obOnokr^o SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Ali vemo vsaj to: Kdo izstopa in kdo ostaja v ZK Iz poročil organov občinske organizacije ZK Krško za programsko-volilno sejo izhaja cela vrsta podatkov o gibanju števila članstva. Med podatki tovariškega razsodišča je prikazano v številkah 84 izstopov, 11 izključitev in 22 črtanih članov ZK v zadnjih dveh letih. Tovariško razsodišče je ugotovilo, da se od vseh 117 članov, ki so odšli iz ZK.ni nihče pritožil. Vse vrste ukrepov so prizadeti sprejeli kot dejstvo in se sprijaznili s takšno usodo. Ob tem se nujno vsiljuje vprašanje, zakaj člani niso reagirali. Če je namreč vstop ali sprejem v članstvo ZK za človeka velik dogodek, je prav gotovo izključitev oziroma prenehanje članstva tudi vredno pozornosti. Takoj za tem se zastavlja drugo vprašanje-. Če se člani tako zlahka poslovijo od organizacije, ki jim je ob vstopu prav gotovo nekaj pomenila, potem mora obstajati vzrok, ki je privedel do takega stanja. Zveza komunistov Jugoslavije je sprejela sklep in s tem tudi obvezo o prenovi organi-zaaijg zlasti glede odgovornosti in učinkovi-toaOTBfeuToda kako to prenovo izvajamo v praksi* Ali Uravnavamo aktivnost članov tako čmo-SaS^to«9vsi kršitelji statuta takoj kaznovani z n^v^čj^ ijaznijo? Vzgojnih ukrepov pred izključwrji^i&"namreč tako malo, da jih skoraj ni vrednooifl^ujiStkMor-da je del vzroka ravno v tehvjk lp<^niez-nikov ne opozarjamo na začetku, ampak jih puščamo, da se nalezejo slabih navaden jih kasneje enostavno izključimo. Prenova Zveze komunistov mora izhajati iz temeljitega sprotnega preverjanja aktivnosti in učinkovitosti dela članstva. Zlasti je to pomembno za mlajše člane, ki šele stopajo na pot trdega dela v ZK. Zanimive so navedbe članov o vzrokih izstopov. Večina jih navaja družinske razmere in visoko članarino. Po temeljitejših razgovorih pa se pokažejo tudi drugi vzroki. Med njimi lahko zaskrbljuje občutek nemoči in neučinkovitosti v delu ZK. Verjetno je ob nagrmadenih kopicah problemov in odprtih vprašanj taka zaskrbljenost upravičena. Reagiranje pa gotovo ni najbolj ustrezno. Saj so v ZK možne številne poti za obravnavo problemov, kijih gotovo še nismo v zadostni meri uveljavili. Zveza komunistov v celoti,pa tudi v naši občini mora še dosledneje uveljavljati statutarna določila in skrbeti za uresničevanje sprejetih sklepov in stališč. Saj smo tako zapisali v Programu ZKJ in ponavljamo tudi v vseh kasneje sprejetih dokumentih. Slavko Šribar na programsko-volilni konferenci ZKS Krško Zvezna proslava bo 1. maja na Lisci Ugled zveze komunistov bo odvisen od sprememb na področju družbenoekonomskih odnosov SEVNICA — 27. marca — Tudi na sobotni programsko-volilni seji občinske konference ZK Sevnica so ugotavljali, da bosta ugled in akcijska učinkovitost organizacije tudi v prihodnje še bolj odvisna od sprememb na področju družbenoekonomskih odnosov. Iz razprave je mogoče povzeti, da so v sevniški občini že dosegli pomembne spremembe, vendar ob znanih posegih v celotni skupnosti ne dosegajo niti dohodka za srednje veliko tovarno. V razvojnih prizadevanjih, je bilo slišati, se kaže bolj povezati in poenotiti na ravni Posavja, skupščinam pa vrniti moč odločanja, da bi zaživel tudi delegatski sistem. Pomagati moramo boljšim kolektivom, ki so »vlečni konjiči«, zmanjšati administriranje ter se boriti proti zgodovinski polresnici, je dejal član CK ZKS Silvo Go- ",T,"%"* renc. Sekretar komiteja ZK Sevnica Brane Busar pa je navzočim povedal, da bo ob 50-letnici seje politbiroja KPJ, ki jo je vodil tovariš Tito, 1. maja na Lisci velika prireditev zveznega značaja. V. P. Delo, 28. 3. «8 VOLITVE str. 7 PROGRAMSKO- VOLILNA KONFERENCA KOMUNISTOV ¦ OBČINE KRŠKO str. 11-18 Za uspešno delo v krajevnih skupnostih »Da bi zagotovili realizacijo pomembnih nalog v letu 1988, sklicujemo skupni sestanek predsednikov svetov krajevnih skupnosti, krajevnih konferenc SZDL iz občine Krško, ki bo v sredo, 30.3.1988 ob 12. uri,« je bilo zapisano na vabilu in problematika, ki sojo predlagali sklicatelji za obravnavo, je bila taka, da je v sejno sobo Ljubljanske banke privabila polno število udeležencev. Predsednika IS SO, Igor Dobrovnik, in OK SZDL, Branko Pire, sta vabljenim predlagala tehten dnevni red, ki je — če že ne takojšnjo rešitev — ponujal vsaj možnost za izmenjavo stališč o problematiki, kije žgoča v vseh krajevnih skupnostih. Pogovarjali so se o financiranju krajevnih skupnosti in vlogi krajevnih uradov pri opravljanju tehnično-administrativnih del za potrebe krajevnih skupnosti; o družbenem dogovoru o izvajanju programa razvoja telekomunikacijskih naprav in omrežij v občini Krško za obdobje 1988—1990; o možnostih izgradnje kabelske televizije in informacijskega sistema za krško občino; o reševanju romske problematike s poudarkom na poselitveni politiki in o programih samoupravne komunalne interesne skupnosti, občinske skupnosti za ceste in SIS družbenih dejavnosti za leto 1988 ter njihovem izvajanju v KS. Nadaljevanje na sir. .? Naš glas 5. II. april 1988 Monografija Kozjanskega odreda V pripravi je monografija Kozjanski odred, ki bo v poljudnoznanstveni obliki predstavila vojaško zgodovino Kozjanskega, ki zajema sedanje občine Bežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, v naslednjih poglavjih: Nastanek in delovanje prvih partizanskih enot v letu 1941 (Krška borbena skupina, Celjska četa, Brežiška četa, pohod Štajerskega bataljona), Nastanek in delovanje Kozjanskega bataljona, XIV. divizija na Kozjanskem, Ustanovitev in delovanje Kozjanskega odreda ter Boji za dokončno osvoboditev. Kozjanski odred je bil oborožena sila osvobodilnega gibanja. Z njegovo dejavnostjo so se poleg vojaških ciljev uresničevali tudi politični, zato bo v knjigi orisan tudi vojaško-politični položaj Kozjanskega v času NOB. Razen bojni dejavnosti odreda in sovražnika bo v knjigi veliko prostora posvečeno tudi delu in razvoju organizacij KPS in SKOJ, obveščevalni službi ter saniteti, intendanturi in propagandi. Enote Kozjanskega odreda so tesno sodelovale z organizacijami in ustanovami narodnoosvobodilnega gibanja ter prebivalstvom. Zato bo v okviru tega projekta posvečena posebna pozornost orisu lika borca in starešine kot del prikaza naporov človeka za njegov boljši in svetlejši jutri. Pobudnik projekta je skupnost borcev Kozjanskega odreda, ki prenaša izkušnje in tradicije te enote na mlajše generacije. Izvajalec pa je Tomaž Tero-pšič, kustos-zgodovinar v Posavskem muzeju v Brežicah, ki bo svoje delo zaključil spomladi 1991. Projekt Kozjanski odred je vključen v program Raziskovalne skupnosti Slovenije, sama tema pa je prijavljena na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani kot magistrska naloga. Mentor je dr. Tone Ferenc, redni profesor na Filozof- Kozjanski odred v Murski Sobti, 5. maja 1945. (Foto arhiv Posavskega muzeja Brežice) ski fakulteti ter znanstveni svetnik Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Znanstvena obdelava vojaške zgodovine Kozjanskega je v začetni fazi. Na razpolago je precej arhivskega gradiva, ki ga bo potrebno dopolnjevati s kritično preverjenimi pričevanji oz. spomini. Zato pozivamo vse borce in aktiviste s Kozjanskega, da nam odstopijo svoje napisane spomine, razne dokumente, morebitne predmete ter fotografije iz časov NOB. Vse to bomo koristno uporabili pri pisanju knjige. Zavedamo se, da se boste temu gradivu le s težavo odrekli, zato smo ga pripravljeni tudi fotokopirati in vam ga vrniti. Prosimo vas, da omenjene stvari pošljete na Skupnost borcev Kozjanskega odreda — uredniški odbor, 68250 Brežice. Skupnost borcev Kozjanskega odreda — uredniški odbor Delavsaka univerza in knjižnica Krško sprejema informativne prijave za vpis v: — 3. razred smeri upravni tehnik; vpišejo se lahko tmdidali. ki so uspešno končali dveletni program administrativne šole pred usmerjenim izobraževanjem; — /. razred smeri ekonomski tehnik; vpišejo se lahko kandidati z uspešno končano osnovno šolo; — tečaj za voznike motornih čolnov; po uspešno opravljenem preizkusu znanja kandidati dobijo mednarodno veljavno potrdilo o usposobljenosti za voznika motornega čolna. V NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: 1NDOK center Krško — Naklada: 2200 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 —Tisk: Papirkonlekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Naš glas 5, 11. april 1988 Krška sprejemna postaja za kabelsko T V bo na Sremiču! Nekateri podpisniki za KTV (kabelsko TV) so že začeli dvomiti o projektu KDS (kabelskega distribucijskega sistema), saj je bilo informacijsko zatišje predolgo. Toda prav zadnje dni so se odločile zelo pomembne zadeve, ki potrjujejo, da smo vendarle tik pred začetkom izgradnje novega informacijskega sistema. Prav o teh novostih sem se pogovarjal s tovarišem Glogovškom — predsednikom odbora za izgradnjo KTV pri krajevni skupnosti Krško. — Prvo novost smo zapisali že v naslovu; sprejemna postaja torej ne bo na Libni, kot smo ves čas načrtovali. Da bi ta dragi in zahtevni projekt bolje izkoristili, smo se odločili postajo postaviti na vrhu Sremiča — na Grmadi. Tako bomo med nove naročnike KDS lahko povabili tudi tiste iz Brestanice in s Senovega. — Druga vesela vest je dejstvo, daje celotna količina kabla že nabavljena in plačana! Vsi kabli so iz uvoza (AEG). Sredi aprila lahko upravičeno pričakujemo, da bo kabel v Krškem. — In kaj delamo v zadnjem času? Sava-projekt Krško ter pristojni upravni organi SO Krško so izpeljali naloge za pridobitev lokacijske dokumentacije. Na tej osnovi bo namreč steklo polaganje primarnega in sekundarnih kablov. — Najbolj zanimiv podatek, ki ga je povedal predsednik gradbenega odbora, je gotovo ta, da bomo maja začeli dela na terenu! Tako je bilo tudi zamišljeno. Najprej bo potrebno urediti prostor, kjer bo stala sprejemna postaja. Nujna bo tudi solidna dovozna pot, nakar bo sledilo polaganje primarnega kabla od Grmade do Rese (2400 m). Upamo, da nam lastniki zemljišč ne bodo delali prevelikih težav. Nasprotno! Od njih pričakujemo podporo in vsestransko razumevanje! . — Ta zapis pa moramo vendarle končati z žalostno ugotovitvijo, da nekateri občani ne plačujejo redno svojih obveznosti, sprejetih s podpisom pogodbe. So tudi taki, ki doslej še niso plačali niti dinarja... Moramo jih spomniti, da je potrebno zadnji obrok Nadaljevanje s I. strani Učinkovita pomoč občinskih upravnih delavcev pri uresničevanju nalog v samoupravnem delegatskem sistemu bi v krajevnih skupnostih (zlasti obrobnih, ki so praviloma manjše in jim primanjkuje kadrov) lahko usodno vplivala na izboljšanje delovanja. Zato je treba vsaj z dolžnim spoštovanjem razmisliti o ponudbi izvršnega sveta, da bi delavci občinskega sekretariata za notranje zadeve prevzeli nekatera administrativno-tehnična opravila: pisanje vabil in zapisnikov, razmnoževanje gradiv, pošiljanje pošte... Ravno tako ne bi smela pasti v pozabo ponovno obujena zamisel o ustanovitvi skupnega finančega servisa, v katerem bi združili potrebno število ustrezno usposobljenih delavcev za vodenje finančnih poslov društev, krajevnih skupnosti, obrtnikov... skratka vseh, ki bi tako strokovno pomoč potrebovali in bi sijo kaj radi najeli. Če bi aktiviste razbremenili mučnega pisarniškega dela, bi morda ljudi lažje pridobili za opravljanje raznih funkcij v delegatskem sistemu ali v krajevnih samoupravnih in političnih organih. Zato objavljamo osnutek gradiva, na podlagi katerega je bil izoblikovan omenjeni predlog. Dokument je od sredine seje dalje v javni obravnavi (dva meseca), v kateri naj bi se izoblikovala dokončna stališča in obveznosti udeležencev celotne akcije. Vsekakor pa je (po skromni sodbi uredništva) to akcija, ki bo, če bo kadrovsko in finančno (stroški papirja, poštnine itd.) dobro zastavljena, lahko v veliki meri oživila naš družbenopolitični in samoupravni sistem. Socialistična republika Slovenija OBČINA KRŠKO Občinski sekretariat za notranje zadeve in občo upravo POROČILO o organiziranosti in delu krajevnih uradov na območju občine Krško Za opravljanje notranjih zadev iz občinske pristojnosti je ustanovljen občinski sekretariat za notranje zadeve in občo upravo. Delovno področje je opredeljeno v 44. členu Zakona o notranjih zadevah. Delo sekretariata opravljajo naslednje organizacijske enote: 3 plačati do 30. junija 1988! Redno plačevanje mesečnih obrokov je potrebno zato, da bodo lahko izvajalci pravočasno kupili ves potrebni material. Ne dovolite, da bi akcija kasnila prav zaradi vas! Ivan Mirt 1. oddelek za notranje zadeve (referat za promet, krajevni uradi) 2. skupina za normativno-pravne zadeve in upravni nadzor 3. skupna služba (sprejemno-informativ-na in glavna pisarna, strojepisnica, obrat družbene prehrane) Krajevni uradi opravljajo: — upravno-pravna opravila s področja vseh upravnih organov za potrebe na svojem območju, zlasti pa rešujejo statusna vprašanja občanov in matične zadeve; — administrativna in druga dela v zvezi s spisi in vlogami, ki jih vlagajo občani pri upravnih organih; — administrativno-tehnična opravila za potrebe delegatskega sistema v krajevnih skpnostih. Krajevni uradi pokrivajo naslednja območja: 1. krajevni urad Krško: območje KS Krško, KS Gora, KS Dolenja vas in KS Zdole 2. krajevni urad Leskovec: območje KS Leskovec, KS Veliki Podlog, KS Senuše, KS Krško polje 3. krajevni urad Kostanjevica: območje KS Kostanjevica 4. krajevni urad Senovo: območje KS Senovo in KS Koprivnica 5. krajevni urad Brestanica: območje KS Brestanica in KS Rožno-Presladol 6. krajevni urad Raka: območje KS Raka 7. krajevni urad Veliki Trn: območje KS Veliki Trn 8. krajevni urad Podbočje: območje KS Podbočje Območja krajevnih uradov so identična z matičnimi območji, za katera se vodijo vse matične knjige. Za kvaliteto opravljenih del in nalog v krajevnih uradih so odgovorni vodje krajevnih uradov, ki so hkrati tudi matičarji. Zaradi večjega obsega del in nalog sta KU Leskovec in KU Senovo upravičena še vsak do enega administrativnega delavca, vendar to delovno mesto na Senovem ni zasedeno. Po opisu del in nalog imajo vodje krajevnih uradov naslednja bistvena opravila: — vodenje matičnih knjig in izdajanje izpiskov in potrdil — vodenje prijavno-odjavne službe — vodenje evidenc vojaških obveznikov ¦— izdajanje zdravstvenih spričeval za živino — izdajanje raznih potrdil iz uradnih evidenc — izdajanje hišnih številk in uličnih tablic — dajanje podatkov iz evidenc zainteresiranim pristojnim organom in organizacijam NaJ glas 5, 11. april 1988 Pri reševanju romske problematike bomo potrebovali skupno akcijo, strpnost in razumevanje. Edino s prijemi, ki bodo Rome postopoma vključili v normalno družbeno življenje, bomo (četudi sila počasi) izkoreninili vzroke problemov, ob katerih se danes vedno zatika njihov odnos z okoljem. Tega se zavedajo vsi udeleženci sredine seje, le da si niso bili povsem edini o pravi poti do uspeha in lokaciji, kjer naj bi pričeli Rome naseljevati v bivalnih kontejnerjih. Vsekakor pa je prevladalo stališče, da je treba zastaviti celovito akcijo, ki bo ob strokovnih pripravah in vodenju postopoma lahko pripeljala do celovite rešitve. — overjanje prepisov in podpisov — sprejemanje vlog in pisanje vlog na zapisnik, ki jih občani vlagajo pri občinskih upravnih organih — opravljanje strokovnih in administrativnih del za poravnalni svet — opravljanje administrativno-tehničnih del za delegate in delegacije krajevnih skupnosti — dajanje informacij ter pomoč občanom pri uveljavljanju njihovih pravic pred občinskimi upravnimi organi — nadomeščanje na krajevnih uradih in v sprejemni pisarni Vsa sredstva, ki so bila nakazana KS v letu 1987 (rekapitulacija): 1. sredstva SKIS (10% od 2,5% BOD) 2. sredstva SKIS 129.401.869 (delegatski sistem) 1.150.500 3. sredstva proračuna (delegatski sistem) 25.000.000 4. sredstva SIS drul dejavnosti (del sistem) 4.031.464 SKUPAJ: 159.583.833 din Izvleček iz poročil matičarjev — vodij krajevnih uradov Vodje krajevnih uradov v občini Krško opravljajo naloge tudi za potrebe krajevnih skupnosti. Krajevni urad Leskovec pri Krškem: — pisanje vabil za delegacije SIS in delegacije ZZBNOV — prepisovanje zapisnikov sej sveta krajevnih skupnosti — administrativno-tehnično urejanje varnostnega načrta — sprejemanje, knjiženje in odpošiljanje poŠte — sprejemanje plačil za najemnino grobov in odvajanje denarja — administrativna opravila na poravnalnem svetu — vodja krajevnega urada je hkrati vodja delegacije socialnega skrbstva in sklicuje seje v večernih urah — ob razgrnitvi zazidalnega načrta cone MDB in načrta komasacije za območje k. o. Veliki Podlog in Senuše dajanje pojasnil ter evidentiranje posameznih želja — v času volitev in ob samoprispevkih je večji del nalog na ramenih vodje krajevnega urada — vodja krajevnega urada je izvajalec mobilizacije za krajevno skupnost za potrebe občinskega sekretariata za ljudsko obrambo — opravljanje del in nalog pokopališkega upravnika (plačila, terjatve za 1500 grobov itd.) — v zimskem času za potrebe sej in delegacij SIS vodja krajevnega urada skrbi za ogrevanje prostorov Krajevni urad Kostanjevica na Krki: Vodja krajevnega urada Majda Grame je na porodniškem dopustu in ta dela trenutno opravlja vodja krajevnega urada Podbočje. V času nadomeščanja krajevna skupnost ni izrazila zahteve za opravljanje nalog za njene potrebe. Krajevni urad Senovo: — administrativno-tehnična opravila za potrebe poravnalnega sveta — vodja krajevnega urada je izvajalec mobilizacije za krajevni skupnosti Senovo in Koprivnica — nadomeščanje tajnika krajevne skupnosti v njegovi odsotnosti (dela opravlja le 4 ure dnevno), stranke pa prihajajo do 15.00 ure — sprejemanje raznih denarnih dajatev za potrebe krajevne skupnosti — sodelovanje v komisiji za pogrebne svečanosti Krajevni urad Brestanica: — vsakodnevno dviganje pošte za krajevno skupnost — dela in naloge ob razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za obrtno cono Brestanica in stanovanjsko sosesko Dorc ter komasacije Stolovnik — opravljanje funkcije vodje delegacije za socialno skrbstvo (sklic, vodenje sej, zapisniki, poročila) — opravljanje funkcije predsednika volilne komisije PREGLED sredstev za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih iz proračuna občine Krško NAKAZANA SREDSTVA V LETU 1987 25.000.000 krajevna skupnost znesek % 1. Brestanica 1.800.000 7,2 2. Dolenja vas 1.110.000 4,4 3. Gora 1.052.500 4,2 4. Koprivnica 1.137.500 4,6 5. Kostanjevica 2.052.500 8,2 6. Krško 4.010.000 16,0 7. Krško polje 1.137.500 4,6 8. Leskovec 1.705.000 6,8 9. Podbočje 1.562.500 6,3 10. Raka 1.617.500 6,5 11. Rožno 1.070.000 4,3 12. Senovo 2.617.500 10,5 13. Senuše 1.042.500 4,2 14. V. Podlog 1.067.500 4,3 15. V. Tm 1.017.500 4,1 16. Zdole 1.000.000 4,0 SKUPAJ: 25.000.000 100,0 SREDSTVA V LETU 1988 44.000.000 Ker še ni znan ključ za delitev sredstev v letu 1988, bodo sredstva za I. tromesečje nakazana na osnovi lanske realizacije. Ko pa bo zbor krajevnih skupnosti sprejel razdelilnik sredstev za letos, pa bo opravljen proračun. — delo v komisiji za socialna vprašanja v KS — članstvo v koordinacijskem odboru KK SZDL Krajevni urad Raka: — opravljanje administrativno-tehničnih opravil ob referendumih Naš glas 5, 11. april 1988 5 — pri razgrnitvah komasacijskega načrta vodja krajevnega urada pojasnjuje zadevo ter beleži pripombe strank — sprejemanje pošte za krajevno skupnost — za potrebe krajevne skupnosti od strank sprejema vloge — vodenje registra grobov in pobiranje najemnine — vodenje celotne organizacije poravnalnega sveta Krajevni urad Veliki Trn: Naloge tajnika krajevne skupnosti v celoti opravlja vodja krajevnega urada; sestanki in seje so najpogosteje v večernih urah in ob nedeljah. Krajevni urad Podbočje: — sprejemanje in razporejanje pošte za krajevno skupnost — pisanje in razpošijanje vabil za vse organe v krajevni skupnosti — pisanje zapisnikov za vse organe krajevnih skupnosti, če le-ti prineso koncept — administrativno-tehnična opravila za po- trE- ^aVvllan?ataSih zadev v komisiji za so- L°I^Up"em ?fan!CU Pf dstovnikov krajevnih skupnosti, izvršnega sveta SO in OK cialnovarstvena vprašanja v krajevni skupnosti SZDL n udeleženci podpisali še dogovor o razvoju telekomunikacijskih naprav. Med — trenutno delavka nadomešča vodjo krajev- prvimi sta ga podpisala predsednik SO Krško, Zoran Soln, in vodja enote PTT Novo nega urada v Kostanjevici, in sicer tri dni tedensko mesto, Rajko Gerdovič. Ta je nanizal vrsto prednosti, ki jih bo uresničevanje dogovora zaradi porodniškega dopusta. prineslo naši občini, med drugim tudi novo omrežno skupino 0608. Le tega ni povedal, ali so čedalje hujše težave, ki (skoraj) vse pustolovce telefoniranja v krški občini spremljajo zadnje čase, del priprav za lažjo sklenitev dogovora ali pa že sodijo kar v njegovo izvajanje. Pregled udeležbe delegatov iz KS na sejah skupščin SIS družbenih dejavnosti v letu 1988 SOV ORS OKS OIS OZS KS Št. Št. Št. Št. Št. M Ud. M Ud. Ud. M Ud. M Ud. M Ud. 1. 1. 2. 1. 1. 1. 1. Brestanica 111 — 1 1 11 2. Dolenja vas 1 — 1 11 111 3. Gora 111 1111111 4. Koprivnica 1111111111 5. Kostanjevica 112 — 1 — 1111 6. Krško 21333333322 7. Krško polje 1 11 1 1 1 8. Leskovec 1 11 111 1 ! 9. Podbočje 11 111 10. Raka 111 11111 U. Rožno-Presladol 11 111 12. Senovo 1 12 2 2 2 2 2 12 1 13. Senuše 1 1 111 1 14. Vel. Podlog 1 1 111 1 15. Vel. Trn 11 111 16. Zdole 1 1 11111 17 7 20 8 8 19 12 19 10 18 7 Določitev deleža finančnih sredstev za posamezno KS v SIS družbenih dejavnosti Tabela Seveda so udeleženci sestanka dobili nalogo, da prenesejo tovariško kritiko in spodbudo za boljše nadaljnje delo delegatov v krajevnih skupnostih, iz katerih se ne udeležujejo skupščinskih zasedanj. Število izvoljenih dele- delegacij gatov Faktor obreme. delegatov Delež (%) s faktorjem Opomba din 1. Brestanica 10 90 1 7,7 310.422 2. Dolenja vas 3 25 3 6,4 258.013 3. Gora 1 12 5 5,2 209.636 4. Koprivnica 3 25 3 6,4 258.013 5. Kostanjevica 10 70 1 6 241.887 6. Krško 10 70 1 6 241.887 7. Krško polje 10 90 1 7,7 310.422 8. Leskovec 10 70 1 (> 241.887 9. Podbočje 3 25 3 6,4 258.013 10. Raka 3 27 3 7 282.206 11. Rožno — Presladol 1 U 5 5,2 209.636 12. Senovo 10 90 1 7,7 310.422 13. Senuše 1 12 5 5,2 209.636 14. Vel. Podlog 3 27 3 7 282.206 15. Vel. Trn 1 12 5 5,2 209.636 16. Zdole 2 16 3,5 4,9 197.542 Skupaj 80 673 100 4.031.464 6 Naj glas S, 11. april 1988 Ugotovitve in zaključki: Ob delnem pregledu dela krajevnih uradov smo ugotovili, da delo poteka zakonito in pravočasno. Vodje krajevnih uradov ga opravljajo skrbno in odgovorno, saj ni zaslediti večjih odstopanj od predpisanih posto- SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE KRŠKO Nakazila po KS v letu 1987: 10% delegatski od 2,5% BOD sistem KrJko 65.483.068 89.049 Senovo 18.364.255 96.412 Brestanica 8.291.893 111.252 Koprivnica 2.797.878 66.844 Rožno-Presladol 1.246.327 51.888 Podbočje 3.726.265 51.888 Zdole 1.755.032 66.844 Veliki Trn 1.271.763 66.844 Dolenja vas 1.945.797 66.844 Gora 1.437.092 66.844 Raka 2.365.479 66.844 Kostanjevica 5.684.780 111.253 Leskova: 8.482.658 66.844 Veliki Podlog 2.123.844 52.003 Senuse 801.210 52.003 KrJko polje 3.624.528 66.844 129.401.869 1.150.500 Sredstva za delegatski sistem so skupna, to je od Samoupravne stanovanjske skupnosti občine KrJko, Samoupravne komunalne interesne skupnsoti občine KrJko in Občinske skupnosti za ceste KrJko. pkov, kar so ugotovili tudi inšpektorji Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije. Večje angažiranje delavcev krajevnih uradov za potrebe krajevnih skupnosti (delo popoldan, zvečer in ob nedeljah) bi narekovalo drugačno organizacijo dela ter bi bilo nujno A. Bibič: predavanje o civilni družbi Pojem »civilna družba« se zadnje čase pogosto uporablja. Žal pa je veliko ljudi, ki o njem govorijo, ne da bi poznali njegovo pravo vsebino. To je dejal tudi dr. Adolf Bibič, ko je 25. marca na Bizeljskem predaval o tej temi članom Društva pravnikov Posavja. Staro mestno jedro v novi preobleki Krško bo kmalu dokončana. ena velikih nalog KS Krško in občine rešiti status delovnega razmerja (delo dopoldan — popoldan; deljeni delovni čas!?). Kljub temu pa ne bi rešili problemov in težav oziroma zahtev po administrativno-tehničnih opravilih za krajevne skupnosti Krško polje, Veliki Podlog, Senuše, Koprivnica, Rožno-Presladol, Gora in Dolenja vas ter Zdole. Spričo dejstva, da je več kot polovica slovenskih občin že združila matična območja v enotno območje, ki se sklada z območjem občine, bi tudi pri nas zaradi racionalizacije sredstev in dela o tem veljalo razmisliti. Naj pojasnimo, da bi s tem tukajšnji organ lahko z istimi delavci organiziral deo tako, da bi ga bilo mogoče opravljati v vsaki KS dva do tri dni v tednu. Ukinitev matičnih območij bi sicer za naše občane pomenila, da bi morali zaradi posameznih zadev prihajati na sedež občine (npr. poroka, smrt, razni izpiski iz matičnih in državljanskih knjig), vendar bi se to obrestovalo z boljšim delom organov in teles krajevne skupnosti. Upoštevati pa kaže tudi dejstvo, da mora večino omenjenih zadev človek opraviti le enkrat v življenju, in še to ob močno izboljšanih prevoznih možnostih v primerjavi s preteklostjo. Naš glas 5, 11. april 1988 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Skupno zasedanje vseh treh zborov bo v sredo, 13. aprila 1988 ob 15. uri Na dnevnem redu bodo a) volitve predsednika in podpredsednikov SO Krško b) volitve predsednika in nadomestne volitve člana predsedstva SRS Po razglasitvi rezultatov volitev bodo zbori na posamičnih sejah obravnavali: - predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 - 1990 v letu 1988/ ZKS - poročilo o rezultatih gospodarjenja in zaključnih računih za leto 1987 in o izvajanju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 -1998 v letu 1987/ZZD, ZKS, DPZ, (Gospodarski rezultati in uresničevanje resolucijskih ciljev v letu 1987) str. 9-10 - uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in nekaterih nalog družbene samozaščite v letu 1987/ZZD, ZKS, DPZ (Stanje na področju SLO in DS je kljub težkim razmeram še zadovoljivo) str. 24 - poročilo Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za leto 1987/ZZD, ZKS, DPZ str. 20 - poročilo Temeljnega sodišča v Novem mestu za leto 1987/ZZD, ZKS, DPZ, (Delo temeljnega sodišča v Novem mestu je bilo lani uspešno) str. 22 - poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu v letu 1987/ZZD, ZKS, DPZ (TJTNovo mesto: Več prijav gospodarskih prestopkov) str. 21 - poročilo o delu Javnega pravobranilstva Celje za leto 1987/ ZZD, ZKS, DPZ (Delo javnega pravobranilstva Celje v letu 1987) str. 23 - poročilo o zaključnem računu in izvajanju programa sklada stavbnih zemljišč v letu 1987 ter sprejem programa in finančnega načrta za leto 1988/ZZD, ZKS, DPZ (Sklad stavbnih zemljišč o delu in načrtih) str. 19 - predlog odloka o turistični taksi za leto 1989/ZZD.ZKS str. 22 - predlog sklepa o prenehanju obstoja javnega dobra/ ZZD,ZKS str.10 - poročilo o delu predsedstva SR Slovenije od 1986 do 1988/DPZ - predlog sklepa o izvolitvi sodnice temeljnega sodišča Novo mesto/ZZD,ZKS,DPZ str. 10 - predlogi in vprašanja delegacij/ ZZD, ZKS, DPZ Predlog kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v skupščini občine Krško ter predsedstvu SR Slovenije Na podlagi 171., 172. in 196. člena Statuta občine Krško in v skladu z volilno zakonodajo je OK SZDL Krško skupaj z drugimi občinskimi DPO opravila vse potrebne predkandidacijske postopke v kadrovskih pripravah za skupščinske volitve 1988. To je bila osnova za naslednje liste kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v SO Krško, sprejete na seji občinske kandidacijske konference 16. 3.1988. 1. Za predsednika SO Krško: ZORAN ŠOLN, roj. 1950, dipl. pravnik s Senovega. 2. Za podpredsednika SO Krško: ALEKSANDER STRUPEH, roj. 1949, gradbeni tehnik iz Krškega, zaposlen v OZ »RESA« Krško. 3. Za podpredsednika SO Krško: SLAVKO ŠRIBAR, roj. 1936, politolog iz Krškega. 4. Za predsednika ZZD: STANE BAJC, roj. 1954, dipl. ing. kem. tehn. iz Velike vasi, zaposlen v TCP »Djuro Salaj« Krško. 5. Za namestnika predsednika ZZD: ANTON ŽIGANTE, roj. 1951, dipl. elektro ing. iz Krškega, zaposlen v SOP Krško. 6. Za predsednika ZKS: BOJAN PETAN, roj. 1954, dipl. oec. iz Leskovca, zaposlen v IMV Novo mesta 7. Za namestnika predsednika ZKS: NIKO KEŠE, roj. 1940, učitelj z Rake, zaposlen v TCP »Djuro Salaj« Krško. 8. Za predsednika DPZ: MAKSIMILIJAN BABIC, roj. 1950, gimnazij, maturant iz Krškega, zaposlen v izpostavi Interevrope Koper v Krškem. 9. Za namestnico predsednika DPZ: VIDA BAN, roj. 1952, predmetna učiteljica z Zdol, zaposlena v SSS SIS družbenih dejavnosti Krško. Po opravljenih predkandidacijskih postopkih je republiška kandidacijska konferenca, ki je bila 29.3.1988 v Ljubljani, izvolila kandidata za odgovorne dolžnosti v predsedstvu SR Slovenije, za katere predlaga: 1. za predsednika predsedstva SRS: JANEZA STANOVNIKA, roj. 1922, dipl. oec. iz Ljubljane, 2. za člana predsedstva SRS za področje znanosti in kulture: JANKA PLETERSKEGA, roj. 1923, dr. zgodovinskih znanosti iz Ljubljane. 8 17. marca Na kratko o zasedanju zborov SO Ob obravnavi predloga resolucije za I. 1988 so delegati DPZ opozorili na to, da je bilo temu dokumentu posvečeno premalo pozornosti, ko je bil še v osnutku. Sicer pa so ocenili, da je predlog realen. Menili so, da bi med usmeritve morali vključiti še podporo kovaštvu s podkov-stvom in opravljanje kulturnih dejavnosti; da bi morali zaostriti merila za dodeljevanje socialnih pomoči; da bi morali bolj poudariti zahtevo po ekološki sanaciji farme Pristava in obenem ostro zahtevati tudi njeno ekonomsko ozdravitev. V istem zboru je bila sprejeta pobuda, da naj bi družbeni pravobranilec samoupravljanja končno dobil poklicnega pomočnika, s čimer so delegati zborov SO soglašali že I. 1986. Vso podporo je dobila tudi pobuda družbenega pravobranilca, naj se čim prej uredijo razmere v skupnih službah SIS materialne proizvodnje ob ugotovljenih formalnih nezakonitostih. Na marčevskem zasedanju so delegati sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi upravne organizacije za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje. Obenem so naložili izvršenemu svetu, da pripravi tak model delovanja te organiazcije, ki ne bo povzročil dodatnih obremenitev gospodarstva in občanov. Vprašanja in odgovori Reševanje romske problematike Na seji zbora krajevnih skupnosti 8. februarja 1988 sta delegata krajevnih skupnosti Krško polje in Leskovec postavila delegatsko vprašanje o reševanju romske problematike. Po podatkih, kijih je posredoval odbor podpisnikov družbenega dogovora o reševanju romske problematike v krški občini, je sekretar občinske skupščine pripravil naslednji odgovor: Reševanju romske problematike posvečamo v občini Krško pozornost predvsem z vključevanjem tega žgočega družbenega problema v naše razvojne dokumente, letne programe in razne usmeritve. Če odmislimo dosežke pri vzgoji predšolskih in šolskih otrok Romov, moramo žal ugotoviti, da smo pri reševanju ostali v glavnem pri obilici predlogov in zahtev, ki jih ni bilo mogoče uresničiti. Na osnovi spoznanja, da je potrebno povezati posamezne nosilce zadolžitev za reševanje te problematike, je bil sklenjen Družbeni dogovor o reševanju romske problematike v občini Krško, katerega podpisniki so: skupščina občine in izvršni svet SO Krško, občinska konferenca SZDL, občinska konferenca ZSMS, občinski svet ZSS, kmetijska zemljiška skupnost, skupnost za zaposlovanje, samoupravna komunalna skupnost, občinske skupnosti zdravstvenega varstva, izobraževanja, otroškega varstva, telesne kulture, kulture, socialnega skrbstva, socialnega varstva ter samoupravna stanovanjska skupnost. Za spremljanje izvajanja družbenega dogovora je oblikovan odbor podpisnikov družbenega dogovora, ki ga sestavljajo delegati podpisnikov in predstavniki svetov tistih krajevnih skupnosti, ki imajo na svojem območju poseljene Rome. Odbor podpisnikov torej ni organ, ki bi predlagal kakršnekoli dokončne rešitve ali sprejemal odločitve mimo utečenega sistema samoupravnega odločanja, bodisi na ravni krajevne skupnosti ali občine. Pri oblikovanju predlogov možnih rešitev odbor pritegne k sodelovanju tudi strokovnjake s posameznih področij. Ob teoretičnih izhodiščih reševanja romske problematike si je odbor podpisnikov dokončno izoblikoval prioritetni vrstni red, ki postavlja na prvo mesto reševanje problema poselitve, oziroma Nasglas5.il. april 1988 zagotavljanja človeka vrednih bivalnih pogojev za to populacijo. Za ta namen je bil narejen idejni projekt poselitve in naselij (vključno z idejno rešitvijo bivalnih poslopij), ki predvideva tri poselitvena območja: Rimš, Loke in Drnovo-Gmaj-na. Na ta območja bi poselili Rome iz Kerinovega grma, kjer je predvidena komasacija, sama lokacija pa je tudi iz drugih razlogov povsem neprimerna. Idejni projekt je bil v odboru podpisnikov sprejet, na posebnem sestanku s predstavniki svetov prizadetih krajevnih skupnosti pa zavrnjen kot nesprejemljiv zate krajevne skupnosti. Na lokaciji Rimš je postavljen bivalni kontejner, v katerem je omogočeno začasno bivanje ene same romske družine s šestimi otroki, ki živijo pod šotorom. Ker je to začasna rešitev, zanjo ni bilo potrebno izdati gradbenega dovoljenja, morali pa bi opraviti tako imenovano priglasitev. Govorice, da naj bi na isti lokaciji postavili še sedem bivalnih kontejnerjev, ki naj bi bili tudi že kupljeni, niso resnične. Delegat Alojz Unetič je opozoril na negodovanje občanov zaradi plačevanja vozovnic za šolske prevoze otrok v OŠ Milke Kerin v Leskov-cu. Tovarišica Vida Ban mu je pojasnila, da naši predpisi (Zakon o osnovni šoli) zagotavljajo brezplačni prevoz le tistim učencem, ki so od matične šole oddaljeni več kot 4 km. Delegat Tone Petrovič je vprašal, ali se je SO Krško, oziroma IS SO Krško vključil v razreševanje razmer v AMD Krško, kot jih je prikazal v Dolenjskem listu novinar Jože Sim-čič. Predsednik IS SO Krško tovariš Igor Dobrovnik je povedal, da so bili z razmerami seznanjeni vsi vodilni funkcionarji občinskih DPO in da bo izvršni svet SO Krško ustrezno ukrepal, ko bo dobil vsa poročila ustreznih institucij. Delegat Cveto Bahč je vprašal, kdaj bo uresničena zahteva, da v Krškem postavimo ekološko tablo s podatki o vseh oblikah onesnaževanja. Delegatka Vida Ban je vprašala, ali bomo organizirali skupno strokovno službo SIS materialne proizvodnje, in dobila odgovor, da to službo že imamo. - _ Naš glas 5, 11. april 1988 ------------------------------- Gospodarski rezu- latati in uresničevanje resolucijskih ciljev v letu 1987 Gospodarska nestabilnost, ki je bila že v preteklem srednjeročnem obdobju eden od ključnih razvojnih problemov, se je v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja kritično zaostrila. Ocenjevanje rezultatov gospo-darjanja v letu 1987 je izredno otež-kočeno zaradi večkratnih sprememb v obračunskem sistemu, ki onemogočajo primerjave posameznih finančnih kazalcev. Posebno težko je ocenjevati delitvena razmerja, ker so jih v lanskem letu v glavnem krojili interventni zakoni. Dodatno zamegljuje realen prikaz gospodarjenja visoka rast cen, saj so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povečale za 106,4 % in cene življenjskih potrebščin za 131,9%. Iz pregleda doseženih rezultatov je razvidno, da seje celotni prihodek gospodarstva v občini leta 1987 v primerjavi z letom 1986 povečal za 122,7 % in je znašal 303.962.336 tisoč din. Delež prihodkov, doseženih na tujih trgih, se je od 14,7 % leta 1986 povečal na 15,3 % v letu 1987 in znaša 46.641.274 tisoč din. Porabljena sredstva so se pove-čala za 116,9 %, kar je manj od rasti celotnega prihodka in doseženega dohodka (139,3%). Amortizacija z revalorizacijo je v letu 1987 v primerjavi z letom 1986 dosegla 195,4-odstotni porast. Njen delež v celotnem prihodku je tako od 4,6 % v letu 1986 porasel na 6,13 % v 1987. Brez upoštevanja revalorizacijskih učinkov pa amortizacija v letu 1987 znaša 11.617.022 tisoč din ali le 84,3 % več kot leta 1986. Delež teh sredstev v celotnem prihodku pa je od 4,6 % leta 1986 upadel na 3,8 % v letu 1987. Tako so sredstva za reprodukcijo v letu 1987 znašala 21.230.828 tisoč din ali 86 % več kot leto poprej, kar pa je manj od rasti cen industrijskih izdelkov (106,4 %). Doseženi dohodek gospodarstva je v letu 1987 znašal 87.179.860 tisoč din ali 139,3 % več kot v letu 1986, razporejeno pa je bilo za 126,8 % več dohodka kot leto poprej. Obveznosti iz dohodka so lani v primerjavi z letom 1986 porasle skupaj za 146,4 % in tako povečale svoj delež v dohodku za 3,9 strukturne točke. Najvišjo rast (153,7%) izkazujejo druge obveznosti iz dohodka (obresti, obveznosti do SIS materialne proizvodnje, obveznosti za SLO, zavarovanje, varstvo okolja, članarine itd.) Njihov delež v dohodku se je lani povečal za 2 strukturni točki. Za 2, 1 strukturne točke se je povečal tudi delež obveznosti za skupno porabo (144,4-odstotna rast glede na leto 1986). Precej nižje rasti od obveznosti izkazujejo čisti osebni dohodki, skupna poraba delavcev in akumulacija. Delež sredstev za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev se je v dohodku znižal za 1,7 strukturne točke. Za akumulacijo je lani gospodarstvo razporedilo 9.613.806.000 din ali 88 % več kot leto prej. Delež akumulacije v razporejenem dohodku se je znižal od 13 %na 10,8 %. Izguba, izkazana v zaključnih računih, je bila lani za 28,9 % nižja od izgube v predhodnem letu. Kako smo izpolnjevali resolu-cijske nalogo za leto 1987 Z resolucijo za leto 1987 smo opredelili naslednje možnosti materialnega razvoja gospodarstva: rast družbenega proizvoda za 3,5 %, rast izvoza blaga.in storitev na konvertibilno tržišče za 5 %, rast zaposlenosti v združenem delu za 1,5 % in rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 3,2 %. Finančni kazalci sicer izkazujejo visoke nominalne rastj, ki pa so predvsem posledica visoke rasti cen, saj je proizvodnja potekala na 9 nižji ravni, kot je bilo za lansko leto predvideno, čeprav se je zaposlenost v združenem delu po opravljenih delovnih urah povečala za 1,5 %. Še najbolj se je resolucijskemu cilju približala rast izvoza na konvertibilno področje, saj se je le-ta povečal za 4,8 %. Delež akumulacije v razporejenem dohodku se je znižal. Realni osebni dohodki so se znižali za 5,4 %, čeprav smo v resoluciji predvideli njihovo realno rast. Industrijska proizvodnja (brez NEK) je bila za 1,6 % nižja kot v letu 1986, načrt proizvodnje pa izpolnjen le 93,2-odstotno. (Izpolnila sta ga le TCP in Labod-TOZD Libna). Zaradi manjšega povpraševanja in težkih splošnih in gospodarskih razmer je upadla proizvodnja kovinske predelovalne in prehrambene industrije. Vrednost celotnega izvoza se je povečala za 7,8%, celotnega uvoza pa zmanjšala za 1,4 %, predvsem zaradi občutnega zmanjšanja uvoza s klirinškega področja, medtem ko se je uvoz s konvertibilnega področja povečal za 2,5. Po vrednosti pa je bil konvertibilni uvoz pokrit z izvozom 132-odstotno. Investicijska vlaganja so se realno močno znižala. Večina investicij, predvidenih za leto 1987, se izvaja, niso pa se še začela dela za avtobusno postajo v Krškem, proizvodne objekte Metalne na Senovem in sanacijo proizvodnega objekta Sigma-ta v Brestanici. Stanovanjsko gospodarstvo je lani dobilo 46 novih stanovanj, 16 jih je še v gradnji. Izvajati je začelo pripravljalna dela za t.i. Fonovo hišo v Kostanjevici, Bohoričevo ulico in Valvasorjevo nabrežje v Krškem, Spodnji Grič II in stanovanjski objekt Al na Senovem. Opravljena so bila vzdrževalna dela na več objektih. V komunalnem gospodarstvu je bilo lansko leto posvečeno predvsem raziskavam virov pitne vode. Najboljše rezultate sta dali vrtini v okolici Velikega Trna: vzorci vode so bili kemično neoporečni. - Neuresni- 10 Naš glas 5, 11. april 1988 Skupni projekt za avtobusno in železniško postajo v Krškem ne bo uresničen, prvič zato, ker železnica nima denarja (vlaga ga samo v ureditve za večjo varnost prometa), drugič pa zato, ker bodoča hitra proga ne bo šla skozi Krško in se te železniške postaje, ki bo postala bolj lokalnega značaja, ne splača graditi na novo. IGMP-TOZD Savaprojekt je zaradi takega poteka dogodkov dobil nalogo, da čim prej pripravi nov projekt - samo za avtobusno postajo, a na isti makrolokaciji; predvideno je, da bi bila pogodba z Izletnikom podpisana 20. maja, kar bi omogočilo,da bi se gradnja kljub vsemu začela junija, kot je bilo prvotno tudi načrtovano. cene so ostale naslednje naloge: vodovod Raka - 2. faza, vodovod Le-skovec - Gmajna in ureditev vodovoda v Kostanjevici zaradi izpada prihodkov. - Lani se je začela druga faza gradnje glavnega kanalizcijske-ga kolektorja Brestanica - Senovo. Opravljena je bila približno polovica načrtovanih del. Moderniziranih in dokončanih je bilo večje število odsekov komunalnih cest. Pri vseh je bila zagotovljena soudeležba krajanov. Cestno gospodarstvo je po programu za leto 1987 opravilo vzdrževalna dela na osmih lokalnih cestah. Neizvedena so ostala dela na odsekih Podbočje-Kostanjevica, Seno-vo-Dovško in Videm (zgornja plast) ter mostov Podbočju. Z resolucijo so bile opredeljene naloge s področja urejanja prostora v programu priprave in izdelave prostorskih izvedbenih aktov. Naloge se ne izvajajo po predvideni dinamiki, razen tistih, katerih nosilec je Sklad stavbnih zemljišč občine Krško. Temeljni nosilci planiranja - uporabniki prostora ne pristopajo k izdelavi prostorskih izvedbenih aktov za svoja območja, dokler se ne pojavi potreba, da s svojimi investicijami posežejo v prostor. Prav tako se prepočasi realizirajo naloge s področja varstva okolja. O problematiki na področju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je bilo objavljeno obsežno gradivo v Našem glasu št. 3, 4.3.1988. Predlog sklepa o izvolitvi sodnice Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve skupščine občine Novo mesto je na predlog predsednika temeljnega sodišča v Novem mestu ter v skladu z 8. točko dogovora o zagotavljanju kadrovskih in materialnih pogojev za delo temeljnega sodišča v Novem mestu in temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu objavila prosta dela in naloge enega sodnika temeljnega sodišča v Novem mestu (Uradni list SRS, št. 2/88). Na razpis prostih del in nalog sodnika se je prijavila kandidatka, ki ji 30.5.1988 poteče 8-letni mandat, in sicer: Ana LJUBISAVLJEVIČ, dipl. pravnica, roj. 26. 7.1954, Novo mesto, Bršljin 45, sodnica temeljnega sodišča v Novem mestu — enota Novo mesto. Na podlagi mnenj KO za kadrovska vprašanja OK SZDL občin Brežice, Čr- nomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje sta pozitivno mnenje o kadidatki podala tudi medobčinska sveta SZDL za Dolenjsko in Posavje. Zato komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve skupščine občine Novo mesto kot pristojna komisija predlaga naslovnim skupščinam, da sprejmejo sklep o ponovni izvolitvi Ane Ljubisavljevič za sodnico temeljnega sodišča za dobo 8 let. Predlog sklepa o prenehanju javnega dobra Občinski izvršni svet predlaga, da nekatere poti prenehajo veljati za javno dobro, ker več ne opravljajo svoje funkcije. Javno dobro (poti) na pare. št. 2203/5,1,2 (k. o. Senuše in Mraše-vo) bi prenehalo obstajati, ker se več ne uporablja, pravico do uporabe pa bi dobila Kmetijska zemljiška skupnost Krško. Pot na pare. št. 2979/3 (k.o. Veliki Trn) bi prenehala obstajati kot javno dobro, ker se več ne uporablja. Namesto nje bi postala javno dobro pot na pare. št. 1600/ 95, ki je last Vinka in Terezije Zorko iz Kale. Na podlagi pogodbe bi bila opravljena zamenjava parcel. Prav tako bi prenehalo obstajati javno dobro (pot) na pare. št. 3074/2 (k.o. Drnovo), ker ni več potrebe po njegovem obstoju. Za primerno odškodnino bi se preneslo v last Ivana Zorka iz Krškega, ker meji na njegovo zemljišče. Na5glas5, 11. april 1988 Občinska konferenca ZKS Krško: Kako razmišljajo komunisti Programska seja občinske konference ZKS Krško (23. marca) je skozi pripravljalne razprave v osnovnih organizacijah in skozi lastno delo v številnih prispevkih udeležencev nanizala vrsto problemov in nalog, ki so nakazali tudi njihove rešitve. Ni bila naloga komisije za informiranje in komuniciranje, da iz obsežnih razprav izlušči sklepe, za izdelavo povzetkov njihove vsebine pa tudi ni bilo časa, saj je tak proces (od izpisovanja magnetogramov naprej) sila zamuden. Zato smo se odločili, da objavimo celotne referate, seveda tiste, ki se nam zdijo tehtni in za katere menimo, da prispevajo dovolj ustvarjalnosti k današnjemu, ne lahkemu trenutku. Zavedamo se, da današnji človek nima niti pretiranega časa niti volje za branje. Kljub temu vas vabimo, da se z objavljenimi razpravami seznanite, saj boste iz njih izvedeli, kako razmišljajo o sebi in drugih komunisti naše občine. Uvodna beseda Franca Dularja, predsednika OK ZKS Krško: '»Priprave na občinsko konferenco smo pričeli že lani, potem ko je CK ZKS opredelil vsebino. Tako smo decembra in januarja v vseh OO ZK opravili programsko-volilne konference, izvolili nova vodstva in se lotili vsebinskih vprašanj, ki zadevajo področja delovanja ZK. Pred temi aktivnostmi in vzporedno z njimi so svojo aktivnost povečali tudi organi občinske organizacije. Tako je nastal predlog poročila, katerega ste delegati konference že prejeli. Pri nastajanju poročila so nas vseskozi vodile misli, da mora biti po obsegu kratko, da mora vsebovati problematiko iz tematskih okolij, da mora upoštevati pobude in predloge iz OO, da mora vsebovati sklepe CK in realizacijo le-teh v občinski organizaciji, da mora posebej izpostaviti v tem času najbolj pereča vprašanja s področja gospodarjenja v občini, da mora oceniti učinkovitost organizacije same, da mora dati jasne usmeritve za nadaljnje delo, skratka, to bi morala biti lastna ocena mobilizacijske sposobnosti 1.400 komunistov, organiziranih v tej občinski organizaciji. Prav gotovo se nihče ne upa trditi, da nam je to uspelo, pa vendar sem prepričan, da bo to poročilo po končani konferenci z vašimi prispevki dopolnjeno tako, da bo ustrezalo zastavljenim ciljem. Tako poročiloje torej le izziv, pa ne samo za razpravo, ampak tudi za to, da pridemo na dan s konkretnimi predlo- gi, za katere menimo, da morajo biti v naslednjem obdobju uresničeni. Tovarišice in tovariši, delegati in gostje! Za našo nadaljnjo aktivnost in enotno nastopanje potrebujemo izmenjave misli, izmenjave izkušenj, potrebujemo poenotenje do posameznih vprašanj. Potrebna je kritičnost in samokritičnost, potrebne so pobude, ocena pobud in uresničevanje pobud, potreben je dogovor in nujno je izvrševanje dogovorjenega. Med pravimi komunisti, ki se borijo za iste cilje, niso potrebni klasični sklepi, opremljeni z nosilci in načinom izvajanja ter roki; dovolj je dogovor, v katerem mora vsak komunist na svojem področju delovanja najti svojo nalogo. Zal v naši organizaciji (mislim na celotno ZKJ) ni tako in tudi zaradi tega ne moremo iskati krivca zunaj nje. V očeh ljudi in celo večine lastnih članov je ZKJ danes zapisana kot glavni krivec razvojne krize v Jugoslaviji, zato tudi večina pričakuje, da bo ista organizacija ponudila sprejemljive izhode iz nje. Ista organizacija — da, vendar ne z istimi ljudmi. Zamenjati je potrebno nosilce upravljanja z družbenim kapitalom. Razmisliti moramo torej, kako premagati paradoks, ko večina družbe sprejema kongresna stališča ZKJ, komunisti pa očitno nismo sposobni zmanjšati razkoraka med besedami in dejanji, ampak se ta razkorak veča in preti nevarnost, da v njem neslafio izginemo s političnčega prizorišča boja za pravega upravljalca z na novo ustvarjeno vrednostjo. To niti ne bi bilo tako strašno, če ne bi pomenilo, da tako izginejo že izbojevani, s toliko krvi in znoja plačani rezultati dosedanjega socialističnega razvoja cele generacije. Ker v samoupravnem socialističnem sistemu prihaja moč od spodaj navzgor, je za nas seveda pomembno, kako se lotiti krepitve te moči. Socialistični samoupravni sistem 11 na tej stopnji razvoja potrebuje avantgardo, kajti akcija je še zmeraj pred spontano zavestjo. Vendar se pravilnost delovanja avantgarde potrjuje le, če ga sprejema večina. Predpogoj za avantgardnost sta prav gotovo ustvarjalnost in družbeni ugled vsakega člana organizacije. Če je takih ljudi več izven organizacije, potem bo avantgarda nekje drugje. Boriti se moramo torej (dobesedno b«riti) za vsakega takega delavca, na drugi strani pa se moramo znebiti takih sopotnikov, ki nimajo ali pa nočejo imeti teh lastnosti; tiste, ki ne znajo, je potrebno nau t iti, tistim, ki ne zmorejo — njim je treba pomagati. Naslednji pogoj je usposobljenost za tako delovanje. To pomeni, da je treba na eni strani ustvariti pogoje za usposabljanje, na drugi strani pa imeti interes oz. prikazati nujo po začetnem usposabljanju. Zato je ena od elementarnih nalog, predvsem vodstev, stalna skrb za to področje. Vse to seveda ni dovolj za uspešno delovanje. Bistveno moramo spremeniti vse notranje odnose v zvezi komunistov — več narediti za boljše informiranje na eni strani, na drugi pa imeti interes biti informirani; spremeniti odnos do pobud in predlogov »od spodaj«, vendar utemeljenih, argumentiranih, takih, ki so v skladu z dogovorjenimi; demokratizirati sprejem dogovorov in dosledno realizirati le-te; postati moramo javna organizacija s prepričljivimi, argumentiranimi opredelitvami do vseh vprašanj, pomembnih za nadaljnji razvoj — ni nas slišati na tistih mestih, kjer bi morali biti, zato ni čudno, da smo dežurni krivci... Vzpostaviti moramo bolj pristne, bolj to-variške, bolj odkrite odnose med člani komiteja in OO, vse z namenom, da (si) pomagamo, da se obojestransko informiramo, da skupaj razrešujemo nakopičene težave, ne kot občinski inšpektorji ali tisti, ki ne morejo nič pomagati. To je obojestranska naloga. Ponovno moramo vpeljati nekatere, za našo družbo povsem normalne odnose med komunisti — solidarnost, tovariško slovo ob odhodu v pokoj, srečanja z upokojenimi komunisti, pozornost ob življenjskih jubilejih... Prav gotovo ste se zamislili nad poročilom komisije za organiziranost in kadrovsko politiko; če se niste, se moramo od danes naprej. Poročilo govori o skrbi za krepitev organizacije. V 75 osnovnih organizacijah ni bilo niti enega sprejema. Delež mladih do 27 let je padel s 23% na 12%, kar pomeni, da se organizacija stara. Organizacija brez mladih pa ne more biti revolucionarna. Zato sledi naloga, da se moramo takoj v slehernem okolju lotiti dela z mladimi, prisluhniti njihovim hotenjem, problemom in reševanju življenjsko pomembnih vprašanj. Iz OO prihajajo pobude, daje potrebno tudi finančno podpreti njihovo dejavnost na področju usposabljanja, organiziranja prostovoljnega dela in drugih interesnih dejavnosti. Izgovarjati se, da nimajo programov, je za komuniste slaba 12 Naš glas 5, 11. april 1988 tolažba. Vse to pomeni, da moramo začeti znova. To pa zahteva prepričane, pogumne komuniste, ki se s svojim delom, znanjem in nastopanjem prepoznavajo in potrjujejo povsod, kjer delajo in ustvarjajo. Za najbolj zahtevne naloge moramo zadolžiti najbolj sposobne komuniste, ne glede na to, kaj delajo, in če so člani raznih organov in forumov ali ne. Dobro je vedeti, kako težka je naša današnja naloga, vendar ni nikakršna rešitev to, da se je ustrašimo, da vržemo puško v koruzo. Tovarišice in tovariši! V poročilu so omenjena tri najbolj pereča področja gospodarjenja v naši občini: energetika, kmetijska dejavnost in družbene dejavnosti. Čas mi v tem trenutku ne dopušča, da bi podrobneje spregovoril o dogovorih in stališčih predsedstva in komiteja. Prepričan sem, da boste komunisti s teh področij dali svoj prispevek na konferenci. Tudi na drugih področjih so odprta vprašanja. Prav pa je in tudi potrebno, da spregovorite komunisti iz tistih dejavnosti, kjer so uspehi, kjer teh uspehov brez aktivnosti komunistov ne bi bilo, da krški Komunisti tudi tako izrazimo podporo CK in njegovim vodstvom pri prizadevanju za boljši jutri, ne samo z načelnim, deklarativnim pritrjevanjem«»Smo z vami do zadnje kaplje vaše krvi« — kot pravi predsednik sam. Se nekaj besed o programskih usmeritvah do naslednje konference. Usmeritve, sprejete na zadnji konferenci, imamo, imamo kongresne resolucije, imamo sklepe CK. Za operacionalizacijo le-teh pa je pomemben današnji dogovor, katerega naj bi sklenili tako, da sprejmemo poročilo, da sprejmemo utemeljene pobude iz OO in da se o odprtih vprašanjih poenotimo. Razprava je bila tako široka in demokratična, da morajo dogovori na konferenci postati obvezujoči za vse komuniste v občinski organizaciji ne glede na to, kje in kaj delajo. Olga Teraž (Lisca Senovo): »V naši temeljni organizaciji je predlog za podaljšanje delovne dobe žensk vzbudil veliko komentarjev. Pobude za obravnavo tega predloga so prišle tudi v sindikat in osnovno organizacijo. Pri obravnavi je obveljalo enotno mnenje, daje pobuda za podaljšanje delovne dobe za tekstilce nestrokovna in nesprejemljiva. Očitno predlagatelj takih sprememb ne pozna, kaj je to delo za strojem, delo za strojem na normo, 35 let v prisilni drži. Obseg tega, koliko moramo delati, pa menda poznate, tempo, vsaj za tiste,ki delamo za izvoz, pa je tudi menda jasno, kdo ga diktira. In kako naj si predstavljamo, da bi tekstilne delavke še podaljšale svojo delovno aktivnost za 3 leta, ko že sedaj ugotavljamo, da po 20 letih uspešnost rapidno pada. Gotovo so še partijci, ki se bodo strinjali z nami in imajo podobne probleme kot mi. Zato dajemo pobudo tudi tej konferenci, da se opredeli do predloga o podaljšanju starostne meje za odhod v pokoj in računamo, da bo opredelitev upoštevala vsa dejstva, ki sem jih navedla.« Janez Rošker (aktiv direktorjev — komunistov): Direktorje smo odgnali z nesmotrnim ravnanjem »Mislim, da bi bilo dobro ugotoviti, da lanski rezultati gospodarjenja niso bili tako slabi, bili so povprečni. Razveseljivo je tudi, da lani ni bilo nove izgube, da lahko, recimo, pri našem največjem izgubarju (Kovinarski) ugotovimo pozitivne premike, daje poslovala s pozitivnim rezultatom. Večjo odgovornost do dela ponazarja tudi zavest o tem, v kakšnih pogojih dosegamo takšne rezultate. Mislim,da so ti pogoji nemogoči: nenehne spremembe predpisov, pretirani normativi-zem; vse skupaj na drugi strani že tako veliko stihijo samo povečuje. Mislim na obračunski sistem, kije veljal,na fakultativne pristope k financiranju, na to, da smo navsezadnje delali vsak po svoje in da vsi skupaj nimamo niti približne predstave o tem, kaj se bo ob koncu letošnjega leta in kasneje pokazalo kot posledica tega sistema: posledice državnega in-tervencionizma na področju delitve osebnih dohodkov, problemi zaradi nelikvidnosti... Vse skupaj povečuje nervozo, raste nezaupanje med sodelavci, raste nezaupanje do poslovodnih delavcev — poslovodnih struktur; in kar je še najhujše — raste nezaupanje v delo in temelj našega družbenopolitičnega sistema — samoupravljanje. V takih pogojih bi morali razmišljati o tem, da najbrž potrebujemo popolnoma drugačen koncept človeka-nosilca odgovornosti in nalog poslovodnega delavca. Mislim, da bi si morali pribižati fenomen človeka jasnovidca. Položaj poslovodnega delavca je danes izjemno šibak. Zelo malo je možnosti in majhen je okvir za njegovo kreativno delovanje. Zdi se, kot da smo zavestno krojili sistem vodenja tako, da smo stalno omejevali vplivnost direktorjev in drugih poslovodnih organov. Ustvarjali smo psihozo nenehnega naraščanja nezaupanja. Položaj direktorja je postal nezanimiv, poleg tega pa smo z družbenimi normami dosegli še to, daje postal izbor neselektiven. V mislih imam fenomen moralnopolitičnih kvalitet, ki je v bistvu omejil ta krog, in menim, da se je ta norma izkazala za neproduktivno in negativno... Še bolj je po svoje negativen institut reelekcije, ki je prav gotovo dosegel bolj negativne učinke, kot pa smo pričakovali. Namesto da bi reelekcija povečala dinamiko krogotoka med ustvarjalnimi kadri na teh mestih, je ustvarila popolnoma statično situacijo. Direktorji so malodane postali kiosk za leljenje različnih etiket, pripisov in vseh mogočih negativnih elementov. Prav gotovo je fikreti-zem samo še poglobil prepad med tem, kar naj bi bilo objektivno, ustvarjalno poslovodno delo (ki ga mora vsaka produktivna druž- ba imeti in je prav gotovo eden pomembnih temeljnih elementov sistema), in anomalič-nimi produkti, ki jih predstavlja fikretizem. Danes smo lahko kot ilustracijo prebrali v Delu, daje to Slovenijo ta trenutek stalo dva tisoč starih milijard. To je pošastna, vendar poučna izjema, ki pa nikakor ne sme in ne more potrjevati pravila. Sicer pa je naša družba vendarle izpostavila poslovodno delo kot izjemno odgovorno delo, za katerega veljajo posebno določeni kriteriji. Navsezadnje je tudi res, da zaenkrat na nobenem drugem področju v združenem delu ne poznamo instituta o ukrepu družbenega varstva z neposredno odstavitvijo poslovodnih delavcev, in če smo količkaj objektivni — dostikrat brez dobrega, objektivnega razloga. Zato menim, daje treba v našem prostoru in času odločno spremeniti pogled na to, kaj je poslovodni delavec, direktor in naš menadžer. Če hočemo, da bo direktor učinkovit, mu je treba omogočiti, da se nenehno izobražuje, da bo znal pozornost usmeriti na tiste probleme, ki so pomembni, ter da bo razmišljal, kaj lahko opravi sam in kaj s svojimi sodelavci. Temeljna resnica je pravzaprav, da mora biti sposoben zaupati sodelavcem, vendar tudi sebi, predpogoj za to pa je, da okolje in družba zaupata vanj in samo v takih pogojih je lahko direktor produktiven tudi kot družbenopolitični delavec.« Naš glas 5,11. april 1988 13 Silvo Gorenc (TCP »Djuro Salaj«), član CK ZKS: Kriterij za vse naj bo dobro delo in uspeh »Prav je, da imamo kritičen odnos do slabe ekonomske politike zveznega izvršnega sveta; strinjam se, daje slaba in neučinkovita. Res je tudi, da nobena ekonomska politika in noben gospodarski sistem sama po sebi ne bosta pomagala iz te ekonomske krize, če pogledov in dela komunistov v delovnih organizacijah in vseh delavcev v združenem delu ne bomo bistveno spremenili. Take ekonomske politike, takšnega čudežnega sistema v gospodarstvu in socialističnega samoupravljanja tudi ni, da bi se malo delalo in dobro živelo. Na današnji konferenci bi morali delegati povedati tudi kaj o tem, kaj delamo v svojih podjetjih, kaj mi storimo; ali smo kot komunisti ustvarili pri delavcih zavest, da se je treba začeti boriti za vsak dinar in da je treba sprostiti vse ustvarjalne sile v vsakem delovnem kolektivu, da bomo to čarobno pot v 21. stoletje čim prej in lažje našli. Veliko znakov v naši občini je, daje tu zelo malo narejenega — malo in premalo. Nimamo še prave zavesti, da bi resnično vsakdo spoznal, da nam nihče drug ne more pomagati, če si ne bomo sami. Poglejmo, na primer, v naših tovarnah, ali vsakdo dela resnično intenzivno 8 ur. Seveda so znane tudi take tovarne, kjer resnično intenzivno delajo 8 ur; tuje treba izreči šiviljam iz Laboda vse priznanje za njihov trud. Ni znano, koliko je izpuščene inovativne sposobnosti, znanja, ki ga imajo strokovnjaki v naših podjetjih in bi lahko prispevali k temu, da bomo lahko »pogruntali« kaj novega. Štipendijska politika ni takšna, da bi kaj obetala. Od kod bomo dobili kadre?! Če jih ne bomo sami vzgojili, jih ne bomo imeli. Tu zelo zaostajamo. Prav bi bilo, da se komunisti vprašamo, kaj smo naredili za nove kadre. Prestrukturiranje gospodarstva napreduje strašno težko in ne verjamem tistim aktivistom, ki trdijo, da se to da doseči s politično kampanjo. Prestrukturiranje gospodarstva je proces, ki traja dolgo, za kar potrebuješ veliko znanja in denarja. Najbrž pa tega nimamo, zato je treba to opraviti postopno. Danes ekonomska politika očitno smatra, da so carine in dajatve izključno instrument za polnjenje državne blagajne. Nimajo nobene ekonomske funkcije več in za vsak stroj, ki ga uvozimo, je treba dati 40% v to blagajno. Zato ne moreš biti konkurenčen tistim, ki izvažajo in ne plačujejo carine za uvoz strojev. V naši občini ni glavni problem pomanjkanje denarja (čeravno nam ga strahovito manjka), temveč pomanjkanje orientacije, znanja in volje. Zato se moramo mobilizirati in se pogovoriti, kako iz tega ven. Teze za konferenco, ki jih je slovenski CK napisal za področje gospodarstva, ponujajo nekakšen izhod, zato se moramo odločiti, ali smo za to ali ne. Delavci ne bodo več dolgo pripravljeni poslušati stokanja. Nekdo mora povedati, kaj bo jutri. Prepričan sem, da bi bili vsi pripravljeni še malo bolj »zategniti pasove«, če bi le imeli jasen cilj in zagotovilo za uspeh. Moralo bi biti več zaupanja in več odgovornosti za vsakogar v tej družbi — odgovornosti, sorazmerne s funkcijo posameznika. Kolektivne odgovornosti ni, če ni sestavljena iz individualnih odgovornosti, zato se ne more nihče sklicevati nanjo. Na čim večji, odgovornejši družbeni funkciji si, tem večja je odgovornost. Nihče ne more biti nosilec operativne dolžnosti, če ni več sposoben opravljati zapletenih nalog. Tisti, ki bodo delegati na obeh konferencah (zvezni in republiški) se morajo tega problema lotiti. Nihče naj se ne rine v ospredje, če ne razume problemov današnjega časa in če ni pripravljen dati svojega prispevka. Če tega ne more, naj pusti funkcijo, ker je nesmiselno, da nam eni in isti ljudje pripovedujejo iste stvari že nekaj let in da iz tega začaranega kroga ne moremo ven. Zato tudi nisem pristaš reelekcije. Naj bo nekdo direktor deset in več let, če je uspešen, ampak niti eno uro d-lje, kot je nujno, če zagreši najmanjšo napako.« 3LEy®SiEfta®2tf3 Občinski komite ZKS Krško Udeleženci konference (od leve): Marija Fritz (SŠ Krško), Janko Špiler (NEK), Jože Molan (Dolenja vas, TCP) — delegat Posavja na konferenci ZKJ v Beogradu in Marjan Žibret (sodišče Krško). Vse fotografije: Martin Ivnik, SŠ Krško 14________________ MILAN TATALOVIČ (Zdravstveni dom Krško): Zategovanje pasu je doseglo stopnjo obešanja S kratkim opisom gospodarjenja in načinom izvajanja storitev zdravstvene dejavnosti v preteklem letuje želel prikazati trenutno stanje v osnovni zdravstveni organizaciji, ki nam vsem služi kot podlaga za razvoj. Ocena dosežene stopnje razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti za obdobje 1981 — 1985* Jasno je povedano, da je dejavnost osnovnega zdravstva izredno zaostala, tako po prostoru kot po opremljenosti, v tehnologiji in strokovnem kadru ter njihovem standardu. V letih 1986 in 1987 se kljub temu, daje bila v srednjeročnem družbenem planu (1986 —1990) razvoju zdravstva dana vsa prioriteta, stanje ni spremenilo v prid razvoju, temveč seje kriza poglobila. O težavah s prostorom, kadri in opremo ni govoril, ker meni, da jih vsi, ki prihajajo v zdravstveni dom in lekarno, dobro poznajo. Delovna organizacija je leta 1987 teoretično sicer poslovala v mejah enostavne reprodukcije, dejansko pa je že najedla svojo materialno osnovo, kajti že sama zakonodaja kot tudi finančne možnosti niso zadovoljevale materialne osnove in tekočih potreb. V nadaljevanju je Milan Tata-lovič dejal: »Vsi si lahko predstavljate, kakšne posodobitve opreme smo lahko uresničili v vseh enotah (ZD Krško, ZP Senovo, ZP Kostanjevica) z letno amortizacijo 4,5 milijarde. Ob dejstvu, da na večji del materialnih stroškov nimamo vpliva — tu mislim na zdravila in sanitetni material, medicinske storitve drugih, laboratorijske preiskave, ki smo jih prisiljeni pošiljati v Novo mesto — ter dejstvu, da ob koncu leta nismo dobili plačanih 25,2 S milijarde za storitve (od tega zaradi likvidnostnih težav ni plačala zdravstvena skupnost Krško še 16,2 S milijarde), smo z maksimalno zagnanostjo ustvarili čisti dohodek, s katerim smo izplačali OD po ob- javljeni rasti, formirali obvezni rezervni sklad in sklad skupne porabe iz BOD ter v sklad izločili sredstva, ki smo jih po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo nove zdravstvene četrti bili dolžni poravnati že leta 1986 in 1987. To pa je tudi vse, kar je 154-članskemu kolektivu priznano in pa seveda to, če se pač lahko pohvalimo ali pa tudi ne, kar se nanaša na splošno zdravstveno stanje naše populacije. Posebnost je bilo poslovanje Lekarne Krško. Če se na kratko dotaknemo strukture financiranja ZD oz. ustvarjanja našega celotnega prihodka, je potrebno reči, da seje povečal delež, ki smo ga pridobili z direktno menjavo dela z združenim delom. Čeprav še vedno ostaja 70-odstotni delež Občinske zdravstvene skupnosti Krško, oz. pri Lekarni Krško 90-odstotni delež, je treba poudariti, da oba vira napajanja izredno racionalno odmerjata sredstva zdravstvu. Ostaja trditev, da so samo deklarativni tisti ustavni in zakonski predpisi, ki zdravstveno dejavnost obravnavajo kot produktivnega tvorca, ki soustvarja razvojne prvine kakovosti življenja in si je zato pridobila status dejavnosti posebnega družbenega pomena. Deklarativna ostaja tudi vsebina deklaracije Svetovne zdravstvene organizacije iz Alma Ate (1978). Naša jugoslovanska stvarnost s svojim sistemom pozitivne zakonodaje (kot jo sama imenuje) še vedno ta segment družbene reprodukcije pojmuje in obravnava samo kot porabo. Zato je zdravstvo v vseh programih »/premagovanje krize, v katerih so predvidena zmanjšanja sredstev za družbene dejavnosti kot celoto. Celo več: z interventnimi in drugimi omejitvenimi ukrepi zakonodajalec praktično ni dovolil financiranja obsega zajamčenega in dogovorjenega programa iz resolucije, temveč je uvajal blokade, ki ne sledijo nobeni ekonomski logiki. Posledice pa so se odrazile v izgubah in likvidnostnih težavah v domala vseh zdravstvenih skupnostih, celo v velikem številu izvajalskih organizacij. Kot epilog povedanemu pa samo razmišljanje: Kako se je to sploh lahko zgodilo v sistemu delavskega samoupravljanja, delegatskega odločanja in preko mehanizma svobodne menjave?!« Na to vprašanje ni odgovoril sam, kajti to je na zelo primeren način storil posavski delegat, član CK Franc Pipan, na zadnji seji CK, njegova razprava pa je bila objavljena tudi v Našem glasu. Oceno trenutnega stanja, na kateri verjetno slonijo razvojno-planska snovanja ZD za dvig osnovne ravni zdravstva, je oprl na naslednje izhodiščne točke: 1. Z D Krško je prostorsko, tehnološko in kadrovsko zelo osiromašen. Kvalitetnih sredstev za razvoj nima. Odgovorni organi kontrole so zaradi sanitarnih pogojev (in delovnih) tako rekoč prepovedali uporabo zdravstvenega doma. Naš glas 5,11. april 1988 2. Občinska zdravstvena skupnost Krško je z izkazanim primanjkljajem 158 starih milijard »pojedla« 2 meseca tekočega letnega priliva. 3. Zveneči status zdravstva kot porabnika moramo odpraviti. Sredstva za zadovoljevanje teh potreb bodo letos naraščala za 8% točk počasneje od rasti doseženega dohodka v gospodarstvu. 4. Globalne prispevne stopnje iz BOD, 42,73%, s katero zasedamo med 65 občinami 23. mesto, ne smemo povečati, temveč jo znižati na maksimalno 40%. Z višino prispevne stopnje je zdravstvo na 59. mestu. Tudi tuje zapisano, da višanja niso možna. 5. V veljavi ostajajo zakonska določila o možnosti refundacije zdravstvenega denarja vsem, ki poslujejo z izgubo. 6. Občani za svoje zdravje niso pripravljeni (ali nimajo materialnih možnosti) plačati povečanega deleža, ki bi se približal ekonomski kategoriji. 7. Rezultat samoupravnega sporazuma, ki smo ga v občini podpisali za preteklo obdobje in na podlagi katerega dotekajo sredstva za razvoj zdravstva, so po dveh letih zbrane 3 stare milijarde din. 8. Ne izvajalci ne uporabniki s tako prostorsko, opremsko in kadrovsko osiromašenim zdravstvom nismo in nočemo biti zadovoljni in želimo v tem srednjeročnem obdobju nadoknaditi zamujeno. Menimo, da so opredelitve družbenega plana še dosegljive, vendar se morajo vsi komunisti v svojih delovnih okoljih za te cilje drugače odločati. Na vseh ravneh našega dela v osnovnih celicah in preko delegatov v najvišjih partijskih organih pa moramo doseči tudi spremembe v razmišljanju in zahtevati drugačno obravnavo tega področja družbenega življenja, zato tudi konkretno predlagamo, da se danes vsi prisotni komunisti v razpravi jasno opredelijo do nakazane problematike v zdravstvu ter da skupno podpremo zahteve: — da se na občinski ravni oz. v družbenopolitični skupnosti zagotovi dodatna prerazporeditev prispevne stopnje znotraj globa-la v prid zdravstva in se tako omogoči financiranje redne letne dejavnosti; — da se prično dosledneje realizirati obveznosti iz samoupravnega sporazuma, ki smo ga v občini podpisali za sredtvjeročno obdobje za razvoj osnovnega zdravstva; — da se takoj začno pridobivati sredstva za pokritje izgube Občinske zdravstvene skupnosti za leto 1987 in da se ne dovoli pokrivanje primanjkljaja iz letošnjega priliva, ker se tako zavestno skrajšuje letošnje financiranje programa, ki v tem trenutku že zasega več kot dva mesečna priliva; Občinska zdravstvena skupnost je namreč v finančnem planu za leto 1988 postavila uravnovešeno bilanco, tako da je prihodke zaprla z izrednimi prihodki in tako že v tem trenutku zavestno planirala letošnjo izgubo v višini 521 Naš glas 5,11. april 1988 15 starih milijard, ki jo bo medletna inflacija samo še poglobila; — da preko delegatov, oz. njihovih predstavnikov v republiških organih izrečemo podporo republiškemu partijskemu vodstvu in ga zavežemo, da se loti reševanja zdravstvene krize na višji ravni — republiški in zvezni; zahtevamo ukinitev zakona, ki omogoča izgubarjem, da ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo; — da se doseže izenačitev dotekanja sredstev za zadovoljevanje teh potreb z rastjo dohodka v gospodarstvu in se odpravi zaostajanje v višini osmih odstotnih točk; — da se s posegi realne ekonomije preseže administrativno interventno poseganje v to sfero ter da se odpravi nesmiselno blokiranje zdravstvenega priliva in vseh oblik ostale potrošnje v medicinski funkciji; — da znesek 5 tisoč 412 milijard izkazanega primanjkljaja v zdravstvu v letu 1987 dobi status republiškega problema. »Ne nazadnje si vsi želimo, da si zdravstvo povrne status, kije zapisan v vseh naših najvišjih dokumentih, pa tudi v deklaraciji Svetovne zdravstvene organizacije. V prihodnje bi želeli v prid vseh uporabnikov delati neobremenjeni s problemi, ki nam v današnjih razmerah nenehno »jemljejo sapo«, pa tudi vsa zdravstvena obeležja bi želeli potrditi na edini pravi način,« je zaključil delegat ZD Krško. Programsko-volilne konference ZKS Krško se je udeležil tudi Tomo Cerjan, ki ima kot član CK ZKJ nalogo, da spremlja delo komunistov v naši občini. Nanizal je nekaj načelnih izhodišč, skozi katera se bo morala ZK potrjevati v vsakdanjem življenju. Občinski kotrm ZKS Kriko PAVLA MILJEVIČ (VVZ Krško): Privoščimo otrokom vsaj toliko kot sebi! »SOV Krško financira tri osnovne programe, in sicer: osnovno delo v vrtcih, denarne pomoči otrokom in nadomestila med porodniškim dopustom. To poudarjamo zato, ker delavci v združenem delu, ko pogledajo plačilno listo in prispevke iz bruto osebnega dohodka, največkrat mislijo, daje vse namenjeno za vrtec. V resnici pa se več kot 2/3 zbranih sredstev vračata delavcem kot otroški dodatek in plačilo porodniških dopustov. Takšno mnenje ustvarja napačno sliko in reagiranje delavcev. Pozivamo komuniste, da v svojih osnovnih organizacijah preko delegatov v samoupravnih organih pregledajo te in ostale prispevke. Ugotovili bodo, da se kar 23% od skupno 42,7% prispevkov iz bruto osebnega dohodka vrača po določenih merilih delavcem in ostalim občanom (pokojnine, štipendije, socialnovarstvene pomoči itd.) Menimo, da bodo šele potem razprave o programih SIS družbenih dejavnosti postavljene na stvarna tla. Zvezni interventni zakon, ki omejuje sredstva SIS družbenih dejavnosti, povzroča resne motnje v programih izvajalcev, saj ob naraščanju stroškov, na katere nimamo vpliva (električna energija, prehrana), ne moremo poslovati z manjšimi sredstvi. V VVZ Krško trdimo, da so programi izvajalcev SOV Krško tako okleščeni, da ni več možno izločiti ničesar. Zato dajemo pobudo, da se določila zveznega interventnega zakona o omejitvah pri sredstvih za družbene dejavnosti odpravijo. VVZ Krško ima resne prostorske probleme, in sicer zaradi pomanjkanja prostora in slabih bivaMi razmer otrok v vrtcih, ki ne ustrezajo higienskim normam. Kljub temu da smo v zadnjih 12 letih povečali kapacitete in s tem število otrok od 160 na 600, je prostora zopet premalo. Dogaja se, da starši dobe službo, stanovanje, za otroka pa nimajo varstva. Tako imamo v našem vrtcu sedaj precej nerešenih prošenj za sprejem otrok. Torej: na tem področju zopet ne sledimo potrebam staršev — delavcev po zgoji in varstvu njihovih otrok. Nove zaposlitve ali doselitve zaradi stanovanjske gradnje bi morale obvezno pomeniti nove kapacitete vrtca. V srednjeročnih planih imamo jasno zastavljeno povečanje zmogljivosti, a trenutno za problem lahko le povemo, reševati pa problematike sami ne moremo. Tuje nujno potreben delež gospodarstva. SOV ima omejena sredstva — le za financiranje obstoječe dejavnosti, ne pa za izgradnjo. Vrtci zadovoljujejo republiške minimalne normative in standarde. Ti opredeljujejo 2 m2 v igralnici za vsakega otroka, kjer se otrok igra, hrani in spi do 10 ur dnevno. Ali se nam ne zdi kruto, da temu otroku omejujemo že tako minimalni prostor? Utesnjenost povzroča nervozo, agresivnost in bolezen. Če primerjamo s pisarno: v katerikoli delovni organizaciji je prostora za delavca bistveno več. Če pa bi zahtevali večjo površino za otroka, je odgovor: Stroški bodo preveliki. Res je, toda ali niso stroški tistega delovnega mesta v pisarni tudi vkalkulirani v ceno proizvoda ali storitve delovne organizacije, pa se nam zdi povsem normalno, da jih plačujemo. Takšne in podobne dileme povzročajo jezo. Na eni strani smo nenehno izpostavljeni kot poraba, na drugi pa nenehne omejitve, ki se kažejo v počutju delavcev, medsebojnih odnosih in počutju otrok... Take razmere ne nazadnje sprožajo tudi izstope iz ZK.« Ivan Mirt (komisija za informiranje in komuniciranje pri predsedstvu OK ZKS Krško). Izkoristiti dane možnosti v občini 16 ____ Naš glas 5, 11. april 1988 »Naša današnja razprava gotovo ne bi bila popolna, če vanjo ne bi vključili še razmisleka o uresničevanju programskih usmeritev, ki smo jih sprejeli ob kongresu leta 1986. V te usmeritve smo med mnogimi drugimi nalogami zapisali tudi to, da moramo komunisti povsod: — prispevati k temu, da se postopki samoupravnega odločanja poenostavijo v prid učinkovitosti in da se iz samoupravnih aktov odpravijo vsi primeri nepotrebnega »vzpo-redništva in podvajanja; — dosledno zagotavljati ustrezna razmerja med delegati oziroma delegacijami in njihovo samoupravno bazo; — preverjati »usodo« sprejetih samoupravnih odločitev in si prizadevati za čim hitrejše uveljavljanje le-teh; — prizadevati si, da bodo vsi udeleženci in nosilci samoupravnega odločanja, še posebej pa člani ZK, usposobljeni za svoje delovanje, ki naj ga v zadostni meri podpira tudi izdelan informacijski sistem. Zal moramo ugotoviti, daje uresničevanje teh nalog zastalo nekako na pol poti. Še vedno je informiranje v naši občini odvisno od prizadevnosti, iznajdljivosti in prodornosti posameznikov, kar še zdaleč ne zagotavlja smotrno organiziranega sistema z jasnimi cilji. Samoumevna posledica takega stanja so pripombe delegatov komunistov in predlogi oziroma izražene želje po boljšem informiranju, ki bi jim olajšalo delo in odločanje. Želijo si tega in onega in marsikaj bi se dalo uresničiti, vključiti v skupne delegatske informacije (Naš glas), če bi vsi, ki imajo možnost, dolžnost ali potrebo po tem, da bi svoje ustvarjalne moči združili, to tudi storili. Pri tem imam v mislih vse, ki na ta ali oni način poklicno spremljajo in organizirajo delo samoupravnih in izvršilnih teles, družbenopolitičnih organizacij. Ustavimo se samo pri slednjih. Vsaka družbenopolitična organizacija ima namreč svojo komisijo za informiranje — ob številnih drugih. To končno niti ni nič hudega. Narobe je le to, da njihovo delo ni dovolj opredeljeno ali pa da nalog ne uresničujejo, saj se skoraj ne zgodi, da bi preko teh komisij kdaj prišla v javnost kakšna informacija o delu »matične« organizacije in njenih teles. Hkrati ugotavljamo še pomanjkanje kadrov, ki bi bili v različnih komisijah pripravljeni delati. Posledica: na različnih sestankih — če so že sklicani — se srečujejo več ali manj isti ljudje. Samoumevno je, da v trenutnih pogojih gospodarjenja ne moremo razvijati megalomanskega sistema informiranja, namenjenega obveščanju naših 28.000 občanov. Lahko pa to, kar imamo, izkoristimo kar se da smiselno in si zastavimo jasne smeri razvoja in cilje, ki bi jih pač uresničevali postopoma, v skladu z materialnimi možnostmi. V sedanjem (rekli bi) informacijskem trenutku naše občine sta pač najbolj uporabni in stvarni oporni točki Naš glas ter interni informacijski program kabelske televizije, če bomo pravilno zastavili njun razvoj in ju znali izkoristiti. To je priložnost s skoraj neomejenimi možnostmi in glede na koristi, ki nam jih lahko prinese, bi pač morali razumeti tudi nujo po vlaganju sredstev. Poudarjam: to je naložba, in ne strošek. Večina nas, ki smo se dolžni tako ali drugače ukvarjati s to problematiko, je članov ZK, zato je toliko bolj moreče spoznanje, da dve leti po sprejetju nalog v okviru akcijskega programa lahko ugotovimo le nespremenjeno stanje. Informacija postaja izredno pomemben, že kar strateški element vsakdanjega življenja in dela. Toda informacije je treba zbirati, oblikovati, razširjati. Za to zahtevno delo pa so potrebni kadri in sredstva. Bojimo se, da nas bo čas prehitel; letos pričakujemo, da bomo zgradili kabelski distribucijski sistem, a ne bomo pripravljeni, da bi ga vsebinsko zapolnili. Skupaj z Našim glasom bi lahko imeli solidno osnovo za informiranje in komuniciranje, če bomo tudi temu delegatskemu glasilu namenili več pozornosti in sredstev.« Ivan Kastelic (OOZK Dolenja vas): Kako pritegniti komuniste k delu ? »V razgovorih o našem delu pogosto ugotavljamo razliko v odnosu do dela in problematiko nasploh med člani vodstev ZK na eni ter »bazo«, člani OO ZK, na drugi strani. Eden osnovnih vzrokov za pasivno obnašanje komunistov, za njihovo apatično sprejemanje tako vedno novih problemov kakor tudi nalog, je pristop, ki ga od članov terjamo. Bili naj bi teoretično sila podkovani, prebiranje gradiv naj bi jim bilostrast in veselje in njihova morala na zavidljivi višini. Resničnost, ki jo srečujejo v vsakdanjem živ-ljenju.pa jim pove, da jim od samoupravljanja ni ostalo skoraj nič več in da o nobeni bistveni stvari, ki jih sicer še kako zadeva, ne odločajo dejansko sami, ampak to v njihovem imenu počno izvršilni organi. Vse to in doslej še neustavljiva krizna spirala so ljudi pahnili v zasebnost, pred televizorje in v ta-koimenovano sivo ekonomijo. Še pred prevzemom sekretarskih obveznosti sem se spraševal o smislu obstoja osnovnih organizacij ZK v obrobnih krajevnih skupnostih, kjer je kakovost življenja padla na raven spalnega naselja. V krajevni organizaciji Dolenja vas skušamo ta smisel najti v sodelovanju z vsemi, ki so aktivni na kateremkoli področju (delegatski sistem, šport, kultura, gasilsko društvo...) Zavedati se moramo, da politike ne predstav- ljajo samo velike, pomembne reči iz časopisov in diplomacija, ampak tudi vsakdanje reči, konkretno delo v organiziranih skupinah in društvih. Ta so za naš družbeni razvoj bistvenega pomena, pa naj gre za spoznavanje življenja v naravi pri tabornikih, za razvijanje nagnjenj do politehnike ali za kakršnokoli drugo ljubiteljstvo. Za to vrsto dejavnosti je odločilna volja do dela in te plati družbene nadstavbe nikakor ne smemo zanemariti kljub težavam v gospodarstvu, ki pogojujejo pomanjkanje sredstev. Brez take prostovoljne baze za kadrovanje in selekcijo kadrov, namenjenih nadaljnjemu izpopolnjevanju in poklicnemu usmerjanju.ter brez združevanja zaradi družabnosti bo naša družba samo še bolj siromašila kakovostno raven svojega življenja. Tudi naša občina bo brez tovrstne nadgradnje samo še bolj kazala svojo obrobnost. Po drugi plati je tako delo priložnost, da se ZK kot organizacija in njeni člani kot posamezniki, kot ljudje približajo množicam, da se jim na nek način predstavijo kot pošteni, delovni, bojeviti ljudje, ki jim je mar za naše skupne težave in kijih ne kaže enačiti s fikreti in z vsemi ostalimi voluntaristi. Ni dovolj, če nenehno ugotavljamo, da mladi nočejo v ZK. Saj sploh ne vedo, kamjih vabimo, tisto pa, kar o nas lahko izvedo iz tiska in stališč, sprejetih na sejah, res ne more delovati spodbudno nanje. Zato moramo z vsemi silami doseči uresničitev določil Statutarnega sklepa, ki smo si jih kot nalogo zapisali tudi med akcijske usmeritve, sprejete leta 1986. Komunisti morajo biti aktivni tudi v kraju bivanja in se ne smejo skrivati v množičnost osnovnih organizacij ZK v združenem delu. Razporedimo svoje člane tako, da si bomo delo lahko delili, da bomo lahko dobri delavci v službi in da tudi breme dejavnosti popoldne v krajevni skupnosti ne bo pretežko. Ne dovolimo, da bi tisti člani ZK, ki pokažejo voljo do dela, postali tako obešalniki za zadolžitve in funkcije, ker jih zaradi preobremenjenosti ne bodo zmogli in bodo postali neučinkoviti. Taki pa so kaj slaba podoba lika komunista. NaS glas 5,11. april 1988 Samo za normalno delovanje delegatskega in samoupravnega sistema v KS Dolenja vas bi morali zbrati okrog 100 ljudi, kar za 270 gospodinjstev sploh ni lahka naloga, breme pa je Se večje, če mora več posameznih zadolžitev prevzeti en človek. Vsega tega ne bomo premaknili zgolj s formalnim ustanavljanjem svetov ali konferenc komunistov. Morda pa bi kaj dosegli tako, da bi jim omogočili lažjo identifikacijo s svojo organizacijo. Vsaj nekateri izmed vas ste prebrali v Komunistu tekst Jožeta Miklavca Denar za nageljne. Še kako neprijetno odmeva ugotovitev, da si vsako prizadevno društvo (lovci, športniki, gasilci...) občasno lahko privošči nekaj sredstev za družabnost. Komunisti, ki precej prispevamo v skupno blagajno.pa nimamo niti za skromno darilo svojemu jubilantu, če sami ne zberemo. Pa za darilo ali za zaključek mandata bi verjetno že radi zbrali, še zlasti tisti, ki so se uspešno otresli bremena funkcije, a v naših vrstah sploh več ni miselnosti, ki bi to terjala. Ponovno si jo moramo privzgojiti in skozi vse to delo približati člane ZK ljudem in se jim predstaviti kot komunisti. Žal se moramo tako najprej sami ponovno začeti počutiti. Človek — tudi komunist — mora imeti vzrok, nekaj, na kar je lahko ponosen, s čimer se lahko enači in kar ga predstavlja tudi navzven. To so lahko njegovi zagnani tovariši iz osnovne organizacije. Pripombo o denarju, ki naj bi z njim osnovna organizacija razpolagala, sem uvrstil zato, ker v bistvu sploh ne gre za velika sredstva, ki pa bi se lahko večkratno obrestovala: nakup žoge, šahovske garniture, pomoč pri organizaciji izleta.. Veliko lepih akcij se zaustavi pri skrajno banalnih stvareh, ne velikih vsotah denarja, ki pa jih, žal, ni!« Zoran Šoln, predsednik SO Krško: Kritično o delu delegatov »Želim se vključiti v današnjo razpravo predvsem z vidika nalog in angažiranosti ZK in njenih članov pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj v delovanju delegatskega sistema, kot jih vidmo v delegatski praksi v zborih skupščine občine, pa tudi samoupravnih interesnih skupnosti. Uporabil bom predvsem ugotovitve in spoznanja, do katerih smo prišli na posvetu, ki smo ga organizirali skupno z zborom občin skupščine SR Slovenije o delovanju delegatskega sistema in kasneje o tem razpravljali tudi v zborih naše občinske skupščine. Izhajal bi tudi iz splošne ugotovitve, da smo v tem mandatnem obdobju vendarle prešli za prejšnja obdobja značilno molčečnost zborov, saj so sedaj razprave v zborih, zlasti zboru krajevnih skupnosti, zelo živahne in zainteresirane, in se tako vedno bolj srečujemo s pravim delegatskim odločanjem, kar je na eni strani odraz splošne družbenoekonomske in politične situacije, na drugi pa predstavlja dograjeno in novo kvaliteto v razvoju delegatskega odločanja. Pa bi vendarle ob teh generalnih premikih omenil še delo delegacij in konferenc delegacij. Tu moram biti malo bolj kritičen. Delegacije za zbor združenega dela so se v zadnjem delegatskem obdobju srečevale z določenimi težavami. Konference delegacij imajo še naprej težave s sklici in naj opozorim, da smo se potrudili, da so konference sestavljene po teritorialni primernosti in tudi vsebinski sorodnosti. Da bi po tej poti zagotovili čim manj težav, smo ob zadnjih delegatskih volitvah znova nekoliko dopolnili odlok o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest za zbor združenega dela. Za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine lahko rečemo, da njegove delegacije svoje delo dobro opravljajo. Seveda so tudi tu razlike, pri katerih lahko potegnemo vzporednico z delom delegacij za zbor združenega dela: slabše se pripravljajo in slabše sodelujejo na sejah delegacije manjših krajevnih skupnosti. Prav v zadnjem letu opažamo očitno za-gretost delegatske baze za dejansko uveljavljanje njenih interesov ob hkratni ugotovitvi, da se ti interesi vse manj skladajo s širšimi družbenimi interesi. Pogosti so namreč primeri, ko zbor izglasuje temeljni dokument, njegovim izvedbenim aktom pa kasneje ne da podpore. Tu gre prav gotovo za premalo poglobljeno predstavitev posledične moči temeljnega dokumenta, na drugi strani pa tudi pomanjkanje strokovne pomoči v pripravah na sejo zbora. Ob teh ugotovitvah bi rad poudaril vlogo komnistov v delegatskem odločanju. Če gledamo seje zborov, potem velja pravilo, da so komunisti delegati, pa tudi ZK kot DPO aktivno vključeni v delo DPZ, kar je za njegovo vlogo v skupščinskem odločanju razumljivo, manj pa v delo ostalih dveh zborov, kjer se delegati komunisti vključujejo bolj kot posamezniki s svojimi stališči, ne prej usklajenimi v svoji bazi. Pa to vendarle še ni tako velik problem, saj delegatsko odločanje v skupščini predstavlja, oziroma bi moralo predstavljati nekakšen finale v proceduri sprejemanja odločitve ali z drugimi beseda- 17 mi: glavne dileme in alternative o določeni problematiki se morajo uskladiti že v prejšnjih fazah — na terenu. To pa je še vedno naša rak rana pri oblikovanju skupnih usklajenih stališč. Menim, da bi v teh fazah morali komunisti kot posamezniki in kot organizirani v OO ZK odigrati aktivnejšo vlogo in več prispevati k skupnim stališčem. To bi moralo postati ena od oblik velikokrat pro-klamiranega načela dela ZK v družbeni praksi. Podobna, če ne še slabšaje praksa na področju SIS-ov; še vendo se namreč preveč držimo forumskega dela na določeni ravni in smo premalo prisotni pri nastajanju določenih kasnejših odločitev, in tako izpuščamo dane možnosti za preboj naših usmeritev v skupne družbene usmeritve, kar v končni fazi dostikrat pripelje do ocen o nemoči ZK, o njeni neavantgardni vlogi in podobno, kar je v sedanjem družbenem trenutku velika hiba v našem delovanju, smo si je pa dostikrat sami krivi. Komunisti, vsaj po mojem osebnem mnenju, ne moremo kazati na druge, češ da nas ovirajo pri našem delu. Tako miselnost je potrebno odločno preseči. Postaviti se moramo v aktivno vlogo in tiste »druge« vpreči v isti voz, katerega moramo vleči najbolj sami. Mislim, daje to edini način, da se hitreje izkopljemo iz sedanjih težav.« Ali je prenova ZK presegla načelne opredelitve? Razprava Franca Pipana »Izvršni sekretarji so bili na nekaj obiskih v delovnih organizacijah, prisostvovali so tudi sejam občinskega komiteja in so v oceni soglasni, daje občinski komite v preteklem obdobju izbiral ustrezne teme in se ustrezno odzival s svojimi sklepi na problematiko v tem okolju. Ali pa so bili ti sklepi tudi realizirani, je seveda drugo vprašanje. Ugotavljamo, da je precej sklepov ostalo zgolj na papirju in da je predvsem manjkala mobilizacija komunistov v nekaterih okoljih. O tem je tudi tov. Silvo Gorenc govoril. Bistveno vprašanje je, ko ocenjujemo delo neke občinske organizacije, kako daleč je segla prenova. S prenovo pa je v Sloveniji in tudi v tej občinski organizaciji nekako takole: najdlje smo s prenovo pri ideoloških vprašanjih. Tukaj je CK ZKS resnično prevrednotil nekatere zelo trde ideološke predpostavke,kot recimo o stavkah, o usmerjenem izobraževanju, o temeljnih organizacijah združenega dela, o razvojnih vprašanjih itd. Gre za drugačna gledanja, kot smo jih bili navajeni še pred nedavnim. Te rezultate ideološke prenove je članstvo dobro sprejelo v Sloveniji, slabše pa v nekaterih predelih Jugoslavije, zato smo tudi mogoče kdaj pa kdaj neupravičeno na tapeti. Drugi del prenove, kar zadeva metode dela v ZK za uveljavljanje naših vedno novih ideoloških elementov, pa ni tako uspešen. Mi še vedno delamo preveč deklarativno, preveč 18 Naš glas 5, 11. april 1988 besedno, premalo smo prepoznavni na sejah delavskega sveta, v Socialistični zvezi in vsepovsod, kjer bi morali komunisti biti. Ta del prenove zagotovo ni razviden. Najslabše gre pri kadrovski prenovi. Tu pravzaprav ni mladih v naše vrste! Zelo sem vesel prizadevanj na tehnični šoli Krško, ko se OOZK spoprijemlje s programom za mlade in privablja mlade za vstop v OOZK. Če bi tudi v drugih okoljih tako skušali približati mladim ustrezno problematiko in jim ustrezno nakazati poti iz nekaterih težav, bi imeli več mladih v naših vrstah. Na področju prenove nas čaka še veliko dela. Deficitarni smo v kadrovskih zadevah, malo imamo strokovnjakov, pa tudi vsa naša prizadevanja niso na dostojni višini. Ako bi tehnični šoli v Krškem bolj materialno pomagali, bi gotovo prišli do bolj uspešnih kadrov. Nadaljevati moramo s prizadevanji za izgradnjo zdravstvenega doma. Vseh sredstev ne bomo dobili samo s svobodno menjavo dela, ki je v tem trenutku povsem mrtva. Tisto zamisel, ki jo imata izvršni svet SO Krško in odbor za izgradnjo zdravstvenega doma Krško.bi komunisti vendarle morali podpreti. Na aktivu direktorjev je bila kar precejšnja pripravljenost, da se delovne organizacije ponovno zavzamejo za uresničitev zamisli o izgradnji novega zdravstvenega doma. Osrednje vprašanje Zveze komunistov pa vendarle mora biti razvoj gospodarstva. Menim, da bi Posavje moralo imeti razvojno institucijo. Zakaj? Manjka nam strokovnjakov, manjše delovne organizacije so brez ustreznih kadrov, ki bi lahko razreševali razvojne zagate. V prihodnje kaže, da se bodo sredstva za razvoj vse bolj centralizirala pri združeni banki in del teh sredstev se bo delil po natečaju. Na natečaju pa bodo lahko sodelovali oziroma uspeli le tisti, ki bodo ponudili kvalitetne programe. Razviti kraji že imajo ustrezne razvojne institucije in so se vlaganja v njih ustrezno obrestovala. O samem delovanju osnovnih organizacij, je zelo dobro razpravljal tov. Sibila,in sicer v tistem delu, ko je govoril, da zaradi represiv- nega reagiranja posameznih direktorjev na kritiko izstopajo iz OOZK mnogi člani. Napak ravna tisti direktor, ki ovira avtonomno delovanje politične organizacije,oziroma če jo hoče izrabiti za svojo podaljšano roko. Ako direktor navduši družbenopolitične organizacije za svoje zamisli, potem ima lahko v njih zelo dobre zaveznike pri uresničitvi svojih idej. Demokratična pot vodenja in odločanja se je vedno pokazala na daljše obdobje učinkovitejša kot pa avtokratska. V posavski regiji pa nismo najbolj složni. Vsaka občina hoče imeti vse ustanove. In zelo težko se dogovarjamo za skupne stvari. Prav bi bilo, če bi se komunisti v Posavju začeli pogovarjati, kako v bodočnosti izpeljati to ali ono stvar, ki bi bila cenejša za vse tri občine. Zelo všeč mi je bila razprava Igorja Do-brovnika na svetu posavskih občin. Zahteval je namreč, da mora biti svet posavskih občin tisti organ, ki bo vzpodbujal gospodarski razvoj Posavja in se ne bo samo ukvarjal s komunalnimi zadevami. Razvoj pa je že tu: savske elektrarne, hitra cesta in železnica, plinovod. Ne smemo razdrobljeno nastopati do investitorjev v našem prostoru, ampak enotno, sicer bomo deležni drobtinic. Ako se ozremo po republiki, vidimo, dajo pesti težka ekonomska situacija. Proizvodnja je v zadnjih dveh mesecih v upadanju. Povečala seje tudi nelikvidnost. K tlom nas pritiska prispevek za nerazvite. Skrajni čas je, da postavimo zahtevo, da se sklad za pospeševanje manj razvitih republik in pokrajin spremeni v banko za razvoj. Ne moremo pristati na to, da se del teh sredstev negospodarno potroši. Slovenija sedaj zaostaja za tistimi, s katerimi seje lahko nekoč primerjala, to gotovo povzroča nezadovoljstvo v Sloveniji. V zadnjem času pa so se povečali nekateri napadi na slovensko politično vodstvo iz drugih delov Jugoslavije. Očitajo nam, da se v Sloveniji ne spopadamo s tistimi, ki napadajo Jugoslovansko ljudsko armado. To ni res. Predsedstvo RK SZDL je obsodilo napade na JLA in le malokdo v Sloveniji odobrava žaljivo pisanje o JLA. Trdim, da v Sloveniji nismo proti JLA. V Posavju dobro sodelujemo z garnizijo Cerklje. Če posamezniki neodgovorno pišejo o JLA, se tako pisanje ne sme posplošiti z mišljenjem vseh prebivalcev naše republike. Vendar pa v Sloveniji imamo neko stopnjo demokracije, ki dopušča drugačna razmišljanja in ne želimo biti družba s cenzuro, ki vsakega, ki kaj spornega napiše, postavi za rešetke. Seja P CK ZK J je bila zelo ostra, trajala je 20 ur in trdim, da so slovenski člani v predsedstvu pokončno zastopali naša stališča in argumentirano zavračali trditve, daje v Sloveniji pro-tiarmijsko in protijugoslovansko razpoloženje. P CK ZKS pa je po seji P CK ZKJ obravnavalo nastale razmere in sklenilo, da je treba zavrniti grobe napade na JLA, vendar pa moramo dopustiti še nadalje proces podružbljanja zadev, ki se tikajo obrambe naše domovine.« Novi člani OK ZKS Krško Na programski konferenci so bili razrešeni funkcij trije člani občinskega komiteja: — OTOIVAČIČ iz osnovne organizacije ZK NEK-II — zaradi nevključevanja v delo občinskega komiteja in uresničevanja spremljanja aktivnosti OO ZK, za katere je bil zadolžen; — LJUBICA FLORJANČTČ iz osnovne organizacije ZK Žito, TOZD Imperial — na lastno željo, zaradi zdravstvenih težav; — KARL PLATINOVSEK iz osnovne organizacije ZK Kovinarska. Po samoupravni reorganizaciji (združitvi TOZD v enovito DO) so se v Kovinarski tudi osnovne organizacije ZK združile v eno OO ZK. Pred tem so OO ZK Kovinarske imele v komiteju dva svoja člana. Glede na vse to in dejstvo, da je tovariš Platinovšek obremenjen z delovnimi obveznostmi kot član KPO delovne organizacije, je v OO ZK dogovorjeno, da se ga razreši članstva v komiteju. Namesto imenovanih so bili v sestavo komiteja izvoljeni novi trije člani. 1. ANTON PETROVIČ, rojen 1. 12. 1961, v Zvezi komunistov od 25. 5. 1979. Izhaja iz delavske družine. Z družbenopolitično aktivnostjo je pričel že zelo zgodaj in pri svojem delu v ZSMS dosegel izjemne rezultate. O tem pričajo uspehi, ki jih je dosegel na področju mladinskega prostovoljnega dela, kjer je od brigadirja napredoval do komandanta akcije. S svojim uspešnim delom si je pridobil zaupanje mladih v občini, ki so ga izvolili za predsednika občinske konference ZSMS. To funkcijo je uspešno opravljal v obdobju 1984 — 1986. V tem obdobju je bil v Krškem tudi 12. kongres ZSMS. 2. BOGOLJUB SEMBER, rojen 14. 10. 1956, član ZK od 30. 1. 1976, je ravno tako pričel z družbenopolitično aktivnostjo v mladinski organizaciji, v kateri je opravljal tudi funkcijo predsednika OO ZSM BiH v tovarni perila Srbac. V NE Krško je prišel aprila 1985, potem ko je končal višjo tehnično šolo v Zagrebu. Odkar je v NEK, si je z aktivnostjo in dobrim delom pridobil zaupanje ne samo članov ZK, temveč tudi drugih delavcev, s katerimi sodeluje. Je član sekretariata OO ZK NEK II, ki ga je tudi predlagala za člana občinskega komiteja. 3. MATEVŽ ZAKONJSEK, rojen 4. 9. 1940, član ZK pa od 9.1.1975. Kandidat izhaja iz delavske družine. Razen pri delu seje zlasti izkazal na področju kulturnih dejavnosti, kot izvajalec in organizator. Potrdilo tega je tudi zaupana mu funkcija podpredsednika skupščine SIS za kulturo, ki jo uspešno opravlja. To velja tudi za področje interesnega povezovanja uporabnikov in izvajalcev v skupščini ISEP, kjer deluje kot predstavnik Rudnika Senovo. Našglas 5, ll.april 1988 19 Sklad stavbnih zemljišč o delu in načrtih Sklad stavbnih zemljišč občine Krško je za svoje delo v letu 1987 izdelal program aktivnosti. V poročilu o tem delu navaja, kako so se uresničevale naslednje naloge: pridobivanje stavbnih zemljišč, priprava temeljne urbanistične dokumentacije, urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč ter financiranje. Večina aktivnosti pri pridobivanju stavbnih zemljišč je bila usmerjena v staro mestno jedro Krškega, odkupi pa so potekali tudi na ostalih območjih (Brestanica - Dorc, Kostanjevica - Grajska cesta, Sp. Grič II, Videm, Narpel, Žadovinek itd.). Aktivnosti za pridobivanje zemljišč se nadaljujejo (gramoznica v Starem gradu, prostori SOP in Agrokombinat v Krškem, UNZ na Vidmu itd.). Največ problemov pri pridobivanju zemljišč je bilo na območju ZN Leskovec -Gmajna, kjer so prizadeti občani sprožili tudi ustavni spor. Sklad je lani pričel z izdelavo zazidalnih načrtov Brestanica - Dorc, Brestanica - Sejmišče, Mladinskih delovnih brigad Leskovec, PUP Bo-hor, Trebče in pod Bohorjem z geološkimi raziskavami; naročil je zazidalne načrte Črneča vas, Čičev hrib in ureditvene načrte Brestanica - trg, Kostanjevica - grajsko območje, staro jedro Leskovca, ŠRC Matija Gubec II, ožje območje starega mestnega jedra v Krškem. Pridobil je tudi lokacijsko dovoljenje za vrstne hiše »Videm« in zazidavo sprednjega dela Dorca. Sklad je opremil stavbna zemljišča na posameznih nezazidalnih lokacijah in jih je kasneje večinoma oddal na javnem natečaju. Največ sredstev za ta del dejavnosti pa je namenil za urejanje starega mestnega jedra, IC Žadovinek in območja ŠRC M. Gubec. Omenjene naloge so se financirale s sredstvi nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, prodaje stavbnih zemljišč, po pogodbah o združevanju sredstev v IC Žadovinek in s ko- mercialnimi posojili. Sklad seje odpovedal povračilu stroškov v višini 40 % vrednosti komunalne ureditve starega mestnega jedra, kar naj bi bil prispevek družbenopolitične skupnosti za hitrejšo oživitev in prenovo tega dela mesta. Za leto 1988 je Sklad stavbnih zemljišč.občine Krško pripravil naslednji program nalog: 1. pridobivanje stavbnih zemljišč, predvsem na območju naslednjih prostorskih izvedbenih načrtov: Leskovec-Gmajna, Brestanica -Dorc, Kostanjevica - Grajska cesta, Videm (naselje in mestni center), Spodnji Grič II, ožje ureditveno območje II, III, IV, in V starega mestnega jedra Krškega, obrtna cona Leskovec, Brestanica - Sejmišče; 2. izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (po programu izvršnega sveta) Brestanica - Dorc, Črneča vas, Narpel, obrtna cona MDB Leskovec, Čičev hrib - Senovo, Brestanica - trg, Kostanjevica - grajsko območje, Leskovec - staro jedro, Krško - ožje ureditveno območje II starega mestnega jedra; Brestanica -vrtnarija, Sončna močila - Dolenja vas, Polom - počitniške hiše - Kostanjevica, IOC Kostanjevica - Senovo, Žlender - Senovo, Kostanjevica - otok, Senovo - vas, Bračičeva - Senovo, Bohor - Senovo; 3. urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč na vseh območjih, za katera so sprejeti zazidalni in ureditveni načrti in niso v celoti realizirani. Za porabo sredstev nadomestila, ki se zbira na podlagi 17. b člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, je pripravljen posebni program odškodnin, sofinanciranja, sovlaganja, izdelave temeljne urbanistične dokumentacije itd. Predvideno je, da bi se na ta način zbralo 6.311.446.000 din. Zavezanci naj bi ta del nadomestila plačevali po dvanajstinah, in sicer od 1.1.1988 dalje. Sklep o tem je sprejel upravni odbor sklada, izvršni svet pa je k njemu dal svoje soglasje. Obsežen program usposabljanja Naloge rezervnih vojaških starešin, ki izhajajo iz varnostnopolitičnega položaja družbenopolitičnih skupnosti (od KS in TOZD do ravni republike), uporaba elektronskih naprav v vojni, obveščevalna in varnostna zagotovitev bojnega delovanja in izvajanja MIOT, izkušnje vojn v Angoli in Afganistanu so le nekatere izmed tem, kijih bodo rezervni vojaški starešine občine Krško spoznali bodisi skozi predavanja bodisi skozi razgovore s poznavalci. Vse to pa je zapisano v njihovem programu dela za leto 1988 in še marsikaj drugega tudi. Tako naj bi sodelovali (pomagali) pri organizaciji in izvedbi tekmovanja šolske mladine v maju, tekmovali naj bi s svojimi ekipami na celi vrsti srečanj različnih ravni, opravili vrsto strelskih vaj, reševali taktične naloge, ki jih bo pripravila O K ZRVS, ter opravili (za sproti) obvezna preverjanja znanja po nalogah, objavljenih v Naši obrambi št. 3/88. Iz poročila o delu krajevnih in občinske organizacije ZRVS v lanskem letu lahko razberemo, da so se ponekod vojaški starešine odrezali pri preverjanju znanja kar s 93-odstotnim uspehom. Nekoliko slabše so se udeleževali predavanj.a tuje treba poudariti, da so med člani iz posameznih krajevnih organizacij razlike. Najslabše so se vabilom na predavanja odzvali rezervni vojaški starešine iz KO ZRVS Krško-levi breg 1 (54%) in Podbočje (55%), medtem ko so bili najbolj redni člani iz Brestanice (82%) in iz Krškega-levi breg 2 s 75-odstotno udeležbo. Plinovod v načrtih Djura Salaja Krški papirničarji bi z uporabo plina po I. 1991 prispevali k snažnejšemu okolju KRŠKO — V Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj Krško se lotevajo pomembnih naložb, cilj vseh pa je proizvodnja najkakovostnejših papirjev ter snažnejše okolje. K temu lahko bistveno prispeva načrtovana gradnja plinovoda, ki naj bi pripeljal plin tudi v Posavje in na Dolenjsko. V krškem Djuru Salaju računajo na uporabo plina že po letu 1991. Plin bi bil veliko cenejši energetski vir kot premog. Se zlasti bi prispeval k čistejšemu okolju v Krškem in okolici, nič več ne bi bilr elektrofiltrskega pepela, ki ga zdaj vozijo na sanif .10 deponijo. Vlaganja v plinifikacijo bi bila vsaj krat cenejša kot doslej predvidena 50-mili.i dna naložbe za sežig premoga. To seveda poii^ii, da bi jim prihranek zagotovil tudi denar za sofinanciranje plinovodnega omrežja ter za vlaganja v sodobnejšo tehnologijo. V. P. Delo 20 Naš glas 5,11. april 1988 ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO IN SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO OBČINE KRŠKO OBVEŠČATA Na osnovi Pravilnika o ugotavljanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, objavljenega v Ur. listu SRS, št. 8/88, je Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo SR Slovenije izdal odločbo, s katero je posamezne strokovne delavce Zdravstvenega doma Krško pooblastil za izvajanje — zdravstvenih pregledov, — psiholoških preizkusov in — drugih pregledov za ugotavljanje sposobnosti za vojaško službo. Hkrati je skladno z določbami 5. člena iste zdravnike pooblastil za — ugotavljanje zdravstvene sposobnosti za udeležbo vojaških obveznikov na orožnih vajah in drugih oblikah usposabljanja oboroženih sil, enot za zveze, družbenopolitičnih skupnosti, službe za opazovanje in obveščanje, enot milice in enot ter štabov za civilno zaščito, razen v primeru preizkusnih mobilizacij. Pooblaščena zdravnika sta: 1. LADIKA dr. Rudolf v ZP Senovo — ambulanti splošne medicine — vsak TOREK od 7. do 9. ure 2. PLEŠKO-GORENCdr.Jelkav ZD Krško — ambulanti medicine dela, prometa in športa II — vsako SREDO od 7. do 9. ure Vojaški obvezniki, ki prosijo za odložitev orožnih vaj zaradi lastne bolezni (1. točka 53. člena Zakona o vojaški obveznosti) ali hude bolezni v gospodinjstvu (4. točka 53. člena Zakona o vojaški obveznosti), si morajo zaradi pravočasne vložitve prošnje za odložitev orožnih vaj priskrbeti zdravniško potrdilo pooblaščenih zdravnikov (1. in 3. točka 62. člena Pravilnika o izvrševanju vojaške obveznosti). Prošnja je pravočasna, če je vložena dan pred vajo, po vaji pa le izjemoma, kar je odvisno od razloga in presoje upravnega organa za ljudsko obrambo. Poročilo Medobčinskega inšpektorata Krško V uvodu k poročilu o delu za leto 1986 je bilo zapisano, da financiranje Medobčinskega inšpektorata Krško ne poteka najboljše. Lani pa je bilo še slabše. Medtem ko sta občini Krško in Sevnica poravnali vse svoje obveznosti, pa je občina Brežice dodelila 5.945.000 din manj sredstev, kot bi jih inšpektorat potreboval za poslovanje. Delo je opravljalo 17 inšpektorjev. Kmetijska inšpekcija je nadzorovala tudi vodno gospodarstvo. Elektroenergetski nadzor je vodila inšpekcija iz Novega mesta. Inšpektorji inšpekcije dela, gozdarske, gradbene, cestno-promet-ne, kmetijske, požarne, sanitarne, tržne, urbanistične, veterinarske, vodnogospodarske in elektroenergetske inšpekcije so lani poleg drugega dela opravili 3986 pregledov. Odvzeli so 412 vzorcev (102 sta bila oporečna), izdali 688 ureditvenih odločb, izrekli 90 mandatnih kazni, prijavili 255 prekrškov in 6 kaznivih dejanj. Poročila o opravljenem delu kažejo, da se na večini področij, ki jih nadzorujejo inšpekcije, stanje ni bistveno spremenilo v primerjavi z letom 1986. Ugotoviti je mogoče boljšo kakovost gradbenih del v družbenem sektorju, boljše napajanje z električno energijo (številne nove transformatorske postaje), izboljševanje razmer v večini obratov družbene prehrane (v šolah, vrtcih in OZD), spoštovanje odredb o oblikovanju cen v grosističnem prometu, zadovoljivo raven kakovosti živil in preskrbe z njimi, ažurno reševanje primerov šušmarstva, zajezitev števila nedovoljenih posegov v prostor (pozitivni vpliv Posavske stanovanjske zadruge Krško). Pomanjkljivosti, negativnih pojavov in slabih razmerje seveda neprimerno več. To velja za področja cest in cestnega prometa, požarne varnosti, kmetijstva, splošnih higienskih razmer (odlagališča odpadkov, vaški vodovodi, higiena živil ipd.), za posamezne člene trgovine in preskrbe, varstvo živali in ljudi pred živalskimi kužnimi boleznimi, varstvo voda in gozdov. neprimerno več. To velja za področja cest in cestnega prometa, in vodnogospodarske inšpekcije. LVino zasebnih proizvajalcev, ki ga točijo v gostinskih obratih, je pogosto slabe kakovosti. Kmetijske organizacije so lani nabavile ogromno število nekvalitetnih trsnih in sadnih cepljenk iz uvoza in drugih jugoslovanskih republik. Inšpekcija jih je izločila čez 30.000. V živinoreji je zabeleženo nazadovanje tako v govedoreji kot konjereji in svinjereji. x 2. Ptičja tuberkolaza pri prašičih, ki je prišla iz Ihana, je najbolj prizadela farmo na Pristavi (283 pozitivnih reaktorjev), poleg nje pa tudi nekatere majhne farme. Tuberkuliniza-cije veterinarska služba ni opravila do konca. Steklina se je znova pojavila v več krajih in ni videti, da bi bila v kratkem zatrta. Čebelja kuga se pojavlja sporodično, vendar povzroča veliko škodo. Razširil se je goveji lišaj, ki za živali ni posebno nevaren, se pa prenaša na ljudi. Veterinarska inšpekcija, ki kontrolira tudi živila živalskega izvora, je ugotovila nepravilnosti v klavnicah, mesnicah, trgovinah in gostinskih obratih. V Posavju še posebej zbuja skrb slabo stanje mleka;še vedno je bilo ok. 60 odst. Pregledanih vzorcev onesnaženih nad dovoljeno mero. Zato bi morala veterinarska služba več narediti za zatiranje bolezni vimen, pridelovalci pa bolj skrbeti za higieno molže. 3. Onesnaževalci voda ne spremljajo količine in kakovosti odpadnih voda ali vsaj ne po predpisih. Vodnogospodarskega dovoljenja za svojo dejavnost nima nobena od pregledanih organizacij. Registriranih je bilo več izlitij nevarnih snovi zaradi človeškega dejavnika, zastarelih naprav in nespoštovanja predpisov (TCP, prevozniki iz drugih republik). V Posavju imamo veliko število vkopanih cistern starejšega datuma brez zaščite pred izlitjem tekočine in brez naprav za signaliziranje izlitja. Potrebno bi bilo izdelati kataster cistern. Povzetek Naš glas 5, 11. april 1988 21 «•„ Med Kolodvorsko in Cesto 4. julija.. "I*6*w Temeljno javno tožilstvo Novo mesto: Več prijav gospodarskih prestopkov Temeljno javno tožilstvo iz Novega mesta, katerega naloga je pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, je v poročilu o svojem delu v letu 1987 zapisalo, da je bil obseg pripadlih zadev lani manjši kot v letu 1986, vendar se je med njimi povečalo število gospodarskih prestopkov. Niko Bricelj, temeljni javni tožilec, ugotavlja, da zmanjšanja celotnega obsega zadev ni mogoče racionalno utemeljiti, čeprav podatki o znanih storilcih kažejo upadanje že vse od leta 1983. Lanski padec pa je posledica manjšega števila prijav iz Posavja: leta 1986 jih je bilo 908, lani pa 782. Temeljni javni tožilec meni, da je presenetljivo majhno število prijav gospodarskih prestopkov v Posavju (medobčinski inšpektorat Krško je lani podal le tri ovadbe) in da to ne more biti odraz dejanskega stanja gospodarske kriminalitete na našem območju. Na splošno pa velja, da je pri gospodarski kriminaliteti težko delati primerjave s prejšnjimi leti, ker so se spremenili statistični obrazci in ker je zaradi silovite inflacije nemogoče vzporejati »finančno težo« grabeža. Kazniva dejanja v prometu predstavljajo slabo četrtino vseh kaznivih" dejanj, ki jih obravnava javno tožilstvo. Med gospodarskimi prestopki prednjačijo kršitve zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Najštevilnejši storilci mladoletniške kriminalitete so moški mladoletniki, ki so najpogosteje zapleteni v kazniva dejanja premoženjske kriminalitete. Tožilstvo dosti kritično obravnava prejete ovadbe za gospodarske prestopke, saj je zavrglo 26 odst. takih ovadb. Omeniti je treba, da so tovrstne prijave pogosto nekvalitetne oziroma pomanjkljive, in zato povzročajo tožilstvu nemalo problemov. Na tožilstvu niso zadovoljni s preventivnim delom. Na njihove predloge ali pobude, ki jih naslavljajo na razne organe, namreč v večini primerov ni pravega odziva (ga sploh ni ali pa je samo formalen), zato je bilo teh aktivnosti lani manj kot v prejšnjih letih. Kadrovske probleme je imelo tožilstvo tudi lani, a letos kaže, da se bo to izboljšalo. V prvi polovici lanskega leta so še vedno trajali znani problemi zaradi financiranja. Sprememba je nastopila maja, dokončno rešitev tega vprašanja pa pričakujejo letos, ker se bodo vsi pravosodni organi odslej financirali iz republiškega proračuna. Nazadnje omenimo še veliko »pozornost«, ki je je bilo temeljno javno tožilstvo iz Novega mesta lani deležno v sredstvih javnega obveščanja. Razloga sta bila dva: t.i. novomeška »gradbena afera« in kazenski postopek zoper novinarja Kuljaja. »To pisanje ali obveščanje je bilo tako pogosto in angažirano, da pomeni svojevrsten pritisk vsaj na delo temeljnega javnega tožilstva in je prišlo tudi tudi do oviranja normalnega dela, kar v bistvu v času pisanja tega poročila tudi še traja. Komentar k temu dogajanju je odveč. Temeljno javno tožilstvo je v obeh zadevah postopalo v skladu z zakonom,« zaključuje svoje poročilo temeljni javni tožilec, Niko Bricelj. OBVESTILO VALVASORJEVE KNJIŽNICE KRŠKO Bralce obveščamo, da se bomo maja in v prvi polovici junija selili v prostore kapucinskega samostana v Krškem. Valvasorjeva knjižnica na Cesti krških žrtev 12 bo poslovala do vključno 26. aprila 1988, zato prosimo bralce, da se do tega časa oskrbijo s potrebno literaturo. Dijaki in učenci bodo lahko vračali izposojene knjige od 23. do 27. maja vsak dan od 7. do 14. ure. Predvidevamo, da bomo v prenovljenih prostorih kapucinskega samostana na Cesti krških žrtev 26 začeli poslovati 20. junija 1988. 22 Delo temeljnega sodišča v Novem mestu je bilo lani uspešno Po podatkih v poročilu o delu v 1.1987 je temeljno sodišče lani dobilo v reševanje za dobrega pol odstotka manj zadev kot leto prej, rešilo pa jih je za skoraj dva odstotka več (ok. 48500) Obseg nerešenih zadev seje zmanjšal za več kot petnajst odstotkov, uspešno pa so reševali tudi stare zadeve, kjer so številke najnižje do sedaj. (Glede tega je najtežje na enoti v Sevnici, kar je posledica večletne nezasedenosti sodniških mest.) Izboljšala se je tudi kakovost dela: od 909 vloženih pritožb je bilo razveljavljenih 235 ali 25 odst. (seveda tudi zaradi novih dokazov v pritožbah). Uspešnost dela potrjuje tudi dejstvo, da se je skrajšalo trajanje postopkov: 47 odst. kazenskih in civilnih zadev, 68 odst. gospodarskih sporov, 71 odst. gospodarskih prestopkov in 82 odst. mladoletniških zadev je bilo rešenih v času do 6 mesecev. V strukturi kazenskih zadev je bilo lani največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebo premoženje (38 odst.), predvsem tatvin in velikih tatvin. Sledijo kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa (21 odst. ter kazniva dejanja zoper življenje in telo (15 odst.), med katerimi je bilo največ primerov lahke telesne poškodbe. V preiskovalnem postopku je bilo obravnavanih 66 primerov, v katerih je bil storilcu odrejen pripor. V 83 odst. takih primerov je bil postopek končan v 30 dneh, vsi ostali pa v treh mesecih. Ni bilo primera, da po končani preiskavi ne bi prišlo do obtožbe. Vse to kaže, je zapisano v poročilu, da je sodišče dosledno izvajalo predpise o odvzemu prostosti. (Obravnavana sta bila dva primera umora in dve zadevi, ki se nanašata na razpečevanje in uživanje mamil.) Gospodarski prestopki že nekaj časa občutno upadajo, med njimi pa je največ kršitev zakona o zdravstveni neoporečnosti živil (35 odst.) Naječ gospodarskih prestopkov so napravile organizacije iz občine Novo mesto (43 odst.), sledi občina Krško s 13 odst. in občina Brežice z 11 odst. V poročilu je še posebej poudarjeno, da se je lani občutno zmanjšalo število izrečenih pogojnih obsodb (v preteklih letih ok. 50 odst., lani le 22 odst). Med nepogojnimi kaznimi je največ denarnih, katerih razpon se je gibal od 5.000 do 500.000 din. Med izrečenimi zapornimi kaznimi je najdaljša 8 let, glavnina pa se giblje med 4 in 12 meseci. Kaznovalna politika se je zaostrila tudi pri gospodarskih prestopkih. Pravnim osebam so bile izrečene denarne kazni med 100.000 in 1 milijonom din, odgovornim osebam pa med 5.000 din 55.000 din. Lani se je ponovno povečalo število gospodarskih sporov. Naječ jih je bilo s področja blagovnega prometa (76 odst.), po pripadu po enotah pa je na prvem mestu Novo mesto z 39 odst.; Krško je tretje z 12 odstotki. Sodišče je posebno pozornost posvečalo gospodarski kriminaliteti in je te zadeve reševalo prioritetno. S problematiko pravne pomoči so bile občinske skupščine že doslej seznan-jane v letnih poročilih, o njej so sprejele tudi določene zaključke, vendar želenih premikov na tem področju še vedno ni. Poročilo opozarja tudi na svojevrsten pritisk na neodvisnost sodišča v sredstvih javnega obveščanja. Nekateri novinarji se ne zadovoljijo z informacijo, ki jo dobijo pri organih pregona, pravi v poročilu predsednik sodišča, Janez Gart-nar, ampak vodijo vzporedno preiskavo in o svojih »izsledkih« obširno, neargu-mentirano in senzacionalistično poročajo v sredstvih javnega obveščanja in ustvarjajo javno mnenje. Predloga odloka o turistični taksi za leto 1989 Odbor udeleženk družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse je na svoji seji konec leta 1987 oblikoval predlog za poenoteno višino turistične takse v SRS za leto 1989, in sicer je priporočil občinam najnižje možne višine za posamezne kategorije, občinam pa prepustil, da se same odločijo, v katero kategorijo spadajo, in glede na to določijo višino. Turistične organizacije Posavja so uskladile predlog višine turistične takse: znašala naj bi 1000 din za domače in 2000 din za tuje goste. Izvršni svet je o tem predlogu razpravljal 29.3.1988 in ga sprejel ter predlagal skupščini občine — zboru združenega dela in zboru KS, da ga sprejmeta v predlagani obliki in vsebini (po enofaznem postopku). PRIPRAVILA: Občinska uprava za družbene prihodke na predlog Turistične zveze Posavja Naš glas 5, 11. april 1988 DELAVSKI KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA KRŠKO Filmski spored za april 12., torek, ob 20.00: PLANET ORDESA, angleški znanstvenofantastični 13., sreda, ob 18.00: POLJUBI ME OB LOČITVI, ameriška komedija 14„ četrtek, ob 20.00: ZANKA, ameriški akcijski 15., petek, ob 21.30: DEKLE ZA UŽIVANJE, nemški erotični 16., sobota, ob 20.00: OD TARČE DO SMRTI, ameriški akcijski 17., nedelja, ob 18.00: OD TARČE DO SMRTI 19., torek, ob 20.00: IME VRTNICE, angleška grozljivka 20., sreda, ob 20.00: IME VRTNICE 21., četrtek, ob 20.00: MASKIRANI UBIJALEC, ameriška kriminalka 22., petek, ob 21.30: MASKIRANI UBIJALEC 23., sobota, ob 18.00: SARTANA PROSI ZA SMRT, ameriški vvestern 24., nedelja, ob 18.00: UPOR V VOJNI AKADEMIJI, ameriški film 26., torek, ob 20.00: UPOR V VOJNI AKADEMIJI 27., sreda, ob 18.00: UPOR V VOJNI AKADEMIJI 28., četrtek, ob 20.00: POVRATEK V BODOČNOST, ameriški avanturistični 29., petek, ob 21.30: POVRATEK V BODOČNOST 30., sobota, ob 20.00: MASKA, ameriška drama RISANKE ZA NAJMLAJŠE UKINJAMO OD 1.4. CENA REDNIH PREDSTAV JE 2.000 DIN. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO MOREBITNIH SPREMEMB. Uprava Popravek in opravičilo Razstavo igrač so februarja pripravili v VVE Leskovec in ne v Krškem, kot smo objavili v 4. številki Našega glasa na str. 31. Za napako se tovarišicam in bralcem opravičujemo. Naš glas 5, 11. april 1988 23 Iz dela Društva kadrovskih delavcev v Posavju Društvo kadrovskih delavcev v Posavju je imelo 18.3.1988 v gosteh izvršni odbor Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije, kajti način dela izvršnega odbora zveze, da organizira svoje seje v različnih društvih po Sloveniji, je pokazal dobre rezultate. Člani izvršnega odbora se tako neposredno seznanijo z delom posameznega društva in kadrovsko dejavnostjo, ki je specifična po posameznih regijah v Sloveniji. Ob tej priložnosti so si člani zveze ogledali tudi Jedrsko elektrarno Krško. V Društvu kadrovskih delavcev v Posavju pa smo tik pred tem srečanjem organizirali tematsko razpravo o osnutkih amandmajev k ustavi SFRJ. Svojo razpravo smo osredotočili predvsem na tiste vsebine sprememb, ki opredeljujejo kadrovsko področje dela. Povzetek stališč, predlogov in pobud iz razprave je naslednji: Delo javnega pravobranilstva Celje v letu 1987 V poročilu o delu v preteklem letu javna pravobranilka Nada Fink ocenjuje, daje pravobranilstvo svoje naloge opravilo zadovoljivo; ob koncu leta ni bilo zaostankov, ki bi bili odvisni od njegovega dela. Iz občine Krško je bilo skupno število zadev nekoliko manjše kot leta 1986 : manj je bilo zadev v prometu z nepremičninami in odškodninskih sporazumov. Povečalo pa se je število oravdnih zadev, zlasti na račun ene od krajevnih skupnosti, ki se je odločila za izterjavo dolgov od občanov. Težišče dela javnega pravobranilstva je bilo usmerjeno v preventivo, t.j. sprotno dajanje pravnih mnenj o nameravanih pravnih poslih ter opo- 1. Člani DKD se pridružujemo stališčem, ki so bila sprejeta v razpravah o ustavnih amandmajih v občinah Brežice, Krško in Sevnica ter oblikovana na ravni medobčinskega sveta SZDL Posavja. 2. V celoti podpiramo vsa prizadevanja, ki zahtevajo, da se ustavne amandmaje sprejme posamično, da se ustavna razprava podaljša in da se na osnovi osnutkov in razprave oblikuje predlog, ki mora v ponovno razpravo pred sprejemom v skupščini SFRJ. 3. Člani DKD se pridružujemo zahtevam, daje treba ustavo napisati v krajši in razuml-jivejši obliki, iz osnutkov ustavnih amandmajev pa izločiti vse vsebine, ki niso sprejemljive za SR Slovenijo (vprašanje izjemnega dohodka, velikih tehnično-tehnoloških sistemov, izobraževanja, sodstva, financiranja JLA, organiziranja podjetij itd). 4. Kot kadrovski delavci smo zainteresirani, da se v ustavo vnesejo določila, ki bodo omogočala hitrejši prehod k tržnemu gospodarstvu (racionalizacija normativizma in samoupravnih aktov, poenostavljanje delegatskih razmerij, razvoj in motiviranje vseh oblik dela, kot npr. sprostitev števila zaposlenih v zasebnem sektorju, sprostitev sistemov nagrajevanja delavcev ter zagotavljanja ostalih pogojev zasebnega dela). Če želimo doseči, da bo delo ponovno dobilo svojo vrednost, je nujno uvesti tržne odnose tudi na področju delovne sile, zato podpiramo vsa prizadevanja, da se poenostavijo vsi postopki pri urejanjih delovnih razmerij. V sistemu tržnega gospodarjenja se pojavlja vprašanje določenih družbenih institucij. Predlagamo, da se pričnejo postopki za ukinjanje nekaterih institucij. ( na primer sodišča združenega dela, družbeni pravobranilci samoupravljanja, številne inšpekcijske službe in drugo) in se te pristojnosti prenesejo na organizacije združenega dela. 5. Za doseganje ustrezne reprodukcije kadrov podpiramo sistem takega izobraževanja, katerega produkt bo kvalitetno novo znanje. Proces izobraževanja ima pomembno nalogo tudi v vzgoji in ohranjanju indenti-tete posameznega okolja, zato opozarjamo in nasprotujemo skupnim temeljem v obsegu, ki ne omogoča zagotavljanja teh prvin. V Društvu kadrovskih delavcev v Posavju smo tudi ocenili, da je oblikovanje bodoče ustave zelo pomembno, zato smo predlagali Zvezi društev kadrovskih delavcev Slovenije, da organizira strokovno podkrepljene razprave v vseh društvih v Sloveniji. Tako so člani izvršnega odbora Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije iz Posavja odšli ne le z dobrimi vtisi, temveč tudi s konkretno nalogo. Kristina Blatnik-Fuks zarjanje na morebitne napake in nezakonitosti. Rezultati so pozitivni, saj skoraj ni več tožb na razveljavitev pogodb in izpodbijanja poravnav za določitev odškodnine v razlastitvenih postopkih. Pogoji dela so se izboljšali s sprejetjem metodologije za vrednotenje kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je veliko pispevala k enotnejšemu in pravičnejšemu načinu določanja odškodnin. Na pobudo javnih pravobranilcev so bile lani sprejete tudi spremembe zakona o razlastitvi. Bistveni spremembi sta dovoljena valorizacija vrednosti zemljišča in obvezna valorizacija izplačanih akontacij za odškodnino. Sodelovanje z upravnimi organi in skladom stavbnih zemljišč je dobro. K temu je lani prispevalo tudi posvetovanje o dobrinah v splošni rabi in javnem dobru. Udeležili so se ga premoženjskopravni referenti občin, delavci skladov stavbnih zemljišč in geodetskih uprav. Še vedno pa pravobranilstvo pogreša tesnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Pogosto se namreč dogaja, da se krajevne skupnosti obračajo po pomoč k odvetnikom, ker ne vedo, da je njihov zakoniti zastopnik javno pravobranilstvo. Zaradi nepoznavanja predpisov večkrat pride do nepotrebnih sporov, ki se na sodišču slabo končajo za krajevne skupnosti, kar povzroči velike stroške in nezadovoljstvo med krajani. (Potem ko je bilo to poročilo že izdelano, je bil v Krškem posvet za predsednike svetov KS in KK SZDL, na katerem je sodelovala tudi pravobranilka Nada Fink in opozorila na omenjene probleme. - Op. ur.) 24_________________ Stanje na področju SLO in DS je kljub težkim razmeram še zadovoljivo Izvajanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je potekalo predvsem v prizadevanjih za uresničevanje spremenjenih oziroma dopolnjenih predpisov iz prejšnjih let. Naše kasnitve na tem področju so predvsem posledica kasnitve organov na ravni zveze in republike. Aktivnosti v občini Krško so potekale predvsem v tistem delu, ki zahteva višja finančna sredstva (tehnična sredstva in naprave za urejanje centra za opazovanje in obveščanje), zato je bilo treba nekatere programe preložiti v leto 1988. Na področju mobilizacije je sekretariat za LO za dobrih 50 % zmanjšal nepopolnjenost enot JLA z vojaškimi obvezniki. Izvedel je redno pomlajevanje kadra ter dosegel zadovoljivo raven in starostno strukturo, zaradi potreb oboroženih sil je opravil izredni popis in pregled konj in ugotovil zaskrbljujoče stanje na področju konjereje v občini. V celoti gledano je vojna popolni- Itev zadovoljiva in zagotavlja zahtevano bojno pripravljenost enot oboroženih sil JLA in TO. Z načrtovanjem mobilizacije oboroženih sil pa ne moremo biti povsem zadovoljni, predvsem glede krajevnih skupnosti, kjer še vedno ostajajo problemi zagotavljanja ustreznih prostorov, hrambe načrtov ter zvez med KS in občino. V sistemu nabora so lani izvajali stalne redne' naloge. Novost v naborni dejavnosti je, da so letos zdravniške preglede nabornikov začele opravljati »civilne« zdravniške ekipe, v naborni komisiji pa je le še ena aktivna vojaška oseba v vlogi predsednika komisije. Nemalo problemov povzročajo upravnemu organu za ljudsko obrambo in komisiji, sebi in sorodnikom pa nezadovoljstvo naborniki sami, ker ne sporočajo redno sprememb osebnih stanj (zaposlitev, nadaljevanje šolanja ipd.). V obrambnih pripravah je najmanj zadovoljivo stanje na področju dokumentov za delovanje v vojni; veliko vprašanj je nerešenih, tako v občinskih upravnih organih kot tudi v OZD. Premalo je poudarjena odgovornost samoupravnih in poslovodnih organov za stanje obrambnih priprav; varnostne priprave izvajajo ozki krogi ljudi, kar negativno deluje na podružbljanje. Po spremembah v preteklem letu je enota za zveze organizirana kot vojaška enota. Popolnjena je zadovoljivo, tako z vojaškimi obvezniki kot tudi s tehničnim sredstvi, ni pa še v celoti oborožena. Bistvena novost v razvoju službe za opazovanje in obveščanje je aktiviranje tistih občinskih centrov za obvešča- Turistično društvo Krško objavlja izid žrebanja nagradne križanke iz Pustnih novic '88 Pred petčlansko komisijo uredniškega odbora Pustnih novic '88 so bili med 107 reševalci, ki so poslali rešitve, izžrebani trije. 1. nagrado v vrednosti 50.000 din je žreb namenil Ediju Sikošku s Senovega, 2. nagrado v vrednosti 30.000 din Remigiu Humru iz Krškega in 3. nagrado v vrednosti 10.000 din Alenki Poto-kar iz Gor. Skopic. Pravilna gesla so: ll-ma-ske dol, 34-maskenbal, 61-uporabo in 78-valuta. Naš glas S, 11. april 1988 nje, ki delujejo na sedežu pokrajine tudi v miru. V našem primeru gre za občinski center za obveščanje Brežice, ki deluje tudi za občino Krško (telefon 985), sprejema pa sporočila o vseh vrstah nevarnosti. V občini Krško smo lani intenzivno pripravljali vse pogoje za neprekinjeno delo centra za obveščanje Krško. Na področju civilne zaščite je lani deloma uspelo posodobiti klasični način organizacije, v kateri je številčnost prevladovala nad kvaliteto. Taka usmeritev (z zahtevo po ustanav Ijanju splošnih in specializiranih enot v vseh delovnih in bivalnih okoljih) ni bila realna ne poceni ne racionalna. Zato je bila v lanskem letu težnja, da se v OZD ustanavljajo določene strokovne intervencijske skupine v skladu z njihovo dejavnostjo, v krajevnih skupnostih pa se krepijo štabi za CZ, enote prve medicinske pomoči in enote za splošne namene; naloge specializiranih enot naj bi v KS prevzele obstoječe strukture ( gasilska društva itd.). V11 krajevnih skupnostih so štabi za CZ lani opravili strokovni tečaj po grogramu, ki ga je predpisal RSLO. tabi KS Kostanjevica, Podbočje, Koprivnica, Dolenja vas in Senuse niso usposobljeni, ker niso kadrovsko popolnjeni. Posebno problematična je KS Senuše, kjer ni mogoče organizirati nobene aktivnosti. Enote za RBK zaščito v organizacijah združenega dela, ki so jih ustanovile, so opravile osnovni strokovni tečaj in so preskrbljene s formacijskimi sredstvi. Treba pa je poudariti, da je v OZD še vedno preveč prisotna miselnost, da se te enote ( kot tudi druge enote CZ) pripravljajo za delovanje v vojni, ne pa tudi za nevarnosti, ki se lahko pojavijo kadarkoli. Obrambno in samozaščitno usposabljanje za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je lani potekalo po sprejetih programih (preverjanje pripravljenosti, usposabljanje splošnih in posebnih enot, mladine, pripadnikov narodne zaščite itd.). Akcija usmerjanja mladih v obrambne in samozaščitne poklice v letu 1987 ni dala ustreznih rezula-tatov. Za vpis v srednje vojaške šole so se odločili trije osmošolci, sprejet je bil le eden. Za študij obramboslo-vja na FSPN pa ni bilo kandidatov. Skrajšano poročilo občinskega sekretariata za ljudsko obrambo za I. 1987 Naš glas 5, 11. april 1988 _____________________ HITIM, TOREJ (NI)SEM Iz Peregrinovih zapiskov — 2. nad. V metežu dogajanj in vsakodnevnih peripetij bo zgodovina zlahka in brez posebno slabe vesti pozabila na zanimiv in konec koncev tudi pomemben jubilej. Potniki, kar precej nas je bilo, na jutranjem ponedeljkovem Jatovem poletu za Beograd (15. februar letos) smo šele v zraku, ko smo se komaj dvignili z zagrebškega letališča, zvedeli, da smo pravzaprav jubilanti posebne sorte. Na tisti dan pred reci in piši šestdesetimi leti je tedanji »Aeroput«, začetnik organiziranega civilnega letalstva v Jugoslaviji, s prvim letalom poletel na progi Zagreb-Beograd. Po šestih desetletjih danes na tej progi letijo vse mogoče ptice: od uglajenih boeingov pa do simpatičnih elisastih dvomotornikov, z zamudo ali brez, z osvežujočimi napitki ali tudi brez — kot na primer v tistem zračnem viharju pred nekaj tedni, ko je ste-vardesa z agrokomerčevimi čokoladnimi bonboni vred zaradi sunkov, ki so stresali letalo, padla nekemu potniku v naročje. Zavidanje vreden čeden dogodek, ki pa nam vseeno ni pregnal vprašujočih pogledov z obrazov in mrzlega potu s • hrbtov. Pomirila nas je hladnokrvna domislica enega izmed potnikov, ki je ugotovil, da nas nima kaj skrbeti -ni še namreč slišal za letalo, ki bi ostalo v zraku. Toda zares pomirila šele, ko smo varno in prijetno pristali na beograjskem letališču. Bržkone je vsem jatovim in ostalim poletom v zgodovini jugoslovanskega civilnega letalskega prometa skupna tudi želja, namera, morebiti celo cilj prispeti tja, kamor pač te že »potujejo«, čimprej, čimhitreje. Hitimo torej. Hitimo vedno in povsod, zaradi našega uspešnega hitenja postaja svet majhna in vedno bolj obljudena vas, v kateri bo kmalu vsakdo vedel za vsakega soseda, kaj kuha in o čem se pogovarja, pa da mu pri tem še pogledati ne bo treba, ali se iz njegovega dimnika kadi ali ne. Hitenje postaja nepogrešljivi in sestavni del tistega, čemur pravimo naše življenje. Nekateri posamezniki tako uspešno in suvereno hitijo, da se z njimi ne moreš nikakor več kosati, obstajajo tudi takšni, ki še vedno po nekakšnih starinskih navadah ali menda celo razvadah kar počasi capljajo, pe še to ne vedno naprej, večina pa nas tam nekje vmes poskuša po svojih najboljših močeh hiteti za tistimi, ki so ujeti veliko več od nas in najbrž ravno zaradi tega ujamejo vedno več, več kot bomo mi kdajkoli. Ali pa se nam tako le zdi. Hitenje kot življenjska filozofija, ki je nalezljivo kot kuga in prav tako težko ozdravljivo, pa je hkrati že na meji absurda, včasih povsem nerazpoznavnega in neoprijemljivega. Spomnem se stare sovaščanke, ki je zelo rada pletla — in to vedno hitro. Ko smo jo enkrat mulci vprašali, zakaj tako hiti, nam je odvrnila, da enostavno zato, ker bi rada končala prej, preden ji bo zmanjkalo volne. Nikoli nisem povsem razumel njenega odgovora. Dozdeva pa se mi, da del protislovnosti tiči v spoznanju, da s hitenjem resda krajšaš razdalje, a hkrati pa krajšaš tudi čas, ki ti je zanje odmerjen. Seveda Beograd ni nikakršna izjema, kar se hitenja tiče. Postavi se na dve, tri najprometnejše ulice, ki jim tukajšnji pravijo »bulevar«, opazuj jih štiriindvajset ur na dan in ugotovil boš, da se mimo zliva ena sama neprestana reka pločevine, izpušnih plinov, neštetih problemov in upov. Če drži, da naključni opazovalec na londonskem Trafalgarskem trgu v eni uri lahko vidi milijon pešcev, kot mi je pred leti zatrjeval znanec, potem bo tudi držalo, da na kateri izmed osrednjih ulic v Beogradu v slabem dnevu zlahka našteješ milijon avtomobilov, ki so odbrzeli mimo. Kaže, da tudi (nekateri) letni časi hitro zdrsnejo mimo. Čeprav je najtežje, če ne celo nemogoče biti prerok v lastni hiši, pa najverjetneje že lahko ugotovimo, da je pretežni del letošnje zime, ki to sploh ni bila, od-hitel mimo. Tako se Beograd s suhim zrakom, počasi dvigajočo se temperaturo in s prvim prahom v prezgodnjem spomladanskem vetru že počasi pripravlja na obdobje višjih temperatur. Živo srebro se poleti vzpne tako visoko, da enostavno ne veš, kam bi se del. Vendar so lisjaki že našli učinkovito protisredstvo. Recept je enostaven in delujoč: zjutraj natočiš v kopalno kad do roba hladne vode, ki se do popoldneva, ko se vrneš iz službe (ali z dela, kakor pač kdo), segreje do sobne temperature. Slečeš se in zlezeš vanjo, istočasno, ko se namakaš v prijetno hladni vodi, pa posrkaš še en viski. Ko ponovno zlezeš na suho. si kot prerojen, in pripravljen za normalno razmišljanje ali kakšno podobno mi-gotanje. Za navdušence pa seveda še opozorilo, da kure ni priporočljivo v enem dnevu ponavljati. Kot vse dobre stvari s pretiranim ponavljanjem zvodeni in postane celo zoprna. Kar precej časa je minilo od mrzlega zimskega dneva, ko je po zanimivem srečanju na zasneženih primorskih poljanah (ali morebiti notranjskih?) s Krpanom in njegovo kobilico cesar Janez velel pognati dalje staro, dobro kočijo, počasno in verjetno ne ravno pretirano udobno, do 25 svetlega jutra, ko je največji kranjski pesnik radostno vzkliknil — »bliža se železna cesta, nje se, ljubca, veselim!« Prešerno si je zamislil, da z njeno pomočjo »iz Ljubljane v druga mesta, kakor tiček poleti(m)«. Morda bi bilo prevzetno v njegovi pesniški zagledanosti iskati kakšno skrito modrovanje, pa vseeno lahko ugotavljamo, da se je potem, ko se je na Kranjsko približala železna cesta, čas za nas spremenil. Železna cesta je skrajšala razdalje, nas prisilila, da hitreje živimo, ker smo imeli več časa, saj smo manj zapravili s potovanji. A vendar tega, da imamo več časa, niti nismo opazili in tudi danes ne opazimo, ko bi ga morali imeti še več, saj dejansko kakor »(p)tički« v druga, domača in tuja mesta letamo. Potujemo hitreje, porabimo manj časa, torej bi ga morali imeti več, a nam ga kljub temu kar naprej zmanjkuje. Zapletena reč in precej šmenta-na. Kdo bo dejal, da imamo menda dela, opravkov več, kot prej, oziroma jih lahko več postorimo. Toda ne glede na to se nam na koncu nekako zaplete in spet nam zmanjkuje časa. Zato smo prisiljeni hiteti, če se hočemo dohajati, če želimo in utegnemo poravnati računa, ki jih je vsak dan več in grozijo postati nepregledna množica elementov, za katero bo mogoče le matematična operacija z unijo, brez preseka. (Brez skrbi, pr-vošolčki že vedo, kaj pomenijo taks nele šifre in kako se jim streže.) Osuplost nad spoznanjem o hitenju kot (dostikrat brezglavem) premagovanju razdalj pa si je le uspela najti pomembno notranjo dopolnitev. Premagovanje razdalj je namreč hkrati tudi njihovo spoznavanje. In vsako spoznavanje je vnašanje novih izkušenj in znanj, ki dograjujejo in bogatijo. Zavest, da so domači plotovi pomembna opora za čvrsto naslonitev posameznikove prvinske identitete, je bila tako dopolnjena, a hkrati ogrožena s spoznanjem, da (domači) plotovi dostikrat radi uokvirjajo in vežejo. Zatorej je potrebno najti pravšnjo mero med žlahtnostjo domačnosti kot temelja in privlačnostjo odprtosti in svetovljanstva kot nadgradnje in stalnega bogatenja istih temeljev. Cena, ki jo je pri tem pač potrebno poravnati, pa mora biti dobičku ustrezna. Banalno, včasih tudi izrabljeno, a vendar je tako. Skrito pod vsemi plašči skrivnostnosti in očaranosti, a tako je. Najdemo jo — ceno namreč — v tistem oklepaju, ko ugotavljamo, da hitimo, torej (ni)smo. Zavita je v znamenje negotovosti, v plašč upanja, v stalno nedorečenost. Toda vseeno hitimo. »... le urno, le urno, ker pozno je že!« b. c. 26 Naž glas 5,11. april 1988 REVIJA ZA RAZVOJ V soboto, 26.3.1988, je bilo v Kamniku republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za pionirje iz šolskih športnih društev. Iz naše občine sta se tekmovanja udeležila Tinko Bevc (na sliki levo) in Dejan Župane (desno). Dejanje bil med 60 pionirji dvanajsti s 172 krogi, Tinko pa je kljub bolezni dosegel 16S krogov od 200. Oba sta se uvrstila tudi na republiško tekmovanje za pionirje iz strelskih društev, poleg njiju pa še Kristijan Veličevič in Jože Plankar. (Besedilo in fotografija: Janko Sotošek) Učenci OŠ Leskovec so imeli priložnost, da so besedo Miška Kranjca doživeli v privlačni dramski govorici. Na kulturni dan so namreč povabili medse dramskega igralca Rajka Stoparja ter poslušali njegovo interpretacijo Kapitanovih, Mladosti v močvirju, Povesti o dobrih ljudeh in drugih del prekmurskega mojstra lirične proze. Po nastopu seje igralec z učenci pogovarjal o Mišku Kranjcu, pa tudi — ker so to želeli učenci — o svojem življenju in delu. (Foto: Janko Sotošek) O V RR 4 (1988) 3, str. 30 Janez Jcrovšck: Pa naj gredo . . . Vrednostna naravnanost naše družbe je prevladovanje kolektivi-tete nad posameznikom. V času, ko jc inovativnost odločilna prednost uspešnega poslovanja, sposobnosti posameznikov pa najbolj rentabilna naložba, je vrednosta naravnanost v naših organizacijah združenega dela ovira za uveljavitev tistih ljudi in idej, ki vedo, kaj je potrebno storiti, da bo proizvodnja donosna in konkurenčna. Skorajda praviloma so prav ti ljudje največji problem oportunega okolja, saj vnašajo vanj nemir in konfliktnosi. RR 4 (1988) 3, str. 23 Anton Hauc: Prvo posvetovanje Projekti in razvoj Nadaljnji razvoj je strategija prenosa znanja in trženja namesto strategije proizvedenih količin. Na osnovi takšnega razmišljanja, ki je v Sloveniji nav/oče že dalj časa, jc VEKŠ Univerze v Mariboru organizirala I. posvetovanje o projeklnem upravljanju in vodenju, ki je bilo v Ljubljani 26. in 27. novembra 1987. Besedilo je prikaz idej, predlogov in sklepov s tega posvetovanja. RR 4 (1988) 3, str. 16 Milena Bevc: (¦lede medsebojnih vplivov smo skorajda v kini Besedilo je prikaz rezultatov raziskave o medrepubliških gospodarskih tokovih. Gre /a naslednic ključne tokove: - tokove proizvodnih dejavnikov (delov ne sile in kapitala oziroma naložb). — tokove blaga in storitev, — finančne tokove. Kolikoi je mogoče, so prikazani iokovi med vsemi republikami in pokrajinama, večinoma pa gre za tokove med Slovenijo in ostalimi deli Jugoslavije. RR 4 (1988) 3, str. 20 Florijan Renar: Strateško planiranje v organizacijah — utopija ali nuja? Strateško planiranje se je v svetu uveljavilo kot ključni element razvojnega odločanja v poslovnih sistemih, zato se mu tudi naše organizacije, ki načrtujejo višjo domačo in izvozno konkurenčnost, ne morejo izogniti. Namen strateškega planiranja je kolikor je mogoče omiliti negativne vplive okolja in izrabiti možnosti v okolju. Bistvo strateškega planiranja je zato v tem, da da primeren odgovor na napredvidljiv razvoj okolja, zato prihodnosti ne napoveduje, ampak predvideva različne razvojne možnosti. RR 4(1988) 3, str. 32 Miroslav Rebernik: Podjetneži in inovativnost Podjetnost in inovativnost sta med seboj tesno povezani in redki gospodarski dobrini, skupaj z delovnimi sredstvi in kapitalom sta pomemben vložek v poslovnem procesu. Pri nas je pojem podjetnosti kot ena od sestavin v pojmu dela postopno izginjala. Treba jc redefinirati pojem dela, v poslovne odnose in procese pa vrnili podjetnost kot odločilno kakovost. Pomembno je, da inovalivnc spremembe zahtevajo stabilno družbeno okolje. Naš glas 5, 11. april 1988 27 Uspehi krških plavalk Plavanje sodi med uspešne športne panoge v naši občini. To so zlasti plavalke dokazale tudi z dosežki na večjih tekmovanjih v prvem četrtletju letošnjega leta. Zaključnega tekmovanja za prvenstvo SR Slovenije (26. in 27. marca v Kranju) so se udeležili vsi klubi iz Slovenije z 230 tekmovalci. Krški Celulozar je zastopalo osem tekmovalcev, najbolj pa seje odlikovala Natalija Repec, ki je osvojila dva naslova republiške prvakinje za zimsko prvenstvo 1987/88. Poleg dveh prvih mest, ki sta ji prinesli omenjena naslova v disciplinah 100 m kravi in 100 delfin, je Natalija osvojila še tri druga mesta (200 m delfin, 400 m kravi in 200 m mešano) in eno tretje mesto (800 m kravi). Njen uspeh je dopolnila Sergeja Gradišek z drugim mestom v disciplini 200 m kravi in s tretjim na 50-metrski progi. Štafeta Celulo-zarja (Repec, Gradišek, Cerovšek, Res-man) pa je osvojila dve drugi mesti: (4 x 100 in 4 x 200 m kravi). Trinajstega in štirinajstega marca je bilo v Sarajevu zaključno tekmovanje prenstva SFRJ. V posamičnih nastopih krški plavlci niso bili preveč uspešni, v štafetnih nastopih pa so plavalke osvojile drugo mesto in srebrno kolajno na 4 x 200 m kravi ter tretje mesto in bronasto kolajno na 4 x 100 m kravi. Sestava štafete je bila enaka kot na republiškem prvenstvu kljub bolezni Natalije Repec. Med pionirji se je dobro odrezal Jurij Žajber, kije nastopil v finalu na 100 in 200 m delfin ter osvojil peto in šesto mesto. V Mariboru je bilo 26. in 27. 3. 1988 finalno tekmovanje za pionirje in pionirke B v 25-m bazenu. Nastopilo je ok. 120 plavalcev in plavalk iz vseh klubov iz Slovenije. Precej vidnih uvrstitev so dosegli plavalci Celulozarja Krško, saj so se uvrščali v sam vrh v finalnih bojih, vendar več kot dobro četrto mesto niso uspeli osvojiti. Najboljše rezultate je dosegla Ana-Marija Repec: 4. mesto na 50 m kravi, 4. mesto na 100 m hrbtno, 7. mesto na 200 m hrbtno, 5. mesto na 50 m delfin, 5. mesto na 100 m delfin, 5. mesto na 200 m mešano in 7. mesto na 400 m kravi. Med mlajšimi plavalkami se je najbolj odrezala (na 100/m prsno) Alenka Dreo, ki je dosegla 3. mesto in s tem bronasto kolajno za letnik 1979 in mlajše. Fantje so se po pričakovanju slabše odrezali, kot smo predvidevali, vendar moramo poudariti, daje zaradi bolezni moral tekmovanje izpustiti najboljši mož v ekipi, Uroš Medvešek. Ekipno so se dekleta krškega Celulozarja uvrstila na 9. mesto v SFRJ med 35 klubi, ki so nastopili v finalu. Ivan Repec Natalija Repec (v sredini), dvakratna zmagovalka republiškega finala v plavanju za pionirke A. Ana-Marija Repec (v sredini) je dosegla 1. mesto v predtekmovanju za pionirke B. 28 Naš glas 5, 11. april 1988 Krčani želijo graditi zdravstveni dom Ne potreba, temveč nuja KRŠKO — 5. — Ko so v krški občini temeljito preučili uresničevanje minulega srednjeročnega obdobja, so ugotovili, da so družbene dejavnosti pričele zaostajati. To zlasti velja za osnovno zdravstvo. Zato so v družbeni plan občine za obdobje 1986/1990 zapisali, da bodo ne glede na gospodarske razmere dali v tem obdobju prednost razvoju osnovnega zdravstva. Tako je prišla gradnja zdravstvenega doma v program občinskega samoprispevka, le da je samoprispevek na referendumu propadel. Vendar v Krškem niso odnehali. Sklenili so, da bodo po posebnem sporazumu zbrali sredstva in zgradili svoj zdravstveni dom. A kakor je to pri nas že v navadi, nič ne gre zlahka in nič ne gre brez zapletov. Krška zdravstvena skupnost seje pred mnogimi leti odločila vključiti v novomeško regionalno zdravstveno skupnost. V tej skupnosti je združevala sredstva za gradnjo objektov v drugih občinah in za posodobitev bolnišnične dejavnosti. V Krškem so prepričani, daje sedaj napočil čas, ko je potrebno v tej skupnosti združevati sredstva za gradnjo njihovega zdravstvenega doma; vendar tako ne mislijo ostale članice. O potrebah Krčanov po gradnji doma ne gre dvomiti. Najbrž daleč naokoli ni zdravs-tenega doma, v katerem bi zdravniki delali v tako težkih razmerah. Tudi inšpekcijske službe imajo že pomisleke glede regularnosti dela, zato ni druge rešitve kot gradnja novega doma. Krško ima poleg drugih problemov tudi tega, da leži v dolini Save in v starem mestnem jedru ni več mogoče razvijati osnovnega zdravstva. Zato so sklenili graditi zdravstveni dom na novi lokaciji poleg sedanjega nakupovalnega centra. Tam naj bi v prihodnje stal ves kompleks, namenjen osnovnemu zdravstvu. Območje, na katerem naj bi dom gradili, je izjemno težko. Raziskave so pokazale globoke talne vode in prav te bodo vplivale na koncept stavbe. Na internem natečaju za načrt je zmagala Lesnina, ki je že pripravila idejni projekt, vendar bo najbrž prav zaradi talnih vod prišlo do določenih sprememb. Prvotno so v Krškem še pred leti načrtovali gradnjo, kije ustrezala standardom, izhajajo* iz števila prebivalcev občine (27.500). Vendar so zdravstveni delavci vnašali nove zahteve in tako je današnja zasnova doma na izjemno visoki ravni. Tako naj bi zdravstveni dom imel skupaj 5.531 kvadratnih metrov, lekarna 713 in zaklonišče 192. Če upoštevamo, da je danes cena kvadratnega metra po stanovanjski gradnji v Krškem 1,4 milijona dinarjev, pomeni, da je treba zbrati za ta objekt po današnjih cenah devet milijard di- narjev, za opremo pa še dodatnih 2,7 milijard. ¦ Vendar se tu potrebna sredstva ne končajo. Ker v občini nimajo dovolj kadra, so sklenili kot sestavni del investicije 15 odstotkov od celotne naložbe nameniti za gradnjo kadrovskih stanovanj. Ta stanovanja bodo namenjena le zdravnikom specialistom. Stanovanja naj bi bila po velikosti nad sedanjimi normativi, kajti v Krškem se dobro zavedajo, da visoko specializiranih strokovnjakov ne bodo dobili v stanovanja, velika le 64 kvadratnih metrov. Če bo torej po sreči, naj bi bil projekt končan konec maja; konec leta pa naj bi pričeli z gradnjo. Po dobrem letu nameravajo že postopno odpirati posamezne dele zdravstvenega doma. Glede na to, da morajo celotno stavbo Krčani sami financirati, je naložba peklensko huda zadeva. Težko bi rekli, da se ne zavedajo, s kako veliko žlico so zagrabili. Ni naše presojati, ali bodo zmogli. Navsezadnje se uspešni od neuspešnih razlikujejo po tem, da se izkažejo prav takrat, ko je to težko in najbolj potrebno. IVAN KRAŠKO Dnevnik — sobotna priloga, 5. 3. 1988 Krajani Boštanja so za novo lokacijo HE Ta bi bila višje od predvidene, prinesla bi manj nezaželenih posledic BOŠTANJ — 27. marca — V sevniški občini je te dni tekla javna razprava o osnutku lokacijskega načrta za HE Boštanj, drugem elektroenergetskem objektu v savski verigi. Obilico tehtnih in neposrednih pripomb je bilo slišati v Loki, Sevnici in na Vrhovem, posebej živahno pa je bilo sinoči v Boštanj u. Krajani med drugim niso soglašali s sedanjo lokacijo HE Boštanj, zaradi katere bi prišlo do rušenja 38 objektov, od tega 15 stanovanjskih hiš, vodna površina za zajezbo pa bi se povečala za 12 hektarov. V Boštanju menijo, da bi bilo z gradnjo elektrarne na novi lokaciji, višje od predvidene, manj negativnih posegov, pa tudi prestavitev magistralne ceste Zidani most — Drnovo bi bila lažja. Podprli so pobudo, naj bo stikališče zaprtega tipa, oziroma pod zemljo, tako da ne bi izstopalo iz okolja. Zbrani so še zahtevali, naj kar najhitreje izdelajo lokacijski načrt za HE Blanca, saj bo zaradi nje najbolj ogroženo mesto Sevnica. V. P. Delo, 28. 3. 88 KMETOVALCEM OBČINE KRŠKO Dolžni smo opozoriti družbene in zasebne kmetijske pridelovalce in vinogradnike na nevarnost PESTICIDOV ki so sicer nepogrešljivi pri proizvodnji poljičin, zelenjave, in sadja. V preteklih letih smo bHl v Posavju že večkrat priča težkim zastrupitvam in izgubam življenj. To ždhno preprečiti, zato ponovno opozarjamo, da je treba premisliti: — kakšen pesticid bomo uporaba! za določeno delo in v določenem času — kakšen je namen uporabe — kako stropen je pesticid, k! ga uporabljamo — kateri higienski in preventivni ukrepi so potrebni (predpisani), da s« izog-r$:>A • "- —v ¦ / / ^ ' / / / / ' ! ' ! / i i \s \\ t i /i /K 7 * •'? / / / / / / / v_^ / / / / / L / Stoja razkoračena, roki nad glavo, odkloni levo in desno. Stoja razkoračena, kroženje z boki levo in desno. 10 PRILOGA Naš glas 5, 11. 4. 1988 Telo sproščeno, predklon, s sproščenimi rokami nihamo. 2. Hoja Sodoben način življenja nas sili, da zelo malo hodimo. Hoja pa je najboljša človeška telesna vaja in narava naše skupno va-dišče. Poleg vsakdanjega dela je hoja po opravkih za veliko večino ljudi edina gibalna aktivnost, edina oblika redne vadbe. Naš glas 5, 11. 4. 1988 PRILOGA 11 Strokovnjaki fiziologije priporočajo pri hoji večje obremenitve (ne sprehode), daljši korak, živahnejši tempo in večje razdalje vsak dan ali vsak drugi dan. V šoli zdravega življenja želimo z osnovno obliko hoje in lahkotnim tekom (jogging) krepiti in utrjevati zdravje. Iz povedanega sledi, da je lahko hoja prav tako učinkovito sredstvo treniranja kakor tek, plavanje, veslanje in igre z žogo, s pogojem, da se potrudimo. S hojo pa izboljšujemo zanemarjene mišice tudi v zrelih letih in celo v starosti. Za športni način hoje je značilno, da se zavestno potrudimo. Pri hoji, kakršno imamo v mislih, ne gre predvsem za izmero časa na opravljeni poti, temveč za fiziološki učinek na organe, predvsem na dihala, srce in ožilje. Seveda pa ni pomemben samo učinek hoje na notranje organe in tudi ne samo za boj proti rejenosti. Poživitev krvnega obtoka deluje spodbudno tudi na možgane. Med hojo so misli jasnejše, človek se vsaj za nekaj časa osvobodi vsakdanjega usmerjenega mišljenja, neredko se prebudi njegov dremajoči »jaz« ali se oglašajo ustvarjalne sile. Hoji smo posvetili nekoliko več prostora, ker smo prepričani, da gre za pomembno dejavnost, ki človeku poplača trud z zdravjem — največjim bogastvom (telesnim in duševnim). Okvirni pokazatelji hitrosti (tempa) hoje in lahkotnega teka: — počasna hoja 34 km/uro — Športna hoja 5-6 km/uro — lahkotni tek 6-9 km/uro 3000 m v 35 min. 3000 m v 32 min. 3000 m v 37 min. 3000 m v 35 min. 3000 m v 38 min. 3000 m v 36 min. Primer programa hoje: do 30 let starosti: — prvi teden — drugi teden od 30 do 40 let starosti: — prvi teden — drugi teden od 40 do 50 let starosti: — prvi teden — drugi teden PRILOGA Naš glas 5, 11. 4. 1988 Stoja razkoračena, roko vzročimo, odkloni v levo in desno. Zarocenje z desno in levo roko. Naš glas 5, 11. 4. 1988 PRILOGA 13 Maksimalni srčni utrip pri osebah različne starosti in različne telesne pripravljenosti Starost slaba srednja dobra 20 200 200 195 30 190 190 190 40 180 183 187 50 170 175 180 60 160 172 175 70 150 165 170 Iz programa je razvidno, da bodo poudarjene tiste zdravstve-ne-rekreacijske aktivnosti, ki v največji meri prispevajo k fiziološkemu učinku na organe, in ne samo to. Želimo, da bi udeleženci šole zdravega življenja na ta način sprejeli kot nov, bogatejši način življenja in ga tudi nadaljevali. Zato mislimo, da stabilizacijska prizadevanja ne bi smela potisniti akcije v ozadje in že v začetku zavreti razvoja te izredno pomembne dejavnosti, ki je vsestransko koristna, gospodarsko učinkovita in opravičljiva. DIHAJMO Z VSEMI PLJUCl! Dihati pomeni živeti, živeti zdravo pa pomeni tudi zdravo in pravilno dihati. Glavobol, kašelj, bledica, zmanjšana telesna zmogljivost pa duševne motnje so pogosto znamenje, da je z našim dihanjem nekaj narobe. Prenekateri med nami nasploh ne diha dobro; zdravniki pravijo, da je tako dihanje plitvo, kar pomeni, da ne zajemamo dovolj zraka oziroma kisika. Toda ali sploh vemo, kako dihamo, kako naj dihamo? Osnovna značilnost pravilnega zdravega dihanja je, da dihamo počasi, da temeljito izpraznimo pljuča pred vsakim vdihom in vdihnemo s celotnimi pljuči. 14 PRILOGA Naš glas 5, 11. 4. 1988 POPOLNI IZDIH IN VDIH Pri popolnem izdihu stisnemo trebušne in prsne mišice, prepona se dvigne in s pritiskom na pljuča iztisne zrak iz njih. POPOLNI IZDIH PREPONA DVIGNJENA, PLJUČA STISNJENA Pri popolnem vdihu se prepona počasi spušča navzdol, trebuh se izboči in pljuča neovirano vsrkavajo zrak do zadnjega kotička VDIH PREPONA SPUŠČENA, V^ PLJUČA SPROŠČENA V čem je razlika med hitrim in plitvim dihanjem ter počasnim in globokim dihanjem? Globoko moramo dihati zato, da pride v pljuča čim več svežega zraka. Če napolnimo celotna pljuča, nam pride vanje večja količina zraka, kot pa če bi dihali samo s trebuhom, prsno ali ključno. Naš glas 5, 11. 4. 1988 PRILOGA 15 Naučimo se pravilnega, zdravega dihanja s celimi pljuči! Sede ali stoje — vedno moramo imeti hrbtenico ravno — počasi izdihnemo in na koncu izdiha izpraznimo pljuča tako, da stisnemo trebušne in prsne mišice (v pljučih bo kljub temu ostalo nekaj zraka, ki ga nikoli ne moremo izdihniti). Ko mišice popustimo, nam bo zrak kar sam od sebe vdrl v pljuča. Najprej napolnimo spodnji del pljuč: napihnemo (napne-mo) trebuh in tako potegnemo vase zrak. Ko smo napolnili spodnji del pljuč, napolnimo srednji del tako, da razširimo prsni koš. Ko tudi v prsni koš ne moremo spraviti več zraka, se potrudimo in vdihnemo še nekaj zraka v vršičke pljuč. Pri vdihu v vršičke pljuč razširimo prsni koš, rebra, ki so bila do tedaj stisnjena skupaj, se razširijo, če takrat potegnemo še nekaj zraka, pravimo, da dihamo z vršički pljuč ali ključno. Potem počasi izdihamo v obratnem vrstnem redu, kot smo vdihovali. Pri izdihovanju se potrudimo, da zraku pred izhodom iz ust postavimo zapreko: jezik in zgornjo dlesen nastavimo tako, da bomo proizvajali sičnik ali šumnik. S tem glasom bomo pljuča prisilili k naporu, kar je za pravilno dihanje in popolno praznjenje tega organa zelo pomembno. Seveda je potrebno, da na takšen način dihamo predvsem nevsiljivo in da se pri tem ne napihujemo kot avtomobilska zračnica. Tako lahko dihamo povsod, ne samo doma na stolu. Koristno je, če tako dihamo na svežem zraku in si tako očistimo pljuča. Tako dihanje je najboljše zdravilo proti bronhitisu, najboljša preventiva za astmo, ker krepi mišice in prepone. Za prehlad smo tako znatno manj občutljivi, ker so pljuča stalno prezračena in se bakterije zato ne morejo dovolj hitro razmnoževati. Najbolj koristno pa je pravilno dihanje pri vseh vrstah pljučnega emfi-zema (napihnjena pljuča). Pri tej značilni bolezni oslabijo pljučne mišice, bolnik stalno prešibko diha in pomanjkanje kisika načenja srce. Zato ni prepozno, da se naučimo dihati s trebušno prepono. Veselili se bomo, ko bomo z vajo dosegli, da bomo avtomatično dihali pravilno tudi sede ali stoje, torej ne misleč na dihanje. IG PRILOGA Naš glas 5, 11. 4. 1988 OSNUTEK PRAVILNIKA O PROGRAMIRANI ZDRAVSTVENI REKREACIJI DELAVCEV I. SPLOŠNI — UVODNI DEL 1. člen Pravilnik o izvajanju programirane zdravstvene rekreacije delavcev ureja: — oblike zdravstveno-rekreativne dejavnosti, ki prispevajo k hu-manizaciji dela in delovnega procesa, preprečevanju poklicnih bolezni in invalidnosti ter izboljšanju zdravja in delovne sposobnosti; — pogoje za izbiro delavcev, ki jih pošiljamo na programirano zdravstveno rekreacijo; — organe, ki so pristojni za izbor; — pravico do nadomestila osebnega dohodka; — način odločanja o višini nadomestila in čas, v katerem delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka; — sredstva, iz katerih se nadomestilo izplačuje, in druga vprašanja, ki so povezana s programirano zdravstveno rekreacijo. 2. člen Namen zdravstvene rekreacije je, da s programirano aktivnostjo obnovimo transformacijske (obnovitvene) procese pri delavcih, ki so začasno nezmožni za delo zaradi težje poškodbe, upadanja funkcij organskih sistemov in podsistemov ter ponovno vzpostavimo delovno zmožnost in družbeno koristnost. II. NAPOTILO DELAVCEM NA PROGRAMIRANO ZDRAVSTVENO REKREACIJO 3. člen Na programirano zdravstveno rekreacijo je možno poslati delavce: — ki delajo na delih s povečano stopnjo nevarnosti za zdravje, — ki se jim je poslabšalo zdravstveno stanje, — ki so v rizičnem starostnem obdobju — delavci po 50. in delavke po 45. letu starosti, — ki imajo takšne medicinske indikacije, ki zahtevajo preventivne zdravstvene ukrepe. Naš glas 5, 11. 4. 1988 PRILOGA 17 4. člen Predlog za pošiljanje na programirano zdravstveno rekreacijo oblikuje komisija, ki jo sestavljajo: organizator rekreacije, zdrav-nik-specialist, zdravnik ambulante, predstavnik varstva pri delu, socialni delavec (ali delavec, ki opravlja to delo) in predstavnik sindikata, ki ga imenuje konferenca sindikata. Izvršni odbor OOZS izreče o predlogu komisije svoje mnenje. 5. člen Za programirano zdravstveno rekreacijo se šteje zdravljenje članov kolektiva v zdraviliščih, naravnih zdraviliščih (vpliv prirod-nih dejavnikov) ter vseh drugih okrevališčih, ki povečujejo funkcionalne sposobnosti nekaterih organskih sistemov, zlasti obtočil, dihal in živčnega sistema. . 6. člen Organizacija združenega dela vsako leto predvidi obseg in sredstva za izvedbo programirane zdravstvene rekreacije delavcev. 7. člen Programirana zdravstvena rekreacija traja od 10 do 20 dni, lahko tudi več (odvisno od zdravstvene indikacije). Čas trajanja določi zdravnik-specialist glede na zdravstveno stanje delavca. 8. člen Delavec se seznani s programom zdravstvene rekreacije in se mora po njem ravnati. Če se neopravičeno ne vključi v sprejeti program, krši delovno obveznost. 9. člen Polovica časa, ki ga delavec preživi na programirani zdravstveni rekreaciji, se šteje v redni letni dopust delavca, polovica pa v izredni dopust. Delavec ima v času zdravstvene rekreacije pravico do nadomestila osebnega dohodka po pravilniku o delitvi sredstev za OD. 10. člen Programirane zdravstvene rekreacije se lahko udeležijo tudi ostali delavci, vendar sami plačajo penzionske storitve in prevoz, vodenje zdravstvene rekreacije in zdravniški pregledi pa so zanje brezplačni. 11. člen Sredstva za izvajanje zdravstvene rekreacije zagotavlja delovna organizacija iz celotnega prihodka (drugi poslovni stroški) v breme materialnih stroškov (ukrep posebnega zdravstvenega varstva) in iz sredstev skupne porabe. 18 PRILOGA Naš glas 5, 11. 4. 1988 12. člen Delavec, ki izrablja programirano zdravstveno rekreacijo, prispeva ................ % (20, 30, 40 %) od cene penzionskih storitev in prevoza. Delavci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 40 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v devetih mesecih preteklega leta, so oproščeni plačila prispevka. 13. člen Udeleženci programirane zdravstvene rekreacije odhajajo na to aktivnost organizirano. Strokovni vodja organiziranja programirane zdravstvene rekreacije je organizator rekreacije. Delavec, ki se udeleži programirane zdravstvene rekreacije, se mora po končani rekreaciji vključiti v organizirano preventivno in kurativno rekreacijo in v vse druge oblike zdravstvene rekreacije v kraju, kjer živi. 14. člen Ta pravilnik prične veljati osmi dan od dneva objave. V Krškem, dne ................................................................ Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Osnutek obravnavajo osnovne organizacije sindikata, pravilnik pa sprejme delavski svet. Aktiv organizatorjev rekreativnega oddiha priporoča, da organizacije združenega dela (tiste, ki tovrstnega pravilnika še nimajo), osnutek obravnavajo in pravilnik sprejmejo čim prej, da bodo lahko zdravstveno rekreacijo že v tej sezoni organizirale po njegovih določilih. Gradivo je pripravil Stane Iskra, predsednik aktiva organizatorjev rekreativnega oddiha. VIRI: Dr. Krešimir Štuka: Rekreacijska medicina Mirko Relac, Mate Bartoluci: Turizem in športna rekreacija. Doc. dr. Dražigost Pokorn: Zdravo življenje. Prof. dr. Marjan Jerše: Epidemija bolezni srca in ožilja. Helena Banič: Aerobika za vsakogar. Naš glas 5, 11. 4. 1988 PRILOGA 19 NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — PRILOGA »ZDRAVJU NAPROTI« Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2700 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfakcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Rokopisov in fotografij ne vračamo! Prilogo je sestavila komisija za šport in rekreacijo pri OS ZSS Krško! 20 PRILOGA Naš glas 5, 11. 4. 1988