Podro talce: MARIBOR. Grajski trs; *t- 7 — IfOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strcosmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Koeenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani st. 10 3M. Francžža in Hngliia bosta prchlniSI diplomatske odnose s sopjctsko Rusijo Vojaška pomoč zaveznikov Finski — V Rimu pravijo, da se prava vojna še ni začela in priznavajo Angliji pravico do tranzitnih interesov na Sredozemskem morju, ki pomeni za Italijo življenjski živec Pariz, 22. dec AA. (Štefani) Francoski politični krogi zagotavljajo, da sta Francija in Anglija v načela sklenili prekiniti v bodoče diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Ta sklep bo izvršen Še prej, preden se bodo začele pošiljati Finski znatne količine vojnega materiala. Pariz, 22. dec AA. Predsednik vlade Daladier je sprejel snoči italijanskega veleposlanika v Franciji Guariglio. Pred tem sprejemom je imel Daladier estanek z ministrom za oboroževanje D* Autrijem. Rim. 22. decembra. AA. Dipl orna ti eni urednik agencije Štefani pise: Neki zelo vpliven angleški časopis je objavil Članek, v katerem trdi, da morata Anglija in Francija imeti za vojni cilj zavarovanje ■varnosti proti nemškim napadom- Da bi se to zagotovilo, pravi list, je treba treh pogojev: Prvič morata Francija in Anglija imeti stalno močnejšo vojsko v Evropi. Drugič si morata zagotoviti strategične meje na Rena in tretjič morata biti stalno prvi na Sredozemskem morju. Angleški časopis pravi, da ta zadnji pogoj ni v zvezi s sedanjo vojno razen v primeru, ako bi Italija intervenirala proti zapadnim velesilam. Toda ravno ta pogoj, to je nadvlada na Sredozemskem morju, je nenavadno važen, ker bi se s tem preprečila sklenitev zveze med tremi totalitarnimi državami, to je Nemčijo, Italijo in Rusijo, Ako se od blizu prouči vseb;na tega članka, potem se lahko vidi. kako usodno ozračje je vladalo v Versaillesu, ko je bila izdelana ver- sajsfca mirovna pogodba. Pred 20 leti so v Versaillesu smatrali, da se Evropa lahko razdeli na dva dela, to je na države, ki bi bile stalno oborožene in gospodarile ter države, ki bi bile slabe in podrejene. Toda izkušnja je pokazala, da Evropa ne more biti solidno organizirana ter se obnoviti na tako nepravični razdelitvi. Italijansko javno mnenje je bilo vedno za pravičen mir in to potrebo potrjujejo tudi sedanji dogodki. Politika Rima je torej pravilna. Lahko bi kdo dejal, da bo čas za razpravo o vseh teh važnih problemih ne samo med vojskujočimi se silami temveč tudi med vsemi ostalimi. Prava vojna se še nI začela ter obstoja Se verfno teoretična možnost sa mirovna pogajanja. Pri tem se predvsem ne sme pozabiti, da nihče jasno ne ve. koliko časa bo vojna trajala. Italija prizna Angliji pravico do tranzitnih interesov na Sredozemskem morju, toda Italijanske pravice na tem morja po najpomembnejše, ker pomenijo za Italijo samo življenje. Italijanski narod je jasno nagla-glasjl to vprašanje ter zastopa potrebo ravnotežja interesov. Kakor pa se zdi. gojijo demokratične države še vedno upanje na hegemonističen sistem v Evropi. Očividno bi pa tak sistem samo podaljšal stvarno vojno v Evropi, vojno, ki je nastala zaradi hegemon i stičnih stremljenj. Na osnovi vsega tega se jasno vidi. da bi mir. kakor ga mislijo vsiliti demokratične države, bil se usodnejši od versajskega. Lahko se reče, da bi nastala stalna, naravnost neskončna vojna. Finska pričakuje pomoči Mannerhelmova črta Se ni prebita - Finske premoči - Ojačena finska vojska na Daljnem Sovjetska bombardiranja Italijanske informacije upirajo sovražni Helsinki, 22. dec s. (Reuter.) Finski ministrski predsednik Ryti je izjavil včeraj novinarjem, da pričakuje Finska kot irtev napada pomoč na podlagi pakta Društva narodov. Vsako vrsto pomoči pa bo uporabila samo v obrambne svrhe. Bas cl. 22. dec z. »Basler Nachrichten« pišejo o nujnosti materialne pomoči Anglije ln Francije za Finsko. Dejstvo, da so bili finski domobranci šele sedaj pozvani pod orožje, dokazuje da Fincem primanj-kuju orožja in opreme. Anglija in Francija ne smeta tako dolgo Čakati, da si bo Sovjetska Rusija opomogla od dosedanjih neuspehov, ker bo potem ves svet obtožil obe zapadni velesili, da nista storili svoje dolžnosti. Sedaj je fe skrajni Čas, da se nudi Finski Izdatna pomoč kakor je bilo to sklenjeno v Ženevi bas na predlog hi pod vplivom Anglije ln Francije, Finska poročila Helsinki, 22. dec s. (Reuter.) Pri včerajšnjih letalskih napadih na finska mesta je bilo v akciji skupno okrog 150 sovjetskih letal. Napadena so bila vsa mesta ob južni obali. Skupno so zahtevali napadi 30 smrtnih žrtev in večje število ranjenih. Materialne škode je bilo povzročene malo, vojaški objekti pa sploh niso bili zadeti. Pri napadih na Helsinke so bile zadete tri bolnišnice. Na železniški progi Helsinki— A bo so sovjetska letala napadla dva vlaka. Brzi vlak Abo—Helsinki je zato dospel g sedemumo zamudo. Na vlak so bili izvršeni trije napadi in so morali potniki zbežati iz vlaka v gozd ter se poskriti pred sovjetskimi letali, ki so streljala s strojnicami. V nekem drugem vlaku sta bila dva potnika ubita, trije pa so bili ranjeni. Pri napadu na Tammerfors sta bili sestreljeni dve sovjetski letali. V Hang6ju so sovjetske bombe zahtevale 12 smrtnih žrtev ln 60 ranjenih. Helsinki, 22. dec s. (Reuter.) Položaj na Karelskl zemeljski ožini je tudi po včerajšnjih sovjetskih napadih neizpremenjen. Mannerheimova linija ni nikjer prebita. Zdi se, da je prodiranje sovjetskih čet proti Botniškemu zalivu ustavljeno. Finci so v včerajšnjih bojih dosegli več lokalnih uspehov. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo glavni stan poveljnika finske vojske v Kareliji, generala Vareniusa. Na Daljnjem severu so finske čete izvedle protinapad ter prisilile sovjetske čete, da so se umaknile proti SalmijSrviju. Oslo, 22. dec c (Havas.) Poročila z norveško-finske meje pa potrjujejo da so finske čete na Daljnjem severu dobile ojače-nja ter so Izvedle včeraj uspešne protinapade. Finske predstraie so dospele do bližine že do bližine Salmijarvija. Sovjetsko poročilo Moskva, 22. dec AA. Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja o borbah na Finskem se glasi: V teku 21. decembra je bilo več akcij patrol in manjših spopadov med izvidniškimi oddelki S Karelijske ožine poročajo o intenzivnem topniškem ognju. Sovjetske letalske sile so izvršile včeraj v več pokrajinah izvidniškr polete. V zračnih borbah je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal. Moskva, 22. decembra, s. (Reuter.) Enako kakor predvčerajšnjim so tudi včeraj sovjetski listi posvečali vso pozornost samo Stalinovemu 60. rojstnemu dnevu ln bojev na Finskem skoro niso omenjali. Tako na primer posveča »Pravda« Stalinu kar 12 strani, finske bojo - "menja samo s 25 vzrtemL Helsinki 22. dec AA. (Štefani) Včerajšnje bombardiranje Helsinkov, ki Je bilo dvakrat napadeno od sovjetskih letal, je napravilo veliko škodo posebno na šolskih poslopjih in bolnicah. Zdi se, da sta bili pri tem sestreljeni tudi dve sovjetski letali. Finci so zaplenili na bojišču 9 velikih oklopnih avtomobilov, 2 topa velikega kalibra, 20 strojnic in veliko količino streliva. Med LIkso in Renolo je bil neki sovražni bataljon popolnoma uničen. Finske čete so zaplenile neko poljsko baterijo. 1O.O0O Švedskih prostovoljcev Stockholm, 22. dec s. (Reuter.) Na sovjetsko-finski fronti se po zanesljivih po datkih bori sedaj v finski vojski že okrog 10.000 švedskih prostovoljcev. Švedi so poslali na Finsko tudi že 37 letal, kakor tudi pilote zanje. Ko je včeraj odhajal iz Stockholm a zopet transport švedskih prostovoljcev, je prišlo na kolodvoru do velikih manifestacij. Neki švedski parnik, ki se je vrnil v luko, Je spusočD, da ga je sko letalo in vrglo nanj 15 bomb. sovjet- ladje i Helsinki, 22. dec fc Po francoskih virih sta se včeraj na višini K o tke pojavila neka večja sovjetska vojna ladja in nek ru-šilec Finske obrežne baterije so takoj reagirale in pregnale sovjetski vojni ladji. Včeraj Je bilo sestreljenih 6 sovjetskih letal. Finski letalci so bombardirali sovjetske čete v zaledju. Olimpijske tekme v Helsinkih Helsinki, 22. dec AA. (DNB): Finski olimpijski odbor uradno poroča, da za sedaj nimajo vesti, da se olimpijske tekme v Helsinkih ne bodo vršile, prav nobene osnove. Zadevni sklepi bodo padli na sejah olimpijskega odbora januarja in februarja prihodnjega leta. Upravni odbor za pripravo olimpijskih tekem je začasno ustavil delo, toda osebje ni bilo poklicano pod zastavo ter je oproščeno vseh vojaških dolžnosti. Tajnik Tosavajnem vodi vse tekoče zadeve. Turčiji ne preti nevarnost od Moskve Pomembne izjave turškega zunanjega ministra: vrata za pogajanja so Široko odprta Bern, 22. dec AA. »Neue Zurcher Zei- ? tung« objavlja razgovor svojega posebnega ! dopisnika v Ankari s turškim zunanjim j ministrom Saradzoglom, Id je med dru- j gim dejal: 1 Prekinitev pogajanj v Moskvi nI niti najmanj skalil tradicionalnega prijateljstva med Rusijo in Turčijo. V sedanjem trenutku ne obstoje želje, da se ta pogajanja nadaljujejo, toda vrata sa ta pogajanja so široko odprta. Podpis ankarskega pakta ni v protislovju s turško tradicionalno politiko. Kajti smisel tega pakta ni naperjen proti no- beni tretji državi. Turčija je odločena, da korektno in lojalno izpolni vse svoje obveznosti, ki jih je prevzela: na osnovi sporazuma v Montreuxu glede morskih ožin. V tem trenutku Turčija nima namena izčrpati vseh kreditov, ki jih je dovolila Anglija. Turčiji ne preti nobena nevarnost od sovjetske Rusije, Nedavno so se začela gospodarska pogajanja z Nemčijo, kar se tiče politike balkanskih držav, to je Turčije, Grčije, Rumunije in Jugoslavije, se te države popolnoma strinjajo. Izselitev južnotirolskili Nemcev Včeraj je bila v Rimu podpisana pogodba o preselitvi Nemcev iz Južne Tirolske Rim, 22. dec p. Agencija Štefani poroča, I da sta državni podtajnik notranjega mi-! nistrstva Buffarini ln poveljnik nemške policije Himmler nocoj podpisala pogodbo ; o preselitvi Nemcev iz Južne Tirolske. Na osnovi te pogodbe se morajo južno-rolski Nemci iz okrožij Bolzana, Vidma, Trenta ln Belima do 31. decembra letošnjega leta izjaviti, ali sprejmejo nemško državljanstvo, ali pa žele ohraniti i talij an-. sko državljanstvo. Oni, ki se bodo izjavili I za italijansko državljanstvo, bodo uživali ; vse pravice italijanskih državljanov. Oni Nemci pa, ki bodo optirali za Nemčijo, se ; bodo morali najkasneje do 31. marca 1940 j izseliti v Nemčiji. Po podpisu te pogodbe i je sprejel Hlmmlerja ministrski predsednik sluaaoiinl Letonska }e lahko zadovoljna Riga, 22. dec. AA. (DNB) Minister za notranje zadeve VVeitmans je izjavil na kongresu državnih uradnikov V zvezi s selitvijo nemške narodnostne skupine iz Letonske v Nemčijo, da se je izselilo okoli 50.000 Nemcev in da je na Le tonske m ostalo še 4 do 5 tisoč ljudi, ki so se prej imeli as Nemce. Na osnovi tega ne obstoja od 15. decembra dalje v L ©tonski nobena nemška narodnostna skupina več Na koncu svoje izjave je VVeitmans dejal, da je letonska s tem zfodovinskim dejstvom lahko zadovoljna, ker je s tem odstranjena vsaka mož Izgube na morju New York, 22. dec. s »Ncw York Times* objavljajo podatke o izgubah trgovinskih mornaric od začetka vojne dalje. Izgube zadnjih dni še niso upoštevane. List navaja, da je bilo v treh mescih vojne potopljenih 232 trgovinskih ladij t skupno 893.000 tonami. 120 ladij je izgubila An-glija s 456.000 tonami. Francija je izgubila 11 ladij x 49JD00 tonami, Kemčija pa 21 ladij s 124.000 tonami. Zelo velike so izgube nevtralnih držav. Znašajo SO ladij z 264.000 tonami. Pogreb kapitana Langsdorfia Buenos Al res, 22. dec AA (DNB) Poveljnik vojne ladje »Admiral Graf Spee« Hans Langsdorf je bil pokopan včeraj popoldne. Svečanemu pogrebu so prisostvovale velike množice ljudi. Langsdorf je bil pokopan na nemškem pokopališču. Četa argentinskih mornarjev mu je izkazala zadnjo čast. Pogreba se je udeležilo 40 častnikov in 300 mornarjev vojne ladje »Admiral Graf Spee«. Preden je evangelijski pastor imel žalni govor, so Številni častniki argentinske vojske izrazili nemškemu veleposlaniku svoje sožalje. Po pastor je vem govoru je nenv-*k» veleposlanik v. Termann položil venca Hitlerja ln Ribbentropa na grob. Nemški veleposlanik je imel ob tej priliki krajši govor, v katerem je slavil Hansa Langsdorf a, ki bo živel še naprej kot svetel zgled obrambne borbe, ki je vsiljena Nemčiji. Nato je bila prečitana brzojavka admirala Raederja, kot zadnji pozdrav nemške vojne mornarice mrtvemu junaku. Na koncu je spregovoril odposlanec zveze argentinskih pomorskih častnikov, ki je nagi asil, da je Argentina ponosna, da v njeni zemlji počiva ta nemški junaški mornar. Ko so nemški častniki in mornarji odhajali s pokopališča, so jim Argentinci prirejali prisrčne ovacije. Lindberghov naslednik VVashlngton, 22. dec e. (Havas) Polkovnik Lindbergn je dal ostavko na mesto nspektorja ameriškega vojnega letalstva. Iz Bele hiše javljajo, da je brigadni general Thilmre imenovan za člana nacionalnega odbora na mesto polkovnika Lind-bergha. Iz notranje politike OBSKZNE DAVCNB REFORMI sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 21.30 Po seji Je izjavil minister Konstantinovič novinarjem, da je bil prvi del seje posvečen predvsem resornim vprašanjem. Ministri so poročali e svojih resornih zadevah in se je vodila razprava o perečih poslih posameznih ministrstev. Drugi del seje Je bil v glavnem posvečen proučevanju in reševanju cele vrsto finančnih problemov. Ministrski svet Ja odobril več uredb, s katerimi se spreminjajo zakoni finančne prirode. Te nredno bodo danes definitivno sestavljene ln najbrže tudi ie objavljene. Gre pred vem ra spremembe zakona o neposrednih davkih, Med drugim bodo s temi uredbami oproščeni remljarln«* vsi oni kmetje. kater*h Čisti katastrski dohodek ne znaša več kakor 1000 din. Na ta način bo oproščenih plačevanja zemlja rine okrog S milijone malih kmetov. Prav tako so izvršene s temi uredbami važne reforme v pogledu davkov za male obrtnike. Za male obrtnike bo davek pav šal I ran hi znatno znižan. V tem pogledn so bili v veliki meri upoštevani predlogi obrtnih zborni e. Izvršene so bile tudi itpremm-be nekaterih taks. Kar se tiče dragih vprašanj gospodarskega značaja. Je bila v na« čelu sprejeta nova uredba o kontroli cen. Ministrski svet je proučeval tudi vprašanje reforme železniških tarif, zlasti za prevoz žita in moke. da bi se na ta način mogla znižati eena žita in moke v oddaljenejših pasivnih pokrajinah. PREDLOG VOLILNEGA ZAKONA Posebni odbor ministrov za proučevanja volilnih zakonov je imel včeraj 3 ln pol ure trajajočo sejo. Razprave o političnih zakonih so se udeležili podpredsednik vlade dr. Maček, minister za pravosodje dr. Laza Markovi e. minister socialne politiko Srdjan Budlsavljevič, minister financ dr. Sutej. minister za kmetijstvo Mihaldi*ć hi minister brez portfelja dr. Konstantinov!*. Na tej seji so končali razpravo o predlogu volilnega zakona in določili glai -mernice sa ostale politične zakone. MT5DNARODNT POLOŽAJ ZAHTEVA STRANKARSKO PREMIRJE V prostorih glavnega odbora JNS v uradu je bila v sredo seja glavnega odbora stranke za Beograd in okolico. Seji je predsedoval predsednik stranka g. Peter Zivkovič, ki je v svojem nagovoru naglasiL da bi se morala glede na sedanji mednarodni položaj ustaviti \ aka agitacijo in vat medsebojni strankarski boji in da bi morala tudi nasprotna stran uvideti to potrebo. Predsednik stranke je nato razvil več konkretnih predlogov, ki se tičejo Internega dela stranke. O teh predlogih se Jo razvila daljša razprava ob koncu pa so b?H vsf predlogi soglasno sprejeti. Izvoljeni so bili finančni, pravni, propagandni in administrativni odbor ter odbor za predava-nja, ki bodo takoj začeli poslovati. POPIS BLAGA V ZAGREBŠKIH TRGOVINAH Včeraj se Je končal v Zagrebu popki blaga no trgovinah. Pri trznem oddelka, mestnega poglavarstva je prijavila zaloga blaga 597 trgovcev, pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva pa 1050 trgov cea. Oba oddelka bosta sedaj predala izkaz prijavljenega blaga (življenjskih potrebščin* tekstilnega manufakturnega ln drug ga blaga) socialnemu oddelku banske oblasti, Mostno županstvo se bo po svojih organi* prepričalo, če so trgovci točno prijaviš! blago ter bo sporazumno z bansko oblastjo kaznovalo one trgovce, ki niso prijavOl »'vajin zalog. BANOVINA KI "PILA SELJAČKI DOM Bivši Seljački dom na Strosmi iayerju i uns trgu v Zagrebu Je kupila banovina Hrvat* ska sa 9,611.000 dinarjev. Tu bo zdaj nameščena Moderna galerija, kateri bo pes* ključema ie grafična zbirka. Snežne razmere Uradno poročilo Tujskoprometnlh zven v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD 22. XH. 1930 Kranjska gora 810 m: —18, barometer stoji mirno, jasno, mirno, 25 cm snega, osrenjen, sankalisče uporabno, Bukovnik: 35 cm snega, osrenjen. Bled 501 m: —12, barometer se dviga, lasno, mirno, 21 cm snega, osrenjen, Pokljuka 1300 za: —11, Jasno, mirno, 80 cm snega, osrenjen, Radovljica 470 m: —16, barometer se dviga, jasno, mirno, 20 cm enega, aren, Bohlnj-Sv. Janez 580 m: —10, barometer se dviga. Jasno, mirno, 40 cm osrenjen, BohinJ-Zlatorog 580 m: —8, 85 cm osrenjen, Komnl 1520 m: —15, Jasno, 180 cm snega, osrenjen, k| —11, 584 m: —14, barometer ee , 15 cm snega, aren, ss 1700 nas —12, Jas Velika 1558 11. Jasno, 69 cm Orotaova koča na Crni Prsti 1349 m: —18, jasno, 90 cm snega, osrenjen, Koča na Zelenici 1534 m: —15, jasno, mirno, 80 cm snega, osrenjen, Kamnlika Bistrica 601 m: —6. Jasno, 8» cm enega, Jezersko 890 m: —17, Jasno, mirno, 29 cm snega, osrenjen, Shofja Loka 850 m: —12, barometer se dviga, Jasno, mirno, 17 cm snega, srež. Polževo 688 sa: —10, Jasno, 13 cm snega« Bloke 900 nzt —5, oblačno, 15 cm osrenjen. Pohorski dom hi Mariborska koča; Jasno, 60 cm snega, area. Rimski vrelec 580 m: —14, Jasno, 16 cm snega, osrenjen. Pena 1654 m: —13, Jasno, mirno. 12 pralen na 40 podlage, srenee. Ruska koča 1248 m ln Sokolski dom 1168 sat —18, Jasno, mirno, 10 cm m: —17, Senjorjev Rttmfem na Pohorju 715 m: —12, om snaga, osrenjen. 81. %TL 1888 Lfsea 947 sat Jasno, mirno. 10 em na 15 podlaga, Stran 2 »SLOVENSKI MA ROD«, petek, M. decembra 19». Stnv. g o čsl. nacionalni odbor Angleška vlada bo podpirala organtisaci|e čsl. vojske v Franciji London, 22. dec. e. V posebnem pismu z dne 20. decembra, naslovljenemu na angleškega zunanjega ministra lorda Halifa-xa, je bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš sporočil, da je bil ustanovljen češkoslovaški nacionalni odbor osmih oseb. ki je kvalificiran, da predstavlja češkoslovaški narod in da v sporazumu z angleško vlado objavlja določbe v zvezi i ustanovitvijo češkoslovaške armade v Franciji. Ta odbor tvorijo dr. Beneš, general Inger, bivši češkoslovaški poslenik v Parizu, dr. Osuski, mani češkoslovaški novina: Ripka, Outrata, msgr. Šramek in Videč. Zunanji minister lord Halifax je odgovoril dr. BeneSu. da angleška vlada priznava odbor in mu bo nudila vso potrebno podporo za organizacijo češkoslovaške vojske v Franciji. Francoska Rumena knjiga o poteku diplomatskih akcij od monakovskega sporazuma do začetka vojne Pariz, 22. dec. Zunanje ministrstvo je objavilo francosko Rumeno knjigo, največjo zbirko diplomatskih dokumentov po onih, v katerih so bili razložen! vzroki svetovne vojne leta 1914. Knjiga vsebuje 70 dokumentov, iz katerih je razviden potek diplomatskih akc.j od 29. septembra 1938. to je od dneva dalje, ko je bil sklenjen monakovski sporazum, do 3. septembra 1939, ko se je pričela sedanja vojna. Knjiga ima kratek uved in je razdeljena na šest dolov. V prvem delu govori o munakovskem sporazumu in njegovi izvedbi, drugi del je posvečen nemško-fruncoski izjavi od 6. decembra 193S., tretji del o prenehanju češkoslovaške države, četrti o nemško-poljski krizi, peti o gdanskem vprašanju. in šesti o nato nastali mednarodni krizi. Na koncu knjige so objavljene note. ki so bile izmenjane med posameznimi vladami in poročila, ki so bila poslana od francoskega berlinskega poslanika v teku zadnjih dni pred vojno. Zadnji dokument v knjigi je apel, ki ga je bil naslovil po radiu predsednik francoske vlade Dala-dier na francoski narod 3. septembra.. Rumena knjiga vsebuje v dodatku tudi besedilo francosko-poljskega sporazuma od leta 1921. m leta 1025 in v izvlečku tudi govor, ki ga je imel Bonnet 26. julija 1939. V tretjem delu dodatka pa resumirani telefonski razgovori francoskega zunanjega ministra v teku zadnjih treh dni pred krizo, to je 31. avgusta, 1. in 2 septembra. Letalske bitke ob norveški obali Oslo. 22. dec. e. Ob za nad ni norveški obali pred Bergenom in Stavangerjem je bila včeraj precej velika bitka angleških in nemških letal Prebivalstvo mest Kar-mav in Shudeneshavn izjavlja, da je videlo nad 5n letal, od katerih jih je 20 pripadalo eni. 30 pa dru£i stranki. V teku zračne borbe se je* slišalo močno regljanje strojnic, vendar ni bilo videti, da bi kako letalo treščilo na zemljo. Letala so se nato izgubila v južni smeri. Pol ure pozneje se je vrnilo 11 letal, ki so z veliko naglico br-zela v severni smeri. Po izjavah očividcev se je borba vršila izven norveških teritorialnih voda in se tudi ni mogla prav ugotoviti pripadnost letal. Tuja letala nad Belgijo in Holandsko Bruselj, 22. dec. s. (Reutei) Nemška le-tla so včeraj zopet letela nad belgijskim ozemljem v smeri severne Francije. Tako nad Liegeom, kakor tudi nad Bruggom so se zapletla v borbo z belgijskimi lovskimi letali, in belgijsko protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Nobeno belgijsko letalo ni bilo v borbi poškodovano. Belgijska vlada je poslala zaradi teh incidentov nemški vladi protest. Tudi nad Holandsko so opazili včeraj nemška letala. Neko letalo je z nemške meje priletelo nad Utrecht in se potem vrnilo v Nemčijo. Naši trgovinski odnosi z Rumunijo Bukarešta, 22. dec. e. Minister za narodno gospodarstvo Konstantin Angelescu je odobril poročilo rumunskega trgovinskega atašeja v Beogradu Georgeva glede ustanovitve Jugoslovensko-rumunske zbornice v Beogradu in Rumunsko-jugoslovenske zbornice v Bukarešti. Hkratu je minister odredil vse potrebne formalnosti za poslovanje teh zbornic. Po božičnih praznikih bo konstituirana Jugoslovensko-rumunsika trgovska zbornica v Bukarešti. Rumiinsko nemški trgovinski sporazum Bukarešta, 22. dec. e. Na podlagi novega rumunsko-nemškega trgovinskega sporazuma je odrejen tečaj nemški marki z 49.5 lejev za eno marko. Rumunija bo vsak mesec izvozila v Nemčijo 130.000 ton petroleja, v prvih dneh meseca po objavi sporazuma pa bo izvoz petroleja zvišala na 190.000 ton. Meja med Rumunijo in Dve vaji pasivne zaščite Ljirbl-zrjua. 22. decembra Včeraj sta. b*i» v Ljicbljam izvedeni dve vaji za pasivno zaščito civilnega prebivalstva v piimeri letalskih napadov. Na pristojnih uradih so z obema vajama povsem zadovoljni. Piva vaja je Ma ob 14.30 za primer le-letalskega napada podnevi. Ogledali so si jo zastopniki madov ki organizacije pa-fftvne zaščite. V korrtsijah, ki so pregledovale, kako so ravna prebivalstvo po predpisan — bilo jih je 5 — so bili: general Janež, banovinski načelnik pasivne zaščite za vso baaioVjio dr. Ogrin, podžupan dr. Ravnihar. načelnik mestne zaščite direktor Jančigaj in policijski ravnatelj dr. Hacin — vsi s svojimi strokovnimi referenti, zlasti inženjer^ m oficirju Komisje so se odpeljale od Mi Jtnega doma v razne smeri mesta, da so pregledale vse mesto, sestale s*> se pa vse hkrati na kralja Petra trgu pri zaklonišču. Druga, vaja, in sicer zatemnitev mesta, je bila ob 20. do 21. Komisije so se najprej sestale na Gradu, odkoder so se odpeljale po mestu. Cestna razsvetljava je bila ugasnjena ob 20., večina oken je pa bilo zatemnjenih že prej. Dobro so se pripravili na zetemnitev zlati v večjih lokalih. Kljub teruu se je zdelo mesto v url mteannitve z Gradu precej svetlo, kar je treba pripisovati svetli noči m snegu. Ljudje so birl mnogo bolj disciplinirani kakor prejšnja leta, pri obeh vajah. Zvečer je bilo sicer še nekaj grešnikov 1" z Gradu smo lahko opazili okrog- 15 razsvetljenih oken. Zato pa bodo kazni tem strožje, ob tej priliki ne bo nihče uSel kazar.. ' Zanlrniva je bila zatemnitev Roftie do-ftne. Rožna dolina je bila v resnici najbolj zatemnjena, nobenega okna ni btlo razsvetljenega, kar je rekord. Toda to je trene, pri^aso^-ati nesrečnemu monterju ki je onim delom Poljske, ki s*> ga biit zasedle sovjetske čete, je od 20. t. m. dalje odprta. Prvi vlaki so šli čez mejo pri Ora-šenijit. Prvi tovorni vlak je imel 38 vagonov celuloze za Nemčijo. Povišanje plač madžarskim drž. uradnikom Budimpešta, 22. dec. e. Vlada je uveljavila uredbo o povišanju plač državnim uradnikom in upokojencem. Po tej uredbi že od 1. junuarja 1940 vsi madžarski državni uradniki in upokojenci dobe iste plače, ki so jih imeli pred zadnjo redukcijo plač. ki je znašala 10 in 12 odstotkov ali celo več. Poleg tega se zvišajo plače za 5°/» tudi onim, ki jim popreje niso bile znižane, ali ki so bile reducirane za manj kakor 5 odstotkov. S to uredbo se pooblaščajo tudi vse uprave mest, da izboljšajo plače svojim uradnikom. Prepoved verskih ločin na Madžarskem Budimpešta, 22. dec. e. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje delovanje vseh tistih verskih sekt, katerih nauki so v nasprotju z interesi vojske in narodne obrambe. V zadnjih letih je bilo na Madžarskem ustanovljenih več verskih sekt, ki so imele mnogo pristašev. Te sekte na svojih sestankih niso učile samo verskih naukov, temveč so svojim pristašem skušale vcepiti tudi nove politične in družabne programe, zlasti glede vojaške obveze in pravice zasebne svojine. Iz teh razlogov je notranji minister z grožnjo najstrožje kazni prepovedal vsako nadaljnje delovanje osmih verskih sekt. Močan potres London, 22. dec. AA. (Havas) Tukajšnji seizmološki zavod je zabeležil snoči ob 21. močan potres. Opolnoči je scizmociraf registriral nadaljnc lažje potrese. Potresno središče je bilo oddaljeno okoli 10*000 km bJema»tičen zlasti na srednjih šolah. Prizadeti starši prosimo šolsko oblast, da nam posije za novo ieto prepotrebne učitelje. — Naša ljudaka s«la je priredila lepo božićnico. Kakor običajno, je tudi letos priredila uprava ljudske Sole lopo božič-nico, Obdarovanih je bilo precej revnih otrok. Novoimenovani šolski upravitelj g. Janko Torelli je pokren/i med premožnejšimi domačini naJbiraino akcijo, katere uspeh je bil zelo zadovoljiv. Restavrater zidanmoške postaje g. Tomo Maver je dal ob priliki svojega godu 500 din za revne učence. Z 200 din se je izkazal trgc*vec g. Rudolf zelezn/k. Primerne vsote so dali tudi g. JuvanČiČ Franc, Sekfl m drugI. Siromašna deca bo ostala svojim darovalcem trajno hvaležna- Upravitelj sole se vsem najlepše zahvaljuje. ejitev motornega prometa silno škodljiva zlasti za Slovenijo — Zahteve gospodarskih organizacij Ljubljana, 22. decembra Snoči je sklical Avtomobilski klub v L j ubijani sestanek gospodarskih organizacij, da bi se na njem demenili. kaj je treba ukreniti za odpravo izredno škodljivih posledic novih naredb o omejitvi motornega prometa. Zastopniki številnih organizacij so ee »brali v društvenem lokalu Avtomobilskega kluba. Sestanka sta se udeležila tudi zastopnika banovine in mestnega poglavarstva, g. Vodopija in inž. F. Klopčar. Med številnimi gospodarskimi organizacijami je bila zastopana tudi Zbornica za TOI (dr. Koce), dalje Zveza za tujski promet (ravnatelj dT. Žižek). Zveza avtobusnih podjetnikov. Zveza industrijcev. Združenje trgovcev z motornimi vozili. Zveza malopro-dajalcev bencina. Združenje trgovskih potnikov, Zveza šoferjev, Združenje gostinskih obrti itd. Predsedoval je predsednik AK Avg. Praprotnic, ki je poročal, da so bili zastopniki naših gospodarskih krogov pred dnevi v Beogradu, kjer so skušali na pristojnih mestih prepričati gospode, kako silno škodljive so zadnje omejitve motornega prometa ne le avtomobilizmu, temveč vsemu gospodarskemu življenju. Vendar so se vračali razočarani. V dal jšem poročilu je Boris Kristan opisal usodne posledice sedanjih omejitev motornega prometa in kaj je klub ukrenil že ob pravem času, da bi prometa ne bilo treba omejevati na škodo razvoja motorizaci-je. Do+aknii se je posameznih določb zadnje naredbe o omejitvi avtomobilskega prometa ter dokazoval, kako so nesmiselne ter da je zaradi njih najbolj prizadeta Slovenija, ki ima četrtino motornih vozil v državi. Pri nas je Dajgostejša železniška mreža ter je zaradi tega medkrajevni promet po določbah nove naredbe onemogočen. V prometu je bilo doslej okrog 3(KH) potniških avtomobilov, ki smo jih uporabljali predvsem v poslovnem življenju, v industriji in trgovini. Ko so sestavljali novo naredbo — pri čemer niso sodelovale poklicane organizacije — se. kakor se zdi. ni niti nihče vprašal, koliko bencina prav za prav porabimo v na si državi. Najbrž tega nihče ne ve. To se je izkazalo tudi pri izdaji vpra-šalnih pol za popis motornih vozil, ki bi inorn'a biti prijavljena do 14. t. m., a v Sloveniji nismo prejeli n:ti dovolj tiskovin, kakor da niti ne vedo, koliko motornih vozil Zagrebška iMiV&rza ljublfanski Ljubljana, 22. decembra Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubic ni je ob svoji dvajsetletnici prejela od hrvaškega vseučilišča v Zagrebu diplomo z naslednjo vsebino: »Senat hrvaškega vseučilišča v Zagrebu ;zraža univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani povodom dvajsetletnice obstoja piisrčne Čestitke k doseženim uspehom pri doslejšnjem delu in razvoju, a za bodočnost želi vse jačji napredek in uspeh pi; izgradnji kulture slovenskega naroda.« Hkratu je bila izročena naši univerzi tudi spominska kolajna o ustanovitvi za-grebske univerze 19. oktobra 1874. leta. Inženir ekonomije — gospodarstva V zvezi z izjavo glavne uprave Zveze in že nilskih društev kraljevine Jugoslavije ugotavljamo naslednje: Predvsem, da se naslov, katerega dovoljujeta zakonski uredbi o ekonomsko-ko-mercialni visoki soli v Beogradu in Zagrebu z dne 1. VII. in 9. VIII. t. 1. glasi pravilno diplomirani inženir ekonomije, t. j. gospodarstva in ne inženir-ekonom. Beseda ekonom pomeni le gospodarja, upravitelja ali kmetovalca, ki nima z naslovom ničesar skupnega. Glavna uprava navedene zveze utemeljuje svoj sklep z dne 27. XI. t. 1. s tem, da učni načrt ekonomsko-komercialne visoke šole ne vsebuje predmetov, ki so značilni za inženirske vede t. j. predmetov, ki na osnovi matematičnih in fizikalnih* načel navajajo slušatelje k samostojnemu tehn Čnemu ustvarjanju. Će zasledujemo razvoj naslova »inženir« vidimo, da so prvotno nastopali kot inženirji le izdelovalci vojnih strojev, šele kasneje graditelji strojev v obče. življenje in potrebe so pa ta pojem razširile na druge in tudi na našo stroko. To dokazuje razvoj našega strokovnega študija v Franciji, Belgiji, v bivši češkoslovaški in drugih državah, kjer je preteklo že dokaj časa, od kar se je diplomirani inženir ekonomije, kljub neznatnim in brezuspešnim nasprotnim prizadevanjem s strani posameznih nesodobnikov prav dobro uveljavil. Gospodarstvo ki je danes stopilo n a prvo mesto človeškega udejstvovanja. se pri svojem teoretičnem in praktičnem delu, posebno pa pri ustvarjanju, za proizvodnjo neobhodno potrebnih gospodarskih osnov, poslužuje tudi načel matematike. To nam dokazuje politična, trgovinska in gospodarska matematika, statistika in druga obsežna področja trgovinske tehnike v najširšem pomenu besede, ki so glavni predmeti predavanj na trgovinskih in gospodarskih visokih šolah, oziroma fakultetah. Prav zato moramo povsem upravičeno odkloniti naziranja, da bi le absolventi tehničnih visokih šol. oziroma fakultet vzeli v zakup naslov »inženir«. Trgovinske tehnike nikakor nt podcenjevati in istovetiti z empirično pridobljenim znanjem knjigovodstva. Doba empiričnega pridobivanja gospodarskega znanja je namreč že selo daleč za nami. Od notranje in zunanje gospodarske organizacije podjetja je vedno zavisen tudi uspeh, praktičnega gospodarskega udejstvovanja. Komur so le malo poznana obsežna področja študija in dela iz obratnega gospodarstva, iz domače in mednarodne trgovinske tehnike ter rezultati prakse, tega objektivno ne more zanikati. Primerjanja predavanj trgovinskih in gospodarskih visokih sol, oziroma fakultet s predavanji na srednjih trgovinskih šolah pomeni pa popolnoma isto kot primerjanje Studija srednj h tehniških Sol s Studijem na tehniških visokih Šolah, oziroma fakultetah. imamo. Tudi te tiskovine ao sestavljene nest rokovnjaško in so tudi nepotrebne, glede na to, da morajo avtomobilisti vsako leto posebej prijavljati svoja vozila in bi oblasti lahko i/r tistih krajev zbrale vse potrebne podatke, kakor tudi, koliko bencina bi potrebovali. Tudi v drugih državah so v začetku voj ne začeli omejevati motorni promet z raznimi uredbami, a so jih kmalu razveljavili, ko se je izkazalo, da ne ustrezajo primerno svojemu namenu. To bi naj bil tudi nauk za na«. Pri Avtomobilskem klubu so se zavedali, da brez omejitve porabe tekočih r»o~ riv ne bo Hb tudi pri nas, zato so pa tudi že oktobra na pristojnih mestih opozarjali, da je treba nekaj ukreniti ob pravem času. Toda kakor kaže, njihovih prcdlo-gov ni nihče upošteval. Zaradi omejitve prometa z motornimi vozili je pri nas silno prizadeta posebna trgovina z avtomobili in avtomobilskimi potrebščinami. Na pristojnih mestih bi pa morali tudi razmi'ljati o motnjah v na"i zunanji trgovini, ker smo doslej uvažali večino motornih vozil iz Nemčlie. Da zadnja naredba o omejitvi avtomobi'skeija prometa ni upravičena, »previdimo /e po tem. da je potrebno za uvoz tekočih goriv, kolikor i;h porabimo v prometu, le 42 milijonov din deviz. Pri tem izdatku na devizah pa ima država samo na carini in trošarini okrog 102 milijona dohodkov; pri tem niso računani še dohodki dajatev, uvedeni samo v zvezi z lastništvom vozila in s prometom. Država bo torej utrpela najmanj 61 milijonov din brez banovinskih in občinskih dajatev. Upoštevati je treba, da takse na motorna vozila zna:ajo samo v Ljubljani na leto Okrog 800.000 do 900.000 din. Nihče ni tudi upošteval, kako silno bodo prizadeti prevozniki, ki so investirali mnogo kapitala v vozila ter se zadolžili. Kako naj amortizirajo dolgove? Usodno za Slovenijo je nadalje, da bo silno nazadoval tujski promet, ki je bil še edina gospodarska stroka z bodočnost jo, ko se industrija izseljuje. Zdaj, ko ni več gostov iz inozemstva, bi morali čim bolj poživeti domači tujski promet, toda z novo naredbo jc sko-raj povsem onemogočen, zlasti dotok gostov iz sosedne banovine. Referent je Se na-vedel več primerov, kako silno je škodljiva \ nova naredba v slovenskem gospodarskem j življenju. 1 Povsem neutemeljeno izjavo o školova-nju ugleda in družabnega položaja vsega inženirskega stanu pa z indignac jo odklanjamo. Prav zato odklanjamo tudi vsako nadaljno razpravljanje. Naša stroka je tako obsežna, pomembna in sodobna, da nam sama po sebi jamči za povsem enakovreden položaj. SPORT Pokrajinske smučarske tekme Saveza SKJ Sokolski savez priredi pokrajinske smučarske tekme v dneh 6. in 7. januarja 1940 v Bohinju: člani: Sobota 6. T. tekma izvidnic na 10 km s streljanjem ob 13.30. Nedelja, 7. I. veleslalom ob 9. uri. Skoki ob 13. Članice: Sobota. 6. I. Štafeta 4x2 km ob 14. Nedelja, 7. I. veleslalom ob 9. Smuk za začetnice ob 9. Moški naraščaj: Sobota. 6. T. izvidnice na 4 km s streljanjem ob 13.30. Nedelja, 7. I. veleslalom ob 10. Skoki ob 13. Ženski naraščaj: Sobota, 6. I. Štafeta 4x1 km ob 14. Nedelja, 7. I. veleslalom ob 9. Smuk za začetnice ob 10. uri. Ker so te tekme po enoletnem odmoru prva večja sokolska smučarska prireditev in so te tekme priprava za velike sokolske smučarske prireditve, ki bodo v 1941. letu, naj edin ce in župe ne zamude te prilike in prijavijo čim več tekmovalcev. Edinice naj pošljejo prijave svojim župani do 2S. t. m., te pa vse prijave žup; Kranj kateri je poverjena izvedba tekem do 1. I. 1940. V prijavah navedite ime rojstno leto in poklic tekmovalca. Poklic radi tega, da ugotovimo, kateri stan je najbolje zastopan na naših tekmah. Navedite tekmovalni razred tekmovalca in v kater; panogi tekmuje. Javite tudi župnega vodnika tekmovalcev, ki bo prej ] za tekmovalce svoje župe vsa navodila. Udeleženci pokrajinskih smučarskih tekem v Boh nju naj pridejo v Bohinj v soboto 6. I. z dopoldanskim vlakom. Po pri-dohu vlaka naj se javijo v Sokolskem domu v Bohinjski Bistrici, koder bodo razporejeni po stanovanjih. Prehrana in prenočišče bo gtalo 25 do 30 din. Savez je zapros'1 za četrtinsko voznlno Če prošnji ne bo ugodeno, izkoristite polovično vozni no. Tekme niso namenjene le smučarsk'm prvakom, pač pa za povprečne disciplinirane smučarje. Izkorist te dva praznika, počitnice privoščite si izlet v Bohinj in pridite na pokrajinske smučarske tekme saveza SKJ. Sokolska Župa Kranj. — Smuški tečaji. V L»ji b!jani se je mudil te dni načelnik ministrstva za telesno vzgojo Drago Ulaga in na konferenci, lri se je je udeležil, je bilo sklenjeno razpisati tečaj ministrstva za telsno vzgojo za tekmovalce v tekih, nam m jene onim, k: pridejo v poštev za državne reprezentance in mlajšim izrazitim talentom, posebno iz tistih podsavezov. ki nimajo še močno razvite te smuške panoge. Vseh udeležencev bo okrog 30. Ministrstvo bo plačalo hrano, stanovanje ter vožnjo tja in nazaj. Prošnje je treba poslati preko podsaveza Savezu najkasneje do 31. t. m. Kazen tega priredi ministrstvo 5e tečaj za dekleta v alpski kombinaciji, ki bo v februarju in ki bo vanj sprejetih približno 20 deklet. Za trenerja sta določena Tone Dečman in Frenk Ca rman, d oči m bosta v prvem tečaju trenerja Franc Smolej in Gustelj Jakopič. V lastni režiji pa priredi savez tečaj za tekmovalcev skokih in tečaj za tekmovalce v alpski kombinaciji. Prvega od 8. do 18. januarja, drugega pa od 8. do 21. januarja. — Ra*pf* za med*!uh#»fce *mni*> i^a-fetne tekme okoli Je*enlc in medklutoske skakalne tekme na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah pr-redA dne 26. decembra t. 1. medkhibsko smuSko Stafetno tekmo 3X3 km okoli Jesenic za prehoda! po* Tajnik Zveze industrijcev M. Gorjup je navedel nekaj primero*, kako silno »ta prizadeti naia industrija ln trgovina. Predsednik Zveze maloprodajalcev bencina L.a*-nik je navedel, da je v Sloveniji vloženega ekrog pol milijarde din v razna podjetja, ki so v zvezi z motornim prometom; kaj bo n. pr. z našimi prevonrlki. Omejitev porabe tekočih goriv Je pri nas sploh nesmiselna ln se naj organizacije izrečejo proti vsaki omejitvi, saj je poraba tako majhna, da priharnek ne pride v poštev pri devizah. — Zastopnik šoferjev je povedal, da Je z omejitvijo prizadetih okrog 2000 šoferjev, razen tega pa tudi mnogo mehanikov. Dr. 2ižek je dejal, da je bil tujski promet pri nas prva žrtev vojne. Naredbo bi bilo treba popraviti vsaj tako, da bi bilo jasno, kako je z vožnjo tujih avtomobllistov in da bi ne bil vsaj oviran trgovski promet s tujimi avtomobili. Obeta se nekoliko boljil promet z Madžarsko, ki bi ga morali se posebno pospeSevatl, ko ne bo tujcev Iz vojskujočih se držav. Ce že tujce zavračajo naSe slabe ceste, bi jih ne smeli odganjati še s takšnimi omejitvami porabe tekočih goriv. V inten su tujskega prometa je tudi, da so dovoljene vožnje ob nedelji h tn praznikih ter da ni uvedena časovna in krajevna omejitev prometa, če že morajo omejevati porrrbo tekočih croriv. naj bo uvedena prodaj na karte. J. Aabec j" se navedel, da bo v naši državi prizadetih zaradi omejitve motornega prometa (Urog 100.000 ljudi, kar je pomemben si.eialni moment Končno je bila sprejeta resolucija, ki so jo podpisale v.-.' pi i zadete or:; mi - .:■ i je. Sklenjeno je Mlo tudi. da Izdelajo se posebne resolucije, ki jih bodo odposlal! ministrstvu vojske, ministru socialne politike, banu itd. V tn namen je bil sestavljen poseben odbor. V resoluciji je tmotovljeno. da naša banovina porani na leto 730 cistern bencina, kar velja državo 9 milijonov din, zato pa prejme država nad 30 milijonov din dohodkov na carini, trošarini in davkih na prevoz, brez drugih dajatev. V resoluciji zahtevajo, naj država preskiM dovolj tekočih goriv za prosto prodajo, če pa to ni mogočo, naj uvede karte za bencin ln jih pravično razdeli; o mrdel»evnniu pa naj odloča banovina. Bencin bi naj smel laRtnik uporabljati kadarkoli ln kjerkoli. Končno nai se na pristojnih mestih ozirajo vselej pred ukrepi glede motorir-ndle na pripombe ln nnnveto podpisanih ct^anl-zacij. kal. Tekma M prične ob 10 dorr.mine s startom in ciljem pred kolodvorom. Tekmovalo se bo po pravilih in pi-avilnlku JZSS m smejo nastop'ti samo 4taf ?t? klubov in društev, kf so člani .1ZSS. Prijave je poslati do 24. decembra na n:islov SK. Bratstvo. Jesenice. Prijavnimi zna. a 10 din za štafeto. Pokal je prehoden in M ga osvoji v treh zaporednih zma;:;ih ali v pres'cJk'h. V slučr.ju slabega vremena ali neugodnih snežnih razmer se bo odpoved tekme javila klubom pravočasno. Popoldne stega dne 92 bo na klubski :knkal-nici vifiiia mecUcluK^ka skakalna tekma za seniorje in juniorje. Tekme v skokih se bodo pričele ob 15. uri. Pravico do nastopa imajo vsi verifeirani n neverificirani Člani kJ.;bov JZSS. Prvi trije n ej-mejo priznanice. Prtjavnine nI. F. J tvflH in odpovedni rok veljata kakor zgoraj. ti*? e* nica I O l 1 O A I Danes: Petek, 22. decembra: DemotrlJ D A N A S N J K T K I U i: D I T V E Kino Matica: Mislcrijozai Mr. Croy in Ladja smrti Kino Sloga: GreSnlki v raju Kino Union: Zlomljeni cvet 1'metnostnu razstava »I.aile<- v Jakopičevem paviljonu odprta Ot 9 do 1 D E 21 T, N F. ! t v A !. .\ E Danes: Dr. Piccoli, Tyi ševa ceata 6, Hočevar, Celovška cesta G2, Gartus, Moste — Zuioška eezta- Davi 50 nam poslali z mestnega ftfafizfoa-ta prijazno povabilo, naj pndt MM r.noči na Grad glcd.tf, kuko se bo nicalo i^&rnilo v temo. Zduj s/no v tad'epi zarudi coa in tudi zaradi vljudnosti. Ce te kam po\.i. < .n če si olikan, se \abi!u od/.o\eš. 1 udi mi bi se bili odzvali, pa nom je čas zmesul »trene. Zato upemv, da nam bo mestno poglavarstvo blagohotno oprostilo, da se prijaznemu vabilu nismo mogli enoko prijazno odzvati. V bodoče se bomo pa že kako sporazumeli glede časa. #_ _ ___— Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Petek, 22. decembra: zaprto Sobota. 23. decembra: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene Ljudska 1 icuoiava. Nedelja, 24. decembia: ob 15. uri: Peter- čkove poalednje sanje. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 25. decembra: ob 15. uri: Kozarec vode. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Striček Vanja. Izven. Znižane cene Torek, 26. decembra: ob 15. url: Snegul-člca. Izven. Znižane cene. Ob 20. url: Tri komedije. Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20. url Petek, 22. decembra: zaprto Sobota, 23. decembra: Nižava. Red B Nedelja 24. decembra: zaprto Ponedeljek, 25. decembra: ob 15. uri: Glumac Matere božje. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Sabska kraljica. Izven. Znižane cena. Gostovanje Josipa Goatlča r rr.k, 26. decembra: ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20. url: Figarova svatba. Izven. InlJn— cene Stev. 'CO »SLOVENSKI NARO D«, P«*«k, 12. decembra ltS9. Siron 3 DNEVNE VESTI — Ureditev vprašanja FeniKMOVib zavarovancev. Iz kabineta trgovinskega ministrstva objavljajo: Zadnje čase je izšlo v naših listih vtc člankov o sanaciji portfelja Jugoslovcriskega Fen:ksa. V zvezi s tem ba da bi bla javnost zlasti prizadeti zavaiovanci povsem točno poučen*, jim sporoča trgo^neko ministrstvof da predstavljajo omenjeni članki ugibanja odnosno osebno mnenje njihovih piscev. Kakor je trgov nski minister že izjavil, so vrnjene iz inozemstva vse menice, v katere •o bile svoj čas plasirane premijske rezerve jugoslover.ekega Feniksa, družbe za zavarovanje človeškega življenja na Dunaju in so torej zdaj v naš' državi vse vrednosti, ki so služile za kr tje obveznosti do Jugoe'ovensklh Feniksovih zavarovancev. Končna ureditev vprašan'a sanacije portfelja Jugoslovenskega Fen kea še obravnavajo vsj pr'stom1 činitelji. Dela se na to. da se naj-ie izhod, ki bi bil najboljši za zavarovance. — Dihanje vlOjj \7 denarnih zavodov. Narodna banka je objavila podatke o na-5em gospodarstvu v oktobru. Med drugim je objavila tudi podatke o stanju hran 11-n'hv log. 1. novembra so znašale vse hranilne vloge v naši državi 10.213 000.000 ffn. Od 1. septembra do konca oktobra so torej dvignili vlagatelj! 964 m'li^onov din. Največ denarja so dvignh" v zasebnih denarnih zavod h in sicer 402 milijona din. Iz državnih denarnih zavodov so dvignili 346 miljcnov. k. samoupravnih hranilnic pa 216 milijonov d'n. — Im»vina m arhiv JugOslovensKeg» Odbora v Londonu sta izročena Jugoslo-venski aka-demiji znanosti v Zagrebu. Akademija bo ustanovila v srn slu dispozicij da-. Ante Ti um biča posebno ustanovo Jugoslovenskega odbora, ki naj omogoči proučevanje odnosov in zvez. ki jih je imela svetovna vojna do nože države in do ustanovitve kraljevna Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedanje Ju gos! av je. — CentraP/acija uvo^a prašičev, masti, ajanine in svinjine v čefikomoravski protektorat. Vlada če.škornoravskega protektorata je odredila, da se mora uvoz prašičev, svhvske masti, slan'ne in svinj ne central'zirati. Vso mesnino, ki prihaja iz Jugoslavije, bo prevzema-a češkomorav-ska zveza kot centralna zaxlružna organizacija. Doslej so imeli na Si izvozniki v če? komomv?kem protektoratu srvoie komi sijonarje in ti so na trgu prodajali mesnino po dnevnih cenah. Po novem rež'mu bodo pa cene maksimirane, vendar se bo pa oz ralo na cene na notranjem trgu. — 6308 slušateljev na zagrebški univerzi. Na vseh fakultetah zagrebške univerze se je vpisalo v zimskem semestru 6?5S siufiateljev, vštetih pa nI 50 slovaških Studentov, k. pridejo študirat na zagrebško univerzo več'noma tehniko in gozdarstvo. Vseh slušateljev bo torej 6308. — Otvoritev novega veliKcga mosta. Včeraj dcpoldne je bil otvorjen blizu Gene ralskega stola čez reko Mrežnico nov Že-lezobctcn^ki most dolg 96 m in ^rok 5 m. Zgraci^a ga je hrvatska banovina v lastni režiji — 8v*ea ne uvaža več nS£lh prašičev in sv»nffne. Švica je povsem ustavila nakup prašičev ln svnjine v naši državi, ker ne odgovarja okusu švicarskih krnzumentov, ki so vajeni Jcobj" mršave prašče. Švica bo v boiooe uvaiaia prašiče in svinjino lz Danske. i — Zima je prlt'Mina tudi drugod. V SnMtu je včoiaj prv:č v letanji a mi we-ž:1o Pr'iel se na ni. pobelil je samo blž-nje hr*.be. Pa C pa poroč>fo iz Bosne, da je zapa ilo mnogo snega. V sredo je še deževalo, čez noč Je pa postalo h^dno ln včeraj je snežilo. V Dalmaciji je br la tako oft.ra bur~a ,da so nastale težkoče v pomorskem prometu. Skoraj vsi parn ki so imeli zair.u-le. Po vsej vrbasM banrvvra je zipaiel v sredo penoči sneg. V Banja-luki ga je zabo in delovni dan, odnosno v iznosu 2 din za vsakega vajenca in delovni dan Drag nj-ske d^l:la.de so iznlacljive od 1. decembra naprej, razrn tega se ]e zagotovilo od no-verra leta dalie okroglo 160 delavcem in d?10 kam uvrsH'ev v skur>;ne z višjo urno mez^o S temi robci ški so se vnovič povedali pro zvajalm stroški ki o od izbruha vo.ine sem zaradi 20 do 30% porasta cen celuloznega lesa, cebi'oze kao'ina, klobu-čev:ne in sit, zarr^i 50% porasta cen različnim barvam in miri!"im sredstvom in 115~ porasta cen ko'ofon ji Že dosedaj tako rekoč od dnrva do d^va riaraflčali. — Tvan M~< s.t:o\-if pcflaršl PvOj p«-* UJ^n Si>or*r*n?m UkSh?»enem listu*. 641—n — Odh°d mu^l ni^nskli rom«r"ev v Mek Ko. Včeiaj Je odpotovalo lz Sarajeva 28 mufh'rr.rm :ih ro^oi-jev v M'°ko m Med'.-no. Med njimi ni nob.i.ega Sacajevčana, kar se ni še nikoli zgodi'o. — Vreme. Vrtn;oM~ka nrpoved pravi, da bo ve*:noma lasno, etrno-. tno in mrzlo vreme Včeraj je deževalo v Beogradu, Splitu. Kumloui, na Ra-bu, v Dubrovniku snežilo pa v BarajeviL Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 13, v Splitu 12, na Rabu 10, Dubrovniku in na Visu 9 v Zagrebu 2, v Ljubljani, Beogradu in Sa-ra.'evu 1, v Mar boru —1.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774 6, temperatura je znašala —8.4, na aerodromu -—13 — Vlomi In tatvine. Oni dan je bil' vlomljeno v trafiko Franca škrlja na Vi ču. VlomTec ie odnesel 500 rn z le se ni i predalom vied, ku'dnj-ki n ž^ le?vj] krož n k ba nekaj cigaret. Iz stanovanja Frančiške i-ekonja na Sv. Petra oeati 79 je bilo ukradenih 200 din. Na hodniku Trgovske akademije na Bleiwei8ovl cesti Je bilo letošnjo zimo zvršenih te već tatvin. Te dni se je v poslopje spet vtihotapil neznan zhkovec ki je odnesel dijaku F lancu Tomšiču 1150 din vredno sivo moško suknjo, dijaku Vojku Gabrenji pa 1000 din vredno črno suknjo. V LJudsk. kuhinji je bila ukradena 600 din vredna suknja tehniku Marjanu Sorliju. Z voza poleg pivovarne Union na Celovški cesti je nekdo odnesel posestniku Ivanu Buriču 500 din vredno dvigalo. Maiija Guček, stanujoča v Bta-ničev. ulici, pa je prijavila, da ji je vlomilce odnesel pet novih namiznih prtov, nekaj brisač in okrog 300 din. — Najdena po&oda s oljem. Ob železniškem prelazu v Puharjevi uliei je bila te dn. najdena originalna kanta z 30 1 olja. Posoda z oljem Je bila najbrž nekje ukradena, pa jo je tat zakopal v listje ob železniškem prelazu, da bi jo pozneje odnesel. Posodo je policija zaplenila. — Okradena hlapca. Po okolici, zlasti pa po št. Vidu se klatijo zadnje čase sumljiv, postopači, ki utegnejo postati tudi prav nevarni. Pred dnevi je bil v Vizmar-jih napaden trgovski potnik Jote Rakun in sta mu napadalca odnesla nekaj nad 800 din. Orožnikom je bilo prijavljen h tudi več tatvin koles, v sredo ponoči pa se je splazil neznan nepridiprav v hlev Janka C1 rman a in ukradel hlapcema Martinu Jovanu in Antonu Kožlakarju dva suknjiča ln tri par« čevljev. Jovan in Kož-lakar sta oškodovana za okrog 800 din. — Nesreče. Dvajsetletno delavko Jožico Sumpret, zaposleno v tovarn: Saturnu* v Mostah, je pri delu o žgal plin po desni nogi ln po ž votu. Delavec Jože Medija, uslužben pri KID, je včeraj prelomil smrekovo desko, pa mu je odletela valika traka naravnost v oko in mu ga hudo poškodovala, feofer Jože Kranjc is fikofje Loke je včeraj doma padel z balkona in si zlomil desno nogo. Delavec Martin Pirh je snoči padel a kolesa na Ižanski cesti in se pobil po glavi in po rokah. — Vlomi v okolici Stične. V Zagriču pri Stični je te dni vlomi nekdo v hišo posestnika Antona Mrzelja in ukradel tri hranilne knjižice, dve Ljudske posojilnice v Litij in eno Ljudske hranilnice na Čatežu. Poleg knjižic je tat odnesel tudi dve steklenici slivovke in se odpeljal s kolesom, ki ga je ukradel Mrzeljevemu hlapcu Bregarju lz šupe. Orožniki so vlom.l-ca zaman zasledovali. — »Našli so ga na »lami, zavitega v plenice.« Tudi naši otročički leže na slami, a pogosto nimajo niti plen čk. Zaviti so v stare cunje. Pomagajte nam oblačiti naše najmlajše! Pošljite svoj božični prispevek za otroške opreme Uniji za zaščito dece na ček. račun 13.882. — Pobožna ženica kradla denar fc eer-KvenJh puščic V župni cerkvi v Sisku je že dolgo izginjal denar iz cerkvenih puščic. Končno so zasačili tatu v osebi neke pobožne ženice, pr- kateri so našli hranilno knjižico na 17.000 din. Precej tega denarja je ženica nakradla v cerkvi. — Tragedija pijanca, v sredo zvečer se je zadušil v svojem stanovanju v Subotiči nekoč premožni kmet Josip Lalič, star 54 let. Cd svoje sosede se je vrnil pozno ponoči pijan. Doma je prižgal petrolejko, ki mu je pa padla na tla. Vnela se je postelja in Lalič se je v dimu zadušil. I? LJubljane ■—lj RT)ji *rg je bil danes dovolj dobro založen z morskimi ribami, ki so j h nalovili Še preden je začela briti ostra burja. Zdaj so pa ribarnice že prazne in na Sušaku prodajajo morske r be prav tako drago kakor v Ljubljani. Sardelice in sar-doni so bili po 14 din, osliči ba trii je (male) po 30. skuše po 32, pasare po 28 uša-I te 22 in tun 36 din kg. V trgov ni je bilo j naprodaj tudi nekaj dražjih rib: luben ln zlatobrov so prodajali danes celo po 50 din kg. Cene rečnih rib so pa ostale v splošnem nespremenjene. Smuč (donavska riba) je po 28, karpi po 16 in ščuke po 24 d n kg. —lj Razstava »T^e« bo po^slj*ana. Z razoih strani je bila izražena želja, naj bi se razstava umetnostnega kluba LADA podaljšala preko božlčn h praznikov. Vzrok je pač ta. da razpolagajo posebno oni Iju-biteli likovne umetnosti, ki pripadajo uradr škim in trgovskim krogom 5eie o prazVk h s potrebnim časom za ogledovanje razstav. Klub LADA se Je zatorej navzlic prvotnemu namenu, da bo razstava zakijvče-.na 23 t. m. odločil da razstavo še za tri dni — t. j. do vštetega 26 decembra — podaljša Razstava, ki je bila do sedaj d^c^na vsestranske pohva'e pa res zasluži, da si Jo vsakdo ogleda, kdor se zan'ma za razvoj s'ovenske lik. umetnost!. Odprta bo tudi te dn od 9 do 18. Opozar'amo posebno na to, da bodo vsi prostori v Jakopičevem paviljonu toplo zakurim LADA. —lj PT**>n^ šm«, na Tabom ima Ju*ri v soboto 23. dec. ob 20. redno plesno vajo. 642—n Ekspres restavracija »Sldfl« priporoča svoja dobra vina za božične praznike. — ćez ulico vsa vina cenejša! —lj M^tn'm re\ež>m 73i hotfč so darovali veletrgovec g. Andrej darahon z Zaloške c. 1 1.000 din. lesni trgovec g. Ar»ton*o Re*errtz a Celovške c. 30 tudi 1000 din in zlatar g. Ludvik Oernc z Wol-fove ul. 3 spet 500 din zs najbednejše v stari cukrarni. Tudi v današnji zahvali mr^stno poglavarstvo ugotavlja darovalce ki po večkrat na leto obdarujejo reveže in j m zato Izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podplranlh z žeJjo. naj bi ljub'janeki gosp~darstven!ki brez izleme pokazali svoje dobro srce pred bož;Čem. —lj Bož'*ne p!e*ne vaje Svobode in Gra-ike se bodo vršile danes zvečer ln v nedeljo ter na Štefanovo popoldne v Delavski zbornici. 639 n —lj Skorajšnja premiera izvrstne In zabavne NuSičeve veselo gre >UJE2« bo v šentjakobskem gledVišču. Zdrav humor, komične situacije in izvistni domisleki nudijo gledalcem mnogo smeha in zabave. V glavnih vlogah sodelujejo: Bučarjeva, i GJrgurev čeva Gorjupova, Sancinova, ftu- j ičeva Lavrič Moaer Plevel j, Vizjak. V . ostalih sodeluje ves ansambl odra | —U Pogrešana. Is svojega stanovanja v Ljubljani je že 15. t. m. neznano kam odšla 50 letna postresnica Neža Erjavec, ki se še ni vrnila. Erjavčeva je imela pri odhodu na sebi črn plašč in rjav klobuk. Nj izključeno, da se je pogrešani pripetila nesreča. —lj Pobegel jetnik. Iz zapora okrožnega sodišča v Ljubljani je bil te dni oddan na zdravljenje v bolnico delavec Stanko Kopač, doma iz kamniške okolice. Kopač pa j« ostal v boln ci samo en dan. potem je pa v civilni obleki pobegnil. —lj TTKrtklena kolesa. Na glavnem kolodvoru je nekdo ukradel 1000 din vredno kole znamke Puch Alojziju Vrečarju. Na Kongresnem trgu je bilo odpeljano 1600 din vredno rdeče pleskano kolo znamke Goričke Josipu Ramovšu. Janezu Boštjan-člču je b lo ukradeno 1300 din vredno kolo znamke Mifa v Frančiškanski ulici. Tatvino 9u0 din vrednega kolesa znamke I3x-celsior je prijavil tudi M ha Vidmar. Tat mu je odpeljal kolo Izpred Delavskega doma. —lj Združenje mesarjev In klobasi carjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu. Sa bodo med bož čnim: prazniki mesarski lokali ln stojnice vse tri dni zaprte. Zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom. 637—n ISamo Še danes ' ln dopolnilo Misterijczni Mr. Croy Ladja smrti KINO MATICA 11-X4 Benzacijska filma, polna zaplctljajcv. Ob It« to »1» Samo ie danes ob 10.. 19. In XI. uri romantična f;.i ka zgodba mladih ponesrečencev na samotnem otoku sredi širnega GRELNIKI V RAJU oceana. — Madge Evans, John Bole*. KINO SI OtiA, tel. S7-80. Z Jesenic — Promoviran je bil na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani za doktorja prava g. Novak Jože z Jesenic. Mlademu doktorju, alpinstu in smučarskemu prvaku, naše iskrene Čestitke. — Redni občni zbOr Legije Koroških borcev na Jesenicah bo v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani Delavskega doma na Cankarjevi cesti. Dnevni red je običajen. Na občnem zboru se bodo borcem razdelile tudi iztkaaaaice za prožnje za spominske kotejne. — Požar, v četrtek ob 19. url so zatu-Hfle lokomotivske sirene na kolodvoru in ■ tem opozarjale, da nekje gori. is zgornjega konca Jesenic — tako zvane Mirra-ve pa je za žarel mogočen plamen, ki Je bil viden daleč na okoli. Gorelo je gospodarsko poslopje in mizarska delavnica mladega mizarskega mojstra g. Rudolfa SmoleJa. Na kraj požara so prihiteli gasilci 2 Jesene, Hrušice ln gasilske čete KID, k so hitro stopili v akejo in preprečili, da se požar oti razširil na sosednja poslopja n končno pogasili tudi ogenj na gorečem poslopju Kljub temu pa je škoda znatna. Pogorelo je mizarsko orodje, znatne količine ^esa. v delu se nahajajoče pohištvo, poškodovani pa so tudi stroji. Kako je nastal ogenj še ni dognano. Iz Šoštanja — Strelska družina marljivo deluje. V sredo zvečer je imela šoštanjska družina svoj redni občni zbor. Iz poroč 1 odbornikov je moči posneti, da je družina tudi v minulem poslovnem letu pridno služila svojim nalogam. Na svojem, vsem modernim zahtevam ust reza jočem strelivu je prirejala strelske tekme in vale. na katerih je 504 strelcev oddalo okrog 4600 strelov (v letu 193S je streljalo samo 397 strelcev, strelov pa 2335). Članov ima družina 61, blagajniška knjiga pa je izkazala 5078 din dohodkov in 2957.50 din izdatkov. — Pri volitvah je b 1 izvoljen naslednji odbor Strelske družine: predsedmk g. Srečko Majer, podpredsednika dr. Medic Stane ln Steinbach Kristisn, tajnik Alojz Zaje, namestnik Beno Fuchs, blagajn k Macerol Rudolf, namestnik Horvat Mi>n. orodjar To poide k Franc. — Tri smrti zaradi kapi v enem tednu. V Smartnem ob Paki so v preteklem tednu pokopali tri stare ženske. Vse tri je zadela kap. Zanimivo pa je tud:, da so se vse tri pisale Kolenc. čeprav niso bile med seboj v nobenem sorodstvu. Prva je umrla 591etna zasebniea Ana Koleno, ki jo je smrt dohitela v kuhinji. 581etno poseetnico Heleno Kolenc je zadela kap na pragu, SOletno zasebnloo Barbaro Kolenc pa v postelji. — SokoUke prireditve. Naš Sokol pripravlja pod vodstvom svojega veseličnega odseka animirano Silvestrovo. Program je nad vse dobro in posrečeno izbran. Dramatski odsek pa študira znano rusko komedijo »Tuje dete«, ki bo pnsLa na oder kmalu po Novem letu. — Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil v petek dopoldne promoviran za doktorja prava g. Antonij Korun iz Saleka pri Velenju, čestitamo! KRASNA BOŽIČNA DARILA velika izbira v drogeriji K AN C Ljubljana — ŽIdovt»ka ul. 1. Vreme v planinah Ljubljana, 22. decembra Snega je v planinah dovolj. Jasno, vedro nebo nudi krasne poglede na bele zasnežene vršace Prijazno toplo sonce se smej? zjutraj skozi okna planinskih domov ter vabi zaspance na bele poljane. Temperatura je zjutraj povsod pod ničlo. V bohinjskem kotu v okolici »Zlatoroga« ob Boh. jezeru je snega nad pol metra. Cesta od postaje Bistrica Boh. jezero je splu-žena do »Zlatoroga« ter uporabna tudi za avtomobilski promet. Na Črni Prsti, kamor vodi pot že iz Bohinjske Bistrice, bo Orož-novs koča oskrbovana za praznike. Snega je okrog 90 cm, smučišča so prikladna za začetnike in izvežbane smučarje. Pri »Zla torogu« io nosači na razpolago za Komr.o. Do Doma traja vzpon cca 3 ure. Na Komni je jasno in ved^o vreme snega 120 cm, smuka ugodna za vse vrste smučarjev, koča pri Triglavskih jezerih bo oskrbovana do 23. decembra do 8. januarja. V Zajezcrski dolini je 130 cm snega, dostop je lahek s Komne čez planino v Razoru ter preko Lan-ševice do koče. V Kranjski gori je 25 cm snega, ker se barometer dviga, jc pričakovati najlepše vreme Na Vrniču je 65 cm ' snega, vzpon do Erjavčeve koJe traja tri ure, smuka ugodna. V Ratečah je 40 cm snega, prijeten n poloacn je odtod amuk v Tamar, kjer Je 60 cm snefla-prsič*. Na zmrznjeni podlagi sc bo v ten mrzlih jasnih nočeh nabralo obilo srežs, ki jc najugodnejša podlaga za smučanje. Solnčno vreme je tudi v Kamniških planinah. Krvavec ima 65 cm snega, smuka je ugodna. Na Veliki Planini je 65 cm snega, prostrane snežne poljane na planini so pokrite » are-Žem. Pričakujemo za božične praznike ugodno vreme za smučarje in planince, ki jim želimo veacle praznike in mnoge zabave In užitka pri smuki na planinah. Božićnica obmejne šolske mladine Sv. Ana v Slov. goricah, 22. dec. Kakor običajno vsako leto, tako se je tudi letos vršila na Ijudsiii šoli pri Sv. Ani v Slov. goricah v sredo 20. t. m popoldne božičnica revne Holske mlaiine Letoanja bo*ien-ca je bila od prejšnjih po \Tcdnosti in številu daril mnogo obilnejša od onih v preji§ffijih le*ih. LetoSnjn akcija za socialno pomoč obmejni Sol-sM mladini jc b'la po dobrodelnih organizacijah in ustanovah sistematično oa^p.nizirana. da je prišla v prvi vrsti v po£tcv nnaa socialno in gospodarsko ogrožena meja. Tako je bila to pot izdatno podprta naša revna \in'carska in bajta rska šoloobvezna mJadlna, Mi ji je sedaj v veliki meni r>caiinVoziček<« 3485 FDT.ATELISTI! LJchtensteln blok lz leta 1934 kupim. Kenda. Tel. 24-05 (do-j poldne). 3501 j KUPIM I rabljene Industrijske tračnice ter polnojarmenJk (gater) 30 I colnl, rabljen. Ponudbe: Ludo-I vik Kuharic ml., parna Žaga — i Ormož. 3504 SLAVNEMU občinstvu naznanjam, da ml je dospela vagon-ska pošiljka najboljših viških vin kakor: opolo, belo. črno, vugava, dingač. Vsak teden na različne načine pripravljene vseh vrst morske ribe! Dobra kuhinja! — Priporoča ae REBEC — Tvrševa »SIOVENSKI NAIOD<, Lepa manifestacija naših rezerv« oficirjev Nad S00 rezervnih oficirjev na predavanju generala škeklća — Poslanica voiaega ministra slovenskim rezervnim oficirjem Minister vojske tal mornarice general MJULAJV NEDIC LJubljana* 22. decembra Čudno naključje je hotelo, da so se zbrali naša rezervni oficirji snočti v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti k predavanje generalstabnega brigadnega generala Cedomira Skekiča v trenutku, ko se je nase mesto zagrnilo v temo, ko se je pričela vaja za zatemnitev za primer napada sovražnih letal. Dvorana Delavske sbornice je redko kdaj tako polna, kakor je bila snoči. Bila je mnogo pretesna, da bi sprejela vse rezei-vne ofeirje, ki so prišli pozdravit in poslušat našega uglednega vojaškega strokovnjaka. Visokega gosta so sprejeli pred vhodom v dvorano člani uprave ljubljanskega pododbora UROLR na čeki s predsednikom ini. Ladlrfavom Bevcem. Nad 500 rezervnih oficirjev od najstarejših do najmlaj-; ših je bflo zbran h v dvorani, ko je pred-• sednik pododbora inž. Bevc predstavil m ! prisrčno pozdravil predavatelja generala Skekiča, zahvaljujoč se mu za njegov trud in proseč ga, naj bo tolmač globoke zahvale slovenskih rezervnih oficirjev vojnemu ministru generalu Nediču za njegovo veliko pozornost, ki jim jo izkazuje Ob vsaki priliki. Komandanta dravske divizije je zastopal na večeru generalštabni kapetan I. kl. Ferović. V klenem patriotizma polnem govoru o resnosti sedanjega položaja m dolžnostih rezervnega oficirja je načelnik propagandne sekcije ljubljanskega pododbora ravnatelj TPD dr. V!nk0 Vrhunec navezal najtesnejši kontakt med 24n.no množico rezervnih oficirjev In visokim vojaškim dostojanstvenikom. Kot enemu glavnih m najmarlji-vejfiai pomočnikov vojnega ministra se je govornik zahvalil generalu Skokiču za ve-'iko razumevanje ln podporo, ki jo nudi i vsak čas ljubljanskemu pododboru v nje-' govih prizadevanjih, da se izr»opolni strokovna vojaška izobrazba naših rezervnih oficirjev. Viharno pozdravljen je povzel besedo general Skekič. ki je najprej prečita! menico vojnega ministra generala Milana Nediča slovenskim rezervnim oficirjem, glaseče se: Rezervnim oficirjem ljubljanskega pododbora želim popoln uspeh v njihovi pripravljenosti, da vedno in povsod častno in pošteno izpolnijo vzvišeno dolžnost rezervnih oficirjev: da bodo v mirnem času razširjevalci in nosilci moralne moči našega naroda, v vojni pa da stopijo ramo ob rami za aktivnimi oficirji na branik n?»še lepe domovine kraljevine Jugoslavije. Globoko prepričan, da se rezervni oficirji ljubljanskega pododbora v polni meri zavedajo svoje dolžnosti do kralja, domovine in naroda, jih pozi- vam, da pred pri četkom dela vzkliknejo gromki pozdrav našemu vrhovnemu poveljniku kralju Petru II »2ivio«. Zbranim rezervnim oficirjem ljubljanskega pododbora pošiljam svoj pozdrav in kličem: »2iveli!« Pozivu vojnega rnlnistra so se rezervni oficirji navdušeno odzvali m po dvorani je mogočno zaoril trikratni klic: zivio: Potem pa je povzel besedo general Skekič. Najprej ze je pn srčno zahvata našim rezervnim oficirjem za topel sprejem in izrazil svoje zadovoljstvo, da jih vidi zbrane v tolikem števflu. kar je naiboljši dokaz, da se zavedajo resnosti položaja in da hočejo svoje strokovno manje, potrebno rezervnemu ofeiriu zdaj bolj kakor kdaj koli. Izpolniti m razširiti. Vojni minister general Ned-ič je z velikim veseljem sprejel prošnjo ljubljanskega podod»bora. da bi osebno otvori! vrsto predavruij rezervnim oficirjem ljubljanske sramuje v letošnji zfani. zal ga pa za<*r*ujeio tujni in važni posti. Zato je poslal niega. generala Skekiča, d« se jim v njegovem imenu zahvali za njihovo zgledno delo m ljubezen do domovine. V lepem ps.rrtottčnem govoru je očrta! general ftkekfč dolžnosti rezervnega oficirja glede na burne logod-ke naših dni m na mednarodni poleta j naše države. Z velikim zanimanjem so poslušali rezervni oficirji njegove tople besede in jim aoetovano navdušeno pritrjevali. Končno se je predsednik ini. Bevc visokemu gostu ponovno prisrčno zahvalil za požrtvovalnost Ob koncu te lepe manifestacije naš*h rezervnih oflcirfev je sporočili zastopnik porabili< znatno več kakor lani. (O tej porabi bi bilo treba spregovoriti posebej). Uvoženo je bilo 75.900 kg surove kave in navadnega čaja, a na čaj odpade le približno pičla sedmina te količine. L. 1936 je bilo uvožene surove kave m navadnega čaja 60 547 kg, predlanskim 53.597 in lani 59 221 kg. K temu moramo prišteti Se 13.427 kg pražene kave in etiketi ranega čaja, 74 kg kavinih Izvlečkov, ka-vine mešanice in konzerv ter 121.406 kg žitne kave in vseh vrst kavinih dodatkov. Navadnega mila smo porabili 369.293 kg. toaletnega 36.560 ln sode 35.263. Mleka uvažamo nad 6 milijonov litrov; L 1936 smo ga uvozili 6,170.850 litrov, predlanskim 6,478.872, lani 5,702.108 in letos 6,401.936 litrov. Lani je torej poraba mleka nekoliko upadla, letos se je pa zopet dvignila. Navadnega sira, smetane, masla itd. smo letos porabili 269.891 kg, etiketl-ranega sira pa 8.875 kg. drugih finih sirov samo 809 kg. — Med dišavami in začimbami smo porabili vanilije, žafrana, mu-škatnega oreha itd. 778 kg, drugih dišav ln začimb pa celo 14.529 kg. NAVADNO IN POGONSKO KURIVO Med važnejšimi življenjskimi potrebščinami naj omenimo še kurivo. Mehkih drv smo porabili 24.203 m*, trdih 109.079 m1, precej manj kakor lani, ko smo jih požgali 129.591 m*. Oglja smo porabili 666.301 kg, premoga za kurjavo 53.899 ton (lani 53.853.477), premoga za industrijske namene 21.810 ton, koksa smo pa uvozili samo 343 ton, kar je razumljivo, ker ga mnogo producira mestna plinarna. Zanimalo vas bo, da smo uvozili 1,403.541 Kg bencina in 655.908 kg nafte. Te številke na prvi pogled ne pokažejo nič posebnega ker se nanašajo na uvoz ter porabo življenjskih potrebščin za vse leto. Pri nekoliko podrobnejši razčlembi se nam pa vendar pokažejo nekatere značilnosti, ki so v zvezi s sedanjimi izrednimi razmerami. Na nje bomo opozorili ob prihodnji priliki. Izkušnje z biološkim filmom Ufe Biološka skupina berlinske Ufe pod vodstvom dr. Ulricha K_ T. Sen u 1 za praznuje 201etnico svojega plodonosnega dedovanja. Ob jubileju se dr. Schulz spominja težavnih začetkov nemškega biološkega filma- Začeli so brez sedanjih nalašč v ta namer* konstruiranih sprejemnh aparatov, služ la jim je samo kamera, ki jo je bil odložil operater že igranih filmov, in še za to so mu bih hvaležni. Prve biološke filme so izdelali kar v pisarni, kjer so na mize nasuli nekaj peska ln posadiš vanj travo. V njo so položili mrčes, poz-ieje pa žabe ln plazilce, da so jih posneli za film. šele mnogo pozneje so filmaJi v naravi n se lotili tudi mikrofilma s tako tveganimi motivi ka^or j> anaJiza vooie kapljice. Filmanje v prosti naravi je bilo vedno težavno. Največji sovražnik filmska ekspedicije je bila narava sama s svoj mi saščitilmi barvami Pogosto je ekspedicija le z največjo težavo razločila žival od ptice, ptice od grma. veje ali trave. Večkrat si niti naj izkušene jšl operater ni znal pomagati. Ko so leta 1928. filmall na Siciliji limone in pomaranče, so jih morali napudrati, ker bi se sicer ne bUa videle iz gostega zelenja, in alike so as zelo dobro posrečile. 600 krat zar scena in SO krat omožena Rekord v ženitovanjskih sleparijah je dosegla bivša cirkuška ple?a'ka Adrien-na Sleanova, hči belgijskega delavca, ki se je doslej 600 krat zaročila in Sokrat omožila. Kot 14 letno dekle je pobegnila iz očetove hiše in postala cirkuska plesalka Izredna lepota ji je pozneje pripomogla, da so jo sprejeli v sloveč nevvvorški balet. Tam se je pa zagledal v njo ameriški multimilijonar Slean in se z njo poročil. Lepa Adrienna je pa čez nekaj tednov izginila iz njegove palače in z njo je izginilo tudi več draguljev ter precej tisočakov. V San Franciscu si je pozneje preskrbela več lažnih potnih listov in s tem ja nastal preokret v njenem življenju. Plesu je dala slovo in se lotila žentovanj-skih sleparij. Najprej je slepar la po ameriških mestih, kjer si je izbirala same bogate ženine, ko so ji pa poslala tam tla pod nogami prevroča, se je napotila v Mehiko Usodna ji je postala ni ena domovina, kamor se je vrnila letos. Ko je sklepala v Bruslju petdeseto zakonsko zvezo je bil slučajno moževa pri ca eden izmed njenh bivših mož. Posl^ica tega usodnega naključja je bila. da so pr sle njene sleparije na dan. Namesto na že-nitovanjsko potovanje je morala Andri-enna v zapor, od koder seveda ne bo mo-šla več pobegniti z bocatim plenom, kakor ie pobegnila od svojega prvega moža. Iz Kranja — Hvalevredno prizadevanje *ran?"kih K'>iašic. 15. decembra je priredilo v prostorih dekliške ljudske šole tukajšnje Kolo jugoslov. sester krasno uspelo božični-co za revno šolsko mladino. Obdarovan i h je bilo 156 učencev ln učenk. Iz Kranjska ljudske šole je bilo otxiarovanlh 43 dečkov n 42 deklic, iz ljudske šole na Prim-skovem 22 učencev, iz šmartinske šole 16, z meščanske šole 32 in ena gimnazijka. Mladina je bila obdarjena s toplim z roškim perilom, cbutvijo in obleko. Vsak ob-darovanec je prejel tudi hlebček kruha. Na zbrane obdarcvance je imela predsednica KJS ga. Sire Zdenka lep nagovor, zarečih oči so sprejemali otroci darove ln ta čas gotovo niso mislili na tegobe, v katere jih je vrgla revščina brez njihove krivde. Toda ne samo obdarovanje revne mladine, tudi podpret! revne družine si jo zastavila podružnica Kolašic. Dva dni pred obdarovanjem mladine so prejele rev ne družine moko, mast in sladkor Da je moglo izvršiti Kolo tako uspešno božićnico in obdarovanje družin gre vel ki zahvala tukajšnjim dobro*tnikom in tovarnam ki so prispevale znatne količine blaga in seveda t.tdi Kola^cam, ki so a vztrajn m delom vse potrebno zbirale Lopo obdarovanje, ki so ga izvršile v t«h težkih Časih je vse hvale vredno. _ Šahisti niso mogli zborovati. Za sredo je bil sklican redre občni zbor kranjskega šahovskega kluba, ki pa je naletel pri članstvu na tako sramoten obsk. da se ni mogel vršiti, manjkalo je celo večji del odbornikov. Desinteresiranost članstva je tako presenetila navzoče ljubitelje kraljevske igre, da bi kmalu pršlo do prostovoljnega razp'LSta kluba. Končno je trez-nejši preudarek privedel članstvo do edino prav lnega stališča in soglasen sklep je bil da naj se občni zbor ponovi na dan po božičnih praznikih, to je v sredo 27. decembra ob 20 url — Krasno presenečen je za božfč je pripravil kino a-Karodni dom« ljubiteljem filma z izbornim Češkim filmom »Kadar plakaio gosli ...«, ki je izdelan po romanu K. M. Capka-Choda. Je to eden najboljših izdelkov češke filmske industr js, ki ja bil tudi odlikovan s posebno češko nagrado. V Kranju bo ta film tekel prvikrat v vsej državi. Naj ne bo nikogar, Id ne bi videl v teh dneh velikega slovanskega, glasbenega dela — Kino »Narodni dom« predvaja prvikrat v naši državi češki film »Kadar pla-kajo gosli. . .« Predstave v petek ob pol 21., v soboto ob pol 21 in v nedeljo oh 14. in 16. url 640-n, H. C. Bentlev: 9 .Skok f kozi okno1 ROMAN — Koliko je bila takrat ura? — Menda deset. Manderson me je odslovil, potem je pa čakal na Marlowa, da bi pripravil avto. Končno je prišel v salon, kjer je sedela gospa Mander-sonova. — Ali se vam ne zdi to čudno? Martin je povesil očL — Ko me vprašujete o tem, gospod, — je odgovoril previdno, — se ne morem spomniti, da bi ga bil videl vstopiti v to sobo, odkar sem tu. Večer za večerom je presedel v knjižnici Tistega večera se je pa mudil nekaj minut pri gospe Mandersonovi. Potem je pa odšel z Marlovvom. — Ali ste videli, kako sta se odpeljala? — Da. Odpeljala sta se proti Bishopsbridgu. — In potem ste še videli Mandersona? _Čez dobro uro v knjižnici Biti je moralo četrt na dvanajst. Slišal sem, kako je odbila ura v cerkvenem zvoniku dvanajst. Imam izredno dober sluh. — Manderson je gotovo pozvonil, kaj ne? Kaj ae je zgodilo, ko ste vstopili? _Gospod Manderson je vzel iz omare steklenico whiskyja, sodavieo in kozarce. Vse to je vzel iz omare, kjer — Ce sva že pri tem, mi povejte odkrito, da-!i je Manderson mnogo pil. Razumeli me boste, da ne vprašujem iz radovednosti. Rad bi to vedel, ker bi nam utegnilo koristiti in pomagati, da pojasnimo ta zločin. — Razumem v polni meri — je odgovoril Martin samozavestno. — Nimam vzroka, da bi vam prikril, kar sera povedal že gospodu inšpektorju. Gospod Manderson je bil za moža svojega kova izredno zmeren.. V štirih letih, odkar sem tu, ga nisem videl nikoli piti alkohol, razen, če je popil pri obedu kozarec ali dva vina. Zelo malo je pil pri malici in tu pa tam je popil čašo whiskyja s sodavieo, preden je šel spat. Cesto sem našel zjutraj v njegovem kozarcu nekaj sodavice. Včasih je pil tudi vhiskv, toda vedno zelo malo. Kar se tiče pijače, ni bil velik sladokusec Navadno je dajal prednost sodavici, čeprav sem mu predlagal naravno mineralno vodo. Navadil sem se je bil pri družinah, kjer sem prej služiL Navadno je imel to pijačo spravljeno v skied-niku, ker ni hotel, da bi mu stregli bolj, nego je bilo neobhodno potrebno. Nikoli nisem prišel nepoklican k njemu po večerji. Ni trpel, da bi ga vpraševal, če še kaj želi. Gospod Manderson je bil izredno skromen. — Dobro. In pozvonil je vam ob četrt na dvanajst? Ali se morete točno spomniti, kaj vam je rekel? — Mislim da. Mnogo tega ni bilo. Najprej me je vprašal, ce je gospod Bunner že šel spat in odgovoril sem, da je že precej dolgo, kar je odšel gori. Potem je dejal, da bi moral ostati nekdo buden do pol ene za primer, če bi prišla važna telefonska vest in da se je odpeljal gospod Marlowe v Southampton. Naročil mi je, naj ostanem buden in sprejmem vest, da pa njega ne smem nadlegovati. Potlej je naročil svežo sodavieo. To je vse, če se ne motim. — Ali se vam ni zdelo nič posebno sumljivo? — Ne, gospod. Ko je pozvonil sem stopil in opazil, da sedi pri telefonu in čaka na zvezo. Povedal je, kaj hoče, potem si je pa zopet nastavil slušalko na uho. Ko sem se vrnil s sodavieo, je govoril po telefonu. — Ali bi se mogli spomniti, kaj je dejal? — Težko. Menda je govoril o nekom, ki je bil v nekem hotelu — to me ni zanimalo. Postavil sem samo sodavieo na mizo in zopet odšel. Ko sem zapiral vrata, je bas vprašal: Ali veste točno, da ga ni v hotelu? Ali nekaj podobnega. — Tedaj ste Mandersona videli in slišali zadnjič? — Ne, gospod. Malo pozneje, približno ob pol dvanajstih, ko sem legel v svoji sobici k počitku in jel čitati, da bi si krajšal čas, pri Čemer sem imel odprta vrata, sem slišal, kako gre gospod Manderson gori. Takoj sem vstal, da bi zaprl okno v knjižnici in zaklenil sem vezna vrata. Pozneje nisem ničesar več slišal. Trent se je zamislil. — Ali niste zaspali, ko ste čakali na telefon? — Nikakor ne, gospod. Ob tem času sem vedno zelo buden. Spim slabo, zlasti tu pri morju. Navadno čitam v postelji tja do polnoči. — Ali je kdo telefoniral? — Ne. — Ne? Gotovo ste spali — ko je tako vroče — pri odprtem oknu? — Saj spim vedno pri odprtem oknu. Trent si je nekaj zabeležil in se zamišljeno ozrl na beležke, ki jih je bil napravil že prej. Vstal je in hodil nekaj časa po sobi Slednjič se je ustavil pred Martinom. — Zdi se, da je vse dokaj enostavno in jasno, — je dejal, — vendar bi pa rad vedel še nekaj podrobnosti Zaprli ste okna v knjižnici, preden ste šli spat. Katera okna? — Veliko vrtno okno. Bflo je ves dan odprto* Okna proti vratom so se odpirala redko. — A zastori? Ali je mogel kdo videti v sobo? — Lahko, če je prihajal od te strani travnika. Zastori se ob lepem vremenu nikoli niso spuščali. Gospod Manderson je rad posedal zvečer na pragu, kjer je kadil in zrl v temo. Toda nihče, ki je imel tu opravka, ga ni mogel videti — Dobro. Zdaj mi pa povejte še tole: Dejali ste, da imate zelo dober sluh. Slišali ste, kako je gospod Manderson vstopil v hišo, ko se je po večerji vrnil z vrta. Ali ste ga slišali tudi, kako se je vrnil s izprehoda z avtomobilom? Martin ni takoj odgovoril — Zdaj, ko omenjate to, ae ne morem spomniti. Glas zvonca iz njegove sobe mi je bil prvi znak, da se je vrnil. Moral bi ga bil slišati, če bi se bil vrnil prej. Moral bi bil slišati, kako se odpirajo vrata, Urejuje Josip Zupančič U 2n »Norodno tiskarno* Han Mrem U Zo upravo in mssratm dal Osio Oton Chratot (I Vat Ljubljani