25. številka. Trst, y petek 31 januvarija 1902 Tečaj XXVil Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorgko. T edinosti je moj! „Edinost" iiaia eafcrmt aa dan. raiur zadsl^ la moikot ori 4. uri zvečer. Karodaiita m»«» : ca celo leto........ 34 kron ta pol leta .........12 za Oetrt leta ........ ? - tu 3c mesec........ S kroni _«iiroSaino e plačevali aar>rej. Na »t. arec j.:il..te-.j n^rofrone oprava »e i%\ttu _ Fj ici»akar&afa ▼ Trstu se prodajnjo po-san- tne številke po » stounk (3 avč.»: :.t. a Trsu pa po S Hlounk (4 Telefoa Stv. S7«. ^ OffUat •t računsio po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-ajsčl oglasi itd. se računajo po pogodbe Vol dopisi naj se posilijo uredništvo Nsfrankovani dopisi se nt- sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije tu uglane spre-je tri a ipravniitvu. Naročnino in oblast jo plačevati loeo Trst. LTednllivo In tiskarna se uahaja'.a v slici Carintia 5iv. 1*2. I"pni*»ilBtvo, Id ■ prejematije itmeratov v ulici Moliš plccolo St\. li. I!. n»«i-u. izdajatelj in odgovorni urednik Vran Qo d n i k. L«&in.k konzorcij lista Edinost*1 Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Javno zborovanje političnemu društva »Edinost« v Skednju dne 'J*), januvarja (Dalje.) Dr. K v bar je zaključil svoj govor: Občinska uprava. Kakor Vam je znano, je mestni svet nedavno razpravljal o proračunu uprave za leto 1(Tu je govornik podrobno in popularno razložil zborovalcem, kaj je to proračun, kaj v njem in čemu se sestavlja: potem je nadaljeval) : Prepričali »te se lahko, da tudi letos ni v tem proračunu skoro nič za okolico in i tudi za vaš 1. okraj ne. Delegacija je sicer nekaj postavila v proračun za ta 1. okraj, ali finančni odsek je zahteval, naj »e briše zopet Se to vsaj za nekaj časa. Tako je bila n. pr. primerna svota določena za uravnavo » Istrske f*este«. Potem pa so se začeli izgovarjati, da bo ekepropriaeija dotičnih zemljišč zahtevala mnogo časa in da je ne bo možno pravočasno izvršiti. In da-si so inženirji zatrjali, da bo možno to ekspropriaeijo izvesti tako hitro, da bi bilo možno še v tem letu začeti z delom za uravnavo ceste, so vendar brisali velik del za to leto preli min i rane svote in tako se tudi to leto ne prične z delom, toli potrebnim v tem prvem okraju. V razpravi o proračunu smo mi zastopniki okolice stavili mnogo in raznih predlogov in priznati mi je, da je bilo nekaj teh tudi vsprejetih. Zdi se kakor da so gosj»odje v zadnji čas postali malce mehkeji in sicer od tedaj, odkar ni več Veneziana v mestnem svetu. Tega moža je odnesla prav božja Previdnost. Jaz sem sM-er velik skeptik, ali morda vendar tudi uresničijo kaj lega, kar so vspre-jeli. Ali glejte, ravno za vaš 1. okraj se ni predlagalo nič, kajti vaš zastrpnik Banelli je bil tekom proračunske razprave en sam-krat v mestnem svetu in takrat je — molčal. Takov je ta vaš zastopnik ! Sicer pa ni enaka sodba vseh o Banelliju. Nekateri pravijo, da je dober človek. Toda Skednju ni pomagano s tem. tla je Banelli »dober človek«, niti ni [»omagano, ako je ta mož kakemu }»osamičniku {»oskrbel kako službico ali mu plačal pol litra vina. V povspeševanje javnega blagra treba nečesa povsem druzega. i K eda j sprevidijo ti ljudje, da splošnosti se da koristiti le z javnimi napravami, ki so koristne zr. vseh, in tako, da se ljudem v obče nudi prilika do zaslužka?! Go-| spe d u Bam lliju seveda ne treba misliti na' tako, nekoliko resneje delovanje zastopnika.: Njfmu tudi ni do tega, da bi si iskai popularnosti, ker si misli, da ga imajo itak že' radi! Ali puhtimo pessmičnika in recimo o! vseh skupaj, kar jih je zastopnikov laške stranke, da od njih naša okolica nima ničesar pričakovati. Oni so mestni ljudje. Že zato ne morejo imeti zmisla za koristi in potrebe okolice. Oni imajo svoje interese v mestu, a ti so različni od interesov okolice. Oni so t4trej mestna stranka in kakor taka ne morejo imeti srca za okolico in nje vo-lilce. Poreče se nam rat rda : S3j tudi vi bivate v mestu ! To je že res, ali mi smo se svojimi koristmi navezani na okolico, mi smo iste narodnosti, kakor okoličani in zato nam veleva že srce, da smo na njihovi strani in branitelji njihovih interesov. Italijani sami so začeli spoznavati, daje občinsko gospodarstvo slabo. Ali kakšuo bi še le bilo to gospodarstvo, ako bi bili v mest- i nem svetu prav vsi ene in iste stranke, ako bi ne bilo nikogar, ki bi večino kontroliral in oviral !! Ako bi ne bilo nikogar, ki bi \ kritiziral, delali bi gospoda, kar bi hoteli. Pred nekaj časa je bilo videti, kakor da se med Italijani samimi snuje opozicija. To je bilo tedaj, ko so zasnovali društvo »Demo; cratiea«. V tej stranki je bil ravno tudi vaš zastopnik Banelli. Italijani so menili tedaj : to bo nova. mlada, čila stranka, ta bo delala čudeže! Celo mi smo bili tako labkovern:, da smo si domišljali, da ta stranka misli na resno opozicijo proti camorri. Ali kmalu smo uvideli svojo zmoto. Možje >Demc<*ratice« so prišli v mestni svet, a mesto da bi bili prevzeli uloge resne opozicije, so molčali k vsemu in še podpirajo vse nerednosti. O zadnjih državnozborskih volitvr.h pa so istotako navdušeno glasovali za progressovce kakor pro-gresfeovei sami ! In ker se je bil njihov vodja Spadoni upiral kandidaturi Hortisovi, so ga njegovi lastni somišljeniki pustili na cedilu in tako danes »Democratice« ni več! Mi edini smo torej ostali nasprotniki. Čudežev seveda ne moremo delati. Ali kar je v naših močeh, se godi. Mi kritiziramo vsaj ob vsaki priliki. Oe bi izginili mi, ne bi bilo dobro za javnost. Brez opozicije ni pričakovat' nič dobrega, od nobenega javnega zastopa. Kajti če ni opozicije, se gospo-1 dovalna stranka ne boji ničesar. Da se torej ; ohrani ta naša opozicija v to, naj se združijo vsi pošteni naši. — lu morda pridejo boljši | časi, da sprevidijo tudi Italijani sami, da s i strauko, ki sedaj gospoduje, ne pridemo dalje. Zato prosim naše, naj vztrajajo, naj podpirajo raso opczicijo, dokler ne pride opozicija tudi iz mesta samega ! Ta mora priti, sicer pride občina prav gotovo ca rob propasti. Podpirajte nas že redi tega, ker smo opozicija, ki je krvavo potrebna ; podpirajte pa nas se posebno zate, ker je ta opozicija ; vaše krvi. Jaz vas zagotovljam, da mi bomo vstr&jali (Frenetični živio-klici), ako nas boste podpirali tudi vi! (Klici: Hočemo! Hočemo !) Vi nas morate podpirati! In te podpore se nadejamo tudi za trdno. (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.) (Pride še.) I Politični pregled. V Trstu, 31. jan. 1002. Iz proračunskega odseka. V si- ! nočnji seji je proračunski odsek nadaljeval razpravo o naslovu »ljudsko šolstvo«. Prvi je govoril posl. R i z z i. Njegova izvajanja so bila dokaj obširna m tipična za laške govornike v parlamentu na Dunaju. Oni ostajajo zvesti sami sebi in svoji neiskrenosti: meti tem ko so doma in navzdol tirani, so pa navzgor nedolžne ovčice, ki nikomur ne kale vode in bi bile zadovoljne, »ko bi mogle mirno živeti. Ako ! bi hoteli zavračati vse netočnosti in direktne ; neresničnosti iz Rizzijevega govora, morali bi ponavljati mnogo že stokrat in stokrat povedanega in napolniti več številk tega lista. Tega ne moremo. No, kolikor je neizogibno potrebno, hočemo gospodu Rizziju v prihodnjih številkah pojasniti stališče. Za danes poda jemo le nekatere glavne misli. I'osi. Rizzi je zahteval, naj se vsaj v proračun za prihodnje leto postavi tudi potrebna svota za ustanovitev laškega učiteljišča za Primorsko. Protestiral je proti postavki za ustanovitev pazinske hrvatske pripravnice .-.v" ■: / 4 za učiteljišča, kert da hoč£;vlada Pazin sla-vizirati. Izjavil je, da_ nfcnft nič proti temu, ako se Slovanom dovoljtije potrebnih šol, ali ne more pripustiti, da se iste ustanovljajo v laških mestih. Obžaloval je nadalje, da država tako malo prispeva za vzdrževanje ljudskega šolstva. Vsa prizadevanja, da bi se doseglo povišanje državnih prispevkov za vzdrževanje ljudskega šolstva, so bila do-eedaj brezvspešna. Govornik pripoznava sicer potrebo pouka nemščine tudi na primorskih in trentinskih srednjih šolah, ker je znanje tega svetovnega jezika sedaj zelo koristno, nepraktično, in nepedagogično, tla, celo v nasprotju z ustanovnimi zakoni pa je, ako se v čiBto laških mestih vzdržujejo nemške šole. Za ustanovitev slovenske ljudske šole v tržaškem mest u, k ako r j o j e v ovojem govoru zahteval posl. Povše, pa da manjkajo zakoniti predpogoji. Govornik bi bil za odpravo šolskih taks v Istri, ako bi vlada znatno povišala svoje prispevke za ljudsko šolstvo te dežele ; nasproti trditvi poslanca vit. Vukoviča pa je izjavil posl. Rizzi, da ni res, da bi se šolske takse upotrebljale za drugo, nego v zakonite namene. Naučni minister, pl. H a r t e 1, je odgovarjal na razna vprašanja in je glede na zahtevo, naj se povišajo državni prispevki za ljudsko šolstvo, pripomnil, da se to ne more zgoditi, ako se prej primerno ne izpremeni državni ljudsko-šolski zakon. Vprašanje ustanovitve slovenske ljudske šole v Trstu se nahaja še v stadiju studiranja in je rešitev istega posebno težavna, ker za Trst in okolico ni še ljudsko-šolskega zakona in ker se ustanovitvi slovenske ljudske šole v Trstu upira tržaška občina, opiraje se na to, da je v teritoriju dovolj slovenskih ljudskih šol. Glede razširjenja učiteljišča v Arbanasih pri Zadru, omenil je minister, da se ni še predložil nikak tozadeven pretilog. Glede ureditve učiteljskega disciplinarnega vprašanja, omenil je govornik, da se o tem posvetuje naučni odsek ic da posvetovanja še niso dovršena. Sicer pa bo to stvar deželnih zasto-pov, tla na podlagi stališča, določenega od državnega zastopa, v vsaki deželi dopolnijo tozadevno deželno zakonodajo. Minister bo vedno gledal na to, da se bodo slučaji disci- PODLISTEK is Vladimir. Hrvat>ki -pi*al Avgust Šenoa. prevel M. C-t-Ć. II. Tvojega , je nadaljevala Klara strastno, »tvojega, nesrečni sin! Cula sem o tebi, vedela sem, da si Don Juan. Veselila sem se na tvojem prihodu. Ah, ali ga hočem zgra biti, kaznovati, uničiti, govorila sem sama sebi, kajti, da vtš, da sem jaz že mnogo- ; komu zmešala pamet. Opazila sem te, gledala te, a ti, nič, prav nič. Kamen, kamen. Tega še nisem doživela. Nabrusila sem bodalo. To je bila še j asija. Za tem tvoje vedenje, tvoje brezsramne teorije, tvoja žaljenja. Bilo mi je, tla znorim. Ali si videl, kako so se mi, ko sem držala banko, karte tresle v roki ? Dobivala sem, dobivala, in zato se jezila, ker se govori : »Sreča v igri, nesreča v ljubezni«, a jaz sem te tedaj, zdi se mi, že ljubila. Vozč se domov tepla sem konja neusmiljeno z bičem — jaz jih sicer nikdar ne tepem — ali zdelo se mije, da sta ta konja podžupan Do-branič. Vso noč nisem zatisnila očes, in kakor sem si želela spanja, želela sem, da te v spanju prebodem. Dvignila sem se rano. Dala sem izrezati to leseno srce. To je Dobraničevo, sem govor:la. Namerjala sem, streljala, da to srce prebijem notri v sredi. Nisem ga pogodila, dokler nisi prišel ti ; sedaj mi je laglje, sedaj mi je dobro. Pojdi sem, je vskliknila Klara, prijemši z obema rokama Lacka za glavo, prid', da opraviva tudi to formaliteto. Ljubim te, tla ! Nesrečni sin !« Ob teh besedah se je vzdignila Klara na prste ter poljubila Dobranida, da mu je kri pritiskala v možgane. »Kolumb je osvojil Ameriko!« je vskliknil podžupan, privivši devojko k sebi. »Cista laž! Amazonka vodi sužnja v svoje dvorove. Pridi, prosim nesrečni sin, tu ni zgubljati časa. Moram svojemu staremu dati potrebne zapovedi«. Na ubodu v vrt sta srečala Kletneniča. Do branič je hotel spregovoriti, Klara pa mu je z roko zaprla usta in zaklicala : »Pap£, molčite! Jaz govorim. Posegnite v blagajno, globoko, papa. Midva se ženiva, to je, jaz se udajam njemu, on meni; on ženi mene, jaz njega. Tako je dogovorjeno. Libertč, čgalitč, fraternite ! Tako sva določila. A to mora biti, takoj biti. Duhovniki naj mi ne zavlačujejo mnogo, ker jaz sem nervozna. Papa, Vi veste torej svojo dolžnost!« Klemenič je okamenel od osuplosti in. radosti. Naklonil se je na akacijo, usta so mu zevala, ušesi napeli, a na njegovem licu seje pojavil najneumneji smeh tega sveta. Sele čez trenotek se mu je povrnilo toliko zavesti, da je mogel z modro ruto utrti solze in pot, na kar se je Klara spustila v silen krohot. Za mesec dni je Klara na obče začudenje vsega sveta postala podžupa-iica. t bo k česar je stara sodnikovka od jeze zgubila predzadnji zob. To je bilo prvo poglavje Dobraničevega romana. Je-li ljubezen združila Dobraniča s Klaro? Saj sta vsaj govorila eden drugemu, da se ljubita. Nikdo jima ni mogel prigovarjati, (ia sta se vzela radi koristi ; Dobra-nic je bil bogat, bogata tudi Klara, duhovit on, duhovita tudi ena, oba sicer nekam čudnega značaja, kajti Dobranić ie slovel | kakor Don Juan in kakor bojevitež na poli-j tičnem polju, Klara pa je bila dovršena Amazonka. Ali čudna ta historija človeškega I srca kaže nam često, da se dve protivni si živi duši, planivši v eno iskro, zvežeti v naj-divnejo zl ogo, da mirna trajna ljubezen deluje vekoma v njiju srcu ter se zdi, tla je ravno ta silni plamen uničil prekomerno strast in da je vse čutstvovanje navel v pravo, zdravo smčr. Je-li ljubezen združila Dobraniča sKlarico? vpraševal je svet zagrebški. Vest o ženitvi podžupanovi je pretresla vso družbo glavnega mesta kakor grom iz jasnega neba : na vseh sestankih se je govorilo o tem živo in hudo in v mnogo slučajih se je, naravno, Dobranicu slabo godilo. Vse matere, ki so imele hčere za ženitev, vse gospice, ka- terih ime je bilo zapisano v debelih ljubavnih zapiskih zagrebškega Don J uana, so se zaro-tile sedaj v zbor besnečih t u rij, ter so obdelovale Dobraniča, da ni ostala na njem niti krpica cela. Vojvodica te gonje je bila užaljena vdova, ki je po vseh babjih kotih nabirala vesti o grehih Dobraničeve mladosti. Po vsem tem gradivu je sestavila kroniko jako drastično, dodavši sila jako zlobnih opazk, ter jo je odposlala s pošto gospici Klari. Tem načinom so hotele uničiti nena-dejano ženitev. No, za nekoliko dni jej je došlo otl Klarine roke pismo: »Spoštovana gospa«, je pisala Klara, »dolžnost mi je, da Vam se zahvalim. Vi ste grehe mladosti mojega zaročnika jako drastično in zanimivo opisali. Hvala Vam za to nenavadno točnost in marljivost. Jaz sem te zapiske tri-stirikrat prečitala, potem sem jih dala svojemu Lacku, naj se tudi on pozabava s tem čti-vom. Smejč se od srca — t. j. Lacko in**jaz — vrgla sva plod Vaše muke v ogenj. Sedaj se šele ponašam s svojim zaročnikom, ker se mi je posrečilo popolnoma nadvladati takega Don Juana. Zahvaljuje se Vam še enkrat, nadejam se, da boste tudi Vi s posebno prijaznostjo spremljali srečo Svoje pokorne služkinje Klare pl. Kleaieniceve«. (Pride še.) plinarnih zadev vsikdar pravično in nepristransko izvajali, obžalovati pa mora, ra spremembe državnega Ijudeko-šol-skega zakona. Ministru pa se sedaj ne vidi ugodna prilika v to. < i 1 e d e državnih ljudskih šol v T r e n t i n u in v Istr i, izjavil je minister, da nimajo iste germaniz?toričnih tendenc, temveč, da so ustanovljene le radi otrok tamošnjih uradnikov in vojakov. O položaju. Siika o situvaciji, kakor se ]*>ru zasnuje sam«»stalenslovenski gimnazij. T*"ga predloga Slovenci ne morejo vspre-jeti iz dveh razlogov. V prvo je Celje v srcu spodnjega Štajerja, Maribor pa že na jezikovni periferiji, potem pa — in to je glavno vedo Sloven-'i, da bi se podali v i nevarn-i-t. da bi Nemci {»ozneje z gimuazi-jem v Mariboru ^ t orili isto, kar hočejo sedaj s paraleikami v Celju. Postavka za celjske slovenske pa r a I e l k e j e v veliki nevarnosti. Italijani bodo gotovo gin-oval i z Nemci, nemški k r-š č a is s k i socijalisti bodo tudi k a k o r e n in o ž glasovali proti S 1 o v e n e ni in za vse nemške postulate. Ce s« še nemški konservativci udajo pritisku drugih nemških strank, potem je nas celjski gimnazij pa!. Kar se dostaje slovanskih strank, kaže, da Unio p .»stopale solidarno ; tudi Poljaki odklanjajo baje odločno vsa vabila Nemcev. Ali še obstoji »trozveza?« Te dni se e že v tolikih varijacijab, s tolikih stališč in vidikov, s toliko nad in bojazni veu-tiliralo ;n rešetalo to vprašanje, da se je nagromadila že ogromna literatura, kateri bi mogii dati skupni glavni naslov : Ali še obstoj' truzveza ? In naval mcnenj in ugibanj naraš'a dan na dan kakor jlavina, a najbolj se vali doli od tiste strani, kateri na ljubo »e je bila ustanovila trozveza in kjer imajo naj več i interes na tem, da se ohrani, če tudi zožena v dvozvezo, ali pa kak >r-koli spremenjena. Menimo Nemčijo. Izlasti v Nemčiji polnijo predale vseh uglednih listov ugibanja, kako se prav za prav občuti madama trozveza? Preveč je vse te ljube skrbi, da bi se človeku ne usiljevala misel, da se madama ne počuti preveč dobro. Prav za prav trozveza kakor taka jih ne skrbi še toliko, ali skrbi jih bolj, da li ostane vse pri starem v trozvezi tedaj, ako — Italija odpade. In kakor na nesrečo Jim je prišlo uprav sredi vseh teh skrbi potovanje našega prestolonaslednika v Petrograd. V Berolinu govore sicer radi <» prijateljstvu, visokem kakor zvonik, med nemškim in ruskim dvorom in knez F.ulenburg je te dni na znanem banketu na Dunaju pokladal najsveteje prisege o trdnost! zveze med Avstro-Ogersko in Ne n-čijo, aii ravno radi tega hrupa je začel misliti svet, da v Berolinu ne zaupajo popolnoma temu lepemu vremenu. Vrag je, vrag! Ali bi se ne moglo na sestanku v Petrogradu zgoditi kaj, zbok česar bi v Rusiji prav j lahko pogrešali tisto kakor zvonik visoko berolinsko prijateljstvo in v A vstro < )gerski da bi prišli do spoznanja, da vendar ni absolutno treba, da bi bila tista »srčna stvarc, ki naj bi bila zveza z Nemčijo, Avstriji — prav k srcu priraščena ! Vse preveč zdravnikov in svetovalcev se oglaša sedaj v Nemčiji, da ne bi mislili, da imajo v hiši nekoga, ki se ne počuti preveč dobro in ki dela skrb:, in to so — vnanje zveze njihove. Tržaške vesti. Premeščenje. Kancelist g. Blaž Crnja je premeščen od okrajnega sodišča v Buzetu na okrajno sodišče v Lošinj. Čestitajoči gospodu Crnji, izražamo še svoje posebno zadovoljstvo na tem, da je prišla resnica na dan. Škofijski vikar monsignor Petronio — STečeništvo in verniki. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji »Avantic sledeče vrstice : »Odkar je monsignoru Petroniju poverjen škofijski vikarijat, izdaja on neutrudljivo in z nenavadno delavnostjo okrožnice, dekrete, pozivaje na red in na ubogljivost svoje sveČeništvo, cerkovnike in cel6 vernike. Njegovo geslo je: Sic volo, sic jubeo (tako hočem, tnko zapovedujem) in gorje onemu, ki bi si upal ustavljati se mu ! Iz njegovega postopanja bi se moralo sklepati, da je bila v Trstu pred njim katoliška vera popolnoma zanemarjena za časa prejšnjih tolerantnih, potrpežljivih, dobrotlji-vih škofov in dn je bilo neobhodno potrebno od pomoči temu s komandiranjem in z močjo. * >u hoče imeti red in ukazuje, da mora njegovo svečeništvo opravljati svojo službo, oblačiti se, jesti in hoditi vse po njegovih pravilih, drugače prihajajo pretnje z ekskomuniciranjem, suspendiranjem, in ubogi svečenik se mora, da se odtegne sitnemu in strogemu : preganjanju, ali odstraniti iz mesta, ali pa poiskati si drugo službo, če treba tudi službo težaka, rta se preživi. On hoče, odreduje in ukazuje, tla cerkovniki ne smejo imeti nobenegt druzega postranskega zaslužka, če tudi jim je v nujno potrebo, in določen jim je natanjčno red, katerega se morajo držati v cerkvi in izven nje, in gorje njim, ako ne ubogajo, ker jih drugače takoj odpuste iz službe. On hoče, odreduje in ukazuje starim, dobrim in mirnim upraviteljem nekaterih cerkva, naj z lepa al. z grda odstranijo iz zakristij vse one vernike, ki so prišli tja prisostvovat Božji službi, ker ni bilo v cerkvi več prostora. Naj znajo oni verniki, katere bi moglo doleteti neprijetno iznenađenje, da jih zapode iz zakristije, da na tem ni kriv dotični župnik ali kapelan, temveč, da se jim je to zgodilo na povelje mons. Petronija. Iz tega malega, kar je navedeno tu, se daje sklepati, da mons. Petronio, kakor škofijski vikarij ni opustil nobene prilike, da pokaže, kako bi on s poveljno palico znal jako dobro vladati svojo škofijo in kako bi pod njegovim vodstvom triumfirala krščanska vera ! K zaključku pa moramo povedati mnsg. Petroniju, da Trst ni kaka vas — da nismo več v časih tmine, in da, ako se hoče doseči triumt vere, ni treba de^potičnih in po-1 i ti kuj oči h, pač pa vernih, dobrotljivih in miroljubnih pastirjev-. Tako Avanti«. Kaj odgovore na to naši sicer tako be-sedični rudeči italijanski svečeniki, ki se zbirajo okoli svojih »katoliških« irredentističnih listov?! Gotovo nič, ker s> veliki junaki na strahu. »Avantic jim je že odločno očital, da so podkupljeni ; n p 1 a č a n i od »Lege n a z i o n a l e«, ali proti temu se niso upali niti besedice črhnit:. Tako bodo modro molčali tudi sedaj, ker dobro vedo, v koliko sedanje delovanje kapitularnega vikarja Petronija ustreza korintim katoliške cerkve in nauku Kristovemu. Saj so žnjim najbolj zadovoljni celo slovenski unijati, ker je njegovo delovanje najl»oljši dokaz, kolike nevarnosti je za Slovence na verskem in narodnem [»olju sedanji kurs italijansko-latin^ke cerkve. Da, monsi-guor Petronio zastopa naj radikalnejše krilo modernih latinizatorjev, ki hočejo vse poita-lijančiti ! To se ne pušča potajiti, zato bodo gospodje modro molčali... Nemci in Italijani proti katoliškim slovenskim unijutom. Mestni magistrat tr žaški deluje z vsemi zvijačami, samo da ne b; pritrdil izstopu rojanskih unijatov iz italijan-sko-latinske cerkve. Njemu stoji na strani z vsem vladnim aparatom nemška stran našega c. kr. namestništva. Za to je začel znani okrajni glavar v Kopru nagajati sloveuskim unijatom v Ricmanjih ter jih zove 4 ure daleč v Koper kar po cele družine naenkrat, da bodo izprašani v verskih stvareh. To je menda že zadnji obupni čin primorskega vladnega zisterua. Kaj pa naši rietnanjski sokoli? Smejejo se na vse to! Tudi ko bi jih I v Kopru na križ pribijali, ne bi okrajni 1 glavar nič dosegel, (jasi so se pač spremenili, ! naš narod ni več v srajci, ampak zrastel je preko miadeniske dobe in stopa junaško v moška leta. Zato si hoče postaviti trdo, neomaj-ljivo podlago svoji slovenski bodočnosti. I n toje svoboda vesti na katoliški slovenski podlagi. Go9pod • okrajui glavar v Kopru pa naj le dreza. Iz t njegovega drezanja in nagajanja vzraste tim prej katoliška slovenska cerkev. »Lepa je sv. Unija, lepa je unijatska maša in lep je naš vladika Julij'.« tako so navdušeno izjavljale slovenske 1'nijatinje iz Ricmanj okrajnemu glavarju v Kopru v brk. Tak je naš slovenski narod v Primorju Aii se imamo bati pred bodočnostjo ? Ne! Kakor smo si morali sami zidati slovenske šole, tako si tudi sami dozidamo unijatsko cerkev. Mi vstajamo ! Se nekaj ! Oho, gospod urednik ! Glavno ste pozabili primerno povdariti, oziroma so pozabili opozoriti Vas na to. Dovolite torej tudi nam besedo k pravdi z g. Govekarjera, oziroma se »Sočo«. Navesti hočemo nekoliki* datumov, katere naj izvoli čitateij primerno razvrstiti in vsporediti, pa bo videl, kako vsa dokazovanja »Sočina«, da so bili »Tržačani« trikrat primerno obveščeni po g. Govekarju samem ozir. po »SI. Narodu« padejo na kup kakor hiša iz kart. Gledč obvestila v »Narodu« je stvar tako jasna, da ne treba zgubljati besede o tem. Prišlo je, ko je bil spor že v najlepšem cvetju. Ostajati torej še pismi g.a Govckarja. Prva predstava »Rokovnjačev« je bila v Barkovljah dne '2. junija l4.»Ul, zadnja pa 1. januvarja 19021! Gospod Govćkar pa priznava sam v svojem »Poslanem« v Slovenskem Narodu«, da je prvo obvestilo v Trst pisal dne :$0. decembra lt)0l. torej le 2 dni pred zadnjo predstavo ! Gospa predsednica podružnice družbe Cirila in Metodija trdi, da tega pisma u i prejela. Mi pa nimamo pravice dvomiti ni na trditvi g. Govekarja, da je pisal pismo, ni na zatrdilu gospe predsednice, da ga ni prejela in moramo misliti, da se je pismo kje zgubilo. Povdarjamo pa, da pismo bi bilo prišlo gospej predsednici v roke še le en sam dan pred zadnjo predstavo in bi tirej tudi glede te zadnje — povdarjamo: zadnje! — predstave ne mogli nič več ukreniti : niti jo odpovedati, niti kaj spremeniti na stroških in na vstopninah!! Sedaj naj sodi čitatelj postopanje »So-čino«, ki trd , da so bili »Trzačanje« (kar pa ni točno, ker je g. Govečkar občeval le z gospo predsednico podružnice) trikrat obveščeni 51edč posredovanja dra. Ktricha !! »Soča« govori o »kričečih Abcieritih, ki zahtevajo žrtev le od družili«. Če je s tem mislila vodstvo stranke, je že dobila primeren odgovor. Z izjavo pa, da sta pisatelj in založnik že poskrbela, da se jima ne bo kratila pravica z — umazan ostjo! — se indirektno očita umazano3t — komu ? No, naš priprosti razum nam pravi, da to očitanje more iti edino le na naslov prirejevateljev » Rokovnjačev*, torej na našo adreso. Očitanje »umazanosti« je tudi v izjavi »Sočini« na drugem mestu, kjer pravi namreč, da razna društva igrajo mecene — na tuje stroške ! Za toliko truda, za toliko izgubo časa, za toliko skrbi, ki jih je zahtevalo 4-kratno predstavljanje »Rokovnjačev«, in kar vse smo trpeli VBe radi in z navdušenjem, ne da bi zahtevali za to kako najmanjo odškodnino, tla : niti raordlnega priznanja ne, za vse to smo danes proglašeni za — umazance ? Ne mi in tudi ne naše ženske, ki s-* se trudile, kakor se more le oni, ki plamti v najidejal-nejem navdušenju — niso hotele igrati uioge »mecena na tuje stroške , ampak jedina želja njihova in naša je bila, da nudimo občinstvu užitka in z užitkom prilike, da pomore dobri stvari. To je naš odgovor, »Soči- pa je svo | bodno, da dalje preceja našo — »umazano t«. Več »Rokov njače v«. »Tržaška podružnica družbe sv. Cirila in Metodija« ter afera / g. (Mlekarjem. Radi različnih glasov, ki so se pojavljali v javnosti, sti hoteli g.a predsednica in g.a blagajnicarica odpovedati se svojim častem. Istotako pa so se hotele odj>>vedati nekatere druge odbornice, ker so bile užaljene, (la se je v stvari postopalo brez njihove vednosti, t. j. ne da bi se bila sklicala odborova seja. Vsled pojasnila pa, da je ona izjava došla v »Slovenski Narod« brez krivde i^ proti volji g.e predsednice in blagajniča-rice, ter po prizadevanju nekaterih uplivnih rodoljubov so vse dotične gospe in gospice odstopile od svojega namena ter je smatrati vso stvar za poravnano, kakor zahteva korist naše družbe. Mi izražamo le svoje zadoščenje na tem, da so naše gospe in gospice tako lepo poravnale stvar, po d redi vš i vsako osebno občutljivost višji narodni koristi. Se enkrat — eksekntorji. Pišejo nam: Ker ste že parkrat razpravljali o tržaških ek^ekutorjih, dovolite, da Vam ju>vem tudi jaz par besedi v tem oziru. Bdo je pred malo dnevi, ko sem šel v mesto in sem srečal eksekutorja, ki navadno opravlja eksekutorako službo \ mojem okraju. Vprašal sem ga : iraa-li kaj za me, da mu prihranim trud? (Storil sem to v laškem jeziku, ker naš okoličanski eksekutor ne zna niti besedice slovenski!). Odgovoril je, da ima nekaj za-me, a tla je moral isto vrniti uradnikom — ker je bilo pisano v laškem jeziku, kar da jaz kakor stranka nočem nikdar sprejeti. Ker jaz vlagam tasije in sploh vsako stvar !e v slovenskem jeziku, ne morem umeti tega, da mora še-le eksekutor opozarjati uradnike — na njihovo dolžnost, ko imajo vendar uradniki vloge strank na razpolago, eksekutor pa le — spomin \ Novi pripadniki našega mesta. Kakor doznajemo, je namestništveni komisarijat za tržaško okolico rešil (in sicer povoljno) večino vloženih prizivov v stvari domovinske praviee! Žal le, da ne moremo reči enako tudi « namestništvu samem — namreč ^ledč reševanja prizivov mestnih prebivalcev ! Med tem ko namestništveni komisarijat za tržaško okolico potrebuje 14 do IX dni za izdavanje potrdd o lO letnem bivanju — potrebuje centralni redarstveni urad "> do 7 mesecev in več ! ! Zakaj se ta ko zavlačuje z izdavanjem omenjenih potrdil in reševanjem prizivov na mestnih ces. kr. redarstvenih uradih (vsuj na nekaterih !), to povemo o priiiki ! Drobne Testi. Aretiran vojaški begune c. Včeraj popoludne sta policijski . oficijal Pas i; 335. kaz. zak. radi prestopka proti varnosti življenja. — Kakor znano, je g. I>reher povozil z svojim vozom mladeniča Zupančiča in ga nevarno ranil. Radi ženske. Včeraj so aretirali znanega nasilnika 2^-letnega Feliksa Belleli, ker je neusmiljeno pretepal neko Evgenijo C. in jo celo ranil » nožem v lice. Na policiji je bil Belleli radi pretepa kaznovan na S dni otpora, a izročen je tudi sodni oblasti za nadaljnje |>ostopanje. Pretep med žensk a m i Sinoči sti si dobro zrahljali lase in si potolkli glave služkinja Marija M. in Marija P. Redar, ki menda slučajno rvi poseben prijatelj ženskim pretepom, je od vel ženski na inspektorat v ul. Tigor, kjer ju je uradnik kmalu izpustil na slobodo, seveda z neprijetnim pridržkom, da bodo morale v svoj čas odgovarjati na drti-dem mestu. Radi tihotapstva. Sinoči ob 7. uni so finančni stražniki aretirali v svobodni luki nekega moža, ki je hotel vtihotapiti več kilogramov sladkorja. Pre.-l nadzorni£om Ća-dež-era so pogodili, da je tihotapec identičen s 34^1etnim Anton F., vkrcanim na parniku »Gunduli«- ~ — letnega težaka Josipa C. so tudi radi tihotapstva aretirali in odvedl.jv zapor. Dražbe premičnin. V soboto, dne 1. fe j bruvarja ob 10. uri pre Ipoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Monteeucco št. 31, voz in konji ; v ulici Fontana št. f>T kočija : v ulici Foscolo št. 2, hišna oprava in pisarniški predmeti; v ulici Chiozaa št. 14, karta, pohištvo in železna blagajna ; v Rojanu štev. J, oprema v zalogi, čokolata in razno ; v ulici Ac° 0 ob uri popoludne 113°. C.* — Tlakomer oi» 7. uri zjutraj 7")5.6 — Danes plima ob 2.")ij> predp. in ob —.— pop.; oseka ob 11.28 predpoludne in ob —.— popoludne. Društvene vesti. Veselica slovenske dekliške šole. — Prijavljena veselica naše dekliške šole družbe sv. Cirila in Metodija je vzbudila veselo zanimanje. Naši sloveuski delavci pri sv. Ja- kobu, pa tudi drugi slo verski krogi v mestu se pripravljajo, da se trumoma udeleže te iej»e veselice. Poseben odlx>r bo skrbel, da bo v dvorani red in da lx> torej na vse strani preskrbljeno za udobnost gostov. Mi se že naprej veselimo »Klopotačeve in Žlobudrovec brhljavke. in one divne prodajalke na trgu, ki bodo v svoji lepi nadarjenosti kazale, kolike koristi je za nas šola družl>e sv. Cirila in Metodija. A ona lepa igia »Lurška pasta r i ca«? To 1» pač najlepši način, kako si slovenski delavci in naša jioštena slovenska dekleta pripravijo svoje pustne veselice! Tržaški Slovenci imajo lepo življenje, a to življenje je vedno trdnejša in trdnejša j>odlaga naši boljši bodočnosti. Velik plesni venček — v mali Mal-lljevi dvorani i Poroča se nam, da so se »KoLaši« in »Brivcev; pomagači« združili v toliko, da prirede v soboto dne *. februvarja skupen maskiran plesni venček v dvorani Mali v, ulica Torrente IG. Kol asi poskrbe za zabavo s petjem, »Brivec« in njega pomagači za razne humoristične nastope! Oboji skupaj pa za j»opolni orkester, ki bo vdarjal od ure zvečer do 4. ure zjutraj ! Kedor še ni videl kaj takega, naj ne zamudi te res ugodne prilike ! Trgovsko iii izobraževalno društvo naznanja, tla v nedeljo dne 2. februvarja ne lw> šole, Ker se bodo vršile priprave za »veliki ples« in pa vaja narodnega plesa »Češka beseda«. Požrebno dru>tvo »Arlmatej< na Proteku bo imelo dne J. februvarja 1VM v dvorani g. Ivana Goriupa svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. ."«. Uiza nasveti. »Movanska eital Ilira* priredi jutri v - j!K)to zvečer svojim členom in jtovabljenim gostom plesni venček s tombolo. Pričetek ob i*, uri zvečer. Jla&karada škedenjskesa orkestra. — Skedenjski slovensk' orkester priredi v nedeljo, dne 2. februvarja t. 1. svojo maškarado v novi krasni in veliki dvorani Colobigeve restavracije v Skednji. <)|>ozarjati moramo slavno občinstvo, tla je ta dvorana ne samo najlepša in najelegantnejša v Skednji, temveč, da je tudi v Trstu težko najti kako dvorano, ki bi jo prekašala |»o lepoti in velikosti. Ker bo k plesu sviral škedenjski orkester, ki je kljubu svoje mladosti že na jako dobrem glasu in ker se l>o skrbelo tudi za kolikor možno izbrano udeležbo, vredno je, da si ga ogledajo tudi Tržačani. Ples prične ob 8. in pol uri zvečer in bo trajal do 4. ure v jutro. Vstopnina 1 krono. Dodati je še, da je Co-lobigeva restavracija najbližja tram\vajski postaji in tla v Skednju nimajo navade vabiti na svoje zabave meščane, ako ni zabava kol kor toliko dostojna za goste iz mesta. — Kdor upošteva, da o tem pripomore tudi prvemu slovenskemu orkestru na Tržaškem, r-e, ako mu bo le možno, gotovo udeleži te maskarade. Vesela vest. Kakor nam poročajo, se iet -ajega plesa trgovskih pomočnikov udeleži mnogo našdi trgovcev-gospodarjev. Nas je n vest vzradostila temveč, ker smo v pre -njih letih na plesu naš.h trgovskih pomočnikov pogrešali ravno one. ki so v prvi vrsti poklicani, da navdušujejo to našo vrlo mladino za organiziranje in naolju trgovine in gospodarstva. Na svidenje torej, enim in drugim, prihodnjo nedeljo v gledališču »Armonia« ! Vesti iz Kranjske. * Bivši irimnazijalee — tat. Zadnje čase se je po ljubljanskih župniščih in škotiji dogodilo več tatvin. Te tatvine so tlelale ljubljanski policiji velike preglavice, ker nikakor ni mogla priti tatovom ali tatu na sled. Včeraj pa so vendar zalotili avktorja dveh teh tatvin — pri kanoniku Zamejcu 320 K in pri prof. Antonu Zupančiču 600 K : in sicer v osebi nekega Ivana Poga'-arja, bivšega gimnazijalca. Sedaj poizveduje jk>H-cija, da li ni Pogačar kaj v zvezi tudi s tatvinama v župnišču pri sv. Jakobu in v nuu--skem samostanu. Vabilo i Mi sv. Mohorja. Za Mohorjevo družbo sta zimski in jesenski Čas žetve. V zimskih mesecih sprejema družba svoje ude in in njih letne doneske, in čim več jih je, tem ve če je tudi njeno veselje. Jeseni pa družba svojim udom pošilja novo duševno hrano, šestero lepih knjig. Ce gre torej vse po sreči, veseli se najprej družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe! Naj bi nam tudi letošnje leto prineslo prav veliko takega medsebojnega veselja ! Zato pa se obračamo do drugih rojakov z zt > petno prošnjo : P riti ruži te se naši res vseslovenski družbi, da se nas zbere zopet prav častno število pod varstvom naših varuhov, ! svetega Mohorja in Kortunata ! Vsaki Slo-vener, vsaka Slovenka štej si v sveto dolžnost, tla je sam in sama ud Mohorjeve družbe, in da ji s prijaznim opominom in vabilom pridobi še novih udov ! — Posebno prosimo častite naše |K>\ erjenike, da ob vsaki ugodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopet zastavijo svojo zgovorno besedo za našodtužbo, in tako čim več svojih vernikov privabijo k njej. Na potrebo, veliki pomen in mnoge koristi družbe sv. Mohorja iu njenih knjig nam na tem mestu pač ni treba znova opozarjati. Naznanjamo samo, da družba svojim udom letos poda sledeči književni dar: 1. »Zgodbe sv. pisma« snopič. Za dr. Lampetom nadaljuje tir. J. Ev. Krek. — Celotnih »Zgodb bv. pisma«, — te »knjige vseh knjig«, bi pač ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši ! S tem snopičem končajo zgodbe stare zaveze. Obsega ta del prekrasne in krepke nauke iz knjige Jezusa Siraha in Modrosti ter makabejski knjigi. — Naj nam baš »Zgodbe« ohranijo stare ude, tla dobo celotno knjigo v roke. 2. »Slava Gospodu!« Molitvenik. — Mnogokrat se nam je izrekla želja, naj izda Mohorjeva družba molitvenik s prav razločnim in velikim tiskom. Vstregli smo tej želji in letos podamo Mohorjanom molitvenik, s katerim bodo gotovo zadovoljni. Ćrke so velike, tisk lep in papir trden, tla mora zadovoljiti vsakogar! Slovenci ! Za 2 kroni dobite lep molitvenik, ki bi sam pri knjigotržcih stal toliko ali še več, povrh pa še 6 drugih knjig! Sezite po takem daru in zato ne zamudite, pristopiti družbi! — Molitvenik »Slava Gospodu« se bo dobival tudi vezan, in sicer : v platnu z rudečo obrezo po 60 vin. (30 nvč.), v usnju z zlato obrezo po 1 krono 20 vin. (60 nvč.l — Cenjene ude prosimo, tla naročujejo samo te in ne drugih vezav, da se tlelo v knjigoveznici in o raz-j»ošiljanju preveč ne obtežkoči. :>. »Poljedelstvo«. II. del. — Posebno poljedelstvo. Spisal Viljem Rob rman. — Obsega nauke, kako treba paziti na gnoj, semena razne rastline, imenitne za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače razmere in ; slovenski poljedelci naj nikar ne zamudč, i omisliti si jo ! 4. »Zimski večeri«. Za odrastlo mladino spisal prof. Jož. Stritar. — Ta pisatelj je ttobro znan našim čitateljem že po prejšnjih knjigah »Pod lipo« in »Jagode«. V tej knjigi je zbral zopet lep šopek pesmij, »drobnic«, t. j. tehtnih izrekov, mičnih bas-nij, prizorov, povestic itd. — sploh blaga, ki je pripravno zlasti ob zimskih večerih kratkočasiti mlado in starti. ;"». »Veliki trgovec«. Spisal je to zanimivo povest Engelbert Gaugl in izide kakor 54. zvezek »Slovenskih Večernie«. — S to knjigo vstrežemo tolikokrat izrečeni želji j po daljših povestih. 6. Koledar« za 1. I90o. — Koledarja potrebuje pač vsakdo: tako primernega in združenega z drugimi knjigami na Slovenskem ne dobiš. Tajnik se potrudi, tla boj 1 vsebina kakor mogoče raznovrstna in vabljiva. Tak je naš književni dar . koristno se druži s prijetnim, pouk z zabavo, ;n vsaki ud najde v knjigah »svoj del«, nekaj, kar ga posebno mika in vleče ! Slovenci, na Vas je, -la bodo naše knjige romale v čim naj-večem številu med naš narod, da se naša družba razširi povsod i! — Gg. poverjenike prosimo še posebej, da tudi letos trudolju-bivo nabirajo širom domovine raztresena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo d ruda, sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine ! Posamične ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 Iv) dodati še 40 vin. za upravne str- ške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda mo-raio potem j»oštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Mdi Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!« V Celovcu, dne 28. prosinca 1902. Odbor. Društvo »Zvezda« na Dunaju bo imelo svoj zabavni večer v nedeljo dne 2. februvarja t. 1. v dvorani »zum Hegensbier-gerhof« I. Sonnensfelsgasse 2. — Začetek ob šestih zvečer. Na dnevnem redu bo predavanje predsednika si. akad. društva «Slove-nije«, g. cand. med. Mavricija Rusa: »Koristi čitanja knjig«. Potem bo sledil koncert 'pevskega zliora društva »Zvezde« pod vod-, stvom svojega pevovodje, g. V. Krušiča. — Pele se bodo sledeče pesmi : I. Ivan pl. Zaje: »Uboj«, poje moški zbor. 2. Stanko Pirnat: »Naša zvezda>, poje mešan zbor. 3. Anton Foerster : »Samo«, poje mešan zbor. 4. Matija Hubad: »Stoji, stoji tam beli grad«, «Ko b' sodov ne b lo«, »Zmiraj vesel, vesel«, poje moški zbor. 5. Ivan Pušnik : «Njeni spomin«, poje moški zbor. 6. Matija Hubad: »Škrjanček poje žvrgoli«, »Oj bratci veseli vsi«, «Dekle povej, povej«, poje mešan zbor. 7. F. S. V il-har: »Slovenac i Hrvat«, poje moški zbor. i— Na tem koncertu bo sodeloval tambaraški zbor si. hrvitskega društva »Prosvjeta«. Loterijske številke, izžrebane dne 2y. t. m. : Livov 4o 81 15 73 85 Praga 22 42 4 18 86 i Književnost in umetnost. »Slovenke« št. 1 ima sledečo vsebino: Učiteljica na deželi. X. — Na obali. Ucva. Trst. — Bodi blagoslovljena! Sienkiewicz-Marjan. — Dekliški liceji. J. Ferfolja. Praga. — Slika. Ž. L. Mozirski — Ženske v javnem družabnem življenju. Sava. — Pesem. Utva. Trst. — Nekoliko aforizmov žen. Prevel J. Ferfolja. Praga. — Ko s sanjami svitlimi... Fran Zgur. Poddraga. — Žensko časopisje na < 'eškem. J. Ferfolja. Praga. — Kaj gledaš me tako hladno? Fran Zgur. Poddraga. — Socijalni temelji nravstva. Berta Pappenheim. Prevela Lada. — Magdalena. J. S. Machar. Z dovoljenjem pesnikovim prevel Ant. Dermota. Praga. — Nove knjige. — Beležke. — Prodorno! — Cenjenim naročnicam in naroeni kom ! — Po-jasuilo. Gospodarstvo. Nagrade za vz^ledne vinosrrade. C. kr. namestništvo je podeliio letos sledečim vinogradnikom tržaške okolice, ki so vložili svoje prošnje potom naše kmetijske družbe, nagrade za njih vzgled no napravljene vinograde na amerikanski podlagi. L Nagrada po 50 K: 1. Trčak Ivan — Sv. Križ 37. II. Nagrade po 40 K.: 2. Košuta Matija — Sv. Križ 26. 3. Košuta Anton — Sv. Križ 67. 4. Valenčič Karol — Barkovlje 25. 5. Godina Andrej — Skedenj 14. 6. Bukovec Andrej — Prosek. III. Nagrade po 30 K : 7. Tence An- j drej — Sv. Križ 148 8. Mi klavec Ivan — j Sv. Marija Mgd. sp. 446. 9. Maganja Marti n ! — Sv. Križ 124. 10. Bole Ivan Marija — Rojan 242. 11. Kovač Matija — Rojan 20. 12. Piščanec Anton — Rojan 284. 13. Godina Ivan — Skedenj 15. 14. Sancin Jakob — Rojan 384. 15. Štabar Jurij — S. Marija Mgd. sp. 357. 16. Čok Anton — Lonjer 12. 17. Lovrenčič Anton — Lonjer 25. 18. Kralj Jernej — Sv. Križ 11. 19. Sosič Anton — Opčina 148. Premožnemu prosilcu Josipu Trčak iz Sv. Križa 38, na katerega se ni moglo o podeljevanju nagrad ozirati, ker so te samo za manj premožne vinogradnike določene, izreklo je c. kr. namestništvo na predlog izvedencev pohvalno priznanje za njegove nove trtne nasade. Nagrade se razdelijo v nedeljo ob 10. uri predpoludne v uradu kmetijske družbe, kamor se vabijo dotični gospodarji. Nagrajenim vinogradnikom kličemo : — slava ! Le naprej po poti umnega kmetijstva (Dalje na četrti strani.) Izjava. Podpisani izjavljati, da sli resnično posluli l;. (Jovekarju od nje41. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v £katljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 atotink. Velikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne n KU cene. U U VILJEM DALLA T0RRE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) MoJe pohištvo donesesrečo. — — Inteligenten mladenič išče službo pri kaki tukajšnji (ali tudi na deželi) večji trgovini, kakor praktikant: iz začetka tudi brez plače. Govori in piše tri jezike. Pismene ponudbe, pol naslovom »Stalno«, naj se pošljejo na upravnistvo »Edinosti« — Tist. . MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slo?, zalop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) it. 1. na de (sni strani cerkve sv. Petra). Koakaraaoa mamogoda, ker j« blago ls prve roko. F* I»i v k« rift, a * 1 a upitu v izgled Z Visoki t Ladi jta l>odi izrečena tu v imenu nagrajenih n:tš:i topla zjhvala. 0«ilx>r kmetijske družbe. X;im zavarovalni zavodi. Kako priljubljeno je p"stalo zavarovanje na človeško življenje pri naših d<-mač h zavarovalnicah, vidi se najlepše iz poročilu življenskib od-delk< v banke »S!avije«. Od 1. januvarja do 31. decembra 1901 podanih je bilo pri tem našem zavodu f>onudb za zavarovani kapital K 17 810.5(M>, od katerih je bilo spre-jptih o399 ponudb za kapital K i:>29i».400. V isti dobi t. j. ?a pretečeno leto izj>lačalo Fe je v iivljenskih oddelkih zavarovanega kapitala K 1.195 000. lianka »Slavija« kot vzaj«nmi zavod razdeluje svojim členom ves dobirek. Te dividecile se je izplačalo členom doeedaj K 12.291 Rezerv* in fondi iz ka>ujejo s k« cc» m leta 1900 K 22,914.97210. Iz navedenega vidi se, da občinstvo naše dobro uvažil e pruJnost domačega zavoda in f-e zaupljivo in gotovo tudi z vspehom k njem.i obrača. Brzojavna poročila Kadi brsra Damat Maliinut paše. <"AH1GKAD 30. (B.) Po/nana grška juvelira, brata Kostandaris, sta i/gnana. Obdnlžeiia Ha, da sta šla na n ko Damat Mi-hn nt j cš;, ko je ini u bežal. — (Damat Malin ut pfša je r< dnik sultanov in je baje k« nsp riial proti življenju istega. Op. ured.) T uiška vlada ie ptorila v Parizu korake, da bi Damat Mal rnut pašo odpravili iz Pariza, kj< r f-e nahaja eedaj. Ko je bil ubežnik v K mu, je stavila turška vlada slično zahtevo do laške \ Ude, kateri zahtevi pa ni bilo ustreženo. Vojna v južni Afriki. LONDON 31. (Hi Kakor je izvedel sDailv Telfgrajh* irra rdgov« r državnega tanka Latdsd< >vna ra obvestilo nizozemske vlade jio -voji t-ph ?ni tendeLci toinco uljudnoga zxg( lovila, da je obvestilo nizozemske v"aaki določeni predlog. I/ španjske komore. MADlilD 30. (B Komora je s 142 glasovi jroti .'14 zavrgla predlog, naj se fi-lianČEdsu ministru izreče graja, ker ni hotel d«>\< liti kred ta vsprfo opustošenja, ki grozi jugu Španije po kobilicah. Samo 16 K. Naznanjamo vsem vesčakom, častnikom postnim, železniškim m redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo Dovoiznaj-dene originalne genf-ske 14-karatne remont. ure zlatega-t*lektro-plm|ue. _se--taT glaflhiitte-. Te ure imajo protimag-netične p r e c i z is k urni -trnj -o najtarčneje reirulirane in preskusen in • : ljutim z vsuak«i uro .'Metrio pismeno jamstvo. Okrov kt je -«-stavljen od treli odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-naj'Une amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-kanit. zlat« ni. tako. da je podol>en čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja i« o kr.>n. Pelina ura na svetu, katera n«* zgubi nik« , /i;i » -a lira Sprejeli smo v »'> mescih loooo dndaiii.il naročil in okoli uljni pohvalnih piseiu Cena ui i ; u -pode ali dam»- le 1*", kron poštnina in eol-nir.a proet*. Vsaki uri je brezplačno pridejam mošnji« k od i.-nja Krasne in moderne verižiee od zlatega piagae za gospode ali dame itudi ovratnjice) po *> — ■"»- - in — K. Ako urane ugaja, se sprejme nazaj v-b*d česar -<- nima nobenega rizika. Kazpo-- ili a nje po poštnem povzetju ali predplačilu. •'• »>e /e (ošiljati na Razpošiljanje ur ..Cbrocos Basel (Švica). Za pi*ma v švico je slaviti znamko za :*."» -UH., na dopisnice lO stol. I Trpvina z železnino „Mor" PETER MAJD1Č t < KIJI. (irašk» cota ^t. 1*2. Zaloga lite feleznine in lite poste-klene posode iz Stechlavskih fužin grofa Waldsteina. Zaloga na debelo paličnetra železa, zire, žt-bljev. 7< lezniue in vsega kovinskega blaga, p«'steklene posode iz pločevine, namiznega orodja. no.an-kih izdelkov. moZnai^ev. svečnikov. likuinikov. kavinih mlinov. tehtnic, nit-ril in uteži. '>akrenih in železnih kotlov m kotlov za žganje kuhati INdjideNLi »troji. alif, <-«*w iz železa in kauieii-ščine. 1 raven«-. tretje, cement, streiaa lepenka. dadtH« orodje. -;nnoLolni<-e in «l?<»ki>lniee. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo --»•! iz Marne B. Fraper-ja v Pragi - je že več kakor ."io let obče znano «lomače stil rt >, najprej v 1'rniri rabljeno «lo- zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z mače zdravilo, katero varuje in ohrani redno uporabo i*«ega se prenavljanje krepi ; v„etje in bolečine <»l«jša in ohrani . J in hlaib. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. y pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti po pošti 20 nvč- več. 6 nvč. več. Svarilo! V-i deli embalaže nosijo d^f^ zraven stoječo, postavno polo- ^^^^ ženo varstveno znamko._ Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zala&atelja „pri črneiii orla" Praga. Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje |H»stno raz|M»šiIjanje. Zaloga v hkarnah Avstro-Ogerfke. v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani. E. Leiteiibni!?. ^m P. Prendiiii. S. Nerravallo, .4. Suttina, C. Zanelli. A. I'raxmarer. ■I ___________ ______ !■ {p SREČA TUKAJ. Sj utlaj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se v dobijo toliko časa, dokler zaloga tra ja, naravnost od J. IANDEREB, tovarna za ure. Mat. Stradom 2 vdobijo te nikaka stenska ura! nikake igrače! samo rabljivi predmeti od niklja, double pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. ';r. puneovnega urada. 1 nikelja^ta rem. žepna ur«, ?4 ur idoea, jameena za dober tek. 1 podoba eesarja Fran Josipa L ali Njeg. svetosti papeža, tudi socijalisti ču a na pokrovcu 1 mo^njiček o«l usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim naveskom. 1 j»ko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna >ipa. 1 par finih gumbov od dubl& zlata, patentov*ni. ti parov » .. za ovratnike in prsnikt- z podlago od biserne matice. 1 elegantna ^katlja za cigare ali cigaretp. 1 par uhanov oljtm moj velik ilusirovani cenik o nč. naprej. flV Velikanski izbor daljnogledov za gledališčn, kraje in m(»rje z akromatičmi lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od 35 nvč. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikrp^ki '/bor modernih lorinjet d 1 irld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. Ce r.e jako ugodne. — Sprejemajo se poprave ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga klanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barva nega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. jilai ie Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. 7oči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Črna istrska .... „ 36 ,, Istrski refošk .... „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam pe pošilja na »lom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan. lastnik. protiajaimea izgotovljenih oblek j= „AHa cM fli Trieste" = tvrdke m EDVARD KALASCH bh I Via Torrente št. 34 S nasproti giedališču ,,Armonia" E s krojačnico. kjer se izvršujejo obleke B po meri in najugodnejših cenah. V pro- H dajalnici ima tudi zalogo perila za B delavski stan po izvenredno nizkih cenah. E Izbor boljših in navadnih snovij. K VELIK IZBOR I izgotovljenih hlač za delavce | kakur tudi blaga za hlače, ki se na- H pravijo po meri. ■ | •--! Narodne obleke (kostumi). Podpisani javlja, da ima na razpolago ~2() narodnih oblek, (12 ženskih in S možkih) katere izposoj uje po primerni odškodnini toliko narodnim društvom, kolikor tu
  • vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. J Kdo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. IVAN KRŽE Trst. — Plazza S. Giovanni št. <1. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste ix zemlje, porcelana, železa, kosi ta rja in stekla velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega, lesa z gobo ili druge zbobe. Skladišče vina 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine pa>tne in dezertne vina n». debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in. konkurenčnih cenah. Konrad Jacopich I^Vl«: Piazza Barriera priporoča svojo zalogo je^tvin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinej-e testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jakc nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naz-nauja. da -t- od naprej točijo sledeča vina: refošk črn po novi-., bela rebula iz Brd po novč. Za družine p-- ugodnejših cenah. Opolo iz Vi?£. po 2S. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizo vati in ako j it vdobi ponarejenai vdobi KA) gld. nagrade. Anton Brešćak L^r^t Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, zime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Proti fašlji ii tataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katramiie pasti I je li a vasi ni škatljiea po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijevc pastilje — = od ogolunjene sladke skorje škatljiea po 60 stotink. V dobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trsta, Piazza della Stazione št. 3. kak»r tudi v U-k.imi 1'iccini.i Jerouiti, Lueiani, Vi-tali A Vanlaba—m; v Reki: lekarn«, I*r"