pogajaj ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. J^faesioga tlacij ŠTEV. (No.) 45. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 15. APRILA 1922. LETO (VoL) VLGL IZ KONFERENCE NARODOV V GENOVI. Tretji dan konference je potekel mirno izvzemši nekoliko razburjenj med ruskimi boljševikimi delegati, ki pa 111 bilo posebno hudo, vsaj svet ?e ni podrl in zdravnika tudi ni bilo treba za njih rdeče živce, ki so itak navajeni na še večja razburjenja. Cela konferenca, ako jo človek od daleč opazuje, je kakor nekak shod dečakov starih največ 15 let, ki se igrajo mednarodno konferenco. Sem pa tja se kak paglavček razburi in zahteva to ali oni. Toda ata usta-nejo, pa ukažejo: mir pa tiho! pa je vse tiho. Ata so pa Anglija, oziroma njen zastopnik, lisjak Lloyd George, ki vihti nad njimi naprej in naprej bič. Kakor poročajo namerava Anglija predložiti te dni poseben mirovni program, katerega bodo morale vse države podpisati kot mednarodno pogodbo. Po tej pogodbi nobena država ne bo smela drugi napovedati vojsko za daljšo dobo. — Naj-brže ima Anglija za ta čas pripravljen poseben program delovanja, ko :>o hotela biti nemotena in imeti proste roke. Lisica je bila vedno lisica. Potem je konferenca predložila razne večje spremembe za Rusijo, katere so pa rdeče junake nekoliko razburile. Pravijo, da bi pomenilo popolen bankerot njih bankerotne politike, ako bi sprejeli te spremembe. — \o. tu se kaže vsa strašanska nezmožnost socijalizma. za kaj pametnega in stalnega sezidati za napredek in korist narodov ali posameznih stanov. Podirati, da! To zna soci-jalizem. Sezidati kaj. za to je pa preslab in popolnoma nezmožen. Rusijo je razbil. Sedaj, ko je v stiskah, sedaj pa so morali voditelji tega nesrečnega naroda priti v Genovo. pred diplomate tujih narodov, da jim bodo "rešili" državo in narod popolnega uničenja. Kako ga bodo sovražni 4"prijatelji" in izkoriščevalci rešili, je pa drugo vprašanje. Konferenca bo zahtevala popolno priznanje privatne lastnine, bolje varstvo za tujce v deželi, popolna preureditev načina vlade, skratka popolno odpravo sovijetov in komunizma in socijalizma. Ruski delegatje so se baje pri tem programu nekoliko razburili, vendar kakor se vidi, ne preveč, kar pomenja, da so sami na skrivaj ta program predložili konferenci, da ga jim bo "usilila" da se bodo s tem oprali pred svetom in se tako rešili strašanske blamaže, v katero so zašli. Finančni podobor, ki naj reši zavožene finance in naj napolni okra-dene državne blagajne sveta, je bil tudi izvoljen. Predseduje mu angleški zastopnik Sir Robert Horne. RAZNE NOVICE. PROTI VOJAŠKEMU NUS-U." BO- Kakor znano se je zabela po celi državi že pred več časom agitacija, da bi se dosluženitn vojakom, ki so bili v svetovni vojski, dalo nekako priznanje v večji ali manjši svoti, ki bi mu pokazala hvaležnost naroda za žrtve, katere je prinesel za domovino v vojski. Vendar temu so se uprli vsi kapitalisti in vsi verižniki, ki so za čas časa vojske napolnili svoje žepe z nezmernim bogastvom. Morda je samo eden izmed njih naredil v vojski več dobička, kakor bi vsi vojaki dobili tega "bonusa", vendar sedaj ocHočno nasprotuje temu daru. Podpredsednik legije, Mr. Tav-lor je objavil posebno pismo, v katerem ostro biča pred vsem bankirje amerikanske, ki so proti "bonu-su" in pravi, da so banke v Ameriki za časa vojske naredile čistega dobička $1.747.605 .000. 1 a svota je to-raj trikrat tako velika, kakor bi pa znašala svota vsega "bonusa." Ta velikanska svota je pa samo čisti dobiček, t. j. svota. katero so spravile banke kot take, tu pa niso vštete velikanske svote, katere so dobili razni lastniki bank in delničarji, kot dividende od svojega uloženega denarja. PLAČE ŽELEZNIČARJEV. Delavske plače so že tako padle, da ima navadni železniški delavec že samo po $70.00 na mesec. S to svoto družinski oče nikakor ne more preživeti svoje družine. Zato so se začeli oglašati razni glasovi, ki zahtevajo, da vlada določi uradno najnižjo plačo, koliko smejo kompa-nije dajati svojim delavcem. M. V. C. W. COUNCIL V WA-SHINGTONU SE RAZ-DRUŽI. Organizacija škofov in katolikov Združenih Držav se bo razdružila in se bo vse delo nadaljevalo popolnoma v drugem tiru, kakor do sedaj. Velika nsko delo, katero je ta organizacija začela, se je tako razširilo, da ga ena organizacija ni mogla več obvladati. Zato se bo celo delo razdelilo bolj podrobno in bolj po škofijah in cerkvenih provincijah. Do sedaj je stala uprava te organizacije nad $300.000 letno. Sedaj bodo posamezne škofije sprejele delo in pa tudi stroške. TEŠKI GASI. JUGOSLOVANSKE NOVICE. PREMOGARJI POČIVAJO, A LASTNIKI NAVIJAJO CENE PREMOGU. Philadelphia, 12. aprila. — Danes je baje poskočila v tem mestu cena premogu za 25 odstotkov. Tako torej izrabljajo položaj lastniki pre-mogorovov. Delavce premogarje o-škodovati z brezdeljem, a sami pa navivajo cene premogu. Sedaj vidimo še le, kdo je glavni povzročitelj seaajne premogarske stavke! Vse kaže, da bomo tudi v Ameriki dobili še težke čase za našo vero in cerkev. Protikatoliški duh, katerega sejejo razni verski odpadniki in razni fanatiki po nekatoliških sektah. se pojavlja v raznih državah in mestih Združenih Držav. Katoliška cerkev mora biti vedno preganjana in pod nogami raznih svojih sovražnikov, kakor njen začetnik. V New Yorku se je ustanovila te dni nova velika organizacija, <4Evan-gelsko protestantsko Društvo", ki si je postavilo v nalogo braniti ameri-kansko demokracijo proti mahinaci-jam papežkega Rima." Y svojem pozivu za pristop k društvu, pravijo ustanovitelji mej drugim: ''Rimskokatoliška cerkev je stalna nevarnost za Ameriko in ves svet. Vsikdar se je sklicovala na "božje poslanstvo" zato da je vladala nad svetom, bodisi versko ali politično in od kar se je vojska končala, vrgla se je v obupen boj, da bi to dosegla na celi črti. Njene intrige so bile pred vsem naperjene proti Angliji in proti A-meriki. Vsem je dobro znano, da so sklenili rimski katoliki, da bodo naredili Ameriko katoliško ako le mogoče in sicer samo z namenom, da bi naščuvali Ameriko proti Angliji, da bi preprečilo ožje občevanje protestantskih držav med seboj, da bi spodkopali šolski zistem naših publičnih šol v korist svojih farnih šol. kjer se uči romanizem, da bi zgodovino Združenih Držav pokvarili in tako zastrupili srca protestantskih otrok po šolah . . -na Jukiča radi poneverb in da ga ie izročil sodišču. Slov. 66. Tvoj sosed nima še katoliškega časnika. zakaj bi ga mu za nekaj časa ti ne naročil ako pa sam noče. VELIKI NALIVI V CHICAGO. Prve dni tega tedna smo imeli v Chicago velike nalive, ki so povzročili zlasti v predmestjih, kjer še ni kanalizacija dobro izpeljana, veliko škode. Celi okraji so bili pod vodo. po ulicah je na nekaterih krajih stala voda več kakor tri črevlje visoko. Vsi '"bazmenti" — pritličja so bila pod vodo. Tudi iz Michigana se poroča o velikih nalivih, ki so povzročili velike povodnji po raznih krajih. Tisoče Polja je pod vodo. Vse reke in dotoki so prestopili svoja obrežja. - DENARNE POŠIUATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in "sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Vcerajšne cene so bile: Tugoslovanskim kronam: ------" ^C! m Italijanskim liram: ""■•HtSSt* 500 kron ................$ 2.10 50 lir ...................$ 3.25 1000 kron ................ 4.00 100 lir .................... 6.10 5000 kron ................ 19.00 500 lir ................... 28.50 10000 kron ----......... 38.00 1000 lir ................... 56.00 Za pošiljatve v an^erikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na:' BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, I1L ■•■•m. "EDINOST- EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden.______ Slovenian Franciscan Press 1049 W. 22nd Street, Chicago, 111. tudi ostal Magdalena; kajti tisti dan je še nekdo drugi gledal proti Kal-variji, gledal, kedaj se bo dvignila žrtev njegove lakomosti kvišku proti nebu na lesu križa in to je bil Judež 11a Oljski gori z vrvjo okrog vratu v rokah. In ko ga je zagledal, ni pokleknil in priznal svojo zmote, temveč — šel in se obesil. O, naj bo toraj tudi za te, da — za nas vse ta teden \ eliki teden ! — Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. ■ 1 Rev. J. M. Trunk. a Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879 Verujem v Slovanstvo." VELIKI TEDEN. V zgodovini človeškega rodu so bili dnevi, meseci, leta, ki so se vsled svojih velikih dogodkov, ki so se v njih zgodili, začrtali v zgodovino s tako globokimi črtami, da jih ne bo več mogel ne čas, ne nič izbrisati iz človeškega spomina. Dokler bo človek na zemlji, se jih bo spominjal. En tak veliki teden je teden, v katerem smo prav kar. » * * * Tam v Jeruzalemu so se vršili na ta teden veliki dogodki, ki niso bili sicer takrat ravno tako veliki, ko so se vršili, vsaj tedanje človeštvo jih ni vzelo za bogvekaj. Neki Jezus iz Nazareta, katerega so veliki duhovni m pismarji in vsi slabi elementi židovskega naroda smrtno sovražili, je bil prijet, aretiran, obsojen k smrti in umorjen na križu. Toda ko so ga dvignili na križ, in ga zasadili v zemljo, je naenkrat solnce izgubilo svojo moč in postalo temno. Po celi zemlji je bila tema. Neki modrijan tam daleč na Grškem, Ici je videl to temo, Dijonizij Areo-pagita, je začudeno gledal ta nenaravni pojav in v svojem strahu zakli-cal: "Ali se je ustroj svetovnega vsemira nekaj pokvaril in prišel v nered, ali pa Bog Stvarnik narave trpi." In ko ie ob treh popoludne ta Jezus izdihnil svojo dušo, se je naenkrat vsa zemlja stresla in skale so pokale s strašanskim pokom, tako da je vse ljudstvo prestrašeno bežalo v mesto in se skrilo. * * * Od tedaj do danes so pretekli že dve tisočletji. Marsikaj se je na tem svetu spremenilo. Marsikaj pozabilo, marsikaj živi samo že v bajnih sanjah, marsikaj samo v nedoločnih obrisih v zaprašenih zgodovinah. To-<"a en teden, eti dogodek pa je ostal skozi vseh teh dveh tisoč let tako v živem spominu, da še danes milijoni ta teden v duhu gredo nazaj in sledijo s svojim premišljevanjem in s svojimi sočutnimi srci vse dogodke tega velikega tedna. Milijoni na veliki četrtek pristopajo k mizi Gospodovi, ustanovljeni od tega Jezusa in se spominjajo njegove zadnje večerje. Veliki petek milijoni vernikov poklekujejo pred podobo tega križanega Jezusa in mu poljubljajo njegove rane. katere je dobil pri tem svojem križanju. Pa še več! Milijonom je ta Jezus kot najvišji ideal človeške popolnosti, milijoni slede njegovim naukom, milijoni ga priznavajo in verujejo v njegovo bj-žanstvo toda tudi kot edino pot resnico, edino resnico in vse življenje človeka na zemlji, tako da jim je življenje brez tega Jezusa ni vredno življenja. da jim je njih delovanje, ako ni posvečeno pred vsem njegovi službi izgubljeno, da je njih srce prazno, ako ni v njem tega Imena. Zato se še danes imenuje ta teden veliki teden in tudi je milijonom in milijonom v resnici. Milijoni, ki bolnih in ranjenih src, razdvojeni od strasti in od greha, od križev in težav, od nadlog življenja globoko upog-1 jeni že skoraj ječe v obupu, najdejo pri ranah tega Jezusa svojo nove nade, novo srčnost, nov pogum, pa tudi novega navdušenja in novih moči, da po njegovem zgledu vzamejo svoj težki križ. ga poljubijo, si ga po-lože na svoja ramena in gredo za njim. Da koliko človeških src je ta Jezus navdušil, dvignil za višje ideale, dvignil iz mesenega požel jen ja. dvignil iz sužnosti človeških strasti in jih naredil v plemenite ljudi. Da vsa zgodovina človeškega rodu od tega velikega tedna do danes nosi znake — mogočen pečat tega Jezusa in njegovih naukov, kajti nauk tega Jezusa je šel od srca do srca, od naroda do naroda, od dežele do dežele. In povsodi, kjerkoli se je ukoreninil, povsod vidimo naenkrat tako \elikanske spremembe, tako vse predrugačene narode. Ta nauk je našel tedanje olikane narode v strašni moralni propalosti, druge je našel v popolni divjosti po gozdovih in pustinjah. Toda po dveh tisočih letih, kako >e je spremenilo obličje zemlje! Predaleč bi nas vedlo premišljevanje vsega, kar je ta prvi veliki teden začel za človeški rod in tudi dosegel, kako nezmerne dobrote in milosti je prinesel za celi človeški rod. V resnici, po dveh tisočih letih je ta teden danes večji teden, kakor ie bil pa takrat, kajti njegova velikost raste od leta do leta, od stoletja do stoletja, od tisočletja do tisočletja. Vedno globje in globje se utiska v človeško družbo in kolikor bolj se utiska, toliko večji je njegov vpliv, toliko srečnejše je človeštvo, toliko plementejša so srca, toliko boljše in lepše je človeško življenje na zemlji. V velikem tednu smo! Res, prav kar so moči pekla pri marljivem delu. Marsikje in pri marsikaterem narodu vpliv tega velikega tedna pojenjuje. Človek sedanje dobe, bi se rad odtegnil vplivu tega velikega tedna. Išče izhoda, kako bi se otresel križ* — križ. trpljenje, delo, zatajevanje, premagovanje, čed-nostno življenje, — vse to mu je v breme. Poskuša na razne načine, kako bi se otresel, da bi ne bilo treba iti za tem Jezusom po križevej poti. Razveselje vanja se mu hoče. Zabav, vživanja hoče. Toda le naj. To bo samo trenotno. To bo samo začasno. Kajti ravno to stremljenje ga bo pa toliko bližje pripeljalo h Križanemu Nazaren-cu, toliko mogočneje bode zopet stopila velikost tega tedna v človeški zgodovini, kajti človeštvo bo dobilo zopet nov mogočen dokaz, da je v resnici samo ta Jezus, katerega križ bo ležal v petek na tleh po katoliških cerkvah, križan, umorjen, zaničevan, preziran, premagan — edini pot, resnica in življenje človeškega rodu. In takrat bo človeški rod kakor skesan grešnik zopet pokleknil k temu križanemu, zopet se bo sklonil globoko k niemu, ki je še globje pod njim sklonjen na tleh, da ga poljubi ne S poljubom Judeževim, temveč s poljubom spokorne Magdalene, ali nedolžnega laneza in bo s stotnikom pod križem dvignil prestrašen svojo roko proti r.ebu in zaklical: "Resnično, ta je bil Sin božji!" Človek, veliki teden je! Je tudi za te veliki? Blagor ti, ako je! Gorje ti, ako ni, ako tudi ti sam na sebi poprej poskušaš, če je res ali ni. Gorje ti, ako se boš kot skesana Magdalena sklonil k njemu, a ne boš Morda bo kdo pomilovalno vihal nos. ko čita ta napis. To diši po na-rodnjaštvu. Preživeli smo to dobo. Živimo v dobi, ko narodnostna vprašanja ne vlečejo več. Slavofilstvo je naredilo tekom svetovne vojske po-polen bankerot, shiralo je. Dandanes smo postali mednarodni. Izkazalo se je, da tvorijo gotove države gospodarsko skupino, v kateri so narodna vprašanja izločena, ne igrajo nobene vloge. Narodi hočejo kruha, zaslužka, dela. Namesto narodnih vprašanj je stopilo socijalno vprašanje, to vprašanje pa narodov ne pozna. Narodnost je imaginerna količina, na katero zidajo le še žiaje, ki so fantasti, sanjači. Doba idealov je minila, vera v take uzore ugasnila, gre za gmotni obstoj, za materielno biti ali ne biti, romantični izlivi v naši inaterielni in realni dobi niso več na mestu. Tako ali enako bo marsikdo odklanjal že naprej mojo "vero" in porival med staro šaro, obrabljeno šaro. sakdo presoja stvari iz svojega stališča. Vem, da je naš čas realen, materielen, znan in poznam izrek: najprej kruh. potem modroslovje. Kljub temu sodim, da bo poleg kruha vedno tudi še modroslovje, poleg skrbi za obstoj zmerom še nekaj uzorov, idealov. Duševna, idealna moč ne bo izginila nikoli in ne sme izginiti nikoli, pokazala bo svoj vpljiv, kadar bo inaterielni obstanek narodom zagotovljen. Prepričan sem. da idealno stremljenje sploh ne sme zamreti, ako nočemo, da se materielno ne pogreznemo in se sami sebe ne zamorimo, ne upropastimo. Gorje nam. ako bi ienjali "modrovati", "sanjati'" Trdim nasprotno: ves materielr/ napredek je mogoč samole na idealni podlagi. Zgodovina je najboljša u-čiteljica in ta učiteljica je na moji strani. Moderni čas in realistična podlaga naše dobe hira, propada ravno radi pomanknj idealnega stremljenja. Uspehov je bore malo ali so samo navidezni. Čimbolj stremi naša doba po materijalnem napredku, tembolj se pogrezava, propada, kakor vidimo dan na dan. Moje prepričanje je: ven iz materializma v živi in oživljajoči idealizem ! ! Pisati hočem o Slovanstvi*. o veri 11a Slovanstvo in poklicu Slovanskih narodov. "Trdno vero moraš imeti", poreče marsikdo, "da se polotiš kakega dela!" Zakaj? Ali ni danes Slovanstvo popolnoma na tleh? Ali se sedajni svet briga za Slovane? Pariška konferenca je bila brez Slovanov brez njih! Brigali*so se za nje le. kolikor so ti smatrali za njim koristno jih oškodovati na vseh koncih in krajih, kjer so le mogli. Pri konferenci v Washingtonu so sklepali na račun Slovanov o Sibiriji, a nobenega Slovana ni bilo poleg], Rusija, prej nekako še slovanska sila. je na tleh. umira nima prav nobenega vpliva; razpravlja se o njej pa brez nje, druge slovanske države ne štejejo, se nihče zanje ne zmeni. Kako moreš torej v Slovanstvo "verovati"? Počasi prijatelj. Vse poznani, vse mi je znano, vse okolnosti vpoštevam. "Ne brigajo se za Slovanstvo". praviš. "'Pa >*e bodo morali brigati" li odvrnem. Samo en slučaj. Rusija umira. Brigali so se zanjo le, da bi jo opipali še bolj. Kolčak. Dienekin. Wrantjel . . . to so bili samoi .... ... . 1 in emiserji antantnih sil. Niso hoteli Rusije rešiti, temveč jo zasužniti: zato so jih Rusi tudi spoznali in poznali. Boljševize mje bolezen, a ni smrt. Rusija umira, a noče umreti ... in ker je začela umirati ostala Evropa, Nemčija — Italija — Francija — Anglija — so se naenkrat zopet spomnili že skorada "mrtve" Rusije in se začeli prav gnetiti okoli nje. Vsak hoče biti bližji temu na pol mrtvemu mrliču ... in zdaj že govorijo, da bode od njega, od umirajoče Rusije prišlo "življenje!" Združene Države so volile jo milijonov dolarjev za "stradaiočo" Rusijo. Krasno lepo. Pa niso Amerikanci idealni? Stradala je Nemčija — tarnala Avstrija pa ni bilo idealov \ Ameriki! Zdaj kar 20 milijonov iz državne blagajne! Slep je samo kdor nima oči. Ne odrekam Amerikancem idealnega strmljenja. a za temi državnimi milijoni tiči nekaj drugega. Povedal je to senator France iz Marvlanda. Sam je bil v Rusiji in opazoval. Ni mi, pravi za sovjetsko vladcf. . . A Rusija je deblo Evrope in ozdravljenje Evrope more priti le iz zdravih ruskih razmer, za to se moramo za tega umirajočega moža brigati . . . drugače gre se nam za vrat . . . saj so naše tovarne polne .. . pa nič kupca . . . toraj . . ." Ali ni to dokaz črno na belem, da se morajo brigati ... in se bodo morali še bolj brigati. Ie malo potrpimo, pride čas, pride — Slovanstvo! Washingtonska konferenca ni hotela obnoviti pravega sadu. Zbrali so se v Cannesu, a sam Lloyd George je predlagal, naj se tja pokliče tudi — Rusija, in Francozi so postali zelo nervozni, ko so videli, da v Petro-grad neprestano prihajajo nemške ladje, in so začeli vabiti "mrtvo" Rusijo. Ruski medved se je nekako čudno začel obračati in noče ga biti ko- rec. Drugo Slovanstvo zdaj v svetovnih vprašanjih še ne igra posebne j stvar ureditrin'rojakTb^do "imelTte" vloge, premlado je še. a pride ..a vrsto, pr.de, prav gotovo pr.de, .n se žave . rentQV a,; tev bodo drugi morali zanj brigati, dasi ga dandanes pustijo še ob poti. "Vera v Slovanstvo!" Saj Slovani nimajo omike! Kje je slovanska kultura? Dandanes izda le kulturna sila, duševna moč, te pa Slovanstvo baje nima. .Poglejmo nekoliko ta prav tehtni razgovor. Pripoznam, da je kultura jako važen faktor za narodno moč. in prav nič ne tajim, da vobče Slovanstvo glede omike nikakor ni na vrhuncu, da mu omike res manjka. Treba je. da posežemo nekoliko nazaj v zgodovino. Kakor se razvije vse v naravi le sčasoma, tako se razvijajo tudi narodi le polagoma. Do omike se ne pride z naglim skokom, temveč stopnjema, korak za korakom. Omika je duševna dobrina, ki se mora pridobiti z duševnim delom. Izobrazba obstoji v požlahtenju src. Zunanji napredek, sijajna zunanja kultura je nič vreden lišp, ako ostane prazno, če se duše ne izobražujejo. Kultura potrebuje ugodnih razmer in ji je treba časa, mnogo časa. Ako moramo resnično in odkritosrčno pripoznati, da se glede kulture Slovanstvo res ne more kosati z drugimi "kulturnimi" narodi, ne smemo spregledati, da je dozdaj Slovanom manjkalo tako ugodnih prilik, kakor tudi časa. (Nadaljevanje.) je skoraj gotova in meseca maja se bodo stranke naselile v nji. Hiša je nekaj jako okusnega in Mr. Battisti-ku se mora dati priznanje, da je mojster v stavbinstvu. Načrte je naredil sam in tudi sezidal jo je sam. Prodajalno je zarental neki trgovec iz So. Chicago, ki bo odprl groceri-jo. Naš slovenski zdravnik je zarental celo prvo nadstropje, kjer bo imel svoj urad. Kakor čujemo pride tja tudi slovenski odvetnik, katerega tudi jako potrebuje naselbina. Edino, kar bi še potrebovali, je slovenski zobozdravnik. — Naša šola je zaključila za veliki teden poduk veliko sredo opoldne. Šole ne bo do torka po veliki noči. — Cerkveni obredi v naši slovenski cerkvi se vršijo kakor običajno, \ veliki četrtek in petek ob osmih, veliko soboto se začne po-božnost ob sedmih. — Blagoslov vc-likanočnega jagnjeta bode v soboto ob 2., 3., 4. in 5. in po vstajenju. Zvečer ob 8. bo slovesno vstajenje. — Naša cerkev je dobita nov o-krasek. Mr. Kosmač, ki je mojster vseh strok, je prestavil naše orgije iz podturna ven na kor, kjer so orgije dobile popolnoma nov glas 111 so res okrasek cerkve. Ta teden jih bo veščak uglasil za veliko noč. Mr. Ra-čič. naš organist, pripravlja poseben program za velikanočno nedeljo za veliko sv. mašo in Mr. Fr. Šinkovec bo pripeljal svoj orkester, ki bo spremljal petje in orgije. Kakor pravijo pevci, bomo imeli poseben u-metniški vžitek. -— \ petek večer je zadnja postna pridiga, katere je imel letos sam naš g. župnik. — Naše pridne slovenske žene so nam posnažile cerkev minuli teden. Bile so to: Mrs. J. Habjan. Mrs. K. Medic. Mrs. J. Dolmovič. Mrs. J. Falle. Miss Marv Gerbais, Mrs. L. Kure in Mrs. M. Kavšek. — Kakor čujemo naše Slovensko Stavbinsko Društvo jako lepo ne-preduje in raste z nepričakovano hi- I trostjo. Rojaki dobivajo vedno več več zanimanja za podjetje in u- videvajo velikansko korist, katero «-majo od te naredbe. Kdor še ni član in nima delnic tega podjetja, naj se pridruži gotovo! — Toraj naša šola je gotova stvar. Uradno dovoljenje ie že tukaj. Sedaj ta teden pobira gospod župnik delavske ponudbe. Kakor sedaj vse kaže, bomo prišli veliko ceneje, kakor ako bi bili lani zidali. Tako da se je splačalo počakati eno leto. Kakor upamo, se bo začelo z delom tekom 14 dni. Ta novica ie razveselila vse farane. Kakor čujemo se ustanavlja posebno novo slovensko trgovsko podjetje za "Real Estate", ki bo v kratkem začelo poslovati v naši naselbini. Tako podjetje je jako potrebno. kajti takoj, ko se bo začelo s zidavo šole, bode veliko naših rojakov od drugod, skušalo najti hiše ali vsaj stanovanja v bližini šole. Ako tega ne bomo organizirali, bo težko Pričakujemo v naselbino najmanj 50 do 100 novih družin, ki se od drugod pripravljajo, da se bodo naselile v našo naselbino do jeseni. Dublin, Ga. — Priloženo pošiljam ^ am še za enega novega naročnika za na Edinost. Skupaj sem torej poslala tri, mislim na ona dva. ki sem jih poslala zadnji teden. Tako u-pam, da sem sedaj zaslužila Vaš svetlikajoči križ. Prosim, da prič^ nete takoj pošiljati list novemu naročniku. Vas pozdravljam. Antonija Benchina. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Vsem čitateljem. naročnikom in dobrotnikom našega podjetja voši-mo prav vesele in srečne velikonoč- Mr. John Terselič, naš odlični Chi-caški rojak, je dobil od doma sporočilo. da mu je umrf njegov oče. Naše iskreno sožalje! Očetu pa: Naj v miru počiva! — H iša Mr. Battistika na nas-ne praznike in prav veselo Alelujo! protnem vogalu na Lincoln in 22. Calumet, Mich. — ... Tudi jaz glasujem za Pavle Zgaga in nioj papa in mama. John Klobučar. Dragi Johnie: — To je lepo, da si že toliko napredoval, da se že za Pavleta zanimaš. To je lepo. Pozdravljen ! Le še večkrat piši. Ured. Forest City, Pa. — Mrs. M. Svete ie hudo zbolela in se priporoča v molitev." sr H AMERIŠKA SLOVENKA. Leask, Sask., Kanada. — Od kar ste ženskam odkazali svoj "kornar", se tudi nam dozdeva, da smo bolj opravičene pisati, kakor smo bile preje. Sedaj imamo pravico kar zahtevati, da pribočite naše dopise. Sedaj pa, žene, le na svitlo! Tudi me pokažimo svojo učenost, da tudi me kaj znamo. Oprostite mi, ko Vam ne bom pihala kaj posebnega iz snežne Kana-ie. Moj namen je le bolj vzbuditi zaspanost mestnih žena, kjer vem, 3a bi lahko dosti napisale, ako samo začno. Tukaj na farmah je socijal-no življenje jako pomanjkljivo. To "pa veliko radi velike oddaljenosti ?arme od farme. Do letošnje zime smo mi tukaj imeli priliko skupaj priti samo enkrat na mesec in sicer v nedeljo, ko smo imeli sv. mašo. Še le to zimo smo v socijalnem oziru toliko napredovali, da so tu-kajšne rojakinje ustanovile takozva-ne "kart partije." To smo pa tako napravile. Povabile smo sosede k zaposlene le v hiši. Glede hrane se pa nikar ne bojte, saj vsa hrana prihaja iz farm. To pa z gotovostjo trdim, da boste težko postale dobre gospodinje, dokler se niste naučile tega na farmi. Tukaj se da vse bolje porabiti in ceneje kot sem se učila v Mt. Iron, Minn., kjer sem bivala s svojo malo družino par let. Koliko se lahko prihrani pri gospodinjstvu, bi nekatere gospodinje ne vr-jele. Vzemimo "jem", katerega sem spravila v klet pred zimo okoli 70 kvartov, me ne stane druzega kakor sladkor in nekaj dela. Govedinja sikateri angleški oficir ali kak drugI naj vlada za Anglijo. Cela demon uradnik je bil ustreljen. Zločincev seveda niso mogli najti nikdar. Visoka darila so razpisali, kdor bi jim naznanil voditelje te "črne roke. Baje se je vendar našel, ki je nekatere izdal. Kmalu potem, ko sem se decembra vrnil iz Palestine, so se začele demonstracije. Pri cestni železnici so razbili šipe, vozove pokvarili in prevrnili. Družba je potem od via de zahtevala 10.000.000 lir odškodnine. Svetlike po mestu so tudi razbili, da je bilo mesto o Božiču v temi. In še veliko druge škode so naredili. Vse to je delo nacijonalistov, katerih vodja je bil Zaglub paša. On je bil tudi v Londonu radi egiptov- je zimski cas veliko ceneje, kakor. , _ „ . . . , , . ' skih razmer, lo je moz, ki se ni dal po letu posebno doma zaklano. To ,, . . . . . rvAnL'tf rvif 1 l- 1 L- n oL-1 f firi stracija je vzbudila veliko smeha na veliko jezo Angležev., Danes, 20. marca je bilo pa tukaj v Kajri vse razsvetljeno. Praznovali smo dan "neodvisnosti" Egipta. K&j bo sedaj, bomo videli. Za sedaj je vsaj na zunaj mirno. Trgovina skoraj popolnoma počiva. Angleško blago sploh domačini vsi bojkotirajo. O Slovencih tukaj v Kajri ne morem veliko poročati. Večinoma so same Slovenke služkinje, katerih število se pa vedno bolj krči. Vesele praznike vsem I zimo sem "preservala" okoli 90 kvar-tu. Moj mož je nasolil 3 kadi slanine, da imamo klobas in mesa dosti do prihodnje zime. Sredi zime je peljal voz pšenice ter dobil 2000 funtov moke, katera je zopet bolja, kakor kupljena. Srčno pozdravljam vse Slovenke na "komarju", posebno pa stare nekemu hrvatskemu farmarju ter se znanke v Minn. Tebi list "Edinost" pogovorile glede te stvari. Izvolile pa želim najboljšega napredka ter smo si dve ženi, to so Mrs. Mary Kasun in Mrs. Ana Gerič, ki bosti skrbele za to. Sedaj se Slovenci in Hrvatje zbero sedaj pri enem in se-iaj pri drugem sosedu ter se kratkočasijo. S predstavami smo še bolj počasni. Toliko bolj se pa narod zabava z igranjem kart, se malo po-pleše, potem kdo pove kako povest, se razgovarjamo med seboj, se kaj zanimivega prečita iz kakega časopisa drugi zopet kaj zapojo in tako lalje. Le z žal, da se je začelo nekoliko prepozno, ker se že rabi več angleški jezik, kakor pa slovenski. Vsaka hišna gospodinja pa poskrbi j za dobro večerjo in drugimi stvar mi. Ko se zberemo nas je veliko. Včasih po 70 in še več. To je veliko številu za tako malo naselbino. Pri veliko število naročnikov, da bi kmalu postal dnevnik. Kanadska farmarica. IZVIRNI DOPIS IZ EGIPTA. Za "Edinost" piše poročevalec S. E. Kairo. 20. marca 1922. Cel položaj Egipta je ta-le: Da bi SMESNICE. Opomin. Naznajeno nam je, da v vaši vasi krmite živino z "gorečimi cigarami in pipami." To je v bodoče strogo trok nimam. Delati hočem edino za1 prepovedano." prostost in neodvisnost moje domo-j » * * vine. Vašega denarja ne potrebu- podkupiti, kakor nekateri drugi pred njim. Rekel je baje: "Star sem. O- jem." — In sedaj? Izgnan je iz E-gipta 11a nek otok pri Indiji. — Stvar se je vlekla, položaj je postajal za Angleže vedno neprijetnejši in popustili so — seveda samo na zunaj. Razglasili so dne 16. marca samostojnost Egipta in sultanu dali naslov: kralj, — toraj samostojno kraljestvo egiptovsko. To imamo sedaj. Pesek v oči! Nihče pa še sedaj ne ve, kakšni so pogoji, pod katerimi je dala Anglija to "kraljestvo." Angleški vojaki še vedno prav ponosno hodijo po mestu. Ta dan je bilo tudi nekaj malo demonstracij. Slišal sem, da so Arabci namazali Angleži v začetku vojske 1. 1914 do-' osla z blatom in mu postavili na bili egiptovsko vlado za se, da je glavo krono in ga kronali za svojega egiptovska vlada protipostavno na-; "angleškega kralja" in ga potem vo-povedala, vojsko, kajti bila je tedaj j dali po arabskem delu mesta in ga odvisna od sultana v Carigradu, so pozdravljali kot "svojega" kralja, ki VELIKO DOLGUJEMO RAZISKOVALCEM. Veliko važnih iznajdb sedanjega časa se lahko prišteva k raznim nekdanjim raziskovalcem. Veda je razširila njih polje ampak pravih teh ni v nobeni zvezi pravih originalnih odkritij. Vzemimo cascaro za primer. Ta se je uporabljala že pri Indijancih zapada in severozapada.med tem ko so jo spoznali Mehikanci in Španci potom pridigarjev. Ta lubad je bil poznan ko sveti lubar (ca scar a sagrada v Španskem), tako imenovano ker se je smatralo enako podobno lesu, ki se je uporabljal za izdelavo glavnih vrat samostanov. V letu 1872 so šele pravzaprav iznajd-li to zdravilno zmes in sicer je to iznašel mizar Donnelv, ki je spoznal vrednost tega zdravila pri in potom Indijanskih pridigarjev za časa njegovega bivanja v Kaliforniji in Oregonu. Danes vsi višji znanstveniki sporazumno trdijo, da je cascara eno najboljših zdravil proti zaprtnici. To je ena najglav-nejših snovi, ki jih vsebuje Triner-jevo grenko vino, katerega se že zadnjih 32 let vživa in je poznano kot . najzanesljivejše zdravilo za želoa- Krivica. . i . . . __. . • 1 at- 1 cne nerednosti. Ali ga imate Vi do- Mama , pravi mala Minka, to ,. ... „ • . ■■ ^ • t - j . . ma v vasi omarici za zaravila? Vas pa res ni prav. Kadar nisem se prav , , .. ..... . ... , , lekarnar ah trgovec z zdravih ima nic utrujena, me podiš spat. kadar L- . . , ____ __ - . . i lrinerjevo grenko Vino v svoji za- jlogi. Cvetka iz kasarne. Četo vodja (rekrutu, ki je stal z odprtimi ustmi) : "Jezes, fant mi tu zija, kakor pokojni Kolumb, ko je prvič New York zagledal!" * * ♦ sem pa se strasno zaspana, pa ino ram že ustati." * * * ____________Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako pa vedno raste in že brusi nož na te? S Bojevito katoliško časopisje, je med i tem ga ne boš odpodil, če ga nočeš Tinami največja potreba. deti. Angleži deželi obljubili popolno prostost po vojski. Egipčani hočejo sedaj, da bi Angleži držali svojo besedo. dano jim pred vojsko. Radi te- vsaki taki zabavi se pa zbirajo pro-1 „ DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 , K. S. K J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od it j ga se tudi Kedive Hilmi paša ne sme do 50. leta starosti. Vi se lahko zavaru vrniti, ker je bil vedno proti Angle-j jete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Dru žem ki so meseca decembri icvd 'styo PlačuJc $7 na teden bolniške pod -ti darovi, ko vsak da, kolikor hoče,!.* I... , , . v "Til pore. V mladinski oddelek se sprejema > . . , ^ . . tzrocili vlado drugemu in mu dali • Otroc: 0d , _i6 leta starosti. Di 1 materi denar se potem porabi za cer- , < , „ , . , J olroc» °a , „ ! .. T «,..,, naslov — 'sultan , kar pa Arabcem zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau ; Kvene stroške na Leask kajt, odbor n. ^ fcer ..Sllltan- je objed ! sovi dvorani. Ascstnen« sc plačuje »me -e ravno seda) pripravlja za gra- . , na seji, od 10 ure dopoldne do 4- ure po j 'J i te v nove cerkve. Tja bo spadala "em U"!' .vef*k.' P°glaVar; katereSa poldne. Vsa nadaljna pojasnila dobit. i^ • ____j Jim pa kristjani ne morejo nastav- lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih , " " ~ ~ ljati. Tako so sklepali Arabci ta- Predsednik John Widervol, 1153 Ea<«' 1 . ^ « 6ist Street. krat. O prvem sultanu se govo- Podpredsednik Joscph žulič. J ri, da so ga Angleži sami spravili na' Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist Si _ .v.- . j .. t« • « I "drugi svet", ker jim je postal ne- Blagajnik John Melle. rediti tudi po drugih naselbinah. ; * J 1 Zastopnik Joseph Rus. 6519 Bonna ave Znano mi je tudi. da se Slovenke ' . Nadzorniki John Zulič, Anton Strniši zelo bojite postati farmarice češ da VsC to je uzrok' da živimo Zadnje in Joseph Ponikvar - Zastavonoša Ani farmarji slabo živijo ter težko dela- ČaSC v vcdnih demonstracijah. Mar-I Drečnik. Dr. zdravnik Dr. j. M. Sebska* jo. Res. dela je dosti. Toda po navadi žene ne delamo na polji ter smo 3E jii: cigaret tudi naša naselbina. Do sedaj smo nabrali nekako $70.00. Res ni veliko, vendar za začetek je dovolj. Iz tega se vidi. kaj bi se dalo na- NA HRANO IN STANOVANJE se sprejme dve pošteni dekleti. Vpraša se naj na: "Slovenska Gospodinja'*, 2498 Blue Island ave., Chicago, 111. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od it do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300. $500. $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lah-, ko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden.! V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob I. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Xorwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E. 61st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml, bagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe terlin. SL0YENCI NA EYELETHU IN OKOLICI POZOR! ZA NAJBOLJŠO KVALITETO DOBRIH OBLEK ZA MOŠKE IN MLADENIČE OBIŠČITE MOJO NOVO KROJAČNICO. Priporočam se č. g g. duhovnikom za naročitev mašnih talarjev. povrhnih sukenj in solonskih oblek, kakor tudi vsem Slovencem in Hrvatom na Eveleth in okolici. Po naročila pridem sam na dom, ako se želi. Na vseh oblekah znižane cene. Čistim, likam, predelujem in popravljam obleke JOHN KUHELJ 422 Pierce St. zraven slovenske cerkve Eveleth, Minn. F1 mi ti DOBRE! KUPI TE CIGARETE IN iCPI DENAR. £ JOHN STAYER. J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., Chicago, lil Rojakom $e priporočam prj nakup raznih Barv, varnišev. železi - KLJUČAVNIC TN STEKLA Prevzamem barvanje hiš zunaj in zne- trai. nakladam stenski papir. Najboliše delo. nanižie cene RoiaWi obrnite vselei na svoi«ir» roiska' GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, 111. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, importirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam. Telephone Canal 1404. US z? t< s* t* & r •t-* t? & h i. R0JAK0.M NA ZNANJE! Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo. kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah. Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje. Rojakom se priporočamo v naklonjenost! JOSEPH FURLAN/ 405 So. Ann Street, v Little Falls, N. Y. m s THE MINERS NATIONAL BANK EVELETH, MINNESOTA. CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00. TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik. AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu. AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati. KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi. ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalninske družbe. NASA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas. Bančni uradniki : Jas. A. Robb, President. J. C. McGilvery. Vice-Pres. R. M. Heskett, Vice-President. L. E. Johnson, Cashier. F. S. M alley, Assist. Cashier. A. Neison, Assist. Cashier. / s t č t D l It O 8 Neznani Bog. (Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje) Nekega toplega pomladanskega večera se je vrnil iz Rima, kjer je gledal krvave borbe v statilijanskem cirkusu, v Liridij. Našel je mater na strehi, kjer ga je pričakovala. S skrivno skrbjo ga je videla vselej iti v Rim, kjer so bili beriči Tiberija noč in dan na delu. Takrat tudi najboljši ni bil v Rimu varen svojega življenja, svobode in časti. Nenavadno mrk pogled sina ji je takoj izdal, da ni pričakovati nič dobrega. Bil je zelo razburjen. "Mati!" pravi Pavel, ko se nekoliko umiri, "ako ti morda ne bo pretežko .potem —" ''Moj sin, ničesar mi ni pretežko, kar je v tvojo varnost. Saj smo o tem že dostikrat govorili —" odgovori mati gorko. "Potem sem za to, da se takoj zgodi", nadaljuje Pavel. "Mora se pa 2goditi skrivno. Monte Circelo prodamo, Liridij naj pa prevzame Pa-terkul." "Tako je prav, moj sini" "Najprej gremo v Atene k Dioniziju — potem — no potem bomo še videli. Najpoprej moram potegniti glavo iz zanjke, ali bolje, varovati se pred njo. Tiberij je strašen. Strašnejši, kadar boža, kakor kadar tepe. Saj prvo ni nič drugega, kakor plašč sovraštva. Ravno to je. kar me je danes prisililo do tega sklepa. Milost, katero mi je izkazal danes, ne more biti nič drugega, kakor sel pogina, ki mi ga pripravlja. Za njegovim nasmehom preži smrt. Saj tako me uči skušnja pri drugih. Germanika ni več. Rim ima mir, zato me lahko nekaj časa pogreša." "Tedaj moramo takoj proč, moj sin !" vsklikne mati prestrašena zaradi sina. "Prihodnjega večera ne smemo več počakati tukaj. Paterkul naj poskusi prodati Monte Circelo. Tel naj se takoj ogleda po ladji, ki nas bo nesla iz Ostija v Atene." "1 a hinavski Rim mi je postal neznosen. Neglede na nevarnost me nekaj žene proč, vseeno kam. Zunaj sijaj in bliščoba, — znotraj pa nič drugega kakor spletke, smrt in gnjusoba — ladja s samovoljno posadko, katero krmari sam bog pogina. Ali se ne mora potopiti vsak čas v dnu in or j a r Še enkrat sta se ozrla mati in sin na prijazno zeleno pokrajino pod njihovimi nogami, ki jo je mejilo na zahodu brezmejno morje, potem sta pa šla doli v svoje sobe, da se pripravita na daljno pot. Kipi na strehi so sami stražili, da se hiši ne bi približala kakšna nevarnost. Drugega večera, ko se je bližala že polnočna ura je zdrknila majhna ladja, katero so vesla tiho gnala ob obrežju navzdol proti tirenskem morju. Y njej so sedeli Pavel in njegova mati, oba oproščenca Filip in Melona. ki sta svoje prejšnje gospodarje hotela spremiti v prejšnjo domovino. Predno je napočilo jutro, je družba zasedla večo jadrnico, ki jih je pričakovala v ostijski luki in kmalu so izgubili izpred oči italijansko o-brežje, katerih večina ga ni videla več. II. * Bilo je nekega jasnega poletnega jutra v dva in tridesetem letu se-danjega štetja, ko je samoten pešec šel po od jutranje rose še mokrih in tihih ulicah Jeruzalema. Hodil je ko tak .ki je bil prvič na tem kraju in kateremu je vseeno kam da pride, zadovoljen s tistim novim in nenavadnim. kar mu sleherni korak sam od sebe odkriva. Gledal je le na to, da bi prišel iz morja hiš na prosto, na bližnji grič, da bi od tam z enim pogledom pregledal to velikansko, slavno mesto, kamor je dospel dan poprej po dolgem spremembepolnem potovanju. Kateri popotnik še ni poskusil mrzlične nepotrpežljivosti. ki mu krati v tujih krajih spanje in ga žene že zjutraj zgodaj ogledati si to ali ono slovečo stvar, ki je že dolgo poprej zabavala njegovo domišljijo. Ravno tako se je godilo našemu Pavlu Emiliju Lepidu, rimskemu legatu, ki ni hotel vpraševati po potu tisto malo molčečih oseb. ki so hitele po osamelih ulicah, o katerem je vedel, da ga bo kmalu našel sam. Kmalu je prispel do mestnih vrat. Pot ga je vodila čez star kamenit most, ki je držal čez majhen deroč potok Kidron. S začudenjem se je zagledal v mrzlo in temno, še vedno v jutranjo meglo zakopano globoči-no- ki mu je zijala nasproti na obeh Straneh mosta. Na njenih bregovih so bile letu in tam majhne Zgradbe v obliki tempeljev ali stebrenih dvoran, ali tudi enostavni štirioglati prihodi k grobovom. Od mosta se ie vila kvišku steza na neko z oljkami obrašČeno višino, ki je bila z nizkim zidom ločena od vrtov. Čex to kamenih) grobjo in na nekaterih krajih slabo poraščenem griču si je delal rimski poveljnik pot. Kmalu je priplezal na najvišjo točko, odkoder se mu odpre neoviran razgled. Onstran temne struge se je na sedmerih gričih vzdigovalo mesto v vsem svojem sijaju, pod varstvom slavnega tempelja, seveda ne več Sa-lamonovega, ki je bil razdejan, ampak onega drugega, katerega je zapo-vedal sezidati na istem mestu perzijski kralj Cir. Y vsej svoji lepoti se je dvigal proti jasnemu nebu s svojim belim marmorjem, zlatimi ploščami, pozlačenimi vrhovi in slemeni — mešanica grške, rimske in azijske zidarske umetnosti. Poln občudovanja je opazoval Rimljan ponosno stavbo in premišljeval, kako veličasten je moral biti še le prvi tempelj. Saj so se Tudje, ki so se spominjali prvega jokali ; ko so dozidali in gledali drugega. Toliko lepši je bil prvi. "To je toraj gora Moriah", govori Pavel sam s seboj, "božja gora. kakor jo judovske knjige imenujejo — in to je tempelj, katerega so s tolikim navdušenjem, požrtvovalnostjo in veseljem sezidali — tempelj, katerega imenujejo, hiša božja.' Čudna beseda! Ne tempelj tega ali onega boga, te ali one boginje. — ampak kar naravnost tempelj božji, ob katerem ni nobenega drugega. Nobenega enakega ne gleda solnce na svojem dnevnem potovanju. Edini večni, vsemogočni, vseljubeči Bog, o katerem Dionizij se vedno govori, čigar prihod, ali bolje čigar razodetje še vedno pričakuje. On je. ki me je semkaj pripeljal namesto njega.^ki nas bi bil tako rad spremljal, pa je navezan na učiteljsko stolico Areopaga. Tu je kraj, kjer so prerokovali preroki. — tamkaj grad Sijon z mestom Davida, kralja, pesnika in preroka — sedaj pa je palača tetrarha — in- tam je jama Jeremije. Zdaj je čas, o katerem so govorili preroki in Sibile. Sedaj pričakujejo prihod ne samo Bogu podobnega, ampak božanskega bitja samega, ki bo vtisnilo temu propadlemu človeštvu nov pečat in ustanovilo nov rod, kakor nekdaj Noe po vesoljnem potopu. Ali je moglo biti tedaj, ali je moglo biti v Sodomi in Gomori hujše, kakor je sedaj v Rimu, kjer sedi gnjusoba na prestolu, kjer je pregreha edini zakon in kri divja zoper kri? Če pa ne bo vesoljnega potopa več, da uniči nenaravno človeštvo, odkod rtaiŽjnriHp nr*»norod ? — Dionizii nravi: 'On ie že moral nri- ti\ in Sibila je rekla: 'On je že prišel'. Ali kdo in kje je? Ali ne pričakujejo Judje ravno sedaj kralja, ki naj bi na čelu njim osvojil celi svet? Moralo bi biti že znano, če bi' bil že prišel. Z druge strani pa govore preroki popolnoma drugače o njem. Imenujejo ga: moža bolečin, izvržek naroda. Če je pa Bog, kako more trpeti in sploh kaj človeškega okusiti?" Take in enake misli so se vrstile v srcu rimskega poveljnika, ki je stal na oljski gori v jutranji tišini. Njegova duša se je potapljala v pretekla stoletja, ki so že previhrala nad Melkizedekovim mestom. Več je čutil, kakor mislil. To premišljevanje je bilo eno izmed onih, ki se nehote porode, ki so takorekoč dihanje v nas živečega duha, ako ga nič ne moti, ampak ga zunanji svet le nagiblje k temu. NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR! Prosimo vse naše naročnike, da * slučaju preselitve nam takoj nazna nijo svoj novi naslov. Poleg novega pošljite nam tudi svoj stari na slov, stem nam prihranite mnoge nepotrebnega dela. Mi želimo vsakemu naročniku do staviti vsako številko našega lista Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mesec dni po svoji preselitvi in se pri tožuje da lista ni dobival in seved* pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato j« važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista. Uprava "Edinosti." Tebe bi radi nabili .katoliška slovenska duhovščina. Ker te pa mi branimo, smo pa mi tepeni! RABITE TISKOVIN? Kadarkoli potrebujete kakih tiskovin, pisemskega papirja, kovert, kadar društva potrebujejo pravil, o-brnite se na našo tiskarno. Nikjer ne boste dobili hitreje in točneje postrežbe, pred vsem pa ni* kjer ceneje, kakor pri nas. Tiskarna Slov. OO. Frančiškanov, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vsa naša moč je — katoliški časnik. Katoliški časnik tebe brani! *» ■ 1 DR. J. V. ŽUPNIK. ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven.^ Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. R. F. KOMPARE SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago. Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue. Telephone: So. Chicago 0599. Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: 1101-ig. Telephone: Central 8610. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše poroor.L pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22 nd St, neai Horn« Ave., Chicago* I1L Tel.: Canal 4108 ZNIŽANA VOŽNJA f Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene. se nudi u-godna prilika onim. ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene i vozni red parnikov. Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite to tozadevna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj. ne prezrite naše banke, ki vam nudi točnost in nizke cene. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKO BANKO 70—gth Ave., New York Cit>. Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago osgg. W. F. KOMPARE SLOVENSKI NOTAR Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino. 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Phone: So. Chicago 0599. POZOR IGRALCI HARMONIK t JOHN WENZEL 1017 East 62nd Street, Cleveland, Ohio Stem odgovarjam na več pisem, da še vedno izdelujem in popravljam harmonike in to stalno od leta 1894, vedno v Clevelandu. Ohio. Medtem časom še nisem za nobeno drngo delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v zameno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno odaste drugam narocjlo na: Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmerneiših cenah. Vsem se priporočam. ride preporod? — Dionizij pravi: "On je že moral pri- lemeceK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. ' Phone: Canal 2534. k_