237. številka.
Ljubljana, sredo 15. oktobra.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI
Izhaja vuk  dan, izvzimđi ponedeljke in dneve po praznikih, ter vcij?. po posti pr»jonjau, za avstro-ogerske dežele za <•:• sa '-c;r: lota 4 gold, — Za LJubljano hrrz pošiljanja na doai a«, oelo leto 13 goldl, za ftetrt i^ta 3 gold. 30 kr.. za en uiOH»c I rolđ. 10 hr.
po! leta 8 god Za p."^ilj \nje na
<>9*-avnuutvo, ua katero naj se blagovolijo poftijat.i naročnino, reklamacijo, oznanila t
Evropa*
adiaintatrativn« roo!, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiSI.
Slovenski Rauchovci
ali stranka obstoječa iz nekterih starih rodoljubov in slavohlepnih in gospodstvaželjuih novih, deloma neslovenskih ljudij, tudi na skrivnem vse sile napenjajo, da bi odstranili vse napredne slovensko rodoljube, kateri se tem samosilnikom slepo ne vklanjajo. S skrivnimi poročili in lažnjiviiu moledovanjem delajo na nevednost naših bratov v Zagrebu in Pragi ter podle duše najemajo za skrivno obrekovanje naših svobodomiselnih kandidatov pri žlaliti in drugih znancih na Slovenskem. — Hrvati mislijo, da so naši „stari*' to, kar je narodna stranka pri njih j mi pa bomo po volitvah dokazali, da so naši starokopitneži in samosiluiki glede na svoje težnje in sredstva to, kar so bili Rauchovci na Hrvatskem, torej ti ljudje tudi proti vsem našim kandidatom divjajo in narodno reč škodujejo, kakor so z županstvom v Ljubljani začeli in se slovensko matico končali. Sedaj so se zvezali s sovražniki vsakega zdravega napredka in v kratkem bodo do tega prignali, da se bode reklo: Slovenec, ali pa hlapec reakcije je vse en pomen. Torej so tudi skoro povsod nas veto-vali politične ničle za kandidate in ne pri voščijo nobenemu samostalnemu Slovencu ne enega sedeža, češ, da se uresniči njihov nedavni izrek: „Dežela je naša." Ta edino gospodujoča stranka nam je vse pokvarila, ves napredek zadušila in na zadnje se zlila v nemško državopravno reakcijonarno stranko, da si gospodstvo še na dalje ohrani in vsak duševni vzlet in materijalni razvoj uniči. Ako bi jim res samo za Ilokenvvarta šlo, zakaj se mu ne umakne nezmožni groi llarbo ali Poklukar?
Volilci, pozor!   Rešite   vi čast sloven-
skega naroda in pripravite mu boljšo pri-hodnjost.
Ban Mažuranič.
Iz Zagreba 13. okt. [Izv. dop.|
Hrvatska narodna stranka je bila po raznih okolnostih na to prisiljena , da je — zatajivši najlepši del svojih tradicij — negativno in pasivno politiko opustila in nagodbo leta 1868.) katero je poprej kot neveljavno proglasila, kot pravovcljavno pripo-znala. Postavivši se na temelj nagodbe leta L868. in v njej izrečenega načela državne unije med hrvatsko in ogersko kraljevino, bila je njena prva skrb ta!, da izvedo revizijo te nagodbe. Kar si je bila namenila, to je tudi izvela. Revizija nagodbe je denes „fait accompli". Hrvatski narod je vest o sklopljenji nove nagodbe sploh zelo hladnokrvno sprejel: kaj ne bi V saj so njegove najlepše želje, in njegove naj pravičnejše ter jatve v njej ueizpolucne oBtalc. Največja korist, katero ima hrvatski narod iz nove nagodbe, je imenovanje Ivana Mažurauiča hrvatskim bauom. Vest o njegovem imenovanji je bila po celej deželi in tudi v bliž-njej llosni simpatično sprejeta ter je najlepše nadeje za bodočnost obudila. „Obzor" je zadnje dni cele kope brzojavnih pozdravov prinašal. Nova nagodba je dosta mršava, v rokah vlade pa, na čelu katere stoji en Mažuranič, mora postati pravi blagoslov za deželo in za narod.
Vsaka parlamentarna vlada ima svojo opozicijo, in tudi Mažuraničeva nij brez nje. Na desni so Rauchovci, na levej Makančevci. Opozicija teh dveh strank je bitno različna. Rauchovci vlečejo Mažuraniča nazaj, Maka-nevci rivajo ga naprej.   Novo nagodbo so
Rauchovci pripoznali, Makančevci ne. Rauchovci so osobni Mažuraničevi protivniki, da ne rečem sovražniki, Makančevci pa osobno Mažuraniča visoko spoštujejo. Rauchovci delajo na to, da Mažuraniča čem preje iz ban ske stolice izrinejo, Makančevci pa vedo, da je Mažuranič izmed vseh nagodbenjakov še najboljša akvizacija, in dokler voda no bo na njih mlin pritekla, ga bodo tudi proti na valjivanjem Raiickovcev branili , to bo javno izpovedali. Raucbijanska opozicija je rovarna in kovarna, Makančeva pa javna in odprta. Rauchovci bi hrvatsko in slavonsko kraljevino najraje raztrupili v ogerske „varmcdjijc", Makančevci jo pa hočejo razširiti še čroz Dalmacijo in Slovenijo. Rauchovci ao vsak dan slahcji, Makančevci vsak dan moeneji. Raucbijanska stranka jo večji del ariatokra-tična, Makančeva pa skoz demokratičtia. Rauchovci imajo za soboj omadežano preteklost, pred soboj pa prazen nič, Makančevci pa za soboj nemajo nič , pred soboj pa nadcpolno prihodnjost. V Rauchovej 1 akcij i ao zastopane neke kapitalno razvaline, v Makančevej pa cvet hrvatHke inteligencije.
V sredi pa med Rachovci in Makančevci stoji mirno kakor solncc, kadar je o poldne do svoje kulminacije prispelo, saborska močna sredina in saborska večina. Njena moč je relativna in sedaj absolutno večja, nego je moč Rauchovcev in MakanČevcev za sebe in v združenji. V svesti te svoje moči ne ozira se mnogo niti na Makančevce, še manje na Rauchovce. Njeno (»ko jo vprto v svojega glavarja bana Mažuraniča, ki je tako rekoč cma-nacija iz nje. Obratno se pa tudi Mažuranič na njo vpira, kakti na svojo najjačjo oslombo.
Denes so se saborske sednice po krat kem prenehanji spet začele, Mažuranič pa še zmirom nij deželne vlade preustrojil. Kakor
Kazen.
(Novela, francoski spisal J. Hivioro.i (5. nadaljevanje.) II.
— Vi vidite menda, mu reče , da nij pomoči zame ; vi vidite, da moram dovršiti to dejanje ljubezni, da so ohrani čast mojega očeta in da se materi nič zalega ne zgodi.
Krnil jo je poslušal od začetka dokonča, a rekel nij uiti besedice. Pripovedovanje deklice, ki je objavila cu prizor za drugim, mu je vznemirjalo srce. Lahua jeza se gane v ujem. Kaj počenjata ta dva stara zaljubljenca, da se osodi mečeta v naročje? Ali nema mati hčere, katere spoštovanje bi si morala obvarovati, katere srečo bi imela pospeševati V ln ta človek!  ali  nema za živ-
ljenje bolj plemenitega namena, nego v zrelej starosti nadaljevati mladeuiške budalostiV Emila sta so oba nekako mrzila , in od prvih besed počeuši je slabo skrival občutek hude jeze in studenega sklepa. — Dobro, reče Krnil, da poznam prav priprost sredek odvrniti to nesrečo: zadostiti mi ima, da usmrtim gospoda Kareev.
— Usmrtiti! vzklikne Julija.
— Ničesa drugega. Kakor je vaš oča dejal, sem samo jaz razžaljen. Ta človek mi je skušal ugrabiti nevesto, jaz ga usmrtim, ter se poročim potem s to nevesto, kajti jaz ne verjamem, da bi bilo istinito ono obrekovanje , ki jo je hotelo zadeti , a da bi bilo i istinito, jaz jo še vedno ljubim.
— Kaj pa moja mati V mrmra Julijeta.
— Kaj meni do vaše matere? Jaz vidim le vas, in se zanimam le za se.
— Vi tega ne boste storili.
— Takoj, ko od vas pridem.
— Ah, vsklikne ona, ali ne berete v mojem srci ?  Kaj, če on vas usmrti, Krnil!
— On mene ne usmrti, kajti bog bi potem nedolžne ljudi kaznoval, grešnikov pa ne.
Julijeta ga objame in stisne k sebi. — Vi ne odidete, vi ne odidete !
— Jaz imam pravico riskirati svoje življenje, reče oproščajo se, ako  ee vi ne bojite riskirati svojo in mojo BreSo. Adieu, Ju Ujeta, ne povejte ničesa oči, preden se no vrnem; povrnem se pa zdrav in čil.
Krnil skoči iz sobe. Julija tuguje sama, in vije roke; a vso zastonj.
Gospa Destradc pride k njej. Od sinoči se je ogibala svoje hčere, ter se skiivala v mukah in sramoti. Nijencga načrta ni naredila , ničesa nij poskusila. Kakor njen soprog, je tudi ona malomarno čakala, kaj se bo zgodilo, misleča, da bo zaključek valjda boljši, ako ne deluje. A vest in dolžnost ste jej nalagali, naj zadnji trenutek no bo lena,
sečnje, zateza imenovanje novih vlad n ih svetovalcev nobeden drogi, kakor naš minister v Pešti. Mažuranič stoji de denes celo osamljen v banskem dvora. Okolo in okolo ga obdajajo sami Kaucbovski mame Inki. Da s takim materijalom on ne bode mogel uradovati, to pač vsakteri previdi, v Pešti se pa imenovanje novih banovih do-glavnikov prav kakor nalašč zateza. Celo opravičeno je tedaj zalitevanjo, da naj se na mesto grofa Petra Pejačeviča druga osoba za ministra postavi. Utrakvizcm v našem vladnem aparatu je nemogoč. Vlada naj ima odločno barvo : ali naj bode skozi raucbijanska, ali pa skozi narodnjaška, mešati se pa te dve stranki ne daste! Do sedaj je Mažuranič precej energije pokazal. Upati je, da bo v prihodnje še več. Javna uprava na Hrvatskem je Avgijev hlev, in za izkidanje vse nesnage bo treba radikalnih sredstev. To mora prvo Mažuraničevo llerkulovo delo biti.
Politični razgled.
V ljubi Jani 14. oktobra.
Na UeSttefH je voljenih 13. t. m. v kmetskih občinah 13 čeških narodnih poslancev in 12 nemških. Ena volitev je neodločena ostala. Ker je češki narodni klub kandidiral 16 narodnih poslancev, morala sta torej dva propasti in eden je neodločen. Za  Češko jako pomenljivo in ne dobro.
Denes in jutri so volitve na zgornjem in spodnjem Avstrijskem in Solnogradskem. Rezultate priobčimo kasneje. Posebno iznenadnih itak ne pričakujemo. V zgornjem Avstrijskem in Solnogradskem bode nekoliko klerikalno-federalističnih, sicer bodo voljeni stari nemški ustavaki.
Med sivstrijf* in Turčijo so nastali prepiri. Turška porta je sestavila neko spomenico, ki jo je brez uradnega podpisa in pečata kakor z vilami izročila avstrijskemu poslanstvu. V tej spomenici porta toži in dolži, da je avstrijsk konsul, Dragančič, glavni ščuvaj v Rosni. — Avstrijska vlada je baje pikro odgovorila, in — bog ve, če se iz tega kaj resnega ne izleže!
Tnanjc Ariiav«-.
i/?«.rAr romarje je Chambord v Solnogradu sprejel. Ne ve se še, ali so kaj izprosili od njega, ali ne. „Union" pra vi , da ima narodna skupščina sklepati, Chambord pa so ne sme niti posredno niti neposredno v te sklepe utikati. — Ruuhcr piše nekemu poslancu, da se zbero 15. okt vsi oni poslanci, ki so zato, da se ljudstvo vpraša, kako vlado če. Rouher pravi, da hoče Francija ostati demokratičen narod, namerjava monarhije pa je le tajenje demo-
kracije, ki le po tem teži, da se splošna pravica glasovanja uniči.
š/wi*i/rA«» republika bode končno vendar i Karliste i upornike premagala. Prvi so med soboj ncedini, perpuščajo jih vodje in drugi vojaki. Uporniki pa so tudi brez vse moči. Te dni so iz Kartagene naredili izpad le štirimi kanoni; ko pa so videli, da ničesa ne opravijo, so hitro nazaj v roe<»to pobegnili.
11*ilij<ttti listi pripovedujejo, da sta prišla princ in princesinja pruska na italijansko zemlje). — Nekaj pnbožujakov iz Londona je prišlo te dni papeža za blagoslov prosit, da bi se načrt o nekej božjej poti ugodno izvršil.
&vica»'*tei zavezni svet bode sklenil, ako bodo švicarski škofje kakor njihovi francoski kolegi, rimsko-kaloliško cerkveno organizacijo za politične svrhe rabili, da se takoj ta organizacija razdere, s tem, da se pretrga občevanje Švicarskega duhovenstva z Rimom.
Dopisi.
Iz iHT^kr^a okraju 12. okt. |Izv. dop.) (S nideršič — klerikalni kandidat). Ker bo strastni klerikalci skoro obupali, za g. Kosarja dosta glasov vloviti, sklenili so, g, Šuideršiča za poslanca v državni zbor izvoliti. Mi vam g. SnideršiČa privoščimo, onega, ki za vas toliko mara, kot turČin za giaura, ki bode vam „vero" toliko podpiral, kot Figulv in Bobics. NiČ ne dene; odkar ste krinko iz obraza potegnoli, bode narod izvedel, pri čem je z vami. Vi ste sami sebi šibo na hrbet privezali, in vaše ravnanje se bode samo ob sebi kmalu nad vami maščevalo. G. Šnideršič, kateri je leta 1S«;9 ob priliki, ko se je presvifli ce*ar v Zagreb peljal, breški kolodvor z zastavami vseh barv, le z nobeno slovensko ne, okinčati dal, je na enkrat tak vnet Slovenec postal, kot malo kedaj kdo. On je od en par Bomisljencev in agitatorjev zaForegger-j e v o stranko tako odvisen , da še Škofu, kateri je bil letos v Rrežice prišel tirmat. nij smel kot občinski predstojnik nasproti iti; kajti to bi bilo za liberalne nemškutarje škandal. Les extremes se touchent.
Iz Jlozlrjai 11. oktob. |Izv. dop. Izid volitev volilnih mož v tukajšnjih občinah Žolcpab, Luče, Gornji grad, Nova Štifta, Ljubno, Rečica in Kokarje je „31. Narodu" že naznanjena. Narodna proti klerikalni stranki stoji denes kakor IG proti 8.
Ta uspeh se je dosegel kljubu temu, da so si duhovni gospodje v Gornjem gradu ta mošnjega poprejšnjega z ljudmi bolj znanega
nego delavna. Slutila je, da je ta trenotek blizu, da mora iti h hčeri, da vidi nevarnost bližje in jej primeri svoje moči. Sicer uže dolgo let nij nikdar budela, to noč pa je. Nič več nij ostal na njej blišč ljubeče soproge, nič več goreča zagotavljanja pohotne, a ipak srečne ženske. Kar je še imela sinoči mladosti in lepote na sebi, vse je potlačila teža in viharnost sinnčnega prevrata. Tuga, katera se nij imela končati , jo križala njen obraz z gubami, ter uničila harmonijo njegovih črt, tako, da se je videlo, da se ne povrne več. Gospa D estrade je imela tragično in resno krinko žalosti, ki se ne da utolažiti.
Julija jo komaj zapazi, pa teče k njej. Njena deviška obupnost, njena bolest je bila tolika, da je, kakor dete, materi pala v naročje. —
— Ah, reče Julija materi, zakaj te nij-sem užc tako dolgo videla , zakaj mi nijsi prišla pomagat? Jaz bi ne bila ničesa rekla, jaz bi te ne bila izdala; ker sem bila pa sama, sem bila nemočna in brez srčnoBti.
Gospa Destrade si jo stisne k srcu. — Kaj praviš, Julijeta, da si me izdala? Ali meniš, draga hčerka , da sem sprejela tvojo žrtev V Ako nijsem k tebi prišla, si nijsem upala; a blagoslavljala sem te za tvojo uda nost in dobroto.
— Ah ! ne govori več o tem, mati. Tudi jaz sem uzročila uže dosta nevamostij za-tc. Krnil je šel od tod; iskal bode gospoda Larcev, da se bosta dvoborila; eden njiju bo gotovo mrtev.
(Daljo prih.)
kaplana za agitovanje naročili, kljubu tema da so se t Žolcpabu in Lnčah razen uradnega oznanila volitve  klerikalni pripadniki še s posebnimi povabili k volitvi klfcali, kljubu temu, da je rečilki kaplan Rodovšek že več mesecev noč in dan za Kosarja pil, pso-val, ljudi preklinjal, prosil in žugal.   To gibanje je bilo vse višje Mozirja.   Tukaj smo se nadejali, da bo volitev, ki pride drugo jutro na vrsto , mirneja.   Namreč sta se naša gospoda duhovnika razen razdeljenja nekaterih volilnih programov Kosarja v posameznih  hišah  v  vseobčno  začudenje do denes mirno vedla, akoravno je znani župnik dr. Lipold tukajšnjemu kaplanu očitno v krčmi zažugal, da mu nij treba skrbeti za drva za   prihodnjo   zimo v   Mozirji,   če se ne bo ganil.    Denes pa, že ob enajsti uri, sta se tudi ta dva gospoda zdramila iz Kosarju nemilega spanja. Gospod kaplan Urek je po prvem opravilu pred cerkvijo med ljudi delil omenjeni Kosarjev program in gospod župnik Kalin, katerega javno vedenje in red v domaČi hiši je bil do zdaj vselej svitel izgled vsemu  svetu, je pri drugem božjem (»pravilu  tako hudo zagrmel, da so ženske, ki o vsem tem nijso nič vedele, strmele, moški pa, ki kaj več sveta vidijo in več čujejo, ter tudi včasi kaj premišljujejo, se čudili takim nezaslišanim rečem.   Sam bog ve, kako je to prišlo, česar dozdaj nihče, tudi duhovni gospodje  nijso  Čutili:   „Vera je tudi v Mozirji   v   nevarnosti".    „Slovenski časniki,  ki  se   ljudstvu   ponujajo,   so skušnjave".   „Nihče  bi   ne  verjel,   da more kdo tako nesramen biti, da bi take strašne laži tiskati dal, kakor ro v nekaterih slovenskih listih".   „0d sebe jih pahnite, ako se vam ponujajo!" „Če pa želite  k. k časnik brati, sezite samo po „Slovenskem Gospodarji". V njem boste našli božjo resn;co". „Ljudetn, ki  v  suknjah  okolo  hodijo in se vam s sladkimi besedami prilizujejo, ne verjemite, skušnjave so."   „Po nas duhovnikih bijejo, dobro vedoč, če je pastir ubit, se čreda razleti." „Meni pa, vašemu  fajmostru, vašemu dušnemu pastirju zaupajte". Na volitev prehajajoč in Kosarja priporočajo: „Juter boste imeli tukaj   volitve.   Kot  zvesti katoličani ste prepričani o dobrem   katoličanu. Njega volite; on bo zagovarjal vaB iuo vašo pravice in bo skrbel, da   bo  naša sveta vera rešena, ki je v nar veČi nevarnosti!"
Take in enake je govoril in je a strašnim ropotom proti „novim ajdom", ki so huji od judov in protestantov, svojo lilipiko končal.
Da ta navdušeni branitelj nenapadene „vere" od tega ne bo veliko vspelia imel, če razprtijo med mirno ljudstvo seje, laži o nevarnosti za vero med ljudstvo trosi, katere lahko vsak s prstom otiplje, se vidi deloma že iz tega, da so se mu poslušalci že v cerkvi smejali ; slej pa nijsem nobenega slišal, ki bi bil pridigo župnika hvalil, vsak je le nevoljo zastran nje kazal.
Bz rri'4k1miijMk<k;£ii oltr&ajia na
Dolenjskem 12. okt. |Izv. dop.] (Naš kandidat V. C. Supan.) Kar prestrašili smo se, ko smo brali, da so v Ljubljani kar na enkrat odstavili Tomšiča od kandidature in postavili nekega bolnega kaplana S te rb en c a, ki še svoje službe opravljati ne more, ampak kot deticijent v Ljubljani leži in ga sploh pri nas nihče ne pozna. — Za božjo voljo, smo rekli, Če pa naši „pr-vaki" tako postopajo, če nam take kandida-
te stavijo, potem bodo sami krivi, če bo prototip politične in narodne neznačajnoati, renegat Dežman, na zadnje voljen. Za to »mo se razveselili, bravši v ^Slovenskem Narodu", da na podlagi narodnega in naprednega programa slovenskega hoče kandidirati pri nas predsednik narodne trgovinske in obrtnijske zbornice, g. V. C. Supan. Ker je slovenski narodni program javno in z možato besedo podpisal, smemo se zanes ti, da se ga bo držal. In ker so bode kot predsednik kranjske trgovinske zbornice in kot strokovnjak v železništvu posebno za to trudil, da Dolenjci železnico dobimo — bomo ga volili in prosimo vse somišljenike, naj volilce, ki z nami vred volijo, nagovarjajo, da skupaj držimo vsi za gospoda S u p a n a.
Ix Trslii 12. okt. |Izv. dop.) Ravno zdaj ob času volitve za državni zbor se v okolici jako važne reči gode. Ljudem se oči odpirajo in z veseljem pozdravljamo ta napredek in to narodno gibanje. Pripetilo pa se je tudi, da ravno k volitvi tudi pripomore nekoliko otamnela slava dveh zagrizenih lahonskih pijonirjev, ki sta k Lahouom pobegli učitelj .1 u r i j B oni n in njegov grand-chef Miče F eri u g a. Prvi, prava podoba tihotapstva, je vse, kar se je v teku nekaj let na kvar naroda pri nas pripetilo, zakrivil: on je iz poštenega okoličana Ferluge narcdcl zagrizenega lahona, da sta potem s tisto prošnjo do magistrata podpise z raznim obetanjem lovila, in ko nijsta mogla s tem dosti dobiti, podpisovala sta samovoljno imena brez vednosti dotičnih osob. Magistratu je na srci polašiti našo okolico, zato jc podpiral to „prošnjo", akoravno se je naš pošteni Nabergoj na vse kriplje ustavljal, ter terjal preiskavo podpisov, in jo sprejel, ter izdal ukaz, da se tretji razred šole v Rojanu potujČi. Zasluge so bile pri magistratu velike in obdarovana sta bila z mastnimi službami. Bonin je postal učitelj tretjega razreda in vodja šol v Itojanu; njegov vice - frajtar Ferluga pa okrajni nadzornik. Ker pa Ferluga nij zmožen bil svojo službo opravljati, ker ne ume več ko svoje ime zapisati, ga je učitelj Bonin vedno v službi na-mestoval in Če nij imel Časa, pa je to storil krčmarjev fantič. Da pa se je to ložje godilo, podpisaval je kar prazne lis!e, da so se lahko razne reči, ko nij njega doma bilo tje ven dan podpisale, in tako jc bilo, daje učitelj Bonin bil „capo", Ferluga pa njegov hlapSon. Njih reč je res nekaj časa cvela. Ali ko je mera polna, prekipi, pravi pregovor. Tako se je tudi z učiteljem Boninom in renegatom Fcrlugom zgodilo. Okoličani, to je Barkolani, Hojanci so sprevideli, da tak okrajni urad, kakor sta ga Bonin in Ferluga imela, je le za Indijane. Zato so se začeli sosebno zarad ncomikanga obnašanja Bo-ninovega hudovati, zlasti ko so zvedeli učiteljeve lastnosti, in pa to, da jih on le za nos vodi, in da imajo svoje otroke pri takem človeku v odgoji; oni so sprevideli, da je učitelj Bonin vse, samo dober učitelj ne.
Domače stvari.
— (Volilni shod v Vipavi) zadnjo nedeljo jc bil, kakor se nam poroča, sijajen, volilnih mož in prvotnih volilcev se je bilo veliko število zbralo, kateri so pazljivo poslušali obširne govore svojega kandidata
dr. Razlaga in drugih rodoljubov, veselje je bilo občno po trgu in skupna veselica nadaljevana do polnoči. Ljudje so navdušeni za napredek v duševnem in materijalnem obziru. Vsi navzočni volilni možje so radostni svojo moško besedo dali glasovati edino za naprednega slovenskega kandidata dr. Razlaga, kar se tudi od vseh drugih stranij sliši, torej se z veseljem sme reči: Na Notranjskem je napočila zora boljše prihodnosti. — Obširnejše poročilo pričakujemo od svojih rednih dopisnikov.
— (Dr. Razlag) je Nottanjcem na njih zahtevanje obljubil , da se bode zopet udeleževal političnega in časnikarskega delovanja in nadejamo se, da bode tem izdatniše sodeloval, ker je celo leto v svoje knjige zakopan bil. Tihotni mir, v katerem jo živeti želel, ga nij ovaroval najhujšega psovanja naših strastnih in slepih političnih in narodnih hinavcev, kateri zavratno najrajŠe ščuvajo in narod še dalje v propad tirajo. —
— (1* stav o verno uemško „masa-r cglo vanj c".) Gosp. dr. Bučar, kandidat libcralno-narodne slovenske stranke jo za to, ker kandidira proti n:čevedcu in neizobraženemu bogatinu, krškemu Hočevarju, prestavljen od c. kr. kranjske deželne vlade iz Novega mesta v Kočevje. — In volilci dolenjskih mest! baš tega moža volite. On se žrtvuje, ker kandidira, za to se smete na njegovo rodoljubje zanesti.
— (Iz Krope) se nam 12. okt. piše: Tudi pri nas smo volilili T. t. m. volilne može in izvoljeni so narodno liberalni, kateri bodo Slovenca volili 16; t. m. v Radovljici. Ker nemamo dražega slovenskega kandidata, nego dr. Poklukarja, bi biLi želeti, da bi nam dr. Poklukar svoj program razglasil, zakaj tudi naše geslo je: vse za srečo in za blagor slovenskega naroda. On naj bi nam obljubil, da bo v naprednih zadevah tudi z naprednjaki glasoval, ne pa zmirom s prav-ničarji.
— (Iz s ovn iškega okraja) se nam piše. Izmed 18 izvoljenih volilnih mož jih jo 14 odločno za dr. Vošnjaka, 3 so klerikalni in eden dvomljiv.
— (Iz P etrov 8) pri Cclji se nam piše: Naši 4 volilni možje ne samo, da bodo volili dr. Vošnjaka, temuč naši volilci so jim to pred prvotno volitvijo naložili, kar gotovo kaže politično vzbujenost in zrelost naših mož.
— (Kamniškim frančiškanom) je vlada po postavi vzela volilno pravico.
— (G. Fr. Smid), deželne sodnije svetovalce v Ljubljani, jc imenovan za svetovalca višje deželne sodnije v Gradci.
— (G. Anton Artclj) jo imenovan za profesorja na c. k. realni gimnaziji v K ran j i. G. Artelj je sploh znan kot izvrstna slovenska učiteljska moč.
— (Ljubljanski magistrat) je kupil hišo, v kateri jc gostilnica „zur Schnallc" v poštni ulici.
— (Iz Skocijana) nam pišeta kaplan in učitelj, da fta sicer res streljala, samo vrabcev ne, a da je tudi „laž", da sta s streljanjem zažgala kozolec. Nu, je pa sam od sebo pogorel. Nam je vse eno.
— (Nesreča.) V Gaberjah pri Cel ji jc pogorel skedenj, živinski hlev in en konj v njem, iu en kozolec. Pod kozolcem jc spal nek mestni berač in jc tudi zgorel. Roke in noge so mu odgorelc, le glava in truplo je bilo še videti.
— (Iz Ljubljane) nekdo piše v goriško „Sočo" o gorenjsko-notranjski mestni volitvi takole: Največ upanja ima gotovo dr. Zarnik, kajti Kamnik, Loka, Lož, deloma Idrija in Vrhnika so odločno za liberalnega kandidata, v tem, ko dr. Gosta niti volilnega shoda ne more nigder sklicati. Sploh se mora reči, da je dr. Costa, ki je bil do sedaj tako fantovsko „korajžen" zadnje čase popolnem utihnil iu svoj pogum tako izgubil, da se nikamor agitovat ne upa, nego ,.očka" dr. Bleivveiss so morali za svojega ljubega sina agitovanje prevzeti. Na noben način pa nij pričakovati, da bi katero gorenjsko ali notranjsko mesto za dr. Costo v ogenj šlo, izvzemši edini „starodavni" in „staroslavui" Kranj. V najgoršem slučaji bode Zarnik v ožo volitev prišel z drom. Suppanora, za katerega se bodo uradniki, radovljiški in postojuski nemškutarji pa podjubeljski cimbri potegnili. Karakteristično pa je to, da so po nekaterih mestih (no, vsi še žalibog ne. Ur.) nemškutarji popolnem zginili , odkar je „Slov. Narod" odločno liberalno zastavo razvil. Vsi tako imenovani „stari Kranjci'1 so zdaj dobri Slovenci. Zadnji Čas je uže bil, da so se ljudje, ki so se samo zaradi naše klerikalne politike domovini izneverili, spet v njen naročaj privabili.
— (Nova knjižica.) V c. kr. zalogi šolskih bukev na Dunaji je ravnokar prišla na s vitlo v slovenskem jeziku precej obširna knjižica pod naslovom: Nova avstrijska mera in vaga. Knjižica slovenskim šolam v porabo. Spisal dr. vitez Franc Močnik. — Ta nova knjižica obsega U3 strani in obravnava prav po domače novo metersko mero. Ker je knjižica spisana našim slovenskim učiteljem v poduk in jim kaže, kako se imajo ravnati pri po-dučevanji nove meterske mere, priporočamo jo vsem ljud skim učiteljem z željo da, se kmalu sezuanijo z novo mero in vago, katera se sme že od novega leta 1873 rabiti, a od 1. januarja 1870 prenehajo vse naše dosedanje stare mere in vage, ter se bodo mesto njih smele rabiti le edino nove meterske mere. — Knjižica velja 25 kr. in se dobiva pri knjigarjih Giontinitu, Gerberjuin Tillu.
— (Ponarejevalec denarjev) Jože Veber in njegovi štirje tovariši so imeli 6. ok(obra pri c. k. deželni sodniji v Ljubljani zadnjo obravnavo. Iz tožbe posnamemo sledeče točke: Meseca aprila leta 1H72 so se pokazali v Litiji, na Brdu, v Mokronogu, v Trebnjem in v Planini ponarejeni bankovci, od katerih ima sodnija že 80 v rokah. — Takoj iz začetka je bilo toliko gotovo, da se fabricira jo v litijskem okraji, toda bolj gotove točke so se še le izvedele, ko je bil usnjar Anton Knallič iz Smartnega kmetu Svctku iz Dobovca ponarejen bankovec vzel. 22. aprila 1872 ste izdali dve ženski v hribih blizu Litije za živež 13 bankovcev, in ko je sodnija te dve ženski zaprla, se je izvedelo, da je neki Lovrenc Župančič, kmet blizu Vač, onih 13 bankovcev tema ženskama v porabo dal. Župančič je iz začetka tajil, končno pa je obstal, iu povedal, da ga jc Anton Rus, železniški čuvaj blizu Ponovič prosil, naj mu od J. Vebeija, kmeta blizu Vač, se svojo priprošnjo preskrbi ponarejenih bankovcev, da je on to storil, iu da mu je Veber prinesel prošeuih 13 bankovcev, katero je potem on Rusovi ženi oddal. Rus
je trdil, da se zločina nij udeležil. a zaprli so ga zarad izjav drugih zločincev. — Sodnikova skrb je bila potem, da bi dobil potem pouarejevalno preso, kar se mu jc posrečilo 2. oktobra v poslopji Župančičevem. — Tožba priča, da je bil Veber duša vsega podvzetja, iu da jc on več malin naredil, katere jc po raznih hišah skril. Veber jc tedaj zločina posnemanja javnih kreditnih papirjev krivega spoznan. — Na tožni klopi sedi tudi žen:« vaškega poštarja, Marija Ju-van. 23. dec. 1*72 je izdala v kavarni Ma rije Kri/nikariee v Ljubljani za potico napa čeu desetak, ravno tako pri čevljarski asocijaciji in še nekje drugje; pri Zanu, kjer je prenočila, se jc pa še četrti našel. Policija jo je zaprla. Ko je bila na magistratu pri preiskavi, je spustila peti bankovec na tla, šesti je utekuila zraven stoječemu policaju Pogačarju v žep, sedmi bankovec pa je požrla. Od konca jo trdila, da jc imela lc eden bankovec za 10 gold., katerega jc taisti dan v Ljubljani za volno vzela, pozneje pa jo obstala, da je vzela 7 desetakov z doma, da jo mislila, da so dobri, in da ji jih je 30. nov. 1872 nek mož dal. Ker pa je od njenega moža znano, da jc bil z Veberjom v dotiki : ker jc na cn dan več falzifikatov izdala . in hotela , ko so jo spazili, druge odstraniti, ker se jc dalje lagala, da jih je od moža prejela, ki je bil tisti dan pri fivojej družini, več milj od Vač dorna, so je proti njej začela tožba zarad udelcžcuja pri ponarejanji kreditnih papirjev. — Pri obravnavanji se je posebno Veber kazal pravega zločinca iu zvijačnega človeka ; Juvanka pa jc lagala, kar je mogla, a tako nerodno, da so jo pri vsaki laži takoj vjeli. Državno pravdništvo jc predlagalo največjo kazen za Vcberja — to je večni zapor, za Juvan 12 let zapora, za druge po 10 let teške ječe. Sodnija pa je obsodila Veberja na 15 let, vsak mesec s postom, druge na 10 let, tudi s postom vsak mesec, Juvanko pa na 1 leto tudi s postom. Vseh pet je napovedalo pritožbo, pri Juvanki pa tudi državni pravdnik zavoljo premajhne kazni.
Tržim ]»oro< ila.
Iz Dunaja 11. oktobra. Trg je bil slab, ker kupovalci visokih cen nijso hoteli privoliti. Kupovala so se le najlepša žita za višje cene, slabejŠe aorte se pa še po znižani ceni nijso hotele kupovati. Pšenice se je prodalo kakih 30.000 vaganov, naj lepša po trdni ceni, slabša pa po 10 kr. cenejše, kakor pretekli teden. Kež, lepša, je pala za 5, slabejša za 15 kr. Prodalo se je reži 4T)00 vaganov po 5 gld. 52 kr. do O 40 kr. .Ječmen je imel še precej dober trg. ker ho prodajalci pohlevni bili. Prodalo se ga je 11.000 vaganov po 4 gold. 00 do Gf> kr. Koruze malo, ogerska po 5 gl., dunajska po 4 gold. 55 kr. Oves jc imel še najboljši trg; prodajal se je po 1 gld. 89 kr. do 1 gld. '.u; kr. Pšenična moka se jc prodajala počasi po ceni onega tedna; rožene je manjkalo, zato ji je cena poskočila.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lekii in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
t' Msiiti tlt* ti it.
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Kcvulesciere tlu Barrv, katera brez porabe leka in brez atroŠko\
aiecleča bolezni odalnud : bolezni v želodci, v živcih.
prsih, na pljučah, jrtnih, žlezah, na »lisnici, v duš-njaku, \ mehurji, in na ledvicah, tnherkolo, sušico, naduho, kašelj, neprebavljiv ost, za | >or, drisko, nespečnost, slabost, /lato žilo, vodenico, lnr/.lico, VTtoght-\ ico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanjc tudi oh času   nosečosti,   scalno silo, ntožnost,
sušenje, revmatiaem, protin, Medico. - Izpisek i/. 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so \sein tekom zoperstavIjala se :
Spričevala st. 73.988.
VValdeg na Štajerskem, .'t. aprila 1872. Hvala Vascj Bevalcscicre. katero sem jaz, 50 let star mož, skozi l.' leti neprestano užival, sem od mojega LOletnega trpljenja: otrpnost na rokah iu I10gab| skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, .svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
Br. S i g m "•
Spričevalo II 03.268. Trapani v Siciliji, 18. aprila ISTO. Moja žena, žrtva strasnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vrauičtiico \ najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribeiati k Du Barry-evi ncprcecnjcni IJeva-lesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenjih mojih prijatcljev , V kratkem času one strašne bolečine ozdravilo lil mojo leno tako okrepčalo, da se je, da-siravno 10 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na kormt vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio 1J a r b e r a.
Tečnejši kot meso, prihrani Keviileaciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 (bat 2 gold. f>0 kr., 9 fonta 4 gold. 50 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 90 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 94 tas 9 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v praha M 120 tas 10 gold., aa 288 las 20 gold., — za 570 tas 'M gold.
— Prodaje: Barrv d u Barrv & C o m p. na I»u-uafi, Vt alllii,climi>se št. 8, v Ljubljani K d. Miihr, v *»ra«lt;i bratje Obe ranziney r, v Ins-1» m K u Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-bucher, v Lonci Ludvig Miiller, v Mariboru F. Kol etnik & M. Morič, v Mcrauu J. B. S t o c k h a n s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
1o k 11» b r a. s:* i o]»h : WeiflB iz Trsta. — Aucliman, Nusha, Atisperger iz Maribora. — Jurčič iz Kočevja.
Pri Blefautau: Bolfi, Stipia z Ano iz Trata. — Picitncr iz Monakovega.
Pri /iiiiiorcii : Freude iz Trsta. Klemenčič iz Vrhnike. — Pašing, Brenner iz Dunaja.
Dve uri od j ubijan«' dolenjski cesti se daje
■ i.i
celo pohištvo,
15 oralov njiv in 16 oralov travnikov v najem;
stelje in drv .se sme porabiti pa toliko, kolikor se je potrebuje.
Kdor hoče uatančucje zvedeti, naj so pismeno ali ustno oglasi pri
Franc Piškur-ji,
208—'.i.
v Ljubljani na Poljanah,
hišna št. 02.
xxxxxxxxxxxxxxx:
Zobozdravnik
A. Paichel
K-
.se počasti s tem naznanjati, da je svojo prakso v Gradei popolnem popustil in se stalno v IJuMjaiii naselil, ter ima s\oj atelle* od /.T. Oktobra naprej tam, kjer je (Izdaj J^. g. dr. Kovač bival, v ffledličlllll t> iilioali i*. 2«>. v I. nadstropji. fT
Ordinira vsak dan od 9.—12. in od 2. — :"). m c. (272—1; fT
Dunajska borza 14. oktobra
(Izvirno tolografifino poro&io.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   68 gld. 20 kr.
Enotni drž. dolg v Brebi :i 72 m 50
10 drž. posojilo   ....      100 „ — r
Akcije naroda« bank«   .   ,     953 „ — „
Kre tituo akcije..... 215 , — „
London ........112 r 85 ,
BtaM)..........9 „ «
(J. k. cekini.......— „ —
3iobro.........107 , 80
OZNANILO.
V Feldbachu pri Gradei je deželni odbor vojvodstva Štajerskega penzijo-naruo bolnišnico uredil, katera je s sosedno deželno nornišnico pod enim zdravniškim vodstvom in oskrbništvom, pa je prostorno od taiste popolnem ločena.
Namen tega gojilišča jc zdravljenje iu negovanje ozdravljivih, ali poboljšanja zmožnih bolenikov na možganih in živcih obojega spola iz višjih stanov.
Osnutek iu uredba te v prostej, zdrave j legi pol ure od Gradca ležeče bolnišnice zadostuje elegantni zdravil-nici s kopeljskimi pripravami, kouver-začuimi dvoranami in vsemi potrebnimi ugodnostmi.
Prošnje za sprejem naj se pri ravnateljstvu deželne nornišnice pri Gradei vložijo.
Prošnji, katero more bolnik ali njegov pravni zastopnik vložiti, se ima obširen, od domačega zdravnika bolnikovega podpisan popis priložiti.
Visokost za zdravljenje plačajoče, najraenj 1500 gld. a. v. na leto znašajoče poprečne svote, se bode od deželnega odbora na predlog ravnateljstva določila.
Taista se mora četrtletno priiuu-merando pri blagajuici deželne nornišnice plačati.
V slučaji, ako boluik pred pretočenim četrtletjem umrje ali izstopi, se vplačani denar ne povrne.
Proseči inozemci morajo dovoljno poroštvo kacega domačina za pravočasno plačevanje gojilnih stroškov imeti.
Za pogojeno svoto daje penzijo-narni zavod bolniku posebno sobo, postrežbo, zdravniško lcČenje, kurjavo, svečavo, posteljo a pripravo in perilom, pranje telesnega perila, hrano po zdravniški ordinaciji in v konverzaČnih dvoranah pripravljene zabave.
Obleko, telesno perilo, toaletne potrebnosti, posebne veselice, vožnje na sprehod i. t. d. si mora bolnik posebej oskrbeti.
Na zahtevanje se moro bolniku na posebno doplaČo tudi več uredjenih sob oddati.
Za vsacega poaebej zahtev« nega strežaja se ima določena plača 15 gld. na mesec in hrana a 70 kr. na dan piauumeraudo na četrtletje odrajtati.
V redkih slučajih, ako se zdravljenje ne preči, se morejo po spoznanji ravnateljstva tudi sorodniki bolnikov ali njihovi služabniki sprejeti, in se ima potem za vsacega sorodnika 1000 gld. na leto, za vsacega služabnika .'500 gld. na leto v četrtletnih obrokih naprej vložiti.
.Sprejeti sorodniki ali služabniki bolnikov so imajo v vseh zadevah hišnemu redu podati iu na zahtcvauje ravnateljstva zavod zapustiti, v katerem slučaji se do četrtletnega sklepa ostali gojilni denarji povrnejo. (270—1)
Gradec, t. oktobra 1873.
Od štajerskega deželnega odbora.
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tiak „Narodne tiskarneu.