Naročnina mesečno 89 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska isdaja celoletno 96 Din, sn Uredniitve je v Kopitarjevi aLb/Dl ^ rn f) Inozemstvo(20Din ^ ^M K Praga-Dunaj ček. račun: Ljnb-Ijana Rt. to 630 ta 10.349 za in.seraiei Sarajevo itv. 75bi. Zagreb iti. 39.011, Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999 Telefoni arednlttvai dnevna slniba 20W — nočna 2994. 2994 In W ■ ■ Uhaja mk dan sjntraj. rasen ponedeljka ln 4neva po praznika Isola Bella »Evropa je postala dom norcev«, je dejal v angleški spodnji zbornici podpredsednik vlade in vodja večinske konservativno stranke Stanley Baldvvin, ko je hotel jedrnato opisati trenutni politični položaj in naloge, ki čakajo odgovorne državnike na konferenci, ki se je zbrala ob Lago Maggiore. Škoda, da svoje nekoliko cinične primere ni izpeljal še nekoliko dalje in pristavil, da se bodo potemtakem v Stresi sestali predstavniki tega »doma norcev«, da na Isoli Belli, na plavajočem vrtu Lago Maggiore, ki bo postal v pravem pomenu besede »the fouls Earadise« (raj norcev) razmišljajo o tem, kaj i bilo treba ukreniti, da si ta Baldwinova Evropa v novem histeričnem napadu ne bo skočila v lase in izkrvavela. Angleški državnik je s tem dal o uspe: hih konference mrko prognozo. Saj ga tudi razumemo! Anglija želi, da bi v Evropi ven; dar enkrat nastopil mir, sicer ne tisti solidni mir, kot ga daje poslopju granitna podlaga, ampak mir na obeh straneh enako obtežene tehtnice. Nihanje evropskih sil Anglije ne moti, celo rada ga ima in ga potrebuje, pod pogojem seveda, da se matematično ravnovesje, kot na tehtnici, vedno zopet samo od sebe vzpostavlja. Anglija se je posebno zadnje mesece vrgla z veliko trmo v ustvaritev tega miru, ker se ji mudi, saj jo kličejo no njenem širokem svetovnem imperiju razne druge težavne naloge. Pa jih mora zanemarj jati, ker se mora s to »hišo norcev« preveč ukvarjati! Toda mesto, da bi bilo angleško posredovanje kaj k čemu, je povzročilo le neznosen političen dirindaj. Nemška skodelica. na tehtnici, ki jo je angleški prst vseh 36 povojnih let pritajeno pritiskal navzdol, se je naenkrat pregloboko pogreznila, ko je narodni socializem nametal vanj ogromno število orožja. Anglež jo je hotel s skritim prstom malo dvigniti, toda Nemci ga niso Soslušali in so le začeli rjoveti nad njim. a drugi strani pa so tudi Francija in njeni zavezniki gromadili v svojo skodelico orožje, zveze in pakte, tako, da je nastala nevarnost, da bo njihova teža zopet nemško dvignila v zrak. Pri tem pa so vsipali na Anglijo grozeče priimke. Mesto, da bi bil nastopil mir. je nastalo vsestransko vpitje, očitki so frčali križem Evrope, od vsepovsod so se zače'3 dvigati pesti, kot če bi hotel miriti dva norca, ki se potem oba spravita nad nesrečnega. posredovalca. Ni čuda torej, če je Baidwin ob koncu dobromišljenega angleškega posredovanja, ki je angleške državnike prisililo na veliko krožno potovanje po Evropi prav do sovjetske Moskve, ki je nikoli niso marali, iz globin svojega razočaranja vzkliknil in resignirano zamahnil: »Evropa je pravi dom norcev«! Ze iz tega se da sklepati, da bo konferenca na Isoli Belli prinesla samo to, kar bo dala Anglija. Nič več in nič manj. Isola Bella je samo del angleške posredovalne taktike in če je Anglija privolila, da se je udeleži, potem bi bilo otročje pričakovati, da se bodo na plavajočem otoku rodile Bog ve kakšne vojaške zveze in kakšni oklopni pakti, razen seveda, če bi se državniki sprli in bi Anglija šla jezna in užaljena na eno, Francija in Italija pa s privihanimi nosovi na drugo stran, češ, sedaj imamo dosti tega. Toda, takšne drame na Lago Maggiore ne bomo doživeli! 16. marca je Nemčija objavila vzpostavitev svoje oborožene sile. To je bil eden njenih »Gewaltaktov« v brk vsem mednarodnim pogodbam in danim besedam. Na to je treha odgovoriti, ne morda zaradi tega, da dobi zadoščenje užaljeno pravo, ampak, ker je. treba nastaviti oklep nasproti bajonetom, ki so začeli štrleti čez nemške meje. Toda kako odgovoriti? Nastale so razne_ teorije. Anglija je nasvetovala, naj se Nemčijo z lepimi besedami pregovori, da jih potegne nazaj, toda pod pogojem seveda, da storijo enako tudi njene sosede. Torej splošna razorožitev, ki naj zadene — to se je bralo mod vrsticami — tudi Francijo in Rusijo. Italija je zastopala ravno nasprotno stališče. Mussolini je realist, pravni protesti in sentimentalni izlivi po papirju mu ue imponirajo. Bajonete treba odstraniti z bajoneti, zeva-jočim topovom postaviti nasproti topovska žrela. Samo to drži! Torej kratkobeseden, a učinkovit sporazum in vojaški dogovor med državami, ki se čutijo enako ogrožene od nemške nevarnosti. Francijo angleško cin-canje draži, Mussolinijeva odločnost jo pa straši. Zvezo narodov, ki je Franciji toliko koristila, je treba vendar le čuvati. S Poljsko, ki se je kot peta velesila vrinila med Rusijo in Nemčijo, vendar ni mogoče prelomiti. O da, če bi bil isti položaj, kot je bil 1.1914. Toda Poljska je danes tu in ona noče v noheno zvezo proti Nemčiji. In končno, ali naj Italija sama' šari po Podonavju in ali bodo vse podonavske države v napadalno in obrambno zvezo proti Nemčiji privolile? In od Anglije proč Francija ne more. Bolj kot vse zveze ji je za varnost njenega ozemlja potrebno prijateljstvo Anglije. Torej neka srednja pot, malo potrpežljivosti z Nemčijo, malo pa pametne grožnje in hitlerizem se bo ugnal, ne da bi bilo treba žrtvovati kaj bitnega za francoske interese. V taksnem razpoloženju torej so prišli ministrski predsedniki treh zapadnili velesil v Streso. Mussolini kot realist, kot se je sam izrazil, v dramatičnih okolščinah na bojnem letu, ki ga je sam krmaril, in ob dan od jat modernih bombnikov, ki jih je dvignil na poti grede v Streso. Flandin in Laval s pogodbo z Rusijo, ki sta jo dan poprej v načelu sprejela, v žepu, da bi jima ne bilo treba preveč popuščati napram Angležem in se ne preveč vdajati Mussoliniju. MacDonald, v katerem je oživela vera nekdanjega marksista v mednarodno spravo in pobratimstvo, s trdno voljo, da spusti tamkaj na Isoli Belli enega svojih tipičnih Prvi dan konferenca Anglije, Francije in Italije Konktave velesil na Isola Bella Nikdo nima dostopa do otoka, kjer državniki v popotni samoti zborujejo Rim, 11. apr. b. Sestanku treh velesil v Stresi je napisal organ šefa italijanske vlade Mussolini-ja »Popolo dTtalia« sledeči značilni uvod, ki podaja misli Mussolinija samega: Italija prihaja na sestanek v Stresi močna po orožju, edina po duhu in brez bremena kakšne moralne odgovornosti. Če bi sc v Stresi sprejel Mussolinijev načrt o sodelovanju velesil, bi bila Evropa takoj rešena more, ki jo ilanes tlači, ln če bi bili sprejeti predlogi duceja pred petnajstimi meseci, bi bila sprejela Nemčija armado z maksimalno 300.000 možni, dočim jih bo postavila danes, ne da bi koga vprašala, 550.000. Toda, kar je, to je, in odgovornost, da se je italijansko stališče v tem vprašanju prezrlo, pada na druge države. Potem ko je Mussolini na ta način izrazil rahlo grajo svoji današnji zaveznici Franciji, nadaljuje: Mednarodni položaj Kakšen je mednarodni položaj v tem trenutku? Evropa stoji pred enostransko kršitvijo versaillske mirovne pogodbe. Nemčija ne bo imela samo 550.000 mož mirovnega stanja z 12 armad-nimi zbori, ampak napoveduje ludi zračno brodovje, enako najmočnejšemu, ki danes obstoja v Evropi, naj bo to francosko, angleško ali rusko. Vrh tega hoče zgraditi vojno brodovje, ki bo znašalo 35% britanskega, to je okoli 420.000 ton. — Okrepitev nemške armade, ki bo znašala v prvem momentu kakšnih 250.000 do 300.000 mož v letu ;935, se lahko še vedno smatra kot zgolj defenzivna. Število 550.000 mož pa, do katerega bo Nemčija svojo armado kmalu spravila, pa prekaša število angleške oziroma francoske armade, kakršno je dejansko danes. Iz tega je jasno razvidno, da hoče Nemčija doseči armado, ki ho tudi po številu najmočnejša v Evropi, ako izvzamemo edino Rusijo. Seveda moramo tudi vpoštevati. da je tehnična, mehanična in kemična oprema Nemčije gotovo prvovrstna. Nemčija ogroža Ren in Visto Na ta način Nemčija ne bo mogla več trditi, da njene meje niso varne, narobe, ona ograža sedaj tako Ren in Vislo kakor Donavo. Trije ministri v Stresi se bodo seveda o tej stvari najprej razgovarjali, toda vse klepetanje ali pa globoko razmišljanje — kakor pač hočemo to stvar imenovati — ne bo zmanjšalo dejanske moči Nemčije niti za eno samo puško. Ker tudi Ženeva ne bo napovedala Nemčiji vojne, zato bodimo toliko pametni in realni, da priznamo vsaj to, da moramo računati z izvršenim dejstvom. Nobeni pergamenti in papirji ne bodo mogli obnoviti evropskega ravnotežja. Utvara razorožitve je ravno toliko vredna kakor Gandhijcv nauk o neprotivljenju zlu. Italija je to iluzijo zapustila in sama poskrbela za svojo varnost. Smo torej v dobi zopetnega oboroževanja. Vzhodni paht ni rešitev Francija forsira kot rešitev vzhodni pakt, kateremu bi se morala pridružiti Nemčija, da bi se uresničila medsebojna pomoč, ako bi kdo hotel motiti mir. Toda Nemčija se brani, Poljska pa je v dvanajsti uri izjavila, da k temu paktu pristopi, toda stavlja gotove pogoje. Medsebojna pomoč naj bi namreč ne bila obvezna za vse članice pakta, ampak deloma fakultativna, tako da bi nekatere države, ki bi podpisale ta pakt, bile osvobojene vsake obveznosti vojaškega nastopa. Vrh tega pa bi se moral pakt, kolikor se tiče medsebojne pomoči proti napadalcu, podrediti končnemu sklepu Ženeve. Na ta način bi pakt izgubil avtomatičen učinek in bi medsebojna pomoč bila odvisna od predhodne diskusije med državami-članicami Zveze narodov. Tudi zveza Franeija-Rasija ne Toda tudi vzhodni pakt, od katerega bi bili izključeni Nemčija in Poljska in ki bi slonel v prvi vrsti na zvezi med Francijo in Rusijo, ki bi se jima pridružile še Češkoslovaška in baltske države, bi ne bil enostavna stvar. Stara francosko-ruska alianca pred vojno je Nemčijo v resnici držala v kleščah, toda danes Rusija ne meji več na Nemčijo. Vmes leži Poljska, ki nikakor ne bo pristala iia to, da bi v primeru vojaške akcije oziroma medsebojne pomoči, če bi kdo napadel kakšno članico vzhodnega pakta, bodisi nemške bodisi ruske čete korakale skozi poljsko ozemlje. Varšava sedaj skuša držati ravnovesje, toda v primeru, če bi v smislu francoskega načrta Rusija bila obvezana nastopiti proti Nemčiji, kar bi Poljsko avtomatično spremenilo v bojno polje, bi Poljska ne zavzela stališča obrambe, opirajoč se na Nemčijo. To je naravnost brezizhoden položaj. Toda skupno i vprašanjem nemške oborožitve, ki bi segala tudi na demilitarizirano rensko eono, imamo tudi še avstrijski problem, ki je edino resen in težak. Tako Mussolini. Iz teh njegovih besed se nikakor ne da posneti, kakšen je njegov konkretni načrt, ki ga misli predlagati v Stresi, ako ga sploh misli. Rajši bi človek rekel, da tudi Mussolini kljub vsem slavospevom, ki jih pojejo italijanski politiki italijanski listi, sam ne ve, kaj naj bi se v Stresi sklenilo in sprejelo. Tudi komentar, ki ga prinaša k Mussolinijevim nazorom njegov žurnalist Rino Alessi, ne prinaša nobene luči v to temo. Vsebuje namreč samo napad na Veliko Britanijo, ki da je prišla v Streso z mnenjem, da se z Nemčijo da še vedno govoriti in razprav Ijati. Sicer pa ne ve tudi ta italijanski žurnalist nobenega drugega izhoda, kakor da se morajn države pač oborožovati tako, kakor se je Nemčija. Vrh tega meni, da bo imela blagodejen vpliv ve dno tesnejša zveza med Francijo in Italijo kakor tudi prijateljstvo, ki se čedalje boj utrjuje med Rimom in Belgradom ter spominja na čase, ko je imel stari Pašič z mladini Mussolinijem sestanek v palači Venezia. Kakor vidimo, tudi Italija ni našla ključa z* rešitev sedanje zapletene situacije. Tajinstveni seji Simon poroča Laval napada Stresa, 11. apr. c. Dasi je danes zasijal nad Stre so najlepši pomladanski dan, je vendarle bilo ozračje nad Streso ves dan silno strogo in resno. Najži-vahnejši značaj konference so dajali časnikarji in ne-številni foto-reporterji in filmski operaterji. Toda z vsemi je bila danes usoda zelo nemila, ker se konferenca ni samo vršila za popolnoma zaprtimi vrati, ampak se je celo vršila na popolnoma izoliranem otoku Isola Bella. Malo pred 10 so se delegacije začele zbirati pried mestno hišo, odkoder so se z avtomobili odpeljale na obrežje, kjer so jih že čakali posebni motorni čolni. Mussolini v sivi uniformi Flandin v fraku in cilindru MacDonald pa v civilu Prvi se je odpeljal na otok šef italijanske vlade Mussolini. Bil je v sivo-črni fašistični uniformi. Kmalu nato sta se pripeljala na obalo voditelja francoske delegacije Flandin in Laval, ki sta bila v frakih, s cilindri na glavi. Ko sta oba stopila v nizki in elegantni motorni čoln, je silno čudno delovala pojava teh protokolarnih diplomatskih cilindrov nad mirno površino jezera. Težko je bilo pomisliti na to, da se pod temi cilindri skrivajo uganke svetovnega miru. Ko sta oba francoska državnika prispela na izkrcališče otoka Isola Bella, ju je že čakal Mussolini, ki se je s svojim znancem Lavalom prisrčno rokoval, Flandina pa naravnost navdušeno pozdravil. Vsi trije so nato ostali v silno živahnem razgovoru skoraj en četrt ure na mostu in čakali na angleške delegate. Zadnji so prišli na otok zastopniki angleškega imperija. Njihov korak je bil lahen in bežen, zdrseli so mimo časnikarjev in po jezeru kot lahne puščice, ki hočejo sfr- Paiača Boroinejcev na Isoli Belli, kjer zaseda konferenca treh velesil govorov o človečanstvu, kjer bo podžigal v metodističnem sloe-u k ljubezni iu medsebojnemu zaupanju, pritreli 1 vsem, razumel vse, vse zavil v neprodirno meglo konfuz-nega tonlega čuvstvovanja, dvignil debato iznad italijanskega realizma in francoske nezaupljivosti na višjo ploskev etičnih doživetij, pri tem pa se kot vsak Anglež instinktivno izogibal, da bi le za malo trohico izdal bistvene angleške interese. Morda bo, kot nekdaj pred 12 leti v Washingtonu, z vzneseno kretnjo in ves ganjen pozval na vzoče, naj se vsedejo na kakšni novi svetovni konferenci, ki naj bi bila v Londonu in kjer naj bi sc vsi narodi sveta objeli in sklenili pobratimstvo v žareči zarji marksističnega humanizma. Mi želimo, da bi državniki, obdani od rožnatih teras starodavne palače Boroinejcev, dobili osrečujoče navdihe od krasot božje narave, ki je postavila kulise za njihove razgovore o miru. Kajti miru ne ščitijo topovi, niti pakti, ampak srca, ki niso samoljubna, srca, ki so nehala sovražiti. čafi v svetovje samo za šport, ne pa da bi hotele zadeti žlahtno divjačino, ki je je tokrat vendarle toliko na razpolago. Začetek konference Konferenca v palači Borromeo se je začela točno ob 10.30. Tokrat so bili časnikarji res izključeni od te konference in le na daljavo kakih 200 m so mogli graditi plodove svoje fantazije in bujne domišljije. Pa če se modema diplomacija vrača nazaj pod pečat tajinstvenosti, potem si mora tudi moderni časnikar znati pomagati v borbi s tako zastarelimi metodami. Dasi ni bil potemtakem nihče drugi, razen delegatov pripuščen na otok, se vendarle ve, da jc nekaterim časnikarjem uspMo ukaniti stroge italijanske karabinerje. Tako je baje javna tajnost, da je nekaj takih srečnežev skritih pod uniformo običajmh prozaičnih lakajev in natakarjev. Pa to so dejstva, ki spadajo v romantiko in zato je tudi ta romantičn? zgodba prav tako poceni, kakor je draga usoda člo veštva, ki se baje tokrat rešuje na božanskem otoki) z imenom: Isola Bella. Simon poroča Tako se izve, da je imel v začetku konference uvodno poročilo prvi predsednik konference Mussolini sam. Pač pa se je Mussolini izognil ofenzivi, ki jo je toliko časa napovedoval. Ostal je samo pri formalnostih in svojih tovarišev ni osrečil s toliko pričakovanim novim načrtom o evropskem sožitju. Ko je končal, je podal besedo siru Johnu Simonu, ki je kratkomalo ponovil svojim tovarišem na tei široki konferenci poročilo, ki ga je predložil anghški vladi Eden. Nato, ko so vsi delegati sprejeli to an gleško poročilo z neenakimi skopimi občutki, je bilo dogovorjeno, kako se bo konferenca razvijala naprej. Predvsem pride takoj na dnevni red razprava o francoski pritožbi pri Svetu Zveze narodov. Ta deli. H pa se je šele otvorila, ko je bilo treba prvo Si?jo že zaključiti, ker je trajala skoraj že tri ure. Kosilo na otoku Ob 13 so delegati zapustili palačo Borromeo in odšli v hotele na otoku samem, še zmeraj izolirani od ostalega sveta. Vendar pa se je takoj nato zvedelo, da je francoska delegacija odkrito prešla v ofenzivo in je debato o priložbi pri Zvozi narodov načela s tem-lc vprašanjem: Kako prisiliti Nemčijo da bi spoštovala mednarodne pogodbe? Drugi sestanek Opoldanski odmor ie trajal vse do 17, vendar pa delegati niso zapustili otoka. Med tem časom se je namreč na otoku izvršila že lepa italijanska patriotska slavnost. Odkrili so namreč s|x>menik generalu Cadorni in lemu slovesnemu činu so seveda morale prisostvovati vse tri delegacije. Saj so bili hkrati edino občinstvo, ki je imelo nato še čas opazovati majhno parado italijanskih karabinerjev mimo novega bleščečega spomenika. Ob 17 se je nato konferenca zofiel nadaljevala in obravnavala pritožbo francoske vlade pri »vetu Zveze narodov. Sv. Stolica pozorno spremlja Tudi iz krogov, ki so blizu Sveli stolici, prihajajo poročila, da Vatikan silno pozorno spremlja to Konferenco. Danes je bilo v Vatikanu ob istem času, ko je bila otvorjena konferenca v Stresi, sporočeno, da bo papež Pij XI. objavil posebno poslanico o svetovnem miru. To poslanico bo 26. aprila prečila' kardinal Paccelli kot delegat sv. očeta na veliki mi rovni mednarodni manifestaciji v Lurdu. Beneš v Moskvo Praga, ll.apr. b. Kakor se čuje, namerava češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš potovati v Moskvo takoj po obisku zunanjega ministra Lavala v Moskvi. Računa se, da bo dr. Beneš potoval v Moskvo v začetku maja. Dunajska vremenska napoved: Še brez sprememb. Toda bliža se poslabšanje vremena. Hitler in kolonije ž,.,, u<,«*•.. Sir John Simonova priznanja o holonijalnih zahtevah Nemčije Slovo francoskega poslanika l.ondcn. ll.apr. TG. Dodatno k izjavam zuna-nieua ministra sira Jolma Simona o zahtevali, ki jih ie postavil nemški kancler Hitler ob priliki obiska ;>ngleških državnikov v Berlinu (o katerih je »Slovenec« podrobno poročal), ie debata, ki je sledila ministrovemu govoru, ugotovila sledeče zanimivosti, ki tičejo nemške zahteve po kolonijah. Zunanji minister jc namreč priznal, da je Hitler stavil kol pogoj povratka Nemčije v Zvezo narodov, da se mora Nemčiji priznati popolna enakopravnost z osla i di i velesilami tudi na kolonialnem polju in da sc mora Nemčiji poveriti kakšno ozemlje, ki ga ho opravljala kot inandatarna država pod Zvezo narode v. Ker je treba tej nemški želji ustreči, a so pri t?m gotove žrtve, je zanimivo vedeti, kako je angleška vlada glede kolotiijalnega vprašanja v razgovorih s Hitlerjem postopala. Razmotrivali so v Berlinu o raznih možnostih. Ne od Japonske Tako je Hitler predlagal, naj se Nemčiji vrnejo lihomorski otoki, ki jih je po nalogu Zveze narodov sprejela pod svoj mandat Jajjonska. Toda Anglež je takoj odgovoril, da bi Anglija sicer ne imela ničesar proti temu, da se Nemčiji vrnejo pacifiški otoki, da bi to celo pozdravila, toda da z ozirom na japonsko politiko takšnega upanja ni treba gojili, japonska ne bo dala nazaj nobenega otoka in to navzlic temu, da je sprejela mandat od Zveze narodov, iz katere jc sedaj izstopila. Nič od Anglije Hitler je nato omenil južnoafriške kolonije in lagnaniko. Anglež se je pri tem zdrznil in Hitlerju takoj raztolmačil, da je južna Afrika de! angleškega deminijona Južne Afrike, Tagnanika pa del angleške Francoski predlog v Stresi | Rodezije, ki se nahaja na čezafriškj poti iz angleške-i ga Lgipta v angleški Capetown v južni Afriki. Simon je poudaril v spodnji zbornici, da ne more bili ; govora o tem, da hi Anglija kdaj izpustila iz rok samo majhen drobec svojih kolonijalnih posesti... Nič od Francije Ko je Hitler namignil, da bi bito mogoče kaj i dobiti od Francije, ga jc Simon takoj zavrnil, da i tudi o lem ui treba po nef>otrebnem izgubljali časa. Morda od Portugalske Slednjič je prišla na vrsto Portugalska in jc Hitler predlagal, naj bi sc od Portugalske odkupile kolonije Mozambik, Angola, Tiuior in Makao ter izročile Nemčiji, Anglež je k temu rekel, da proti I takemu predlogu nima ničesar in bi ga jxxlpiral, | toda bržkone bi bili protesti Portugalske tako silni, i da bi sc načrt brez velikanskih težav ne dal ures-1 uičiti. Najboljše Liberija Končno, ko so vsi predlogi propadli, sla se Hitler in Simon zedinila. da bi bilo najbolj pametno, če bi Nemčija zahtevala Liberio, kjer vlada nered in kamor bi bilo torej |x>trebno vrniti zakonitost. Toda malo verjetno je, da bi ameriška fiuanca, ki drži Liberio v svejih krempijih, privolila v njen odstop Nemčiji. Tako so zaenkrat kolonialne zahteve Nemčije izzvenele samo v zraku. Razgovor med Hitlerjem iu Angleži pa je lc v toliko poučen, ker dokazuje, če bo nekoč Nemčija dobila kakšno kolonijo, da je ne bo dobila ne od Anglije, nc od Francije, ne od Ja-jionske, marveč od kakšne druge manjše države, katero bi prisilili, da bi jo »prodala«. Belgrad, ll.apr. AA. Z ozirom na odhod do-, sedanjega francoskega poslanika na našem dvoru j Paula Emila Naggiara je priredil danes predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister g. Jevtič preti odhodom iz Jugoslavije v Prago svečano kosilo v dvorani zunanjega ministrstva odhajajočemu poslaniku na čast. Na kosilu je imel predsednik vlade iu zunanji minister g. Bogoljub Jevtič govor, v katerem je rekel: Za vašega triletnega bivanja med nami smo doživeli dosti političnih dogodkov velikega mednarodnega pomena. Bili ste priča našega skrajnega prizadevanja za organizacijo miru v lem delu Evrope. Uspeh tega prizadevanja so reorganizacija in novi statut Male zveze in ustanovitev Balkanske zveze. Ta dva sistema sta služila iu bosta služila bodočemu miru in slogi med narodi. Vaše osebno sodelovanje, ki je bilo zmerom prijateljsko in iskreno in za kar se vam v imenu kr. vlade tu zahvaiini, jc pokazalo, kako čvrsti, logični in plemeniti so temelji vaših misli in vašega političnega delovanja med nami. Zmerom ste bili pripravljeni razumeti to državo, njene prave moralne in materialne vire, njeno pravo ceno in njen mednarodni pomen, kakor tudi njene potrebe in namene. Odgovarjajoč predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru g. Jevtiču je francoski |X>-slauik Paul Emile Naggiar med drugim odgovoril: Dobro ste rekli, da ne gre za meglena stremljenja, za nekakšen nedoločen in, tako bi rekli, brezobličen mir. Nasi dve državi sta lačni in žejni iniru in vse bolj in bolj si ga žele z vsem svojim razumom in voljo. Obe državi želita s krepkim srcem in odločno organizirati mir. V Parizu prav tako kakor v Belgradu enako mislijo, da je nemogoče postaviti mednarodni mir na drugačni temelj kakor na tistega, na katerem sloni tudi mir med državljani. Z Malo zve/.o in Balkanskim sporazumom, s katerima je v ostalem prijateljica, je Jugoslavija izvršila čudovito delo sodelovanja v mednarodni politiki. Od nas bodo morda nekoč zahtevali novih naporov. Kar sc mene tiče, ne vidim svoje naloge še končane. Med prijateljskim češkoslovaškim narodom mi bo ostal živ spomin na ta tri leta med vami. Videl sem vaš narod v neizmerni bolesti po strašnem udarcu, ki je obenem zadel tudi iraucoski narod, ki mu je ugrabil najčudovitejše, v čemer smo mi in vi gledali najpleinenitejše. Ničesar ne bom pozabil. Kako jc mogoče pozabiti, ko gre za dve državi, s skupnimi zaobljubami žrtve, trpljenja, upanja in slave. Občni zbor slov. planinskega društva Obseg rusko-irancoske pogodbe Evropa se razdeli v pokrajinske varnostne pakte pod streho ZN narodov ne mogel soglasno sprejeti kakšnega sklepa. Isto se jc zgodilo tudi za rrancosko-če-škoslovuško zvezo. Torej francoeko-ruska zveza nj nič novega in jc prnvzuprav le žnndarm, ki nastopi, ko je Zveza narodov izrekla, toda ki nastopa še vedno čisto v okviru predpisov pakta Zveze narodov. Francija bo na konferenci tu način varnostnih zvez na splošno zagovarjala. Francoš-ko-ruska posodi>a velja za c v r o p s k i vzhod. Priključiti sc ji smejo vse države, ki se v tem predelu nahajajo. Torej tudi Poljaka in Nemčija. Nekaj podobnega naj sc ustvari zn Baltik. Nekaj podobnega za Pod ona v je. Nekaj podobnega za Balkan. Nekaj podobnega končno tudi za evropski z a j) a d. Na ta način bi se ustanoviti nn vseh nevralgičnih točkah Evrope pokrajinski obrambni pakti, ki bi skupno, pod streho Zveze uvodov, predstavljali tisto -kolektivno varstveno organizacijo miru«, ki jo Anglija predlaga. Pripomniti je treba, da Anglija tein francoskim načrtom ne nasprotuje, jxxl pogojem, da nobeden teli regionalnih ali pokrajinskih obrambnih paktov ne bo zaprt zu Nemčijo, Poljsko, Madjarsko in Bolgarijo, ki naj imajo polno svobodo, predpisih pakta o predhodnem pomirjevalnem postopku sveta /veze narodov. Člen 1" pa govori o napadalcu, ki ni član Zveze narodov, in proti vsakemu sc uveljavijo iste kazni, kot so predvidene v členu 16 za člane ZN. »Iz tega sledi«, je dejala francoska osebnost. »da dobijo države, v primeru, da Svet Zvezo narodov ni mogel priti do soglasnega zaključka pri pomirjevanju kakšnega grozečega spora, svobodo, dn podvzamejo vse korake, ki so jiin za obrambo ozemlja in neodvisnosti potrebne. V tem stadiju šele bi začel funkcionirati sporazum, sklenjen med nami in med Rusijo.« Loknrnski pakt je storil isto, ko je dal Poljski in Franciji pravico, da mirno izvajata obveznosti medsebojne zveze, če bi svet Zveze rega posnemamo naslednje številke: Osrednje društvo je štelo koncem leta 1934 3518 članov ter se je od predlanskega leta povečalo za 438. Vse SPD šteje 8051 članov, torej predstavlja osrednje društvo skoraj polovico vsega članstva, število podružnic znaša '29. Slovenske koče so imele v letu 1933,24.379 obiskovalcev, lani pa je znašalo število teh 24.022, torej okoli 350 manj. Društvo se je trudilo za ureditev raznih obmejnih planinskih vprašanj ter je doseglo tudi v drugih pogledih zboljšanje slovenskega planinstva, knkor tudi s jirivabo tujcev v naše planine, i Ob zaključku lista je v razpravi društveni j proračun, ki znaša 426.000 Din. Obračun za lan-! sko leto znaša 407.000 Din, bilanca .pa 2,144.000 ' Din. Čisto premoženje po odštetju pttsiv znaša ■ 1,400.000 Din. Občni zbor še traja. Neuspeh hitlerizma v Gdansku Nemški nacionalizem je v nedeljo znova poskusil velik napad. Gdansko je bilo njegovo pozo-rišče. Rezultati tega navala so vzbudili najživah-nejše komentarje v vsem svetovnem časopisju. Svobodno mesto Gdansko je že od maja 1933 leta v rokah hitlerjevske vlade. Svobodno mesto je bilo torej že ves čas popolnoma odvisno od direktiv, ki jih je v obilni mori dobivalo iz Berlina in je v neki gotovi meri bilo že dosedaj z rajhom izenačeno. Njegova vlada prav za prav ni bila drugega kakor delegacija totalitarne vlade v Berlinu. Takšno spremembo v upravi v narodno-socialističnem smislu je bilo mogoče izvesti, ne da bi bila ustava svobodnega mesta kakorkoli priza- j dela. Vlada je bila v redu izvoljena. Mogla je torej vladati, kakorkoli se ji je zdelo pravilno v okviru statuta, predpisanega z versajsko pogodbo. Gledala je, da je neodvisnost mesta teoretično bila ohranjena. kajti lahko je rekla, da ne sledi naredbam Hitlerja, ampak da je pokorna volji ljudstva, ki prebiva na teritoriju svobodnega mesta. Vendar |ia se voditelji' rajha niso hoteli zadovoljiti s takšnim položajem, čeprav je bil za nje izredno ugoden. Motila jih je ustava Gdanskega, ki je pod varstvom Zveze narodov in pa komisarja, ki mora paziti na njeno nedotakljivost. Hitlerjevo' so sicer imeli v ljudski skupščini večino (53%). Toda tudi manjšina so je po demokratičnih načelih še vedno mogla uveljaviti, šlo je torej za lo, da se vpliv vseh drugih strank izloči in da se z dvotretjinsko večino omogoči sprememba statuta po željah hitlerjevcev. Samo ako v tej luči gledamo volitve v Gdan-skem. se vidi velikost neuspeha hitlerizma. Treba je ludi vedeti, da so za le volitve pripeljali hitler-jevci 13.000 volivcev iz Rajha in so njihove glasove natančno kontrolirali. Vsi ti so seveda do zadnjega moža morali glasovati za Hitlerja. Toda kljub temu se mu ni posrečilo, da bi zbral 90% glasov, kakor jo napovedovalo njegovo časopisje, ampak jih ni dosegel niti (>0%. To pa ni dovolj, da bi mogli izvesti jiopolno Gleichschaltung in tudi ne. da bi ustoličili integralni režim. Tudi ustave se ne bodo mogli dotakniti. Neuspeh jo tembolj neprijeten, ker je berlinska Hitlerjeva vlada storila prav vse, da triumfira med opozicijo. Domala vsi člani vlade so že rele tedne prej vodili v Gdanskem osebno propagado za kitlerizein. Na dan volitev so bili v Gdanskem zbrani skoraj vsi ministri Hitlerjeve vlade, da s svojo navzočnostjo opogumijo volivce. Propagandni minister Gobbels jo osebno vodil volivno kampanjo. Na prebivalstvo, ki jo v velikanski večini itak nemško, so izvajali neverjeten pritisk. Toda kljub temu je 40",; nemških volivcev odklonilo Hitlerja. Neuspeh volitev v Gdanskem bo odmeval tudi v mednarodnem svelu. Hitlerizem je holol ponoviti uspeh, ki ga jo doživel pri posaarR.kem plebiscitu. V Berlinu so bili že mnenja, da je Hitlerjeva stranka ros tako izključno vse nacionalna, lako »»dino nemška, da jI je povsod in v vseh okoliščinah. kjer gre za nemška vprašanja, zagotovljen popoln uspeh. Že se je zibala v sanjah, da bo jutri ponovila svoj manever morda v Klapeidi, morda v Avstriji ali kjerkoli, kj^r se nahaja |>od tujo suvereniteto nemško prebivalstvo, toda zgled v Gdanskem je pokazal, da hitleryanski računi lc niso popolnoma v redu. Pokazalo se je tudi, da bivanje na oblasti tudi narodnemu socializmu ne pridobiva novih pristašev. * Ce izbruhne v Evropi vojna... Washington, ll.apr. b. Predsednik Združenih držav Rcosevelt je imel važno konferenco z državnim tajnikom Hullom. Na tej konferenci je bil dosežen spiorazum o tem. da bodo Združene države v primeru eventuelnega zapletljaja v Evropi ostale materialno popolnoma nevtralne. To seveda še ne pomeni, da bodo v vsakem oziru ostale j)asivne. čuje se, da je v zvezi s teni predsednik Rcosevelt pripravil zakonski osnutek, ki sta ga izdelala senatorja Clark in Ney, ki sta člana senatnega odbora za raziskovanje delovanja vojne industrije. Najvažnejše določbe tega zakona so: 1. prepoved odobravanja jx>-sojil državi, ki bi napovedala drugi državi vojno, kakor tudi prepoved vseh drugih finančnih transakcij na račun države-napadalke na ameriškem denarnem trgu; 2. prepoved izvoza vojnega orožja in streliva ter drugega vojnega materiala v to državo. Nemški vohuni Pariz, 11. aprila, b. O delovanju nemških vohunov v Parizu sc čujejo nove zanimive podrobnosti. Preiskava je sedaj dognala, da so imeli vohuni v Parizu tudi šolo inozemskih jezikov, ki je bila prav za prav središče za zbiranje vseh podatkov o gibanju francosko armade. V tej šoli so bili sami Nemci, ki so .se priklatili z vseh strani sveta lio različnih potili v Francijo in-tu z velikim usjjehom izvajali svoj žalostni poklic. Ivar tiče šefa to vohunske organizacijo Biirlm-berja, se čuje. da on ni bivši nemški, temveč bivši avstrijski častnik, ki je stopi 1 v službo nemške vohunsko organizacije. Trdi sc, da jo Bjirliuber dal žo doslej dragocena priznanja, s pomočjo katerih se je fruneoski policiji in protivohunski centrali jjosrečilo aretirati številne vohune,*ki so delali v ko-rjtjt Nemčije. Povdarjn sc, da je uspeli policije velikanski, vendar pa zaenkrat v tej zadevi noče dajati nobenih obvestil javnosti, ker to ni v interesu preiskave. Divjanje komunistov Madrid, ft. aprila. AA. V Iluesci so komunisti vdrli v neko cerkev in razdejali zastave in kipe /a velikonočno procesijo. S tem van-dalskini dej.injetn so uničili tudi neke predmete velike umetniške v rednosti. f Župnik J. Vurkeljc V vrstah duhovščine lavnntinske škofije je nastala zopet novu vrzel. Pri .Sv. Vidu nu Din /a 100 kg, 1193 Din za 5000 kg in 2000 Din za 10.000 kg. Prav tako za suhe sniokvo od Sušakn-pristnni-šče do Ljubljane /a blago v kosili 35.40 Din za 100 kg. 1075 Din /a 5ooo kg in 1770 Din /a 10.000 kilogramov. Slični popusti so dovoljeni /n kavo, zn ko-lonijnlno blago, /a žveplo, žveplov cvet. Vsi ti popusti veljajo za blago, uvožen« po morju iz inozemstva. Znižanje obresti za posojila HB Belgrad, 11. aprila. AA. Pri izvajanju dosedanje politike pocenjevanja kredita v državi in olajšav hipotekarnim dolžnikom, je upravni odbor Državne hi (mlekarne banke sklenil na svoji soji 10. t. m., da .so tudi na dolgoročna hipotekama posojila, dovoljena po 31. marcu 1931, in na vsa ulična posojila, ki bodo dovoljena v bodoče, zniža obvestna mera nn 1% namesto dosedanje obrestne mere 8%. To znižanje, obrestne mere bo prav prišlo vscin bančnim dolžnikom žc j>ri prvem prihodnjem roku za nlačiio anuitet, i zapade po tej odredbi, izvzcinši samoupravna telesa, občine, sreze, banovine in drŽavo. (Iz uprave Državne hipotekam« banka) Za i milijon ogoljufat državo Belgrad, ll.apr. m. Znana afera pri tukajšnji državni bolnišnici, o kateri je razpravljalo tukajšnje sodišče skoraj 14 dni, je dobila danes svoj epilog radi raznih malverzacij, s katerimi je dolgoletni skladiščnik le bolnišnice Mihajlo Uroševič od leta 1927 do 1931 oškodoval državo za skoraj en milijon Din. Obsojen je bil na osem let robije, na (rajno izgubo častnih pravic in na izgubo državne službe. — Pred istim sodiščem se je danes pričela razprava proti enajstčlanski roparski družbi iz okolice Jago-dine in Cuprije, ki je oropala par bank v tej okolici ter se naposled podala ropat v sam Belgrad. Vodja le roparske tolpe je predsednik občine in svoje-časni poslanski kandidat Vojin Vojinovič. Osebne vesti Belgrad, 11. apr. m. Upokojeni so Josip Rajner, višji pisarniški predstojnik pri okr. sodišču v Ljubljani, Jernej Karba, vodja zemljiške knjigo pri okrajnem sodišču'v Mariboru, Martin Gašpar, višji pisarniški predstojnik pri okrajnem sodišču v Mariboru. Josip Korošak, višji pisarniški oficial pri okraj, sodišču v Ljutomeru, Matevž Greb-laher, višji pisarniški oficial pri okr. sodišču v Mariboru, in Josip Mikfavčič, ravnatelj pisarne Stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu. Belgrad, 11. apr. m. Iz 8. v 7. skuj^ino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Josip Tavčar v Brežicah, Emilija Dolinar v Belgradu in Miro Rajni v Zidanem mostu. — Premeščeni so učitelji in učiteljice: Ljudmila Jenko iz Sela pri Sinju v Tržišče; Evgen Antauer iz Tišine v Trebnje; Karel Bako iz Strukovca v Loko pri Zusmu; Blaž Fils iz Markov-cev v Sv. Marjeto na Dravskem polju. — Upokojena ie Vlasta Maslač, učiteljica v Mariboru. — S kraljevim ukazom je na podlagi razsodbe državnega sveta, da se ukaz z dne 11. julija 1934, s katerim je razveljavljen ukaz z dne 26. julija 1932, spremeni v toliko, da se Friderika Saršon, učiteljica na učiteljišču v Ljubljani, premesti na I. dekliško meščansko šolo v Ljubljani po potrebi službe. Z dekretom prometnega ministra je napredoval za tehničnega uradnika 8. pol. skupine pri oddelku za graditev železnic Malko Šinit. Z dekretom načelnika oddelka za carine je postavljen za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Marihoru Er-nest Škraba, carinski |>osredniški jxmiočiiik iz Maribora. Belgrajske vesti Belgrad, ll.apr. AA. Danes ob 9 se je vršil v kabinetu kmetijskega ministra dr. Jankoviča sestanek strokovnjakov, članov odbora, ki ga je imenoval g. minister z nalogo, naj ugotovi točne vzroke in predlaga ukre|>e, ki bi mogli vplivati na porast cen kmečkih pridelkov, in jih stabilizirati na kmetijstvu potrebni rentabilni višini. Belgrad, ll.apr. in. Danes je bil tukaj občni zbor tiskovnega podjetja »Vreme« d. d. Iz upravnega odbora je izpadel bivši poslanec dr. Fedor Nikič. Na njegovo mesto je prišel bivši minister dr. Voja Janjič. izid madžarskih „volitev" Budimpešta, ll.apr. Končni uradni podatki o volitvah na Madjarskem so sledeči: vladna stranka 170 (prej 148) mandatov, mali kmetje 23 (23), krščanska gospodarska stranka 14 (22), socialni de mokrati 11 (14). reformistj 2 (0), liberalna in demokratska opozicija 7 (7), madjarski hitlerjevci 2 (2), poljski delavci I (0). krščanski opozicija 1 (2), narodno radikalna stranka i (1), iiestrankarji i3 mandatov.